42. številka.
Ljubljana, v torek 21. februarja 1905.
XXXVIII. leto.
Izhaja TBak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, ta četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h.  Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vit •to 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 .A, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposttjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če se tiska trikrat ali  večkrat. — Dopisi aaj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropja, upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t. J. administrativne Btvari.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Deželne finance.
Vsa »v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele« so že mnogu let sem v največjih finančnih stiskah in mnogo let si voditelji avtonomnih uprav ie belijo glave, kako bi se dalo temu odpcmoč:, pa ne morejo ničesar najti.
Ravno seda) zborujejo na Dunaju zastopniki deželnih odborov in se posvetujejo, kako bi se dale deželne finance sanirati, kje in kakšni viri se dobe, da bi dežele mogle spraviti t red svoje gospodarstvo.
Mi smo lansko leto v polemiki s dvornim svetnikom Sukljejem obširno govorili o stanju naših deželnih financ. Pojasnili smo to zadevo vsestransko in pokazali, da se mora pre-meniti državni finančni zistem in da se morajo dežele osvoboditi odvisnosti od državnega finančnega sistema, ako se naj doseže in omogoči trajna uredba deželnih financ.
Dokler se to ne zgodi, dotlej bo vsaka pomcČ le hipnega pomena. Ta ali osa stvar zna sioer dežele spraviti za nekaj časa iz kake zadrege, ali trajnega uspeha ne bo.
Tudi Bedaj Be kaže. da bo posvetovanje zastopnikov deželnih odborov brezplodno. To kaže nastcp poslanca Povšeta, ki se iz jako teht-£.h raUogov brani, da bi se dežele odpovedale nakladam na uiitninske davke in mesto teh prevzele od države ves zemljiški in hišni davek. Povše ima popolnoma prav, ko meni, da bi taka preuredba deželnih financ I pomenila popolni finančni polom za Kranjsko.
Nt boljše ni z drugimi nasveti, ki so j h sprožili različni dež. odbori.
Stvar je pač tale: Vsak deželni odbor presoja vso zadevo zgolj s sta-i koristi svoje dežele, a ker so razmere v posameznih deželah jako različne, ker je Češki lahko siloo koristno to, kar zamore Kranjsko spra- j viti v pogub«"4, zato je skoro izključeno, d« ni se doseglo sporazumijenje in popolnoma nemogoče, da bi sedanje
zborovanje zastopnikov deželnih odborov imelo kak pozitiven uspeh.
Dežele so prišle v sedanje finančne zadrege vsled naravnega naraščanja potrebščin. Zdravstvo, pouk, narodno gospodarstvo, vse to velja od leta do leta več, dohodki so vedno isti iu vsied odvisnosti deže'n h financ od zistema državnih financ, je nemogoče dobiti novih virov in sa dajo dohodki trajno pomnožiti samo z zvišanjem deželnih doklad.
Povše je konštatiral, da se je v vseh kronovinah potrebščina Od leta 1865. do leta 1902. pomnožila za devet do desetkrat toliko, kakor je znašala prvotno.
Potrebščina kranjske dežele je leta 1865. znašala še 345 794 K, leta 1902. pa že 3,924119 K.
Znano je, s kako podlostjo so klerikalci že večkrat v zadnjih letih trdili, da je slabo gospodarstvo liberalcev krivo, da so dež. finance v tako slabem stanju* Toda — do leta 1895. niso imeli li beralci deželnega gospodarstva v rokah, a vendar so potrebščine rastle Od leta do leta in rastle bodo tudi, naj ima gospodarstvo katerakoli stranka v rokah. Zlasti na Kranjskem bodo rastle potrebščine, ker je zgraditi še mnogo cest, železnic in vodovodovi ker je na več krajih treba izvršiti večjih osuševanj, ker je še mnogo storiti za blagotvorne namene, ker je izboljšati učiteljske plače itd , a industrija Be prav počasi razvija in od nje ni pričakovati v doglednem času posebnih dohodkov.
Zborovanje zastopnikov deželnih | odborov na Dunaju bo po našem mnenju brezplodno. El-ni ponrun tega zborovanja tiči v tem, da se odločilni j kregi zopet enkrat opozore, v kakih j stiskah se nahajajo dežele. Ali vlada j ve to itak prav dobro in bi gotovo i tudi rada pomagala, Če bi mogla. ■ Toda ne more. Držaja je sama v ; vednih stiskah in dela vedno več dol
i
gov, ker ne more najti novih virov.
Izvor vseh teh stisk je pač mili tarizem.  Ko bi država  ne pctratila i
toliko sto milijonov vBako leto la armado, ko bi imela le denarnim razmeram primerno veliko armado, bilo bi hitro bolje in pomagano bi bilo državi in deželam. Toda — mithočemo biti velesila, mi hočemo v koncertu evropskih držav biti med tiBtimi, ki igrajo prvo violino in od tod vse te silne finančne kalamitete, ki po stajajo občutnejŠe ud leta do leta in morajo naposled privesti do kolosal nega kraha.
Vojna na Daljnem Vztoku,
O kapitulaciji Port Arturja.
Dopisnik „Ruskega Slova", Černi kovski, ki biva v Čifn, dolži generala Steslja, da je samovoljno kapituliral, ne da bi bil tema njegovemu koraku pritrdil vojni svet, kakor je to predpisano.
Steselj je sklical vojni svet dne 30. grudna. Pri tem posvetovanju so se izjavili samo trije Člani za kapitulacijo, ostali pa so vsi glasovali za nadaljevanje boja; zlasti generala Smirnov in Jrman sta se zavzemala za to, da se na vsak način nadaljuje obramba. Irman je rekel: »Položaj se v celem ni spremenil. Mi sedaj ne branimo trdnjave, marveč čast Rusije in ruske vojske; zbog tega nam ne preostaja drugega, kakor da se borimo do konca. Vkljub temu ugovoru je general Steselj, kakor zatrjuje Černikovski, kasneje, ko se je vojni svet razšel, poslal na svojo roko parlamentarja k Japoncem in jim ponudil kapitulacijo.
Takisto se tudi ni dovolj storilo, da bi se bili fori popolnoma uničili in ladje potopile. Trdnjava je bila z živili preskrbljena še za dva meseca. Sieer so Japonci dobili v roke manj, kakor so pričakovali, ali vendar več, kakor je !>ilo potrebno.
„Novoje Vremja* ne verjame tem poročilom in naglasa, da je treba s uončno sodbo počakati, da general Steselj prispe v Petrograd in predloži zapisnik o seji vojnega sveta, v kateri se je sklepalo o kapitulaciji.
Da se general Steselj ni tako lah-
komiselno vdal, kakor poroča Černikovski, potrjuje zlasti tale vest iz Pariza: Parnik »Avstralija" je priplul v Mar-zclj. General Steselj, ki je bil preje na krovu ladje, se je izkrcal, kakor je znano v Port Saidu. Med potniki je tudi ruski častnik B e r g, ki seje napram dopisniku lista ..Tempa" izrazil, da se je Port Artur moral vdati radi nedostajao j a zdravil in obvezi 1. V bolnicah je ležalo 18.000 ranjencev in bolnikov; ker pa ni bilo v trdnjavi nobenih zdravilnih sredstev, bi se moralo to ogromno število ljudi brez pomoči prepustiti asodi. Tudi živila so pošla.
Ob koncu obleganja se je 4 00 0 do smrti utrujenih in izmučenih Rusov borilo proti No-gijevi armadi, ki je štela 8 6.0 00 mož. Kakor je general K o g i sam priznal, je padlo pred Port Artur jem 60000 Japoncev, 70.000 pa jih je postalo nesposobnih zaboj.
Z mandžurskega bojišča.
Maršal Ojama poroča: Rusi grade ob teli fronti silne utrdbe in obstreljujejo neprestano japonske pozicije. 17. t. m. je ruska pehota naskočila z neznatno silo Japonce, a je bila odbita.
Iz Tokija se pa poroča z dne 18. t. m.: Rusi so zgradili poljsko železnico, ki veže Fušan-Jenling s Fa-Šongom ob izviru reke Sa.
To dejstvo, kakor tudi druga znamenja kažejo na to, d a ima Kuro-patkin namen odbiti Kuroki-jevo desno krilo. General Kuro-patkin gradi neprestano ob celi fronti okope, nasipe in silne utrdbe.
General Grippenberg.
Napram dopisniku „Novega Vremena" izjavlja general Grippenberg, ki se je ž njim razgovarjal v Moskvi, da je ofenzivo II. mandžurske armade ukazal general Kuropatkin, a tudi umikanje se je izvršilo na ukaz vrhovnega poveljnika. V listih razširjena vest, da so bile ruske izgube največje med umikanjem, ni resnična. Japonci so imeli pri svojih poskusih, osvojiti ruske
pozicije, tolike izgube, da jim niti na misel ni prišlo, Ruse zasledovati.
V aferi med Grippenbergom in Kuropatkinom je prišel ear Nikolaj, kakor se poroča iz Petrograda, do prepričanja, da je Kuropatkin ravnal popolnoma prav, da ni Grippenbergn dovolil, na svojo roko pričeti velike bitke. Grippenberg je dobil od carja ukor, da se ni hotel po bojih pri Sandepu posvetovati b Kuropatkinom, marveč je samovlastno odpotoval v Rusijo.
Tretje rusko brodovje.
Iz Fakkebjerga na danskem otoki Langeland se brzojavlja z [dne 20. t. m.: Tretje rusko brodovje je plulo danes zjutraj ob polupeti uri mimo južnega rta otoka Langeland. Brodovje obstoji, kolikor se je moglo poizvedeti, iz sedem velikih vojnih ladij.
