Loto IX,.CL 289
Liubllana, torok 11. decembra 1928
Cena 2 Din
k. j«. > Teiefor to.
Uredništvo •
UsMlana, KLnaiiova ulica ftter. 5/L T1HI1111 to. »07S tn «8ch, ponoči tudi to nu
■•kapi«! •• m« (r*i«js.
t Ljubljana, to. 4. — Telefon to. a««*
Podružnici: Maribor. Atensa i AL «s — Cehe, Aleksandrovi
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in
prt potonem cek. zavoda: Lfcab* to ii.&m . Praha čisto 7*. itn. Wt«n, Nr.
Ljubljana, 10. decembra.
Dr. Korošec nadaljuje svoje pogubno delo. Najpreje je provociral Hrvate z nezakonito postavitvijo aktivnega polkovnika za vršilca dolžnosti veJkega župana, a ko je zagrebški oblastni odbor proglasil, da g. polkovnika, ki no-tabene po iastnem priznavanju še nikdar ni videl Zagreba, ne priznava, je g. Korošec lahkega srca sege! po repre-saliji. kakršno si more izmisiiti le obup. Pripravil je zakonski načrt, da bo v bodoče vladi omogočeno po mili volji (iz državnih interesov) razpuš^ati oblastne skupščine in oblastne odbore. To pomena nič več in nič manj nego sistiranje oblastne samouprave, katere eksistenca bo odvisna od partizanskih aranžma-nov in interesov v Beogradu. Mimogrede rečeno, dr. Korošec je zavihtel bati-no. ki ima seveda dva enako debela konca.
Kar se je danes v Zagrebu zgodilo se je moglo z vso gotovostjo predvideti. Sklicana ie bila seja oblastne skupščine, kateri ima veliki župan ali njegov zastopnik po zakonu pravico prisostvovati. Gospod polkovnik ie ostal pogumno doma. poslal pa je namestnika.
Kdor sam nima prav'ce. je seveda na nikogar prenesti ne more. In tako je oblastna skupščina g. Uzorinca pozvala, naj zapusti zbornico, in ko ni hotel, je predsednik prekinil sejo ter na ta način spravil samozvanca ven.
Ker se ne more predpostavljati, da je v^ada tako naivna, da bi b la računala. da bo zagrebška skupščina priznala polkovnika za velikega župana, je jasno, da je ves konflikt od Vlade namenoma izzvan. Izzvan je, da se dobi povod za represalije proti Zagrebu. Samouprava je bila Korošcu n njegovim zap'ečnikom na potu, trebalo ie naiti povod, da se jo uniči. Ta povod je umetno ustvarjen z imenovanjem polkovnika.
Beograjski gospodi ni še dovolj prepira v naši državi. Zdaj pojde veseio naprej: razpust «nepokornih» samouprav, imenovanje nekakih surogaiov (kdo bo sprejel tak izdajniški posei?), ki bodo volili nove «obiastne» odbore in tam gospodarili Korošec pripravlja tudi «obznano» razpuste društev in or«. ganizacij, kakor da bo to le enega Hrvata zaobrnilo. Tudi na Slovenijo že cede sline SLS da dobi »proste roke*.
Hinavsko danes režimovci kažeio na eden ali drug nevšečen pojav v Zagrebu in prečanskih krajih. Toda sami so vse to izzvali in vsak dan znova skušajo izzvati ekstremistične reakcije, ki naj bi oslabile pravično borbo Hrvat-stva in Hrvatske po popo ni en tko-veljavnosti in enakopravnosti. Politika hegemonistov ima sedaj za cilj. da s svojimi postopki spravijo v obup naj-treznejše elemente. Koroščeva taktika neprestanega izzivanja Hrvatov ie kakor slama na ogenj agitacije za neodvisno hrvatsko državo. Provokacija z militarizaciio uprave in s tem, kar zdaj še pride, bo storila to. kar še ma ka. Ali to de'a g Korošec nalašč, da se vse razžene in da bomo zlasti Slovenci v zraku ali to dela iz nespameti?
Vsa SLS je v razburjenem vrvenju, češ zdaj dobimo pooblastila, da zatre-mo nasprotnike. Vsa demokracija in morala je takoj pozabljena, samo vla-dohlepje gleda klerikalcem iz oči. Vsa ponosna je SLS. da se je v Nišu bratila z najbolj nizko stoječim krilom radikalne stranke. G Smodej je nekaj govoril, da je SLS začela boj za svobodo md so Srbi v Nišu sklenili osvoboditi Hrvate in Slovence. On in g. Natlačen bi prišla v strašno stisko, ako bi mi citirali, kaj je SLS tedai in pozneje mislila in govorila o tem srbskem koraku. SLS je bila stranka hlapcev, svojčas pod Dunajem, danes pod Beogradom. A baš ko misli, da je napočila ura za hlapce, so hlapci najbližji zasluženemu padcu.
Vukičevičevi radikali in Koroščevi klerikalci so očividno zmenjeni, da pristopijo reševanju državnega problema z nasiljem. To je seveda najpogubnejša ■pot. Kdor hoče državo pognati v nepopravljivo nesrečo, ta bo odobril to politiko. Kdor želi Jugoslavijo zamoriti, ta bo šel za Vukičevičem in Korošcem. Politika dr. Korošca seje veter, a grozno je pomisliti, da naprej ve, da bo žela vihar ... Borba za ravnopravnost borbo za ozdravljenje države istovetijo he-gemonisti s komunistično-anarhističnrm prevratnim stremljenjem in pripravljajo «obznano» proti njei in njenim voj-ščakom.
Našim somišljenikom bo stranka pravočasno dala navodila za bližnje dogodke. Zvesti svoji državi, neomajni branitelji jugoslovenskega državnega edinstva bomo tudi te viharje prebMi možato in na braniku svojih idealov.
