t• piitl prejema*: za
■elo leto naprej 26 K — b pel leta , 13 „ — „ totrt , , 6,60, «e»ec , S, 20,
YipravnlStvu prejemu: ia
telo leto naprej 20 K — b pol leta , 10 , - , Mit , . 6 , - „ NNK , 1 „ 70 „
it pošiljanje na dom 70 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
NaroSnlno in tnsorat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
oefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
oUkib ulicah fit. 2,1., 17.
lahajavsak dan.iivzemii Dtdelje in praznike, ob po) 6. uri popoldne.
Štev. 203.
V Ljubljani, v četrtek, 4. septembra 1902.
Letnik XXX.
Bratski evharisfični sestanek frsafski.
i.
Na T r s a t u , 2. sept. zvečer.
Pa mi povejte, kaj si morete misliti lepSega, kaj idealnejšega: dva bratska si naroda, ki sta se od nekdaj bila in borila ramo ob rami za krst častni in slobodu zlatnu, — po svojih duševnih voditeljih, svečenikih, zastopana — zbrana v slovečem svetišču Marijinem, klanjajoč se skupno svojemu Bogu v tabrnakelju in razmišljujoč, kako bi ae t teh dveh narodih ohranila in le še bolj užgala luč božjega spoznanja in ogenj božje ljubezni?! . . .
Dostikrat smo bili Slovenoi in Hrvatje že skupaj., se objemali in nauduševali, toda tako visoka in sveta ideja nas še ni združila, tako vzvišeni ideali še ne navduševali, kakor danes, ia istino, če je kaj vredno in sposobno ob enem, kar nas more družiti in spojiti trdno in sigurno, je to — naš e\ha-ristični Bog.
Slovenci in Hrvati — v tolikem številu — v objemu pred ta-brnakeljem, to je velik m o -ment v zgodovini naših dveh bratskih narodov. Moment, ki nam kljub vsem drugim n e -prilikam odpira evetel pogled v bodočnost ...
Bojazen, da bo udeležba maloštevilna, ki emo jo čuli, se, hvalo Bogu, ni obistinih. Zbor je jako mnogobrojen. Vseh svečenikov je — prav do zadnjega moža se število ne da določiti — blizu 200. Pri odboru ogla-šenih je bilo 172; nekaj pa se jih ni oglasilo, ker eo si sami stanovanja iskali, in ti se ne dajo popolnoma kontrolirati. Nekaj jih pa še jutri pride.
Zastopane so vse slovenske in hrvatske škofije, — samo Korošca še nisem nobenega zasledil. Ako je kateri tukaj, naj se oglas', da reši čast svoje škcfije! Sicer, pravim, vse škofije zastopane, tudi vse dalmatinske so poslale po nekaj zastopnikov; vendar je velika večina Hrvatov iz senjske in krško ; iz zagrebške, ge mi vidi, da jih ni prav mnogo.
V naši sredi so prečastni naši nadpa-stirji — škofje: naš ljubi Anton Bona-
v o nt ur a, senjski — domaČi — škof M a-v r o v i č in zagrebški titularni škof K r a-p a c. Škofa M a h n i č a pri današnji prvi Bedniei ni bilo, ker je šel danes pozdravit cesarja na Lošinj, kamor je prišel iz Pulja Toda jutri bo gotovo tukaj ; morda jo med tem, ko to pišem, že prispel.
Icmed drugih dostojanstvenikov so : naš generalni vikar F1 i s, lavantinski stolni prošt H e r g in kanonik B o h i n e c, več reških, senjskih in krških kanonikov, domi-nikaneki provincijal iz Korčule v beli kuti itd. Neki redovnik — Hrvat je prihitel nalašč na ta sestanek celo iz Rima.
Slovenci imamo seveda prccejšno ve čino; pravijo, da nas je dve tretjini. Toda tukaj sta Slovenec in Hrvat — brez fraze — res le eden! Nikjer tako brata kot tukaj — pred svojim Bogom. Mnogi znanci smo so po dolgem času tukaj zopet videli in pozdravili ; pa tudi nova prijateljstva se sklepajo. Kako lepo je bilo, ko sem tu zagledal nekaj Hrvatov iz senjske in djakovske škcfije, znancev mi iz letovišča gorenjskega, kamor Hrvatje radi zahajajo. Poslovili smo se tedaj nevedoč, če se bomo še kedaj videli. Kdo bi si bil mislil, da so bomo zopet objeli tukaj v svetišču Marijinem in Božjem ob tako slovesni priliki 1
Pa da začnem že popisavati tek našega zborovanja !
Ob petih popoldne smo se pedali v ro-ketih iz refektorija samostana paroma v cerkev. Na propovednico je stopil in govoril senjski kanonik Cvetko na podlagi citata svetopisemskega: »Velik v tvoji sredi je Sveti Izraelov«, o sreči kristjanov, ki imajo svojega Boga vedno tako blizu.
Po govoru je domači senjski Skof Ma-vrovič ob asistenci izpostavil Najsvetejše in zapel hrvatski: »Pridi Duše sveti!« Nato je ljudstvo z duhovniki vred pelo lavretanske litanije, na kar je škof kleče zopet intoniral hrvatski: »Tolik dakle Zakramenat« (Tantum ergo Sacramentum) in duhovščina je h r v a t s k i tekst pravilno koralno nadaljeyala.
Po končanem prvem cerkvenem opra-vilu je bila prva sednica v okrašenem samostanskem refektoriju. Otvoril jo je predsednik pripravljavnega odbora kanonik • proto-notar seniski Roko Vučič.
Biskup Mavrovič kot ordinarius škcfije govori kratko o ljubezni božji v presvetem Zakramentu, pozdravi zborovalce, upajoč, da bo sestanek mnogo duševne koristi donesel vernikom, njegovi pastirski skrbi izročenim.
Za niim pozdravi zbor naš škof dr. Jeglič. Pravi, da je nameraval sklicati shod letos v Ljubljani, pa so je pri tem spomni', kar mu je rekel nekdaj hvarski škof Mar-čeli<5: »Trsat bodi kraj, kjer so bomo Hrvatje in Slovenci združevali in navduševali za vero in nravnost.« On je v to misel rad privolil iz dveh razlogov, prvič, ker smo si mejaši, je potrebno, da se med seboj spoznavamo in ogrevamo na Srcu Jezusovem, drugič, ker je tukaj milosti polna Mati božja, da nam izprosi potrebne milosti, da bi mogli sami za se vzorno živeti in vspešno odbijati navale nasprotnikov na nas in na cerkev. Zahvaljuje domačega škofa in hrvatsko duhovščino za Ijubeznjivi vsprejem, na kar Hrvatje zakličejo: Živeli Slovenci!
Prelat Vučič predlaga v predsedstvo: častni predsedniki — Škofje; dejanjski predsed nik generalni vikar Flis, tajnika trsatski župnik dr. Andrija Rački in dekan-posla-nec Ar ko; za podpredsednika je bil izvoljen on sam (Vučič).
Predsednik Flis pravi, da ga je izvolitev iznenadila, da pa sprejme to kot znak ljubezni do nas Slovencev. V naših dneh je mnogo sestankov vsake vrste. Najlepši jo naš, ki nas zbira sam Kristus okolu sebe. Ta sveta zemlja še ni videla tako lepega zbora, kakor današnji, na katerem je zbrana jugoslovanska duhovščina, da se vnema za vedno intenzivneje češčenje presv. Rešnjega Telesa.