Iz Kodanja se pa poroča: Tretje rusko brodovje je plulo danes ob pola-dveh popoldne mimo otoka Samsoe v smeri proti severu. Ob 1. uri popoldne pa je pasirala neka ruska oklopnica v spremstvu nekega transportnega par-nika, plujoč takisto proti severu, severni rt otoka Langeland.
Zaseženi angleški parniki.
Iz Tokija se poroča: Japonske torpedovke so v nedeljo zaplenile tri angleške parnike, ki so imeli na krovu premog in so pluli proti Vladivostoku. Eden izmed teh parnikov se imenuje .,Powderhamu.
Razsodišče o hullski aferi.
Kakor se poroča iz Pariza, je admiral baron Spaun svoje zaključno poročilo o hullski aferi že izdelal ter ga prečita v tajni seji jutri 22. t. m. Kakor se zatrjuje iz popolnoma zanesljivega vira, je Spaunovo poročile ugodno za Rusijo.
Odlikovani ministri
Dunaj, 20. februarja Cesar je imenoval poljedelskega nnnitura gre fa Buquoya, finančnega ministra dr. Kozla in češkega mnistrj dr R*udo za tajne svetmae. V političnih krogih si  tolmačijo tj odlikovanje kot
Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem.
Zgodovinska, narodopisna in književna Crtica. Spisal Anton Trstenjak.
(Da^je)
Ni še temu petdeset let, da je bilo Mejumurje spojeno s Hrvaško. M tiari so ta biser odtrgali od tro-jedne kraljevine ter ga priklopili iiiBgy&rors;a?a, tako da je zdaj Drava meja mtd Hrvaško in Ogrsko. Le v cerkvenih stvareh spadajo Hrvati v Mejumurju v zagrebško škofijo, toda Mažari se tudijo. kako bi \\h odtrgali od Zagreba iu jih podvrgli mažarski škt fiji. Za probujo M -umorcev stori danes rajveč list »Naše Pravice«, katerega izdaja v Varaždiuu hrvaški rodoljub in odvetnik dr. Pero Magd ć L.» škoda je, da je list prepovedan v M jumurju. Viada za-plenjuje vsako številko »Naših Pravic«; bile so celo hišne preiskave pri hrraakih duhovnikih, o katerih se je tlutilo, da bo v zvezi z »Našimi Pravicami«.
Kotoriba je zadnja postaja v Mejumurju. Sjeednji Slovenci pravijo Medžfmurje, a Hrvati Medžumurje. Iz Kotoribe smo dospeli v Kerestur (mažarski Mura Keresztur), to je ms zaroka vas na drugi strani Mure, torej izven Mejumurja. Odtod nas je privedel viak v Zakon (maž. Za kany). iz Ztkona pa v Gjekenice (Gyexenyes).
Nahajamo se v šomodski županiji in vozimo Be mimo vasi, v katerih prebivajo Hrvati. Iz Gjekeneo sem Be vozil v Somogvszobb, ođ koder sem imel še eno post k- do Nagy Atala.
K r bi v Somrgyazobbu moral čakati do prihodnjega vlaka Čez tri ure, mahnil sem jo takoj peŠ po cesti do N..*yAla1a. Ta pot je dolga osrm kilometrov. Dolga je to in slaba cesta; dolga zato, ker je dolgočasna. Ves čas ne vidiš okrog sebe nič. Nizki gozdovi ti zakrivajo po gled v daljavo, a koder se razprostirajo nedogledna polja, ne vidiš nič drugega nego sama polja brez konca in kraja. Jeaani je tukaj, ko nič več ne rase. posebno dolgočasno in mrtvo. Kmetske hišice ne vidiš nobene, le v
daljavi Be nekakaj beli a to je grofovska pristava. Ob cesti so zasajene takozvane pa me, katere te opozarjajo, da še ceste ne bode dolgo konec To je svet, kateri ti daje pravi pojem o oar»»ki pusti. Beseda je elo\enska. M »žari bo si jo izposodili od nas, ker mso imeli svoje besede, s katero bi imenovali puste kraje.
Nekoliko sem se z « približeval Velik* mu Atadu, ko sem zapazil, da prihaja iz gozda voz. M>ad M ž r je vozil drva v Napy A al Počakal sem ga in pc prosil, da me vzame na voz. D čko me je pogledal nez*upno; zdelo se mu je čudno, da se hočem 2 njim voziti. O ivoril je samo mažarski in ni umel niti ene neirške ali hrvaške besede. Nahajamo se v kra u, koder prebivajo M iaii.
N a g y Atari je majhno mažar 8ko mestece. Ima lepe snažne hiš ce. Tgovske tvrdke nas spominjajo, • a so tudi tu bivali nekdaj naši sorodniki. Tuso trgovci: Berkovits, K ova rs, Horvath, toda zdaj Mašarf.
O I A k > a naravnost proti jutru drži cest* v bližnjo vas, hoda je p I-druge uro, a to je vas Tara d j. S
severne m iztočie  str.-, ai oj» n u-e-o jo mažarske vas*, le dalje na tugu, ob  levem   bregu   Drave   stanu,ejo Hrvati
Vas Tarany je slovenska vas.
Ko sem se približavat vasi, sre čaval st m ljudi, kmete in kmete«.*, kateri so šli po isti cesti v Nagy Atad. Po noši in obrazih sem jih spoznal Tak>h ljudi v taki noši videl sem ža mnogo v železni županiji med Rabo in Muro. Začel sem jih nagovarjati slovenski in nisem se zmotil. Odgovarjali so mi lepo slovenski, govorili so ravno tako, kakor govore Prekrrurci. Prišel sem do prve hiše v vasi. Na njivi je mati kopala krompir, a okr< g nje sta se igrali dve hčerki. Ko sta me zapalili, začeli ste peti. Kričali sta, kar se je dalo, in nisem mrgel razumeti besed. Ko sem bil že blizu, videl sem, da dekletoi pojeta mažarski Peli pa st neko pesem, v kateri je bila vsaka peta beseda »magyAror*ia/«. M*ti je z menoj govorila slovenski. B U je Slove« ka iz T*r*nja. Vprašal sem jo, kaj pojeta  otroka,  in rekla
mi je, da pojeta mažars^o pesem katere sta Be naučili v šoli. A kaj pojeta? OJgovorila mi je ženica: »kako je lep magytrors.Ag, kako je dobro v njem in fra srčno ljubimo«. »•Mati, ali je to istina««, vprašam jo, »»aii Be vam res dobro grdi?«« »Nič nimamo dobrega«, tožila mi je žena, »slabo nam je, ker smo vsi veliki siromaki«. Potem pa sem rekel, da ni istina, kar otroka pojeta, in ženica je bila t ho.
V slovenski vasi sem. Taranj je vas, kakršne so vse slovenske vasi. Vitel sem take vasi v železni stolioi. Vas je podolgata, hišice stoje ob ibrh straneh orste Pred hišicami ee ratteza, kakor je dolga vas, ograja, hišice so s pročeljem (svisli) obr-nene na cesto, med njimi je dvor, a sa njimi drevje. Na koncu vasi je c rkv c*, poUg cerkvice župnišČe in šola; v bi ž ni stanuje gospon nota-nuš in tu je tudi krčma, v kateri toči mažarski Jud sila slabo vino. Župnik, učitelj, notariuŠ io Jud, to je takozvana inteligenoija v Ta ranju.
(Da|je prih.)
enak posebnega cesarjevega zaupanja
▼ Gautschevo ministrstvo in kot primanje, da se je doseglo zopet redno funkcioniranje dri. zbora.
Kriza na Ogrskem.
B udapeš ta, 20. februarja. Grof Julij Andrassv je prišel danes v poslansko zbornico ter je imel daljša posvetovanja s Kossuthom, grofom A p p o n v j e m, baronom B a n f f y j e m in grofom Al. Z i o h y j e m. Grof
Andrassv si namreč prizadevc, da bi sestavil prehodno ministrstvo. F. Kossuth mu je naznanil po posvetovanju s svojimi pristaši, da pripusti sestavo prehodnega ministrstva pod pogojem, ako se v novo ministrstvo ne sprejme noben minister in noben državni tajnik sedanje vlade ter da se bo nova vlada bavila izključno le z absolutno nujnimi državnimi potrebščinami. Niti predpriprav za volilno reformo ali za novi poslovnik se ne sme lotiti. — V prehodno ministrstvo pa bi ne vstopil tudi noben član neodvisne stranke. Predlog, naj se taka naloga poveri predsedniku desidentov, bivšemu dr. Daranyiju, je stavil grot AndraBsy sam.
Dunaj, 20 februarja. »Montags-Revue« poroča, ako se tudi Daranyiju ne posreči sestava ministrstva, vršile se bodo najbrže kmalu zopet nove volitve (?).
Budapešta, 20 februarja Odseki državnega zbora so se sestavili. Za predsednike so pri vseh odsekih izvoljeni opozicijski poslanci.
Budapešta, 20 februarja. V političnih krogih je zbudilo veliko začudenje, da se je štiridesetorioa hrvaških poslancev skoraj po polnoma ločila od liberalne stranke. Hrvaški klub je sklenil, da ostane do sestave nove vlade popolnoma samostojen. Ker bo hoteli Hrvatje celo postaviti lastnega kandidata za predsedstvo, naprosila je ogrska vladna stranka bana grofa Peja-esevicha, da je proti temu posre> doval. Hrvatje so res opustili misel na lastnega kandidata.
Budapešta, 20. februarja. Danes popoldne je imel klub hrvaških poslancev sejo ter sklenil po daljši debati, da bodo Hrvatje glasovali pri volitvi predsedništva za liberalne k an d i d a te t er s p 1 o h vztrajajo na temelju nagodbe iz leta 1867.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 19. februarja. Načrt prizadetih velesil za finančne reforme
▼ Macedoniji so baje pripravljene ostale velesile podpisati le pod pogojem, da se nastavi mednarodna finančna kontrola.
