leto lix. številka US V LJüM&nl V toreh 6. Itilfjü 1926. Im M 1:3 Uhaja vsak dan popoldne, izvzemal nadelie ln praznika. — InsaratJ: do 30 pefit a 2 D. do 100 vrst p D 50*p, večji jnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru, —inseratai davek"posebej. MSlotenaki Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnfstvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon ste*. 304. Uredništvo: Knaflova nlica at. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. M" PoStnina plačana v gotovini- Pred novimi kritičnimi dogodki Ofenziva pašičevcev in radičevcev, — Revolte v radikalski 6tranki. — Obča nervoznost v Beogradu. — Odločilni pomen seje radičevskega kluba v sredo« r ~ ■— Beograd, 5. julija. Danes idopol« 'da Donava poruši drugT nasip, bo pod vodo 25.000' oralov rodovitne zemlje. _ fw V Apatinu je vvsoootopopoldne.nastal a strahovita-pamka, Votla "je pfice^ la polagoma prodirati .skozi železniški nasip. Na tisoče. ljtmt, ki de. delalo na nasipu, je v/paničnem begu zapuščalo nasip. Bil je'strašen prizor. Signalne sirene, ki so alärniiräle prebivalstvo, so tulile, konji z vozniki so v divjem galopu vozili proti mestu. Žene m otroci so plakali. Nihče ni Vedel, kako ..velika je nevarnost Vse je bežalo.4 Katastrofa se je zdela neizogibna, jn/aatno par minut ie ločilo Apatin pred pöpo^ioi poplavo. V teh minutah* pa se je jtma&fee- Vodnjevec, Batočin in Lapovo. Pri Cve* tojevcu je voda porušila železniško progo v dolžini 30 metrov. Spodnji del Kragujevca je pod vodo. Železniška zveza KragujevacsLapovo je prekinje* na. Tudi Jagodi na j« pod vodo. Po ulicah Jagodine stoji voda meter visoko in še ved- no narašča radi silnih nalivov Istotako je pod vodo proga. Poplavljena eo vsa sela v okolici Jagodine, reka Morava ponovno narašča. Povsod ie vedno dežuje. Nad Rekov-cem se je v soboto odtrgal oblak. Na elez-niški postaji v Jagodini je voda odnesla dva lira, 20 vagonov pa je padlo v vodo. Škoda je ogromna. Orient ekspres je bil zadržan. V selu Trna vi je 7 človeških rtev, Ptuj pod uodo Danes zjutraj je zalila Ptuj votla ter poplavila velik del mesta« — Pod vodo je bil tudi kolodvor, tako da je bil železniški promet ustavljen- imi naporu pionirjev posrečilo p^pfre- ■ prestopila bregove. Pod vodo so sela *Uä strahoMto kata^sfQt liattasii ^l^tovanc^ec, Csetojev.ef* ^lilatpvec, j — PJuJ, 5. julija. Danes ob 6. zjutraj je rr.di neprestanega deževnega vremena narasel potok Grajeva. ki ie od Vurberga dalje prestopil bregove. Del mesta Ptuj in okolica so bih" zjutraj pod vodo. Poplavljen je bil del mesta od Srbskega trga, kjer stoji okrajno glavarstvo, do kolodvora. Voda se je razlila tudi v stranske ulice ter vdrla v nižje ležeča stanovanja in v kletL Na Ljutomerski cesti je napravila voda skoraj meter globoko in tri metre široko udrtino. Večino mostov od Vurberga do Ptuja je voda porušila in odplavila. Pod vodo je bila deloma tudi železniška proga. Promet na pro^i Ptuj - Ormož je bil danes zjutraj prekinjen, vendar bo popoldne že zopet vzpostavljen. Promet na progah Ptuj-Maribor in Ormož - Kotoriba se nemoteno vrši. Poplava je dosegla svoj višek okoli 7. zjutraj, nato pa je pričela voda padati. Z reševalno akcijo so takoj pričeli gasilci in pijonirji, ki so pričeli s čiščenjem ulic, tako da se je voda hitro odtekla. V Ptuju se je baje porušila neka manjša hiša. Deževati je nehalo okoli S. zjutraj in sedaj vlada v Ptuju razmeroma lepo, suho vreme. Opasno naraščata tudi Rogoznica in Dravinja in sta poplavili polja in naredili že veliko materijalno škodo. Strahovite katastrofe v Nemčiji Neurja nad Berlinom in okolico. — Strela ubila 13 ljudi in nad 100 ranila« — Vremenska katastrofa v gornješieskih Krkonoših — Berlin, 5. julija. Grozna vremenska katastrofa je zadela berlinsko okolico. Nad mestom in okolico se je včeraj dvakrat zaporedoma, utrgal oblak. Vsa okolica je pod vodo, mnogo hiš je razrušenih, šest ljudi je utonilo. Na nekem kTaj-u se Je naredila v zemlji več metrov široka in skoro 100 m globoka razpokn. £'orila, je vodovodna cev, prekinjena je električna napeljava. Iz poplavljenih hiš so ljudje pobegnili v neko barako ob železniškem nasipu. V barako je udarila strela, ki je 13 ljudi ubila, 40 težko in 100 laliko ranila. Iz raznih krajev Srednje in Južne Evrope še vedno prihajajo poročila o katastrofalnih poplavah, ki povzročajo povsod ogromno materijalno škodo, a žal zahtevajo tudi človeške žrtve. V petek popoldne ie divjalo silno neurje v Bleskih Krkonoših. Nad krajema Krummhübel in Brükenberg se je v petek okoli 22. utrgal oblak. Voda je udrla v seljaške hiše in jih večinoma razrušila. Nad 20 hiš je popolnoma ali deloma uničenih. Glavne ceste so raztrgane, promet ukinjen. Voda stoji ponekod dva metra visoko. V vasi tlerms se je okoli 2. ure zjutraj s strahovitim truščem porušil most ter potegnil s seboj pet oseb, ki so obupno kričale ni pomoč. Seveda jim ni mogel nihče pomagati. Skupno je znanih doslej 20 smrtnh slučajev. Uelibo železniška nesrečo uri Parizu Brzovlak, ki je vozil s hitrostjo 90 km, je skočil s tira in pokopal pod ruševinami vse potnike. — Velike žrtve« i— Pariz, 5. julija. Na postaji Ache-res, oddaljeni 25 km od Pariza na progi proti Le Havreu se je zgodila danes ponoči strahovita železniška nesreča. Skozi postajo je vozil brzovlak iz Le Havrea v Pariz. Ker so popravljali normami tir, namenjen za brzovlak, ki se na postaji ne ustavlja, so brzovlak usmerili čez enega stranskih tirov. Pozabili pa so o tem obvestiti prejšnjo postajo, ki bi bila morala opozoriti strojevodjo. Zato ta ni zmanjšal hitrosti in vlak je vozil tudi preko stranskega tira s hitrostjo 90 km. Na tako divjo hitrost pa stranski tir ni bil urejen in brzovlak je na ovinku skočil s tira. Učinek je bil strahovit. Lokomotiva se je prevrnila, trije vagoni za njo so bili v hipu zdrobljeni in zmečkani, vsi drugi vagoni zelo poškodovani. Iz Pariza je že v pol ure priliitel rešilni vlak z železniškimi delavci, vojaki in zdravniki. Do danes zjutraj so izpod ruševin potegnili 18 mrtvili in nad 100 ranjencev. Med temi je bilo le 32 tako lahko ranjenih, da jih ni bilo treba prepeljati v bolnico. Strojevodja sam je težko poškodovan in ni upanja, da bi okreval. Nepoškodovanih je ostalo samo okoli 50 potnikov. Politicna situacija — Beograd, 5. julija. Vlada g. Kikole Uzunoviča je pri odgoditvi Narodne skupščine obljubila, da bodo med odmorom vsi skupščinski odbori intenzivno delovali. Sedaj pa je nastopila popolna stagnacija. Zakonodajni odbor se je že razšel. Tudi plenarne seje finančnega odbora so odgedene in se bodo vršile šele meseca septembra. Vedno bolj in bolj se pojavlja kriza vlade rr. Veak čas more priti do katastrofe, zlasti ker se spor med pristaši Nikole Pašiča in ostalimi radikali vedno poostruje. Značilno je zlas-ti dejstvo, da je prišlo na zborovanju, ki ga je priredil z. Bobič, do težkega konflikta. Policija je zborovanje preprečila in je prišlo med radikali samimi do fizičnega obračunan ja. Prvič se je zgodilo, da je policija g- Uzunoviča razgnala radikalni zbor. Radikali sami trde, da je neizogiben prihod Nikole Pašiča v Beograd. G. Kikola Pašič mora sam vzeti v roke situacijo, drugače je stranka pred popolnim razsulom. —. Beograd, 5. julija. Pravosodni mi* nister Marko Gjuričič odpotuje v Pariz. Njegov namestnik bo minister za socialno politiko Milan Simonovič. Danes PRIKAZEN V OPERI" po ravnokar v «Ju trti* izhajajočem , romanu Predstave ob 4.t 7. in 9. uri. Kino Ideal. ČEŠKA IN MADŽARSKA — Budimpešta, 5. julija. Češkoslovaška vlada je sporočila v Budimpešto, da je vsak hip pripravljena začeti z Madžarsko pogajanja o trgovinski pogodbi. Madžarska vlada je odgovorila, da radi odsotnosti trgovinskega ministra Valka na češkoslovaško ponudbo ne more dati definitivnega odgovora. IZREDNO STANJE V ANGLIJI — London, fi julija. Poslanska zbornica je odklonila pref Nerealen rezultat, ker je bil HaSk boljSa moštvo. Sodnik Dubravčič je bil slab in je. deloma njegova krivda, da domačini niso zmagali kakor bi bili zaslužili. BEOGRAD: Simmering - D. S. K. 3 : 2. pfRAGA: Viktorija Žižkov ; Vienna (Din naj) 6:1. « Wendel o Trstu I! Pred tednom dni je objavil Herman Wendel v »Frankfurter Ztg.i daljši članek, kjer opisuje gospodarsko nazadovanje in propadanje Trsta. Zanimiv je zaključek, ki se glasi: Ako bi se zemljepisna karta leta X9\$. po zdravem razumu izpremenila, bi tvoril Trst danes, morda z Istro in Reko, neodvisno prosto luko pod kontrolo