ZZlitnilta. f UHhI, f pMtt, U. V|lMM Mit. um. wo. .Slovani Narod* vclj* ¥ M«U|sbI na dom dosuvljca: * npravniitvu prejem«: celo leto napre] .... K 24;— celo leto naprej .... K 2£- El leta „ .....l2-" P°* "* - .•••• »£— trt leta . . . !•{« • g]" ■ •!•!•••• fg . Blcscc ^ • •»•'• • 2*— na mesec m • • • t • 1TW Dopisi naj te frankirajo. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Knailova sile« it 5 (v prtfltfjti levo,) MfjBsl M. M. lssersU veljajo: peterostopna petit vtsta sa enkrat po 16 visu, at dvakrat po U v«., za trikrat ali večkrat po 12 vb«. Parte ta zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravnistvu naj ne pošiljajo naročnine, reklamacije. InstraM L t 4. to je administrativne stvari ——— roaanmna številka volfn 10 vtaav|e». _—. Mi ptonun* ■onfMa atat istodobne vpoalatve aamfasar aa na aatja. •Slovenski Narod" v*l|a po ponHi aa Avstro-Ogrsko: M Nemčijo: četo leto skapaj naprej . K 25-— I celo leto naprej . . ; K 30--r pol leta 13**- I - «* '** m 2 ." ." » 650 ** An*rita> w vse droge dežele: M ■»*»« • m ... 230 ■ celo leto naprej .... K 35.-, Varovanjem glede tnieitlov se naj prilozi z* odgovor dopisnica ali znamka« fcnrnnaasasTro fssod^l dv^Bases i^vov. axBsttMwA —n^— ^4 «> #»1^^*« m.m a* Svetovna vojna. Bitka na nemško-Irancoskem bojišču še ni odločena. — Ponesrečen poskus Francozov predrett desno nemško krilo. — Izpad Francozov iz Verduna zavrnjen. — Rusi poskušajo prodreti v prusko Šlezijo. GROF TIS7A O POLOŽAJU NA JUŽNIH BOJIŠČIH. Iz Budimpešte poročajo: Na vprašanje, kaj se godi na jugu. je odgovoril grof Tisza: »Tam se prav nič ne godi. Od ponedeljka 11. ure ponoči se ne nahaja niti en srbski vojak na naših tleh.« Grof Tisza je nadalje pravil, da so Srbi precej lahko prekoračili Savo. ker je reka sedaj prav nizka. V krvavih bojih so izgubili Srbi okrog 3000 mož in naši vojaki so iih 1000 vjeli. * FRANCOZI PORAŽENI V ALZA- CIJI. S Curitaa javljajo privatna poročila: Francozi so bili v Gornji Al-zaciji popolnoma poraženi ter se v begu u mi k a i o. Na francoski strani so se borili 3 armadni zbori in I divizija. Francozi so bili za prilično 25.000 mož močnejši kakor nemške čete. 30OO jih je bilo vietih, vplenjenega je tudi mnogo vojnega materijala. * Z NEMŠKO-FRANCOSKEGA BOJIŠČA. — BITKA ŠE NI ODLOČENA. Berolin, 18. septembra. ("Kor. ur.) Wo!ffov urad poroča od velikega generalnega štaba iz velikega glavnega stana z dne 17. septembra zvečer: V bitki med rekama Oise in Maas končna odločitev še vedno ni padla, gotovi znaki pa kažejo, da popušča sovražnikova odporna sila. Z veliko bravuro podvzet francoski poskus, predreti skrajno desno nemško krilo, se je končno popolnoma ponesrečil. Sredina nemške armade pridobiva počasi, pa sigurno na tleh. Na desnem bregu reke Maas so poskusili Francozi Izpad iz Verduna, bila pa so z lahkoto zavrnjeni. * * * RUSI PRIPRAVLJAJO VPAD V PRUSKO ŠLEZIJO. Z Dunaja se poroča: Kakor se je že računalo v komunikeju o drugi bitki pri Lvovu, so se sedai pomaknile močne ruske čete zahodno od Visle, v očividnem namenu, da vpa-dejo v Prusko Šlezijo. RUsi si skušajo sedaj odpreti pot proti Berlinu čez Prusko Šlezijo, ker se jim njihovi tozadevni načrti v Vzhodnji Prusiji niso posrečili. »Prodiranje proti Berlinu« je obveznost, katero so pre-' vzeli Rusi napram svojim francoskim zaveznikom. Od nemške strani se je vse potrebno ukrenilo, d. se nameravani ruski vpad v šlezijsko ozemlje čim preje zavrne. Položaj na francoskih bojiščih. Z vojaško-st rok ovne strani se poroča: Bitka v Franciji še traja. Zadnje oficijalno nemško poročilo konstatira, da je bil položaj do 16. t. m. nespremenjen in da so nemške čete francoske napade, izvršene v noči 15. L m., in dne 16. t. m. zma- govito zavrnile ter podvzeie nekatere uspešne protinapade. Vse kaže, da je francoska ofenziva že ustavljena. 2e to pomeni velik uspeh, ki je predvsem moraličnega značaja. Najnovejše privatne vesti pa kažejo, da se bo moraiičnemu uspehu nemških armad pridružila tudi taktična zmaga. Ali bo mogoče s to taktično zmago že tudi odločiti usodo cele nem-ško-francoske vojne, o tem si vojaški krogi še ne morejo biti popolnoma na jasnem, dokler ne poznajo konečnih rezultatov sedanie bitke. Definitivna odločitev je odvisna od dejstva, ali se nemškim vojskovodjem posreči prodreti francosko-angleško fronto, oziroma onemogočiti redno frontalno umikanje francosko-angleških armad ali ne. Jasno je, da je ta naloga naravnost velikanska in silno težavna. Navzlic temu se sme s to možnostjo računati. V tem slučaju bi bila sedanja bitka pač zadnji veliki boj, ki se bije na Francoskem. Danes izdano nemško uradno poročilo kaže, da se odločitev že bliža in da se dogodki za nemško armado povsem ugodno razvijajo. Kakor znano, so poskusile francoske Čete tudi ponovno vpasti v Al-zacijo. Prišlo je tam do silno ljutih bojev, ki so, kakor se privatno javlja, sedaj končali s tem, da so se morali Francozi s svojih, v Alzaciii pridobljenih pozicij, zopet umakniti. Ponesrečeni ranjenci. Pariz, f preko Berolina). 17 septembra. (Kor. urad ) Ko se je peljal v Sarry sur Marne vlak cestne železnice z ranjenci čez neki most. ki so ga bili poskusili razstreliti, je padlo več vozov v reko. Večino ranjencev so rešili. * Vojni vjetnikl. Berolin, 17. septembra. (Kor. urad.) VVolffov urad" poroča: Z angleško, francosko in rusko vlado je dogovorjena izmenjava zaznamkov vojnih v jetnikov. Budimpešta, 17. septembra. (Ko-respondenčni urad.) Danes ponoči je dospel sem zopet transport 10O0 ruskih vojnih vjetnikov. Ob 9. dopoldne je dospelo sem 80 srbskih vojnih vjetnikov. Za danes je naznanjenih več drugih transportov. Vjetnike sedaj strožje nadzorujejo in občinstva ne pošiljajo k njim, da ne morejo prodati svojih uniform. Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) K berolinskemu poročilu glede dogovora z angleško, francosko in rusko vlado za izmenjavo zaznamov vojnih vjetnikov, piše »Fremden-blatt«: Kakor se zatrjuje, je prišlo s posredovanjem Zedinjenih držav tudi med Avstro-Ogrsko in omenjenimi državami do enakega sporazuma. • • Koleri t NH*. Solun, 15. septembra. (Kor. ur.) V Nišu je izbruhnila kolera. Dognali so številne slučaje te bolezni V Bi- tolju silijo Srbi tudi 45Jetne može k vojaški službi. Dardanele zaprte. Carigrad, 14. septembra. (Kor. urad.) Na poti skozi Dardanele se je potopil angleški parnik na mestu, kjer ni bilo min. Parnik zapira morsko ožino tako, da ne morejo pluti ladje skozi Dardanele. * « * Ruska pretiravanja o bitki pri Lvovu. Monakovski »Mtinchner Neu-este Nachrichten« poročajo ocividno oficijozno z Dunaja: Ruska uradna poročila o bitki pri Lvovu oznanjajo velikansko zmago, govore o 30.000 vojnih vjetnikov in 90 vplenjenih topovih. Temu nasproti je opozarjati na komunike ruskega generalštaba, ki govori le o 30 topovih in 8000 vjetnikih. Ruski generalštab mora tudi priznati, da se je armada generala Brusilova nahajala v jako kritičnem položaju ter da se je le po silno težavnih bojih rešila pred odločilnim porazom. Avstrijske armade niso bile poražene. Najboljši dokaz za to je že dejstvo, da so vjele nad 10.000 sovražnikov ter jih odpeljale seboj. Edino kar je res, je to, da v bitki pri Lvovu ni padla nikaka odločitev. To bi morali Rusi povedati, ako bi bih pošteni. Za pomoč brezposelnim. Dunaj, 17. septembra. (Kor. ur.) Nižjeavstrijska trgovska in obrtniška zbornica je sklenila akcijo za pomoč tistim, ki so vsled vojne brez dela. V ta namen provzroči ustanovitev vojne kreditne banke in prevzame za njeno morebitno izgubo jamstvo do dveh miHjonov kron in je obenem dovolila 500.000 kron, iz katere svote se bodo dovoljevala brezobrestna posojila malim obrtnikom in trgovcem, pa tudf posebne podpore. Dar viteza Bilinskega. Sarajevo, 17. septembra. (Kor. urad.) Skupni finančni minister vitez Bilinski je za olajšanje bede tistega, ob mejah bivajočega bosansko-her-cegovinskega prebivalstva, ki je moralo vsled vojnih dogodkov pobegniti v notranjost dežele, daroval iz svojih zasebnih sredstev 10.000 K. • Avstrijci v Kanadi. Generalni konzul