Poštnina plačana v gotovini
Leto XXI«. št. 265
Ljubljana, torek 12« novembra I940
Cena t Din
i)pravm8tvo. Ljubljana, K_nalijeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 8124,
3125, 312«. litseratni oaueleJt: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 In 3392. Podružnica Maribor: Grajalo trg
at. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17 749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon št 2455, Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ob berlinskem obisku Molotova
Berlinski obisk predsednika sovjetske vlade in njenega zunanjega ministra Molotova v Berlinu pomeni najpomembnejši dogodek dneva. Z vidika svetovne politike spada po svojem neposrednem pomenu v isto vrsto kakor tretja izvolitev Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav, seveda ne v tem smislu, da bi mu mogli že sedaj napovedovati enak pomen tudi v pogledu njegovih nadaljnjih posledic. Za sedaj se moramo zadovoljiti le s prikazom njegovega namena in pomena po uradnem obvestilu nemške in ruske polsluž-bene agencije, ki sta naznanili, da prihaja Molotov v Berlin, da vrne lanskoletna obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi in da v »okviru prijateljskih odnošajev med obema državama z osebnimi stiki poglobi obstoječe sodelovanje«.
Po tem naznanilu moramo torej obisk Molotova v Berlinu smatrati najprej za vljudnostni obisk, ki naj tudi na zunaj manifestira dosedanje sodelovanje med obema državama in ga še poglobi. Nemški in italijanski listi pa gredo v svojih prvih komentarjih še korak dalje ter vidijo v obisku ne le diplomatski uspeh osi, temvteč tudi demonstrativno potezo ruske diplomacije proti vsem govoricam o poslabšanju odnošajev med Moskvo in Berlinom. Italijanski listi nakazujejo v tej zvezi tudi novo zbli-žanje med Italijo in Rusijo kot dopolnitev že obstoječega sodelovanja med Nemčijo in Rusijo ter možnost sporazuma med Japonsko in Rusijo. Znano je, da je Virginio Gayda že pred nekaj tedni zapisal v svojem listu »Giornale d Italia«, da med fašizmom in koihu-nizmom, kakršen je danes v Rusiji, prav za prav ni bistvenih razlik, kar velja še posebej tudi v pogledu enake usmerjenosti navzven, proti tako zva-nim »plutokracijam«. Farinaccijev organ »Regime Fascista« pa je pred dnevi zelo značilno prikazal razvoj sovjetskega režima in poudaril, da sovjeti niso več nasprotni »hierarhom in družini«, tako da je sedaj nasprotje med fašizmom in ruskim komunizmom, kakršen je danes, ostalo dejansko brez osno\ Končno je treba še opozoriti, da so 23. obletnico sovjetskega režima vse tri dinamične velesile trikota Berlin - Rim - Tokio porabile za vidno manifestacijo prijateljstva z Moskvo, saj so se svečanih prireditev na sovjetskih poslaništvih v niih prestolnicah udeležili zunanji ministri vseh treh držav.
Po vsem tem sklepajo mnogi nevtralni opazovalci, da je v zadnjem času pri avtoritarnih velesilah močno stopila v ospredje njih skupna volja po gojitvi kar najprisrčnejših odnošajev z Rusijo. To voljo tolmačijo ti opazovalci kot željo Berlina, Rima in Tokia, da bi Rusija še nadalje ohranila v tej vojni svojo nevtralnost. V tem pogledu se želje navedenih treh velesil nedvomno ujemajo z enako željo Rusije same, kakor jo je poudaril v svojem govoru dne 6. t. m. predsednik SSSR Kalinin, pa bi bilo s ičo tega Rusiji gotovo težko odkloniti pobude, ki odgovarjajo njenim osnovnim zunanjepolitičnim smernicam v sedanjem konfliktu. V kolikor se tiče njenih neposrednih interesov, se je Rusija že zavarovala s poslednjimi izjavami svojih vodilnih državnikov in vojakov, ki so pozvali državljane, naj žrtvujejo, kar morejo, v obrambo domovine — za vsak primer. Tako se temeljna črta ruske »stroge nevtralnosti« krije z enako temeljno črto »stroge čuječnosti« v smislu vsestranske pripravljenosti za varovanje lastnih interesov.
2e to, kar smo tu navedli, zadostuje za razumevanje velikega pomena obiska Molotova v Berlinu v sedanjem mednarodnem položaju. Za velesili osi Rim - Berlin predstavlja ta obisk — teden čini po Rooseveltovi tretji izvolitvi, ki se je med drugim tolmačila kot posredni angleški uspeh — pomembno protiutež, katere težina pa se v naprej seveda še ne da pretehtati. Ne smemo prezreti, da prihaja Molotov v Berlin v trenutku, ko se zdi, da je po poslednjih govorih nemškega kancelarja Hitlerja in angleškega ministrskega predsednika Churchilla položaj med obema vojnima taboroma precej razčiščen. Oba govornika sta namreč še enkrat poudarila voljo obeh narodov, da dobojujeta sedanji boj »do končne zmage«. Kompromisi se ne zde več mogoči, mirovne pobude so od obeh taborov v naprej zavržene: sedaj je mogoča med njima samo še borba na življenje in smrt. Hitler je govoril o sklepu, »voditi sovražnosti do jasne odločitve«, Churchill pa o »nezlomljivi volji, da nadaljujemo vojno do zmage«.
Hitler opira svoje zaupanje v končno zmago predvsem na materialno oborožitev Nemčije, kakor izhaja iz dosedanjih rezerv, iz »največje proizvodne sposobnosti na svetu« ter iz dejstva, da Nemčija lahko mobilizira »sile tako rekoč vse Evrope«. A tudi Hitler pred-
Nov hud potres v Bukare _
Včeraj so novi potresni sunki v Bukarešti povzročili nova silna razdejanja — Več drugih rumunskih mest v razvalinah — Na tisoče mrtvih in ranjenih — Potresi tudf
• v • m ••• • ________j*_____
v južni Rusiji in na Madžarskem
Bukarešta, 11. nov. p. Rumunsko prestolnico je danes malo pred 9. uro zadel nov potres, ki je povzročil nadaljnjo, doslej še nepregledno škodo. Večina hiš, ki so bile pri včerajšnjem potresu več ali manj hudo poškodovane, se je danes porušilo. Rumunska prestolnica nudi danes sliko mesta, ki je pretrpelo najhujše bombardiranje. Kamorkoli se človek ozre. povsod samo razvaline in od ponosnih palač na širokih bulvarjih so ostali po večini samo še temelji.
Potresni sunki so se začeli ponavljati ob 4. zjutraj in so dosegli višek ob 8.44, ko je bil potresni sunek zopet izredno močan. Strokovnjaki seizmološkega zavoda smatrajo, da v vsej Bukarešti ni niti enega poslopja, bi bi spričo tako močnih potresnih sunkov, ki so se gibali v horizontalni in vertikalni smeri, ostalo nepoškodovano. Prebivalstvo je današnji potres še bolj razburil in se je pričelo seliti iz mesta v okolico. Vse šole so zaprte, prav tako pa je ustavljeno delo tudi v vseh državnih radih. ker je vse prizadevanie oblasti osredotočeno na reševalno akcijo. Poleg vojske in legionarjev so formirani tudi posebni delavski civilni odde^i. ki razkopavajo razvaline in iščejo ponesrečence.
Palača Carleston velika grobnica
Današnji potresni sunek je povzročil novo katastrofo v preostankih hotela »Carlton«. Pritličje in podzemeljski prostori hotela so bili zasuti od ruševin gornjih nadstropij, vendar pa je v kletnih prostorih bilo še okrog 80 ljudi, ki so si rešili življenje. Po včerajšnjem potresnem sunku so bili še v telefonski zvezi z zunanjim svetom, po današnjem potresu pa je bila zveza prekinjena. Poleg tega se je po današnjem potresu vnela velika zaloga nafte, ki je služila za centralno kurjavo in je bila spravljena v podzemskem rezervoarju. Nastala je strahovita eksplozija, nakar se je pojavil požar, ki se je razširil na preostali del tega največjega hotela ter
je zajel tudi vso okolico in ga doslej še niso mogli pogasiti. Usoda onih, ki so se rešili pri včerajšnjem potresu v kletne prostore, je s tem zapečatena. Včeraj so z vso naglico začeli kopati predor pod ruševinami, da bi koga rešili, toda sedaj nI več nobenega upanja, da bi bil še kdo živ. Na mnogih krajih je razpokala tudi zemlja ter so pretrgane vodovodne in plinske cevi, tako da so nastali številni požari
Opustošenje v petro-lejskem revirju
Najnovejše vesti iz notranjosti države kažejo, da je katastrofa še mnogo večja, kakor pa se je prvotno mislilo. Iz mnogih krajev prihajajo vesti, da ni ostal kamen na kamnu. Posebno hudo je razdejana okolica Ploestija, kjer se niti več ne pozna, kje so bile prej naselbine.
Koliko je število smrtnih žrtev, dosedaj ni bilo mogoče niti približno ugotoviti. V sami Bukarešti računajo, da je zahtevala katastrofa več tisoč žrtev. Izmed izkopanih trupel so mogli dosedaj identificirati samo 110. Vsa druga so tako iznakažena, da njihove identitete sploh ne bo mogoče ugotoviti.
V Crajovi, kjer so bila nedavno rumun-sko-bolgarska pogajanja,' so izkopali dosedaj 50 trupel, večinoma žensk in otrok.
V	Karpatskem masivu so nastale ogromne razpoke in so se celi kompleksi odtrgali.
V	bližini sela Moreno je nastala več rre-trov široka razpoka, iz katere se dvigajo plini in švigajo visoko v zrak debeli curki vrele vode.
Kakšen je položaj v petrolejskem področju, podrobno še ni znano, vendar pa po dosedanjih vesteh izgleda, da je škoda znatna. Upajo pa, da so ostali petro-lejski vrelci sami neprizadeti in da bo mogoče nastalo škodo čimprej popraviti tako, da ne bo omejena eksploatacija.
Včerajšnji in današrji potres je po podatkih, ki so bili zbrani nocoj, zahteval v Bukarešti in v ostalih najbolj prizadetih krajih nad 4000 mrtvih in ranjenih.
največja. Najbolj žalosten je položaj pač v Panciu, Focsani in Buzau, kjer je imel potres strašne posledice.
Snoči je bil železniški promet ponovno vzpostavljen na progi Bukarešta—Kon-stanca. Bukarešta—Gigurtu in Bukarešta— žombolja. Na drugih progah pa promet še ni bil obnovljen.
»železna garda« je poslala svojim članom poziv, da naj sodelujejo z oblastmi. Legio-narska policija bo sodelovala pri izpraznje-vanju poškodovanih hiš. Po najnovejših poročilih iz Barlanda so tam ugotovili dosedaj 15 mrtvih in 46 ranjenih. V Tecuciju je oilo 7 oseb ubitih, 18 pa ranjenih. Ječi v Doftea-ni in Campiani sta se porušili. Računajo, da je mrtvih okoli 100 jetnikov.
Po dosedanjih cenitvah znaša škoda najmanj 10 milijonov dolarjev. V teku včerajšnjega dne je bilo še več potresov, vendar mnogo manjšega obsega Promet v Bukarešti je zaradi potresa precej trpel in še zdaj vozi le del tramvajev, ker so mnoge ulice še zmerom zadelane. Vodja države general Antonescu, ki se je mudil v Brašo-vu, se je pripeljal v Bukarešto in si ogledal vse važnejše predele prestolnice, ki jih je prizadel potres. Odstranjevanje razvalin m reševanje ponesrečencev se nadaljuje; pri tem sodelujejo tudi nemški oddelki in oddelki narodnosocialistične mladine, ki se
pravkar mude v Bukarešti, šef nemške letalske misije general Speidel in general Hansen osebno sodelujeta pri vseh teh akcijah.
Glede potresa samega je ugotovljeno, da se je pripetil hkrati vodoraven in navpičen potres, in da zato niti nove močne gradbene konstrukcije potresa niso prenesle.
žrtve
Bukarešta, 11. nov. AA. (DNB). Točno število človeških žrtev pri potresu. ki je zajel Bukarešto in večji del Rumunije. še ni znano, ker so do državi večinoma potrgane vse telefonske zveze in poškodovane vse brzojavne naprave. Zato prihajajo poročila o učinku potresa precej poč isL Po dosedanjih poročilih ie bilo v m? tu Campini mrtvih 100 oseb. v Galacu 36. v Focsaniju 30. v Bukarešti pa nad 500 oseb. Pod ruševinami v Bukarešti ie še rkoli 100 oseb. Potres je znatno poškodoval tudi nekatere železniške proge, z asti pa tiste proge ki vodijo skozi Karpate.
Sožaije kneza-namestnika
Beograd, 11. novembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik je poslal rumunskemu j kralju Mihaelu brzojavno sožalnico ob ka-I tastrofalnem potresu v Rumuniji.
V petrolejskem revir p divjaj® v®]
Silna škoda v petrolejskih rafinerijah — Cela vojska gasUcev na delu v Ploestiju in okolica
Več mest v razvalinah
Poleg Bukarešte so posebno hudo prizadeta mesta Casnpina, Buzau, Ploešti, Tecuci, Galac, Focsani,
Barlad in Husi
Bukarešta, 10. nov. br. (Štefani) Veliki j škodovanih to porušenih okrog 100 po-
__• •	____1«__1	rt___S	n|A«i] l^nmninA DnoOiia 1 n ilatiiflrll« 1rM_
I > t (*eli Rumunije so v razvalinah. Davi telefonske in prometne zveze še niso bile obnovljene, čeprav so cele divizije rumunske vojske iii oddelk. nemškega vojaštva na delu, da bi čim prej obnovili promet in odstranili ruševine. V Bukarešti se je do snoči dokončno sesula velika palača Carlton. Potres se je razširil tudi na peuolejsko področje. V bližini Ploestija je bila hudo poškodovana neka petrolejska • afinerija. K sreči tam žrtev ni bile. Na petrolejskem področju je nastal požar, ki so ga pa čete gasilcev kmalu omejile in pogasile. Poškodovanih je bilo nekaj črpalnih stolpov, vendar pridobivanje petroleja obče ni bilo one-r ogočeno. Med Ploestijem in Galacem je počii petrolejski vod. Skoda bo v nekaj dneh opravljena. Splošno se lahko reče, da rumrnska petrolejska produkcija zaradi usodnega potresa ni bila hudo omejena.
Davi ob 8.35 so se potresni sunki ponovili. Bili sc srednje jakosti. Znova je bilo poškodovanih večje število hiš, tako v Bukarešti, kakor na deželi. Za enkrat še n! znano, koliko žrtev je zahteval novi potres.
Reševalna akcija je v polnem teku. Verjetno je, da zaradi potresne katastrofe general Antonescu jutri ne bo mogel odpotovati v Rim na že napovedani obisk.
Po podatkih, ki še zmerom niso defini-tivni, je včerajšnja potresna katastrofa ▼ Rumuniji zahtevala daleč nad 1000 človeških žrtev. Samo v Bukarešti je bilo okrog 600 ljudi ubitih in ranjenih. Okrog 200 žrtev so izkopali izpod ruševin celega bloka novih stanovanjskih hiš. Pod ruševinami so našli tudi okrog 200 ranjencev. Poročila o hudem razdejanja prihajajo počasi iz Tostane, kjer je bflo okrog 100 ljudi ubitih, iz Galaca, kjer je bilo mrtvih 21, iz Ploestija, kjer je bilo po-
slopij, Campine, Buzaua in drugih krajev.
Bukarešta, 11. novembra. AA. (Štefani.) O katastrofalnem potresu, ki je zajel prestolnico Rumunije in mnogo drugih mest, poročajo naslednje podrobnosti:
Mesta Barlad, Tecuci, Galac, Giurgiu, Buzau, Ramnieu-Sarat, Ploesti, Husi, Cara-pina in desetina drugih mest so iapol porušena. Telefonske zveze sploh ne delujejo, železniški promet je povsod astavijen. V Galacu je potres nbil 20 oseb, okoli 100 oseb pa je ranjenih. Kabli z visoko napetostjo so padali na hiše in jih zažigali. V Buzau je bil potres katastrofalen in je tam mnogo ljudi ubitih, na stotine hiš pa je ]K>-rušenih.
\ Ploestlju je največji hotel samo še velika razvalina, mestna posvetovalnica, prefektura, trgovska zbornica in druge velike palače pa so v takem stanja, la &e lahko vsak hip zrušijo. V vseh mestih so zaprti vsi kinematografi, kakor tudi javni lokalL
Na stotine članov »železne garde<, ki jih podpira fašistična akademska mladina iz Rima, ki je sodelovala pri leglonarskih slovesnostih v Jassyju, pomagajo pri reševalnih delih. Dela za reševanje se nadaljujejo, dasi neprestano dežuje in je silno mrzlo.
Hotel »Continental«, ki je največji v prestolnici, bo morali izprazniti zaradi poškodb. Slavna »Bela cerkev« v ulici Calea Victoria, je vsa razpokana od temelja do strehe Okoli nje se je zrušilo okrog 10 hiš in pokopalo mnogo žrtev.
Vse bolnišnice so polne ranjencev. Vlada je po radia prosila za pomoč vse zdravnike v državi. Zanimivo je, da je telefonsKa centrala v Bukarešti, dasi je visoka 140 m, vzdržala potres in to zaradi silno trrlne železne konstrukcije. Zdravstveni rnims.er je takoj organiziral skupine zdravnikov in jih poslal v mesta in na kraje, kjer je nesicča
Washingt©n. 11. nov. o. Po informacijah agencije United Pres ie potres povzročil Ploestiiu in po vsem petrolejskem področiu Rumunije nove veike ožare s katerimi se sedai bori cela voiska gasilcev. Nastala ie tudi velika škoda v petrolejskih rafinerijah.
Po informacijah agencije Asociatet Press iz Bukarešte ie direkcija neke ameriške petrolejske družbe javila ameriškemu poslaništvu da ie bila prisiljena zaradi škode, ki io ie prizadejal njenim petrolej.-kim napravam včerajšnji potres za nekai časa ukiniti vsakršno pridobivanje petroleja.
Napovedi italijanskega znanstvenika
Washington, n. nov. o. (UP) Znani italijanski seizmolog Bendanti ki ie že svoi-čas napovedal nekai potresov ie izjavil, da je treba zaradi izrednih solnčnih Deg računati še z novimi potresi. Tudi rumunski potres ie bil v zvezi s temi Degami. Profesor ie napovedal manjši pot.-es v Švici, potrese na Sredozemskem m riu. v Kanadi,, na Andih ter v Južni in Severni Ameriki. Po podatkih njegovega observatorija v Faenzi ie traial balkanski potres 1 uro in 52 minut.
Poškodbe v Besarabiji in južni Rusiji
Moskva, n. nov. br. (Tass). Ruski seiz-mografski zavodi v Moskvi. Kijevu in Odesi so včerai zjutrai zabeležili usoden potres v Rumuniii. Potresni sunki so se razširili tudi na Besarnbijo. V Kišmjevu in drugih besarabFk:h kraiih ie bilo poškodovanih več poslopij. Po dosedanjih podatkih žrtev ni bilo.
V zvezi z včerajšnjim potresom ie izjavil šef moskovskega potresnega zavoda.
da ie bil to najhujši potres kar jih je kdaj zabeležila moskovska po resna postaja. Mnoso Mo^kovčanov ie potres p.e-budil. V teku nedelie so na rx>^r3~n; zavod prispela mnogoštevilna poročila iz raznih krajev Sovjetske zveze kier so potres zabeležili. Radii rumunske^a ro re a je znašal 1800 do 2000 km. iz česar se sklepa, da leži epicenter okoli 100 km pod površino.
Poročila o potresu so prirpela iz Odtse. Poltave. Dnjeoropetrovska Akcrmana in iz drugih mest Sovjet~ke Rusije. V Kišin-ievu je potres poškodoval mnogo ia nih poslopij in stanovanjrkih hiš S-.Tet ljudskih komisarjev moldavske sovjetske republike ie ustanovil posebno k-misij-) za podeljevanie podpore prizadetem <"se' am. Tudi v Odesi ie poškodovanih m~og- -'a-novanjskih hiš Ljudje so zato dali ča a prebili na ulicah.
Na našem ozemlja
niso čutila potresa
Beograd, 11. nov AA Davi ob 6 44 58
so aparat; potresnega zavoda na Ta.šmai-danu zabe^žili začetek neprehude<?a potresa v daljav! 520 km vzhodno od Beograda. Maksimalni pomik tal v B"ot du je bil ob 6.46.21 in ie znašal 12 mikronov z valovno periodo štirih sekund. Pos1 -d-nji val tega potresa so aparati zabeležili v 51. minuti odnosno ob 6 52. Ta potres se na našem ozemlju ni čutil, pomeni pa naknadno gibanje v vrsti epicentralrih blokov v južnih Karpatih.
Poškodbe na Madžarskem
Budimpešta, 11. nov. br. (CBS) Včerajšnji potres je precej prizadejal tudi nekaj madžarskih krajev. Tako je bilo nekaj hiš poškodovanih v Marošu in Nagy So-ronti ter še v dveh manjših mestih. Človeških žrtev k sreči ni bilo.
Največji napad sta Nemčijo In zasedeno ozemlje
videva možnost dolge vojne, na katero pa je Nemčija pripravljena. Obenem napoveduje »čas velike ofenzive«, iz česar bi mogli sklepati, da se odločilni spopad med Nemčijo in Anglijo ni še neposredno približal. Nasprotno pa se Churchill mimo volje do zmage zadovoljuje z ugotovitvijo, da je vse, kar je Anglija v tem času dokazala, »to, da smo ostali pri življenju« ter da »zunanji svet sedaj veruje v naš obstoj«. Za Churchilla je torej trenutno važna samo ugotovitev, da Anglija še živi, medtem ko smatra za naprej za davno angleško nalogo »ohranitev svobodne poti preko oceanov«, ki da je za angleško zmago »absolutno potrebna«.
V tem smislu lahko torej smatramo položaj med obema vojnima taboroma
razčiščen. Izven njiju so Se tri velesile, od katerih je ena na strani Anglije (Zedinjene države), druga na strani osi (Janonska), tretja pa nevtralna (Rusija). In zdi se, da je ta poslednja nekak jeziček na tehtnici med obema vojnima taboroma. Rusija se tega svojega ugodnega in hkrati neugodnega položaja v polni meri zaveda. Ugoden je ta njen položaj v toliko, v kolikor lahko ona izkorišča nasprotja med obema vojnima taboroma v svojo korist, neugoden pa v toliko, v kolikor jo razčiščen i e med ostalimi velesilami vedno bolj približuje trenutku, ko se bo morala tudi ona sama jasno odločiti. Kaj pomeni v tem pogledu obisk Molotova v Berlinu za Rusijo, nam bo znano šele čez čas.
London, 11. nov. j. (Reuter). Močni odredi britanskih bombnikov so v minuli noči izvedli več napadov na industrijske in prometne naprave v centralni Nemčiji. Prvikrat v sedanji vojni so ang'eška letala posetila tudi Gdansk (Danzig) v zasedenem bivšem poljskem ozemlju. Med drugimi cilji, na katere so se koncentrirali angleški letalski napadi, so bili roleg Berlina tudi še Mannheim. Essen in Gel-senkirchen.
Druge skupine angleških bombnikov so hudo bombardirale oporišče nemških podmornic v Lorientu, kjer so nastale velike eksplozije. To je bil že tretji zaoovrstni ponočni napad na Lorient. Bombardirani sta bili tudi luki Calais in Boulogne.
K nočnemu napadu angleških bombnikov na Gdansk pripominjajo v ang eških letalskih krogih, da ie bil to eden najdaljših naipadalnih poletov, kar iih je angleško vojaško letalstvo izvedlo od oočetka vojne. Bivše svobodno mesto Gdansk je približno 1300 km oddaljeno od letalskih oporišč v Angliji Posamezne skupine angleških letal so morale preleteti v tem napadu nad 3000 km dolgo pot in to nad zelo nevarnim ozemljem. Napad na Gdansk je hkrati tudi prvi napad na zasedeno poljsko ozemlje. Angleška letala so na Gdansk motala v prvi vrsti letake,
le na železniške naprave je bilo vržen'h tudi nekai bomb.
London, 11. nov. i. (Reuter). K ak iiam angleškega letalstva nad Nemčijo v minuli noči pravi komunike letalskega ministrstva da so se razprostirali napadi od Baltika pa do Biskaiske^a zaliva. Napadi so bili med najrazsežnejš mi, kar j h je doslei izvedlo angleško letalstvo in to navzlic hudim viharjem in nevarnosti tvo-renja ledu na letalih. Med drugim so bile vržene bombe na petrolejske rezervoarie v Gelsenkirchenu. Ruhlandu. severno od Dresdena ter pri Bremenu. Nadalje so bile bombardirane Kruppove tovarne v Es-senu. tovarni v Mannheimu. Fo ke-jeve letalske tovarne v Amsterdamu in Dres-denu. doki in ladje v Kielu in Du:svurgu. Drugi napadi so bili izvedeni na p^m^r-ska pristanišča Lcrient. Cherbourr Le Havre. Dunkerque in Vlissing^n. Bombardirana so bila železniška križišča i*-« naprave v Gdansku. De^an. Miinstm, Mannheimu in Dresdenu Nadalje je Hlo bombardiranih 14 aerodromov v Nemčiji in okupiranem ozemlju.
V okviru včerajšnjih dnevnih napadov angleškega letalstva, so bile vržene bombe na luke Boulogne in Calais. Pet britanskih letal se s teh poletov ni vrnila
Grško-italfjanska vojna
Po grškem vojnem poročilu je prva vojna faza zaključena
Atene, 11. nov. br. (At. ag.). Vrhovno poveljstvo grške vojske je v pretekli noči objavilo naslednje službeno vojno poročilo, v katerem obeležuje zaključek uspešnih vojnih akcij v prvi fazi italijansko-grške vojne:
V času od 28. oktobra do 10. novembra so se razvijale na gozdnatem terenu na
področju Smolika in Gramosa na severnem pobočju Pindskega pogorja obsežne operacije, ki so se zaključile s porazom in razpadom cele divizije italijanskih planinskih
čet. Alpinci so bili jedro divizije, ki je bila ojačena z oddelki bersaljerjev, konjenice in fašistične milice. Italijanska divizija, ki je bila že dolgo tega mobilizirana in že celo leto etabllrana v Albaniji, kjer je temeljito spoznala krajevne terenske prilike, je imela nalogo, da z naglim in odločilnim sunkom predre grško fronto. V ta namen je bila divizija še posebej ojačena z oddelki topništva in tankov. Skušala je presekati v zaledju grške zveze med Epirom in Tesalijo.
Ta 3. italijanska alpska divizija si je že takoj ob pričetku vojne skušala z velikim pritiskom izsiliti prehod čez gore in prodreti do Mecova, ki leži na cesti med Epirom in Tesalijo. Spočetka je naletela na grške prednje čete, ki so se pričele spričo silnega pritiska umikati, nato pa sovražnika zadrževati. Medtem so naše čete, ki so bile že prvotno določene, da bodo zavzele postojanke na tem sektorju, ter še druge čete, ki so jim bile dodeljene v ojačenje, v polni bojni opremi po nekaj napornih pohodih prispele na bojišče. Z odločno akcijo so ne glede na težaven teren, na otežko-čeno oskrbo, ter na neugodne vremenske prilike takoj posegle v boj. Po hudih spopadih so bile italijanske čete vržene nazaj. Da ne bi bile obkoljene, so se pričele v popolnem neredu umikati. Grške čete so jih nemudno zasledovale. Na begu so Italijani poteenili za sabo še čete, ki so malo prej bile izkrcane v Valoni in so jih z motornimi vozili pošiljali na pomoč ogroženi diviziji. Sovražnik je imel velike izgube. Bilo je mnogo mrtvih in ranlenih. še več ujetih. Grki so jim zaplenili velike množine orožia in onreme raznih vrst.
Sovražna letala so včeraj bombardirala nekaj krajev na Kreti, a niso napravila nikake gmotne škode. Na epirskem odseku je grško topništvo usnešno obstrelieva-lo zbiranje italijanskih čet. Nasprotnik je ime' bude izenibe in le hil prisilien k umiku. Na bojišču je pustil mnogo vojnih potrebščin.
Položaj ob K&la masa
Atene, 11. nov. j. (Ass. Press) Po informacijah z albanske meje se italijanske čete vzdolž velike ceste, ki veže Epir s Tesalijo, še zmerom umikajo. Grške čete neprenehoma pritiskajo nanje. Med umikanjem se ponavljajo manjše praske. Italijanske izgube so bile že doslej zelo velike. Poleg številnih mrtvih in ranjencev je padlo tudi mnogo ujetnikov v grške roke. Razen tega so Grki zasegli velik vojni plen. Nekaterim svojim četam, k! so odrezane od oskrbe, <3S#ilja;}e Italijani hrano in municijo s posredovanjem padalcev, oziroma jih s pomočjo padal spuščajo ba-ta^onom. ki so zašli v stisko.