Zveze narodov, ki bi tako najbolje služil samemu sebi in drugim. Tako se pa zlasti Jugoslo-veni z ozirom na persekucije, ki jih morajo trpeti Slovenci in Hrvatje, cdtegujeio trgovskemu prometu s Trstom. Je torej Trst, ki plača za to zatiralno politiko in ki na lastne stroške eksperimentira, kako morejo nacijonalne simpatije in antipatije biti važen faktor v gospodarskem življenju. »Piccolo« je seveda ostro nastopil proti Wendlovim izvajanjem in Imenoval pri tem presckuciie narodnih manjšin v Italiji »običajne imaginarne persekucije« proti drogo-rodnim elementom v Italiji. >Dan za dnem se izkuša \ cepiti v narode sovraštvo proti veliki italijanski domovini«. Clankar y vPiccolu- zaključuje s pozivom na vlado, •naj ukrene potrebno, da pride Trst zopet do svoje veljave, zlasti z zgradbo nov« predelske železnice___ vj Zgodovinski dan češkoslovaške socijalne politike Češki listi objavljajo pomembne oLankei povodom uzakonjenja novega, modernega zakona za starostno in invalidno zavarovanje. Ta zakon je stopil v CSR v vdjavo dne 1. julija t. 1. Na podlagi zakona je bil ustanovljen Osrednji zavarovalni urad, ki •je središče vsega invalidnega in s-tarostne-ga zavarovanja. Obenem vodi urad tudi bolniško zavarovanje za delavce in privatne nameščence. Urad bo imel svoje podružnice pri vseh okrajnih glavarstvih. Rente starostnega in invalidnega zavarovanja se bodo pričele izplačevali 5e !© po 150 tednih plačevanja. Dobo teh' prvih treh let smatrajo radi organizacije in zavarovanja za najtežjo. Prispevki za starostno in invalidno zavarovanje bodo enakomerno razdeljeni na delavca in delojemalca. Celokupni prispevki so za prvih pet let proračuaiani na 6,664.000 Kč in bodo po 50 letih narasli na 508 miKjonov. S tem zakonom je zaključena veiika borba socialističnih strank za starostno zavarovanje delavcev v češkoslovaški republiki. Socijalistične stranke so z zakonom zadovoljne in pusvečajo sedaj svoje energije v glavnem gospodarskim problemom. Delavci bodo prejemali v slučaju invalidnosti in starosti prva tri leta 1000 Kč letno plus eno petino svojih prispevkov. Po proračunu bo znašala najnižja invalidska renta 1. 139 Kč, najvišja pa 5400 Kč. Po treK letih bo imel delavec pravico na rerrto v, znesku 1200, po 16 letih 1600, po 20 Jetih" 2200 in 30 letih 2600 Kč. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.9435—10.9855, praga 167.38—16S.3S, Pariz 154—156, Newyork 56.3835—56.6835, London 275.06—276.35, Trst 198.90—200.10, Berlin 13.48—13Ä Dunaj 798.58—802.58. Efekti: 7% invest posoi. Ift31 73— 74, 2V=% -drlz. rente za ratnu štetu 30&—310, Ljubljans-ka kreditna 175, Hrv. e^komptna banka 101—102Vc. Kreidirna banka, Z*b. 101 —104, Hipotekama banka 56!/t^57%, Jugo-bantka 92—94, Praštediona 965—870, Sla-venska banka 55—60, Eksploatacija, 10—15, >i INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.14, Paris 13.925, i Newyork 516.625, Milan 18.075« Praga 15.30, Dunaj 73. ! — Trst: Beograd 50.30—50.70, Paris, 76.75—77.25. London 138.75^139, Newyerfcj 28.40—28.70, Dunaj 401—405, praga j 94.75, Curih 551— SH» [ 15 "Siran 2. ^CöVENSKI NAROD« dne 6. julija 1926. Stcr. 148, Praga v sokolskem entuzijazmu Mesto je kakor v ekstazi, •— Okrog četrt milijona Sokolov, So-Kolic in drugih gostov, — Nepopisni prizori ob sprejemu jugo-slovenskega Sokolstva in vojaštva« Praga, S. julija. , Praga se nahaja naravnost v eksta* ri. Zdi se, kakor da je vse mesto noč b dan pokoncu. Ulice in trgi so prena* [>6lnjeni, avtomobilni promet življenj* feko nevaren. Policija rabi vso energijo, Ha ga drži v redu in prepreča nesreče. Mesto nudi izredno pestro sliko. M Dentrumu ni hiše in skoro ni okna brez taštave, preproge ali venca. Po glavnih ulicah, kjer prihajajo v mesto gosti s kolodvorov, zlasti pa po Vaclavskem Liamestju in po ulicah, koder se bo v torek pomikal slavnostni sprevod, so postavljeni nešteti slavoloki z napisi v vseh slovanskih jezikih in v francoščini. STa velikih mlajih vihrajo veličastne češkoslovaške, jugoslovenske in druge slovanske zastave. "VI ospredju zanimanja je stal danes sprejem jugoslovenskih gostov. Skoro rsi vlaki iz Jugoslavije so prispeli na VVilsonov kolodvor tekom dopoldan* skih ur. Sprejem našega Sokolstva je bil nepopisen. Po prevratu češka pre* »tolica šc ni doživela takih manifesta* ti j. Med špalirjem stotisočglave množi* :e.*ki je neprestano vzklikala Jugosla* riii in jih obmetavala s cvetjem, so adhajali jugoslovcnski Sokoli in Soko* [ice v odkazana jim stanovanja. Tudi popoldne so bili povsod, kjerkoli so se pojavili in so jih liudje spoznali, burno pozdravljeni. Višek je dosegel entuzi* jazem množice ob sprejemu štirih ju^ Soslovenskih ministrov in par ur ka* šnejc ob dohodu jugoslovenske arma* de. Praško prebivalstvo, ki je drugače precei hladno iti nekam rezervirano, je bilo vse iz sebe, in ga ni bilo več spo* mati. Češki sokolski vlaki so prihajali iz rseh pokrajin republike ves dan skoro drug za drugim. Prisrčno so bili po* zdravljeni zlasti Sokoli in Sokolice iz Slovaške in Podkarpatske Rusije. Popoldne so na ulicah skoro docela pre* dadovali sokolski kroji. Bilo je, kakor ia je mogočna sokolska armada oku* pirala Prago, kjer je nocoj zbranih :>krog 120.000 Sokolov in Sokolic vseh slovanskih narodov. Pet tisoč jih je prišlo samo iz Amerike. Število drugih gostov, ki jih je privabil v Prago vsc= sokolski zlet, se ceni na 130.000 ljudi, tako da se je prebivalstvo Prage za glavne slavnostne dni pomnožilo za najmanj četrt milijona. Fraški listi so povodom vsesokol* >kega zleta izdali posebne slavnostne številke, posvečene Sokolstvu in njego* rim gostom. «Narodni Listy» prinaša* jo pozdrav jugoslovenskemu Sokolstvu v hrvaščini in v francoščini pozdrav Francoskim gimnastom. •V prostorih «Mescanske Besede* se je vršil nocoj jugoslovenski manifesta* sijski večer, katerega so se udeležili po* eg vseh štirih jugoslovenskih ministrov tudi nekateri češki ministri ter najod* ličnejši predstavniki češkoslovaške jav> aosti. V imenu Jugoslovcnov je mini= 5tcr Trifkovič nazdravil predsedniku [Vlasarvku. iVse praško prebivalstvo pričakuje jutrišnjega prvega glavnega zletnega dneva. »Vstopnice za popoldansko j a v* io telovadbo so že vse razprodane, Danes 4., §§©§ S> 9 se vrše predstave velefilma Pri vseh predstava petje in pomnoženi orkester Elšini kino Natisa najlepši kino v Slovanlji. Tel. 124 ravnotako tudi vstopnice za ponedc* ljek in torek. Država, občina in Sokol* stvo so storili vse, da omogočijo, da se izvrše prireditve v redu in brez nesreč. Organizirana je bila obsežna zdrav* stvena služba, ki jo vodi cela armada zdravnikov*Sokolov. tV vseh ulicah sre* di mesta so postavljene zdravstvene ambulance; na zletišču samem jih je okrog 20. Vojaštvo je dalo na razpo* lago sanitetne avtomobile. V izredno čast discipliniranosti Sokolstva in dru* gega občinstva ter organizatorni zmož* nosti sokolskih voditeljev služi dejstvo, da se danes ni zgodila nobena večja nesreča kljub ogromnemu prometu po mestu in kljub temu, da je med gosti nad deset tisoč ljudi, ki še niso bili po* preje y velemestu. Navdušen sprejem jugoslovenske vojske Bratislava, 5. julija. Včeraj ob o. popoldne je prispela v Bratislavo s paznikom *NikoIa II.c oiioijel-na delegacija jugoslovenske armade, ki se udeležuje vsesokolskesa zleta v Pragi. Gostom so odpluli do Komama nasproti češkoslovaški vojni čolni, ki so potem spremljali Jugoslovenc do Bratislave. K sprejemu .milih gostov v bratislavskem pristanišču so se zbrali mnogi odlični prestavniki vojaških, političnih in kulturnih korporacij na Slovaškem, častna Četa Sokolov in častna četa 23. peh. polka z godbo na čelu. Nad pristaniščem so krožili vojaški aeroplani. Vse pristanišče z okolico je bilo polno občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo jugoslovenske goste. Mesto je bogato okrašeno z zastavami. Ko je priplul jugoslovenski parnik v pristanišče, je zaigrala godba češkoslovaško in jugoslovensko himno. Navdušenje občinstva je bila nepopisno. Tako svečanih trenutkov Bratislava po vojni šc ni doživela. Po kratkih medsebojnih pozdravili se Je jirgoslovenska vojska med urnebesnimi ova-cijami v presenetljivo kratkem času izkrcala in odšla z jugoslovenskim generalom.' Cvetkovičcm in bratislavskim komandantom generalom Škvorom na čelu v mesto, neprestano buruo pozdravliana in obsipana s cvetjem od špalirja tisočglave množice. Obhod po mestu je bil pravi triurni češko - jugoslovenskega pobratimstva. Po obhodu