v Montrealu v Kanadi je prispel v New York in se je bridko pritožil, da narašča v Kanadi nasprotje do Avstrijcev in Nemcev. Poskusi generalnega konzula, ustanoviti pomožne podpore za Avstrijce, so ponesrečili, ker imajo Avstrijci in Nemci velike težave, če hočejo imeti kako zborovanje. Na tisoče Avstrijcev je že brez zaslužka. Ataše generalnega konzulata v Montrealu, princ liohenlohe, je bil tako nadlego-van, da je kar odšel iz Kanade. Detektivi so preiskali njegovo stanovanje, konfiscirali njegova privatna pisma in ga hoteli zapreti, potem pa ga izpustili in se opravičili, češ, da se je zgodila pomota. Princ Friderik Karal Heseuski težko ranjen. Berolin, 17. septembra, (Kor. urad.) »Berlitier Zeitung am Mittag« poroča: Princ Friderik Karel Hes-senski, svak nemškega cesarja, je bil v neki bitki težko ranjen v stegno. Generaloberst nL Hlndenbnrg štirikratni doktor vsenOMča KMgtberg. KMfftberg, 17. septembra, (Kor. urad.) Vse štiri fakultete Albertovega vseučilišča so soglasno sklenile, da imenujejo generalobersta pl, Hin-denburga za častnega doktorja. Italija. »Agenzia Stephani« prijavlja sledeče uradno pojasnilo italijanske vlade: »V tendencijozni polemiki se trdi, da neki časopis izraža naziranja vlade glede sedanjega položaja. Vlada nima nobenega oficijalnega glasila in ni nikogar pooblastila, izdajati se za tolmača njenih nazorov in njenega stališča v zunanji politiki. Vlada, ki je med zborovanjem parlamenta opetovano prejela sijajne dokaze zaupanja in ima sedaj zavest, da stoji ogromna večina prebivalstva na njeni strani, se zaveda popolnoma svoje velikanske odgovornosti in svojih dolžnosti in jih bo izpolnjevala vestno ter izključno po italijanskih interesih.« — Splošno se ta izjava tolmači kot nov dokaz, da hoče Italija ohraniti svojo nevtralnost. To je toliko važnejše, ker se vzdržuje govorica, da hoče minister zunanjih del San Giuliano odstopiti. * * Nevtralnost Italije. V zadnjem času so se vršile v Rimu in drugih večjih mestih velike demonstracije, katere so prirejali italijanski nacijonalisti in republikanci. Italijanska vlada zatrjuje, da je take prireditve ne morejo premotiti. Sedanji kabinet stoji na stališču, da odgovarja v danem položaju striktna nevtralnost interesom države. Dokler ne grozi Italiji na Balkanu ali v Adriji nikaka škoda, tao dolgo sploh ni povoda razmišljati o premembi dosedanje smeri italijanske zunanje politike. Vlada se zaveda, da odobrava to njeno stališče ogromna večina italijanskega naroda, * Angleško poročilo o angleškem porazu. Vojni poročevalec »Dailv Maila« opisuje v poročilu, objavljenem dne 11. septembra, poraz druge angleške kavalerijske brigade dne 24. avgusta: Ob pol 11. dopoldne je bilo izdano povelje in vsa brigada se je vrgla na sovražnikove strelce. Lancierji št. 9 so šli v boj pojoč in kričeč kakor šolski otroci. Smatrali so atako za zabavo. Nekaj časa se je zdelo, kakor da bi bilo vse dobro. Nemška artiljerija je postrelila le par jezdecev. In že se je zdelo, kakor da so strelci v veliki bližini. Naenkrat je prišla tragedija. Direktno v obraz napadajoče britske kavalerije so začeli Nemci grozovito streljanje. Najmanj dvajset strojnih pušk je bilo v skritih pozicijah, ki so metale smrtonosen ogenj na naše jezdece iz daljave 150 metrov. Nihče ni slutil, da so tam skrite te strojne puške. Rezultat je bil uničujoč. Na lancirje je padala vsa sila smrtonosnega viharja. Dočim se je večina brigade obrnila proti desni ter občutila ogenj strojnih pušk na sto metrov, so nekateri prodirali naravnost na sovražnika, toda le par metrov daleč. Past, ki jo je zakrival ogenj težke artiljerije, je bila popolna. Vrsta ostre žice je bila 30 metrov pred strojnimi puškami v travi skrita. Naši ljudje, ki so v polni karijeri zajezdili vanjo, so popadali ter bili vjeti. Trije najboljši kavalerij-ski polki britske armade so izvršili to atako. Od lancirjev se je zvečer zbralo le trideset mož v vasi Rusmes, ostali so prišli naslednji dan in končno je pokazal apel celega polka, da je ostalo le 220 mož. Huzarji polka št. 18 in dragonci polka št. 4. so imeli tudi težke izgube, vendar pa ne tako težke kakor lancitji polka št 9. Beg Is Pariza. Danski list »Berlingske Tidende« priobčnje iz Pariza dopis, v katerem I r se opisuje dogodke v francoskem glavnem mestu v času, ko je došla vest, da se nahajajo Nemci samo še kakih 30 do 40 kilometrov pred Parizom. Prebivalstvo je bilo do zadnjega trenotka še dokaj pesimistično. Ko pa je izšel manifest na francoski narod, da vlada »zgolj iz vojaških razlogov« zapušča Pariz, je globoka depresija zagospodovala v mestu. Časopisi so jeli izhajati v manjši obliki, brez vesti, tiskanih z debelimi črkami. Kolportaža je bila sicer še dovoljena, toda razpečevalci listov niso več smeli glasno ponujati svojega blaga. Ko pa se je razvedelo, da je treba resno računati z neposrednim napadom nemške armade na Pariz, je jelo na vrat, na nos vse bežati iz mesta. V dveh dneh je na sto-tisoče ljudi zapustilo Pariz. Vlaki so odhajali dan in noč, vsi prenapolnjeni beguncev. Dopis je datiran z dne 3. septembra in se končuje tako - le: Bliskovito potekajo ure. Skoro — morda že danes zvečer — bodo zatvor-jena zadnja vrata. Potem je obzidje okrog Pariza zaprto. Mi stopamo v zatišje in preteklo bo precej časa, ko se o nas ne bo ničesar slišalo.« — Kakor se zdi, so se res vrata Pariza že zaprla, ker že več nego 14 dni ni od tamkaj nobene vesti več. Bordeaux. »Genfer Zeitung« prinaša iz Bor-deauxa sledeči popis življenja v novi francoski rezidenci: Za glavno mesto južnozahodne Francije so prišli prazniki. Na krasni promenadi Ouinconceja se Bordoča-ni sprehajajo v prazničnih oblekah, dame v svetlih poletnih toaletah, moški v obrežnih oblekah, in veselo se igrajo otroci na igriščih. Le en del dolge promenade so zavzeli vojaški avtomobili in mnogo vojakov kampira tam. Tudi njihovo dobro razpoloženje je izginilo. Po cestah željno kupujejo časopise, ki je cameloti obojega spola ponujajo. Oficielni. politični, Iiterarični Pariz se pozdravlja v bordoških cestah in pri mizah njegovih restavracij. Znani gledališki igralci, slavni umetniki se nahajajo v množici. Tudi g. Aristidesa Bri-anda in novega ministra Julesa Ouesdeja se vidi med njimi. Pred mestno hišo, v kateri stanuje predsednik republike, }e vedno velika množica ljudi, ki bi radi videli gospoda Raymonda Poincarčja. In tako ima vsak hotel, v katerem so se naselili ministri, poslaniki in znani parlamentarci, svoje gledalce. Častniki v uniformah gredo mimo, in posebno ti ter afriški vojaki zbujajo radovednost in občudovanje sprehajalcev. Ob nedeljah gre vsa elegantna množica v cerkve, kjer se bere velika maša, potem pa na korzo Tournig, na Place de la Comčdie, na cesto Sainte Catherine, ki je največja trgovska hiša v Bordeaux. Na trgu de Grads Homes kupujejo cvetlice, sadje za obed, povsod se vidi vesela, za-bavaioča se množica. Le obrežja s svojimi doki, svojimi p rnmidami vreč in soJov Izgledalo kakor prej. Počasi teče Garon-ne pod svetlim, vročim poletnim nebom. !n parni čolni vozijo tja ven, v daljno ravnino bordoško, ki izginja *am ob horicontu. Jasni veseli Bor-dcaux ne ve ničesar o velikih skrbeh, pred keterimi sj morali njegovi gostje Iz severa in zahoda pobc&alti, *- * • • :--¥£ Belgijski moratorij. Bruselj, 17. septembra. (Kor. biro.) WoJfov biro javlja: Po belgijski vladi izdani moratorij je danes potekel;%generalni guverner ga je za tisti del Belgije, ki je v nemških rokah, podaljšal do 30. t m. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD', tet 18. septembra 1914. 221. štev. Guverner, feomrt von der Goltz, Belgijcem. General von der Goltz, ki mn je cesar Viljem poveril upravo okupirane Belgije, Je iidal na belgijski narod manifest« v katerem pravi med drugim: »Belgijski državljani! Ne zahtevam od nikogar« da bi zatajil svoja domoljubna čustva, pričakujem pa, da se v vsakem otiru pokorite ukazom generalnega guvernerja in da se ravnate po njegovih naredbah. Pozivam vas« da zaupate vladi. Ta poziv velja tudi onim državnim in občinskim oblastim, ki so ostale na svojih mestih. Belgijski državljani« ki mirno opravljajo svoje posle, naj se ne boje ne nemških Čet, ne vlade, ki bo drage volje podpirala vse, ki so dobre volje; treba je oživeti trgovino, tvornice morajo pričeti z delom in žetev Je treba spraviti pod streho. Belgijci, čim bolj se pokorite našim naredbam, tem bolj boste služili svoji domovini!