fssk ^ in prwnikof. i£¡¡í Ma Holidsjrs. itaqi .< ¿riivnegt kspitata«a ,Ji7 Ameriki WwhinRtorvu izhajajoči I "The United States i ^o lamentira nad ame-privatim kapitalizmom, tm je jasno, da ga jem-Takole lamentira in 8k w razvoj socialistič-podvzetij v okviru kapitali-driave prihaja od vseh Privatni industrialci sa-•fitiskajo v to «mer. ker si Lejo pomagati. Lastniki j bi »e radi iznebili iz-w relif; farmarji in „¿i sirovin bi se radi izne-„reoutanka svojih pridelkov ¡kov. Edini kupec, ki «a Na drugi atra-7milijoni brezposelnih de-ki čakajo na delo in nji-(p' družinam primanjkuje p. Kdo jim more bnzo po-pti, če ne vlada ? Vlada ku- Ein daje ... Na ta naičin zbira ogromen kapital in rja lastne industrije, da brezposelne. V nekaj le-bomo imeli dva sistema: tirni socializem pod upravo ki bo skrbel za obstanek 50 milijonov prebivalcev, ivatni kapitalizem, ki bo g potrebščinami ostalo kftivalatvo." ijlc vemo, če res pride do tega ij letih, jasno pa je, da je ilna vlada že tako daleč poti do državnega kapitaliz-(to, kar oni imenujejo "dr-bii socializem", je faktično jkvni kapitalizem), da se ne m več vrniti nazaj. [IMeralni relif je že sam na velikanska, prav za prav največja industrija v inih državah. V mejah PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK Ursdnlikl ta upravnUki prostori» | ae»7 S. Lawndak Ays. Of fies of Publication i M67 South Lawndalo Avo. ToUpbono, Rookwoll 4004 BttrTaljyjjtirygr Chicago, 111., torek, 25. septembra (Sept 25), 1934. IV.—NUMBER 187 Mkdaj javna, temveč nešte-ki široko in globoko re- v področje privatnih in-ij. In ta dela naravno pre-v nova in nova dela. Vamimo milijone glav živine, kro je vlada pokupila od far-irjev, prizadetih od suše. Žito w pobili in meso konzervi-i a relifne namene. Privat-»klavnice in konzervne tovar-¡ii«o zmogle tega dela in vla-|je bila prisiljena začeti last-!klavnice injtonzervno indu-Za ta dela je vlada na-i brezposelne delavce. P^i »o pa ostale kože. Kaj Hlrtori h kožami? Ce jih vrže Ml, padejo cene. Spet je P Prisiljena, da zgradi last-Mnjirne. Ko bo imela usnje, Mn»iljena zgraditi čevljaralce F"*. In tako dalje brez kon-Mto je h konzerviranjem F in "očivja, ki ga vlaHA Wf)d farmarjev, da jim p6-m federalne industrije vsta-P"» vneh straneh! Jjko * razvija državni (fe-kapitalizem v Ameriki, ramenoma, temveč iz potre-P W pritiskom novih raz-P «i jih je porodila velika FJ- tega razvoja se pa ¡¡•«avII, kajti privatni ka-,lern J«' v zadnjih petih le- AIER. LEGIJA V SLUŽBI NOMCIJ-SKIH BARONOV Municijski magnatje onemogoči-M Rooeeveltov embargo.—.Nadaljnja preiskava odgodena do decembra Washington, D. C. — Senatna preiskava ameriške trgovine z municijo in orožjem je bil« zadnji petek končana. Senator Nye, ki vodi preiskavo, je re kel, da se bo preiskava obnovila enkrat po volitvah v novembru ali v decembru. Med tem pa bo preiskovalni odsek pripravil svoja priporočila za prihodnji kongres glede efektivnega izvajanja predsednikovega embarga na o-rožje in strelivo. Preiskava je pozitivno ugoto-viia, da so ameriški murjicijski baroni enostavno ignorirali Roo-seveltovo prepoved (embargo) pošiljanja orožja in streliva Boliviji in Paragvaju, ki sta že dve leti zapleteni v vojno v Južni Ameriki. Baroni redno pošiljajo municijo in orožje v Južno Ameriko pod vsemi mogočimi sleparskimi pretvezami. Kolek-tor carine v New Yorku je pojasnil odseku, da na podlagi današnjih določb zakona je nemogoče kontrolirati pošiljatve, ki odhajajo iz dežek. Municijske družbe lahko pošljejo zaboj strojnic in označijo na zaboju, da so notri "šivalni stroji" in nihče ne more odpreti zaboja. Senator Clark* član preiskovalnega odseka in vojni veteran ter sam član Ameriške legije, je ostro kritiziral legijo, ker pomaga municijskim družbam pri zakulisnem delu (lofoija) v Wash« iniso le dela, ki bila že ntrV "ČZSJLm mini8t*r H,rohlta ^ iarnn tprW n^fp. tHanr** poved*!, rrmr .t k¡ IX)Hlanik jurenjev spora- je poveljstvo Ameriške legije v Ohiu lansko leto naročilo svojemu lobistu v Washingtonu, naj deluje proti Borahovi resoluciji v senatu za embargo na orožje in strelivo. Ldbist Ameriške legije je delal v interesu Lake E-.rie Chemical kompanije, ki izde-Ihije plin za solzen je in razne bojne pline. Druga zanimivost v zvezi s to preiskavo je tajna brzojavna korespondenca med I)u Pontovo municijsko tvrdko in visokimi uradniki republike Argentinije. Senatni odsek je te telegrame izročil tajniku Hullu, ki jih je poslal argentinski vladi, katera tudi vodi nekakšno preiskavo s svoje strani o municijski trgovini. Korespondenca cika na ko-rupcijo.--- rats Of po.Uff« provided for In Motion 110«, Aot of Ost. t, leiT, authoru*d sa 14, Uit. Californija bo trpela za awjanja vigilantov Mesto toženo za storjeno škodo; koraki za spametovanje sto-procentnežev Richmond, Cal. — (FP)~4Col udarec po vigilantizmu je postojanka Civil Liberties unije za severno Californijo vložila tožbo za $2308 odškodnine proti mestu Richmondu. Tožba je bila vložena v imenu W. J. Pra-terja, richmondskega fotografa, kateremu so vigilanti v po-gromih na radikalce razbili atelje in opremo. To je le ena izmed sličnih' tožb, ki bodo vložene proti občinam radi divjanja vigilantov in po njih storjene škode, ki znaša tisoče dolarjev. Californija ima namreč postavo, po kateri so mesta in občine odgovorne za škodo, storjeno po drhali. "Kadar bo javnost razumela, da ti 'hudlumi' razbijajo pohištvo in delajo škodo na račun davkoplačevalcev, tedaj jim časopisje ne bo pelo toliko slavo-spevov," je rekel Auetin Lewis, odvetnik Civil Liberties unije, ki v tožbi zastopa Praterja. Tudi policija se bo bolje zavedala svojih dolžnosti in skrbela za protekcijo svojine In življenja." bd$n i P astir Splošne demonstracije zagovarja kapitalizem Rekel je, da Jesus je bil iitdlvf. dualist In nikdar ni obsodil profitnega sistema! Japoad ta sovjetl m pogodili glošo ioteziioo Sporno vprašanje v Mandžuriji pred rešitvijo Milwaukee, Wis. — Rev. dr. William Forney Hovis, dušni pastir Kenwood metodistovske e-piskopalne oerkve, je zadnjo nedeljo ostro napadel svoje kolege v metodistovski socialni komisiji, ki so zadnji teden na konferenci v Appletonu, Wis., sprejeli protikapitalistično stališče in se izrekli za Rooseveltov "new deal". Hovis je v svoji pridigi odločno nastopil za kapitalizem in profitnl sistem, izjavljajoč, da Jezus je bH pristaš individualistične ekonomje. "Jezus ni bil noben socialist In nikoli se ni brigal za socialne, ekonomske in politične reforme", je dejal pastor. "Krist ni nikdar obsodil profitnega sistema kot nekaj krivičnega, nasprotno je pohvalil može, ki so pomnožili talente (denar), katere jim je dal. Jezus je bil Individualist". Skratka je pastor Hovis izjavil, da kapitalizem se popolnoma ujema s krščanskimi načeli in vsi takozvani radikalni dušni pastirji, ki pridigajo, da je kapitalizem propadel in treba ga je nadomestiti s kolektivizmom, so asll, ki ne vedo, kaj govore . . . Tokio, 24. sept. — Uradno se naznanja, da sta se japonski tu dodobra odpo- demonstriral, da je EJ1 r»*l"gii Amerika imela neko . dobo dva sistema —-»» privatni kapitalizem novica. To že ima! * J" pralni relif, od ka-' Prihodnjo zimo zavila h 'ir/.a\ah? Relif L,,, ifivečja industrija v ^^ /tržavah. ki pa je fe-¡¿,. 