so odšli jugoslovenski Častniki v hotel T&Carlton«, kjer se je vršil njim na čast slavnosten banket. Za jugoslovenske vojake so predvajali zvečer hlm »Ce-škoslovaška armada« in »Lepote ČSR«. O polnoči so se odpeljali jugoslovenski vojaki s posebnim vlakom v Prago. Praga, 3. julija. Danes dopoldne ob 10. je prispel v Prago preko Bratislave vlak z jugoslovensko armado, ki se udeleži vsesokolskega zleta. Ekspedicija, ki jo vodijo generali Cvetko-vie, Nedič in Kovačcvič, šteje okrog 450 častnikov in vojakov iz vseh oddelkov ju-gcsloveaske armade. Seboj ima tudi lastno godbo, sestavljeno iz letošnjih absolventov vojaške šoie v Vršcu. Sprejem naših vojakov v Pragi je bil nepopisen. Do stotisoč glav broječa m-no-Lica je napolnila obširni trg pred VVilsono-vim kolodvorom in Vaclav, namesti, ki tonejo v morju zastav, slavolokov in zelenja. Na čelu častne čete češkoslovaške vojske je pričakal bratsko jugoslovensko vojsko čsl. vojni minister general Sirovy z večjim številom generalov in oficirjev. Sokolstvo je postavilo k sprejemu močne oddelke pra-. site ž upe. Ob sviranju jugoslovenske himne je pripeljal vlak na kolodvor, ki je bil tudi prena-trpan občinstva. Za pozdrave generala Sirovega se je zahvalil general Cvetkovič, ki je v svojem kratkem nagovoru poudarjal zgodovinsko važnost dogodka, da prihaja jugoslovenska vojska službeno v posete k bratskemu češkoslovaškemu narodu. Tudi vojski obeh narodov se pridružujeta zgodovinski prisegi -»zvestoba za zvestobo«. Med pravim orkanom navdušenja so odšli jugoslovenski vojaški oddelki v špa-lirju stotisočglave množice v mesto, neprestano obsipani s cveijem. Od povratka pre-zidenta Masaryka iz inozemstva Praga še ni doživela takega sprejema. Kongres češkoslovaško-jugosiovenskih Lig V okviru VIII. vsesokolskesa zleta se je vršil v soboto v Pragi kongres češkoslovaško - jugoslovenskih Lig in sicer v sejni dvorani Staromestnega m?gistrata. Navzoči so bili štirje jugoslovenski ministri in znstopniki vseh čsl. - jugoslov. Lig. Kongresa se je udeležil tudi zun. minister dr. BeneŠ, dalje ministra dr. Kramar in dr. Sla vik, naš poslanik Nešič, generalni konzul Rašič, predsednik čsl. Narodne skupščine Maiypetr, zastopnik prosvetnega ministra prof. Inderka, pisatelj in novinar Josip Holeček in mnogi drugi odlični predstavniki obeh narodov. Praški župan dr. Baxa je prisrčno pozdravil zbrano goste, posebno mile jugoslovenske brate in izrazil svoje veselje, da so prisotni tudi zastopniki obeh vlad in jugoslovenske armade. Nato sta bila izvoljena za predsednika senator Pichl in narodni poslanec dr. Pivko iz Maribora. Predsednik je prečital uvodoma pozdravni brzojavki jugoslovenskemu kralju Aleksandru I. in prezidentu Masaryku, ki so ju sprejeli prisotni z viharnim odobravanjem. Mesto odsotnega staroste Lige dr. liodže je pozdravil kongres minister dr. Slavik, rekoč, da vežejo češkoslovaški in jugoslovenski narod grobovi padlih za osvobojenje. Od srca k srcu si zgradimo koridor. Sokolski praznik je praznik slovanske ideje. Prosvetni minister Trifunovič le pozdravil kongres v imenu odbora čsl. - jugoslov. Lige v Beogradu, poudarjajoč, da se morajo medsebojni stiki še poglobi in utrditi, V prisrčnih besedah je pozdravil mesto Prago in češkoslovaški narod ter se poklonil prezidentn Masaryku, ki mu 3e jugoslovenski narod hvaležen za vse, kar je zanj storil in pretrpel. Nato je govoril generalni tajnik Ripka o organizaciji čsl. - jugoslov. Lige, ki ima •na Češkoslovaškem 10 agilnih podružnic. Delegat Lige iz Maribora dr. Pivko je govoril o potrebi Lige iz kulturnih in gospodarskih vidikov ter določil smernice bodočega dela. Med govorom inž. Palečka je prikorakal mimo magistrata oddelek jugoslovenske armade, ki ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Seja je bila za nekaj minut prekinjena. Nato jc govoril dr. Gradojevic s Strosšma3?erievi knjižnici v Pragi. Jugoslovenski Sokoli so pripeljali za to knjižnico nad 1000 feig. Direktor R. PnstosiemŠek iz Ljubljane je govoril o tu-ristiki, tajnik Beringer in profesor Mile Pavlovič pa o kuKurnih stöhn. Popoldne se je kongres nadaljeval in zaključil. V smislu referatov je b3a sprejeta obširna resolucija, ki jo priobči praški mesečnik »Češkoslovaško e jugosiovenska Liga«. Sport Tekme za pokal LUP Ilirija in Slovan prideta v finale« Slovan — Primorju 5:1. Včeraj dopoldne se je vršila ca igrišču AS3C PrLmorja semiiinalna tekma za pokal LND. Slovan je zmagal zasluženo nad Pri-merjem. To je postavilo v boj svojo kompletno rezervo, ki pa se ni mogla upirati debro disponirani enajstorici Slovana. Rezultat tekme je bil 5 : .1. Sodil je korektno g. Držaj. Ilirija — Jadran 16 : 0 (8 : 0). Popoldne ob IS. se je vršila na istem igrišču druga semiiinalna tekma Ilirija : Jadran. Jadran je nastopil s sedmimi rezervami brez vratarja Vidmarja in branilca Pečnika ter zato ni mogel Iliriji, ki ie bila v visoki formi, nuditi nikakega odpora. Polčas je potekel v razmerju 8 : 0, enak score je bil dosežen tudi v drugem polčasu. Tekmo je sodil razmeroma dobro g. Ahčan. Kakor eujemo, je baje Jadran stavil na LNP prošnjo, da se ta tekma odloži, ker trenotno nima dobrih igralcev na razpola- go. Podsavez na to ni pristal, pač pa je podsavezni kapeian dovolil, da nastopi Jadran proti Iliriji, ojačen s tremi igralci Ilirije, Zanklom, Plesom in Jenkom. V zadnjem hipu je Podsavez razveljavil odlok podsaveziicsa kapetana in tako je moral Jadran na igrišče s samimi rezervami. Naše športnice v Pragi Lahkoatletski turnir med Francijo Češkoslovaško in Jugoslavijo. Povodom vse=okolskega zleta se vrši v Pragi cela vrsta važnih in zanimivih športnih prireditev, čeprav je vsa pozornost praške javnosti obrnjena na sokolski zlet, ^vlada vendar tudi za športne prireditve veliko zanimanje. Zlasti simpatično spremlja javnost tekme med športnicami Češkoslovaške republike, Francije in Jugoslavije. Tekme so se začele že v petek ter bi se morale nadaljevati v soboto in ponedeljek. Ker i*a je bila sobota vsa posvečena sprejemu prihajajočih Sokolov, so tudi sobotni program absolviral že v petek, kar pa je bilo prireditvi seveda na škodo. Zadnje točke so prišle na vrsto šele po 9. zvečer, ko je bila že tema. Vrhutega je miting ponovno motil močan dež. Jugoslavijo zastopajo Ljubljančanke Šantlova, žpornova, Križc\a, Cimperpanova in Pievčeva ter najboljše atletinje iz Zagreba in BeogTada. Poleg tega je prispela v Prago tudi leprczentancna bazenska družina, ki bo v ponedeljek igrala s Francijo, v torek pa s Češkoslovaško. Naše atletinje so prispele v Prago v petek zjutraj in so bile nadvse prisrčno sprejete. Z.e popoldne so morale nastopiti v težki borbo s čehi-njami in Francozinjami. Kljub naporni vožnji in kljub neugodnemu \ remenu so dosegle prav lepe uspehe, ki ne zaostajajo za najboljšimi, v Jugoslaviji doseženimi rezultati. Imele pa so prehude nasprotnice, tako da se niso mogle uveljaviti. Zlasti so presenetile Francozinje, ki so odnesle skoro vsa prva mesta v tekih. Po zaključku petkovih tekem je bilo stanje točk naslednje: Francija 31, Češkoslovaška 30, Jugoslavija 16. V teku na SO m je zmagala Francozinja Radideau v 10 sekundah in s tem postavila nov svetovni rekord. Dobro so odrezale Ju-goslcvenke v metu diska, kjer je zasedla Križeva z 29.91 m prvo. Tomlienovičcva pa tretje mesto. Druga je bila Čehinja Vidla-kova. V teku na 200 m je zmagala zopet Kadideaujeva. V metanju krogle se je Križeva plasirala za Vencovo na II. mesto in je postavila z 1S.G3 m nov jugoslovenski rekord. V skoku v višino je dosegla Sautlova s 135 cm tretje mesto, v teku na 83 m z zaprekami pa Jovanovičeva tretje, Radovi-čeva četrto mesto. Cimpermanova se je y teku na 1000 m plasirala na četrto mesto. Štafeta 4X100 m ie bila radi napake pri predaji anulirana in ee bo ponovila danes ali jutri. Tekmam: Je prisostvoval več časa tudi zunanji minister dr Beneš. Sobotne nogometne tekme ZAGREB: YVAC (Dunaj) : Derby 3 : 1 (1 : 1). , BEOGRAD: Simmerms (Dunaj) : Jugo-. slavija 4 : 3 (2 : l). PRAGA: Češkoslovaška : Švedska 4 : 2 (2 : l). V soboto se je vršila v Prag! no-t gometna tekma med obema državnima reprezentancama, ki ie končala z zasluženo zmago Cehoslovakov, Sodil je Dunajčan Braun. LANDSKRONA: Dunajski Rapid Je v Landskronu na Švedskem zmagal proti ta-mošnjemu športnemu klubu s 4 : 2. DUNAJ: Hakoah : BAC 6 : 5 <5 : l). BAC, bivša Ostmarka, ki je bas prešel v prvi razred, se je izkazal za trdega nasprotnika. —i Lahkoctlciski maicH