Nato je imel prvi referat urednik »Ss. Eucharistiae« gospod Kv. Bonefačič s Krka »o vestniku in o stanju društva častilcev«. Opisuje zgodovino postanka evha-rističnega glasnika hrvatsko-slovenskega. Na prvem hrvatskem katoliškem shodu se jo sprožila misel, da bi se zasnoval poseben hrvatski glasnik, in se je v to svrho izvolil odbor (!), kateri pa, kakor imajo taki izvoljeni »odbori« — naš Jože Ošaben bi rekel: i, čemu imamo pa deželni odbori — tedaj, kakor imajo taki odbori lepo navado, niti skupaj ni stopil. Misel o skupnem hrvatsko-slovenskem glasilu je sprožil ljubljanski pre-
svetli knezoškof, mudeč se pri škofu dr. Mahniču na Krku. Naročnikov ima sedaj 750, tiska se v 850 do 900 izvodih. Treba, da list še povzdignemo. Urednik prosi gospodov sotrudništva. Treba, da vsak slučaj, tičoč se presv. Zakramenta in njegovega če-ščenja, listu sporoče, da bo list res popolno glasilo evharističnega gibanja. — Dva predloga, ki ju je referent stavil, se besta rešila jutri.
la tem je predaval reški župnik kanonik dr. Ivan Kukanič o temi: Evharistija, Marija in svečenik. Glavna misel je bila: Življenje Gospodovo v evharistiji jo sama žrtev, Marija se je — sodelujoč pri odrešenju — ž njim žrtvovala; življenje duhovnikovo mora biti tudi — žrtev. Marljivo sestavljeni govor bo objavil evharistični glasnik.
Brzojavno so shod pozdravili: spletski biskup Nakič, križevački kanonik dr. Šaj-patovic in še nekaj hrvatskih duhovnikov, čijih častnih imen pa žal ne morem razločno čitati, ker jih je brzojavni uradnik prepovršno napisal.
Nato smo se razšli večerje iskat. Večina nas je bila v bližnji trsatski čitalnici. Da brez napitnic ne mine, kjer so Hrvatje in Slovenci pri kaplji vina Bkupaj, to je gotovo. Gospod Mihel je pa brž iztaknil tudi klavir tam v kotu velike dvorane in začel po svoji stari navadi po njem razbijati. Pri tej priči smo bili pri njem in — predno smo kaj med zobe dobili — pričeli peti in peli, da je bilo veselje. »Buči, buči . . .« jo bila seveda tudi vmes, tukaj tik jadranskega morja.
Ce kedaj, bila pa je za ta večer primerna ona znana, krepka: »Slovenac i Hrvat«. In če so je že mnogokrat peli, nikoli niso bile tako opravičene, nikoli imelo tako globokega, tako skrivnostnega pomena — rekel bi — kakor nalašč za to slovesno priliko sostavljene besede:
Iz bratskog zagrljaja Poleti pjesma Bveta, Uznesi sreču raja Pred lice cielog sveta. — —
Dva Bvjetla sada staše U jedan plamen sjat', Kad desnicu si daše slovenac in Hrvat. — — —
LISTEK.
Veiikomestne slike, i.
Denarni posredovalec.
Denar za majhne odstotke za vse stanove. Pod šifro A. B. na upravništvo lista."
Tako je bilo brati vsak dan med naznanili v raznih listih.
Tisti, ki pišejo potem upravništvu — "c, takih, ki jim manjka denarja, je vedno dosti — dobe navadno na svoja pisma dopisnico, ki jih pozove v pisarno posredo-valčevo.
Tam jih sedi potlej ob določeni uri vso polno v čakalni sobi in čakajo, da pridejo na vrsto in vstopijo v »najsvetejše". Različne želje privedejo te ljudi Bem. Eden po-trebujo kakih par stotakov, da si kupi majhno prodajalnico; prepričan je, da bo potem živel brez skrbi. Drugi bi rad plačal dolg, obrok je pred durmi, odlašati ne more, rubeien mu preti, potem sramota v hiši . . . Tretji mora dati za poroštvo nekaj stotakov, naposled bo le dobil denar . . . Dalje upa revna ženska kake malenkosti na posodo,
mež ji je ravnokar umrl, zadnje \inarjo je izdala za pogreb; saj bi rada delala in rada poplačala dolgove, toda dokler ne dobi dola, se tudi ne bo živela ob zraku, in otroci. . .
Pa tudi »imenitnejšega" občinstva se dobi tu precej. Seveda sedi ta gospoda posebej. »Boljši« gospodje, ki so imeli smolo pri igri, rabijo precej „stotakov", drugi so prišli nenadno v denarno zadrego radi raznih »nepričakovanih stroškov«, možje, ki bi radi denarja, da bi žena na vedela zanj, dijaki, ki jim je že davno pošel zadnji krajcar in ki jim od doma noče nikdo poslati vinarja itd.
„Ze štirinajst dni hodim vsak dan sem", pravi star mož soeedu, »nikoli bi no verjel, da je dandanes tako težko dobiti sto goldinarjev«.
„No, bom pa >.e tudi jaz čakal toliko časa", pravi ta malodušno, „pa tako potro-bujem denarja!"
Kar so odpro vrata pisarne. Med ča-kalci nastane smrtna tišina. Rdcčeličen mož plane iz pisarne.
»Goljuf ste, goljuf!« zavpije na vse grlo, »zdaj grem na policijo, da bosto vedeli !«
Denarni posredovalec ga peba vun z vso silo.
»Boga zahvalite, da sem tako dober«, pravi mirno, »sicer bi vas naznanil zavoljo razžaljenja časti.«
»Neverjetno je, koliko mora pretrpeti dandanes človek. Prosim naslednji!« dtS nato čakajočemu občinstvu.
Drugim je postalo nekako čudno pri srcu. Pa kaj hočejo, kar je, je. Še Bog, da morejo sem!
Medtem je izginil »naslednji« v pisarno. Precej postaven, mlad mož je bil, gotovo »boljših« kdo.
Boječe, na kratko pove. kaj bi rad. Uradnik je, obresti so zopet na vrsti, pa ker mu je zbolela žena, so so zasukale stvari čisto drugače, in do obroka bi rad najmanj trideset goldinarjev.
»Bomo žo naredili«, pravi posredovalec in zapiše, kar mu jo povedal uradnik, v neko knjigo.
Mladi mož vzdihne globoko. Težak kamen se mu je odvalil od srca. Se zahvaliti so hoče, potem pa oditi.
„Pardon" ee oglasi denarničar, ali jaz moram ukreniti še precej stvari popred, moj
gospodar biva zdaj v Badnu, to me bo precej stalo, to pač veste; najmanj petak potrebujem samo za hrano na potovanju.«.
Uradniku se pošibe kolena. Kaj takega ni pričakoval. Hud boj se mu vname v srcu. Naposled odpre denarnico, vzame iz nje bankovec za pet goldinarjev in ga da s tre-sečo roko gospodu. Zadnji denar . . .
»Pa mislite, da bom dobil denar v resnici?« vpraša potlej dvomljivo.
»Gotovo, gotovo, le brez skrbi bodite«, zagotavlja oni, spravljajo bankovec v žep, ! »saj imate stalno službo, prav nič se vam ni treba bati ... Ne bomo imeli preveč sitnosti . . .«
„Pa kdaj bo prišel denar?"
„V treh — štirih dneh. Seveda ae bo moralo šo poizvedeti kaj natančnejega o vas in o vaših razmerah in druge tako stvari. Takoj vas bom obvestil, ko bo stvar rešene."
Obotavljaje se je zapustil mož pisarno.
Njegov naslednik, star meščan, He je pa znal bolje postaviti in n.istopiti možko.
/Zadnjič ste mi rokli, da mi boste pisali v dveh, treh dneh, zdai je pa žo več
_ V Zagrebu, 3. aept.