Atene, 11. nov. br. (CBS). Spričo poraza na pobočjih Pindosa se je razgalil levi bok kontingentov italijanske vojske, ki so na skrajnem levem krilu grške fronte prodrli preko reke Kalamas in skušali zavzeti višine južno od nje. da bi prišle do reke Acheron. od koder bi jim zlahka uspelo v sunku proti vzhodu pritisniti na Janino. Grki so izrabili uspehe, ki so jih v zadnjih dneh dosegli v borbi proti diviziji Venezia na Pindosu in so sedaj naglo pritisnili še proti zapadli na motorizirano divizij«, ki je pred tremi dnevi prodrla preko roke Kalamas. Z boka so Grki prodrli vzdolž reke po njenem levem bregu in po-vrsti zavzeli tri ali štiri mostišča, ki so si jih Italijani utrdili na drugi strani reke. Glede na to je bila italijanska divizija prisiljena v nasrlici se umnkniti nazaj preko reke. Pri teh operacijah so uspešno sodelovala tudi angleška letala, ki so povzročila precej zmede med umikajočimi se italijanskimi četami.
Angleški bombniki so bombardirali tudi Valcno in Brindisi. V spopadih z italijanskimi lovci sta bili na vsaki strani sestre- j ljeni no dve letali. Na reki Kalamas so Grki ujeli večje število Italijanov.
Na severnovzhodnem sektorju pa se po-
*vaisf® poljske lit &1. vlade
London. 11. novembra, s. (Reuter). Danes je bila v Londonu objavljena izjava, k; pravi:
Poljska Vlada in provizorična češkoslovaška vlada smatrata kot neobhodno potrebno. da Poljska in Češkoslovaška odstranita svoje medsebojne spore in po koncu vojne poiščeta osnovo, da stvorita kot neodvisni državi politične in gospodarske vezi, ki naj bi tvorile pod'ago za novi red in stabilnost v Srednji Evropi. V duhu demokracije in spoštovanja človeških pnavic naj bi se tej zvezi pridružile vse druge države v tem delu Evrope Že odslej bosta poljska in češkoslovaška vtlada tesno sodelovali v tem smislu.
Roosevelfov govor
VVashington, 11. nov. s. (Ass. Press j O priliki obletnice premirja je imel danes predsednik Roosevelt pred spomenikom Neznanega junaka ob 17.15 srednjeevropskega časa govor, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje. Roosevelt je med drugim izrazil svojo vero v obstoj demokracije. Dejal je, da se. je pred 22. leti napad na demokracijo ponesrečil, in sicer zaradi ameriške pomoči. Jaz za svojo osebo ne verjamem, da bi mogla biti demokracija v času, ko mi živimo, uničena. Ne verjamem, da so bile žrtve v zadnji svetovni vojni zaman. Novi red, v katerem živimo, hočemo nadaljevati. Agresivno oboroževanje je treba izločiti iz mednarodne politike. Mladeniči iz leta 1917/18 so pripomogli. da živimo danes v demokraciji. Mi se borimo še nadalje, da bo ostal v veljavi ta red, za katerega so se borili očetje Amerike.
Rooseveltov govor je ponovno prekinjalo burno odobravanje.
ložaj ni mnogo spremenil. Grki slej ko prej izvajajo precej močan pritisk proti Korici v Albaniji.
Napadi na lake v Italiji In Albaniji
Atene, 11. nov. s. British United Press
javlja, da so angleški bombniki včeraj izvedli nove napade na italijanske luke, preko katerih gredo vojaški transocrtL tako v Italiji, kakor tudi v Albaniji. Skupno z grškimi letali so angleški bombniki napadli koncentracije italijanske vojske in vlake z vojnim materialom ob fronti na gr-ško-albanski meji.
Nad Sardinijo
London, n. nov. s. (neu<.er.) Admirali-teta Je objavila nocoj naslednji komunike: Letala z nosilca letal »Ark Royal« so izvedla bombni napad na pristanišče in letališče v Cagliariju na Sardiniji. Letala so vrgla yeč bomb. Povzročene bo bile eksplozije in požari. »Ark Royal« je bila nato napadena od sovražnih letal, toda ladja ni bila zadeta in ni bila povzročena škoda ter tudi ni bilo žrtev. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni, več drugih pa Je bilo poškodovanih. Vsa angleška letala so se vrnila z napada na Cagliari.
Italijanska poročila
Rim, 11. nov. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 157. vojno poročilo, v katerem pravi:
Skupina naših letal je na osrednjem delu Sredozemskega morja napadla nekaj angleških vojnih ladij ter jih intenzivno bombardirala kljub izredno hudi reakciji protiletalskega topništva in letal. Na Malti so naša lovska letala s strojnicami obstreljevala tri sovražne dvomotornike na letališču. Dve naši letali se nista vrnili v svoja oporišča.
Naši bombniki so kljub najneugodnejšim vremenskim prilikam napadli vojaške objekte na kopnem ter ladje v zalivu Sudi na Kreti. Dve sovražni križarki sta bili zadeti. Druge skupine naših letal so uspešno bombardirale pomorsko oporišče Ale-ksandrijo v Egiptu ter z bombami poškodovale tamkajšnje pristaniške naprave.
Tirana, 11. nov. j. (Štefani.) Vesti o italijanskih umikih na raznih frontnih sektorjih, ki se širijo z angleških virov, nikakor ne odgovarjajo resnici. Italijanske čete ne samo drže vse svoje pozicije na makedonski fronti, marveč normalno nadaljujejo svoje prodiranje. Kakor se doznava z merodajne strani, sta zadnje dni prispeli v bližino Korice ena italijanska julijska in ena alpinska divizija. To je zlasti važno zaradi tega, ker sta ti dve diviziji sestavljeni iz vojakov, ki se rekru-tirajo samo iz prebivalstva goratih kralev.
Rim, 11. novembra, br. (Štefani). Službeno je bilo danes objavljeno, da bodo italijanske divizije, ki so sedaj angažirane na
grški fronti in ki bodo tja še poslane, sedaj sestavljale skupino »Albania«, ki ji bo poveljeval namestnik šefa generalnega štaba generali Soddu, ki je bil imenovan na to mesto že pred dvema dnevoma Deveti ar-miji v okviru te skupine bo poveljeval general Verccellino. ki je bil doslej poveljnik padanske armije, 11 pa general Carlo Geloso, ki je poveljeval doslej 4. armijl
Seznam izgub
Rim, 11. novembra. AA. liJNB.) Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo večje število popisov izgub v mescu oktobru. Na prvi listi je šest imen častnikov in vojakov, ki so umrli v domovini. Na drugi listi je 58 imen častnikov in vojakov, ki so umrli v severni Afriki, in 137 ranjenih. Tretja lista obsega 13 imen žrtev, ki so padle v italijanski vzhodni Afriki in na listi je tudi 27 ranjenih. Četrta lista obsega 129 imen častnikov ta mornarjev vojne mornarice poleg 250 ranjenih in 312 pogrešanih. Peta lista objavlja izgube letalstva, ki znašajo 57 mrtvih in 57 ranjenih in 54 pogrešanih. Domače čete v severni Afriki so v mescu oktobru izgubile 20 mrtvih in 53 ranjenih.
Torpedirana angleška križarka
Rim, 11. nov. br. (CBS.) Tu je bilo danes objavljeno, da je neka italijanska podmornica v Sicilskem kanalu torpedirala angleško križarko in jo poškodovala.
Vojna v Afriki
Italijani zatrjujejo, da so zopet zavzeli Galabat, Angleži trdijo, da je še vedno v njihovih rokah
Rim, 11. nov. (Štefani), O operacijah v Afriki poroča vrhovno poveljstvo:
V	severni Afriki so naši bombniki intenzivno napadli el Kasabo, Maaten Baguš, el Dabat in Fuko. Povzročenih je bilo mnogo požarov. Posebno uspešno sta bili bombardirani luika v Aleksandri ji ln Pori Sudan. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na Demo, ne da bi povzročila kako škodo.
V	vzhodni Afriki so se, kakor je bilo objavljeno že v 153. vonem poročilu, razvili hudi boji okrog Galabata. Zaradi sovražne premoči so bile naše čete ki so bile utaborjene v Galabatu, prisiljene kljub hudemu odporu umaikniti se proti Meten Maju. Naslednjega dne so italijanske čete prešle v protinapad, ki pa je bil izveden s premajhnimi silami. Včeraj se je protinapad na Galabat ponovil z ojačenimi silami- Uspelo je streti sleherni sovražni odpor. Galabat je sedaj spet v naših rokah. Naša letala so sodelovala pri teh operacijah ter so napadala sovražne čete z bombami in strojnicami. Na treh sovražnih oktopnih vozovih so izbruhnili požari. Legala so bombardirala tudi Gedaref in povzroči veliko škodo.
Rim, 11 novembra br (Štefani). Naša leta^ so bombardirala El Hama, El Dabat. barake 'in vojaške naprave južno od Marsa Matruha, cestne in železniške zveze med BI Casabo, Maaten Bagušem m Fuko. Nastali so velik^ požari. Dalje sta bili bombardirani (letališče El Huan pri Kairu in IsmaFlia, kjer so prav tako izbruhnili ogromni požari, ki jih je bilo opaziti še iz velike daljave. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča
Sovražne ladje so obstreljevale naše postojanke v Sidi el Baraniju, a niso povzročile nobene žrtve ne škode. Sovražni oklop-ni avtomobili so bili 60 km južnovzhodno od Sidi el Baranija pognani v beg.
V	vzhodni Afriki je sovražno topništvo obstreljevalo Galabat. ne da bi povzročilo kakšno škodo. Naša letala so bombardirala sovražne obrambne postojanke na gori Rejan, vzhodno od Galabata. ter letališče Saraf Saraid, kjer je bilo na vzletišču razdejano letalo tipa »Weilesley«.
Sovražna leta>la so bombardirala Meten-ma, Gondar. Masauo, Keren in Asab. Skupno sta biHa dva domačina ubita in nekaj ranjenih.
Rim, 11. novembra, j. (DNB) Kakor poroča agencija Štefani iz Tangerja, so tamkaj včeraj okrog 10. dopoldne prestregli »SOS« klice, naslovljene od neke angleške ladje na odred angleškega vojnega bro-dovja, plovečega nekje na Sredozemskem morju Osnovana je domneva, da je klicala na pomoč neka angleška knžarka, ki je bila od neke italijanske podmornice torpedirana v SicJlskem kanalu.
Življenjski jubilej italijanskega vladarja
Rim, 11. nov. br. (Štefani.) Po vsej Italiji so danes svečano proslavili 711etnico italijanskega vladarja. Kralj in cesar Viktor Emanuel vlada v Italiji že 40 let. Sno-či mu je poglavar nemške države brzojavno čestital k rojstnemu dnevu. V Milanu je danes prestolonaslednik princ Umber-to razdelil 60 visokih vojaških odlikovanj. Listi objavljajo uvodnike, v katerih ugotavljajo, da Je pod žezlom Viktorja Ema-nuela m. Italija postala imperialna sila v vrsti vojn, ki so se vse zaključile uspešno in zmagovito, v sedanji vojni bodo končno izpolnjene vse pravične zahteve
Italije, ki si bo tako zagotovila trdno mesto med svetovnimi velesilami.
Berlin, 11. nov. AA. (DNB.) Hitler Je včeraj poslal svoje čestitke kralju Italije in Albanije ter cesarju Abeslnije ob nje-j govem rojstnem dnevu.
Junaška smrt
polkovnika Davanza
| Rim, 10. novembra, br (Štefani). Službeno je bilo dane? javheno, da je v zapadni puščavi v Egiptu v borbi proti sovražnim motoriziranim oddelkom, ki so bili v premoči, padel polkovnik Davanzo, poveljnik 4. tankovskega polka. Komunike beleži, da je na čelu svojih čet kljub sovražni premoči z velikim pogumom sku-i šal izvojevat' zmago m pognati sovražnika v beg. Polkovnik se je udeležili že po6lled-nje svetovne vojne.
Angleške vesti
Kairo, 10 novembra br. Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo komunike, v katerem pravi, da so j se včeraj borbe pri Kasali intenzivno nadaljevale. V teh boj h je bilo ujetih 262 Italijanov, večje število jih je bilo ujetih tudi v borbah pri Galabatu kjer se boji intenzivno nadaljujejo. V Egiptu Keniji in Palestini ni bilo posebnih dogodkov.
Današnji komunike javlja: V Egiptu, Keniji in Palestini je položaj nespremenjen
V	Sudanu so se včeraj udejsitvovale borbene edinice vzhodno od Galabata, ki je še vedno v naš.ih rokah. Pri Kasali se operacije nadaljujejo.
Palsžaf v Egiptu
London, 11. nc/v. s. (Reuter) O položa-ju na bojišču v Egiptu dajejo v angleških vojaških krogih naslednje informacije: j
V	območju Sredozemlia je pričakovati I še velikih bojev. Vendar se zdi skoro nemogoče, da bi Italijani mogli skozi Zapad-no puščavo še dalje napredovati v Egipt. Vprašanje prometnih zvez m preskrbe z vodo predstavlja ze. italijansko vojsko nepremagljive ovire Medtem prejemajo an-glleške čete v Egiptu stalno ojačenja v moštvu in opremi. Položaj v Zapadni puščavi se je za angleško vojsko znatno zbolj-šal. Vojska je dobro oborožena in izvež-bana za borbo v puščavi. V tem oziru je angleška vojska bolje pripravljena nego italijanska. Če pa bi tudi res prispele na bojišče nemške čete, bi trajalo nekaj časa, preden bi se privadile na terenske prilike. Zaenkrat pa ni znakov, da bi se nahajale nemške čete v Libiji, razen nekaj tehničnih oddelkov in vojaških svetovalcev. Italijani se poslužujejo pri prodiranju
v Egipt v glavnem domačih libijskih čet. V preskrbi italijanske vojske v Libiji z vojnim materialom in zlasti bencinom pa bi utegnile nastati težave odkar imajo Angleži svoje postojanke na Kreti.
Na drugi strani Angleži tudi v zapadnem delu Sredozemlja 9ta'no ojačujejo svoje postojanke v Gibraltarju
V	Egipt so zadnje čase stalno prihajala oji-cnja tako iz Avstralije, kakor tudi iz Nove Zelandije. Indije in Anglije.
Za bitolj&ke žrtve
Beograd, 11. novembra. A A. Podpredsednik vlade dT. Vladko Maček, je daroval za prizadete v Bitoliu 40.000, finančni minister dr. Juraj Sutej pa 10.000 din.
.NSERIRAJTE V „JUTRU"!
Molotov na poti v Berlin
Predsednik sovjetske vlade prispe s svojim spremstvom v Berlin danes dopoldne — Ogromno zanimanje za razgovore po vsem svetu
Moskva, 11. novembra. AA. (DNB) Predsednik sovjetskih ljudskih komisarjev
Molotov je odpotoval včeraj ob 18.50 po moskovskem času (17.50 po berlinskem) s posebnim vlakom iz Moskve v Berlin. V
njegovem spremstvu, v katerem je 32 oseb, so med drugimi ljudski komisar za rudarstvo Tevošjan, pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Dekanozov, pomočnik ljudskega komisarja za notranje zadeve Merknlov, pomočnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino Krutikov, pomočnika ljudskega komisarja za letalsko industrijo Baladin ta Jakovljev, šef osebne pisarne Molotova v komisarlatu za zunanje zadeve Koširev, šef oddelka za srednjo Evropo v komisarlatu za zunanje zadeve Pavlov, šef tiskovnega oddelka istega komisariata Pulganov, šef protokola istega komisarlata Barkov, pomočnik generalnega tajnika istega komisariata, Saksim.
Z istim vlakom je odpotoval iz Moskve tudi nemški veleposlanik grof Schulenburg v spremstvu voditelja nemškega gospodarskega zastopstva poslanika dr. Sehnurrea, svetnika veleposlaništva Hilgerja in svetnika veleposlaništva \Valterja.
Beloruska postaja, s katere je krenil Molotovlji posebni vlak. jebila vsa v sovjetskih zastavah. Na peronu je bila častna četa letalskega polka. Ko je prišel Molotov s svojim spremstvom, je vojaška godba zaigrala sovjetsko himno. Ko je pregledal častno četo. se 1e Molotov naiorej pozdravil z nemškim veleposlanikom grofom Schulenbureom. Na železniški postaji so bili navzoči tudi nalvišii zastopniki državnih. vojaških ln strankinih oblasti. Med niimi so bili komisar za zunanjo trgovino Mikojan. pomočnik komisarja za zunanje zadeve Višinski, predsednik odhora za na-ročno obrambo maršal Vorošilov. liudski komisar za železnice Kaganovič ljudski komisar za državno kontrolo Mehlis. namestnika predsednika sveta liudskih komisarjev Bulgakin ter Voznesenski. vojni komisar maršal Timnšenko, sovjetski maršali Budjenij, Sapošnikov in Kulik. ljudski komisar za notranje zadeve Peria, načelnik generalnega štaba sovjetske voisl-e Mereskov in številni drugi zastopniki ge-neralitete sovjetske vojske, visoki uradniki komisariata za zunanje zadeve ta mnogo odličnih osebnosti.
Poleg njih so se poslovili od Molotova osebie nemškega veleposlaništva, nemški voiaški ataše v Moskvi konjeniški general Gestring s svojim štabom, letalski ataše polkovnik Assenbrenner in zastopniki nemškega tiska. Na nostaii so bili tudi italilanski veleposlanik v Moskvi Rosso slovaški poslanik Tiso in rumunski poslanik Gafencu.
Ko se 1e predsednik sovietske vlade ir komisar za zunanle zadeve Molotov prisrčno pozdravil tudi s člnni svoie družine je posebni vTnk VrenM o nnstaie dba pa je zopet zaigrala sovjetsko himno.
Molotov potuje preko Varšave ta Gdan-ska. V Gdansk mu bo prišel nasproti nemški zunanji minister Rlbbentrop. Po dosedanjih dispozicijah bi trajalo potovanje Molotova od Moskve do Berlina kakih 36 ur.
Berlin. 11. nov. br. (DNB). Predsednik sveta ljudskih komisarjev SSSR Molotov se je danes pri Maikiniji pripeljal na nemška tla. Tam ga je pozdravilo posebno nemško odposlanstvo. Mol tov prida jutri dopoldne v Berlin, kjer ea bo na kolodvoru pozdravil zunanji minister Rib-bentrop.
»Politični dogodek največjega obsega«
Berlin, 11. novembra AA. (DNB) Bližajoči se obisk Molotova v Berlinu označuje nemški tisk kot politični dogodek največjega obsega. Listi popisujejo pri tej priložnosti razvoj odnosov med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo po podpisu nemško-sov-jetskega nenapadalnega pakta v septembru 1939. »Volkischer Beobachter« na-glaša v uvodniku pod naslovom »Nemčija in Sovjetska zveza«, da sta se s podpisom tega pakta obe državi vrnili k tradicionalni Bismarckovi politiki. Razvoj vojne z vsemi njenimi vojaškimi odločitvami in političnimi preobrati je pokazal, da je bila ta politika najboljša in stalno živa, njena točnost se pa zdaj ponovno potrjuje z berlinskim obiskom šefa sovjetske vlade. Obisk Molotova kaže razen tega vsemu svetu, da so se izjalovili vsi naklepi britanske politike, ki je hotela voino razširiti. Zaradi obračunavanja z Anglijo prodirata Nemčija in Italija v Evropi, Japonska pa na Daljnem vzhodu v smeri novega svetovnopolitičnega sistema in v smer novih oblik sodelovanja med narodi, kar ?e je v znatni meri omogočilo z uspehom voditelja rajha. ki je odstranil nevarnost vojne na dveh frontah. V tem okviru bo tudi Rusija irrala odločilno vlogo, končuje »Vo'k!«eher Beobachter«.
Berlin. 11. nov. j. (SDA) Razgovori v Berlinu se bodo vršili po informeriiah poučenih berlinskih krofov na osnovi obstoječih dogovorov med Nemčijo in Sovjetsko unijo Toda ostali ne bodo zgolj v okviru nadaljnje izpopolnitve medsebojnih odnošajev. marveč bodo imeli vpMv na vse tiste probleme ki so pereči in ki zanimajo ves svet. RezuHati. ki b^do doseženi v teh razgovorih, temeliefih na nemško-sovietski vzajemnosti ne bodo samo	britancVetrg imperija. marveč lih ie trpha smatrati ko* vs't>n f*'-^ V splofppm ra7fi?fpnin ndn^af^v mr"* dr-5avarri|. ki no^eio ve? ostati pod hri*<?n-sko hcfpmoniio Beriinski razgovori b"do v veliki m<vH r>ripcmogli !r zKHž^iu med lemi državami.
London na dan
a
1
Znatna škoda v centru mesta ita predmestjih Italijanske čete drže vse svoje pozicije
London, 11. nov. s (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja ob 18.. da ie bilo dotlej danes nad Anglijo sestreljenih 13 italijanskih in 13 nemških letal Angleži so v današnjih borbah izgubili dva lovska aparata.
Italijanska letala so bila sestreljena nad ustjem Temze v borbi z eskadrilo Hurri-canov, ko so italijanski bombniki v spremstvu lovskih letal napadli neki angleški konvoj na Temzi Vsa italijanska letala, ki so sodelovala v tem napadu, so bila sestreljena.
London, 11. nov. s. (Reuter). Danes je okrog 15 letal v treh skupinah do kusi-lo napasti London. Večinoma so bili to zopet lovski bombniki. Le neka i letal ie prodrlo do Londona. Tri bombe so padle na neki okraj ter porušile več hiš in trgovin. Na drug okrai 1e padlo 6 bo nb. Napadi so povzročili le malo človeških žrtev.
London, 11. nov. j. (Ass. Press.) Kot v opomin na današnji dan premirja so nemška letala na predvečer izvedla na London zelo močan napad, ki je povzročil v londonskem središču kakor tudi v mnogih predmestjih znatno škodo ter. zahteval tudi veliko število človeških žrtev. Kmalu po mraku je več skupin nemških bombnikov navzlic močni protiletalski obrambi preletelo ustje Temze ter z jugovzhodne smeri prodrlo nad London. V središču mesta, kjer je bilo vrženih mnogo rušilnih bomb, je bilo prizadetih tudi nekaj javnih zgradb.
Ostali nemški napadi so bili osredotočeni proti pristaniškim napravam v Liver-poolu ter proti raznim ciljem v južni in jugovzhodni Angliji. Slednji napadi so bili prav tako znatno večjega obsega kakor običajno. Jutro je poteklo v Angliji razmeroma mirno. V Londonu je bil dan letalski alarm spet ob 11. dopoldne, ko je bilo na ulicah precej ljudstva.
London, 11. nov. s. (Reuter.) Danes Je bil v Londonu do poznega popoldneva petkrat dan letalski alarm. Zjutraj je formacija 100 nemških letal skušala prodreti do prestolnice. Samo 40 letal je doseglo periferijo Londona ta samo 4 so prodrla do mesta samega. Ostala letala so zavrnile formacije Spitfireov in Hurricanov.
Približno istočasno je druga nemška formacija skušala napajati London v smeri od ustja Temze. Tretja formacija je napadla nekaj časa pozneje preko jugovzhodne obale. Letala so letela v veliki višini, pa so se takoj obrnila, čim Je protiletalsko topništvo stopilo v akcijo.
Preteklo noč Je bilo pri nemških letalskih napadih v nekem zaklonišču pod ruševinami zakopanih 150 oseb. Bomba je razdejala tudi vodne napeljave in je voda poplavila zaklonišče. Z reševalnimi deli pa se je posrečilo rešiti vse osebe v zaklonišču, med njimi mnogo žensk in otrok.
Uradno nemško
vojno poročilo
Berlin, 11. novembra br (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je dava objavilo naslednje vojno poročilo:
Povračevalni letalski napadi na London so se 10. novembra in v noči na 11. novembra nenehoma nadaljevali Razen tega so bili podnevi napadeni številni važni vojaški objekti v južni in vzhodni Angliji V lukah Bexhillu, Has>tingsu. Doveru, Clactonu on Sea m Great Varmouthu je uspelo z bombami zadeti skladišča, v East-bournu. Margeitu kakor tudi v več drugih krajih prometne naprave, dalje železniško progo Ipsvich-Norvich, na kateri je bilo razdejanih več železniških tirov ter neko industrijsko tovarno v Chat ha mu V vojaških taboriščih v Wrst Lotwoo"thu in Dun-genessu so bombe razdejale več barak in drugih vojaških objektov. Učinkovito so bili bombordireni Birmingham in Liver-pool, kakor tudi reka tovarna orožja v Grathamu. Na morju vzhodno od Midd-lesborougha je neko bojno letalo napadlo in z bombami potopilo neko 8000 tonsko sovražno trgovinsko ladjo.
Sovražna 'letala 90 v noči na 11. novembra bombardirala razne kraje v NemčijL V nekem mestu je izbruhnil požuT v skladišču lesa. V dveh drugih krajih je bila prekinjena napeljava eicKtričnega toka visoke napetosti Dalie so sovražne bombe poškodovale dve kmetiji n eno stanovanjsko poslopje. En civilist je bil ubit, eden hudo 9 pa lažje ranjenih
Pri letalskih spopadih so bila včeraj sestreljena 4 sovražna letala. 5 nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča.
Berlin, 11. novembra j. (DNB). V noči od nedelje na ponedeljek je poizkušalo nekaj posameznih angleških letal napasti nemško prestolnico Letala pa so naletela na energičen odpor, ki jih je prisilil k po-vratku, še predno so mogla vreči bombe na Berlin.
Premeščeni sodniki
Beograd, 11. nov. p. S kraljevim ukazom so premeščeni sodniki: iz Novega mesta k okrožnemu sodišču v Ljubljani Josip Zorko, od sreskega sodišča v Šoštanju k sreskemu sodišču v Mariboru Boris Ker-mavner, za starešino sodišča v Višnji gori Janko Karlovšek, dosedaj v Brežicah, od sreskega sodišča v Kranju k sreskemu sodišču v Ljubljani France Peterca. od sreskega sodišča v Prevaljah k sreskemu 9odišču v Kranj Vi tal Oblak.
Upokojen je višji nadzornik policijskih agentov v Ljubljani Janko Goršič.
Objavljene uredbe
Beograd, 11. nov. p. »Službene Novinec objavljajo danes uredbo o spremembi zakona o Privilegirani agrarni banki, uredbo o ustanovah za preskrbo, naredbo o kontroli izvoza fižola ta odlok ministra trgovine glede izdelave obutve iz starega gumija. Vse te uredbe so stopile z današnjim dnem v veljavo.
Zemnnska vremenska napoved: Pretežno oblačno, tu pa tam dež. Prevladovala bosta južni in jugozahodni veter izpre-menljlve jakosti. Toplota bo na severozahodu padla, drugod bo pa nekoliko poskočila.
V uri potresa ob potresomeru
Profesor Jelenko Mihajlovič v Beogradu o vzrokih in posledicah katastrofe
Beograd, 11. novembra
Vsi seizmološki aparati na svetu so zabeležili katastrofalni potres v Kumuniji, Bolgariji in delno v naši državi, Beograd se je prav krepKo majai ceii dve minuti. Mnogoteri prebivalci so začeli klicati seiz-moiosKi zavod. Toaa zavod ni odgovarjal. Ljudje so hoteli vedeti, ali se bo potres ponovil in ali kaze zapustiti hiše. seveaa je biio tudi nekaj dobrih spalcev, ki jim v sanjah še na misel ni prisio, kaj se godi. Urednik »Politike« Mica DimitrijeviC, Iti je prav tako zaman čakal na telefonsko zvezo, je slednjič zdirjai na Tašmajdan, kjer stoji seizmološki zavod. Po daljšem zvonjenju jo lahko vstopil. Ko ga je stari profesor, odlični znanstvenik g. jelenko Mihajlovič povedel k aparatu in pogledal v vitiirio, je rekel:
»Odigrala se je katastrofa. In sicer nekje blizu. Vse igle so izskočile in aparati so se ustaviii. cesa takega že doigo, ni bilo!«
V tem je prispela tudi učenjakova hči, ki je očetu zvesta pomočnica in sotrudni-ca v mnogih neprespanih nočeh, kadar aparati beležijo grozo bogve kje po svetu. Počasi je začel funkcionirati tudi telefon. Bilo je ob 4. zjutraj. Od vseh strani so vpraševali, ali se bo potres ponovil. Verjetno, da se bo, je odgovarjal profesor Mihajlovič, samo da bo šibkejši kakor prvikrat.
