List fctiaja ođ oVfobra 1947 kot tednik - Od 1. januar-J* 1958 kot poltednik — Od *• januarja 1960 trikrat te-densko. jn sicer ob pone-deljkih, sredah in sobotah 9lM ^Las i L o Proizvodnja JP trgovina Več sodelovanja Pri tov v ?r^soji doseženih rezulta-Irr«Ln^UStrijski Proizvodnji se maUkok°fkdaLome'im« na Proble-SemkaHirgov^ne. ^ pravi, na pro-UkvTrh tlStC trgovine' WPm s o c i adi stične z v E,Z i m proizvodov. Ker pa ematike te trgovine nikakor moremo obravnavati ločeno, •nemi ČC na kratko Povza" Sr?. "ekatere mis,i' kl s* ^StoanmmestbihJ Drc^*^ Prt'dvideno povečano Sv, .nj° V ,nd«stri!i in kme-1 njeno realizacijo Probk ne na Prodajne zmogljivosti, prodajnih povr-"ašem okraju na kažejo ft« dve leHJiTnaP/edek Sc,e 7ad* Predkaa Zara«i takšnega naprodaj 1nes "gonjamo, da so tp*ovln"% sk,adiščne Površine v notra„j ' J%-"" rfar./aci o vMa« JS trfišču b* m°ra" Inn tUd1 Proda SindekSl POra^ta bolj Ned vomno vedno premajhne. prav te omejene S22r?U v"»vaJo tudina za- ,ani novirg,OVine- Ta se ie sicer tom JS?Ma,a v Primerjavi z le-'oprodati ? 20 odstotkov pri ma-trgovini za 11 odstotkov pri «abo Jain? dEbel°- Seveda Pa "a nia nrnn? t °St razen P°man'kanih orn ;ajnlh O7iroma skladišč-kanie ,o/OV vpliva t,,di "omanj-In konč obratnih sredstev. za'0ŽenJlO ,e na Pogosto slabo uvoz a^,,Vplival tudi zmanjšan Pustni! T ' W 3ih doma«a in-ni merj "e ,zdeluie v zadost- Po K cijskoe,fLProb,em *e tudi garan-Pri temo p"a služba- Za ka* «rc da ta «i,,*u0 ~ za ugotovitev, zadostni! , Še nl razvlta ,n v UstrejSn?i ko,lčinah založena z V WSl "ado™stnimi de"-venin Ustih so obveznosti Nadaljevanje _ na 2. strani 1 KRANJ — SOBOTA, DNE 23. MARCA 1943 — LETO XVI. — ŠT. 34 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof j a Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan >E DELOVNEGA ejudstva za gorenjsko (Kmetijstvo, obdelovalna zemlja in preskrba Krepitev družbenih sil Kmetijska posestva in zadruge na Gorenjskem bodo letos znova povečale svoje obdelovalne površine za približno 1100 ha V predlogu letošnjega okrajnega družbenega načrta, o katerem bodo razoravljali in sklepali odborniki OLO 2. aprila, je predvideno, da se bo kmetijska proizvodnja v tem letu dvignila za 15,7 odstotka. To je za skoraj 100 odstotkov večji vzpon kot zadnja leta, ko se je letna proizvodnja dvigala navadno za 8 do 9 odstotkov. Nosivec te obsežne naloge je v glavnem družbeni sektor. Tako je predvideno, da se bo lastna proizvodnja na površinah kmetijskih zadrug in posestev povečala za 30 odstotkov, proizvodnjo v kooperaciji z individualnimi kmetovavci pa naj bi povečali kar za 53 odst. Cestno podjetje Kranj Je na odseku ceste I. reda od Kranja do Podkorena namestilo 7 prometnih ogledal. Prvo ogledalo je v Pod-brezjah, drugo v Gobovcih (od tu Je tudi gornji posnetek), tretje in četrto sta nameščeni v hudi ožini v Mostah pri Žirovnici, peto v Logu pri Gozd-Martuljku, šesto pri cerkvi v Kranjski gori in sedmo v Podkorenu. Stroški za posamezno ogledalo znašajo okoli 100 tisoč dinarjev. Ko bodo na razpolago potrebna sredstva, bodo skušali tako opremiti tudi blejsko in jezersko cesto. (Prometna ogledala izdeluje tovarna TOS Ljubljana) °rnikj ObLO Kranj o letošnjem razvoju kranjske občine Postavljeni so temelji Za n 1 i* * nadaljnje izboljšanje življenjskih razmer občanov ta 2a ,'o "dHJarde dinarjev večja vrednost družbenega produk-Jarde i?imiUjarde dinarjev večji narodni dohodek, za 3,3 mili-8ko gradnj0inVeStiCiJe' 407 miHjonov dinarjev več za stanovanjski So n . podatkov v i„at!ri.izmed osnvnih širjeno produkcijo. Tako se bo- nacrtu kiJLile,tošnjem družbenem ki Jske občine, ki sta ga »kupni -ra- °bLO na cetrtko- ^•~ObV!JI' W Je dajala ves "apredek «u*,8° "gotovih znaten ,e v lanskem letu, 11084 družh etoSntem letu. Vred-V PrimerJ,?.1683 proizvoda se bo Veča'a oh ' z Unskim letom po, ^"hrd d.n0k,:0gl,h 24<2 "a 28,5 5.°d<* od ?ar,JCV in narodni do-dinarjev r^t na 244 milijarde ^vodn. v Pečani uspehi ■ v *ili t..^.! J1 bodo letos v*x* ,----- omogoča vlaganja v raz- do skupne Investicije povečale od 5.478 (lami) na 8.851 milijonov dinarjev, kar pomeni povečanje za 61.6 odst. Med temi investicijami j« 31.2 odst. sredstev predvidenih za družbeni standard (negospodarske). To investicije bodo letos povečane od 2.144 milijonov (lani) na 3.927 milijonov dinarjev, kar pomeni 983 milijonov oziroma 40 odst. več kot lani. Taka predvidevanja so temelj za nadaljnje izboljševanje živ- ljenjskih razmer občanov ter temelj za razvijanje in krepitev sistema družbenega samouprav ljanja in za krepitev socialističnih družbenih odnosov. Nadaljevanje 0 na 2. strani O Pogodbeno sodelovanje s kmetovavci v prolvzodnji za trg Je predvideno tudi v poljedelstvu, sadjarstvu Itd. Hkrati pa Je v načrtu ,da bodo kmetijska posestva in zadruge letos zajele novih 8.500 ha obdelovalne zemlje, tako da bo ob koncu leta že 13.8 odstotkov obdelovalne zemlje v našem okraju v družbenem sektorju. Udeleženci Iz vseh občin Gorenjske so na povsetovanju v Kranju (preteklo sredo) razpravljali o nalogah In ukrepih, kl so potrebni za uresničenje postavljenih ciljev v družbenem načrtu, so tudi omenjali nekatere značilnosti kmetijstva pri nas na Gorenjske so na posvetovanju v Kra-manj kmetijskega prebivavstva, zelo so skrčene in omejene kmetijske površine. Hkrati pa so prav tu močna Industrijska središča kot veliki potrošniki kmetijskih izdelkov. Prav zaradi tega so na Gorenjskem posebni pogoji, potrebe in možnosti. Skupno je predvideno, da, bi kmetijska posestva in zadruge na Gorenjskem letos z zakupi, nakupi in arondacijo dobile v svoja območia nad 1.100 ha obdelovalna zemlje. Največ, in sicer okrog 600 ha bodo pridobili družbeni obrati v kranjski občini. Med temi močno prednjači io kmetijsko posestvo Krani, KZ Kranj, KZ Visoko itd. V radovljiški občini ie predvideno, da bodo individualni lastniki odstopili že letos družbenim posestvom pod raznimi pogoji približno 220 ha, v škofjeloški občini 170, v jeseniški približno 80 hektarov in skoraj prav toliko obdelovalnih površin tudi v trži-ški občini. V nekaterih občinah imajo že izdelane dolgoročnejše načrte za prevzemanje teh površin. Ob tem predvidevajo, da bo v prihodnjem v naslednjih letih premik lastništva iz individualne v družbeno lastnino še večii. Kmetije brez kmetov Razširjanje družbenih posestev na individualne površine se precej vzporeja 7. arondacijo oziroma z zamenjavo zemlje, tako da posamezniki niso prizadeti, družbena posestva pa se širijo in ob tem uvajajo načrtne j šo in obsežnejšo mehanizacijo in racionalnejše gospodarjenje sploh. Posameznikom, ki pa so si že poiskali in zagotovili glavni vir dohodkov izven kmetije, pa navadno zemljo kar izplačajo. Pravih kmetij, kjer se v resnici ukvarjajo in preživljajo samo S kmetijstvom, je le malo. Kot so v nekem popisu za spodnji del jeseniške občine ugotovili, je V desetih vaseh okrog Vrbe in Žirovnice komaj 65 pravih kmetov, kar jo značilno skorajda za vse naše nižinske kraje. Zato ni čudno, da ljudje marsikje kar sami ponujajo zemljo ,ker je ne morejo več intenzivno obdelovati 'in izkorišrati in jim je tako postala pravo breme. Nadaljevanje - ^ na 2. strani " Začetek mednarodnega tekmovanja v smuških poletih Včeraj več skokov kot poletov Planica, 22. marca — z ^nourno zamudo (ker je tako zaradi premehke skakalnice, na kateri ne bi mogli varno skakati, odločilo tekmovalno razsodišče) se je danes ob 11. uri pričelo tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih z odlično mednarodno udeležbo. V Planici namreč nastopa 41 skakavcev iz Avstrije, Italije, ČSSR, Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Zahodne Nemčije, Norveške, Finske, Švedske. Poljske in Jugoslavije. — Po otvoritvenih besedah preflsednlka planiškega komitela dr. Danila Oougana se Je v navzočnosti tovarišev Zorana Poliča, člana ZIS, Alberta Jakopiča, pred-sednlka GO SZDL Slovenije, Milutina Konstantinovića, predsednika SZJ in številnih gledavcev, predvsem iz vrst šolske mladine, prireditev začela s pozdravno vožnjo zastav držav — udeleženk čez most velike skakalnice. Uvodni skok je izvedel hal veteran Jože Langus, za njim pa je šest skakavcev (med njimi tudi Ludvik Zaje) prvič preizkusilo velikanko. Prvih sedem skokov v konkurenci ni bilo najboljših; gledavce je ogrel šele sovjetski tekmova-vec Palcevski, ki je prvi dames skočil več kot 100 metrov (101). V tem času so merilne naprave na odskočišču pokazale, da je hitrost srmičarjev, preden se odrinejo v zrak, 101 kilometer na uro. V tej seriji so 100-metrsko znamko preskočili še P. Lesser (NDR), Schiff-ner (A). Halvor (Nor.). Klemm in Sčggnie ObLO Radovljica Udobno oblikovanje naselij marca — Zbora občinskega ljudskega odbo> 7,u*neni nlv,„ y ua,,es na Vse9trasir^ , in Proračun občine za leto 1963. Razprava je bila ra RaAHD0VLjICA, 22 *WnkV" P!odna, . ;ev * dr«žbSnja-oboga £.