Otvoritev drrge beograjske proge
Beograd, 10. dec. p. Ministrstvo saobra« Čaja javlja, da bo druga proga med Beo» Jfradom in Zagrebom otvoarjena 15. t. m.
Oster nastop zagrebške oblastne skupščine proti polkovniku Maksimoviču
Napeta včerajšnja seja. - Zastopnik novega velikega župana ne sme prisostvovati sejam. - Zopetne grožnje z
razpustom
Zagreb, 10. decembra r. Danes dopoldne se je zopet sestala zagrebška oblastna skupščina. Seio je pričakovala javnost z veliko napetostjo, ker je bilo vse radovedno, kako se bo razvil konflikt, ki je nastal radi sklepa oblastnega odbora, da ne priznava polkovnika Maksimoviča kot šefa civilne državne uprave v Zagrebu. Oblastna skupščina se je v polni meri pridružila sklepom oblastnega odbora in tudi s svoje strani odrekla priznanje g. polkovniku Maksimoviču. Konflikt se je s tem seveda še bolj poostril.
Za sejo oblastne skupščine je vladalo v javnosti veliko zanimanje Zato so bile tudi galerije do zadnjega kotička zasedene. Pred pričetkom seje se je vršila se;a kluba oblastnih poslancev H. S. S. Ob pol 10 ie dospel v poslopje kot zastopnik velikega župana banski svetnik Uzorinac. Že njegov prihod .ie izzval splošno živahnost in deloma celo razburjenje. Z največjim zanimanjem ie vse pričakovalo, kako stališče bo zavzela oblastna skupščina do n;ega.
Seja je pričela malo pred 10. uro. Med čitanjem zapisnika ie stopil v dvorano banski svetnik Uzorinac ter zavzel svoje običajno mesto na desni strani gospoda predsednika oblastne skupšč;ne. Čim se ie pojavil Uzorinac v dvorani, je zaklical federalistični poslanec Krčelič:
»Mirno! Pomozi bog. junaci! Kako, gosno<d'ne pukovniče?«
Dvorana rn galerija sta bušnili v smeh in nastala je splošna veselost. Z vseh strani so začeli padati klici: »Kdo ie ta gosT>od? Kaj hoče? Poglerte. ali nima morda ostrog in sablje? Oblastne ••kimščine ne damo riSjtarizirati!«
Predsednik oblastne skupščine Petrovič je končno vzpostavil red in nrr. na kar ie skupščina do konca poslušala čitank zapisnika in ga odobrila.
Pred prehodom na dnevni red ie povzel besedo predsednik obustnega odbora Predavec. ki je v dal'šem govoru obrazložil sklep oblastnega odbora o nejrlznavaniu oolkovnika Maksimoviča za velikega župana. Utemeljeval je
ta sklep s tem, da je Imenovanje aktivnega oficinja na mesto velikega župana nezakonito in protiustavno. Pozval je oblastno skupščino .naj se solidarizira r oblastnim odborom.
Brez debate je oblastna skupščina soglasno odobrila sklep oblastnega odbora ter sklenila tudi sama. da ne dovoli niti polkovniku Maksimoviču, niti njegovemu namestniku prisostvovati sejam oblastne skupščine.
Predsednik oblastne skupščine je nato v smislu tega sklepa pozval navzočega zastopnika velikega župana Uzorinca. nai zapusti dvorano. Uzorinac tega ni hotel storiti .radi česar je nastalo v dvorani splošno prerekanje. Predsednik ie končno sejo prekinil in vsi poslanci so se polagoma razšli. Naposled ie odšel iz dvorane tudi predsednik. tako da ie ostal v njej Uzorinac sam. Ko ie spoznal, da ne more ničesar doseči, se je končno odstranil tudi on in odšel referirat polkovniku Maksimoviču.
Poslanci so se nato vrn'li v dvorano. na kar je predsednik ponovno otvoril sejo. a io takon zopet zaključil z izjavo. da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom. Živahno komentirajoč potek seje, so se poslanci razšli.
Kmalu po razhodu poslancev se je g. Uzorinac. ki ni vedel, da ie seja že zaključena, zopet vrnil v sabornico. Ko je videl, da je dvorana prazna, je odšel nazaj na veliko županstvo. Kakor se ie kasneje izvedelo, je imel banski svetnik Uzorinac nalog, da prečita na seji dekret, s katerim bi se zasedanje oblastne skupščine zaključilo.
Beograd, 10. decembra r>. Dogodki na današnji seji obhstne sVupŠČine v Zagrebu so izzvali v vladnih krogih hudo ogorčenje. Novinarjem so razni režimski poslane? zatrievali. da bo oblastni odbor v Zagrebu v najkrajšem času razpuščen. Vlada s tem ukrepom ne bo čakala do spremembe zakona o oblastnih samoupravah, ker ie našla že v sedaij vel;avn'h zakon h podlago jn pooblastilo za razpust oblastnega odbora.
Odločitev zopet odgodena na nedoločen čas
Včerajšnji dan je potekel brez važnejših dogodkov. -Pred avdijenco Ace Stanojevica. - Davidovicevci so v
izjavah se veJno borbeni
Beograd, 10. decembra p. Danes je
bil na dvoru Aca Stanojevič. ki pa se je samo prijavil za avdijenco. Trdi se, da bo kral.i sprejel Aco Stanojevica tekom jutrišnjega dneva v avdijenco. Pri vladarju je bil danes samo ministrski predsednik dr. Korošec.
Zanimanje javnosti za akcijo Ljube Davidoviča ie tekom dneva skoro docela zamrlo. Iz demokratskih vrst pa se je navzlic temu nocoj zatrjevalo, da Ljuiba Davidovič še ni odstopil od svojih zahtev, temveč da bo v najkrajšem času sklical poslanski klub. Svoje omahovanje opravičujejo demokrati s tem, da nimajo garancij, da ne bi KDK v primeru vladne krize pustila demokratske stranke na cedilu ter sklenila sporazum z radikali.