Iz province se je prva oglasila Jagodi-na. Sporočili so, da je potres prebudil vse prebivalstvo in da je večina pobegnila na ulico. Jagodinci so hoteli zvedeti, kaj pravi seizmološki zavod v Beogradu. Telefon neprestano zvoni. Profesor Mihajlovič razlaga, da je žarišče katastrofalnega potresa 300 km vzhodno od Beograda v območju petrolejskih vrelcev Pitešti v Rumuniji. -Tam mora biti strašno« ? je vprašal poročevalec »Politike«. »Strašno, vsekakor. Toda gotovo je trpela tudi Bukarešta. Kajti žarišče potresa je komaj 100 km zapad-no od rumunske prestolnice.«
Prišlo je prvo poročilo iz Sofije, da je tudi tam razsajal potres. Nadalje, da so prizadeti Ruščuk, Pleven, Vidin in Lom. Po teh prvih poročilih so sledile podrobnosti iz vzhodne Srbije. V Negotiuu je bilo strašno. Nekaj minut se je vse treslo. Iz samostana Bukova poročajo, da so se nekatere stare zgradbe porušile. Zaječar sporoča isto. Tudi tam je bil potres močnejši kakor v Beogradu, šele zjutraj bo mogoče oceniti škodo. Knjaževac sporoča, da je potres bil zelo močan ter da so vojaška in civilna oblastva storila vse potrebno, da je bilo prebivalstvo obveščeno, naj zapusti hiše, če se potres ponovi. Po teh poročilih je rekel prof. Mihajlovič »če bi bil potres samo za 100 km bliže Beogradu in sicer se mu je za toliko več že približal po sunkih 22. oktobra, bi bila škoda tudi v Beogradu velika. Rušilo bi se ...«
Iz Smedereva so sporočili, da je najprej strašno zabobnelo, nakar se je vse streslo. Okna, vrata, pohištvo, vse se je majalo, ropotalo in žvenketalo. Požarevac javlja, da so najprej mislili na strahotno eksplozijo, tako je zabobnelo, potem so sledili sunki. Skoplje, Kumanovo, Veles sporočajo, da so sicer čutili potres, toda le šibko.
Ko je prof. Zelenko Mihajlovič imel tako že dosti zbranih podatkov in se razgle-dal po svojih kartah, je takole pojasnil sedanji katastrofalni potres: »To je tako-imenovani tip svetske katastrofe. Kakor oni v Anatoliji, je tudi to 12. stopnja katastrofe in to je višek, poslednja in najhujša stopnja, ki jo znanost pozna. Potres se je pričel ob 2. uri in 40 minut in 42 sekund. Ta trenutek so aparati zabeležili pri-četek usodnega potresa v daljavi 330 km od Beograda, v Pitešti. Najhujše nihanje v Beogradu je bilo v 42. minuti, ko je iznašalo 1600 mikronov v razdobju valovanja po 7 sekund. Poslednji valovi tega potresa so bili v Beogradu zabeleženi ob 3.50. Potres je pri nas celo demontiral nekatere aparate. Po dosedanjih podatkih so potres čutili v vseh krajih karpatsko-bal-kanskega območja na našem ozemlju, nadalje zapadno odtod v Pomoravju, okoli Jastrebca, Črnega vrha, Kcsmaja in Ava-le. V Negotinu, Zaječaru in Knjaževcu je bil potres zelo močan. Nadalje so čutili potres z veliko silo v vsem bolgarsko-ru-munskem Pcdunavju in še nekaterih predelih na južnih obronkih zapadnega Balkana. Sam epicentralni blok se dotika prejšnjega blcka ob potresu 22. oktobra. Toda ta blok ne zasega neposredno v petro-lejska polja. Velika sila njegovih sunkov pa se je mogla mehanično prenesti tudi na petrolejske vrelce in povzročiti motnje. Dejstvo, da se je potres čutil tudi na severnih obronkih Balkana in verjetno še
dalje proti vzhodu, omogoča sklep, da se je stresla vsa nižina vlaškega in bolgarskega Podonavja, to se pravi, da so zemeljski bloki v tem območju zelo majavi. Po tem, da se je potres mečno čutil tudi v predelih zapadnega Balkana, kar kažejo poročila iz Sofije, je jasno, da je potresni val zajel velik del Balkanskega polotoka, vsekakor v največji meri vzhodni del. Lahko se pričakujejo še naknadni potresi v
predelih, ki še niso stanovitni, n. pr. v južni Bolgariji, ki je že znana po katastrofi iz leta 1937. Kar pa se tiče naše zemlje«, je zaključil prof. Mihajlovič, »lahko rečem, da so naši bloki že precej ustaljeni in zato se nam ni bati kakih posebnih premikov. Vendar pa niso izključeni manjši krajevni potresi. Treba je nadaljevati raziskovanja«.
Ljublfana sočustvuje z žrtvami potresa
Ljubljana, 11. novembra
Ljubljana je med tistimi mesti, ki s posebno pozornostjo in res iskrenim sočustvovanjem prisluhnejo slehernemu poročilu o potresu, pa naj zadene katerikoli konec zemeljske oble. Naše belo mesto ima za to pač vzroka dovolj. 45 let je minilo ob letošnji Veliki noči, ko so se strahovito zamajala ljubljanska tla, ko so se rušile hiše, zaječali ranjenci, se zbegali bolniki, se prestrašili starčki, žene in otroci, še so med nami mnoge žive priče tistih usodnih potresnih dni. Ali tudi mlajši rod je bil po potresnih valovanjih že nekajkrat opomnjen, da prebivamo na vročih tleh.
Ob taki pozornosti je zatorej Ljubljana in z njo vred gotovo tudi vsa Slovenija danes bridko vzela na znanje prežalostna poročila o nesreči, ki je zadela Rumunijo. Ljubljanski pogovori so v teku današnjega dne na mah dobili novo vsebino in novo smer. Vsakdo je izražal prav toplo sočustvovanje z državo, ki mora v letošnjem letu prestati toliko izkušenj. Seveda se je vsem tem pogovorom pridruževala zaskrbljenost, mar ne utegne priti kak podzemski migljaj tudi v naše kraje. Povprašali smo o tem na našem metereoleškem zave du. ki ga vodi docent dr. Oskar Reya. Pa so nam povedali, da je bil silen potres
Vsi prisotni ao se po končanih govorih podali v sosedno vas Barbatovac. Niški vladika dr. Jovan je s številno asistenco blagoslovil »Sokolski dom popa Mite Komite«. V svojem lepem govoru je posebno .poudaril duhovne vrednote sokolskega dela
rekoč: »Sokolski dom v Bartratovcu bo ne samo dom telesne kulture, marveč bo z duhovnim in prosvetnim delom služil domovini in istim idealom, katerim so služili znani in neznani junaki Toplice.«
dom na planini Šifi
Je bil v nedeljo ob lepi udeležbi svečano blagoslovljen
le predaleč, da bi ga lahko čutili tudi ▼ Sloveniji. Seizmograf je seveda tudi v Ljubljani izredno krepko zapisal usodno valovanje. Po njegovi zabeležbi je trajal potres okrog 10 minut in nihaji v krivulji i so dolgi skoraj 10 cm. Podobnega naš i seizmograf že dolgo, dolgo nI zabeležil. Seveda pa je ljubljanski seižin ">graf z vs* mi svojimi pripravami zelo skromen in to treba čim prej kaj storiti za njegovo izpopolnitev. Predvsem mu je potrebna astronomska ura, ki bo stala kvečjemu 50.000 din. Dokler ure ne bo, je seizmograf brez prav c vednost', za /;,ans '->tio razi- i skovanje. Naš metereološki zavod, ki mu gotovo pripada s seizmografom vred zelo važna naloga, potrebuje Izpopolnitve m modernizacije, ie same glede na to, da imamo univerzo, marveč še prav posebno zato, ker nam zgodovina govori, na kakšnih tleh živimo.
Čeprav je bil epicenter potresa oddaljen mnogo sto kilometrov od nas, smo od nekaterih naših čitateljev dobili obvestilo, da je bilo vendar potres čutiti tudi v Ljubljani. Rahli sunki, ki so se vrstili zapored, so trajali nekaj kratkih sekund. Smer gibanja je bila od severovzhoda proti jugo-zapadu.
Ljublfana je darovala v nedeljo 60.000 din za Družbo sv. Cirila in Metoda
Največji uspeh nabiralne zbirke po vojni
Ljubljana, 11. novembra
V pisarni vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda v Beethovnovi ulici se je delo danes pridno nadaljevalo. Razlika od dela preteklega tedna pa je bila ta, da je bilo vse zadnje dni pred narodno zbirko mnogo vsestranskih opravkov in skrbi, po srečno prestani nedelji pa je po'no vedre volje. Narodna zbirka pretekle nedelje je namreč uspela zelo častno. Kakor so v teku ponedeljka sporočile vse ljubljanske podružnice, je po dosedanjih podatkih darovala Ljubljana za Družbo sv. Cirila in Metoda pri nedeljski zbirki polnih 60.000 dinarjev.
Tako velikega uspeha naša stara narodna obrambna Družba še ni doživela. Res da so bili pred vojno mnogi častni dnevi zapisani v njeno zgodovino, toda po vojni je to Družbin največji uspeh v Ljubljani, pa verjetno tudi drugod po Sloveniji. Izmed ostalih mest se je včeraj prvi javil Kranj, ki je sporočil, da so vrli Kranjča-
ni v nedeljo nabrali polnih 10.000 din. Iz ostalih krajev še ni podatkov.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda zatorej prosi vse podružnice, da čim prej vpošljejo nabrane zneske, ali da vsaj kratko sporočijo uspeh zbirke v svojem kraju.
Čim bodo podatki zaključeni, bo vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda natančno obvestilo vso javnost. Vsekakor je bila letošnja narodna zbirka izvedena v tako širokem obsegu, kakor doslej še nikoli, zato pa tudi uspeh ni izostal. Bratom in sestram, ki so potrebni pomoči, še zlasti pa mladini v samotnih krajih bo zdaj lahko Družba priredila lepo božičnico in bo celotna vrednost obdaritve daleč presegala lansko. Po končani božični obdaritvi bo Družba sv. Cirila in Metoda spet položila podroben obračun. Zavest, da je skrbno pripravljena zbirka rodila tako časten sad in to zlasti v današnjih dneh, naj bo v priznanje vsem, ki so se za zbirko potrudili, in v zahvalo tisitim, ki so darovali.
Poveljnik planinske brigade general Mlhajlo Lukic (na levi) se pozdravlja s predsednikom SPD in zastopnikom Zveze planinskih društev dr. Josipom
Pretnarjem
»Jutru«. Vsa prisrčna Slovesnost blagoslovitve in otvoritve tega lepega, okusno urejenega in opremljenega doma je bila zaključena v pravem planinskem tovarištvu med vojaštvom in civilnim prebivalstvom; onim, k.i jim je vzvišena naloga, čuvati meje naše domovine tudi v najnepristop-nejših krajih naših gora in vsepovsod skrbeti za našo varnost ter nedotakljivost in drugimi, ki so hvaležni naši viteški vojski, tokrat posebno vrlim planincem, ki opravljajo svojo težko službo kralju in domovini v naših gorah. Naj bo zato ta novi dom, zgrajen po iniciativi komandanta 1. planinskega bataljona majorja Petra Vajeviča ter z neumornim dčlom rezervnega kapetana I. klase Maksa Smerduja, podporočnika Ratomira Cotiča in njihovih sodelavcev vzvišen simbol naše skupne ljubezni do teh lepih gora, koder skrbe vojaki-planinci za našo varnost.
K včerajšnjemu poročilu dodajamo, da je pri slovesni otvoritvi sodelovala častna četa planinskega polka in polkovna godba, ki je igrala pri slovesni blagoslovitvi ter kasneje povzdigovala vedn planinsko razpoloženje.
Pogled na novi dom v meglenem nedeljskem vremenn
V družbo naših planinskih postojank, za razvoj planinarstva tako potrebnih zavetišč se je včerajšnjo nedeljo uvrstila nova planinska koča, dom častnikov I. planinskega doma na planini Šiji v Karavankah na višini 1580 m. O včerajšnji slovesni otvoritvi, h kateri je prihitelo mnogo čast-nikc/v in vojaštva pa tudi drugih zavednih planincev, smo porokah že v ponedeljskem
Strahovit uboj v gostilni v Naklem
Zidar Vinko Lahovec je z nožem prerezal vrat uglednemu kmetovalcu Alojziju Golobu s Police
Ganlpve svečanosti v Toplici
V neštetfo so odkrili s^menik cetniskemu vojvodi Kosti Vojinovicu in Sokolski dom popa Mite Komite
Kakor je ponedeljsko »Jutro« že kratko poročalo, so bile v nedeljo velike naro,!ne svečanosti v Toplici, kjer so očikrili v vasi Grguriču pri Kuršumiji spomenik četniške-mu vojvodi Kosti Vojinoviču, nato pa še v vasi Barbatovcu ponosni Sokolski dom, imenovan po padlem svečeniku četniškemu vojvodu Dimitriju Dimitrljeviču. Ko je niški vladika dr. Jovan opravil pri novem spomeniku zadušne molitve, je izpregovoril barbatovački župnik Ilija Simič, ki je starešina sokolske čete v Barbctovcu. Ta &s je največ trudil za spo-ne.iik in za novi Sokolski dom. V svojem govoru je živo opisal borbe vojvode Koste Vojinoviča na bližnjem hribu Koljaju. Dva bataljona so-vražzie vojske sta krenila nad Kosto Vojinoviča in njegovo četo. Kosta je z bombami razbil navalno verigo sovražnikov. Kmalu potem, dne 17. decembra, je bil nevarno zadet pri studencu na Grgurski reki. Obkoljen od vseh strani in tako ranjen, da se ni mogel več premikati, si je pognal poslednjo kroglo v glavo. Kakor vojvoda Kosta, so padli tudi vsi njegovi borci. »V teh težkih dneh«, je zaključil
svečenik Ilija Simič, »in pred tole grobnico svečano prisegamo, da bomo po zgiedu Koste Vojinoviča in drugih hrabrih To-pličanov branili svojo svobodo. Vojska je naša nada, nanjo se zanašamo!«
Nato je general An te Stosič odkril spomenik in rekel: »V imenu Nj. vel. kralja Petra II. ter v imenu Nj. kr. Vis. kneza namestnika in v imenu vsega kraljevskega doma odkrijem spomenik pa lim junakom. Naj bo ta spomenik za zgled potomcem, kako se služi kralju in kako se brani domovine!« Ko je vladika dr. Jovan blagoslovil i .pome ni k in nekatere četniške zastave, je povzel besedo vojvoda Kosta Peča-nac. Rekel je me-d drugim: »Brez smrti ne bi bile vredno živeti. Kosta Vojinovič, mlad in čvrst, je dal življenje za domovino. To je največ, kar more človek storiti. Obenem naj bo slava vsem ostalim padlim čet-nikom, materam, seatiam in otrokom. Hvala! K er se boli snrtl, naj ne stopi v četniške vrste!« S temi bcsc.*ami je vojvoda Kosta Pečan?,c lzrc~il novo blagoslovljeno zastavo četnikom iz Peokuplja.
Kranj. 11. novembra.
V	Naklem se ie v nedelio zvečer zgodil krvav zločin, ki ie vzbudil do vsei okolici mnogo ogorčenja in obsojania. Žalostni primer je tem boli vreden obsoiania ker je pred desetimi dnevi neki delavec oklal dva fanta in sicer nekega kmetskega sina in nekega, delavca. Sinočnii zločin je bil izvršen na prav za vraten način.
V	gostilniški sobi v Naklem ie sedela večja družba in si pač nihče ni mislil, da se bodo zafrkaciie končale s krvio in smrtjo. S starejšimi ljudmi ie sedel za mizo 40-letni kmečki sin Alojzij Golob, doma s Police. Modroval ie z očanci Pri sosedni mizi pa ie sedel 32-letni zidar Vinko Lahovec i/. Strahinia in v niegovi družbi ie bil neki čevl jar no rodu Hrvat. Lahovec ie začel brez pravega povoda dražiti Goloba. Povoraš val 2a ie '.-ako ie bilo. ko se ie moral legitimirati zaradi neprevidne vožnje in ali je moral kot rezervni oficir pred orožniki stari mirno. Lojze Go'cb ie namreč imel maturo in še trgovsko šolo. postal ie rezervni častnik, vendar se ie po končanem šolaniu p-svetil kmetovanju. Golobu ie bilo zafrkavanja dovoli in sta se z Lahovcem spopriiela.
Golob ie širokoustneža krepko Dopriiel in ga pcsadil nazad na sedež, rekoč, nai bo kar miren.
Ze ie kazalo, da ie neljuba zadeva rešena. Golob in Lahovec sta se pobotala in si celo segla v roke. Ko pa ie Vinko Lahovec kmalu nato zapustil gostilniško sobo. je njegov pajdaš kakor zlobni Mefisto stopil za njim V veži mu ie stisnil v roke stilet in ga nahujskal. nai kar obračuna z Golobom. Lahovcu ni bilo treba tega dvakrat reči. Z nožem se ie vrnil v gostilno. Spet ie začel Goloba zafrk v* ti in preden sta se vnovič spoprijela, ie Lahovec dvakrat vsekal Goloba v grlo in tretjič v glavo. Ze prvi zamah v grlo ie bil smrtonosen. Golob ie napravil samo še dva koraka, nakar s« ie zgrudil izdihnil. V splošni zmedi sta Lahovec in njegov pajdaš izginila v noč. Toda orožniki so takoj šli na lov. Hrvatskega čevljarja so kmalu aretirali. Po dališem eklevaniu je priznal, da se ie Lahovec šel skrit k svojemu dekletu, kjer so ra danes res tudi našli in odgnali v Krani. Jutri bo menda odgnan z eskerto v Ljubljano.___
IN SEKIRA J TE V „JU7RU"!
DANES ZADNJIKRAT lep, muzikalen film
»Prepovedana ljubezen«	SVSJ
prirejen po Puccinijevi operi »Manon Lescaut«. — Prekrasne romance pojeta BENIAMINO GIGLI in Maria Caniglia. — Film je bil v Italiji nagrajen s prvo nagrado! Pretresljiva zgodba o veliki, pravi ljubezni....
Ob krstni predstavi nove »Lc£® Vide«
Drevi bo v ljubljanski drami
krstna predstava dramatskega dela Ferda Kozaka »Lepa Vida«.
Na prošnjo, naj pove kaj o svojem najnovejšem delu, je odgovoril avtor g. Ferdo Kozak:
»Razgovor o drami? Kočljiva stvar, ta vprašanja: zakaj, s kakšnim namenom, kako? Saj ie vsak domislek doma na pol v zavesti, na pol pa je zrasel s svetom naše podzavesti.«
»Zakaj ravno Lepa Vida?«
»Dajva rajši bolj na splošno! Narodna pesem Lepa Vida je redek biser, dragocena umetnina, ki se dajo primerjati z njo kvečjemu kakšna Hasan aginica ali Kosovska devojka. Od nekdaj ml je segal zvok te usode globlje kakor samo v ušesa. Doživljal sem jo kot eno tistih umetniških prvin, ki vsebujejo temeljne probleme življenja, tiste nagibe, ki so in bodo vedno bistvene lastnosti človeškega srca. Takih »vogelnih kamnov« poezije in življenja vsebuje naša narodna pesem še nekaj. Toda k Lepi Vidi! — Pravimo: simbol človeškega hrepenenja! Da, hrepenenja po sreči. To je tisti občečloveški nagon, ki je velik oblikovalec sveta in njegove tvarne podobe. Kajti, ali ni Resnica le v zavesti oživljena, v resničnost proicirana vroča sla po sreči? Prav zaradi tega je ravno toliko, kolikor je občečloveška, tudi po dobah determinirana. So razdobja, ki jih je preveval sen o sreči onstran groba. Ta mistični privid je zaznamenoval lepoto in žejo telesa s turobnim znamenjem troh-
nobe in minljivosti. Toplo kri je hladil s hladnim svitom breztelesne nadzemskosti. In so razdobja, ko je človek skušal stopiti na trda tla, ko je zoper onostranstvo postavil sebe, svojo individualno resnico. Ali se vam ne zdi, da so ravno bližnja sto-
letja za nami ena sama pot za to resnico, torej tudi nezavedno romanje za prividom tostranske, osebne, individualne sreče?
Iz teh občutkov in misli je zraslo v meni: prestaviti motiv Lepe Vide v naš današnji čas.«
»In kdo predstavlja v drami ta današnji čas?«
»Vse obeležje tega časa so trije moški: Mihael in njegova po poli brsta Tomo in Andrej. Ves konflikt pa izpolnjuje k rižev pot Vidine ljubezni. Kajti samo ljubezen, tako ali drugače usmerjena, je pot do tiste višje pojmovane sreče, ki je za usedo sveta in posameznika, tehtnica med življenjem in smrtjo. V tem družbeno in časovno opre-deljnem svetu ."e seveda tudi Vida realno bitje, s te strani pcgledano, tudi ona vključena v razvojno problematiko kot žena. ki sredi dozorele civilizacije poskusi rešivl sebe razvozijrti vozel svoje osebne usode.«
MarFjcrsho gledaliišho
p'smo n.
Kakor z žarkim retl.ktorjem je znameniti pesnik besjakov Maksim G o r k i razsvetlil v svoji pomembni carski sliki v štirih dejanjih »N a dnu« temoto družabnega podzemlja, kjer ždijo zavrženi, izobčenci človeške drui.be, obremenjeni s kriminalom ln trpko življenjsko usodo. Na oder je proiciral avtor pravi mozaik skr-hanlh duš; kakor v prerezu so nanizane pred nami slike, ne da bi bile povezane v klasično obliko drame in ne da bi bila postavljena v ospredje postava prevladujoče vodilne osebe. Posamezne vloge so kolikor toliko izenačene, neko močno notranje občutje se razliva po tem življenjskem dnu. Iz prvin tega književno in odrsko kvalitetnega dela zveni nekaj, kar je kakor obtožba v tragiki usodnih naključij tonečih bitij. Pred nami Je v tej sliki M. Gorkega zanimivo, pestro izoblikovan najbolj zapuščen in zavržen kotiček družbe.
Po 20 letih smo spet z zanimanjem sledili raznolikemu modrovanju in čudovitemu
kramljanju teh svojevrstnih junakov M. Gorkega, ki jih je zbral režiser J. K o v i č v učinkovitih odrskih prizorih. Smiselno jih je razporedil v skladu z načeli realističnega odrskega ustvarjanja. Scenerija je z vsemi ostalimi tehničnimi pripomočki prepričljivo ustrezala. Razporedba nastopajočih skupin je bila smotrno pretehtana. Podrcbna izdelava nekaterih močnih prizorov kakor n. pr. umiranje ključavnl-čarjeve žene Ane, razburljiv obračun konec tretjega dejanja itd je dopolnjevala celotni globok vtisk. Jože K o v i č je svojemu igralskemu uspehu v »Nenavadnem človeku« priključil nesporen režiserski uspeh, ki predstavlja močan polet v novo gledališko sezono.
Optimistično, idealistično motrenje vseh življenjskih pojavov z ljudmi tega »dna« vred je vtelešeno v liku modrujočega in oapuščajGčcga romarja Luke, v katerem vidijo bosjaki M. Gorkega plemenitega lažnivca. Pavle K o v i č mu je vdihnil milino, usmiljenost, očetovsko dobrotljivost t^r prizanesljivost, ki ne pozna razlik. S svojo kreacijo je potegnil tudi ostale igralce ter igralke v svoje ustvarjalno polje. Ob romarju Luki so nanizane raznolike podobe skopuškega lastnika nočnega azila in trdovratnega zagovornika okorelih družabnih oblik v marlcantnem prikazu M. Košiča, Gorinškovega ciničnega Satina, Nakrstovega sijajno blaziranega barona, k novemu življenju te-žečega tatu L. Crnoborega, Blaže-v e g a patetičnega in dognanega alkoholi-ziranega bivšega akterja, Rasberger-j e v e g a propalega klobučarja Bubnova, Ver d o n i k o v e g a zapitega čevljarja in harmonikarja Aljošo, Turkovega stražnika, tatarskega kneza A. H a r a-stoviča. Brumnekovega dninarja in Košutovega ostro podčrtanega
ključavničarja Klešča, ki zre z žolčnim pesimizmom in pikro zbadljivostjo na svet in življenje.
Vzporedno s pozitivnimi stvaritvami nastopajočih Igralcev se krepko uveljavlja zbor nosilk ženskih vlog, kjer se nam predstavlja v polni žarkosti temperamenta ognjevita, gospodarna Vasillsa E. Starčeve, ob njej plemenita, ponotranjena Nataša B. Rasbergerjeve, jezična in s Ksantipskimi težnjami prežeta Kva?— nja M. Zakrajškove, dovršeno prikazana zavrženka E. Kraljeve ln globoko umetniško doživljena trpinka Ana S. Gorlnškove.
M. Gorkega sliko »Na dnu« so uprizorili v prevodu P. G o 1 i e. Ob premieri nI bil obisk zadovoljiv, pač pa je bilo gledališče do zadnjega kotička zasedeno pri prvi reprizi.
ra.
Tudi v Mariboru so v polnem razmahu umetniške težnje miade odrske generacije. Svoje odlične sposobnosti je razodela ob nastopu gojencev V. Skrblnškove dramske šole. Uprizorili so znano Sherrif-fovo vojno dramo »Konec poti« v klenem, mojstrskem Župančičevem prevodu in v režiji. V. Skrbinška. Izbor sodelujočih je bil dobro premišljen, tako da je bil že v naprej zagotovljen uspeh in prijetno presenečenje. Nekateri mladi igralci so že dozoreli v umetniško kvaliteto, ki jim zagotavlja tudi v bodoče pozitivne rezultate na odru. Ledinekov dobri »striček« je bil pravi umotvor, vreden umetniško zrelega poklicnega igralca. Ta tudi Lukešev stotnik Stanhope, ki je zaradi psiholoških prelomov in poudarkov povezan z nujnostjo kvalitetnega podajanja, P1 a n i n č e v dobrodušni, flegmatič-ni Trotter. Kumerjev bojazljivec Hib-bert, Brunčkov idealni, vzorno tava-
o mu ale vesti
*	Nad poi milijona dinarjev za pomoč prizadetim po letalskem n^pa^u je doslej prejtela bitoljska občina in že pričela deliti darove. Poslali so mnogi posamezniki in številne ustanove prav čedne zneske, še vedno pa prihajajo novi prispevki. Ustano-
- vil se je poseben odbor predstavnikov oblasti in bitoljskih meščanov, ki bo pravično delil pomoč. Po spisku mestnega predstoj-ništva dobijo družine padlih takoj po 5000 din, vsak ranjenec pa za prvo pomoč 2000 din. V bolnišnici v Bitolju je še 13 težko ranjenih. Ostalih 14 oseb, ki so bile lažje ranjene, so poslali domov ter so že včeraj prejele prve pod,pore. Ker izkazuje dosedanji spisek prispevkov iz vse države, da je prišlo že 577.543 din, je bitoljsiki župan Vlada Rizovič dal objaviti v beograjskih dnevnikih toplo zahvalo, naglašujoč: »V trenutkih, ko je bila v Bitolju in Bitoljča-nom podpora najbolj potrebna, se je vsa Jugoslavija odzvala rodoljubni dolžnosti in je pohitela pomagat mučeniškemu mestu.«
*	poroka. V nedeljo sta se v Ljubljani poročila g. inž. Pavej Kerže in gdč. Ljer-;ka Modičeva, hčerka veleposestnika z Blok. Priči sta bili ženinov brat g. dr. Vladislav Kerže, asistent mariborske bolnice in nevesto stric g. dr. Niko Zupančič, bivši minister. Uglednima novoporočencema iskreno čestitamo!

POSEBNOSTI ZA ZI.vlO :
F. KS.
Balonska svila za plašče in športne bluze
Velur v modnih barvah za plašče Din 180'-
S0UVA
LJUBLJANA,
MESTNI TRG 24
*	Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu je v nedeljo praznovalo SOletnico. Ceneč veliko kulturno in naro no zaslugo tega gledališča so kraljevski namestniki odlikovali društvo z redom sv. Save III. stopnje. Za svečano predstavo je bila uprizorjena v veliki dvorani narodnega spominskega doma Viteškega kralja Stanko-vičeva »Koštana«, pri kateri sta sodelovala sloveča beograjska umetnika Dobrica Milutinovič in Milivoj živanovič, Koštano pa je pela Divna Radičeva, prav tako iz Beograda. Kralja je zastopal generalštabni general Todor Miličevič, ki so ga vsi prisotni navdušeno pozdravili. Zbrana je bila
jllična družba z odposlancem predsednica vlade in banom dunavske banovine na čelu. Zaslužnim igralcem so bili izročeni krasni venci. Posebno je bil počaščen stari gledališki veteran Mita Spasič, ki Je nedavno praznoval 801etnico. Po slavnostni predstavi je bil banket ▼ rasta/raciji »Bela ladja«, kamor je talle povabljenih sto gostov. Med Številnimi brzojavkami je bila tudi čestitka Narodnega gledališča iz Ljubljane.