Solun, 20.februarja. Blizu Stru-mice je  dne  16 t. m. trčila turška patrulja ob  močno bolgarsko četo, ki so jo vaščani podpirali. Skoraj ela vstaška četa je bila uničena,
Gospa Angela.
(Dalje.)
Angela je uprla svoje velike mokre oči v Mirka. V njenih pogledih so se zroalila čuvstva, ki so ji pretresala srce, bolest in obup, a tudi prošnja za odpuščanje, prošnja za prijazno besedo.
Mirka ni ta pogled čisto nič ganil. Naslonil se je na fotelj, sklenil roke in gledal proti stropu na neokusno slikarijo, kakor da ga ta prav posebno zanima.
Angela se je primaknila k njemu. Zi rosnimi očmi in trepetajočimi ustnicami je čakala vsaj osrčevalne besede, a Mirko je molčal. Prijela ga je za roko in mu jo rahlo gladila, kakor bi mu hotela s tem pokazati, da je sedaj on njen gospodar. Toda Mirko je ostal molčeč in kar poznalo se je, da mu je situvacija jako neprijetna in mučna.
Angela se sedaj ni mogla več premagovati. Zajokala je na glas in s sklenjenimi rokami prosila:
»Mirko!. . . Odpusti mi!... Mirko, prosim Te, odpusti!«
Mirko je planil pokonci, kakor da je za njegovim hrbtom počila bomba.
»Nikar ne vpite, milostiva. Prosim Vas, nikar ne vpite. Lahko bi
pri čemer pa je zgorelo tudi več hiš. Turki so izgubili 20 mrtvih in ranjenih.
Volitve na Rumunskem.
Bukarešta, 20.februarja. Včeraj so bile volitve iz tretjega razreda za zbornioo. Izmed 38 mandatov jih je dobila konzervativna stranka 36, opozicija pa le 1 mandat. Zbornica je sedaj sestavljena ii 157 vladnih pristašev in 15 članov združene opozicije. V 10 okrajih so potrebne ožje volitve. Danes bo volil prvi razred poslance za senat.
Notranji položaj na Ruskem.
Petrograd, 20.februarja. Pred dobrim tednom so dobili revolucijo narji v Petrograd preko Aleksandrova velike množine razstreliva in ščuvajo&ih tiskovin. Polioija je za pošiljatev izvedela prepozno.
Petrograd, 20. februarja. V palači velikega kneza Vladimir) a je bila pretočeno soboto hišna preiskava, ker imajo več njegovih služabnikov na sumu, da so v zvezi z r evolucijski m odborom.
Petrograd, 20. februarja. Železniški promet med Libavo in Moskvo je vsled štrajka ustavljen.
Varšava, 20 februarja. Najboljši meščanski krogi bojkotujejo kozaške Častnike, ker so se pri zadnjih izgredih vedli surovo napram prebivalstvu.
Petrograd, 20 februarja. Lista »Naši Dnij« in »Naša Ž zn« sta za kazen na tri mesece ustavljena.
Petrograd, 20 februarja. V Harkovu so ustavili delo delavci v tobačni tovarni; slede jim uslužbenci pouličnih železnic.
Petrograd, 20 februarja. Bolezen Pobjedonosceva se vidno hujša. Zdravniki so obupali.
Umor velikega kneza Sergija.
Petrograd, 20. februarja. Prvo, kar je storil car po atentatu, je bilo pardoniranje velikega kneza Pavla brata umorjenega Sergija. Car je poklical velikega kneza Pavla iz prognanstva v domovino.
B e r o 1 i n , 19. februarja. Pruski princ Henrik pride k pogrebu svojega svaka velikega kneza Sergija
Petrograd, 20. februarja. Truplo umorjenega kneza je postavljeno v kapeli na visokem odru ter pokrito z debelim prtom, pretkanim z zlatom in srebrom. Truplo bo umetno sestavili ter ga oblekli v uuiformo. Roke in glava so iz voska. Sploh se je po atentatu našla jedva polovica trupla.
Moskva, 20. februarja. Kraj, kjer se je izvršil atentat, so začeli takoj v petek popoldne delavci ogra-jati; v soboto so že začeli postavljati ogromen križ iz litega železa, ki bo stal v Bpomin grozne nesreče na tem kraju.
na,u kdo slišal; gospodinja rada prisluškuje. Potolažite se, miloBtiva«
Angela se ni zmenila za te besede. Naslonila je glavo ob roko in jokala tako bridko, da je postal Mirko ves nervozen, kajti geniti se itak ni dal.
»Prosim Vas, milostiva, nikar ne jokajte. Se glava Vas bo bolela in rokavice si znate pokvariti. Lejte milostiva, — Mirko je zopet sedel k Angeli — »govoriva pametno, kakor se spodobi za pametne ljudi«
Angela se ni dala potolažiti, nego je jokala, kakor da ji je srce počilo. Mirka je to jokanje čedalje bolj vznemirjalo. Kaj si bo mislila gospodinja in kaj utegne raznesti o tem prizoru po mestu. Kaj — če bi kdo prišel in dobil pri njem jokajočo gospo Angelo Grebinovo, soprogo veleuglednega sodnega svetnika Stopil je k vratom in jih tiho zaklenil. A ustrašil se je tega sam in vrata zopet odklenil. Ce bi bil kdo prišel in našel vrata zaklenjena, slišal pa ženski jok — kaj bi mislil. Gotovo bi čakal, in če bi potem videl gospo Angelo, bi bil škandal gotov. In škandala se je Mirko bal — bolj še kot dvobojev.
Trajalo je dolgo časa, predno se je glasno jokanje gospe Angele spremenilo v bolj tiho ibtenje. Mirko je med tem večkrat stopil h gospe Angeli in jo tolažil, a vselej ga je pre
Berolin, SO. februarja. Is Petrograd« se poroča, da je morilec velikega kneza sin nekega visokega ruskega dostojanstvenika. Njegovo ime policija še vedno prikriva. V bližini atentata je namreč našla denarnico a morilčevimi vizitnicami in mnogimi pismi, vsled katerih bo odlične osebe, ki jim je vlada dosedaj popolnoma zaupala, hudo kompro-mitovane.
London, 20. februarja. V vojašnici gardnega polka v Petrogradu je bilo zvečer po atentatu razdeljenih mnogo tiskanih lističev, v katerih se je umor proslavljal kot nov korak na potu k svobodi. Tajna po lioija je zasledila med gardnimi vojaki zaroto. Preiskavo vodi general Trepov sam.
Petrograd, 20. februarja. Pri morilcu so našli potni list na ime malomeščana Geraaimova, toda splošno ae trdi, da ta mož ni vrgel bombe, pač pa je bil zarotnik. Gerasimov tudi trdovratno taji ter pravi, da bo pravega krivca povedal Že pozneje. — Revoluoijski odbor je poslal oarju pismo, v katerem ga odbor obvešča, da se mu za sedaj ni treba ničesar bati.
Poljaki na Ruskem.
Berolin, 20 februarja. Pri razpravi o proračunu finančnega ministrstva v državnem zboru je posl. dr. pl. Dziembovsky (Poljak) protestiral, da bi se zvišal fond za pospeševanje nemštva med Poljaki. — Finančni minister baron pl. Rhein-baben je izjavil: Kdor razmere na vzhodu   države   (poljske pokrajine) opazuje z odprtimi očmi,  ne more prav nič dvomiti, da ie poljsko prebivalstvo v zadnjih desetih letih izredno    močno napredovalo. Žilibog   nemštvo  nazaduje in Poljaki se povsod tiščijo v ospredje, ker Nemci   nimajo   tiste odporne moči,  ki bi jo morali pri njih pričakovati.  Poljaki se v vseh panogah   ločijo  od Nemcev. Taka ločitev se godi posebno na gospodarskem polju.   Zadnje leto je poljska agitacija vedno krepkeje nastopala.   Mi moramo skušati napraviti Nemcem   položaj   znosljiv,   da jih utrjujemo  v   obrambi zoper Poljake.    Nemci    v vzhodni marki naj imajo slej kot prej zavest, da stojimo mi (vlada) za njimi.« — To je pač najboljše spričevalo za poljsko žilavoBt, a klaverno za nemštvo, ki se mora braniti z nasiistvi.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 2l. februarja.
— Ornig contra dr. Tavčar. V zadevi famozne tiskovne pravde J. Orniga proti »Slovenskemu Narodu« oziroma dr. Tavčarju poroča se nam iz verodostojnega vira
vzela nervoznost, da se je v najugodnejšem trenotku odvrnil od Angele in začel zopet begati po sobi sem in tja.
»Kako je neki že izvedela za to stvar«, je jezno mrmral sam sebi. »Dogovorili smo se vendar, da bomo molčali, da nas ne bodo preveč čez zobe vlekli. In danes ve že Angela za ves dogodek.«
Mirko je bil mnenja, da je gospa Angela izvedela, da se je dan prej v najožjem rodbinskem krogu praznovala Mirkova zaroka z gospodično Marico; prepričan je bil, da je prišla Angela samo zato k njemu, da bi mu napravila velik dramatični prizor, s kakršnimi se navadno končavajo nedovoljena ljubezenska razmerja. O dogodkih v Grebinovi hiši ni Mirko imel nobenega pojma.