1 v"< privatna. Pri-^'harity, aweet ^ ' y' davno r»očivajo ti:? mi,ijonov ljudi v v< u K fcv' /rt»v tajfuna na P"«Hkem Ja •P ^ — Naj no vej-ilo glasi, da finega viharja •raslo ns 2064, l* na 13,336. '°pij »o doftlej Brezposelni zidarji tožijo unijo in kontraktorje »v- Cleveland. — Zidarska unija (uradniki) in okrog 400 kon-traktorjev se bo moralo na sodišču zagovarjati na obtožbo za rote proti brezposelnim zidar jem in bivšim članom unije, ki so organizirani v BrickJayers Educational ligi. Tožijo jih za pol milijona »dolarjev odAkod nine. Članske pravico so izgubili, ker radi brezposelnosti niso mogli plačevati asesmenta in brez unijske karte pa ne more jo dobiti dela, niti plačati visoke «pristopnine. V gradbeni industriji je pol no takih delavcev, bivših članov, ki so izgubili organizacijo radi brezposelnosti. To vprašanje bodo morale unije rešiti na 1h»U ši način kakor z zapiranjem vrat bivšim članom. 7,a brezposelne člane bi moraie znižati asesment na minimum. . vjetski poslanik Jurenjev sporazumela glede cene za prodajo ruskega deleža kitajske vzhodne Železnice v Mandžuriji. Vse glavne točke triletnega spora med Rusijo in Japonsko okoli te železnice so rešene. Dogovorjena oena ni naznanjena, vendar se domeva, da bo mandžurska država Mandžukuo plačala 140 milijonov jenov za železnico in 30 milijonov jenov kot odškodnino za odslovljene sovjetske uradnike In nameščence (skupaj okrog 50 milijonov dolarjev). Španska republika u ro b» cMla* vainaT Vlada razglasila "stanje alarma* Madrid, 24. sept. — Španska vlada ji* včeraj proklamirala "stanje alarma", kar Je nekaj manj ko obsedno stanje. Vlada pravi, da je Španija na robu civilne vojne med klerikalnimi fa-š.sti in združeno delavsko fronto socialistov, komunistov in sindikalistov. Voditelji združeni-delsvske fronte pa izjavljajo, da vlada hoče potlačiti vse clvlln«* svobodščine z namenom, da potem brez ovir lahko vzame fa šiste v svojo sredo. Delavska boriteljica mrtva Ilenver, Colo. — ftaddie Ad-ney, voditeljica oblačilnih delavcev in zaveznica rudarjev v Coloradu, je mrtva. Zgrudila se je v paradi na delavski dan in je te dni podlegla. Ona je igrala važno vlog«» v rudarskih bojih, ko )* rudsr-jem dovažala municijo skozi kordone vojaštva in privatnih Rockefellerjevih pobojnikov, Krojači ho liberalno podprli tek tekstilne stavkarje New York. — «lavni odbor Amalgamated Clothing Work ers unije je podpiral tekstilno stavko z vsemi sredstvi. Iz bls-gajne je tekstilni uniji poslal deset tisoč dolsrjev, nadaljnjih $40,000 je ps sklenil «brati med članstvom, kar *edaj ne bo treba. Ta krojaška unija Je poma gala tekstilnih sUvkarJem tudi z orgs ni za tor Ji. ftlično se Je odzvalo tudi več drugih unij. Stavka v BiH« končana s kompromisom Družba je dala rudarjem vaine ^ koomeslje po dolgem boja llutte, Mont. — (FP) — Se*t tisoč rudarjev pri Anaconda Copper Mining kompanijl Je po dolgi stavki končno prisililo družbo, da jim je dala nekatere važnejše koncesije. Pristala je na zvišanje plač za 50 centov na dan, priznala unijo in revidirala kontraktni sistem v prid rudarjem. Stavka je trajala od 8. maja. Rudarji niso dobili vsega, kar so zahtevali — kar se redko zgodi v stavkah. Do kompro misa je v glavnem prišlo pri povišanju plač. Zi' samo prisiljenje te mogočne družin? na priznanje unije je večja zmuga Buttskl rudarji so bili neorganizirani dolgo vrsto let. brezposelnih v novembru Voditelj tekstila« «alfs porota o zmagi Našteva ugodnosti, ki *o jih stavkarjl pridobili. Johnson odhaja? Waahington, D. C., 84. sept.— Ko je Francis J. (iorman, podpredsednik unije tekstilnih de-avcev in vrhovni vodja stavke, v soboto brzojavno pozval delavce na delo v pondeljek, jim Je naznanil, da so izvojevall veliko zmago. "Naša stavka je raztrgala vso krivično stavbo NRA naraaen in odvzela nam je, kakor tudi drugim* organizacijam, težko breme z ramen", je poročal Gor-man. "Fakt je, da je naša stavka spremenila vea odnos vlade in NRA napram delavstvu in docela odpravila kontrolo pra-vilniških oblasti nad delavskimi razmerami. Tekstilna unija je pridobila sledeče: Prvič je odpravljen "stretchout system", drugič imamo zdaj novo metodo za določanje delovnih ur, tretjič metodo za določanje mezda, četrtič domala priznanje naše unije in petič reformo vse uprave pravilnika tekstilne industrjjp, kolikor se tiče delovnih pogojev; obseg te reforme je tako velik, da smo sami presenečeni nad ob-širnostjo naše zmage, ker niamo pričakovali vsega tega". Kakor danes stoji stvar, Je še mnogo negotovosti. Tekstilne družbe sumljivo molče. Druibe Še niso dale Rooseveltu nobenih garancij, da sprejmejo naaaj v delo vse stavkarje brez diskri minaclj! Johnson, administrator NRA, tudi molči. O njem perslstirajo govorice, da bo vsak čas reslg-niral. Končno prihajajo veati, da so tekstilni delavci v nekaterih krajih sklenili, ds bodo nada Ijevali stavko zaradi lokalnih sporov z delodajalci. Tržne organizacije kanadskih farmsrjev vedrljo krizo .... Winnipeg, Kanada. — Far marske tržne zadruge, takozvani "wh«tit pools", so do sedaj us|x*no prevedrlle krizo, ki Je spravila na kant mnogo privatnih podjetij. l'ool Elevators, Ltd., ki la-stuje 153 žitnic, Je krila vse izdatke in djala na stran večjo rezervo, pravi tajnik U* organizacije F. W. Ransom. Hllčno je tiKll s farmarsko tržno zadrugo v Saskatchewanu, kj«*r lastu-je 1067 žitnih elevatorjev, in v AII*'rt i, kjer ima "wh«-at pool" 439 žitnic. Zahtevaj«» John««ónovo renigna- cijo Philadelphia. — Voditelji 36 tukajšnjih unij so podprli zahtevo za resignad jo Hughs Johnsona, direktorja NRA, ra "flzlerjl" so tudi v Kanadi Vancouver, Kanada. — Tukajšnje lesne druibe, ki izdelujejo strešne deščici!, takozvsne "šinglne", tudi zs Združene države in so se pogodile z NRA, da se bodo držsle določb, tlka-jočlh se minimalne plače, se tega dogovora ne drže. Neki delegat od Hingle Weaver unije Je rekel na seji centralne unije, da družbe "čizljajo" ta dogovor z ameriško NRA na vseh koncih. U|M>slujejo Orijentalce, katerim plačujejo veliko manj kbt Je lestvica, polovica članov Shingl«* W«*avcrs unije je pa brez dela. Konfuzlja med protcatasti v Nemčiji Berlin, 24. sept. — Na stotine protestantovsklh pastorjev J«' včiraj žigosalo v svojih pridigah državn«*gs škofa Muellerja. ki je vrhovna glava protesUn-tovsk<* cerkve v Nemčiji. Mu««l-ler je naclj In rebelnl pastorji mu očitajo, da Je heretik, ki ns-merava krščanske doktrine pri-lagoditi germanski (»ogsnski mitologiji. IMvovsrntšks unijs ne misli popustiti Clnčinnsti, O. — Pivovarni- J InT^. .^,. unlj«kf-| A^rlM.. £ deraeije zahtevala vrnlU-v Ju- __rlsdlkclje nad vsemi delavci v Zima na zapadu IH industriji. JurlsdlkrJjo nad ga gibanja. I n« kati rimi |K»klicl obratnimi inženirji ■ vozniki, in kurjači Se prisili pri delavskem «dboru Washingt/in. — Narodni delavski odbor je prejel od unlj-skih d^avTev Johnson Bron v kompanije v New Castlu, Pa., pritožbo proti družbi, ker nags-njs delavce v kompanljsloo unijo. Odbor urgirajo, nsj razpiše tovarniške volitve. San Francisco, Calif. — Prvi TEUTTaSS .» ££ . ........ r^nlk,Tm>Î! tchewana v Kanadi, kjer je pu stil za joeboj čevelj snegs, do hrltx»' v severni Californljl, katere je tudi pokril a sn«*gom. Snrg je pobdH iudi višine v Montan!. Idahu in Orcgonu. Temperatura v vm-H teh krajih je padla pod led išče. Njeno glasilo, The Brewery Worker, vodi živahno \zgoJeval-no kampanjo v prid Industrijskega unionlzma. Na referen-domo o vprašan ju juriadikcije •e jo /lanstvo z ogromno večino izreklo za oMržanje indu«trij-»kr forme. Demonstracije Je edredila konferenca saatopnikov organiziranih breapoaelnih. — Kongres sa tdruienje vseh organizacij Chicago. — Dne 24. novembra bo demonstriralo milijone brezposelnih pred rellfnlml postajami v velemestih in po deželi proti razmeram, v katere so potisnjeni, in za uvedenje programa. ki stremi za olajšanje njihovega pološaja. Splošne demonstracije omenjenega dne je odredila konferenca zastopnikov organiziranih brezposelnih, ki se Je vršila v Chicagu te dni in napravila vaš-ne zaključke. Med drugim je tudi sklenila, da se v januarju vrši kongres brezposelnih v Washingtonu za združenje vseh organizacij. Na čikaški konferenci so bile zastopane sledeče organizacije, ki Imajo skupno nad 700,000 članov; National Unemployed league, Illinois Workers All!