*	Trinajsta jesenska umetnostna razstava v Beogradu je bila v nedeljo odprta v Umetniškem domu. Zbralo se je odlično število povabljencev. Kralja je zastopal adju fant pešadijski kapetan Dragotin žerjal. Razstavo je otvoril z nagovorom mestni svetnik dr. Jovan Radonič, akademik in profesor vseučilišča. Razstava bo odprta do 28. novembra.
*	Desetletnico plodnega dela je praznovala pevska župa dr. Laze Kostiča v nedeljo v Borovu. Obenem so proslavili SOletnico skladatelja dr. Vinka žganjca. V Borovo so prišla številna pevska društva iz bližnje in daljine okolice. Vršilo se je slavnostno zborovanje, popolčne je bila pevska tekma, pri kateri je nastopila vrsta pevskih društev. Zvečer je bil še slavnostni koncert, pri katerem je ravnatelj tovarne Bafa izročil spominske plakete Jugoslovanski pevski zvezi ter vsem včlanjenim župam in onim društvom, ki so sodelovala pri popoldanski pevski tekmi
*	V nedeljo marsi"kod v Jugoslaviji Snežilo. Potres v Rumuniji je prinesel s seboj tudi različne vremenske spremembe. Iz raznih krajev Jugoslavije poročajo, da je v nedeljo močno naletaval sneg. V Novem Pazarju so se letos prvič pobelile planine
riški frontni novinec Raleigh, B a b i č e v polkovnik, Podkrajškov kuhar, V e-nišnikov nemški ujetnik, Turkov narednik in Kagerjev Hardy so ustvarili odrske interpretacije, ki so se vzpele daleč čez diletantsko raven in se mestoma zelo primaknile zrelim odrskim stvaritvam. Malodane vsi so si s tem priborili priznanje, ki jim omogoča pot na poklicni oder.
Gledalci so bili ves čas v. intenzivnem kontaktu z odrom, številno občinstvo je toplo nagradilo idealne mlade igralce za lepo igro.	—ec
Zapiski
MILČ1NSKI REDIVIVUS
Po Cankarjevem »Pohujšanju« in Funt-kovi »Tekmi« smo dobili v ljubljanski drami kot tretje domače delo Milčinskega »Cigane««. Medtem ko se Cankarjeva farsa šteje vzlic vsej problematičnosti med standardna dela slovenskega repertoarja, so »Tekmo« in »Cigane« nekako oteli iz pozabe, izkopali iz odmirajočih ali že pri-lično odmrlih plasti slovenske dramatske književnosti.
V »Ciganih« seveda ne bo nihče iskal več, kakor je Milčinski sploh hotel položiti v to svoje vedro in nepretenciozno delo: je to veseloigra iz življenja naše jare gospode, ki se je v nekdanjih idiličnih časih tako prijetno dolgočasila po slovenskih malih mestih. Pisec bi mogel po Gogolje-vem vzoru, ki mu je navdihnil samo vlogo sodnega nadzornika, ostreje izraziti značaje in dati posameznim situacijam trdnejšo komediografsko podlago, tako da bi bili njegovi »Cigani« vsaj na višini, postavimo, Nušičevih komedij. V tem primeru bi mogli ostati trajnejši pojav v naši dramatski knjiž -nosti, ki ima tako malo dobrih in pristno domačih veseloiger. Tega najbrž
m je poseLkiiu uOoU anega viaeti na Ko-paoniku in Goliji. Ozračje se je močno ohladilo. Iz Vranja poročajo, da je tudi tam letos prvič snežilo. Nadalje je v noči od sobote na nedeljo močno snežilo v Poau-jevu in okolici, kjer je obležalo do 15 cm snega. Snežiti je začelo po dolgotrajni suši in je nenadna vremenska sprememba močno presenetila prebivalstvo. Tudi v Prokuplju in okoliških vaseh je padlo mnogo snega.
*	Svečani prenos kosti Ilirca Ivana Krlz-maniča v Zagreb. V nedeljo so bile svečano prenesene iz Moravča v Zagreb kosti Ilirca Ivana Krizmaniča in položene v grobnico v arkadah na Mirogoju, kjer počivajo tudi drugi slavni Ilirci. Krizmanič je bil opat in župnik v Mariji Bistrici. Ba-vil se je s književnostjo in bil velik podpornik hrvatskih pesnikov. Prenos je oskrbela organizacija Brača hrvatskog zmaja.
*	Smrt vdove po Matku Laginji. V Zagrebu je te dni preminila vdova po pokojnem banu Matku Laginji ga. Virginija. Pogreba, ki je bil v nedeljo dopoldne, so se udeležili številni znanci in prijatelji La-ginjeve rodbine. Posebno mnogo je bilo v sprevodu Istranov, med njimi mnogo v lepih istrskih nošah. Rajnki blag spomin!
♦	Novi beograjski nebotičnik, trgovski magazin znane veletrgovine Mitič & drug, so pričeli včeraj zidati na Slaviji. Monu-mentalna stavba bo zavzemala površino 2500 kv. metrov in bo najvišji del visok 70 metrov. Za nebotičnik bodo potrošene ogromne količine gradiva in sicer: 1,400.000 kg jekla okrog 3.800.000 kg cementa, kakih 10.000 kubikov gramoza in 2000 ku-bikov lesa. Nebotičnik bo poleg prizem-Ija imel šest nadstropij, v svojem sprednjem traktu pa 12 nadstropij. Stolp v tem glavnem delu zgradbe se bo dvigal še 58 metrov ter bo s steklenim vrhom dosegel višino 70 metrov. V celoti bodo Mitičev magazin dovršili v dveh letih. To bo prva zgradba velikega sloga na Slaviji, bodočem središču prestolnice. Tu bodo postavili tudi novo beograjsko opero, razen tega bodo kmalu zrasle še nekatere palače. Zidanje Mitičevega magazina pričenja torej čisto novo dobo razvoja v središču naše prestolnice.
♦	S čolnom na Savi je IzginH. Minilo je že teden dni, odkar je na zagoneten način izginil iz Podrinske Mitrovice lSletni trgovski pomočnik Vojislav Vučenovič. šef mu je bil naročil, naj se popelje s čolnom čez Savo in naj iz Sremske Mitrovice pripelje različno blago. Za nakup mu je dal trgovec tisočak. Okrog petih popoldne se je mla-ienič vsedel v čoln in zaveslal čez Savo. Tega ni storil prvikrat, saj je bil na glasu dobrega veslača. Toda zvečer se ni vrnil. Gospodar je menil, da je fant pač v Sremski Mitrovici prenočil. Mladeniča pa ni od nikoder. Nesrečni oče ga išče vse povsod. Zaman. Tudi policijske poizvedbe so bile doslej brezuspešne.
♦	Tramvajski uslužbenec osumljen umora tovariša. »Jutro« je že poročalo, da je bil v Zagrebu v soboto v zgodnjih jutrnjih urah umorjen tramvajski sprevodnik Stje-pan Vraneševič, ko je šel v službo. Nezna.-nec ga je ustrelil iz zasede s petimi streli. Policija je začela takoj odločno preiskavo in je aretirala nekega tramvajskega uslužbenca in njegovo ženo, ki sta osumljena, da sta v zvezi s tem zločinom. Preiskava je namreč ugotovila, da je eden izmed prebivalcev hiše, zraven katere se je umor izvršil, v času streljanja videl skozi okno v poltemi moškega v črni uniformi tramvajskega uslužbenca, ki pa ni bil Vraneševič. Ali je ta kriv ali ne, bo dognala preiskava.
♦	Stavka zagrebških slaščičarjev. V nedeljo je bilo mnogo orientalskih slaščičarn v Zagrebu zaprtih, ker uslužbenci teh lokalov stavkajo. Terjajo namreč izboljšanje plač, boljše delovne pogoje in boljši postopek. Njih delo traja od ranega jutra do pozne noči brez odmora, tako da delajo neprestano tudi po 16 ur na dan.
♦	Dve divji svinji udomačeni. V okolici Prizrena je letošnjo pomlad arožniška pa-trola naletela na gnezdo mladih divjih svinj. Orožniki so polovili divje prešičke in jih prinesli komandirju graničarske čete v Vraništu. Komandir Ljuštica je dva divja prešička popolnoma udomačil, da se zdaj, ko sta odrasla, popolnoma svobodno sučeta po dvorišču in zvesto obiskujeta svoje korito.
♦	Zaradi uboja svoje žene je obupal. Iz kaznilnice se je vrnil kmetovalec Josip Baumholzer, doma iz vasi Retfale pri Osi-jeku. V ječi se je moral pokoriti pet let, ker je ubil svojo ženo. Kmalu po vrnitvi se je v drugo poročil. Toda ni bil srečen. Venomer ga je pekla vest. Naposled je obupal in so ga v nedeljo zjutraj našli obešenega.
* Zagrebška radijska postaja bo dnevno oddajala tamburaško glasbo. V nedeljo je imela Hrvatska tamburaška župa v Zagrebu redno glavno skupščino, na kateri je predsednik dr. Andrič izjavil, da bo zagrebška radijska oddajna postaja dnevno oddajala ljudsko tamburaško glasbo. Ustanovljen je bil poseben tmburaški zbor radijske postaje, ki bo nastopal pod vodstvom dirigenta Stojanoviča in igral izključno le narodne pesmi in plese. Nastopali pa bodo tudi drugi tamburaški orkestri s koncertnimi programi.
Iz Ljubljane
u— »Planina cvete«. V petek zvečer ob 20. smo imeli v dvorani ljubljanske Delavske zbornice prvo domače strokovno predavanje o barvni fotografiji. Pod okriljem SPD je predaval znani fotoamater in novinar g. Karlo Kocjančič pred izbranim j občinstvom o naši planinski cvetani. Predavanje ie bilo namenjeno prijatelj jm barvne fotografije, kakor tudi prijateljem najlepšega okrasa naših planin, gorskih cvetlic. Predavatelj ie v dveh delih obrazložil teoretsko in s praktičnimi primeri težave, ki jih je treba premagati pri takšnem dela kakršno ie snemanje gorska pokrajine in planinske cvetane z barvno fotografijo. V drugem delu oa ie predvsem pokazal posamezne primere uspelih posnetkov najbolj značilnih alpskih rastlin ter ie žel za svoia v resnici strokovni o-ško obdelana, kakor tudi oblikovno primerno podana izvaiania toolo priznanje 2eleti bi bilo, da bi se predavanje v Ljubljani ponovilo.
u— Vojaški pregled konj ln voz za mesto Ljubljano bo od 30. XI. do 4. XH. t. 1. na konjskem sejmišču pri mestni klavnici. Pregledani bodo vsi konji in vozovi, zato jih morajo lastniki brezpogojno pripeljati k pregledu, sicei bodo kaznovani po voj. kaz. zakonu. K pregledu naj lastniki pripeljejo svoje stvari tisti dan in tisto uro, ki jo Imajo na pozivu. Kdor poziva ne bi prejel, naj se pred pregledom zglasi v mest. voj. uradu na Ambroževem trgu štev. 7/1. soba 3. Do izvršitve pregleda je vsaka odtujitev konj in voz prepovocana.
u— Dar. Ga. Marija Batielova. sop-oga pokojnega Franca Batjela. lastnika tvrdke »Tribune« v Ljubljani, ie darovala namesto razkošne grobnice in drugega -azkoš-ia na grobu svojega pokojnega moža v dobrodelne namene 3000 din in sicer Sokolu II. 1000. mestnim ubožcem 1000. Društvu slepih 500 in Domu slepih 500 din. Denar je v blagajni »Jutra« v Narodni Tiskarni.
u— Ljudska univerza in Prlrodoslovno društvo v Ljubljani. Univerzitetni prof. g. dr. Aleksander Maklecov bo predaval v sredo 13. t. m. o temi: Tisk kot vzrok zločina. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu ob 20. Vstop prost.
u— Podaljšana je razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu do nedelje 17. t. m. Razstava je ena izmed najboljših v zadnji dobi in je vredna ogleda. Na žalost pa moramo kljub vsemu ugotoviti, da je to pot izostal nakup s strani javnih uradov in ustanov. Prostori so zakurjeni in odprti dnevno od 9. do 18. ure.
u— Predavanje v društvu »Pravniku«. V sredo 13. t. m. ob 18. bo predaval v dvorani justične palače št. 79 vseučiliški profesor dr. in dr. h. c. Metod Dolenc o snovi: Kazenskopravna presoja podneta, nasnove in pomoči ter sorodnih pojavov.
u— V Šentjakobskem gledališču v Mestnem domu bo otvoritev letošnje sezone v soboto 16. t. m ob 20.15. Uprizorili bodo mladega hrvatskega dramatika tragikomičen dogodek v 6 slikah »Nenavaden človek«. ki so ga igrali z velikim uspehom v naših gledališčih pa tudi na Češkem. Igrali bodo: naslovno vlogo upokojenega železniškega sprevodnika Tonkiča g. Korak, njegovo mlado ženo Ančko gdč. Vidič~va. pokrovitelja s. Lavrič. policijskega komisarja g. Plevel j. policijskega stražnika g. Moser. V ostalih vlogah bodo nastopili še: Kramar jeva. Čučkova. Eypper. Kos. Lom-bar in drugi. V nedeljo 17. t m ob 20.15 se bo igra ponovila. Ker je za predstavi veliko zanimanje, kupite vstopnice že vna-prei od jutri dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
u— Združenje krojačev, kroiačic in sorodnih obrtov v Ljubljani obvešča članstvo, da se v sredo dne 13. novembra 1940, ob 8. zvečer v hotelu Štrukelj v Ljubljani ne bo vršil članski sestanek, pač pa se bo vršil istotam pri Štruklju članski sestanek v sredo, dne 20. novembra 1940 ob 8. zvečer. Vabimo vse Člane, da se sestanka udeleže. Na sestanku bodo strokovno poučni razgovori — Zadružni načeln;k: Može Fr. (—)
n— Podpornemu društvu za g"!" bonom o ml2d'no so darovali v počastitev 401otnega jubileja gluhonemnice: g. V. Bizjak, indu-
JNAD JUGOSLAVIJA
TRG. DOM 17. XL OB 17.
Akadsm::a - Pmzž tovarišu
SPORED
PLES
BUFFET
ADAMIČ BRODWAY
strijalec v Zagrebu 1000 din, trgovec g. Ant. Janežič v Ljubljani 200 din, t,a. Vera dr. Papeževa v LjuLljani 100 din. Blagim cobioUukom gluhonemih sirot prisrčna hvala!
u— 113 telesne nege za d;lme in Gospode po uspešni gim.ias lični metovli za pomladitev, vitkost in ok.epitev zdravja daje strokovnjak. Individualno ali v skupinah. Interesenti naj se javijo pod »Telesna nega« na ogl. odd. Jutra. (—)
u— VUL redni občni zbor JN AK Edin-stva. V četrtek je imel Jugoslovenski nacionalistični aka.emski klub »Edinstvo« svoj 8. redni občni zbor, s katerim je stopil v 8. leto svojega obstoja. Občni zbor je potekel v znamenju vsako leto bolj naraščajoče številčnosti in odločnosti članstva in je dokumentiral njegovo odločno voljo dovesti nacionalistično idejo do zmage, čeprav z največjimi žrtvami. Ugotovil je, da je klub še doslej stal neomajno na braniku te misli. Poročila odbora je skupščina sprejela z odobravanjem in mu dala razreš-nico, nakar je bil sogiasno izvoljen novi odbor, ki je sestavljen takole: predsednik: Vadnjal Ivo, cand. iur., podpredsednik Ozvald Rado, stud. med., tajnik L Polde Sentočnik. stud. med., tajnik II. Jazbec Janko, stud. iur., blagajnik Dimnik Dušan, stud. techn., gospodar Vastič Julij, stud. techn., knjižničar Horvat Dušan, stud. iur., odborniki: Ribnikar Stojan, stud. techn., Pezdir Milan, cand. iur., Polak Mitja stud. med., nadzorni odbor: Cergol Dore, cand. iur., Abram Miloš, cand. iur., Zdolšek Dušan, cand. iur. Tov. Vadnjal je v svoji uvodni besedi poudaril, da so danes potrebni postoterjeni napori, žrtve, delo, kajti stopili smo v »leto odločitve« ki bo odločilo usodo vseh in vsakega. Poudari) je, da nacionalistična ideja, ki jo zastopa »Edinstvo«, ne trpi nobenega paktiranja in kompromisov, dopušča pa sodelovanje vseh pozitivnih sil na temelju skupnih točk, zlasti na temelju borbe proti vsem rušilnim elementom. Občni zbor je izzvenel kot odločna manifestacija volje do zmage.
Predavanje o filozofiji dr. Franceta Vebra
LJubljana, 11. novembra V soboto ie na univerzi predaval docent dr A. Trstenjak o Vebrovi filozofiji. Uvodoma ie pozdravil v imenu Filozofskega društva univ. prof dr Spektor-ski vse navzoče ter se jim zahvalil za lepo udeležbo. O Vebru pravi, da ni le samo profesor filozofije ampak pravi filozof. navdihnjen s čudovitim erosom. da ga imajo radi ne samo njegovi učenci in čitatelii njegovih številnih del. nač oa ga spoštujejo tudi njegovi — nasprotniki Današnje predavanje ie posvečeno petdesetletnici Vebra kateremu želi v?a naša javnost še obilo enako plodnih let Dr. Tr-stenjak ugotavlja kot osnovno dejstvo Ve-brove filozofi ie. da ie bil Veber uč°nec graške Meinongove šo^ fenomenolog au predmetni teoretik dane« pa ie tudi onto-log. Sredi«če V filoz^fiie ie bilo in i? š? vedno pciholoeija. prvotno le analitično deskriptivna danes na tudi že razvoinn-din»ms>ka prva svoiska predmetni teoriji. druga pa ontologiji, prva hoče dojeti
le prvotno (periferno) plat od fenemena bistvo danosti (videza) ne oziraje se na bivanje predmetov druea pa prodreti v globino ao »stvari na sebi« ali kralk_ma-lo do stvarnosti (kamen, rastlina, žival, člove.i). Pa še drugače: fenomene si pre-dcčuiemo, (ponazorujemo) stvarnost pa neposredno zadevamo, (postvarjamo) oboje pa opazujemo ali subjektivne razlike .so v tem da nekateri tipi ljudi nagibliejo bolj v prvo. druei v drugo smer. prvi imajo večjo sposobnost ali več smi~la za feno-mensko motrenje sveta drugi pa za stvarna, pri prvih je bolj razvit nazorni čut, pri drugih pa stvarni čut. vendar pa sta to le dve plati enega in istega čuta Le skupno, vzajemno (eelotinsko) nast p:ti: ni pravega stvarnega motrenja brez vzporednega ponazorovanja (preJočevania), razlika je le relativna, poudarek ie zdaj na eni, zdai na drusi strani. C nt koleba z.dai na eno. zdai na drugo D'at.
Tako je umljiva tudi razlika med impresionizmom in eksp-esionizmom: prvi ima svoi izvor v predmetu, ie odvisen od njega (logična stran), drugi pa izvira iz naše lastne notranie usposobljenosti za motrenje sveta in življenja, kakor je film. (dinamska stran čuta) odvisen od predmetov. ki jih prikazuje, pa tudi od ison od ustroja in dela kinoaparata. Obstoji dinamska zveza med zadevanjem in pre-dočevanjem: kdorkoli bi le zadeval in ne obenem predočeval. bi bil slep za pravo stvarnost sveta bi io v resnici ne spoznal in narobe: kdo bi si le predoleval sv:t in življenje, le ponazorovaL bi ne dojel prave nazornosti brez nosilca. Barva ie prava le na barvanem predmetu ie »kakovost« na »kajstvu« (b;stvu). Enako velja za duševni svet: doživljaji so le kakivost »j"za« (subjekta), ki ie kaistvo. V pro-čovanju razmerja med subiektom in doživljali s psihološke strani ter s priznanjem stvarnega in nazornega čuta sledi losrčno tudi priznanje objektivnega pomena in veljave tega čuta in s tem tudi priznanje realizma. ki objektivno razlikuje stvarno od navideznega ter neživo od živega, vnsnie in notranjega. Fenomenalizem. mntTiali-zem. ozir. idealizem so potemtakem nemogoči nazori.
V stvarnem svetu se neživi (mrtvi) predmeti brez vsakega življenja (kameni, -živi (rastline! brez doživljajev, živali z doživljaji, zgoli z vnanjimi in človek fo~eba) še posebej z notranjim življenjem. Predavatelj ie Dokazal s svo-im nredava^iem na sistematski razvoi Vebrove filozofije cd predmetnega teorefka (fmnmen^o^ do ontolr>pa ter poudaril da torei n^oma ni. Svet fenomenov, (logično numi* in s-et naključno — izkustveni zahtevata š° dopolnilo. v katerem ob^toii enačba s+- a^-nost-nujnost (esse absolutnm-ensa^eV Z"a-sti je poudaril na po^no^ origi^al-u^ misli in samoniklih zaključkov ki dvigalo Vebra na med^aT^ni nivo vseh fT^ofov. Tudi Sheler in Heid^ger (Exis'e-z;aV-M-lo«:^ph;e) zaostajata v nrinvn-u Vebrovi h idej. v potankostih pr!h°loške analize ra ie Veber naravno** np^«'"'-liiv moifter. Oh nj^go^em živ^en^em jubileju in ob njegovi 20Trvhvo? nrof-~ure na univerzi bi po^a^li Vebr-n k^t filozofa naibolie. akn bi niegovo d^n no^-t^o resnična last celokupnega našosa na o''a.
Pomagajmo otrokom, ki glrdof
Oklic Jugoslovanske unije za zaščito otrek
t
V Sloveniji je okrog 70.000 šolo obiskujoč ih otrok, ki nimajo zadostne hrane. Med njimi je nekaj desettisočev, ki dobesedno gladujejo. Unija za zaščito otrok prejema številne obupne prošnje od svojih krajevnih odborov, šolskih upravlteljstev, občin, društev, javnih mladinskozaščitnih delavcev in drugih, da naj bi se nakazala njihovemu kraju ali šoli podpora v denarju ali živilih. Dolžnost vseh nas Slovencev je, da tem otrokom pomagamo. Sredstva unije so premalenkostna, da bi bilo mogoče zadostiti vsaj najnujnejšim prošnjam. Javnih kreditov v te svrhe doslej ni.
Tako nam ostaja na pragu letošnje negotove zime edina pot, prositi vse one, ki bi lahko kaj dali, da prispevajo. Zato po tem potu pozivamo celotno slovensko javnost, ustanove, društva, zasebnike in druge, da pomagajo tešiti glad otrokom svojega naroda. Pošljite svoje prispevke ali
v denarju ali v živilih. Karkoli je uporabljivo, vse se bo hvaležno sprejelo. Denar nakazujte na poštnočekovni račun št. 13.882 s pripombo: »za šolske kuhinje«. Količino in vrsto hrane, ki ste jo pripravljeni nakloniti stradajočim otrokom, nam sporočite, da vam takoj dostavimo obvestilo, kam jo boste poslali. Vse, karkoli boste poslali, se bo porabilo izključno za prehrano stra-dajočih otrok.
Vse prizadete prosimo, da vzamejo ta poziv na znanje. Posebne prošnje se ne bodo pošiljale. Imena darovalcev bomo objavili v dnevnem časopisju. — Jugoslovanska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova 4.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ni niti hotel, ker je imel pred očmi vzorce tiste lahkotne, secesionistično plehke ljudske veseloigre, ki je takrat tolikanj cvetela v nekdanji Avstriji, zlasti še pod vplivom dunajskega duha. Ni dvoma, da ga je pri tem delu mikala skušnjava satire na naše predvojne sodne razmere, na našo birokracijo in naš kulturni provincializem, vendar pa se že zbog svojega službenega položaja ni mogel vdati tej skušnjavi niti toliko, kolikor bi bil hotel. Tako je nastala veseloigra, ki ima vsega malo in ničesar dovolj. V svoji nezahtevnosti pa je igra prav zabavna in je lahko že zaradi nekaterih vlog, kakor je, postavimo, sodni sluga Peter Brenk, nadomestila prevode importiranih veseloiger, ki so jih v tistih idiličnih časih kar zahtevali slovenski ljudski odri.
V izkušeni režiji prof. O. šesta so imeli Milčinskega »Cigani« premiero v soboto 9. t. m. Uprizoritev je zaposlila v večjih in manjših vlogah kakšnih 20 igralk in igralcev. Težišče igralske strani je v Dane-ševem Brenku, sodnem slugi, ki je 1-kakor se v slovenskem malem mestu že kar spodobi — pijanček in dobričina in ki ga je dal Daneš z njemu lastno, prikupno ležernostjo. Osišče zapletljaja — ljubezenskega in sodnega — je v dvojici Radoslav Zajec (L. Drenovec) in Anica Pucova (N. Gabrijelčičeva); vloga intriganta, ki zadevo primerno zapleta, je bila dana odvetniku dr. Veselku (M. Kaukler); ostale osebe izpopolnjujejo živo galerijo malomest-nih obrazov in ilustrirajo provincialno življenje v starih, dobrih časih. So to predvsem Presetnikov sodni nadzornik, Cesarjev sodnik, Pečkov »član slovenske drame« Cvetan in Nablocke gospa Cvetana, pa Lipahov doktor Pacek, Potokarjev cigan Brajdič, ciganki Slavčeve in Simčičeve i. dr. Naše malomestno okolje s svojimi vsakdanjimi zadevami in izrednimi pripetljaji
je verno prikazano s kostumi in z drugimi sredstvi. Vse naštete vloge so na ravni najboljše osebne zmogljivosti posameznikov, ki so zares dobro vigrani in polni nekega svežega igralskega vzgona. Nekatere vloge, zlasti Lipahov zdravnik, Cesarjev sodnik in Presetnikov nadzornik, so igralsko pravi kabinetni komadi skoraj že gogoljev-sko gledane eksistence izobražencev v provinci, ljudi, ki učinkujejo smešno, čeprav so v svojem zadržanju včasih kar kruto resni in dostojanstveni.
Tako je ljubljanska drama s »Cigani« uvrstila v svoj repertoar delo, ki bo nedvomno našlo hvaležne odmeve zlasti v tistem delu publike, ki prihaja v gledališče zaradi trenutne pozabe vsakdanjih skrbi in ki si daje omamiti pozornost s cenejšimi komediogi afskimi sredstvi.
HRVATSKI GLAS O
ALOJZIJU GRADNIKU V nedeljski številki zagrebških »Novosti« je objavil znani hrvatski književnik Ivan Goran Kovačič skoraj dve strani obsegajoči članek z naslovom »Alojz Gradnik, veliki pesnik seljaka« in s spodnjim naslovom »Slavni slovenski lirik Alojz Gradnik živi več četiri godine u Zagrebu kao sudac Stola sedmorice i u samoči stvara vječite vrednote slovenske književnosti.«
Pisec razpravlja z vidnim navdušenjem o Gradnikovi poeziji in opisuje svoje prvo srečanje s pesnikom »Svetlih samot« ter poznejši obisk na stanovanju našega pesnika v Zagrebu, kjer je hrvatski književnik in kritik lahko čital prve korekturne pole Gradnikove nove pesniške zbirke »Zlate lestve«, ki bo v kratkem izšla v založbi Narodne tiskarne v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja prostora bomo priobčili I obširnejši izvleček iz tega zanimivega članka v jutrišnji številki.
»Obzorja« prinašajo v pravkar izišli 9—10 številki novelo Antona Ingoliča »Hiše«, Branka Rudolfa »Balado o grozi«, Rajka Anžiča daljšo novelo »Pri mami pod Pohorjem«, Vinka žitnika sonet »Slovenske gorice«, sestavek iz knjige Luisa Adam'ča »Moja Amerika« z naslovom »Bodoča vojna, diktature in Amerika«, članek Tineta Jesenka, »Opomin Srečka Puncerja«, Mirka Pregrada »Razmišljanja ob robu dogodkov« in Ivana Mostnika »Na vzhodu spet nekaj novega«. JAD izpoveduje svoje vtise o ruskem zgodovinskem filmu »Petru I.«. Med Zapiski padajo B. R. nekatere glose, med ocenami pa poročata Branko Rudolf o romanu Miška Kranjca »Do zadnjih meja« in Fran Onlč o pesniških zbirkah Severina šaliia in Dušana Ludvika. »Obzorja« izdaja v redakciji prof. dr. Vladimirja Kralja Mariborska tiskam v Mariboru.
