Ko smo se pred asom obrnili na leko zahodnonem- iko podjetje s po- ludbo, če bi ne- nara naročilo ne- ;aj izvodov publi- acije, primerne udi kot darilo po- lovnim prijate- em, smo dobili ^dgo.vor, da darila jri njih sploh niso 1 navadi. Če to / deželi revalvira- pe marke drži na $ploh, si lahko ob naših novoletnih [iarilih šele misli- mo, kako smo bo- gati! Celje, 10. decembra 1969 — Številka 49 — Leto XXIII — Cena «O pai KAKO SMO GOSPODARILI V LETOŠNJEM LETU ® SVOJE MESTO V GOSPODARSKEM PROSTORU SI jr TREBA KREPKO IZBORITI Z DELOM • DOPOLNJEN SISTEM NAJ BI 1970. LETA ZAGOTOVIL STABILNEJŠ POGOJE GOSPODARJENJA Kako smo gospodarili v letošnjem letu - Svoje mesto v gospodarskem prostoru si je treba krepko izboriti z delom - Dopolnjen si- stem naj bi 1970. leta zagotovil stabilnejše pogoje gospodarjenja • Približuje se konec leta. Nemara je tu in tam beseda že nanesla na silvestrovanje, da ne govorimo o tistih, ki so si že pred dobrim mesecem rezervirali prostor v tej ali oni pla- ninski postojanki oz. sploh prostor za novoletne praznične dni. Vendar se v teh dneh še ne gre čisto predajati mislim na novoletno slavje. Tu je še del dolga za staro leto. Zadnji tedni 1969. leta velikih preizkušenj - še tečejo in naša skrb mora veljati predvsem delu, • Kako je bilo opravljeno delo, zastavljeno za leto 1969, koliko se razlikujejo sprejeti pro- izvodni načrti od resničnih dosežkov? Za odgo- vore na vsa ta vprašanja je nemara še prerano, toda brez večje kopice številk v podkrepitev, je moč vendarle že v teh dneh ugotoviti, kako daleč so posamezne delovne organizacije. Ob tem, seve, ni moč več pričakovati, da bi kje lahko zamujeno nadoknadili. Dovolj bo že samo to, da bo manjši učinek negativno vplival na dohodek in s tem na delitev, vendar si takšne poti v razvoju malokdo želi. v obdobju gospodarske re- forme pomeni 1969. leto ra2>- merama težavno, saj so delo- vali na gospodarjenje najraz- ličnejši, predvsem negativni vplivi (nestabilnost tržišča in nelikvidnost). Pomanjkanje denarja je.tu in tam tudi prid- ne udarilo po glavi, saj rezul- tati vloženih naporov ob kon- cu leta ne bodo takšni kot je bilo pričakovati. Bežna ocena na osnovi razgovorov in neka- terih i>odatkov pove, da so delovne organizacije v glav- nem zastavljene načrte reali- zirale, čeprav so bu in tam segli nekoliko previsoko. Re- alno izjpolnjevanje načrtov in ustrezno temu tudi dohodek je bilo moč doseči zlasti tam, kjer so upoštevali stvarne tr- žne pogoje in glede na raz- mere in vplive trga tudi kot girah sami sebe. Ko so na primer v steklarni »Boris K drič« v Rt>gaški Slatini ugo,- tovili, da jim prodaja izdel- kov na domačem tržišču za- radi slabega plačila kupcev ne prinaša sproti zadosti do- hodka, so UF>orabili regula- tor, ki ga imajo povsem v lastnih rokah. Povečali so iz- voz in si tako zagotovili de- nar, čeprav so sprva namera- vali zadržati izvoz v mejah ■^ožinosti plasmana letne pro- dukcije doma in na tujem. Nadaljevanje na 6. str, Letošnja praznovanja 50. obletnice Zveze komunistov Jugo- slavije so zajela skoraj vse kraje naše domovine. Pri tem smo se še posebej spomnili vseh nekdanjih komunistov, ki so bili v resnici pionirji komunističnega in delavskega gibanja pri nas. Semiški Franček, kot ga pozna največ ljudi, doma s Planine, zdaj živi pred Šentvidom sodi med najstarejše borce za pravice delavskega razreda na Kozjanskem. Delal je in bil preganjan v Za- grebu, nato pa v rodni Planini. Ne glede na zasramovanja, pretepanja in maltretiranja med vojno je vzdržal in ostal klen, čeprav se posle- dice tega trpljenja odražajo na njegovem zdravju. Zdaj, ko si je uredil tudi topel dom, se vsega tistega izpred trideset in več let le nerad spominja. ' Foto; Nani FRANCEK FRAKEU Mejduš, vsa sreča Fifi, da je prišla zima in da bodo cene zmrznile, sicer bi nas hudič vzel! RAZPRAVA O PROBLEMI H TISKA Prejšnji teden se je med prvimi v Sloveniji sestal celj- ski aktiv novinarjev. Na se- stanku, ki sta se ga udeležila tudi član CK ZKS Franc Šetinc in politični sekretar občinskega komiteja ZKS Stefan Korošec, so razprav- ljali o stališčih predsedstva in izvršnega biroja ZKS o informativni dejavnosti. V daljši razpravi so poleg načelnih ugotovitev o nujno- sti večjega vpliva družbe na sredstva komuniciranja in uveljavitvi samoupravnih od- nosov tudi na tem področju, prišli do izraza nekateri kon- kretni problemi, ki tarejo predvsem lokalni tisk. Ta, kot znano, nima urejene ma- terialne osnove, hkrati ko v občinah zanj nimajo denarja, pa imajo denar za svoja gla- sila, ne da bi imeli za to tudi kadrovske in druge pogoje, pri čemer gre v vseh prime- rih za posredovanje uradne in uradniške politike, kar ne more biti smoter resnega ča- sopisa. Na sestanku so med dru- gim menili, da bo treba k reševanju aktualne proble- matike pritegniti vse druž- beno politične dejavnike, ki Se bodo morali zavzeti tudi za ureditev gmotnih vpra- šanj, to pa seveda ne bo moglo biti odvisno, kot do- slej, od dobre ali slabe volje bolj ali manj vplivnih posa- meznikov. dhr OD 11. DO 21. DEC. Olirog 17. decembra padavine z ohladitvijo in snegom do nižin, v ostalem suho oziroma lepo, vendar večkrat megla. Do 17. decem- bra postopno topleje do odjuge, po 17. de- cembru pa bo zopet mraz. Dr. V. M. ŠTEVILNE MANJ. ŠE NESREČE v tem dneh, ko cesto prekrivata sneg in led, je na celjskem območju izre- dno veliko število manj&ih prometnih nesreč, ali kot jih imenujemo »prask«. Večinoma se pripetijo za- radi neprimerne hitrosti, slabe opremljenosti avto- mobila — zlizane gume — Ln prekratke varnostne razdalje. Ker vsaka takš- na nesreča pomeni ma- terialno škodo in večkrat tudi dolge zastoje v pro- metu, opozarjamo vozni- ke na izredno previdno vožnjo, še posebej pa naj čuvajo kolesarje, ki mo- rajo večkrat zaradi zame- tenih kolesarskih stez na vozišče, namenjeno avto- mobilisbom. TRČENJE V GROBELNEM FRANC JAGER, 22, do- ma v Lasah, se je peljal z osebnim avtomobilom iz Celja proti Šmarju. V Grobelnem je šel po levi strani ceste v isti smeri pešec FRANC DROPE- NIK, ki je neprevidno prečkal cesto in prišel pred avtomobiil. Pešca je zbilo naprej po cesti, kjer je obležal s pretres(5m možganov in zlomom no- ge. PO LEVI STRANI Vo2aiik osebnega avto- mobila J02E VOLK, 31, iz Mozirja je vozil iz Sev- nice proti Krškemu, ko mu je v dvojnem ovinku pripeljal nasproti po levi strani ceste mopedist DRAGO VALENTINCIČ, 21, iz Pod gore. Pri trče- nju je dobil mopedist laž- je poškodbe. PEŠEC NA SREDI- NI CESTE Ko so izjavili očividci nesreče v Veliki Pirešici, je hodil zvečer pešec MI- HAEL LECNIK, 44, doma iz Medloga, po sredini ce- ste. Iz Arje vasi je pri- peljal z osebnim avtomo- bUom BORIS JURŠINIC, 25, doma iz Trbovelj. Vo- zil je približno 40 kilo- metrov na uro. Na razda- lji deset metrov je opazil pešca in ga kljub zavira- nju zadel. Lečnika so za- radi težje poškodbe pre- peljali v celjsko bolniš- nico. NI IZPELJAL KLANCA Voznik tovornega avto- mobila JOŽE HUDEJ, 34, iz Celja je vozil proti Sta- remu gradu. V klancu ni mogel nadaljevati vožnje zaradi spolzke ceste in je pričel peljati vzvratno. Iz Celja je pripeljal z oseb- nim avtomobilom ŠTEFAN MESARIC, 26, doma z Lož- nice in hotel prehiteti to- vornjak po desni. Prehi- tevanje pa je bilo tako tesno, da sta se avtomo- bila zadela. Telesnih po- škodb ni bilo, škodo na avtomobilih pa so ocenili na 400 dinarjev- ČELNO TRČENJE Voznik tovornega avto- mobila LEOPOLD DOB. NIK, 30, doma iz Celja je peljal iz Šoštanja proti šmartnemu ob Paki. V Pa- ški vasi ga je v dvojnem ovinku zaradi spolzke ce- ste zaneslo v levo v tre- nutku, ko je pripeljal na- sproti voznik avtobusa JO- ŽE SEDOVŠEK, 28, doma z Radigune. Kljub čelne- mu trčenju in dejstvu, da je bilo v avtobusu 14 pot- niku, ni bilo telesnih po- škodlb. škodo na vozilih so ocenili na 11.500 di- narjev. ZANESLO GA JE V LEVO ALOJZ FILIPANČIC, 22, doma iz Šentjanža je vo- zil od doma proti Sevnici, ko mu je pripeljal naspro- ti v nepreglednem ovinku voznik osebnega avtomo- bila NIKOLAJ FRIC, 23, iz Sevnice. Ko je Filipan- čič zagledal Fricev avto- mobil, je nekoliko zavrl. Na z^neženi cesti je av- tomobil zaneslo v levo, kjer sta vozili trčili. Laž- je poškodbe je dobila so- {x>tnica v drugem avtomo- bilu. PAVLA IVANČIČ iz Sevnice. Na vozilih je ško- de za 4.000 dinarjev. KOLESAR PRED AVTOMOBIL Voznik osebnega avto- mobila JOŽE JITRIČKI, 41, se je peljal po Kidri- čevi cesti v Celju in dohi- tel kolesarja BORISA KO- ŠTOMAJA, 14, doma iz Ce- lja, ki je tik pr^ avto- mobilom zaradi spolzke ceste zavil v levo. Jurički je pritisnil na zavore, ven- dar je vozilo zaneslo v drog javne razsvetljave. Telesnih poškodlb ni bilo, škode na avtomobilu pa je za 700 dinarjev. Tudi to se zgodi, če vozilo m povsem v reda. KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTA- JE PROMETNE ' MILICE CEL.IE FRANC STIHERL Poškodovano vozilo mora s ceste Pogosti so primeri, ko voz- niki motornih vozil dolgo pu- ščajo svoja poškodovana vo- zila na cestab, ,kar predstav- lja velt^LO oviro ali celo za- stoje, še posebno n-a sploz- kih, zasneženih ali poledene- lih voziščih. Vo25nik je prvi, ki je dolžan, da se vozdlo ta- koj odstirani^ če pa je priso- ten pooblaščeni delavec orga- na za notranje zadeve, pa mora le-ta takoj organizira- ti odstranitev. Stroški bre- menijo lastnika ozdroma upo- rabnika vozila. Zaradi varnosti v prometu so delavci organa za notranje zadeve poblaščeni, da izloči- jo iz prometa vsa vozila, ki zaradii tehničnih hib ogroža- jo ali ovirajo ostale uporab- nike v prometu. Kljub temu pa se še najdejo vozniki, üi tega ne upoštevajo, kar ka- že tudi primer: 26. novembra je prišlo do lažje prometne nesreče v Žal- cu, v kateri je bil udeležen vozniik osebnega avtomobila CE-221-69 Franc Fuchs, 54, iz Celja; vozilo je bilo tako poškodovano, da nd büo sp3- sobno za vožnjo, kar mu je prepovedal tudi miličnik in odvzel registrski tablici. Voz- nijk Fuchis pa tega ni upošte- val. S pomočjo nekaterih pri- sotnih je porival avtomobil vzvratno po desmd strani pro- ti žalcai, medtem pa je pri- peljal pravilno po desni stra- ni iz Šempetra voznik oseb- nega ■ avtomobila CE-245-33 Josip Jesih, 22, iz Celja. Je- sih je avtomobil opazil pre- pozno; imel je zasenčene luči na Fuchs ovem pa ni opazil .luči. Kljub zavirainju je s prednjim deloan trčil v Fran- ca Gradišeka in Franca Voh- na, oba iz Gotovelj, ki sta porivala Puchsov avto. Ma- terialna škoda znaša 4.000 dinarjev. Dve poškodovani osebi, bo je rezultat neprevidnosti in nepravilne oovetlitve vozila na cestd. Dragica Sabolček, 16, Ve- lenje, pri delu si je poškodo- vala levo roko; Janez Skrabl, 20, Zg. Loče. železo mu je poškodovalo prste desne ro- ke; Ivan Kovačič, 40, SI. Ko- njice, pri delu si je poško- doval deeno nogo; Janko Vin- diš, 24, Kristan vrh pri Pri- stavi, klešče so mu poško- dovale prste desne roke; An- ton štaher, 37, Velenje, v rudniku si je poškodoval des- no nogo; Peter Vodovnik, 26, Lepa njiva pri Mozirju, pri delu mu je kamen poškodo- val levo nogo; Ignac Goren- šek, 37, Lipa pri Frankolo- vem, hlod rnu je pri delu po- škodoval levo roko; Ana Marn, Grešak, 44, Petrovče, pri de- lu si je poškodoval desno stran prsnega koša; Franc Golavšek, 22, Ravne nad Šo- štanjem, na cirkularki si je poškodoval prst desne roke; Ajiton Rostohar, 35, Velenje, v jami si je poškodoval des- no stopalo in desno roko; Ivan Pilih, 41, Konjsko pri Vojnik«, pri delu si je po- škodoval levo roko; Ana Marn, nat Zabukovnik, 29, 'Dobrič pri Polzeli; stroj mu je po- škodoval levo roko; na Marn, 21, Gotovlje, pri delu si je poškodovala levi gleženj; Marko Pirš, 42, Velenje, pri delu se je poškodoval po obrazu in levem gležnju; Bo- židar Bašič, 22, Celje, delov- na nesreča, stisnila sta ga dva vozička in mu poškodo- vala levo koleno; Milka Anto- nič, 21, Celje, pri delu si je poškodovala desno zapestje; Magda Posel, 34, Celje, vili- čar ji je poškodoval desno nogo; Ivan Gavrah, 18, Vele- nje, pri delu mu je p^lošča poškodovala levo nogo. CELJE Poročilo se je 18 parov, od teh: Ivan Marinič in Jo- žefa Šibanc, oba iz Celja; Ludvik Valant in Hedvika Turnšek, oba iz Žalca; Mak. similjan Vodopivec in Karo. lina Pašnik, oba iz Laškega; Leopold Špingler in Irena Herman, oba iz štor ter Franc Amon in Jožica Mesa- ric, oba iz Celja. GORNJI GRAD Stanislav First, 32, šofer, Raduha in Amalija Vertač- nik, 22, trgovka, Tirosek ter Jože Germelj, 28, šofer, Sol- čava in Ana Podbrežnik, 17, kmečka del., Raduha. LAŠKO Izidor Breznikar, papirni- čar in Stanislava Jesenšek, kuharica, ob. iz Radeč ter Leopold Hohkraut, rudar in Štefanija Ojsteršek, poljedel- ka, oba iz Brstnika,. SLOVENSKE KONJICE Jože Košir, 23, strojni teh- nik, Nova Dobova in Gabri- jela Marčič, 21, učiteljica. Spodnje Zreče; Rodulf Ko- nec, 27. delavec, Polone in Angela Jagernlk, 27, delavka, SI. Konjice; Ivan Cernik, 33, delavec. Selški vrh pri Ločah in Branislava Mrzdovnik, 34, delavka, Hudinja pri Vitanju ter Alojz Macuh, 26, delavec in Marija šmid, 19, delavka, oba iz Mlač. ŠENTJUR PRI CELJU Mihael Gabršek, 46, dela- vec, Vodice in Jožefa Grli, 47, kmetovalka, Vodice; Ivan Oprešnik, 26, delavec, Vodice in Marta Toplak, 19, delavka, Lesično; Alojz Rednik, 24, delavec. Strmca in Marija Kočar, 21, delavka, Lokarje; Jožef Bolek, 27, delavec in Marija Šnek, 39, poljedelka, oba iz Brda ter Vjekoslav Tumišek, 21, električar Celje in Marija Blažun 20, šivilja. Kameno. ŽALEC Janez Jezemik, 23, Polzela in Marija Cokan, 23, Ponikva; Franc Laubfč, 26, Šempeter in Marjanca Jurenec, 21, Pol- zela; Milan Tkave, 22, Kale in Irena Jezemik, 18, Po- nikva ter Franc Tomše 22 in Anica Sotošek, 19. oba iz Brega pri Polzeli. CELJE Rojenih je bilo 27 dečkov in 29 deklic I.AŠKO ena deklica ŠENTJUR PRI CELJU ena deklica ŠMARJE 1'Rl JELŠAH 1 deček in 1 deklica CELJE Fran jo Bračun, 80, Rog. Slatina; Terezija Vrečko, 87, Celje; Marija Majer, 75, Ce- lje; Albert Žvižej, 64, Trnov- Ije; Miroslav Radiškovič, 40, Brestova; Ivana Purnat, 75, Bočna; Neža Jevšenak, 72, Konjice; Alojzija Cilenšek, 71, Griže; Alojzij Videč, 61, Zalog pri Šempetru; Marjan Sevšek, 31, Celje; Ana Ogra- jenšek, 52, Studence pri Žal- cu; Apolonija Dorajc, 73, Ce- lje; Frančiška Ribič, 56, Ce- lje; Helena Pintar, 82, Celje; Neža Koren, 65, Ponikva; Pe- ter Bricman, 34, Mežica; Apo- lonija Krušič, 74, Celje; Ja- kob Kapi, 62, Šentjanž nad Štorami; Kari Dolinšek, 59, Medlog; Marija Štor, 85, Što- re; Kari Zidar, 68, Homec; Jožef Špegel, 46, Tmovlje; Ivana Jerneje, 54, Lopata; Ja- nez Kostanj, 63, Hrenova in Alfonz Kolar, 21, Jarmovec. GORNJI GRAD Ana Repenšek, 82, preužit- karica, Dol. LAŠKO Franc Nahberger, 76, kmet, šmohor. SLOVENSKE KONJICE Elizabeta Filipič, 77, Bezi- na; Franc Godec, 75, Veše- nik in Stanislava Šlofer, 25, Bezina. ŠENTJUR PRI CEUU Ignac Lešnik, 76, kmeto- valec, Proseniško in Kari Sorčan, 74, upokojenec, Kranjčica. ŠMARJE PRI JELŠAH Marija Polutnik, 69, Zadr- že; Angelina Sivka, 78, Zadr- že; Marija Lončar, roj. Pajek, 73, Zadrže; Anton Smeh, 73, Mestinje; Martin Debelak, 64, Zadrže; Jurij Hrabušek, 74, Zadrže; Mihael Horvat, 88, Zadrže; Edvard Ojsteršek, 65, Zadrže; Marija Anderlič, 88, Zadrže; Jožef Mlaker, 69, Senovica; Johan Pirš, 76, Brecljevo; Frančišek Turk, 55, Gornja vas; Jakob Zlato- per, 74, Dol pri Šmarju; Franc Sovine, 62, Cerovec pri Šmarju; Julijana Romih, roj. Medvešek, 72, Zagorje; Janez Klakočer, 75, Vetemik; Ma- rija Ložar, roj. Bračun, 82, Veternik; Alojzij Klavžer, 75, Vetemik; Terezija Moškon, roj. Kovačič, 86, Veternik; Ana Pasarič, roj. Rupert, 71, Pilstanj; IVIarija Kobale, 84. Log. ŽALEC Frančiška Apet, roj. Bre- zovšek, 66, upokojenka. Celje; Blaž Pilih, 57, upokojenec, Drešinja vas; Ana Podbregar, roj. Habe, 83, Prapreče; Jože- fa Kovič, 61, upokojenka, Šmatevž; Janez Lorger, 38, upokojenec, Založe; Simon Dreflak, 73, upokojenec, Cača vas; Frančišek Ferme, 68, kmet. Prekopa; Rudolf Žer- jav, 65, upokojenec, Lipje; Antonija Škof, 90, upokojen- ka, Žalec; Terexija Bolko, roj. Cokan, 83, gospodinja, Podgorje pri Letušu; Ivan Stmišnik, 56, kmet, Dobrlje- vo; Roza Jošt, 73, gospodinja, Latkova vas in Baltazar Hni- stelj, 78, kmet, Cmova. SLOVENSKI IZSEUENSKI KOLEDAR 1970 Sedemnajsti letni-c Slove^ skega izseljenskega koledar- ja, ki ga je te dni izdala Slo, venska izseljenska matica y Lj'ubljani, ostaja zvest osnov, nemu namenu: posredovati y besedi in sdiki čim več infoj. macij o življenju in dejavno, sti naših izseljencev pn) svetu ter jih hkrati seznaniti z raz- vojem in dosežki njihove sta. re domovine. Takšen smoter, ,ki daje pn. bRcaciji že od vsega početka specifično obeležje, iapolnjy. j'e tudi izdaja za prihodnje le- to. Poleg običajnega koledar- skega dela, oprem-ljenega to. krat z reprodukcijami sodob- nih slovenskih likovnikov in njihovimi biografskimi po- datki, je več ko 300 strani posvečenih obravnavi aktu- alnih tem, zanimivih ta'.co za rojake v tujini Tcot njihove svojce aLi priložnostne bralce doma. Predsednik in ta.inik Slovenske izseljenske matice France Pirkovič in Tone Brc- ŽLč pišeta o novih oblikah de. la in o pregledu dela Sloven- ske izseljenske matice. Sledi- jo številne fotografije o obi- sku izseljencev v stari domo- vini; predsedr.i',? IS Stane Kavčič govori v intervjuju o Sloveniji v Jugoslaviji; Metod Mifcuž o Dveh Ju^oslavijah in Vladimir Klemenčič o Selit- venih tokovih prebivalstva v Sloveniji. Pravi položaj na- ših delavcev v Avstriji (Tanja Dobrin), Zaposlovanje naših delavcev v ZR Nemčiji (dr. Vilko Rozman), Zapo- slovanje jugoslovanskih^ de- lavcev v Franciji (Arijuta Bubnov — Skoberne) in Novi mednarodni sporazuimi Jugo- slavije na socialno političnem poidročiju (dr. Lev Svetek), to je samo nekaj naslovov pri- spevkov, ki bodo spričo ak- tualnosti še posebej pritegni-1 li zanimanje bralcev. V kole-i darju so poleg številnih dru-' gih zapisov in fotografij, predstavljajo rrjakom njiho- vo staro domovino, tudi pri- spevki o dejavrosti izseljen-; skih organizacij po svetu ter | biografije urednikov in publi- cistov slovenskega öasopis'ja v ZDA. ' j Slovenski izseljenski kole- { dar 1970 je vsekakor primer- no darilo svoje!m v tujini, saj pomeni živo vez med nji- mi in njihovo nekdanjo do- movino. dhr I Ob plebiscitu- na Koro- škem je mestni magistrat celjski v oktobru 19 j 9 raz- glasil: »Glasoim članka 55. mirovne pogodbe z Avstri- jo, bedo prebivalci v celov- škem področju pozvani, la naznanijo z glasova- njem državo, h kateri že- lijo, da pripada dotično ozemlje. Pravico glasovati ima vsak, brez razlike spola, ki je izpolnil slede- če pogoje: 1. da je 1. ja- nuarja 1919 dovršil 20. le- to; 2. da je 1. januarja 1919 v pasu ljudskega gla- sovanja imel svoje stalno bivališče, da torej ni bi- val tam samo prehodno; 3. da je v dotičnem glaso- valnem pasu a) bil rojen, ali pa b) da tam svoje stalno bivališče že izza ča- sa pred 1. januarjem 1912, ali pa c) da ima tam do- movinsko pravico že izza 5asa pred 1. januaa-jem 1912. Vsi, ki imajo te- ^tneljen teh določb v ple- biscitnem ozemlju glaso- valno pravico, in ki biva- jo v okolišu mesta Celja se jxjzivajo. da se najkasne- je do 27 t.m. javijo pri podposasem uradu.