Letnik 1918. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos GLXÏX. — Izdan in razposlan 24. dne septembra 1918. ----------- —............ I------------------- Vsebina: (Št. 341 in 342.) 341. Ukaz za izvrševanje zakona z dne 26. avgusta 1918. 1., s katerim se dovoljujejo v letu 1918. draginjske doklade aktivnim in vpokojenim učiteljskim osebam javnih ljudskih in meščanskih šol ter vdovam in sirotam po takih učiteljskih osebah. — 342. Ukaz o prometu s krmilno peso. »41. Ukaz finančnega ministra in ministra za bogočastje in nauk z dne 14. septembra 1918. 1. za izvrševanje zakona z dne 26. avgusta 1918. I. (drž. zak. št. 319). s katerim se dovoljujejo v letu 1918. draginjske doklade aktivnim in vpokojenim učiteljskim osebam javnih ljudskih in meščanskih sol ter vdovam in sirotam po takih učiteljskih osebah. Na podstavi zakona z dne 2ti. avgusta 1918. I. (drž. zak. št. 319) se ukazuje naslednje: Člen ‘1. (i) Pogoj za dovolitev državnega priplačila k potrošku draginjskih doklad za leto 1918. na javnih ljudskih in meščanskih šolah stalno ali začasno nameščenih učiteljskih moči, vštevši učiteljske osebe, ki so v vojaških službah in v pokoju,'ter vdov in sirot po takih osebah, je sklep deželnega zastopa (deželni odbor, deželna upravna komisija, vladni komisar). Ako potroška, ki ni založen z državnim priplačilom, ne plača dežela, temveč ga mora docela ali deloma plačati druga avtonomna korporacija, je pogoj za dovolitev državnega priplačila določilom zakona ustrezajoč sklep dotične avtonomne korporacije, ki potrebuje j odobrenja deželnega zastopa in cesarja. ,J % (l>) Sklep mora ustrezati v naslednjih §§ 1—4 tega-člena obseženim pogojem in deželno šolsko oblastvo ga mora predložiti ministrstvu za bogočastje in nauk, da izprosi cesarsko odobrenje. (3) Naslednja uravnava draginjskih doklad v sklepu deželnega zastopa je pogoj za dovolitev državnega priplačila: § 1- (1) Draginjske doklade aktivnih učiteljev ljudskih in meščanskih šol z izpričevalom zrelosti, oziroma tudi učne usposobljenosti, ki so nameščeni začasno ali stalno, morajo hiti uravnane po razkazu, navedenem v § 3 zakona. (2) Deželnemu zastopu pa je dano na voljo, ako je dan primer § 2, številka 2, zakona, (ja zniža nastavke v § 3 zakona obseženega r,izkaza pri vseh kategorijah upravičenih prejemnikov enakomerno, toda nikakor ne na manj nego 75% teh nastavkov. (3) Za vštetje oseb rodbinskega stana v zmislu razkaza in za uravnavo doklad tistih oseb, ki so v vojaškem službovanju ali ko j ih civilni prejemki so prevzeti na proračun vojske, je izjaviti, da so 228 (81ov©nl»cb.) i X* zmislu primemo uporabna določila, ki vsakočasno veljajo za državne uradnike. (t) Draginjsko doklado za učiteljice, ki so omožene z učitelji, je ustanoviti po prvem razredu razkaza in je določiti, da za preračun učiteljevega rodbinskega stanu takih učiteljic ni vračuniti za žene. § 2. Dragiujske doklade za substitute učiteljev in pomožne učitelje obojega spola in za učiteljske osebe, nameščene za nagrado, je uravnati po nastavku § 5 zakona, draginjske doklade nekdanjih učiteljev, ki uživajo pokojnino, po nastavkih § 6, doklade vdov pa po nastavkih § 7 ; za sirote in nekdanje učiteljske osebe, ki uživajo miloščino, ter za vdove in sirote po takih osebah je izjaviti, da so zmislu primerno uporabna vsakočasno veljajoča določila o državnih uradnikih. Nedopustno je