° «2Sta5H jttvna ™p™- faj .tehtnih. Jlatut.a občinc Neže na celodnevnem zasedanju obravnavala "^žben^l 1. ''lot,na, saj je zajela vsa področja gospodarskega in dm»K i*a* 0bo8atlli so jo tudi predlogi zborov volivcih organizacij ter svetov in komisij ObLO. ■ Miški wTJ" KO 7-ačenja v 4 ° ^nutku°Su1 iaVmi r:i7pra" t ^že11 oHKPOmb k osnutku &ebe-i Pa 55?,Ška razprava, aPrUu Jim na 2borih volivcev y _ Največ ^ u SU Je Ci V d°PoWanskem S 8radnji S,en,ene sta«ovanJ. %stau,_ arstvu in kmetijstvu. So različna mnenja, razmerje virov fi- nansiranja stanovanjske gradnje in kolikšen naj bi bil pri tem delež sklada za gradnje v lastni režiji, kakšna pa naj bi ostala soudeležba gospodarskih organizacij in končno, koliko sredstev bi iz stanovanjskega sklada namenili za- posojila zasebnih graditeljem. Po načrtu bo stanovanjski sklad občine imel skupno 412 milijonov in pol; če prištejemo še prispevke zasebnih graditeljev in go-NadaLjevanje . na 2. strani ' Medtem ko so se včeraj ob veliki skakalnici v Planici v glavnem zbrali Šolarji, pa je danes in jutri pričakovati več turistov in drugih gledavcev Bockcloch (NDR), Thoma (NZR), Matouša (CSSR), Kurth in Reck-nagel (NDR) ter Brandzacg (Nor), ki je s 120 metri dosegel tudi najdaljši današnji skok. Izmed naših' reprezentantov se je najbolj izkazal Zaje s 96 metri, Jemc je bil z Rl metri prekratek, Eržen zelo soliden, Pečar pa je imel težave s slogom in je iz »ribjega« moral prenesti roke naprej, da je sploh' lahko varno doskočil. Slibarju je dr. Vučetićeva zaradi vročice prepovedala nastopiti, medtem ko je proj določenim skakavcem — Cir-manu, Jermnnu, Križaju in celo Koprivšku prepovedal nastop pla-niški komite, čes da za veliko skakalnico niso dobro pripravljeni, j- Sodniki HimkVv (ZSSR), Ber-m'k (Jug), Rockstroch (NDR), Criinfeld (Jug) in Rappengliiek (NZR) so v prvi seriji določili tikle vTstni red: 1. Brandzaeg, 2. Recknagel, 3. Bockeloeh .. .11. Zaj« itd. V drugi, seriji je le 11 skakavcev skočilo dlje kot v prvi in Se to predvsem tisti, ki so prvič Me preizkusili skakalnico. Več kot .100 metrov so skočili le Bockeloch, Thoma, Kurth, Recknagel in Brandz^eg. Skakali so z drugega zaletiNča, medtem ko je za prvifi razsodišče določilo čotrtega; se pravi, da so po prvi seriji nalet znižali. Zaje je bil za meter krajši kot prvič, vendar je let stilno dovršeno zaključil, kar ga je menda uvrstilo na osmo mesto v drugI seriji. Najboljši je bil Kiirth, drugi Brandzaear, trotjt Recknagel itd. Deset skakavcev je svoje dolžine popravilo v zadnjem (tretjem) poskusu. Najdaljši je bil s 111 metri Bockeloch, sicer pa jih je le še pet skočilo sto ali več metrov. Omeniti velja Avstrijca Fk;hiffner-ja, ki je v zelo lepem slogu, pristal pri 103 metrih. To mu je prineslo tudi peto mesto v tretji seriji, ki je bila zaradi mehkega snega tudi zadnja. Jemc 6e se vedno ni upal prav odgnati, PeCa* pa je slog že popravil in je bil le še doskok nekoliko nezanesljiv. Vrstni red v tej seriji: 1. Bockeloch, 2. Thoma, 3. Kdrth itd. - z. Bil i m S PO'114'DA M S KI SE JE ▼ i* ti &v S ih , (đ e 11 s\ t ® M. e' g .m 4 <$-, »isb v I ra raju » , ' ' .m •' / ; ' TE DNI PO SVETU O ČETRTI TEDEN STAVKE FRANCOSKIH RUDARJEV Tudi na četrti seji francoske vlades niso »prejeli sklepov, ki jih od nje pričakujejo sindikati. Sindikati so obtožili vlado, ker ne posreduje in ker ni razložila svojih stališč in predlogov. Sindikati sodijo, da hoče vlada s takšnim stališčem prisiliti rudarje naj so vrnejo na delo. * DEMONSTRACIJE V Sil IA' V glavnem mestu Seula so sp nadaljevale demonstracije proti voditelju vojaške junte generalu Parku. Bivši južnokorejski premier Cun je pozval ljudi k vstaji 0 RAZGOVORI V KAIRU V Kairu so se končali razgovori med predsednikom sirijske vlade Bitarom in predsednikom ZAR Nascrjem. Pred odhodom iz Kaira .ie sirijski premier izjavil, da so bili pogovori izredno plodni. % EKSPLOZIJA PLINA V ESSENU Zaradi eksplozije plina v neki stavbi v Esscnu v Zahodni Nemčiji je bilo ranjenih 46 ljudi. Eksplozija je povzročila tudi velik požar. Do eksplozije je prišlo zaradi okvare na plinskih ceveh. « PRIČAKOVANJE NADALJEVANJA RAZGOVOROV O BERLINU Pričakujejo, da bodo amerisko-sovjetske razgovore, ki so jih prekinili lansko jesen, obnovili prihodnji teden v VVashingtonu. *JANOS KADAR PONOVNO PREDSEDNIK VLADE Janoša Kad ara so zopet izvolili za predsednika madžarske vlade. V 6vojem vladnem načrtu je opozoril na nadaljnjo krepitev nacionalne enotnosti, socialistične demokracije in zakonitosti. 0 IZKLJUČITEV PORTUGALSKE Portugalska vlada je protestirala, ker so jo izključili iz članstva ekonomske komisije OZN za Afriko. > I f> MRAZ V POMLADI Na prvi dan pomladi je bila ponekod v Evropi prava zima. Na Poljskem se je živo srebro spustilo r.a —14 stopinj, na Švedskem pa je .bilo -20 stopinj mraza. Zelo mrzlo je te dni tudi v Sovjetski zvezi. Nad Atlantikom divja močna burja. Ljudje in dogodki ©Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki % Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodk V glavnem mestu male srednjeameriške državice Kostarike se je v torek zvečer končala dvodnevna konferenca šestih poglavarjev srednjeameriških držav, ki ji je ugled in moč dal predsednik Kenned.v s svojim prihodom. Konierenca v San Joscju si je na dnevni red postavila prav izzivalno temo o odnosih s Kubo, ki jo Je večina treznih razsodnikov le označila z ■ vli- križarski vojni ne pom^lfmo, kako daleč so že v preteklosti pripekal« takšne metode vmeSavanja v noiranje zadeve Kube, ki je zagreštla samo en neodpustljiv u'-'h. da živi po svoji pameti in politično ureditev izbira po svojem lastnem prepričanju. 2e zdaj je mogoče pričakovati, da bodo nove- oblike gonje in pritiska proti Kubi privedle morda še do težje vanjem olja na žerjavico-. VSe, kAr je bilo rečeno o kosta/s-kein glavnem mestu, dokazuje, da kubanska kriza nI bila končana % umikom sovjelsr.ih r.ske'.nP« orožij. Iz San Joseja so prišle, zelo i-slre grožnje in napadi naperjeni na »ameriško garjavo o-vcu«, ki bi ji trop sovražnih ttmerjftklh volkov že zdavnaj moral zasuk-ti vrat. Tako je konierenca v Kan Jp-seju znova obnovila napadalna dejanja, ki se jih poslužujejo nekatere ameriške države v sv.iMh odnosih s Kubo. Kratkovidno in lahkomiselno bi biio, če ob tej novi kri/e, kot je bila lansko jesen, ki so jo t velikimi napori odstranili, da ni prišlo do vojnega obračuna. Dejanja, ki se jih /daj ponovno lotevajo nekatere ameriške države bodo slej ko prej pripeljale do nove velike krize v karibskem morju. Konferenca v San Jo.se je / ameriško pomočjo izumila nove ukrepe, ki bi jih naj izbrale ameriške države v svojih odnosih s Kubo. Kot popolnoma nov in ob«-tajoč se je uveljavil predlog pred- sednika Kennedvja, da bi okoli Kube »zgradili zid«. Kubanski zid nI nič drugega kot novo sredstvo, da bi osamili Kubo v neposredni soseščini in na svetu sploh. Novi »ameriški zid« ima dva poglavitna namena. Z odtrganjem in osamitvijo Kube od zunanjega sveta povzročiti notranje gospodarske težave, ki se zaradi slabih trgovinskih stikov s prirodnim zaledjem že kažejo v kubanskem gospodarstvu. Vse te težave naj bi lepega dne privedle do notranjega nezadovoljstva v deželi. Po drugi strani pa s ►►postavitvijo zidu« računajo, da bodo zaustavili infiltracijo idej, ki se z velikim smislom za posnemanje širijo v socialno neurejena področja Latinske Amerike. To naj bi preprečili tudi z izdatnejšo ameriško pomočjo pri odpravljanju socialnih krivic in z načrtom o medsebojni gospodarski pomoči. Seveda je bil ogovor Havane na novo zaroto ameriških držav podoben sllobranu. Enotno so poudarili, da jo ameriška nestrpnost Ameriški predsednik Kennedy nasproti Kubi podobna ^stekle«' psu«, ki ne ve več, koga o* ugrizne, kdaj in kako. Na smer* škl zid so odgovorili s kubansWB zidom, ki ga bodo postavili na meljih kubanske revolucije, d Ili pa Iz revolucionarnih prid* bi te v. S širše svetovne ocene Je zanimivo, da je ameriški predse* nik iz svojega govora, ki •» imel pred študenti univerze v Stf Joseju, črtal stavke, ki se n««'* jo neposredno na Kubo in Sovje sko zvezo. Kennedv naj bi ^rJ* stavke, v katerem pravi, da J* morala Sovjetska zveza iti po ^ poti, kot so šli prejšnji tuji z**0" jevavci v Latinski Ameriki jn * bo morala povsem umakniti Kube. To je morda znak. da »if na pot v ureditvi kubanskega V*0" blema le nj še povsem odpadla- Predlog o »zgraditvi zidu« trenutno bolj politični kot ideo'* ški značaj. Z njim naj bi nad8' ljcvali napetost na Kubi in živce Kubancem, ki pač z»r*~ stalnega pritiska ne morejo mb1" zatisnitl