»Ab, kaj«, je nadaljeval Mirko svoje rasmišljevanje, »bolje da se prestane ta prizor kar sedaj, kakor da bi se moral še enkrat od kraja začeti. Svojo zaroko bi ji moral itak prej ali ■lej naznaniti, in da bi mi ne priia-nesla s tem velikim dramatičnim prizorom, to je tudi gotovo. .Zadnjikrat slovo vzeti', temu se ne odpove nobena zapuščena ljubica «
Mrak je dajal sobi nekak turobni značaj. Mirko je še komaj razločil konture na zoii ležeče gospe Angele.
sledeče:   Nasilnost ptujskega aamo-držoa Orniga je bila že večkrat ožigosana v »Slov. Narodu«. Sklicujemo se na serijo člankov:   Koga jeo. kr.    štajerski namestnik predlagal   v odlikovanje? Ti članki so bili tiskani meseoa septembra 1904 (št 208 in 218). Ti članki bo obsegali še hujša očitanja in dol-žitve kot vai poznejši, a vendar g. Ornig ni upal tožbe vložiti, Če ravno bi bil tudi takrat lahko dosegel de legaotjo mariborske sednije.   Pač pa je Ornig zbobnal svoje pristaše skupaj in ti so glasom »PtujČanke« s dne 2. oktobra  1905 v občinskem svetu sklenili sledečo resolucijo: »Dar Gemeinderat der Stadt Pettau fiadet zufolge Sitzungsbesohlusses vom 1. Oktober   1904   hiemit   zu erklaren, dass es unter der Wurde des Herrn Bttrgermeisters Josef Ornig gelegen iat, gegen die ganz gemeinen Belei-digungen  des   »Slovenski Štajerc« und des  »Slovenski  Narod«, bezie-hungsweise gegen die Verfasser die-ser lugenhaften und niedertiiiohtigen Suhmahartikeln klagbar aufzutreten. Anderseits gibt der Gemeinderat in dieser Sitzung und in Abwesenheit der Herrn  Burgermeisters   die ein-Btimmige Erk arung ab, dass diese Besobimpfungen des Herrn Burgermeisters diesen in den   Augen des Gemeinderates, der deutsehen BUr gersohaft    und    jedes anataadigen Menschen  nur nooh aohtbarer ma-chen konnen.   Der Gemeinderat er-suoht daber den Herrn Btlrgermeister Orn:g, sich mit dieeem B.\vus9tse:n und der allgemeinen Anerkennung, die sein Wirken gefunden hat und fin-det, genug sein zu lasaen und nicht die Klage einzubringen.« Ta sklep je im-pertinenca. S tem sklepom se krši kazenski zaken; kajti izreka se zaničevanje dvema listoma in njihovim dopisnikom, ki pri seji niso bli navzočni. Občinski svet je s tem sklepom kršil kazenski  zakon   in   prekoračil svoj delokrog.   Dolžnost  državne uprave bi   bila, ta   po   kazenskem zakonu kaznivi sklep razveijtviti. Će bi kaka slovenska občina tak   bedast sklep storila, bi vlada takoj  razpustila občinski svet in predstojniku natovorila kazensko in disciplinarno preiskavo. Zakaj se v Ptuju to ni zgodilo? Za kaj je tukaj vladni zastopnik gluh in slep napram takemu nasilju? Odgovor je jako enostaven:   Ornig dobi vsakega c. kr   okrajnega glavarja v svoje zanjke, ga  povabi v klet, mu ponudi bratovščino eto.  Ob istem č a s u , ki je občinski svet v Ptuju se  osmelil  tako   zaničevanje izreči tretjim osebam in jih žaliti na časti, je bil banket kletarskega društva v Ptuju; pri tem banketu sta se pobratila    Ornig   in   o. kr. okrajni glavar Muderrani p 1. M e v s i n g.   Umevno je, da se c. kr. okrajni glavar svojemu pitnemu bratu  Ornigu neče zameriti in da
V tej tišini se je ihtenje Angelino slišalo še bolestneje.
»Ženske so vendar čudne«, se je skeptično smehljal Mirko. »In vse bo enake — vse, prav brez razločka. Komaj je izvedela Angela, da sem se zaročil z Marico, je že pritekla, da improvizira malo tragedijo, čeprav se zadnje tedne ni več zame zmenila. Prej se je vedno bala, priti sem, ko bi bil to smatral za največji dokaz njene ljubezni, aedaj pa ni imela nobenih ozirov in nič strahu«
»Milostiva gospa,« se je obrnil Mirko do Angele in prisedel k njej na zofo. »Govoriva mirno in pametno«
Angela ga ni razumela, slišala je samo njegov glas in ae hitro obrnila k njemu.
»Ti si dober, Mirko, ti si plemenit. Odpusti mi! Saj te ljubim.«
»Jaz Vam nimam ničesar odpustiti, milostiva gospa,« je odgovoril Mirko že nekoliko nepotrpežljivo. »Nasprotno! Odpustite Vi meni. Jas Vam ostanem tudi vnaprej zvest, lojalen prijatelj do smrti. Nihče Vas ne more bolj in resničneje spoštovati, kakor Vaa spoštujem jaz. Ali slučaji usode nanesejo časih tako, da človek sam ne ve, kako in kdaj pozabi dane obljube in krene na drugo stran.«
»Oh, Mirko,« je vzkliknila gospa Angela, »zdaj vidim, kako si pleme-
rečenemu občinskemu sklepu ni po. svetil tiste pozornosti, ki je bila nje-gova dolžnost. Zanimivo pa je tudi, kdo je prisostvoval pri tem famoznom občinskem sklepu. Izvedeli smo, da je resolucijo sestavil g. dr. Avg. pl. Plachki, odvetnik in pravni kon-zulent Ornigov; sin tistega financ-nega ravnatelja, ki je svoj čas milo prosil slovenske poslance, naj se sanj zavzamejo, da ga ne pošljejo v pokoj in ki se je imel slovenskim poslancem zahvaliti, da je ostal na svojem mestu. Glasovala sta za citirano resolucijo tudi dva sodna pristava v Ptuju namreč g, Matzl in g. dr. BračiČ, prvi kazenski, drugi civilni referent in e v e n t u a 1 n i v o d j a te s o d n i j e. Sedaj šele je delega-cijski sklep nadsodišča v Gradcu z dne 14. januarja 1905 Pr. VIII 8/4/37 postavljen v pravo luč, v bengalično svetlobo. Preiskavo proti dr. 'lav. carju in drugovom bi torej vodili sodniki, ki ao njemu oziroma »Slov. Narodu« in »Slovenskemu Štajercu« žeizrekli meseca oktobra 1904 javno svoje zaničevanje!? Kaj pa pravite eksoelenca g. dr. Klein k temu? Ali ste še sedaj prepričani, da so sodniki Gieispacho-vega kalibra nedolžna jagnjeta, »Slov. Narod« in njega dopisniki pa sami volkovi in tolovaji? Ali se ne bodo sedaj še drugi državni poslanci oju-načili in ohrabrili ter posnemaje dr. Tavčarja stavili predlog, naj se grof Gleispach odstavi in kaznuje?
— Mladi kolportepji. Političen list »Domoljub« je dandanes na Kranjskem   najboljša   obramba, da naše dobro ljudstvo ne zagazi v pre grehe sveta. In da se ljudje Že izza mladih nog navadijo na ta list in s tem rešijo  svojo dušo pogubljenja, zato Bkrbi naša duhovščina. V nekaterih krajih je v zadnjem času prišlo v navado, da šolska mladež raznaša »Domoljuba«, ki ga župnik kar oelo skladovnico dobiva iz Ljubljane, ne samo  naročnikom - staršem, ampak tudi tujim naročnikom po sosednjih vaseb.   Pred par leti se je »Domo ljub« delil med otroke kar v šoli med šolskim poukom, sedaj se je zboljšalo toliko, da ga dobe otroci na cesti ali pa da hodijo ponj v farovž.   Šolski  otreci med nošnjo domov »Dcmoljub«  večkrat kar na glas bero.   Župnik na B r e s n i o i, Tomaž Potočnik, je zastopal do zdaj stališče, da branje političnega časopisa »Domoljube« ni nevarno za šolske  otroke, nego oelo  koristno in poučno!   Zdaj  se   bo pa že moral ukloniti, kajti deželni Šolski  svet je strogo prepovedal porabljati šolsko mladež za raznašanje političnih časopisov, če bi se kateri duhovnik ne ravnal po tem, imajo učitelji d o 1 ž n o s t, ga naznaniti pristojni oblasti.
— V Dolenji vasi pri Ribnici je paša duš izročena kaplančku
nit. Da, slučaji usode. Moj Bog, saj nisem vedela, kaj sem delala. Ujeti sem se dala, ne da bi se prav zavedala, kako in kaj. Ali zdaj je vse pri kraju. Jas nisem nikdar drugega ljubila, kakor tebe, moj Mirko.«
»Oprostite — milostiva, jaz vas ne razumem,« je jecljal Mirko. Bilo mu je popolnoma nejasno, kaj di pravzaprav pomenijo Angeline besede
»Zidaj sem zopet tvoja, Mirko, tvoja za vedno,« je vzkliknila Angela, ne da bi odgovorila na Mirkov poziv. »Imenuj me Angelo. Nikdar več mi ne reci milostiva gospa. Kaj me briga ves svet. Naj govori svet kar hoče, — jaz ostanem pri tebi.«
Mirko je kar odskoČil, tako so ga prestrašile te besede.
»Oprostite, milostiva — tako ne moreva dalje govoriti.« Mirko je naglo užgal svetilko in jo postavil na mizo pred Angelo, kakor da bi jo s tem prisilil, da se spomni realnosti sveta in življenja. »Treba je, da prideva enkrat na jasno. Jaz Vas namreč nikakor ne razumem in Vas prosim, razložite mi vendar, kaj se je pravzaprav zgodilo.«
Mirko je govoril jako energično nekako tako, kakor človek, ki se j* naveličal akademičnega prepira v gostilni in sleče suknjo, da bi prepir končal z argumenti pesti.