Drobne kulturne vesti. Sedanja norveška vlada je prepovedala vse spise pisateljice Sigrid Undsetove, ker je ostala zvesta staremu režimu in se preselila v Ameriko. — Na Dunaju je bila otvorjena velika ranstava nemške knjige. — Nemška knjižna produkcija je znašala v prvi polovici letošnjega leta za okroglo 85 odstotkov manj kakor prejšnje leto. — Beneško gledališče La Fenice bo letos prvo v Italiji uprizorilo JaruSčkovo opero »Jenufo«. — V vasi St. Andrea so odkrili v stari vili freske Paola Veronese. Vila je bila v 16. stoletju last patricijske rodbine Piacantini. — Gleda1 išče Verdi v Trstu je objavilo za to sezono nasfednji operni repor^mr: Cilea. »Adriana Lecouveur«; Puccini, »Suor Angelica« in »Gianni Schichi«; Respighi. »Plamen«; Verdi, »Moč usode«; Mozart, »Ugrabitev lz saraja«; Wegner, »Sieg-fried«.
Nekateri članki v revijah. Novembrska številka »Hrvatske revije« prinaša med
drugim članek Vatroslava Murvarja »Boka Kotorska hrvatskoj kulturi«, Josipa Andreea razglabljanje »O preduvjetima lr spravne glasbene kritike« in drja I. Gube-rine razpravo »Državna politika kralja To-mislava«. — Zagrebška »Nova Evropa« objavlja v najnovejši številki članek Marija Matelijana »Na novim putevima«, Mirka Kusa Nikolajeva obširen oris življenja, osebnosti in dela Stalina, članek drja Otona Ambroža »Pred drugu ratnu zimu« in Gj. Subotiča o problemu draginje. — V »Srpskem književnem glasniku« z dne 1. novembra prikazuje Mirko 2eželj srbskega kritika Ljubomira Nediča, Dr. Vaso Glušac sega v zgodovino bogomil-stva s svojim doneskom »Ban Kulin i ne-zavisnost bosanske cerkve«, dr. Mihajlo Radovanovič prikazuje na podlagi statističnega gradiva etnične odnose ▼ Bosni in Hercegovini. — V »Letopisu« Matice srpske«, zvezek za september in oktober, so objavljene razprave ln članki: Dr. Alek-se Iliča »Doseljavanja Srba u Ugarsku, Hrvatsku i Slavoniju«, dr. Ljubomira Sav-koviča »Priroda i umetnost«, Vladimira Božoviča »Lamartine i Srbi« in dr. Nikole Radoičiča »Ugarska u ogledalu vizantiskfli Izvora.«
FRAHZJ05EF
GRENClCA
> ' . - ^Sitc e« /od ia,«!i * /j 9 «♦'» s
Iz Cef]a
e— Razočaranje mestnih uslužbencev, delavcev in upokojencev Kakor smo poročali v nedeljski številki, je celjski mestni svet povišal prejemke mestnih uslužbencev, delavcev in upokojencev. Pri pomožni akciji zaposleni delavci nivo bili deležni povišanja. Na prvi pogled je izgledalo povišanje prejemkov, ki ga je sklenil mestni svet z veljavnostjo od 1. oktobra dalje, dokaj zadovoljivo. Stvar je pa taka, da je občina ukinila izredno dragmjsko doklado, ki io je sklenil mestni svet lani 24. novembra, namesto te pa je uvedla novo draginj-sko doklado. ki pri pogodbenih uslužbencih, rednih delavcih in upokojencih ni mnoge višja od dosedanje Efekt povišanja bo v primeri s porastom draginje torej prav neznaten Mestni svet in njegov pravni in socialni referent sta pripravila prizadetim razočaranje namesto da bi jim bila dala z izdatnim povišanjem prejemkov primerno zadoščenje
e— Kupci občinskih stavbnih parcel se morajo odslej zavezati, da bodo zazidali parcele najpozneje v dveh le,tih po nakupu. po poteku te dobe pa se bo kupnina zvišala za 5 odstotkov -Občinske stavbne parcele so se podražile za 20 do 50°/o Občina je prodala odvetniku dr Zdravku Ka-lanu v Celju stavbv«če na hribu s\ Jožefa Milošu Lipeju na Dobravi pa stavbišče pr' Sp. Lanovžu po 40 dii, m2
e— Orientacijske tabie Mestna elektrarna bo oakrbefla razsvetljavo orientacijskih tabel ki jih bo občina namestila pri pravoslavni cerkvi, pn Elavčevi trgovini, pn Lju<iski posojilnici pri Mislejevi trgovini. pn hotelu »Eošti« pri hotelu »Evropi« m v začetku Raziagove ulice.
e— Parcelacije Mestni svet je odobril parcelacijska načrta za zemljišče Franca 'razarinca n« Ostrožnem in za zemljišče tv. \\ esten na Golovcu, kjer namerava tv. \Yesten zgraditi tnonadstropno vilo; na Dobrovi pa namerava tvrdka zgraditi tri stanovanjske hišice
e— Nadaljevanje regulacije Savinje. Režijski strošk: za letcte izvršeno regulacijo Savinje v prvem delu pete etape 26.711 din: polovico bo prispevala mestna občina. Ker sta bili dve Iic-taciji za regulacijo Savinje v drugem de u ptte etape od Grena-dirjeve brvi do drugega železniškega mostu na Bregu brezuspešni bo izvršil ta regulacijska dt!a za katera je na razpolago 1,254 000 din tehničn razdelek sreskega načelstva v Celiu v mešan režiji.
e— Regulacija Lož niče Za odstopljena zemljišča za doslej izvršeno regulacijo potoka Ložnice bo občina plačala posestnikom okrog 47 000 din Občina bo tudi kupila zemljišče ge Majdičeve ob Lož niči. Tu naj bi pozneje zgradili železniško postajališče v Medlogu.
e— Sorodniki v mestni službi. Mestni svet je spremenil besed;io § 6. službene pragmatike takole. Sorodniki v premi vrsti. stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in člani svaštva v premi vrsti in stran-sk' vrsti do istega kolena aktivnih uslužbencev ne morejo biti sprejeti v mestno službo razen v izrednih primerih. V prvem odstavku omenjeno sorodstvo in sva-štvo. kolikor bi ga bilo, zabranjuje usluž-bovanje osebe v uredu, kjer bi bila kakemu sorodniku neposredno podrejena, nadrejena ali z njim v kontronem razmerju. Določbe tega paragrafa veljajo analogno tudi za začasne in pogodbene uslužbence, dnevntčarje in redne delavce.
e— Ponovitev akademije Jadranske straže Akademija Jadranske straže, ki je bila v nedeiljo popoldne v celjskem gledališču v proslavo Jadranskega dne, je dosegla velik moralen uspeh Gledališče je bilo nabito polno. Obč;nstvo je z velikim zanimanjem in navdušenim odobravanjem sledilo vsem točkam pestrega sporeda Ker pa je mnogo ljudi odšlo brez vstopnice, se bo akademija na splošno željo ponovila v istem obsegu v nedeljo 17. t m. ob 16.30 v gledal išču Zlasti opozariamo vse one, ki niso mogli v nedeljo v gledališče, in tudi okoličane, da si ogledajo to patriotično in umetniško akademijo. Cene bodo znižane. Vstopnice so v predprodaji v Gori-čarjevi knjigarni. Čisti dobiček je namenjen dijaškim kuhinjam v Celju.
e—Poverjeništvo Trgovske bolniške blagajne v Celju sporoča svojemu članstvu, da ordinira od danes dalje zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti 7-1 za člane vsak dan od 10.30 do 11.30 in od 13. do 14.
e—Brezposelnost Pri celjski borzi dela
je bilo 10. t. m. v evidenci 415 brezposelnih (228 moških in 187 žensk) nasproti 306 (154 moškim in 152 ženskam) dne 30. oktobra. Delo dobijo 4 drvarji, 2 hlapca. 6 kuharic, 3 služkinje, 2 kmečki dekli m 1 natakarica.
e— Dve aretaciji. Celjska policija je aretirala 35-letnege lesnega manipulanta Avgusta V., ki je v ljubljanski okolici pone-veril 20.000 din. Izročil: so ga upravi policije v Ljubljani Po'iciia je v Celju aretirala tudi 32-letnega brezposelnega delavca Oskarja Olamo. ki je ukradel več koles v Laškem in Celju Izročili so ga so-difču Ceijska policija ie razkrila vse v zadnjem času v Celju izvršene tat\ine.
Iz Maribora
a— N8 predni akademski starešine »Jadrana« in »Triglava« bodo imeli svoj redni družabni sestanek v torek, 12. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela »Orel«. Predaval bo g. urednik Ivo Lapajne o zgodovinskem ki geopolitičnem pogledu na sedanjo Evropo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
a— Lepo uspel spominski večer Jadranskega dne V proslavo znamenitega zgodovinskega dogodka, ko so ob našem sinjem morju prvič zaplapo'ale naše narodne tro-bojnice. so priredili združeni odbori Jadranske straže v Mariboru v okusno okrašeni spodnj, kazm^ki dvorani lep spom;n-ski večer ki je združil zavedne člane Jadranske straže in tudi druge prijatelje našega morja Prisrčno sp< minsko pr reditev sta poset;!a med drugim tud1 mag;stratni direktor RodošeA- kot zastopnik mestne občine in sresk načelnk za Mar bor desni breg s Leoj>old Fiietz Spominsko besedo je spregovori' pred<iednik Oblastnega odbora JS g dr Franjo hpold ki je v za-n osni h besedah prikazal važnost zgodovinskega dne za našo državo ko so njene zastave prvič za vihrale ob svobodnem Jadranu. ki mu moramo posvečat; vso svojo pozornost in vs< ;skrtno hvbezen Topla beseda je vzbudila od< brcanje vseh navzočih. Na sporedu je bila tudi recitacija g.
Lukeša o pesmi o morjn, uspešni solistični spevi gdč. I. Vaudove in g. J. Dovjaka, ki ju je smiselno spremljali na klavirju prof. Vrabec Ubrano so zapeli nekateri primerne pesmi naši vrb pevci mornarji. Vsi sodelujoči so billi deležni iskrenega priznanja in gre vrlim prirediteljem toplo priznanje za lepo spominsko prireditev.
a— Drevi ne bo premiere. Zaradi spremembe v repertoarju drevi ne bo napovedane premiere znane operete »Na cesari-čin ukaz«, ampak predstava M. Gorkega slika »Na dnu« za abonente reda A Pač pa bc premiera prve letošnje glasbene predstave v četrtek 14. t m. Cesarico predstavlja igličeva cesarja Kamuščič gardne-ga oficirja Konrada Manovskij. njegovo izvoljenko Linčkc Lubejeva, njegovega tekmeca Tonija Harastovič. lahkoživega Bikovca P Kovič. razen tega sodelujejo še Starčeva. Kovičeva, Rasberger. Cr-nobori itd.
a— Studenški mali harmonikarji imajo 16 t. m v dvorani Liudske univerze v Studencih svoj nastop v prid revnim pod-mladkarjem RK in JS v Studencih Dobra studen:ka srca na plan!
a— Ljudska univerza Ljubljanski novinar g. Karol Kocijančič bo predava! jutri, v sredo ob 20. o planinah v cvetju Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike v barvah.
a— Starček naprden na cesti Ko se je vračal 60-letni Janko Belinar iz Limbuša v Pekre, sta ga neznana napadalca pobila s kolom, da je starček obležal s hudimi poškodbami na cesti Prepeljali so ga v bolnišnico Orožniki so oba napadalca zajeli
in ju izročili sodišču Starčka sta napadi« brez vzroka.
a— Procesijo sta motila in grobove sta poškodovala Orožniki so ovadili nekega Karla M. in Antona K. iz Cogetinoev, ker sta motila procesijo in ker sta pri Sv. Antonu v Slovenskih goncah poškodovala grobove s tem. da sta lomastila po grobovih in da sta prevračala sveče. Pri zaslišanju sta oba izpovedala, da sta bila pijana in da nista vedela, kaj počenjata.
a— čigavo je kolo? V Ulici kraljeviča Marka so našli kolo znamke »Standart« Lastnik ga dobi na policiji.
ar— Polno sumljivcev. Po mestu in na periferiji so izvedli organi mariborske policije temeljito racijo. Zajeli so 30 sumljivcev. ki niso vedeli pojasniti, s čim se prav za prav preživljajo. Nekateri so bili pridržani v zaporih, druge so odpravili v domovne občine.
a— Nepravilne informacije. 66-letni Tomaž Mikša iz Poflancev je bil včeraj dopoldne obsojen pred tukajšnjim okrožnim sodiščem na 14 dni zapora, ker je v nekem pismu, ki ga je poslal svojemu sinu čez mejo. napačno prikazal razmere pri nas.
a— Na tuj račun do špecerijskega blaga. 32-Ietna Helena Skledar ie nekajkrat dobavila pri nekem slovenjebistriškem trgovcu razno špecerijsko Wago na račun nekega premožnega posestnika iz Ritoznoja Zadeva pa je prišla kmalu na dan in je bila Skledarjeva včeraj dopoldne zaradi tega pred tukajšnjim malim kazenskim senatom obsojena na 4 mesce strogega zapora in globo 180 din.
darstvo
Prevod In oskrba z meko
1% provizija za Prevod pri nakupu m
že v petkovi številki smo objavili dopis iz vrst trgovcev z deželnimi pridelki in mlevskimi proizvodi glede poslovanja Prevoda (banovinskega prehranjevalnega zavoda z moko). Prej so veliki trgovci lahko svobodno kupovali mlevske izdelke pri svojih mlinskih zvezah, zdaj pa so dobili obvestila iz mlinov v Vojvodini, da za dravsko banovino ni več prevoznic, pri Prevodu pa so izvedeli, da si bo-o mogli odslej nabavljati moko le pri njem proti plačilu l°/0 provizije in da morajo s krušno moko vred jemati tudi moko »0« v razmerju, kakor se melje.
Razumljivo je, da je ta zahteva trgovce zelo presenetila, morda še bolj pa je presenetila konzumente. Namen »Prevoda« bi moral biti, da omogoči čim cenejšo oskrbo prebiva Latva z najpotrebnejšimi živili. Dozdaj pa se vsaj pri moki kaže poslovanje Prevoda predvsem v tem, da pobere l°/o provizijo. Trgovci bodo tudi v bodoče kupovali moko pri svojih mlinih, s katerima so bili doslej v zvezi, toda le z dovoljenjem Prevoda, ki za to dovoljenje pobere l°/o provizijo od fakturne vrednosti.
Konzumenti se pogosto pritožujejo, da je pri oskrbi prebivalstva z živili preveč posredovalcev. Moko so doslej uvažali iz Vojvodine veletrgovci, ki so blago prodali detajlistom, ti pa potrošniku. V to vrsto posredovalcev se je brez potrebe še vrinil Prevod, ki dobi 1% provizijo. Ta provizija bo glede na velike količine, ki se vsako leto prodajo, prinesla Prevodu znatne dohodke. Ni pa s tem delovanjem Prevoda olajšana oskrba Slovenije z moko. Če je namen formalne koncentracije vse trgovine z moko pri »Prevodu« le ta, da se uvede potrebna kontrola, potem bi zadostovalo, če bi se izdajala prevozna dovoljenja in bi Prevod za izdajo takega dovoljenja računal pristojbino v skladu s stroški, ki jo povzročajo ti posli, ne pa provizijo, ki bo prinesla velik dobiček in ustvarja le nov znaten strošek za trgovino.
Zahteva Prevoda, da mora kupec moke vzeti poleg krušne moke ustrezajočo količino bele moke, je postala z najnovejšo uredbo o ureditvi prodaje blaga., o kateri smo poročali v nedeljski številki, brezpredmetna, kajti po tej uredbi je prepovedano pod grožnjo kazni do 6 mescev odnosno globe do 100.000 din, proizvajalcem, trgovcem in vsem drugim prodajalcem vezati prodajo posamezne vrste blaga iz čl. 1.
oke povzroča nepotrebno podražitev
uredbe o pobijanju draginje na oaKup druge vrste blaga, pri čemer velja izjema le za blago, ki se po svoji naravi ne more ločeno prodajati, kar pa ne more veljati za moko. Opozarjamo tudi vse ostale trgovce, da je uredba o ureditvi pro-a je blaga, ki vsebuje gornje določilo, stopila v veljavo že v »oboto 9. novembra ko je bila objavljena v »Službenih novinah« m se vsakdo kdor bi vezal prodajo krušne moke s prodajo ustrezajoče količine bele moke izpostavlja hudim kazenskim sankcijam, ki jih predvideva ta uredbo.
Zakaj je preveč bele moke
Da je v prometu preveč bele mone, je deloma posledica okolnosti, da so se trgovci in konzumenti pred uvedbo enotnega mletja založili predvsem z belo moko v pričakovanju, da se bo glede na uvedbo enotne krušne moke predvsem podražila bela moka. Pred uvedbo enotnega mletja so, kakor znano, vojvodinski mlini silili s prodajo krušne moke in so zahtevali ravno obratno kakor danes, da mora vsakdo, ki kupi belo moko, vzeti tudi ustrezajočo količino temne moke. Cim pa Je bilo uvedeno enotno mletje moke, je povpraševanje po beli moki na mah popustilo, saj so se konzumenti prej v znatni meri založili.
Drugi razlog, ki povzroča prekomerno ponudbo bele moke, je v tem, da zlasti vojvodinski mlini v nasprotju s predpisi uredbe o oskrbi prebivalstva in vojske s kruhom meljejo 20 do 25o/0 bele moke, medtem ko bi smeli mleti le 10®/o. Na ta način dosežejo pri mletju mnogo večji zaslužek. Vse to se dogaja, čeprav predvi-1 deva uredba o preskrbi prebivalstva in voj-; ske s kruhom najstrožje kazenske sank-j cije ravno za mline, ki bi mleli pšenico j drugače, kakor je predpisano (z zaporom j do enega leta in globo do 500.000 din). Kontrola mletja pa se ne izvaja v mlinih, temveč z analizo moke, pri čemer pa se ne da točno določiti, ali je mlinar mlel 1-ali 20% bele moke.
Tretji razlog za veliko ponudbo bele moke pa je previsoka cena moki, kakor tudi pecivu. Ce bi se naši peki odločili, da bi ! pekli naprej belo pecivo po stari ceni 0.50 ' din, toda v manjših komadih, bi bil gotovo konzum belega peciva večji kakor zdaj, ko stane žemlja 1 din, kar je tudi glede na težo preveč.
Vprašanje ftagmjskih do* klad zasebnih nameščencev
Na kr. banski upravi je bila včeraj poravnalna razprava, ki so se je udeležili zastopniki delodajalskih in nameščenskih organizacij ter zastopniki Delavske zbornice in Zbornice za TOI. Poravnalno razpravo je sklicala kr. banska uprava zaradi ureditve vprašanja dravinjskih doklad zasebnim nameščencem. Naaneščanske organizacije so namreč predlagale, da se od 1. novembra 1940 dalje izplačujejo vsem nameščencem brez razlike draginjsike dokla-de po višini plače od 10 do 50°/c, posebne draginjske doklade za poročene nameščence in trinajste plače v višini enomesečnih prejemkov. Po dveurni debati je bila poravnalna razprava odgodena, ker so zastopniki delodajalskih organizacij ugovarjali, da v smislu uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsoništvu niso sporne stranke in da zato tudi nimajo pooblastila, da se r. zastopniki nameščenskih organizacij sporazumevajo. O ugovoru zastopnikov delodajalskih organizacij bo odločevalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Gre za načelno vprašanje, da li je za ureditev tega problema potieb-na uredba kr. vlade ali ne. Na Hrvatskem so bile nameščenske doklade urejene s ba-dovo uredbo, ker ima Hrvatska v tem pogledu avtonomijo.
Prijava zalog premoga
Urad za kontrolo cen objavlja: V uredbe o kontroli zalog blaga od 15. junija t. 1. so vsi rudniki, uvozniki in trgovci dolžni prijaviti uradu za kontrolo cen v I Beogradu najpozneje do vsakega 5. v me-j scu svoje zaloge premoga po stanju ob koncu prejšnjega mesca. Zaloge je treba prijaviti v tonah, in sicer posebej za: 1) šleski premog, 2) črni premog domačega izvora, 3. črni premog tujega izvora, 4) koks domačega izvora, 5) koks tujega izvora, 6) briket domačega Izvora, 7) bri-ket tujega izvora, 8) rjavi premog domačega izvora. 9) rjavi premog tujega Izvora. 10) lignit in 11) lesno oglje. Rudniki morajo obenem prijaviti tudi svoio mesečno produkcijo in prodajo v tonah, in sicer prav tako ločeno, kakor je zgoraj navedeno. Uvozniki in trgovci morajo razen za-1 'og prijaviti tudi količine, ki so jih kupili
ali prodali v teku mesca, detajHrano kakor zgodaj. Trgovci, ki ne kupujejo premoga na vagone, so prosti te obvezne prijave. Obvezna prijava stopi v veljavo še za stanje na dan 30. novembra t. L
Trgovinski sporazum s Švico
V soboto zvečer so se končala v zunanjem ministrstvu lOdnevna pogajanja, z delegacijo švicarske vlade s sklenitvijo začasnega trgovinskega sporazuma, ki se bo pozneje na podlagi dobi j snih izkušenj izpopolnil in bo dobil dokončno obliko. Novi začasni dogovor sta podpisala v imenu Jugoslavije Milivoj Pi ja, pomočnik zunanjega ministrstva kot šef naše delcgacije. v imenu Švice pa dr. Jean Ebrard, pooblaščeni delegat švicarske vlade za trgovinska pogajanja in šef švicarske delegaciie. Podpisu so prisostvovali člani obeh delegacij.
Nova trgovinska pogodba je sestavni del naših prejšnjih sporazumov (plačilnih in blagovnih). Plačilni promet bo ostal nespremenjen. to se pravi, da se bo še na a-Ije vrtfl e,a osnovi plačevanja medsebojnega izvesa in uvoza z devicami in s pravico Jugo~lavije do izvoznega presežka. Glede blagovnega, prometa pa so določene liste kontingentov, tako za nr*e. kakor za švicarsko blago. Te liste navajajo ne samo dosedanje blago, temveč vpeštevajo tr.di pr lagoditev medsčboine trgov ne novim potrebam sedanjega časa, v prvi vrsti glode surovin. Novi rprrrzum js st.pil v veljavo na dan po. pisa, to je 9. t. m.
Gssjiote?jfi vesti
= Pred'organizacijo domačega trga s koruzo. V zvezi s precuideno uvedbo prisilnega mešanja koruzne moke s pSenično krušno moko poročajo iz Becgra. a, da bo v kratkem stavljena tudi trgovina s koruzo pod kontrolo Prizoda. Uvedena bo maksimalna cena in možnost prisilnega odkupa od proizvajalcev, kakor je to že uvedeno pri pšenici.
— Zagreb proti ustanovitvi privilegirane uvozne družbe. Poročali smo o predlogu
sveta za zunanjo trgovino, da se za uvozne posle in oskrbo s surovinami ustanovi posebna privilegirana uvozna družba kakor obstoia Prizad za izvorne posle. Sedaj poročajo zagrebški listi, da je predstavnik
banake oblasti banovine Hrvatske na seji sveta za zunanjo trgovino stavil svoj veto proti ustanovitvi take privilegirane uvoz-•e družbe, češ zunanja trgovina je sicer skupna, ni pa skupno trgovinsko poslovanje. Banska oblast smatra naj se izvozna in uvozna trgovina prepustita Prizadu, v banovini Hrvatski pa Pogodu.
-= Naša usnjarska industrija in vprašanje surovin. Pod gornjim naslovom pu-laša »Jugoslavenski Lloyd« poročilo o konferenci usnjarske industrije iz Slovenije v vezi z ustanovitvijo nabevljaine zadruge industrijcev usnja, pri čemer so bili v upravo te zadruge izvoljeni Ivan Majer-ttC (Tržič), dr. Vojko Kliment (Šoštanj), Adolf Mergenthaler (Ljubljana). Tone Knaflič (Kamnik), Ernest Pirich (Ptuj) in Sa^ci Kalin Mokronog). Oloor fco stopil v stike z dobavitelji surovih kož v banovini Hrvatski, ker je slovenska industrija usnja navezana na dovoz surovih kož iz Hrvatske, sicer bo morala ustaviti obratovanje. List končno pripominja, da je tvor-m'f8 usnja g. Savla Kalina v Mckionogu živi di pomanjkanja surovin že ustavila obratovanje. Ta poslednja informacija pa je netočna. Res obstoja občutno pomanjkanje surovin in tudi nevarnost, da bodo morale tvornice sčasoma ustavi'! delo Tvor-nicn g Kalina v Mokrono- j pa še recno obiatuje in ni ustavna de'a.
= Pred Izdajo na^sijnph naredb o kontroli uvoza. Kakor smo že poročali, bo v kratkem izšla naredba o kontroli izvoza lesa in gozdnih proizvodov Sedaj poročajo iz Beograda da bo na podlagi uredbe o kontroli zunanie trgovine izdanih tudi več naredb a katerimi ae bo uvedla kontrola uvoza za posamezne skupine blaga. Tako je svet za zunanjo trgovino naročil posebnemu ožjemu odboru da izdela načrte naredb, s katerimi naj se uvede kontrola uvoza premoga, volne, umetne svile, kavčuka, tehnične masti in drugih predmetov. pri katerih se bo pojavila potreba
= Prenos kompeteno izvoznega tn uvoznega odbora pri Narodni banki na direkcijo za zunanjo trgovino. Po informacijah iz Beograda bo Narodna banka s 1. decembrom likvidirala izvozni in uvozni odbor, ko bodo kompetence tega odbora prene-šene na direkcijo za zunanjo trgovino, kjer bo osnovan sličen izvozni ln uvozni odbor, ki bo dajal Izvozna ln uvozna dovoljenja. Ta izvozna in uvozna dovoljenja bodo predložena Narodni banki odnosno devizni direkciji zaradi dodelitve deviz, kolikor jih bo im»la na razpolago. Namer tega prenosa pristojnosti Izvoznega in uvoznega odbora na direkcijo za zunanjo trgovino Je predvsem ta. da so vse kompetence. ki so v zvezi z zunanjo trgovino, koncentrirajo na enem mestu.
= Pojasnilo k prijavljanju zalog kož in usnja. Urad za kontrolo cen je kot dopolnitev k svoji objavi o prijavljanju zalog kož in usnja, izdai tole pojasnilo: 1. Pod obrtnikom-predelovalcem se v smislu objave o prijavljanju zalog kož in usnja razume vsak tisti obrtnik-predelovalec, ki dela tudi za oskrbovanje industrije, trgovine in drugih obrtnikov, ne glede na predelano količino. 2. Obrtniki, ki kupujejo od svojih strank surove kože zaradi konzerviranja, morajo prijaviti svoje zaloge, če tega konzerviranja ne vrše zato, da bi prodajali blago drugim obrtnikom, trgovinam in industrij cem. 3. Niso dolžni prijaviti zaloge obrtniki, ki konzervirajo surove kože izključno za svojo lastno uporabo in za zamenjavo s predelanimi kožami, dalje opankarji, če ne prodajajo kože drugim opankarjem in tvrdkam. Obrtniki, ki so dolžni prijaviti svoje zaloge v smislu tega pojasnila, se morajo ravnati po določilih, ki jih je izdal urad za kontrolo cen 3. t m. — Urad je izdal še naslednje pojasnilo: 1. Vsi mesarji in klobasarji ter podjetja mesne industrije, ki konzervirajo kože, so dolžni prijaviti svoje zaloge 2. Obrtniki in predelovalci surovih kož, ki oskrbujejo industrijo, trgovine ali druge obrtnike, ter delajo z najmanj 6 pomožnimi osebami, so dolžni prijaviti svoje zaloge usnja. Vsi trgovci, ki oskrbujejo druge trgovine in industrijo z usnjem, morajo ne glede na to, ali se njihova protokolacija glasi na trgovino na debelo ali na drobno, prijaviti svoje zaloge usnja. Osebe, ki so dolžne prijaviti zaloge usnja v smislu tega razglasa, se morajo v celoti držati določil, ki jih je izdal urad za nadzorstvo nad cenami v Beogradu. Prijave je predložiti neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu do 5. v mescu za stanje zalog ob koncu prejšnjega mesca. Osebe, za katere velja ta oojava. morajo predložiti prvo prijavo o stanju zalog dne 31. oktobra najpozneje 15 t m., če tega še niso storile.
— jfova maksimalna cena za mleko na Hrvatskem. Poročali smo o konfliktu zaradi cene mleku v Zagrebu, kjer je Zveza mlekarskih zadrug Gospodarske sloge povišala ceno od 3 na 4.50 din navzlic maksimiranju cene na 3 din, nakar je bil aretiran ravnatelj te zveze Degrešič in poslan na prisilno bivanje v Dolnji Lapac. Sedaj noročajo iz Zagreba, da je maksimalna
cena mleku na novo določena na 3.50 din
za liter. O tem je bilo mnogo posvetovanj. Nova cena je bila določena na posebni konferenci pri banski oblasti, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik vlade dr. Maček in velja za čas od 15. t.m. do aprila 1941. Za proizvajalce je določena odkupna cena v prvem rejonu na 2.60 (doslej 2.10), v drugem rejonu na 2.50 (2), v tretjem na 2.40 (1.75) in v četrtem na 2 din (1.50) za liter. Na mesto obolelega dr. Kodrnje je za komisarja pri Zvezi mlekarskih zadrug Gospodarske sloge postavljen dr. Hor-« vat, ravnatelj gospodarske šole v Križev-cih.