LJubljana : 'Julijska K,rajina je bit odpovedan. LLAP je dobil v soboto popoldne brzojavno obvestilo, da iahkoatletl Julijske Krajine radi nepremostljivih. birokratskih" težkoč ne morejo priti v Ljubljano ter nastopiti proti atletom Slovenije. Zato je včeraj odpadel ■lahkoa&etski mateh Ljubljana Julijska Krajina. astnega izdelka Vam nudi 6 7 HHJCENEJČ Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova3. — Nov sv c to v ni rekord dr. P elzer ja Pri angleških laftkoaLetskih prvenstveni!; tekmovanjih v Londonu jc znani nemški re. korder dr. Pelzer pojavil nov svetovni rekord v tekj na pol angleške milje 3 1 ; 51.6 — 7". K- Skala. Ciine, ki se žele udcla ievati, oziroma so pripravljeni sodeloval pri tnristiono-tthpičneui vežbanju v sivA s'u sklepa dbflbeßa zbora, vabimo na se s tanek, ki se bo \:>i! v IdaboverJ! lok.V v petek, dne 9 t. m. ob 19. z ve; er. — bor. « niča KOLEDAR. Danes: 5. julija 1926; katoVizmdz C:tI Me;od: pravoslavni: 22. juruja, Vladimir] muslimani: 24. zil-hidže 1344; židje 25. u« muza 5"c % Jutri: 6. julija 1926; katoličan: tzaiia pravoslavni: 23. junija, Ajrrinina: muslimani: 25. zil-hidie 1344; zidje: 24 tanniEf 56S6" DANAŠNJE raiRECKTVe. Kino Matica: »Bela sestra*, K-'Ti9 I! Varski Dvor: *Be?.:i»a \s S t. Silosa*; k.:ie Ideal: ^Prikazan v operi.-. Groharjeva razstava in veltsejem} odprto ves dan. jutrišnji: prireditve. Kii>9 Matica: .Sc\i sestra , Ljubljen t dvor: Beštija iz Sv. Silosa (?), Kino Ideal: ♦Prikazen v operi . Groharjeva razstava. 0>!prta ves dat. dežurne lekarne. Danes: A. Bohinc, Rimska cesta; M. Leustek, Resljeva cesia. !«3 Kavarna „LE0R" vsak dan celo noč odprta. Naši v Italiji OvalloLi je tudi tokrat slabo mfcerpre* tiral njrnerc fasistovske vlade. Moral bi \f-deti, da je vprašanje slnve-n-^kcc«? jej ca na slabšem kakor vprašanje različnih italijanskih dialektov, kaki Oentilijeva reforma celo zahteva, da se mora povsod goiiti pole? pravilnega jezika v šoli tudi krajevni dialekt in predpisuje celo prevajalne vaje iz dialekta v pravi jezik. Enakn je bi! v prvotnih" načrtih dialekt celo predmet p i vzprejeirmem izpitu na srednks Šole. Slo-vanski jezik pa ie docela izgnan i? solo. Jn tudi v Času ko ie bil šc dopušče t v zlog-lasaiilt dodatnih' urah, je bilo č i tanj o in pisanje docela prepovedanu. V nedeljo idopolcftie se je vršil v ^to--jaS občni zbor tamošniesa kmetsko-iz-obraževaliiega društva. Po občnem zb^ni se je vr5ila tudi seja j^okrajinske^a zbora polidčrratga ikustva -»Bdinost«. Ko jc bila seja že pri kraju, so prihiteli v vas miličniki, ki so se bili udeležili fašistovskesa slavja v Sežani. Iskali so pred vsem tai-nika Dov^ana, ki se je pa pravočasno skril. Pač pa so izsledili s. UršIČa, v česar stanovanju se 'je bila vršila 5cja in sn prc:cpali. Pr-etepli so -rudi nekatera drug* vašja-ae. 20. VI. se 5e otvoril nov vrtt^c Lega Ni-donale v Öt Vridu pri Vipavi v »največjfll veselje tamosffrje-si prebivalstva«, kakor poročajo italijanski listi. V kratkem se ustanovi v Ajdovščini sodba Lege. Usoda slovan-kega tiska deli tudi fasi-stovsko sriasilo »Corriere delle Chulie , ki sa izdajajo fasistovski diskienti. Med njimi najhujši nasprotnik Slovanov bivši fasistov-ski tajnik Lupetir.a in znani .Mario Forti. ki sta biia pa od sedanjiesa komisarja trtža.ske-$:a fa?ja po prizadevanju ttržaškesa pre-torta izkliuloena iz stranke. L^st ie bil ta dni celo v zadnji ü:daji zaplenjen. Za tortek, 29. junija je bil napovedan občni zbor Učiteljskega društva za tolminski okraj pri Sv. Luciji in pravilno prijavil en tudi varnosmi oblasti Ta je ob i v j rri-liki zahtevala tudi seznam članov. Zborovanje se je v redu pričelo. Okoli detscie ure pa se pojavijo v dvorani Karata rije rji pod vodištvoiu poročnika iz Tolmina in za„ htevajo, da se prekine zborovanje »z ozi-rorn e-djii.ka pa povabili na komando, kjer so ga zasliševali o poteku občnega zboaa. P, Ripson: 4 „Ha pragu smrti" Kinoroman. II. poglavje. Dvignil se je in čisto avtomatsko je grozil roko Pilademu možu, ki je ves DrJiipan odšel. Čeprav ni mogel razumeti, kaj se godi, jc vendar sumil, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega, kajti stati Latimer je izgledal kar čez noč za deset let starejši. Grant ni mogel prikriti svoje bojazni Elizi. »Kaj te je moj oče odbil?* ga je ta vprašala vsa preplašena. Mr. Grant jo je žalostno pogledal in molčal. »Prosim te za božjo voljo, kaj ti je Ddgovorir. moj oče?< Američan je sklonil glavo in dejal tiho: »fcko nič? To vendar ni mogoče. V naši hisi se nekaj godi, česar ne razumem. Takoj grem k papanu, da razjasnim zadevo. Če mi ti nočeš povedati resnice, jo bom pa sama zvedela od nje-ga.< Komaj je izrekla te besede, je že. odhitela nagiili korakbv, ne da bi jo mogel Grant zadržati. V trenutku, ko je prihitela v sobo in sedla svojemu očetu nasproti v isti naslonjač, m' katerem je pred .par minnfa- ini sedel njen zaročenec, se je zganila zavesa in princ Nar je stopil v sobo. Ko Zd je dekle zapazila, ii je kar kri zastala v žilah. Princ je stopil k mizi in naglo dejal Latimer ju, ki je hotel pozvoniti služabniku: *Ne ganite se! Mojega namena ne boste preprečili. Hočem vašo hčerko in dobil jo bom!« »Nikoli! Nikoli!« je obupno vzkliknil oče. vDobil jo bom,« je ponovil s peklenskim nasmehom princ smrti: >dobil jo bom in vi sami mi jo boste dali.« * Nikoli! Nikoli !< je ponovno kriknil s hripavim glasom Latimer, ki je čutil strašni vpliv prinčevega pogleda. Nar &l je začel še ostreje gleidati s svojimi prokletimi očmi, tako, da ga je dobil popolnoma v svojo oblast. Dejal mu je z odločnim glasom: »Dobil jo bom in ti sam mi jo bog dal, morilec!« Sir Latimer ni niti več imel moči, da bi ugovarjal. V boju obeh volj je njegova podlegla in bil je popolnoma pod vplivom zločinca, ki je imel na razpolago tako silne nadnaravne moči, da ga je moral skoro vsakdo ubogati. Nar je potegnil iz žepa skrivnostni bodalo, odvil gornji del ročaja in ga ponudil Latimer ja. Ta ga je vzel. Princ pa mu je dejal: »Stopite k svoji hčerki In napišite s to konico na njeno Čelo, kar vam bom 'narekoval U , Oče je ubogal, ne da bi vedel, kaj dela. Princ je storil k dekletu, in mu odstranil z roko svilene lase s čela. Eliza je bila od groze tako otrpla, da se ves čas ni ganila, princ pa je zapovedal očetu! »Pišite na čelo; Jaz sem mprilec Johna Uptona.< Oče je napisal s skrivnostno konico to lastno obsodbo na čelo svoje hčerke brez najmanjšega obotavljanja. vPodpišite se sedaj!« Ko je Latimer dostavil svoj podpis, se je vzbudil iz hipnotičnega spanja. Črke, ki so se v rdeči barvi pokazale na dekletovem čelu, pa so trenotek pozneje že izginile in oče je vzkliknil ves vesel: »Je že izbrisano, je že izginilo, pro-kleta pošast... Ne, nikoli je ne boš dobil, nikoli ne bo moja hčerka tvoja, razumeš?« Princ pa je ironično odgovoril: »Dobil jo bom in vi sami mi io boste dali, dragi prijatelj. Danes odpotujem. V šestih mesecih pa se vrnem in pridem svojo zaročenko iskat. Če se boste pa vi temu upirali, se bo vaša obsodba, ki sie jo napisali na njeno čelo, znova na nJem pokazala, ako jaz to hočem. Ves sj^et bo potem vedel, da ste vi morilec, njej pa za vse življenje nihče ne bo mogel izbrisati tega napisa s čela.< Sir'Latimer je poskočil in zatulil: »Izgini, propalica, če ne, te dam vreči po 'stopnicah.« »O, le počakajte še malo,« se je norčeval princ: »najprej moram še zbuditi vašo hčerko.< Z rokami se je dotaknil onečr^čenega čela deklice in ta se je vzbudila silno utrujena od hipnotičnega spanja, ki si ga ni vedela razlagati. Med tem ie princ tilio izginil, kakor je bil prišel. Latimer je dejal svoji hčerki: »Eliza, jaz sem silno utrujen, ti pa tudi. Pojdi v svojo sobo in lezi. Jaz se hočem tudi malo spočiti. Govorila bova o vsem tem pozneje.c Popoldan je dal poklicati k sebi Eli-zo in Oranta in jima je povedal vse natanko, kaj se je zgodilo, kako je princ Nar dal umoriti sira Johna Uptona in sicer z bodalom, ki ga je ukradel iz njegove zaprte miznice, samo zato, da bi imel dokaz v roki, da je on, Latimer, morilec in da bi na ta način prisilil Elizo, da se ž njim poroči. Razložil je, kako ga je princ Nar hipnotiziral in ga prisilil, da je napisal na Elizino čelo strašno laž, ki se bo v teku šestih mesecev na njem znova pokazala, ne da jo bi bilo mogoče izbrisati. »Ne. ne!« je vzkliknil ves obupan. »Jaz nisem morilec svojega prijatelja Uptona. Ta zločinec je vse to organiziral, da mi ugrabi Elizo. Edino s pomočjo skrivnostnega bodala bo zopet mogoče izbrisati strašni napis z njenega Cela.