-anoe, Eastern Federation of Unemployed and Emergency Workers Union. Wisconsin Federation of Workers Commit-tes, Florida Federation of Unemployed Leagues in Fori Wayne (Ind.) Unemployed League. Te organizacije zastopajo brezposelne v tehle drftavah: Ohio, Pennsylvania, Illinois, West Virginia, New York, Maryland, Indiana, Connecticut, North Carolina, New Jersey, Wisconsin, Florida in Kansas. Medtem, ko se bodo 24. novembra vršile demonstracije po masti h teh držav, bo šla lati dan posebna deputacija v Washing-ton do federalnih oblasti, katerim bo predloftlla sledeči program: 1. Vlada naj takoj prične a večjim programom Javnih del v evrho uposlitve brezposelnih, ki zahtevajo 30-urni tednik in $80 na teden. 2. Sprejetje Lundinovega zakonskega načrta za sodalno zavarovanje. 3. Dokler vlada ne sprejme brezposelnostnegs zavarovanja, naj plačuje brezposelnim direktno podporo v gotovini, in sicer po 910 samcem na teden in po 915 oženjenim in štiri dolarje več za vsskegs otroka. , 4. Pravica rellfnih in drugih delavcev pri Javnih delih do organizacije in kolektivnega pogajanja. 5. Priznanje zastopnikov organiziranih brez|K»aelnlh po re-llfnih oblastih In v svrho reševa-nje pritošb. 6. Plačevanje «vezne odškodnine delavcem, ki ae poškodujejo pri Javnih delih, in preskrbo transportacije ns oddsljsno delo in nazaj. 7. Vlada naj porabi ves denar namenjen v vojne svrhe za pod-pirsnje brezposelnih. Nsrodni odbor skcije, katerega Je sestavila konferenca, je Izdal manifest, v katerem pravi: "Brezposelni ne morejo In tudi ne bodo ekstistirall ob oblju-bah ter bili A«- nadalje krmljenl z lakotnlm rHifom. Na delo ali dostojen fellfni «tandsrd smo čiftksli pet dolgih in hudih let 11* t o in pol v "new dealu". Oboje nam je bilo zsnlkano. "Dobro nsm Je znsno, da Je v deželi zavel vsi reskelje, ki stremi za uničenjem še tega miser-neg* standsrds, ns katerem smo prisiljeni živeti in da s* brezposelnim odvzame voliins pravica "Mi odklanjamo te stvsri. Nasprotno zahtrvsmo delo z živ-Ijensko plačo, brezposelnoetno zavarovanje ali pa tako podporo v gotovini, da bomo lahko živeli dostojno V Januarju bo prio! aaeedsnjs nov kongres, ki bo v veliki meri odločil uso- (Dol» as t. »troaU PROSVETA THH VilMBTEHUWr Am.M laitSIXA SLOVSKSaS ' 5 ¿ooro*** * ___- hUNM k» th* rtxo7I.r lUorfH wl,B _ tur . . ObUM«) »"d 1 1 , S2£ ,«i •«-•,T L# ^ wwtrte MM C. P« "" AJrartU»« "i-«rrlpta will Kali* - te» .Uh • »i—» PE08VKTA MI7 M H« A.. . or run hlukuatku rasas I,»tu«. * «ilWp.iu. n. lA*s»t II, Jo, U« m»—» »jmfrLil i a- im a Um '«lu«** ifour% »a ■Mftl. *» >• • a« M |W»ifca JO pra» « " M imU«1 Domač drobiž Mlada članica umrla Bessemer, Pa. — Tu izumrla Mary Maček, stara 18 let in rojena tu. Podlegla je tuberkulozi. Pokoj niča je bila 17 Wt članica društva At. 167 SNPJ. Zapušča starše, dva brata fti tri nečakinje. Univerza naročila 1000 Adamite v ih knjig New York. — Vodstvo državne universe v lowi je naročilo tisoč izvodov Adamičev« knjige "Smeh v džungli". To knjigo Im> univerza porabila kot berilo za angleščino v vseh svojih tečajih. To je vsekakor lep kompliment za pisatelja I^ouisa A-damiča. ftubelj zapustil Cleveland Cleveland. — Uaritonist Tone Subelj je po več mesecih bivanja v Clevelandu odpotoval nazaj v New York, kjer se začne sezona njegovih koncertov. Novi grobovi v (le ve land u Cleveland. — Umrla je Angela Centa, stara 62 let in doma iz Grma pri Dobrem polju. V Ameriki je bila 32 let in zapušča moža, sedem otrok in brata. — Dalje je umrl Jos. Nose, star 50 let in doma Iz Laz pri Krki. V Ameriki je bil 35 let in zapušča ženo, sedem sinov In dve hčeri. — Umrl Je tudi Anton Zgaj-nar, star 74 let in doma iz Grabna pri St. Gregorju. V Ameriki je bil 40 let in tu zapušča sina in brata. — Nadalje je umrl John Hlaževič, star 60 let in doma iz Primorja. V Ameriki je bil 24 lot in umrl je samec-. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Lina Tokavčič je prejela žalostno vest, da je v Podgoadu pri Žužemberku u-mrl njen oče Jože Boldan, star 76 let. V Amorlkl jf zapustil sina in dve hčeri. Odpotovala v stari kraj Milwaukee. — Miss Annie F.rmene, stara 1H Int, Je zadnje dni odpotovala k staršem, ki se nahajata i* dve leti v Ljubnem na Spodnjem štajerskem. Oče Luka Krmetu* in mati sta vzela s .nein»j sina Jožeta, tcsla hči je ostala tu pri stricu Kr. Ermen-cu, brivcu. Ko pa so v Jugoslaviji hotrii vzeti sina k vojakom, j«1 prišel nazaj v Milwaukee, namesto njega je pa hči odšla k staršem. Nje menda ne bodo vzeli k vojakom! SPU K DEM« >N STR AC U E BME7.P08KLN1H V NOVEMBRU Qithovi iz näiklbffi FROSXEXA 1 « ......i areata, «ü zelo br* oWskan«, < Na"elni pomagali isvojevatl mu..go stavk. Zanimive Raznoterosti Iz metropole Cleveland, O.—V metropolt kitamo v naših listih zadnje čase le o koncertih, slavčkih in kulturi Zunanji rojaki bi si lahko predstavljali, da je pri nos pro speriteta v zamahu, da rri brezposelnosti in drugih nadlog. Da pa ¿n« borno prejeli pismenih vpnišsnj, ako se dobi delo v Clave landu, odgovarjamo, da je tudi pci nas še na tisoče takih, ki bi radi dobili delo, pa ga nI, četudi si demokrat aii republikanec. Te vrste politika pomaga navadno le enemu ali dvema. Ce poznaš kakšnega sodnika i« si deloval zanj, da je on prvi dobil delo, da bo lahko sodil, potem boš morebiti i ti dobil kaj malega kot odškodnino za svoj trud. Mi, ki naročamo, plačujemo in čitamo liste, bi radi čitaii še kaj drugega, na primer vzpodbujanje za organiziranje delavstva, kako izvoliti delavske zastopnike v zakonodaj«, in da morajo delavci podpirati delavske kandidate Itd. Kaj takega se ne piše dosti pri nas in če že sam kaj napišeš, ne veš, ali bo pozneje prišlo na soince ali ne. Kot izgleda, bo treba še dolgo pitati razne slavčke s proseno kašo, da bedo razumeli, važna vprašanja glede bodočnosti človeške druibe. Nekateri seveda to razumejo, pa mislijo, saj je temu pomagano, zakaj bi še meni ne bilo. FVed A. Vider je imel v Pro-svetl 1<9. septembra članek "Kako nasprotniki zavijajo resnico". S tem misB našo Ameriško Domovino, njenega urednika, prijatelja omenjenega lista in dopisnika. Saj tako si predstavljam. In vendar dobimo v Cleve-landu še rojake, ki hvalijo tisti'wšmir" in se rajši nanj naročijo, ga priporočajo drugim in to oelo člani SNPJ, nego da bi se naroČili na svoj list, ki zastopa jednotine in delavske interese. Resnica je, kar piše glavni tajnik SNiPJ. Zavijanje resnice pri A. D. je že stara navada. Bomo sedaj videli, če bo to potrdil predsednik društva št. 13», brat Vatovec. Neki delegat SDZ je na konvenciji v Girardu poročal o raznih operacijah in eno je menda imenoval pištolo. To je bilo pri-občeno v Ameriški Domovini v satiri. Ampak uredniki tega lista se ne bi smeli posmehovati, ker oni sami rabijo mnogo pištol za streljanje» kbzlov, ki se pasejo v njih listu. Trbovčev Tone je poročal, da je pri JSKJ član lahko kar hoče biti. Ce hoče, moli Boga, če ne, pa ne. Ampak meni se zdi, da ga mora, če tako sklene društvo in če predsednik rad moli. Ali ni tako? Kar molijo naj, in Bog se jih naj usmili! Pred tridesetimi leti so me silili v jednoto, a ker ne molim rad, nisem pristopil No, tudi tam so že mnogo spremenili in so sedaj le še napol katoliški. Ker so uvideli, da jim je koristno glasilo kot 8MPJ, so ga ustanovili tudi pri J£KJ in tako je sedaj Tone urednik. Zato je on lahko hvaležen Cikažanom za izum lastnega glasila. Sodrug Zornlk je trgovec, pa slabo