znižati te nastavke. / § 3. Izrečno mora biti določeno, da je v dragiujske doklad^ za leto 1918., uravnane z do-tičnirn sklepom, vračuniti vse za to leto s katerimkoli oznamenilom dovoljene draginjske doklade (vojne draginjske doklade, vojne pomoči, vojne draginjske prispevke, nabavne prispevke in dr.). § 4- (1) Sklep mora zk tiste, osebe, ki so prejele po §§ 1 do 3 manjše draginjske doklade, nego bi jim šle po predpisih, veljajočih v dotični deželi ob pričetku veljavnosti zakona, dovoli^ posebne doklade v izmeri razlike na račun dežele ali korporacije, ki je dolžna zalagati redne prejemke. (2) Ako se nadalje v sklepu po § 2, številka 3, zakona za neke kategorije upravičenih prejemnikov zlasti zaradi tega, ker bi bile sicer na slabšem nego po dosedanjih predpisih, dovolijo višje nego v zakonu določene doklade, se more dovoliti razlika tudi- lè kakor samostojna posebna doklada in se mora izrečno oznameniti za tako doklado. « . * Člen II. (1) Ako je deželni zastop sklenil v zmislu člena l, se mu dovoli državno priplačilo v iznieri 50% potrebščine za draginjske doklade po polnih nastavkih razkaza (§ 3 zakona) ter po nastavkih, obseženih v §§ 5 do 9 zakona. (2) Državno priplačilo bo znašalo torej k večjemu dve tretjini potrebščine za draginjske doklade aktivnih in stalnih učiteljev ljudskih in meščanskih šol, in sicer v tistih primerih, v katerih zniža deželni zastop nastavke razkaza na 75%> vedno bo znašalo polovico potrebščine draginjskih doklad za osebe, imenovane v §§ . 5 do 9 zakona. Člen Ul. Za izvrševanje v členu I oznamenjenih sklepov deželnih zastopov se ukazuje po § 10 zakona nastopno: § 1 (1) Za preračun skupnega službenega časa, danega v podstavo razkazu (§ 3 zakona), pride v poštev ves dejansko /v javni šolski službi dovršeni službeni čas. (2) Za osebe rodbinskega stanu v zmislu razkaza morajo veljati, zmislu primerno uporab-ljaje § 4 ukaza finančnega ministrstva z dne 12. junija 1918. 1. (drž. zak. št. 210): Učitelj, njegova žena, tisti njegovih otrok, ki bi prišli po zakonu, veljajočem za dotično deželo, o uravnavi pravnih razmer učiteljskega stanu na javnih občih ljudskih in meščanskih šolah v poštev za pre-skrbninske užitke, zlasti ki še niso presegli normalne starosti in jih je smatrati za nepreskrbljene; toda pastorke in posinovljence, ako nè uživajo konkretualne pokojnine ali miloščine, je enačiti rodnim otrokom. Otrok, ki so v službi države, dežele ali druge avtonomne korporacije ali so nameščeni na javni ljudski in meščanski šoli, ni šteliT (3) Pri ločenih učiteljih pride ločena žena za preračun učiteljevega rodbinskega stanu le tedaj v poštev, ako je dolžen skrbeti za njeno preživljanje. OO Pri ovdovelih učiteljicah, ki so bile orno-žene z učitelji, je šteti njihove otroke k rodbinskemu stanu, ako so dani pogoji odstavka 2. (5) Ovdovele moške učiteljske osebe je enačiti oženjencem, ako zaradi svojih otrok vzdržujejo svoje gospodarstvo, in sicer dotlej, dokler še eden izmed otrok ni dovršil 12. leta sprosti. (6) Draginj ska doklada samskih učiteljskih oseb obojega spola, ki živč z dedom in babico, stariši ali brati in sestrami v skupnem gospodarstvu, se more odmerili po II. razredu razkaza, ako dokazno po pretežnem delu zalagajo preživljanje teh sorodnikov. § 2. (1) Učiteljskim osebam, ki opravljajo vojaško službo kakor gažisti ali se porabljajo tako, da je to združeno s stalnim prejemanjem dnevščin ali hranščin, ali se vojaško porabljajo tako. da je to združeno s stalnim dobivanjem bojne doklade, je »dovoliti, zmislu primerno uporabljaje § 8 ukaza finančnega ministrstva z dne 1?. junija 1918. 