< Mr. Grant je pomiril nesrečnega očeta, koliko je pač mogel. Pejal mu je; »Ne bojte se ničesar. Jaz vam bom pomagal in vas rešil iz krempljev te pro-paiice. Sest mesecev imamo časa do vr* nitve princa.< Po teh razburljivih dogodkih s$>. se razšli. Latimer in Grant sta poiskala svoji sobi, Eliza pa, kateri se je zahotelo zraka, se je šla sprehajat v grajski park ter sedla na klop sredi cvetočih vrtnic. Mr. Grant je z velikimi koraki hodil po svoji sobi gor in dol, kadil cigareto za cigareto in hladno razmišljal o položaju. Nenadoma je prihitel Latimerjev služabnik v njegovo sobo in vzkliknil ves preplašen: »Mr. Grant, gospodična Elizabeta je izginila. Zaman jo iščemo povsod.« Grant je odhitel v Latimerievo sobo. Našel je tam njega in njegovo soprogo, oba objokana. Kaj se je vendar zgodilo?« ju je vprašal. »Izginila je. Šla je malo na vrt in ni ie bilo nazaj. Povsod jo iščejo in kličejo, a se ne oglasi. Princ nama je ugrabil otroka. Grant, samo vi nam lahko Še pomagate. Popolnoma vam zaupava.< Grant je bil mož čudovite odločnosti. »Sir Latimer,« je dejal nesrečnemu očetu. »Takoj odidem poizvedovat za Elizo, ki jo ljubim bolj kot vse na svetu. Prisegam vam. da jo rešim in če bi se tudi moral boriti zoper vse zločince Indije. Za eno ali dve uri odidem, potem se pa vrnem. Stev. 148. «SD O .VENSKI NAROD» eine 6. julija 1926. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 5. julija 1926. Trgovinski minister y Južni Srbiji, UrgvvJusJü imnisier .dr. Krajač je imei y ;=v\q?1ju konferenco z gospodar sla mi krogi 'južne; Srbije. Na konferenci se je razprav* Ijaio o cosno-darskem položaju južnih krajev in o upravi trgovsko-indus trijske zbornice za Jiižno Srbijo. Pred odhodom je nii-0is:er obljubil, da stori vse, kaj je y njegovih mo£eh, da usrreže žedjam gospodarja krogov iz Skoplja in Južne Srbije. — Vseučiliški profesorji za svoje pravic«. U^nrienje visokošolskih nastavnikov v LJubljani je na svojem izredin&m občnem sboru dme 1. julija sprejelo sledečo resolucijo: t»Udifuienje visokošolskih nastavnikov _ duje z globokim obžalovanjem že dolgotrajno omalovaževanje univerzitetni h profesorjev, iz katerega siedi desorganiza-L- i višje ti a stave, ter zahteva, da se kot prvi pogoj sanacije vseučiliških prilik ypo-stavi stalnost..« — Z ljubljanske juridične fakultete, ; časno z odkritjem spomenika pokojnega profesorja medrtžavnega prava Ivana Žolgerja je izdal profesorski zbor juri-üic..ie fakultete V. letnik »Zbornika znanstvenih razprav«, v počeščenje spomina na od-L-^e^a tovariša. Na čelu te najnovejše pu-bakaeüe je slika pokoiaiika s faksimile pod-ps.-m in posvetilom, na to se vrste članki red. prof. tir. L. Pitamica, dr. A. Bilimovrča, č:. Oj. Tasiča irt hon. prof. da". K. Šavnika iz javnega prava, red. prof. Dolenjca in Jamskega iz pravne zgodovine, red- prof. Ki&eja, Lapajneja in škerlja pa iz materi-a.::ega prava. — Promocije na jurističm fakulteti. V torek dne 6. julija t. 1. ob 12. bodo prorao-vrani na univerzi v zbornični dvorani za doktorje prava sledeči gospodje: Janko Lavrič iz Sodražice, Ivan Tomšič iz Tacna pod šmarno goro, Adolf Obran iz Doiene pri Ptuju, Miroslav* D e u iz Postoh ne in Kari Mik uš iz Mokronoga. — Spremembe v stohi sedanorice. Na predlog pravosodnega ministra je kralj podpisal ukaz, s katerim je imenovan do-sedanji član stoia sedmorice v Zagrebu \ ta iirrir V i r a g - D r a S k o v i č za šefa očirika v pravosodnem ministrstvu, doseči-i šef omenjenega oddelka Josip Po-bor se pa vsnne na prejšnje, službeno mesto v stolu ^edmorice. — Iz državne službe. Za ravnatelja sini-azl^e v Cetinju re imenovan profesor gimnazije v Kranju Anton Zupan; pre-nesčen je iz Murske sobote k velikemu iopana mariborske oblasti vladni tajnik Iv. Forces in; iz Metkoviča je premeščen v Maribor {revizor carinarnice Ljuba D a b i -novic; pri glavni carinarnici v Novem $>3d'j ie imenovan za revizorja Anton Pire: iz Beograda je premeščen za carinika v Somfcor knjigovodja Julij Jelene; iz Dohrje Lendave je premeščen v Ljubljano čavč. upr. Rudolf Delhunija, iz Kozjega v Massobars pa davčni asistent VHIeHI Vouk; id šefa ariiiiekinega odseka v c-ačbenem oddelku generalne direkcije dtr-:w-:h železnic je imenovan dosedanji arhitekt direkcije državnih" železnic v Ljubija-. pri Friderik Š m i d i n s e r. — Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi francosko komunistično glasilo *La vie Ouvrierc^ ter francoska lista -L'Internationale de L Enseignemen-t» jn •: bo 150 postelj, bo dovršen do konca '-■3. Sanatorija za želodčno bolne v Vranja-Qd Sani i in za škr oful ozn e v Koviljači za-ČB^ta poslovati še teios. Za sanatorij Bre-fetov» ~a Slieme-nu je odobrilo raA natelj-srv o 1 milijon kredita. — Proslava 50-letniee vojne I. 1876. Včeraj dopoldne se je vtršila v beogradski stolni cerkvi svečana proslava 50-lemice • :: \z L iŠfe. Proslave se je udeležil z.. :..ev zastopnik. — Novih štipendij ne bo. Prosvetno t -:■--•.->:vo je aiačelno skletnilo, da letos ^: e bo pošiljalo novih štipendistov na mozOTske univerze. PredoUenih je bilo ;-.3ididatov, toda minister je v:-c odklo-r.. šripendaje bodo dobivali samo doseda- Eji štiperrdisil. — Kredit za poplavljene Kraje. \ lada le oädbgfla 2,400.0fK) Din 2a poplav I i en ce v t"-' liskem in soinborskem okrain. — Albanske dzarete v Jugoslaviji. r-;--zhe domačih kadilcev in visoke cerre nash monopoiskiH izdelkov so dale povod inazeiiis&im prodtreentom dobrih cigaret, da ' -• o spraviti v našo cu, stanujoč v Beogradu. —lj Velika ljudska veselica na Strelišču pod Rožnikom je preložena na nedeljo dne 11. t. m. —I j Letošnji javni nastop Sokolskega društva na Viču se vrši v nedeljo dne 18. juiija na vrtu gostilne Pavlic na Glincah. Nastopijo vsi telovadni oddelki s prostim! vajami ter orodno telovadbo. Po nastopu velika ljudska veselica z godbo, plesom, srečolovom. šaljivo pošto itd. Sodeluje priznana železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Začetek ob 3. popoldne, Vstop-r nina 5 in 10 dinarjev. 702n —lj Odbor Sokolskega društva na Viču vabi vse Članstvo na sestanek, ki se vrši v sredo 7. julija ob 8. zvečer v Soko!-skem domu v svrho razdelitve podrobnega dela pri javni prireditvi. 701 n — Volna in bombaž za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela ee dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri tvrdki Karel P r e 1 o g, Ljubljana, Stari trg 12 in Go?poska ulica 3. 119T —lj Razstavljalke razstave »Slovenska žena«, ki so prinesle stvari na razstavo, prosimo, da pridejo v torek 6. t. m. v paviljon zopet ponje. — Tajništvo. —lj Kajnorešje bluze; Kristofie-Bučar! Zeppdini oBplujejo zopet v svojo domovino. Jfe zamudi jih ogledati na velesejma v razstavi „jfflrim čokolade". Prosveta Premijera Tannhäuserja Wagner je s Tannhäuseriem od Haland-ca stopil zopet velik korak dalje. Vedno bolj izginjajo stilistično in formalno znaki stare opere. Drama, se uveljavlja čimdalje bolj. Kakor v Holandcu, tako tudi v Tann-häuserju reprezentira žena idejo odrešenja: tam Senta, tu Elizabeta. Boj med idealno in poltno ljubeznijo, zmaga resnično velike, ves svet objemajoče božje ljubezni nad okostenelo, neizprosno dogma, lic no intoleranco Rima so glavni motivi opere. 