šteje. Poročal je, da je bik nad sto posetnlkov na bani', »tu na L septembra v SDD v Cle-velandu, ki je bil prirejen v po-čaat delegaciji JSZ. Bil > jih je dv«stop«tdeset, delavk, stenic in strežnikov pa nad trideset, ali 40, skupaj ?00. Tudi odvetnik In doktor sta nan posetila. Za 'Vsak slučaj smo im«'l tudi pogrebni k a. Vsem tem pa lepa hvalk in tudi sodrugu Zorniku. Kadar bom šel v Hermlnle, Pase bom pri njem gotovo oglasil; če ima dosti "keša", mu bom pokazal, kako se šteje. Sodrug J ure a is Detroita je precej očrnil našo naselbino, češ, da smo preveč ali najbolj nazad njaški. Ce pride še kdaj v metropolo, ga liomo poslali v Juliet, IU., zaenkrat pa mu oprostimo. Re» imamo štiri lepe cer kve in tudi šest narodnih domov, ki dosedaj še nimajo opravka s verskimi s«\ktami. Da nismo dovolj socialistično organizirani, je vzrok v tem, ker nekateri več vrmo kot nam pove «oriaMatičnl katekizem, Potem imamo še komuniste, za katerimi vedno drvi nsprednl delavski duh In nI nam mogoče kom-petlmtl z njimi; za njimi so na-prednjaki. Najvalnejšl so ps o-«I, ki nosijo socializem v arcu, ftz raznih krajev da ga nihče ne vidi. Ti nagla-šajo, da so boljši od onih, ki so v stranki. Ako bi vsi nosili socializem v srcu, ne bi kapitalisti nikdar poznali "rdeče nevarnosti". «. f Upam, da se delegacija JSZ aedajr ko je opravila svojje delo, dobro počuti. Brea zamere in na delo za pojačenje delavskih vrst —Frank Barbič, 53. Raza« zanimivosti Mihraakee, Wla.—Značilno za te nemirne čase je, da se pojavlja celo v rasnih verskih organizacijah odpor proti obstoječemu družabnemu sistemu, proti kapitalizmu. Trije zanimivi slučaji so se pripetili te dni v našem mestu. Dva metodistovska pridigarja sta obsojala v svojih pridigah razmere, v katerih životori Že toliko let ameriško ljudstvo. Odkrito sta izjavila, da so razmere postale neznosne in pa, da kapitalistični sistem ne more rešiti gospodarskih problemov |n da je vsled tega obsojen na pogin. Nekaj tednov so se te pridige nadaljevale v dotičnih dveh cerkvah, katerih farani so povečini ljudje srednjega stanu, trgovci in manjši podjetniki, poleg manjšega števila delavskih družin. Nenadoma pa so se oglasili tukajšnji kapitalistični dnevniki ter dali pridigarjema razumeti, da sta šla dovolj daleč. Toda pridigarja se nista dala prestrašiti in prišla na dan z odgovori in to javno pred zbranimi verniki, ki povečini odobravajo njuno stališče. Tretji slučaj se je pripetil v tukajšnji "fashionable" presbi-terijanski cerkvi, katere farani so povečini premožni ljudje. Župnik dotične fare je v svoji veliki ccrkvi podal izjavo, da je kapitalistični sistem preživel svojo dobo in da bo moralo priti do temeljite spremembe, da bo moralo ljudstvo prevzeti vodstvo vlade, če hočemo odpraviti te neznosne razmere in oipogočitidpp-šteno življenje, ki je vredno človeka, za vse. , Pastor je nadaljeval s svojimi revolucionarnimi pridigami par nedelj, potem pa je bila nenado» ma sklicana posebna seja cerkvenega odbora. Pastor je „bil poklican na odgovor in se je čvrsto branil. Od strani večine cerkvenih mož ni bilo posebnega odpora, toda med temi se nahaja mož, ki se prišteva h kapital!-, stom, ker ima uposlenih v svoji industriji več sto oseb. Ta mu je rekel med drugim: "Revf-rend, vi ste šli baš dovolj daleč in mi zahtevamo, da omejite svoje pridige na čisto verske zadeve; držite se vaše biblije in ne vmešavajte se v politiko." Pastor stoji sedaj pred alternativo, ali preneha govoriti po svojem prepričanju ali pa puati službo. Boj je postal oster, ker ima pastor za seboj veliko število faranov, ki trpe pod sedanjimi razmerami tako. kakor delavci. Mnogo je med njimi takih, ki stoje pred bankrotom, ako se razmere v doglednem Času ne bodo izboljšale. V teh krogih, med trgovci in malimi podjetniki, se je z veliko silo začela razširjati tehnokra-cija. Ta nova gospodarska organizacija deluje z veliko žila-vostjo in se širi sedaj s veliko naglico. Vse seje, ki se vrše skoro vsak večer po raznih delih 4» a» voditelji rnoa^li zadnje »e nojetl večje dvorane, lahko je mogoče, da bo baš ta ideja prodrla nenadoma z veliko silo med ameriško ljudstvo, ki išče ishuda iz te nnizeziie^ Ce človek natančno proučava temeljne ideje in nauke tehnokratov, pride do spoznanja, da je to enostavno socializem, prikrojen ameriškim razmeram in psihologiji ameriškega ljudstva, obenem pa de prepričanj«, da nu^i socializem edini izhod Iz sedanjih neznosnih razmer ter edfai zdrav temelj, na katerem zgrajena bodoča človeška družba. Socialistična stranka je lahljo zadovoljna z izidom primarnih volitev. Število za strankine kandidate oddanih glasov se je zvišalo v takem obsegu, da je v mnogih slučajih presenetil ta uspoh celo najbolj pesimistične voditelje. { 'Seveda» članstvo ima pred seboj ogromno delo, če hoče doseči Še Večje uspehe pri glavnih ve-litvah in si zagotoviti tudi velike* zmage. Naša kandidata, ao-druga Puncer in Sostarich, imata vse prilike za zmago, samo 4e izvršimo v teh tednih vso agita-cijsko delovanje smotreno in do-stedho. Pr. Novak, 16. Obisk Clevelanda in drugo Detroit, Mich.—Na deseti redni zbor JSZ sva se pripeljala z Jurcatovo ladjo tudi podpisani in soproga. Ladja je srečno prl-lomastila v Cleveland, na po-vratku si je pa v Toledu izpah-nila nogo ter smo jo morali poslati v bolnišnico. Kot gostje iz Detroita so se zbora udeležili tu di Jakob Gorup s soprogo in hčerko, Joe Zrimec s svojo družino, mrs. Jurca, Martin Man-ton s svojo družino in mlada fanta T. Jurca in Paul Selišnik. Razprave na zboru so bile jako podučne in zanimive in radi tega pisem mogel obiskati vseh znancev. Take razprave bi človek lahko poslušal cele tedne. & soprogo sva bila na stanovanju pri prijazni dvojici Frank in Rosie Hayny. On je bil dele gat. društva št. 53 SNPJ in član pripravljalnega odbora, v kate rem so bili poleg njega JaucJ), Barbič in Poljšak, in ves čas precej zaposlen. Clevelandčanje so postrežljivi ljudje. Kamor prideš, ti postrežejo z jestvina-mL akoprav nisi lačen. Zlasti mrk. Hayny je bila pridna v tem ozlru. Obiskala sva Johna Homca in njegovo družino, s katero se poznava še iz naselbine Yale, KaW, ter mr. in mrs. Tratnik, ki šta bivala v Franklinu, Kans. Vsem se zahvaljujeva za postrežbo in prijazen sprejem. zaključku zbora je naša skupina na Jurcatovi jahti želela obiskati komika Eppicha, toda tars. Kušlan nam je povedala, da ga ni doma. Nahajal se je na proslavi 40-letnice HBZ.I V teku zborovanja sem se seznanil s sod. Jauchom, katerega praj nisem poznal. On je mir-nega značaja, inteligenten in marljiv delavec na političnem polju. Iznenaden sem bil, ko mi je na vprašanje odgovoril, da je brat dr. F. Kerna, katerega poznam iz Calumeta, Mich., že nad 25 let. Pohvalo zasluži mala skupina elevelandskih sodrugov, ki je aranžirala izvrsten program in veliko drugega dela v zvezi z zborom JSZ. S soprogo se zahvaljujeva tudi Haynyjevemu »osedu A. Bcdiču, ki nas je s svojo liziko vozil iz stanovanja v dvorano in obratno. Bolničarke zanlavkale v »Mevnki holnišniei |. pital v New York«, ko sta bili odslovljeni dve bolničarki. "' ....... 