1. (drž. zak. Št. 210), draginjsko doklado po nastopnih določilih: , 1. Polovično doklado svojega razreda prejemajo učiteljske osebe z lastnim gospodarstvom z ženo ali otrokom, ki opravljajo vojaško službo kakor gažisti ali se porabljajo tako, da je to združeno s stalnim prejemanjem polnih dnevščin ali hranščin (bojne doklade), ako se porabljajo v svojem normalnem službenem kraju. 2. Polno doklado po bližnjem nižjem razredu nasproti sicer pripadajoči izmeri prejemajo pod številko 1 oznamenjene učiteljske osebe, ako se porabljajo izven svojega normalnega službenega kraja. 3. Polno doklado'svojega ražreda prejemajo učiteljske osebe, ki se porabljajo tako, da je to združeno s stalnim dobivanjem ne polnih dnevščin ah hranščin (bojne doklade). (2) Učiteljem, ki opravljajo vojaško službo kakor gažisti in ki prejemajo učiteljskih prejemkov v resnici več nego vsoto njim vsakočasno pristo-ječih polnih učiteljskih prejemkov (osnovna plača in starostne (loklade, oziroma aktivriostne doklade 1er za odmero pokojninskega užitka vštevna doklada), je všteti v doklado tisti del njihovih učiteljskih prejemkov, ki presega to vsoto. § 3. *' ( Učiteljskim osebam, kojih prejemki gredo na dolg vojnega' proračuna, je do.voliti, zmislu primemo uporabljaje § 10 ukaza finančnega ministrstva z dne 12. junija 1918.1. (drž. zak. št. 210), draginjsko doklado po nastopnih določilih: 1 1. Polovično doklado njihovega razreda, ako imajo svoje ' gospodarstvo z ženo ali otrokom, ne prejemajo višjih nego "navadnih dnevščin (hranščin) in se porabljajo' v normalnem službenem kraju; nadalje tedaj, ako so samci in uživajo le polovično dnevščino (hranšeino). 2. Polno doklado po bližnjem nižjem razredu nasproti sicer pripadajoči izmeri, ako imajo sicer svoje gospodarstvo z ženo ali otrokom in ne dobivajo višjih nego navadne dnevščine (hranščine), pa se porabljajo izven svojega normalnega službenega kraja. ,3. Doklado v izmeri razlike med vsoto po točki 1 in 2 sicer pripadajoče doklade in navadne dnevščine (hranščine) na eni strani in višjo nego navadno dnevščino (hranščino), ki jo dobiva učitelj, na drugi strani, ako je manjša nego imenovana vsota in ako ima učitelj svoje gospodarstvo z ženo. ali otrokom. 4. Polna doklada po bližnjem nižjem razredu nasproti sicer pripadajoči izmeri, ako uživajo polovične dnevščine (hranščine) brez drugih stranskih pristojbin in ako imajo svoje gospodarstvo z ženo ali otrokom. š 4- ■ ‘ (1) Draginjska doklada po § § 6 in 7 zakona gre le osebam, ki uživajo tekoče pokojnine oziroma vdovske pokojnine. Nekdanje učiteljske osebe in vdove po učiteljskih osebah, ki so prejele le odpravnino, so izključene od prejemanja draginj-ske doklade.' (2) Za preračun skupnega službenega časa. danega v podstavo nastavkom §§ 6 in 7 zakona, pride v poštev ves dejansko v javni šolski službi dovršeni službepi čas. (a) Po učiteljih ovdovele učiteljice, ki prejemajo vdovsko pokojnino, prejemajo draginjsko doklado tudi po nastavkih § 7 zakona. § 3. (1) Zmislu primerno uporabljaje člen I ukaza finančnega ministrstva z dne 12. junija 1918. 