V političnih krogih se je nadalje no-cofj zatrjevalo, da bodo radikali predlagali dr. Spa.hu, ki se nocoj vrne v Beograd, naj bi vstopil v trojno koalicijo, sestoječo rz radikalov, klerikalcev in muslimanov Po drugi strani se trdi. da je to samo manever, ki nai bi zbegal demokrate ter jih odvrnil od na-
Tudi shod v Brodu prepovedan
Zagreb, 10. dec. n. Danes je predsedstvo KDK izdalo obvestilo, v katerem veli, da je z odtokom policijskega pover jeništva za mesto Brod prepovedana velika skupščina KDK v Brodu, ki je bila napovedana za 16 december.
Nesreča Vukičevičevega avtomobila
Beograd, 10. dec. p. Nocoj ob 8. se je pri« p.tila na Temzi jah težka avtomobilska ne» sreča. Avtomobil predsedništva vlade, ka» terega se poslužuje tudi bivši predsednik vlade Velja Vukičevič, je povozil promet* nega žandarja, ki je stal na križišču Tera--zij in Skoplianske ulice. Avtomobil se radi prevelike hitrosti ni mogel takoi ustaviti in je vlekel svojo žrtev še kakih 10 m s se* boj. Težko ranjenega žandarja so nato pre» peljati v bolnico.
daljne akcije proti vladi.
Nocojšnja »Pravda« piše, da obstoja med Davidovicevci še vedno upanje, da bo mogla demokratska stranka doseči sporazum s KDK.
Nocoj se je vršila seja skupščinskega odbora za pretres zakonskega načrta o razdolžitvi seliakov. Seja je trajala precej dolgo in ie potekla v živahni diskusiji. Člani odbora se niso mogli zediniti ne na vprašanju, kako izvesti razdolžitev, ne na vprašanju, odkod naj se vzamejo finančna sredstva za ta zakon.
Nocojšnje »Novosti« napadajo v poročilu o političnem položaju v prvi vrsti SLS, o kateri pravijo, da niiene pret-nje čedalje bolj dokazujejo, da je ta stranka ono, kar je bila v času, ko je njen ugledni voditelj bil spovednik na avstrijskem dvoru. Vladine izjave, da bo dala ostavko, so prazne čenče. Vlada bo odstopila šele tedaj, ko bo k temu prisiljena ... V demokratskem klubu niti sluge ne verujejo več v lojalnost klerikalne stranke.
Zopet bojna napoved med radikali
Beograd, 10. dec. p. Glavni odbor radi« kalne stranke bi moral imeti nocoj sejo, na kateri naj bi se zasedli izpraznjeni mesti prvega ih drugega podpredsednika. Za pr« vega podpredsednika je določen Marko Trifkovič, za drugega pa Nikola Uzunovič. Seja je bila iz neznanih razlogov v zadnjem hipu preložena na jutri.
Vest, da bo glavni odbor zasedel obe pod* predsedniški mesrti s predstavniki radikal« ske skupine, ki se nahaja v tihi opoziciji proti vladi, je izzvala ostro reakcijo v vr« stah Vukičevičevih radikalov Iz teh vrst so nocoj novinarji dobili daljšo izjavo, v kateri Vukičevičevi pristaši zatrjujejo, da bodo izvolitev Marka Trifkoviča in Nikolo Uzunoviča za podpredsednika stranke spre* jeli kot bojno rokavico in da bo to začetek borbe do skrajnosti.
Oborožen konflikt med Bolivijo in Paraguayem
Radi obmejnega spopada je prišlo do preloma diplomatskih odnošajev. — Vsak hip se pričakuje vojna napoved — Sovražnosti so se dejansko že pričele
Newyork, 10. decem/bra, d. Pred par dnevi so paraguayske čete napadle iin razpršile oddelek bblivijskega vo^štva, ki je bil utaborjen na meji, že na para-guajskem ozemlju, blizu forta Galpon. Bolivci so izgubili 22 mrtvih in ranjenih ter več ujetnikov, med njimi dva oficirja. Paraguajci pa so imeli pet ranjenih. Pri spopadu je bilo udeleženih 300 mož.
Zaradi tega spopada je zavladala med Bolivijo in Paraguayjern velika napetost, ki je dovedla do preloma dipio-matskih odnošajev in grozi z oboroženim konfliktom. Vest o obmejnem spopadu se je bliskovito razširila in na obeh straneh je prišlo do burnih demonstracij. Bolivijska vlada je odredi'a mobilizacijo svoje armade, nakar je odgovoril Paraguay z enakim ukrepom.
Kakor poročajo, je bil danes para-guajskemu poslaniku v La Pazu izročen potni list. Istočasno so bile tudi bo i-vijskemu poslaniku v Asuncionu vrnjene listine, kar znači obojestranski pre-
lom diplomatskih odnošajev. Formelna napoved vojne sicer še ni sledila, pričakujejo pa jo vsak hip.
Ne glede na to pa so se glasom zadnjih poročil na meji v bližini forta Galpon že pričele sovražnosti. Prišio je do krvavega spopada, v katerem so imeli na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih, tako da se je vojna prav za prav že pričela.
Zedinjene države bodo poskušale intervenirati in posredovati v svrho mirne poravnave konflikta. Bati pa se je, da bo posredovanje ostalo brezuspešno in da se bo konflikt razširil tudi na ostale sosedne drža\e, ki simpatizirajo z enim ali drugim taborom.
La Paz, 10. decembra. Bo'ivijskemu poslaniku ie bila obenem z listinami izročena tudi nota paraguajske vlade, v kateri odklanja vsako odgovornost za incident ob meji ter zahteva v ultima-tivni formi zadoščenje in visoko odškodnino za svojce ubitih in ranjenih vojakov.