« SKRB ZA MNOŽIČNOST, KVALITETO IN ČLOVEKA IM) JUBILEJNEM OIICNEM ZBORU Al) KLADIVAR Prejšnji petek so člani AD Kladivar na občnem aboru praznovali tudi pomembno obletnico — 20 let obstoja, plo- dnega dela in zavidljivih uspe- hov. V veliki dvorani Narod- nega doma, kjer je bil občni zbor, je bilo vse na moč slo- vesno. Zbrali so se predstav- niki najrazličnejših športnih društev, atleti, društveni de- lavci in ljubitelji atletike. S svojim obiskom in prisotnost- jo so počastili pomembno ob- letnico tudi Štefan Korošec, politični sekretar občinskega komiteja ZKS, Pero Vukovič, generalni sekretar AZJ, Adolf Arigler, predsednik ZTKS in še mnogi družbeno-politični in športni delavci. Nekateri so se društva spomnili s te- legrami m najboljšiimi želja- mi za nadaljnje uspešno de- lo in medsebojno sodelova- nje. Metod Klemene, predsednik društva, je poročal o delu društva v zadnjih dveh letih, Marjan Kopitar je poročal o tehničnem delu in Ivan Peta- uer o gospodarstvu. Iz poro- čil je razvidno, da je društvo po manjši stagnaciji v letu 1966, doživelo ponovni kvali- tetni m kvantitetni vzpon v zadnjih dveh letih. To je po- sledica vestnega dela z mla- dino, šolami in številnimi, mladinskimi tekmovanji. Ce- lje je bilo organizator tudi največjih tekmovanj v državi in je AZJ tako ponovno potr- dila, da našemu mestu rada zaupa izvedbo tudi najzahtev- nejših tekmovanj. V razpravi so predvsem prevladovale do- bre želje, čestitke in napotki za sodelovanje v bodoče, manj pa je bilo tiste prave delovne diskusije. To je tudi razumljiva, saj je jubilej za- grnil vse ostalo. Prisotni so si bili enotni v tem, da bo v naslednjih letih za celjsko atletiko veliko te- žavnih nalog, predvsem pa prevleka atletskih stez z u- metno maso tartan. AZJ je določila, da bodo vsa večja domača in tuja tekmovanja po letu 1971 lahko samo na stadionih z umetno maso. V Celju si prizadevajo, da bi s skupno akcijo uspeli pravo- časno dobiti tartan stezo in tako še pospešiti razvoj atle- tike v našem mestu. Med po- membnimi nalogami za pri- hodnja leta pa so še: vključi- ti v AD Kladivar čim več je število mladih, dvigniti kvali- teto, izboljšati in okrepiti te- renski kader, organizirati kva- litetna tekmovanja, sodelovati s starši m učitelji, večje so- delovanje z mladinsko orga- nizacijo, več skrbi posvetiti tudi družabnemu življenju v klubu in sploh poživiti delo v njem do tiste meje, da bo vsak z veseljem hodil vanj in tam tudi delal. Na občnem zboru so za častnega predsednika izvolili Fedorja Gradišnika, za častne člane pa Franca Mimika, Pavleta Božiča, Mirka Polut- nika, Adolfa Urbančiča in Ra- da Jenka. Za športne in orga- nizacijske uspehe je AD Kla- divar odlikovalo z ukusnimi plaketami še sto članov dru- štva. Atletska zveza Jugosla- vije je za več kot 30-letno de- lo v atletski organizaciji od- , likovala z zlatimi plaketami Gradišnika, Polutnika, Štaj- nerja in Urbančiča, za 15 do 25-letno delo pa še Božiča, Bradača, Brodnika, Cajhna, -Feriča, Hanca, Horvata, Ilo- varja, Kolnika, Jožeta in Poldko Kopitar, Peterko, Vra- čuna, Marjano Kislinger, Le- ška, Lorgerja, Maleta, Mimi- ka, Ivana Petauerja, Zupanči- ča, Juga in Marjana Kopitar- ja. Društvo pa je na občnem zboru dobilo več priznanj od posameznih športnih kolekti- vod v Celju in od ZTKS. T. VRABL Tudi na celjski tržnici se pozna, da je zima, da je mraz in sneg. Prodajalcev je občutno manj, "pa tudi zele- njave ni veliko. Domače so- late, na primer, sploh ni več, prodajajo pa dalmatinsko, iz Splita po 6,00 dinarjev, pri Agroprometu pa po 4 dinar- je 30 para. Tudi sadja ni, razen jabolk^ ki jih prodaja- jo po 1 novi dinar za kilo- gram. Agropromet ima malo večjo izbiro: pomaranče po 4,80 dinarjev, limone po 7.20, grozdje po 4,20, banane po 5,60 in suhe smokve po 8.50 dinarjev. Cene zelenjave ko- likor jo je, pa so takšne: krompir 0,80 do 1 dinar, če- bula 3,50, česen 12 do 15 di- narjev, radič 8 do 10, kislo zelje 2 do 2,50 dinarjev, ki- sla repa 2,40 do 3, koren.1e 2 do 3,50, peteršilj 5 do 6 dinarjev in ohrovt po 3 di- narje. špinače je že zelo ma- lo, če pa jo dobite, boste za kilogram plačali 10 dinarjev. Skuta in kisla smetana sta obdržali svojo ceno in sicer je skuta po 6 dinarjev za kilo- gram, kisla smetana pa po 8 dinarjeK.^za liter. Jajčka so po 1 dinar, kadar jih je ma- lo, predvsem ob nedeljah, pa cena takoj poskoči na di- -nar in 10 para. Na tržnici je tudi dosti obrtnikov. Tržnica v Celju je jdprta vsak delavnik od 6. do 11. ure, ob nedeljah pa od 7. do 10. ure. DELAVSKA UNIVERZA Delavska univerza Celje pri- reja v torek, 16. decembra ob 19.30 uri v Narodnem do- mu zelo zanimivo javno raz- pravo o novem sistemu zdrajvstvenega zavarovanja. Razpravo bo vodil dr. Ale- ksander Hrašovec, pomočnik direktorja Komunalnega za- voda za socialno zavarovanje v Celju. Razprava bo zelo za- nimiva in Delavska univerza toplo priporoča obisk, še predvsem, ker bo vstop brez- plačen. FILATEL5STIČN0 DRUŠTVO v sredo, 10. decembra ob 15.30 uri bo otvoritev filate- listične razstave pod naslo- vom »Ob dnevu človekovih pravic«. Filatelistično društvo iz Celja se je odločilo za or- ganizacijo te razstave ob 21- letnici sprejetja deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je sprejela skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948. le- ta. Razstava bo odprta v zgor- nji stranski dvorani Narodne- ga doma. DEŽURSTVA Lekarne: do sobote, 13. de- cembra do 12. ure je dežurna Nova lekarna, Tomšičev trg 11, od sobote dalje pa lekar- na Center, Vodnikova 1. Veterinarska postaja: Vete- rinarska postaja na Cesti na Trnovlje je dežurna nepreki- njeno; kličete lahko telefon: 31-64. Zdravstveni dom: Dežurne- ga zdravnika za obisk na do- mu kličite na telefonsko šte- vilko 23-35. Gasilci: Imajo več telefon- skih številk za prijave poža- rov in sicer: 20-90, 20-71 ter 93. Postaja milice: če nujno po- trebujete ali karkoli prijavlja- te postaji milice Celje, kliči- te: 20-00, ali 92. PRO>STE KAPACITETE Na celijskem turističnem območj.u so prosta mesta v zdraviliščih, hotelih, gosti- ščih in pri zasebnikih. V Ro- gašikii Slatini je r.a voljo 240 prostih mest. Celjs'ka turist- tična zveza priporoča, da po- hitite z rezerva J jo za silove- strovanje. PLANINSKI DOMOV! IN IZLETIŠČA Odprti so planinski dom v Logars(.rispele, so odigrale samo eno tekmo in jo izgubile s 3:0. RANČIGAJ NAJBOLJŠI V JUGOSLAVIJI Tudi letos je redakcija Sportskah novosti izbrala najboljšega športnika v konjskem športu v letošnjem letu v Jugoslaviji. Tokrat je ta čast pripadla Celjanu V9adu Rančigaju za od- lične domače uvrstitve in 2. mesto na Balkan- skih igrab. Druga Celjanka Eva Završnlk je na lestvioi prav tako na odličnem sedmem mestu. Oba sta tudi kandidata za nastop na olimpijskih igrah v Miinchnu. ŽUNTAR IN URBANČI- ČEVA DRUGA Uredništvo Sportskih novosti je izbralo med svojimi stalnimi sodelavci po deset najboljših atletov in atletinj v Jugoslaviji za letošnje leto. Pri moških je Drago' žuntar osvojil drugo me- sto za Danetom Korico, pri ženskah pa je bila prav tako druga Nataša Urbančič, »ki se je z malenkostno razliko v zbranih točkah uvrstila za Vero Nikolič. Vsi anketiranci so zelo visoko ocenili tudi dosežek reprezentančne štafete 4x100 metrov, v kateri je nastopil tudi Celjan Miro Kocuvan. T. VRABL CELJANI NA PETEM MESTU V Crikvenioi je bilo prvenstvo SFRJ v bor- benih partijah. Nastopilo je 25 ekip. Zmagala je ekipa Triglava iz Kranja, Celjani pa so s 337 podrtimi keglji na solidnem petem mestu. POKAJ..NI TURNIR — V počastitev Dneva republike je koiektiv AERA organiziral pokalni turnir v borbenih partijah. Nastopilo je osem ekip. Zmagal je Ingrad (768) pred Invalidom (747), AERO (733) itd. J. LUBEJ OJSTREŽU PREHODNI POKAL Prejšnoi teden je bil v celjskem šahovskem klubu posamezni brzotumir v pofestitev prazni- ka republike. Sodelovali so šahistd Celja, Žalca, Velenja in JNA. Po hudi borbi v zadnjih treh kolih sta prvo mesto osvojila Pešec in Ojstrež z 9,5 točke. V odločilmli dveh partijah pa je bil uspešnejši Ojstrež, ki je tako osvojil prehodni pokal. Sledijo štrajher 8, Bervar 7,5, Pertinač in Di-aksler 6,5 (vsi člani CŠK), Klemenčič (JNA) 6, Hrib.šek (Žalec) 5,5 Razixiger (Žalec) in Pre- ložnik (Velenje) 3 točke itd. CEL.TANI V MARIBORU TRETJI — V po- častitev 50. Letnice ŠD Branik so domačini pri- redili mednarodni ekipni brzotumir na katerem je sodelovalo 16 ekip, med njimi tudi celjska. Le-ta jfc osvojila odlično tretje mesto za Mari- borom in (jiemainde iz Gracfza. Pri Celjanih je bil najboljši Ojstrež, ki je osvojil vsen sedem možnih točk. sledijo Ber\'ar, Pešec, Pertinač in štrajher. S. PERTINAČ ŽE PRIPRAVE ZA TEKMOVANJE Celjski rokometaši so z nastopom na turnir- ju v Splitu začeli s pripravami za drugi del tek- movanja v zvezni hgi, ki se začne spomladi. Večino zimskega časa se bodo pripravljali v dvorani AD. Kladivar in telovadnici IV. osnovne šole Trener Tone Goršič je k pripravam prvega moštva povabil tudi večje število mladincev, ker tako želi okrepiti najboljše moštvo in zagotoviti čim man j bolečo menjavo generacij. Nogometaši Kovinarja iz Stor so letos prvič tekmovali v VCSNL. V jesenskem delu tekmovanja so na prvenstveni lestvici zasedli odlično 4. mesto, kar je uspeh za novinca v ligi. Stoje od leve proti desni: Dvornik, Osredečki, Cretnik, Travner, Puhner, Vrečar, Ferme in Štor. Čepe od leve proti desni: tehnični vodja Ambrož, Motoh, Kačičnik, Doberšek, Sivka, Ko lene, Bamgartner in tehnični vodja Kitak. i Foto: T. Tavčar I KDO ŠPORTNIK LETA V CELjU?{ TUDI LETOS BODO STALNI SODELAVCI ŠPORTNE REDAKCIJE PRI NOVEM TEDNIKU IN NEKATERI NAJVIDNEJŠI ŠPORTNI DELAVCI V CELJU IZBIRALI NAJBOLJŠEGA^ ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICO NAŠEGA MESTA ^ • Lani sta bila športnika leta v Celju atleta Simo Važič in Marjana Lubej. Kdo bo letos? # Med kandidati za najboljšega športnika je največ takšnih tekmovalcev, ki so popolno ali vsaj delno afirmacijo (^oživeli prav v letošnjem letu. • Razveseljiv je kvaliteten vzpon v tistih šport- nih panogah, ki pred leti niso največ pomenile v Celju. # Skromna izbira za najboljšo športnico! že sedaj lah»ko mirno zapi- ševo, da je bilo letošnj'e le- to za celjske športnike izred- no pestro in plodno. Cela vr- sta mladih športnikov si je ß vestnim treningom pridobila toliko znanja, da so jih opa- zila celo ostra očesa zveznih kapetanov in selektorjev. Naša redakcija se je odilo- čila, da bo tudi letos izbirala najboljšega športnika in športnico v mestu ob Savi- nji. Celotno glasovanje bo pri nas potekalo neicoliko drugače, kot to počnejo druge redakcije. Najboljša športnika v Celju bodo izbi- rali stalni sodelavci športne strani v Novem tedniku in športnega pregleda v radiu Celje ter nekateri najvidnejši športni delavci. Vsak bo pre- jel kupon in nanj napisal po deset na/oolijših športnikov in špOirfcnic. Skuipr..i zbir (prvi dobi 10_ drugi 9, tretji 8 točk itd.) tööK bo izločil ti- sta dva, ki bosta postala pr- va športniika mesta za letoš- nje leto. Kje podelitev priznanj Naša redakcija se do izida Novega tednika še ni odloČi- la za končno obliko priredit- ve, kjer bomo podelili naj- boljšim priznanja za dosežene uspehe. Kakorkoli že, smo prepričani, da bodo z raz- glasitvijo mnogo pridobili tu- di bralci in poslušalci naših športnih vesti. Uspehe so letos dosegli . .. Začnimo s športom št. ena v C61ju — atletiko. Da ome- nimo samo nef^ay najibolj za- služnih za uspeh AD Kladi- var, ki letos pramuije 20-let- nico obstoja, žuntar, Urban- čičeva in Kocuvan so nasto- pili z velikim uspehom na evropskem prvenstvu ter še nekaterih domačih in medna- rodnih tekmovanjih. Izkazali so se še Vivod, Male, Vrav- nik, Spilar in nekateri mlaj- ši ter med dekleti Lubejeva (do poškodbe), Urankarjeva, Samčeva, Kolenčeva, Pav- šerjeva itd. Veliii napredek so dosegli rokometaši Celja ki nasto- pajo v zvezni ligi. Pomemb- nejše je, da so kar štirjie igralci postali člani državnih reprezentanc, dva pa rezer- ve. Jure Koren, Andrej Te- lič, žarko Presinger in Sine Mejavšek (slednji v mladin- ski!) ter Bojan Levstik in Bojan Luibej so igralci, ki so jih zaradi odličnih iger in stalne ^forme opazili zvezni selektorji! ^ In v drugih športnih pano- gah? Pri konjskem športu sta veli(.i in pomemben uspeh do- segla mladinca Vlado Ranči- ga; (letos najboljši v Jtigo- slaviji!) in Eva Završniik (sedma!). V dviganju uteži se je odlikoval Jože Urankar, ki se je uvrstil v republiško re- prezentanco, do državnega rekorda pa mu manjka samo še pet kilogramov! Med strel- ci ne moremo mimo Tržana (večkratni nastopi v državni reprezentanci, republiški pr- vak itd.), Jagra, Dečmana, štrajherja in Jerama, med plavalci TLcavca, hokejisti na ledu Kokalja_ Avdiča (držav- ni mladinski reprezentant), Cretnika, med smučarji ska- kalci Ajnika (prav tako dr- žavni reprezentant) in košar- karji Cepim, Zupančiča ter Sagadina, ki so ga tudi po- 'Klicali na prii>raive državne reprezentance, vabi pa ga tu- di ljubljanska Olimpija. Med kegljači sta se letos najbolj izkazali Vanovšek in Lubej,»' med odbojkarji Žilnik in Kaj- tner ter med hokejisti na tra-^ vi, ki so še vedno med na;-' boljšimi v Jugoslaviji E. Ko- lene in Jošt. | » Med dekleti je situacija ne- koliko boilj zapletena. Poleg številnih atletinj in Zavr.šnii.' icove moramo pohvaliti za le- tošnje športne dosežke še'' Užmahovo pri šahu, Ludviko-"' vo in Oovirkovo pri keglja- nju, Catrovo pri sm.učanju, Perčičevo, Dobrotniškovo Ln Lebanovo pri plavanju in od- bojkarice Kokotovo, Grumo?! vo in LeSj'akovo. ? Med vsemi temi športniki in športnicami bomo izbirald. Rezultate bomo objavili v Novem tedniku, 24. decem- bra. T VRAGL Pred meseci je ponovno za- živela jiudo sekoija, (iCi deluje pri TVD Partizan Celje —me- sto. Sekcija si je za ime iz- brala ime znanega judoista, zdaj že pokojnega Iva Reye. Po zaslugi izredno delavnih in požrtvovalnih športnih delav- cev Drozga, Kralja, Udoviča, Selesa in predsednika sekcij^e Franca Pievčaka so v kratkem času že dosegli lep razvoj. Trenutno vadi 15 članov, 65 mlajših tečajnikov, skupina pionirjev, nekaj starejših članov in Lear 30 (!) deklet! Tako bo Celje prihodnje leto prvo mesto, ko bo imelo žen- sko ekipo v judu! Vadijo trikrat na teden v telovadnici rv. osnovne šole. Velike težave imajo s finanč- nimi sredstvi. TVD Partizan jim jie kupil blazino, kimone pa sami. Začeli so že s tekmovanjem, saj uspešno nastopajo v II. republiški ligi, kjer so glav- ni favoriti za prvo mesto in taiio uvrstitev v višje tekmo- vanje. Njihova največja želja pa je, da bi prihodn/e leto lahko ponovno organizirali memo- rialno tekmovanje Iva Reye. To tekmovanje je bilo pred leti v C!elju izredno popular- no in se je na njem vedno zbralo veliko odličnih ekip ter mnogo gledalcev. S po- novnim organiziranjem tega tekmovanja v Celju želijo po- večati zanimanje za to šport- no panogo, ki se v našem mestu izredno lepo razvija, želeti pa bi bilo, da bi odgo- vorni ljudje pri raznih tele- snovzgojnih organizacijah pi3- kazali do delovne sekcije več razumevanja in nudili v pri- hodnjem letu tudi konkretno pomoč. te\'e OBVEŠČAJTE O OBČNIH ZBORIH V tem in prihodnjem mesecu bo večina šport- nih organizacij, klubov, društev in sekcij imela občne zbore, kjer bodo pregledali opravljeno delo in sestavili programe za prihodnje leto. Ker želi- mo o vsem obveščati tudi naše bralce, prosimo vse, da nas predhodno obve- stijo o občnih zborih ŠPORTNA REDAKCIJA PRVI PORAZ KAPFENBERGA CELJE 8:1 v tretjem kolu inter pokal- nega tekmovanja so celjski hokejisti doživeU pr\'i poraz. Na drsaUšču v Kapfenbergu jih je premagalo domače mo- štvo z rez^ultatom 8:1 (1:0, 3:0, 4:1). Četudi so domačini zmagali zasluženo, je rezultat vendarle nekoliko previsok. V igri so bili namreč Celjani enakovreden nasprotnik, pri streljanju na gol pa silno ne- spretni, neučinkoviti. In ker se rezultati takih dvobojev merijo po golih, je izid tak, ki ne govori v prid celjske ekipe. Po dosedanjem razpletu te- ga tekmovanja kaže, da bo moštvo Kapfenberga, v kate- rem Igrata tudi dva češka profesionalca, igralo prvo violino. Tekme z Bruokom ni bilo, ker so moštvo dan pred na- stopom s Celjani razpustili. V ponedeljek so celjski ho- kejisti igrali v Gradcu z eki- po GAK. Do zaključka prve- ga dela tekmovanja jih čak» še ena tekma in to z drugo ekipo ATSE. V nadaljev&nju bodo imeli Celjani več tekem doma. Ta- ko bo med drugim 20. de- cembra nastopila v mestnem parku reprezentanca sloven- skih izseljencev v Kanadi, ki jo vodi znani kanadski igra- lec, sicer Slovenec, Smrke. • Tokrat smo se odločili, da bomo izvedl'!, akcijo med nekaterimi celjskimi krojači. Namen akcije: ali je možno v decembru dobiti v osmih dneh poročno obleko in plašč ali pa vsaj obleko za silvestrovanje. Grajen nisem po JUSu in torej varianta, da bi kupil obleko v trgovini, odpade. Potruditi se bo treba do kro- jača. Toda ... • Obiskali smo enajst krojačev, od katerih jih sedem lahko naredi obleko šele v drugi polovici januarja, dva bi jo naredila do konca meseca, eden (družbe- ni sektor!) pa v osmih dneh! Seveda samo »pod nujnooskušal spremeniti njegovo odločitev. »Tovariš, ne gre.« »Kaj pa cena obleke in pla- šča?« »Obleka brez podloge 280 din, plašč brez p>odloge 260 din. In če hočete v januarju priti na vr- sto, prinesite blago takoj.« Ukaz je ukaz. Seveda sem ob- ljubil, da ga bom prinesel ta- koj, se poslovil in takoj zatem ustavil pri Bernardu Borščiču- Sedel je pred pultom, šival oble- ko in me pogledal kot neverni Tomaž, ko sem mu zaupal svoje želje. Odgovor isti, kot prej: v de- cembru nič, pač pa do sredine januarja. Obleka stane pri njem do 300 din brez podloge, plašč pa 260 din. Dobro, pa nič. Prisiliti ga ne moreš, ob steno postaviti pa tu- di ne. In Anton je šel dalje, pravzaprav samo čez ulico, kjer so štirje krojači tako skupaj, kot da bi jih povezal z nitjo. Morda bo tu bolje, si misli Anton. Upanje še ostane. Vsaj nekaj! Samo v upanje se ne mo- reš obleči in iti pred matičarja ali silvestrovat! Takrat potrebu- ješ nekaj več .. TISOČAKA VEC ZA NADURE Pri Rajku Pesjaku nisem opra- vil nič. Zopet nič. Kot ponavadi! Ponovil se je refren, da naj pri- dem januarja. Pravzaprav pri- dem lahko že zdaj, samo šele ja- nuarja bom dobil obleko. Stane 280 din, plašč pa 252. Tudi pod- logo lahko kupim pri njem. Hva- la, samo s podlogo si tako ne morem nič pomagati. Jakob Horvat je bil prvi, ki je spremenil monotoni potek akci- je. »Za poskusiti je ■.,« pravi med krojenjem novega suknjiča. S tem izgovorom nisem najbolj zadovoljen, kajti od poskusa ni- mam nič, jaz pa potrebujem obleko. »Veste, vse že imam za- sedeno v tem mesecu. Težave so tudi s tem, če nastopi bolezen. Potem se vse zaplete. V janu- arju bi bilo lažje.