1. (drž. zak. št. 211) je odmeriti draginjsko doklado: 1. za vsako siroto brez starišev, uživajočo konkretualno pokojnino, s................ 360 K 2. za vsako siroto brez očeta, za katero gre učiteljski vdovi vzgojevalni prispevek, z................ 216 , (2) Sirote brez očeta imajo le tedaj pravico zahtevati draginjsko doklado v zmislu § 8 zakona, ako se niso v /.mislil odstavka 4, ÿ 1 tega člena ob odmeri draginjske doklade prištele k rodbinskemu stanu ovdovele učiteljice. (s) Draginjska doklada gre tudi takim sirotam brez očeta, katerim se vzgojevalni prispevki po predpisih, veljajočih v dotični deželi, ne nakažejo ali ne nakažejo y celoti, ker bi preskrbnina vdove in otrok skupaj presegala vštevno letno plačo umrle učiteljske osebe ali zakonito določeni del te plače. Pravtako gre doklada tudi tistim sirotam brez očeta, kojih konkretnalna pokojnina se zviša z doklado na vsoto vzgojevalnih prispevkov, ki bi šla materi. § G. (i) Zmislh primerno uporabljaje člen 1 ukaza finančnega ministrstva z dne 12. junija 1918. 1. (drž. zak. št. 211) je odmeriti draginjskb doklado nekdanjih učiteljskih oseb, ki uživajo miloščino, ter vdov in vsake sirote po takih osebah takole: Za osebe z miloščino do izključivši 100 K s........................................... 108 , od 100 K do izključivši 800 K s . 144 „ od 800 K navzgor s . . . ,. . . . 180 „ (s) Z miloščinami je umevati vse tiste milostne naklonitve, ki so se dovolile prejemnikom s katerimkoli oznamenilom (milostna pokojnina, milostni pokojninski užitek, milostna plača, milostni vzgojevalni prispevek in dr.), ne da bi jim šla pravna zahteva do pokojninskih (preškrbnin-skih) užitkov. *' § 7. (i) Ako v teku leta 1918. pripade /ali odpade pokojninski (preskrbninski) užitek ali miloščina. se morejo od draginjske doklade nakazati v izplačilo le obroki za tiste mesce, za katere gre pokojninski (preskrbninski) užitek. (a) Ako je upravičeni prejemnik umrl, preden se je pakazala draginjska doklada, je izplačati pri-stoječi mu znesek dedičem le na njihovo zahtevanje, ko so se poprej preskusile njihove pravice po dedinskem pravu. - ' § 8. Ako pridejo skupaj zahteve do vojaških in učiteljskih pokojninskih (preskrbninskih) užitkov (§8 G, 82 in 117 zakona z dne 27. decembra 1875. 1. [drl. zak. št. 158), oziroma S?s G. 17 in 33 zakona z dne 27. aprila 18^7. 1. (drž. zak. št. 41]), je nakazati ’ draginjskč doklado v izplačilo v tisti izmeri, ki ustreza pokojnini (vdovski pokojnini, vzgojevalnemu prispevku, konkretualni pokojnini in dr.), podajajoči se po zakonih, ki se tičejo pravnih razmer učiteljskega stanu, in sicer vseeno, ali se razlika med vojaškim pokojninskim (preskrbninskim) užitkom in civilnim pokojninskim (preskrbninskim) užitkom nakaže na dolg učiteljskega pokojninskega zaklada ali ne. § 9- (i) Od draginjskih doklad, dovoljenih v zrnislu tega ukaza, je odbiti v členu I, § 3, tega ukaza navedene draginjske doklade. (•_>) Ne vračunijo pa se nabavni prispevki iz kredita 70 milijonov kron, ki ga je dala vlada deželnim zastopom na razpolaganje, tudi če so se nakazali šele v letu 1918.. nadalje naklonitve. ki so jih prejeli upravičeni prejemniki na podstavi začasfte uravnave plač. Člen IV. Glede nakazovanja draginjskih doklad ter državnega priplazila se ukazuje naslednje : § 1.' 