1 ■ Omtniti meram, da se je zbora, udeležil kot gost Frank Ku-hovskt, naš staft petec in dile» tant zbora Svobode. Zadnji čas' je opustil sodelovanje pri pevskemu zbont, toda vzroka ne vem. Menda n« zaradi st^posti ? Kot dobrega tenorista ga bo zbor Svoboda pogrešal aiasti pri izvM«nit^i «fejet ia i«er. Dne 81. oktobra bosta pevska zbora Svoboda in Slavec ponovila opereto "Cigftnska nevesta" v Češki dvorani na Tilman av«., ep Ijlpk od Michigan ave. Ta krasna opereta, bo ponovno izvajana v isti dvorani ko prvič na Željo občinešva, ki jo je slišalo dne 6. maja i» jo hoč« spet slišati. S tem bo dana prilika tistim, ki je zadnjič niso slišal. To opereto je izvajal tudi pevsli zbor Jadran v Clevelandu, kateremu jo je proti mali odškedniti podaril John Berliag, naš pev«-vodja in prevajalec iz nemščine. Priredbe »e je udeležilo več De-troitčanov in Clevelandčanje *o nam obljubili, da pridejo v Df-taroit, ko bomo opero ponovili. Pisali so našemu pevevodji, da pridejo v Detroit s posebnim basom, ko se izvedeli, da jo bomo ponovno postavili na oder. Pevska zbora Svoboda in Slavec vabita rojake, da pridejo v omenjeno dvorano 21. oktobra. Napolnite jo do zadnjega kotif-. ka, ker boste s tem vlili pevcem in pevkamv ki se že mesece trudijo in žrtvujejo svoj čas, pe-guma in dali vzpodbudo, da boar in stalno uposlen v g 1160 A nm. K temu se doda «e V' i* prejemal W gl. zapisnikar letno. Leti |1 *aJnika bo Za vadržavanje lastnejra la (mesečnik) bo*ta sla d< ta od asesmenta v kor »klad in ulrijučila »e bo (okrog $1100), ki se je p, *a sedanje jrlasilo. Anton Janko Se nekaj o konvenciji SDZ Cleveland, O. — Glade konvencije SDZ, ki je bila zadnji teden zaključena v Girardu, O, naj omenim, da je bil sprejft sklep, da se SDZ priključi odroma pošlje svojega opazovalca na zborovanje Jugoslovanske bratske federacije, ki se bo vršilo v oktobru v Clevelandu. Častna straia, ki je bila iprej pri SDZ, še lahko obnovi in deluje kakor prej, a ne na stroške organizacije. Mladinska liga ostane, toda cenzura odpade. V zvezi a tem je bilo sklenjeno, da gl. predsednik in gl. tajnik pregledata gotove dopise, ako vidita, da tvorijo nevarnost aodnijake tožbe. Doslej je šla vsaka kritika proti gL odboru v koš, izjema so bili le zadnji meseci pred konvencijo. SDZ ostane še nadalje članica Jugoslovanske sekcije za brez-poselnostno zavarovanje in starostno pokojnino. 2elim podati svoje mnenje in mnenje drugih razsodnih članov* o konvenciji. Do volitev je šlo š« precej gladko in vladala je vse^tstaršem, ki tako vzgajaj Prireditev fren^ke^a ki Indianapolis, Ind. — klub narodnega doma ples in kartno partijo v d prostorih dne 29. »eptem 7. zvečer. Uljudno vabi činstvo, da nas poseti na reditvi. Naš klub dela v r rodnemu domu in ielimo imeli tudi Slovenci svoj n rodni dom v Indianapoto imamo sedaj, ne odgova našnjim razmeram. To bo že četrta naša \ v dobi 18-mesečnega ot kluba. Doslej so bile ni reditve dobro obiskane, spno hvaležni posetnikon wam priporočamo tudi za £ tem nam dajete pogfu z veseljem ddamo za dom, ker vidimo, da nu podpirate. Delajmo skupi rist narodnemu domu, \ svojih močeh. Zrno do z gača, kamen do kamna se glasi izrek. Priporoi vam za obilno udeležbe že vnaprej zahvaljujemo. Stroj, predsednica; Dort nič, tajnica; Lojzka Vala gajničarka. Uspešna vestiica Elizabeth N. J. - Ne je že kdo poročal o vesel štva Cvetoča roža št. 687 villu. Društvu res pris ime, kajti na veselici je I zadovoljno in veselo. Cla društva so bili napram i društva št. 540 zelo prij postrežljivi. Zahvaliti m mo za pečeno jagnjetinc nam jo prinesli na mixe lahko vsak dobil svoj k< plač no. Na ražnju jo je p Bornbač in nam potem i stregel. Zabavali smo se no na lepem prostoru s s njem, okrog katerega ho drevesa. Dolžnost me veže, da hvalim mrs. Francetich nemu soprogu, pri katei jaz, moj mož in Tony 1 prenočili. Bili smo poi kakor pri najboljši mat< smo štirje Belokranjci, nas je menda v državi N sey. Naslednji dan smo .<* li pri br. Bombaču, kjer na harmoniko Joseph čič, sin tajnika druitva Njega moram pohvaliti, vori lepo slovenščino in ii venske komsde, dasi je b ti in pohajal ameriške Ao stranska dobra volja, toda ko so na dnevni red prišle volitve, je nastopila mašina, ki je izvolila skoro vse svoje kandidate. Prav nič se ni gledalo na zmožnost kandidata, če je bil na strani mašine. Takozvana uporniška struja je imela na svoji strani 42 delegatov, mašina pa okrog 02. Uporniška struja je imela v svojih kandidatih sposobn« osebe (Durn, Trebeč in Polack), a so bili kljub temu poraženi. Od blagajnika naprej n4 ta struja postavljala kandidatov in vs» činoma se je tudi vzdržala glasovanja. Na listke je napisala ničlo in takih glasovnic je bilo vaaklkrat od 10 do 1& To je Iv zvalo vrišč, norčevanje In smeh. Jas in tudi drugI lahko račemo, da ao bile volitve gl. odfcomlkov velik fiaako. Vprašanje je. ali bo organiaacija na prešlo v t« pod sedanjim gl. odborom. V gl. odboru so hoteli imeti kimavce, n« pa naprednih ljudi. Slučajno smo tudi izvedeli o mišmaftu pri sprejemanju oseb, ki niso bil« upravičene do zavarovanja v bolniškem razredu, ki ga je vršfT vrhovni zdravnik 8D£ brez vednosti gl. odbora. On Ima «a svoje mašlnske prijatelje e-no mero. za drage pa drago in ta zadeva je resultirale tudi v preklicu. Končno želim objaviti nekaj popravkov v zvezi z mojimi po- otroke, da se ne sramuj* venske govorice, kadar ttjci. Miklavčič je lahk« sen, ker razume dva jei Poroča* O stavki v Little Fal Little Falls. N. T.-T> tri tekstilne tovarne --Knitting Co., Little Fall« facturing Co. in Silk Mi vseh treh je uposlenih o* soč detsvcev, ki pa ni» stavko, ko je bila «kl»can več naslednji teden, ko s v Little FsHs piketi u i neUtica,N.Y. Tiiol* stavili obrst v vieh nah, pozneje ps J* »n » novi jen. GHbertCo.fJJ rila le deloms, Msnuf« p« s polno psro. £ ponovno prHHi P**' ce, ki so na H» varno, a pomsg»i<» tem je žalostno, ker K delo veliko je -kaj tudi u^ rijo z drugim« ji kos kruha Zarfnj" «»<10 * •» ^ T. C Man*»t»r>», «" , t**»., u -> tm rUui -1 >5 SEPTEMBRA.. Yesti iz Jugoslavije ERQIXIXA -se (liTir** «tfl'SA NETEČA f PLANINAH i Marijan Benedlk fa ¿ je ubil na Jalovcu pijana, 10. wpt- V™' t *> planine zahtevale C ¿¿o ^tev. Toliko ftokor letos, že dolgo ni fih planinah. To pot je LTbil življenje *r planinah 7&k Preden bi odšel v Kemijo v Dubrovnik Je T^i abiturient Mari-Ljik iz Straai&a pri Krasti planine, a je pri wM življenje. ito 9. t. m. je oo^l z ¿¡m abiturientom ¿elj- Lrjem in gdčno. Zden- t™«, v Tamar, kjer so včeraj zjutraj ob pol -oblina vrh Jalovca. Ko "li i vrha, je Benedi- nevarnem mestu ter je začel z velik» «ti po snežišču. Prt-ob skale ter negiben ob-„rii Križnar je opazil, is JaffMi«TtK) Kongresu je prisostvovala tudi sod rutica Kristina Turpin, ki jo je predsednik ob otvoritvi toplo pozdravil. Turpinova ae mudi že dva meseca na obisku doma ter odpotuje 20. t. m. nazaj v Ameriko. , Utopljenec v Bistrici. — Na Velikem produ v Kamniku so perice zagledale, da je naplavila Bistrica moško truplo na nasprotni breg. Obvestile so o tem orožnike, nekateri pa so brž preplavali Bistrico, da bi dognali, kdo je utopljenec. Izkazalo se je, da gre za 53 letnega Šimna Korena, mesarskega pomočnika pri mesarju Podgorniku v Kamniku. Prejšnji dan je pijan ke-lovratil po mestu, pa je najbrie po nerodnosti padel v Bistrico in se ni mogel več rešiti. « Prve dal septembra se je vršil v Ljubljani jesenski veleaejem, ki je zelo dobro uspel. Prve dni in zadnji dan je sicer deževalo, drugi dnevi pa so bili zelo lepi in topli ter je privabil veleaejem od blizu in daleč mnogo ljudi. Kakor vsako leto, so priredili tudi i btižajo po kuloarju neki letos za časa velesejma še nekaj I hi jih je poklical, in ob- ¡drugih prireditev, da pride v s nesreči, nakar je edert1'Ljubljano čim več ljudi. Za letos po pomoč V Planico, dru-r~------14 -------- Celestina Arihova ja pa je zavarovala Ai-„i vrvjo. Toda nenado-tudi tema dvema spodrs-ivezani na vrvi sta dr-„ enako kakor poprej Križman je zgrabil za .i tem omilil padec. Obe j sta prileteli na Benedi-i, ki je preprečilo su-gkale, sicer bi gotovo tufa turistki našli smrt. I^u ae je v dolini zbrala re-ki ckspedicija, ki je spra-Upiodu zadnjega snežišča, fep pustili