53. zasedanje Društva narodov
je bilo včeraj otvorjeno v Luganu ood predsedstvom Brianda, Važni sestanki vodilnih državnikov
Lugano, 10. decembra s. Briand je kot predsednik Sveta Društva narodov danes ob 11.30 otvoril prvo javno sejo 53. zasedanja. Najprej je pozdravil Chamberlaina, dr. Stresemanna Ln Tituiesca ter izrazil svoje zadovoljstvo, da se je njihovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da se morejo zapet udeležiti dela Društva narodov. V odgovor je nemški zunanji minister dr. Stresematm izrekel svojo naj globoke j šo in najiskrenejšo zahvalo svojim kolegom, zlasti pa generalnemu tajniku Društva narodov za izkazano naklonjenost. Posebno se je zahvalil, da se je ugodilo njegovi prošnji, naj se zasedanje Sveta premesti v Lugano. Njegovi zdravniki so mu namreč na-svetovali, naj se ne udeleži decemberskega zasedanja v Ženevi.
Nato se je prešlo na dnevni red. Najprej se je odgodila debata o delovnem poročilu mandatnega odbora, m sicer do spomladanskega zasedanja. O madžarsko romunskem optantskem konfliktu je Briand obvesti svet o predstoječih direktnih pogajanjm madžarskih in romunskih pooblaščencev, kj se bodo sredi decembra pričela na Dunaju. Gdgoden je bfl končno tudi angle:kj predlog, naj se znižajo letna zasedanja sveta od štirih na tri Prihodnja seja se bo vršila v torek ob 11.30.
K sedanjemu zasedanju je prišlo približno 150 zastopnikov mednarodnega tiska, med njimi 25 Nemcev. Novinarsko tehnična služba se vrši z istim5 olajšavami in z isto točnostjo kakor v Ženevi. Razprave se vršiijo v glavni dvorani zdraviliškega doma.
Francoski zunanji minister Briand le poseti! dopoldne sira Chamberlaina, da nada-
ljuje saioči zaradi pozne ure prekinjene razgovore. Današnji razgovor je trajal tri četrt ure. Ob istem času je italijanski državni podtainik za zunanje zadeve Grandi poselil romunskega delegata Tituiesca.
Lugano, 10. decembra g Danes je prispelo semkaj še nekaj delegatov, predvsem belgijski poslanik v Londonu Mon-ceuer, ki je član komisije za kontrolo izdelovanja orožja, dalje bolgarska ministra Burov in Molov in končno madžarski ministrski predsednik grof Bethlen. Glavna naloga bolgarskih delegatov je odstraniti vtis, ki so ga napravili zadnji dogodki v Bolgariji, zlasti delovanje makedonskih organizacij. Kot neposredna posledica teh dogodkov se smatra slabi sprejem bolgarskega posojila, ki je bilo podpisano samo do 50 %. To je posojilo, ki je pod avsp-cijauil Društva narodov imelo tako slab uspeh. Kar se tiče prisotnosti grofa Bethlena. se vzdržuje kljub vsem demantijem govorica, da hoče madžarski miflis.trski predsednik sondirati teren za novo madžarsko posojilo pri Društvu narodov.
Pariz, 10. decembra s. »Petit Parisien« objavlja poročilo svojega posebnega poročevalca v Luganu, po katerem se je po daljših razgovorih, ki jih je imel snoči francoski zunanji minister Briand z nemškim zun. ministrom dr. Stresemannom razčistila cela vrsta siporov, ki so se v zadnjem tednu pojavili v mednarodni atmosferi. Briand je od svojega prvega razgovora z dr. Stresemannom dobil prav ugoden vtis. V diplomatskih krogih sodijo, da bo prišlo do praktičnega dogovora glede izpraznitve Porenja in glede imenovanja mednarodnega ugotovitvenega in posredovalnega odbora za kontrolo nad Porenjem.
Položaj v ČSR po deželnozborskih volitvah
Položaj koalicije ni omajan. — Enotno naziranje o osnovah
državne politike
Praga, 10 decembra d Pregrupacije, k! so jih povzročile deželnozborske volitve med meščanskimi in socialističnimi skupinami, so izhodišče splošne politične živahnosti. Mnenja o posrednih in neposrednih posledicah voli'nih reziultatov pa so doslej zelo deljena Ugotoviti je treba, da so osnovna naziran;a v obeh taborih skupna. Z zadovoljstvom ugotavljajo vodilni politiki obeh taborov dejstvo, da se je pri volitvah ogromna večina prebivalstva izrazila za državno idejo. To se odraža osobito v ogromnem nazadovanju komunistov in ustvarja dovol.ino rezervo za izvajanje alktivistične državne politike.
Zelo raz"čno pa presojajo v političnih krogih vprašanje posledic deželnozborskih volitev. Vsekakor pa je tudi v tem pogledu opažati stremljenje po enotnosti v nazorih. Če se s strani koalicije postavlja vpraša-
Prelat Kaas - predsednik centruma
Berlin, 10. dec d. Nemški cemtrum je včeraj na svojem zborovanju izvoliJ mesto odstopivšega dr. Marxa predsednikom s+Tam ke prelata Kaasa Prelat Kaas ie znan po« litik centruma. Svoječar.io so <?a smatrali za naslednika dr Stresemanna v zunanjem ministrstvu. Izvolitev je narlamentarce ne« koliko iznenadila, ker ie slavni odbor še na svoii petkovi seii odločil, poveriti vodstvo strank® trinmviratu.