Borze
11. novembra
Na beograjski borzi so se danes grški boni trgovali do nespremenjenem tečaju 43, bolgarski klirinški čeki na po 52.08.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda Dri stalni tendenci notirala 444
—	446 (v Beogradu ie bil pr mat do 444). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Dač Da ie Drišio do Drotne-ta v delnicah TrboveM^ke do 347.50.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.15
—	178 35. New York 4425 — 4435. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.61 — 219.81. New York 54S0 — 5520. Curih 1271.10 — 12n 10.
Curih. Beograd 10. Pariz 9 9: 50. T en on 17.10. New York 431. Milan 21.7750. Madrid 40. Berlin 17°^
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote Vojna škoda 444 — 446, 4% agrarne 55 cen., 4% severne atrame 52 50 — 53 25. 6n/n beg uš':e 78 bi.. 6% dalm agrarne 71 b".. 6°'o šu n ke 71 bi.. 7% stabiliz. 93 den.. 7% in- e^t. 98 den . 7% Seligman 101 den.. 7°/o Blair 94
—	95.50. 8°'o Blair 100 den.: d"l^:ce: Narodna banka 6450 bi. PAB 192 den. Tr-boveliska 347.50 — 350 (347 50^ Secirana Osijek 650 den. Oeeania 700 d?n..
Beograd. Voina škoda 444 — 445 (444), 4% agrarne 58 den.. 4% severne ag-^rne 53.25 den.. 6% begluške 76 50 bi. 6% dalm agrarne 69.50 — 70 (69.50). 6°'« švmske 69.25. 7% invest. 99 50 — 100 50. 7*/« S^lis?-man 100 den. (100 50). 8°/n Bla;r 10T den., PAB 195 den. Narodna ba^ka 6500 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 315 — 317. Rž: baška 332.50 — 335; ban. 330 — 332.50. Ječmen: baški in sremski 335 — 337 50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška sušena par. Incjija 260 — 262. par. Vršac 258 — 260." M°ka: framko mlin v dunavski ban. brez skupnega davka in vreč, »0« 620 — 640; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davKa ln vreč- 180 Fižol: bački in sremski beli brez vreč 427 50 — 438.50.
Omejitev vožnje z avtomobili je udarec za sejnsarje
Iz vrst sejmarjev smo prejeli ta.e dopis:
Tradicionalni sejem v Zireh se ie vršil ob najlepšem vremenu. Prišli so tudi sej-marji. ki pa so doživeli bridko razočaranje. Javnosti najbrž ni znano, da se sej-mariem ne godi naibolie. Vstanejo že o polnoči naložijo blago na vozila in se odpeljejo na sejem ker ie zadnji čas ob šestih ali pa še prej. ko morajo biti st jni-ce gotove in blago urejeno Nemi'o so bili tokrat presenečeni, ko so iih začeli iavni organi ustavljati sredi noči na cesti, češ da po novi uredbi št. 4. o omejitvi tekočih goriv ne sme nihče z av;oimbi'om na cesto pred šesto uro zjutraj, ob nedel ah in praznikih pa sploh ne! Nekateri so čakali predpisano uro. drugi pa so tvegali kazni in se odpeljali naprej, češ da ne bod čakali na cesti, ko imajo blago naloženo.
Zanimivo jih ie bilo opazovati na sejmišču. Eni so prišli normalno (ti bodo kaznovani). drugi pa sredi d poldneva, ko se je sejem že vršil, zaradi česar so g'av-ni čas zamudili. Le eden se je natančno držal predpisov in naložil blago na vlak nekai dni prei v Ljubljani, ga poslal do Logatca, tam najel voznika že orejšnii dan in prispel srečno na sejem. Nazai je šel po isti poti. Zamudil je s tem pol tedna. medtem ko bi z avtom, ki mu stoji doma v garaži in plačuje zani velike davščine. lahko opravil vse v enem dnevu in z majhnimi stroški.
Nujno potrebno ie torej, da se napravi za sejmarje izjeme in da se j;m dovoH iti po sejmih ob vsakem času. kakor imaio podobna dovoljenja drugi stanovi, ker to je njih kruh. S]>remeni nai se zanie tudi določba da ne smeio iti črez daljavo 50 km. ker seimarii hodiio z enega seima na drugega po vsei Sloveniji. Poznalo se to ne bo toliko pri'uporabi goriva, ker gre tu samo za majhno število avtomobilov. Uredba hoče gotovo zabraniti le luksu-ne vožnje, kar pa za ta primer gotovo ne velja.
S2sssclž€v ^nenavadni človek« v šentpkobu
šentjakobsko gledališče nam pripravlja za otvoritev letošnje sezone novo presenečenje. Tokrat se je izneverilo svoji stari tiadiciji in si izbralo za otvoritveno predstavo delo hrvatskega, ne slovenskega pisatelja. Morda je to odmev one kulturne pogodbe, ki je bila med slovenskimi in hrvatskimi literati o pr-liki izmenjave njihovih želj o tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Pozdravljamo ta korak in želimo, da bi tudi hrvatske amaterske družine posegale po delih slovenskih dramatikov in s tem dcka-:a'e, da besede, izrečene na slovenskem literarnem večeru v Zagrebu, niso bila prazne fraze, temveč so bile porojene iz trdnega prepričanja, da je tako sodelovanje res potrebno. Razumljivo je, da si je naše najboljše amatersko gledališče izbralo prav delo mladega in simpatičnega dramat ka Senečiča, ki si je s svojimi tra-g komedijami utrl pot tudi na odre v tujini ln doživel prav s svojim »Nenavadnim človekom« ogromen uspeh v Zagrebu. Občinstvo tega priljubljenega gledališča, ki sestoji po večini Iz srednjega in nižjega stanu, je dolgo pogrešalo dela, ki bi bilo zajeto iz njegove sredine, poka alo njegovo življenje in njegovo trpljenje ter bilo obenem njegov glas in apel onim, ki si pred njegovimi revami zatiskajo ušesa. Mnogo se danes greši, povsod in ob vsaki priliki Ustanove z najbolj človekoljubnim programom so večkrat le pridobitna podjetja, ki pravi ureditvi socialnih reform le škodujejo. »To dajanje niiloščiae je ne-

zdravo. Nihče ne dela tega zaradi nas, temveč zaradi sebe ... « To so besede ubogega nosača, ki bi sd hotel z delom lastnih rok zaslužiti pošteno kosilo, da bi ga lahko pojedel brez očitkov in oponašanj. Nimajo prav oni, ki trdijo, da je razlaganje te resnice družbi škodljivo, saj so prav taka dela ona sila, ki kaže poklicanim, da zdravijo rane današnje družbe, kje tiče take kužne nevarnosti. Senečičev »Nenavaden človek« je v tem smislu popolnoma pozitivno delo, z zdravo konstruktivno tendenco.
Kostanjar in upokojeni želerničar Ton-kovič, glavni junak te tragikomedije, predstavnik onih, ki tavajo v svojem življenju z zavezanimi očmi in s slepo zaupljivostjo v vsakega, ki jim kaže nasmejano, a večkrat hinavsko lice, propade, ker je to naravni zakon. Mora propasti, ker življenja ne razume. Tako postane žrtev svojega nerealnega optimizma in svoje prevelike zaupljivosti. Dražba zanj nima drugega imena ko »idiot«.
Vera v čistejšo ln pravičnejšo bodočnost, realno gledanje na bodočo ureditev socialnih vprašanj pa veje iz onih mladih sil. ki se ne ustrašijo pred resnico in trenutnimi zaprekami, temveč z nesključeni-mi hrbti slede ravni poti proti resnici in pravici. In prav zaradi te vere je to delo vredno up izeritve. šentjakobsko g^dali-šče bo ž njim gotovo želo velike u^ehe.
E. E.
Bukarešta pred potresnim razdejanjem

'^gJmJ'
M
P®
JSSSSSSr ^t^SLk


Na levi; Poštna palača v Bukarešti — Na desni: Univerza
Z,
Moderno velemesto s kmečkimi prikaznimi — Preteklost rumunske
prestolnice — Slovanski element v Vlaski
živahno in bogato prestolnico kraljevine Rumunije je zadela velika elementarna nesreča. Prva poročila še ne dajejo popolne jasnosti glede obsega potresnega razdejanja, vendar že iz teh vesti laJiko posnamemo vsaj približno sliko o grozotah, ki so se zrušile nad Bukarešto, ki je po svojem velikem prometu, sijaju, bogastvu in živahnosti skoro zaslužila kraseči pridevek
balkanskega Pariza.
Mesto leži v nekoliko dolgočasni, toda silno rodovitni nižini Velike Vlaške ob rečici Dimbovici. Ima preko 800.000 prebivalcev ter napravlja v svojih glavnih ulicah vtis sodobnega velemesta. Ta slika se nudi posetniku seveda pretežno v glavnih ulicah, buljvarih in javnih vrtovih, dočim so stranske ulice in nekatera predmestja prav
tipični Orient
z majhnimi, skromnimi hišicami, obdamimi z vrtovi, s krivimi ozkimi uličicami in vsemi značilnostmi mest južnovzhodne Evropi;. Poleg elegantno oblečene meščanske množice, ki se preliva po velemestnih ulicah, je pogosta prikazen skromni rumunski kmet v svoji beli obleki in črni kučmi, poleg velikega števila avtomobilov se često srečuje preprosta tele ga rumunskega kmeta, ki jo
vlečejo voli.
Največja in najznamenitejša je ulica Zmage, Calea Victoriei, na katero so vsi Rumuni neizrečno ponosni. To je dolga, dasi mestoma nekoliko ozka, ulica na kateri se vrši vse gospodarsko in družabno življenje rumunske prestolnice. Prelep je tudi bulvar Kiseljeva, imenovan na čast prvemu
ruskemu g ub e r n a t o r j n,
ki si je stekel veliko zaslugo za osvoboje-nje Bukarešte v veliki rusko-turški vojni, ki se ji imajo Rumuni zahvaliti za dokončno osvobojen je izpod oblasti polmeseca. Nadaljnja znamenitost mesta so mnoge zelo stare cerkve, ki izvirajo deloma še iz turških časov ter so se ohranile skoro neokrnjene, ker je Vlaška tudi pod Turki imela
nekoliko samostojnosti
pod domačimi knezi. Med temi je omeniti Radu Voda iz 1. 1568, Mihail Voda iz leta 1595., Curtea Ceche iz 1. 1393., v prešlem veku temeljito prenovljena, stara kapela Bucurjeva. najstarejše svetišče Bukarešte.
Kot prestolnica velike in predvsem bogate države, ki je po ruskem osvobojenju do svetovne vojne skoro ves čas uživala mir ter se ie lahko
svobodno razvijala,
ima Bukarešta cel niz velikih impozantnih palač, ministrstev, visokih šol, dvorcev bogatejših bojarjev, kraljev dvorec, dva prelepa parka, od katerih je zgodovinsko znamenit zlasti park Carola I. Pomembne so tudi stavbe bolnic, knjižnjic, raznih dobrodelnih zavodov in drugih javnih poslopij, ki so ustanove
bogatih Rumu nov ter nričajo o velikem domoljubju tega na-
roda, pojava, ki Je v balkanskih prestolnicah skoro nekaj saimo po sebi umevnega. Bukarešta je bila še v 15. veku prestolnica domačih knezov, ki so bili po veliki večini slovanskega porekla, kakor je tudi Vlaška
močno slovanska,
dokler se ni s pritiskom rumunskega življa z gora popolnoma porumunila. Okolico Bukarešte tvori še danes skoro nepretrgan niz bolgarskih vasi.
Sprejem pri Molotovu
Ženske pomagajo premostiti zadrego
Spričo današnjega obiska sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlinu bo gotovo zanimal naše čitatelje opis sprejema na državni praznik v Moskvi.
dražestjo in s prilagodljivostjo svojega duha posredovale stik. Tuje ozračje ie učinkovalo kakor narkotikum. Končno oa je zmagala tudi slovita ruska gostoljubnost ln po nekoliko kozarcih vodke se ie pojavilo veselo razpoloženje.
Moški so to razpoloženje z zadovoljstvom ugotavljali, seveda pa je bila njih drža še vedno hladnejša in mani gibčna nego pri ženskah. Končno iih ie oa le zagrabilo prazniško ozračje, postali so dobre volje, poglabljali so se brez ostrin v politične razgovore, razgovarjali so se z damami in flirtali z mladimi dek.eti. Si.iaj večera so povečavale številne elegantne uniforme. Prišla sta celo dva ruska maršala. ki sta si v nekem kotu krepko nazdravljala z vodko.
Ko je bila dvorana že gosto napolnjena, so se odprla krilna vrata v sosedno koncertno dvorano. Množica se je polagoma vsipala vanjo. V dvorani so bile številne vrste stolov. Beli. rezljani klavir ie bil pripravljen. Le malo gostov ie še stalo in govorilo dalje. Mednje ie spadal tudi angleški poslanik, ki je govoril z vis kim funkcijonarjem zunanjega poverjeništva. Končno oa je utihnila zmešniava glasov, ko ie stopil mladi pianist v dvorano.
Po aplavzu so se gostje zbrali ob mrzlem bifeju. Za šefe misij, veleposlanike, poslanike in njih dame so bili pripravili v posebnem prostoru dolgo mizo. h kateri jih je povabil ljudski poverjenik kot gostitelj.
Neka nemška novinarka opisuje svečani sprejem, ki ga je priredil ruski poverjenik za zunanje zadeve Moiotov ob zadnjem sovjetskem narodnem prazniku.
Prazniku so dajale dopoldne veličastno obeležje velike parade na Rdečem trgu v Moskvi. Za zvečer je zunanji komisar povabil tuje dipomate in novinarje k velikemu sprejemu. Proti 22. so drčaie limuzine z diplomatskimi ševilkami po cestah do palače v Spiridonjevki, kjer se vršijo vse svečane prireditve zunanjega poverjeništva.
K vsakemu vozu, ki ie prispel, ie pritekel galoniran služabnik in mu odprl vratca. Povabljenci, ženske in moški, so stopali po širokem, s krvavo rdečo preprogo pokritem stopnišču navzgor, ki i e na njegovem koncu stal ljudski poverjenik, da bi pozdravil svoje goste. Prihajajoče ie meril s kritičnimi pogledi. V njegovih očeh je bilo videti nekaj skepse. kakršno imajo včasih oficialni gostitelji do svojih gostov, o katerih ne vedo. da-li prihajajo zavoljo vljudnosti ali zavoljo prisrčnosti, zavoljo radovednosti ali zavoljo prijateljstva.
Rusi so stali nekoliko sami zase. Samo šef ruskega protokola, tipičen Rus. ki je njegov poklic, da zabava družbo in skrbi za nje dobri počutek, se je gibal z vljudnim smehljajem od drugega do drugega. Njegova poklicna ljubeznivost in ne nazadnje tudi lahketnejši nastop žensk sta malo zakrivala zadrego, ki se umevno pojavlja ob srečanju dveh tako nasprotujočih si svetov, kakršna pač predstavljajo koloni ja tujcev in Rusi. Nadih medsebojno neznanega pa ie učinkoval na zadnje zelo vzpodbudno. Bile so ženske, ki so s svojo
Chamberlainova tragedija
Kakor je poročalo »Jutro« že v svoji pone-deljski izdaji, je po kratkem hiranju umrl na svojem domu v Hachfied Houseu blizu Odliama. bivši angleški min. predsednik Neville Chamberlain. Njegova smrt je nedvomno tudi posledica velikih razočaranj, ki jih je doživel v zadnjih letih svojega življenja. Pokojni državnik je učakal 71 let
Zmaga do aprila I94I
Kodanjski dnevnik »Berlinske Tidende« objavlja razgovor svojega poročevalca z nemškim propagandnim ministrom drjem Gobbelsom. Minister je izjavil, da bo dobila Nemčija vojno z Anglijo najpozneje do aprila 1941. Spomladi se bo položaj iz temeljev predrugačil in ne bo več govora samo o petdesetodstotni zmagi.
Madžarska družba za prekomorski promet
Pod naslovom »Madžarska transatlant-ska družba za svobodno plovbo« je bilo v Budimpešti osnovano društvo s kapitalom pol milijona pengov.
Rumunski kmetje
Prizor iz rumunskega vaškega življenja
Smrt senatorja Pit linam
1
V Ameriki je zadela kap senatorja Pit t mana, ki je bil predsednik odbora za zunanjo politiko v ameriškem sena£u
Potres povzročil električni fenomen
V bližini Imole v Italiji so opazili nedavno tega svojevrsten pojav. Vrhovi lesenih drogov električnih vodov so zoglie-neli, porcelanski izolatorji so zaostali rdečkasti. Pojav je trajal s presledki kakšni dve uri navzlic dežju. Ves ta čas so ostale številne hiše in ceste brez električnega toka.
Sprva so mislili, da je vlaga vzrok tega pojava, znani raziskovalec in napovedovalec potresov Bendandi v Faenzd pa spravlja pojav v zvezo z lokalnimi potresnimi dogodki in navaja, da nasta.iaio takšni pojavi pogostoma v takšni zvezi. Res je. da so seizmografi ob istem času zabeležili zemeljske stresljaje. ki jih oa ljudje nia> čutili.
Galvanijevi potomci
Pred kakšnimi sto leti. ko je bila Benečija še avstrijska, se je neki potomec znamenitega italijanskega raziskovalca Gal-vanija naselil v vasi Kerčmanu pri Olo-moucu. Njegovi potomci 90 revni ljudje.
Pred dvema letoma je ena med njimi. Marija Galvanijeva, zvedela, da je njena sestrična v Prostejovu umrla in zapustila hišo. polje ter denar v hranilnih knjižicah. Po oporoki bi pripadlo vse to imetje neki ženski, pri kateri je sestrična prebila zadnja leta in ki io ie negovala. Svoje sorodnike je bila oporočnica prezrla. Galvanijeva je vložila tožbo, v kateri je zaht vala, naj bi ii priznali zapuščino. Toda vse tri instance so to zahtevo zavrnile.
A N E K
T A
Poznejši gledališki ravnatelj v Kas~elu Wohlstadt si ie v mladih letih nekoč kot Othello pozabil roke pobarva'i črno. Ko je stopil takšen na oder. je bušnilo občinstvo v homerski krohot. Wohlstadt pa si je znal pomagati. V prvem odmoru si je iz gledališke garderobe preskrbel svetlo rožnate rokavice in jih nataknil na roke. ki si iih je dal med tem črno poba vati. Z velikim dostojanstvom ie stopil v naslednjem dejanju na oder slekel ie rokavice — in občinstvo ie njegovo duhovitost sprejelo z gromkim aplavzom.
VSAK DAN ENA
Sodnik: »In kaj ste slišali med tepe-iem?«
Priča: Par prav krepkih zaušnic.«
(»Judge«)
H. Adams
Detektivski roman
»Kaj ste videli na svoje oči? Ali ste videli tisto, za kar gre, ali pa niste videli.«
»Videl sem, kako je stopila v sobo.«
»Saj to je sama takoj priznala.«
»A šele potem, ko sem jo jaz prisilil. Ostro serti jo pogledal, kajti vedela je, da sem jo opazoval.«
»Pa je vendar dejala, da se ji je nekaj utrgalo pri spodnjem perilu Od gospodičen človek konec koncev ne more terjati podrobnosti o teh rečeh, kadar moški poslušajo.«
»Videl sem, kako je stopila iz sobe. Zelo se ji je mudilo in vrnila se ni več k ostalim, ampak se je splazila nekam po hodniku.«
»Torej mislite, da je šla skrit ukradeno ogr-
»Tako nekako je menda bilo,« je s klavrnim
glasom odvrnil Peter.
»Kar v glavo mi ne gre.« je menil Bickerton in zmajal z glavo. »Zdi se mi, da se nekoliko zanimate za gospodično Ormesbvjevo; opazovali ste 30
natanko —«
»To priznam.«	. , . ...
»Nu prav. Videli ste torej, kako ]e stopila v sobo in kako se je vrnila iz nje a drugi, ki niste talko pazili nanje, so mogoče delali isto. Judy Bar-
rettova mi je pripovedovala o Karolini Ormes-byjevi. Proti Judyji se je v stiski pokazala pravo tovarišico, in dekle, ki tako ravna, ne krade biserov.«
»Kako rad bi se pridružil vašemu mnenju, pa se na žalost ne morem.«
»Če se dekle plazi po hodniku, je po mojih mislih tudi lahko namenjena v skriven kraj, ki je vse pripravnejši od odprte spalnice, ako si hoče kaj popraviti pri spodnjem perilu. Judy bi položila zanjo roko v ogenj.«
Kar razgrel se je bil, Peter pa je še vedno majal z glavo. »Gospa Barrettova vam je utegnila povedati marsikaj, stavim pa, da o nekih važnih rečeh ni govorila z vami.«
»Kako mislite?«
»Najbrže vam ni povedala, da je Karolina Or-mesbyjeva tista, ki me je omamila, nato pa iz-kušala dobiti od mene štirideset tisoč funtov odkupnine.«
»Tega menda ne pravite zares?«
»Kar živim, še nisem govoril bolj resno kakor zdajle. Po glasu sem jo spoznal, in če zaprem oči, jo vidim in slišim v njeni preobleki. Pokazal sem vam rutico, ki jo je izgubila; podobno rutico je izgubila tudi pred sobo gospe Neilsonove. Evo ju obeh.«
Pokazal mu je obkvačkani stvarci z uvezeno začetnico. »Razen tega imam pa Se druge dokaze,« je nadaljeval.
Bickerton ni vedel kod ne kam. »To kaže, da utegne biti gospodična Ormesbyjeva zapletena v
vašo pustolovščino,« je dejal, »ne dokazuje pa še, da bi bila ukradla bisere.«
»Videl sem jo, kako je stopila v sobo in kako jo je spet zapustila ter odšla v svojo lastno spalnico.« je rekel Grey; »ona je tudi dama, ki je izgubila svoj denar in sklenila oropati kakega bogatina, da si nadomesti škodo.«
»Kdo vam pravi, da je izgubila svoj denar?« je vprašal Bickerton.
»Sama mi je povedala, ko sem bil njen ujetnik. Skrbniki njihovih premoženj so opeharili njo in tri njene prijateljice. Njeno imetje je šlo po zlu zaradi špekulacije s kavčukovimi delnicami, jaz pa sem se bil s kavčukom opomogel, zato me je izbrala za žrtev. Vse to bi ji bil rad odpustil, kajti menil sem, da je bila nepričakovana izguba prehuda zanjo in si ie domišljala, da imam po kdo ve kakšni poti prav jaz njen denar v rokah Nadalje sen} ji dolžnik za to. da me niso ujeli na tiste honduraške limanice. kot ste nedavno sami ugotovili. A kaj, če bi bila zdaj poizkusila z biseri. ker se ji z menoj ni obneslo? Ker ne bi bila mogla zlahka priti do bankovcev? Kaj naj storim?«
»To je vražja istorija.« je rekel B:ckerton »Kar verjeti ne morem. Vendar — ali ji nočete dati možnosti, da vse pooravi? Recitp ji. da vesfe vse in da boste molčali, če vrne ogrlico.«
»To priložnost sem ii že davno dal. ko sem ubranil, da prvo noč ni bilo preiskave.«
»Že vem, kai nama je storiti!« je vzkliknil Američan. »Vprašal bom Judyjo. Seveda ji ne bom povedal vsega, kar ste mi pravkar zaupali, a zve-
del bom, ali je prišla gospodična Ormesbyjeva res na nič, in pri tej priliki doženem morda še kaj koristnega.«
»Kaj bi le doganjali?« je z grenkim smehom vprašal Grey. »Mar še niste opazili, da je Judy, kakor jo imenujete, ena izmed prijateljic, ki so ji pomagale, ena tistih štirih, ki so me omamile in ki so po vsem, kar veva, zapletene tudi v tatvino ogrlice?«
»Bodite previdni, človek!« je rekel Bickerton. »To govorite o dami, ki jo mislim vprašati, ali hoče postati moja žena.«
»In prej sva govorila o gospodični,« je Grey dodal, »ki jo mislim jaz takisto vprašati, ali hoče postati moja žena. Mar naj se oženiva z zločin-kama?«
Moža sta razburjeno gledala drug drugemu v oči in nekaj časa nista črhnila besedice.
»Nikar še nič ne ukrenite,« je nazadnje hrioavo rekel Bickerton. »Vse to moram najprej dobro premisliti.«
27
Vera Masonova ni bila izmed tistih deklet, ki se brez boja vdado v poraz. Peter ni bil obvisel; hlastnil je bil po vabi, a popadel ni bil. Morala je torej znova poizkusiti. Stala je sredi terase in videla na obeh koncih gospode, ki so se resno razgovarjali. Peter Grey in gospod Bickerton sta bila na enem koncu, skupina štirih častnikov pa na drugem.

Spomin na »timočko buno"
Patrioti čne svečanosti v Za ječaru — Pomembne besede predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča
V nedeljo so odkrili v Zaječarju spomenik radikalom, ki so bila L 1883 obsojeni kot kolovodje znanega timoškega punta. O kritje je bilo zelo svečano ter ga je izvr-Sil predsednik vlade Cvetkovič, ki je imel ob tej priliki daljši govor o pomenu, sadovih in žrtvah timoškega upora. O novem spomeniku je dejal, da je »dokaz, da je mogoče samo svobodnim državljan°m v svobodni državi Spopolnjevati njen napredek in jo pripravljati za velike trenutke. Spomenik, ki ga odkrivamo govori vsem, cia smo pripravljeni vedno na smrt v borbi za velike ideale svobode in boljšo bodočnost našega naroda. V teh težkih časih je naš narod duhovno zedinjen in prežet neomajne volje braniti za vsako ceno svobodo in neodvisnost domovine. Ko odkrivamo spomenik žrtvam timoškega upora, ponavljamo prisego, da bomo branili vsak čas in proti vsakomur svojo svobodo in svojo domovino.«
*
Tk. zv. timoška buna je važna epizoda iz ustavnih bojev kraljevine Srbije, pod Obrenoviči. Po padcu liberalne vlade Jova-na Rističa je i. 1880 prišel na krmilo države kabinet mlado-konservativcev na čelu z Milanom Piročancem. Nova vlada je šla na volitve koalirana z radikalnimi elementi, ki so prišli kmalu v oster spor z naprednjaki, predstavljajočimi vladno in dvorsko stranko, nasprotno vsakim ustavnim izpremembam in večjim svoboščinam. Tri leta tega boja med radikali, ko jih stranka se je bila organizirala že 1. 1881., in dvorsko stranko naprednjakov, so izpolnjena s samimi razpusti skupščine in novimi volitvami, dokler niso radikali pri splošnih volitvah 1. 1883 popolnoma porazili vlade, ki je kljub 40 od kralja imenovanim poslancem ostala v skupščini v manjšini. Skupščina se je sestala 19. septembra in vlada Milana Piročanca je takoj podala ostavko. Na krmilo je zopet prišel šef li-beralov Ristič, narodna skupščina pa je bila zatvorjena in kralj Milan je odkrito stopil v boj z radikali.
Prvaki radikalne stranke so sklenili po
vsej državi prirediti shode, kjer naj se odločno zahteva izprememba ustave. Padel je tudi predlog za oborožen upor, toda ta predlog pri sestanku ni pnsel v razpravo. Vendar je ta glas razpihal Iskro upora in vlada je takoj odredila, cia naj se ljudstvu pobere vse orožje. V timoški pokrajini se je to pobiranje vršilo zlasti brezobzirne in začeM so se množiti krajevni nemiri, ki so zavzemali čedalje bolj resne oblike. V Knjaževcu Ln še ponekod je ljudstvo samo vzelo oblast v svoje roke, nakar je vlada proglasila 21. oktobra izjemno stanje, ustanovila preki sod ter poslala vojaško nad vstaše. Stroški za te vojne odprave so bili naloženi upornim okrajem.