« Samo v januarju ni silvestro- vanja ... še je okleval in se s pogledi sprehajal s koledarja na mene pa dalje na kroj in zopet na ko- ledar- Sam sem pa čakal in sti- skal pesti v upanju, da bo prav Horvat prvi, ki mi bo uspel se- šiti obleko za tisto divjo silve- strsko noč. »Prinesite. Nekaj bomo že na- redili.« »čez pol ure se vrnem z bla- gom.« »Dobro.« Res dobro. Dobro kljub temu, da si obleke sploh nisem imel namena dati delat. Maks Anderlič se tudi ni dal pregovoriti, da bi mi nekaj sešil v tem mesecu. »Ni govora, tudi če je nujno. Ne zmorem^« In blago bi moral prinesti takoj, če bi želel priti v njihov vozni red, ki pelje, tja proti 10. januarju! Obleka je pri njem 280 din, plašč 255. Pri Podlunšku je šlo nekoJiko lažje. Najprej je odšel v ozadje na bojni posvet s pomočnikom, če lahko do konca meseca poleg že planiranega dela naredijo še nekaj izjeannega. Rezultat je bil razveseljiv. »Malo čez redni delovni čas bomo potegnili, pa bo šlo. Oble- ka stane 280 din brez telovnika in podloge, imam pa sam odlič- no podlogo po 90 din- Plašč z enim rezom stane pri meni 255 din. Lahko bi vse skupaj naredi- li do konca meseca, ker je nujno.« »In bo cena kaj višja, če bo- ste mojo obleko sešili v nad- urah?« ».Ah, ne bo- Morda boste pla- čali kakšnega tisočaka več.« Torej, pri Podlunšku bi šlo. Seveda samo do silvestrovega, s poroko pa tudi pri njem ne bo nič. Ne da bi se z njim poročil, temveč obleke mi do odhoda k matičarju ne bi mogel sešiti- Franjo Meško ima svoje pro- store v Prešernovi ulici. Velja za enega najboljših in (tudi!) najdražjih krojačev v Celju! »Kaj bo novega?« »Ne vem, če bo kaj. Rad bi, če bi mi naredili do prihodnjega tedna obleko, ko se ženim. Saj veste, brez nje pred matičar- ja ...« Nasmeh- Nezaupljiv. »Ni govo- ra, vse že imam zasedeno do konca meseca in še tja v janu- ar. 2e dan^ naročam za 23. ja- nuar.« »Pa ker je nujno ...« »Ni govora- Ne morem.« Povedal mi je še, da stane pri njem moška obleka brez telov- nika in podloge 340 do 360 din, plašč pa 320 din! Pa nič. Nič boljše ni bilo pri -Antonu Andrenšku v Linhartovi ulici. Na vrsto lahko pridem šele v janu- arju, zdaj pa nič- Vse je zase- deno in poroko bi moral plani- rati že prej. In verjetno tudi sil- vestrovanje. Pri njem stane obleka 280, plašč pa 250 din. Vse to pa mi nič ne pomaga, če ni- mam na sebi obleke. Narejene seveda. Počasi sem obupaval... KONEC VSEENO DOBER Dokler nisem prišel do Obrt- nega podjetja Elegant, ki ima svoje prostore na šlandrovem tr- gu. Ko sem povedal želje, da bi imel rad do prihodnje sobote obleko, ker se ženim, je prijaz- ni poslovodja odšel v ozadje, se F>ogovoril s krojačem in povedal, da lahko blago prinesem, ker mi bodo obleko naredili. Seveda, ker je »pod nujno!« »če že nekaj obljubimo, po- tem moramo tisto tudi narediti!« so bile njegove besede kot od- govor na moj strah, da obleke kljub obljubi ne bi. pravočasno dobil- »Stala bo 305 din, telovnik 70 din in plašč 270 din.« Akcijo sem zaključil ponovno v Zidanškovi ulici, k'jer je na enem mestu največ krojačev. Vinka Aristovnika takrat, ko smo obiskali njegov krojaški sa- lon, nI büo. Namesto njega je odgovarjal njegov pomočnik: »Za vsak nujen primer, poroko ali ob smrtnem slučaju, lahko dobite obleko v najkrajšem mo- žnem času- Takrat porušimo red- ni vozni red in delamo tudi po- noči, samo da' zadovoljimo stranke.« »In cena? Je kaj višja zaradi tega?« »Ne.« Obleka stane prt njih 280 in plašč 250 dinarjev. Torej: v naši akciji zmaga (vsaj neformalna in teoretična!) za krojača Vinka Aristo-vnika. Samo pri njemu in delno Elegantu ni bil noben ve- čji problem ugoditi moji želji. Vsaj nekje! Pa čeprav bi se mo- ral zaradi njihovih uslug že ta mesec poročiti! OB ZAKLJUČKU Povsem rassumljivo je, da Je akcija eno, praktična izvedba pa drugo. Razumljivo je tudi to, da marsikateri krojač, ki smo ga obiskali, svojim stalnim stran- kam obleko v nujnem primeru naredi takoj ali čimprej! Naš na- men nI bil v b Horvat, Zidanškova ulica Maks Anderlič, Zidanškova ulica Milan Podlunšek, Zidanškova ulica Franjo Meško, Prešernova ulica Anton Andrenšek, Linhartova ulica Vinko Aristovnik. Zidanškova ulica Obrtno podjetje Elegant, Šlandrov trg (Nadaljevanje s 1. strani) V celjski »Libeli« so lahko z rezultati delovnih naporov v letu 1969 zadovoljni. Ne samo to, da bo vrednost proizvodnje poveča- na za 10 milijonov dinarjev v primerjavi z letom 1968, pač pa bodo celo ta plan presegli. Tako so na primer v prvih desetih me- secih letos povečali obseg stori- tev za 30 odstotkov in prodajo na domačem trgu za 29 odstot- kov. Večja proizvodnja in boljši poslovni rezultati, so kajpada, imeli svoj učinek tudi na višino osebnih dohodkov, če upošteva- mo te napore in dejstvo, da se večajo tudi skladi, potem ni ne- realno, da so osebni dohodki v »Libeli« letos porasli za 22 od- stotkov. V desetih mesecih je znašalo poprečje mesečnega osebnega dohodka na zaposlene- ga 1.155 dinarjev. Ocenjujoč do- sežene sklade v dosedanjih me- secih, bo ostalo ob koncu leta za približno 5 milijonov dinar- jev čistega. Del teh sredstev in zbrana amortizacija daje bolj ali manj realno osnovo za nadalje- vanje razvojnega programa, ki si ga je »Libela« zastavila za pri- hodnje obdobje. Poslovni rezultati bodo v to- varni perila »Toper«, ki zapo- sluje skupaj 1100 ljudi, letos ne- koliko nižji od pričakovanih. Proizvodni načrt za 1969. 'leto je bil zastavljen ob predpostavki, da bo tržišče doma in na tujem absorbiralo enako strukturo iz- delkov kot v letu 1968. Toda te- mu ni bilo tako. V proizvodnjo so prišli zahtevnejši izdelki iz nesintetičnih tkanin, ki so zah- tevali več izdelovnega časa. Tudi kvaliteta izdelave se je morala prilagoditi zahtevnosti artiklov. Nasprotno pa so v minulih ob- dobjih v glavnem delali srajce iz nylona in je tedaj šlo delo na tekočem traku hitreje od rok. Zaradi velikega izvoza je zaslu- žek podjetja manjši, kakor če bi prodali izdelke doma. Konkret- no pri perilu je akomulacija zu- naj zaradi najrazličnejših dejav- nikov dvakrat nižja, kot jo je možno doseči na domačem trži- šču. v »Topru« so leto prešli na nov sistem obračuna (direkt co- sting), ki prikazuje stanje le- tošnjega poslovanja v bolj real- ni luči. Uvedba novega sistema je pobrala tudi del dohodka, kar pa z vidika spremljanja poslov- nosti v bodoče ni tako velika žrtev. O uvedbi novega sistema obračuna se dogovarjajo namreč tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah -— konkretneje v cinkarni. Za Velenje lahko na tem me- stu omenimo razveseljiv poda- tek o porastu števila zaposlenih, kakršnega ne beleži nobena dru- ga občina. Samo v tovarni »Go- renje« so ob koncu septembra imeli 689 zaposlenih več kot lani ob istem času. Tudi v zadnjih tednih sem je opazen trend po- rasta števila na novo zaposle- nih. Celotni dohodek poletja je narasel v tem obdobju za 89,7 odstotka, amortizacija pa za skoro 200 odstotkov. Tudi po- slovni sklad je v omenjenem raz- dobju narasel za 93 odstotkov. Neugodno stanje pa je v raz- merju med dolgovi dobaviteljem in dolgovi kupcev, saj so sled- nji porasli letos za 167 odstot- kov. Upoštevaje dobiček in amortizacijo obstaja realna mož- nost za nadaljnjo regeneracijo proizvodnih zmogljivosti. Za razliko od prejšnjih let je tudi Tovarna usnja v Šoštanju letos močno povečala svojo rea- lizacijo in sicer kar za 60 odst., povečali pa so tudi osebne do- hodke za 33 odstotkov. Le-ti so bili lani zelo nizki, celo najnižji od vseh proizvodnih panog v ob- čini. če namreč pri tem upošte- vamo, da je usnjarna poleg rud- nika, tovarne Gorenje in elek- trarne največje podjetje, potlej so v tem letu doseženi rezulta- ti razveseljivi. Drugo je, kajpak, to, da je usnjama nekoč zapo- slovala več kot 700 ljudi, vtem ko jih šteje sedaj manj kot 400. Za mnoge ljudi je bilo potrebno v teh letih najti druga delovna mesta. Letos dosegata precej boljše poslovne rezultate tudi ko- lektiva »Vegrad in lesni industrij- ski kombinat v šoštanju. Tovarna EMO je v 9 mesecih letos povečala celotni dohodek za 26,7 odstotka v primerjavi s tričetrt leta 1968. V 11 mesecih so proizvodnji plan realizirali z 91 odstotki. Znatno so presegli proizvodnjo radiatorjev, ker je obrat delal vse proste sobote- nadalje je presežen proizvodni plan pri kotlih ter v pocinkani in sürovi posodi. Ker se tovar- Uii - -"'odnifi leto resno pri- pravlja za večjo investicijo v J roi/vodni obrat, se pravi na moaÄrniiW'cijo osnovne produkcl je, je pomembno, da Dodo s švuje strani za to pocrel>na sred- stva zoran v tem letu. V ta na- men so se letos tudi odločili povečati amortizacijo in je bila v 9 mesecih letos dosežena že v vrednosti 12,4 milijona dinar- jev. Tudi na skladih bo nekaj več kot lani, « Na splošno ni bilo letos pre- velikih iluzij v načrtih, saj se kolektivi zavedajo, da le-teh ne pripravljajo zato, da bi imponi- rali. Svoje mesto v gospodar- skem prostoru si je treba krep- ko izboriti z doslednim delom. Spričo nekaterih sistemskih te- žav so prizadevanja dela gospo- darstva nemalokrat nezadostno stimulirana. Toda več kot jasno je lahko vsakomur, da nosi vsa- ko podjetje predvsem samo bre- me za nadaljnji lastni razvoj. Pri orientaciji za leto 1970. vse- kakor ne bo moč mimo nekate- rih dejstev kot so nelikvidnost, nestabilnost na trgu in povečan deficit v plačilni bilanci. To so bistvene značilnosti položaja v jugoslovanskem in slovenskem gospodarstvu. Nedvomno bodo ti pojavi tudi imeli svoj vpliv na realne razvojne možnosti gospo- darstva celjske regije, ki ni izo- lirana od jugoslovanskega gospo- darskega prostora. Ko v teh dneh tečejo razprave o smernicah eko- nomske politike za prihodnje le- to, se večkrat poudarja potreba po dopolnitvah in izboljšavah ob- stoječega gospodarskega sistema. Slednji naj bi prispeval k več- jemu obvladovanju tržnega go- spodarstva in hkrati zagotovil v letu 1970 stabilnejše pogoje go- spodarjenja. Kar zadeva gospo- darske organizacije, velja pou- dariti, naj bi vsakdo gospodaril v okviru svojih materialnih mož- nostih, zasledoval ustreznejšo politiko investiranja, delitev osebnega dohodka in boljšo fi- nančno disciplino. FRANJO KRIVEC FRANČEK SRNOVRŠMIK Pred malo hiško na Zgor- nji Hudinji je lično urejen vrt, na katerem sosedje več- krat vidijo Frančka Srnovrš- nika. Po 36 letih službe, ne- prestanega dela tudi sedaj ne more sedeti križem rok. Ko je odhajal v zasluženi pokoj, so mu sodelavci iz skladišča 1 v Kovinotehni dali lepa spominska darila, saj je bil med mnogimi zelo priljubljen in eden izmed tistih 60 delav- cev, ki so pomagali ud za- četka, da se je do danes Ko- vinotehna razvila v tako mo- čan kolektiv. »Ne bi mogel ravno reči, da sem bil priljubljen med so- delavci, ker sem bil pri delu zelo strog,« se je nasmejal Franček Srnovršnik. ^Tikoj po vojni smo imeli majhno skladišče, nato pa vedno več. Rasli smo in rasli ter prišli na 600 zaposlenih, človeku je prijetno, ko to vidi, saj vb- čuti, da je v tem delu tudi košček njega samega.« Preden se je poslovil od so- delavcev, so ga drugi upoko- jenci strašili, kako neznan- sko dolgočasno je v pokoju. Ne moreš nikamor, ne veš kaj bi delal. »Res me je bilo nekoliko strah. No, sedaj sem že tri mesece v pokoju pa vedno nekaj delam in še daleč od tega, da bi mi bilo dolgčas.« Ni mu dolgčas, ker oedno dela. Ze od malih nog. Leta 1918. je moral kot štirileten fantič na dolgo pot iz Pule v Mozirje kot begunec pred italijansko zasedo. Izučil se je v veletrgovini Majdič, na- to pa zaposlili pri Rakošu, »Zadovoljen sem s preho- jeno potjo, čeprav ne morem reči,' da sem si veliko ustva- ril. Bilo je lepo. Najlepše pa sem se počutil tedaj, ko so k meni v skladišče prihajali mladi ljudje, pridno delali, se poročili, si ustvarili dom in družino. Pomagal sem jim z nasveti in z vzorom, obču- til sem, da sem jim nekaj dal. Pomagal sem jim, da sp postali dobri ljudje Nikoli pa nisem maral lenih ljudi.« 36 let je dolga doba in utrudljivo delo v skladišču. Zato je Franček Srnovršnik zaprosil za upokojitev: »Zaradi zdravstvenih razlo- gov in ker vem, da mitram svoje mesto prepustiti mlaj' šim, sposobnejšim.« Ko bi bilo ie več taksnih ljudi. M. Scničar SLABA OCENA ZA POVEZOVANJE IN SODELO- VANJE GOSPODARSTVA V CELJSKI OBČINI če bi uspehe v izvajanju go- spodarske in družbene reforme v celjski občini ocenjevali tudi po sodelovanju in povezovanju gospodarskih delovnih organiza- cij znotraj občine, potem bi mo- rali tej analizi pripisati negativ- no oceno. Analiza o sodelovanju in povezovanju gospodarstva v občini, ki jo je izdelal zavoS za napredek gospodarstva, je nam- reč pokazala, da celjska industri- ja zaostaja za podobnimi giba- nji v državi za približno 40 odst., da so bili v gostinstvu doseženi le minimalni rezultati in da je le živilska trgovina tista, ki se lahko ponaša, da je podrla «ob- činske plotove in našla svoje me- sto na širšem gospodarskem pro- storu. Toda, ostanimo pri prvi misli in ugotovitvi: stopnja povezova- nja in sodelovanja gospodarskih delovnih organizacij v občini je prav gotovo tudi merilo, kako daleč smo prišli z reformo. Kje so vzroki, da v celjski ob- čini na tem izredno zahtevnem in raznoterem področju niso bi- li doseženi večji uspehi. Pri vsem tem ne gre samo za fizične in- tegracije, marveč za dolgo vrsto možnosti pKJslovnega in tehnič- nega sodelovanja. Delen odgovor na to vprašanj^ je dala zlasti razprava o teh vprašanjih na sedmi skupni seji članov obeh zborov skupščine občine Celje. Poglejmo, kaj so o t«h problemih menili nekateri odborniki in gostje na zasedanju: RADO JENKO: Mnoga, celo večja industrijska podjetja v ob- čini, nimajo razvojnih progra- mov. In ker teh programov ni, tudi ni in ne more biti konkret- nih pobud za takšno ali drugač- no obliko sodelovanja in pove- zovanja. Na dlani je, da pogre- šamo več stikov med tekstilno industrijo, zatem med kolektivi kovinsko predelovalne industrije in celo obrtjo, med opekarnama itd. Gostinci pa ne najdejo svo- jega skupnega jezika niti v kon- zorciju. i^RANC PETAUER: Problem povezovanja in sodelovanja ne vidim samo v integracijskih pro- cesih, marveč tudi v vseh obli- kah poslovnega in tehničnega so- delovanja. V tej zvezi bi rad opozoril, da bi s sodelovanjem med Tehnomercatorjem in Ko- vinotehno dosegli tudi na po- dročju trgovine s tehničnim bla- gom pomemben korak naprej. Podobno velja za tekstilno trgo- vino. V Celju potrebujemo nov hotel, toda, kdo ga naj gradi. In končno tudi v gradbeništvu opažamo ponovno razdrobljenost. Le zakaj? OTMAR RIVA: Gotovo je, da bi v integracijah ne imeli toliko težav, če bi se ne pyojavljalo vprašanje, kdo bo direktor zdru- ženega podjetja! OLGA VRABIč: Celje je in bo ostalo odprto mesto, kar hkrati pomeni, da bomo z javnimi na- tečaji dovoljevali sleherni delov- ni organizaciji, da si tu postavi svoj poslovni prostor. Ob stanju, kakršno je, se lahko upravičeno vprašamo, kakšno usodo bo do- letela študija o sodelovanju in povezovanju gospodarstva v ob- čini. Mar bo šla na isto pot kot študija o organizaciji gostinstva v občini? Lahko ugotovimo, da v gostinstvu nismo dosegli več- jih int^racijskih rezailtatov predvsem zaradi subjektivnih razlogov. Inž. HENRIK ČMAK: Na celj- skem območju imamo okoli dva- najst gradbenih podjetij. To je vsekakor preveč. Tudi na tem področju bi morali iti na pot združevanja. Problem gradbenih kolektivov, predvsem našega, In- grada, pa je pomanjkanje kre- ditov. Nekateri uspevajo zato, ker nudijo investitorjem večje ali manjše kredite. Mi si tega ne moremo privoščiti. Inž. MILAN ZUPANČIČ: V vr- sto integracijskih procesov bi morali postaviti tudi grafično in- dustrijo. Tu mislim tudi na cin- karno in Aero, skupaj s Celjskim tiskom seveda. Sicer pa menim, da nas bodo razmere in čas pri- silile, da se ne bomo samo po- govarjali, marveč tudi nekaj na- pravili. JOŽE ZUPANČIČ: Rad bi ve- del, kje se ustavljajo pobude in priporočila, ki jih daje naša skupščina. Menim tudi, da ima- mo odborniki prešibke stike z delovnimi kolektivi, čeprav so me za odbornika izvolili v več kolektivih, me doslej še nihče ni povabil na razgovor ali sejo delavskega sveta. SERGEJ KRAIGHER, predsed- nik skupščine SRS: Na vsak na- čin bodo morali biti zaključki o sodelovanju in povezovanju go- spodarstva v občini zelo kon- kretni. Le takšni bodo namreč lahko usmerjali naše delo. Kar tiče študij o integracijskih pro- cesih, pa je očitno, da v glav- nem ostajajo le pri strokovnih in vodilnih ljudeh v delovnih or- ganizacijah in da zato redko pri- hajajo na seje delavskih svetov. Pri vsem tem bi se morali za- vedati, da je integracija razči- ščevanje določenega stanja, zato so predlogi za združevanje veza- ni z bojaznijo, kaj bo prinesla' prihodnost. In ker pobude o in- tegracijah ostajajo v glavnem le v krogu strokovnih ljudi, se se- veda prepletajo z osebnimi in- teresi. Zato bi morali vztrajati, da se analize in študije o in- tegracijskih procesih zmeraj pre- nesejo od strokovnih služb na samoupravne organe, skratka med člane kolektiva. Pri vsem tem gre tudi za aktivizacijo or- ganizacij in organov v kolektivih. In kakor hitro bomo dosegli, da bodo ljudje v kolektivih podprli integracijski proces, ker bodo v njegovi uresničitvi videli svojo lepšo prihodnost, je razumljivo, da osebni in strokovnjaški po- gledi ne bodo več ovira na takš- ni poti. Spremeniti je torej prak- so. In še to — skupščina mora vztrajati, da bodo v kolektivih sprejeli perspektivne razvojne programe, razen tega ima občin- ska skupščina tudi vso pravico, da zahteva od samoupravnih in vodstvenih organov na vpraša- nje, kako je s pobudami in pred- logi, ki jih je dala. Gre za druž- ben interes in za upravljanje z družbeno lastnino. Na osnovi študije in razprave je skupščina sprejela zelo kon- kretne zaključke o sodelovanju in povezovanju gospodarstva v občini, hkrati pa naročila svoje- mu zboru delovnih skupnosti, da spremlja vsa nadaljnnja dogaja- nja v kolektivih. Kolo je steklo, kako pa se bo vrtelo, bo pokazalo delo. MILAN BOŽIČ v predzadnji številki NT je njegov glavni urednik BERNI STRMČNIK