Vseameriška soravna konferenca
Washineton. 10. decembra, (lo.) Pre i-'rt nik Coolidge ie dares o*voril vseameriško spravno in razsodiščno konferenco, na kateri je zastopanih 21 narodov.
nje taktike in delavnega programa, tudi socialistična opozicija s poudarkom nagia-ša, da nima nikakega interesa na odstopu sedanje koalicije in je celo pripravljena zmanjšati svojo ofenzivo. Kot zaključek se računa na socijalističnj strani z razpisom parlamentarnih volitev, četudi se to vprašanje zaenkrat še ne smatra za nujno in posebno važno Skupno točko tvorj končno tudi prepričanje, da mora Češkoslovaška voditi politiko malega človeka.
Praga, 10. decembra d. Politični odbor koaliranih strank poslanske zbornice j« imel pod predsedstvom posl. Bradača sejo, na kateri je razpravljal o rezultatih deželnozborskih volitev Dogovorjene so bile smernice glede imenovanja zastopnikov v deželnih in okrajnih zborih ter smernice za nadaljnje skupno delo v parlamentu.
Ruski odgovor Poincareju
Moskva, 10. decembra (ri.) Na delavskem kongresu ic govoril med dru®wm- tudii sovjetski loomisair vojske tn mornarice Vo-rošiJov, ki je v srojem govoru ostro zavračaj trditve tranco-dtega ministrske za predsednika Poincar^ja. da se sovjetska Rusija neprestano oborožuje. Izjavil je, da le baš Francija tista država, ka že-S ohraniti močno airmado in goji nasilni imperija-lizem. Ru«$a. le zakliučil VoroSilov. ne želi vojne m hoče sodelovati z drugima narodi za splošno razorožitev.
Ameriški krvnik je prezaposlen
Ottawa, 10 decembra (ri.) Državni krvnik Rili« ie zaprosil vlado, naj mu srtav' na razpolago letalo, da lahko zadosti svojim službenim dolžnostmi.
Rezultat posvetovanj v demokratskem glavnem odboru
Večina je za hegemonistično politiko, a Davidovič odlaga končno odločitev. — Dve interesantni tezi
Razpoloženje naroda v Srbiji
Poslanec Vilder o svojih vtisih iz Srbije. — Poslanci SDS med srbijanskim narodom na konferenci ▼ Požarevcu
Beograd, 9. decembra r. Včeraj dopoldne se je v ministrstvu za lavna dela nadaljevalo posvetovanje glavnega odbora demokratske stranke. Govorilo je deset govornikov, ki so se vsi strinjali v tem. da imenovanje polkovnika Maksimoviča ne temelji na zakonih in da pomeni znatno poslabšanje odnošajev do Hrvatov V tokn debate sta se izkristalizirali dve tezi: prva za prelom vladne koalicije, druga »za revizijo odnošajev« med vladnimi strankami.
Prvo tezo ie vehementno zastopal dr. Voja Veljkovič. ki k) le podprl z naslednjimi argumenti: 1.) da le sedanji režim reakcijo-naren in da le spravil v nevarnost pravo demokracijo, parlamentarnost ln ustavnost ter da črpa svok> moč iz neodgovornih faktorjev; 2.) da so trinogi pojavi v Zagrebu samo reakcija na reakcionarno politiko, ki se vodi v Beogradu: 3.) da je treba razmere v državi, zlasti pa v Hrvatski sanirati s pravim demokratskim ln parlamentarnim režimom. Ako se trvel;avi princip stroge parlamentarne odgovornosti, potem bo vlada odvisna od parlamenta in ne od neodgovornih faktoriev. dočim bo p?rhnrent odvisen od volilcev. kar b? zopet onemogočilo da M se sestavliale vlade proti narodnemu razpoloženju: 4.) da bi demokratska stranka moda zastopati ln biti nosilka demokratskih načel, je potrebno, da stopi v opo-
Proti »čvrsti" roki
Značilen članek »Trgovinskega glasnika«
Glasilo beograjskih gospodarskih krogov, »Trgovinski glasnik« objavlja oster članek proti politiki »čvrste roke«, ki jo uvaja sedanja vlada, in pravi med drugim:
Vlada je objavila režim čvrste roke. Z nenadejanim udarom je bil postavljen za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu polkovnik Maksimovič. Vlada pravi, da hoče braniti dTžavo in sicer z vojakom, ki ga je posodila policiji.
O tem vladnem postopku je treba Izpre-govoriti s treh stališč. Ali je z demokratičnim načelom združljivo izročanje civilne državne funkcije voiakom? Ali je oportuno postavljati vojaka za velikega župana v Zagrebu? In končno, kako misli vlada braniti državne interese?
Država je zares v krizi. Pehajo Jo Čedalje bolj v krizo. Vprašanje pa je. kdo in kako naj jo brani? Ali jo morejo braniti oni. ki so io pahnili v krizo?
Vojaki so za to tu. da branijo državo od zunanjih nasprotnikov. V notranlih sporih pa se sme uporabljati vojska le v mejah, ki jih predpisuje zakon Aktivni oficirji so v modernih državah le voditelji vojske. Vsaka druga fnnkcra bi škodila njihovemu ugledu in bi bila v kvaT državi.
»Vsi ljudje morajo priznati, da so na Hrvatskem docela drugoiake razmere kakor pa v Južni Srbiji Vse. kar bo pokrenil veliki župan iz vojaških vrst bo škodilo ugledu voske in s tem rtjdi državi.
Brez zavijanja priznavamo, da nasprotuje vladino imenovanje vojaka za velikega župana v Zagrebu ne samo demokraciji, ampak da je tudi politično neprimerno. Vrh tega se ne moremo dovoli naču-diti rad tkalskim in demokratskim prvakm. Id so se odločili za ta ukrep Ali ne vidijo, da obstoja edini lek za vse bolestne pojave tako v Zagrebu kakor po vsej državi le v povratku kdemokraciii? »Čvrsti ukrepi se uporabljajo šele tedaj, ko odpovedo vsa ostala sredstva politične borbe Kai pa le bilo doslej storjeno, da se razmere uredijo? Ali so bila pametna sredstva že izčrpana?