« Ta manifest dokazuje, da je general von der Goltz zares moderno in humano misleč vojak in državnik. Angleži v Ostende. Iz Ostende poročajo: Anglija se je polastila gospodstva. Vse Nemce« tudi usmiljene sestre, so izgnal!. Angleško posojilo. London, 16. septembra. (Kor. urad.) Danes je bilo razpoloženih 15 milijonov funtov šterlingov v podpis. Za to vsoto je bilo več kot trikrat toliko ponudb. Agitaciisko potovanje belgijskega ministra. »Politiken« javlja iz Rotterda-tna, da je belgijski minister Vander-velde imel v soboto v Londonu predavanje o usodi Belgije. Zdaj poide v Ameriko, da bi imel tam predavanja o »nemških grozovitostih--. pri katerih hoče kazati podobe razdejanega mesta L6\ven in zbirati za belgijske delavce denar. V podporo svoje agitacije ima Vandervelde s seboj pismo belgijske kraljice. — Vandervelde je vodja belgijskih socijalnih demokratov. Buxton v Sofiji. Carigrad, 17. septembra. iKor. Tirad.) »Terdjonani fiakkikat in > Tanin« izražata ostro nevoljo zaradi Buxtonove propagande v Sofiji in pravita, da mora porabiti druga sredstva, kdor hoče Bolgarsko pridobiti. Angleška agitacija v Bolgariji. Iz Sofije se poroča: Predsednik londonskega balkanskega komiteja Buxton, ki agitira v Sofiji, da bi se Bolgarija priključila tripleententi, je te dni konferiral z ministrskim predsednikom Radoslavovom ter z voditelji bolgarskih strank. 2urnalistom je izjavil, da bo Anglija vrnila Bolgarom Macedonijo, toda, da si mora bolgarski narod to darilo zaslužiti s primernimi dejanji. V nedeljo predava Buxton v vojaškem kazinu o bol-garsko-angleških odnošajih. Nato se poda v Bukarešto. Bolgarija odklanja snubljenje trojnega sporazuma. Anglija. Francija in Rusija se silno trudijo, da bi Bolgarijo spravile na svojo stran. »Kambana* poroča, da je ruski poslanik Savinski v tem oziru ustno in pismeno posredoval pri bolgarski vladi ter ponudil Bolgarski izpolnitev njenih narodnih teženj, ako se pridruži trojnemu sporazumu. »Kambana« z vso odločnostjo odklanja ta ruska snubljenja in pravi med drugim: »Rusija zagotavlja svojo naklonjenost Bolgariji in obljublja, da bo ščitila bolgarsko neodvisnost, tista Rusija, ki drži v robstvu in bedi gubernije, desetkrat večje, kakor je Bolgarska. Rusija tudi obeta Bolgariji, da ji bo aktivno pomagala, ako bi bila napadena, To ie samo pretveza za ruske čete, da bi zasedle bolgarsko ozemlje. Rusi mislijo Bolgarijo izrabiti v to, da bi jim pomagala dobiti v roke Darda-nele in Trakijo. Toda iz te moke ne bo kruha, zakaj dandanes je geslo vsakega pravega bolgarskega patri-jota: proč od Rusije. V članku »Ruska zvestoba« pravi isti list: »Pred vojno so ruski poveljniki obljubljali Poljakom in Rusinom neodvisnost. Jedva pa so prišli na mejo Galicije, že so pozabili na svoje obljube in se rote, da hočejo Poljsko za vedno osvoboditi. To dokazuje, da Rusi sicer vse obljubljajo, a ničesar ne izpoine. Od Rušite se ne more drugega pričakovati kakor ve-roiomstvo in barbarstva Isto stališče, kakor »Kambana« (Zvon), zavzema tudi glasilo stranke dr. Tončeva »Utro«. List pite drugim: * Rusiji, Angliji m Franciji se ne sme čisto nič verjeti. Bolgari ne &»ejo poaafcfti na ta» #a m f«yno Francija svofečasno pnalinirta. na] se Bolgarska razdeli awd ateat sosede. FrancHa ie poleg leg* M* Grško pregovorila, naj stavi aličen predlog tudi aa bukarešfci aarovni konferenci* • • • Srb* In Ruafta. Nemflti listi poročajo iz Sofije: Srbski metropolit Mihael Je dospel v Petrograd in je bil sprejet v avdijenci pri carju. Metropolit Je carjn izročil posebno pismo kralja Petra. Kakor se čuje iz dobrega vira ima metropolit Mihael nalogo pridobiti z ozirom na položaj Srbije rusko vlado za izdatno pomoč. Romunska. Nemški poslanik v Bukareštu se je torej odpeljal v Berolin. Njegovo potovanje je bilo uradno razglašeno in ima torei poseben političen pomen. Z drugimi besedami, gre za nevtralnost Romunske. Vsi pogledi so zdaj obrnjeni nanjo. V Bukarešti je že več tednov izredno življenje. Mesto je polno tujcev, namreč bogatih poljskih, maloruskih in bukovin-skih rodovin, ki hočejo v Bukarešti počakati na izid vojne. — Na javno mnenje vpliva na Romunskem časopisje prav v sedanjem času v največji meri, in sicer toliko laglje. ker je za poročila izborno preskrbljeno. Bukarešta ima direktno zvezo z Budimpešto in z Dunajem, odkoder dobiva poročila c. kr. korespondenčne-ga urada in \Yo!ffovega urada: dalje ima direktno zvezo s Petrogradom in s Carigradom ter brzojavno zvezo tudi z Nisem in s Sofijo. Vrhu tega je v Konstanci radiotelegrafična postaja, ki dobiva po brezžičnem brzojavu direktne telegrame z Eiffelove-ga stolpa v Parizu in iz Aten. Tele-grafična služba je torej idealna in v Bukarešti izhajajoči časopisi imajo vsak dan poročila od vseh strani. Vrhu tega imajo seveda tudi svoje vojne poročevalce, katerih poročila pa so vse prej, kakor zanesljiva. V Bukarešti vedo torej vse, kar trdi ta in ona vojskujoča se stranka, a priznava se tudi od avstrijske strani, da piše romunsko časopisje prav objektivno in v spodobnem tonu. — Spričo takih poročil ni takega časopisja je seveda naravno, da je zanimanje za evropsko vojno kar velikansko in da leži posebno eno vprašanje na vseh jezikih: ali ostane Romunska nevtaina, ali ne. Znano je, da se je takoj začetkom sedanje vojne pod predsedstvom kralja vršil kroniki svet. Udeležili so se ga voditelji vseh političnih strank. Sklenjeno je bilo, da ostane Romunska nevtralna, sicer pa da svojo armado pripravi za vse ^lučaje. V romunski javnosti in med romunskimi strankami vladati dve struji: avstrofilska in rusofiiska. To je pojav, ki ie nastal v vseh strankah; liberalci kakor konservativci in demokratie, vsi so razdeljeni v avstrofile in rusofile. Tudi v ministrstvu samem je to nasprotje, medtem ko stoji kralj z vsem svojim vplivom in z vso odločnostjo na strani Avstrije in Nemčije, tako odlično, da je že prišel v navzkrižje z nini-strskim predsednikom Bratiam n. A treba je imeti eno pred očmi: Y Bukarešti izhajajo trije veliki, v francoskem jeziku pisani dnevniki, i vsi delajo za tripelentento in proti Avstriji, toda vpliv teh listov na vladno politiko je ničev. Angleži, Francozi in Rusi, ki se sklicujejo na te liste, so v veliki zmoti, če res mislijo, da je v teh listih izraženo romunsko mnenje. Romuni so pač romanski narod, romunska inteligenca je vzgojena v francoskem duhu in simpatizira pred vsem s Francozi — toda Francozi Še niso tripelententa in od simpatij do deianj je še dolga pot. Vladno časopisje piše vseskozi korektno in ravno pred odpotovanjem nemškega poslanika iz Bukarešte v Berlin, je glavno vladno glasilo pisalo: »Nekateri listi plase javnost s sen-začnimi novicami, da misli Romunska opustiti nevtralnost. PribiJemo torej še enkrat, da se ni nič zgodilo, kar bi spravljalo našo nevtralnost V nevarnost. Kronski svet se je izrekel za nevtralnost in dokler Romunska* ne bo prisiljena, v varstvo svr> jih življenjskih interesov kaj drugega storiti, dotlej ostane na vsak način nevtralna.