Kakor sem' včeraj sporočil, je prispel zares en bataljon pešcev in škadron ulanov v Zagreb, da pomagajo redarstvu. Toda po-kazalo se je, da je zagrebško redarstvo silno slabo organizirano, kajti vkljub tej izdatnej vojaški pomoči so se nadaljevale demonstracije po vseh ulicah in celo na glavnem trgu. kjer so demonstranti iznovič napali trgovino Popoviča ter jo popolnoma pokončali, tako tudi v Iiioi trgovino Jovi-čičovo in v Marovskej ulici iznovič trgovino Č e k i č e v o. Najhujši boji pa so bili v Me-duličevej ulici, kjer stanuje v bliftini veliki župan Budisavljevič, kateremu so že prejšnji večer naredili demonstrantje mačjo podok-nico, a to noč mu razbili vsa okna. Svet je bil razdražen, ker je župan streljal skozi okno. Tukaj so ulani morali ulico očistiti, kar je bilo pa prav težavno, ker bo demonstranti vse plinove svetilke po-g a s n i 1 i, kakor prejšnji večer tudi v llici, a vrhu tega so prepregli ulico z žico ter tako konjike zaustavljali. Vendar se tukaj ni nič hudega pripetilo. Huje je bilo na Prilazu, kjer ni bilo niti vojske niti redarjev. Tukaj so demonstrantje napadli hišo solicitatorja V i t a s a Le ta se je botel braniti Bam, kakor tudi njegov Bostanovnik, pa sta oba streljala z ostrimi naboji in ranila tri ljudi, enega težko. Razjarjena množica je na to napadla hišo ter vse r a z-djala in pokončala, a nesrečnega Vi-tasa preganjala. Pobegnil je skozi streho ter se skril v drugi hiši. Tukaj uo ga našli demonstrantje še lo drugo jutro in huda bi se mu bila godila, da ga ni rešila policija.
Pisatelj tega poročila je prispel o pol OBmih zjutraj, da se izprehodi po prijaznem Prilazu. Žo od daleč čuje upitje, pa se zato umakne na vseučiliščni trg. In zdaj prihrumi množica na kraj ulice; pred njo vodijo re-darstveniki nesrečnega moža vsega krvavega. Grozen prizor je bil to, a redarstvo zagrebško je zopet s tem činom pokazalo, kako slabo razumi svojo Blužbo. Kaj niso mogli moža odpeljati zaprtega, da ga Bvet ne vidi in da se množica ne vznemiruje še huje. Vpraša se pa tudi lahko, kako je moglo redarstvo pustiti razsajati po ulicah celo noč in še drugo jutro do pol osme ure, ko je vendar gotovo bilo prijavljeno, kaj ae godi v tem kraju mesta. Ali so morda stražili koga drugega, ki ima slabo vest radi teh žalostnih prizorov? Pa tudi po okolici zagrebški so demonstrantje razsajali. Na Pan-tovčaku so pokončali dve vili, kjer stanujejo Srbi, a bati se je, da se ta borba razširi tudi na deželo; saj so tudi tam napeti odnošaji, posebno v Liki Zdaj redarstvo pridno korfiscira hrvaške časopise, ki prinašajo poročila o teh dogodkih; včeraj in danes bo ustavili vse časopise na pošti, samo da svet ne zve o zagrebških izgredih. Toda to ne pomaga nič; poprej bo morale cblasti vršiti svojo dolžnost ter biti enako pravične vsem. Do zdaj so strasti b svojim nesramnim ravnanjem podpihovale, zdaj, ko »o se vžgale, jih zopet duše prav nespretno, a pri tem trpi narod in posebno prebivalstvo zagrebško, ker je prenehala trgovina in premet prav znatno.
Mesto je vse v zastavah, ker je izdano geslo od demonstran tov, da bodo razbili vsa okna na onih hišah, kjer ne bode hrvatske trobojnice. Prebivalstvo je hudo vznemirjeno, ker ne ve, kakšna nesreča ga more tekom noči zadeti, kajti temu pokretu bo se pridružili nevabljeni tudi prav sumljivi življi, kar se je pokazalo poslednjo noč, ker se je tudi plenilo in celo na enem mestu zažgalo.
Da se je prošlo noč moglo tako razsajati, je krivo poročanje redarstvu, katero so varali tako, da bo prijavili izgred na čisto drugem kraju, nego je bil v istini. Tako je na Prilaz vojaštvo dvakrat prišlo, ali šele potem, ko je bilo ie vse končano, in so se demonstrantje umaknili. Tako je bilo tudi drugod. Zato pridejo danes trije b a tali-j o n i vojske iz Belovara. Danes se je proglasila nagla sodba. Ječe so vse polne demonstrantov, a zaprli so danes tudi sodelavca pri »Hrvatskem Pravu« Peršiča in Sirova t k o, vodjo krščansko - socijalnih delavcev.
Župan zagrebškije predložil, da se mestno zastopstvo razpusti, a ker se mu ni udovoljilo, je podal ostavko.
Konlisciritni hrvaški časopisi danes ne smejo druge izdaje prirejati. »Srbobran« včeraj ni izšel ; bržkone je za nekaj časa izhajanje ustavljeno. Ban se ne povrne še v Zagreb, pač pa je prišel zapovedujoči general Be chtolsheim.
V sosednem Vrabču so kmetje napali Srba Mileusnioa. Žandarji so bili poklicani v pomoč, a ko so se jim kmetje uprli, so le ti streljali in en mož je ustreljen, več pa ranjenih.
Iz Zagreba se nam še piše: Pri nemirih je bil s krogljo, ki je bila izstreljena iz Wittasove hiše, smrtnonevarno ranjen mesarski pomočnik Eggi, ki je slučajno s svojo prijateljico prišel mimo. V bolnici bo skoro gotovo umrl. Uradni sluga gozdne akademije K o lan z je ranjen s sabljo. Govori se, da je državni pravdnik Gjuričič naznanil svojo demisijo. V Novi vasi je pro-dajalnica Mandič popolnoma razrušena, na Salati je vinograd umirovljenega srbskega uradnika Lončarja popolnoma opustošen.
Ob 11. uri po noči je bil predvčerajšnjim nenadoma aretiran sotrudnik „Hrvat skega Prava" Persic, nekoliko prej pa vodja krščansko socialnega hrvaškega delavstva Hinko Sirov a tka. Ko je množica zvedela za ti aretaciji, je grozila, da udre v policijske prostore na Zrinjskega trgu in da ju s silo oprosti. Vojaštvo mora s t r a ž i t i zapore. Aretirancev kljub posredovanju še niso izpustili. Policija niti sama ne ve, koliko je doslej aretiranih. Vsi zapori so prenapolnjeni. Oni, ki so bili aretirani v nedeljo, so bili včeraj obsojeni na dva- do osemdnevni zapor. Policija je že tri dni neprenehoma v službi. Več policijskih uradnikov je obolelo, na kar so postavljeni v policijsko službo vsi magistratni uradniki.
Iz trgovine Popovič so uplenili demonstrantje srbsko zastavo in jo sežgali. Promet v trgovini je ustavljen: Pred uredništvom »Srbobrana" stoji vojaštvo. Od množice strahovito obdelani Wittas je v bolnici umrl.
Množica je z železnimi drogovi demo-lirala srbske prodajalnice. Celo sode vina je odprla, da je vino steklo po tleh. Ilica je s kordonom vojakov zaprta. Stražnika Petra srnica so prepeljali v bolnico, ker je radi prenapornega dela tako obolel, da so ga morali operirati. V bolnici leže ranjenci: Fran Rozman, 15 letni kleparski učenec, delavec Štefan Sabolic, star 18 let, Peter Krščanovič, pekovski pomočnik, star 19 let, Alojzij Kralj, mesarski pomočnik, star 19 let in policijski agent Ivan Ž m ar a. Na stotine prodajalnic je opustošenih. H še, v katerih prebivajo Srbi, izgledajo kakor po velikem bombardementu. Iz mnogih hiš se je na policijo streljalo. Časnikarski poročevalci so okolu polnoči sklenili, da z ozi-
kot cel teden, pa še čiato nič ne vem, pri čem da sem."
Nato stopi k pisalni mizi, išče po nekem zavitku in najde listek.
»Ah, stojte — glejte, oni denarničar, ki sem ga našel za vas, ima ravno prav veliko opravka pri nekih špekulacijah. Prihodnji teden pa že dobite denar. Takrat čisto gotovo."
Mrmraje se poslovi meščan.
^Naslednji!"
