fis URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 25 Ljubljana, petek 10. oktobra 1980	Cena 16 dinarjev	Leto XXXVII
1264.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk In olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980
Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. septembra 1980 in na seji Zbora občin 30. septembra 1980.
St. 0100-105/80
Ljubljana, dne 30. septembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980
1.	člen
V zakonu o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 38-1601/79) se za 2. členom dodajo novi členi 2a, 2b in 2c, ki se glasijo:
»2a. člen
Davčnim zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša.za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom davčnega zavezanca.
Po prejšnjem odstavku izračunana davčna osnova se zmanjša še:
—	za 50 odstotkov, če znaša odstotni delež od 10 do 20 odstotkov,
—	za 75 odstotkov, če znaša odstotni delež nad 20 do 40 odstotkov,
—	za 100 odstotkov, če znaša odstotni delež nad 40 odstotkov.
2b. člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka davčnih zavezancev — premogovnikov z jamsko eksploatacijo.
2c. člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od štirikratnega dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na območju SAP Kosovo.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-2/80
Ljubljana, dne 30. septembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1265.
i
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981
Razglaša se zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. septembra
1980	in na seji Zbora občin dne 30. septembra 1980.
St. 0100-103/80
Ljubljana, dne 30. septembra 1980.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981
1.	člen
Ta zakon dopolnjuje, glede na potrebe SR Slovenije, vsebino popisa, določeno z zveznim zakonom o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu
1981	(v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), ureja organizacijo in financiranje popisa v SR Sloveniji ter obveznosti udeležencev popisa.
2.	člen
Poleg podatkov, določenih z zveznim zakonom, se v SR Sloveniji zberejo še naslednji podatki:
Za osebe: enotna matična številka občana; način prihoda na delo in oddaljenost od stanovanja; udeležba v narodnoosvobodilnem gibanju.
Za gospodinjstva: število stanovanj, s katerimi razpolaga gospodinjstvo oziroma njegovi posamezni člani; ali ima kmetija predvidenega prevzemnika; površina opuščenih kmetijskih zemljišč.
Za stanovanja: ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča lastnika stanovanja oziroma imetnika stanovanjske pravice.
3.	člen
Člani gospodinjstva morajo pred pričetkom popisovanja pripraviti vse podatke, potrebne za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj ; dolžni so tudi pripraviti podatke za tiste člane, ki so začasno odsotni (na začasnem delu v tujini, službenem potovanju, služenju vojaškega roka, šolanju itd.).
Gospodinjstvo, ki pred popisom prejme pomožni popisni obrazec za počitniško hišo ali drugo stanovanje, ga izpolni in vrne pristojni občinski komisiji.
4.	člen
Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: popis) bo opravljen na popisnih obrazcih (glavnih in pomožnih), ki jih določi direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko.
Glavni popisni obrazci se objavijo v Uradnem listu SRS in v dnevnem časopisju.
5.	člen
Metodologijo za popis elementov iz 2. člena tega zakona in podrobnejša navodila za organizacijo in izvedbo popisa v SR Sloveniji predpiše direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko.
6.	člen
V SR Sloveniji vodi in organizira popis Zavou SR Slovenije za statistiko. V občinah organizirajo in izvedejo popis občinske popisne komisije, ki jih imenujejo skupščine občin.
7.	člen
Zavod SR Slovenije za statistiko:
—	vodi priprave in organizacijo popisa ter koordinira delo* republiških upravnih organov, ki sodelujejo v pripravah in izvedbi popisa;
—	skrbi za pravočasno in popolno obveščanje prebivalstva o popisu in njegovem namenu;
—	sodeluje pri izdelavi zvezne metodologije in izdela metodologijo za popis elementov iz 2. člena tega zakona;
—	izdela organizacijska navodila za popis ter pripravi strokovno metodološki poduk za republiške in občinske inštruktorje;
—	nudi strokovno in drugo pomoč občinskim skupščinam in občinskim popisnim komisijam;
—	zagotavlja pravočasno pripravo in tisk popisnih obrazcev In drugega gradiva;
—	izdela predračun potrebnih sredstev in navodila za njihovo uporabo;
—	nadzoruje delo pri izdelavi tehnične dokumentacije, potrebne za izvedbo popisa;
—	obdela in publicira rezultate popisa.
8.	člen
Občinska popisna komisija ima predsednika in določeno število članov.
Občinske popisne komisije:
—	organizirajo in izvedejo popis v občini;
—	zagotovijo prostore za delo občinskih popisnih
komisij in za pripravo njihovih članov za delo v zvezi popisom; ,	{
—	izberejo in imenujejo popisovalce in občinske inštruktorje;
—	pripravijo dokumentacijo za popisovalce;
—	organizirajo izpolnjevanje pomožnih obrazcev
za zaposlene v organizaciji združenega dela ter drugih pomožnih popisnih obrazcev in seznamov;
—	sestavijo prve rezultate popisa za popisne okoliše, krajevne skupnosti, naselja in občine;
—	skrbijo za smotrno razporeditev in uporabo sredstev za popis.
9.	člen
Občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve, ob sodelovanju Republiške geodetske uprave in Zavoda SR Slovenije za statistiko, zagotovijo do pričetka izvajanja popisa iz registra območij teritorialnih enot grafično — tehnično dokumentacijo za statistične in popisne okoliše.
Skupnosti za zaposlovanje nudijo za namene popisa prebivalstva vse razpoložljive podatke o naših delavcih na začasnem delu v tujini
10; člen
Prve rezultate popisa za naselja, krajevne skupnosti in občine v SR Sloveniji objavi Zavod SR Slovenije za statistiko 30 dni po končanem popisovanju.
Rezultate popisa, pomembne za SR Slovenijo, Zavod SR Slovenije za statistiko objavlja najkasneje od 1. decembra 1981 dalje, in sicer na podlagi družbeno dogovorjenega programa obdelave. •
11.	člen
Za izvedbo popisa imenujejo občinske popisne komisije potrebno število popisovalcev, kontrolorjev in inštruktorjev.
Organizacije in skupnosti morajo dati občinskim popisnim komisijam na razpolago tiste svoje delavce, ki jih skupščine občin, po predhodnem mnenju organizacije oziroma skupnosti, imenujejo .za popisovalce, kontrolorje in inštruktorje,
12.	člen
Za delo pri popisu morajo imeti popisovalci, kontrolorji, inštruktorji in člani občinskih popisnih komisij pismeno pooblastilo, ki ga izda predsednik občinske popisne komisije.
13.	člen
Popisovalci, kontrolorji, inštruktorji in člani popisnih komisij prejmejo za svoje delo zaslužek.
Delavcem organizacij in skupnosti, ki bodo imenovani za popisovalce, kontrolorje in inštruktorje, se izplača nadomestilo osebnega dohodka za čas sodelovanja pri popisu v rednem delovnem času. To nadomestilo izplača delavcu organizacija ali skupnost, v kateri dela, zagotovijo pa se ji iz sredstev, ki so po tem zakonu namenjena za popis. Za delo izven rednega delovnega časa prejmejo delavci ustrezen zaslužek.
14.	člen
Sredstva za stroške popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj ter za obdelavo zbranih podatkov zagotovi Zavodu SR Slovenije za statistiko Socialistična republika Slovenija v republiškem proračunu za leto 1980, 1981 in 1982.
Zagotovljena sredstva za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj znašajo 158,169.866 dinarjev.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se razporede na posamezna leta, in sicer:
za leto 1980 13.930.000 dinarjev
za leto 1981 139,629.366 dinarjev
za leto 1982 4,610.000 dinarjev
15.	člen
Sredstva za financiranje popisa so določena na podlagi cen oziroma podatkov za leto 1980.
Zneski, določeni za posamezna leta, bodo valorizirani ob sprejetju republiškega proračuna za naslednje leto na podlagi podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko o gibanju cen za proizvode in storitve oziroma gibanju višine osebnih dohodkov in materialnih stroškov, če bo njihov porast večji od 5°/o.
Elemente in merila za valorizacijo določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
16.	člen
Sredstva iz 14. člena tega zakona so namenjena:
1.	za nakup papirja, magnetnih trakov in podobnega materiala;
2.	za natisk obrazcev, navodil, propagandnega gradiva in publikacij o rezultatih popisa;
3.	za transportne in potne stroške;
4.	za potne stroške in dnevnice udeležencev popisa;
5.	za nabavo strojev za obdelavo;
G. za najem prostorov in nakup inventarja za popisno gradivo ter za najem prostorov in nakup inventarja za delavce, ki bodo ročno in strojno pripravljali popisno gradivo;
7.	za denarna povračila udeležencem pri pripravljanju in opravljanju popisa (organizatorji, inštruktorji, kontrolorji, popisovalci);
8.	za osebne dohodke delavcem, sprejetih za določen čas, za organizacijo, izvedbo in obdelavo popisa (vodenje evidenc, kontrola gradiva, programiranje za računalnik, priprava gradiva za publiciranje, finančno poslovanje itd.);
9.	za nadomestilo osebnega dohodka med sodelovanjem pri popisu;
10.	za prispevke od povračil in nadomestil 7. točke ter od osebnih dohodkov iz 8. točke tega člena;
11.	za izdelavo tehnične dokumentacije za popis
17.	člen
Sredstva, zagotovljena za popis za posamezno leto iz 14. člena tega zakona, ki v tem letu ne bi bila vsa Porabljena, se lahko prenesejo v naslednje leto in uporabijo za iste namene,
18.	člen
Od sredstev, namenjenih po 14. členu tega zakona za leto 1981, se razporedi skupščinam občin ustrezen znesek za naloge, ki jih morajo opraviti pri pripravi in izvršitvi popisa.
Sredstva iz prejšnjega odstavka v znesku 97,835.074 dinarjev, razporedi direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko med posamezne občine v skladu s številom prebivalstva po popisu 1981 in načinu Poseljenosti.
19.	člen
Zavod SR Slovenije za statistiko poroča Skupščini SR Slovenije o opravljenih nalogah in porabljenih sredstvih v zvezi s popisom vsako leto do 31. marca za predhodno leto.
Dokončen obračun porabljenih sredstev predloži
^avod SR Slovenije za statistiko Skupščini ^ Slove-nUe do 30. junija 1983 N'U'or ■> '	. ■ ■	-n,\-
jo v republiški proračun.
20.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 205-2/80
Ljubljana, dne 30. septembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1266.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varhosti cestnega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. septembra 1980 in na seji Zbora občin dne 30. septembra 1980.
St. 0100-104/80
Ljubljana, dne 30. septembra 1980.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah In dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
1.	člen
V	zakomi o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75 in 23/79) se 62. in 63. člen spremenita in dopolnita tako, da se glasita:
»62. člen
Kandidati za voznike motornih vozil se pripravljajo v avto šoli.	t
V	avto šolah lahko pripravljajo kandidate za voznike motornih vozil samo vozniki inštruktorji, ki imajo veljavno inštruktorsko dovoljenje ustrezne kategorije.
Dejavnost avto šole lahko opravljajo le organizacije z lastnostjo pravne osebe.
Avto šola je lahko stalna ali občasna. Občasna avto šola se organizira za pripravo določenega števila kandidatov za vozniški izpit.
Avto šole morajo biti registrirane pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, v kateri ima sedež organizacija, ki opravlja dejavnost avlo šole. Ta organ tudi nadzira dejavnost avto šol, ki so pri njem registrirane.
63. člen
Avto Šola mora imeti ustrezen šolski prostor za teoretični pouk ter šolski inventar in opremo, potrebno za opravljanje dejavnosti avto šole.
Stalna avto šola mora imeti najmanj pet voznikov inštruktorjev, od teh vsaj enega, ki ima v avto šoli lastnost delavca za nedoločen čas. Občasna avto šola mora imeti vsaj tri voznike inštruktorje.
Republiški sekretar za notranje zodeve izda natančnejše predpise o opremljenosti in delu avto Sol
in predpiše obliko in vsebino tablic za označevanje vozil, na katerih es učijo kandidati (»L« tablic).
Organizacija, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjih odstavkov, lahko prične z opravljanjem dejavnosti avto šole, ko ji za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, v kateri ima organizacija sedež, izda’ potrdilo o registraciji avto šole.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-57/80
Ljubljana, dn# 30. septembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1267.
V skladu s 143. in 147. členom ustave Socialistične .republike Slovenije, 579. In 586. členom zakona o združenem delu, prvim odstavkom 71. člena in tretjim odstavkom 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
da sklene družbeni dogovor o pripravi, izdaji in financiranju Enciklopedije Slovenije in samoupravni sporazum o financiranju in usmerjanju priprave in izdaje Enciklopedije Slovenije
Skupščina Socialistične republike Slovenije pooblašča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da v smishi 197. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sldfcenije ter o republiških upravnih organih sklene navedeni družbeni dogovor in samoupravni sporazum, ki ju je Skupščini SR Slovenije poslal v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 9. julija 1980.
St. 65-37/80
Ljubljana, dne 30. septembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1268.
Na podlagi 124. člena 'ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstàvka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o soglasju in e pristopu k sklenitvi dogovora o usklajevanju ukrepov davčne politike za spodbujanje stanovanjske graditve s pritegnitvijo osebnih sredstev občanov
Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi dogovora o usklajevanju ukrepov davčne politike za spodbujanje stanovanjske „graditve s pritegnitvijo osebnih sredstev občanov, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dne 22. avgusta 1980.
St. 422-32/80
Ljubljana, dne 30. septembra 1980
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1269.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. Člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani >•
Razreši se:
dr. Janez Tominec, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Ljubljani s 30. septembrom 1980
St. 111-137/80
Ljubljana, dne 30. septembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1270.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Kljajič Jasminki, rojeni leta 1958 v Blagaj Ri-jeki, se izrečena kazen 2 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v 1 letu ne bo storila novega kaznivega dejanja.
Per Pavli, rojeni leta 1957 v Novem mestu, se izrečena kazen 5 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v 2 letih ne bo storila novega kaznivega dejanja.
Veldinu Antonu, rojenemu leta 1950 na Žvabu, se izrečena kazen 2 mesecev zapora spremeni v po-
gojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/80
Ljubljana, dne 26. septembra 1980.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
1271.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja republiški sekretariat za finance
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 14/80 16/80, 17/80 in 18/80
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
‘ 1. pri zaporedni številki 20 občina Laško se:
—	v stolpcu 7 stopnja 5,45 nadomesti s stopnjo
6,10;
—	v stolpcu 13 stopnja 30,67 nadomesti s stopnjo 31,32;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,66 nadomesti s stopnjo
*1,31;
121
2.	pri zaporedni številki 42 občina Radovljica se: — v stolpcu 6 stopnja 1,47 nadomesti s stopnjo
— v stolpcu 7 stopnja 5,46 nadomesti s
stopnjo
5,41;
0,51;
0,49;
6,78;
29,92;
v	stolpcu	9	stopnja	0,52	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	10	stopnja	0,70	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	11	stopnja	6,45	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	13	stopnja	30,12	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 14 stopnja 10,19 nadomesti s stopnjo 9,66;
V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov *2 dohodka« se pri zaporedni številki 23 občina Litija stopnja 2,40 nadomesti s stopnjo 3,19.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 1. oktobra 1980.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
1272.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti'
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 16/80, 17/80 in 18/80) se v tabeli točke 2:
—	pri zaporedni številki 20 občina Laško stopnja 9,66 nadomesti s stopnjo 10,31;
—	pri zaporedni številki 42 občina Radovljica stopnja 10,19 nadomesti s stopnjo 9,66.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 1. oktobra 1980.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
1273.
Na podlagi določb 71. in 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10-678/78 in 38-1623/79) ter skladno z dopolnili 23.a člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za leto 1980 in usmeritvami zvezne in republiške resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 ter skupne uskladitve o možni zgornji meji gibanja skupne porabe v občini v letu 1989, sta zbor uporabnikov ter zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 16. junija 1980 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih in rcstrikcijskih ukrepov na področju zdravstva
1.	člen
V 6. členu sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih rcstrikcijskih ukrepov na področju zdravstva (Uradni Jist SRS, št. 5-312/80) se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
Nadomestilo osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta do 105 dni in nad 105 dni se obračunava po osnovi leta 1979 brez restriker
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1080 dalje.
St. 022-1/80
Šmarje, dne 16. junija 1980.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje Stane Glavnik 1. r.
1274.
Na podlagi določb 71. in 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10-678/78 in 38-1623/79) ter skladno z dopolnili 23.a člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za leto 1980 in usmeritvami zvezne in republiške resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 ter skupne uskladitve o možni zgornji meji gibanja skupne porabe v občini v letu 1980, sta zbor uporabnikov ter zbor izvajalcev skupščine Občinske
zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne 11. junija 1980 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih in restrikcijskih ukrepov na področju zdravstva
1.	člen
V 6. točki stabilizacijskih ukrepov se spremeni določilo o izplačevanju nadomestila, in sicer iz 90 odstotkov na 85 odstotkov za čas od 1. julija 1980 dalje, to določilo pa ne velja za nadomestila za čas porodniškega dopusta.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa .so cd 1 julija UC0 dalje.
St. 022-1/80
Šentjur, dne H. junija 1080.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur.
dr, Andrej Fidler "1. r.
ORGAN! IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1275.
Na podlagi 15. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo sklenejo udeleženci:
—	delavci v OZD, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti,
—	delavci v OZD, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti,
—	delavci v gozdno gospodarskih organizacijah združenega dela,
—	delavci in kmetje po organizacijah združenih kmetov, -
—	lovske organizacije,
—	delavci v drugih zainteresiranih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu — udeleženci) sklenili:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v letu 1980
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo udeleženci višino in način plačevanja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji za leto 1980.
2.	člen
Udeleženci bodo v letu 1980 plačevali prispevek v naslednjih stopnjah:
—	delavci v organizacijah združenega dela primarne proizvodnje v višini 0,32 odstotka od dohodka doseženega v letu 1980,
—	delavci v organizacijah združenega dela sekundarne proizvodnje v višini 0,16 odstotka od dohodka, doseženega v letu 1980,
— delavci v drugih zainteresiranih organizacijah združenega dela v višini 0,082 odstotka od dohodka, doseženega v letu 1080,
—• lovske organizacije v višihi 1,3 odstotka ođ dohodka iz lovišča, doseženega v letu 1979.
Organizacije združenega dela plačujejo prispevek iz prejšnjega odstavka iz dohodka, in sicer od osnove dohodka za preteklo leto kot akontacijo, mesečno V višini 1/12 od 1. 4. 1980 dalje. Dokončni obračun pa se opravi po zaključnem računu za leto 1980.
3.	člen
Udeleženci s prispevkom iz prejšnjega člena zagotavljajo sredstva za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov delovanja tistega dola sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo izgrajena
strelna mesta.
4.	člen
Sredstva prispevka po tem sporazumu so dohodek območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo.
5.	člen
Za srednjeročno obdobje bodo udeleženci določili višino in način plačevanja prispevka s sporazumom o temeljih plana.
6.	člen
Prispevek iz 2. člena tega sporazuma se plačuje od 1. 4. 1980 dalje.
7.	člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati z dnern, ko ga udeleženci sprejmejo.
LJUBLJANA
1276.
k
Na podlagi 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnfega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79), 1. člena sklepa o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za podpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, 32/79) in 66. člena statuta IPK Ljubljana TOZD Komunalna energetika Ljubljana je delavski svet TOZD Komunalna energetika Ljubljana na 11. seji dne 22. septembra 1980 in s soglasjem, ki ga je dal Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana na 142. seji dne 7. oktobra 1980 sprejel
SKLEP
o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Komunalna energetika Ljubljan»
1.	člen
Delavski svet temeljne organizacije Komunalna energetika Ljubljana je na 11. seji dne 22. septembra 1980 sprejel sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki je v njenem upravljanju. Cene toplotne energije so naslednje:
1.	Za odjemalce s pavšalnim obračunom
Poprečna prodajna zmesna cena — 801,97 din na
MWh,
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov — 769,96 din/MWh,
—	ogrevanje poslovnih prostorov — 834,08 din na MWh,
—	ogrevanje potrošne vode na 60° C za gospodinjstva— 56,05 din/m3,
—	ogrevanje potrošne vode na 60° C za ostale odjemalce — 72,44 din/m3.
2.	Cena za odjem s toplotnimi števci
Poprečna cena za variabilne stroške po števcu
711,93 din/MWh
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov 684,88 din na MWh,
—	ogrevanje poslovnih prostorov 739,78 din na MWh,
—	ogrevanje potrošne vode na 60° C za gospodinjstva 637,55 din/MWh oziroma 44,46 din/m3,
—	ogrevanje potrošne vode na 60<> C za ostale °djemalce 825,76 din/MWh oziroma 57,62 din/m3,
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov in vode na 600 C za gospodinjstva 688,87 din/MWh,
—	ogrevanje poslovnih prostorov in vode na 60# C 750,25 din/MWh.