2e v veličastni predigri se objameta dve grupi motivov vodilni ideji čiste (Elijzabeta) in grešne (Venera) ljubezni. Vsa opera sloni na njih Tn Wagner je bil že tu bodoči nedosežni mojster svojih glasb, arhitektom skladb. V Tanhiäu-eerju Wagner &icer še uporablja sklenjene pesemske forme, celo balet, ki ga je koin-poniral za pariško predstavo, vendar pa je vse to več ali manj utemeljeno v snovi sami. Prva predstava 19. okt. 1845. v Dradanih je Wagnerju prinesla dvoje, iki je ca vs.i-kega velikega glasbenika, sploh umetnika nerazdružno: vspeh in sovraštvo. Z ozirom na Tannhäuserja je tedanji kritik Bischoff ustvaril besedo: :glasba bodočnoslic, ne v dobrem, a zlem smislu. Oni Bischoff, ki je rekel, da pomeni Beethoven, propadanje umetnosti. S Tariohäuserjem začenja oster boj velikega dela kritike proti Waguerju. No, za nas sedanje je vse to k sreči le historičnega spomina. Wagner je včeraj pri nas v tej eezoni zmagal drugič, in sedaj še ßijajnejse, kot e Holandcem. Opero je glasbeno vodil ravn. Polič, režijo Knittl. Reči moram, da j© bila veledostojen zaključek sezone. Običajno pada interes proti komm delovnega leta tako na odru kot pri publiki in nikomur ni žal, da se je stvar končala. Po včerajšnji sklepni predstavi pa smo si menda vsi želeli nadaljevanja. Poslednja predstava nam je pokazala celotno plodonosno delo v najlepši luei in je ob enem znak Se uspešnejšega dela za bodočo sezono. Tannhausser je bolj kakor rečeno, v vsakem ozira vestno pripravljen. Orkestru gre v prvi vrsti priznanje. Že z koncertno na študirano premijero je zagotovil vspeh celote. Po drugem akta je bil g. Polič po pravici prisrčno aklamiran in obdarjen z venci. — Izin^d solistov gre pred vsem prednost g. Ealudovi (Elizabeta), ki se je v svojo vlogo brezreznltatno vživela in podala močno kreacijo. Poleg nje stopi kot prVi Betelio (Herman) in nato Hol od kov (Wolfram). Knittl (Tannhäuser) je sicer pevski neoporečen, v igri pa je neresnično teatralen. G. c'aletova (Venera) je precej bleda, tut!i njeno prebivališče, Venerin hrib z >amo. je dovolj skromno Drugi akt je močno dekorativen. Ostali vitezi in pevci, Kovač. Janko. MohoriČ. Zupan, tudi pastirček (Ribičeva) so se častno oblikovali. Zbori so bili zaokroženi in eksaktui. Sodelovalo je vse osobje opere, kar ga premoremo, dokaz, da je uprava vzelo delo najres-nejše. Zato pa ni izostal tudi močan uspeh. Po končanem vestnem in tako vspešnem delu želimo naši operi najprijetnejših počitnic. —c. Javne nrodufccSie konsen a torija v LJubljani. Prejeli smo in objavljamo: Uljud-!no prosim, da z ozirom na poročilo o teh produkcijah, priobčeno v 147. številki * Jutra« dne 1. julija 1926, objavite sledeče pojasnilo: Izjavljam, da jc dobil moj učenec Karl Kupci naJozp interpretirati Sara-satove Ciganske melodije po temeljitem mojem preudarku ter po sistematičnem predhodnem študiju. Trditev s. poročevalca, da je skladba za s. Rupla >od!očno pretežka«, ie po mojem mnenju strokovno neutemeljena. Kar se tiče čajkovskega -»Andante cantabilec, priefcovjs ^Uspavanke*. da isti nisia točno označeni, ker ie prva točka prirejena iz komornega godalneza kvarteta, druga pa je vzeta iz klavirskih Liričnih komadov, je pač stvar popolnoma administrativ nega značaja, kar ne mord ovirati našega sistematičnega napredka V glasbeni kulturi. —. Jan S1 a i s, proiesorj konservatorija. Zadnji dnevi (II. ljubljanskega uelesejma Rekordni obisk v nedeljo, — Bodoči velesejmi se bodo vršili šc v večjem obsegu. — Podrobna razprodaja. $Z soboto je bilo na sejmišču ves dan živahno vrvenje. Število posetni* kov je znašalo okrog 7000. wYelesejem si je ogledalo tudi več šol iz ljubi j an* ske okolice, Maribora in celo iz Bana« ta in Bosne. Med odličnimi gosti orne* nimo komandanta generalnega štaba v Zagrebu generala Ncdiča v spremstvu komandanta artiljerijske brigade drav* ske divizijske oblasti generala Trifko* viča in drugih vojaških dostojanstven nikov, bivšega jugoslovenskega posla* nika v Pragi, dr. Bogomila Vošnjaka ter francoskega generalnega konzula v Zagrebu g. Andre Loissierja. — Kakor prejšnje dni, je bilo .tudi v soboto po* vpraševanje po razstavljenih izdelkih v splošnem dobro. Tujci so bili pred vsem iz Avstrije, Italije, Bolgarije in Grške ter so se med drugimi zanimali zlasti tudi za pirotske preproge. Včeraj se je pričela po paviljonih detajlna raz* prodaja, ki se danes nadaljuje. Razpro» daja je privabila mnogo posetnikov, kar je razumljivo, ker se na velesejmu lahko kupi po zmernih cenah* marsikaj, česar sicer v Ljubljani nc dobimo. Ob zaključku letošnjega velesejma objavlja velesejmska uprava sledeče obvestilo: «TJspehi dosedanjih šestih medna* rodnih vzorčnih velesejmov v Ljubi ja* ni so dokazali, da je ia ustanova za razvoj in napredek našega narodnega eospodarsh'a absolutno potrebna in koristna. Ker je država, osobito pa Slovenija kot najbolj industrijalizira* na pokrajina življenjsko zainteresirana na ljubljanskem velesejmu, je uprava istega sklenila, da se bodo bodoči vele: sejmi v Ljubljani vršili še v večjem obsegu s postopnim priklfučenjem vseh onih panog našega gospodarstva, ki doslej še niso bile zastopane. Kljub sedanji težki gospodarski krizi je do* segel letošnji velesejem zelo zadovo- ljive uspehe, kar najbolje dokazuje š/ed vilo razstavljale e v, kupcev in kup<\jj skih zak'.juckov.» »Včerajšnji dan je dosegel glede na, število posetnikov, pa tudi povpr^e* vanja in kupčij rekord. Kljub neugodnemu vremenu, ki nas je posebno do* poldne zopet nadlegovalo z dežjem, je bilo sejmišče že dopoldne polno doma: čih in tujih posetnikov. Popoldne je nci halo deževati in zato jc bil naval na \<^> Icsejem še večji. Med domačini sme opazili mnogo kmetskega ljudstva, k; sc je zanimalo zlasti za poljedelske stroje in zvonove. Velesejem je pose* tila včeraj Trgovska akademija iz Sa< rajeva na čelu z ravnateljem inž. Mila* nom Pokrajčičem. Slušatelji so napra* \iH izlet v Slovenijo z namenom, da si ogledajo ljubljanski velesejem in nje« gove zanimivosti, med katerimi sta jim posebno ugajali razstava Srednje teh: nične šole in razstava «Slovenska žc< na». Tudi gostov iz tu* in inozemstva jc bilo včeraj izredno mnogo. Zastopa* na so bila skoraj vsa mesta Jugoskivi« je, osobito iz južnih pokrajin. Inozcnu ski interesenti so prispeli iz Prage. Dn< na ja. Trsta, Soluna, Nove Zagore (Bol* garija), Bukarešte. Berlina, Carigrada, Milana, Rima. Sofije, Budimpešte; DortreeKta (I Jolandska), Kronberga, Bergena, Celovca, Alcksandrije (Lgipt) in celo iz Chonatsinga (Kitajska), šrc* vilo posetnikov jc znašalo včeraj nad 15.000. Najboljše kupčije so delali zopet razstavljalci pohištva, turbin, strojev za obdelovanj j lesa, plctilnih strojev, železnih in jeklenih izdelkov, vozov« kemičnih izdelkov, posode, pncvmnti* kc, poljedelskih strojev itd. Bolj slabo jc sla zadnje dni tekstilna industrija, klobuki, slamniki in nekateri drugi predmeti. ■5 Monumentaino filmsko delo v 11 velikih dejanjih« | Oba Uda neskrajšana v enem sporedu — V glavni vlogi srčkana ; LILI AN GISH Vse včerajšnje predstave popolnoma razprodane — Veliko Štcviio vstopnic prodano že S za današnje predstave. ; Film spremlja pri vseh predstavah pevski zbor, solisti in pomnoženi umetniški J orkester pod vodstvom prof. E. Feršniga. • Vsled velike dolžine filma (oba delä neskrajšana v enem sporedu) S se vrše predstave danes obi A« pol 8 ia četrt na Dvorana in vestifoul se za ta velefilm spremenjena v cerkev« . Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker je naval pri blagajnah velik. * Telef. 124 ELITNI KINO MATICA najlepši kino v Sloveniji. 2 Spomenik dr. Žolgerju V avli ljubljanske univerze se je postavil spomenik pokojnemu univerzitetnemu profesorju dr. Ivanu Z o 1 g e r j u, kakor jc bil to sklenil univerzitetni svet začetkom tega študijskega leta. Radi nepremostljivih ovir ni bilo mogoče dokončati še pred kon-. cem poletnega semestra vseh priprav za svečano odkritje, kakor je bilo nameravano prvotno, na dan. obletnice smrti pokojnika dne 16. maja, pozneje pa na Vidov dan. Ker je sedaj mno^o profesorjev in dijakov Ljubljano že zapustilo, se ne more izvesti nameravano svečano odkritje. Ob tej priliki se zahvaljuje pripravljalni odbor univerzitetnemu profesorju arhitektu Jožefu Plečniku, ki je vse svoje veliko umetniško izkustvo vedno dal z dragocenimi nasveti odboru na razpolago. Plemenito so podpirali postavitev spomenika univerzitetni kolesi pokojnika iu tudi mnogi drugi tiarovatelji. Mestna občina ljubljanska, mariborska, celjska in slove-njebistriška, g. minister in poslanik dr. Oto-kar Rybar. g. veliki župan ljubljanski, g. veliki župan mariborski iu tvrdka Feliks T o m a n so nam z znatnimi prispevki prišli na pomoč. Obenem naj sprejme izraz posebne zahvale stvaritelj spomenika g. Anton Kralj. Naj bo torej spomenik tudi zunanji znak čustev ljubezni in spoštovanja, ki ga gojita univerza in mi od do Ivana 2ol-gerja. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika. Univerzitetni profesorji: Dr. M, Dolenc. Dr. L. Pitamic. Dr. L*. Ehrlich. Izjava Z ozirom na zlohotna poročila v raznih listih, zlasti inozemskih (Neue freie Presse), da bi se bile v Mestni hranilnici v Mariboru izvršile velikanske malverzacije, izjavljam, da so ta poročila neresnična. Res je le, da je Mestna hranilnica s sklepom upravnega odbora, ki je bil odob-reu od nadzorne oblasti, nakupila večjo množino delnic Mariborske tiskarne, katere je pa zopet prodala proti polnemu plačilu kupnine, vštevši vse obresti, tako da radi nakupa teh delnic nf utrpela hranilnica ni-kake škode. Tudi pri Kreditnem društvu, ki ?e pri-deljeno Mestni hranHmci x Mariboru, ni 1 govora o kakih malverzacijah. Tam so sej brez vednosti upravnega odbora v dveli >h:čajih dali krediti in sicer Din 510.000.