« — Ta izjava vladnega glasila priča pač jasno, da je velika večina merodajnih krogov za ohranitev nevtralnosti in da more torej nepričakovano potovanje nemškega poslanika v Berlin imeti samo dober pomen za Avstrijo in Nemčijo, • . • Radko Dimitrijev. Bivši bolgarski poslanik v Pe-trogradu, general Radko Dimitrijev, je začetkom vojne popustil svoje mesto in je vstopil v rusko armada Nemški listi poročajo, da je adaf *o- Mi apfmttt neko aMfto In prostt bolgarskega vojnega ministra, naj ga aopet sprejme v bolgarsko armado • m • Loatea, 17. septMfcra; preko Berolina. OCor. urad.) Obe zbornici parlamenta sta sUeaffi pooblastiti indijsko vlado, da nosi stroška za oborožeaje indijska ekspediciiske vojske, TarčUa la Ortta. Rimski »Messagero« pravi, da na podlagi zanesljivih informacij lahko zagotovi, da je Turčija opustila misel aa volno proti Grški. Resne grožnje Anglije in popolni neuspeh potovanja ministra Talaat - bega v Sofijo in v Bukarešto, so prekrižale načrte Enver - bega in njegovih somišljenikov. Bo|j v Vzhodnji Afriku Berolin, 17. septembra. Nemške vzhodnjo-afriške čete so vpadle v jezeru Viktorija v angleške kolonije. Angleži pripravljajo ekspedicijo v nemško Vzhodnjo Afriko. Pri Buri ob reki Tsavo je prišlo do ostrih bojev. Boji za Klaučau. Iz Pekinga javljajo: Japonci so po daljšem bombardementu zasedli mali otok Tai - Hien ob vhodu tsingtavskega zaliva. Diplomatje na delu. Vsi se zavedamo, za kaj gre v sedanji velikanski vojni. Avstrija in Nemčija sta napeli vse sile, da zmagata, Rusija, Francija in Angleška napenjajo vse sile, da bi sebi zagotovile zmago. Boj gre za vse, boj gre za uničenje sovražnika. Avstrija in Nemčija imata proti sebi številne sovražnike in če bi odločevalo samo število, bi pač marsikdo dvomil o končnem uspehu. Toda v tej vojni ne bo odloČilo le število, odločil bo duh, ki navdaja armade, odločila vnema v bo] poslanega vojaštva in odločila zmožnost voditeljev in ker to vemo, zato zaupamo na končni uspeh. Že šest tednov traja krvavo bojevanje na severu in na jugu, na zapadu in na vzhodu osrednje Evrope, boj na kopnem in boj na morju. Evropske države so se razdelile na dve skupini, a ne še v s e. Nekatere države, ki bi mogle usodepolno poseči v vojno, so še nevtralne. Vse se trudi, da bi zavzele te države stališče, ki bi bilo ugodno eni in drugi skupini vojskujočih se držav. Avstrija in Nemčija delata na to, da bi ostale Romunska in Italija, Grška in Bolgarska nevtralne, trinelententa dela na to. da bi te države opustile svojo nevtralnost in se njej pridružile ter šle zanje v boj. Med tem, ko grme na bojnem polju topovi, ko se bliskajo meči in teče kri. pa se diplomatje pehajo, kdo bo v Sofiji in v Rimu, v Atenah in v Bukareštu zmagal. Ta diplomatični boj ni nič manj važen in ljut, kakor boj z orožjem in zlasti sedaj je prikipel takorekoč na vrhunec. Velikanska bitka, ki se zdaj bije med Nemci in Francozu bo skoro gotovo odločilnega pomena za stališče nevtralnih držav in je domnevati, da se v kralkem položaj razjasni. Na polju mrtvih. Neki duhovnik, ki je dobil od nemške vojaške uprave dovoljenje, da prepelje nekega, v boju padlega častnika iz Lunevilla v domovino, riše v »Kolnische Zeitung« svoje vtiske z bojišča tako - le: »Zjutraj smo zapustili Luneville in že v nekaj trenotkih se je razprostiralo pred nami ogromno bojišče. Kdo bi naj opisal strašen pogled na to polje mrtvih! Tu so ležali mrtvi sovražniki z razstreljenimi telesi v cestnih jarkih, na obronkih, na polju in v njivah, med konji in pod njimi, strašna slika! Okostenele roke. v smrtnem boju skrčene, lica pokrita s krvjo in prstjo, spačena od smrtnega boja. Zapuščeni municijski vozovi, razbita kolesa, raztrgane in zamazane uniforme, orožje vseh vrst, nakopičeno v gore. Orožno je tu divjala vojna furija, strašna je bila smrtna žrtev. Neznosen vonj po krvi se razširja po vsi okolici ure daleč, tu na bojišču pa se m« ie pridružuje duh potu in trohnobe, neznosno, dušeče ozračje. Toda, nikjer ni videti nobenega mrtvega trupla kakega nemškega vojaka. Mali, sveži grički, opremljeni z lesenimi križi, to so grobovi nemških vojakov, v te so položili paldle junake njihovi tovariši • . • Treba je bilo najti padlega mladega častnika. Francoski prebivalci lunevilbki, ubogi dninarji, so mi pomagali, poiskati mrtveca izmed žetve, ki jo le terjala neizprosna smrt T poti svojega obraza so opravljali svoj žalostni posel, ko pa sem jih hotel plačati, so enodušno odklonili vsako plačilo* »O ta mladi hrabri čantafc!« so zaklicali, »njegova žalostan usoda, uboga njegova žena! Ne, mi smo kristjani, mi ne sprejmemo nobenega plačila!« Ni mi mogoče, Jih poplačati za njihove usluge. Segel sem vsakemu posamniku v roke in se mu zahvalil globoko ginjen. Po cesti se približuje turoben sprevod. Spredaj katoliški župnik, častitljiva glava s sivimi lasmi, poleg njega mlad kaplan. Za njima šest voz, ki jih vlečejo konji, kmetje. Na vozovih leže padli francoski vojaki. Tam na pokopališču jih v skupnem grobu polože k večnemu počitku . . .« Budimpešta, Dunaj, Berlin. Mažarski žurnalist, ki se je vrnil nedavno iz Londona ter se je te dni vozil iz Budimpešte preko Dunaja v Berlin, popisuje v »Bud. Hirlapu« svoje vtiske ter pravi: Med razpoloženjem v Pešti in na Dunaju, je značilen razloček. V obeh mestih vidiš sicer zastave, kokarde, toda medtem, ko ti kaže vsaka peštanska ulica, da živimo v izrednih Časih, je Dunaj navidezno popolnoma miren. Živahnih in glasnih skupin, ki debatirajo o najnovejših vesteh z bojišča, ter se vsak hip razvnemajo, manifestirajo, na Dunaju skoro ni opažati. Le listi se prodajajo živahnejše, kakor v normalnih časih in gostilne ter kavarne imajo več gostov, kakor sicer. Dunajčan je postal tudi Madžarom prijazen, nosi kokardo z avstrijskimi, nemškimi in ogrskimi barvami in nam pri raznih prilikah kaže svoje simpatije. Spoznanje, kako znamenito vlogo igra v sedanjem evropskem boju madžarski narod, se je pač tudi na Dunaju uveljavilo. Upajmo, da te medsebojne simpatije ne zginejo, kadar nam milost božja nakloni zmago, temveč da postanejo temelj boljše bodočnosti obeh narodov. Na nemški meji se vrši stroga kontrola, kdor nima dokumentov seboj, tega brez usmiljenja zavrnejo. Nekoliko postaj pred Berolinom, v Ramdorfu, se nam je nudil velezani-miv pogled. Videli smo tabor francoskih vjetnikov, katere stražijo nemški vojaki. Bilo jih je kak poldrugi tisoč. Siromaki so prišli torej »v Berlin«, toda drugače, kakor so si predstavljali. V Berlinu! Ulice so polne ljudi, >Pod lipami« se gnete skoro dan in noč velika množica, redakcije velikih listov so oblegane, vse je v napeti nervoznosti, vse pričakuje novih vesti. Od nekod prifrči avtomobil. Beli listi lete iz njega — posebna izdaja. V trumah se zbiralo ljudje okoli onih, ki so bili tako srečni, da so vjeli svoj list. »Padec Maubeugea! 40.000 vjetnikov!« Kdo poroča, odkod je vest? Od generalnega kvartirmojstra Stei-na. To ime učinkuje naravnost magično; kar je podpisano z imenom Stein, to drži, to je do pičice resnično. Nervozna napetost množice se umakne navdušenemu enthuzijazmu, >Hura!« - klici ore, patrijotične pesmi se razlegajo, velike skupine se zbirajo pred vladnimi poslopji ter kličejo armadi, cesarju, prestolonasledniku, Nemčiji. — Ime Stein ima čarobno moč in stari general je danes najpopularnejši, najslavnejši literat nemškega naroda, akoravno so njegova »dela« silno malobesedna. V Berlinu sem srečal madžarske delavce. Tožili so, da so brez posla in da dobivajo premalo podpore. Mnogo naših ljudi bo izginilo v tujini. Ne morejo se vrniti in tudi ako bi imeli sredstva, bi doma ostali brez dela. V gospodarskem oziru vladajo v Nemčiji vsekakor normalnejše razmere, kakor pa pri nas. Moratorij ni proglašen, tovarne niso zaprte, živila se niso podražila. — Ves nemški narod je prepričan, da vojna, v kateri stojita Nemčija in Avstrija ramo ob rami, ne more končati drugače, kakor s popolno zmago. Po zmagi pa pridejo zlati časi. * Potrpite In počakajte! Major E. Morath piše v »Berli-ner Tageblattu« med drugim: Prav nobenega vzroka ni, da bi v skrbeh gubančili čelo, ker še niso došle vesti o zmagah na zapadu. Takisto pa tudi ni upravičeno, da bi se ne ugovarjalo glasovom, ki so se začetkom vojne semtertja slišali v nemških listih, kakor da bi bil pohod v Pariz samo nekak sprehod. Kar smo dosegli, je to: Naša domovina je svobodna od sovražnikov in mi smo obema sovražnikoma na vzhodu in zapadu vsilili spoznanje, da je zelo težak posel premagati Nemčijo. Naš boj v Franciji ni noben sprehod, marveč težka borba. Francija se bo do krvi branila in mi ne smemo takoj s početka pričakovati, da bomo brez tež-koč dosegli svoj cilj. Seveda noben pravdama človek ne dvomi o