Upor je bil zadušen v desetih dneh, kajti vstaši se po orožju in po organizaciji niso mogli meriti z redno vojsko. Mnogo vsta-šev je bilo pri tem ujetih, nakar so prišli pred izjemno sodišče. Konec oktobra 1883 je vlada ukazala zapreti ves radikalni glavni odbor. Zaporu se je bil Izognil edino Ni-kola Pašič, ki je pravočasno izvedel za vladni ukrep ter se s čolnom prepeljal preko Save na avstrijsko stran, člani radikal-skega glavnega odbora so bili postavljeni pred preki sod v Aleksincu, kjer pa se je izkazalo, da niti eden član odbora ni imel nikake zveze z vstaši, z edino izjemo Ni-kole Pašiča, ki je kmetom svojega volilnega okraja priporočal, naj ne oddado orožja Zato je bil z dvojico tovarišev obsojen na smrt. dočim so ostali člani glavnega odbora dobili od 5 do 7 let ječe, nekaj jih je bilo tudi oproščenih. Vendar smrtna kazen nad obsojenci ni bila izvršena, pač pa je bilo ustreljenih 21 vstaških voditeljev. Na smrt je bil obsojen tudi radikalni prvak še danes živeči šef radikalne stranke Aca Stanojevič, ki pa je z nekaj tovariši pobegnil v tujino. Pomilostitev begunov je sledila šele 1. 1887 in 1889, ko se je vladajoča stranka kompromitirala s porazom pri Slivnici Poraz radikalov je bil v svojem bistvu njihova zmaga in srbski narod se je trumoma pridruževal radikalom, ceneč njihovo ljudsko delo. Dinastija Obranovičev pa je vedno bolj izgubljala tla pod nogami.
m narodnega delavstva
Krasno uspela skupščina delegatov Narodne strokovne
zveze iz vse Slovenije
Celje, 11. novembra
V Narodnem domu v Celju je bilo v nedeljo dopoldne delegatsko zborovanje Narodne strokovne zveze (NSZ), ki se ga je udeležil skoraj ves izvrševalni, upravni in nadzorni odbor ter okrog 50 delegatov podružnic.
Predsedniško poročilo
Predsednik g. Tine Zupan z Jesenic je v začetKu pozdravil vse deiegate ter zastopnike oblasti in tiska, nato pa so vsi udeleženci z enominutnim moikom počastili spomin v preteklem poslovnem letu umrlih tovarišev. Predsednik je v svojem poročilu navedel, da je bila NSZ kot ena vodilnih strokovnih organizacij v Sloveniji zastopana pri reševanju vseh aktualnih delavskih vprašanj, pri mezdnih gibanjih, sklepanju kolektivnih pogodb itd. ter je izvršila ogromno delo. NSZ je znatno napredovala in je dobila šest novih podružnic, ki so vse aktivne in iniciativne ter so pripomogle k izboljšanju položaja delavstva na svojem področju. V zadnjem času je NSZ sama sklenila šest kolektivnih pogodb in sodelovala pri skoraj vseh ostalih 110 kolektivnih pogodbah. NSZ je v svojem konstruktivnem delu dajala podružnicam tudi pobude za prirejanje predavanj. Jeseniška podružnica je priredila strokovno šolo, kakršna bi bila potrebna tudi v drugih krajih, število obratnih zaupnikov NSZ se je lani povečalo in je ostalo letos nespremenjeno NSZ je dobila tudi zastopstvo v n. delavski skupini in v glavnem odboru Bratovske skladnice. NSZ si je pridobila mnogo zaslug za povišanje mini; :^aiiiih mezd. Organizacija stoji trdno na braniku za naše delavstvo ter za našo domovino in našega kralja.
O programu in delu NSZ
Posle vodeči podpredsednik g. dr. Jože Bohinjec je očrlal načelne in ideološko-pro-gramatične smernice NSZ. Poudaril je, da mora biti vse delavstvo danes strnjeno ter mora gledati trezno na narod in državo. NSZ je delavska organizacija z narodnim delavskim programom in samoniklimi načeli. Svarimo delavstvo pred demagogijo, prrk :?uškimi gosli in nepremišljenimi dejan U. Pomoči ne smemo pričakovati od zunaj temveč od nas samih. Trdno verujemo v veliko bodočnost slovanstva. V vseh slojih mora biti razvita ljubezen do naroda in države in do delovnega človeka. Vsi se moramo zediniti v borbi proti materia-lizmu. ki ruši enotnost duha in socialni red. Delavstvo mora nositi v sebi državljanski ponos Narodno delavstvo obrn*;* svoje poglede zlasti na sokolstvo, ki je pok i a?io, da krepi praktični socialni duh med narodom. Za prehod v novo zgodovino se moramo vsi pripravljati strnjeni in složni v pravicah in dolžnostih.
Govornik je podčrtal potrebo ustanovitve socialnih odsekov v gospodarskih zbornicah. Krit.zual je podjetja in delojemalce, ki omalovažujejo ali celo preganjajo delavske strokovne organizacije. Ustanova obratnih zaupnikov je premalo uvaževana in bi morala biti obvezna za vsa podjetja. Vzgojo gospodarstvenikov bo treba spremeniti tako, da bodo že šole vcepile mladini potrebne etične vrline ter krepko socialno in narodno zavednost. NSZ zahteva pravico soodločevanja v vseh problemih, ki se tičejo delavstva. Vprašanju draginje in prehrane posveča NSZ največjo pozornost. Ukrepe proti draginji je treba izvajati energično. Treba je regulirati cene vseh predmetov brez Izjeme, prav tako pa tudi davke, trošarine, tarife itd. Kdor ovira prehranjevalno in socialno politiko, ograža državo v njenih temeljih Nujno so potrebni hitri ukrepi proti brezposelnosti. V ta namen je treba pred/sem mobilizirati kredite borze dela in poskrbeti za porast njenih dohodkov. Socialno politiko je treba decentralizirati Izboljšati je treba položaj rudarskih upokojencev, ki živijo v veliki bedi Treba je izdati zakon o socialni in javni odgovornosti ter ustanoviti zadevna po^bn^ sodišča ki hodo hitro pos^vala. V teh časih je treba preprečiti sleherno
socialno, gospodarsko, moralno ln duhovno špekulacijo, v tem pogledu nudi NSZ obla-stvom vso svojo pomoč. Bodoči družabni red naj vodi slovanski človek s svojimi lepimi lastnostmi ljubezni in dobrote. Potreben je zakon o zaščiti družine. Mladino je treba pritegniti v socialni razvoj našega naroda in države. Ustvariti je treba trden slovenski gospodarski program v okviru Jugoslovenskega gospodarskega programa. Govornikova tehtna Izvajanja so bila deležna navdušenega odobravanja.
Tajniško in blagajniško poročilo
Strokovni tajnik g. Božidar Makše je poročal o izredno uspešnem strokovnem delu NSZ v preteklem poslovnem letu, predvsem njene uspehe pri urejevanju delavskih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, določitvi minimalnih plač privatnih nameščencev, pri socialni zakonodaji, plačevanju delavskih dopustov, v kulturnem udejstvovanju itd. Tajnik je navedel vse obširno delo v korist posameznih strok. Med drugim je tudi naglasil nujno potrebo določitve minimalnih mezd za kvalificirano delavstvo.
Poročilo blagajnika g. Josipa AmbroHča je bilo odraz obsežnega, intenzivnega in uspešnega udejstvovanja NSZ v korist delovnega človeka. Proračun za novo poslovno leto predvideva 8.250 din izdatkov na mesec in 6.899 din mesečne članarine. Primanjkljaj bodo krili s povišanjem mesečne članarine od 7 na 8 din počenši s 1. novembrom. Na predlog predsednika nadzornega odbora g. dr. Jožeta Koviča je prejel izvrševalni odbor razrešnico s pohvalo.
Volitve vodstva
Pri volitvah v smislu novih pravil so bili izvoljeni: v ožji izvrševalni odbor za predsednika Tine Zupan, za posle vodeče-ga podpredsednika dr. Jože Bohinjec, za člane žmavec, Jančar, Hočevar, Ambro-žič, Oven in Novak, v širši izvrševalni odbor Tine Zupan za kovinarsko, Vekoslav Fink za rudarsko, Alojz Kerše za živilsko, Stanko Govc za tekstilno, Maks Tušan za oblačilno, Ivan Vuga za stavbinsko, Filip Jurkovič za papirno in Jančar za lesno stroko ter Franc Kovič kot referent za ^rosveto. V upravnem odboru so vsi člani izvrševalnega odbora, predsedniki podružnic in člani nadzornega odbora. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Kovič, Pivk Sedlar, Primožič in Mlakar.
O glasilu NSZ »Novi Pravdi« je poročal g. Rupnik. Navedel je, da je število naročnikov naraslo in pozval je delegate, da zastavijo vse svoje moči za širjenje tega odličnega strokovnega glasila.
Sklepi in resolucije
Sledili so samostojni predlogi. Na pred- • tog dr. Koviča bo osnovan pri NSZ centralni podporni fond, v katerega se bo stekalo 25®/o čistega dobička vseh prosvetnih prireditev NSZ. Drugi predlog dr. Koviča se nanaša na čim intenzivnejše prosvetno udejstvovanje Narodne strokovne zveze in njenih podružnic. V načelu so bili odobreni tudi organizacijski red in poslovni pravilniki.
Pri slučajnostih se je razvila krajša debata, nakar je bila sprejeta daljša resolucija, ki vsebuje m. dr. naslednje želje ln zahteve:
Delavstvo naj ima svoje zastopnice v javnih korporacljah, ki rešujejo važna socialna, gospodarska in finančna vprašanja. Narodno delavstvo je proti vsakemu dekre-tlranju enotne delavske strokovne organizacije. Narodno delavstvo izraža svoje prepričanje, da je NSZ polnovreden činitelj pri prizadevanjih za izgraditev države ln ureditev socialno gospodarskih razmer. Cas zahteva vsestransko pomlrjenje duhov in več spoznanja nevarnosti, v kateri se gibljeta narod in država. Vsi vzroki draginje in nereda naj se nujno in dosledno odpravijo. Protidraginjske odredbe naj veljajo tudi za najvažnejše poljedelske proizvode. Krizo tekstilnega delavstva, ki je najbolj prizadeto, je treba blažiti z uprav-
nimi, finančnimi ln zakonodajnimi ukrepi. Delovne prilike naj bodo urejene s splošno kolektivno pogodbo. Potrebno je, da Delavska zbornica kot vrhovna delavska usta nova združi v svoji samoupravi vse »meri slovenskega delavskega strokovnega po-kreta. Bedno stanje delavskih upokojencev je treba ublažiti. Izdati je treba uredbo o obveznem sklepanju kolektivnih pogodb. Poenostaviti je treba navodila za
volitve obratnih zaupnikov, podaljšati zaupni ški mandat na tri leta in izdati ukrepe, ki bodo omogočali uspešno delovanje
obratnih zaupnikov. Zahtevamo svobodo zborovanj. Izda naj se uredba o minimalnih mezdah za kvalificirane delavce. Uvede naj se zakonit plačan dopust.
Zborovanje je trajalo tri ure in pol ter je poteklo stvarno in v lepi slogi zastopnikov našega narodnega delavstva.
Operacije v Grčiji in operacije v Egiptu
Polkovnik bolgarskega generalnega štaba v rezervi Gančev objavlja v sofijskem »Slovu« članek o italijansko-grškem konfliktu s posebnim ozirom na položaj Anglije. iz" katerega posnemamo:
»Ker Grčija nI mogla računati niti s pomočjo Jugoslavije, niti z ono Turčije, je torej v prvi vrsti računala s pomočjo Velike Britanije, kakor ji je bila obljubljena z jamstvi z dne 13. aprila 1939. Ona tudi sedaj še vedno računa s to pomočjo. Znano je, da je Grčija Angliji nujno potrebna, ako naj se njeno vojno brodovje svobodno kreta v vzhodnem Sredozemlju. Toda znano je tudi, da Je glavni cilj koncentracije italijanskih kopnih, pomorskih ln letalskih sil Egipt. Tam so zbrane tudi angleške oborožene sile. Ne glede na to, da so te sile
zbrane iz vseh delov britanskega imperija, so še vedno manj številne kakor italijanske. V teh okoliščinah bo torej vsaka pomoč Grčiji dejansko koristila Italiji na njenem glavnem bojišču proti Egiptu. Medtem ko bo na drugi strani Italija nadaljevala s svojo akcijo v Grčiji z delom svoje razpoložljive oborožene sile. bo morala Anglija jemati svoje čete iz Egipta, kjer so že doslej nezadostne. Ako bo torej Anglija delila svoje sile, bo tvegala, da Izgubi bitko na obeh bojiščih: v Egiptu in na Balkanu. Videli bomo. kako bo angleško vrhovno poveljstvo rešilo ta težki problem. V vsakem primeru pa mislimo, da ni verjetno, da bi nnstopile na Balkanu komplikacije ali da bi se vojna na tem področju razširila.«
Vichyjska vlada v borbi s komunizmom
Vichvjski poročevalec budimoeštanske-ga vladnega glasila »Pester Llovd« poroča. da nadaljuje francoska vlada v Vichv-iu z vsemi sredstvi svojo borbo proti komunistom Protikomunistično akcijo vodi osebno notranji minister Pevrouton Oblasti 90 prišle v zadniem času na sled številnim tajnim komunističnim centralam in skoro dnevno se vrste aretacije niiho-vih članov Tako ie bilo na Primer samo v okrožju Loire aretiranih pretekli teden 100 komunističnih agitatorjev v Marseil-leu pa 78. med njimi 13 žensk V okolici Vichyja so hišne preiskave in aretacij" orav tako na dnevnem redu V mestih Cannesu in Niči ie bilo zadnie dni odposlanih v kan cen t raci i ska taborišča 53 osumljenih oseb Posebna taborišča za nozemske in francoske komuniste so bila postavljena zlasti v južni Franciji V Lv-">nu ie odkrila policila talno tiskamo in veliko zalogo komunističnih lepakov
Poročevalec nato omenja da s° komunizem zelo uveljavlja v zadniem času ne
le na nezasedenem temveč tudi na zasedenem ozemlju V Parizu je na primer policija pred kratkim aretirala 615 komunističnih agitatorjev obenem oa odkrila 18 tajnih komunističnih tiskarn Komunistični agitatorji izrabljajo povsod zlasti brezposelnost sološno bedo in nezadovoljstvo ter odoor proti vichvjski vladi. Javnost se komunistične nevarnosti zaveda •n listi nodoiraio protikomunistično borbo vlade. Nekateri listi kakor na primer »Action Francai^e« sodiio da se za ko-mimisfčno prooa?ando ne skrivaj« le bol j še vi šk' elementi temveč tudi pristaši starega demokratsko-iiberalneg* sistema in nekdanje »ljudske fronte« Zanimivo ie da ta list obtožuie celo nekatere levičarske STvreobrniere Vakor z"annga Marcela Dčata ki vodi sicer p~ooa<?ando za Lava! o vo politiko Ba1p <tp ^a »zv^ačno zakulisno igro ki h^ča obnovit-" ljudsko fronto in zanetiti protinarodno revolucijo«.
BELEŽKE
Naša nota v Atenah
Beograjski listi javljajo iz Aten. da je prejela grška vlada noto jugoslovenske vlade v zvezi z bombardiranjem Bitolja od neznanih bombnikov. Grška vlada bo v kratkem odgovorila na jugoslovensko noto. V mer oda j nih grških krogih pravijo. da pooolnoma razumejo smisel 1ugo-slovenske note in stališče jugoslovenske vlade.
Kaj znači narodna solidarnost
Po nesreči ki je zadela junaški Bitolj z bombardiranjem neznanih letal so objavili beograjski listi kratek apel na javnost za prispevke v pomoč žrtvam bombardiranja. Odziv ie bil sijajen. »Politika« objavlja dnevno sezname onih darovalcev ki so svoi prispevek poslali njej Med njimi so naše najvidnejše gospodarske družbe, prosvetne in viteške organizacije, ali tam čitamo tudi imena naših malih ljudi, obrtnikov, služi tel j ev ln cele zbirke nameščencev in delavcev v posameznih podjetjih. Do ponedeljka zjutraj ie dose la samo zbirka »Politike« za vidno višino 615.611 din. Pričakovati je. da bo zbirka dosegla milijon dinarjev, ker prihajajo vedno nove prijave darovalcev.
V	teh težkih časih 1e odziv za pomoč Bitolju več kakor zadovoljiv in dokaz čuta solidarnosti, ki preveva vrste našega naroda.
Nov policijski zakon na Hrvatskem
V	državi še nimamo enotnega zakona o policijskih prestopkih. Pred tremi leti je sicer tedanji notranji minister pred'ožil narodnemu predstavništvu načrt takega zakona, ki pa 1e naletel s pravnega in političnega stališča na najostreišo kritiko in je bil zlasti zaradi odpora Jugoslovenske nacionalne stranke v senatu pokopan Tako so v raznih delih države ostale različne stare policijske kazenske odredbe, ki gredo deloma celo na Bachove čase naz^i. Po uredbi o ustanovitvi banovine Hrvatske je prišlo kazensko pravo za teritorij banovine Hrvatske pod komoe enco hrva ške zakonodaje, ki io. dokler ni sab ra. izvršuje zagrebški ban. Ta je sedai izdal uredbo o policijskih prestopkih, ki izenačuje policijsko kazensko pravo na ozemlju banovine Hrvatske.
Uredba je bila v soboto objavljena, a se o njej ne more reči. da je zelo moderna. Ona predstavlja neke vrste Bachov patent in določa predvsem sledeče policijske delikte: »kršenje reda in mira« in »ža-ljenje lavne dostojnosti«, »žalitev uradnih organov«, »omalovaževanje zakonitih odredb ali postopanja oblasti«, »širjenje lažnih in razburljivih vesti« itd. Končno se lahko policijsko kaznuje »kdor stori nekaj. kar se proti vi obstoječemu zrkonu ali zakonitim predpisom s področja javne uprave, ki se nanašajo na javni red in mir. pa ti predpisi nimajo nobene po~eb-ne kazenske sankcije, ali pa kdor oousti izvršiti nekaj, kar taki zakoni ali predpisi odrejajo.« Uredba dopušča sicer pritožbo na višjo instanco, toda ji ne daie odložilne moči. temveč ie prepuščeno policijski oblasti, da izvršitev kazni v slučaju pritožbe odloži ali pa ne. Nasprotno dosedanjemu staniu se pritožbe vz*meio v postopek le takrat, če so že pri vlož'tvi predpisano kolkovane. Do s-dai <=e je smela pritožba tudi naknadno k lkovati.
Kazni gredo do 30 dni zapora, odnosno 1500 din globe. Dovoljeno le oa tudi r boje hkrati. V težlih primerih sme policijska oblast kazen podvojiti, proti naknadni potrditvi po bandd oblasti. Dočim so policijskemu kaznovanju podlegali do s°da1 samo neposredni storilci bo smela policijska oblast v bodoče enako, kakor storilce kaznovati tudi one. o katerih smatra. da so h kaznivemu dejanju »pomagali ali navajali«...
S shoda Hrvatske delavske zveze
V	Karlovcu je oil v nedeljo shod Hrvatske delavske zveze (HRS) Glavni govornik je bil predstojnik socialnega oddelka banske oblasti dr Rasuhin. ki je naglasil potrebo sindikalnega orcan ziranja hrvatskega delavstva v okviru HRS Dejal je med drugim: »Hrvatsko deiavstvo se mora v boju za svoje pravice boriti z velikimi težavami, ker je med nami še vedno dosti ljudi, ki sabotirajo še tako dobro zamišljene akcije banske oblasti Med nami se tudi ne manjka ljudi, ki trdijo pri vseh nameravanih socialnih reformah, da je za njihovo izvajanje banovina Hrvatska finančno prešibka in da jedva živi iz rok v usta. Mi pa bomo z deli dokazali da znamo urejevati našo domovino in to tako. da bo služila za vzor tudi ostalim državam na svetu.«
Dolg govor o položaju hrvatskega dela v stva je imel predsednik HSS Alojzij Peč nik, ki je posebno ostro kritiziral razm« re v Suzorju in zahteval, da se nujno U vede njegova razdelitev in ustanovi samo stojno hrvatsko delavsko zavarovanje. Izrekel je tudi posebno zahvalo predsedniku dr Mačku, ki je »rešil ne samo hrvatski, temveč tudi ost|dte narode te države pred težko evropsko katastrofo. Prepričani pa smo Hrvati, da bo predsednik dr. Maček znal tudi v *«k>če obvarovati hrvatski narod pred strahotami vojne. Ako ne bi bilo dr. Mačka bi bili danes že mnogi hrvatski domovi porušen in mnogi Hrvati pod zeleno rušo « Po g. Pečniku izgleda, da » vsi drugi v Jugoslaviji krvoločni vojni hujskači. To «e seveda fantazija, ki si jo je ta gc-spod pripravil za agi-tacijski shod, mislimo pa. da v današnjih časih ni povsem dopustna.
Volitve na juridični
fakulteti v Ljubljani
V	soboto so bile volitve v Društvu slušateljev juridične fakultete v Ljubljani. Nacionalni akademiki so prejeli 70 glasov, levičarji 38. združene katoliške organizacije pa 168 glasov. V imenu nacionalnih akademikov se je volitev udeležila samo »Jugoslavija«, medtem ko so katoliške organizacije nastopile združeno.
Odlikovanje g. Godine
»Gorenjec« poroča, da je raicvljiški sre-ski načelnik dr Ivan Vrečar izročil v sredo, 6. t. m v župnijski pisarni na Jesenicah g kaplanu J. Godini odlikovanje Jugoslovenske krone 5. stopnje G kaplan Godina je znan slovenski javnosti po svojih zaslugah za misijonsko stvar v Grobljah in okolici Sedaj pa posveča svojo posebno po-j zornost Zvezi združenih delavcev katere vodilni ideolog je poleg svojega kaplanske-ga predhodnika, kasnejšega tunjiškega župnika Andreja Križmana.
Drva z mestnih ufic
V	Subotici vlada veliko pomanjkanje drv. Brez drv ie ostala celo občina s svojimi uradi in socialnimi ustanovami. Zato je sklenil občinski svet posekati 2000 kostanjev in akacij, ki stoje vzdolž raznih subotifikih ujic. Tako bodo nasekali kakih 50 vagonov drv. ki jih bo občina porabila deloma za kurjavo občinskega doma in bolnišnice, deloma Da prodala svojim nameščencem Poleg tega bodo nasekali še v občinskih gozdovih za 1500 vagonov drv. to ie približno 10 odstotkov vsega dorašenega lesa.
Zatemnitev v Švici
Kakor smo na kratko že poročali, je Švicarski vrhovni poveljnik general Guisan v sporazumu t vlado odredil od četrtka 7. t. m dalje splošno zatemnitev na vsem ozemlju švicarske republike. Zatemnitev se začne ob 10. zvečer ter traja do zore, toda
posamezne občine smejo mimo te splošne odredbe, ki je za vse obvezna, odrediti tudi delne zatemnitve od mraka do 10. ure zvečer. V primeru kršitev te odredbe veljajo kazni, kakor jih določa vojaški kazenski zakonik.
V	posebni razlagi utemeljuje švicarsko vrhovno poveljstvo to svojo odredbo med drugim s tem, da bi mogla svetloba služiti tujim letalcem za orientacijo in s tem seveda za kršitve švicarske nevtralnosti, med tem ko Švica z ničemer ne želi olajševati vojnih operacij Zatemnitev velja do preklica, o čemer bo po uvidevnosti presodil vrhovni poveljnik švicarske vojske v sporazumu z zveznim svetom (vlado).
Novi ameriški bombniki
Poveljstvo angleške obrambe je dovolilo časopisom, da objavijo podrobnosti velikega ameriškega bombnika »Douglas B 19«, ki bo, kakor zatrjujejo listi, v najkrajšem času dan na razpolago tudi angleškemu letalstvu. Novi aparat tehta 70 ton ter je baje sposoben, da preleti Atlantski ocean v obeh smereh zdržema m pri tem nikjer ne pristane. Letalo lahko nosi breme 28 ton. Ima štiri motorje, ki razvijajo 10.000 konjskih sil. Bencinska tanki so tako urejeni, da letalo lahko leti neprenehoma 100 ur. Posadka za bombnik bo znašala 10 oseb.
Koroški drobiž
Pred celovškim izrednim sodiščem se je zagovarjal neki Johann Nasan iz Štajerske. Obtožnica je navajala več v'omov za časa zatemnitve Izredno sodišče ga je zato obsodilo na smrt.
S 1. novembrom je stopil v veljavo zakon o enotnem najemninskem redu za kmetijska posestva Z istim dnem je bila razveljavljena odredba o zaščiti malih najemnikov in najemnikov srednjih kmetijskih posestev.
Cene za božična drevesca so bile že sedaj določene in bodo znašle od 1? do 170 p f en igo v (2 — 25 dir) za drevo.
V	večjih krajih Koroške bodo v teh dneh oddajali svinjsko mesc v konzervah. Oblasti priporočajo, naj bi se to meso porabilo vsaj v teku 14 dni po nakupu.
Mestne hranilnice v Celovcu. Beljaku in St. Vidu imajo poleg denarnih poslov tudi nalogo, da štejejo odrezke kart za obleke in perilo. Trgovcem z manufakturo nato izstavljalo j>osebna notrdila, na podlogi katerih trgovci lahko naročajo novo blago pr tovarnah Pravijo. da se je sistem računskih posredovalnic za karte prav dobro obnesel.
Našs
DRAMA
Torek, 12.: Lepa Vida. Krstna predstava.
Red premierski. Sreda, 13.: Pohujšanje v dolini šentforjan-
ski. Red B. Četrtek. 14.: Revizor. Red četrtek. Petek, 15.: Skrivalnice. Red A. Sobota, 16.: Lepa Vida. Izven.
Velik kulturni dogo^^ ^ krstna predstava Ferdo Kozakove sodobne drame »Lepa Vid a«, ki jo bodo uprizorili drevi. Avtor je zajel v hrepenenjskem motivu Lepe Vide, ki ga je prestavil v sedanji čas konflikt v bogati industrijski hiši. Na osnovi nesrečnega zakona, je pokazal okolje, v katerem so zanimivo obravnavani socialni in družabni problemi. Igrali bodo M. Danilova, Levar Kralj, Jan, Avgusta Danilova k. g., Simčičeva, Slavčeva. Pre-setnlk. Plut, Bratina. Tiran, Praprotniko-va in Intiharjeva. Režiser dr. Kreft.
Opozarjamo, da bo repriza Ferdo Kozakove »Lepe Videt v soboto izven abonmaja.
Jutri bodo igrali Cankarjevo far«o »Pohujšanje v dolini šentflorjanSki« za red B. Delo je našlo v letošnji uprizoritvi pri občinstvu živahen odziv. V glavnih vlogah bodo nastopili: Jan, Sancinova, Cesar, P« ček tn P. Juvanova, nadalje Lipaih. Plu^ Sever, Kaukler, Rakarjeva, Gabrijelčičeva, V. Juvanova, Presetnik in Tiran. Režiser prof. šest.
OPERA
Torek, 12.: Grof Luksemburški. Red torek. Sreda, 13.: Figarova svatba. Re sr*xia. četrtek, 14.: Carmen. Red premiersku
Red torek bo imel drevi Leharjevo opereto »Grof Luksemburški« s Franclom v naslovni in Ivančičevo v glavni ženski partiji. V ostalih glavnih vlogah bodo nastopili: Barbičeva, M. Sancim, Zupan in Rakarjeva v vlogi grofice Kokosczo-ve. Izredno melodiozna glasba in učinkoviti libreto sta ji pripomogla do številnih re-priz. Digirent D. žebre, režiser E. Frelh.
EMzetova opera »Carmen« je ena izmed najpopularnejših opernih umetnin, ki je stalno na sporedu vseh oper. Irrvenciozna, temperamentna glasba in libreto, kl je posnet po P. Mčrimčejevi noveli, tvorita delo, ki je tako v glasbenem, kakor dramatičnem pogledu vseskozi zanimivo. Temperamentni španski plesi poživljajo potek dejanja in dramatično zgrajene vloge so partije, v katerih se preizkušajo pevske in igralske sposobnosti. Opero bo digiriral dr. švara, režiser C. Debevec.
Plesni večer mlade slovenske plesalke Marte Paulinove. Zanimivost večera bosta tvorili dve novi skladbi L. M. škerjanca in sicer: Nocturne in Mafenka. Razen njih bo izvajana tudi skladba P. šivica: »Nespametna devica« in Grečaninova ciklus plesov: »Otrokov dan«. Na sporedu bo še ples »Nnec«, izvajan brez spremljave. Mlada plesalka Marta Paulinova izhaja iz šole moderne plesne smeri, katere osnova je izrazni ->les. Na ta plašni večer mlade slovenske plesalke, ki bo v ponedeljek 18. t. m., opozarjamo.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota, 16.: Nenavaden človek. Otvoritev sezone.
Nedelja, 17.: Nenavaden človek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 12.: Na dnu. Red A. Sreda, 13.: zaprto.
Četrtek, 14.: Na cesariCin ukaz. Premiera.
vsako količino
KUPIM
bukovega lesnega oglja
ln plačam najboljše cene. — Ponudbe na: VTLIM WEINBERGER-ja — BEOGRAD, Dobračlna 31.