1 Ako se dovolé draginjske doklade v zrnislu § 2, številka 3 in 4, zakona v izmeri, ki presega nastavke razkaza (,§ 3 zakona) in §tf 5 do 9 zakona, je nakazati te nastavke presegajoči del draginjske doklade kakor posebno doklado s posebno nakaznico, iz katere se razločno pozna ta značaj posebne doklade, na račun dežele ali korporacije. ki je dolžna plačevati redne prejemke. 1 S -• (i) Draginjske doklade je izplačevati <>b rokov ih, ustanovljenih v sklepih deželnega zastopa. (s) Ako v sklepu v tem oziru ni določila, jo izplačevati draginjske doklade v naslednjih rokovih : 1. Za minule mesce, bd 1. dne januarja 11118. 1. poČenši, dovoljene draginjske doklade oziroma dodatna plačila nanje (člen III, § 9) je izplačati naenkrat. 2. V naslednji dobi je nakazovati draginj»kt* doklade v mesečnih obrokih z rednimi prejemki prejemnikov vred. § 3. (i) Državno priplazilo se bode izplačevalo tako : ( 1. V primerili, v katerih izplačujejo redne prejemke upravičenih prejemnikov državne blagajnice, je pooblastiti te blagajnice, da nakazujejo dragi njske doklade. 2. Od teh plačil potem ni privzeti v obračun z deželnim zakladom zneska, ki ustreza polovici potrebščine za dragiujske doklade po polnih nastavkih razkaza (§ 3 zakona) ter po nastavkih, obseženih v §§ 5 do 9 zakona, temveč ga je proračunsko zaračuniti na dolg države. 3. Pri tem se je primerno ozirati na predplačila, dovoljena morda, začasno izvršuje zakon v zinislu razpisa ministrstva za bogočastje in nauk z dne 11. junija • 191 S. 1., številka 16.561. in na druga predplačila na državno priplazilo. 4. V primerih, v katerili izplačuje redne prejemke upravičenih prejemnikov blagajnica avtonomne korporacije, je dotirati to blagajnico z zneskom, ki bo, kakor je pričakovati, ustrezal državnemu priplačilu, mora pa se obračunati. Ta znesek je preračunih s 50 % potrebščine za dragiujske doklade, ki jo, kakor je pričakovati, zalagaj avtonomna blagajnica, po polnih nastavkih razkaza (§ 3 zakona) ter po nastavkih, obseženih v §§ 5 do 9 zakona. Predplačilo na državno priplazilo, ki se je ddvolilo avtonomni korporaciji, začasno izvršuje zakon v zmislu omenjenega razpisa ministrstva za bogočastje in nauk, ali ki se je dovolilo morda drugače, je odbiti od tega zneska. Znesek ter na podstavi obračuna podajajoča se doplačila, nadalje povračila je zaračunjati proračunsko. ? 4- (1) Avtonomne korporacije, kojih blagajnicam se v zmislu sprednjega paragrafa neposrednje preodkaže državno priplazilo, morajo o njega porabljanju podali račun deželnemu šolskemu obla-stvu po končanem koledarskem letu 1918. (2) Po končanem koledarskem letu 1918. mora poslali nakazujoče oblastvo 'deželnemu šol-sk®mu oblastvu nadalje v vseh primerih, v katerih ne nakazuje deželno, šolsko oblastvo draginjskih doklad, vse nakaznice z dokazi vred, ki jih zahteva deželno šolsko oblastvo, da se računsko popre-skusijo. (3) O kakih razlikah ijmenja med deželnim šolskim oblastvom in avtonomno korporacijo gledé porabe in zaračuna državnega priplačila odloča minister za bogočastje in nauk v porazumu s finančnim ministrom. Glen V. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Wimmer s. r. Made.vski s. r. 342. Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministrstvi z dne 19. septembra 1918. 1. o prometu s krmilno peso. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako: S I- Pod določila lega ukaza spada krmilna pesa vsake vrste (pesa [runkelj, burgundska pesa], krmilno korenje in krmilna cukrova pesa [cukrova pesa z vsebino cukra do 13 odstotkov]), in sicer tako sveža kakor tudi posušena. § 2. (1) Kmetovalci pa smejo, ne kraté izročilnih dolžnosti, ki se podajajo iz nasadnih in dobavnih pogodb, sklenjenih s središčem za krmila, krmilno peso, ki so jo sadili v svojem obratu, pokladati svoji živini in jo v la namen tudi poljubno po-delovati. (2) Krmilna pesa se sme pustiti kisati le za lastno potrebo kmetijskega obrata, v katerem se je pridelala krmilna pesa. S3.' Porabljati krmilno peso za druge namene nego za neposrednje krmljenje je dovoljeno le z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi. § 4- Dovoljeuo je otujevati krmilno peso le poslovalnici za krmila urada za prehranjevanje ljudi. § h. (i) Poslovalnica za krmila urada za prehranjevanje ljudi je dolžna ponujeno- ji krmilno peso prevzeti in zanjo plačati primemo, k ^večjemu pa nastopno ceno : Za svežo krmilno peso in krmilno cukrovo peso......................................K 8-— za sveže krmilno korenje.................., 10-— za p os tiše h o krmilno peso vsake vrste / z dopustno vsebino vlažnosti k večjemu dvanajst odstotkov ..... „ 85'— (2) Te cene se umevajo za 100 kilogramov netto cassa, postavljeno na železniško postajo kraja, kjer leži blago, in v njih so zapopadeni stroški nakladanja. (.1) Ako blago ne ustreza običajnim zahtevam ali presega dopustno najvišjo izmero vsebine vlažnosti, je ceno primerno znižati. Ako se gledé znižanja cene ne doseže dogovor, odloči o ceni. če je blago v deželi, v kateri je borza za kmetijske pridelke, razsodišče te borze, sicer pa razsodišče trgovinske in obrtne zbornice, v koje okolišu je blago. (4) Poslovalnica za krmila urada zà prehranjevanje ljudi je dolžna množine, ki jih je nakupila, v 6 tednih po ponudbi odvzeti in v tem roku plačati v gotovini. (5) Do izročitve so posestniki, oziroma hranilci nakupljenih množin dolžni jih brezplačno hraniti, skrbno ravnati z njimi in jih ohraniti. § «•' (1) Ako s prostovoljnimi prodajami (§ 1) krmilne pese ni zagotovljena potrebščina, more politično deželno oblastvo zahtevati del pridelka krmilne pese, ko je to poprej odobril urad za prehranjevanje ljudi, ali po njegovem naročilu. (2) Zahtevano krmilno peso mora prevzeti poslovalnica za krmila urada za prehranjevanje ljudi po ustanovljenih najvišjih cenah. § 7. (1) Krmilno peso, ki se dobiva iz Ogrskega, iz Rosne in Hercegovine, iz zasedenih ozemelj in carinskega inozemstva, je v b dneh po prihodu v Avstrijo priglasiti poslovalnici za krmila urada za prehranjevanje ljudi in ponuditi v nakup. (2) Določitev cene se prepušča svobodnemu dogovoru. (3) Ako se ne doseže tak dogovor, naj določi ceno. oziraje se na najvišjo mejo, ustanovljeno v § 5 za prevzemne cene, okrajno sodišče, v čigar okolišu je blago, v nespornem postopanju, zaslišavši izvedence. Odločba okrajnega sodišča se more v 8 dneh izpodbijati z rekurzom. Zoper odločbo II. stopnje ni dopusten nadaljen pravni pomoček. V koliko mora stroške postopanja povrniti ena izmed strank ali jih je deliti med stranke, odloči sodišče po svobodnem preudarku. Dolžnost dobave ;se ne odlaga s sodnim postopanjem. (4) Gledé odvzetja in plačila krmilne pese, nakupljene v zmislu prvega odstavka, veljajo določila g 5, odst. 4 in 5. § 8. (1) Pravna opravila, ki grešč zoper določila tega ukaza, so nična. To velja tudi o takih kupnih in dobavnih., pogodbah za krmilno peso, ki so bile