oči. Takšna politika obeležje sovraštva, proti katy pač zahtevajo zazidalni in ^ nistični načrti) bodo že letoSflJ0j* ničevali načrt bazenske 8**°^ ki bo pomagal k oblikovanj«^ njenih naselij s sodobno » ^ nalno ureditvijo. Le v takjl> ^ seljih bo moč bolj učlnkovij^^ sevati tudi vprašanja *ef1^itl službe, družben« otroškega varstva. Glavni t* prehran« razprave pa je bil v tem, <*a' ^ tako vsaj delno omilila stano* ska stiska. ^ Veliko je bilo govora tudi oal* tehtnih predlogov. Vendar so v občani na zborih bl bila za sedanji letošnji nacrt vključiti , , , tvrei*18 samo 75 teh predlogov, 77 pa je nahle Sradnj> milijarda 1» ie nerešenih — v glavnem zato, i Sredstva za redno vzdrze ker ni za to sredstev — 44 predlogov pa je drugega značaja in ne sodijo v družbeni načrt. Odborniki so poslušali, razpravljali in izglasovali družbeni načrt po dejavnostih, in sicer dokaj kritično. Precej odbornikov jc sodelovalo v kritiki glede žaganja lesa za domače * potrebe lastnikom gozdov. Lani ob ukinitvi žag — je namreč ObLO zadolžil lesnoindustrijska podjetja za organizacijo žaganja lesa oziroma prodaje žaganega lesa. Toda to se ni izpolnilo. Kmetje, lastniki gozdov, zelo težko dobijo te usluge, medtem ko o mož-riostih kupovanja žaganega lesa v maloprodaji sploh ni govora. Kritične pripombe so dajali odborniki tudi o gradbeništvu, turizmu, zdravstvu in drugih de* javnostih. Proračun ,ki so ga prav tako kritično pretresali, predvideva 675 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov. V nadaljevanju seje so najprej Sprejeli odlok o občinski dokladi iz kmetijstva za , leto 1963. Bistvena sprememba od lani je le v obliki zajemanja teh sredstev. Po proizvajalnih m tržnih pogojih je namreč občina razdeljena v tri razred«, ki pa še posebej ločijo kmetijske in gozdne površine. Za čim širše sodelovanje občanov pri trošenju zbranih sredstev so ustanovili tri sklade, komunalnih objektov so ^ei00^ 47 odstotkov večja od lan^^^* deljena so komunalnim P0^^^ s katerimi bodo krajevni lahko sklepali pogodbe o Pf^* ^ nih komunalnih opravilih. ^ ^ se v minulih letih sredstva . so ^ namen trošila nesmotrno, borniki predlagali, naj bi ^"'^\e odbori uvedli družbeno 11011 nad kvaliteto opravljenih st**1 ^ Pri razpravi o gozdarski* ^ ugotavljali, da lesne iaJo^ g» dopuščajo večjega poseka. ^ predvideva gozdno-gospod'ars ^ črt. Vendar pa bodo morali *^ ljo usklajevanja občinskega poseka z okrajnim in reP» opraviti določene k0TektBre,njjJJi' zarili so še na vrsto po"13 qct vosti, kakor so: odliv te*3 renjske v druga območja jpfl boljših pogojev prodaje. QJ» sta oba zbora izrekla zahte bodo morale e posekom 1"x**nyrf& dajo lesa bolj smotrno goSl^v'J'' vse tovrstne organizacij*' ^ kmetijsko zadrugo Srednja ^ Družbeni načrt in pror««11 ^ soglasno sprejela oba tb<**'tftP tem pa sta obravnavala *° drugih vprašanj. — 3- Neizkoriščeni pogoji za turizem v tržiškem kotu folenica v ospredju 2a gradnjo žičnice, domov in drugih objektov Je letos predvidenih 313 milijonov dinarjev — *akaj petnajstkrat večje investicije u2?2T* v K"žah, Kovorju, Pod- »*m\i£enmu kU tudi v *a ^boSh m bili na »edanJ1" zeJo pozorni pri nekaterih • ^"aeilno je, da so se v ne- IHŽIŠKI VEST katerih . ** hi* ajln močno zavzemali čil° o zborih volivcev P^bah"-1 vih • Prod'logih in p,ri-nomske' ■ kolikor KO dane cko-6ti, 00, m organizacijske možno-že'v te PMđfoge upoštevali O i. ;l0sniom družbenem načrtu. *> ževTU t0 oV*inc> ° katerem bi|o v r°l!7CL precci govorili, je Posveti ° v Tržiču še posebno ]om v^anjo- Cre za velik predme '^niol'-ian.iu gospodarstva te samo to mcraJ s° namreč gledali turizmi. T00 k(>t vir dohodkov. O *eprav • rajda 311 biI° «°vora, Porr0jc in?a tarn izredne prirodno odprj.\ZlTti pa ^da-i> ko bodo r° Rled r POd LJubelJcm- Sta-ma' Videvain dinar-i°v! Letos pa pred-tiki. 7>_ Vollk Prelom'v tej poli- M»_ \ Jcl- gOfitin.tjlirri in + __J_ prfldviTil ^^tvo in turizem je kflr po'!.11"1 165,300.000 mlinarjev. kot lani nad PctnaJfii^rut več Ena izmed najpomembnejših investicij, čeprav bi šla večinoma iz izvenobčinskih virov,, je predvidena za izgradnjo turistično-šport-nega središča na področju Podiju-belja in Zelenice. Skupno je za te dela predvidenih 313 milijonov dinarjev. Od tega predvidevajo 157 milijonov kot dolgoročni kredit Gospodarske banke LRS, 142 milijonov iz sredstev okraja, ostalo pa bi zbrali sami. S tem denarjem nameravajo dograditi dom na Zelenici, kjer bi povečali zmogljivost na 76 ležišč z vsemi potrebnimi gostinskimi pro.stori. Za zvezo od Podljubelja do doma na Zelenici je predvidena sedežna žičnica z vmesno postajo. Prvi del te žičnice bo zgrajen že letos, drugi del pa prihodnje leto. V Podljubelju pa je predvidena preureditev počitniškega doma »Staneta Žagarja« v ho-felske namene, kjer bi bilo 65 postelj. Kljub nera7.vit0.sti gostinskih in turističnih kapacitet pa. turizem že v zadnjih letih kaže vse večji razmah. To kaže fudi število nočitev skupno, ki so se povečale od 0.016 v letu 1961 na 18.736 lani, kar pomeni povečanje v treh letih za več kot 100 odstotkov. Se zanimivejši je podatek, da je večina teh gostov inozemcev in da zlasti inozemski turizem tam obeta velike penspektive. To še zlasti ob novem prehodu na Ljubelj in ob izgradnji nove ceste Naklo — Ljubelj, kot je predvidena. Vse to daje tržiški občini posebne možnosti v razvoju turizma in zato c;o povečana vlaganja sredstev v to dejavnost povsem ekonomsko utemeljena. - K. M. tki °k*eta v k**f*EGA RADIA se odpravlja na snemanje pevskega ^ropi in moškega pevskega zbora v Duplje misija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz-mer,j komunalnega podjetja »Vodovod« Kranj, Koroška CCSta 41' razPisuje prosta delovna mesta za: 20 nekvalificiranih delavcev za opravljanje težaških del V poštev Pridejo samo delavci, ki stanujejo na območju °bČ,ne KranJ- Medvode in škofja Loka. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Nastop službe mo-žen takoj. Prometna vzgoja je potrebna tudi najmlajšim Mladi planinci so razpravljali Kranj — Minulo nedeljo je bil na Šmarjetni gori pri Kranju razširjen posvet koordinacijskega odbora mladinskih odsekov PLANINSKIH DRUŠTEV GORENJ SKE, ki so se ga udeležili načelniki in drugi zastopniki teh odsekov z Gorenjske, Pregledali in ocenili so uspehe dela v minulem letu, hkrati pa so pripravili tudi program za letošnje leto. Med lan ske in letošnje dosedanje uspehe nedvomno sodi izvedba dveh te čajev za mlade gorske vodnike na Krvavcu ih Lubniku, nadalje teča' »Gorske straže«, ki je bil prav ta ko na Lubniku, izvedba številni!-izletov in drugih akcij. V letošnjem letu pa imajo v na črtu izvedbo samostojne štafete 3 □asih najvišjih vrhov v počastitev dneva mladosti, konec aprila pj na Krmi srečanje mladih planin cev združeno s smučarskim tek movanjem. Konec maja bo pohoc na Begunjščico, združen s spozna vanjem gorske flore, nato orien tacijski pohod iz škofje Loke n« Gove.jk in Slavkov dom, v jesen srečanje na Češki koči itd. Prec zaključkom so izvolili tudi nove vodstvo odbora. Za predsednika je bil izvoljen Jože Pezdič iz Radov ljice. — R. Tekmovanje po šolah Spremembe pri urejanju javnega zelenja v Kranju Vsa šolska mladina občine je vključena v podmladek RK, ki tako šteje 1.700 članov. Tako so ugotovili na nedavnem občnem zboru občinskega odbora RK. Delo teh organizacij po šolah je pa precej različno — v glavnem odvisno od pogojev in možnosti, veliko pa tudi od pomoči in razumevanja učiteljev do te organizacije. Dejavnost PRK pa se je zelo razgibala zlasti ob lanskem tekmovanju. V tekmovanju so sodelovale organizacije PRK šole v Krizah, Kovorju in Lešah ter osnovna šola »heroja Grajzerja« v Tržiču. Prvo mesto v tekmovanju so dosegli podmladkarji v Križah. O novejših oblikah dela Jesenice — Dvodnevni intenzivni seminar občinskega komiteja Zveze komunistov na Jesenicah pretekli petek in soboto (za vse člane občinskega in tovarniškega komiteja Železarne) je bil pravzaprav nadaljevanje seminarja, ki ga je nedavno organiziral CK. ZKS v Šmarjeških Toplicah. Prvi dan seminarja sla bili na dnevnem redu temi — 'prilagoditev dela obeh komitejev novim Začetek načrtnega zasajanj'a Pri kmetijskem posestvu se oblikuje vrtnarska servisna služba KRANJ, 21. marca — Prav danes, na prvi pomladni dan, je KMETIJSKO POSESTVO KRANJ začelo z urejanjem javnih nasadov, ki jih je pred kratkim prevzelo v oskrbo. Predvideno je, naj bi pri tem posestvu razvili močan vrtnarski servis, ki ne bi le izpolnjeval naročila občine in stanovanjskih skupnosti, ampak bi bil sposoben tudi samostojno urejevati in vzdrževati ustrezne nasade. metodam'in kadrovska politika v organizaciji, drugi dan pa vprašanje — kako izdelati sistem ideološkega dela, da se bo