naSi končni zmagi na vzhodu in na zapa^ du, vendar pa nihče ne sme biti taka nespameten, da bi podcenjeval sovražnika, pri katerem si hoče pridom biti svoje lovorike. Švicarski list >Bemer Bund« izreka o francoski armadi in o njenih operacijah približno to-le sodbo: V. splošnem je francoska armada pač še sposobna za operacije, toda francosko armadno vodstvo samo mora Priznati, da na francosko-belgijski meji ni bil dosežen smoter francoske ofenzive. Zato so v Franciji sklenili omejiti se na energično obrambo. To je približno francoski načrt, na katerem temelje sedanji boji se-verno-vzhodno od Pariza. Na odločitev teh bitk moramo še počakati; doslej se je nemška moč izkazala kot silna tudi v odporu in ničesar ne upravičuje Francoze in Angleže, da bi govorili o kaki zmagi. Zmaga vsebuje po naših pojmih odločitev. Te pa na dolgi bojni črti med Parizom in Verdunom še ni bilo. Ranjenci v ljublj. bolnicah. V c. in kr. garnizijski bolnišnici so bili do 16. septembra nastanjeni nastopni ranjenci polkov iz naših krajev: Pešpolk št. 17.: TomažiC Fr., 2. stotnija; C e š a r e k Anton, 4. stotnija, povožen; Kralj Alojzij, 13. stotnija, obstreljen na glavi; Mau-ser Fran, 16. stotnija, strel v prsi; Kroteč Rudolf, 15. stotnija, strel v desno nogo; Škarabot Josip, 2. stotnija, ranjen na levem stegnu; P 1 a h u t n i k Fran, 13. stotnija1, strel v levo nogo; K 1 e m b a s Karel, 4. stotnija, bolan; B i s c h o f p 1. Widderstein, nadporočnik, 2. stotnija, zlomljena rebra; Toma-ževič Ludovik, 3. stotnija, bolan; Malv Alfred, 15. stotnija, strel v 1. roko; C eh a r Ivan, 1. stotnija, vbod v levo oko; Šušteršič Ivan, 2. m, k., strel v levo nogo; B u r n i k Ivan, 1. m. k., poškodba hrbtenice; Rovan Matija, 3. m. k., strel v d. pleča; Kovač Ivan, 1. st., strel v levo nogo; Meglic Alojzij, 12. stot, strel v desno nogo; D r o 1 c Jakob, 2. st., bolan; Knez Miha, 13. stot., strel v desno roko; D o v ž a n Anton, 4. na-domest. stot., strel v desna pleča; Jure Jakob, 11. stot., strel v levo roko; B e r g a n t Maks, 2. nad. stot., zlomljena noga; Ž g a n j a r Fran, 3. m. k., strel v levo stegno; Omete Josip, strel v levo podlakt; S a 111 e r Rudolf, strel v levo roko; Lipovec Fran, 2. stot., strel v d. roko. — Pešpolk št. 27.: Bučar Ivan, 3. stot., strel v desno roko; Erjavec Matej, 3. stot., bolan; H ii b e 1 Ivan, nadporočnik, ranjen od granate na glavi; O c v i r k Josip, strel v desno roko. — Pešpolk št. 97.: K o 1 a r i č Ivan, 2. stotnija, bolan; B r u n d u 1 a Fran, 9. stotnija, bolan; Miletič Matevž, 4. stot., bolan; F u r 1 a n Rajko, 4. stotnija, bolan: Jug Ivan, 2. stot., bolan; Č e s n i k Fran, strel v desno nogo in v hrbet; S u s a n i Matija, 14. stot., strel v levo stegno; M o h o r č i 5 Vincenc, 12. stot., strel v desno nogo; Martinčic Anton, 8. stotnija, strel v desno nogo. — Domobranski pešpolk št. 4.: Vsolnik Luka, 2. stot., zlomil si je nogo; Š m i t Matej, 3. stot.. strel v leva pleča. — Domobranski pešpolk št. 27.: S m r e k a r Anton, 7. stot., strel v desno koleno; Č e p o n Fran, 10. stotnija. vbod v 1. stegno; P e č n i k Matej, 12. stotnija, streli v obe roki; M a r t i n e c Fran, 9. stot., padel s kolesa, ranjen naj glavi in roki; Prime Fran, 11. stotnija. strel v levo podlakt; Kramar Fran, 2. stot., strel v desno roko, udarci s puškinim kopitom na glavi; U r š i č Anton. 8. stot., strel v obe stegni; Č e c h a k Tomaž, 7. stot., strel v levo roko; Skremanc Iv., 16. stot., strel v d. bok; Š i 1 e r Fran, 13. stot., poškodovana desna noga; Bukovec Fran, 3. stot., strel v levo nogo; J e ž o v n i k Josip, 3. stot, strel v levo podlakt. — Lovski bataljon št. 7.: Zupančič Ignacij, 1. nadom, stotnija, bolan; Mišic Anton, 4. stot., bolan; Dež man Ivan, 1. stot., strel v desno roko; Petje Fran, 1. stot., strel v levo roko; Prestol Lovrenc, 2. stot., strel v levo stegno. — Topničarski polk št. 7.: Igličar Ivan, bolan. — Topničarski polk št. 9.: Založnik Matej, povožen. — Dragonski polk št. 5: C ima d ori Bruno, bolan; M a v e r Andrej, 2. esk., poskusen samomor. — Črna vojska: Godec Fran, udarec na glavi. Dnevne vesti. — Velik transport ranjencev in bolnikov. Včeraj ob pol 5. je prišel po deveturni zamudi poseben vlak z ranjenci in bolniki s severnega bojišča. Vlak je pripeljal 1290 ranjencev in bolnikov vseh narodnosti avstrijskih in najrazličnejših polkov. Med ranjenci je bilo tudi šest vjetib in ranjenih Rusov. Ranjence so sprejdg 221. Štev. .SLOVENSKI NAROD*, One 18. septembra 1914. Stran 3. in postregle dame Rdečega križa, na čelu jim predsednica baronica Schwarzeva, Damam so stali na strani okr. glavar Del Cott, polkovnik v p. pl. Petrovan, ces. svetnik M a t h i a n in drugi funkci-jonarji Rdečega križa. Hitro in zelo spretno so pod vodstvom višjega štabnega zdravnika dr. Geduldi-gerja izložili iz dolge vrste vozov ranjence in bolnike, ki so jih strogo ločili. V lesenih barakah so dobili nato vojaki juhe, kave, čaja, konjaka in cigaret. Vsi so bil zmučeni od dolge vožnje. Med njimi je bilo tudi več težko ranjenih. Ranjenci so pripovedovali, da so med potoma trije težko ranjeni umrli. Zadnjega nevarno ranjenega so morali izložiti v Celju. Po kratkem počrtku in okrepčilu so pričeli kmalu po petih voziti ranjence in bolnike v razne bolnišnice. 130 ranjencev so odpeljali po železnici na prehod dol. železnice pri garnizijski bolnišnici. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo pod spretnim vodstvom svojega predsednika, dež. poslanca Turka in tajnika pis. ravnatelja B a r l e t a je v komaj poldrugi uri naložio vse ranjence na avtomobile in vozove, ki jih je bilo 54. Avtomobila sta dali na razpolaganje avtom, zveza Ljubljana-Celje in avtom, zveza Sv. Lucija-Cerkno-Idri-ja. Seveda so se avtomobili in vozovi spričo velikega števila ranjencev večkrat vrnili. Med bolniki je bilo tudi več učiteljev, med drugimi učitelj \Y a s c h t e iz Tr.sta in Jaklič z Radovljice. V Leoninum so odpeljali 50 ranjencev, v dež. bolnišnico ^00, v garnizijsko bolnišnico 40, v bolnišnico v belgijski vojašnici 500, v obrtno šolo 40, v II. drž. gimnazijo SO, v Ljudski dom SO, v domobransko vojašnico -?<"». NTa kolodvoru so bili med drugimi dež. predsednik eksc. baron Sclwiri s predsedstvenim tajnikom c. kr. okr. glav. Kres-sejem, mestni župan ljubljanski cir. Ivan Tavčar, dež. odbornika dr. Lampe in dr. Pega n . dvorni svetnik dr. Zupane in mestni fizik dr. K r a j e c , ki sta s posebno paz-nostjo preiskovala -došle bolnike, pol. ravnatelj grof K ii n i g I in drugi. Podarjati moramo, da se je snoči, čeprav je bilo število ranjencev in bol-nfkov nepričakovano veliko, pogodi te v ranjencev vršila naravnost * 7QTledro. k čemur je predvsem rri- "moglo pomnoženo število dam rečega križa. — Na bojišču padlega Rudolfa 1 a u s 1 e r i a , rez. nadporoenika. je ^repeljal mestni pogrebni zavod danes popoldne ob 3. iz Pferova v Ljubljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pogreb se vrši jutri popoldne ob treh. Padli nadporočnik je bil soprog Ljubljančanke Amalije P a n h o 1 -z c r J evc V nedeljo popoldne pa pripelje isti zavod padlega rez. polita Franca fierzmanskega, je sin znane ljubljanske rodbine. — Smrtna kosa. Na severnem ičn je padel junaške in častne ^irti g. Franc Toplak, c. in kr. nad-: ročnik pešpolka št. 87. — Na Mu-fjavl je preminul g. Josip Hočevar, "rjoveč in posestnik, iz rodbine -jnnkega^ pisatelja Jurčiča. — V Tr-Dja pri Št. Petru je umrla hčerka ladučitelja g. Raiko Justina. Vsem mir in pokoj! — Na bojišču ie pade! £. Herman S c h u s t e r , poročnik domobr. peh. :>olka št. 21 in sin sanitetnega svet- a g. dr. Julija Schusterja. — Seznam izgub št. 13 izkazuje ?606 imen. 325 vojakov se označuje kot mrtve. Častnikov je 89. od teh je M mrtvih. Najbolj prizadeta sta polka š*. 92 in 102. Precej izttub izkazujejo polki št. 6, 22. 