ŠPORT
Drevi ob 19. spet konjske dirke
Na stadionu Hennesa v Šiški
Nedeljske konjske dirke so pokazale, da je med občinstvom veliko zanimanje za takšno prireditev, saj se je zbralo na dirkališču več tisoč gledalcev, ki so ves čas nezmanjšanim zanimanjem sledili posameznim točkam sporeda.
Nedeljski spored pa je bil prav za prav samo del celotne prireditve, ki se bo nadaljevala še drevi ob 19., prav tako na no-
vem stadionu ŽSK Hermesa v šiški. Ta del sporeda bo še posebej privlačen zaradi tega ker se bo vršil ob električni razsvetljavi kar je pri nas čisto novo in bodo to sploh prve konjske dirke v naši državi ob takem času in v taki režiji.
Občinstvo vabijo prireditelji tudi to pot na čim številnejšo udeležbo!
Za dvig trboveljskega športa
SK Trbovlje se pripravlja za novo delo — Še nekateri dodatki k minuli nedelji
Trbovlje, 10. nov.
Naš nacionalni športni klub Trbovlje je prejšnja leta uspešno gojil razne športne panoge ter se vidno udejstvoval tudi v nogometu. V zadnjem času pa smo o društvu čuli zelo malo. Sedanja društvena uprava je zaradi poživitve društvenega dela sklicala v sredo 13. t. m. sestanek pri Forteju na Vodah, na katerem bo razgovora o bodočih smernicah klubovega dela in pripravah za občni zbor. Uprava naproša predvsem stare člane, da se sestanka sigurno udeležijo ter s svojim sodelovanjem podprejo obstoj kluba. Sporedno s tem sestankom se bodo sestali tudi člani boksarskega odseka ter so vabljeni tudi novinci, posebno pa športni delavci, ki bi se hoteli posvetiti delu v tej sekciji. Dobrodošli bodo tudi oni, ki se zanimajo za težko atletiko, predvsem za rokoborbo. SK Trbovlje je posebno v boksarskem športu dosegel doma in drugod prav zavidne uspehe ter se pridno udejstvuje tudi v slovenski boksarski zvezi. V načrtu je redno delovanje težkoatletskega športa vseh vrst, ki bi se lahko v Trbovljah razvil prav zadovoljivo, saj je med tukajšnjo mladino za to gotovo precejšnje zanimanje. Na sestanku se bodo določili redni treningi za juniorje ln seniorje. Razen tega misli klub poživiti tudi odsek za table-tenis, ki ima pri nas prav tako precej ljubiteljev. Seveda bi veljalo potem pričeti tudi s sistematičnim gojenjem plavalnega športa, tenisa tn lahkoatletskega športa, vrst, ki bi se pri nas prav tako morale gojiti v večji meri. SK Trbovlje bo v bodoče sploh opustil nogometni šport ter se bo posvetil drugim športnim panogam.
Trboveljska športna javnost bo to koristno pobudo le pozdravila in želeti je, da v Trbovljah čujemo tudi o drugem športu kakor samo o nogometu, ki je bil dosedaj edino uspešno poprišče naših klubov. Delo SK Trbovelj pa naj bi podprli tudi ostali športni činitelji v Trbovljah in prav bi bilo, da v tej smeri stopi vidneje na plan zopet trboveljski športni meddruštveni odbor, ki naj bi iz temelja pripravil široko-potezno akcijo za splošni podvig trboveljskega športa. Kakor slišimo, se pripravljajo v tem pogledu daljnosežni predlogi za sodelovanje industrije, delavstva in državnih oblastev.
Zbor slovenskih plavalnih sodnikov
Na izrednem občnem zboru SPZ so bila v nedeljo spremenjena pravila tako, da bodo odslej lahko pod njenim okriljem delovali tudi plavalni sodniki. Na občnem zboru so bili delegati samo treh klubov, in sicer Ilirije, MPK in Mure.
Ker je bila sprememba pravil že v naprej dobro pripravljena in so bili o njej vsi klubi obveščeni, je imel predsednik dr. Skaberne lahko delo, ker je bil predlog soglasno sprejet in s tem tudi občni zbor zaključen.
Pred pričetkom tega zborovanja so imeli svoj občni zbor tudi slovenski plavalni sodniki, ki so v zvezi z gornjo spremembo likvidirali svojo staro organizacijo in ustanovili novo kot organ SPZ z imenom »Zbor slovenskih plavalnih sodnikov«. V novi odbor zbora so bili izvoljeni: za predsednika Kramaršič Božo, za podpredsednika dr. Bradač Frane, za tajnika in blagajnika dipl. jur. Dobrota Rajko, za odbornike pa Jeslh Jule, Megušar Maks in Kogovšek Boris. V nadzorni odbor sta prišla prof. Kuljlš Andro in inž. Stergar Lado, izpitno komisijo pa bodo tvorili: Kramaršič Božo, prof. Kuljiš, inž. Stergar, Trampuž Boris in dr. Bradač. Slednjič je bila za sodnike določena še letna članarina po din 10.— in pa sprejet sklep, da bo imel vsak član zbora po 15-letnem aktivnem delovanju enake ugodnosti »v pokoju« kakor v času akthmega delovanja.
Tableteniško prvenstvo banovine Hrvatske
V Zagrebu so v soboto in nedeljo odigrali velik turnir za table-teniško prvenstvo banovine Hrvatske, na katerem so bile na sporedu naslednje discipline: moštva, gospodje posamezno, dame posamezno, ju-niorji posamezno ter moški in mešani pari.
Moštev je nastopilo 13 v dveh skupinah, med katerima je bila v prvi tudi Mladika iz Ljubljane. V tej skupini je prišlo ljubljansko moštvo na četrto mesto ter je dobro reprezentiralo slovenski tabletenis, čeprav v nepopolni sestavi. Med gospodi posamezno je nastopilo 38 igralcev, od katerih sta prišla do semifinala Dolinar in Stein ter Blaži z zmago nad Marinkom. Med iuniorji je bilo 14 igralcev, od katerih sta se plasirala v finale letošnji državni juniorski prvak Harangozo II. in Prohaska z zmago nad Valkovičem. V damski konkurenci je bilo 7 igralk, med katerimi sta se v finale plasirali Pečniko-va in Vukovičeva, kjer je potem zmagala Pečnikova, ki je odpravila svojo nasprotnico gladko z 2:0 in dokazala, da vsaj za enkrat nima nobene resne konkurence. Med moškimi pari, ki jih je bilo vsega 14, se je moralo tekmovanje skrajšati in sta prišla med ostalimi brata Harangozo w. o. v finale. Mešanih parov je bilo na tekmovanju 7 in sta prišla v finale Harangozo I. in Pečnikova ter Harangozo n. in Kneži-
čeva.	.
Turnir je bil dobro organiziran, vendar se 1e zaradi številnih disciplin tn ker so moštva igrala po sistemu vsak z vsakim, močno zavlekel Prireditev v takšni organizaciji pa je zelo naporna, predvsem za igralce, pa tudi za vodstvo turnirja.
9	7	2	0	31: 8	16
8	7	0	1	25: 7	14
7	5	2	0	32: 5	12
9	4	3	2	18:13	11
9	4	0	5	13:27	8
8	2	3	3	13:24	7
9	2	1	6	9:19	5
9	1	3	5	11:25	5
9	1	2	6	5:16	4
9	1	2	6	11:25	3
10	8	1	1	33:10	17
10	6	1	3	21:13	13
10	4	2	4	19:21	10
10	4	2	4	18:22	10
10	4	2	4	16:25	10
10	4	1	5	16:15	9
10	3	3	4	18:20	9
10	2	4	4	27:25	8
10	3	2	5	12:18	8
10	1	4	5	13:24	6
bodo	igrali		dalje že		pri-
Iz poglavja o nogometu
Dodatno k našim najbolj obširnim poročilom ponedeljskega »Jutra« o nogometnih dogodkih pretekle nedelje, moramo objaviti še pregled rezultatov v hrvatski in srbski ligi v obliki obeh tabel, ki najbolj nazorno kažejo, kako se razvija konkurenca pri njih.
V	hrvatski ligi minulo nedeljo ni bilo nobenih presenečenj, če ne mislimo na tekmo v Subotici, kjer sta Bačka in osiješka Slavija podelili točki in pa na incident v Splitu, zaradi katerega je bila tekma med domačima rivaloma Hajdukom in Splitom predčasno zaključena. V ostalem je bilo nedeljsko kolo v tej ligi zadnje iz jesenskega dela tekmovanja, kar pomeni, da je Concordia obenem postala jesenski prvak v hrvatski ligi. Tabela sama je pa takale: Concordia Hajduk Gradjanski HAŠK Split
Slavija (O) Slavija (V) željezničar SAŠK Bačka
Prvo spomladansko kolo bodo Hrvatje igrali že kar prihodnjo nedeljo, in sicer v tehle parih: Concordia—Sašk in železničar—Slavija (V) v Zagrebu, Split—Gradjanski v Splitu, Bačka—Hašk v Subotici in Slavija (O)—Hajduk v Osijeku.
V	srbski ligi so za eno kolo naprej in so si predvčerajšnjim priskrbeli po dve točki BSK, Jugoslavija in njen imenjak iz Pančeva kakor tudi subotiški ŽAK, medtem ko je tekma med Baskom in sarajevsko Slavijo ostala neodločena Izidi niso povzročili nobene spremembe v prvenstveni tabeli, v kateri slej ko prej krepko vodi bivši državni prvak BSK. V številkah je njegova pozicija in pozicija ostalih devetih naslednja:
BSK
Jugoslavija Jugoslavija (J) Gradjanski ZAK Bata
Vojvodina Slavija Jedinstvo Bask
Tudi v tej lig hodnjo nedeljo ln sicer: v Beogradu: Jugoslavija—Jedinstvo in BSK—Bask, v Novem Sadu: Vojvodina—Bata, v Skopi ju: Gradjanski—Slavija (S) in v Subotici:
ŽAK—Jugoslavija (J).
♦
V	italijanskem državnem prvenstvu so
v nedeljo igrali VI. kolo in zabeležili tele izide: Napoli—Bologna 4:4, Novara—Genova 2:1, Ambrosiana—Juventus 2:1, Li-vorno—Lazio 2:1, Triestina—Fiorentina 1:0, Milano—Roma 2:1, Torino—Bari 4:0, Atalanta—Venezia 3:1. — V prvenstvu vodi še zmerom Fiorentina pred Ambrosiano in Juventusom.
V	madžarskem prvenstvu so v nedeljo imeli na sporedu IX. kolo, ki se je končalo naslednje: Ujpest—Halad&s 4:0, Torekvčs —Gamma 1:0, Salgotarj&n—Szolnok 3:2, VLFC—Szeged 3:3, Ferencv&ros—Tokod 2:0 itd. Po tem kolu je na čelu Ferencvž-ros, precej pred Ujpestom in Szegedom.
Zaključek atletške sezone v Celju
Malo pozno, toda ne prepozno, saj je oficielni zaključek vsakoletne atletske sezone 15. novembra, je izvedla atletska sekcija SK Celja v nedeljo svoj zadnji atletski nastop, ki je bil obenem poslednji atletski miting letošnje razgibane sezone. Sobotno solnčno vreme je obetalo vse najboljše za nedeljo, ki pa je bila žal hladna in meglena, kar je močno vplivalo na tekmovalce, katerih rezultati niso najboljši, čeprav so bili tekmovalci do konca v treningu. Kakor se zdi, so zunanji tekmovalci že zdavnaj zavrgli sprinterice, ker ni bilo nobenega na izpregled, tako, da so nastopili sami atleti prireditelja in to v prav lepem številu, kljub temu, da je bil nekaterim atletom dijakom strogo prepovedan nastop na tej prireditvi. Skrajni čas je, da naše vrhovne športne instance po-krenejo energično akcijo, da se ta ovira v športnem udejstvovanju slovenske mladine končno odstrani! Tekmovanje je obsegalo 8 disciplin vštevši discipline peteroboja za pokal tv. A. Mislej, katerega je branil Urbančič, ki je bil tudi na startu, a ni mogel ponoviti lanskega uspeha zaradi pomanjkanja treninga. Letos si je osvojil lepi pokal Pleteršek, ki je dominiral predvsem v tekih in skoku, medtem ko je bil v metih slab. Tudi ostali štirje so bili podpovprečni. Od ostalih disciplin izven peteroboja je treba omeniti samo dober met Slamiča v disku, ki se je po dolgem odmoru spet vrnil na igrišče — čeprav prav na koncu sezone — zagotovil pa je, da še ne mara popustiti, kar naj bo mlajšim za vzgled. Za tekmovanje je bilo precejšnje zanimanje mladine, videli smo pa tudi br. Matijo Benčana, prvega slovenskega zmagovalca v peteroboju, ki je prišel pogledat, koliko se je po tridesetih letih spremenilo, kakor je izjavil. Komur ni znano, povemo, da je bil Matija Benčan oni, ki je pri nas predvsem v sokolstvu propagiral proste discipline ter si tudi pri prvem tekmovanju v peteroboju osvojil časten naslov in to pred 30 leti.
Doseženi rezultati so pa bili naslednji: Peteroboj: Skok v daljino: 1. Pleteršek 6.24; 2. Jakec 5.80 (s prestopom 6.40); 3. Katič 5.70; 4. Urbančič 4.40; 5. Masa 4.40. 5. Masa 4.40. Met kopja: 1. Jakec 38.82;
2.	Katič 37.46; 3. Urbančič 31.54; 4. Pleteršek 30.25; 5. Masa 29.35; Tek 200 m:
I.	Pleteršek 24.5; 2. Jakec 24.8; 3. Urbančič 25.8; 4. Katič 26.2; 5. Masa 28.2; Met diska: 1. Urbančič 28.53; 2. Katič 28.50;
3.	Masa 27.51; 4. Jakec 26.10; 5. Pleteršek 25.05. Izven: Slami.č 36.60, Deržek, 28.17; Kodre 28 m. Tek 1500 m: 1. Pleteršek 5:09.8; 2. Katič 5:13.4? 3. Jakec 5:30.2; Izven: Kos 4:38.
Končni rezultat po točkah je: 1. Pleteršek 2158.5; 2. Jakec 2087.8; 3. Katič 2064.7; 4. Urbančič 1405.5; 5. Masa 1173.5 (vsi SK Celje).
V ostalih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Met krogle: 1. Slamič
II.66;	2. Deržek 10.93; 3. Katič 10.81; 4. Urbančič 9.59, 5. Masa 9.17. — 110 m zapreke: 1. Pleteršek 17.2; 2. Rebeuschegg 18.8; 3. Tone 23. — Met kladiva: 1. Slamič 34.37; 2. Kodre 31.50; 3. Deržek.
Kako je bilo v Kranju
Odgovor iz Kranja zaradi nedeljskih dogodkov na igrišču
Iz Kranja nam pišejo:
V ponedeljski izdaji »Jutra« je bila poročilu o nedeljski tekmi med Kranjem in Marsom priključena tudi izjava Marsovega igralca Viktorja Hassla o burnih dogodkih na kranjskem igrišču in o dejan skem napadu igralcev in občinstva na Mar sovo moštvo in na njega. Resnici na ljube moramo ugotoviti, da omenjena izjava ni povsem točna in objektivna. Hassl skuša prikazati svoje moštvo kot fair, v isti rapi pa že opravičuje svojo izključitev, češ da je bil glavni krivec kranjski igralec. Dalje trdi, da je Mars nastopil v odločni nameri, da bo zaigral fair, vendar je bil že na igrišču izpostavljen hudim napadom nasprotnikov.
če so imeli Marsovci res namen zaigrati fair. zakaj je že v 15. minuti, ko je padel prvi gol za domače, vratar Pavlica bre? vsakega povoda s pestmi napadel streler tega gola. To je videla vsa publika in tu di igralci, le sodnik tega ni mogel videti ker se je vračal na sredino igrišča. Glavnega krivca izključitve bo g. Hasslu prav lahko najti. V 42. minuti, ko je Mars zabb gol iz prostega strela, se je Hassl z vso silo zaletel v živi zid kranjskih igralcev še preden je bila žoga ustreljena. Na ta nalet v enega kranjskih igralcev je skušal eden od njih reagirati. V tem pa R Hassl po dobljenem golu pobral žogo, stekel k sodniku in se pričel pregovarjati Stvar je bila že likvidirana, toda medtem je Hassl s peto sunil za seboj stolečeera Pliverška. ki mu je udarec vrnil. Sodnik je izključil oba, razjarjeno občinstvo pa se je hotelo znesti zaradi nesportnega vedenja Hassla, ki je nato moral v spremstvu
policije zapustiti igrišče.
•
Ta verzija o kranjskem incidentu je prav tako malo razveseljiva kakor ona, ki smo jo na dan tekme prejeli od prizadetega igralca samega. Končno besedo o tem, kdo je imel prav in kdo ne, bodo tako izrekli na drugem mestu. Mi želimo ugotoviti samo to. da bi bilo treba v interesu nogometa in športa sploh vsak izgred na športnem prostoru kaznovati kar se da temeljito. Ne glede na to. kdo je glavni ln kdo samo delni krivec. To zahteva ugled našega športa, ki se mora že brez takih pojavov boriti na vseh koncih in krajih s samimi težavami.
Iz živlfsnfa m deželi
Iz Hrastnika
h— Puharjev dom se imenuje fotoama-terski dom, ki se je odprl v Hrastniku. Ta dom, ki stoji na Pintarjevih bajerjih, ima poleg društvenih prostorov tudi razstavno dvorano. Kakor je imel Hrastnik že v prejšnjem stoletju marsikaj edinstvenega (prvo steklarno, kjer so se segrevale peči s plinom, edino kromovo tvornico na vsem kontinentu, prvo žičnico v Avstro-Ogrski, je gotovo tudi naš fotoamaterski dom edinstven primer na podeželju v naši državi. Agilnim klubovim članom, v prvi vrsti predsedniku g. Mirku Grešaku, gre vse priznanje!
h— Smrtna ko®a. Po dolgi bolezni je umrla v 71. letu starosti ga. Helena Cepi-nova, vdova po brusaškem mojstru v steklarni. Pogreb na dolsko, pokopališče se je vršil ob veliki udeležbi. Naj v miru počiva skrbna mati in zvesta čitateJJica našega lista! — V Praprotncm je preminila 51. letna ga. Alojzija Mlinaričeva. Pokopali so jo v Dragi. Lahka ji bodi zemlja! Prizadetim naše sožalje!
Iz Trbovelj
t— Nagradno streljanje bo 10. t. m. od
9. do 16. na Kolku. Streljanje priredi trboveljska strelska družina, ki je za najboljše strelce pripravila prav lične nagrade. Dobitki so izloženi pri Bergerju na Vodah. Ljubitelji strelskega športa se vabijo k številni udeležbi!
t— »Pekovsko«, veselo zgodbo s petjem in godbo, priredi za otvoritev teaterske sezone prosvetno delavsko društvo »Vzajemnost« v Delavskem domu. Sodeluje orkester Delavske god.be. Odbor vabi k številni udeležbi.
t— Izpit za pooblaščenega inženirja gradbene stroke je te dni položil z odličnim uspehom pred komisijo v Beogradu inž. Krajmer Fričko, gradbeni vodja podjetja inž. Dukič v Trbovljah, čestitamo!
Tovarna obutve in gume »BOSTON« a. d. Beograd
IŠČE strokovne delavce
za usnjeno obutev:
KROJAČE - ŠTEPARICE - STROJNE NATEZALCE (iberholerje) - ŠCIPACE (cvikerje) - PODŠIVAČE (doplerje) In REZKARJE (frezerje).
Javiti seje pismeno ob točni navedbi sedanjega dela na naslov tovarne, Beograd, Kralja, Aleksandra 174.
HALI OGLASE
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za oeaedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pri stojbino Did 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejt siužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ui ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aslovov. Najmanjši znesek za enkratno obja^	^'n 20 —
^rmninM
Od Vas i«
odvisno, la imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno Kemično čistiti ali oarvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiika mca
Seseda 1 Oln davek j lin za SUrt ali daianje naslova 5 Din Najmantš znesek 20 Oln
Mizarskega
pomočnika
sprejme mojster v skupno delo Tržaška 17.
30648-1
Dekle ali vdovo
ki ni imela otrok, ki zna dobro kuhati, spreime starejši trgovec vdovec. Ponudbe pod »Pametna« na ogl. odd. Jutra.
50643-1
Deklica
v starosti od 15 do 16 let, ki ima veselie do pekarije, se sprejme. Filipič Marija, Sv. Rupert, Slov. gorice.
30654-1
Učenko
lepo, z dobrim elasom in posluhom išče salonska rodbinska kapela. Potrebno ie dovolieme staršev. Ponudbe s fotografijo na Rož-marič Stiepan, kapelnik Gradski Podrum, Sušak.
30652-1
Krojaški
pomočnik
za male' komade dob- takoi službo. Hrana ia stanova-nie v hiši. Zatler. kroiač, Ponikva i. i.	30664-1
Po vseh krajih
Slovenije
sprejmemo zaneshive in spretne prodajalce knjig. — Oglasite se na založbo SLOVKA. Ljubljana. Rožna nI. 7.	30674-1
Mlada samostojna gospa
išče posojila za trgovske namene proti garanciji. Ponudbe pod šifro »Obojestranska korist« na oglas, odd. Jutra.	30649-16
Beseda i Din davek a Oln za štfrc ali dajanje naslova 5 Din Naj man li) znesek 20 Din
Jawa motocikle
100 ccm, 250 ccm ter 350 ccm OHV ima zopet na za logi po stari ceni zastopnik Sancin Franio. Linhartova ulica 35, luščilmca ri-ža. Vsi motocikli so z originalno pnevmatiko. Na zalogi so tudi elegantne češke prikolice ERA.
30642-10
Motorno kolo
Herkules, 200 ccm, ugodno naproda). Rožna dolina c V, št. 15, pekarija Kovač.	30670-10
Službe išče
vsaka neseda SO oai dajanje naslova 3 Din
■latmanj^i znesek 15 Dti
Dekle
stara 25 let, zmožna vseh hišnih del, deloma tudi kuhe, šivani« in ročnih del, išče službe pri mali, boljši rodbini. Naslov se izve v vseh posl. Jutra. 30665-2
/ačenci(ke)
Salon Vogne
Gosposvetslca i spreime vajenko.	30517-44
D?erra
sprejme pekarija Filipič Marija. Sv. Rupert, Slov. gor.	30653-44
Učenca
poštenega in poslušnega, 14 let starega, sprejmem takoj. Ponudbe poslati na Slava Gosti, trgovina miešo-vitom robom. Pregrada.
30659-44
Zaslužek
Beseda 1 Oln. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova S Dtn Najmanlšl znesek 17 Din.
Vsako prepisovanje na stroj
ali kako drugo	pisarniško
delo sprejmem	na dom.
Naslov pustiti v	ogl. odd. Jutra. 30651-5
Pouk
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Mire aU dajanje aaslova S Din Naj man 161 znesek 20 Din
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Pouk na harmoniki
klavirski in na gumbe, po edino pravilni uspešni metodi — Informacije v Ljubljani: hotel Metropol, torek, sreda in četrtek, v Cehu • Glavni trg 16/11, petek in sobota. Pouk pri priznanem strokovnjaku, državnem prvaku Rudolfu Pi-lih-u Vam zajamči siguren uspeh!
50175-4
Inštruktorja
matematikarja, visokošolca. iščem za višie razrede. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
50675-4
Prodam
Beseda 1 Din davek 3
Din za Mire ali dajanje naslova S Dls Najmanlšl
znesek 20 Dir
Motorčke
za pogon bicikla ima v za-hogi mehanik Franjo Ber-lič. Medvode. Oglejte si dokler traja
jih ter kupite zaloga!
50641-6
Majhna
Lutzova peč
ugodno naprodaj. Poizve se: Papiroteka. Tyrševa 12,
dvorišče.	__„
50672-6
Kapital
Seseda 1 Dtn. davek a Oln. za Slfro aH dajanje aaslova S Dtn Najmanjši znesek 20 Dtn
Posojila
dajemo našim članom tn varčevaloem Ugodni po-roji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var Sevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »MoJ Dom«. Ljubljana. Dvor-žakova 8. ISčemo poverjenike.	1M
Radio
Beseda • Din davek 3
Oln. za šifre ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 20 Dls
Radio za 1200 din
starejši, toda popolnoma brezhiben, klavirsko harmoniko, fotoaparat, kompleten, izvrsten 800. novo motorno kolo DKW prodam. Ostrožnik. trgovina. Pasaža.
30671-9
Beseda 1 Din davek 3 Oln za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
V soboto
dne 9. t. m. sem pozabil v telefonski celici kavarne »Zvezda« rodeči notes Kreditnega zavoda v Liubliani. Naditelia prosim, da mi ga vrne na blagatno kavarne »Zvezda« proti nagradi.	50638-8
	SZ5	zm
Beeeda	i Oln davek 3	
Otn za	$lfrc	ali dajanje
naslova 3 Din		NajmanlS'
znesek 2C Dtn		
Poslovne prostore
išče gradbeno podietje v sredini mesu. Potrebni dve svetli sobi. s svetlim kur-lenim predprostorom za izplačila. V poštev pride pritličje ali l. nadstropje. — Poizve se na telefoou 3138 oziroma poštni predal 31.
50657-19
Posest
Beseda i Din davek s
Din. za šllrc ali dajanje aaslova S Din Najmanlšl znesek 20 Din
Posestvo
z vinogradom in hišo v dobren stanju in z gospodarskim poslopjem, se proda v Ružičkem vrhu pri Kapeli. Poizvedbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Posestvo«.
30639-20
Izgubljeno
Beseda 1 Din. davek 5 Din za Slfrc ali dajanjf naslova S Din. Najmaniš' znesek 20 Din
Našla se je
denarnica z malo vsoto in ključi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30647-28
To se lahko - :Vam pripeti;
če se držite tegale presenetljivega novega recepta za lepoto
Vsako dekle Je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno glasbo šepetanih besed: »Obožujem Te!«; tudi VI jih lahko slišite — in •icer kmalu. Naglo le h ko dosežete, da pride do izraza Vala dražest, podvojena privlačnost — da bo Vaša ^manjost v resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recer-' bo tudi najtemnejšo, najbolj rakavo kožo napravil gladko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kožo te se je bo ob zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt. polna zajedal cev in peg, postane sveža, lasna in posebno dražestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi-gerirana smetane in oljčno olje 'mata izredne ugoden učinek na lepšanje kože Te sestavine so, pomešane z drugimi, ki krepijo aa-tezajo ln hranijo kožo. vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo Tokalon (v beli. ne mestni). V 3 dneh bo ta dnevna hrane za kožo Tokelon polepšala Vašo božo v tolikšni meri. da kaj takega niti sanjali niste. Z dnevno hrano za kožo Toka.on so uspešni rezultat v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrne denar.«
vsaka oeseda Mi par u dajanje aasiova 5 Du>
aajmanjž) snesek 15 Oir.
S >bo
za 2 meseca išče takoj gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru« 30656-23a
Našla se je
mreia od hladilnika osebnega avtomobila znamke »Fiat« z ev. št. 2-2563, na progi Cerknica - Grahovo. Dobi se pri Pavel Stim, avtoprevoznik, Vrhnika.
30655-28
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din Najmanjši zneeek 20 Din
Enosobno
stanovanje
oddam za 1. december v okolici Stadiona. Poizve se Tyrševa 25, Gumiklinika.
Dopisi
Vsaka oeseda 2 Oln da vek S Din sa dajanj* aaslova 5 Din aajmanj U znese* 20 Din
Katera
inteligentna gospodična ali dama iz province želi duševne hrane potom dopisovanja, naj se javi na ogl. odd. Jutra pod »Ornega«.
50675-24
Informacije
Beseda 1 Din davek i Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Pri davčnih
napovedih
nudi strokovno pomoč »Servis biro« postrežna pisarna, Ljubliana, Sv. Pe-tra c. 27-1, tel. 2109.
30650-51
deseda 1 Oln. da rk 3 Din za štfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Dli)
Vsakovrstno Jato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE - juvelir Ljubljana, VVolfova ulica
Vsakovrstno
zlato, briljante
ln srebro Kupuje pc nai višjih cenah A B02IC. LJubljana, Frančiškanska ul. 3.	238
KOKS — DRVA nudi
i Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din Najmanjfil znesek 20 Din
Tri -ali štirisobno stanovanje
v sredini Ljubljane, išče za takoj solidna družina štirih odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Takoj 5—4«.
50676-21a
Boljše brije In dalje traja • • •
gjjifMm
Beseda l Om davek 3
Dtn. m šifro ali dajanje aaslova S Dtn Najmanjši znesek X Dtn
Opremljeno sobo
c posebnim vhodom oddam t 15. nov. Naslov v vseh posl. Jutra.	50661-25
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratai dal je odgovor« Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.