čimbolj odražalo v delu celotnega članstva in komiteja ter individualni študij Članov na strokovnem in političnem področju. Za zaključek so obravnavali aktualne naloge obeh komitejev za delo in poživitev aktivov po panogah dejavnost^ oziroma v posameznih -.orodnih področjih. Potrebno je, da sc ponovno uvedejo mesečne informacije za Člane obeh komitejev ' in vodstev organizacij na terenu, ki pa naj ne bodo zgolj obveščevalno sredstvo, temveč naj navajajo konkretna stališča komunistov v občini. Prav tako je treba skrbeli, d:i bo delo obeli komitejev' potekalo v čim o/jem sodelovanju ob pogostejših stikih. — Z. A. 4j) Sredstva za ta dela določa ob-4J> činski ljudski odbor v sklopu ženskih boleznih, Udeleženke občnega zbora in prt davanja bodo imele tudi možnost zastavljati pismena vprašanja o Btvaffeh, kl jih « tem V zvezi zanimajo. Odbor krajevne organizacije pričakuje, da bo udeležba na zboru 10 predavanju, ki mu bo sledilo, velika, saj je na tem terenu več kot 300 članov RK. « ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE NA JESENICAH se je le dni preselila v prostore adaptiranega stranskega objekta splošne bolnice. S prihodnjim tednom se bo V novih prostorih pričel pouk. Vsekakor bodo novi prostori jeseniške medicinske šole« ugodno vplivali na nieno nadaljnje delovanje, saj ji dajejo možnost perspekt i vnega razvoj a. q Pred kratkim je bila zaključena SMUČARSKA ŠOLA občinske zveze za telesno kulturo na Jesenicah. Skoke so vadili na Kresu pri Koroški Beli in v Ratečah, teke jia v Mojstrani. Obiskovalo jo je kar 377 tečajnikov. Zasluga za uspešno zaključeno šolo gre Ob ZZTK, posameznim klubom ki so pomagali pri organiziranju in seveda — ugodna zimska sezona. S smučarsko šolo je organizatorju uspelo vzgojiti nov smučarski kader in nuditi rekreacijo starejšim smučarjem. 41 V JESENIŠKI ŽELEZARNI pripravljajo osnutek za statut podjetja. Ko so razprav- ljali o njegovi vsebini, so si £:1 bili enotni, da mora vsebovati organizacijsko strukturo podjetja, upravljanje v podjetju, poslovanje podjetja, delovna razmerja, odnose podjetja z organi službe, družbenih organizacij in društev ter običajne prehodne in končne določbe. Ker bo zahtevah« obdelav; statuta mnogo Studija, pričakujejo, da bodo pomagali pri izdelavi osnutka po možnosti vsi člani kolektiva z mnenji, predlogi in pripombami. 41 LJUDSKA TEHNIKA pri železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah je tudi V letošnjem letu med najdclav-nejšimi. Da bi pritegnili v svoj krog čimveč mladih, ki so željni tehnične vzgoje, so razpisali tekmovanje za izdelavo 1 ranzistorskega sprejemnika. Zahtevana naloga bo lep prikaz tehnične zmogljivosti učencev poklicne železarske in tehnične srednje šole. Pet prvopla-sirahih posameznikov in pet ekip bodo nagradili s praktičnimi darili in diplomami. Razpisano tekmovanje je dokaz, da želi LT na ŽIC pritegniti v svoje vrste čim večje število učencev obeh šol. skupa j s horlikulturnim društvom pripravil razpravo o programu' letošnjega urejevanja mesta. Kritike na ta račun je namreč veliko, vendar je bila udeležba na razpravi zelo majhna. Ob tem so govorili tudi o osnutku odloka o urejevanju in vzdrževanju javnega zelenja na območju občine Kranj, ki bo predložen, v razpravo občinskemu ljudskemu od- »Jelen«, začetek urejevanja brega nad Jelenovim klancem, čiščenje Savskega loga, ureditev zelenic in po možnosti še drevoreda od Gašteja do stražiškega pokopališča, zelenic do »Krone«, zelenega pasu od prelaza čez železniško progo do Labor (med Iskro in cesto in nad cesto) in po možnosti še kaj. — S. boru. Občinski ljudski odbor naj bi med drugim sprejel predlog, po katerem bi morali vsi investitorji obvezno poskrbeti tudi za ureditev in vzdrževanje okolice novih gradenj. Za letos so v mestu predvidena naslednja dela: ureditev trikotnega zemljišča ob Partizanski cesli, ureditev Trga revoilucije, cvetličnih nasadov pred kinom Cenlcr, ureditev dela okolice novega mostu na Planini, zasaditev praznega prostora na »Bekslu«, nasad grmičevja nasproti hotela Železničarsko smučarsko tekmovanje Kranjska gora — Po 2200 m dolgi progi .s 480 m višinske razlike in 22 vraticami se je zvrstilo kar 30 tekmovaveev iz raznih delovnih enot ZTP Ljubljana. V skupini dO 35 let .starosti je osvojil prvo mesto Niko Straus 1,50,00 (kurilnica. Ljubljana), drugo pa Anton Zuparvči-č 2,1,01 (kurilnica Jesenice); V skupini nad 35 let pa je bil prvi Konrad Miler 2.31,00 (postaja Jesenice), drugi pa Srečko Stern 2.34.C0 (postaja Žirovnica). Ženske: 1. Hranka Perkulja (uprava ZTP Ljubljana), 2. Kati Grilc (SVP Jesenice). Skupinsko do 35 let starosti je osvojila prvo mesto sekcija za vleko Ljubljana, nad 35 let pa sekcija za vzdrževanje proge Jesenice. V skupnem plasmanu v tekih in veleslalomu je osvojila prvo mesto sekcija za vleko Ljubljana. Z. A. T 8aW<> «HSf* Jeseniški šolarji so se polotili velike akcije — zbiranja starega papirja. Učenci šole »Tone čufar« so zbrali že nad 600 kilogramov papirja, denar, ki so ga dobili zanj, pa bodo porabili za šolski izlet SOBOTA, 23. marca šm>3. Delavci SGP Gorenje iz Radovljice ob Ljubljanski cesti nadaljujejo v jeseni začeto gradnjo objekta, kjer bosta končno dobili primerne prostore obrtni podjetji Tapetništvo in Ključavničarstvo Neuresničene želje občanov zaradi skopega proračuna Sodelovanje med krajevno skupnostjo in podjetjem Na dvodnevnem posvetovanju s predsedniki in tajniki krajevnih odborov SZDL —■ priredil ga je občinski odbor Socialistične zveze Radovljica minuli teden v Bohinju — so med drugim obravnavali aktualne gospodarske probleme v komuni, seznanili so se g statutom ObLO in razpravljali o statutu krajevne skupnosti. Važno vprašanje na seminarju pa je bilo delo SZDL na vasi in oblike ter načini dela. V razgovoru o gospodarskih zadevah so na seminarju posvetili precej časa vprašanju kmetijstva in delovanja zadrug. Ugotavljali so, da je potrebno podpirati napore posestev, zadrug (skrbeti za njihovo organizacijsko in kadrov- Na zborih volivcev škofjeloške komune so pri razpravah o predlogu družbenega plana in proračuna za letošnje leto tudi občani predlagali razne želje In zahteve. Na svoji seji je ObLO te želje pretehtal in po potrebi tudi skušal spraviti v sklad z danimi sredstvi, marsikatera teh želja — čeprav utemeljena in upravičena — pa Je morala ostati neupoštevana, in sicer zato, ker za izvedbo ni sredstev. Nekaj takih bi bilo mogoče izpolniti, če bi se občani odločili za krajevni samoprispevek oz. za prostovoljno delovno akcijo, druge pa bo vsekakor treba uvrstiti v seznam načrtov naslednjih let. Kljub temu pa morda ne bo odveč, če danes navedemo nekaj takih želja. Volivci na področju krajevnega odbora Trcbija so se potegovali za dodelitev sredstev, ki bi jih potrebovali za popravilo pokopališča in za popravilo stanovanjskih stavb SLP. Ne eni ne drugi Želji ni mogoče ugoditi. Razpoložljiva sredstva so namenjena namreč le za redno vzdrževanje in poslovanje komunalnih objektov in zato je sleherna želja za investicije in večja popravila neurcfiničljiva. vsaj za letos. Glede popravila stanovanjskih stavb SLP, pa bi kazalo, da bi se obrnili na stanovanjski sklad s prošnjo za najetje posojila, zakaj vsa stanovanjska poslopja upravljajo hišni sveti. Na področju KO Selca so želeli še dva milijona za dovršitev cest-nih del. Pri tem je treba opozoriti, da so bila sredstva za KO — razen za industrijska središča — deljena na enak način. Enako so se razdelila sredstva gozdnega sklada po površinah gozdov, ki jih prejemajo KZ in jih bodo razdeljevala na nnjrentabilnejše gozdne objekte. Ker pa je prav v Selski dolini precej terjatev za gradnje gozdnih potov, bo treba najprej poravnati dolgove, prosta sredstva pa vložiti v že začete tovrstne objekte. Leto pa velja za vse KO v Selški dolini. Volivci vr.si Papirnica na območju KO Pevno so prosili za 100 000 dinarjev, da bi razširili pot NOB na Leskovici in Trebiji, medtem ko bo letošnja sredstva moč nameniti za nove spomenike. St. S. Turistično jadralno letenje v Lescah Lesce — Letališče Alpskega letalskega centra v Lescah ima že 6amo po sebi privlačno lego in letavci drugih republik trdijo, da je leško letališče eno najlepših v Jugoslaviji .Prav to njegovo lastnost pa bodo gorenjski letavci v letošnji sezoni skušali izkoristiti, kajti pretekla sezona je pokazala, da bi marsikateri letavec zelo rad prišel v Lesce na letni oddih, ki bi ga lahko izpolnil in poživil tudi z letenjem. V ta namen bodo preuredili in primerno opremili eno izmed stavb na letališču in od Letalske zveze Jugoslavije dobili še eno dvosedežno jadralno letalo. T. P. v vas. Omenili smo že, da so sredstva dobili KO in poudarimo naj, da je precej odvisno od tega, kako