»Veste kaj, meni je že preveč tega. Do grla sem že sit vsega skup. Dajte mi tisti denar, ono predplačilo nazaj, potem grem. Ta vaša posojilnica se mi zdi že sumljiva.«
»Predplačilo? Vi mi niste dali nobenega predplačila«
»Tako? No, to je pa še lepše. Zdaj bi radi utajili, da sem vam dal petak kar na slepo ?«
»Kaj bi tajil. Tisto pa ni bilo nobeno predplačilo, te je bil le denar za stroške, ki mi jih napravlja taka reč. Vi ne razumete takih naprav.«
»To mi je vse enako. Dajte mi pet goldinarjev, jaz grem!«
»To ni vse enako. Denarja ne dobite
nazaj. Lahko vam dokažem, da sem izdal za te sitnosti več denarja kot petak.«
»To mi je popolnoma vse eno! Jaz zahtevam denar nazaj!«
„Tega pač ne boBte zahtevali od mene, da bi vam v našo lastno škodo dajal denar ? Kaj morem jaz pomagati, če niso bili podatki o Vas zanesljivi in da se gospod po-mišlja posoditi vam denar p"
»Ne dam se več voditi za nos. Kdo mi more dokazati, da nimam prav?«
»Ako se čutite razžaljenega, pojdite k sodniji.«
»Saj bom tudi šel!« kriči oni razburjen in ga tišči vun. Prav nič se ne boji. Dobro ve, da ga ne bo šel tožit, ker vBa pota niso vredna pet goldinarjev, tudi je prepričan, da bo jutri spet tu, in bo morda obljubljeni denar le dobil. Vse to dobro ve — in smehljaje povabi »naslednjega«, naj vstopi.
Kmalu so vsi odpravljeni. Gospod zapre sobo in prešteje petake.
Devet jih je. »Bo že!« in si obriše s čela pot.
Z današnjim dnevom je bil lahko zadovoljen. Denarja ne dobi vsak od revežev kakor on .. .	(Dalje sledi.)
rom na nevarnost, ki preti na ulicah, začasno ustavijo poročanje.
Ban je že odrodil nad Zagrebom preko sodbo, katero naznanjajo lepaki na uličnih vogalih in na prodajalnicah. Poslopja vlade so zastražena. Srbi so na nekaterih hišah nabili lepake, na katerih prosijo usmiljenja. Ulice so tudi po noči prenapolnjene, ker se ljudje ne upajo spati. Tretjina stražnikov je ranjena. Mnogi Srbi zapuščajo z vlaki Za greb. Gledališče je odpovedalo predstave.
Princ in kmet.
Pod tem naslovom je objavila dunajska »Reichspost« daljši popis dogodka na Gor. Štajerskem, ki kaie, da pravica kmetova manj velja, nego krivica kakega princa. V tem slučaju se gre za princa Coburga, ki ima v planini Winkler kakih 700 oralov sveta v posesti, drug enak del pa pripada posameznim kmečkim posestnikom, mej temi 350 oralov kmetu Schvvabu. Povsodi je obilo divjačine. Lov v tem delu je imel dolgo vrsto let proti pogodbi in neznatnemu plačilu v najemu imenovani princ. Sedaj je kmet pogodbo odpovedal in hotel sam streljati divjačino. Na mnogostranske pritožbe in pritiske mu je poljedelsko ministerstvo priznalo to pravico, a okrajni glavar v Grob-mingu baron Cocbeck mu jo jo na prinčev ugovor zopet vzel in niti ni kaznoval princa, ki je pozneje iz Schvvabovega posestva z divji gonjo pregnal vso divjačino. Tožba in pritožeb proti tej krivici ne marajo sprejeti in kmet je sedaj vkljub vladnemu dovoljenju in priznanju brez vseh pravic. Prišlo je srečno tako daleč, da podrejena oblast razveljavlja ministerialne odredbe, in to samo radi tega, ker je kmet tako srečen, da ima za mejaša princa Coburga, ki se kapricira na njegove srne in jelene. Merodajni krogi upajo, da bo v prihodnjem zasedanju drž. zbora v tem oziru temeljito zagromelo in da se pojasni poglavje o uradniški nepri-stranosti.
Nemška cesarska dvojica v Poznanju.
M
Že davno napovedani obisk nemškega cesarja v Poznanju se je včeraj izvrSil. Cesar Viljem je dospel tje e cesarico in prestolonaslednikom. Sam je jahal na konju, cesarica Be jo peljala v četverovprežnem vozu. Sprejem na kolodvoru je bil strogo oficielen. Poljaki, dobro pomneči cesarjevih besed, se ostontalivno niso udeležili sprejema. Na kolodvoru je cesarja pozdravil nadžupan Wittig, ki je omenil, da je ravno pred 100 leti obiskal mesto kralj Friderik Viljem III., potem pa nadaljeval: »Le v senci državnega prapora in po navodilih pruskega regima more in bo prospevalo po-znanjsko meBto, in zato so dviga danes iz prsi vsakogar: »Prus sem in Prus hočem ostati!« No, cesar si je pač lahko mislil, da je na Poznanjskem bore malo takih, ki bi se jim dvigala iz prsi taka obljuba. To je pač najbolj svedočila odsotnost Poljakov in vseh treznejih elementov. Pri poznejšem civilnem vsprejemu pri vojaškem poveljni-štvu je bil sprejet tudi nadškof S t a b 1 e w -s k i ; pozneje ga je sprejel cesar v zasebni avdienci. Na dotični govor cesarjev, če sploh pride v javnost, je vse radovedno.
Razpor mej italijanskimi socialisti.
V italijanski socialni demokraciji se je pojavil v zadnjem času zelo pomenljiv razpor. Glavni Bocialistiški vodje b svojim glasilom »Avantijem« so se namreč iz dovolj poznatih razlogov v zadnjih dneh popolno vpregli v vladni jarem, posebno tesno pa je prijateljstvo mej njimi in ministrom Gio-Iittijem. Ta taktika pa mnogim sodrugom absolutno ne ugaja. Tlelo je sicer že dalj časa, sedaj je pa izbruhnil požar v obliki opozioije. V Genui so imeli socialisti minule dni velik shod, na katerem so najprej izrazili svoje veliko ogorčenje nad izpremenjeno pisavo »Avanti-ja«, potem pa soglasno sprejeli resolucijo, ki poziva vse one soc. po slance, ki podpirajo vlado, da o d 1 o i e mandate. Enako izjavo so sklenili na shodu v Pizi. Ondi se je tudi naročilo sodrugom, da na strankarskem kongresu v Imoli z vsemi silami podpirajo boj proti vladnim kimovcem. — Rimski voditelji se sicer sedaj še ne boje za svojo kožo, toda če se jim ne posreči na kak zvit način po mirili razburjenosti, bo razdor kmalu zavzel
velike dimenzije in slava soc. poslancev bo obledela.
Roosevelt o trustih.
Predsednik se vero-ameriških zveznih držav Roosevelt prireja v zadnjem času mnogo takozvanih volivnih shodov ter liki nemškemu cesarju Viljemu porabi vsako priliko za daljšo govoranco. Kajpada Rooseveltovim govorom večkrat ne moremo odrekati one duhovitosti, ki jo le prepogosto pogrešamo pri govorih nemškega cesarja. — Roosevelt je torej nedavno govoril v Worcestru, država Massachusetts, in sioer o trustih. Rekel je mej drugim: »Onega moia je smatrati za popolno bedastega, ki bi zahteval popolno odpravo trustov, ne da bi vedel, kaj prav za prav hoče. Toda hotel bi pa sodelovati z možem, ki bi deloval na to, da se odpravijo pomanjkljivosti v trustih. Kdor bi hotel odpraviti truBte, bi povzročil velik poraz industriji in bi bil torej sovražnik republike.« Konečno je izjavil predsednik, da se bo potom narodne zakonodaje dalo kaj izvesti v zadevi trustov. — Kakor se vidi, je bil to Rooseveltov — priložnostni govor.
Iz brzojavk.