Povprečna cena za priključno moč fiksni stroški 137.088,00 din/MWh ogrevanje stanovanjskih prostorov:
din/MWh
—	brez priprave tople vode	121.502,75
—	s pripravo tople vode	122.960,78
ogrevanje poslovnih prostorov:
—	brez priprave tople vode	152.624,55
— S pripravo 'tople vode	155.692,30
Cena za priključno moč — fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno, to je v dvanajstinah.
2.	člen
TOZD Komunalna energetika Ljubljana prične zaračunavati dobavljeno toplotno energijo po cenah iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po števcu oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa so TOZD Komunalni energetiki Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1980 in velja toliko časa, dokler ne bodo spremenjene z novim programom in tem sklepom.
4.	člen
TOZD Komunalna energetika Ljubljana bo sredstva amortizacije uporabljala namensko, to je za zamenjavo in obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav v skladu s programom obnove in nadomestitve osnovnih sredstev za leto 1980.
5.	člen
TOZD Komunalna energetika Ljubljana bo sredstva za investicijsko vzdrževanje uporabljala namensko v skladu s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev za leto 1980.
6.	člen
Za odjemalce toplotne energije kot so: javno higijensko kopališče in javne sanitarije, ki jih upravlja Komunalno podjetje Ljubljana ter javna kopališča (bazeni), ostane v veljavi cena, ki je veljala na dan 31. decembra 1979.
7.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sporazum o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Komunalna energetika Ljubljana objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/80.
8.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 7. oktobra 1980,.
Predsednik delavskega sveta DO IPK TOZD
Komunalna energetika Ljubljana
Andrej Pucihar 1. r.
1277.
Na podlagi 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79), 1. člena sklepa o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za podpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi ne-
katerih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/79) in 56. člena statuta IPK Ljubljana TOZD Mestni vodovod Ljubljana je delavski svet TOZD Mestni vodovod Ljubljana na 4. seji dne 22. septembra 1980 in s soglasjem, ki ga je dal Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 142. seji dne 7. oktobra 1980 sprejel
SKLEP
o ceni za dobavljeno vodo iz vodovodov, ki jih upravlja temeljna organizacija Mestni vodovod Ljubljana
1.	člen
Delavski svet temeljne organizacije Mestni vodovod Ljubljana je na 4. seji dne 22. septembra 1980 sprejel sklep o ceni vode. Cena vode je 3,50 din/m^.
2.	člen
TOZD Mestni vodovod Ljubljana prične zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomeru oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega. sklepa.
3.	člen
S ceno iz 1. člena tega sklepa so TOZD Mestni vodovod Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1980 in velja toliko časa, dokler ne bo spremenjena z novim programom in tem sklepom.
4.	člen
TOZD Mestni vodovod Ljubljana bo sredstva amortizacije uporabljal namensko; to je za zamenjavo
1278.
Na podlagi 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79), 1. člena sklepa o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za podpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/79) in 68. člena statuta IPK Ljubljana TOZD Plinarna Ljubljana je delavski svet TOZD Plinarna Ljubljana na 7. seji dne 26. avgusta 1980 in s soglasjem, ki ga je dal Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 142. seji dne 7. oktobra 1980 sprejel
in obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav v skladu s programom obnove in nadomestitve osnovnih sredstev za leto 1980.
5.	člen
TOZD Mestni vodovod Ljubljana bo sredstva za investicijsko vzdrževanje uporabljal namensko v skladu s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev za leto 1980.
6.	člen
Za odjemalce vode kot so: javno higijensko kopališče in javne sanitarije, ki jih upravlja Komunalno podjetje Ljubljana ter javno kopališče (bazeni), ostane v veljavi cena, ki je veljala na dan 31. decembra 1979.
7.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sporazum o ceni za dobavljeno vodo iz vodovodov, ki jih upravlja temeljna organizacija Mestni vodovod Ljubljana objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/80.
8.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 7. oktobra 1980.
Predsednik delavskega sveta '	DO IPK TOZD
Mestni vodovod Ljubljana
Franc Gomilar 1. r.
SKLEP
o ceni nJina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana
1.	člen
Delavski svet temeljne organizacije Plinarna Ljubljana je na 7. seji dne 26. avgusta 1980 sprejel sklep o ceni plina iz omrežja, ki je v njenem upravljanju. Cene plina iz omrežja so naslednje:
Po tem sklepu je zmesna cena plina iz omrežja 1,4659 din za 1000 Kcal/NmS (O0 C 760 mm Hg),,pri čemer so cene za posamezne vrste plina in kategorije potrošnje naslednje:
♦
	Cena za 1000 Kcal	1 Mestni plin 4.200 Kcal/Nm»	Mestni plin 13.000 Kcal/Nm*	1 i Uparjeni 1 plin 28.000 , Kcal/Nm* •	Zemeljski plin 9 600 Kcal/Nm*
1.	V gospodinjstvu za kuhanje 2.	V gospodinjstvu za kuhanje, pripravo tople vode	2,3455	9,85 N	30,50	65,65	22,50
in delno ogrevanje	1,9057	8,00	24,75	53,35	18,30
3. V gospodinjstvu za celotno oskrbo	1,0995	4,60	14,30	30,80	10,56
4. Za industrijo in ostalo potrošnjo	1,9057	8,00	24,75	53,35	18,30
2.	člen
TOZD Plinarna Ljubljana prične zaračunavati dobavljeni plin po cenah iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po števcu oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa so TOZD Plinarni Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno/ sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1980 in velja toliko časa, dokler ne bodo spremenjene z novim programom in tem sklepom.
4.	člen
TOZD Plinarna Ljubljana bo sredstva amortizacije uporabljala namensko; to je za zamenjavo in obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav v skladu s programom obnove in nadomestitve osnovnih sredstev za leto 1980.
5.	člen
TOZD Plinarna Ljubljana bo sredstva za investicijsko vzdrževanje uporabljala namensko v skladu s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev za leto 1980.
6.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k cenam plina iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Plinarna Ljubljana, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13/80.
7.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 7. oktobra 1980.
Predsednik delavskega sveta DO IPK TOZD Plinarna Ljubljana Peter Erman 1. r.
1279.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67,. 27/72 in 8/78), 126. Mena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 2. in 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 139. seji dne 23. septembra 1980 sprejel
SKLEP
0 Potrditvi odmikov od sprejetega Generalnega plana (urbanističnega programa In urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 7/80) za potek trase Poti spominov in tovarištva
1
Dovoli se odmike od Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane, tako, da PST spremeni traso poteka na naslednjih odsekih :
—	od Levičnikove do Podutiške ulice,
—	na območju priključka severne mestne obvoz-nice na vzhodno avtocesto,
—	od križišča Jurčkove poti s Peruzzijevo ulico do spominskega kamna št. 81,
—	med Ižansko cesto in potjo Dolgi breg po parceli št. 497 k. o. Karlovško predmestje,
—	med priključkom Tržaške ceste na južno avtocesto m parkiriščem Slovenija-avta,
—	med Ulico pohorskega bataljona in priključkom na Hubadovo ulico,
—	od nadvoza Smartinske ceste preko severne mestne obvoznice do spominskega kamna št. 49.
2
Odmike iz 1. točke tega sklepa ponazarja grafična karta v merilu 1 :10.000 z naslovom »Spremembe in dopolnitve GUP in UP«, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem v mesecu juniju 1980. Ta karta je osnova za izdelavo lokacijskih dokumentacij, je sestavni del tega sklepa in s tem generalnega plana razvoja mesta Ljubljane.
3
Lokacije spremenjenih tras Poti spominov in tovarištva oziroma odmiki od sprejete urbanistične dokumentacije ter odlokov so usklajeni s sedanjo izrabo prostora, kar so ugotovili: Odbor za izgradnjo PST pri MK SZDL, ZDRL TOZD Urbanizem in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
4
Dovoljene odmike sc mora upoštevati pri novela-ciji stare in izdelavi nove urbanistične dokumentacije ter odlokov.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
6
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 1398/80
Ljubljana, dne 25. septembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Borut Miklavčič 1. r.
BREŽICE
1280.
Na osnovi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 50/80) in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina, občine Brežice na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra 1980 sprejela
ODLOK
0	določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno
zemljišče
1.	člen
S tem odlokom se določa odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za
1	m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Brežice.
2.	člen
Osnovna elementa za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče sta povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine v letu 1979, brez stroškov komunalne opreme ter odstotek od povprečne gradbene cene.
3.	člen
Povprečna gradbena cena iz prejšnjega (Siena znaša v občini Brežice 8.712,40 din.
Odstotek od povprečne gradbene cene znaša:
a)	za ožji gradbeni okoliš mesta Brežice z okolico, ki je opredeljen z urbanističnimi dokumenti — 0,70 odstotka,
b)	za ostale kraje v občini Brežice, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih urbanističnih dokumentih stavbna zemljišča — 0,65 odstotka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št. 29/78).
St. 465-4/80
Brežice, dne 26. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r
1281.
Na osnovi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1980 in družbenopolitičnega zbora, dne 26. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o varovanju mestnega jedra Brežice
1.	člen
Določi se varovanje območja mestnega jedra Brežice, s katerim se omogoči strokovno načrtovanje programskih osnov za bodoče obdobje na področju gospodarske izrabe, stanovanjske izgradnje ter družbenopolitične funkcije mesta.
2.	člen
V obseg varovanja se uvršča naslednje območje mestnega jedra Brežice:-
—	na južni strani od Save,
—	na severni do Rokove cerkve,
—	na zahodu vključno do stare struge Save,
—	na vzhodu gravitacijsko območje Prešernove ceste do vključno Ulice pod obzidjem ter Kajuhove ulice.
3.	člen
Varovanje zajema naslednje površine in objekte na območju, navedenem v 2. členu:
—	stavbni fond,
—	nezazidane stavbne površine,
—	javne prometne površine,
—	ulično opremo, elektro in PTT omrežje,
—	javne zelenice,
—	namembnost prostorov.
4.	člen
Za izvajanje varovanja območja mestnega jedra imenuje Izvršni svet Skupščine občine Brežice »Strokovni odbor za izvedbo prenove mestnega jedra Brežice«.
Odbor sestavljajo predstavniki izvršnega sveta, upravnega organa za urbanizem, družbenopolitičnih organizacij, samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne komunalne skupnosti, kulturne skupnosti, krajevne skupnosti Brežice, zavoda za spomeniško varstvo in pooblaščene projektivne organizacije.
5.	člen
Naloga strokovnega odbora je, da izdaja soglasja k vsem posegom, navedenim v 3. členu. V soglasju morajo biti predpisani pogoji, pod katerimi se poseg lahko izvrši.
6.	člen
Vsi občani, organizacije in skupnosti, ki nameravajo izvajati posege na varovalnem območju iz 2. člena in 3. člena, so dolžni pridobiti soglasje strokovnega odbora.
7.	člen
Strokovni odbor je dolžan pripraviti program in predlog izvedbe urbanistično-prenovitvene dokumentacije mestnega jedra Brežice.
8.	člen
Urbanistično-prenovitvena dokumentacija bo izdelana in sprejeta po delovnih etapah. Po zaključku posamezne naloge je odbor dolžan izvesti javno razpravo in sprejetje posameznih dokumentacij z odlokom v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju.
Prioriteto posameznih etap določi strokovni odbor.
•	9. člen
Izdelavo urbanistično-prenovitvene dokumentacije mestnega jedra Brežic bodo financirali vsi zainteresirani na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma, ki bo opredelil razmerja financiranja in nosilca naloge.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja
Medobčinski inšpektorat Krško.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, ta odlok preneha veljati, ko so sprejeti vsi etapni deli urbanistično-prenovitvene dokumentacije.
St. 350-2/80
Brežice, dne 26. septembra 1980.
, v	Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik I. r.
k
CELJE
1282.
Skupščina občine Celje je po 5. členu,zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) in 146. člena statuta občine Celje na ločenih sejah zborov dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Celje v primeru izrednih razmer.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov ter osnovne surovine in reprodukcijski materiaL
3.	člen
Za izredne razmere po tem odloku se šteje vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo.
5.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa:
—	vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva;
—	sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv;
—	rok za oblikovanje teh rezerv;
—	teritorialno razmestitev, način in roki njihovega obnavljanja;
—	gradnja skladišč za občinske blagovne rezerve.
6.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se izdela in sprejme za srednjeročno in letno obdobje. Letni program občinskih blagovnih rezerv se sprejme istočasno z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme izvršni svet občinske skupščine s poprejšnjim mnenjem sveta za splošno ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Hi. UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE
Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale po-
trebe izvršni svet občinske skupščine in na predlog občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo.
9.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se obnavljajo v rokih, ki glede na vrsto blaga, zagotavljajo njegovo neoporečnost za uporabo.
Pri oblikovanju blaga iz občinskih blagovnih rezerv je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu
10.	člen
Nabava, skladiščenje in obnavljanje zalog iz občinskih blagovnih rezerv se lahko s posebno pogodbo poveri temeljnim organizacijam združenega dela s področja proizvodnje blaga osnovne preskrbe ali s področja trgovine.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje, ne sme brez dovoljenja upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo tega blaga odtujevali ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravnati.
11.	člen
Upravni organ pristojen za gospodarstvo
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv ;
—	organizira in nadzoruje izvrševanje programa občinskih blagovnih rezerv;
—	sklepa pogodbe za skladiščenje blaga in občinskih blagovnih rezerv;
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv;
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami;
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv.
IV. FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
12.	člen
Viri sredstev za nabavljanje 'blaga za občinske blagovne rezerve so:
1.	sredstva, ki jih organizacije združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov;
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke;
3.	sredstva, ki se v ta namen zagotavljajo v občinskem proračunu;
4.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv so:
1.	sredstva, ki se za ta namen zagotavljajo iz proračuna občine;
2.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
13.	člen
Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine, se s posebno pogodbo dajejo organu, oz. organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega pro erama o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve.


V. KAZENSKA IN KONČNA DOLOČBA
14.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o nabavi in skladiščenju blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja upravnega organa pristojnega za gospodarstvo to blago odtuji ali porabi, spremeni namen blaga ali mesto skladiščenja, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače ravna z njim.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena.
15.	člen
fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 331-4/78-3
Celje, dne 25. septembra 1980.
,	Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1283.
Skupščina občine Celje je po 19. členu zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 1G5. člena statuta občine Celje na sejah zborov dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in organizacij občine Celje
1.	člen
V	odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in organizacij občine Celje (Uradni list SRS, št. 8-580/80) se v 11., 17. in 24. členu namesto »občinska uprava družbenih prihodkov« napiše »občinska uprava za družbene prihodke«.
2.	člen
V	drugem odstavku 19. člena se črta besedilo »elektronska obdelava podatkov;«.
3.	člen
Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi;
Občinski upravni organizaciji sta:
1.	zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo,
2.	zavod za elektronsko obdelavo podatkov.
4.	člen
V	20. členu se črta prvi odstavek.
5.	člen
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
Zavod za elektronsko obdelavo podatkov opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na uvajanje' elek-
tronske obdelave podatkov na posamezna upravna področja in povezovanje v informacijski sistem upravnih organov, vodenje programske in organizacijske dokumentacije, posodabljanje računalniške in pomožne opreme, zavarovanje podatkov programske in organizacijske dokumentacije ter opreme, povezavo s porabniki določenih podatkov, racionalizacijo opravil v okviru uprave in navzven, vzgojo in izpopolnjevanje strokovnih kadrov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-43/1979-2
Celje, dne 25. septembra J980.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
1284.
Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
1.	člen
S tem odlokom se določi odstotek od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Celje.
2.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,8 odstotka od poprečne gradbene cene za 1 stanovanjske površine v družbeni gradnji, ki je na območju občine Celje na dan 31. 12. 1979 Ugotovljena v višini 8.008 din.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, objavljen v Uradnem listu SRS, š. 26/78.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
S.	46-1/80-5
• Celje, dne 25. septembra 1980. .
1285.
Skupščina občine Celje je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in pravilniku o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) ter 146. členu statuta občine Celje na zboru združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma
stanovanja v občini Celje
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena za 1 m* stanovanjske površine, ki služi za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodajo
občanom in civilno pravnim osebam.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m* stanovanjske površine znaša 8.008 din.
3.	člen
Za Izračun prometne vrednosti zemljišča in gradbene vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) s tem, da se zviša vrednost stavbnega zemljišča za tista zemljišča, ki jih zajema urbanistični načrt Celja v smislu tabele 9 navedenega pravilnika.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-
aem listu SRS.
St. 46-1/80-5
СеЏе, dne 25. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1286.
Skupščina občine Celje je po 41. f členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78) in 119. ter 146. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) Pa seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
0 razvrstitvi objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja v občini Celje
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte, ki so biH zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja na območju občine Celje in so bili v uporabi pred 16. aprilom 1978.
2.	člen
Objekti iz 1. člena tega odloka se glede na dejanske okoliščine in namembnost razvrstijo v tri kategorije, in sicer:
1.	na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje,
2.	na objekte, za katere sc ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar se odstranitev za določen čas lahko odloži,
3.	na objekte, ki se morajo takoj odstraniti.
S.	člen
Objekti Iz 1. točke 2. člena so:
—	objekti, ki so -zgrajeni v skladu z elementi sprejetega urbanističnega načrta,
—	objekti na območjih zazidalnih načrtov, ki sc z njim lahko uskladijo,
—	objekti na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta in se z gotovostjo pričakujejo, da jih bodo naknadno izdelani in sprejeti zazidalni načrti lahko ohranili glede na namembnost objekta, lego na zemljišču in odnos do obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov,
—	objekti na območju, ki se ureja z urbanističnim redom, če izpolnjujejo katerega od predpisanih pogojev ali če se predvideva razširitev meje zazidljivosti območja,
—	objekti, zgrajeni brez predpisanega dovoljenja, pa so bili že v uporabi pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju, če s svojo lego bistveno ne ovirajo urbanističnih rešitev z dnem uveljavitve tega odloka.
4.	člen
Objekti iz 2. točke 2. člena so:
—	objekti v varovalnih pasovih ob prometnicah, energetskih vodnih in podobnih objektih ter na območjih, predvidenih za gradnjo industrijskih objektov,
—	objekti, zgrajeni v območjih zavarovanih površin, ki se zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, spomeniškega ali varstvenega interesa ne morejo legalizirati, vendar neposredno ne ovirajo izvajanje sprejetih urbanističnih dokumentov,
—	objekti, zgrajeni na njivskih površinah zunaj naselij, za katere ZKS ni dala soglasja za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča,
—	objekti, ki ne izpolnjujejo nobenega od predpisanih pogojev po urbanističnem redu in se tudi ne morejo oblikovno ali po namembnosti uskladiti z okoljem.
5.	člen
Objekti iz 3. točke 2. člena so:
—	objekti, Id neposredno ovirajo izvajanje uroa-nističnega dokumenta,
—	objekti, ki jih ni mogoče uvrstili med objekte, navedene v 6. členu tega odloka.
6.	člen
Merila, določena s tem odlokom, veljajo za vse vrste objektov in za gradbene posege na obstoječih objektih, za katere si morajo investitorji po zakonu pred gradnjo pridobiti lokacijsko dovoljenje s tem, da sc da prednost pri razvrščanju stanovanjskim objektom.
Razvrstitev objektov in gradbenih posegov se opravi po uradni dolžnosti.
7.	člen
Lastniki objektov, našteti v 3. členu tega odloka, so dolžni v enem letu po prejemu obvestila o razvrstitvi nedovoljeno zgrajenega objekta pri pristojnem občinskem upravnem organu vložiti popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja.
8.	člen
Odstranitev objektov, navedenih v 4. členu tega odloka se lahko odloži za določen čas, če lastnik objekta v enem letu po prejemu obvestila o razvrstitvi nedovoljeno zglajenega objekta vloži pri pristojnem občinskem upravnem organu zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja s potrebno dokumentacijo, ki je predpisana z zakonom o urbanističnem planiranju.
9.	člen
Lokacijsko dovoljenje za objekte iz 4. člena tega odloka mora vsebovati določilo, da bo investitor obravnavani objekt odstranil na lastne stroške, ko bo to potrebno za uresničitev sprejetega urbanističnega dokumenta. To obveznost se po pravnomočnosti odločbe uradoma vpiše v zemljiško knjigo.