jih 1 # do krajevni odbori razdelili po namembnosti. Enako je tudi z željami volivcev KO LOŠKI DELAVEC za dograditev cest na Gabrško goro in Bukov vrh ter popravilo mostu na Visokem, vendar je bil zanj dodeljen les. Prošnja volivcev KO Gosteče za napeljavo telefona, asfaltiranje ceste Skofja Loka — Sora in popravilo mostu bo letos ostala neuslišana, ker terja- precejšnjo naložbo. Kdo ve. kolikokrat so se že volivci KO Rateče potegovali za zgraditev res potrebne železniške in avtobusne postaje. Prosili so za sredstva iz proračunske rezerve, vendar je leta hkrati dohodek letošnjega proračuna in tudi že razdeljen na posamezne potrošnike, letošnja proračunska rezerva pa je blokirana. Ista usoda je doletela tudi prošnjo volivcev KO Gorenja vas za 1 milijon (ureditev pokopališča). Volivci KO Stari dvor — Trata pa so menili med drugim, da ima muzej v Škoi'ji Loki preveč sredstev v primerjavi s sredstvi namenjenimi za spomenike NOB. Res prejme muzejsko društvo toliko sredstev kot v letu 1962, vendar je svet za prosveto in kulturo sprejel sklep, da bo po natančni proučitvi zadeve poročal občinskemu ljudskemu odboru. Pripomnimo pa naj, da je kljub prenizkim sredstvom za spomenike NOB položaj toliko boljši, ker so bile lani poravnane ob- ' veznosti na račun spomenikov Prosje v Poljanski dolini se Je spet umirilo. Pred tednom dni je vse kazalo, da se bo zadeva končala s precej drugačnim, a vendar nekje pričakovanim koncem. Cestarja Franc Oblak in Lovro Bož-nar sta imela precej dela, da sta sproti odvažala s ceste naplav-ljeno zemljo sko urejanje ter za čim učinkovitejšo proizvodno sodelovanje s kmetijskimi proizvajavci) in drugih gospodarskih organizacij za razširitev družbenih površin z nakupovanjem zemlje, arondacijo itd. S tem v zvezi so postavili RADOVLJIŠKA KOMUNA tudi vprašanje, ali je gospodarsko utemeljeno, da so v komuni tri kmetijske zadruge. ' Obravnavali so tudi določila statuta krajevne skupnosti. Navzoče je zanimal zlasti tisti del do- , ločil, ki govori o sodelovanju krajevnega območja z delovno organizacijo s podjetjem. Ugotavljali so, da je skrb za družbeni standard občine osnovna naloga krajevnih skupnosti. Pri tem lahko prispevajo svoj delež tudi podjetja na določenem območju. Konkreten primer: v podjetjih uvajajo tople obroke za delavce; zakaj ne bi povečali oziroma razširili v obstoječih obratih družbeno prehrano tudi na ostale prebivavce določenih območij. Tu je že ena možnost povezave podjetja s terenom.' Skupaj s podjetji pa bi morale krajevne skupnosti bolj skrbeti za organizacijo otroškega varstva. S tem bi se stanje močno zboljšalo, saj bi dobro urejeno varstvo razbremenilo Eaposlene starše skrbi za varstvo vsaj v času, ko so zdoma. Pri urejanju varstva doslej ni bilo napredka. S stalnim zboljševanjem vsebine dela se hitreje razvijajo sodobnejše oblike dela, zlasti v sekcijah. Takšna dejavnost je možna le v bolj razvitih krajih in v večjih krajevnih organizacijah. Z nedavno organizacijo krajevnih odborov so bili ustvarjeni ugodnejši pogoji za sodobnejše in učinkovitejše metode dela, česar z nekdanjimi manjšimi on pasivnimi organizacijami ne bi bilo mogoče poseči. 2e sedaj so se pokazali prvi uspehi dela v sekcijah. Največ so v tem napravili na Bledu. Tam je delo krajevne organizacije SZDL razširjeno zlasti na številne sekcije, ki se samostojno ukvarjajo s problematiko različnih področij — turizma^in gostinstva, trgovine, komunalne stroke, kulture in prosvete, šolstva, zdravstva itd. Člani teh sekcij so ljudje iz določenih panog. Izkuš- Se enkrat o Sorskem polju Nedavno smo v članku, kl je obravnaval nekatere pozitivne in negativne strani predvidene arondacije Sorskega polja, opozorili na vprašanja spomeniškega varstva v zvezi z arondacijo. Prav ti zadnji problemi so bili vzrok, da je prišlo do sestanka, kl je bil pred nekaj dnevi na ObLO škofja Loka. Razen predstavnikov ObLO, kl je sestanek sklical, so te vabilu odzvali predstavniki kmetijskega gospodarstva škofja Loka, zavoda za spomeniško varstvo LRS, arheološkega zavoda LRS, muzeja in Muzejskega dru Btva v škofjl Loki. Zaključki tega sestanka so tako pomembni, da vsekakor zaslužijo objavo, saj so prav v teh zaključkih že dani odgovori na poglavitna spomeni-Skovarstvcna vprašanja s tega področja. • Na Sorskem polju je približno 1.300 hektarov gozdov, po načrtu arondacije bi posekali le eno šestino teh gozdov, torej nekaj več kot 200 ha. Arondacijski posegi bodo omejeni le na jugovzhodni del polja med cestama škofja Loka - Jeprca in Jeprca - Kranj. \na!izc strokovnjakov biotehnič- ne fakultete v Ljubljani so namreč pokazale, da ostale površine na Sorskem polju za kmetijstvo niso primerne in bodo zato ostale pod gozdom. Za letos so predvidena dela na površini 40 ha. Bojazen, da bo po arondaciji klima Sorskega polja bistveno drugačna, kot je danes, je odveč, tako vsaj trdi investitor na podlagi razjskav našega znanega meteorologa dr. Vitala Manohina. Arondacija je nujna, saj bomo le s pridobitvijo novih površn lahko zadovoljevali rastoče potrebe, in to za daljši čas. Vrednost hektarskega donosa bo približno desetkrat večja od vrednosti gozdnega prirastka na enem hektaru, če govorimo o krčenju gozda na Sorskem polju, moramo na drugi strani upoštevati, da prepuščamo gozdu vsako leto nekaj površin, ki so bile doslej obdelane, zato izguba ne bo vplivala na gozdno bogastvo gledano s širše perspektive. To bi bili vsaj glavni argumenti, ki smo jih slišali na nedavnem sestanku in opravičujejo oziroma pojasnjujejo arondacijo. Prisluh- nimo še izvajanjem s stališča spomeniškega varstva. Ob arondaciji ne smemo pozabiti, da je podoba pokrajine mnogo važnejša kot navadno mislimo, spomeniško varstvo pa obsega tudi področje čuvanja in proučevanja favne in flore — ob arondaciji nc smemo prezreti nobeno teli vprašanj. Vprašanje gomil je nedvomno važno, obstaja pa tudi upravičena domneva, da je bilo na Sorskem polju najmanj eno taborišče tedanjih prebivavcev Keltov. Ce je to res (to bodo potrdile a'i ovrgle raziskave), bo to eno najpomembnejših odkritij ne le za jugoslovansko, ampak celo za srednjeevropsko arheologijo. Zakon o spomeniškem varstvu zahteva, da se morajo taki objekti ohraniti ali vsaj raziskati, običajno pa investitor del, ki take objekte ogrožajo, mora prispevati tudi del sredstev, ki so potrebna za raziskavan je. Na podlagi teh izvajanj so bili sprejeti naslednji sklepi: 9 Arondacija bo izvedena tako, da s ceste Jeprca - Kranj in Jeprca - Skofja Loka videz ostane neizpremen jen; tudi okrog novo zgrajenih gospodarskih objektov, ki bodo po načrtu zrasli, bodo ostali gozdni kompleksi, ki jih bodo zakrivali. Večje skupine gomil bodo zaščitene, zato tam arondacija ne bo izvedena, zravnane bodo le manjše osamljene gomile, bodo pa prej arheološko raziskane. Preden bodo padla piva drevesa, bo i/.delan natančen kataster vseh arheoloških objektov na Sorskem polju in na podlagi tega katastra bodo določene parcele z gomilami, ki bodo ostale nearondirane. #•> Na sestanku je bilo govora tudi o dosedanji polemiki v časopisju. Slišati je bilo, da je večina člankov enostanskih, čeprav je bilo rečeno tudi to, da je polemika o arondaciji dobrodošla in nemara celo koristna. Mimogrede je nekdo na tem sestanku ugotovil, da ni prav, če o geološki, klimatski in pedološki plati arondacije piše človek, ki za ta področja ni strokovnjak. O Menda so doslej objavljeni članki res večinoma negativno pisali o arondaciji, zato bi bilo prav, če bi o njej pisali za širšo javnost tudi načrlovavci teh del, saj bi tako slišali tudi strokovne utemeljitve, ki govorijo v prid arondacije. Janez £RžEN nje blejskega krajevnega odbora SZDL bodo uporabili tudi dr* god. Ob sprejemanju družbenega plana je aktualno tudi vprašanj« o načinu finansiranja komunal"8 dejavnosti. Sredstva, ki so bil* za ta namen dodeljena krajevni*? odborom, lahko v posameznjn krajih porabijo za redno vzdrž> vanje tudi tako, da sami najame* jo izvajalca del in tako marsikaj prihranijo. Navadno pa opravljajo vzdrževalna dela komunalna podjetja. V prihodnje bodo P0* skusili urediti način finansiranja komunalnih skupnosti za njihov* potrebe s statuti, ki bi mora11 točno določati vire sredstev J? druge podrobnosti s tem v zv^' J. B. Na kratkem valu I I I I I I i I I I 4 Ribno — V dvorani zadružnega doma so v nedelj gostovali igravci iz MoŠenJ' Uprizorili so Bulovčevo sPcV°* igro »Na planini«. Gostje s delo dobro pripravili, venda obisk ni bil posebno zadov Ijiv. * Bohinjska Bela — smučišču Pod goro je n^iV nedeljo dopoldne priredilo » sko športno društvo Bled te movanje mladih smučarjev slalomu. V skupini B se je 7f merilo blizu 40 pionirjev 1 pionirk, v skupini A pa so " movali bolj