Moravski deželni glavar ostane. Deželni glavar grof Vetter, ki je radi starosti hotel demiaionirati, se je sedaj odločil, da načeluje tudi še novemu deželnemu zboru. — Vatikan in španski vlada. V Madrid je iz Vatikana došel odgovor v zadevi konkordata. Vatikan ne veprejme predlogov španske vlade in bi k večjemu dovolil nekaterim premembam v proračunu za bogočastje. Glede kongregacij vztraja Vatikan pri statusu quo. — »O s t -deutsche Rundschau« \V o 11 ne proda. V tem svojem listu dementira Wolf vest o prodaji in pravi, da hoče zagotoviti listu zanesljivo podlago in ga narediti povsem neodvisnega. Kako bo to izvedel, razodene pozneje svojim prijateljem. Nekaj je torej le vmes. — Kulturni boj v Franciji. Mestni zastop v Brestu je demisioniral, ker so ondotni redovni asil premenili v svetnega.
VRB ID O
VESELICI
kotopo pplvedi
Slovenska krščansko« * 9 9 soeijalna zveza * * *
v nedeljo, dne 7. septemb«a ob 8. ufi zvečer
na vrtu restavracije pri ,.Zvezdi" (prej Ferlinc, sedaj Križ) na cesarja Jožefa trgu v Ljubljani
na čast dragim gostom
iz Hrvatske, Štajerske, Primorske, Koroške * * In Kranjske, « *
ki prihite na sestanek nepolitičnih društev.
Pri veselici svira društvena godba pod vodstvom gosp. Hilarija Benišeka. Pevske točke prednašata ženski in moški pevski zbor pod vodstvom č. g. F. Fe r j a n Či č a.
Vstopnina za somišljenike prosta.
Odbor
,,Slov. kršč.-soc. zveze".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. septembra.
Liberalna nesramnost. Goika afera »Narodu« še vedno ne da miru; hoče jo po vsi sili obnoviti. Toliko se je že nalagal v tej zadevi, da bi teh lažij vsi vipavski liberalci v enem letu v gnojnih koših ne mogli odpeljati. To pa, kar je »Narod« predvčeranjim pisal, je vrhunec nesramnosti, to je tako lumparstvo, da se moramo z ogorčenostjo povpraševati, če je državno pravdništvo še vedno na počitnicah. Adjunkt Polenšek ne dela, kakor bi si liboralna kamorra želela, on ne sili prič v izpovedbe, ki bi jih priče poznoje morale preklicevati — in zato »Narod« v interesu jUBtične uprave zahteva, da
se mu preiskavo vzame in jo »poveri drugim rokam«, zato mu očita pomanjkanje objektivnosti. Uprav tak manever, kakor sedaj, je »Narod« vprizoril že ob prvi goški preiskavi. Justična uprava se mu je takrat vsedla na limanioe, g. Polenšeku ao pre iskavo vzeli in »v interesu justice« bo takrat v Vipavo poslali preiskovalnega sodnika dr. Kremžarja, ki ni »klerikalec« in zato dosti objektiven; g. Polenšek je prišel takrat celo v disciplinarno preiskavo, ki pa ni imela druzega učinka, nego da se jo uradnim potom dognalo, da so se »Narod« in njegovi vipavski dopisuni od konca do kraja o njem nesramno lagali. Kakšna pa je bila takratna preiskava dr. Kremžarja, se je pa pozneje pokazalo. — Kakor takrat, tako bi tudi sedaj »Narod« rad justioo vzel pod svojo kuratelo. Justična uprava je ie enkrat preskusila »Narodovo« lažnjivost, zato bi bila neopravičljiva lahkomi-S 1 j e n o s t, njegovim tiradam meni nič tebi nič vnovič verjeti in njegove želje izpolniti. Ce bi se to venderle zgodilo, bo pa dolžnost naših državnih in deželnih poslancev, da bodo justičnim razmeram v deželi enkrat na dno posvetili in na brez-oziren način tudi liberalnim sodnikom od-kazali tisto mesto, ki jim gre. Tedaj bo pa med drugim govor tudi o tem, s kakimi instrukcijami je še nedavno tega neki Po-lenškov ljubljanski prijatelj iz justične palače nekega odvetnika poslal na razpravo v Vipavo. Terorizma, ki ga »Narod« izvršuje nad našimi sodišči, smo do grla siti in če se justica sama ne bo znala braniti, branili jo bomo mi, četudi bo pri tem delu marsikdo marsikatero dobil, ki jo je že davno — zaslužil.
Osebne vesti. V Kožbano pride na mesto učitelja Klavora absolvirani učiteljišč-nik gcspod Alojzij Toroš, v Devin pa za podučiteljico gdč. Marija Blažič. — Pisarniški ravnatelj okrožne sodnije v Gorici, g. Fran Potočnik, je stopil v pokoj. Tem povodom mu je podelil cesar zlati križec za zasluge s krono. — Umrla je v Gor. Ko-sani trgovka in gostilničarka g. Angela G u -stinčič Lagoj. — V Novem mestu je umrla vdova predsednika okr. sodišča gospa Ema Jeun iker.
K sestanku naših nepolitičnih društev. Na včerajšnjem sestanku zaupnikov ljubljanskega delavstva so se določili reditelji. Opozarjamo goste, ki bodo prišli na sestanek, da bodo reditelji pri vlakih v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj. Reditelji bodo imeli na levi roki slovenski trak. Kdor izmej udeležnikov bi želel staviti na zborovanju kak samostojen predlog, ga mora do sobote zvečer izročiti odboru »Slovenske krSčansko-socialne zveze«. Kar ae tiče obeda, naznanjamo, da velja v restavraciji »pri zvezdi« na cesarja Jožefa trgu kosilo z juho, prikuho in mesom 28 kr., skupno s pečenko pa 58 kr. Kdor bi se želel tu udeležiti obeda, naj po dopisnici na naslov gostilničarjev: Peter Kriš, gostilničar opri zvezdi«, cesarja Jožefa trg, Ljubljana — do sobote zjutraj naznani, da želi kosilo za 28 ali 58 kr., in ako bo kosil tu sarno v nedeljo ali pa tudi v ponedeljek. Opozarjamo še enkrat, da se delegati zbero v nedeljo ob 7. uri zjutraj v »Katoliškem domu«. Posebna vabila za posamezne osebe se za sestanek niso izdajala. Kdor izmej naših somišljenikov se želi udeležiti, je dobro došel.
Poročil se bo g. Leopold Mam, učitelj v Skccijanu pri Turjaku s kompto-aristinio gdč. P. M a y e r.
Novo politično društvo na Štajerskem. Iz Žalca se nam piše: V Žalcu ustanovilo se je društvo: »Politično in gospodarsko društvo za spodnje S t a j a r s k o«. Društvo ima namen, da organizira vse spodnje štajarBke Slovence na skupno, edino, solidarno in radikalno delovanje, v okviru postav, predpisov, v obrambo in pridobitev naših pravic na verskem, gospodarskem in političnem polju. Dne 14. septembra 1902, popoludne cb 2. uri vrši se v dvorani gostilne Frane ILdnika v Žalcu prvi občni shod, pri katerem se ustanovi odbor društva, sklenejo razne resolucije, sklepa o bodočih deželno-zborskih volitvah in poslancih in vkrene, kako nam je skupno delati, da ne poginemo. Vsi rodoljubi, kateri mislijo odkrito-
srčno z našim narodom, katerim jo mar napredek in blagostanje dragega nam naroda slovenskega, se vabijo, da pridejo vsi ta dan v Žaleo na zborovanje in posvetovanje za obrambo naših pravic in splošnega blagostanja. — To vabilo ponatiskujemo, kakor smo je dobili. Svojo sodbo izrečemo v najkrajšem času. Iz današnje »SilJsteierische Presse« posnamemo, da ji to društvo ni po volji.
Političen shod bo dnč 7. septembra
na Vranskem. Govorila bodeta na shodu drž. poslanec B e r k s in deželni poslanec dr. Dečko.