Čez noč, in še-frij danes so ga prenesli v k Pogreb mladega turista ftrtiišču pri Kranju. Vela v svoji hiši Injih Gorčah pri Braslov-^ gorela v svoji bajti 80-iKarija Cizejeva, občinska lia je že dalj časa bolna je «tregla sestra Terezija Pavla pri Preboldu. Ker I bajta majhna, je sestra ispat k sosedovim. V pe-t m. ponoči pa je sosedo-éadil krik iz Cizejeve ko-irtra Terezija je hitela ter i da v bajti gori. Ko je iieina vrata, je buŠil va-W dim in plameni. Ogenj itt v notranjosti bajte ta-iril, da dostop ni bil mo-fcrai okno so opazili, da torka negibna ob postelji jjiviobi vse v ognju. Pri-I» na pomoč okoliški ga-' *> obvarovali sosedna lk pred ognjem, ki se je Inwiriti, pogasili so ogenj ikr brž pohiteli po star-l>a je bila že mrtva in vsa Njs- Starki je najbrie pad-«veía iz rok na poste-tako nastal |>o¿ar. v okolici Kranja pri Kranju je napeto 8. t. m. zvečer ob Ji požar v gospodarskem Potnika Kozine Ma-je izbruhnil hkra-straneh stavbe in to * r bil o»-nj podtak-'¿^^i minutah je bila J* kakor goreča bak-■«bmiiliti na to, da bi rj^j Pogasiti. Nedaleč v Malo goH|s)darsko po-¡¿*ne Kozjekove. Ogenj F**1' » Kozjekovega po-r" "Met i I tudi to poslo-i" do tal uničil. Skoda ^ tako velik, da so p* Kranju, da gori naj-r Po vseh bližnjih |a^r.«ju so MU plat l *«Wjnje širjenje |x>- JJ1' lbí" "Svobode" O ^Vr¿U V Ljub- ¿7 xn' ú«x Delav- k _ lu'u Svoboda. De-| ^'inrii :i6 podruž- so organizirali festival slovanskih narodnih plesov. Z vseh krajev so povabili skupine v narodnih nošah, da bi izvajale svoje domače narodne plese. Odziv je bil lep. Prišli so Cehi in Slovaki, prišli so Bolgari, prišle so skupine, iz raznih krajev Jugoslavije: iz Gjevjelije na jugo-slovansko^grški meji, z dalmatinskih otokov, s Hrvaškega, skupine Istranov itd. Na velikem no^em telovadišču v Tivoliju so izvajali svoje plese tri večere. Sele v treh dolgih večerih so se zvrstile vse skupine, ki so imele s sabo seveda tudi svojo narodno godbo, na katero plešejo. Te prireditve so privabile v Ljubljano mnogo ljudi, zlasti še v soboto in nedeljo 8. in 9. septembra, ker je bil v soboto praznik. Poleg tega je Zveza kmečkih fantov in deklet imela nekakšen svoj praznik v nedeljo 10. t. m. in tudi to je privabilo v Ljubljano mnogo ljudi, da je bilo mesto nenavadno živo. Vlaki, ki so vozili v Ljubljano, so bili dolgi in natrpani, po ljubljanskih ulicah so se ljudje kar gnetli, poln je bil velesejem in polni so bili razni trgi, kjer so posamezne plesne skupine izvajale svoje plese sebi v zabavo, občinstvu v pouk. Kajti res je, da je revija vseh različnih narodnih slovanskih plesov pokazala, kako različni so ti plesi glede na kraje in svojstvenost teh krajev. Zaradi tega festivala in drugih prireditev je velesejem dobro uspel. ZUjanl ne smejo v Ljubljano. — Na festival slovanskih narodnih plesov so bili povabljeni seveda tudi Ziljani in Ziljanke, ki naj bi plesali stari koroški slovenski ples "Rej pod lipo". Ziljani in Ziljanke so z veseljem sprejeli povabilo ter se pridno vadili posebno v petju, ki naj bi spremljalo ples. Zaprosili so za potne liste in so jih v Beljaku nekateri tudi dobili. Le nekaj pevcev je ostalo brez potnih listov. Ko so se ti zglasili 1. septembra na okrajnem glavarstvu v Beljaku, da bi dvignili potne liste, jim je glavar sicer potne liste pokazal, nI jim jih pa izročil, češ, da je dobil od vlade telefo-nično sporočilo, da Ziljani in Ziljanke ne smejo odpotovati na prireditev ljubljanskega velesej- ma. Potne liste jim lahko izroči šele po 11. septembru, ko bo ljubljanski velesejem zaključen. Tako je bil na ukaz avstrijske vlade preprečen nastop ziljske skupine na festivalu in v prireditvi je nastala precejšnja vrzel. Ni to prvič, da avstrijska vlada preprečuje podobne izlete Zilja-nov v Ljubljano, že pri njih koncertni turneji je bilo tako. In zmerom prepovedo odpotovanje šele zadnji dan, da je potem vsaka pritcžba ali posredovanje zaman, ker ju prepozno. Ljubljanski podžupan profesor Janje kot predsednik festivalskega odbora posredoval pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani ter pojasnil, da gre h za kulturno prireditev, toda odgovorili so mu, da mora o tem odločiti vlada. Preden pa odloči vlada, bo prepozno. Pač pa so avstrijski orožniki hodili v Žili od vasi do vasi ter oposarjali Slovence, da se ne smejo do 11. septembra nikamor od doma ganiti. — Tako torej postopajo avstrijske oblasti na Koroškem, to so tiste oblasti in avstrijska vlada, ki je še nedavno klerikalni "Koroški Slovenec", ki izhaja na Dp-naju, pisal o njej, da je pravična in bodo koroški Slovenci vedno tako lojalni do te krščanske vlade kakor so bili ob hitlerjev-skem puču, ki se ga Slovenci niso udeleževali oziroma so se ga udeleževali kvečjemu v nasprotnih vrstah. Treba pripomniti tudi, da smo v Ljubljani drugače gostoljubni kakor pa tam onstran, saj smo še nedavno dovolili, da je imel sedanji vladni komisar za Koroško Scheichel-bauer javno predavanje v dvorani ljubljanske Delavske zbornice. Vračajo nam seveda drugače. Požar pri Ljobljaai.—V Drav-Ijah pri Ljubljani stoji velika tovarna Štora, kjer izdelujejo zastore, pregrinjala itd. V tej tovarni j« prišlo pred nekaj dnevi do požara, ki je povzročil podjetju nad 100 tisoč Din škode. Vnel se je kup tkanin, požar se je naglo širil in dasi so prihiteli gasilci z vseh strani in kmaki zatrli požar, je vendar del obrata poškodovan, uničen en atroj in tovarna je morala prekiniti delo za nekaj dni. u» • • j«,. Nova opereta. — V ljubljanski operi so za velesejem uprizorili premijero moravske opere "Sveti Anton,, vseh zaljubljenih patron", ki jo je obiskalo polno ljudi ter je predstava ze|o uspela. Režirala je delo gospa Vera Danilo-Balatkova, nekdanja članica naše drame in operete, zdaj delujoča v Brnu na Mo-ravskem, kjer je njen mož dirigent opere. V počitnicah se je mudila pri nas ter zrežirala to opereto — kakor poudarja kritika — zelo dobro in efektno. Gledališče je veselo pozdravljalo izvajalce. Pojasnitev umora na Sušaku? — Pred meseci smo poročali, da sta dve Slovenki, Julijana in Jo-Žefina Montel iz Kočevja, umorili na Sušaku svojega gospodarja, trgovca Udino. Obe sta bili aretirani in pred nekaj dnevi se je pričela pred suhaškim sodiščem razprava proti obema obtoženkama. Mlajša obtoženka je stara šele 21 let, je v osmem mesecu nosečnosti ter je kljub temu zahtevala javno razpravo. Obe se zagovarjata s tem, da ju je trgovec spolno zlorabljal, u-bila pa sta ga, ko je trgovec dejansko napadel mlajšo sestro, ker ni hotela odpraviti plodu. Ker bo sodišče zaslišalo še nekaj prič, je bila razprava preložena ter se bo nadaljevala po porodu mlajše obtoženke. Tekstilna stavka: Masa stavkatjev zaprla tovarne v (¿astoniji, N. C. 8LŠ30VI IZ NŠSEUIN (Nadaljevanj« s t. strani.) varne, da preprečijo delavcem vstop. Policija in 15 posebnih deputijev jih je nato napadlo in razpršilo z močnimi curki vode, ki je bruhala iz brizgainih cevi. Stavkarji so odguvovili s metanjem kamenja proti policajem, a ranjen ni bil nihče. Plketi so se potem pričeli ponovno Obirati v bližnjem Centralnem parku in prišlo je tudi več radovednežev. Postajali so nestrpni, ko so opazili, da je nekaj delavcev šlo v tovarno pod policijsko protekcijo. Joaeph Robellard, vodja piketov, se je nahajal v skupini in dajal razne nasvete, nakar so piketi ponovno odkorakali proti tovarni. Kmalu nato so se tri de4avke približale tovarni in stavkarji so jih obkolili. Policijski načeU nik Long je pozval stavkarje, naj se umaknejo, a slednji ga niso hoteli ubogati. Takoj nato je padla bomba solzavka, dvig nil se je oblak dima in stavksrji so se pričeli umikati na varno. Ustavili so se na oglu Aan in Mili st., kjer je bilo velike opeke in kamenja, s katerim so pričali obmetavati policijo in deputije. Nekdo je vrgel kamen v šipo bližnjega poslopja in jo rasbil in policija ga je takoj prijela. Policija in deputiji so imeli kmalu situacijo pod kontrolo. Na glave so si posadili jeklene čelade in se postavili okrog tovarne. Izgledalo je kakor v vojni, ko so oboroženi deputiji in policaji korakali sem in tja pred tovarno in nudili stavkokaaom, ki so pričeli prihajati v večjih skupinah, protekcijo. \ Nato so se vršili razgovori med voditelji piketov, šerifom in upraviteljem tovarne. Slednji je trdil, da njegovo podjetje ne more biti uključeno v, razglašeni stavki, nakar se je Robellard odločil, da brzojavno vpraša F. Gorma-na, voditelja stavke tekstilnih delavcev, o zadevi. Slednji so is-javili, da bodo poslali pikete domov, če bo Gor man izjavil, da lokalna tovarna ni prizadeta v stavki. Poročevalec. AgitirajU za Prosveto! 