10.	člen
Ce lastniki objektov, navedeni v 3. in 4. členu odloka ne izpolnijo obveznosti iz 7. in 8. člena tega odloka, izda pristojni občinski upravni organ, po preteku navedenega roka, po uradni dolžnosti odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi zemljišča v prejšnje stanje na stroške investitorja.
11.	člen
Upravni organ je dolžan investitorja opozoriti na posledice, če ne izpolni obveznosti iz 7/ in 8. člena tega odloka.
12.	člen
Za objekt v uporabi se po določilih tega odloka šteje objekt, ki je zgrajen do zaključene IV. gradbene faze in že deloma ali v celoti služi svojemu namenu.
13.	člen
Lastniki objektov, ki si naknadno lahko pridobijo lokacijsko dovoljenje, so dolžni izpolniti vse pogoje iz lokacijskega dovoljenja ter plačati stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča po predpisih, ki so v veljavi v času Izdaje lokacijskega dovoljenja.
14.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razvrstitvi objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja (Uradni list SRS, št. 10-494/79)
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-7/78-6
Celje, dne 25. septembra 1980.
1287.
Skupščina občine Celje je po 23. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 146. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini
Celje
1.	člen
V	odloku o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5-272/79 in 30-1374/79), se za 8. členom doda nov
8.	a člen, ki se glasi:
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve se pooblašča, da lahko v primeru pomanjkanja, omeji ali prepove uporabo pitne vode za določene namene.
2.	člen
V	prvem odstavku 9. člena se doda ‘ nova tretja točka, ki se glasi:
3.	če uporablja pitno vodo v nasprotju s prepovedjo ali omejitvijo uporabe (8. a člen).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-11/78
Celje, dne 25. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1288.	>
Skupščina občine Celje je po 9. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 3. ter 119. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne '25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Celje
1.	člen
V odloku o prekrških zoper javni red in mir v občini Celje (Uradni list SRS, št. 36-1054/74) se 2. člen spremeni In se glasi:
Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če na javni prireditvi ne poskrbi za ustrezno število rediteljev;
2.	če postavi cirkuški ali drugi šotor ali napravo za zabavo na kraju, ki ni za to določen;
3.	če ob pravem času nc poskrbi za odstranitev vinjenih oseb, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje;
4.	če pri gradnjah ali adaptacijah opusti varnostne naprave za zavarovanje mimoidočih ali prometa;
5.	če zanemari redno vzdrževanje in nujna popravila zgradb in javnih objektov, če to ogroža varnost ljudi ali prometri;
6.	če pri poškodbi objekta po naravni ali drugi nesreči opusti postavitev opozorilnih znamenj za zavarovanje mimoidočih in prometa.
Z denarno kaznijo od 100 dò 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
2.	člen
3.	člen sc spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero izmed dejanj, navedenih v 4., 5. in 6. točki prvega odstavka 2. člena.
\	3. člen
4.	člen se spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo od 200 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če toči alkoholne pijače na* ulici ali prodaja blago izven mest, ki so za to določena,
2.	če popiva na tržnici, v prodajalnah alkoholnih pijač ali na drugem javnem prostoru,
3.	če postavi na zgradbe, prizidke, ograje, okna, balkone, nezavarovane predmete ali cvetlične lončke,
4.	če namesti na vrtno ali drugo ograjo, ki ne služi varnosti premoženja, bodečo žico, steklene drobce ali drug material, ki utegne poškodovati mimoidoče,
5.	če meče kamenje ter druge predmete in s tem ogroža varnost ljudi in premoženja,
6.	če sežiga odpadke, kuri ogenj na prostorih v bližini zgradb, naprav ali podobno in s tem moti okolico ali če odmetuje cigaretne ali druge ogorke na kraju, kjer je možno zanetiti požar,
7.	če pušča ob javnih poteh in ograjah nasade ali živo mejo v takem stanju, da je ogrožena varnost ljudi ali prometa,
8.	če onesnaži vodo, namenjeno ljudem in živini,
9.	če ugasne, poškoduje ali odstrani cestno svetilko ali drugo svetlobno ’ telo.
4.	člen	•	1	%
5.	člen se spremeni in se glasi :
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ji je zaupano varstvo otroka ali mladoletnika, ki še ni dopolnil 15. let:
1.	če pusti zaupanega mu otroka, ki še ne obiskuje šolo, brez nadzorstva na prometni cesti ali dru-Cem nevarnem prostoru,
2.	če pusti, da zaupani otrok ali mladoletnik prodaja časopise ali druge predmete na javnih mestih ali
lokalih,
3.	če pusti, da se zaupani otrok ali mladoletnik brez spremstva zadržuje po 20. uri v gostinskih ali podobnih prostorih, kjer se točijo alkoholne pijače.
5 člen
6.	člen se spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo 200 dinarjev se kaznuje za
prekršek fizična oseba:
1.	če sc zadržuje kljub opozorilu preko dovoljenega obratovalnega časa v poslovnih in gostinskih lokalih ter prireditvenih prostorih,
2.	če vodi pse in druge živali v javne lokale ali po tržnici,
3.	če stepa preproge ali krpe skozi okna in z balkona, vrže ali zlije nesnago na ulico ali kako drugače umaže oziroma poškropi ljudi,
4.	če kadi v javnem prostoru, kjer je to izrecno prepovedano,
5.	če s pljuvanjem ali kako drugače onesnaži javni prostor.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena lahko izterja delavec občinske straže ali postaje milice denarno kazen takoj na mestu.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi 1 Uradnem listu SRS.
St. 22A-1/74
Celje, dne 25. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt I. r.
1289.
Skupščina občine Celje je po 9. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 3. in 119. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o redu in disciplini na žičnicah, vlečnicah in smučarskih progah
1.	člen ,
V odloku o redu in disciplini na žičnicah, vlečnicah in smučarskih progah (Uradni list SRS, številka 45-901/71 in 13-272/72), se 14. člen spremeni in se glasi
Z denarno kaznijo 100 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravno osebo:
1.	ki ravna nasprotno z določbami druge točke 6. člena, 12. in 13. člena tega odloka;
2.	ki ravna v nasprotju z določbami 9. in. M. člena tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega Člena se kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 2.000 dinarjev tudi odgovorna oseba pravne osebe.
2.	člen
15. člen se spremeni in se glasi :
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba :
1.	ki ravna v nasprotju z določbami 11. člena tega odloka;
2.	ki namenoma ali iz velike malomarnosti poškoduje smučarsko progo ali oznake na njej, ki so namenjene za varnost uporabnikov. .
3.	člen
16.	člen se spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo 200 dinarjev se kaznuje fizična oseba:
1.	ki s svojim ravnanjem na smučarskih progah ogroža varnost drugih uporabnikov (1. točka 5. člena);
2.	ki ne upošteva predpisanih znakov (2. točka
5.	člena);
3.	ki hitrosti, smeri in načina vožnje ne prilagodi svojemu znanju, težavnosti in stanju smučarske proge ter vremenskim razmeram (3. točka 5. člena);
4.	ki pri prehitevanju drugim smučarjem ne pusti dovolj prostora za prosto gibanje (4. točka 5. člena);
5.	ki vstopa ali prečka smučarsko progo tako, da s tem povzroči nevarnost zase ali za druge (5. točka
5.	člena);
6.	ki se brez potrebe zadržuje na ozkih in nepreglednih delih smučarske proge ali le-te po padcu, kakor hitro je mogoče, ne zapusti (6. točka 5. člena);
7.	ki ne uporablja varnostnih trakov za smuči (8. točka 5. člena);
8.	ki ob nesreči ne nudi ponesrečenemu prve pomoči oziroma nemudoma ne obvesti upravljalna smučarske proge (1. točka 6. člena);
9.	ki uporablja med tekmovanjem, med pripravo tekmovanja ali v. času organiziranega treninga označeno tekmovalno progo (9. člen) ;
10.	ki brez strokovne kvalifikacije organizirano poučuje smučarje (drugi odstavek 11. člena).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena lahko izterja delavec občinske straže ali postaje milice denarno kazen takoj na mestu.
4.	člen
17.	člen se črta.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-11/73
Celje, dne 25. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r. .
1290.
Skupščina občine Celje je po 9 členu zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 12/77 in 30/78) in 3. ter 119. člena statuta občine Ccjlje (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posesti psov 1. člen
V odloku o posesti psov (Uradni list SRS, št. 41-822/71) se 20. člen spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo od 300 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prgkršek posameznik:
1.	če ne prijavi psa, starega nad 3 mesece ali tujega psa, ki sc je priklatil (3. člen),
2.	če ne odjavi psa v primerih, ki so predpisani s tem odlokom (4. člen),
3.	če ne prijavi izgube pasje znamke (8. člen),
4.	če opusti varnostne ukrepe pri psih (9. in 11. člen),
5.	če ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka
12.	člena,
6.	če muèi psa .ali ga sam pokonča (drugi odstavek 12. člena),
7.	če v primeru suma ali obolenja stekline ali v primeru ugriza tega ne prijavi pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-20/71
Celje, dne 25. septembra 1080.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
I
1291.
Skupščina občine Celje je po 9. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 3. ter 119. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74)) na sej: zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu
1. člen
i odloku o hišnem redu (Uradni list SRS, št. 18-849/76) sc 47. člen spremeni in sc glasi:
Z denarno kaznijo 200 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba :
1.	če ne skrbi, da je v stanovanjski hiši in njeni okolici snažno, da vlada red in mir, da se čuvajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice (19. člen) ;
2.	če seka drva ali drobi premog v prostorih, ki niso za to določeni (četrti odstavek 21. člena);
3.	če z balkona -ali skozi okno zlije vodo, nesnago, vrže predmet in stepa preproge ter druge predmete (peti odstavek 21. člena);
4.	če v vežo, hodnik, na stopnišče ali dvorišče postavi predmete, ki tj e ne spadajo in če na mesto, ki ni zato določeno, pritrdi lepak, če riše ali piše po zidu ali kakor drugače poškoduje površino hiše in če v vežah, hodnikih, stopniščih stepa preproge ali predpražnike (22. člen) ;
5.	če odmetuje smeti ali odpadke zunaj določenih mest, ali onesnažuje okolico stanovanjske hiše, dvorišča, skupnih prostorov in tega takoj ne očisti (23. člen);
6.	če pred prostorom za odlaganje smeti parkira avtomobil (drugi odstavek 24. člena);
7.	če pere avtomobil v nasprotju g pravili o izvrševanju hišnega reda (26. člen);
8.	če zlaga drva ali druge vnetljive predmete ob ali na kurilne naprave in dimne vode (32. člen);
9.	če odloži na dvorišča in zelenico papir, drva ali druge vnetljive predmete (drugi odstavek 35. člena).
Za prekrške iz tega člena lahko izterjajo delavci občinske straže in pristojni inšpektorji denarno kazen takoj na mestu.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-16/75-2
Celje, dne 25. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1292.
Skupščina občine Celje je po 1. členu zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin (Uradni list SRS, št. 37/73) in 146. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini
Celje
1.	člen
V odloku o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin (Uradni list SRS, št. 36-1053/73) se 18. člen spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori, ali opusti kakšno dejanje iz 16. oziroma 17. člena tega odloka.
2.	člen
19. člen se spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo 200 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor stori katero izmed dejanj iz 12. člena tega odloka.
Za prekršek iz tega člena lahko delavci občinske straže izterjajo kazen takoj na mestu.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-18/74-2
Celje, dne 25. septembra 1980.
Predsednik	•
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1293.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 146. členu statuta občine Celje (Uradni Ust SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
° spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Celje
1. člen
V odloku o urbanističnem redu • občine Celje (Uradni list SRS, št. 13/80) se v prvem odstavku 2. člena v 11 alinei doda:
— in po lokacijski dokumentaciji št. 867/68.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-11/80
Celje, dne 25. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
.	Celje
Ježe Marolt L r.
1294.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 3/78) in 146. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o programskem delu zazidalnega načrta »srce« — Južni del
1. člen
Sprejme se programski del zazidalnega načrta »srce« — južni del (v naslednjem besedilu: zazidalni načrt), ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, v mesecu maju 1980, pod št. proj. 15/80.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
3.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo poslovnih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja pristojni občinski upravni organ.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Celje na podlagi strokovnih mnenj in soglasij pooblaščenih strokovnih organizacij.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Občinskem inšpektoratu občine Celje.
«.Bea
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-15/78
Celje, dne 25. septembra 1980.
1295.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju lUradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Polule	>
1.	člen
Zazidalni načrt Polule (Uradni vestnik Celje, št. 26/68 in Uradni list SRS, št. 38/73, 15/74, 21/75 in 22/77) se spremeni in dopolni po projektu št. 8/79, ki ga je v mesecu septembru 1979 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 350-4/68
Celje, dne 25. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
KAMNIK
1296.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za območje severnega dela zazidalnega otoka SS-1 Stranje - Kamnik
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt severnega dela zazidalnega otoka SS-1 Stranje - Kamnik, ki je v skladu z novelacijo urbanističnega načrta za območje Kamnik, opredeljen kot površine za WZ, šolo, trgovino osnovne preskrbe in pošto.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno s tehnično dokumentacijo št. 727, ki jo je izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik.
3.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Kamnik.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Kamnik.
5.	člen	T rT*F|HFT|?sr=
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-32/80
Kamnik, dne 1. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž., 1. r.
1297.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1980, sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu zazidalnega otoka BM-1 Perovo - Kamnik
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt zazidalnega otoka BM-1 Perovo,- Kamnik, ki je v skladu z urbanističnim načrtom ureditvenega območja Kamnik opredeljen kot površina, namenjena za gasilski dom.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji št. 726, ki jo je izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik.
3.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Kamnik.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Kamnik.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-33/80
Kamnik, dne 1. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik SlaVko Ribaš, dipl. inž., 1. r.
1298.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16-143/74) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju zbora

združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
1.	oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o razdelitvi dimnikarskih območij
1.	člen
Na območju občine Kamnik se določijo štiri dimnikarska območja:
V	prvem območju so vasi in naselja, ki pripadajo naslednjim krajevnim skupnostim: KS Podgorje, KS Križ, KS Moste, KS Komenda, ifcs Vranja peč ter južni del mesta Kamnik od Kolodvorske ulice in Sadnikar-jeve ulice do ulice Vilka Rožiča, vključno Novi trg in Perovo.
V	drugem območju so vasi in naselja, ki pripadajo naslednjim krajevnim skupnostim: KS Smarca, KS Volčji potok, KS Duplica do ulice Vilka Rožiča na severu.
V	tretjem območju so vasi ip naselja, ki pripadajo naslednjim krajevnim skupnostim : KS Crna, KS Kamniška Bistrica, KS Tunjice, KS Godič z vasmi Zduša in Podjelša, KS Kamnik severni del od Kolodvorske in Sadnikar j eve ulice po reki Kamniška Bistrica do Jeranovega.
V	četrtem območju so vasi in naselja, ki pripadajo naslednjim krajevnim skupnostim: KS Motnik, KS Špitalič, KS Tuhinj, KS Šmartno v Tuhinju, KS Pšaj novica, KS Srednja vas, KS Sela, KS Nevlje in KS Kamnik levi breg reke Kamniška Bibtrica od Jeranovega do železnega mostu.
2.	člen '
Dimnikarske storitve na kurilnih napravah družbene in privatne lastnine praviloma opravljajo samostojni dimnikarski mojstri vsak v svojem območju.
3.	člen
Razdelitev dimnikarskih območij posameznim Izvajalcem storitev izvrši s sklepom Izvršni svet Skup- ‘ ščine občine Kamnik.
4.	člen
Organizacija združenega dela Kemijska industrija Kamnik je izvzeta iz tretjega območja ,in sme sama opravljati dimnikarske storitve. Te storitve sme opravljati strokovno usposobljena oseba.
5.	člen
Po sprejemu tega odloka preneha veljati odlok 0 določitvi števila in o obsegu dimnikarskih okolišev na območju občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8/64).	/
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ^Uradnem listu SRS.'
St. 020-26/80
Kamnik, dne 1. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine. občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž., 1. r.
LAŠKO
1299.
Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 19. septembra 1930 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 33/79 in 1/80) se v 2. členu črtajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-12/79
Laško, dne 19. septembra 1980.
Predsednik .
Skupščine občine Laško s Jože Rajh 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1300.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 23. septembra 1980, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Volan, Ljubljana, Kersnikova 6
1.	člen
V delovni organizaciji Volan, Ljubljana, Kersnikova 6 preneha začasni ukrep družbenega varstva.
2.	člen
Začasnemu organu, ki ga sestavljajo
— Stevo Kramžer, predsednik — Milan Naglič, član — Iztok Kavčič, član
preneha mandat.
3.	člen
Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 12. maja 198,; dalje.
St. 023-48/79
Ljubljana, dne 23. Septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
1301.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 618, 622., 624. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela, dne 23. septembra 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. septembra 1980, sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v ZIV TAM Delovni organizaciji TVT Boris Kidrič TOZD Proizvodnja avtomatskih naprav, Ljubljana, Cankarjeva 3
1.	člen
Ugotovi se, da so v ZIV TAM delovni organizaciji TVT Boris Kidrič, TOZD Proizvodnja avtomatskih naprav, Ljubljana, Cankarjeva 3, naštale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, da so huje oškodovani družbeni interesi in da ne izpolnjuje po zakonu določenih obveznosti do družbene skupnosti, ki jih kot take izrecno določajo 619., 62"0. in 621. člen zakona o združenem delu.
2.	člen
V ZIV TAM Delovni organizaciji TVT Boris Kidrič, TOZD proizvodnja avtomatskih naprav, Ljubljana, Cankarjeva 3, se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, huje oškodovanih družbenih interesov in zaradi neizpolnjevanja v zakonu določenih obveznosti do družbene skupnosti imenuje začasni organ.
3.	člen
Za začasnega organa se imenuje Franc RUTAR, dipl. oec., pomočnik direktorja TOZD Maloprodaja DO Emona Merkur, Ljubljana, Smartinska 130, stanujoč v Kranju, Cesta JLA 40B.
4.	člen
Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tèga sklepa za dobo enega leta.
Imenovanje začasnega organa in njegovega pooblastila se vpišejo v sodni register, kjer je temeljna organizacija združenega dela registrirana.
5.	člen «
Ko začne z delom začasni organ v temeljni organizaciji združenega dela proizvodnja avtomatskih naprav:
— preneha opravljati funkcijo poslovodnega organa dosedanji vršilec dolžnosti vodje temeljne organizacije združenega dela Zdravko Trček,
—	začasno se omeji samoupravne pravice delav-' cev, ko odločajo o vprašanjih, ki so po zakonu v pristojnosti delavskega sveta, pri sprejemanju programa ukrepov za odpravo vzrokov izgube; delitvi sredstev za osebne dohodke in izplačilnih drugih prejemkov delavcem; določanju poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje; določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov, ki se sprejemajo z referendumom, in drugih predlogov sklepov, ki se sprejemajo z referendumom,
—	začasno omeji uresničevanje pravic delavcev v komisiji za delovna razmerja pri sprejemanju v delovno razmerje, razporejanju delavcev na druga dela in naloge ter prenehanju delovnega razmerja delavcev.
6.	člen
Začasni organ prevzema vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela, ki jih ima po ustavi, zakonskih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije združenega dela.
Začasni organ prevzame funkcijo upravljanja, ki jo opravljajo delavci, ko odločajo v delavskem svetu in v komisiji za delovna razmerja o vprašanjih iz druge in tretje alinee 5. člena tega sklepa.
7.	člen
Začasni organ zastopa in predstavlja temeljno organizacijo združenega dela.
8.	člen
Začasni organ je dolžan izdelati program ukrepov za odpravo vzrokov izgube in predlagati ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje ter odločati o zadevah iz pristojnosti individualnega poslovodnega organa; določati poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje; odločati o delitvi sredstev za osebne dohodke delavcem in o drugih prejemkih delavcev; določati predloge samoupravnih splošnih aktov, ki se sprejemajo z referendumom, in druge predloge referendumskih sklepov; odločati o sprejemu delavcev na delu, o razporeditvah delavcev na druga dela in naloge ter o prenehanju delovnega razmerja delavcev.
Začasni organ je dolžan zagotoviti uresničevanje samoupravnih pravic delavcev z omejitvami, navedenimi v 5. členu temeljnega sklepa, obveščanje delavcev o poslovanju, o materialno finančnem stanju, o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in o vseh vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu.
. r	’
9.	člen
Začasni organ je za svoje delo odgovoren predvsem Skupščini občina Ljubljana Center in delavcem v temeljni organizaciji združenega dela.