(Dalje pnh j
Francetu Gnidovcu. Ta božji namest-ĐiK je mnenja, da ae navadni kmet De sme nikoli nič razveseliti, ampak /}» mora le trdo delati in hoditi po-iluČ&t njegove ume pridige. Tako je pretedeno nedeljo razsajal na priž-aiei in pital z vsakovrstnimi priimki iiste, ki so se prejšnji četrtek udele-lili domače veselice, ki jo je priredil g. Krotner, gostilničar v Dolenji vasi. Na dotični veselici so biti samo oženjeni možje s svojimi ženami ter le en fant in eno dekle, ki sta pa tudi že spolnila 26 leto. To pa »gospodu« si bilo prav, zato je ozoanii, da da nes (t. j. pretečeno nedeljo) desete zeaše ne bo in da se veselice smejo vršiti v mestih, na kmetih pa nikoli ne, najmanj pa v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer ukazuje France Gai dovo. Seveda pod patronaneo kake cerkvene avtoritete je dovoljena vsaka zabava, vsaka veselica, vsak ples, brez dovoljenja te je pa prepovedano vsako nedolžno veselje. Kaplanu Gnidovcu pa povemo: veselioe so bile, predno je kaplanoval on, so, ko ka-planuje, in bodo, ko njega več ne bo, pa magari naj še tako opleta s svojim jezike m in daje priimke poltenim ljudem.
— Kdo izdaja tržaški „Novi list11? ..Novi list-, ki s tako vnemo zagovarja preganjanje slovenskega jezika iz cerkve in tako navdušeno brani škofa dra. Nagla, izhaja, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, na stroške škofa Nagla samega. Članke in notice za list pišejo v italijanskem j e z i k h Jaški duhovniki, ki so zbrani okrog klerikalnega lista „L' Amico", na slovenski jezik pajih prevaja neki bivši krojač, ki se piše, ako se ne motimo, Ferljuga. „Novi list" je torej plačano glasilo škofa dr. Nagla, ki ga urejujejo tisti strupeni sovražniki slovenskega naroda in jezika v duhovniških haljah, ki se družijo v bratski slogi v boju proti Slovencem z Židi okoli „Piccola1* in se z vso brezobzirnostjo bore v svojem listu rL Amico" proti vsemu, kar je slovenskega! Zato se tudi ni Čuditi, ako je list pisan v taki barbarski slovenščini, da človeka bole ušesa, ako ga čita. Čudimo se, da se „Novi List" vzpriČo teh okolnosti drzne slovensko javnost farbati, da je radikalno-naroden slovenski list in da ga v vsem delovanju vodi edina želja, koristiti slovenskemu narodu in delovati za njegovo -časno in večno srečo". Volkovi v ovčji obleki, jezuitski hinavci 1 Ako kdaj se je v tem slučaju pokazalo, da je najvišje načelo klerikalcev ono, ki je izraženo v geslu : „Namen posvečuje sredstva".
— Nemška nesramnost.
Neki načelnik okrajnega zastopa in član okrajnega šolskega sveta si upa v nekem časopisu javno napadati učiteljatvo neke šole svojega okraja, ker se po njegovem mnenju preveč peča s politiko in Časopisi in ker to Škoduje ondotni šoli in učencem. Samclastni mož se imenuje Vračko m je načelnik okrajnega zastopa v Zgornji Radgoni. Vsa njegova šolska izobrazba obstoji iz dveh razredov l.udskih šol, mož je neizkušen in je le vsled zamotanih političnih razmer dospel na mesto načelnika okrajnega zastopa. In tak Človek naj sodi o učiteljstvu in šoli! In to še v javnem časopisu, namreč v zadosti znanem Ornigovtm organu v Ptuju. Kaj ta-oega je pač ie na Spodnjem Štajerskem mogoče!
— Učiteljska vest. Gospod Ivan bega, ačitelj v Dolenjem Logatcu, je premeščen na štirirazrednico v Smartnem pri Litiji.
— Repertoar slovenskega gledališča. Danes zvečer pred stavlja se dramska noviteta Victo-riena Sardona znameniti zgodovinski igrokaz: »T o s k a« z gdč. Spono v naslovni vlogi. Predstava se vrši na »nepar«. — V petek, dne 24 t m. se vprizori OfTenbachova opereta »Lepa Helena«, v kateri nastopi gospa Irma Polakova, članiea kr. zem. gledališča v Zagrebu, kot gost. — V nedeljo, dne 26. t. m., sta dre predstavi ; popoldne poslednjiČ kot ljudska predstava narodna igra »Martin Krpan«, zvečer pa tudi
poslednjiČ v tej sezoni opera »M i -
g n o n«.
— ,,Jugoslovanski almanah1'. Iz B Igrada se poreča, da se še nič ne ve, kdaj iside almanah. Govori se, da še Bolgari sploh niso poslali nebenib prispavkov, doč m so Slovenci poslali toliko gradiva, da ni misliti, da bi se ga moglo spraviti na določenih deset tiskanih pol. Ker se osrednji odbor neče nikomur zameriti, da bi izbral iz dobrega naj-boliše, vrne baje slovenske prispevke v Ljubljano, da slovenski pisatelji sami odločijo, katere stvari se naj natisnejo v almanahu. S tem se je izdaja te povsodi težko pričakovane knjige znatno zakasnila in veseli smo lahko, ako jo dobimo sploh o Veliki noči.
— „Kraljeva srbska akademija znanosti11 v Belgradu je v svoji Beji dne 17 t, m. imenovala za svoi« člane Slovenca dr. Matijo Murka, vseučtliškega profesorja v Gradcu, glasovitega hr vatskega romanopisca Ljubomira Babić-Gjalskega in brvat skega slikarja Vlaha Bukovca, profesorja na češki slikarski akademiji v Pragi. — Ljubomira Babić-Gjalskega je imenovalo za svojega častnega člana tudi »Slovansko dobrotvorno društvo« v S fi i.
— Zbirka za kranjsko podružnico avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih« Gospod c. kr. okra|ni glavar Alfonz Pire nabral je v okrajnem glavarstvu kranjskem 394 kron za podružnico. K tej vsoti so prispevali: kot podporniki občini Kranj in Tržič, dalje industrijalci Glanzmann in Gassner in Karol B Maliy v T*ž ču, kot društveniki mnoge občine, župnije in nekateri okrajni Šolski sveti, dalje mnogi za sebniki, kot darovalci različni dobrotniki v Tržiču
— Prvo hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani priredi v nedeljo dne 26 februarja 1905 v mali Čitalnični dvorani „Narodnega doma" svoj predpustni ples, h kateremu najvljudneje vabi slavno občinstvo. Pri plesu sodeluje vojaška godba pešpolka št. 27. — Odbor I. hrv. društva „Kolo" ni štedil niti trada, niti stroškov, da v vsakem oziru zadovolji cenjene p. n. goste in posetnike veselice. Društvo nastopi na plesu v narodni hrvatski noši, tako da bode veselica imela zgolj naroden značaj; želeti pa je, da tudi bratje Slovenci in posestrime Slovenke posnemajo ta lepi zgled. P. n. ostali blagovolijo naj priti v promenadni obleki. Vsakdo bode imel tukaj vpogled, kako se hrvatski narod po svoj'h šegah in navadah pri plesa razveseljuje — seveda preprosto — tako, da bode zabava na veselici tembolj domača in neprisiljena. — Za postrežbo bo kar najboljše skrbljeno in nam za-gotovljuje g. Bogovič, restavratsr v rNarodnem domu", slavno občinstvo tako glede jedi kakor pijače vsestransko zadovoljiti. — Vstopnina za osebo 1 krono; obitelj 3 oseb 2 kroni. Začetek ob 8. uri zvečer. — Torej na veselo svidenje prijatelji društva in nepri sil jene zabave v nedeljo v „ Narodnem domu."
— Pogrebno društvo „Marijine bratovščine" je imelo preteklo nedeljo v »Motnem domu« svoj redni občni zbor. Z veseljem je opažati, da so popolnoma pone hali burni prizori prejšnjih let, ki so bili takorekcč na dnevnem redu pri teh shodih, to je znamenje, da se nahaja vodstvo v pravih rokah. Pri nadomestilni volitvi so bili prejšnji stari odborniki zopet izvoljen*, in sicer gg.: Aloizij Breskvar, tajnikom; Štefan Klun, blagajnikom in Franjo JeloČnik, od bornikom; nadalje za preglednike računov gg. Adolf Reieh, Dra-gotin Dostal in Josip P a v -š e k Zborovanja se je udeleži o lepo število društvpnikov, veliko se je debatiralo zaradi novega pogrebnega redi pri ctvrritvi novega pokopališča, po katerem br> tudi v marsičem prizadeta »Marijina bratovščina«. Ker niste dosedaj ne cerkvena, kakor tudi mestna oprava javnosti izdale nikakršnega navodila, se ni moglo ničesar o tem sklepati, pač pa se je poveril sedanji odbor, da v srojem Času potrebno ukrene O i boru se je izreklo za sedanje uspešno delovanje popolno priznanje in zahvala.
— Ljubljansko drsalno društvo nasnanja  da ae je ca da nes zvečer  na  drsališču napovedani vojaški koncert odložil in to vsled premembe vremena.
— Novomeške novice. — Za predpust je neki tu znani, sedaj zopet v svojo domovino odišli gostilničar v lepi koroški nemščini zapisal svojemu hlapcu v poselske bukvice sledečo spri Čevalo: .. P e s t e 11 g e d a s S i c h F ... z K .... 1 set der Zeit sehr fleisig Tren Artig benohmen hat und vrurde gesund entlaflen daher ich I m Jeden Mann Empfeklen kan. M/p. Lepi nemški koroški dialekt v petem
razreda ljudske Šole. Ne slovensko ne nemško znati je lepo! — Dobro ponarejeni papirnati denar kroži v tukajšnji okolici. Posrečilo se je c. kr. žandarmeriji zaslediti ponarejalca desetkronskih papirnatih novcev v osebi Ivana Krkoviča iz BorŠta pri Krški vasi. Denar je delan v Clevelandu v Ameriki ia izvanredno dobro ponarejen. Poznati je le na nekoliko močnejši barvi in zamazani glavi. Kje se nahaja zaloga tega denarja, se poizve duje, in prišlo se je na sled tudi ponarejenim bankovcem po 20 kron. Sodi se, da so tudi ti od Krkoviča.