2IJ2ELKK IN RABTLINK Razvoj naroda Ni oaaiahi položaj S plehko nacionslne agitacijo nI mogoče preprečiti odmiranje narodov, pač pa s socialno preskrbo Propagator mnogih porodov In množitve narodov Mussolini je napisal v angleškem listu "Snn-day Express" članek, v katerem prorokuje propad belega plemena—če se ne bo množilo. Za zgled navaja Franeijo, o kateri pravi, da konec tega stoletja ae bo imela niti toliko prebivalcev kakor jih ima SpUnija danes, Če bo pomnoževanje naroda tako nazadovalo, kakor je v zadnjih osemnajstih letih. MuHsolini pravi dalje, da ne bo mogel bjti državni proračun nikdar aktiven, kar ne bo ljudi, ki bi plačevali davke, in tudi vojske Fran« cija ne bo imela za obrambo, ker se bo zmanjšalo števjlo njenuga prebivalstva. Članka nismo Čitali v celoši, marveč samo nekaj misli v odlomkih, Zato ne moremo prav verovati, da je gornjo misel ns-pisal Mussolini brez komentas-ja, oziroma ne da bi to nasin»» nje podkrepil s socialnega stališča. Ca je to gola trditev Mus-solinijeva, potem ne bi bilo treba konstatirati drugega, kakor da je teza preprosta demagogija, s katero krošnjarijo po svetu tudi drugi modrijani. Večkrat smo že povedali, da je človeški rod na svetu zato, da živi in se množi. To je naravno. Smešna je pa trditev, da bodo države zaradi tega prejemale davke in imele zadostno vojsko, če bo narod čim številnejši, dokler ne bo družba skrbela tudi za to, da ta narod živi v socialnih razmerah, v katerih s« lahko razvija in ostane zdrav. Današnja kapitalistična družba pa ne misli na to. Izkoriščanje in eksploatacija se vrši v hujši in hujši meri. Polovica človeštva še danes ne živi v takih socialnih razmerah, da bi se lahko razvijalo in množilo in če se množi, pomrje prav velik dsl v zgodnejši mladosti zaradi slabfh socialnih razmer in bolezni, ki jih to razmerje povzroča epidt-mično med narodi. Tudi davkov nezaposleni in siromaki ne bodo plačevali. H čim, kako? Tudi milijoni nezaposlenih stradajo leta in leta z rodbinami Irk umirajo. Propadanje narodov torej ni absolutno odvisno ml nazadovanja porodov, marveč v večji meri «nI socialnih razmer. Hlabe nezgodo, nezaposlenost, starost, onemoglost In smrt. Vsi drugi medikamontt proti beli kugi" so prazne besede. —D, P. Labor Boari lavrgal kom- nssllftlfa pflnijtav ■IVIJV Podjetnikova Igra je bila preveč kosmata In je odbor odredil tovarniške volitve »t« t, k. ¡m* zad •s\o»HK|a po vsej 'nMra občnega podružnic pa se še ne-r * Po odobri-In debati hbil za no-l*w4)#n pro. Gradnja pod*en»*ke - fSmM FiH«rw železnice v Moskvi. Danes ve vsak učenček, kakšno vlogo imajo žuželke pri oploditvi rastlin. Brandenburški botanik Chrlstian Konrad Spren-gel je 1. 1793 v neki svoji knjigi kot prvi opisal to vlogo. Spren-gei pa j« umrl l. 1816, ne da bi učakal priznanja svojemu odkritju. ftels 47 let pozneje je Char- lesa Darwina botanik Brown o- rMlit-p# , ■ Aa pozoril na Sprenglovo delo in ^> ^ J^«> ~ ^J Darwin je z lastnimi opazovanji "f ^jV ^ H pomagal pozabljenemu odkritju n-^aja. In ta je dt» Y irektno vzrok bojazni pred nara* V sX«m času so napravili \ ^ > v državi UuUlanl zanimive po- ^ pr» ^g.tih in csUbster-skuse, da bi spravili tudi v obli-'J,h' ko^si.leU. ko številk že davno znano dej- narodov tersj »s stvo o vlogi čebel pri oploditvi P»v*all davčne moči is ,,e detelje. Na treh parcelah, ki s» P«množ»ti vojake, krr ob daruj jih na vse strani zaprli z mreža- razmerah sukce- ml, so JM,sejali deteljo. Mreis * ****** ^ prve parcele je bila zelo gosta. **< r** lukenj na kvadratni centfm-suben razhuditi s«» nad preveč robatim "organiziranjem" kom-panljske unije. To je pokszal v slučaju Ames Hahhvin Wyo-ming kompsnlje v Parkersbur-gu, W. Va., ki izdohjje lopate in drugo orodje. Razhudll se Je nad družbo, ker jo svoje delavce prisilila v kompanljsko unijo na preveč robat način, "kar Je kršitev vsakega pojma o svobodi iibire ali akcije". Vsled tega je odredil tovarniške volitve. Ko so se delavei pri omenjeni družbi pričeli organiairatl v liniji Ameriške delavske federacije, jih je družba pozvala na shod, kjer ju njen predsednik Izlil golido gnoJnUis na unlotil-zem in urgiral, oairoma odredil ustanovitev kompanijske unije. Njegovi pomočniki so jim ras-delili glasovnice z vprašan jem, če Žide biti reprezeiitntirani v "notranji" uniji. Glasovnice so bile potem pri-merjsne s plačilnim imenikom. Izid glasovanja ni bil nikdar objavljen, družba je le sporočila, da ss je 80% dela ves v Isruklo za "notranjo" unijo. Drugi dan so dobili vsi delavci kopijo tiskanih pravil, katerih prej niso nikdar videli, niti. niso bili pozneje vprašani, kaj mislijo o njih. Na volitev zastopnikov kom-psnijske unije so bili prisiljeni vsi delavci. Ker so se v enem oddelku branili, je družba več-krst ustsvlls stroje in jih ns ta način prisilila k "volitvam". Revo Itn proti kompaujiskl liniji ss je končno izcimila v stavki, na kar Je stvar prišla pred delavski odbor, ki je odredil tovarniške volitve pod vodstvom svojega zastopnika. IJKA, KI JO NAVIJA TOPLOTA Neki berlinski urar Je razstavil uro, ki se sama navija oziroma, ki Jo navijajo tem|>eraturno razlike. Ta moderni perpetuum mobile temelji na cevi, ki je zapognjena v obliki črke U In ki vsebuj« malenkost živega srebra, ftlvo srebro se v toploti dviga in v hladu nlžs, to dejstvo ps je urar umno izkoristil s tem, da Je c«v zvezal s posebno oličutljivo tehtnico. Kadar se živo srebro stisne, se ens stran tehtnic« zniža, kadar se dviga, pade tehtnica na drugi strani. H tem dos«rže nihalno gibanje cevi, ki ss s sobčs- stim kolesom prene««« na kwl«*sje Ter, druga je dopuščala manjšim ' razvijsil, mora poskrbeti tudi ¡ure. Zadostuj.» t«mp»rsturna žuželkam, da so lahko prišle do za to, da b«»4o mogli šlvstl. J s-: rszliks I stopinje, ds s» urs ns detelje, čebelsm pa ne, tretja »ti in piti morsjo, kulturno mo-. I« način nsvlje zs nsdsljsjlh ipreža Je imeis široke luknje k» ; rs Jo živeti. Brez tegs predpo. 