sklenjene, preden dobi ta ukaz moč, kolikor še niso izpolnjene. (2) Pravice zahtevati odškodnino zaradi neizpolnjene pogodbe, ki so nastale pred pričetkom veljavnosti tega ukaza, ostanejo neizpremenjene. Izpolnitev sama je tudi v tem primeru prepovedana. (3) Določila nasadnih in dobavnih pogodb, ki jih je sklenilo središče za krmila urada za prehranjevanje ljudi s pridelovalci o nasadu in dobavljanju krmilne pese, ostanejo, vštevši dogovorjene cene, v moči tako. da se uporabljajo določila g 5, odstavek 3. ako kakovost dobavljene pese ne ustreza. Kmetovalci so dolžni izpolnjevati dolžnosti, ki so jih prevzeli v teh pogodbah. . (1) Ako se pošilja krmilna pesa po želez- nicah ali pamoplovstvenih podjetjih, mora pošiljač voznim listinam za vsako pošiljatev pridejati prevozno potrdilo, ki ga je izdala poslovalnica za krmila urada za prehranjevanje ljudi po priloženem vzorcu. v (2) Za pošiljat ve vojaške uprave ter za po-šiljatve iz carinskega inozemstva, iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine ni treba takih prevoznih nanaša kaznivo dejanje, ali njih izkupilo v prid potrdil. , državi. s § 10. (1) Kdor terja za krmilno peso večje plačilo nego v tem ukazu ustanovljene najvišje cene. ga da sebi ali komu drugemu dati ali obljubiti, tega kaznuje politično okrajuo oblastvo z zaporom ' od enega tedna do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se more naložiti denarna kazen do 10.000 K. (2) Kdor drugače ravna zoper določila tega ukaza, tega kaznuje politično okrajno oblastvo z denarno kaznijo do 20.000 K ali zaporom do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni so- morejo v otežilnih okolnostih nalagati tudi druga poleg druge. ( (2) Istim kaznim kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi. r § 11- (1) Ob kaznovanju se more nadalje, ako se je storil prestopek v obratovanju obrti, razsoditi na izgubo obrtne pravice za vedno ali na določen čas- (2) Pravtako se more povodom kazenskega postopanja izreči, da zapadejo reči, na katere se (3) Ako zasledovanje ali kaznovanje določene osebe ni dopustno ali ni izvršljivo, se more samostojno razsoditi, da zapadejo reči ali njih izkupilo. (4) Zapale reči ali njih izkupilo se porabijo za preskrbovanje prebivalstva., § 12. (1) Politična okrajna in cesarska policijska oblastva morejo za zavarovanje zapada ukreniti potrebne zavarovalne naredbe, zoper katere ni dopusten priziv. (2) Zavarovane reči more otujiti za zavaro- vanje upravičeno oblastvo, še preden se izjavi, da zapadejo, ako nastanejo z njih hrambo stroški ali je nevarnost, da se izpridijo. j § 13- Ukaz z dne 11. oktobra 1916. 1. (drž. zak. št. 350) in z dne 24. februarja 1917. 1. (drž. zak. št. 69) se razveljavlja. 8 I*- Ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi. Panl s. r. I Prevozno /potrdilo za krmilno peso. Pošiljačevo -ime .................................................................................... v..............!...................................................................ima pravico poslati ’1 ...........k. 1. : L. S. V.;.y Poslovalnica za krmila urada za prehranjevanje ljudi. To potrdilo je trpežno pripeti na vozno listino. Da je potrdilo pridejano, je zaznamovati v vozni listini. Potrdilo naj odvzame namembna postaja, pri pošijjatvah na izvenavstrijske postaje pa mejna postaja. iz c. kr. dvorne in državne tiskarne. 4689U