izkušeni smučafJ' ki so se nepričakovano doD^ odrezali, škoda je le, da Pod goro ni zbralo več gleda cev. « Radovljica — DelavsJJ univerza v Radovljici je v delovanju z osnovno šolo ganizirala v Radovljici 1° Begunjah šoli za starše. davanji so že pričeli, obis vavcev pa je v vsakem T J po štirideset. V mesecih o1 cu in aprilu se bo zvrstilo x ga deset predavanj za re slušatelje, nekatere teme Pa namenili tudi širšemu kr0g poslušavcev. j. Tako so minulo sredo P pravili staršem na roditclis;; .fl sestanku predavanje o la£ j| tatvinah. Predaval je E?j. Močilnik iz Ljubljane. Udel* ba je bila zelo dobra, 7-anlI^jj. nje pa precejšnje. V Rad0^, ci so roditeljski sestanki no dobro obiskani, saj se Z re navadno nad tristo starš Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij BOLNICE ZA DUŠEVNE BOLEZNI BEGUNJE NA GORENJSKEM RAZPISUJE prosta delovna mesta ob otvoritvi novega sprejemnega oddelka — 2 ZDRAVNIKOV — specialist nevropsihiater, specializaot ali sekundarij, — MEDICINSKE SESTRE, -- SOCIALNEGA DELAVCA, — ODDELČNEGA ADMINISTRATORJA — srednje strokovn« izobrazbe, — DELOVNEGA INŠTRUKTORJA - KLJUČAVNIČARJA *$ ključavničarski mojster ali pomočnik, — 14 BOLNIČARJEV, — 12 BOLNIŠKIH STREŽNIKOV (STREŽNIC) — starost nad 18 let, — KURIRJA (moški). Na razpolago je eno dvosobno in eno enosobno stanovanj* za zdravnike in soba za socialnega delavca. Za razpisana delovna mesta pošljite vlogo s kratkim življ* njepisom in potrebno dokumentacijo ravnateljstvu BOLNICE ZA DUŠEVNE BOLEZNI BEGUNJE na Gorenjskem. — Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov bolnice. Rok razpisa — do izpopolnitve delovnih mest. šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v S*0 Loki ORGANIZIRA za odrasle: L tečaj za pridobitev KV in VK za poklic avtomehanika: hftj 2. tečaj za pridobitev KV in VK v kovinski stroki in v O" lesne stroke; 3. tečaj za priučevanje na delovno mesto kovinostrugar ' profil). re t«' Pouk v tečajih bo v popoldanskem času od 16. do 19. urc krat tedensko. Prijave sprejemamo do 30. marca. OBVESTILO Društvena valilnica Jesenice obvešča javnost, da se lahko ^0io> enodnevni piščanci od 27. marca in nadalje vsako sredo in s°.j1 \t Dobite lahko osem vrst čistih pasem, izmed teh šest uvoŽ«0 Avstrije. blj0 Cena za enodnevne piščanec je 110 din. — Razen tega se *• potrebna krmila. . . Odbor društva Jesenic* Upravni odbor podjetja KOMUNALNI SERVIS — kem^°a stilnica Jesenice IŠČE ,■ tm v Tržiču In Radovljici osebo s primernim stanovanjem v £cn.ei Z*' bližnji okolici za prevzem zbiranja oblek za kemično čiščenj poslitev pogodbena »delo na domu«. . r(jK Interesenti naj sc javijo pismeno na naše podjetje. PriJa do 31. marca 1963. faVg SOBOTA, 23. marca 196?» japis p amaterski kulturni delavnosti Korenitejši premiki ti kvaliteti mi pIenum Socialistične zve J« Je močno poudaril vlogo kul-«re in prosvete v splošnem druž nnnem, živ,JenJu- Posebej je pri-poročil, naj prosvetne organiza-«je. Svobode In društva ter dru- fiJnPr0fesionalna združenja probio in obogatijo vsebino mno-»enega kulturnega, propagandnega m informativnega dela. V današnjem razmišljanju bi hulIel.,omeJitJ na del široke pro-niemauke kulturno-prosvetnega RL'Je.n,a na amatersko, ljubitelj-nih °e|avn°st Svobod in prosvetnih društev. Hreteklei» letu bravci dar k? cas°Pisa že poznajo, ven-^ffradit Cnkrat "menili uspešno fSir« v muzeja (Sk^arjeve m£ na prostem Varstve^I'"i .IUSe,' sPOmeniško-le ra7 J akcije na terenu, uspe-Driteff -?Ve in Porobljeno delo za činstva V ?im Sirše^a ta-oga ob-seznan- ~~ tak(> k neposrednemu z jnJza.nju z de]om ustanove kot 6nziv«o kulturno vzgojo. Varuhi družbena ustanova, v števili ^nega pastva, ki ga Mnogj t nc r"01,0010 meriti, vrednosr ponati nimajo denarne Večinf.-^1' ker 60 neprecenljivi — leže °ma so unikati. Vendar ne rtetos j^f^enih skladiščih, samo ,l?OO0' oK- Jih Je videl° preko jev n °, :6kovaveev iz vseh kra-*em«tva domovirie> Pa. tudi mo-'I,r2e oo\ m0, eh skopih podatkih vidi-»rosvof J° muzo.i kot kulturno-vetna ustanova strog »o, Ce W znanstve na najboljši pokazale, da no delo ni ogrože- nostjo 1ŽCemo atdce s široko jav-• **ODaBn^Sprotno- iz Poljudnih in •^rsiKnC,lfittolih akcij je zrasla ki u ^lera vrednota in izkušnja, raziskovalno dc>]o o5ogaUla_ del obJ?rUvi muz«Ja se je velik **Jft*uW^Cev ~ Pripadnikov «© pnJS^tl poklicev - sponta-I>rezc;nHl] • debatam o načinu l!nikov Z, etnografeMh spome-: 3* spomn-r°dmctov- Mansikdo se Rtreši,, 1 da na njegovem pod-Btekiu. 4r°-a Ktar plu''- Klika na KO jah, Nf'*5S^S:;'- Vsakdo * i* o starih fi zxlu- razpravljali spoS.« graclb™ih konstrukci- Rtare Uudek yr€d,nost in lcP'ot0 ^av komUr' po,M:dli po klopeh in ni-^am je z'un 7udiI°. Star možakar kostem Jj? ,da se v muzeju na tako Pri^;'Uti kot doma- Le malo centov !f h in lGPlh kompll- Tako t SPr0M muzej' ,jeval pUJav"no^t bo muzej nada- ^Sovon „ tave' Predavanja in Vf)- ZPrv... um.efcno«ti (stari in no- • SOdovinskih in «Twm«,t«1r< arhitekture. Obisko- in spomenižko varstvenih vprašanjih bodo glavna oblika dela. Kolektiv se zaveda, da je prava perspektiva kulture in kulturne dejavnosti samo v njenem pravem poslanstvu — v stiku in stalnem bogatenju ljudi. Saj je tudi poznavanje preteklosti in njeno pravimo vrednotenje ena izmed osnov za poznavanje in usmerjanje tekoče, aktualne kulturne in splošne problematike. Sistematična vodstva po razstavnih prostorih, razlaga un prezentacija sicer v poletnih mesecih obremenjuje osobje tudi za ves dan, vendar je korist velika, saj je to tudi ena temeljnih oblik za popularizacijo In pridobivanje občinstva. Drugo področje dela pa je spomeniško varstvo. Morda ena najbolj občutljivih dejavnosti. Nastopajo vprašanja, kjer se križajo komunalni, zasebni in interesi posameznih podjetij, ki varstvu spomenikov niso vedno naklonjeni. Mnogokje so vzroki upravičeni, marsikje pa gre za predsodke in neznanje. S pospešeno propagandno dejavnostjo pa lahko rešimo tudi ta problem. Morda včasih pozabimo, da se napredek ne kaže samo v industrializaciji in hitrem ekonomskem napredku. Vedeti moramo, da se pred našega človeka postavljajo velike zahteve. Zaveden in osveščen proizvajavec in upravljavec pa je lahko samo široko razgledan državljan. Samo razgledan in kulturno vzgojen proizvajavec bo znal proizvodnjo samoiniciativno racionalizirati. Po napornem delu pa bo našel nujno sprostitev in zadovoljstvo v resnično kulturnem okolju. Ceniti in izkoriščati pa ga bo znal spet samo razgledan in angažiran član socialistične družbe. Ob človeških in umetniških problemih — bodisi sodobnih ali iz preteklosti — se bo aktvno vključil v proces duhovne preobrazbe, ki je posledica in pogoj rasti in preobrazbe vseh družbenih, ekonomskih odnosov. IVAN SEDE J in izvajavci kulturnega programa približajo svoje delo stopnji in potrebam občanov. Marsikje so izobraževalna in kulturna prizadevanja rodila sadove: ustvarjalna hotenja pa so prodrla med ljudi le tedai, če so bila družbeno pomembna in aktualna. Dostikrat slišimo tožbe, da St brez sredstev ne da vabiti V goste najboljše umetniške in druge ■/bore. Res, tudi /a kulturo je potreben denar. Mnogokrat sredstva res niso zadostna, pa tudi način finansiranja ne ustreza, vendar na je res. da denar še ni i h'. Tudi najboljši umetniški ansambli nam ne bodo »prinesli« kulture v kraj. če sami ne bomo zbali sorostiti in razgibati lastnih lokalnih sil in tako najprej ustvariti pogoje za kulturno rast — to pa bomo dosegli le z vzgojo sa-mega sebe. Pomembna naloga am*terlzm«i jt torei v tem, da usnosobi lbidl za snrelemanle kvalitetah kulturnih dobrin, ki jih nudijo poklicne kulturne ustanove. Ljubiteljskemu delovanju državljanov v kulturi, izobraževanju in prosveti moramo pomagati, da se čimprej otrese preživelih oblik, in da se oorme isodobneiš'h prijemov, s katerimi bo mogoče , zadovoljiti tudi zahtevnejšega obiskovavca. Potrebna mu je strokovna pomoč, ker bo le tako doseglo kvaliteto. Za to pa so poklicani ljudic iz vrst poklicnih kulturnih delavcev. Razgibano družbeno in kulturno življenje drami v človeku notranje sile. hkrati pa budi Y njem ustvarjalnost, pa naj bo na kakršnemkoli delovnem mestu. Zapletene in pestre oblike družbenega in delavskega samoupravljanja zahtevajo misleče in osveščene ljudi, ki bodo znali tudi zajeziti vse nezdrave in tuje pojave, pri tem pa bodo sposobni oblikovati domačo kulturno atmosfero in hkrati krepiti med ljudmi težnjo po duhovnih vrednotah. Jože BOHINC Kako nastaja program razstav v Kranju Edino merilo: kakovost Filmi, kijih gledamo Danes otvoritev razstavo pejsažev Gabriela Humeka V spodnjih prostorih Prešernove hiše. v Kranju se bo tudi letos zvrstila nepretrgana vrsta — okoli dvajset razstav. Zsrornji prostori l>odo še v