— Metliški fantje prirede* v nedeljo dne 26 t. m. v dvorani »Narodne čitalnice v Metliki eleganten fantovski ples. Vabila so Že raz poslana. Ker vlada v Metliki kakor tudi v okolioi in med obmejno hr vatsko inteligenco za ta ples splošno zanimanje je upati, da se bo po dolgem času čitalnica zopet napolnila z onim odličnim občinstvom, katero je pred leti bilo ravno v tej dvorani tolikrat zbrano v pravem veselju in najlepši slegi. Svira oddelek vojaške godbe pešpolka št. 96 iz Karlovca.
— Pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah priredi v soboto dne 25 t. m ob 8 uri zvečer v prostorih rudarske restavracije na Vodah plesni venček Urala bode vojaška kakor tudi društvena godba, čisti prebitek ja namenjen podpornemu fondu ter že z oziro na to upamo da nas slavno občinstvo iz Trbovelj, Hrastnika in Z*gor|a, kakor vedno tudi letos v največjem številu obišče.
— Nesreča. Iz Brežic sta peljala pretečeni teden hlapca veleposest nika^ G e r j e v i ć a, Andr. Horvatič in Iv. Škvorc, voz sena v Zagreb. Blizu Stenjevca je naenkrat potegnila barja ter voz, prevrgla. Hlapca, ki sta sedela vrh voza, sta daleč odletela ter je Horvatič priletel ob kamen tako silno, da se je ubil.
— Prostovoljna požarna bramba v Žalcu priredi v soboto dne 25. t. m. v gostilniških prostor'h »Pri krr n « velia ples. Koatumovani dobro došli. S'ra prodba ptšpolka B -'gijc^v iz LjuMjane.
— Klub samcev čitalnice v Mariboru priredi v soboto dne 25. svečana v mali dvorani »Narodnega doma« vabavni v*»6er s ples:m
— Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek dne 2. marca t. 1. ob polu 10 uri — ne ob polu 11. uri — dopoldne v šoli ptujske okolice. Na vzporedu je tudi predavanje „0 najnovejšem slovenskem pesništvu." Predava gospod dr. Kom-Ijanee.
— Umrl je v Ormožu bivši župan in deželni poslunec F. rJinard Kada 75 let star. Pokojnik je bil še stare vrate nemškut*rjev, ki niso tako besno grizli okoli sebe. Bil je samce ter je zapustil precejšnje svoje premoženje ormoški občrni.
— Še se najdejo pametni Nemci, a to v neposrednem sosedstvu najbolj nemškega Gradca. Občinski svet v Eggenbergu pri Gradcu je namreč v svoji seji odklonil podporo Siidmarki iz občinskih sredstev, celo raoledovanih 20 K ni hotel v ta namen dovoliti, češ, da se z občinskim premoženjem ne sme poljubno razpolagati, ker je prebivalstvo do 70% iz mednarodnih, t. j. soci "ii.i-demokratičnih in drngo-rodnih delavcev. Nemški listi so v sramežljivi zadregi, imenujejo ta sklep „Schildburgergtiickchen" ter očitajo obč. odboru, da mirnodušoo prepušča, da se nemške predstraže (?) na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem prepuste slovenski poplavi (?).
— Poskusen vlom. V ne deljo popoldne so vlomili v Trstu neznani t »tovi v pisarno ravnatelja Llovdove tiskarne Helmpaoberjs. Tatovi so že prevrtali železno blagajno od zgoraj, pa so nato koj zbežali, ko so zaslišali človeške glasove v bližini. Vzeli so le zlat šČipalnik in z mize drobiža za 20 K.
— Nepriljubljen duhovnik. V Devin |e poslal Škof za župnega upravitelja nekega F u 1 i n a, katerega so se Župljani že v naprej branili z vsemi štirimi. Pozdravili so ga na ta način, da so mu pobili ponoči okna na farovžu.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave p-i tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Vcncel Fiala, vrtnarski pomočnik iz Aasterlitza na Nemškem doma, je v družbi zaradi ravno istega delikta pred kratkim že tu kaznovanih Franceta Mertschnig in Janeza Krauser pozno zvečer pred Župana hišo v Št. Vida pri Brdu po vratih razbijal ter hotel izsiliti vhod v hišo, kričal, da se nobenega ne boji, da rode vse potolkel, če je prav polaa hiša ljudi. V tej družbi je razbil dve Šipi in občinsko desko. Zagovarjal se je s pijanostjo. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 2.) Brata Anton in Pavel Gaber, bajtarja sina v Podrečah, sta bila jezna na Janeza Rozmana, ker je lansko leto njunega brata telesno poškodoval. Vnel se je zvečer na vasi med njima prepir, katerega se je Rozman s tem ognil, da je Šel domu spat.
Kmalu na to sta prišla tudi obdolženca pred hišo in jela vpiti, da se nikogar ne bojita. Črez kake 1ure sta padla dva kamna skozi okno v sobo in razbila dve šipi. Obsojena sta bila brata Gaber vsak na 14 dni zapora. 4.) Anton Žagar, preužitkar na Količevem, je bil tožen po svoji hčeri Mariji Jagodic, rojeni Žagar, za zaostalo doto 365 K. Po proglasitvi in vročitvi prepisa razsodbe obdolženec ni vložil nikakega pravnega leka, pač pa je ker je slutil preteči rubež, prodal edinega junca, katerega je še imel, za 199 K in na ta način izplačanje terjatve deloma obrezuspeŠil. Obsojen je bil na 3 tedne zapora. 4.) Jakob Eržen, hlapec v Pše-vem, je v Lukežičevi gostilni v Rakovci Jožefa RaKovca z nožem v Čelo in za levo uho sunil. Prepir se je vnel zaradi tega, ker je čevljarski pomočnik Tine Eržen samolastno vzel v kuhinji kos pečenke in jo prinesel v sobo. Krčmar ga je zato nekaj ozmerjal. Za krčmarja se je zavzel tudi okvarjenec Rakove, in to je obdolženca tako razkačilo, da ga je z nožem ranil. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 5.) Karolina Sedaj, dekla v Tržiču, je svoji gospodinji Ivani Perko, pri kateri je služila za pestunjo, vzela žepno uro, 2 metra do mačega platna, 3 metre blaga, 3 obri salke in tri povoje. Obsojena je bila na 3 tedne težke ječe.
— Samomor ali zločin?
Kakor smo že poročali, našli so v nedel o popoldne v Knafl^vih ulicah štev. 5 v kleti na peči za centralno kurjavo ranjenega in v nezavesti le žati brezposelnega mizarskega po močnika Ant. Pungerčarja, rojenega 28. septembra 1883 v Malnih in pri stojnega v Trebelno. Pungerčar, ki je še isti večer v boinici umrl, ima baje več ran, (a smrt mu je povzročila ona na desnem stegnu) iz katerih se sklepe, da se je zgodilo pri tem mogoče kako hudodelstvo in je že policija dva osumljenca aretovala in izročila c kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Izjave areto-vancev so med seboj v protislovju, vsled Česar je stvar postala sumljiva. Nasprotno se pa tudi pripoveduje, da je pokojnik večkrat pripovedoval, da bi si vzel življenje, ako bi bil potrjen za vojaka, kar se pa še ni zgodilo. Kaj je na stvari reso čnega, d žene preiskava.
— Tatvini. Včeraj popoldne je prišel v hlev na R m* k i cesti št. 17, kjer ima hlapeo Peter Špenko v zaklenjenem kovčegu spravljeno svojo obleko, spit v steljo neki pGstopač, ki s je delal pijamga. Ko je pa šel Špenko na delo, mu je postopač vlo mil v kovčeg, ukradel hlače in telovnik, vredno 7 K 40 vin. in odšel. Osumljenec je polieiji znan. — K. st nerjevemu hlapou Andreja Gregor ni je nekdo ukradel dne 18 t. sv, iz dvorišča štiri ver ge, vredne 4 K.
— Strah pred zaporom.
Včeraj je delavec Jožef Počivavšek iz Mošt z voza ukradel premogarju Kug , ki je stal z njim na Starem trgu, vrečo premoga, katero je hotel prodati, a bil ztsačen in aretovau. Ko sta šla z mestnim jetničarjem po hodniku, je Počivavšek s tako na-glGstjo skočil z mostovža v I. nad stropju na dvorišče, da ga jetniČar ni mogel obdržati. Ko je bil na dvorišču, je nekoliko pogledal okrog sebe. potem pa zbežal na trg kakor polit maček, a je bil kmalu zopet prijet doma v postelji, kjer ga je našla policija sladko spečega.
— Pisati je bil pozabil.
Včeraj je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik J. Kržan prijel nekega sumljivega mladeniča, ki je hotel iti v Ameriko, ne da bi bil še nosil »sabljico prepasano«, ki je imel petni list na ime Matije Peršina Ko mu je rekel, da naj podpiše svoje pravo ime, je ta rekel, da je o Bo Židu, ko je dobil potni list, še znal pisati, a sedaj pa da je že pozabil. Končno je vendar priznal, da je njegovo pravo ime Alojzij Kaič č, da je doma s krškega okraja in da res ni bil še vojak.
— Aretovan je bil danes Iran Vidic, bivši hlapeo iz Smihela, ker je bil zaradi poneverbe zasledovan v policijski tiralnici,
— Specialist. Dne 19 t m. je gospe a kr. poštnega cfloijala Alojzija Potokarja iz otroškega vozička, ki je stal v veži v Dalmatinovih ulicah št 1, neznan tat ukradel dve otroški perniei, vredni 24 K. Tedaj zopet nova špeoialiteta tatvin.