objavil polemičen zapis PRINCIPI BREZ PLAČ Prispevek se nanaša na uvodnik v 43. štev. NT pod naslovom PLAČE BREZ PRINCIPOV. Ker sem avtor omenjenega članka in analize, ki jo omenja in kriti- zira, si dovoljujem ponovno spre- govoriti na strani tednika. TEMELJNO NASPROTJE Bralci so imeli priliko, da o eni in isti stvari (dohodki vo- dilnih) preberejo svoje povsem nasprotujočih si stališč. Sam tr- dim, da za nagrajevanje vodilnih delavcev nimamo principov, ne poznamo meril, skrivamo visoke osebne dohodke, trdim, da je na tem področju ogromno nelo- gičnosti in anarhije, ki jo pov- zroča v lastne okvire delovnih organizacij, da na tem področju ni učinkovitega družbeno-politič- nega vpliva. Tov. STRMČNIK trdi: »PRIN- CIPI so,, ni pa plač .., Dogovo- rov o nagrajevanju vodilnih de- lavcev in strokovnjakov v naši občini nam prav gotovo ne manj- ka, problem je v tem, ker jih ne uresničujemo ... Na koncu kon- cev lahko mimo povemo, da principe že imamo, nimamo pa principom ustreznih osebnih do- hodkov. Strokovnjakom je ob- ljubljenih principov več kot do- volj, dati jim je treba ustrezne dohodke, pa bodo tudi nekvali- ficirani delavci dobili poleg se- danjih plač (in obljubljenih prin- cipov) višje osebne dohodke«. Ne zanikam vsake možnosti, da bi mnenje tov. Strmčnika J^ko vsebovalo tudi nekaj točnosti. Vendar bi za to možnost bilo potrebno povedati, kateri so ti principi, citirati vsaj en dogovor o nagrajevanju (tov. Strmčnik bo to prav gotovo lahko opravil, saj pozna več takih dogovorov — glej citat), predvsem pa je nujno, da se znebimo demagogi- je, katero uokvirjamo v začaran krog, ko strokovnjaki ne delajo zaradi majhnih dohodkov, posle- dica česar so seveda nizki do- hodki delavcev. Tak pogled na stvar je seveda brez smisla, in vrednosti, v določenem smislu celo žaljiv. Toliko o temeljnem nasprotju. MNOŽICA KRITERIJEV Priznati moram, da tov. Strmč- nik dobro ■ opaža problem krite- rijev v smislu potrebe, da bi jih morali razširiti, ter precizno opredeliti njih moč in vplivnost. To v prikazu ni opravljeno. Kri- teriji so si med seboj enakovre- dni. Mišljenja pa sem, da je to dopustno zaradi ambicij prika- za, ki je bil v tem, da ugotovi- mo ali sploh obstajajo neki v praksi sprejeti kriteriji za oseb- ne dohodke vodilnih (ne ostale- ga strokovnega kadra) delavcev, ki bi jih v kolektivih več ali manj upoštevali. Izbor teh kri- terijev je seveda posebno vpra- šanje in je lahko predmet dis- kusije. O kriterijih, ki sem jih sam izbral, kasneje. Posebno vprašanje je problem števila kri- terijev. Povedati je treba, da sem v razpravah naletel na zelo raz- lična mišljenja o tem, kaj vse bi bilo |K>trebno upoštevati. Ni- sem pristaš tega, da na določen problem gledamo s toliko zornih kotov, da na kraju vse skupaj zmešamo in nam ne ostane dru- ga možnost, kot da rečemo: za- radi določenih objektivnih in subjektivnih razlogov je stvar ta- ka, kot je, čeprav ostajajo tudi negativni pojavi itd. Ko postav- ljamo stvar politično, mora le ta sloneti na bistvenih stvareh. Manj važne tako upoštevajo ka- sneje, v pravilnikih, ko se do- ločajo točke itd. Prikaz vsebuje le pet elemen- tov in to: dohodke vodilnih de- lavcev in njihovo izobrazbo, šte- vilo zaposlenih in njihov popreč- ni osebni dohodek ter sklade z amortizacijo na zaposlenega. Ko sem pristopil k preučevanju, sem menil, da so ti kriteriji bistveni. Tov. Strmčnik pa piše: »Sma- tram namreč, da so ti dejavniki nebistveni, da so taki, da jih kot kriterije ne moremo upora- biti za posploševanje na nivoju 25 delovnih organizacij najrazlič- nejših dejavnosti.« S to njegovo konstalacijo se ne strinjam, predvsem zaradi tega, ker ni po- nudil drugih »bistvenejših« kri- terijev, ki bi jih jaz sam zelo rad poznal. Si ho pač potrebno zapomniti, da je konstruktivna kritika tiska, ki ponudi nekaj boljšega! KAKO SE«TOV. STRM- ČNIK NE STRINJA Izobrazba je pomembna — ni pa odločujoča, to je trditev v naislovu, speljana na možnost, da so tudi ljudje brez izobrazbe lahko sposobni kot ljudje z izo- brazbo nesposobni. To je točno. Točno pa je tudi to, da se imen rajši izogibamo. Tov. Strmčnik je na ta način stvar močno zo- žil, jo speljal na izjeme, čeprav je tako v Prikazu kot mojem članku govora o vodilnih skupi- nah (skupno 196 ljudi v 25 de- lovnih organizacijah). Da je stvar še bolj razvodenil, se je poslu- žil še neke primerjave z Veliko Britanijo in se pohahljal s Ho- landci, kjer je med direktorji s fakulteto tudi 31 odst. pravni- kov. Pač stvar okusa! Mimogre- de bi pripomnil le to, da imajo pravniki glede na večja znanja v sociološkem, filozofskem, poli- tičnem, morda tudi ekonomskem pogledu, vrsto prednosti pred tehnično inteligenco. To sarno zaradi Holandcev, da se jim ne bi po nepotrebnem smejali. V tem delu naj mi tov. Strmč- nik oprosti, po mojem mišlje- nju ni dal nobenih argumentov, tako da se lahko dobi vtis, da sam ni vedel, kaj bi rad. — KATERO PODJETJE JE VELIKO? Sam sem menil, da je veliko podjetje tisto, ki zaposlu- je veliko ljudi. Tov. Strmčnik meni, da je kriterij velikosti do- hodek. S tem se je načelno mož- no strinjati, samo ne v tem pri- meru, ker sem dohodek oziroma njegova najbistvenejša' dela — osebni dohodki in skladi na za- poslenega posebej obravnaval, če bi tov. Strmčnik pogledal, kaj je to dohodek, se mu verjetno ta nerodnost "ne bi pripetila. Zad- nji del kritike je zanimiv še iz enega vidika. Tov. Strmčnik upo- rablja besede »kapital« in »or- ganska sestava kapitala«. Pojma si je sposodil iz kapitalističnih družbenih odnosov in jih povsem napačno uporabil. Ni dobro upo- rabljati velikih besed, če jih ne razumemo, zlasti še takrat ne, ko se spuščamo v polemike. — SKLADI IN PLAČE, kritika pod tem naslovom vsebuje ne- katere stvari, s katerimi se bi dalo strinjati. Mislim na tiste konstalacije, ki so splošno zna- ne. Sicer pa je kritika SKLADOV in plač, ki jim tov. Strmčnik oporeka vrednost kriterija, če- prav je, kot smo videli prej, vnet zagovornik kriterija dohod- ka, duhovičenje na račun stvari, katero se ni potrudil razumeti. Rad bi opozoril na to, kar sem napisal v uvodi svojega prvega članka »VIŠJI OSEBNI DOHOD- KI SO TABU, O KATEREM NE RAZPRAVLJAMO JAVNO«, če- prav se na vseh mogočih krajih in kadar je le za to prilika opre- deljujemo za javnost. Ne razu- mem tistih posameznikov, ki se bojijo povedati, koliko zasluži- jo, če je njihov osebni dohodek rezultat dela, znanja, prizadevanj in uspehov. Na take visoke do- hodke bi morali biti ponosni. Če pa so taki dohodki rezultat privilegija, izkoriščanja položaja in podobno, pa bi morali pove- dati, kje je to in take primere javno pokazati. IN ŠE PRINCIPI BREZ PRINCIPOV članek, ki sem ga objavil v 43. štev. NT, je vzbudil precej zanimanja kot sam Prikaz. Vse reakcije zame niso bile ravno prijetne, čeprav se jih veliko z mano strinja. Sam sem posa- meznik, ki moram take reakcije prenesti kakor ve in zna, s tem, da se drži principa, da o javno obravnavanem problemu razpra- vlja le javno. Novemu tedniku je težje. Neprimeren tekst lahko kc^a razjezi; med njimi so tudi taki, ki odločajo o denarju (do- taciji listu, ali sredstvih za re- klamo), sicer ne njihovem last- nem (v osebnem smislu) — ven- dar odločajo. To pa je princip, ki ni principiaien in sili novinar- ja v klanjanje, molčanje in hva- lisanje tudi tistega, kar bi ne bilo potrebno. * Vem, da bi kolektiv Novega tednika dosti bolje slikal druž- bene razmere pri nas, če ne bi bil odvisen od takih neprincipi- alnih principov. Osebno verjamem, da je tudi napis glavnega urednika posle- dica takih »principov«. Če se po- samezniki s čem ne bodo stri- problematičnih stvari rajši ne strani, če tako ne gre, pa naj njali, jim naj NT ponudi svoje objavlja. Omeji se naj na sploš- ne informacije in male ljudi, ki namreč zelo malo odločajo in je njihova prizadetost njihov pro- blem. IV. nadaljevanje Stadion Karaiskakis. Sonce se je z vso težo obesi- lo in kasneje razlezlo nad ogrom- no ovalno betonsko maso sta- dionovega okostja. Travnik v sredini je bil kot oaza sredi pu- stinje. Imeli smo srečo. Dobili smo vstopnice za mesta, od koder je bil več kot odličen razgled na ves stadion in tisti del steze, kjer se ponavadi odločajo vse bitke pomembnih in nepomemb- nih tekmovanj; kjer se rojevajo in umirajo heroji; kjer nove zvezde, polne moči in energije premagujejo stare, zahajajoče zvezde, ki se v obupu borbe za slavo borijo z nadčloveškimi na- pori. Telo pa ne zmore več na- pora. Mišica se ne more v nogi stegniti tako hitro, kot pri mla- deniču. V cilju se potem doga- jajo prizori komedij in tragedij. Slednje so sicer manj številne, vendar bolj boleče in pretresli- vejše. Takšna je usoda. Vedno so tekli po stezi; tekli mladi in spočiti. Dosegali rezultate, vred- ne ali nevredne. Pač borili so se in poskušali uspeti. Zdaj so pritekli za njimi drugi, jih po- časi dohitevali, ujeli, nekaj časa tekli skupaj, potem pa so oni prvi zaostali. Naprej so tekli drugi in tekli bodo tako dolgo, dokler jih ne bodo začeli prehitevati tretji, za njim četrti, peti. Zad- nji se umikajo. To je šport. To je tragedija, ko moraš priznati nadmoč drugega in nemoč, sta- rost sebe. Na tribuni je sedela skupaj vsa jugoslovanska kolonija na letoš- njem evropskem prvenstvu. At- letski delavci iz Zagreba, Osije- ka, Beograda pa Mariborčani in med najštevilnejšimi in najglas- nejšimi Celjani. Vsi pa z enotno željo, da naši predstavniki, ki jih ni bilo ravno malo, dosežejo čimboljše rezultate in tako upra- vičijo uvrstitev v državno repre- zentanco za nastop na največjem . tekmovanju atletov na starem kontinentu. Sonce je neusmiljeno peklo in počutili smo se kot v kotlu vre- le vode. Mimo nas so hodili pro- dajalci vseh mogočih reči. Naj- raje smo videvali tiste, ki so pro- dajali limonado in oranžado. V velikih polivinilastih vrečah so nosili v steklenicah iz plastične mase, podobne ročnim bombi- cam, osvežilne pijače in jih pro- dajali za tri drahme. Ljudje so na veliko kupovali, saj je bila žeja več kot samo žeja. Osvežil- ne pijače pa so bile izredno hlad- ne, dobre in tako resnično ni bilo vzroka, da jih ne bi kupo- vali. »Oranžades, limonades. Tri drahmes! Oranžades, limonades!« so vpili, si utrirali pot po ozkem prehodu na tribuni in prodajali. Ljudjem ki so bili oddaljeni tu- di po deset in več metrov od prodajalcev, so le ti varno, pre- izkušeno in natančno kot naj- boljši snajperji metali osvežilne »bombice«, oni pa njim nazaj drahme. Oboji so vse lovili do potankosti natančno! Trudili so se, da bi zadovoljili vsem. Dela- li so hitro, vedno znova polnili vreče in jih razprodavali. Pot jim je tekel po obrazu, toda de- lali so. Za njih je bilo tistih nekaj dni »zlata jama«, ko so lahko zaslužili drahmo več, kot prej. In oni znajo ceniti drahmo! Drugi so prodajali sendviče, tretji spominke na tekmovanje in Grčijo, tretji razna semena. Skratka: prodajalcev ni nikoli zmanjkalo in njim, kljub temu da so ogromno prodali, ni ni- koli zmanjkalo prodajnih artik- lov. Nehote sem se spomnil na naša podobna tekmovanja. Koli- ko težav imamo n. pr. samo pri Atletskem društvu Kladivar, ka- dar organiziramo večje tekmova- nje domačega ali tujega karak- terja, da dobimo vsaj nekaj lju- di, ki so pripravljeni med tek- movanjem prc)dajati. Nihče ne vidi interesa in vsak pravi, saj ne bom nič prodal. Prodal pa bi vsaj nekaj, samo če bi imel. Razlika je le v tem, da pri nas ne znamo tako ceniti dinarja, kot znajo drahmo v Grčiji ali kje drugje, če bi v enem popol- dnevu zaslužili samo nekaj sta- rih tisočakov je to že premalo, ker hočemo več. »Jadni« dinar, nizka naša zavest in ne nazad- nje prikrajšani gledalci na sta- dionu! Sicer pa se to lahko zgo- di samo pri nas, kjer smo do določenih pojavov že prav ne- sramno apatični, nezainteresirani in dajemo videz popohioma na- veličanega naroda. Vsaj do ti- stih primerov, ki sem se jih mo- ral dotakniti. Potem se je začelo. Otvoritev tekmovanja je bila na vso moč slovesna; slovesna tako, kot jo znajo pripraviti samo Grki. Njim je to v krvi. Atletika je pri njih nacionalni šport. Bili so orga- nizatorji prvih olimpijskih iger moderne dobe 1896. leta. Mara- tonski tek, najdaljša in najtežja atletska tekaška disciplina, je do- bila ime FK) Maratonskem polju, kjer so bile velike bitke in so postali zmagovalci Grki. Ostrmeli smo. Stadion je na- polnil šopek zastav, narodnih noš, atletov oblečenih v pisana oblačila, več godb na pihala. Sta- dion je bil na nogah oziroma mi smo bili na nogah! Ploskali smo. Za nami so ostali turisti iz An- glije, ki so svoje tekmovalce po- zdravili prisrčno, vendar z njim znano hladnostjo. Pred nami so bili gostje iz Italije, ki so že ob prihodu svojih rojakov atletov razgrnili zastavo in peli državno himno. Mi smo bili nekje v sre- dini. Nekoliko zadržani Sloven- ci, ki tako ali tako ne znamo vzpodbujati pri športu in ne- koliko orientalsko razposajeni atletski delavci iz Srbije, ki so verjetno najprej mislili, da so na nogometnem stadionu! Otvo- ritev je bila kmalu opravljena. Nekaj pozdravnih govorov, him- na, prelet golobov (še dobro, da imamo vsaj enega znanilca mi- ru! Kaj pa pomenijo v Grčiji pa resnično ne vem! Verjetno so stranka v senci!) in izpusti- tev balonov. Vse nastopajoče je pozdravil tudi predsednik dikta- torske vlade Patakos. če' vam to kaj pove! Meni osebno nič, ker sem diktaturo vedno sma- tral za nepotrebno in celo škod- ljivo. Pa če verjamete ali ne! Sicer pa, takoj za tem se je za- čelo tekmovanje. Tekmovanje za medalje. Tekmovanje za rekor- de. Za čast. Bilo pa je to tudi tekmovanje osebnih kriz, pora- zov in tragedij. Kaj čemo, tudi to je šport. Prihodnjič: še o tekniovanju Tudi to smo videli na stadionu Karaiskakis med tek- movanjem ... tNG. VENEK PONOVNO SEKRETAR Na prvi seji novoizvoljene občinske konference ZKS v Mozirju so obravnavali naj- aktualnejše probleme. Sestanki članov Zveze ko- munistov v Moairski o.'očinii ali seje občinske konference v tem kraju so vedno zelo di- namične. Gre namreč za na- čin razprav, ko članstvo ne- posredno in prizadeto obrav- nava predložene probleme. Zato tudi ni čudno, da se se- je raztegnejo na nekaj ur. Tako je bilo tudi z nedavno prvo sejo novoiz\'oljene ob- činske konference, katere se je med drugimi udeležil tudi JANEZ ZAHRASTNIK, se- kretar medobčinskega komi- teja ZKS v Celju. če bi iz bogato pripravlje- nega referata, in poznejše razprave izluščili le nekaj, za delo komunistov mozirske obäine bistvenih elementov, ne moremo mimo gibanj"» članstva v organizaciji. To je vprašanje, ki je bilo obrav- navano v referatu in pozneje pogosto predmet razpravljal- cev. Udeležencf razprave so namreč analizirali vzroke m razmere v občini, ki pogoju- jejo dejstva ob sedanjom š^-e- vilu č^an^^tva. Gre namireč za- to, da je občinska konferen- ca in komite pred novo se- stavo, torej stari komi+e, do- kaj strogo obravnaval svoje čla-ns.tvo. Pri teh obra^mavah so zavzeli stališče, da v or- ganizaciji ni prostora za »a.vanturiste«, karieriste in druge občane, ki so se zate- kli v vrste komunistov, da bi od tega imeli razaie, tudi po- litične koristi. Ne glede na to, da je takšno upanje biez o-nove, so proti vsem takim in podobnim'strogo ukrepali. Zato je bilo v minulem ob- dobju izredno veliko število i25kl)jit5itev (glede na število članstva in dosedanje pTdob- ne ukrepe) ter izstopov. Pri nekaterih primerih ob izstopu so nekateri člani zahtevali, da bi naj bile to irkljuSitve, da namreč organizacija ve bi smela dovolj'evati Izstopa, temivej vse kršilce in mlač- neže pri političnem delu bi morala in mora enostavno odstraniti iz svojih vrst. Drugo, po našem mnenju bistiveno poglavje minule raz- prave je bil vsekakor tisti del, v katerem so člani novo- izvoljene konference in komi- teja obravnavali gospodarsko politiko v občini. V tem delu so Izrazili vso pomoč in pod- poro vodstvu občine, ki mo- ra v kratkem času pripraviti analizo za možen razvoj go- spodarstva v prihodnjih letih. Tako odborniki na seji scup- ščine, kot. komunisti na seji občinske konference so izra- zili prepričanje, da bi lahko po strokovno pripravljenem načr*rj, ki bi slonel na eko- nomskem izračunu po reor- ganizacijI nekaterih stroko"/- nih služb, tehnoloških proce- sov in dina.mičnejšem vlaga- nju v gospodarstvo imeli mnogo prostih delovnih mest, da bi tako zmanjšati- število nezaposlenih. To tembolj, ker ostaja brez dela -nnogo mladine, ki zato odhaja zu- mejstvo ali na delo v druge občine. Med razpravo o gospodar- jenju in gospodarstvu, je za- prosil za besdo tudi Janez Zahra.stnik, sekretar medob- činskega komiteja ZKS v Ce- lju, ki se j'e prve seje novo- izAfoljene občinske konference udeležil. Med svojim izvaja- njem je med drugim sprego- voril tudi že preje obravnava- nega petnajstega amandmaja. Pri tem je naglasil, da de- lovne orga.nizacije pri usta- navljanj'u poslovnih odborov ne bi smele dovoliti, da bi le-ti prerasli dosedanja sa- mo-uipravna telesa. Na konferenci so izvolili tudi nov komite in sekretar- ja. Za sekretarja so ponovno izvolili dosedanjega sekretar- ja občinskega komiteja ing. ANTONA VENEKA. js CEIJE DEDEK MRAZ NA LEDU Pri Hokejsko drsalnem klu- bu se z veliko vnemo pri- pravljajo na prihod dedka Mraza. Očitno gre za prire- ditev, Ici bo med otroki vr.bu- dila izredno pozornost, saj skupina umetnostnih drsal- cev pod vodstvom Hinka Der- mola in Nade Jelovškove, ki je tudi napisala scenarij ozi- roma pravljično igro v veza- ni besedi, že dela na tem, da bo ena ali več prii'edi^ev ob zaključku leta čiim bolje uspelo. NADALJNJI RAZVOJ KMETUSTVA člani novoustanovljenega sveta za kmetijstvo in goz- darstvo pri skup.ščini oiiCine Celje so se na tretji seji lo- tili izredno hvaležne in za- htevne problematike — sta- nja in reševanja nekaterih problemov nadaljnjega razvo- ja kmetijstva v celjski ob- POSTAJALIŠČA - PRIHODNJE LETO Kot vse kaže so se pri- pravljalna dela za ur^^ditev avtobusnih postajališč o'3 Te- harski cesti tako zavlekla, da bodo zaključna delä op-^avili šele prihodnje leto. D^slonia se je zataknilo pri načrtih, ki so jih morali odobriti pri- stojni republiški organi. ZA PROSTE NEDELJE Na rednem občnem zboru občinske organizacije sindika- ta delavcev storitvenih dejav- nosti v Celju so vnovič pred- lagali, da naj bi ukinili ne- deljsko dežurno službo v ži- vilskih trgovinah in tako omogočili trgovinskim delav- cem, predvsem ženskam, da uvelja-vijo prosto nedeljo. Isiti dan, v četrtek, i de- cembra, je bil še ustanovni občni zbor medobčinske or- ganizacije sindikata storitve- nih dejavno.'