prihodnje namenjeni predvsem muzejskim razstavam. Trav za danes je muzej pripravil otvoritev nove razstave pejsažev slikarja GABRIELA HUMEKA iz Stične. Razstavljavci, ki bodo sledili slikarju Humcku, šc niso dokončno določeni, saj je ponudnikov izredno veliko in zato odločitev ni lahka. O tem, kateri slikar oziroma kipar bo užival gostoljublje priljubljenih kranjskih raz-st.avnih prostorov, odloča posebna žirija, ki jo sestavljajo podpredsednik društva likovnih umetnikov Slovenije — akademski slikar Iv* Sktbic in umetnostni zgodovinarji Andrej Pavlovec, Štefan Eržen in Cene Avguštin. Za prirejanje razstav pridejo v poštev vsi likovniki, ne glede na to, če so akademski slikarji ali amaterji in ne glede na smer, ki ji pripadajo. Edino merilo, ki ima pri tem glavno besedo, je kvaliteta njihovih del. Člani žirije ugotavljajo kvaliteto ■ primerjanjem predloženih clel med 'Seboj in z njihovim vzporejanjem (s poznanimi splošnimi umetniškimi dosežki. Posebno odločno jc žirija proti vsaki razstavi, ki bi imela komer« < ialni pečat. Med ponudniki pogrešajo kiparje. Morda je vzrok, da #e ti ne zanimajo za prirejanje razstav v Kranju to. ker mora razstavljavec sam poskrbeti za prevoz in ureditev svojih del, kar pa povzroča precejšnje stroške. Zato se je bilo treba že marsikateri zelo kvalitetni razstavi odpovedati. - S. Dom na griču Ameriški film »DOM NA GRIČU« jc '-"drama, ki se odigrava v teksaški 'veleposestniški družini med avtoritativnim očetom, ki pri štiridesetih še ni izgubil svojega mladc-niskeg^a slovesa »ljubitelja tensk-* (in ki zato plača z življenjem) — med njegovo ženo, ki mu je od .u-novega rojstva odrekla zakonsko življenje — in med njegovima dve' ma sinovoma: preobčutljivim zakonskim sinom Tberonom in samostojnim nepriznanim nezakonsk'nn sinom Rafeom. Glavni problem, ki ga film obravnava, je za ameriški Jug tako - značilni problem diskriminacije — tokrat diskriminacije nezakonskega otroka. Vendar film na žalost ta problem nc prikazuje pQscbno originalno in ga tudi nc rešuje preveč odločno. Isto velja v splošnem tudi za režijo VINCENTA MINELLIJA, ki v skladu s pretežno epsko zasnovo filma ne teži k originalnosti, ampak predvsem b gladko tekoči izpeljavi; ta je včasih že tako »ameriško' gladko zaobljena in uglajena, da meji na »polizanost«. Epska zasnova je tudi vzrok nekaterim spodrsljajem v patetičnosti — v intimnih srečanjih očeta in sina, matere in sina ter očeta in matere, Liki protagonistov filma so dovolj plastično zasnovani in izdtlani. Med igravei pa je razen očeta Roberta Mitchu-ma in matere Eleanor Parker treba opozoriti na zanimivo nadarjeno trojico mladih: predvsem na gotovo igro Rafca — Georgea Pepparda, pa tudi na Thcrona — Georgea Hamiltona (ki je po začetnem pretiranem zgledovanju na Anthonyja Perkinsa našel samostojnejši stil) in pa prikupno Libby — Luana Patten, V celoti torej kvaliteten film, ki pa nam ni povedal ničesar Potema novega in >:as z nufemer presenetil ali globlje pretresel. Pridi, očka Poljski film »PRIDI, OČKA-režiserja JANA DATORYJA pa nas je na zelo močan in zanimiv način opozoril na pereč problem našega časa — problem zapuščeno-sti otrok razvezanih staršev in v širšem smislu sodobnih otrok sploh. Eden izmed mnogih teh otrok jc tudi Jacek, za katerega nima nikoli časa niti njegov prezaposleni oče niti njegova mlada druga mati — niti še »mlada« stara mati. Zato si v svoji bogati otroški domišljiji ustvari idealnega očeta (ki mu pravi gospcul predsednik) in idealno deželo, v kateri vsi očetje hodijo na sprehode in se igrajo s svojimi otroki, Tjx (žal) vsakdanja zgodba je izpovedanA stvarno, prepričljivo in samosvoje, predvsem pa zch> trpko — brez trohice sentimentalnosti v prikazovanju otrokove za-puščenosti, brez "konstruktivnega* srečnega konca. Prav zaradi te ne-sentimentalnosti stvarnosti in trpkosti, nas film prizadene, prepriča pA nas predvsem zaradi odličnega režiserjevega poznavanja otroške du ševnosti in Jacka z velikimi zalednimi očmi — Janusza Pomaskegi Film, ki ga je vredno videti in se ob njem zamisliti — in ne same zamisliti! — D. O. Gostovanje najboljšega bolgarskega moškega pevskega zbora „Gusla" Sofije iz Najboljši bolgarski pevski zbor »GUSLA« bo na svoji turneji po Jugoslaviji in Zapadni Evropi priredil koncerte tudi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. V povojnih letih se Je zborovsko 'petje v Bolgariji hitro razvijalo. Različne in številne oblike amaterske dejavnosti so bile za to priliko posebno primerno in razširile so se široko po vsej deželi. Več kot 13.000 amaterskih skupin in društev je bilo ustanovljenih v približno 1"> letih in nekaj tisoč med njimi je bilo pevskih zborov. Moški zbor »GUSLA«, odlikovan z redom Cirila in Metoda I. stopnje, je med najstarejšimi amaterskimi zbori v Bolgariji, je odigral pomembno vlogo v razvoju zborovskega petja. Zbor »GUSLA« jo ustanovila leta 1920 entuziastična skupina mladih pevcev. Pričel je popularizirati - bolgarske zborovske skladbe in seznanjal koncertne obisko-vavce s klasičnimi deli ruske in zahodnoevropske zborovske glasbe. Zbor »Gusla« iz Sofije Je najboljši bolgarski moški pevski zbor »GUSLA« šteje 90 pevcev. Njen" direktor in dirigent je bil mnogo let zaslužni umetnik Asen Dimi-trov, profesor na bolgarskem državnem konservatoriju in tudi dirigent bolgarske narodne opere; umrl je leta 1960.). Sedanji, viari-gent zbora je Vasil Štefanov, prvi dirigent orkestra sofijske RTV, nagrajen z nagrado Dimitrova. Solisti so: Mihail Popov — bas, Ljubomlr Bodourov — tenor, Peter Petrov — bariton; vsi so znani pevci sofijske narodne opere. Zbor ima tudi druge soliste. I Kmalu po ustanovitvi, se je zbor močno \itrdil kot eden najboljših bolgarskih zborov. Njegovi koncerti so bili najpopularnejši, raven petja je bila enaka kot pri profesionalnih zborih, njegova interpretacija je bila visoko ocenjena. Danes je »GUSLA« polno razvito pevsko društvo, ki se šteje med najboljše slovanske zbore. Program ima zelo obširen; preko 300 pesmi, izbranih iz bolgarskih, ruskih. Sovjetskih in vzhodnih zborovskih del. Ta zbor ima tudi odlično šolo za pouk dobrih pevcev. Mnogi solisti, ki zdaj pojejo v bolgarskih operah, so izšli iz vrst njegovih pevcev. Nekateri svetovno znani pevci so pričeli kariere v tem zboru. Med njimi so: Todor Mazarov — dunajska opera, Ivan Petrov in Ljuben Višegonov, Iti sta pela * newyor.šk.i Metropolitan operi to Boris Hristov. ki zdaj poje v znani milanski Scali. Koncert zbora v Kranju bo < petek, 29. marca, ob 20. uri V dvorani kina Center. 'Organizira ga kranjska koncertna poslovalnica. P. J. afera nine ss tcJefonu- ",ega d°e sem storil, kar mi je naročil doktor Zorn po ne8a uradnM okraini policijski postaji sem pobral kriminal-jev° varn V J civilni obleki, ki je moral poskrbeti za Brummer-k m-eni in i i vrnitvi- Možakar me je že čakal na ulici. Sedel je niaIega Qd . nenavadno molčeč. Potem sem odpeljal v mesto, po '°vnik M V i a' ^orn' je nosil črno obleko in travnato zelen te-lah,ko neu vznemir'cn bil, kakor moški, ki se boji, da bi Ve8a di-,„mnost druS'h v poslednjem trenutku podrla uspeh njego-^izncga načrta. 5Pregovoril° pnpe'ia,i do preiskovalnega zapora, jc izstopil in jta velika vhod[ ^^^tonia, ki sta stražila pred vrati. Odprla dvi orišče Snemalne a^" ''° cakal° kakšnih trideset mož. Spet sem zagledal ^sedali : parate m zvočne naprave, mikrofone ih žice. Moški so 3e« da že ,i P°?taiali po dvorišču, kadili in sc dolgočasili. Kazalo Dan d0lg° čakaJ°- 2afo so ren i Y obl;K'cn' na dvorišču je bilo kaj malo svetlobe in ?alni uradn'k 'r|1 n,ipolja1i s seboJ veIike žaromete. Molčeči kritni: • ril Pegaste * *p doktor Zorn sta odšla in med reporterji. sem od-Sc Je nriuu?, i^tni Romberga. Prijazno sem ga pozdravil. Resno »Rn u ' VC"dar ni bliže. Lkd e 8!<< POkUcal-Vendar »hS postali Pozorni in zato je pristopil. Bil je v zadregi, a«rzan: »Dober dan.« na Afcata in me z avtomobilom napotila v temačno »Cemu ne" stopite bliže?« »Nisem vedel, če vam bo prijetno.« »Kaj neki klepetate,« sem nebogljeno rekel. »Mar niste pozabili tc zgodbe, šc vedno ne?« Odkimal je z glavo: »Dostojen Človek ste, gospod Holden, in mislim, da veste, kaj tule igrajo." • '>Kaj naj bi igrati?« »Našel sem sled. Zaenkrat še ne vidim dosti. Toda nekaj že vidim. Lojalen odnos imate do gospoda Brummerja, podobno kot Mila. Zato nočete povedati vsega, kar veste. Toda našel bom resnico, našel jo bom ...« »Zblazneli ste,« sem zagrenjeno rekel. »Cemu neki naj vas bi zanimala resnica?« \ »Resnica zanima vsakogar!