— Pes ugriznil je danes zjutraj 8ietno krojačevo hčerko Rozalijo Strniševo. Ugriznil jo je pod levo oko in jo znatno poškodoval. Pes je bil brez znamke m se ne ve, čegav je. Bil je preoej velik in belo tigrast.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 91 Slovencev in 103 Hrvatje. — Na Westfalsko je šlo 30, v Hrušioo pa 14 Hrvatov. Tudi 10 Slovencev je šlo v Hrušic", nazaj pa je prišlo 30 Hrvatov. — Iz Amerike je prišel en Slovenec, katerega je ameriška vlada zavrnila.
— Izgubljene in najdene reči. G. Dora Sappantachiisoheva je izgubila srebrno brožof vredno 5 K. — Iv. S. je izgubil srebrno častniško verižico, vredno 8 K. — Na južnem kolodvoru pa je bil izgubljen, oziroma najden lončen lonee s servitn, žepni nož in bsmbns-palica. — Učiteljska kandidatiuja Amalija Lorberieva je izgubila srebrno uro s duble verižico, vredno 14 K.
— Slovenci v Ameriki. — V rudniku je ubilo v Forestu C Iv Slovenca Fr. Opeko, doma iz Ževš pri Cerknici. V Ameriki je imel svoje posestvo. — Za svobodo Slovanov so si v Cikagu osnovali vsi Slovani posebno organizacijo, da podpira brate v domovini proti za-tiralcem, t. j. Nemcem, Midjarorn in Italijanom
Najnovejše   novica. —
Afera grottce Montignoao. V draždenokem ministrskem svetu pod kraljevim predsedstvom je juUiČni svetnik Komer poročal o svojih neuspehih pri grr fioi Montignoso. Preden se vloži proti grofici civilnopravna tožba, hočejo na draždanskem dvoru počakati, kako razsodijo italijanska sodišča. — Večkratni milijonar in stari Garibaldijaneo Praztari je por u i j I grofici Montignoso in njeni hčerki svojt. graščine v Kalabriji v poljubno prebivanje.
— Dve smrtni obsodbi. Okrožno sodišče v Banjaluki je obsodilo kmeta Toma Kovačevič* in kmetico Stanojko G erman v smrt na vislicah. Kovačev 6 je imel ljubavno razmerje z omoženo Gjerman, dasi je tudi sam bil oženjen in oče štirih otrok Da bi bila v ljubezni nemotena, zadavila sta Stanojkinega moža ter ga pokopala v gozdu.
— Umor in samomor učenca. V Miskvi je 17 letni učenec trgovske šole, S zov, ustrelil uč-tslja angleščine, državnega svetnika Knelangerja, nato pa št» sebe.
— Novo železniško zvezo z Italijo od Benetk preko Brenerja zgradi konzorcij v Benetkah, ki ma načeluje beneški župan.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 21. februarja. V današnji seji poslanske zbornice je na vrsti drugo branje rekrutnega zakona. Češki narodni socijalist Fressl je imel dolg govor o vojaških razmerah in je grozil, da se Češki vojaki eventualno spuntajo, če se ne dajo Češkemu narodu njegove pravice. Govoril je potem M a r c h e t. Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 21. februarja. Danes dopoldne je bila konferenca klu-bovih načelnikov glede volitve novega prezidenta. Razen socialnih demokratov in krščanskih socialistov so se izrekle vse stranke za zopetno izvolitev grofa Vetterja.
Dunaj 21. februarja Pri ožji volitvi je bil Lupu 1 zopet izvoljen načelnikom brambnega odseka
Budimpešta 21. februarja. Poslanska zbornica je izvolila J ust ha za prezidenta, Ra-kovvszkega in Bolgarja za njegova namestnika.
Petrograd 21. februarja. Vlada upa. da bo v slučaju štrajka železničarjev zamoglaz vojaki vzdržati obrat na vseh progah.
[[Petrograd 21. februarja. Vi sokošolci so imeli zborovanje, katerega se je udeležilo več' profesorjev. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva splošno volilno pravico, ustanovitev zakonodajnega zastopa, amnestijo in ravnopravnost narodov in veroizpovedanj. Vojno z Japonsko imenuje resolucija hudodelstvo. Koncem zborovanja so dijaki razvili rdečo zastavo iu strgali carjevo sliko.
Rusko-Japonska vojna.
London 21. februarja. Japonci utrjujejo v naglici Njučvang; ker se boje, da ga Rusi naskočijo.
London 21. februarja Strokovnjaki sodijo, da šteje ruska in japonska armada ob Sa h u skupno 700.000 mož Kuropatkin je svoje levo krilo raztegnil na 5 km zapadno od Kvaja. Rusi se zlasti pred japonskim desnim krilom živahno gibljejo in delajo velike priprave za boj.
7uk
Se dobi povsod!
57i neobhodno potrebna zobna Creme i
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurzi dnn. borce 20. februarja 1905.
majeva renta . . . • . srebrna renta . . . . . avBtr. kronska renta    . .
„   zlata        n       . . ogreka kronska  „   .   . .
„    zlata      „   .   . . posojilo dežele Kranjske . ft posojilo mesta Sp .-.t . 41 r.        r     Zadar .
41/,6 bos.-herc. Sel. pos. 1902 4- . f eška dež. banka k. o.
4 „        n        „      Ž. O. .
**/«*/• *st- Pism* 8*1* d- Qip. b-
41c pest. kom. k. o. z. 10°/0 pr.......
41 tc , saat. pisma Ionerst. hr. / , „ „ ogrske cen. dež. hr.......
**/**/• z. pis. ogr. hip. ban. .
4!V OD^- °^r' lokalnih železnic d. dr.....
4» a«   obl. češke in d. banke .
45 # prior. Trst-PoreS lok. žel.
4°/# prior. doU žel.....
p (    .   jni. SeL kap. l/iVi ■
41 ',•/, avst poa. za že), p. o. .
■re«ke. gre^ae od L 1860* , .   .   . .
,      „ » .....
„ tizake.....
z eni. kred. I. emisije .
:    „   „ n.   „ .
„     ogr. hip. banke .   . .
.     srbske a fra. 100— .
„     turške.....•
Basilika ereSke ....
Kreditne »    .   .   . *
laomcŠke »   •  •  • •
Krakovske »    •   •   • •
LJnbljan&ke » • » • • Avst rad. križa   a    .   .   . .
Ogr. n......
Kado if o ve •    •   •   • •
Salcbarske a    .   .   . .
ĐuB&jeke kom.    m ....
Južne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avatr. kreditne banke   .   . .
■ ...
■ ... Fremogokop v Mosta (Brftz) . Alpiubke motan .... Praske žel. mdr. dr. .  . .
Rima-Muranvi.....
Trbovljske prem. dražbe Avstr. orožne tovr. drnibe . Češke sladkorne družbe . .
Valate.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke .......
šovereigns......
Mark h........
Laški bankovci.....
Bubiji .*•••••> Dolarji........
100-25; 100 20 100-20! ll?-9d! 98*251 U8-90!
99-50 100—!
100- j
101- 25;
100 15' 10015 10140
10045 100-40 10040 12015 98 45
imo
101 — 101'— 100
102 25
ioo«!s
lOo 35 102 20
107-50| 10850 lOOlOl 101-—
10050 100 25
100-— 100*76
99*
99-50 317 85 100-75
187 — 276-17010 308 — so*— 275 — 98 — 135 4^ 2250 476 -79--ST-66 50 55 50 32-75 85'— 76 — 537 —
Ogrske Zivnostenake
89
652 1638 676 778 250 671 522
BO
76
50
. "2485 . 5*1 306-577-177'
-i
11-34 19 09 2'646 2?*92
11782 9545
253 25 4-84
10120 101 26
101 — 101*76
100 — 81986 101-75
lat -2*1 — 17-2 50 817-50 312 50 280-—
102 — 186 40
24 50 487 —
83 — 92 — 70-50 57 60 34-75 69 — 81-— 647 —
90*80
6M-— 1648 — 6777» 77**0
250 60 674 — 523 26 2495 — 532 — 803 50 681 — 181 —
U'38 19-11
23 64
24 — 117 42
96 65 264 — 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 21. f«brnarja 1906. Termin.
19 88 19-66 17 4« 14 98 14 18
PSenica za april .... za 100 kg.
Pšenica  „  maj   .....  100 „
Pšenica  ,  oktober .   .   .  g  100 „
Koruza   , maj    .....  100 a
Oves      „ april   .   .   .   .  „  100 , Efektiv. 10 vin. višje.
Eeteorologično poročilo
Viii£ft u*d morjem 1063.    4rodajl tlak TSo-6 m
«S C v, A Pu	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	ž«?	Vetrovi	Nobc
20.	y. «v.	729 2	09	al. s v ah	Bneg
21.	7. fj. S pop.	73*0 734 6	00 25	el. svzh. si. jvzh.	&neg oblačno
Srednji vč^raifinja temperatura: 13* oormUe: 0-35. — Padavina 9 8 mm.
1
Potrtim Brcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in zaancem tižno vest, da je nas iskreno ljubljeni, nepozabni sinko
Živko
danes ob 3. uri zjutraj po kratki a zelo muCni bolezni v nežni starosti 6 let mirto v Gospodu zasp 1.
Pogreb nepozabnega bode dne '^2 februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti st 77, na pokopališče na Žalah.
Svete mase zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Kamniku.
Dragega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kamniku, 21. februarja 1905.
Anton Vedlln, tajnik Mestne hranilnice, Amalij« Vedlln, starši. — Stanko, Mirko in Milenlca, bratca in sestrica. 573
Brez posebnega obvestila.