Oni. ki se ne obotavljajo priznati, da se bo postopanje vlade v Zagrebu po pravici razumelo kot provokacijo naj popravijo ne-razsodne Ti nai iziavijo. da so potrebne svobodne volitve, da Je potrebna nova skupščina, da le to staFšče kongresa demokratske stranke. Sedanta skupščina nai gre, da se napravi red v državi, ker |e za ureditev razmer potrebno pomlrjeme duhov, kar pa le Izključeno, dokler obstoja sedanla skupščina.
Na mestu le, da se že izdani odlok o Imenovanju g Maksimoviča preklJče. To zahtevata interesi demokracije kakor interesi naše države kot celote ...
Nov dokument
klerora^ikalskesra nasilja
Včeraj je iz Beograda prispela vest, da je inž. Ladislav Bevc premeščen iz Ljubljane ▼ Novi Sad.
Inž. Bevc je stal na čelu ljubljanskega pododbora rezervnih oficirjev. V Ljublja* nI ai je stekel tako kot odlična strokovna moč tukajšnje gradbene direkcije, kakor tudi kot nad vse agilen društveni delavec splošno spoštovanje in obsežne simpatije. Za njegovo izvenslužbeno delavnost je več kot laskavo, da je zavzemal večje število javnih funkcij, ki jih jo vse opravljal z vzgledno marljivostjo, vestnostjo in delav« nost jo On je.le od ustanovitve predsednik ljubljanskega pododbora rezervnih oficir« jev. predsednik oblastnega odbora Aeroklu« ba, tajnik udruženja jugoslovanskih inže« njerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, občinski svetnik itd.
Tod«, kot predsednik ljubljanskega pod» odbora rezervnih oficirjev je prišel na» vzkriž i oblastniki v Beogradu Kmalu »o si izmislili maščevanje v oblik, kazenske premostitve v daljni Novi Sad m to svojo mricann IrrttH s pomočjo izdajalsko usluž* ne SLS
Naj se gospodje od SLS ne vararo, tudi zadnje se ho že našla palica. Bog ne plačuje "-ako soboto.
zicijo in da vodi borbo Iz opozicije za ustva ritev svojih načel in programa.
Drugo tezo so na vso moč branili o2fl prijatelji dr. Marirakoviča, poleg drugih Kosta Tknotijevič in Dragutin Pečič. Zanjo so navajali naslednje argumente: 1.) Ni treba razbijati »državnega bloka« (!) četvorne koalicije, ki Ima nalogo braniti državo v teh kritičnih trenutkih 2.) Izstop demokratske stranke iz vlade v tem trenutku bi pomenil zmago KDK. 3.) Zaradi poprave odnošajev v vladni koalidi in omogočenja normalnih razmer v dTŽavi. je treba Izvršiti revizijo sporazuma v smeri zadovoljitve nekaterih upravičenih zahtev demokratske stranke in uvedbe reda ln zakonitosti v državi.
Z ozirom na razpoloženje članov glavnega odbora demokratske stranke, od katerih jih Je bilo okoli dvanajst za fzpremembo dosedanje politike, za nadalini obstamek v vladi pa okoli šestnajst, se Je LJ. Davidovič odločil, da ne pospeši sklicania demokratskega poslanskega kluba. Zato je na kon cu posvetovanja Izjavil, da bo vsa mnenja predložil poslanskemu klubu, ki ga bo sklical, čim se Narodna skupščina sestane, ako bo sklicana do katoliškega božiča. Ako se skupščina do tedal ne bi sestala, bo Davidovič sklical poslanski klub še pred sklicanjem skupščinskih sej.
Nepotrebno razburjenje
v SLS
V razgovoru dr. Žerjava i dopisnikom
<Novosti», je SLS našla samo eno kost, ki ji je ostala v grlu. Očitek namreč, da so pristaši SDS že tri leta zapostavljeni in preganjani. Mesto da odgovarja na strahovite obtožbe, ki jih je iznese 1 posl. dr. Žerjav proti režimu, ki mu daje gosp. Korošec svoje ime, hinavsko zavija oči, češ, kdo je zapostavljen, komu se godi krivica?
Mi ne bomo govorili o groznih preganjanih naših ljudi v Dalmaciji, Bosni, Hrvatski, Vojvodini in v Beogradu, število odpuščenih uslužbencev, ki so bili pristaši SDS, se ceni mnofjo nad 10.000 mož, ki so z rodbinami na cesti. Dobrovoljci so izgubili zemljo, ker so pristaši SDS, delavci so pregnani iz šum.
Kar se pa tiče Slovenije, ga ni urada, kjer bi združeni kleroradikali ne storili vsega, kar jim je bilo kakorkoli možno, da Šikanirajo ali oškodujejo naše somišljenike. Pojdite od urada do urada, povsod boste oašli žrtve in povsod so klerikalci potisnili protipravno svoje pristaše naprej. Kjer so mogli odpuščati in reducirati, vse je storila katoliška gospoda. Partizanstvo so zanesli celo v sodno upravo, ki je bila doslej vsem vladam sveta. Mi smo mnogo tega na željo prizadetih zamolčali, ker uredništvo itak oozna to maf-fio. Odslej pa ne bomo več molčali, ker sam organ SLS tako želi.