Manifestacijski shod sa slovenske iole v Trstu obeta biti veličasten. To pot ni samo možki spol, ki se zanima za ta shod, ampak je tudi množica narod, žeta in mater, ki se pripravljajo, da se pridru žijo možem in tako prvikrat javno pokažejo, da tudi njim bije srce za narod in za bodočnost svojih dragih otročičev.
Vojaške vaje v Istri. V noči med 1. in 2. t. m. došla sta na jahto »Miramar« poveljnik vojne mornarice baron Spaun in načelnik generalnega Štaba fzm. baron Beck ter se postavila na razpolago cesarju. Takoj za tem so zapričeli manevri. Prva in druga divizija ladijevja ste bili blizu Umaga napadeni od torpedovske fbtilje, ki je pa bila odbita. Jednak napad z jednakim rezultatom izvršil se je tudi blizo Rovinja. V višini Premonture vršile so se strelne vaje mornarice, katere je cesar zelo pohvalil. Brodovje je potem odplulo proti Malemu Loši-nju. Torpedovska flotilja pa je retirirala v Pulj.
Užigalice družbe sv. Cirila in
Metoda so družbi zopet prinesla 400 K, katere izroči založnik g. P e r d a n, družbi-nemu blagajniku. Slovenei, zahtevajte po vsod užigalice družbe sv. Cirila in Metoda!
Slovenska učiteljska zveza za Štajersko. Pravila za slovensko učiteljsko zvezo za Štajersko je vlada potrdila.
Iz Vel Lipljen: Dnč 23. avgusta so se izvršile pri nas volitve za občinski za-stop. Naprednjaki — sicer jih je malo po številu - - so imeli baje izid volitev že določen, naši so Sli vendar na volišče s popolnim upanjem na zmago, in res, izmed naprednjakov so našli na volišču vse skupaj
—	enega. Županom je bil soglasno izvoljen dosedanji župan gosp. Aleksij S muc iz Mal. Lipljen; svetovalci: Jože Petrič Frančišek Borštnik in Janez Sever, možje, o katerih za trdno zaupamo, da bodo kaj storili za našo občino.
Dr. Mravlag je pred meseci javno naznanil, da bo tožil »Grazer Volksblatt«, ker je ta list prinesel o nemški posojilnici v Št. Lenartu podrobnosti, ki niso posebno častne za pokojnega dr. Mravlagovega brata. Sedaj se o tej tožbi nič več ne sliši. G. dr. Mravlag si je menda premislil.
Ogenj sredi Žaloa. Iz Žalca se nam poroča z dne 3. t. m.: Danes ob 6. uri v jutro pričelo je v sušilnici za hmelj g. Rud. Senica sredi trga goreti. Nevarnost je radi blizo stoječih s slamo kritih gospodarskih poslopij bila velika. Požarna bramba žalska z brizgalnicama je bila takoj na mestu. Prihitele so požarne brambe iz Sv. Petra o. S. in Braslovč, brizgalne iz Gotovelj, Polzele, Orjevasi. Ogenj je bil omejen na goreče poslopje. Skoda radi zgorelega hmelja velika. Poškodovanec je bil zavarovan.
Podpore Poljedelsko ministerstvo je kranjski kmetijski družbi za tekoče leto dovolilo 15 600 K podpore; od tega 9000 K za povzdigo živinoreje, 1000 K za svinje-rejo, 1000 K za čebelarstvo in ovčarstvo, 1000 K za ribarstvo, 1600 K za družbino in druge drevesnice, 2000 K pa za nakup perenospora-brizgalnic in enakega orodja.
—	Za ustanovitev drevesnice v Bujah je dovolilo ministerstvo 250 K.
Utonil v Soči. V soboto zvečer se je kopalo v Soči v Solkanu tam, kjer prevažajo z barko, več dečkov. Eden izmed njih, lOletni Zavrtanik, čevljarja sin, je šel predaleč v globoko vode ter utonil.
Ustrelil se je v bližini stanovanja svoje ljube v Staranzanu v Furlaniji neki Anton Ferlan iz av. Križa. Nekdo ga je nafarbal, da ga oboževano dekle ne mara, nakar se je ustrelil. Bil je kmalu mrtev.
Umrl je pri Devici Mariji v Polju gostilničar in posestnik g. Ivan Bojt po do-
mače A u e r. Pogreb bo jutri v petek 15. t. m. popoludne ob 4. uri. Naj v miru počiva!
Slovenski odvetniki v Trstu
imajo tudi ob nedeljah meseca septembra zaprte pisarne. Posnemanja vredno.
Slovenoi na Dnnaju. Društvo »Zvezda« na Dunaju imelo bode v nedeljo dne 7. septembra 1902 v dvorani »Ressource«, Dunaj, I., Reichsratsstrasse 3 (za palačo državnega zbora) svojo mesečno zabavno veselico. Začetek ob 4 uri popoldne. Slovenski gostje dobro došli !
Iz slovenske lirike sta v nemškem prevodu g. prof. Funtka v podlistku „Lai-bacher Z«itung" izšli pesmi Gregorčičeva: »Domovini« in Jenkova: »Dva studenca«.
K mizarski stavki v Zagrebu. Ker stavka mizarjev pri tvrdki Bothe in Ehrman še vedno traja, poslala je tvrdka nekega agenta v Budimpešto, odkoder se je pripeljal v Zagrtb z 12 delavci. Zagrebški delavci so za to zvedeli. 100 delavcev je preko policije udrlo na železniški peron. Prijeli so došle tuje mizarje, potegnili jih iz vozov ter jih vrgli na železniški tir. Tuji mizarji so težko ranjeni. Policija je zaprla 20 demonstrantov. Mej delavstvom vlada veliko razburjenje.
Utonil je pri Trnju na Hrvaškem ključavničar Nikolaj Klančar iz Šmar-jete pri Krškem.
Hrvaška pevska slavnost bo 8 t. m. v Trebinju. Ondotno pevsko društvo „Sla-vulj" blagoslovi novo zastavo.
30 OOO kron znaša glavni dobitek olomuSke razstavne loterije. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dne 25. septembra 1902 in da bodo dobitke za-lagatelji po odtagnjenih 10% izplačali v gotovini.
Ljubljanske novice.
Nj. Veličanstvo cesar se pripelje danes na poti iz Pulja ob 10 uri 12 min. zvečer mimo Ljubljane.
Umrl je v tuk. dežel, bolnici g. Alojzij K r e m ž a r , umirovljeni dunajski magi-stratni svetnik. Pogreb bo jutri ob pol 6 uri zvečer iz tuk. bolnice.
Ljubljanski ognjegasci v Karlovcu. Ljub ljanska požarna bramba se udeleži prihodnjo nedeljo po odposlanstvu slavnosti 251etnice ognjegasnega društva v Karlovcu.
Društvo slov odvetniških in notarskih uradnikov, podružnica Ljubljana, je včeraj imelo volitev tukajšnjega odbora. Predsednikom je izvoljen gospod Pintar, blagajnikom gospod Krištof, tajnikom gospod Karlinger in namestnikom g. Tavčar.
Cirkus Enders Sinoči so zopet vsi člani prav dobro izvajali svoje umetne in vratolomne vaje. Dresura konj je prav čudovita. Najbolje nam je ugajal Burk, tako da mora človek res občudovati umetnosti, katere izvaja žival. Ravno tako je občudovanja vredna hoja kobile Normi v različnih korakih, katero jo z vso spretnostjo in eleganco jahala gdč. Beata. Najbolje sta nam pa ugajala brata Adolfo in Karlo — ko se je Karlo postavil z glavo na glavo in sta potem prav spretno na gosli igrala, in pa skupina akrobatov (štiri osebe), kateri so skakali od tal kakor žoge. Za smeh pa skrbe prav dobro in dostojno klovni, kateri pa ne pretiravajo tako, da bi postali surovi. Kdor se boče zabavati, naj le obišče cirkus Eaders. Z<»1 mu ne bode.