^ti za občine Ce- lje, Laško, Šentjur, Mozirje in Slovenske Konjice. Na zboru so sprejeli pravila pa tudi program dela. Za pred- sednika medobčinskega odbo- ra so izvolili Staneta Polaj- narja, za tajnika po Branka Martiča, oba iz Celja. IZSELJENCI V CELJU v soboto, 20. decembra bo v Celju gostovala hokejska reprezentanca slovenskih iz- seljencev v Kanadi, ki jo bo vodil eden najboljših nekda- njih igralcev kanadske repre- zentance, prav tako Slovenec, Smrke. Na gostovanju po Ju- goslaviji bodo igrali z Jese- nicami, Olimpijo, Medvešča- kom in HDK Celjem. STALNA ARHEOtO- Q'K>srednja« pa pripravljajo na mestnem dj^ališču v Celju, kjer se bo spet izkazal hokej- sko-drsalni klub. Dedek Mraz bo tore; tiho tereni! na svojo pot po šolah in vzgojno-varstvenih ustano- vah. Tu ga bodo pričakali z vsemi slovesnostmi in zna'^il- nlm razpoloženjem. Letos naj bi dedek v krajevnih skupno- stih obiskal tudi tiste otroke, ki ne hodijo v vrtce, oglasil pa se bo tudi v nekaterih de- lovnih organizacijah. Za slaATiostno vBdu'-je bo- sta poskrbela še Slovensko ljudsko gledališče s pravljič- no igrico Pepelka in kinopod- jetj'e v Celju z otroškimi fil- mi. Med tistimi, ki bodo skr- beli za prijetno razpoloženje, je tudi 4.f razred celjske gimnazije, ali bolje — njego- va luitkovna sekcija, ki se je pripravila na gostovanja v šolah in vrtcih. I. Burnik TEDIHKOVA PLOŠČA Dobitnik tednikove plošče med novimi naročniki na NO- VI TEDNIK je tokrat Marija Tratnik, Mozirje 59, izmed starih' naročnikov pa smo iz- žrebali Lovra Goličnika, Smi- hel 15 pri Mozirju. Oba naj nam torej sporočita, katero pesem želijo v oddaji Naši poslušalci čestitajo in pK)- zdravljajo v Radiu Celje po- slušati, ali če želijo nekomu čestitati, potem seveda sporo- čite tudi tekst te čestitke. Datum, kdaj bo objavljena, vam bomo sporočili v rubri- ki TEDNIKOVA PLOŠČA. Če- stitka oziroma pesem je se- veda BREZPLAČNA! MALI INTERVJU Sprašuje: JANEZ SEVER (Ddgovarja: DUŠAN KUKO- VEC Alpinistični odsek planin- skega društva v Šoštanju je v nekaj' letih opozoril nase zaradi mladih članov, ki so »čeznoč« dosegali lepe uspe- he. Glede na to, da članstvo tega odseka pripravlja tudi za letošnjo zimsko in pr.hodnjo poletno sezono več zanimiv h in za nas ohrabrujočih pose- gov v domače in tuje stene,, smo naprosili za ra.^cgovor našega znanega alpinista in gorskega reševalca, idejnega vodjo odseka, DUŠANA KU- KOVCA za krajši razgovor. V alpinističnem in šport- nem svetu .ie še vedno izred- no svež spomin na ene^ iz- med največjih uspehov alpi- nistov iz Šoštanja, to je zma- go nad Ei.gerjem. Kako vi so- dite o tem?« Tisti, ki me po- znaio bodo verjeli, da zmago v Eigerju sicer ne izstovetim z drugimi vzponi, vendar je niti ne izločam, ker sma- tram, da je za vsa.kega alpi- nista zmaga že takrat, ko si nabere toliko znanja, da se odpravi in pride iz stene.« Kljub vsemu pa je Ei.ger le nekaj posebne.ga, mar ne? »Drži, To potrjuj'ejo tudi tra- gično pokošene naveze, ki so bile za vselej razbite v tem masivu. Naša naveza je toliko dra.gocenejša, ker so imena te naveze vpisana med tiste, ki so uspele, teh pa ni malo. Nekoč je bila zmaga nad E-gerjem simbol sposob- nosti. za nas na ie ena izmed lepih in pomembnih zmag«. Imena navez, članov alpini- stičnega odseka iz Šoštanja ve pogosteje srečujemo v domačih in zamejskih stenah. Mar je to napoved za razvoj večjega števila sposobnih al- pinistov? »Mladine, ki je toli- ko vzljubila gore, da ji po- menijo vir razvedrila v Šo- štanju ne primanjkuje. Med to mladino je več posamez- nikov, ki so sposobni ob ka- teremkoli času v katerokoli steno in jo z uspehom pre- plezajo. Naši mladi plezalci k sreči ne sodij'o v tisto ka- tegorijo alpinistov, ki stremi k plezalnemu avanturizmu, temveč k onim, ki v resnici v steni iščejo mir in dokaz svoje sposobnosti.« Kaj pred- videvate za največjo akcijo v prihodnjem obdobju? Poleg večjega števila raznih dokaj različno vendar zelo zahtev- nih vzponov želimo in posku- šamo zbrati toliko denarja, da bi lahko financirali ekspe- dicijo za osvojitev enega iz- med neznanih ali malo zna- nih vrhov v zamejstvu. Va- riant je več, izbrali pa bomo tisto, za katero bo dovolj de- narja. »Torej bo to ena izmed prvih ekspcdicij z našega ob- močja? če bomo uspeli zbrati dovolj denarja, bo.« ŠENTJUR ODBORNIKI GOSPODAR STVU v četrtek zjutraj se j, zbrali odborniki skupj občine Šentjur ter ra^ Ijali o gibanju gospodaj za obdobje januar—sep ber. Rezultati niso niti s niti preveč dobri. Izvoi nekoliko nazadoval, dvjj pa se je obseg proizvodu^ osebni dohodki. Poleg bodo obravnavali še ? odlokov raznih svetov in misij. O MLADIH V KMETIJSTVU Na zadnji seji predsec občinske organizacije Zl Šentjurju so člani skli da bodo prihodnjo prob sko konferenco posvetil njihovo občino najzaniu ši problematiki — kmet; in vlogi mladih v njem. blemov, o katerih bodo pravljali, je dovolj, a časa pa bodo posvetili spektivi mladega človeki ostane na posestvu ter blemu čedalje številnejši hodov kmečkih sinov v sta. Problem je aktuale posebej zato, ker čedalje je število kmetij ostaja gospodarjev. Jasno je, konferenci ne bodo mla: šli enkratne rešitve, da! bodo delež k reševanju problema. j SEMINAR ZA ČLANE DS v Šentjurju je bilo ž več sejah ali konferenca ražena potreba po večje obraževanju članov upravnih organov gosp skih organizacij, saj i kod člani delavskih >l sploh niso vedeli, kakša njihove pravice, kakšno go imajo in naloge. Zato so se delovne oü zacije odločile, da s pa jo delavske univerze 'J 14. decembra organiziraj) seben seminar za čla« moupravnih organov, M terem bodo govorili drugim tudi o 15. aman ju, medsebojnih odnosS seveda predvsem o viol moiipravljanja. DVA KRAJA Zi PRAZNIK čeprav je do avgusta hodnjega leta Se dovol sa, se v šentjurski obči sedaj zelo zanimata za nizacijo občinskega pra dva kraja — Kalobji Dobje. Lahko bi se zgodilo kjerkoli pri nas, v deteli vsakodnevnih bolj bogatih in manj bogatih sestankov; tam, kjer kaj poudarjajo in ugotavljajo in kjer tudi marsikaj iznesejo. Napovedan je bil sestanek SZDL, za katerega so članom, to je občanom, posla- li celo natisnjena vabila. Dvorana je bila polna — praznih sedežev Bolj ko se ura, predvidena zu začetek, odmikala, bolj je bito predsedniku in članom odbora ne- rodno. Potem je pričelo kapljati: v dvorano je kapnil prvi občan in za njim še dva; preteklo je četrt ure, morda tudi več, ko jih je kapnilo še nekaj, tako da dvorana mzadnje niti ni bila več čisto prazna. Ker pa se jih za začetek še vedno ni nakapljalo dovolj, s sestankom enostavno ni bilo mo- goče pričeti. Tisti, ki so sami zamudili, so pričeli godrnjati nad onimi, ki jih še ni bilo. SMaii je bilo najrazličnejše pripom- be. »Tovariši,« je naposled rekel predsed- nik v zadregi, »bomo kar pričeli, četudi nismo sklepčni. Manjkajo Se trije, štirje, ki morda še pridejo.« Izvolili so delovno predsedstvo in dva skoraj enakoštevilna »tabora« sta si gleda- la iz oči v oči. Po uvodnem referatu je bilo nekaj ča- sa vse tiho, na kar se je dvignil starejši moški. »Tovariši«, je rekel »ugotavljam, da je tole vse skupaj zelo čudno. Zanima me, kje je mladina, kje inteligenca? Tu, kot vidim, sedijo v glavnem le upokojenci in gospodinje Ali so vsi problemi res samo naši problemi? Treba bi bilo uveljaviti več- jo disciplino in red, da drugič ne bomo Po nepotrebnem izgubljali časa.« »Ce dovolite,« se je dvignil drugi občan, »bi tudi jaz nekaj povedal Mislim, da za sestanke ni zanimanja, ker jih je preveč, ker so predolgi in ker od njih največkrat ni rezidtatov. Ko sem zadnjič vprašal ne- koga, zakaj ga ni bilo na neki sestanek, je rekel, da tam samo iznašajo probleme in da ima iznesenih problemov prav toli- ko kot od neiznesenih jajc.« Navzoči so se zasmejali, predsednik pa je pojasnil, da so sestanki Tla tem terenu zelo redki in da potemtakem to že ne more biti razlog za tako piškavo udeležbo. Potem So razpravljali še o tem in onem in človek je lahko dobil vtis, da jem- ljejo sestanek resno. Ampak kaj navse- zadnje to sploh komu pomaga? Kaj poma- ga, če naj bi recimo tudi delal ta, ki o nečem govori in sklepa, velika večina pa je zadovoljna s stvarmi, kakršne so in ima očitno rada, če je ne vznemirjajo s sestanki! dhr jino povprašali tu- gednika občinske v Šentjurju Acija da bomo organi- 'na j večje vsakoletne v naši občini dali ipresentom». V Dob- I bila svečana se;a skupščine, v Kalob- ečana otvoritev ce- ja, če bomo imeli leto toliko denarja, (jio dokončali.« MS REORGA- ACEJI ZK idnji seji občinske ce je bila v središču ocena reorganizacije bčini, razen tega pa ■ili tudi o aktualnih komunistov. ) ugoto'vili je proces jacije v zadnjih dveh inesel nekaj pozitiv- altatov,- še vedno pa B-Tiizacijah tudi prece; [Ijivosti. Značilno je ia so bolj aktivni ne- nanjši aktivi, kot na v Radečah, manj pa . npr. v Laškem. Na la je tiidi nekaj t'-ikih , ki bi jih po predlo- Esi'e za organizaci o nii maloštevilnosti ka- Uraviti. ZALEt IBiRO¥CI iO TU" edel jo, 14. decembra kuiltumo društvo Svo- I Turistično društvo v xu pripravila zanimivo tev pod naslovom loi smo tu«. To je K) tudi naslov hme- spevoigre, ki jo bodo bvedli. Po zamisli Li- »triček ie besedilo na- Meta Rainer, uglasbil lovan Gobec. Pri pri- sodelu'je'o ■ folklorna I Svoboda, oktet. Risto kvinteta Bori«a Ter- in norjana Lesiaka, bel Vokali ter solisti ' Zbor 'n orkester sta fl oče in sin Rizmal. dohode^T s prireditve lenjen nabavi narodnih led prireditvijo pa bo- i razdelili priznanja in e leto^nlim niluspeš- gojiteljem cvetlic T. V. HRASTNIK SPOMLADI PA ZARES S srednjeročnim pro- gramom gospodarskega in družbenega razvoja so si v tej zasavski občini, med dru- gim zastavili nalogo dogradi- ti kulturni dom, novo šolo in kopalni bazen. Prostore za kulturne prireditve že gradi- jo in jih bodo izročili name- nu julija prihodnje leto." Te dni pa je dozorela tudi odlo- čitev o zidavi nove sodobne šole. V njej bo na voljo 16 učilnic, 9 prostorov za kabi- netni pouk in drugi prosto- ri. Z gradnjo bodo začeli 5. aprila prihodnje leto. Sred- stva bodo prispevala podjet- ja in sicer na osnovi poseb- nega samoupravnega dogovo- ra. Računajo, da bodo zbra- li od delovnih kolektivov naj- manj 2 milijona din, za pre- ostale stroške gradnje pa na- meravajo dobiti posojilo od RIZ. V Hrastniku so skoraj prepričani, da bi utegnili no- vo osnovno šolo odpreti je- seni leta 1971. Prav bi bilo, da bi se ta pričakovanja iz- polnila. prve priprave za novoletno praznovanje Občinski odbor DPM je imel že nekaj ra2^ovorov o oblikah in načinu praznova- nja novoletne jelke. Kot ame- raj dosilej, so tudi tokrat za- prosili za denarno pomoč delovne kolektive, s čimer si bodo zagotovili potreben de- nar za skromno obdari- tev vseh predšolsikih otr3k. Seveda bo v dneh pred No- vim letom v Hrastniku vrsta prireditev za najmlajše. (mv) zbori volivcev Prihodnje dni se bodo za- čeli zbori volivcev. Na njih bodo občani med drugim raz- pravljali o aktualnih gospo- darskih vpravšanjih, urejanju Hrastnika in ustanavljanju os- mih novih krajevnih skupno- sti, tako da bo z novim le- tom v tej zasavski občini de lovalo kar enaj'st skupnosti. Občinska skupščina je pri- pravljena za njihovo redno delo zagotoviti več denarja, siaj računajo, da bi podvojili sredstva za te namene. V vod- stvih nowzvoljenih krajevnih skupnosti bodo delovali tudi odbom.%i obeh zborov občin- ske skupščine, kar bo ne- dvomno prispevalo k boljši povezanositi predstavniškega telesa s ?kuft>5činami krajev- nih skupnosti. SMAR.IE DRUŠTVO ZA POiOČ ŽIVINOREJCEM Ker je tudi živinoreja v občini razmeroma slabo raz- vita, možnosti, da bi jo po- spešili, pa so velike, name- ravajo ustanoviti društvo za vzajemno pomoč živinorejcem ki bo imelo tako za proizva- jalce kot za kmetijsko pano- go velik pomen. Sklep, ki ga je o tem sprejela občinska skupščina, preučuje komisij^^ za drtižbeno ekonomski raz- voj; ta bo o svojih ugotovit- van poročal skupščini na eni od prihodnjih sej. DH za ureditev pripravniškega staža v občini ima le malo de- lovnih or.ganizacij ustrez- ne pravilnike o organizaciji in delovnem stažu pripravni- kov, zato je občinska skup- ščina na zadnji seü sprejela sklep, po katerem naj bi kontrolo nad tem, kako ure- sničujejo v podjetjih svoje pravilnike, opravljal svet za delo. Oddelek za gospodar- stvo naj bi od delovnih or- ganizacij zahteval, da mu po- sredujejo podatke o kadrov- ski strukturi svojih delavcev. DH uresničevanje vloge kois/imnistov Voli-vna konferenca ZK J'e v ponedeljek razpravljala o do- sedaafjem delu občinske crsledica prešibke aktivnosti komimistov pri re- ševanju tega vprašanja. Me- nij>d, da bo v prihodnje fkd- svetiti več naporov za spre- membo stonikture, ki naj za- gotovi ugodnejše razmerje sil. KON-IICt POUK OBRAr^BE IN ZAŠČITE Tudi v Slovenskih Konji- cah se bodo pričela predava- nja, tečaji in seminarji o obrambi in zaščiti. Kot pov- sod bo osnovni pouk zajel vse občane od 15. do 65. le- ta starosti. Tako bo osnovni pouk obveznikov, ki so raz- porejeni v enote civilne za- ščite trajal 50 učnih ur na leto, dop>olnilni pa 10 ur. premalo vzgoj- novarstvenih ustanov v šolsikem letu 1968/69 je bilo na področju občine ^Slo- venske Konjice 1.302 predšol- skih otrok in v velikih pri- merih so starši teh najmlaj- ših zaposleni. Glede na to, da je bilo zajetih v vzgojno varstvenih ustanovah le 98 otrok ali 7,5 odstotka od skupnega števila, je problem pomanjkanja vrtcev v Sloven- skih Konjicah zelo prisoten, še huje pa je to, da trenut- no ni sredstev za gradnjo ali ureditev novih vrtcev. V domu TVD Partizana v Šempetru se je preteklo ne- deljo pomerüo 23 pionirjev nižje stopnje v vaj"ah na orod- ju z ekipo Celje — mesto. Rezultati: 1. Celje — mesto (prva vrsta) 133,5 točke, 2. Šempeter (prva vrsta) 132,2 itd. Posamezno: 1. Pavlina 28,3, 2. Muhič — (oba Ce- l!je-mesto) 27,3, 3. Udrih (Šempeter) 27,0 itd. Na mesečnem šahovskem brzotumirju ŠK Žalec je zma- gal Skok pred štormanom in Rancigarjem itd. V počastitev dneva republi- ke je bil v Žalcu šahovski br- zotumir na katerem je sode- lovalo 14 igralcev. Zmagal je Debevc (Žalec) 12, pred Voš- njakom (šemoeter) 10,5, štormanom (Šempeter) in Uresjekom (Velenje) po 10 točk itd. ' Za izradnio nove športne dvorane v Banjaluki je TVD Partiizan iz Braslovč prispe- val 50 din. Na turnirju v namiznem te- nisu v Braslovčah za mladin- ce je zmagal Radi šek pred Rojnikom. Rov.šnikom i+d. T. Tavčar ŽE 20 LET Niswo vmu NOVINARJA Na sestanku, katerega se je udeležilo približno 150 prebivalcev Ponikve pri Žalcu, so me naprosili, da bi nekaj napisal za No- vi tednik. Povedati vam moram, da naš kraj že dvajset let ni videl nobe- nega dopisnika. Potrudili se bomo, da bomo prve- mu, ki bo obiskal naš kraj, postavili doprsni spo- menik! Ob vsakih volitvah obiščeta Veliko Pirešico, Galicijo, Vinsko goro, nas pa vedno izpustite. Če mi boste odgovorili, da imam vsaj malo smi- sla za pisanie, se bom še večkrat oglasil, drugače pa se bom podal v zvest molk, saj je le.to včasih veljalo za zlato. VID PODR2AJ, Osnovna šola Ponikva Veseli smo, da ste najn pisali in istočasno vas va- bimo, da sodelujet« tudi v bodoče, saj je vsak do- pisnik, še posebno iz manjšega kraja za nas do- brodošel. Tudi obiskali vas bomo — verjamete ali ne — ne zaradi spomenika, temveč zato, da se spo- znamo in pogovorimo o načrtih kraja, kjer bo pri- hodnje leto osrednja pro- slava praznika občine Ža- lec. MALA ANKETA OB NEDELJAH ZAPRTO? Za današnjo malZdaj, ko je urejeno plačilo nedeljskih dežurstev, je v na- šem kolektivu tudi man; ne- godovanja zaradi nedeljskega dela. Za večji zaslužek se pač vsak rad nekolilco bolj potru- di. Toda prepričana sem, da bi večina žensk v našem po- klicu, če bi imela na voljo prosto nedeljo ali večji zaslu- žek, izbrala nedeljo. Se ved- no je to namreč edini dan v tednu, ko je zbrana vsa dru žina. Potrošniki s spremem- bo delovnega časa ne bi bili prikrajšani, saj tudi zda; mnogi kupujejo samo ob so- botah.« Razprava o »problemu« je torej aktualna. Prav bi bilo, če bi vanjo vključili tudi potrošnike. In verjetno je to eno tistih vprašanj, kjer bi lahko imeli pomembno be- sedo propadli sveti potrošnikov, ki smo jih v krajevnih skupnostih nekoč sicer ustanovili, pa tudi razpustili. Foto: T. V. Tekst: I. B. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARSE - TEMA Nikoli ni tako težko razpo- rediti otrokovega pros'jsga časa, kot tedaj, ko je zunaj sneg. Razloga sta v glavnem dva — sneg in učenje. Šol- sko polletje se nagiba h kon- cu in od ocen, ki jih oodo zaslužili te dni, ;e še kako odvisen polletni otrokov uspeh. Zato se starši kaj ra- di izgubljamo v dveh skraj- nositih: ali v »razumevanju« otrokovega zimskega veselja popuščamo v njegovih neneh- nih prošnjah in mu dovolju- jemo, da se vse popoldne do trde teme podi po okoliških hribčkih, ali pa ga zapremo h knjigi in obsodimo, da opazuje zimo samo skozi okno. Kot verj'etno pričakujete, bomo res zapisali, da je pra- vilna samo vmesna pot. Otro- ku, ki ima v šoli težave, se bo učenje še bolj priskutilo, če na sneženem možu, ki ga gleda skozi okno, ne bo niti ene njegove kepe. Poleg tega pa se bo v topli sobi, kjer je vzdiišje zaradi njegovih knjig in danih obljub tako moreče, hitro utrudil in se poglavja, ki bi ga sicer osvo- jil v eni uri, ne bo in ne bo mogel naučiti. Za prosti čas velj'a vse, kar smo povedali v tej rubriki pred velikimi počitnicami, za väe leto. Takrat smo dejali, da ni prav, če otrok ^e dni kaznovan presedi doma in se uči zato, da bi se starši lah- ko postavljali z njegovim spričevalom — kajti, bodimo o<^riti — tudi to je eden iz- med razlogov, zaradi katere- ga želimo odlično ali vsaj prav dobro spričevalo.- Raz- vedrilo pa je potirebno otro- ku tudi zaradi zdravja. Kot poleti priporočamo plavanje zaradi utrjevanja in pra- vilnega razvoja telesa, ta- ko je pozimi smučanje, drsanje in sankanje tudi odlično utrjevanje. Otro- ci, ki so veliko na snegu — če so s&veda primerno obuti in oblečeni — so veliko trdnejšega zdravja kot tisti, ki večino zime preživijo v topli sobi. To se kaže že pri dojenčkih, saj zdravniki pri- poročajo zimske sprehode tu- di tistim, katerih starost me- rimo šele v tednih. Med nami pa so seveda tu- di drugačni starši. Taki, ki se tudi sami ukvarjajV) z zim- skim športom, ga navadno tudi otiroku privoščijo. Prav je, če družina lahko preživi nedeljo na belih poljanah, toda kot to velja za starše, naj tudi za otroke — ludi svoje obveznosti je treba iz- polniti. če bo otrok navajen na red, mu to ne bo težko. Staršem pa tudi ne bo treba vsak dan znova dopovedo- vati, da je šola otrokova naj- pomembnejša obveznost. S tem seveda ne mislimo reči, da mora otrok, ko se vrne iz šole, nalogo napisati takoj. Nasprotno — pol ure počitka po kosilu in poštena ura ve- selja na snegu bosta oripo- mogli, da bo kasneje nalogo napisal zbran in spočit. Soloh je bolje, da mu ne zagrozite: »Šele ko boš opravil vse, kar moraš, za šolo, boš lahko šel na dvorišče.