« V tem trenutku so zagoreli žarometi in razsvetlili temačno dvorišče z Jesketajočo svetlobo kakor filmske kulise. Za zamreženimi okni so se prikazali pošastno beli obrazi radovednežev, kaznjencev in Uradnikov, obsojencev in sodnikov. Vsi so strmeli navzdol, v tri moške, ki so v tem trenutku stopili skozi ozka železna vrata na dvorišče in obstali drug zraven drugega: mali odvetnik, molčeči kriminalni uradnik, Julius Maria Brumrner. »Trenutek!« je vzkliknil Zorn in dvignil roke. Brumraerju je dal velike, temne naočnike in ta si jih jc nataknil. Tako je stal pred nami, mogočen in debel, z upadlim bledim obrazom in ohlapnimi ustnicami in drobnimi usti. V rožnati pleši se je zrcalila svetloba žarometov. Brumrner jc nosil modro obleko, belo srajco in srebrno kravato. Ves čas jc molčal. Zorn je razdraženo vzkliknil: »Zdaj lahko snemate!« Kamere so zabrnelc. Zagorele so bliskovice. Sprožilci na lcicah so zašklepetali. Pred železnimi vrati se je odigravala pantomima: Zorn se je rokoval z Brummerjcm. Brumrner je dal roko kriminalnemu uradniku. Zorn se jc smehljal. Kriminalni uradnik se je smehljal v zadregi. Brumrner ni spremenil obraza. Videti je bil hudo skrivnosten. Ta sicer smešno debelušni velikan je bil zdaj videti kot kip maščevanja. Prihajam in vsem bc.m povrnil, kar jim gre ... Kamere so brnele dalje. Izstopil je moški z ročnim mikrofo nom. Dvorišče je onemelo. Moški je spregovoril: »Gospod Brumrner, v imenu svojih tovarišev od tiska, radia, televizije in filmskih novosti sem pooblaščen, da vam zastavim nekaj vprašanj.« Brumrner je prezirljivo stisnil drobna usta. Z roko jc ošabno n gospodovalno zakrilil proti odvetniku. Ta je spregovoril: »Gospod Brumrner ne bo odgovarjal na vprašanja. Prosim, da se obra-Sate name, jaz sem njegov pravni zastopnik. Pet minut časa imate »Brumrner naj govori,« se jc zadri nekdo. »Malo časa imamo,« jc hladno menil mali odvetnik. »Gospod doktor Zorn,« je dejal moški s mikrofonom, ^pomeni izpustitev valega mandanta, da so proti njemu ustavili postopek?« »Postopka niso ustavili. Se ne. Vendar je tako imenovano ob-ležilno gradivo skopnelo, tako da sodišče nima razloga in pravice, da bi mojega mandanta še lahko zadrževalo v zaporu.« »Lahko iz dejstva, da ste prevzeli tudi pravno zastopstvo indu-strijca Schvvartfegerja, sklepamo, da so skupni interesi združili oba vaša mandanta?« »To lahko sklepamo, da.« Nekdo sc jc zasmejal. Mali odvetnik si je segel za srajčni ovratnik in dejal: »Proti devetim dnevnikom, znani ilustrirani reviji in dvema radijskima postajama bomo vložili tožbo zaradi obrekovanja, ker so v neresnični'in odvratni obliki poročali o mojem mandantu. Druge tožbe lahko še sledijo.« »čemu je obtežilno gradivo skopnelo in čemu je skopnelo take naglo?« »Brez komentarja,« . Nekdo je stal zraven mene, preiskovalni sodnik Lofttng. bklo-njen in koščen jc stal zraven mene. z rokami v žepih zmečkane obleke, bled in žalosten. Solzni mešički pod očesi so bili ta dan Se posebno temni. Molče sem se priklonil in Lofting jc odzdravil Stala sva v senci, JA žarometi in kamerami.. - »Je potekala preiskava nepristransko in brez cesa. kar bi »Mto komu očitali?« t Pr:id začetkom republiške rokometne lige Druga polovica tekmovanja Kranj — V nedeljo bodo slovenski rokometaši prvič letos v prvenstvenih tekmah preizkusili svoje moči. S tem se bo pričel drugi del tekmovanja v republiški rokometni ligi, ki'nam bo dalo ob koncu nastopanj prvaka, s katerim se bo srečal najboljši klub vzhodne lige. Sele zmagovavcu tega srečanja bo odprta pot na kvalifikacije za vstop v prvo zvezno ligo. Gorenjska predstavnika Mladost in Tržič bosta prvo nedeljo nastopila kot gosta v Ljubljani (Svoboda) oziroma v Ajdovščini, Iskra pa bo sprejela igravce Krima. Za naše bravce, ki spremljajo gorenjske rokometaše ob njihovih nastopih, smo pripravili kratek pregled tekmovanj. I. kolo rezultat jasen, dela Svoboda : Mladost 17:32 ( 8:16) Ajdovščina : Tržič 13:14 ( R: 5) Iskra : Krim 5:33 ( 1:12) II. kolo Mladost : Iskra Tržič : Piraia 25:17 (16: 7) 17:30 ( 8:14) III. kolo N. Gorica : Mladost Tržič je bil prost Iskra : Svoboda IV. kolo Mladost : Olimpija Šentvid : Tržič Iskra je bila prosta ' V. kolo Ajdovščina : Mladost Tržič : Slovan Gorica : Iskra VI. kolo Mladost : Piran Krim : Tržič Iskra : Olimpija 14:30 ( 7:16) 16:27 ( 8:15) 19:31 ( 8:18) 15:28 ( 9:14) 17:20 ( 6:11) 10:17 ( 7: 7) 12:11 ( 7: 5) 22:19 (13:11) 17:13 ( 5: 9) 8:38 ( 5:21) VII. kolo Tržič : Mladost Ajdovščina : Iskra 12:15 ( 4: 6) 19:17 (11: 7) VIII. kolo Mladost : Šentvid 15:20 ( 4:13) Svoboda : Tržič 13:19(9:11) Piran : Iskra 21:17 (11: 4) IX. kolo Slovan : Mladost Tržič : Iskra 18: 9 (10: 5) 5:0 w. o. X. kolo Mladost je bila prosta Tržič : Olimpija 5:0 w. o. Iskra : Slovan 9 :18 ( 5: 8) šport Sindikalno prvenstvo Radovljica — V soboto in nedeljo (30. in 31. marca) bo v Radovljici sindikalno šahovsko prvenstvo radovljiške občine. Prijavljenih je šest moštev in sicer: lanski zmagovavec in letošnji organizator tekmovanja ObSS Radovljica, Veriga Lesce, Elan Begunje, Bolnica Begunje, LIO Bohinjska Bistrica, Iskra Otoče. Za zmagovavce je pripravljen prehodni pokal. — V. N. Nogometaši Triglava jutri v Murski Soboti Tudi za naprej neporaženi (?) Jutri bodo spet oživela slovenska nogometna igrišča, zakaj pričel se bo spomladanski del prvenstvenega tekmovanja. Jesenski prvak SNL kranjski Triglav bo na- stopil v Murski Soboti proti tamkajšnjemu moštvu, ki je trenutno na osmem mestu. — Trener kranjskih nogometašev STANE BRE-ZAR je pred odhodom na prvo Nogometaši Triglava so se kljub slabemu vremenu vestno pripravili za pomladno sezono spomladansko srečanje takole odgovoril na naši vprašanji. — Kako so igravci pripravljeni na drugi del prvenstva? 9 »Vsi redno trenirajo, igrali pa smo tudi nekaj prijateljskih tekem. Zadnja (s Slovanom) je pokazala, da lahko marsikaj dosežejo. To mislim tudi za prvo tekmo: če bodo igravci vseh 90 minut »grizli«, se nam v Soboti ni treba ničesar bati. Vse možnosti imamo, da osvojimo vsaj eno točko. Treniramo trikrat na teden, vendar nam vreme ni bilo naklonjeno in smo na igrišču šele dobrih štirinajst dni, medtem ko smo si prej lahko privoščili le teke in razgibalne vaje.« — V kakšni zasedbi bo tokrat moštvo? % »Nastopili bomo e standardnimi igravci (tako kot jeseni), le da bosta manjkala Krašovec, ki ga bo »na zvezi« zamenjal Ugrica in Štular, namesto katerega bo v obrambi Verbič I. Imamo tudi novega vratarja Vagajo. Nedvomno smo z njim precej pridobili, toda posvetovati se moram še s tehničnim odborom,, če naj nastopi že v prvi tekmi. Verjetno bi bila to zanj za prvič prezahtevna naloga, posebno še, ker ne igramo na svojem igrišču.« — J. Z. Planica, 22. marca — Danes se Je pričela velika predstava sn,u skih skakavcev iz 12 evropskih držav. Po večini je tu zbrana v** elita, škoda le, da ne nastopa svetovni prvak Engan in da je re^r der šlibar včeraj zbolel. Kljub temu pa so bili gledavci dokaj W*T voljni, saj je Enganov rojak (torej Norvežan) TORGEIR BRAN^ ZAEG namesto njega pokazal »visoko šolo« norveškega smučarske*" skakanja. Z dolžino 120 metrov in lepim slogom je dokazal, da se " potegoval za enega prvih mest. Vidimo ga v trenutku, ko dosetf3 dolžino 108 metrov. Tečaj športnih funkcionarjev Kranj — Prihodnji teden bo končal z delom poseben tečaj za športne funkcionarje, ki ga je organiziralo kranjsko avto-moto društvo. Tečaj so priredili predvsem zaradi sorazmerno velikega števila športnih prireditev v letošAJe letu. Omenimo naj samo cCtr_, njika »Delo« naročnikom na oP* sprejmemo takoj. Dober žek. CP »Delo«, podružnica K1*^ Brivsko-frizersko pomočnic0 ^ dobro moč, sprejmem. — ^ ctfl Bočko, Škofja Loka Osebo, ki bi v dopoldan**^, času pazila na otroka ali dinjsko pomočnico išče druž* Erjavec, Gradnikova 9, Zlato< P*. lje. Zglasite se -d 16. ure cfjjjg Idi' Podpisani Franc Bartolič P1**^ cujem besede, ki sem jih o Zivojinu Dimi trd jeviću. Nap šam, da se te besede ne bi ^"L, ker bo v nasprotnem primeru ti vsakomur sodnijsko po^*°w Zahvaljujem se Dimitrijeviću, ^ je odstopil od tožbe. objave Vpisovanje otrok v 1. osnovne šole Šenčur in VoW* . ( šolsko leto 1963-64 bo v 24. marca 1963, od 10. do Za šolski okoliš osnovne Šole SeO- čur v pisarni šolo (nad kraje*"1^ uradom), za šolski okoliš Vo^» v prostorih osnovne šole Voki . S seboj prinesite otrokov roj list. Proti sladkorni bolezni, r- ^ in tolščavostl (bolezenskem«* ^ belenju) pomaga rogaški ^ vrelec. Zahtevajte ga v gv0^f04' govini, te pa ga dobijo v F^j, stičnem trgovskem podjetju * M vila« Kranj, Veletrgovini ^^Z,^ Škofja Loka in podjetju *v Gorenjka« Jesenice. REJCI PERUTNINE, VO^fL* Valilnica v Naklem priredi ▼ >^f nedeljek, 25.3.1963, ob l6, tt",ii- zadružnem domu v Naklem m ivo predavanje z naslovom1 ko povečamo nesnost svoji" * 2 ši«. Predavanje bo spremU3 diapozitivi. tf-Vabimo vse rejce, ki *eld# boljšati ne.snost svojih k°'c