Nesreča v licealnem poslopji. Kari Ci-merman z Gline je padel danes dopoludne na licealnem poslopju ekozi odprtino na stropu kakih 12 metrov globoko in se težko poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Tat iz Trsta prijet v Ljubljani. Jakob Peklenk, rojen v Ljubljani, pristojen v Črni vrh, pripeljal se je včeraj popoldne s poštnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Na kolodvoru priredila mu je policija vsprejem, ki ga pa ni bil nič kaj vesel. Moral je iti na stražnico, kjer so mu preiskali žepe in našli pri njem denar, katerega je ukradel v Trstu Mariji Kosmatinovi in potem pobegnil. Toda vest o njegovi tatvini je prišla prej v Ljubljano, nego on, in vsled tega je bilo policiji mogoče, ga primerno sprejeti.
Povožena. Ga*per Malenšok, posestnik in mesar na Brodu pod Šmarno goro, je danes dopoludne na ovinku Dalmatinovih ulic na Dunajski cesti tako naglo vozil, da se mu Amalija Weis, vdova poštnega uradnika, ni mogla pravočasno ogniti in je prišla pod voz. Kolesi sta ji šli čez nogi. Poškodovana je lahko na nogah in na glavi.
Svojo ženo do nezavesti pretepel. Jernej Juvan, nožar v Carnuiah, je včeraj svojo ženo hudo pretepel. Suval jo je z glavo v zid, da se jo onezavestila. Zeno so pripeljali v bolnico in so še dosedaj ni zavedla.
Novo maio bo pel v ponedeljek, 8. t. m. ob 9 uri v oerkvi sv. Petra novomašnik o. Friderik Zalar iz reda sv. Frančiška
Od lovcev obvtreljena. V bolnico so pripeljali danes 73 let Btaro Heleno Por ii Tšice pri Bledu. Včeraj popoludne je delala na njivi, ko sta v bližini dva lovca streljal« na jerebice. Lovca nista videla ženske in sta oddala strele v smeri, kjer je bila ženica. Zadeta je bila v levo roko in v vrat Jeden lovec je bil France Černe, posestnik in gostilničar na Bledu.
Strugo Ljubljanica so čistili delavci pretekli dve noči.
Konjski izprehod. V Perdanovem hlevu sta se včeraj zvečer odvezala dva konja in pobegnila iz hleva. Pozneje so ju prijeli na dvorišču pri Dermastiji ob Zaloški cesti.
Pobegnil je prisiljeneo Franc Pištemik, ki je delal pri stavbi Urbančeve hiša na sv. Petra cesti.
Telesno poškodovana je bila včeraj neka Marija Faričeva stanujoča v Konjuških ulicah St. 11. Pretepel jo je delavec V. P., ker je njegovo mater opravljala.
Prti ukradeni. Namizne prte z mono-gramom M. K. je neznan tat ukradel danea ponoči gostilničarki Mariji Kuzolovi v Kolodvorskih ulicah. Trije prti so bili beli, dva sta pa bila rudeča.
Gada ub'li — pod Tivoli. Izvanredno velikega gada so ubili včeraj popoldne kosoi na travniku blizu gozdiča, kjer se pričenja večna pot proti Šiški. Pravijo, da je bil dolg okolu 1 metra.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Zar ubij eni kronski biseri. Iz L zbone javljajo, da je vlada zarubila kronske bisere v mestni zastavnici. Portugalska banka, ki je tudi nekaj posodila na te bisere, preti sedaj z odkritjem tega dogodka. — Stavkujoči delavci — p o ž i g a 1 c i. Stavkujoči premogarji v Bram\vellu v zahodni Viržiniji so zažgali premogovnike. Ogenj so pravočasno udušili — Novo železnico v Palestini zgradi neki nemški konsorcij in ob enem zgradi novo luko. — Napad na živinozdravnika. Na cesti, pa kateri se je paljal živinozdravnik Sam. Denes iz Rezice na Ogrskem, so neznani zlikovoi položili patrone, ki so poprej eksplodirale, predno se je mogla pripetiti nezgoda. To je že drugi napad, odkar je izbruhnila ži vinska kuga v komitatu Krasso Szoreny. — Balkon se je podrl v Zloczo\vu v Galiciji na hiši bogate rodbine Lo\\enstein, ko so bili člani te rodbino z neko drugo rodbino na balkonu. Vsi so z balkonom padli v globočino. Gospa Lovvenstein je na dobljenih poškodbah umrla. Ostale osebe so težko ranjene. — Bosopeti vojaki. V Aradu so prišli k vojaškim vajam nado mestni rezervisti, kmečki fantje, Bkoro vsi bosi. Ker so ključi od Bkladišča bili pri polku na vajah, so morali rezervisti drugi dan bosi odkorakati k vojaški vaji. — Ruska carica je prezgodnjo povila. Nekateri listi trdijo, da je bil tu tak slučaj, kakor pri kraljici Dragi — iluzija. — Pred-sednik Roosevelt v nevarnosti. Lovski voz, v katerem se je peljal Roosevelt, je moj Rits-Fieldom in Le-noxem trčil ob elektriški voz. Predsednik in njegov tajnik sta lahko ranjena, en stražnik in oba konja so ubiti. Voznika elektr. voza so prijeli.
Nov izbruh Mont Pelee-a. Marti-
niški vulkan je neprestano bruhal že od 15 m. m., posebno močna erupcija se je pa po javila 28. m. m. Bobnenje se je čulo že od davno poprej in sicer v veliko daljavo. Pepel je pokril ladije daleč na morju. V noči 30. avg. so se pojavili trije izbruhi. St. Pierru se ni mogel nihče približati. Pre bivalci kraja Le Carbet so pobegnili sredi noči v notranji del otoka. Z vsemi razpoložljivimi čolni ao odvažali ljudstvo z obrešja v Fort de France. A tudi tu ni bilo miru, ker je morje poplavilo velik dol mesta. Porušeni in pokončani so kraji La Carbet, Morno Rouge in Ajopa Bouillon. — Blizu 1050 oseb je mrtvih in do 1500 ra njenih.
Telefonska In brzojavna poročila.
Nemiri v Zagrebu.
\Zagrel), 4. sept. Množica je včeraj s siltSposkušala oprostiti iz zapora kršč. soc. delavskega voditelja H i n k a S i -r o v a t k a. S Persičem ga oblast dolži krivde na nemirih.
Z*greJ>, 4. septembra. Proglašena nagla sodba je napravila mir. Danes je mirno. Po mestu je tiho, kakor bi izumrlo. Odkar je izšel tudi oklic stranke prava, ki jo pozval ou-insUo zopet k
redu, so se demonstracije nehale. Ranjeni kmet se bori s smrtjo. Stotnik Witass pa ni še umrl, ampak se mu obrača na bolje. 0 nemirih se poroča, da so demonstrantje vstavili na ulici mnogo oseb in jih prašali po narodnosti. Tiste, ki so se izjavili za Hrvate, so pustili mirno naprej. Dva pravoslavna duhovnika, došla z dežele, sta bila napadena. Vojaštvo se z vojaških vaj vrača v Zagreb. Listi so zopet konliseirani. Vlada je vprašala po pro-vineiji o položaji in je dobila vesti, da vlada mir.
\Zagreb, 4. sept. (0. B.) Proglaše-nje prekega soda in pa trije bataljoni vojaštva so pomirili prebivalstvo. Patrulje krožijo po inestu. Varnostna služba se strogo izvršuje. Več oseb so aretirali, ker so potrgale z vogalov razglase o prekem sodu. Pozovejo jih pred preki sod. Mestno prebivalstvo je sedaj popolnoma mirno.
1041 1-1
NJ)unaj, 4. septembra. „Ostdeutsche Runch*liauu javlja, da v kratkem odstopi koroški deželni predsednik baron F r a y d e n e g g. Kot njegov naslednik se imenuje knez H o h e n 1 o h e.
Dunaj, 4. septembra. Cesar se jutri zjutraj povrne iz Pulja in ostane na Dunaju do 11. t. m. Naslednji dan se prično velike vojaške vaje.