—< tn r>in 650.000.—, glede katerih res ni jaiw stvo tako sigurno, da bi bila vsaka izgubj pevsem tekffočeaa; vtndar so se za dos^j kritja uvedli vsi potrebni koraki. Ako bi se pa proti pričakovanju ne dobilo polnc.j kritja, bo eventualni primanjkljaj lahka pekrit \z rezervnega in varnostnega skia* da, oziroma z doplačili v ta sklad. Proti dotičnim uradnikom pa ie ravnatelju o z vso strogostjo postopalo ia cue^a kaznovalo radi prekoračenja delokroga z odpustom iz službe brez pokojnine. Maribor, dne 3. julija 1926. Vladni svetnik in sreski poglavar; ' Dr. Marko Ipavic s. r. kot vladni komisar. Dunajske finančne krize «1 Poročali smo že o krizi, v katere sta zašla dva prvovrstna dunajska go« spodarska zavoda, Konztinmo dmštvc in Centralna banka nemških hranilnic Pri obeli zavodih so v prvi vrsti udele« ženi nižji sloji, ki so jima zaupali svo< je prihranke. Tudi Konzumno draštve. jc namreč fungiralo kot hranilnica. Za* to je vlada i za Konznnuio društvo i Zc Centralno banko uvedla sanacijsko an-cijo, ki pa se je posrečila le pri banki. Tej je priskočila na pomoč Zveza nem« kili bank, katera ji je obljubila večjt posojilo pod zelo ugodnimi pogoji. Ga* ranči jo za posojilo je prevzela avstriji ska vlada, ki sr jc za to seveda izgovo* rila vpliv na nadaljno poslovanje banke Kakor poročajo dunajski listi, namera« va vlada sčasoma banko popolnoma prevzeti in jo preosnovati v drzavn< hranilnico. Sanacijska akcija za Prvo Dunaji sko Konzumno društvo pa se je izjai lovila. Društvo je zato včeraj stavile predlog za prisilno poravnavo. Krizo j< povzročilo baje birokratično in netrgov. s*ko vodstvo društvenega poslovanja Dunajsko časopisje sedaj energične zahteva naj se razlikuje med poslovat njeni društva kot konzum i:i kot hranil, niča. Konzum naj se prepusti svoji uso« di, crlede hranilnice pa je neobhodne potrebno da se uvede rešilna akcija, kj naj reši pred katastrofo male vlagate* Ije, večinoma delavce, ki so zaupali dru-i štv=u vse svoje prihranke- Stran 4. •SLOVENSKI NAROD, dne 6. julij* 1926. rte? !49 To in ono Velika letalska nesreča pri Tachovu i. > Kakor smo kratko že poručali, se 56 ponesrečilo v petek pri vasi Strebe blizu Tachova letalo francoskosrumun* iske letalske družbe, na katerem je le* telo poleg pilota Peroteya šest potni* kov. Tachov leži blizu bavarske meje. Ia bavarskega mesta Hohenstraussa so ljudje opazili, da motor nepravilno funkcijonira. Po mnenju vojnega pilo* ta poročnika Jaroslava Smrčke, ki je prispel z zastopnikom okrajnega gla* tvarja v Tachovu v soboto na kraj ne* Epece, je pilot Perotev zaman iskal v Tßozdu primernega kraja, kjer bi se spu* stil . V motorju se je pojavil defekt in letalo bi se moralo nemudoma spu* f^riti. Nesreča sc je pripetila zato, ker •ie bilo letalo ta čas nad velikim go* zdom. Letalo je krožilo nekaj časa nad gozdom, potem je pa strmoglavilo iz višine 100 metrov v neko močvirje, Jijer se je popolnoma razbilo. Izpod razvalin letala so potegnili pet mrtvih in enega težko ranjenega pot* nika. Pilot je šc držal v roki volant, nekateri potniki so imeli v ustih ciga* rete, drugi so držali v rokah novine. Iz tega se da sklepati, da jc bila kata= strofa nepričakovana in da jc nastopila smrt takoj po padcu, odnosno že med padcem. Trupla petih žrtev so prepe* Ijali na pokopališče v Rozvadovu. Tež* ko ranjeni umetnik Andrej Prang*Pa* retov, rojem 1. 1891 v Pctrogradu, je med transportom v bavarsko bolnico y Weidenu umrl. Imel je potni list, ki ga je izdala komisija za ruske cm igran* te v Revalu na Estonskem. Pilot Pero* tey, ki je imel pri sebi angleški potni list, je bil rojen 1. 1895 v Lanenvillc le Raoen in je bival zadnje čase stalno v Parizu. Njegov mehanik Terennes je bil rojen 1. 1897 v Comenti in je imel stalno bivališče v Parizu. Druge tri žrt* ve so: trgovski zastopnik Louis Joseph Marie Contcau. rojen 1. 1892 v Cari* tlradu in pristojen v Belgijo, Američan Richard Dawson, rojen 1. 1800 in pri* «stojen v Piladelfijo ter njegova sopro* '^a Emilija. Njun potni list je bil izdan v Washingtonu. Prtljago ubitih potni* Vov. v kateri je mnogo dragocenosti, je izročila komisija orožniški postaji v Rozvadovu. V Tachovu se govori, da sta bila ponesrečena Američana, za* konca Dawson daljna sorodnika preži* denta iMasaryka. Dawson je bil zet Russela, ki se je poročil s sestro Chars lesa Cranea, tasta londonskega posla* ika Jana Masaryka. Zakonca Dawson sta bila namenjena v Karlove Vare. Hotela sta se tudi udeležiti vsesokol* skega zleta. Elitna oblačila ki si jih more radi neverjetno nizkih cen vsakdo nabaviti, je razstavila tvrdka Drago Schwab, Ljubljana na velesejrou paviljon I. Prilika, da se prepričate. Zdravnik perzijskega šaha Londonski listi poročajo, da je bil imenovan v Londonu bivajoči angleško,-ruski zdravnik dr. Sergej White-Mala-kov za osebnega zdravnika sedanjega perzijskega šaha Rize-kana. Malakova je obvestilo o imenovanju londonsko perzijsko poslaništvo, ki mu je takoj izplačalo ogromno vsoto na račun potnih stroškov. Zanimivo je, kako je prišlo do tega imenovanja. Dr. White-Malakov je kakor pove že ime, na pol Rus, na pol Anglež. Njegov oče ie bil ruski apotekar, mati, rojena White, pa angleška guvernanta v Rusiji. Po moževi smrti se je vrnila v Anglijo. Sin je študiral v Londonu in Moskvi. Po končanih študijah je postal angleški vojaški zdravnik. Med svetovno vojno je bil poslan v Rusijo, kjer je primanjkovalo dobrih zdravnikov. V Rusiji se je seznanil s sedanjim perzijskim šahom, ki je živel v mladosti zelo skromno. Riza-kan je bil pred vojno pristaš perzijskih revolucijonarjev in je, ko so mu postala tla prevroča, pobegnil v Rusijo in se udeležil svetovne vojne kot ruski ko-zak. Po vojni se je vrnil v Perzijo, kjer je začel kmalu igrati veliko politično vlogo in zaključil svojo izredno karije-ro s tem. da je postal perzijski kralj. Njegovo kronanje so posneli tudi filmski operaterji in^zdaj gre ta film po vsem svetu. Film so predvajali nedavno tudi v Londonu. Med gledalci je bil slučajno siromašen rusko-angleški zdravnik dr. Sergej White-Malakov, ki je pobegnil iz boljše viške Rusije v Anglijo, kjer pa ni J mogel priti do zaslužka. Ves začuden je spoznal v perzijskem šahu svojega bivšega pacijenta in znanca iz ruske armade. Spomnil se je, da je opetovano sedel za isto mizo z ruskim kozakom, ki je bil po krvi Perzijanec. Nekoč mu je rešil celo življenje. In ta kozak je zdaj perzijski šah. Dr. Malakov mu je kot svojemu drugu pismeno čestital in dobil kot odgovor po par tednih povabilo, naj postane hišni zdravnik novega kralja. Dr. Malakov je seveda vabilo brez obotavljanja in z veseljem sprejel in že čez par dni odpotoval v Teheran, kjer mu ne bo treba skrbeti za vsakdanji kruh, Ova škandala v stari aristokraciji Iz Budimpešte poročajo: 26.1eini grof Ludvik Wenckheim, edini dedič ve-lenosestva, ki meri 33.000 oralov, se je poročil skrivaj s filmsko igralko Mizi Hoffmanovo. Mladi grof, ki družabnih stikov skoraj ni imel, je bil strasten igralec in ljubitelj konjskih dirk, pri katerih je izgubil z raznimi ponesrečenimi stavami več milijard kron. Slučajno se je seznanil s filmsko igralko Hoffmanovo, prijateljico grofa Jana Nemese. Zaljubil se je v mlado lepotico, toda igralka je njegovo ljubezen odločno odklonila. Izjavila je, da bi se pač poročila z njim, da pa o ljubavnem razmerju izven zakona ne more biti govora. Grof jo je neprestano nadlegoval in tako je končno pobegnila v Monte Carlo, kamor ji je sledil tudi zaljubljeni grof. V Monte Carlu sta se poročila. Groiovi ožji sorodniki so skušali na vse načine preprečiti ta zakon. Stari grof Wenckheim je bil pripravljen žrtvovati milijarde, samo da bi Hoffmanova ne pristala na poroko z njegovim sinom. V petek je dobil stari grof obvestilo, da se je sin poročil. Budimpešta že dolgo ni imela take senzacije. Stari grof je izjavil, do noče sina več priznati in da mu odreka pravico do dedščine. Dočim je škandalček v madžarski grofovski rodbini bolj komičnega zna* čaja za neudeleženo javnost in ga bodo gotovo prej ali slej na kak način po* ravnali, je zadela neprimerno resnejša težja nesreča nemško*rusko grofovsko familijo Pahlen v Potsdamu pri Berli* nu. M soboto je namreč berlinska po* licija aretirala 231etnega grofa Petra Pahlen, ki ga je zalotila, ko je bas ho* tel oskruniti neko 71etno šolsko deklico. Le intervenciji