I
Zahvala.
Za izraženo sočutje in za mnogobrojno udeležbo pri pugrebu bla gega gospoda
Ivana Dolenz
c. in kr. stotnika v p.
izrekamo prearčno zahvalo vsem udeležnikom, c sobito visok orodnemu gv spodu grofu Laathieri in gospodom: c. kr uradnikom c. kr. notarju, učiteljem, pevcem in orožnikom. 569 V Vipavi, 18. svečana 15)05.
Žalujoči sorodniki
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti nepozabne moj- matere, gospe
Marije Jordan roj. Fabiani
izrekam vsem najtoplejšo zahvalo Osobito se zahvaljujem preč gosp. dekanu A Koblarju, g. dr. J Gnidovcu, g V H j baSku, g gvardijanu o H.igoLnu Sattnerju in dru gim gg. duhovnikom, preblag, g. županu K. Šavniku, gg. uradnikom profesorjem, učiteljem in meSčanom s; l h. in vsem, ki so se udeležili pogreba rajnke in se nas spominja'i sočutno v britkih dneh žalosti.
V Kranju, 20. svečana 1905.
Stajmtutd Jordan
537      c. kr. višji davč. nadzornik.
V hiši na Marije Terezije cesti št. 8 odda v I. nadstr. čedno mebl.
esečna soba.
Soba leži ob cesti in ima separatnim vhod. ■— Odda se tadi za dva gospoda. 657 2
Soba se dodi s I. maroom.
iiiim" i Ljubljani
•prejme takoj
hišnika
oženjeuega in brez otrok. — Kurjači imajo prednost.
prijatelji, le pumo ga —
ovokov brinovec
iz Kamnika!!
(quedlinburska)
kraški in ameriški grah, ruski lan, vse vrste detelje, po
sebno za čebelno pašo, ,,Phace-lia" in ,,Esparsetta": vse vrste travnih semen za napravo ali izboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi. zajamčeno kaljive pri 543-2
Peter Lassniku
Marijin trg v Ljubljani.
rvc> vo:
3van Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu , HiSa Marije PomoČDice 4 in brani »voje umetniško stalifiče. Izza Prešernove ,Nove pisanje' ni bila pozneje več napisana nobena bcljSa in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni ^.reba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—20
Cena: brog. 2 K; po posti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti 3 K 30 v.
Založništvo
Ce Schvrentner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
epota stasu
Raskošno nedrije je nenadomestljivo vsaki ženski, ki ji je mar svojih čarov, vsaki, ki bi rada bila mikavna in oboževana. Da se pa doseže ta usueh v enem mesecu brez pcgjsto Škodljivih pa nikdar uspeš b ib taj nih sredstev in brez posebnega zdravljenja, ni ničesar boljšega nego
AD0NIS0V0 MILO (koncentr. zeliščno milo)
napravljeno iz izvlečka 72 zelišč Edini preprosti izdelekr pripravna tajna poraba z več nego io ooo atesti potrjenega uspeha Poskusit« in čudih se bo dete dus ženemu nspeh i. Pripravno za, mlada dekleta takisto kakor za S.-te z nerazvitim ali zaradi otroSke i>ost:lje useblim E3drijem Adonisovo milo rasposiljajo z natančnim navodilom v kosih po 2~0 gr Karton s 3 kosi stane K 10, 6 kosov K 1H 12 kosov K 3 >, poštnine in carine prosto po povzetja ali če se denar naprej pošlje.
Naročila naj se yr    jajo edinemu upravičenemu tvorničarju
LODOVICO POLLAK  v MILANU (Italija).
Pisma stanejo 25 h,  lopisnice 10 h. Dopisuje so v vseh jezikih.       4'.6—2
il
neisa narečna po men
!
Iz najfinejšega pristnega angleškega in francoskega ■ blaga se izvršujejo cbleke, svršniki in športne suknje najfinejše, naj modernejše v Londcnu, Berclinu in na Dunaju.   Oblake, ki j »h naroče moji čast. cdjeaoalci, se v slučaju, da ne ugajajo, vza mejo nazaj ter na željo napravijo druge Ker je pristno angleško in francosko blago jako dc bro in trajno, kakortudi elegantno, ga lahko priporočam kar najbolje. Z velespoštovanjem
Oe Bern o tović
550_3 Mestni trg štev. 5.
Skladišče
ali primerna delavnica za mizarstvo
se išče bodigi za takoj ali pozneje.
Kdo — pove upravu i št vo „Slov. Naroda". 498—3
e9 fie » K 3
a s*
*> -o s 0 « a"
o " 5«
S. W
P r F
359 9
Vsak dan sveže
•ustne krofe
priporoča altiaelearna
Jakob Zalaznik
Stari trg St. 21
=====   lTllllalkes =========
Iščem v najem oziroma kupim
primerno 668-1
posestvo
s poslopjem v zvezi h kakšno obrtjo, pa tudi posamezno.
Natančneje ponudbe naj se pošiljajo pismeno pod šifro: ,,B S št. 100" poste resi, Vipavs (Kranjsko).
I&6q se
spreten potnik
za strojno stroko % ZDaujem sloTenSfine, nemščine in event. italijanščine.
Natančne ponudbe na apravništr« „S!ov. Naroda". b<6 i
Pristen
Glavni trg št. 6 78 -»»
Sv. Petra cesta št. 27.
mr Pijte
Klauerjev
CD 63
Triglav
najzdravejsi vseh likerjev.
Mmm
preizkišen na deželnem kemičnem pre izkišerališčn za živila ▼ Ljubljani.
Razpošilja t r a a k i m m • I i ■ ]
IVAN MALI
v Škofji Loki.
138-13
Sprejmo se takoj:
zanesljiv, energičen
jučarski preddelavec
spretni
ključarji
za izdelovanje štedilnikov in ograj kakor tadi dobro izveibani
UP mizarji«
Kje — pove npravništvo „S1ot. Naroda-. 647-2
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnatejjstro drž. železnice v Beljaku.
Izvod, iz vozrDL©gra xo3.su.
Vjljuven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jni. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m poaoci osobn ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno, čer Selzthal v Ausse. Solnograd, čez Klei! -Reifling v  Steyr, v  Line, na Dunaj  via Amstetten.  — Ob 7. uri 5 no zjutraj osobni vlak v Trbiž. Poutabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Daaa}, čez Selctha; v Solnograd, Inomost,   čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Mariji .e   .are, Heb, Francove vare Prago, Lipsko. čez Aujstetten na Dunaj. — Ob 11. a i 54 m dopo[dne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal   Solnograd, Lend - Gastem, Zeli am See Inomost, Bregenc. Curih.  Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v  Trbiž, Šmohor,  Beljak,  Celovec,  Franzensfeste, Moi.akovo, Ljubno,   čez JLlem-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove v*re, Pr^ direktni voz I.  in  II  razr. , Lipsko, na Dunaj čez Auistet*en.   —  Ob 10. uri ponoči osobn: vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo (Trst Monakovo   direktni  voz  I. in U razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni *laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer r Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA 12 TRBIŽA Ob 3.  uri 2i m zjutraj  osobni  vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Stevr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz). — Ob 7. uri X"2 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du n*ja čez Amstetten. Lipsko. Prago (direktni voz I. in U. razredi), Francove vare. Karlove var • Heb, Maiijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd,  Line, Steyr,   Parii. Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost,   Zeli  ob jezeru,   Lend-Gastein.   Ljubno,   Celovec,   Šmohor,   Pontabel.  — Ob  4. uii 44 m popoldne osebni vlak  z  Dunaja, Ljabna, Selzthala,   Beljaka., Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzeusfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta. Solnotrrada čez Klem-Reifling, iz Steyra Linca, Budejevic, Pizna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. —  PROGA [Z NOVEGA  MESTA IN  KOĆEVJA. Osobni vlaki    Ob & uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK    Mešani vlaki: Ob 7. un m zjutraj,  ob   2. un   5  m popoldne, ob   7. uri 10 m sveder.  — Ob 10.  in IB ru ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.  IZ KAM N1KA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4i* m ziutraj, ob 10. uri 53 m dopoldne, ob 6  un 1<> m z* Ob t-, uri 65 ui ponoči samo ob nedeljah m pra.mkih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoJ je označen do srednjeevropskem času ki ;a za "i min. ored krajevnim časom v Ljuhliani
Hotel v Bakru v najem!
Oglas,
S prvim majnikom t. I. se da v najem novozgrajen: hotel s 17 elegantnimi, z novim pohištvom urejenimi sobami, s kavarno v pritličju in v neposredni bližini ležeči restauranf v mestnem vrtu. — Kakor kavarna tako sta tudi mestni vri in restavracija preskrbljena z vsemi potrebnostmi.
NatančnejSa pojasnila daje ,,Dioničarsko družtvo za podizanja hotela, vila i kupališta v Bakru".
i Uprava.
570
^Ljubljanske kreditna banka v Ljubljana"
Podružnica v CELOVCU.
Hupvje In prodaja
vse vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
AkcijNki kapital 14 I.OOO-OOO.
Zamenjava In ekskoaptu|i Daje predujme na vrednostne papirje.
izžrebane vrednostne   papirje in    Za. »etr^ie  srečke« proti vnovčuje zapale kupone. lcvLrzra.1 l^g-u-lol.
Vinhulujo  in  devinkuluje   vojaške ženitninske kavcije.
(£ST   t »b "it*      In lukaiso m«ul«    TtJJ pL*T   Borm« nar<><*iln ~at_-U
Podružnica v SPLJETU.
v tekočem računu ah na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestaje od dne vloge do dne vzdiga. 8—21
Promet s čeki in nakaznicami.
izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Ta v I ar
Uastniua la Mak ^Narodne UiiiAjme%
30