42, 70, 74 in huzar-ski polk št. 14. Slovencev ni med njimi. — Za rekonvaiescentne ranjence. Ogrski državni poslanec baron Friderik Bom je dal svoia lovska poslopja pri Sv. Ani pod Ljubelom na razpolago nadvojvodinji Avgusti za take ranjence, ki potrebuieio kot rekonvalescenti svežega gorskega zraka. Prošnje za sprejem pri Sv. Ani e vlagati pri ravnatelju posestev nadvojvode Josipa, dvornemu svetniku pl. Libitsu v Budimpešti IV. Klo-•idina palača. — Preveze za nadomestno mo-tvo pri c. kr, orožništvu. Vsled uka-a c. kr. ministrstva za deželno rambo odd. XX., št. 4755 z dne 8. eptembra 1914 dobe podčastniki vojske in črnovojniki, ki so v svrho kritja priman k ljajev za vojno dobo vpoklicani v službovanje k c. kr. deželnem orožniškem poveljstvu st. 12 v Ljubljani ter dodeljeni posa-neznim orožniškim postajam, kot ^oseben znak prevezo na rokav. Ta preveza obstoji iz črnega 45 cm dolgega traku, ki je obsit z dvema 13 mm širokima zobčastima portama \t cesarsko rumene svile in ki ima na-dis »Gendarm«. Napis je vtkan v črni trak in našit. — Vpisovanje na ljudsko šoio Mladike« bo dne 1. oktobra t. I. od % do 12. doRoldae y pritličju Narod- nega doma. Opozarjamo občinstvo prav posebno na to vzorno lolo. — Promet % zftstbalnl zavrtal. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 13. t. m. št. 38.572/P iz leta 1914 je promet z zasebnimi zavitki iz Avstrije (izvzemši Dalmacijo, Galicijo in Bukovino) razun v že objavljene pokrajine dopuščen z obstoječimi omejitvami še v sledeče komitate: Also, Feher, Arad, Bacs, Bodrog. Bekeš, Bestercze, Nassod, Bihar, Brasso, Csanad, Osik, Osom-grad, Foganas, Goemoer, * Es, Kis, Hont, Haromszek, Hunvad, Jasz, Hagvkun, Szvilnok, Kis, Kuekuelloe, Ko?az, Krasse, Szoereny, Maros, Tondo, Nagy Kuekuelloe, Zanos, Szeben, Szolnok. Doboka, Torda, Aranvos, Trenscen, Udvarhelv, Požega Veroecze in v sledeča mesta: Kaffa (komitat Abauj Toma), Temes-var (komitat Temes), Vinkovci in Vukovar (komitat Szerem) ter obratno iz imenovanih komitatov in mest v Avstrijo (izvzemši Dalmacijo. Galicijo in Bukovino). Ob enem je dopuščen tudi promet z zasebnimi zavitki iz Avstrije (izvzemši Dalmaci-<>. Galicijo in Bukovino) v Bosno in Hercegovino čez Ogrsko ter obratno iz Bosne in Hercegovine v Avstrijo (izvzemši Dalmacijo, Galicijo in Bukovino) čez Ogrsko. Ti zavitki ne smejo biti težji ko 10 kilogramov in ne smejo v nobeni smeri presegati 60 centimetrov. Ekspresni zavitki ter zavitki s knjigami in z drugimi tiskovinami so izključeni iz prometa. — Lista ranjencev in lista izgub sta na prodaj v trankah Dolenc (Prešernova ulica) in Sešark (Šelenbur-gova ulica). — Vojnopoštne pošiljat ve; ne-rednosti pri dostavljanju. K c. in kr. vojnem ministrstvu prihajajo neprenehoma vprašanja in pritožbe glede zakasnelega in nerednega dostavljanja, oziroma glede nedostavljanja pošiljatev v vojski se nahaiajočim osebam in narobe. C. in kr. vojno ministrstvo je nato z dopisom z dne 9. septembra t. L, odd. 5/1. B., št. 3237 gospodu ministru za notranje zadeve sledeče sporočilo: Državni poštni uradi kakor tudi vojni poštni uradi imajo nalog, da do*- in odpošiljanle vojnih poštnih pošiljatev kolikor le mogočer pospešujejo. V tem smislu se je vojno ministrstvo opetovano obrnilo na etapno višje poveljstvo, katero sporoča, da vojni poštni uradi neumorno v najtežavnejših razmerah delujejo. Prepočasnemu delovanju vojne nošte, kakor se to dozdeva sorodnikom v vojni se nahaja-jočih oseb v njih razumljivi nepotr-pežljivosti, pa niso vzrok niti pomanjkljivost njene organizacije in njenega načina pošiljanja, niti slabo delovanje osobja, temveč težkoče, ki so vtemeljene v vojnih razmerah. V tem obziru se pred vsem navaja, da vlaki vojne pošte mnogo počasneje vozijo kakor vlaki mirovne pošte. V dosedaj poteklem času, v katerem so se vsa krdela in večji oddelki vedno premikali, da so čim preje dosegli svoj cilj ter so se morali, ko so ga dosegli, vnovič od svojih vojnih poštnih nabiralnikov zopet oddaljit . je pač umljivo, da pri velikanski ir »zini vojne poštne korespondence clik del iste v vojni se nahajajočin naslovnikom sploh ni mogel v rok*, priti, in to tim manje, ker med :e?7 , ko se krdela v boju naprej pomi^ejo, težkoče vedno večje postajajo. Iste težkoče obstoje naravno tudi v smeri iz vojske v domovino ter so težkoče v tem slučaju še večje, ker pridejo krdela pri vojnih pohodih in ob bitkah v najredkejših slučajih do tega, da bi svoje pisma pri vojnem poštnem uradu oddali. Vojni poštni uradi so namreč uvrščeni pri drugem delu prateža (trena), pri provijant-nem pratežu (trenu); posamezne v vojni se nahajajoče osebe pa smejo j svoje pošiljatve radi cenzuriranja vsebine pisem le pri vojnem poštnem uradu oddati. Umrl je v Starem trgu pri Rakeku g. Matevž T o m e c. Pogreb je bil danes, v petek 18. t. m. Blag mu spomin! Darila Rdečemu križu, podružnica Celjska okolica. G a b e r j e : nabrala ga. dr. D e č k o v a: dr. Dečkova 50 K, dr. Sagadinova 10 K. Re-gina Vasičeva 20 K. A. in P. 20 K. Čili VVisehlingova 4 K. neimnovan 5 K, A. Majdičeva 50 K, Anica, Ruša, Petka. Milena, Deša Majdičeva 25 K, pl. Knapieeva 5 K, Clonfero 10 K, dr. Brešnik 5 K, Omladič in Zdolšek po 1 K, skupaj 206 K. — VZavodni so nabrale gospodične Mimik in C o n f i d e n t i 161 K 20 v. Celjska okoliška občina je doslej darovala s Slovenci iz mesta vred nad 3000 K; tu pa niso niti všteti visoki darovi korporacij, nekaterih posameznikov in občine. Na deželni meščanski §oH v Celju se poduk ni pričel; začetek naznani pravočasno ravnatejfetvo. Vozai red aa caatata. C. in kr. vo-falto parcifrtvo v Orade* It sapo-vedato, da se imajo voeovi9 korakajoče čete, kolesarji in dr. strogo držati leve strani ceste; vozniki, ki bodo proti temu predpisu grešili, bodo kaznovani. Drobne novice s Štajerske««. U m r 1 je v Gradcu vpokojeni ravnatelj deželne višje realke dr. Fr. M. M e v e r. Bil je znan zgodovinar ter je na graškem vseučilišču kot privatni docent tudi dolgo vrsto let predavaj avstrijsko zgodovino. — Iz P o 1 j č a n poročajo, da sta dva pretepača iz Zbelovega napadla stražo na železnici. Oba sta bila obstre-ljena in eden je že umrl — Silen vihar so imeli v nedeljo in ponedeljek na vzhodnjem štajerskem okrog Weiza. Škoda v sadovnikih je zelo velika, ker je vihar stresel mnogo še nezrelega sadja. Umrla je v Gorici gospa Julijana Treo, vdova po c. kr. poštarju v Litiji. Pogreb se vrši ob 4. popoldne v Litiji. Naše sožalje! Gradnja dalmatinske zveze« Kakor javlja »N. Wr. Tagblatu se dela pri gradnji dalmatinske železnice tudi v vojnem času nadaljujejo. Pri njih je zaposlenih okrog 6000 deiavcev. Upati je, da bo mogoče železnico v zakonitem terminu dograditi. Razredna loterija. Pri žrebanju petega razreda II. razredne loterije so dobile po 2000 K srečke št.: 1208, 9531, 105,38. 13127, 16472, 29939, 32940, 35100. 35258, 42179, 56437, 60364, 66244, 71686, 85266, 91978, 92931, 93312, 104860, 113836, 116260, 117670, 121121. 129479. 131237, 138769, 151625. Po 1000 K so dobile srečke št.: 3713, 4853, 12111, 17217, 19261, 19609, 21003, 27186, 28276, 34493, .36160, 40209, 43641, 49842, 54220, 54542, 66947, 70883, 72705, 73337, 73365, 87136, 87743, 97697, 99409, 102686, 103560. 104097, 107498, 110806, 112853, 133969, 137066, 139066, 139160, 142931. 143200, 143566, 144856, 149321, 149781, 153523. Več voz gnoja se bode prodalo potom licitacije v soboto, dne K. t. m. ob 3. popoldne v mestni jami ob Cesti na Kodeljevo. Bazne stvori. * Maksim Gorktj v ruski armadi. Kakor poroča bukareštanski »Uni-versul« je bil slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij poklican pod orožje. * Spomin na obleganje Pariza 1. 1871. »Extrablatt« poroča, da je dobil od svojega naročnika spomin na obleganje Pariza v obliki steklene čaše, na kateri so označene takratne cene v obleganem mestu. Tako je ve!j?la 1 libra masla 80 frankov, 1 klobasa iz pasjega mesa 5 frankov, iibra govejega mesa 20 fr., libra švicarskega sira 30 fr., škatljica sardin 13 fr., 12 jajec 30 fr., 10 litrov krompirja 40 fr., zajec 60 fr., gos 175 fr., karfiola 12 fr., 200 liber drva 25 fr.. 200 liber premoga 30 fr. Da so tudi jedli mačje in podganje meso, je znano. Brzojavna poročila. Nadvojvoda Leopold Salvator v ognju. Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) xNeucs Wiener Tagblatt« priobčuie sporočilo nekega ranjenega topni-čarskega častnika, iz katerega izhaja med drugim, da si ie nadvojvoda Leopold Salvator, ki se mudi kot generalni topničarski inšpektor na severnem bojišču, s svojo neposredno udeležbo na bojih, svojo popularnost, ki jo uživa že leta v armadi, še povečal. Nadvojvoda se ni menil za nevarnost ter je stal opetovano v najhujši toči šrapnelov. S svojo neomajno mirnostjo je moštvo naravnost navdušil. Z jugovzhodnega bojišča. Osijek, 16. septembra. Oficiioz-na »Drau« javlja iz Vukovara: Kakor se je naknadno izvedelo, ste bili predno so bili Srbi spodeni iz Srijema, dve veliki bitki pri Jukovu in Stari Pazovi. V obeh bitkah so bili Srbi popolnoma poraženi. Naši topovi in strojne puške so samo kosile in žele med srbskimi četami. Pri Jakovu je bilo mrtvih in ranjenih Srbov 3000, vjetih pa jih je bilo 4000. Pri Stari Pazovi je bilo vjetih 3000 Srbov, oni pa, ki so hoteli pobegniti preko Save, so utonili v reki. General Boroević amadni poveHnlk. Kolica, 16. septembra. (Ogrski kor. urad.) General Svetozar Boroević, dosedanji poveljnik kolifikega armadnega zbora. |e sporočil nekemu tukajšnjemu vojnemu kuratu, da so se polki njegovega zbora naravnost sijajno bili in da mu je žal da opušča ta hrabri zbor. ker ta fš cesar iamcmtf u afadtga prafr nika. General Boroević pristavlja: Trdno smemo pričakovati, da bodo naše operacije končale vseskozi srečno in ugodno.« ^ Za rekonvalescente. Desni 18. septembra. (Kor. ur.) Predsednik drtavnega zbora dr. Sylvester je obiskal včeraj, sprem-ljan od več poslancev, prostore parlamenta, ki so preurejeni v svrhe re-konvalescentnega zavoda za bolne in ranjene Častnike. Predsednik in poslanci so se izrazili o dosedaj storjenih pripravah uprave vojaških re-konvalescentnih zavodov s priznanjem. Nemška proklamacija na Poljskem. Z Berollna, 17. septembra, se poroča: Generalleutnant von Morgen je izdal na poljski narod naslednjo proklamacijo: »Prebivalci gubernije lomške in varšavske! Ruska armada ob Na-revu je uničena. Nad 100.000 mož s poveljujočima generaloma 13. in 15. zbora vred je vjetih, 300 topov vplenjenih. Ruska vilenska armada, kateri zapoveduje general Rennenkampf, se v vzhodnji smeri umika. Avstrijske armade prodirajo zmagovito iz Galicije. Francozi in Angleži so bili na francoskih tleh uničujoče poraženi. Belgija se nahaja pod nemško upravo. Kot predstraža nemških armad prihajam s svojimi četami k vam kot prijatelj. Dvignite se, preženite ruske barbare, ki so vas imeli za sužnje, iz svoje lepe domovine, kateri naj zopet zašije solnce politične in verske svobode. Tako hoče moj mogočni in milostljivi cesar. Moje čete imajo ukaz, da ravnajo z vami kakor s prijatelji. Vse, kar nam boste do-bavali, bomo plačali. Od vas in vašega viteškega mišljenja pričakujem, da nas gostoljubno sprejmete kot svoje zaveznike. — Generalleutnant von Morgen. — Dano v poljskem kraljestvu meseca septembra 1914. Rusija in njen manifest. Dunaj, 18. septembra. (Kor. urad.) Nasproti dvoumnemu in sila hinavskemu manifestu Rusije, češ da je začela vojno zaradi malih narodnosti, konstatira »Fremdenblatt^, da se bojuje Rusija proti monarhiji zato, ker smatra od monarhije malim narodom dane pravice za nevarno za lastne podjarmljene narode in tega noče več pripustiti. Veliki zločin zaradi katerega je bila Rusija že leta pripravljena, se maščevati nad nami, je ta, da je naša monarhija resnično narodnostna država, država, ki daje svojim narodnostim kot pravim komponentom obstojati, živeti in se razvijati. Kar hoče Rusija, ni nič drugega, kakor raznaroditev in rusificira-nje najprej naših Slovanov in če je enkra: te prebavila in amalgamirala drugih neslovanskih narodov. S Finci je začela in če Rusija ni zahtevala od Srbov in Bolgarov žrtve jezika in lastne narodne kulture, ni to nič drugega, kakor taktika, ker jih je mogla le na ta način uporabiti kot elemente bodočega napada na monarhijo. S pomočjo še vedno zaslepljenih Srbov in med tem že spametovanih Bolgarov naj bi se bila monarhija razbila, s tem pa naj bi se tudi odprla pot k njihovem podjarmljenju in k razširjenju moskovskega despotizma in ru-sificiranja do Carigrada in na obal Egejskega in Jadranskega morja. Med tem, ko brani Avstro-Ogr-ska v tej vojni idejo upravičenosti malih narodov do življenja, med tem, ko je ta ideja življenski princip in vzrok obstoja Avstro-Ogrske, se bojuje Rusija za idejo despotstva vse-ruske ideje. Vojna teh dveh sovražnih st idej se je vršila že prej diplo-matično v bližnjem orijentu. Treba si je samo predstavljati da bi monarhija prenehala obstojati. Kako hitro bi se izpremenile obljube, s katerimi skuša Rusija pridobiti balkanska narode, v grožnje, ki jih slišijo že sedaj vsakikrat, kadar hoče kateri delati politiko samo v svojo lastno korist. »Fremdenblatt« konča: Zanamci bodo jasno spoznali, zakaj se je Rusija, ki je država proti svojim narodom, bojevala proti Avstriji, ki je država za svoje narode. Kako pa si bodo zgodovinarji bodočnosti mogli razlagati, da sta se mogla Anglija in Francoska boriti na strani ruskega davkelja naroda! Da je morala Rusija v uri, ko zahteva od svojih tlačenih narodov zvestobo, obljubiti tem narodom enakopravnost in prostost v rabi materinega jezika in vere, česar jim do sedaj ni priznavala, obsega resnico o Rusiji in veliko sramoto Anglije in Francoske. Proklamacija predsednika VVilsona. Dunaj, 17. septembra. Listi poročajo: Predsednik Zedinjenih držav Wilson je izdal te dni proklamacijo. v kateri poudarja potrebo striktne nevtralnosti severoameriške Unije in njenih državljanov. Predsednik Wil-son pravi med druirim: »Vpliv evropske vojne na Zedinjene države bo odvisen od nas samih. Vsakdo izmed nas, ki odkrito ljubi Ameriko, mora v teh težavnih časih delovati in go-vorittv dok« prave wyvtraUKtoti, to s stranosti in prijaznosti napram vsenl evropejskim narodom. Amerikanski narod je sestavljen iz rojakov vseh vojskujočih se ev-ropejskih armad. Naravno je, da so» vsled tega simpatije in želje naših državljanov zelo različne. Toda glavno je, da se varujemo strasti, ki jih je tako lahko vzbuditi, pa tako težka potlačiti. Kdor vzbuja strasti in naj si bo duhovnik, časnikar, politik, tat prevzema težko odgovornost. Storiti moramo vse, da ohranimo notranjo solidarnost, državljanski mir, kefl le na ta način bomo kos svoji veliki nalogi, ki jo imamo kot edini narod, kateri je vsak hip pripravljen se nestrankarsko zavzeti za mirno poravnavo evropejskega konflikta. Zedinjene države morajo ostati nevtralne, duh nevtralnosti mora presinjatt vse naše misli in naša dela. To je naloga, ki nam jo je naložila zgodovina* Ogrska državna gledališča. Budimpešta, 18. septembra. (K. urad.) Budimpeštanska korespondenca poroča: Ker se zaradi vojne v državnih gledališčih, v ogrskem narodnem gledališču in v kraljevski operi v Budimpešti ne vrše predstave, je naročilo ministrstvo ravnateljstvoma obeh gledališč, da odpovesta vsem članom s 1. oktobrom ter skleneta si tem osobjem na cenejši podlagi nove pogodbe. Gonja proti bolgarskemu konzulu V Solunu. Sofija, 17. septembra. (Kor. ur.) Grško časopisje že nekaj časa ostro napada in obrekuie bolgarskega konzula v Solunu, katerega dolže sovražnih besed proti Grški. Vsa ta gonja ima edini namen kompromitirati tega bolgarskega zastopnika. Ta: kampanja, ki je v nasprostvu z zatrdili grške vlade, da želi prijateljske odnosa je z Bolgarsko, vzbuja tu veliko nezadovoljnost. Izza zadnje vojne vjeti Bolgar] na Grškem. Sofija, 17. septembra. (Kor. ur.) »Agence telegraphique bulgare« po* roča: Vsled korakov ki jih je storila! bolgarska vlada, računajo tu s tem, da bo naročila grška vlada, da se izpuste še v grškem vojnem vjetništvu se nahajajoči Bolgari in še zaprte civilne osebe. One, ki se nahajajo v ječah Stare Grške, naj izroči grška vlada bolgarskemu poslaniku, one, ki se nahajajo v ječah Nove Grške, pa generalnemu konzulu v Solunu. Albanija. Drač, 16. septembra. (Kor. urad.) Odkar je knez odpotoval, vladajo tu veliki spori, ki se kažejo v številnih aretacijah in v grdem ravnanju. Zlasti velika nasprotstva vladajo med sovražniki in pristaši Esad paše. Z ozirom na te razmere je sklical mufti v Tirani zbor delegatov vseh pokrajin, ki so se udeležile vstaškega gibanja, ki naj vodi tako dolgo, da se ustanovi provizorična vlada, kot posebna komisija uprava dežele. Unija in Mehiko. Novi Jork, 15. septembra. (Kor. urad.) Državni departma je dobil od vlade Carranze potrdilo, da je bilai zaplenjena železniška mreža National Raihvav of Mexiko, ki bo v bodoče v obratu le na račun vlade pod imenom Constitutionalist Railway of Mexiko. Današnji list obsega 4 sfrani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina fn tisk »Narodne tiskarne«« —m Meteorološko poročilo. al I «* I Si Š*T ! g- opazo- JE *S Vetrovi Nebo J f mm k--5 17. 