Dunaj, 4. sept. Jutri je zopet ministerski svet, nakar minister Korber odpotuje v Budimpešto.
Praga, 4. sept. Orožniki so dobili povelje, da poročajo o mišljenju vojaških novincev, ki pridejo k vojakom 1. okt. Posebno morajo označiti one, ki so soc. demokrati.
Meteorologidno poročilo.
Višina nad morjem S06-2 m, srednji zrafini Uak 736-0 mM
n Cas opa-q i zevanja !	Stanje Tcuipc- j baro- | ratura metra po j v mm. Celsiju	VetroTi | i 1	Nebo	S - • 1
3| 9. avež. I	739-1 18-9	brezv |	jasno	|
4| 7- i j2. popol.j	740 2 1 15-2 739 0 | 27 1	I sl. jug I | sr. jjvzb. j	megla jasno	j 0-0
Srednja vteraišnja temperatura 19 9", normale: 16 6'
Dunajska borza
daš 3. septembra.
Skupni državni iio!g v notah.....101-80
Skupni drtavni dolg v srebrn.....101-65
Avstrijska zlata renta 4%......12155
Avstrijska kronska renta 4%.....100-20
Ogerska zlata renta 4%.......12110
Ogerska kronska renta 4%......98-—
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1582-—-
Kreditne delnice, 160 gld.......68C 50
London vista......................239 62
fiemski drž. bankovci ia 100 m. nem drJ.velj.	116-97'.'
20 mark............23-41
ŽO frankov (napoleondor)......19-05
Italijanski bankovci. . . •..........94 70
C. kr. cekini...........11-27
Mesto posebnega obvestila.
1040 l-l
f
Tužnirn srcem nainanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloslno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, dobrega brata, slritka in svaka, gospoda
Alojzija Kremžar-ja,
magistratnega svetnika dunajskega mesta v pok. in lastnika velike zlate Salvatorjeve kolajne,
kij« po dolgi, zelo mučni bolezni, prejemži sv. zakramente za umirajoče v 60. letu starosti dane6 ob 3'.,7. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bode v petek, dnii 5 septembra ob ',»6. uri popoldne v mrtvašnici deželne bolnice, Zaloška cesta St 2 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v lastnem grobu položilo k zadnjemu počitku.
Sv. mafla zadušnica se bode darovala v soboto, dne 6. septembra, ob '/,8. uri v župni cerkvi pri sv. Petru.
Dlagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dnt 3. septembra 1902.
Žalujoči ostali.
firmiČo za »škarje, pleskarje, zidarje in za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanskulice.	624 16 11—4 Vnanja naročila proti povzetju.
tl<f!e jc
lovska psica
bele barve, rnjavih uies na hrbtu * rujavo liso df:č 16. avgu t-, ID 2 Pripisani prosi, da kdor jo vjMV> ■, . . c. , rH.-;j.> vč, n:sj mu jo oroti prim* mi »agr,vJi naiAi pripelje ali po\o, kje se nahaja.
Jakob Dimnik,
župan pri Dev. M. v Polju.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju O. Plocoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim steklen.čice
wr tinkture za želodec "ms
in so njemu z diplomo dr,<5 27. novembra 1897 podelili naslov „l)vorai založnik >'j. svetosti".
Imenovani zdravnik ter (udi oinogi drugi sloviti profesorji m doktorji zapisujejo bolehavim ™ „	O. Plccoll-Jevo želodčno
tinkturo, katera krepča že-lodoc, povečuje slast, pospa-prebavljenje in telesno
vv^.v^-	Naročila vspiejema proti po-
V	vzetju in točno izvršuje
G- Piccoli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 steklemčic za gld. 1-26 a. v., po 24 stekl. za gld. 2 -40, po 36 za gld. 3 50, po 70 za gld. 6 50, po 110 za gld. 10 80. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. 5 25 - 18
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št 27
se priporoča prečastiti du-novščiui, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe. svečnike, lestence, svetilke itd
iz zanesljivo najboljšega ko-vin-iktga blaga.
V	zalogi pa ima mnogo že Izgotovljenlh, krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	72b 39 13
Največji In najstarejši slovanski mod za pridobivanje vode na _Avstrijskem,
Ant. Kunz,
c. in kr. (lforui znlagutclj
V	Hranfcfch (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, prista-2. ve, zavode, gradove, " toplice, bolnišnice itd
M,Wkmv
Ta tvidka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 519. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijelnih zavodih.
Samodelnl vodotešnl stroji, — NajlzvrstneJšo vodne se-salke za kakoršuokoll daljavo. - Veterni motorji. — Samodolavna korita za napajanje živali.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekta in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—13)

TlfihrP ltrp fpnft 3 ;31eln>m jamstvom raz-UULIC U1G IjCIIU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
jfvrT, \«\i Dobre rem. i Prave srebri Jfe-. 1 Pristne srebi
M'
trgovina z urami in zlatnino most (Briix) št. 234, Češko.
. ure iz nikla gl.3'75 srebrne rem. ure „ 5 80 ;" . i ,.- -. . Pristne srebrne verl2.ee „120 Budilniki iz nikla . „ 1-95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in sre-V'/''. ••.	brnimi svetinjami in ima na
razpolago na tisoče priznanskih 'v . ?'pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100-35
<D"fo>
Prosim, gosp. kolesarji, blagovolite čitati!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem svojo zalogo še ostalih koles znamka „Sfyria in helikal" letošnjih modelov pod svojo ceno izprodati, zatorej je dana slehernemu najugodnejša prilika, si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni pridobiti. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi pneumatike.
Spoštovanjem priporočam
trgovec in urar,
Mestni trg.
Franc Čuden,
Naznanilo.
( en. občinstvu se uljudno naznanja sklep „Zadruge mesarjev in sušilcev" v Ljubljani, da bodo glede nedeljskega počilka tudi naprej imeli svoje prodajalne ob nedeljah samo do O. ure odprte.	ioe i_i V Ljubljani, dne 31. avg. 1902.
Josip Kozak, načelnik „Zadruge mesarjev in sušilcev'.

dlazglas.
©r. cffiataj t^retner
advoRat v cTrsfu
(Via Cassa di tfisparmio /fr. 7)
išca za svojo pisarno
spretnega
stenograf a.
1015 3—3
Naznanilo.
1037 3-2
Na c. kr. I državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štsv. 10) »■;• prične šolsko leto 1902 3 s slovesno službo bv ž;o
dne 18. septembra 1902.
Na novo vstopajoči učenci so bodo vpisovali: v I. razred dne 15. septambra od 9. —12. ure, v ostale razrede dne 16 septembra od 9.— 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dno 17 sep embra popoldne.
Ndtančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega meti z dno 28. avgusta 1894. 1., štev. 2354, s) smejo učenci ki po svojem rojstvu al' po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici iu ozsnVju c. kr. okmj. sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to la po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dno 3. septembra 1902
Nastenske slike
za
CrnIvce¥o «Pno rac
1031. 3-2

■ 1 TIP H
Zbirka obsega 25 slik. Velikost: 53 X 35 cm. Cena nalepljenim na lepenke Kron 9.—.
Daljo priporočam :
Dimnik: »Avstrijska zgodovina za ljudske šole«
Cena broš. K 2.—, vez. v platnu K 2.60. po pošti 20 v. vec.
Z odličnim spoštovanjem
Jernej Bahoirec
(prej Jos. Petrifc) trgovina papirja itd, itd.
Ljubljana Sy. Petra cesta h. štev. a.
v ■■ ..-.-■.	.	-v'. :...-: ■■■. .-- ■-.■■j!.. '• /.
Kretoavijc nepreklicno S5. septembra lOttS.
Glavni dobitek
Kron 30.000 Kron
Olomuške razstavne srečke a J K
priporoča J. C. M AYER, v Ljubljani.
139 6
Vse dobitke izplačajo zalagatelji po odtegnjenih 10°|0 v jofovini.