nekega pasanta, ki je slišal dekletove klice na pomoč, se ima ta zahvaliti za svojo rešitev. Policijska preiskava je dognala, da je mladi dege* nerirani grof stalno zasledoval male šolske deklice. Navadno je čakal v bli* zini kake dekliške šole s svojim malim avtomobilom in vabil učenke, naj se peljejo ž njim na sprehod. Večkrat so mu res nasedle. Ali je pri tem lahko izvedel svoje nenravne namere, do se* daj še ni znano in bo ugotovila šele preiskava. Afera je vzbudila v Berlinu ogrom* no senzacijo in ogorčenost. Groto\ska rodbina Pahlen je stala namreč v tes* nih prijateljskih odnošajih z bivšo nemško cesarsko rodbino in Pahlenovi so bili v Berlinu gostje znanega pru = skega princa Eitel*Friedricha. Policija je zato hotela škandal potlačiti in za* molčati ter je grofa Petra Pahlena ta* koj po prvem zaslišanju zopet izpusti* la. Med tem pa se je o tem zvedelo med potsdamskim prebivalstvom, katerega se je lotilo veliko razburjenje, tako da je prišlo do demonstracij. Pod pritiskom javnega mnenja je morala policija zato svoj sklep revidirati in grofa Pahlena vnovič aretirati. Da reši ostalo Pahlenovo rodbino in krije nje^ ne prijatelje med Hohcnzollernci, je policija lansirala v javnost vest, da je aretiranec duševno bolan in ga je tudi res oddala v opazovanje. ww KLJUČ 8 > najboljše%najtrpcžncjš<^ zato najcenejše. Strašen zločin na Sedmograškem Osemkrat oženjem in vseh osem žen umoril. Vso sedmograško javnost jc razburil te dni strašen zločin 40Ietuega kmeta Schwartza, Schwartz je bil sedemkrat oženjen. Vse žene so mu umrle in nihče ni sumil, da njihova smrt ni bila naravna. Nedavno se je mož oženil osmič z mlado, zelo lepo devoj-ko Marijo Bi. Toda zakon ni bil srečen. Mož je ravnal zelo grdo s svojo mlado ženo. Pretepal jo je in šikaniral tako, da ji ni bilo obstanka. Nekega dne jo je tako pretepel, da se je sirota onesvestila. Ko se je zavedla, je pobrala svoje reči in zbežala k roditeljem. Tam je ostala nekaj časa, potem je odšla na očetovo željo zopet te možu, da se pobota. Odšla je, toda vrnila se ni več. Ker je več dni ni bilo nazaj, so njeni roditelji obvestili orož- nike, ki ><» takoj oJšli k Schwartzu in preiskali vso hišo. Rezultat hišne preiskave je bil grozen. Orožniki so našli truplu nesrečne žene, vse prebodeno in razmesarjeno z nožem. Schwartz H orožnikom ilegmatično priznal, da jc umoril tudi sedem prejšnjih žen in da spravil s sveta poleg tega še štiri ljubice. Orožniki spočetka niso verjeli mis. leč, da sc je Schwartzu zmešalo, lana« lu so se pa prepričali, da govori mož resnico. Schwartz jim je pokazal v bližini niše kraj, kjer je zakopaval svoje žrtve. Tu so orožnik] našli enajst ženskih okostnjakov. Pa to še niso vse Schwartzove žrtve. Ljudje se namreč spominjajo, da je izginilo brez sledu še več žensk, s katerimi je imel Schwartz liubavno razmerje. Najbolj-i in natjrpeinejšl Če?t' čevlji TIP-TOP in BALY-ii/ICA se d:öe le v trgovini ŽIB.ERT, Prešernova ul. Dunajski Landru Poročali smo že v zadnjih številkah o groznem zločinu dunajskega mesarskega pomočnika Wimpassingeria, ki je umoril svojo ženo, njeno truplo razkosal in nato v posameznih komadih pometal v Donavo, \Vimpas4>inger, kateremu so prišli slučajno na sled, se je zagovarjal tako spretno, da je bila podoba kakor da je umoril svojo ženo v hipnem blaznem navalu besnosti. Priznal jc brez obotavljanja svoj zločin in ga opisal v vseh podrobnostih, tako da mu jc že tudi policija verjela, da jie res postal žrtev neprestanega Šikaniranja svoje žene. Nadaljna preiskava pa je privedla do senzacij ona Inega preokreta. Policija jc namreč ugotovila da je lani brez >lcdu izginila \Yintpassingerjeva pastorka, predzakonska hčerka njegove žene. Istočasno so potegnili tudi krat iz Donave odsekano žensko rc ne da bi mogli pojasniti zagoneten čin. Radi sličnosti okoliščin skor< dvoma, da je Wiinpassingcr, kakor s svojo ženo, umoril lani tudi svojo storko, 17-lctno Karolino. Iz izpo.. raznih prič sumi policija, da je \\ Impas.singcr z dekletom ne dovolj« razmerje in se ga nato i znebil z u rom. Deklica je koncem marca lan: ga leta izginila, ne da bi jo mogli na. Dalje je dunajska policija raz! svoje poizvedbe na neko služkinjo, teri je Wimpassinsrer lansko jesen skrbel služba pri neki dunajski ura ški rodbini. Tudi ta deklica je ka^ izginila brez sledu in ni izključeno je i ona postala žrtev gotovo nenon nega morilca Wimpassiugerja. *i AVCUKA STE PETE IX PODPLATE nosite ob vsakem vrernenn. «»PALMA» ni razkošje ker daje elastično ugodno hojo, terf;je vsakemu praktičnemu in varčnemu človeku neob* hodno potrebna tembolj, ker je mnogo bolj trajna in cenejša iiakor usnje. Ena poizkušnja vas brž prepriča. Odtlej ne boste hoteli vecv nositi čevljev brc/: «PALME». 1729 Prazno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljave — iščem za takoj- — Dopi« si pod Prazno soba/2026 na upravo «Slov. Nar.», Majhno posestvo blizu Radovljice — radi družinskih razmer takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod »Posestvo/2027». Volno in bombaž na drobno in debelo —-za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela, se dobi v veliki izbiri in po najnižjih cenah pri — Karol Prelog, Ljubljana, Gosposka ulica 3, Stari trg 12. 122/T Dva dijaka rižjih razredov srednjih šol sprejme v celotno oskrbo srednješolski profesor. ~-~ Naslov pove uprava «Slov. Naroda^ pod «Profesor/2029». , BABIC Ljubljana ÖRSK* >5V RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nabrežja štev. 5 Kupujemo zlato, srebro, platin. — Tovar* na za ločenje dragih ko* vin, Ljubljana VII, Sv. Jerneja cesta 8. 2018 20.000 Din posojila išče trgovec za tigovino z mešanim bla* gom. Plača dobre obresti. — Ponudbe pod »Posoji* Io/2028» na upravo «51. N'aroda». Modroce afrik, žimnate in fine volneno ter vse drugo TAPETNIŠKO POHIŠTVO kupite najceneje pri tvrdki Rudolf Sever Ljubljana, Oospostetska 6. Shell specialno avto-olje ca. 150 kg se proda po izdatno znižani ceni radi prodaje avtomobila, tudi v manjših množinah. — Vprašati: Puharjeva ulica 14, II. nadstr., za Naiodnim domom. 2038 Naprodaj vsled smrti polkovnika Puteanvja v gradu Tivo« Ii, L nadstropje, levo — jedilnica (barok), spalni* ca (barok in renaisance), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugim predmetov. — Na ogled in naprodaj istotam. 1924 -i 4 ZASTOPSTVO prve angleške tvornice automobilov se odda > solventnemu strokovnjaku. Vprašanja z navedbo referenc in bančnih zvez na • jj ij^ The Trans-European Co., Ltd.. Wien I., I» Stefansplatz Nr. 3. |* ---ro_lir Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji r. z. z o. z. isuje stavbena dela za razširjavo svojega skladista. Načrti in stavbeni pogoji so interesentom na vpogled od 4. julija naprej dnevno od 8. do 12. In od 15. do 18. ure v prostorih nabavljalnc zadruge v Šiški. Izvodi stanejo po 100 dinarjev. Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do sobote, 10. julija do 12. ure. i J Jlaznanilo preselitve. KARL PRELOG, trgovina z volno, bombažem in galanterijo, je preselil svojo doslej na Galusovcm nabrežju št, 11 se nahajajočo trgovino v Gosposko ulico št. 3. Trgovina na Starem trgu št. 12 ostane se nadalje. Ob tej priliki, se cenjenim odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Kari Prelog. Originalne potrebščine za Opalognaph. Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. Lud. Baraga LJUBLJANA Telef. 98Q Sclsnburgava 6 20-T HOTEL IN RESTAVRACIJA „I^IvOYD« Sv. Petra cesta stev. 7, Izborna kuhinja. Pristna pijača. Rudolf Müller 1866 JOSIP VIDMAR Tofarna dežnikov In sohttnikov. Lfubljua, Pred skelijo št 19. MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina perilo za gospode in dame. Blago dobro, cene nizke. Sv. Petre ceste 26. 1864 Ivan Jax in sin velika zaloga l valnih, pisalnih strojev in koles. Oosposvetska c. 2. 1R63 TOVARNA PERILA „TRIGLAV" Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. 1863 F. K- KAISER puškar in trgovec z orožjem Ljubljana, Selenburgova ul. 6. 1861 Založnik Jakob slaščičarna in kavarna LJUBLJANA, »ari lig 21. 1866 L. GERKMAN TRGOVMA 1 tSB.M M DEBE.O Ljubljana. St. Petra L 71 naspioti tovarne Polak 1877 IUAN ŠIMENC vrtnarstvo LJUBLJANA, Gradišče št. 12. 1QV L. IVllkuš Mestni trg štev. 15. Tvornica dežnikov . zaloga izprehajalnih palic lusinko stejnor modistinja RIMSKA CESTA 10. i Lkeiuie; Josip Zupančič, mm Zs «Narodno tiska reo»; Fran Jezcrick. mm Za inseratni del lista: Oton Christof. —« Vsi v Ljubljani,