2. pop J 735-7 | 23 1 si. jug deL iasno „ 9. zv. 7331 | 17'2 brezvetr. oblačno 18. 7. zj. 728-3 ; 181 $1. jug. Srednja včerajšnja temperatura 16*3*, norm. 146*. Padavina v 24 arah rani 0*0. Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je naša iskrenoljnbljena Mlmlca po kratki bolezni, &;t leta stara, dne 17. t m umrla. Pogreb ho v soboto, 19L 1 m. popoldne ob 4. uri TRNJE, Št Pater o. IC Zalajoca rodbini Rtjko JtaOmrn naduč. Stran 4. .SLOVENSKI NARDD-, dne 18. septembra 1914. Tzi. stev. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče oziroma sin, brat in stric, gospod Josip Hočevar trgovec la pMMtaik danes ob 7. uri, zvečer po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, umrl. Pogreb predragega rajnega se bo vršil v petek ob 10. uri dopol. na pokopališče na Muljavi. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Matere Božje na Muljavi. MULJAVA, dne 16 septembra 1914. Ciril, Metod, Vladlalav, sinovi. — Angela, Alalua, Amalija, Isnl-lila, hčere. — Merila Hočevar roj. Jurete, mati. — Iraae, lana«, Janam, bratje. Danes je umrla v Gorici naša blaga mama, gospa Jullfana Treo ▼dene c kp. poštari« v Litiji »revidena s svetotajstvi v starosti 70 let. Pogreb se vrši dn 9. septembra 1914 ob 4. uri popoldne v Litiji. Sv. maše zadušnice so bodo brale v Gorici. Bodi dragi naši raj niči ohranjen blag spomin ! GORICA, dne 17. septembra 1914. 265 tajajoči ostali. Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo, đa je đaŠ ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod Franc Toplak c. i- kr- nadporočnik pešpolka štev. 87 dne 26. avgusta na severnem bojnem polju izdihnil junaško dušo. PTUJ, meseca septembra 1914* £ranc Toplak, c. kr. davčni upravitelj v p., oče, Gabrijela Toplaki mati Karel Toplak, brat, Ida in Jelka, sestn Ljudevit Sagadin m dr. Frane Šalamun, svaka. Branko Šalamun, nečak. 3256 Brez vsakega posebnega obvestila. Globoke, neskončne žalosti potrti naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem vest o smrti našega sad vse ljubljenega dragega sina, oz. brata in vnuka Mrta barona Conrad jI. Hnliri c in kr. poročnika v 19. drafomakom polkn ki je 8. sept t 1. v boju pri Ravi Ruski ob pri četku 24. leta svojega življenja našel junaško smrt Pokopali so ga sredi njegovih hrabrih dragocev oa bojnem polja. Fran bat on Conrad pl. HOtzeadorf, c. in kr. general infaoterije, oče. Barbara Conrad pl, Hotzeadorf, polkovnikova vdova, Etdkl pl. Le Beau, generalova vdova, start materi. Kart karan Gontad pl. riotzendorf, c. in kr. nadporočnik v 4. polka tirolskih cesarskih lovcev, Ervin baron Conrad pl. IMrtzeudtrf, c. m kr. nadporočnik v 15. dragonskem polku, prideljen generalnema Štabu, Egon baron Conrad pl. Hotzeadorf, c. in kr. enoletni prostovoljec v/ 15. dragonakem polku, bratje. Dtii U ZA N^^N^gl^^^NE -fJOLEZNJ. | jjLtJUr^JAJSIA KC3MEN6KEGA ULICA A \ jf 9EF>ZDRwvw:wwi' D* FR DERGANC DIJAK m iprt|aM v proftMrikt Uto. 3249 Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. Dijaki iz boljših rodbin ao uproiHnuju nn krano in atanovanje pod skrbnim vnadiorstvom. Stari trsj AL 34, II. nndntr., deano. 3239 Sprejmelo no cl i j t» 1^:1 na zračno in prostorno stanovanje. Vrt na razpolago. — Naslov se izve v upravn »Slov, Naioda«. 3245 ™ Učmm gg|5o " trgovskega potnika ali plsarnlšk«, pomočnika Ponudbe pod „alatna" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3266 Lovski pes fermač, dresiran, z dobrim nosom, SO kapi. Ceno se proda dober prileten lemano. Ponudbe pod: Poitni predal it. 78, Ljubljana. _______ 3241 |aT Sprolmejn nn "M gospodične ali dijaki na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago. 3230 Odda se lepa, velika mesečna soba, meblovana ali nemeblovana. ■lanska centa ttev. 21, lavo. Kontorlstlnln nzimma knjifovodkinja z večletno prakso sprejme tako] alntbo. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo. »Slov. Naroda« pod VfAt. 100 3M7*.___________________________3257 Gospodična teli mentn blogniničarRe v kaki restavraciji, v katerem kraiu si bodi. 3264 Ponudbe na unravn »Slov Naroda« pod „Bltgajničarka Kras/3264". (MiMv lili "zrni vpisuje ves september vsak dan od 12. no 3. mrt pop. t SoHi ilici 1. netefco leto vrićae kl|»b vejnl dn« 1. ektefrra 1014, 01 I. ari s|«traf. Zavod je rajbolje obiskovano zasebno uči-lišče v Ljubljani ter pridejo absolventi istega najhitreje k dobremu kruhu. — Ker bo zavod gotovo prenapolnjen in se sprejme le omejeno Število gojenk in gojencev, nai se vstoo cimpreie prijavi 3148 tovarna dvokolea JRIBUNA* norica, Trtaaka mUca it. tU, prej ptvnvar norjap. Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov itd. itd. FT. BATJEL gaHoa, Stolna alica M. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko Vat vagonov topih šuUfclj inu trn Ukapaj* pef iijatev naprodaj onBaL btnMIf tTftVM Dunuasmuaan nujni BmmModkm npaaaaaafo/ol |PU-u anurunatuvavava Cenjeni kopel not ae oglašajo pri njem. Pošljejo te lahko ▼ vagona odprto oH co aoroeitelj pošlje poaodo. aM Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Hi dtteto i» drobno.________Obstoji od leto 1883. Izredno nizke cene! Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg iO. ** PRVA KRANJSKA MEOIOU DUA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. ~~ Oblastveno tallonn prodaja .trpi. Ustanovljena leta 1897. Jnton r^anc Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. 3251) ^^ 9 9 9 # V ^ * bumi;evi p lasa so zopet cene ji in sicer že od K 11*60 naprej. Sotske obleke za dečke in deklice ter ravnokar došla najnovejša jesenska in zimska konfekcija za dame in gospode v veliki izberi ^^^^= po znano najnižjih cenah. ^^^^= i Ljubljansko skladišče oblek O. J^ernaiovič, Ljubljana, Rastni trg štev, 5—6. Nobena družina brez aparata „Gramola" prvovrsten samotgralni godbeni stroj zneftoseg. reproBukcijo. Zahtevajte takoj cenik. L HUD. UNjn. Sodna ulita $1. i Edina tovarniška zaloga pristnih gramofonov in umetniških gramofonskih plošč ===== na Kranjskem. ====== Kolosalna i2;l>er» X Lastaa delavnica xa popravo vseh vrst gramofonov In dragih godbenik strojev, de m Isti bili pri meni kupljeni ali ne. Zastopnik avstr. gramofonske dmtbe na Danajn Ltd. Ceniki zastonj in franko. 3513 Proti nalezenju se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. škrla-tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki ga moraj« imeti pri vsaki hiši. Najpriljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno LYS0F0RM ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po SO v Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za Umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lvsoforma in učinkuje antiseptično it se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljna Rabil boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jakc varčno, ker milo dolgo traja. Lyaoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani dnh is ns« ter soba bali in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga pc zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuj« nm kosam voda. M0Bauanl StnialialM ttnne 1 afian M vlaarjnve Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desintekdjn« poBjn na iprjo anaj» in imk^uSm HUBMAMN, Dunaj. 3HL. rouisoripsan 4,