Zdravstveno stanje angleškega kraHa nespremenjeno
London, 10. decembra (lo.) Včerajšnji komunike o kraljevem zdravju pravi, da le Imel kralj miren dan Kralj Je še vedno slab, kar se pripisale dolgotrajnosti boletnL Pu-ls Je nespremenjen Krat) ie bolan sedaj že tri tedne Visoka temperatura |e kralja zelo oslabila Kralj Je bil od časa do časa v veliki nevarnosti, /etidar trde merodajni krogi da Je njegovo stanje boljše kot pretekli teden
London, tO decembra tte.) Davi |e prispel valeški prime na križarkl »Enterprise« v Brin-disi. od koder Je odpotoval s posebnim vlakom v Boulogne Tamkaj čaka na princa neki angleški rušilec. s katerim se bo peljal v Dover. Iz Dovra se odpelje princ s posebnim vlakom v London, kamor bo prispel najbrže v sredo.
London. jO. decembra s. Kljub nemirno prebiti noči se je zdravstveno stanje angleškega kralja izboljšalo. Temperatura je padla, vendar pa je njegovo stanje še vedno lesno.
London. 10. decembra, (lo.) Nocoj ob 10.10 je bil izdan o kraljevem zdravstvenem stanju komunike, ki pravi, da e prebil kralj miren dan. Stanje pljuč se je zbolišalo. Mrzlica ni ponehala, vendar t» ni tako visoka kakor snoči, kar se pripisuje povratku splošne infekcije, ki tudi vpliva na delovanje srca.
Rimska posvetovanja
o reuarariiskem problemu
Rim, 10. decembra s. Pod predsedstvom finančnega ministra se Je danes sestala konferenca finančnih strokovnjakov, ki je proučila predlog za revizijo Dawesovega načrta. Konferenca je določila program in smernice za zbiranje materijala. ki bo predložen italijanskim strokovnjakom komiteja za ureditev reparacij-skib plačil Da se bo to delo čim hitreje izvršilo. je bil pri finančnem ministrstvu ustanovljen poseben urad
SLSinNRS
dve firmi za isto podjetje
Končno smo doživeli tudi formalno priznanje, da sta SLS in NRS eno in isto. Včerajšnji »Slovenec« prinaša debelo tiskano poročilo o shodu Vukiee-vičevih radikalov v Nišu, kamor so vu-kičevičevci pripeljali seboj tudi tri »sio-venačke* brate posl. Kremžarja, posl. Smodeja in predsednika obl. skupščine v Ljubljani dr. Natlačena. Po poročilu •Slovenca« je posl. Smodej dejal med drugim:
»Najprej je Izrekel srčno zahva'o za prekrasni sprejem in prijateljstvo, ki ga uživajo Slovenci med radikali. Mi iz Slovenije smo najsevernejši zavezniki, pa tudi najbližji prijatelj) radikaln« stranke. Vedno boste v težkih časih našli nas Slovence, ki bomo šli na delo za pravično stvar. Niti trenutno nismo pomišljali, da ne bi šli v zajednico z radikalno stranko, če je treba čuvati narod in državo. Vdani državi in kralju se veselimo, da smo lahko na skupnem delu z radikali. Posvetiti hočemo vse svoje moči narodu in državi, in ni samo slučaj, da sodelujeta Slovenska ljudska in radikalna stranka, kajti to sta dve imeni za eno in isto stvar*.
To številko »Slovenca» (282a od 10. decembra 1928.) si bo treba dobro shraniti. SLS in NRS sta torej isto podjetje z dvema firmama.
Zakaj so radikali peljali slovenske klerikalce seboj v Niš? Da pokažejo začudeni niški publiki, kako izgledajo ljudje, ki se borijo proti lastni fronti. Ni čuda, da radikali povsod z veselem (a vemo, da tudi z nepritajenim zaničevanjem) pozdravljajo SLS, ki je izdajnica nad interesi lastnega naroda v korist hegemonističnim interesom.
Posebno pikantno je bilo. da se je poslanec Smodei pri veseli večerji spomnil tudi »zgodovinske seje srbske nar. skupščine v Nišu, ki je sklenila, da ne bo preje končala vojne, dokler ne bodo osvobojeni vsi Jugosloveni.» Takrat ko je niška skupščina to sklepala, je stranka g. Smodeja namreč ravno tako odločno proglašala, da se vojna ne sme preje končati, dokler ne bo Srbija do tal porušena in njena ideja za vedno uničena ... §e posebno svečano je bilo da je Smodejevim izvaianjem prisostvoval in burno pritrjeval — dr. Natlačen.
Dijaški štrajk v Zagrebu
Zagreb, 10. decembra, r. Z današnjim dnem je potekel rok, določen za stavko akademikov. Ker pa policija še vedno ni izpustila 1. decembra aretiranih dijakov, se je vršil danes dopoldne pred unierzo shod akademikov, na katerem je bilo sklenjeno, podaljšati stavko za 48 ur. Zaradi tega je tudi rektorat podaljšal zatvoritev univerze za dva dni. Rektor dr. Belobrk je bil po« zvan v Beograd, da poroča prosvetnemu ministr •.
Po shodu pred univerzo se je odpeljala s kun m a akademikov z avtomobilom na raz* ne univerzne institute na periferiji mesta, da obvesti tam se mudeče študente o po* daljšanju štrajka. Policija jih je spremlja* la v drugem avtomobilu in je šla ž njimi celo v predavalnice. To je o gor čil o tudi profesorje same, da so se pridružili ogor* čenju akademikov in zahtevali, naj policija nemudoma odide. To se je nato tudi zgo* dilo.
Misteriiozna zgodovina uradne okrožnice
Zagreb. 10. decembra, n. V tukašnji javnosti je vzbudila veliko pozornost objava okrožnice v današn;i1i popoldnnskih službenih «Narodnih Novinah>, v kateri se pozivajo predstavniki uradov in oblastev, da se udeleže proslave rojstnega dneva Nj. Veličanstva kralja Aleksandra dne 17. decembra. Te okrožnice ni podpisal polkovnik Maksimovič. kakor bi bil moral, a da se ta piKan-terija toliko ne opazi, je okrožnica antida-tirana s 6. decembrom, torej z dnem, ko g. Maksimoviča še ni bilo v Zagrebu. podpisal pa jo je za velikega župnna barski svetnik Urbani. Ker je naši javnosti znano, da se objave takih okrožnic v službenem listu tiskajo isti dan, ko so izdan0, ie jasno, da se na veliki županiji z antidatiranjem nctfeli 3amo izvleči iz neprilike.