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko _ skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih In pri izpolnjevanju obveznosti do družbene skupnosti.
Začasni organ je dolžan sprejeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti ter vzrokov izgube ustrezen program z ukrepi za njegovo izvajanje in z njim seznaniti izvršni svet v roku enega meseca.
10.	člen
Začasni organ in delavci temeljne organizacije združenega dela lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je imenovan, če prenehajo razlogi,
zaradi katerih je bü imenovan.
11.	člen
Pooblastila začasnega organa veljajo z dnem vpi-«a v sodni register.
12.	člen
Stroški, M bodo nastali zaradi uvedbe ukrepa
družbenega varstva po tem sklepu, trpi temeljna or-* ganizacija združenega dela, zoper katero je uveden.
13.	člen
Ta sklep je dokončen in zoper njega ni mogoče
uporabiti rednih pravnih sredstev.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St 023-42/80
Ljubljana, dne 23. septembra 1980.
Predsednik "
Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1302.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Po-Ije (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 105. seji dne 16. ■eptembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi eeimtka novela«Ue programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko MS 10 Zajčja dobrava
I
Osnutek novelacije programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za MS 10 Zajčja dobrava je Pod šifro projekta 2491/80 v juliju 1980 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem.
Osnutek se v skladu z določbami prvega Odstavka H. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne.
II
Osnutek urbanistične dokumentacije iz prve točke tega sklepa bo javno razgrnjen zaradi zbiranja pripomb občanov, delovnih in drugih organizacij in usta-nov v prostorih Skupščine občine Ljubljana Mostc-l1olie. Proletarska c. 1 in v prostorih Krajevno skun-n°sti Zadobrova-Sneberje in KS Polje v času od 13. oktobra 1980 do 13. novembra 1980.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/1-80/IS
Ljubljana, dne 19. septembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1303.
Na podlagi 1. In 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list ŠRS, št. 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin
<
1.	člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-1372/75 in 6-279/76) se v 3. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
>Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanu, ki bo v njem opravljal obrtno ali kako drugo gospodarsko dejavnost, kot glavni poklic«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-70/80
Ljubljana, dne 24. septembra 1980.
•	Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič I. r.
1304.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 Rudnik
Stran 1322			URADNI	LIST SRS	Št. 25 — 10. X. 1980
		1. člen		močju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 (v nadaljnjem besedilu: odlok) objavljen v Uradnem listu SRS, št.
Dopolni se	odlok o	določitvi zemljišč, namenjenih		7/79, tako da se v 3. členu odloka dodajo naslednje
za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev			na ob-	parcele v k. o. Karlovško predmestje:
pare. št.	vi. št.	kultura		Ш2	lastnik
397/26	1843	dvorišče	700	Ožbolt Drago, Prekomorskih brigad 8, Postojna
		hiša	105	
392/29	'	2592	travnik	292	Levčič Franc, Ljubljana, Slovenska, do 1/2 Koželj Stanislav do 1/4 Koželj Ljudmila do 1/4 oba Kristanova ul. 2
397/25	2971	hiša	109	Pavšek Maks do 1/2, Pavšek Ana do 1/2
		dvorišče	435	Galjevica 55/1
		pot	44	
397/24	2972	hiša	108	Kmet Stefan, Ljubljana, Galjevica št. 55/10
		dvoriš	346	
		pot	67	'
		njiva	176	
397/19	2973	hiša	110	Maršič Alojz do 1/2, Maršič Ana, rej Skubic b 1/2
397/20	2973	dvorišče	274	oba Galjevica 55/6
		pot	72	
		njiva	231	
397/21	2974	dvorišče	373	Omerza Mihael, Ljubljana, do 1/2 in Omerza Marija
		njiva	124	do 1/2 oba Galjevica 55/8
		hiša	108	
		pot	79	Mikolič Janez, Galjevica 55/4, Ljubljana
397/18	3011	stavba s	k	
		hišo	97	
		dvorišče	216	
		pot	34	
397/22	2975	hiša	108	Zupančič Albin do 1/2 in Zupančič Francka do 1/2
397/23		dvorišče	297	oba Galjevica 224
		pot	74	
		njiva	207	
397/17	2976	dvorišče	222	Mikolič Franc, Ljubljana, Galjevica 55/4
		hiša	90	
		pot	33	•
397/27	2977	njiva	111	Gašperac Ivanka do 1/2 in Gašperac Jožko do 1/2
		dvorišče	721	oba Ljubljana, Goriška 31
		hiša	106	
397/16	2978	njiva	22	Podlogar Rafael, Galjevica 55, Ljubljana
384/28	661	travnik	961	Brglez Jože, Jurčkova pot 105, Ljubljana
243/45	1541	vrt	215	Šurk Marija, Jurčkova pot 429, Ljubljana
243/104	2727	travnik	623	Lah Marija — nedoletna, Ljubljana, Smrekarjava 16
243/217	2911	travnik	980	Puš Jože in Puš Alojzija, Presetnikova 5, ter Grabnar
243/218	2910	travnik	987	Vladimir, Dolenjska c. 136, vsak do 1/3
2.	člen
Ta odlok začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-211/78
Ljubljana, dne 24. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
SEVNICA
1303.
Na podlagi 310. in 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, dne 24. septembra 1980, seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 ter seji družbenopolitičnega zbora dne 22. septembra 1980 sprejela
STATUTARNI ODLOK o spremembi in dopolnitvi statuta Skupščine občine Sevnica
1 člen
Statut občine Sevnica (Uradni list SRS, št 6/78) se spremeni in dopolni: Crta se 6. odstavek 171. člena.
2. člen
Crta se prva alinea 5. odstavka 172. člena.
3.	člen
V	202. členu se dodajo naslednje alinee:
—	obravnava mnenja in stališča družbenih svetov,
—	daje soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravnih organih,
—	imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ,
—	sprejema poslovnik o svojem delu,
—	določa začetek in konec delovnega časa ter trajanje In razporeditev delovnega časa v upravnih organih,
—	sprejema program svojega dela, ki mora biti vsklajen s programom dela skupščine oziroma njenih zborov.
4.	člen
V	206. členu se na koncu drugega odstavka doda besedilo »Ali član izvršnega sveta, ki ga pooblasti predsednik izvršnega sveta«.
5.	člen
Besedilo 219. člena se črta in nadomesti z novim
»Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s poslovnikom izvršnega sveta. Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet«.
6.	člen
Besedilo 223. člena se spremeni in se glasi »Up-pravni organi so organizirani kot oddelki, uprave, komiteji, zavodi in inšpektorati.
Oddelek, uprava, zavod in inšpektorati so individualni upravni organi. Komite je kolegijski upravni organ.
Upravni organi občino so:'
—	komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve,
—	oddelek za ljudsko obrambo,
—	oddelek za notranje zadeve in občo upravo,
—	uprava za družbene prihodke,
—	geodetska uprava,
—	medobčinski inšpektorat s sedežem v Krškem«.
Strokovna opravila in druge zadeve za potrebe Skupščine občine Sevnica in izvršnega sveta opravlja strokovna služba.
Z odlokom se podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, določijo njihova delovna področja in uredijo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/80-1
Sevnica, dne .24. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
IS06.
Na podlagi 171. člena in 233. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) in dogovora o oblikovanju družbenih svetov v občini Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1980, zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 in družbenopolitičnega zbora dne 22. septembra 1980 sprejela
X
ODLOK
o družbenih svetih občine Sevnica
1.	člen
Zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja ter nadaljnjega razvijanja organiziranih oblik demokratičnega sodelovanja in izmenjave mišljenj med Skupščino občine Sevnica in njenimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter upravnimi organi se v občini ustanovijo družbeni sveti.
2.	člen
Družbeni sveti v občini Sevnica dajejo pobudo in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov.
3.	člen
V	občini se ustanovita naslednja družbena sveta:
—	družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja, gospodarsko politiko in družbeno planiranje
—	družbeni svet za vprašanja prostorskega planiranja, urbanizma in varstva okolja.
4.	člen
Družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja, gospodarsko politiko in družbeno planiranje obravnava, sprejema svoja stališča in daje pobude o naslednjih vprašanjih:
—	o smernicah dolgoročnega in sredn j Ročnega programa družbenega razvoja občine
—	o družbenem dogovoru o temeljih plana občine
—	o družbenem planu srednjeročnega razvoja občine
—	daje pobude za dohodkovno povezovanje gospodarstva
—	za združevanje sredstev za skupne naložbe
—	o resoluciji o uresničevanju družbenega plana razvoja občine
—	o analizah gospodarjenja
—	o ocenah o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana
—	o drugih vprašanjih pomembnih za gospodarski in družbeni razvoj občine.
V	svet delegirajo svoje delegate:
— Skupščina občine Sevnica
— Izvršni svet Skupščine občine Sevnica
— Občinska konferenca ZKS Sevnica
— Občinska konferenca SZDL Sevnica
—• Občinski svet ZS Sevnica
— Občinska konferenca ZSMS Sevnica
— Občinski odbor ZZB NOV Sevnica
— Medobčinska gospodarska zbornica Posavja — občinski odbor
— Društvo knjigovodij občine Sevnica — LB Temeljna posavska banka Krško — Lisca Sevnica — Jutranjka Sevnica
—	»Stilles« Sevnica, Kopitarna Sevnica
— Metalna TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj STT TOZD Tovarna konstrukcij Sevnica
— Mercator, KK Sevnica, GG TOZD »Žaga«, TOZD »Gozdarstvo«, TOZD »Kooperacija«.
5.	člen
Družbeni svet za vprašanja prostorskega planiranja, urbanizma in varstva okolja daje pobude, obravnava in sprejema stališča o naslednjih vprašanjih:
—	politiki urejanja prostora,
—	predlog prostorskega plana občine
—	predlog odlokov s področja urbanizma
—	predlogi za izjemne posege v gospodarjenju s prostorom
—	ocena uresničevanja urbanistične politike v občini
—	problematika varstva okolja.
V svet delegirajo svoje delegate:
— Skupščina občine Sevnica
— Izvršni svet Skupščine občine Sevnica — Občinska konferenca ZKS Sevnièa — Občinska konferenca -SZDL Sevnica — Občinski svet ZS Sevnica — Občinska konferenca ZSMS Sevnica — Občinski odbor ZZB NOV Sevnica — Region Brežice
— Kmetijska zemljišča skupnost Sevnica — Vodna skupnost »Dolenjske« Novo mesto — KS Sevnica — KS Krmelj — SKIS Sevnica — Turistično društvo Sevnica — Komunala Sevnica — KS Boštanj
„ 6. člen
Pri delu družbenega sveta lahko sodelujejo tudi drugi organi, samoupravne interesne skupnosti in or-ganizacye ter skupnosti, ki sicer ne delegirajo delegatov v družbeni svet, pa tudi posameznike, kadar svet sodi, da bi bilo njihovo sodelovanje koristno za uspešno delo sveta.
7.	člen
Družbeni svet ima predsednika, ki ga imenuje skupščina za štiri leta na predlog udeležencev v delu sveta.
Predsednik sveta sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje in opravlja druge naloge za katere ga pooblastijo udeleženci v delu družbenega sveta.
8.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki gg sestavljajo delegati podpisnikov dogovora o oblikovanju družbenih svetov v občini Sevnica. Koordinacijski odbor skrbi za pripravo sej sveta, za izvajanje sklepov sveta, vabi znanstvene in strokovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter znanstvene javne in strokovne delavce, da sodelujejo v delu sveta ter opravlja druge organizacijske naloge po pooblastilu sveta.
9.	člen
Občinski upravni organi, organizacije združenega dela, skupnosti in strokovne službe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti občine, morajo pri svojem strokovnem delu v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov obravnavati mnenja, stališča in predloge družbenih svetov.
Če se organi, navedeni v prvem odstavku tega člena ne strinjajo z mnenji, stališči in predlogi družbenega sveta, sporočijo svoje stališče organu, ki je pristojen odločati o zadevi.
Predstojniki organov iz prvega odstavka tega člena sodelujejo pri delu družbenega sveta, kadar svet obravnava vprašanja, ki spadajo v pristojnost teh organov, organizacij, skupnosti ali strokovnih služb.
Vsi udeleženci v delu družbenih svetov so za svoje delo, podana mnenja, stališča in predloge družbeno odgovorni.
10.	člen
Občinski upravni organi, organizacije združenega dela, skupnosti in strokovne službe so dolžni na zahtevo predsednika družbenega sveta zagotoviti svetu podatke, dokumentacijo in drugo strokovno pomoč iz svojega delovnega področja.
11.	člen
Družbeni svet dela na sejah.
Družbeni svet lahko za proučitev posameznih zadev ustanovi komisije, delovne skupine ali druga telesa.
,	12. člen
Družbeni svet o svojem delu sprejme poslovnik, s katerim se natančneje določi organizacija in način dela sveta, uresničevanje javnosti dela in opredelijo druga vprašanja pomembna za učinkovito delo sveta.
13.	člen
Administrativno tehnična in določena strokovna opravila za družbene svete v občini Sevnica opravlja komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve v kateri pristojnost spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet v občini.
14.	člen
Sredstva za delo družbenega sveta zagotavlja skupščina občine v proračunu.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-8/80-1
Sevnica, dne 24. septembra 1980.
Predsednik kupščine občine Sevnica
.Tanko Rebernik 1. r.
1307.
Na podlagi 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 223. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela,
na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine
Sevnica
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanavljajo upravni organi občine Sevnica, (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) in strokovna služba občinske skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba) ter določa njihovo delovno področje.
2.	člen
Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Strokovne službe opravljajo strokovna in druga opravila za občinsko skupščino in izvršni svet.
3.	člen
Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine, odgovarjajo za stanje na področ- , jih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, izdajajo izvršilne predpise, odločajo v uravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov in druga strokovna dela za občinsko skupščino in izvršni svet.
Občinski upravni organi sodelujejo med seboj z upravnimi organi, drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi pri vprašanjih, za katera imajo te interes ter zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Občinski upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in njihovih združenj, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
4.	člen
Zaradi zagotavljanja demokratične izmenjave mnenj in družbend koordinacije pri usklajevanju stališč, pri pripravi splošnih aktov občinske skupščine, pri vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem politike ter uresničevanja širšega družbenega nadzora nad delom organov državne uprave se lahko ustanovijo družbeni sveti za posamezna upravna področja ali posamezne upravne organe.
Pri odločitvi o ustanovitvi posameznega družbenega sveta se upoštevajo družbeni pomen dejavnosti na upravnem področju in narava nalcvg upravnega organa, vpliv upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic in obveznosti ter interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti ali na njihov ekonomski položaj.
Pri odločitvi o ustanovitvi posameznega družbenega sveta se upošteva tudi ali je družbeni vpliv na izvrševanju upravnih funkcij že zagotovljen prek občinskega družbenega sveta ali drugih organiziranih oblik uresničevanja družbenega vpliva.
5.	člen
Občinski upravni organi so dolžni zagotoviti stro-Kovno pomoč delegatom in delegacijam občinske in republiške skupščine ter delegacijam za skupščine SIS, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim skupnostim in organizacijam.
Občinski upravni organi in strokovne službe lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega' uporabnika, osnove in merila -za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
6.	člen
Če občinski upravni organi in strokovne službe ne opravljajo svoje obveznosti po tem odloku kvalitetno, se lahko prične postopek za oceno strokovnosti dela upravnega organa, oziroma strokovne službe in postopek za oceno strokovnosti dela funkcionarja, ki vodi upravni organ, ali strokovno službo, vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
7.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in republiških upravnih organov.
8.	člen
Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje, v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s svojega področja.
Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka z občinskim oddelkom za ljudsko obrambo.
9.	člen
Občinski upravni organi morajo ustrezno modernizirati opravila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti za napredek in racionalizacijo njihove notranje organizacije ter strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in družbenopolitično izobraževanje delavcev.
10.	člen
Občinski upravni organi, ki neposredno sodelujejo z občani, morajo organizirati opravljanje svojega dela tako, da je občanom omogočeno, da v čim krajšem postopku uveljavijo svoje pravice in izvršujejo svoje obveznosti.
Občinski upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih.
11.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
O delu posameznih občinskih upravnih organov obveščajo javnost funkcionarji organov.
Funkcionar, ki vodi upravni organ, lahko pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu za obveščanje javnosti.
Občinski upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot državna ali uradna tajnost.
II. ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
12.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot kolegijsko in individualno vodeni upravni organi.
Občinski upravni organi so organizirani kot komiteji, oddelki in uprave.
Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela upravnega organa z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z drugimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega interesa in pomena, zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov.
Oddelki In uprave se ustanovijo za opravljanje zadev iz pristojnosti občine na področjih, katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni in pretežni pristojnosti upravnih organov.1
13.	člen
Kolegijsko vodeni občinski upravni organ je:
komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve.
14.	člen
Občinski komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve sestavljajo predsednik in 10 članov:
— SIS družbenih dejavnosti delegirajo 2 člana
— SIS gospodarstva delegira 1 člana
—	tekstilna Industrija delegira 1 člana
—	lesna industrija delegira 1 člana
—	kovinska industrija delegira 1 člana
—	kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in obrt delegirajo 1 člana
—	krajevne skupnosti delegirajo 1 člana
— Izvršni svet Skupščine občine Sevnica delegira 2 člana.
15.	člen
Individualno vodeni občinski upravni organi so:
1.	oddelek za notranje zadeve in občo upravo
2.	oddelek za ljudsko obrambo
3.	geodetska uprava
4.	uprava za družbeni prihodek
5.	Medobčinski inšpektorat Krško.
16.	člen
Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih.
Ш. DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH
ORGANOV
17.	člen
Občinski komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve upravlja upravne in strokovne zadeve s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, veterine, obrtništva, trgovine, cen, gostinstva in turizma, lova in ribolova, dela in delovnih razmerij.
Pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja in opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnega In srednjeročnega plana občine ter letnih planskih dokumentov. Nudi pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter krajevnih skupnosti in usklajuje dogovarjanje o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja, oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočem letu, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njegovo izvrševanje.
Spremlja gibanje na področju gospodarstva in negospodarstva, spremlja investicijsko dejavnost v občini ter spremlja in proučuje stanje in razvoj drobnega gospodarstva v občini. Spremlja in analizira vse oblike porabe v občini, opravlja statistično raziskovanje, usklajuje plane samaoupravnih interesnih skupnosti s področja kmetijstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter delovnih organizacij s področja svojega dela.
Predlaga izvršnemu svetu ustrezne ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva In negospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati svojih z zakonom določenih obveznosti (ukrepi za sanacijo in drugi ekonomski ukrepi) in mu daje pobude za uvedbo ustreznih začasnih ukrepov družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes.
Koordinira dogovarjanje o letnih programih SIS, sodeluje s strokovnimi službami SIS pri pripravljanju poročil, informacij in analiz, osnutkov aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet, vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine in o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine.
Zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s komunalno, stanovanjsko, cestno, vodno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Opravlja upravne in strokovne naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjskih in premoženjsko pravnih zadev, opravlja zadeve, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanje ter na varovanje naravnega in ustvarjenega človekovega okolja, na smolrpo izrabo .prostora, na urejanje naselij, na urejanje stavbnih zemljišč, na stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo.
Opravlja upravno pravne in strokovne naloge, ki se nanašajo ha železniški in cestni promet, na ceste in tehnično ureditev pro'm1',:! na lokalnih in nokategor
riziranih javnih cestah ter drugih javnih prometnih
površinah, na poštni, telegrafski in telefonski promet, na druge žične in brezžične zveze in žičnice.
18.	člen
Oddelek za notranje zadeve in občo upravo opravlja upravne in strokovne zadeve s področja neposrednega izvrševanja zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstva pred požarom, o državljanstvu, o potnih listinah, o prebivanju tujcev, o sklepanju zakonskih zvez, o osebnih imenih, o osebnih izkaznicah in matičnih knjigah, o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča ter vodenju registra prebivalstva, o odvzemu prepovedanega tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja.
Opravlja upravno pravne zadeve s področja varnosti cestnega prometa, registracije motornih Vozil, voznikov motornih vozil in strokovna ter tajniška opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Opravlja upravne strokovne in druge naloge s področja družbenih dejavnosti, spremlja, usmerja in usklajuje zadeve s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva.
Opravlja naloge v zvezi z varstvom borcev NOV, yojnih in vojaških invalidov ter naloge v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOV.
Opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju, skrbi za razvoj organizacije, metod in tehnike dela občinskih upravnih organov.
Opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju gospodarjenja z zgradbami in opremo občinskih upravnih organov, dela glavne in sprejemne pisarne, razmnoževalni«:, ekonoma ta, vodenja arhiva, skrbi za vprašanja družbenega standarda delavcev ter opravlja druge naloge s svojega področja.
Opravlja tudi druge upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov.
Spremlja delovanje krajevnih skupnosti, jim nudi strokovno pomoč in z njihovo problematiko seznanja občinsko skupščino in izvršni svet.
V sestavu oddelka za notranje zadeve in občo upravo so krajevni uradi.Blanca, Boštanj, Bučka, Studen«:,4 Loka, Šentjanž, Tržišče, Zabukovje, ki imajo položaj notranje organizacijske enote.
Krajevni uradi dajejo občanom pojasnila1 v vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost občinske skupščine in njenih teles, tekoče obveščajo organe občinske skupščine o željah, zahtevah in mnenjih občanov na svojem območju. Sprejemajo vloge občanov za organe občinske skupščine, dajejo pravno pomoč na zaprosila državnih in drugih organov, vodijo matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdajajo izpiske iz njih. Opravljajo prijavno odjavno službo ter vodijo register občanov, pripravljajo dokumentacijo za izdajo osebnih izkaznic, opravljajo nekatere naloge s področja ljudske obrambe, izdajajo potrdila po veljavnih predpisih, izdajajo zdravstvena spričevala za živino in vodijo pregled izdanih spričeval, sprejemajo in dopolnjujejo prijave v zvezi s škodo po elementarnih nezgodah, opravljajo dryige zadeve, za katere so pristojni po posebnih predpisih, sklepih občinske skupščine in njenih organov.
Krajevni uradi opravljajo naloge iz svojega področja dela na podlagi strokovnih navodil in pod strokovnim nadzorstvom ustreznih občinskih upravnih organov.
Krajevni uradi opravljajo administrativno tehnična opravila za .delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti in druga opravila za krajevno skupnost na podlagi sporazuma med izvršnim svetom občinske skupščine, krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v občini.
19.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja' na področju ljudske obrambe, izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče izpolnjevanje občinskega obrambnega načrta, skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij, usklajeni z obrambnim načrtom občine, obrambni načrt občine z vojnimi načrti oboroženih sil ter drugih družbenopolitičnih skupnosti; skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka o mobilizaciji, opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov splošne ljudske obrambe, pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno opremljanje in strokovno usposabljanje, opravlja strokovni nadzor v zvezi z organiziranjem in pripravo civilne zaščite v občini, pripravlja osnutke predpisov svojega področja, opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudške obrambe, sodeluje pri strokovnih in finančnih zadevah sklada za financiranje ljudske obrambe, skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe in skrbi za izobraževanje občanov ter obveznikov civilne zaščite za organizacijo ter materialno opremljenost enot civilne zaščite.
20.	člen
Uprava za družbene prihodke opravlja upravne in strokovne zadeve s področja odmere, evidentiranja in izterjave davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti, zbira in analizira podatke o odmeri in izterjavi po posameznih virih in zavezancih, opravlja inšpekcijsko službo in davčno kontrolo, analizira davčno politiko ter ostale zadeve s področja davčne službe, za katere je pristojna po zakonskih in drugih predpisih in opravlja strokovne in administrativno tehnične naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja.
Vodi postopek proti kršilcem davčnih predpisov in izreka kazni za davčne prekrške, vodi upravni postopek na prvi stopnji, rešuje prošnje in izdaja nadomestne odločbe na pritožbe zavezancev.
Upravi za družbene prihodke je poverjena tudi pómembna naloga spremljanja pridobivanja prihodkov in trošenja sredstev pri občanih, ne glede na to, ali so ti občani davčni zavezanci ter opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
21.	člen
Geodetska uprava izvršuje in skrbi za izvrševanje nalog geodetske službe. Pri tem planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe, skrbi za izdelavo načrtov, katastrov, in evidenc, vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetskih točk, karte in evidence, vodi" in vzdržuje regionalno geodetsko dokumentacijo in urbansko geodetsko dokumentacijo, register teritorialnih enot in evidenco hišnih številk, izdaja določbe v upravnem postopku na prvi stopnji in opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
Geodetska uprava opravlja tudi storitve za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega
dela in drugih organizacij, ki vplivajo na evidentirano stanje v načrtih, kartah, katastrih in evidencah geodetske službe, oziroma, da se lahko opravijo le na podlagi teh načrtov, kart katastrov in evidenc. Za storitve se štejejo zlasti zakoličbe zgradb in objektov, izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, delitev iparcel po vnaprej določenih pogojih, vzpostavljanje stanja na zemljiščih tako kot je evidentirano v načrtih in katastrih.
IV. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG
22.	člen
V občinskih upravnih organih se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnega organa. Notranjo organizacijo del upravnega organa ter sistemizacijo dol in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog, določenih v zakonu ter odlokom Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica.
V. STROKOVNA SLUŽBA
23.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta se ustanovi strokovna služba skupščine in izvršnega sveta ( v nadaljnjem besedilu: strokovna služba).
24.	člen
Strokovna služba skrbi za pripravo sej skupščine in izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo skupščine ter izvršnega sveta, pripravlja osnutke programov dela občinske skupščine in njenih zborov ter izvršnega sveta, sodeluje z delegacijami in delegati za zbor občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter skupinami delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije, jim nudi strokovno pomoč ter spremlja delovanje delegatskega sistema v občini, sodeluje pri pripravljanju odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejmeta občinska skupščina in izvršni svet ter skrbi za njihovo uradno objavo.
Strokovna služba spremlja izvrševanje programov dela občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta, sodeluje s krajevnimi skupnostmi, predvsem na področju njihove samoupravne organizacije, načrtovanja, financiranja in povezovanja z drugimi upravnimi organizacijami in skupnostmi.
Strokovna služba na področju informiranja zbira informacije, pomembne za samoupravo, delegatsko odločanje in jih posreduje delegacijam in delegatom, informativnim službam in skupinam v združenem delu in krajevnih skupnostih.
Spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in študentov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlagajo ukrepe in dajejo pojasnila za spremembo teh aktov. Nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, spremlja, pripravlja in analizira stanje strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter vodi kadrovsko evidenco.
Opravlja strokovne naloge za občinsko skupščino, izvršni svet, občinske upravne organe na področju finančnih in strokovnih opravil za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov, obračunov osebnih dohodkov, zbira potrebe po sredstvih upravnih in drugih organov in opravlja vsa druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna, finančnih načrtov delovne, skupnosti.
Opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov ter spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizcijah in skupnostih ter v zvei s tem predlaga izvršnemu svetu in občinski skupščirli ustrezne ujrrepe.
Skrbi za delovanje samoupravnih organov ter sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti občinskih upravnih organov, izdelovanju individualnih aktov iz delovnih razmerij in vodenjem personalne evidence.
VT MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORKANI IN STROKOVNIMI SLUŽBAMI
25.	člen
V zadevah iz svoje .pristojnosti občinski upravni organi in strokovno službe sodelujejo med seboj z upravnimi organi in strokovnimi službami, drugih družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi državnimi organi.
Pri medsebojnem sodelovanju si upravni organi in strokovne službe .pošiljajo podatke in obvestila, potrebna za opravljanje zadev iz njihovega področja, izmenjujejo izkušnje, sestavljajo skupne strokovne komisije in druga delovna telesa, organizirajo posvetovanja ter sodelujejo med seboj tudi v drugi obliki.
26.	člen
Občinski upravni organi in strokovne službe so zlasti dolžni sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev opreme, storitev skupnega pomena,- pri urejanju delovnega časa, kadrovanju, zagotavljanju in urejanju delovnih razmerij, oblikovanju
in razporejanju dohodka delovne skupnosti in podobnih zadevah.
27.	člen
Za usklajevanje dela med upravnimi organi in strokovno službo skrbi posvetovalno telo, kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovno službo. Kolegij se sestaja po potrebi.
Seje kolegija sklicuje predsednik izvršnega sveta.
VII. FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI
IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN VODJE KRAJEVNIH URADOV
28.	člen
Občinske upravne organe vodijo funkcionarji upravnih organov. Kolegijsko voden upravni organ vodi predsednik komiteja, individualni upravni organ pa vodi načelnik oddelka ali ' uprave, strokovne službe pa vodja strokovne službe.
Funkcionar upravnega organa organizira in vodi delo organa in je osebno odgovoren za njegovo delo ter za stanje na področju dela tega organa. Funkcionar upravnega organa mora poročati o stanju in o delu organa, ki ga vodi občinski skupščini in izvršnemu ■ svetu. Na zahtevo zborov občinske skupščine ali izvršnega sveta mora funkcionar upravnega organa dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja dela organa, ki ga vodi.
Funkcionar upravnega organa izdaja odločbe in druge akte, za katere je pooblaščen, izvaja ukrepe iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis.
29.	člen
Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so pomočniki funkcionarjev, ki vodyo občinske upravne organe in strokovno službo in svetovalci za določena strokovna področja.
Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkci»narja, ki vodi upravni organ.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi občinski upravni organ s Soglasjem izvršnega sveta. Vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Vodje krajevnih uradov imenuje funkcionar upravnega organa v soglasju z izvršnim svetom.
30.	člen
O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ.
O 'izločitvi vodilnega delavca odloča ' funkcionar, ki vodi upravni organ.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika kolegijskega organa odloča izvršni svet.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ, odloča izvršni Svet.
VITI SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV
31.	člen
Sredstva za doto upravnega organa določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z letnim programom dela upravnega organa glede na
pomen, obseg, vrsto in ahtevnost del in nalog ter glede na pogoje in rezultate dela in v skladu z obsegom sredstev za splošne potrebe v občini. Zagotovijo se v proračunu občine.
Delavci delovnih skupnosti pridobivajo dohodek primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakona.
32.	člen
Podrobneje določajo pridobivanje, razporeditev in
uporabo sredstev drugih aktov, sprejeti na podlagi zakona.
IX. DELOVNA SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV
33.	člen
Delavci v upravnih organih sestavljajo eno delovno skupnost. Delavci v upravnih organih uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnih organov, posamezne pravice pa lahko uresničujejo v delovni enoti, kar se določi s statutom delovne skupnosti.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljujejo z delom, delovnim področjem in pod imenom, ki ga določa ta odlok naslednji občinski upravni organi:
—	oddelek za ljudsko obrambo,
—	oddelek za notranje zadeve in občo upravo,
—	geodetska uprava,
—	davčna uprava, kot uprava za družbene prihodke.
35.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka začneta z delom naslednji upravni organ in strokovna služba, ustanovljeni s tem odlokom:
—	komite za družbeni razvoj,
—	strokovna služba občinske skupščine in izvršnega sveta.
36.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se odpravi oddelek za gospodarstvo in finance, delo s tega področja prevzemata na novo ustnovljena upravna organa.
37.	člen
Občinski upravni organi in samostojna strokovna služba, ki prevzemajo po določbah tega odloka naloge z delovnega področja ukinjenih občinskih upravnih organov, prevzamejo hkrati tudi delavce, ki so na dan
uveljavitve tega odloka opravljah te naloge.
38.	člen
Občinski upravni organi in samostojne strokov» službe skupščine občine in izvršnega sveta morajo svojo notranjo organizacijo in delo vskladiti z določ-
bami tega odloka najkasneje dva meseca po njegovi uveljavitvi.
39.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 1/75) in odlok o delovnem času državnih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 1/76 in 40/78).
1308.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1Ò80 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o .prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kom-
40.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-14/80-1	»
Sevnica, dne 24. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
pleksno graditev na območju zazidalnega načrta Šmarje — kare UL in IV.
1.	člen
3.	člen odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Šmarje — kare III in IV (Uradni list SRS> št. 20/79) se pri lastnikih Huzjan Matildi rojeni Trupej ter Plahuta Jožetu, Faniki in Frančiški spremeni označba zemljišč takole:
Pare. St.	Kultura	PovrSina m*	Vložek	'	Dosedanji lastnik
67/3	njiva	711	69	Huzjan Matilda, roj. Trupej, Sevnica,
	travnik	349	69	Planinska 24
71/1	sadovnjak	472	69	Huzjan Matilda, roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24
71/2	njiva	3496	80	Huzjan Matilda, roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24
71/3	travnik	2431	80	Huzjan Matilda, roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24
	kozolec	148	80	Huzjan Matilda, roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24
72/1	njiva	3756	69	Huzjan Matilda, roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24
63	travnik	558	136	Plahuta Jože, Fanika, Frančiška, Podgorje
	njiva	1455		Plahuta Jože, Fanika, Frančiška, Podgorje
Pri vseh in površinah	ostalih lastnikih ne spremenijo.	se podatki	o zemljiščih	St. 464-7/79-1 Sevnica, dne 24. septembra 1980.
2 fien	Predsednik
•	Skupščine občine
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-	Sevnica
nem listu SRS.	Janko Rebernik 1. r.
1309.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), po predhodnem mnenju republiške geodetske uprave, št. OIS-S'Š-SO z dne 18. julija 1980 ter 172. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi imen katastrskih občin Sv. Jurij in St. Janž
1.	člen
Ime katastrske občine Sv. Jurij se spremeni in se glasi Breg.	z
Ime katastrske občin St. Janž se spremeni in se glasi Šentjanž.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-2/80-1
Sevnica, dne 24. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik .1. r.
1310.
Na podlagi drugega odstavka 7. in 38. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, 5t. 17/78) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o načinu oplojevanja živali in o ukrepih v živinoreji na območju občine Sevnica
1.	člen
Za oplojevanje živali na območju občine Sevnica
se poleg določb zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) uporabljajo tudi določbe tega odloka.
2.	člen
Oplojevanje goved, svinj, konj in ovac se opravlja na območju občine Sevnica z osemenjevanjem ali
s pripustom.
3.	člen
Oplojevanje goved se na območju občine Sevnica opravlja z osemenjevanjem, razen v odročnih predelih, kjer je dovoljeno oplojevanje s pripustom.
Območje, kjer je dovoljeno oplojevanje s pripustom določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo v soglasju s temeljno organizacijo kooperantov in organizacijo združenega dela, ki je pooblaščena za osemenjevanje.
4.	člen
Oplojevanje svinj je dovoljeno s pripustom in z osemenjevanjem. Oplojevanje kobil in ovac se vrši s pripustom.
5.	člen
Ob vsaki osemenitvi ali pripustu goveda, svinje ali kobile, izda osemenjevalec, oziroma rejec plemenjaka potrdila, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenskih vrednosti in plodnosti živali, ki se opljujejo ter njihovega potomstva.
6.	člen
Z organizacijo pripusta goved, prašičev, konj In ovac se smejo ukvarjati tiste organizacije združenega dela, ki jih za to pooblasti Izvršni svet Skupščine občine Sevnica.
Zaradi Širšega družbenega pomena živinoreje v občini Sevnica so plemenjaki za pripust družbena
laetnlna,
7.	člen
Organizacije iz 6. člena tega ocHoka so dolžne skrbeti za zadostno število plemenjakov in za njihovo pravočasno zamenjavo na posamezni plemcnilni 'postaji. Upravni organ, pristojen za kmetijstvo, določi plemenilno postaje za plemenjake na podlagi sklepa republiške in občinske komisije za priznavanje plemenjakov.
8.	člen
Na posamezni plemenllni postaji za svinje je treba pričeti z uporabo mladega rodovniškega merjasca najpozneje do 1/5 tekočega leta.
9.	člen
Oddaja plemenjaka iz posamezne plemenilne postaje ni dopustna tako dolgo, dokler ni zagotovljeno oplojevanje z novim plemenjakom.
Izločene plemenjake je treba nadomestiti v roku, ki ga določi komisija za priznavanje plemenjakov.
10.	člen
Med rejcem plemenjaka in pooblaščeno organizacijo iz 6. člena tega odloka mora biti sklenjena pogodba o nabavi, reji in zamenjavi plemenjaka. Obe pogodbeni stranki morata upoštevati navodila in sklepe občinske komisije za priznavanje plemenjakov.
11.	člen
Osemenjevanje in pripuščanje plačajo lastniki plemenic ob izvršeni pri osemenitvi, oziroma pripustu.
Cene umetnega osemenjevanja in pripusta potrdi Zavod za cene SR Slovenije na podlagi kalkulacije Skupnosti veterinarskih zavodov SR Slovenije in predloga Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije.
12.	člen
Zaradi posebnega družbenega pomena živinoreje v občini in izvajanja rejskih ukrepov morajo organizacije, pooblaščene za opravljanje, zagotoviti osemenjevanje in pripust za vse' dni v letu z izjemo 1. januarja, 1. maja, 1. novembra in 29. novembra, najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
13.	člen
Organizacije, pooblaščene za oplojevanje, morajo zagotoviti osemenjevanje in pripust v skladu z rejskimi ukrepi in sprejetimi selekcijskimi programi.
14.	člen
Na območju, kjer je dovoljen prirodni pripust mora organizator pripušča'nja zagotoviti ugotavljanje brejosti, odkrivanja in zdravljenja plodnostnih motenj vsaj štirikrat letno.
Pred opravljeno četrto oploditvijo je potrebno opraviti obvezen veterinarski pregled za ugotavljanje plodnostnih motenj.
15.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo v svojih pristojnostih občinski organi kmetijske in veterinarske inšpekcije.
16.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 30.000 din se kaznuje
za prekršek organizacija združenega dela ali druga
pravna oseba, če:
—	ne skrbi za zadostno število plemenjakov in njihovo pravočasno zamenjavo (7. člen),
—	ne sklene z rejcem plemenjske pogodbe o reji plemenjaka (10. člen),
—	ukine plemenilno postajo brez dovoljenja za
kmetijstvo pristojnega upravnega organa (9. člen),
—	ne zagotovi oplojevanja, določenega s tem odlokom (12. člen),
—	ne izvaja oplemenjevanja v skladu z rejskimi ukrepi in selekcijskimi programi (13. člen)
—	ne zagotovi pregleda na brejosti, odkrivanju in zdravljenju plodnostnih motenj vsaj štirikrat letno (14. člen).
Z denarno kaznijo od 200 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki store prekršek iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 5.000 din se kaznuje «*» prekršek posameznik, če:
—	ne upošteva določil pogodbe o nabavi, reji, uporabi in zamenjavi plemenjaka (10. člen),
—	predčasno odda plemenjaka (9. člen).
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-7/80-3
Sevnica, dne 24. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine -	Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1311.
Skupščina občine Sevnica je na podlagi 617., 622., 623. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 172., 178. in 248. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Jugotanin Sevnica, Hermanova ulica št. 1
1. člen
Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Jugotanin Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/80) se v 3. členu spremeni tako, da se glasi:
V začasni organ se imenujejo: za predsednika:
Šket Oto za člane:
Motore Lojze Miroševič Roko Jeke Jože Arzenšek Anton
2.	člen
Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 024-3/80-2
Sevnica, dne 24. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1312.
Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter na podlagi 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Sevnica
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Delovni čas v občinskih upravnih organih in organizacijah traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, v sredo pa od 6. do 16. ure.
Občinski upravni organi in občinske organizacije lahko s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije uvedejo premakljiv začetek in konec delovnega časa delavcev, vendar tako, da je v delovni čas vključen čas med 8. in 14. uro, oziroma y sredo med
8.	in, 16. uro. Skupni delovni čas delavca ne sme presegati 10 ur.
2. člen
Občinski upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek, in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
3.	člen
Ne glede na določbe 2. člena tega odloka je sprejemanje strank v sprejemni pisarni in matični službi občinske uprave v vsem delovnem času, pri referatu za promet, potne liste in osebne izkaznice pa ob ponedeljkih, sredah in petkih v vsem delovnem času od 6. do 14. ure, oziroma od 6. do 16. ure.
4.	člen
Ob sobotah je pri občinski upravi dežurna služba za prijavo in odjavo bivališča, prijavo rojstva in smrti ter sklepanje zakonskih zvez.
II. KONČNE DOLOČBE
5.	člen
Določbe 1. in 2. člena te odredbe veljajo tudi za strokovno službo skupščine občine in izvršnega sveta, za enote temeljnega sodišča in občinskega organa za kaznovanje o prekrških.
6.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	•
St. 14-6/80'
Sevnica, dne 24. septembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica
Franc Ogorevc L r.
t
Šentjur pri celju
1313.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 29/74) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zborov Skupščine občine Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1979
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1979, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju — za leto 1979.
2. člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1979 so znašali:
I. Proračun:
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
din
59,326.438,15
49,443.160,30
883.277,85
II. Rezervni sklad:
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
din
1.612.396.90 80.000,00
1.532.396.90
3. člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri Celju v višini 883.277,85 din, se prenese med prihodke proračuna za leto 1980 in se razporedi :
— za kritje proračunskih potreb v letu 1980 — 883.277,85 din
4.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 1,532.396,90 din se prenese v rezervni sklad občine Šentjur pri Celju za leto 1980.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 400-17/80-1
Šentjur ori Celju, dne 29. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
O
Ed
►J
O
M
ti
ti
S
S
_o
2
BI
Z7
S
'S
o
tŠl
o
C
!d
0
a
c
s
>o
2
O
ä
s
a
,3
2
a
4)
1
N
O
P.
>
O
o
•o
e*
’S
g
N
2
>
e
^5
9
o
Je
o
■a
S
jim
1=11
Š§
si
|ä
sa
>
1
o
0 ■d
1
sag
«ic,«

52
>£
•d
<L> til
»a
Ih
a
o
o
Ö
lis
O O t> CD <o O CO IO O) СФ Ö in co co CO io
o o o o o" IO in 03 co in r- co
CO IO io CN CN
O O o o cT o m m co co có in co co co m V CN CN
O LO O O IO O CO ^ O CD IO co' CO o" b-' xr o CO CM cn o in	o
có in" 03 г~' 03
O O co in co
O M r-4 O in esf in esf Т-Г
O O o o o O O	o
o“ r—Г o in in Т-Ч co o t— in
CO I> o o 1-4
cj eó o rti i>
CO in Oj co o O CO <D
с<Г co' <м' t-T o O Q O O
O o o o o o o O O in O co o in in
CO Т-Ч O 03 LO 03 Ö co t-	CD	<M
o OO CO 1~* N rfT CN r-T
o o CD o in оз" co co
1-4 b-
c- co co co
rjl
II
o
o o o O O
o' in o
O C3 o
O r-4 O
Ö b-‘ Ö CO in o C4 ^ b-
O in co co
O b-'
co co
03
5
s"
CN
CO
o
tif
o
o*
Pi
I S «
J3e|'3iS^>dSS E
1-g ^ E s «ä E
-O c s :=. B 2 ^ «j c S
sl 8
|5
•s’g
o o. b:
-d ^
■3 S
-I a s I § 111 il
FQ c/3
ggs
>o C >o
CO Cd CQ
00 ^4
>
V
Ф
o a
N CO
14 ž>‘
^ O -X
CO (D
Il E
CZD 43

>
o
o
o
73
2
73
o
Д
o
73
Дј
C/D
Ш4.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o povišanju stanarin za stanovalce, *	■ И niso sklenili samoupravnega sporazuma
o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju
L člen
Odlok o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 1/80) se dopolni tako, da se 4. členu doda nov člen 4a. ki se glasi:
»Najemnine za poslovne prostore in poslovne zgradbe na območju občine Šentjur pri Celju, se s 1. oktobrom 1980 povečajo za 27,4 %.
Osnova za določitev nove najemnine je raven najemnine na dan 30. septembra 1980.«
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-21/80-1
Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
1315.
Skupščina -občine Šentjur pri Celju je na seji svojih zborov, dne 29. septembra 1980 na podlagi 36. člena zakona o urbanističnem planiranju in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) sprejela
SKLEP
o pooblastitvi delovne skupnosti skupnega servisa SIS — enote za urbanizem in gradbeništvo — za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega urejanja in gradbeništva, Razvojnega centra Celje — za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja in Geodetskega zavoda Celje ter Geodetske uprave Skupščine občine Šentjur za opravljanje poslov zakoličevanja gradbenih objektov na območju občine Šentjur pri Celju
I
Delovna skupnost skupnega servisa SIS — Enota za urbanizem in gradbeništvo Šentjur pri Celju, se pooblašča za opravljanje strokovnih del s področja urbanizma in gradbeništva, katera obsegajo:
—	izdelavo lokacijske dokumentacije za individualne in družbene objekte (zazidalnih skic, zazidalnih načrtov, urbanističnih redov, urbanističnih načrtov ter programov v okviru občine)
—	izvajanje gradbenega nadzora pri gradnji individualnih in družbenih objektov
—	projektiranje manjših objektov (projektiranje idejnih skic, idejnih projektov, glavnih projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, družbene in industrijske objekte ter adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov
—	strokovno pomoč upravnemu organu Skupščine
občine Šentjur
—	odgovornost za kvaliteto in pravilnost zgrajenih objektov v skladu z veljavnimi predpisi in normativi.
II
Razvojni center Celje se pooblašča, da kot strokovna delovna organizacija opravlja zlasti zahtevnejša strokovna opravila s področja urbanističnega planiranja 'na območju občine Šentjur pri Celju. Razmerja se urede s pogodbo oziroma sporazumom.
III
/.a opravljanje poslov zakoličevanja gradbenih objektov (Geodetski prenos gradbenega načrta na teren) se pooblasti Geodetski zavod Celje in Geodetsko upravo Skupščine občine Šentjur pri Celju, kot temeljni upravni organ SO Šentjur.
IV
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, ter s tem dnem preneha veljati sklep, št. 350-3/681 objavljen 23. februarja 1968 v Uradnem vestniku Celje, št. 2/68.
St. 025-7/80-1
Šentjur pri Celju, dno 29. septembra 1930.
v	Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1316.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. V79) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. julija 1900, sprejela
on 1,0 K
0	spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1. člen
V 4. členu odloka o oclV. dnini zar-di spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni
1	I
list SRS, št. 29/79) se črtajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-1/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 15. septembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
VRHNIKA
1317.
ü organiziranim prizadevanjem vseh družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov, da uresničujejo družbeno dogovorjeno kadrovsko politiko kot sestavni del socialističnega samoupravnega razvoja ter:
—	da načrtovanje vseh družbenih potreb po kadrih in načrtovanje izobraževalnih potreb postane sestavni del razvojnih programov samoupravnih organizacij in skupnosti
—	da zagotavljajo pogoje za enotno in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske politike ter ^za njeno načrtno vodenje in uresničevanje
—	da zagotavljajo takšne družbene razmere in možnofeti, v katerih sc bo uveljavila ncodtujliva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike
—	da bo podružbljanje kadrovske politike stalno vzpodbujan in usmerjevan družbeni proces
ter uresničujoč določila ustave SR Slovenije, določila družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij, določila zakona o združenem delu, ter izhajajoč iz skupnih interesov delovnih ljudi in občanov naše občine, da v svoji vsakodnevni samoupravi j alski in politični aktivnost; uresničuje načela in naloge kadrovske politike, ki bodo zagotavljale hitrejše poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov, hitrejšo rast materialne osnove ter možnosti za hitrejši socialni razvoj in hitrejšo humanizacijo medčloveških odnosov
i
sklenemo
—	temeljne In druge organizacije združenega dela In delovne skupnosti,
—	samoupravne interesne skupnosti,
—	skupščina občine,
—	občinska konferenca SZDL,
—	občinski svet zveze sindikatov,
—	občinska konferenca ZKS,
—	občinski odbor ZZB NOV,
—	občinska konferenca ZSMS.
DRUŽBENI DOGOVOR
o oblikovanju in izvajanju kadrovske politiko v občini Vrhnika
I. TEMELJNE DOLOČBE IN OSNOVNE NALOGE NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE
1.	Člen
Za uresničitev temeljnih načel samoupravne in demokratične kadrovske politike ter smotrov in nalog, ki so opredeljeni v dokumentih, navedenih v uvodu tega dogovora in upoštevajoč kadrovske in izobraževalne potrebe, ki izhajajo iz gospodarskih, socialnih, kulturnih in družbenopolitičnih razvojnih usmeritev in ciljev, delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, delegatski skupščini občine in družbenopolitične organizacije v občini (v nadaljevanju: udeleženci dogovora), s tem družbenim dogovorom določamo smotre in naloge, ki jih bómo uresničevali pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Vrhnika.
2.	člen
Udeleženci dogovora prevzamemo obveznosti in odgovornosti, da bomo z organizirano in usklajeno aktivnostjo družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov ter strokovnih služb dosledno uresničevali temeljna načela kadrovske politike. Zlasti pa si bomo prizadevali:
—	za enotnost temeljnih ciljev in celovitost meril kadrovske politike ter za demokratičnost in doslednost pri izvajanju načel in s tem družbenim dogovorom določenih halog na področju kadrovske politike,
—	za samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka, ter za opredelitev vsebine in postopkov oblikovanja kadrovske politike v svojih samoupravnih splošnih aktih,
—	za ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in uveljavitev delovnega človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki bo v združenem delu skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodeloval pri ustvarjanju in delitvi dohodka, pri nenehnem izboljševanju in modernizaciji organizacije dela, ki bo sposoben hitreje uveljaviti dosežke znanosti in sodobnejšo tehnologijo dela.
—	za dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih, izobraževanju in usposabljanju kadrov,
—	za organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter smotrno razporejanje kadrov v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo in z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, uspešnostjo upravljanja del oziroma nalog, samoupravno in politično aktivnostjo, njihovim interesom in prizadevanji za nenehno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja,
—	za programiranje in smotrno organiziranje izobraževalnih oblik in vsebin, ki jih narekujejo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj,
—	za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov,
—	za dosledno uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih
standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev,
—	za organizacijo in razvoj kadrovskih služb ter za strokovno usposabljanje delavcev v teh službah,
—	za dosledno izvajanje kadrovske politike na področju mednarodnih odnosov ter
—	za odgovornost do obveznosti, ki jih sprejemamo s tem dogovorom.
3.	člen
/ skladu s temeljnimi načeli in smotri kadrovske
politike ter določili tega dogovora bomo udeleženci sprejemali naloge in smotre kadrovske politike ter
načine njihovega uresničevanja zlasti pa bomo:
—	sprejemali dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne načrte kadrovskih potreb,
—	sprejemali programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	na pobudo organov iz 4. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji sodelovali pri izdelavi skupnih metodoloških osnov za oblikovanje razvidov del oz. nalog, sodelovali pri stalnem usklajevanju in dopolnjevanju istih in sprejete metodološke osnove dosledno upoštevali pri izdelavi in dopolnjevanju svojih splošnih aktov,
—	določali in razporejali sredstva za izobraževanje in usposabljanje kadrov,
—	določili merila in pogoje za izbiranje kadrov za opravljanje del oziroma nalog,
—	v samoupravnih splošnih aktih urejali postopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določali pravice, obveznosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	preverjali izvajanje sprejete kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odložitev in
to neposredno, prek samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij.
4.	člen
^a dosego ciljev kadrovske politike bomo udeleženci dogovora zlasti:
—	uresničevali politiko produktivnega zaposlovanja,
—	spremljali in mesečno ocenjevali izrabo načrtovanega letnega sklada delovnega časa,
—	zagotavljali pogoje za hitrejše spreminjanje strukture in obsega znanja zaposlenih in šolajoče se mladine, tako da bomo na podlagi dolgoročnih ih srednjeročnih načrtov kadrovskih potreb usmerjali svoje delavce v izobraževanje ob delu in s politiko štipendiranja vplivali na usmerjanje mladine v poklice,
—	z doslednim uresničevanjem načela nagrajevanja po delu bomo spodbujali ustvarjalno in strokovno delo ter boljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo.
5.	člen
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali in prevzeli odgovornost da bodo priprave kadrov za družbene funkcije sestavni del delovnih in samouprav-Ijalskih obveznosti delavcev, samoupravnih organov,
m družbenooolitičnih organizacij. Skrbeli bomo za
stalno evidentiranje in družbenopolitično usposabljanje možnih kandidatov za družbene funkcije in delegate v organiti samoupravljanja, družbenopolitičnih
organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in drugih skupnostih.
Sražbenopolitične organizacije in samoupravni organi v tametjnib In drugih samoupravnih organizacijah se obvezujejo, da bodo zagotavljali vse pogoje za uspešno opravljanje nalog in dolžnosti delegatov v družbenopolitični skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah
П. RAZVID DEL OZIROMA NALOG
0.	člen
Udeleženci dogovora bomo skladno z določilom
19.	člena zakona o delovnih razmerjih s samoupravnim splošnim aktom določili razvid del oziroma nalog. Razvid del oziroma nalog je praviloma samostojen samoupravni splošni akt.
7.	člen
Pri izdelavi razvida del oz. nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike т SR Sloveniji zagotavljali: Gospodarska zbornica Slovenije za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravne interesne skupnosti oz. kjer teh ni, ustrezni republiški upravni organ.
Pri izdelavi razvida del oz. nalog bomo upoštevali:
—	racionalno In smotrno delitev dela oziroma
nalog ter razmejitev pravic, obveznosti in odgovornosti,
—	določanje pogojev, M jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih del oziroma nalog,
—	dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno načrtovanje kadrovskih potreb,
—	oblikovanje razpisov in objav del oziroma nalog,	#
— Izbiro, zaposlovanja in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnostih,
—	programiranje novih profilov kadrov in njihovega znanja,
—	pripravo programov izobraževanja: funkcionalno usposabljanje, pridobivanje strokovnega znanja ob delu in iz dela,
—	ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih oseb in za delo manj zmožnih oseb,
—	smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu,
—	ureditev drugih organizacijskih in kadrovskih postopkov
8.	člen
Udeleženci dogovora se bomo pri določanju del oziroma nalog, ki naj jih opravlja posamezni delavec v temeljni organizaciji združenega dela ravnali po naslednjih načelih:
—	da bomo združevali tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del oziroma nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo,
—	da bomo združevali sorodna, po zahtevnosti enakovredna dela oz. naloge, tako, da bodo kar najbolj izkoriščena strokovna znanja oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	da bomo združevali dela oziroma naloge, ki bodo ustrocale psihofizičnim sposobnostim delavcev.
9.	člen
Razvid del oziroma nalog rriora obsegati opis del oziroma nalog, temeljne značilnosti in zahtevnosti del oziroma nalog ter:
—	zahtevno stopnjo največ v dveh variantah in smeri strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	psihofizične in druge sposobnosti,
—	delovne pogoje v katerih se naloga izvaja,
—	vrsta odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje delovne naloge,
—	potrebne delovne izkušnje za uspešno opravljanje naloge,
—	posebne pogoje in zahteve glede na predpise o varstvu pri delu,
—	posebne zahteve za opravljanje del oziroma nalog.
Pri izdelavi del oz. nalog si bomo prizadevali za objektivno določanje stopnje in smeri strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in drugih posebnih pogojev za opravljanje posameznih del oz. nalog
10.	člen
Za posamezna dela oziroma naloge se smejo zahtevati potrebne delovne izkušnje, ki pa tudi za najodgovornejša dela oziroma naloge ne spnejo presegati 5jet, razen če z zakonom ni drugače določeno.
11.	člen
Določanje 'in izpopolnjevanje razvida del oziroma nalog je trajna naloga. Samoupravni splošni akt o razvidu del oz. nalog je potrebno stalno dopolnjevati glede na organizacijski in tehnološki razvoj temeljne in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
12.	člen
Udeleženci - dogovora bomo zlasti pri spremembah zahtevanih pogojev za opravljanje del in nalog analizirali kadrovsko zasedbo in sprejeli načrt za odpravo razlik med dejansko in zahtevano kadrovsko strukturo.
13.	člen
Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnin splošnih aktih določali postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
14.	člen
Za delovno zmožnost se šteje tista pridobljena strokovnost ter razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil in razvil pri opravljanju del oz. nalog ter s trainim izobraževaniem ob delu.
15.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela.
Komisija se imenuje za vsak primer posebej. Sestavljajo jo delavci z istega strokovnega področja, ki imajo vsaj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot se zahteva za dela za katera se ugotavlja delovna zmožnost.
Komisija predloži oceno z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca, delavskemu svetu v potrditev.
16.	člen
Komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti lahko tudi delavcu, ki je ob sklenitvi delovnega razmerja predložil oceno svoji delovni zmožnosti, to ponovno ugotavlja, če meni da je to potrebno
17.	člen
Temeljna organizacija združenega dela mora na zahtevo delavca podati oceno o njegovi z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Lahko pa to oceno zahteva samoupravni organ tiste temeljne organizacije združenega dela s katero želi delavec skleniti delovno razmerje.
18.	člen
Temeljna organizacija združenega dela, ki nima v samoupravnem splošnem aktu opredeljenega postopka, načina in kriterijev za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, ne sme v razpisih in objavah del oziroma nalog poleg izobrazbe alternativno zahtevati tudi z delom pridobljene delovne zmožnosti.
19.	člen
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili dela oz. naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu in določili kriterije, ki bodo zagotavljali smotrnost in družbeno upravičenost zaposlovanja upokojencev pri teh delih oz. nalogah. Pri tem bomo dosledno izvajali zakonska določila glede spremljanja in preverjanja zaposlovanja upokojencev po pogodbi.
Pri določanju kriterijev o smotrnosti in družbeni upravičenosti zaposlovanja upokojencev v zvezi s prvim odstavkom tega člena, smo udeleženci tega dogovora dolžni predvsem upoštevati možnosti, nadomestitve zaposlenih upokojencev z notranjimi premestitvami delavcev in z zaposlovanjem nezaposlenih delavcev
III.	NAČRTOVANJE KADROV Ш IZOBRAŽEVANJA
30.	člen
Načrti potreb po kadrih in iaobraževanju so integralni del dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih planov družbenoekonomskega razvoja.
Načrte potreb po kadrih in Izobraževanju sprejemajo delavci po opravljeni javni razpravi po enotnem postopku kot ostale planske dokumente.
21.	člen
Delavci v združenem delu določamo smernice in sestavne elemente kadrovskih načrtov kot so:
—	potrebna sredstva za uresničevanje načrta kadrovskih potreb in izobraževanja,
—	potrebno število delavcev za izvrševanje nalog sprejetih s plani družbenoekonomskega razvoja,
—	pregled delavcev (popis vseh delavcev 'po njihovi strokovni usposobljenosti oz. z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, po njihovi delovni uspešnosti itd.),
—	načrt izobraževanja in usposabljanja delavcev pred nastopom dela, ob delu in iz dela,
—	načrt štipendiranja,
—	predviden odhod delavcev (upokojitev, vojaške obveznosti, poprečna fluktuacija posameznih profilov kadra, odsotnost z dela),
—	načini usposabljanja delavcev za kritje potreb glede na razvoj temeljnih organizacij združenega dela (usposabljanje že zaposlenih, štipendisti)
—	načini razporejanja, preusmerjanja in zaposlovanja presežka delavcev zaradi uvajanja nove tehnologije ali drugih organizacijskih in tehničnih izboljšav,
—	dinamika priliva delavcev,
—	kadrovski ukrepi za uresničitev planov gospodarskega in družbenega razvoja,
—	ukrepi za uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine,
—	program in naloge pri evidentiranju in pripravah možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog v občini, republiki in federaciji, temeljnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnosti,
—	ukrepi za razvoj inovacijske dejavnosti.
22.	člen
organi upravljanja bodo na podlagi sprejetih načrtov, kadrovskih potreb In v skladu z razvojnimi programi sprejemali ukrepe:
—	za notranje razporejanje delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, delovnih izkušenj in doseženih delovnih rezultatov,
—	za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev in njihovo strokovno usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela,
—	za stalno (permanentno) izobraževanje delavcev v skladu s potrebami in interesi temeljne in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter s sposobnostmi, zmožnostmi in nagnjenji delavcev,
—	za organizirano in sistematično izobraževanje delavcev, ki opravljajo fizično težka in zdravju škodljiva dela oziroma naloge,
—	za štipendiranje, usposabljanje in poklicno usmerjanje mladine,
—	za izvajanje pripravništva,
—	za pridobivanje novih delavcev,
—	za zaposlovanje Invalidov.
23.	člen
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da se poenoti sistem zajemanja kadrovskih podatkov in na-
čin ter sistem spremljanja uresničevanja kadrovskih načrtov.
24.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci sprejemajo obveznosti:
—	da bo vsak investicijski elaborat vseboval tudi podroben načrt pridobivanja in usposabljanja potrebnih delavcev, kakor tudi program prekvalifikacije in nove razporeditve delavcev,
—	da bomo načrte kadrovskih potreb dopolnjevali z novo nastalimi potrebami v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	da bodo kadrovski načrti izdelani za takšno obdobje, ki bo omogočalo pravočasno razvijati interes za posatpezne poklice,
—	da bomo v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami razpisovali štipendije in usmerjali delavce v izobraževanje ob delu in iz dela,
—	da bomo zagotavljali primerne pogoje v domovih učencev in študentov.