« V tem pri- meru bo tisto »vse« sigurno zelo površno in na hitro na- rejeno. Z doraščajočimi otroki, ki več ali manj že sa- mo delijo svOj čas, bi se bilo o delu tudi potrebno posebej pogovoriti. Ni prav, če so v tem povsem prepuščeni s-^mi sebi. Tudi kasneje v življenju si svojega delovnega dne ne bodo mogli planirati, kot bi želeli. December je na sploh vesel in zato tudi težak mesec. Praznično vzdušje se je zara- di zgodaj zapadlega snega" še povečalo in otroka motijo tu- di misli na dedka Mraza, po- čitaice, darUa, obiske in po- dobno. In ker Je na nesrejo, kot smo že omenili, to tudi mesec trdega šolskega dela, ne bo lahek ne za starše m ne za otroke. Prava mera ljubezni in §krbi, ter obvi nosti in razvedrila, pa Ulj reši družino pred slabo vol ki ji grozi zaradi slaba spričevala, bolezni, finanžj ■ in še številnih drugih SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEM NEKAJ DROBNIH ZA VSAKDANJO RAB( Za danes smo vam pripravili nekaj drobnih nasve- tov, ici bi jih lahko uvrstili pod skupno oznako za vsakogar nekaj. Čeprav marsikomu verjetno ne bomo odkrili Amerike, bomo dosegli namen, če mu bomo morda v danem trenutku pomagali iz zadrege. AKUMULATOR POZIMI če pozimi z avtomobilom ne vozimo, moramo akumu- lator vsakih 20—30 dni rege- nirirati, tako da ga dopolnil- no polnimo. Akumulatorja v mrazu ne smemo pokrivati, ga zavijati v krpe ali papir, pač pa je najbolje, da ga zvečer vzamemo iz avtomobi- la in ga postavimo v topel prostor v stanovanju. Aku- mulator se hitreje prazni pod O stopinj' kot sicer in ima na primer pri —10 stopinjah le še petino kapacitete, če smo ga izčrpali, je dovolj, da ga segrejemo do 20 stopinj — grejemo ga na ne prevroči lončeni peči ali v vodni ko- peli, toliko vroči, kot jo pre- nese roka, pri čemer pa voda seveda ne sme priti v celice. Gretje na štedilniku, železni peči ali celo električnem ku- halniku ni priporočljiva. Izpraznjen akumulator ni- ma dovolj moči in ob zelo nizki temperaturi celo zmrz- ne. Zato ga moramo pravo- časno temelj'ito pregledati in očistiti s krpo; očistimo z obeh polov morebitni oksid in nesnago, da se pola sve- tita. Prav tako očistimo pri- ključke na kablih, če bakre- na žica ni apajkana na pri- ključek, jo odvijemo in jo smirkovim papirjem očistimo ter ponovno priključimo. ČE ZMRZNE VODA V CEVEH v hudi zimi skušamo ohra- niti tempera.turo v vseh pro- storih vsaj za nekaj stopinj nad ničlo. Deli vodovodne napeljave tam, kjer tempera- tura pade pod ničlo, morajo biti opremljeni z ločilnimi ventili in iztočnimi pipami, da jih pred nastopom mraza izpraznimo, če pa je voda zmrznila, jo skušamo odta- jati. V ceveh, ki so pod zi- dom, ugotovim.o s potrkava- njem s kladivom, do kam se- ga led. Cev odtajamo tako, da jo oblagamo z vročimi kr- pami ali še bolje z vrečicami vročega peäka ali soli. Posku- simo lahko tudi s tanko cev- ko, ki jo vtaknemo v odprto pipo, potem pa z lijakom vlivamo vanjo vročo vodo. če vse to ne pomaga, pokli- čemo strokovnjaka. V prime- ru, da s posebno električno napravo ne bo mogel odtajati ledu, preostane, da razkop- Ijemo zid nad zmrznjeno cev- jo in jo odtajamo s klepar- -skim gorilnikom, škoda bo še vedno precej manjša, kot če bi dopustili, da poči cev. LONČENE PEČI Slabo vzdrževane lončene peči (teh še vsepovsod ni iz- podrinila centralna kurjava) lahko povzročijo v stanovanju veliko škode, lahko pa so tu- di nevarne. Da bi normalno delovale, je treba najprej preveriti vlek. Preskusimo ga tako, da vratca nezakurjene p>eči odpremo za tri, štiri centimetre in pred špranjo primaknemo gorečo svečo, če se plamen ne odkloni pro- ti vratom, peč ne vleče; če se odkloni, je vlek normalen; če pa plamen ugasne, je vlek premočen. Pri slabem vleku gorivo ne dobiva dovolj zraka in zato ne zgoreva iwpolno- ma. Obstoji nevarnost, da se razvije smrtno nevarni oglji- kov mono'ksid. če je vlek premočen, odnaša v dimnik preveč toplote. Preslab vlek lahko povzročajo špranje med pečnicami — te lahko ugotovimo s prižgano svečo oziroma odklonom plamena. Lahka jih sicer zamažemo s pečarsko ilovico, vendar je za večjo varnost najbolje, da pregled in popravilo peči za- upamo pe^rju. NEGA ALUMINIJA- STE POSODE Pomivamo jo v topli vodi z dodatkom terila. Ko odstra- nimo grobo umazanijo, jo zdrgnemo od znotraj in od zunaj s krpo ali ščetko ter čistilnim praškom (VIM, DIK, itd.) Zelo lepo očistimo aluminij s kromovim pra- škom ali aluminijevim oksi- dom, ki ga nanašamo z vlaž- no in namiljeno krpo. Zane- marjeno posodo očistimo ta- ko, da jo drgnemo z jekleno volno ves čas v isto smer; pomagamo si lahko tudi s si- dolom in drugimi sredstvi. Posoda, ki je pri kuhi potem- nela, bo dobila sijaj, če bo- mo v njej kuhali kislo zelje, paradižnik, jabolka in podob- no. Posodo izpiramo v vodi, ki naj ima vsaj 50 stopinj. ČIŠČENJE MADEŽEV .'Vpno: iz belega blaga ga speremo s čisto vodo, iz bar- vastega z razredčeno citrono- vo kislino ali limonovim so- kom. .^nilinska črnila: iz belega blaga z vinsko kislino, iz bar- vastega previdno z razredče- no vinsko kislino. Oljnate barve in firnež: iz belega blaga jih spravimo s terpentinom ali špiritom, iz ba^rvastega blaga in volne z bencinom ali tetrakloroviJ ogljiokom, zatem z milnid Beljakovine (mlečne, jaj ne jedi, gnoj, kri): dokler i madeži sveži, jih čistimo J mo z mlačno vodo, zastarel madeže pa z razredčenim s^ miakovcem. Navadno črnilo,- iz belej bombažnega blaga ga spr« mo z vročo oksalno kislin nato s hladno 50 odstotJ solno kislino; iz trpežn€< barvastega blaga s citronon kislino, iz nebarvane volne razredčeno solno kislino, barvane volne z vročo oksJ no ali oitronovo kislino; iz 1 noleja — najprej namočin madež z bencinom, potem i očistimo z mešanico glicei na, špirita in vinske kislin slednjič izperemo s čisto v do. Iz preprog: najprej o močimo s kuhanim mlekor nato izperemo z razredčeni Salmiak ovcem. Kemično črnilo (svinčniki madeže čistirmo s špiritom. .lagodc: madeže, čistimo raztopino, boraksa. Jajca: sveže madeže s top« vodo, zastarele z razredi nim salmiakovcem. HOROSKOP 21 marec 20 april V ljubezni boste doživeli lepo spremembo, v službi oprav- ljali dolgočasno ^ delo. Na- črt bo spodletel. 21 april 20 nnai Naložili si boste težko bre- me, ki ga ne boste« zmogli. Nekdo vam bo pomagal — za primerno plačilo. 21 ma) 21 junii Imeli boste priložnost, . da si denarno opomorete. V družini bodo manjše teia- ve, ki jih z lahkoto rešite. 22 junij 22 iuiii Zdravstveno počutje se vam bo izboljšalo, pretiravanje pa odložite za kasnejši čas. Nenadejan obisk. 23 julij 23 avgust Zelja, da bi potovali, se vam bo izipoliyla. Slišali bo- ste prijetno novico in slavili pomembno zmago. 24. avgust 23 sept Največ skrbi bo v službi, premagali pa jih boste z mnogo energije. Bodite pre- vidni zl^ti pred prijate- ljem. 24. sept 23 okt Nekdo vas bo hotel vznemi- riti z nepomembno zadevo. Imeli boste nekaj večjih iz- datkov, ki se poplačajo. 24. okt. 22 nov Morali boste popustiti, kar vam bo vrnilo naklonjenost okolja. Ob koncu tedna boste v središču pozornosti. 23 nov 21 dec z malo truda se vam obeta velik uspeh. Morali boste za nekaj časa odložiti načrte. Možnost potovanja. 22. dec. 20 lan Majhno razočaranje bo hitro spuhtelo. Delo vam ne bo pu- stilo do sape. Obeta se dolgo pričakovana sprememba. 21 jan 18 febr v poklicnem življenju boste sklenili važno poznanstvo. Ne pretiravajte z izdatki in pazi te na svoje zidravje. 19. tebr 20 marec Izgladili boste nesporazum, fci vas je veljal precej živcev. Ob koncu tedna poravnate star račun. PIIISPEVKI NA$IH BMICEV zagovarjanju kačjega pika Jui-kloštra so se pred jmi leti vračali otroci iz Ob cesti, ki vodi iz loštra proti Poljani teče Ic Lahovgraben. V tem čku je bilo vsako let» üa; malega rib. šolatrji fsak dan te ribe opazo- in nekoč si je eden iz- Sl, da bi šli ribe lovit, [da, eden da korajžo dru- H, pa hajd en za drugim Ddo! pkovškov starejši sin je (1, kako Je lepa postrv pila p>od ploščad. Segel Je kamen, toda groza! pri- »1 je modrasa, ki se mu že ovil okrog roke in ga tudi pißil. Na vpitje prestrašenih otrok so prihiteli Ij'udje. Iz trgovine se je na vso srečo vračal neki mož, ki se je šele pred leti bil priselil v tisti Uraj iz Tolmina. Videl je, kaj se je šoJarju zgodilo in hi- tro šel v najbližjo hišo po košček kruha in začel nanj zagovarjati. Fantič je moral potem nekaj drobtin te- ga kruha pojesti (pozneje je pravil, da je bil kot pesek) in pomagalo je. Po končani šoli je postal v C^lju pek in kadarkoli je pekel ajdov kruh, se je spominjal svojega nesrečnega ribolova. TRGOVSKO PODJETJE CELJE SERVISI Na Ipavčevi 21: — Renault — Zastava -- Alfa Romeo — škoda — NSU PRETIŠ V Medlogu 16 za tovorna vozila — TAM — FAP — IMV Vsa avtoličar- $ka in klepar» ska dela v Me- cllogu 16 ea tovorna ve- dla; v Ipavče- vi 21 pa za osebna vozila — Vem in prav to je tisto, kar ti hočem po- vedati. Tabuji so nas omrežili, mi sploh ne mi- slimo več s svojimi možgani. To ni človeško! Fizično trpim v takih sponah. V človeku bi vedno moralo biti duha in želja po napredku, a mi tega nimamo ... In veš zakaj? — Saj imaš vendar vse možnosti za znanstve- no delo! Ali to ne zadošča? — Ne. Ker ne smem delati in raziskovati tistega, kar si želim in v čemer vidim bodoč- nost. Ni mogoče, da je človeški rod živel vedno tako. Dobro veš, da naša zgodovina začenja s katastrofo. Toda, kaj je bilo prej? Ni vse prav- ljica, kar si o tem slišala. Mi pravzaprav živimo tako, kot so hoteli naši predniki. Mračni in pri- zadeti od posledic Katastrofe, so pretrgali nit, bi druži vse človeštvo, tudi tisto iz naše pred- egodovine, in začeli šteti svoj čas. Izdelali so svoje zakone, svoja pravila in utrli pot novemu mišljenju. Mi živimo njihovo življenje, življenje ljudi, ki jih je bilo strah. Odtod vsi ti naši ta- buji! Toda prišel je čas, ko bo treba miijliti dru- gače. Kora, niis9im. da imam rešitev! — Verjamem vate Oen! Vedno sem ti zau- pala. Oen se je nasmehnil. — Težko bo, Kora, morda tudi ne bom uspel, toda začeti je treba! Nekdo mora! SEJA II. VRHOVNEGA SVETA Energetik je s sporočilom v roki stopal po znanih hodnikih proti Centralni dvorani. Bila je v zgornjem nivoju, kjer ni bilo stanovanj, ampak so bile sprehajalne steze, speljane ob čudovito izklesanih skladih, ki so jih spretne roke umet- nikov oblikovale v pravcato galerijo Skulptur in reliefov. Nekoč je tam zgoraj bil park name- n.ien razvedrilu in oddihu, vendar je že davno opustel, kajti ljudje se za brezskrbne sprehode niso več menili. Napotil se je po stezi, ki se je v blagi spirali dvigala navzgor. Bila je glavna magistrala na- selbine in povezovala je vseh sedem nadstropij. V vsakem se je razširila in razcepila v manjše, radialne stranske poti, ki so vodile k stanovanj- skim votlinam in delovnim prostorom. Stopal je sproščeno, kajti vse njegovo telo je delovalo kot radar, občutljiv na vsak predmet v bližini. Sle- herna čutnica v koži se je takoj vzburila, če se je pribhžal steni hodnika. Čutil je pot, kot da bi jo imel v rokah. Na vrhu je zavil po hodniku, ki je vodil skozi Kristalno dvorano, v kateri so nekoč baje rastle rastline, osvetljene z ultravioletnimi žarki, in so jih radovedni sprehajalci hodili občudovat skozi temno zaščitno steklo. Toda tudi to je že davno minilo. Edini dokazi življenja iz časov preti Katastrofo so izginili ob prvih redukcijah svetlobe. Obstal je pred vhodom v Centralno dvorano, kjer se je iz roda v rod kovala usoda Geodov. Termocelice so zaznale njegovo prisotnost in vrata so lahno zdrsela v stran. Ogromen prostor, v katerega je vstopil, je nanj vedno znova na- pravil močan vtis.. Dvorana je imela obliko še- sterokotne prizme, ki se je kupolasto dvigala nekam daleč navzgor v nedosegljive in nezaznav- ne višine. Preden ga je zdramil predsednikov glas, se je energetik nehote ozrl navzgor, kot da bi od tam pričakoval rešitev. — Sedi na svoj prostor, Oen, čakamo te že dalj časa. — Predsednikov glas je zvenel votlo v ogromnem prostoru. — Oprostite zamudi, sicer pa tako veste, kaj sem počel. Predsednik Thor je izključil tajni avdiofon, s katerim je spremljal Oena na vsej poti po hodnikih. — Svet bo proučil tvoje poročilo, o rezultatu bomo glasovali ob koncu posveta. — Nato se je obrnil k ostalim: — Prosim vse člane, da vestno in po svojem strokovnem znanju pomagajo s predlogi in de- janji, kajti seja je zelo pomembna. Energetik je izročil predsedniku kartico s šif- riranim poročilom in nato sedel. — Rezultat raziskave je negativen — se je končno oglasil predsednik s tresočim glasom — prosim energetika za podrobno pojasnilo, pred- vsem pa bi bilo prav, da bi nam povedal ali je sploh možnost za rešitev iz tega položaja. Oen je skušal zaznati svoje kolege, ki so se- deli poleg nje.ga. Iztegnil je roko, toda razen njihovih obrisov ni čutil ničesar. Predsednik je otipal kartico in jo položil pred matematika Ske- ena. Zdravnica Magg se je naslonila naprej in zakrila obraz z rokami. Edino Tysson, biolog, ki je vodil laboratorije za sintezo hrane, je ostal miren in le njegovo neenakomerno dihanje je kazalo, da je globoko vznemirjen. Tišino je prekinil Skecnov histeričen smeh. Donel je v praznem prostoru in se odbijal od tisočerih kamnov. — Vedel sem, ves čas sem vedel, da bomo po.ginili. že davno sem izračunal, kdaj bo naš konec, saj to je popolnoma jasno, le o tem se še lahko pogovarjamo kakšen bo. Boste izbrali hitro smrt ali pa morda počasno agonijo ob pomanjkanju kisika? Ha .. . Nihče ne ubeži smrti! Lahko najprej usmrtimo otroke, nato žene — potem pa po vrsti in po rangu vse ostale, do- kler ne bomo ostali samo mi. Mi... cenjeni mo- žgani ljudstva, ljudstva brez perspektive. Podpredsednik Rhoen je planil pokonci. — To bi bila rešitev! Morda si podaljšamo življenje dokler ne odkrijemo kaj novega. Izhod mora biti! Pomislite, za nas, samo—«a nas bi zraka še bilo ... — ... za nekaj desetim tempov, spoštovani podpredsednik, samo za kratek čas bi si podalj- šali življenje... in, če smem pripomniti to so prekleto zoperne besede, ki smo jih slišali. Tega ne bi pričakoval od vas. Energetik se je komaj obvladal. Taka zoprna misel. Le kako je mogel... — Poslušajte — je povzel Thor. — ženo in otroke imam in ne dovolim, da bi kdorkoli kro- jil njihovo usodo. Ali se bomo začeli gristi med seboj in hlastati za zrakom, še preden je zmanj- kal? Kot predsednik prepovedujem tak razgovor. Toliko življenja nam verjetno še ostane, da se bomo o smrti lahko pogovarjali kdaj drugič. Sicer pa prosim energetika za poročilo. (Se nadaljuje) PRODAJA VOZIL: Renault - Litostroj, Alfa Romeo, NSU PRETIŠ, Škoda. IMV in TAM Preüsedrlik Nixan je obda- ril guvernerje vseh petdese- tih ameriških zveznih držav s koščki Lune, ki so jih pri- nesli astronavti na Zemljo. Dejal je, da je s tem uresni- čil sanje politikov. Oni so sa- mo obljubljali Luno, on pa . . . Atenska vojaška vlada, ki jc pravkar nadela nagob- čnik sredstvom za javno ob- veščanje z novim zakonom o tisku, je dala uničiti vseh 70.000 plošč skladatelja Miki-" sa Teodorakisa, ki živi v kon- finaciji v oddaljeni vasi. Da ne bi ta ukrep ostal polovi- čarski. so Teodorakisa spet vtaknili v zapor.. . Neki kri- tik je ob primeru Solženicin zapisal, da so ruski voditelji in njihovi birokrati zmeraj imeli »tenek posluh« za naj- boljša dela v ruski oziroma sovjetski literaturi. Preganja- li so njihove tvorce ... Poro-' čajo, da so Dubčka namera- vali poslati kot veleposlanika ČSSR v Turčijo. Toda stalini- sti s tem niso zadovoljni: Dubčka bi radi videli na za- tožni klopi, ne v Istanbulu. Dubček pa je baje dejal, da je po poliču ključavničar in naj mu dajo ustrezno zapo- slitev . .. Predhodni pogovori o omejitvi strateškega oboro- ževanja med ZDA in ZSSR v Helsinkih očitno potekajo u- godno, ker je tako malo sli- šati o tem. kaj se pogovarja- jo, če pogovori ne bi poteka- li ugodno, menijo politični o- pazovalci, bi fe verjetno Ru- si in Američani že zmerjali m »kovali propagando« ... Predsednik rasistične rode- zijske vlade lan Smith je o- gorčeno zavrnil trditve, da nova rodezijska ustava razlo- čuje med državljani prvega in drugega reda. »Vsi rodezijskt državljani so enaki,« je de- jal. Mislil pa si je, da so bel- ci bolj enaki kakor črnci... Argentinski predsednik Onga- nia je posvetil deželo devici Mariji, Večina argentinskih škofov se te slovesnosti ni u- deležila Eden izmed škofov je dejal, da bi bilo bolje, če bi se Ongania posvetil social- nemu in gospodarskemu na- predku Argentine . .. PRED ZANIMIVO REŠITVIJO Stanovan;sko reformo speljimo do kraja! Ali naj bi prihodnje leto stanarine zamrznili? S tem bi koristili predvsem občanom z višjimi osebnimi dohodki, zato bi verjetno bilo pravič- neje, da uresničimo že znana načela o stano- vanjski reformi v razpravi o okvirih eko- nomske politike v prihod- njem letu so v republiška skupščini sprožili tudi vpra- šanje, kako bo s stanarinami v prihodnjem letu. V javno- sti se namreč precej razpra- vlja o tako imenovani zamrz- nitvi stanarin, kar naj bi po- menilo, da prihodnje leto ne bi do kraja izvedli stanovanj- ske reforme. Po njej bi mo- rale stanarine prihodnje leto zadnjič tako povečati, da bi se približale ekonomskim. Glede tega pa so mnenja za zdaj še močno različna. Nekateri se zavzemajo za za- mrznitev, se pravi za to, da jih ne bi povečali. To pravi- jo, bi prizadelo zlasti tiste z nižjimi osebnimi dohodki, ki si svojega stanovanja niso mogli kupiti in žive v stano- vanjih, ki so družbena last. Vsaka sprememba stanarine bi potemtakem prizadela predvsem te sloje delovnih ljudi. Drugi pa pravijo, da stvar vendarle ni taka in da bi za- mrznitev stanarin koristila premožnejšim, torej tistim z višjimi osebnimi dohodki. Po njihovih ocenah so prav ti sloji dobili družbena stano- vanja, vtem ko si mora sta- novanje zdaj v glavnem vsak kupiti. To pa so predvsem mladi, ki so si ustvarili dru- žine zadnja leta in ne pride- jo do stanovanja drugače kot s sorazmerno visoko udelež- bo ali pa si ga morajo sa- mi zgraditi. Tisti, ki pa sta- novanja že imajo, ne bi pla- čevali višjih stanarin. Vsekakor kaže o tem dob- ro premisliti. Položaj je nam- reč res tak, da zdaj do sta- novanja ne prideš drugače kot z visoko soudeležbo, če ga ne plačaš v celoti. Zamr- znitev stanarin bi torej ko- ristila predvsem tistim, ki stanovanja že imajo. Kaj pa s tistimi ki ga nimajo? Tesno s tem je namreč po- vezano vprašanje, ali naj bi tudi v prihodnjem letu pla- čevali po 4 odstotke stanova- njskega prispevka, ali pa bi s tem prenehali. Sredstva, ki so se doslej nabirala iz teh prispevkov, so služila za sub- vencioniranje stanarin in za nove gradnje, če bi ta pri- spevek ukinili, bi se grad- nja ustavila, kar pa bi pov- zročilo hude posledice in bi tisti, ki stanovanj nimajo, ostali brez perspektive, da bi do njega prišli v določenem času. Precej močne pa so za- hteve, naj bi iz tega prispev- ka stanarin več ne subvencio- nirali in naj bi torej vsak plačal polno stanarino. Potemtakem bi kazalo pri- hodnje ieto stanovanjsko re- formo izpeljati do kraja in stanarine približati ekonom- skim. Zadržati je treba tudi stanovanjski prispevek, toda že v prihodnjem letu spre- jeti odločitve, kako bo na- slednja leta. Izvršni svet že pripravlja temeljna izhod šča za politiko stjmovanjskega gospodarstva po letu 1970. Gradivo bo pripravljeno čez približno dva meseca in bo o njem razpravljala republiš- ka skupščina. Izvršni svet pa še ni sprejel stališča glede povečanja stanarin v prihod- njem letu. Po dosedanjih razpravah sodeč se tehtnica nagiba na stran tistih, ki zagovarja • povečanje stanarin, ker me- nijo, da bi zamrznitev koristi- la predvsem tistim z višjimi prejemki Ti imajo namreč velika stanovanja in bi ne bilo prav, če bi jim družba subvencionirala stanarine. V. J. I TELEGRAMI ATENE — Predstavnik grškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je dokument, ki ga je objavil londonski »Observer«, češ da je premier Papadopulos pripravljal držami udar v Italiji, ponarejen. NAIROBI — Kenijski volilci so na volitvah jasno pokazali, da ni- so posebno zadovoljni s sedanji- mi ljudmi v dežeii. .iaupanje vo- lilcev je zgubilo pet dosedanjih ministrov in nad dve tretjini po- slancev. PARIZ — Tuje časopisne agenci- je poročajo, da so v nacionalnem institutu za zdravstvo v Bethesdi v ZDA prvič Izolirali virus, ki po- vzroča sarkom, vrsto raka. Mož- nosti za uspešneje zdravljenje ra- ka so se s tem moftno povečale. NEW YORK — Skupina ameri- ških advokatov je zahtevala od predsednika Nixona, naj sestavi ci- vilno komisijo, ki bo preiskala ameriške zločine v Vietnamu. DUNAJ — V avstrijskem glav- nem mestu so ugodno sprejeli no- vico, da je Italijanski parlament sklenil sprejeti več ukrepov, ki naj bi ublažili napetost v Južnem Tirolu. POD HELIKOPTEILIEM — Južnovietnamsko oporišče »posebniti sil« v Bu Prangu v bližini kamboške meje je že nekaj časa izpostavljeno topniškemu in raketnemu obstreljevanju osvobodilnih sil. Na sliki: trije ameriški vojaki so se stisnili pod helikopter, da* bi se obvarovali raket, ki švigajo iz džungle. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled še pred nekaj meseci bi si malokdo upal napovedati, da bo Francija naposled po- pustila in načelno privolila v začetek pogajanj za sprejem Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost (EGS) oziroma skupni trg. To se je zgodilo prejšnji teden v Ha- agu na sestanku šefov držav in predsednikov vlad šestih članic EGS — Francije, ZR Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Toda ne pr- vega dne sestanka v pone- deljek. »Prelomilo« se je šele naslednjega dne, v torek. Francoski predsednik Pom- pidou je v ponedeljek govoril zelo previdno, ker še ni ve- del, kako se bo položaj zasu- kal. Razočaral je vseh pet drugih članic EGS, ki so več ali manj vztrajno zahtevale, naj že Francija naposled pri- voli v pogajanja z Veliko Britanijo. Zahodnonemški kancler Willy Brandt je v ponedeljek svareče izjavil, da zahodnonemška javnost pri- čakuje od njega, da se bo vrnil s konkretnimi rezultati. Skratka, da pričakuje fran- cosko privolitev. Naslednjega dne je prišel »zgodovinski« trenutek dva- najst let po ustanovitvi EGS in šest let po prizadevanjih, da bi Britanija postala člani, ca »šesterice«. Predsednik Pompidou je načelno privolil v začttek po- gajanj. Uradno sporočilo si- cer ne omenja nobenega da- tuma — in to je nekoliko ra- zočaralo Britance in tudi Ni- zozemce, ki se najbolj pote- gujejo za sprejem Britanije — toda iz ustnih izjav udele- žencev je razvidno, da se bodo dolga in naporna po- gajanja vendarle začela sre- di prihodnjega leta. Francoski predsednik je se- veda zahteval ceno za svojo privolitev. Njegovi kolegi so mu obljubili, da bodo do konca leta uredili vprašanje plačanja subvencij za kme- tijstvo, od katerih ima največ koristi Francija. Največji ka- men spotike v EGS je prav lonetijska politika in njen ustrezni finančni sistem, od katerega prejema drago fran- cosko kmetijstvo na stotine milijonov dolarjev pomoči na leto. Navzlic številnim težavam, ki so jili imeli vsaj Francozi še do nedavnega za nepremo- stljive, je bilo prejšnji teden slišati v zahodnoevropskem taboru vzdih olajšanja. Med največje težave vsekakor sod uskladitev cen kmetijskil pridelkov, ko bo Britaniji postala članica, saj je znano da so ti pridelki v Britanij znatno cenejši od kmetijskih proizvodov v Franciji. Pom pidou je tudi opozoril na to, da bo morala EGS uskladiti svojo denarno poltiko, sicer jo bodo še naprej pretresal« krize, kakršna je bila ob re valvaciji marke. Z vstopom Britanije in še nekaj drugih manjših držav t EGS bi zahodnoevropska skupnost štela 260 milijonof ljudi in bi lahko s gospoda: sko močjo tekmovala s Sot .jetsko zvezo in ZDA. Zato ji razumljivo, da sta tako Ma skva kakor Washington razuj mela daljnosežni pomen ha< aškega sestanka na vrhu. i Takoj za konferenco v Ha- agu je bil v Bruslju v četr. tek in petek sestanek zuna. njih in obrambnih ministrov 15 članic severnoatlantskega pakta — NATO. (Samo ne- kaj dni prej je bil v Moskvi vrhunski sestanek voditeljef članic varšavske pogodbe, ni katerem so določili politiko glede sklicanja konference o evropski varnosti in bonskega »odpiranja na Vzhod«.) »Natovci« so načelno pri- volili v sklicanje evropske konference, toda postavili so štvilne " pogoje za udeležbo. Zahtevali so nadzorstvo nad razorožitvijo in obojestran- sko uravnoteženo zmanjšanje vojaških sil v Evropi, okre- pitev varnosti v Berlinu iö okrog njega, zboljšanje od- nosov med obema Nemčij»' ma, napredek ne samo v so- delovanju med blokoma, anJ« pak tudi »svobodnejše pri- hajanje ljudi, idej in infor- macij«, a tudi to, da se mo- rajo konference udeležiti tu« di ZDA in Kanada. Skratka v Bruslju so bili zelo previdni. To previdnosi je še podčrtal ameriški zu- nanji minister William, ki je predvsem govoril o težavah na poti do evropske konfe« renče. Žoga je bila zdaj »vr- žena« na vzhodno stran. Kmalu lahko pričakujemo» da bo priletela nazaj na za- hodno. Vsekakor bo še ne.Uaj krati priletela sem in tja, pre- den se bo začela konferenca o evropski varnosti. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ STANE KAVČIČ O KMETIJ- SKI POLITKI — Prejšnji četrtek je bilo v republiški skupščini dru- go zasedanje delegatov občin, na katerem so podprli predlog resolu- cije o okvirih ekonomske politike v Sloveniji v prihodnjem letu. V razpravi je delegat iz Trebnjega predlagal, naj bi v resoluciji pred- videli, da bi v prihodnjem letu pre- učili možnosti za vključitev zaseb- nih kmetov v invalidsko-pokojnin- sko zavarovanje. Resolucijo naj bi tudi dopolnili v tem smislu, da je treba v gospodarskem sistemu po- staviti kmetijsko proizvodnjo v boljši položaj. Predsednik republiškega izvrš- nega sveta Stane Kavčič je v svo- jem odgovoru poudaril tri področ- ja urejanja kmetijske problemati- ke. Prvi del obsega dopolnitev za- kona o gozdovih tako, da bodo imeli lastniki gozdov, na podlagi svojega dela v gozdovih, ne na pod- lagi lastnine, večje pravice in mož- nosti pri urejanju zadev. i'^Iaslednja zadeva je politika cen v živinoreji oziroma režim zajamčenih cen, ker ne smemo več prepuščati cen takš- nim nihanjem kot zdaj. Naslednje vprašanje so krediti, ki naj bi jih dobih za izboljšanje gospodarjenja kmetje, ki pridelujejo za trg. Po- trebne so tudi nove rešitve v za- družni politiki, podobno itot v go- spodarjenju z gozdovi. Pri sedanji nizki produktivnosti kmetje komaj zmagujejo prispevke za zdravstve- no zaščito, ob tem pa se že po- stavlja tudi vprašanje pokojnin- skega zavarovanja. Vsega tega ob sedanji zmogljivosti ni moč urediti na r-ičun samih kmetov, ampak na račun družbe, to pa bi pomenilo dodatno obremenitev gospodarstva. Zato je predvsem treba okrepiti razvoj kmetijstva, prav temu pa naj bi služili prej omenjeni koraki kmetijske politike. ■ SEDANJA OBDAVČITEV NE USTREZA — V razpravi o politiki prispevkov in davkov v letu 1970 so poslanci v republiški skupščini poudarili, da sedanji sitem obdav- čenja v zasebnem kmetijstvu po katastrskem dohodku ne ustreza ter da bi bilo treba preiti na ob- davčenje po dejanskem dohodku. V ta namen pa bi bilo treba ure- diti sposobnejšo davčno službo. ■ PROSLAVA 50-LETNICE UNI- VERZE — V ponedeljek so v Ljub- ljani odkrili spomenika velikima slovenskima matematikoma, Juriju Vegi in Josipu Plemlju, prvemu rektorju univerze. S tem so se za- čele slovesnosti v proslavo 50-letni- ce univerze v Ljubljani. a V BANJALUKI POVRH VSE- GA ŠE GRIPA — Od kakih 17.000 banjaluških družin ima kolikor to- liko primerna stanovanja kakšnih 12.500 družin. Nekaj družin je še vedno pod šotori, čeprav je "prejš- nji teden zapadlo precej snega 'in je pritisnil hud mraz. V četrtek je bil v hudo prizadetem mestu spet potres pete stopnje, pojavila oa se je tudi gripa, za katero je zbo- lelo kakih 1000 ljudi. ■ TISOČ IK)LARJEV NAROD- NEGA DOHODKA — Predsednik zvezne skupščine '\iilentije Popovič je v svojem govoru ob otvoritvi doma tehnikov in inženirjev v Beo- gradu poudaril, da moramo v pri- hodnjih petih letih doseči tisoč do- larjev narodnega dohodka na pre- bivalca. To pa bo možno le, če bo- mo hitreje razvijali znanstveno de- lo in najširše uvajali moderno teh- niko. ■ L. 1970 KAKŠNIH 120.000 NO- VIH DELAVCEV — Prihodnje leto naj bi se industrijska proizvodnja v naši državi povečala za 9 do 10 odstotkov, zaposlenost pa za 3 od- stotke, torej za kakih 120.000 novih delavcev. ■ NEKVALIFICIRAN SO V BEOGRADU NEZ.\ŽELENI — Sa- mo v prvih devetih mesecih letoš- njega leta se je v Beograd priselilo 23.680 ljudi, ki iščejo zaposlitev, to- da med njimi je bilo 70 odstotkov nekvalificiranih. Le-ti povzročajo mestu velike socialne težave. Zato želi glavno mesto v prihodnje pre- prečiti velik dotok nekvalificiranih. V Beogradu se bodo lahko zaposlili samo ljudje z visoko strokovno izo- brazbo, dalje tisti, ki so najmanj tri leta njegovi prebivalci ali taki, ki so bili v mestu že zaposleni v zadnjih dveh letih, a so dobili od- poved. B SODELOVANJE HRVATSKE IN SLOVENIJE — Družbenopoli- tični krogi in strokovnjaki Hrvat- ske in Slovenije začenjajo tesno so- delovati pri pripravi projekta »Se- verni Jr^dran«, ki naj bi pripomogel k turistični ureditvi severnega de- la jadranske obale in njenega za- ledja. BEJRUT — Med arabskimi dr- žavami poteka diplomatska akcija za prenehanje oboroženega spopa- cja med Saudsko Arabijo in Juž- nim Jemenom. Ta spopad traja že od 26. novembra. TEL AVIV — v Tel Aviv Sta prispela dva izraelska državljana, ki so iu sirske oblasti izpustile v zamenjavo za 13 sirskih državlja- nov. Kako naprej v kaiietijstvu »Nihče nima pravice da v imenu SFRJ podpiše ali pri- jna okupacijo ali kapitulacijo države« JSTAVA SFRJ sodobnem svetu ne pred- Ijajo vojaške moči neke ive samo njene oborožene in njihova pripravljenost, (več tudi široke ljudske jžice, odločene, da se bo- I za svojo neodvisnost in j)odo. Kako je to točno, e tudi primer naše revo- ije, ki je dokazala, da lah- oborožene sile celo propa- 0, vendar pri tem ni uni- la vojaška moč ljudstva, dejstvo je jasno izraženo li v našem novem zakonu [larodni obrambi, jazni vojni teoretiki so raz- no definirali vojno kot il-beno-zjgodovinski pojav, udar se zdi, da je najre- lejša tista definicija, po ter i je vojna spopad dveh več vojaških moči in da ftjo v njej odločilno vlogo rje osnovni faktorji: vojna jnika, ljudje, prostor in s. Kaj je vojna tehnika in do gn smo prišli z njo? /OJNA TEHNIKA v zadnjih desetletjih je pri- p do svetovno pomembnih lanstvenih dosežkov Kot ravilo jih večino v^prvi vrsti porabljajo v vojaške name- Napredek atomske fizike, jketne tehnike, elektronike, rtomatike in dnigih znan- (fenih disciplin je omogočil jtrejšo pot k blagostanju iDvestva, vendar, na žalost, reti tudi njegovemu uniče- iju. Atomsko orožje — Od eks- iozije prvih atomskih bomb ' avgustu 1945. leta nad ja- cnskima mestoma Hirošimo n Nagasakijem je preteklo kle četrt stoletja. Te prve Dmbe so imele moč dvaj se- li kiloton (enako kot 20 ti- )č ton klasičnega ekksplozi- j). Že danes omogoča teh- ologija izdelavo bomb ne- nejenih velikosti in moči. ä vrhtmski dosežek v proiz- »dnji imajo izdelavo tako nenovane »čiste« bombe, ki aj ne bi imela radioakti-/ne- a žarčenja in bi omogoö'la emoten manever lastnim če- im. Ameriški znanstvenik Pau- ing, dobitnik Nobelove na- rade za mir, je objavil za limive podatke o količini itomskega orožja na svetu. Z hiranjem podatkov o proiz- rodnji do 1963. leta je ugoto- ril, da so takrat imele ZDA ikoli 16 milijonov »hirošim- feih« bomb, kar je dovolj, la bi lahko dvanajstkrat uni- Sli celotno področje Sov j et- ike zveze, medtem ko bi So- ijetska zveza lahko to vrnila fe osemkrat. Danes so seveda le številke neprimerno večje. Raketna tehnika — Osnov- ne elemente o izdelavi in upo- rabi raket so poznali že stari Kitajci. Znana je legenda o iiekem mandarinu, ki je ho- tel s pomočjo stola in smod- ttika odleteti na sonce. Seve- da je ta mandarin takoj po »žigu končal s svojim vlada- njem, toda kar ni uspelo Bjemu, uspeva danes kozmo- ttavtom. Raketna tehnika je Omogočila iwlet človeka na äruge planete. Ce se takšni raketi doda glava s klasičnim ali atomskih eksplozivom — že imamo orožje za množično Ubijanje. Potrebno je po- ikdariti, da ima to orožje zelo I>recizne naprave za upravlja- nje in iskanje ciljev in ni toč- ke na kopnem, v vodi ali v «raku, ki bi bila zašči^tina pred njim. Vendar pa zgodo- vina kaže na to, da se je mož- no pred vsakim orožjem za- ščititi. V tem primeru so to antirakete, orožje, za kate- •"ega se trdi, da lahko zelo učinkovito paralizira raketne udarce. Vojne ladje so danes oprem- ljene z nuklearnim gorivom, kar jim omogoča skoraj ne- omejene plovbe. Letalstvo je, poleg doseganja nadzvočnih hitrosti, sposobno, da deluje v vseh vremenskih okolišči- nah in razpolaga z najmoder- nejšimi napravami za strelja- nje. Z uporabo radarjev in računskih strojev izrednih hi- trosti in točnosti se je pove- čala preciznost, hitrost in da- ljina streljanja protiavionske artilerije. Za veze uporablja- jo tranzistorske in druge elektronske aparate. Smrto- nosna moč oboroževanja je zrasla do neverjetnih meja. Kljub tako strahotnim sred- stvom uničevanja ne more vojna tehnika sama rešiti vojne, če bi bilo tako, po- t.em bi bilo dovolj primerjati vojno tehniko in zmagal bi tisti, ki bi bil tehnično moč- nejši. Tako ne bi mogla šte- vilčno majhna ljudstva ni- koli svojih vojn za svobodo. Naša narodno osvobodilna borba govori ravno nasprotno — da obstajajo še drugi fak- torji, najvarnejši pa je vse- kakor človek. « že Lenin je, kot genialni natxyvedovalec družbenih pre- mikov, pisal, da bo vojna tehnika toliko napredovala da bo vojna nemogoča. So- dobni do-^odki to potrjuie'0. Ali lahko izračunamo, koM- ko stane voina? Materialni iz- datki za vojno tehniko v mir- nem času so ogromni celo za ekonomski supersili kot sta ZDA in Sovjetska zveza. Medtem ko je, na primer, v rimskih vojnah uničenje ene- ga sovražnikovega vojaka sta- lo 0,75 dolarja, se ie v II svetovni vojni številka dvig- nila na 21.000 dolarjev, v zadnji svetovni vojni pa do- segla celo 75.000 dolarjev! Kolikšni bi bili ti izdatki v novi svetovni vojni, si skorai ne moremo predstavljati. So- dobno letalo — bombnik, kakršne ZDA uoorabliaio pri bombardiranju Severnega Vi- etnama, stane ravno toliko, kakor najmodernejša oprema za šole v 30 mestih, ali 80 km moderne avtoceste. Ne glede na vojaške in oolitične rezul- tate se II. svetovna vojna ekonomsko ni nikomur izpla- čala, niti agresorjem, niti branilcem. Poražena Nemčija je izgubila 60 odstotkov. Ve- lika Britanija 30, Sovjetska zveza pa 40 odstotkov narod- nega bogastva. Ekonomski napredek so doživele le ZDA, predvsem zaradi oddaljenosti od bojišča in relativno majh- nega sodelovanja v vojni. Vsekakor deluje spoznanje o možnosti vsesplošnega uniče- nja kot mobUizator pa proti- vojno razpoloženje tudi pri tistih, ki bi se v to spustili. F^ušilna moč s.ičnim zastraševanjem, s terorjem, kajti napadalec ne bo spoštoval mednat iö nih sporazumov. Vse torej kaže na to, da je vsesplošna vojna pjimembna naloga, častna in odgovorna. Vojna brez orožja — Vklju- čevanje ljudi v vojno se kaže prvenstveno v sestavljanju partizanskih in "teritorijalnih enot. Nedvomno je zelo važ- no sodelovanje izven opera- tivnih enot (okoli 50 odstot- kov prebivalstva) v gospodar- skih dejavnostih in v direKt- nih borbenih funkcijah. Ne oboroženi opravljajo del >ma vojno obveščevalne in izvid- niške službe, s tem, da ibi- rajo podatke o sovražniku in njegovih načrtih. Prehrana vojnih enot, nudenje prebi- vališč, (A>leke in -i-butve, vi,e to sodi v intendiiiit.sko stro- ko. Z nego ranjenct-v in nji- hovo evakuacijo prevzemajo prebivalci del nalog vojne sa- Hitete; pomembna je tudi vlo- ga zaledja pri varnosti, zve- zah, kurirski službi, popravi- lu cest in podobnem. Takšno množično sodelovanje prebi- valstva dopoln.jtije, razširja in krepi moč oboroženih sil. To praktično kaže na to, da ni razlik med oboroženimi in neoboroženi in sovražnik se na takšnem bojišču ne more nikoli počutiti varnem. Pred- nost t^a se vidi tudi v tem, da mora napadalec vse te stvari opravljati sam in se pri tem naslanjati le na svoje oborožene sile. Kapetan Milan Mihajlovič Vsaka beseda v ma lern oglasu stane 0.50 Ndin (za naročnike) in »,60 Ndin (za vse dru ge) Ob posredovanju naslova v upravi lista zaračunamo še clofJat nih l.OO Ndin; za ogla se p<)d šifro pa po 2,00 Ndin N()\' krznen ženski plašč Ti- i ger prodam za 1400 din. j Kličite telefon: Žalec 71-030 interna 03. Danilo Kranjc, Žalec, Ul. Nade Cilenšek 11. ŽENSKI krznen, malo rab- ljen (oselia) plašč prodam I>oceni. Pirš, Celje, Malga- jeva 6, od 16. do 18. ure. HIŠO v Laškem, 10 minut od avtobusne in železniške po- staje prodam jx) ugodni ce- ni. Naslov v gostilni Ter- glav-Cilenšek, Bukobžlak 83. JKDILNI kot prodam ugod- no. Naslov v upravi lista. NEK.