1120 ur. kor pri kumikih M zshtevs irpremernbo s»1 Tskšne minimalne razlik« na Na prvi parceli so dosegli eo->ialnih razmer, so jm zgoraj na-|s(0,mj0 vsako uro, zato se novi ijih 5 semen, na ns vedene lese "dureja" le prazna p*rp*t«uin mobile praktično ni- tretil pa Tt%:te se prsvi: *ln Ishkomišljena demagogija, koli ne ustavi Teoretično In ftele na zemljišči», kjer se je lah. , Nsjfeoljfci jrx proti odmiranje prakt/no ps zsdostuje aeveds im ko udejstvovsla čebela, je bila narodov je NortalizsriJs družb«, to. da a« osi koles izrabijo ali se (»ploditev deteljnih evefov hc- j dotlej ps soclslna preskrba * Jim olj« posuši in koner j« "več-datna. delom, zavarovanjem za bol«z«n,|no" obratujočega stroja. Štefan je takoj uvide!, da ne bo prišlo v Jean-Bart, tri tisoč tovarišev, kakor je računal. Mnogo jih je mislilo, da je demonutracija od-godena, najslabše pa je bilo, da bi utegnile dve ali tri gruče, ki ao bile te na poti, reč pokvariti. če se jim ne bo postavil na čelo. Kakih »to jih je odšlo ie pred svitom in ao se najbrie zatekli pod bukve v gozdu, kjer Čakajo drugih. Suvarin, ki ga je šel Sdefan obiskat in se t njim posvetovat, je skomignil z rameni, češ, deset odločnih fantov bi naredilo več ko vsa množica, ter se je zatopil spet v knjigo, ležečo pred njim, in ni hotel biti zraven. Cemu neki vsa U sentimentalnost, si je mialil, ko bi bilo vendar treba le požgati Montsou, pa bi bila reč opravljena. Ko je Štefan odhajal iz hiše, je opazil Rasseneurja, ki je sedel poleg železne peči in bil zelo bled, medtem ko ga je njegova žena, še večja v večno črni obleki, zbadala z ostrimi in priliznjenimi besedami. Maheu je menil, da je treba biti mož beseda. Takšen sestanek je svet. Toda čez noč se je vsem ohladila kri; zdaj ae je bal, da se ne bo zgodila kaka nesreča; razlagal je, da je njihova dolžnost, iti tja in pomagati tovarišem pri njihovih pravičnih zahtevah. Maheujka je pri-kimaJa. Štefan je zadovoljno ponavljal, da je treba ukrepati revolucijonarno, a tako, da ne bo nikogar stalo življenje. Pred odhodom je odklonil svoj kos krg*, ki so mu ga bili dali sinoči obenem s steklenico brinovca; izpraznil pa je tri kozarčke zapored, samo da bi se ubranil mraza; celo s seboj je vzel polno čutaro žganja. Alzira je varovala otroke. Stari Bon-nemort, ki so ga bolele noge, ker je prejšnji večer preveč tekal okrog, je ostal v postelji. Iz previdnosti niso odhajali vsi skupaj. Jeanlin je že zdavnaj izginil. Maheu in Maheu j ka sta šla svojo pot in zavila proti Montsou ju, a Štefan jo je ubral proti gozdu, kjer se je hotel pridružiti tovarišem. Spotoma je dohitel gručo žensk, med katerimi je spoznal Ožganko in Levaque-ovko: gredoč so jedle kostanj, ki ga je prinesla s seboj Mouquetka, požirale so ga z lupino vred, da jim bo dlje časa ostal v želodcu. Toda v gozdu ni našel nikogar, tovariši so že bili v Jean-Bartu. Potem je pohitel in prispel do jame prav v trenotku, ko je prišel Levaque in še kakih sto drugih na ploščad. Od vseh strani so vrveli rudarji, Maheujevi po veliki cesti, ženske s polja, vsi razkropljeni, "brez vodnika, brez orožja, deroč kakor voda, ki je prestopila strugo in se ulila po bregu navzdol. Štefan je zapazil Jeaniina, ki je splezal na neko brv in gledal kakor pri kaki predstavi. Tekel je, kolikor je mogel, in prišel sem med prvimi. Bilo jih je komaj kakih tri sto. Malce so se obotavljali, ko se je pojavil De-neulin na vrhu stopnic, vodečih k sprejema-lišču. « — Kaj hočete, je glasno vprašal. Ko mu je bila izginila izpred oči kočija, iz katere sta se mu smehljali hčerki, se je povrnil v jamo, ker se ga je loteval čuden nemir. A vse je bilo v redu, rudarji so se bili spustili v rove, izvadtanje ae je vršrio, kakor je treba, pa se je spet pomiril. Govoril je z višjim paznikom, ko so mu sporočili, da se bližajo stavkar-ji. Brž je planil v separacijl k oknu In pred tem naraščajočim valom, ki je pustošil rudniško ploščad, ga je mahoma šel občutek, da je (brez moči. Kako naj brani poslopja, ki so na vse strani odprta? Komaj je zbral okrog sebe kakih dvajset svojih delavcev. Bil je izgubljen. — Kaj hočete, je ponovil bled od jeze, ki ga je spet popadla, in si prizadeval, pogumno sprejeti svoj polom. Množica ae je prerivala ter godrnjala. Naposled ae je iz nje irfočil Štefan, rekoč: — Gospod, mi vam nočemo prizadejati nič hudega. Treba pa je, da se delo povsod ustavi. Deneulin je ravnal ž njim kakor s tepcem. — Mar mislite, da mi boste ustregli, če mi ustavljate obrat? To je prav tako, kakor bi za hrbtom od blizu streljali name ... Da, moji ljudje so dol in t>odo prišli ven edinole, če prej jnene ubijete! Te ostre besede so izzvale vpitje. Maheu je moral zadržati Levaque-a, ki je (Aanil naprej in grozil, medtem, ko se je Štefan še zmerom pregovarjal in skušal prepričati Deneulina o u-pravičenosti tega revolucijonarnega gibanja. Le-oni pa mu je odgovoril, češ, ljudje Imajo pravico delati. Sicer pa ni bH voljam prerekati se o teh neumnostih, pač pa je hotel sam gospodariti na svojem. Samo to je obžaloval, da nima štirih orožnikov, ki bi pometli to drhal. — Prav mi je, sam sem kriv, saj sem zaslužil, kar se mi godi. S takšnimi razgrajači, kakršni ste vi, samo s silo kaj opraviš. Tudi vlada si domišlja, da vas bo pridobila s popuščanjem. Vi pa jo boete kratko in malo vrgli» ko vam je sama dala orožje v roke. Štefan je trepetal, če se je krotil. Tiho je spregovoril. — Prosim vas, gospod, ukažite, da izvlečejo delavce. Jaz ne jamčim, da bom mogel (brzdati tovariše. S tem boste preprečili nesrečo. — Ne, dajte mi miri Ali vas poznam? Vi niste iz mojega rudnika, z vami se mi ne da prerekati ... To so sami razbojniki, ki se po-tepljejo okoli, da ropajo po hišah. Zmerjanje je zdaj prevpilo njegov glas, najhuje so ga grdile ženske. On pa jim je kljuboval in odleglo mu je, da se je mogel tako odkrito iznesti ter iriiti, kar je bilo na njegovi duši. Ker je bil polom neizbežen, se mu je zdelo, da je plehko zavijanje le strahopetnost. Množica pa je bolj in bolj naraščala, že kakih pet sto delavcev se je trlo krog vrat in tedaj je moral on izginiti, ker ga je višji paznik šiloma potegnil nazaj. — Križ božji, gospod! ... To bo pokolj. Čemu bi ubijali ljudi za nič? Otepal se je, ugovarjal je in še enkratjiakli-cal množici: — Drhal razbojniška, le čakaj, ko bomo spet mi močnejši 1 Odvedli so ga, nastalo je prerivanje in potisnili so prve proti stopnicam, da ao podrli ograjo. Ženske so tiščale, bevskale in podžigale može. Vrata, ki so bila brez ključavnice, zaprta zgolj s kljuko, so se takoj vdala. A stopnice so bile preozke in razbita truma še dolgo ne bi mogla priti noter, če bi zdanji otfeffo-valci ne opazili drugih odprtin in ne vdrli skozi nje. Zdaj so vreli vkup z vseh strani, iz barak, iz separacije, iz kurilnice. Prej ko v petih minutah je bil ves rudnik njihov, vrveli so po vseh treh nadstropjih, divje so mahali z rokami in kričali v zanosu zmagoslavja nad gospodarjem, ki se jim je bli postavil po robu. Maheu je ves prestrašen tekel med prvimi in dejal Štefanu: — Nikar naj ga ne ubijejo 1 In Štefan je že dirjal; ko pa je videl, da se je Deneulin zabarikadiral v pazniški sobi, je odgovoril: — In zdaj? Kaj smo mi krivi? Takšen divjaki Bil je nemiren, a vendar še dovolj trezen, da ga ni j»otegnlia ta razkačenost za sabo. Bil je kot vodja užaljen, ko je videl, da se mu truma Izvija izpod oblasti in da je beseda preko mej treznega izvrševanja ljudske volje, kakor si jo je on zamislit. (Dalj« prihodnjič.) Dvajsetletnica svati vojnn (Nadaljevanji« iit konec.) Produkcija, ki je do Ida 1929 močno presegla predvojno. Je do leta 1933 spet padla globoko pod njo. Dejatva, ki označujejo to krizo, so: 1) Kriza je zajela vse države. Zato je nemogoče, da bi ae ena dr kava izvlekla iz nje na škodo druge, kakor se je to dogajalo v minulih cikličnih krizah. •J) Poostrila se je agrarna kriza. netila je v vse poljedelske pa-noge in popolnoma zavrgla polje-delsko tehniko. (hI traktorjev se vrača poljedelstvo zo|»et k mo-liki S) Agrarna kriza se prepleta z industrijsko krito. 4) Kartell umetno zvišujejo cene industrijskim produktom, cene ,H»ljedelskih produktov pa znižujejo. SvoIkhIiw cene so |»ad-I«* v Kvropi v primeri t letom 1929 ta 43 , monopolne pa le ta 7't. d) (¡oa|m>dar*ka krita ji« na utopila v dobi sploAne socialne krite. Svetovna vojna je pustila za aabo armado btvtpoaelnih In ves svet pretresajo te ri proti Kruppu. Th> s- naj se kot .senu In Siementu, se v resnici!*tr*k