25.	člen
Predloge načrtov potreb, usposabljanja in razvoja kadrov bodo:
—	v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih pripravile kadrovske službe, ki se morajo za to delo tudi strokovno usposobiti,
—	za območje občine kot celote so za pripravo predlogov načrtov oziroma projekcij potreb po kadrih zadolženi pristojni občinski organi za družbeno planiranje in občinska skupnost za zaposlovanje.
26.	člen
Udeleženci dogovora sc dogovorimo, da bomo morebitna razhajanja med načrti potreb po kadrih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, z načrtom kadrov v občini ter plani vpisa v posamezne šole usklajevali v okviru družbenopolitičnih organizacij oz. skupščine občine ali samoupravnih interesnih skupnosti.
27.	člen
Udeleženci dogovora sc obvezujemo, da bomo v skladu s sprejetimi roki za pripravo naslednjega srednjeročnega plana družbenoekonomskega razvoja pričeli s pripravami srednjeročnega načrta kadrovskih potreb za obdobje 1981—1985 in hkrati začeli tudi s pripravami projekcije potreb po kadrih do 'etn " 71
28.	člen
Udeleženci dogovora se zavzemamo za dosledno uresničevanje temeljnih načel in smotrov vzgoje in izobraževanja, ki se izražajo zlasti v:
—	marksistični in samoupravni zasnovanosti celotne vzgoje in izobraževanja za delo in samoupravljanje,
—	odločilhi vlogi združenega dela pri oblikovanju politike razvoja in vsebine vzgoje in izobraževanja,
—	povezanosti vzgoje in izobraževanja z delom, razvojem znanosti, tehnike in kulture,
—	usmerjanju zaposlenih delavcev v izobraževanje ob delu In iz dela.
29.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu s svojimi kadrovskimi načrti:
—	ugotavljali potrebe po permanentnem izobraževanju delavcev,
—	oblikovali vzgojno^izobraževalno politiko,
—	načrtovali vsebino, obseg in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov,
—	s svobodno menjavo dela zagqtavljali možnosti za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih programov in za njihovo prilagajanje potrebam razvoja,
—	omogočili delavcem, ki dosegajo nadpoprečne uspehe pri delu in izkazujejo posebne nadarjenosti, da čimprej dosežejo izobrazbo in razvijejo sposobnosti za opravljanje najzahtevnejših del oz. nalog.
30.	člen
Osnovne organizacije sindikata bodo sprejele akcijske programe za usmerjanje delavcev, ki nimajo končane osnovne šole, da le-to končajo.
Delavci v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah bodo v samoupravnih splošnih aktih opredelili pogoje za dokončanje osnovne šole.
31.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo na ravni občine združevali načrte potreb izobraževanja.
V sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje bo zbiralec izobraževalnih potreb, koordinator in organizator izdelave in spremljanja uresničevanja izobraževalnih načrtov občinska izobraževalna skupnost
32.	člen
Udeleženci dogovora bomo v načrtih kadrovskih potreb, načrtih izobraževanja in usposabljanja ter v samoupravnih splošnih aktih določili sredstva, potrebna za pridobivanje, izobraževanje in usposabljanje kadrov v skladu z določili 21. člena toga družbenega dogovora.
33.	člen
Za zadovoljitev potreb združenega dela, uresničitev splošnih družbenih interesov, interesov mladine in odraslih za nenehno izpopolnjevanje in dopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja moramo udeleženci dogovora vplivati na vsebino izobraževanja in na dosledno uveljavljanje usmerjenega izobraževanja.
Za dosego teh ciljev bomo:
—	aktivno in stalno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami pri oblikovanju programa, oblik izobraževanja in pri razvijanju mreže izobraževalnih organizacij,
—	razvijali strokovne službe za usmerjanje mladine in odraslih v izobraževanje in nadaljnje usposabljanje,
—	vključevali učence, ki so jih usmerili v izobraževanje v proizvodno delo in samoupravno aktivnost,
—	spodbujali svoje najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem delu v izobraževalnih organizacijah in jim omogočili pridobitev najnujnejšega pedagoškega znanja.
34.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za dosledno uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju. V skladu s kadrovskimi potrebami
združenega dela in družbenopolitične skupnosti bomo skrbeli za izpopolnjevanje kriterijev in meril štipendiranja.
Najuspešnejše mlade delavce in učence bomo na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev predlagali za štipendiste Titovega in Kraigherjevega sklada,
35.	člen
' Delavci v temeljnih in dragih samoupravnih organizacijah in skupnostih bomo v samoupravnem splošnem aktu opredelili oblike izobraževanja kot so:
—	uvajanje v delo v delovni organizaciji (uvajalni seminar in uvajanje v delo),
—	usposabljanje pripravnikov za samostojno dela
—	opravljanje praktičnega pouka in proizvodnega dela za učence in študente, ki morijo v času šolanja v skladu z učnim načrtom svoje teoretično znanje dopolnjevati v praksi,
—	usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela na vse stopnje usmerjenega izobraževanja,
—	dopolnilno in funkcionalno izobraževanje zaposlenih delavcev,
—	izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu,
—	družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje za opravljanje družbenopolitičnih in samoupravnih nalog,
—	drage oblike izobraževanja.
36.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotavljali ustrezne oblike permanentnega izobraževanja individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ti delavci so dolžni izpopolnjevati svoje strokovno, funkcionalno in dražbenoekonomsko znanje.
37.	člen
Delavci v temeljnih In drugih organizacijah združenega dela In skupnostih v samoupravnem splošnem aktu določimo pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu in iz dela.
O pravicah in obveznostih za izobraževanje ob delu in iz dela mora biti sklenjen dogovor (pogodba) v pismeni obliki.
38.	člen
Delavec, ki se izobražuje ob delu ima pravico do povrnitve stroškov izobraževanja v naslednjih primerih:	,
—	če obstajajo v temeljni in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti potrebe po kadrih s tako izobrazbo,
—	če je s strokovnim delom in družbenopolitično aktivnostjo v temeljni in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti izkazal upravičenost do izobraževanja ob delu in
—	če ,se obveže, da bo po končanem Solariju ostal v temeljni oziroma samoupravni organizaciji oziroma skupnosti najmanj toliko časa, kolikor je trajalo šolanje.
39.	člen
. Udeleženci dogovora Imamo pri izobraževanju oo delu svojih delavcev naslednje pravice in obveznosti:
—	kriti stroške izobraževanja ob delu za vpisnino in šolnino, za prevozne stroške in nočnino, za seminarske in laboratorijske vaje ter za izpite in za zaključne izpite,
—	omogočiti izrabo izrednega študijskega dopusta za šolanje na srednji šoli najmanj 2 delovna dneva za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 15 delovnih dni za zaključne izpite; za šolanje na višjih in visokih šolah najmanj tri delovne dni za vsak izpit iz posameznega predmeta in najmanj 30 delovnih dni za diplomo in
—	zahtevati povračilo stroškov šolanja in izrednega dopusta v primeru prekinitve dogovora (pogodbe) s strani delavca zaradi neuspešnega šolanja in v primeru prenehanja delovnega razmerja na lastno zahtevo ali po lastni krivdi.
40.	člen
Delavec, ki se izobražuje ob delu ima naslednje pravice in obveznosti:
—	redno opravljati izpite in druge šolske obveznosti ter šolanje zaključiti v dogovorjenem roku,
—	koristiti toliko izrednega študijskega dopusta kot ga določa ta dogovor,
—	predložiti najmanj enkrat letno potrdilo o uspešnosti šolanja,
—	zahtevati povračilo stroškov, nastalih s šolanjem,
—	ostati po končanem šolanju v temeljni oziroma samoupravni organizaciji oziroma skupnosti najmanj toliko časa kot je trajalo izobraževanje ob delu,
—	vrniti vse s šolanjem nastale stroške, kolikor šolanje ni končal po lastni krivdi.
41.	člen
Udeleženci dogovora bdmo za izobraževanje delavcev iz dela v svojih samoupravnih splošnih aktih posebej določili pravice in obveznosti delavca, ki se izobražuje iz dela in pravice in obveznosti temeljne oziroma druge organizacije združenega dela ali delovne skupnosti. Pri tem bomo zlasti upoštevali:
—	da bomo na izobraževanje iz dela pošiljali le delavce, ki so se v preteklem času na delu posebej izkazali s svojim strokovnim delom in družbenopolitično aktivnostjo, >
—	da obstajajo v temeljni ali drugi ogranizaciji združenega dela ali delovni skupnosti potrebe po kadrih s tako izobrazbo,
—	da se delavec na izobraževanju iz dela obveže, da bo po končanem šolanju ostal na delu v isti organizaciji najmanj enkrat toliko časa kot traja šolanje,
—	da se delavec na izobraževanju iz dela obveže, da bo v primeru neuspešnega šolanja ali prekinitve šolanja po svoji krivdi, povrnil vse stroške šolanja, vključno s povrnitvijo nadomestila osebnega dohodka.
Delavcu na izobraževanju iz dela je v primeru neuspešno opravljenega letnika šolanja možno dovoliti nadaljnje šolanje le ob delu. V tem primeru je takšnemu delavcu določiti rok, do katerega mora šolanje končati.
42.	člen
Udeleženci dogovora smo se dogovorili, da se delavci praviloma usmerjajo v izobraževanje ob delu in
iz dela v okviru svojega poklicnega oziroma strokovnega področja.
Izjemoma se delavci lahko usmerijo v izobraževanje ob delu in iz dela tudi izven svojega poklicnega oziroma strokovnega področja v naslednjih primerih:
—	kadar se za dela oziroma naloge katere bodo delavci predvidoma opravljali po končanem študiju, zahteva širše oziroma več znanj,
—	kadar to zahteva kadrovski interes temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti zaradi potrebe po poklicni preusmeritvi,
—	kadar se naknadno ugotovi izrazita poklicna nagnjenost delavca do drugega poklica.
43.	člen
» zvezi z uresničevanjem razširjene funkcije poklicnega usmerjanja bomo udeleženci dogovora organizirali v okviru kadrovske funkcije naslednje dejavnosti:
—	sodelovanje pri načrtovanju smotrov in vsebine samoupravno usmerjenega izobraževanja, vzgajanja in usposabljanja,
—	proučevanje rešitev in možnosti za hitrejše prilagajanje kadrov spremembam strukture gospodarstva,
—	spremljanje uspešnosti zaposlenih delavcev pri delu in pri samoupravljanju,
—	ugotavljanje sposobnosti in delovnih zmožnosti zaposlenih delavcev,
—	usmerjanje zaposlenih delavcev na taka dela, ki najbolj ustrezajo njihovi delovni usposobljenosti,
—	proučevanje uspešnosti delavcev, ki so napredovali ali so bili razporejeni na nova dela oz. naloge,
—	svetovanje, in usmerjanje delavcev pri izobraževanju ob delu in iz dela.
44.	člen
Funkcijo poklicnega usmerjanja bodo izvajale vzg oj noizobraževal ne organizacije in strokovna služba za zaposlovanje ter strokovne službe udeležencev tega dogovora
IV.	URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
45.	člen
Pred nastopom dela oziroma opravljanja nalog in pred podpisom izjave o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v združenem delu bomo udeleženci dogovora izbranemu delavcu na delo vročili in ga seznanili s: samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, statutom, samoupravnim aktom o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter samoupravnim aktom o varstvu pri delu; seznanili ga bomo tudi z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, v katerih so urejene njegove pravice, obveznosti in odgovornosti v združenem delu.
46.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri občinski konferenci SZDL ustanovili posebno komisijo z nalogo, da analizira možnosti za organizirano in postopno vračanje naših delavcev na začasnem delu v tujini.
Naloge in pristojnosti teh komisij določi občinska konferenca SZDL.
47.	člen
Pri izbiri delavcev za opravljanje samostojnih strokovnih del oziroma nalog, zlasti tistih, za katere so potrebne razvite sposobnosti komuniciranja in sodelovanja z ljudmi, bomo udeleženci proučili poleg strokovnih sposobnosti kandidata tudi njegovo uspešnost pri opravljanju del oziroma nalog ter njegovo družbenopolitično aktivnost.
V	primeru, da ni dovolj podatkov o delu in usposobljenosti kandidata, bomo te ugotavljali v nepo-srednjih pogovorih s kandidatom, s posebnimi vprašalniki, testi znanja itd. Postopek za preizkus kandidatovih sposobnosti bomo udeleženci dogovora določili v samoupravnih splošnih aktih.
48.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo za- . gotovili pogoje za organizirano uvajanje izbranih delavcev k delovnim nalogam in da bomo izdelali in sprèjeli program uvajanja v delo.
V	primerih, ko za prosta dela oziroma naloge ne bodo pripravljeni programi uvajanja v delo pristojni samoupravni organi ne bodo razpisali prostih del oziroma nalog.
49.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skupnosti za zaposlovanje združevali sredstva in prek teh vodili politiko, ki bo zagotavljala:
—	priučevanje nekvalificiranih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni,
—	funkcionalno uposabljanje kvalificiranih in strokovnih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, Če je pogoj za njihovo zaposlitev racionalna prekvalifikacija v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela.
Skupnost za zaposlovanje bo sofinancirala zgoraj navedene oblike usposabljanja le tistim temeljnim in drugim samoupravnim organizacijam združenega dela, ki bodo imele izdelane programe potreb po kadrih oziroma, ki bodo zagotavljale zaposlitev tako usposobljenih delavcev.
50.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja in usposabljanja pripravnikov. V svojih programih uvajanja pripravnikov v delo bomo udeleženci določili čas trajanja pripravniške dobe in program dela, organizacijo in vodstvo pripravništva, kakor tudi način usposabljanja pripravnikov za samostojno delo ter v vsakem konkretnem primeru določili pripravniku mentorja, ki mora imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot in ima Pripravnik.
51.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da tedaj, ko iz tehnoloških ali ekonomskih razlogov delo delavca v temeljni in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ni več potrebno in ko še ni razporejen na drugo delo oziroma k nalogam, delavcu ne bomo zmanjšali osebnega dohodka, ki mu je bil določen za delo oziroma naloge, za katere je sklenil delovno raz-merj
52.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujemo, da Domo začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se bomo dogovorili za pravočasne ukrepe, in ustrezna sredstva za dokvalifikacijo in prekvalifikacijo ter ustrezno zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških in ekonomskih razlogov delo delavcev na določenih delovnih nalogah ni več potrebno in ni možno zagotoviti dela v isti temeljni organizaciji.
53.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo skladno z zakonskimi določili omogočili svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali nesreče, da ostanejo še naprej v temeljni organizaciji združenega dela ter jih razporedili k ustreznim nalogam in jih za opravljanje teh nalog tudi usposobili ter jim zagotovili ustrezne delovne pripomočke.
Udeleženci dogovora bomo zaposlovanje invalidov urejali preko pokojninsko-invalidske skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
. 54. člen
Udeleženci dogovora bomo sodelovali s skupnostjo za zaposlovanje pri razporeditvi k delovnim nalogam invalidov in invalidnih oseb, ki so po mnenju pristojne strokovne' komisije sposobni opravljati določena dela oziroma naloge.
Udeleženci dogovora in nosilci obveznosti usposabljanja invalidnih oseb bomo v skladu z zakonom za delavce iz prejšnjega odstavka zagotovili sredstva za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo.
55.	člen
Udeleženci dogovora bomo v okviru svojih razvojnih programov v šestih mesecih po podpisu tega dogovora izdelali programe o postopnem odpravljanju nočnega dela. Programi morajo vsebovati naloge, ukrepe in roke za postopno odpravljanje nočnega dela.
56.	člen
V temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih, kjer je nočno delo nujno, si bodo udeleženci dogovora prizadevali za izboljšanje delovnih razmer in za zavarovanje zdravja zaposlenih. Zagotovili bodo prevoz z dela in na delo, topli obrok hrane, varstvo otrok, kjer je to potrebno in najmanj enkrat na leto sistematični zdravniški pregled,
57.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotavljali socialno varstvo starejšim delavcem, ženskam nad 50 let oziroma 30 let delovne dobe, moškim nad 55 let oziroma
35 let delovne dobe, ki ne morejo več uspešno opravljati del oziroma nalog na katere so bili razporejeni, tako da jim zagotovimo enak osebni dohodek kot so ga imeli pred razporeditvijo na manj zahtevno delo in to predvsem z merili in kriteriji solidarnosti v temeljni in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter z merili in kriteriji minulega dela. Tako določen osebni dohodek se letno valorizira s poprečno rastjo osebnih dohodkov v temeljni oziroma drugi organizaciji združenega dela Oziroma delovni skupnosti.
V primerih, kot temeljna ali druga samoupravna organizacija ali skupnost zaide v finančne težave se tudi za delavce iz prvega odstavka tega člena upošteva zakonsko določilo o zajamčenem osebnem dohodku.
V.	NAČELA IN MERILA KADROVANJA
ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ
58.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri izbiri delavcev za individualne poslovodne organe, predsednike oziroma člane kolegijskih poslovodnih organov (v nadaljnjem besedilu: poslovodni organi) in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upoštevali celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril. Zato bomo pri izbiri kandidatov za navedena dela oziroma naloge poleg strokovne usposobljenosti enakopravno vrednotili:
—	družbenopolitična merila kot so odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalnost in zavzetost za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter za dosledno uveljavljanje načela delitve po rezultatih dela.
Moralno etična merila kot so: odnos do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, moralne odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnosti za povezovanje pravic, obveznosti in odgovornosti,
—	samostojnost in uspešnost opravljanja del oziroma nalog ter družbenopolitična aktivnost.
59.	člen
Pri določanju delovnih izkušenj v samoupravnih splošnih aktih in v razpisanih pogojih udeleženci dogovora ne bomo zahtevali, da so delovne izkušnje pridobljene le pri opravljanju del oziroma nalog individualnih poslovodnih organov ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, razen, če z zakonom ni drugače določeno.
80.	člen
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih določili dela oziroma naloge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Praviloma so to dela in naloge organiziranja, koordiniranja in vodenja proizvodno tehničnega, ekonomskega, komercialnega, finančnega, programsko
razvojnega, kadrovskega, splošno pravnega področja ter področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
'	61. člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da bodo v sestavljenih organizacijah združenega dela, poslovnih združenjih, poslovnih skupnostih in drugih oblikah združenega dela, ki zajemajo več dejavnosti formirali kolegijske poslovodne organe.
62.	člen
Poslovodne organe imenuje delavski svet na predlog razpisne komisije. Razpisna komisija je sestavljena po tripartitnem načelu, in sicer tako, da Imenuje enako število predstavnikov:
—	delavski svet TOZD,
—	družbenopolitična skupnost na območju katere . ima TOZD svoj sedež,
—	sindikat TOZD.
Predstavnike sindikata v razpisno komisijo imenuje:
—	za TOZD oziroma samoupravno delovno skupnost IO OOS, sindikalna konferenca, če je v TOZD več OOS,
—	za delovno organizacijo konferenca OOS,
—	za SOZD koordinacijski odbor sindikata.
63.	člen
Za oblikovanje predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razpisna komisija dobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij.
Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje sindikalna organizacija združenega dela po posvetu:
—	z občinskim svetom zveze sindikatov, v kateri ima delovna organizacija svoj sedež,
—	z občinskim pa tudi republiškim svetom zveze sindikatov, če gre za SOZD in če so deli te organizacije v več občinah SR Slovenije,
—	z organizacijo ZK in ZSMS v TOZD oziroma v delovni organizaciji.
64.	člen
Družbena skupnost oblikuje in koordinira mnenje ■a kandidatih, za poslovodni organ v okviru koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL.
Predstavniki družbene skupnosti v razpisnih komisijah sodelujejo pri oblikovanju mnenja iz prvega odstavka tega člena in ga posredujejo razpisni komisiji v temeljni organizaciji združenega dela v pismeni obliki.
65.	člen
Delavski svet lahko imenuje enega izmed kandidatov, ki jih je predlagala razpisna komisija. Po poteku mandata je lahko ista oseba imenovana za poslovodni organ praviloma samo še za en mandat.
66.	člen
Pereče kadrovske probleme, ki se nanašajo na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bomo
udeleženci dogovora reševali s pomočjo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL.