^J srednje težkih praši- čev za zakol prodam ali za- menjam 7& nov pralni stroj z garancijo. Naslov v upra- vi lista. TELEVIZOR znamke Diplo- mat EL-Niš, prodam. Jožica Klenovšek, KompwDle 58, štore. DOBRO ohranjeno dnevno so- bo in spalnico prodam. Al- bina Brglez, Celje, Trubar- jeva 40/III, LEVI štedilnik Gorenje, za- menjam za kabinet pieč. Po- nudbe pod »Gorenje«. NUJNO iščem garažo za Ško- do, na Otoku ali bližini. Ponudbe na upravo lista pod »Garaža« ()TR()K.\ sprejmem v var- stvo od 4 do 8 ur dnevno. Naslov v upravi lista. KAMNOSEK Martin Pevec, Šentjur 21^, izdeluje na- grobne spomenike, oken- ske police in strešno dvo- rezno cementno opeko ter vsa v stroko sF>adajoča dela. KLINAR MII.OŠ, ključavni- čarstvo Celje, Vrunčeva 14. tel. 30-51, izdeluje alumini- jaste karnise v raznih bar- vah, okvirje za rolete in vsa v stroko spadajoča dela. DEKLETOM oddam sobo. Sotljar, Kovinarska 10, Ce- lje, od 16.—19. ure. BREZPLAČNO nudim ogre vano stanovanje vajenki ali upokojenki za manjšo po- moč v gospodinjstvu. Na- slov v upravi lista. ZA SLUŽBUJOČEGA mizarja iščemo ogrevano opremlje- no ali neopremljeno sobo- Pismene ponudbe pod — »15. januar«. OBVESTSLO Male oglase sprejema- nn) načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemo- ma sprejemamo naro- čila za male oglase iz oddaljenih krajev, bol- nišnic, zavodov in po- dobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vso- to denarja. N. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OB- JAV TER ČESTITK Ce- lje, Gregorčičeva 5 — pritličje levo; tel. 31-05. Staincvanjsko gospodarstvo Žalec razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ št. 43/65) in sklepa razširjenega delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za odprodajo naslednjih stanovanjskih stavb oz. posamez- nih delov stavb (stanovanj): Stavbišča pod zaporedno številko od L do 10. leže v k. o. Zabukovca, od 20. do 29. leže v k. o. Sv. Pongrac, od 30. do 32. leže v k. o. (Gotovlje in stavbišče pod zaporedno št. 33. leži v k. o. Sv. Neža. POGOJI DRAŽBE: Stanovalci posameznih stanovanj oz. stanovanjskih hiš imajo pri na- kupu posameznega stanovanja — dela stavbe oz. celotne stavbe pred- kupno pravico. Varščina v višini 20 % od izklicne cene mora biti vplačana en dan pred dražbo na žiro račun št. 5075-1720/5-1267 Stanovanjsko gospo- darstvo Žalec. Ustrezno pripadajoče zemljišče se naknadno odmeri. Cena kvadratnega metra zemljišča znaša od 0,20 do 0,40 din. Pismene ponudbe morajo biti vložene do 12. 1. 1970 in naslovljene na SUnovanjsko gospodarstvo Žalec. JAVNA DRAŽBA SE BO VRŠILA DNE 13. JANUAP^A 1970 OB 8. URI V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI V MEGOJNICAH. Stavba oz. del stavbe — stanovanje, bo prodano najboljšemu ponud- niku oz. stanovalcu. Zli citirana kupnina do 2 000 din se odplačuje v roku 3 let z 5 "/'o obrestmi. Zlicitirana kupnina nad 2,000 din pa se odplačuje v roku 5 let z 5 % obrestmi. V roku 15 dni po izidu dražbe se sklene kupna pogodba. . Podrobnejše informacije ob uradnih dnevih (ponedeljek, sreda, petek) od 9. do 14. ure v tajništvu Stanovanjskega gospodarstva Žalec. ÜAN: poročila ob 5.00, ■7.ÜO, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 18 00, 19.30 in ob 22.00. Pisan leni spored od 4.30 do 8.00. pBTKK, 12. 1>EC;K.MBK.\: — Opema matineja. 9.35 Z an- ,lom Atija Sossa. 10.15 Pri vas 11.00 Poročila — Turistični tKi za tuje goste. 12.30 Kme- j nasvet — inž. Slavko Gliha: e treba menjati zemljiški ma. um. 12.40 Koncert zbora iz na Koroškem. 13.30 Pripo- |o vam ... 14.35 Naši poslu- čestitajo in pozdravljajo. I Napotki za turiste. 16.00 [ dan za vas. 17.15 Koncert po a poslušalcev. 18.15 Rad imam JO. 19.00 Lahko noč, otroci! i Minute z ansamblom Beneški |e. 20.00 Na odru z zborom erta Shawa. 20.30 »Top-pops 21.15 Oddaja za morje in po- 4eake 22.15 Besede in zvoki iz fi domačih. ■ .SOBOTA, 13. UECE.MBRA: — 8.04 Glasbena matineja. 9.35 »Cez travnike zelene«, 10.15 I^i vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Slavko Cepin: Oblike usmerjanja kmetij na pita- nje govedi. 12.40 Z ansambli doma- čih napevov. 13.30 Priporočajo vam . . 14.25 Lahka glasba za raz- vedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute ? ansamblom Dorka Sko. bemeta. 20.00 Zabavna radijska Igra — Jožko Lukeš: »Sence pre- teklosti« 21.15 Glasba ne pozna meja. 22.15 Oddaja za naše izse- ljence. ■ NEDELJA, 14. DECEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.04 Radij, ska igra za otroke — Ivana Brlič- Mažuranid-Duško Car: »Skratec Tintilinček in njegovi«. 9.05 Kon. 1 cert iz naših krajev. 10.05 Se po- I mnite, tovariši . . . Ivan Ivančič: I Napad o polnoči. 10.25 Pesmi bor. 1 be m dela. 10.45—13.00 Naši po- i slušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turi. stični napotki za tiye goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedelj- sko športno popoldne. 15.30 Humo. reška tega tedna — H. G. Felsen: Vesoljski potop. 15.50 Z novimi an- sambli domačih napevov. 16.30 »Po domače«. 17.30 Radijska igra — Giles Cooper: »Napad na Badajaz«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glas. bene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Plesna glasba PONEDEUEK, 15. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.20 »Cici- banov svet« in »Pesmica za naj- mlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Mileva Kač: Varstvo črnega ribeza. 12.40 Majhen koncert pihal- nih orkestrov 13.30 Priporočajo vam . , . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo. 15.30 Glas- beni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert 18.15 »Signali« 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd 22.15 Za ljubitelje jazza ■ '1X)REK, 16. DECEJVIBRA: 8.04 Operna matineja. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Stojan Vrabl: Bolezni in škodljivci na breskvah in njihovo zatiranje. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra — Roger Leigh: Izbira je težka. 22.15 Jugoslovan- ska glasba i ■ SREDA, 17. DECEMBRA: 8.04 i 8.04 Glasbena matineja. 9.20 Iz glasbenih šol 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na- sveti — dr. Tilka Krivic: Zlahtne- nje domačih hibridnih trdink za boljšo kakovost 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši po. slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. B ČETRTEK, 18. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Radij- ska šola za višjo stopnjo — Prista. nišče brez morja. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme. tijski nasveti — Aleksander Šiftar: Rigolanje vrta — delo za zimo. 12.40 Čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Pesem iz mladih grl«. 15.30 Glasbeni in. termezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 00 Večer s sloven-sko pesnico Ado škerl. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Iz vrst naše povoj, ne skladateljske generacije. Nedelja, 14. dec. 10 KMETIJSKA ODDAJA V MA- DŽARŠČINI (Beograd) B POROČILA (JRT) — (Ljub- ljana) fi PO DOMAČE Z ANSAMB- LOM LOJZETA SL.'UCA — (JRT) (Ljubljana) HO KMETIJSKA ODDAJA (Za- greb) i5 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) .V) OTROŠKA MATINEJA: Nove dogodivščine Huckleberryja Finna, Stan in Olio (Ljub- ljana) 35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) , ŠPORTNO POPOIJ3NE J5 TRETJI GLAS - ameriški film (Ljubljana) T) CIKCAK (Ljubljana) ,00 TV DNEVNIK (Beograd) 1» 3-2-1 (Ljubljana) ^35 HUMORESKA (Beograd) X VIDEOFON (Zagreb) JS ŠPORTNI PUREGLED (JRT) 105 TV DNEVNIK (Beograd) Ponedeljek, 15. dec. U5 TV v SOLI (Zagreb) 130 NEMŠČINA (Zagreb) 1.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) LOfl OSNOVE SPLOSNE IZOBRA- -ZBE (Beograd) 1.45 TV v SOLI - ponovitev — (Zagreb) 5.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) ANGLESCIN.'V — ponovitev (Zagreb) 1-10 PRANCOSCINA (Beograd) .45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) .43 TIKTAK: Mala čarovnica — (Ljubljana) IX) PO SLOVENIJI (Ljubljana) 25 REŠEVANJE IZ RUŠEVIN — oddaja iz cikla Da ne bo prepozno (Ljubljana) .50 DOKUMENTARNO GLASBE- NA ODDAJA (Zagreb) i-2C NE SAMO ZARADI TISO- ČERIH JEZER (Finska) — (Ljubljana) 1.45 CIKCAK (Ljubljana) 100 TV DNEVNIK (Ljubljana) 1.30 3.-2—1 (Ljubljana) 1.35 Karel Capek — UŽALJENI LJUDJE — TV drama (Ljub- ljana) Kruno Cipci: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER (Ljub- ljana) ■ POROČILA (Ljubljana) •uei spored: i.30 VEČERNI ZASIX)N (Saraje- vo) '45 TV VRTEC (Zagreb) 1-00 MALI SVET (Zagreb) 1-20 ZNANOST (Zagreb) !-5() GLASBENA ODDAJA — (Za- , greb) 1.20 TV POSTA (Beograd) 1.45 TV PROSPEKT (Zagreb) '•00 TV DNEVNIK (Beograd) 1-00 SPORED ITALIJANSKE TV Torek, 16. dec. 9.35 TV v SOLI (Zagreb) 1.30 RUŠČINA (Zagreb) 1.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA- ZBE (Beograd) 1.45 TV v SOLI — ponovitev — (Zagreb) 5.40 RUŠČINA — ponovitev (Za- , greb) 8.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 5.40 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 5.50 RISANKA (Ljubljana) I.OO OD ZORE DO MRAKA: Vo- jak v oklepu (Ljubljana) '.30 PRENOS ŠPORTNEGA DO- GODKA (JRT) (Ljubljana) ».30 RISANKA (Beograd) ».50 CIKCAK (Ljubljana) Ö.0O TV DNEVNIK (Ljubljana) 0.3O 3—2—1 (Ljubljana) 0.35 DESETI TISOČ SONC — ma- džarski film (Ljubljana) 8.25 VELIKI MOJSTRI: Jan Sibe- lius (Ljubljana) M5 POROČILA (Ljubljana) ^Si spored: 0.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 1.00 SPORED ITALIJANSKE TV Sreda, 17. dec. 8.35 TV V SOLI (Zagreb) '7.15 MADŽARSKI TV PREGLED . (Beograd) ".45 TRAPOLLO HH 33 — nada- ljevanje mladinske Igre — . (Ljubljana) «.30 PISANI TRAK (Ljubl.iana) «.45 ČLOVEK — serijski film — ^ (Ljubljana) ».15 Maiakovaki: OBLAK V HLA- CAH — oddala te oikla Kiso ■samo rože rdeče (JRT) — (Ljubljana) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) ' 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ZA VSE OTROKE SVETA — prireditev Gala Unicef (Ljub- ljana) 22.05 THULA — oddaja iz cikla Človek s kamero nizozemski dokumentarni film — (Ljub- ljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) Četrtek, 18. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagi'eb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANODSČINA t Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Ni:..ASCINA — ponovitev — (Zagreb) 15.50 ANL-,L,i;,ŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA- ZBE (do 16.40) (Beograd) 17.45 VESELI TOBOGAN — JRT (Ljubljana) 18.15 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.40 REPORTAŽA O TITOGRADU (Beograd) 19.10 GLASBA VATROSLAVA LI- SINSKEGA (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 30.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) ;a).30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Thomas Mann — BUDDEN- BROOKOVI - nadaljevanje (Ljubljana) 21.10 RAZGOVOR S PRIMOŽEM KOZAKOM - oddaja iz cikla Kulturne diagonale (Ljublja- na) 21.55 SHENANDOAH - serijski film (Ljubljana) 22.20 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 VESELI TOBOGAN (Ljub- ljana) 18.15 NARODNA GLASBA (Zagreb) 18.40 REPOHTA2A — Titograd — (Beograd) - 19.05 GL.ASBENA ODDAJA (Za- greb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zasreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Petek, 19. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA- ZBE (Beograd) 16.45 MAD2.\RSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 NOVE DOGODIVŠČINE HU- CKLEBERRYJA FINNA — serijski film (Ljubljana) 18.15 NARODNA IN ZAB.WNA GLASBA (Skopje) 19.00 V SREDIŠČU POZORNOSTI Slovenija v letu 1969—70 — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 MOJSTRI BESEDE NA FILMSKEM TRAKU: Alberto Moravia: DE2ELANKA — italijanski film (Ljubljana) SREČANJE V STUDIU 14 — (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drusi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE (Skop- je) 18.15 GI-u\SBENA ODDAJA (Skop- je) 19.no PANORAMA (Za^eb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Sobota, 20. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.45 PO DOMAČE Z BENEŠKIMI FANTI (Ljubllana) 18.15 V^.TKI POTTTTTI - nada- lievanle mladinske igre — (Ltubliana) 19.15 .?K0ZI CAS (Lju- bi iana) 19.40 Fc-r MTNTrr ZA BOLJŠI JE- ZIK (Llubltena) 1!) 45 CtKCAK (tliThllflna) 20.00 TV DNEVNTK (Liubljana) 20.30 3—2—1 (Hiibliana) 30.35 TV MAOArTN (LHiWfana) 21.35 REZERVIRANO ZA SMEH — (Ljubljana) 21.50 NOVI ROD — serijski film (Ljubljana) 22.40 TV KA2IPOT (Liubljana) 23.00 POROČILA (Ljiibljana) Besedo ima: TONI HERCFELER iMisem se Mnei gripe, za- to lahko brez skrbi berete te vrstice. Upoštevam namreč upravičen strah marsikoga, da bi se nale- zel nadležnih virusov. Šte- fan iz široke ulice mi je v zvezi z gripo ves neje- voljen pripovedoval, da se skoro bolj splača kupiti liter »Old plum brandija«, kot pa čakati v lekarni in tu za vsako zdravilo po- sebej odšteti 3 dinarje. »Kaj si ti tako storil?« sem vprašal Štefana. »Ne, še nisem imel gripe, zato pa ga preventivno cuknem trikrat dopoldne in trikrat popoldne.« »Zakaj pa ta- ko pogosto?« sem želel natančnejših pojasnil o Štefanovi individualni ku- ri. »E. to je pa zaplete- na reč. Najbrž si slišal, da so različni virusi gri- pe in zato za vsak slučaj preventivno »delujem« hkrati zoper več virusov, razen tega pa je tudi do- bro, da ostane v telesu kakšen maligan še v re- zervi za kak neznan virus. To je moja individualna kura in bog ne daj, da bi se množično začeli pri nas na podoben način varova- ti pred gripK). Saj bi se utegnilo zgoditi, da bi raz- ličnih brandyjev, prepeče- nic in vinjakov zmanjka- lo podobno kot masti in olja. »Kaj ne poveste, Herc- feler, da so v sosedni Av- striji podražili kruh in maslo?! Ubogi ljudje in to prav pred prazniki. Saj to je nezaslišano,« je tarna- la soseda, ko sem ji po- vedal novico, ki sem jo prebral v časniku. Se to sem povedal sosedi, da ta- mošnji politični opazoval- ci nič kaj ugodno ne oce- njujejo tega ukrepa. Le od kod naj bi se nalezli ma- nije o nenehnih podražit- vah? Kruh je n. pr. dražji kar za 15 naših par; ma- slo pa za 1 dinar. In po- tlej se bo kdo čudil, če ljudje niso srečni in brez- skrbni- Ja, v takih prime- rih pa mi res moramo so- 5ustvovati z njimi. Takš- ni pojavi nas morajo ga- niti! Znanca je čisto zares ganilo ravnanje sprevodni- ka na celjski avtobusni pjstaji, ki ni dovolil mla- demu dolgolasou vstopiti v avtobus. »Ko se boš ostrigel, potem se boš la- hko peljal z nami,« je sik- nil skozi zobe ln zaloput- nil vrata. Fant je ostal na snegu in je lahko samo gledal, kako je avtobus >dpeljal proti Dobrni. 20 LET AD KLADIVAR — Slavnostnega občnega zbora AD Kladivar, ki letos praznuje 20. letnico obstoja, so se poleg uglednih družbenopolitičnih in športnih delavcev udeležili tudi številni športniki. Na posnetku vidimo Rudija Maleta, že več kot dvajset let aktivnega atleta in Branka Vivoda, odličnega skakalca v višino. Za njima še Drago Bradač, nekoč »duša« Kladivarja in Božo Pikula. Foto: E.KRAxNJC Novozapadli snegln zdaj tudi mraz, ki je vseeno ne- koliko presenetil je prizadel tudi kmetovalce, ki žive v hribovitih predelih. Kljub lepi jeseni vsi niso uspeli spraviti krme v priročnejša gospodarska poslopja, zato jo morajo zdaj, kot kaže posnetek, znositi v snegu in na hrbtih. Foto: Nani V šoštanju montirajo osnovo nove termoelektrarn železno konstrukcijo, na katero bodo obesili kot( Visok betonski stolp za dvigalne naprave je i nared, kotel pa bodo »obesili« na pomlad. Foto: J.! V teh dneh, ko sicer pogovori o go.spodarjenju z gozdovi potiskajo na stran druge vesti s tega področja, gozdna gospodarstva nadaljujejo z gradnjo gozdnih cest. Novih cest je na desetine kilometrov, ponekod pa pomenijo mnogo več kot samo pristop do gozdnega bogastva. Foto: J. S. Burja ob burji Odnos občana do davkarije ali kogarkoli, ki je v zvezi s »štibro«, je že od pamtiveka na majavih tleh. To je po vsej verjetnosti pogojeno z odnosom nekdanjih izterjevalcev davkov do onih, ki so še pred nekaj leti v imenu družbe odgnali zadnji rep iz hleva, čeprav je bil dolg mnogo manjši. Danes bi v takem primeru po vsej verjetnosti na- stal vsesplošen krik in vik. To je tudi prav, kajti pogosto tisti, ki so sj lastili pravico vedrenja m ob- lačenja sami niso imeli niti polovico tiste zavesti in posluha do družbe, kot jo je imel najpogosteje dav- koplačevalec Nevsakdanje razburjenje je nastalo pred dnevi v laški občini. Ko smo obiskali nekatere prizadete že v času, ko se je najhujši vihar že polegel, je vse- eno še bilo vse na svojem mestu. In prav je tako. Kajti zakaj bi naj nekaj občanov moralo požreti napako, ki je nastala iz malomarnosti, nevednosti ali celo vzvišenosti nekega uslužbenca žal je v laškem primeru prišlo tako daleč, da je razburje- nje uspel pogasiti šele predsednik občine, za ka- terega pa vemo. da ima mnono zahtevnejšega in če hočete, važnejšega dela. Toda v primeru, ko občani izgube zaupanje v neko službo, v delo nekega uslužbenca, je prav, da se vmeša osebnost, ki med ljudmi nekaj pomeni. In zakaj grs? V skupščini občine Laško so od- borniki razpravljali in po razpravi sprejeli odlok, za katerega menijo, da bo pravični regulator pri odmeri da/vka na dohodke. Te pa davkoplačevalci plačujejo pretežni del leta »od oka«, v zadnjem le- tu pa doplačujejo ustvarjeno razliko. V laškem pri- meru je nastalo razburjenje po prejetju odmere za zadnji kvartal. Zahteve vsote so bUe tako različne od onih iz prejšnjih kvartalov, da so posamezniki podvomili v dejansko upravičenost zahtevkov. Nasta- la je burja. Glede na to, da občinska upram ni ta- koj reagirala na vesti s terena, čeprav je do ne- razpoloženja prišlo zaradi njene pomanjkljivosti, saj niso nikomur dali vedeti zakaj tolišne razlike, je ta burja zajela širok krog. Najogorčenejša sta celo za nekaj časa prenehala $ svojo dejavnostjo. Da je brezdušnost še živa v laški občinski upravi ilustrira tudi to, da je dobil zahtevek za plačilo davka tudi občan, za katerega je malo predtem skoraj celotna slovenska javnost zbirala prispevke s katerimi bi ga naj obvarovali bede. Torej poma- gali tudi občinski blagajni. Kaj hočemo, če ljudje ne berejo v časopisih niti tisto, kar je bistveno za nnh delokrog Zato pa prihaja do ogorčenja in neza- upanja, Nani NOVI ILUMK - üreqni štvo ID uprava Celje. Ure gorčičeva 5 poštni preda 161 Urejuje uredniški od bor (ilavni urednik tiKK N-VRD STRMCNIK odjo vorni urednih ILRE KR.^ SOVEC NOVI TEONIh izhaja od deccmbra löB»' kot naslednik CRL,ISKJ;i./> TEDNIKA, ki .je izha.ial Od IM.S leta NOVI TED NIK tziia.)a vsako sredo Udaja CGF .DELO« - enota mformacijt propa- ganda Celje lisk in kli še,ji C(iP »DEU)« Roko piso\ ne vračamo Cena posamezne številk«- 60 pai letna naročnina 30 din polletna 1. din la tujini jnaša naročnina 6(1 din rekoči račun iOT-M^SO rEI-EK»M; uredništvo mali ogla.si in na rornine ekonomska pro- paganda 31-05 podružnicf »8-00 49