67.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za uveljavitev načela, da bo delavec, ki opravlja dolžnost poslovodnega organa ali delavec s posebnimi pooblastili m odgovornostmi, ko izpolni pogoje za upokojitev prenehal opravljali to dolžnost. Lahko pa opravlja to uoižnosi se naprej, če to narekuje širši družbeni interes in če se ne upokoji. Določila prvega odstavka veljajo tudi za funkcionarje, ki poklicno opravljajo najpomembnejše funkcije v. občinski skupščini in družbenopolitičnih organizacijah. Širši družueni interes iz prvega odstavka tega člena ugotavlja koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
VI.	KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
68.	člen
Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb na področju mednarodnih odnosov v občini, republiki m reueraciji. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski načrti obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju mednarodnih odnosov v občini, republiki in federaciji. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski načrti obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju mednarodnih odnosov doma in v tujini; skrbeli bomo za stalno evidentiranje kadrov, za usposabljanje in spremljanje razvoja kadrov in za ustrezen izbor in pripravo kadrov.
Usklajevanje kadrovskih načrtov bodo opravljali koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske in republiške konference SZDL.
i '
69.	člen
Udeleženci dogovora bomo v mejah svojih pristojnosti sodelovali pri načrtovanju, evidentiranju, pripravi in izbiri kadrov za potrebe dela na področju
medna red h odnosov.
70.	člen
S kadii na področju mednarodnih odnosov razumemo predvsem:
—	delavce, ?aposlene na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških, mestnih in občinskih organih in organizacijah,
—	delavce, v mednarodnih organizacijah,
—	delavce v skupnih gospodarskih predstavništvih v tujini,
—	delavce v predstavništvu organizacij združenega dela v tujini,
—	delavce v mešanih podjetjih v tujini,
—	delavce v okviru mednarodnega kulturnega,
prosvetnega, znanstvenega In tehničnega sodelovanja,	' .
—	dopisnike v tujini,
—	poklicne prevajalce in lektorje slovenskega jezika v tujini,
—	učitelje in profesorje za dopolnilni pouk v ma-terinščir’ in socialne delavce v tujini,
—	predstavnike družbenopolitičnih organizacij in delavce, ki delajo v raziskovalnih institucijah
71.	člen
udeleženci si bomo prizadevali, da bo evidentiranje kadrov za delo na področju mednarodnih odnosov potekalo v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Nosilci evidentiranja na ravni občine so
—	komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine za opravljanje del oziroma nalog v konzularni službi in v mednarodnih organizacijah za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških mestnih in občinskih organih in organizacijah,
. — družbenopolitične organizacije za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v družbenopolitičnih organizacijah,
—	organizacije združenega dela za opravljanje del oziroma nalog v skupnih gospodarskih predstavništvih in predstavništvih organizacij združenega dela v tujini,
—	samoupravne interesne skupnosti, občinska konferenca SZDL za opravljanje del oziroma nalog s področja mednarodnih odnosov v izobraževalnih organizacijah združenega dela, raziskovalnih, kulturnih in drugih organizacijah za katere obstoji poseben interes.
Kadrovska služba pri skupščini občine bo vodila evidenco zaposlenih na področju mednarodnih, odnosov in posebno evi4enco o evidentiranih kandidatih
v	72. člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da bo pri delavcih na področju mednarodnih odnosov spoštovano načelo rotacije in relekcije ter da se bodo vračali na delo v domovino. Delavcem, ki so sklenili delovno razmerje v zveznih in republiških organih, družbenopolitičnih organizacijah v federaciji, republiki ali v mednarodnih organizacijah bomo zagotovili pravico, da se po prenehanju delovnega razmerja vrnejo na delo v temeljno organizacijo združenega dela, v kateri so bili nazadnje zaposleni.
73.	člen
Udeleženci dogovora bomo skrbeli za vzpostavljanje stalnih stikov z delavci iz občine Vrhnika, ki delajo v federaciji ali tujini.
VII.	KADROVSKE SLUŽBE DELOVNIH
ORGANIZACIJ IN KADROVSKA SLUŽBA V OBČINI
74.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike, določil družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, določil družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini in za učinkovito izvajanje kadrovskih funkcij organizirali kadrovske službe.
Pri organiziranju kadrovskih služb bomo udeleženci dogovora upoštevali število zaposlenih, naloge,
programe razvoja in celovitost kadrovskega področja.
Za učinkovito izvajanje kadrovske funkcije morajo te službe opravljati naloge predvsem iz naslednjih področij: načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov, programiranje izobraževanja in usmerjanja v izobraževanje, usposabljanje kadrov za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo, spremljanje strokovnega razvoja kadrov, informiranje, delitev osebnih dohodkov, priprava samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, varstvo pri delu in zaščito zdravja zaposlenih ter življenjske, kulturne, socialne in stanovanjske razmere.
Glede na naštete dejavnosti kadrovske funkcije bomo udeleženci dogovora zagotovili v kadrovskih službah potrebno število strokovnih delavcev.
Izvajanje posameznih kadrovskih funkcij pa je lahko zaradi zagotavljanja racionalnosti, strokovnosti in boljše izkoriščenosti strokovnih kadrov organizirano v okviru skupnih služb.
75.	člen
Za kvalitetno opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti se lahko manjše organizacije združenega dela povezujejo tako, da strokovno bolj usposobljene in specializirane organizacije na podlagi dogovorov opravljajo strokovno zahtevnejša opravila s tega področja za več organizacij združenega dela.
i
76.	člen
V procesu sodelovanja vseh družbenih dejavnikov za izvajanje kadrovske politike zaposlovanja je pomemben člen občinska kadrovska služba ter skupnost za zaposlovanje, ki povezujeta in razvijata kadrovsko dejavnost v občini.
Ker uresničevanje kadrovske dejavnosti zahteva policisciplinarni pristop in ker se kadrovska dejavnost hitro bogati z novimi spoznanji in delovnimi metodami, bomo udeleženci dogovora spodbujali stalno strokovno izpopolnjevanje delavcev v kadrovskih službah.
77.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujemo, da" bomo. opravljanje del oziroma nalog s področja kadrovske politike poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem.
78.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili v skladu z že sprejeto enotno oblikovano kadrovsko evidenco in enotno metodologijo stalno ažuriranje, spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih.
Na ta način bo omogočen pregled kadrov, stalno spremljanje gibanja kadrov in uresničevanje sprejetih kadrovskih načrtov.
Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili določila o zavarovanju in zaščiti podatkov kadrovske evidence kot gradiva zaupnega značaja.
Udeleženci dogovora in uporabniki kadrovske evidence bomo na osnovi, potreb vplivali na postopno
razširitev kadrovske evidence.
VIII.	ODGOVORNOSTI IN NALOGE ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
79.	člen
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine so odgovorne za organizacijo družbenopolitične akcije, da bodo ta dogovor sprejeli vsi nosilci kadrovske politike na območju občine.
V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovarjajo o uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti, nadzorujejo izvajanje družbenega dogovora in ga v skladu s spreminjanjem družbenoekonomskih razmer dopolnjujejo in spreminjajo.
80.	člen
Udeleženci družbenega dogovora' imamo zlasti naloge, da:
—	uresničujemo določbe tega dogovora in skladno z njimi rešujemo zadeve iz svoje pristojnosti.
—	v sodelovanju z vsemi nosilci kadrovsKe politike pripravljamo in sprejemamo srednjeročne in dolgoročne načrte kadrovskih potreb in načrte izobraževanja,
—	spremljamo uresničevanje tega družbenega dogovora in analiziramo kadrovsko problematiko,
—	spodbujamo reševanje nalog na področju kadrovske politike s samoupravnim dogovarjanjem med nosilci kadrovske politike ter skrbimo za izpopolnjevanje kriterijev kadrovske politike,
—	dajemo pobudo za raziskovalno delo na področju kadrovske politike in omogočamo uveljavljanje raziskovalnih dosežkov s tega področja.
81.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo svoje splošne samoupravne akte uskladili z določili tega dogovora v roku 6 mesecev po podpisu dogovora.
82.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da skupščina občine oblikuje ustrezen organ za spremljanje in izvajanje tega dogovora in družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
Skupščina občine Vrhnika s posebnim aktom določi sestavo, Steyilo članov in nalog organa za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora.
Strokovno tehnična in administrativna opravila za organ, ki spremlja in iivaja družbeni dogovor opravlja kadrovska služba Skupščine občine Vrhnika.
83.	člen
Organ za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora:	;
—	zagotavlja enotno izvajanje družbenega dogovora na območju občine,
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora -in najmanj enkrat letno poroča skupščini občine o ugotovljenem stanju,
—	opravlja vse naloge v zvezi z dopolnitvami in spremembami dogovora na pobudo udeležencev ali na lastno pobudo,
—	je pooblaščen, da daje pojasnila in obrazložitve v zvezi z uporabo določb tega dogovora.
84.	člen
Udeleženci dogovora prevzemamo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje dogovora. Za kršitev družbenega dogovora se šteje:
—	če v določenem roku П9 dopolnimo samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja in druga vprašanja s področja kadrovske politike,
______ če v tem dogovoru v določenem roku ne izdelamo srednjeročnega dolgoročnega in kratkoročnega načrta kadrovskih potreb in izobraževanja, -	-
—	če ne uresničujemo določil tega dogovora gle-glede uresničevanja pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, predvsem določil, ki urejajo sprejemanje in uvajanje v delo pripravnika in zaščito delavk,
—	če ne uresničujemo pravic in dolžnosti delavcev glede izobraževanja, strokovnega in družbenopolitičnega usposabljanja,
—	če se nedosledno izvaja sprejeta štipendijska politika.
85.	člen
Kršitev družbenega dogovora ugotavlja organ za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini.
Organ mora s svojinii ugotovitvami seznaniti ustrezni samoupravni organ in družbenopolitične organi-' zacije udeleženk dogovora. Pristojni samoupravni organ je bil dolžan v 30 dneh po prejemu obvestila razpravljati o kršitvah dogovora, ukrepati in zagotoviti "dosledno izvajanje ih spoštovanje določil tega dogovora.
86.	člen
Če udeleženec dogovora ne ravna po določilih' 85. člena tega dogovora organ iz 82. člena ugotovi vzroke, zakaj se ne izpolnjuje sprejete obveznosti, razpravlja o odgovornosti posameznikov ali organov, posameznih služb in strokovnih delavcev in o tem obvesti vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
87.	člen
Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora lahko dajo udeleženci dogovora in organ za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora.
Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora je treba posredovati organu za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora.
Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot družbeni dogovor.
88.	člen
Družbeni dogovor začne veljati, ko ga sprejme pristojni organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma druge organizacije združenega dela, ustrezni organ družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične in samoupravne skupnosti po postopku, ki je za sprejemanje družbenih dogovorov Predpisan z zakonom.
Sporočilo o sprejetju družbenega dogovora, ki ga Podpiše pooblaščena oseba, velja za podpis tega dogovora. 4
89.	člen
Z dnem, ko pristojni organ sprejme družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike preneha veljati družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Seznam podpisnikov hrani kadrovska služba pri Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika.
. St. 2/3-117-06/78
1318.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji, dne 8. septembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje med Idrijsko cesto, Voljčevo cesto. Tržaško cesto in Butanjevo (ZN Idrijska cesta)
I	ч
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta za območje med Idrijsko cesto, Voljčevo cesto, Tržaško cesto in Butanjevo (ZN Idrijska cesta).
II
Predlog ZN bo javno razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v prostorih KS Vrhnika, v trgovini Blagovnica na Vrhniki, na oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika in v avli doma JLA, kjer bo na vpogled tudi maketa predloga pozidave.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlog ZN pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, SIS in občani.
St. 3/6-350-04/80
Vrhnika, dne 8. septembra 1980.
Predsednik
# Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Franc Kraševec 1. r.
1319.
Na podlagi 4. člena zakona o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17/71), 24. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 17. septembra 1980 sprejela
SKLEP
Skupščina občine Vrhnika daje soglasje k spremembi 26. člena statuta glasbene šole Vrhnika, ki so jo sprejeli delavci z referendumom, dne 17. G. 1980.
St. 1/1-02-025/74-80
Vrhnika, dne 17. septembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1320.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), na seji zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 17. septembra 1980 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za razširitev peskokopa Celo
1.	člen
Razširitev peskokopa Celo je v splošnem interesu.
2.	člen
S to odločbo je v smislu 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin V družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ugotovljen splošni interes za razširitev peskokopa Celo na zemljišču pare. št. 1475/1, 1318, 1317/1, 1312/1, 1312/2, 1310, 1308 in 1317/2 k. o. Stara Vrhnika in je zato dopustna razlastitev v kprist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca IMOS — Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, TOZD Igrad Vrhnika.
3.	člen
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je Upravni spor, ki se sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani. Tožba se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem sodišču ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču, v roku 30 dni po objavi odločbe v Uradnem listu SRS.
St. 3/10-463/B-2/80
Vrhnika, dne 17. septembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
ŽALEC
/	1321.
Skuščina občine Žalec je na podlogi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76. 10/76. 31/76 in 8/78), 21 člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73)
in 198. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1980 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov ter letnega zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1979 in letni zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979.
2,	člen
Letni zaključni račun davkov in prispevkov Izkazuje:
din
—	obremenitve	73,216.202,50
—	plačila	68,623.100,10
—	zaostanek 31.	decembra	1979	4,593.102,40
Letni zaključni	račun	prispevka za starostno za-
varovanje kmetov izkazuje:
din
—	obremenitve	4,450.253,90
— Plačila	3,146.830,50
—	zaostanek 31.	decembra	1970	1,303.423,40
3.	člen
Letni zaključni račun davkov in prispevkov ter letni zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov obsega: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev, ki je sestavni del tega sklepa.
4.	člen
Ta sklep začne	veljati	osmi	dan po objavi v •
Uradnem listu SRS.
St. 400-4/80-4
Žalec, dne 1. oktobra 1980.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o spremembah odloka o kompenzaciji proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 19-1132/80 z dne 1. avgusta 1980) je v drugi alinei tretjega odstavka 1. člena namesto 500 pravilno 800.
POPRAVEK
V	odloku o vplačilu razlik v cenah (Uradni list SRS, št. 24-1254/80 z dne 25. septembra 1980) je v deveti vrsti 1. člena namesto »pripravljene« pravilno »prijavljene«.
Generalni sekretar Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
Janez Zajc 1. r.
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
Stran
Stran
1286.	Odlok o razvrstitvi objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja v občini Celje	1313
1264.	Zakon o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, od-
bitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu isso	1301
1265.	Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu	1981	1301
1266.	Zakon o spremembah in .dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa	1303
1287.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komu-
nalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje	1314
1288.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red	in mir v občini Celje	1314
1289.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o redu
in disciplini na žičnicah, vlečnicah in smučarskih progah (Celje)	1315
1267.	Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o pripravi, izdaji in financiranju Enciklopedije Slovenije in samoupravni sporazum o financiranju in usmerjanju priprave in izdaje Enciklopedije Slovenije	130»
1290.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posesti psov (Celje)	1316
1291.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu (Celje)	1316
1268.	Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogovo-
ra o usklajevanju ukrepov davčne politike za spodbujanje stanovanjske graditve s pritegnitvijo osebnih sredstev občanov	1304
1269.	Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani	1361
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1292.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ure-
janju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Celje	1317
1293.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Celje	Ш7
1294.	Odlok o programskem delu zazidalnega načrta »srce« — južni del (Celje)	•	1317
1270.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb ,
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1271.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980
1272.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1305
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1273.	Sklep o spremembah In dopolnitvah sklepa o izva-
janju konkretnih stabilizacijskih restrikcljsklh ukrepov na področju zdravstva (Celje)	1305
1295.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Polule (Celje)	131*
1296.	Odlok o zazidalnem načrtu za območje severnega dela zazidalnega otoka SS-1 Stranje—Kamnik	ftl*
1297.	Odlok o zazidalnem načrtu zazidalnega otoka BM-l
Perovo—Kamnik	Ш*
1298.	Odlok o razdelitvi dimnikarskih	območij (Kamnik) 1319
1299.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre-
membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Laško)	1319
1300.	Odlok o prenehanju začasnega ukrepa družbenega
varstva v delovni organizaciji Volan, Ljubljana, Kersnikova 6 (Ljubljana Center)	1310
1301.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v ZIV
TAM Delovni organizaciji TVT Boris Kidrič TOZD Proizvodnja avtomatskih naprav, Ljubljana, Cankarjeva 3 (Ljubljana Center)	1320
1274.	Sklep o spremembah In dopolnitvah sklepa o
izvajanju konkretnih stabilizacijskih In restrikcljsklh ukrepov	na	področju zdravstva	(Celje)	1306
ORGANI IN	ORGANIZACIJE V	OBČINI
1275.	Samoupravni sporazum o določitvi stopnje prispevka za Izvajanje sistema obrambe pred točo v letu
1980	1306
1276.	Sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odje-
malcem Iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija	Komunalna energetika	Ljubljana	1307
1277.	Sklep o ceni za dobavljeno vodo iz vodovodov, ki jih
upravlja temeljna organizacija Mestni vodovod Ljubljana	1300
1302.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka novelacije program-
skega in tehničnega dela zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko MS 10 Zajčja dobrava (Ljubljana Moste-Polje)	1321
1303.	Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Ljubljana VIČ-Rudnik)	1321
1304.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč name-
njenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega otoka RS-l ln RS-2 Rudnik (Ljubljana Vič-Rudnlk)	1321
1305.	Statutarni odlok o spremembi in dopolnitvi statuta
Skupščine občine Sevnica	1322
1306.	Odlok o družbenih svetih	občine Sevnica	1323
1278.	Sklep o ceni plina Iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana	1308
1279.	Sklep o potrditvi odmikov od »prejetega General-
nega plana (Urbanističnega programa In urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 7/80) za potek trase Poti spominov In tovarištva	1309
1280.	Odlok o določitvi odstotka od povprečne gradbene
cene, ki služi za določitev Koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Brežice)	1309
1281.	Odlok o varovanju mestnega	Jedra	Brežice	1310
1282.	odlok o občlnsKlh blagovnih rezervah	(Celje)	1311
1283.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o orga-
nizaciji In delovnem področju upravnih organov in organizacij občine Celje	1313
1284.	Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene
cene m’ stanovanjske površine, kt služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Celje) .	1312
1283. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za Izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini	Celje	1313
1307.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Sevnica	1325
1301. Odlok o spremembi odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Šmarje — kare Ш. in IV. (Sevnica)	1330
1309.	Odlok o spremembi Imen katastrskih občin Sv. Jurij in St. Janž (Sevnica)	1330
1310.	Odlok o načinu oplojevanja živali In o ukrepih v
živinoreji na območju občine Sevnica	1331
1311.	Sklep o spremembi In dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Jugotanin Sevnica, Hermanova ulica št. 1 (Sevnica) 1332
1312.	Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih
organih (Sevnica)	1332
1313.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1379	133*
1314.	Odlok o dopolnitvi odloka o povišanju stanarin za stanovalce, kt niso sklenili samoupravnega sporazu-
Stran
ma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju	1334
1315.	Sklep o pooDlascitvi delovne skupnosti skupnega servisa SIS — enote za urbanizem in gradbeništvo — za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega urejanja in gradbeništva. Razvojnega centra Celje — za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja in Geodetskega zavoda Celje ter Geodetske uprave Skupščine občine Šentjur za opravljanje poslov zakoličevanja gradbenih objektov na območju občine Šentjur pri Celju
1316.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Srrnrle ori Jelšah)
1317.	Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Vrhnika
1318.	Sklep o Javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
za območje med Idrijsko cesto, Voljčevo cesto Tržaško cesto in ButanjevG 'ZN Idrijska cesta) (Vrhnl-ka>	1345
1319.	Sklep (Vrhnika)	134g
1320	Odločba o ugotovitvi splošnega Interesa za razširitev
peskokopa Celo (Vrhnika)	434g
1321	Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa dav-
1334	kov in prispevkov ter letnega zaključnega računa
prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1919 (Žalec)	434g
!3S*	— Popravek odloka o spremembah odloka o kompenzaciji proizvajalcem kruha	134g
I33i	— Popravek ouloka o vplačilu razlik v cenah	134g
OBVESTILO!
ČZ «Uradni list SRS« je v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje Izdal publikacijo
DRUŽBENO PLANIRANJE
V publikaciji so objavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) ter združeno besedilo odloka o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št. 27/79) In odloka o obvezni enotni metodologiji In obveznih enotnih kazalcih (Uradni list SRS, št. 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št. 52/79) in navodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 31/79).
TA PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK .ZA VSE NOSILCE DRUŽBENEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU, SPREJEMANJU IN URESNIČEVANJU PLANOVI
Sprejemamo naročila
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarne Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo In uprava Ljubljana Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VI1 — Telefon direktor uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Ziro račun 50100-603 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Inlormlranje, št. 421-1/72