Velik požar v Omišu
Split, 10. decembra č. V Ontišu je pogorela velika tvornica vrvi ki ribiških mrež Požar Je nastal vsled kratkega stika ter Je uničil vso tvornico. v kateri so se nahajale zaloge, opreme za mornarico v vrednosti milijon dinarjev Razen tega le povzročil požar na tvorniškem poslopju škode za 3 milijone dinarjev Poslopje in zaloge tvornice so bile zavarovane za 2 in pol milijona dinarjev pri Comercial Union v Londonu.
Beograd, 10. decembra p. Včeraj se je vršila v Požarevcu v Srbiji konferenca delegatov SDS za požarevačko oblast, kjer je SDS dobro organizirana in stalno napreduje Na konferenco, katere se je udeležilo ogromno število 400 delegatov iz vseh važnih krajev oblasti, so prispeli tudi narodni poslanci SDS Vilder, dr Popovič,, dr. Dra-gičevič, D Ivančevič in dr. Kostič, ki so bili presrčno sprejeti. To je bil po 20. juniju prvi nastop poslancev SDS v Srbiji, ki je izzval tem večjo pozornost cele politične javnosti. Na konferenci so imeli posl Vilder, dr Popovič in Ivančevič pomembne govore, v katerih so razložili borbo KDK ter pozivali narod v Srbiji, da se ji pridruži. Njihovi govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem in kon.ferenca SDS v Požarevcu je dobila značaj pomembne akcije SDS v Šumadtji, ki se bo sedaj energično nadalievala. (O konferenci je podrobnejše poročal »Ponedeljek«.)
Daroes so se poslanci vrnili v Beograd. Posebno pozornost so politični krogi posvečali bivanju poslanca Vilderja, glede katerega so režimovci razširili vesti, da je imel več političnih sestankov z voditelji vladne večine. Posl. Vilder je glede na te vesti pooblastil vašega poročevalca, da jih v celoti demantira in da sploh ni stonil v stik in da ni imel nobenega sestanka s kakim politikom iz vladne večine Njegovo bivanje v Beogradu je veljalo samo sestankom s pristaši SDS in s prijatelji KDK. Vaš poročevalec je imel
Svet Društva narodov v Luganu
Ce se ne bi v Luganu rešetalo o ničemer drugem kot o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. bi včeraj otvorjeno 53 zasedanje Sveta Društva narodov gotovo ne zaslužilo posebne pozornosti Reči bi se celo smelo, da bo to morda nujdolgočasnejša sezija. kar jih ie do svojem devetletnem obstoju doživela po VVilsonu zamišliena in v versajski mirovni pogodbi ustvarjena institucija.
K sreči pa le že prišlo v navado, da služijo redni sestanki Društva narodov tudi drugim širšim ciljem Delegati in vodiin> državniki izkoriščajo to izvrstno priložnost za razgovore in pogajanja o predmetih ki niso na dnevnem redu pa so baš zato obi čajno mnogo važnejši in tudi aktualnelši Tako ie bilo še vsakokrat, zlasti Da po vstopu Nemčije v Društvo narodov
Tudi sedaj velja vsa pozornost političnih krogov razgovorom, ki iih vodiio v Luganu Briand Chamberlain in dr Strese-mann Njihovi sestanki so tem važnejši ker sta bila angleški in nemški zunanji minister vsled bolezni več mesecev izven aktivnega udeistvovanla on velikih dogodkh. kj so občutno izpremenili mednarodn položaj V njiju odsotnosti ie bi sklenjen an-gleško-francoski mornarišk- kompromis ki ie silno razburil javno mnenje v Nemčiji. Italiji in Ameriki ter ustvaril precej hladne odnošaje med obema anglosaškima ve^si-lama Zedinjene države so odločno odklonile temelj za omejitev oboroženia na morju. kakršnega sta sporazumno predlagala London in Praži, In začele izvajati naj-ogromnejši načrt pomot skega oboroževanja, kar jih pomni zgodovina človeštva Francosko-angleški pomorski kompromis se ie torej izjalovil ostane pa za njim utrjeno priiateijstvo med obema bivšima zaveznikoma iz svetovne vojne zaupno sodelovanje ki ie danes temeni francoske in angleške zunanie politke
V teh mesecih 'e bil v Parizu slovesno obia^ljen Kellogz-Briandov pakt o »opustitvi vojne kot sredstvo državne politike-Od 64 držav ki so dobile povabilo, se iih je doslej 59 izrek'o. da so v načelu pripravljene podpisat ta protivojni Pakt Le Argentina. Brazilija. Čile Kolumbija m Ekvador se najbrže ne pridružijo iz bojazni Pred imperiializmom Zed njenih držav, ki se izraža v dejstvu, da ostane Mon-roeieva doktrina zvzeta iz protivoinega pakta Ni tudi še povsem gotovo ali ne bo ta ameriški elaborat doživel isto usodo v vvashingtonskem senatu kot svojčas ver-saiska pogodba >n Društvo narodov, pri katerih je baš ameriški predsednik Wi!son naaktivneje sodeloval Navzlic negotovi bodočnosti pa spada pariški pakt med najvažnejše dogodke oo svetovni vojni Njegova končna usoda bo pokazala ali je res že dozorel čas miru ali pa bo razkrila, kdo miru noče. kdo pripravlja nove katastrofe
Te okolnosti bodo nedvomno vplivale na luganske razgovore Prav predmet pogajanj pa leži dosti bliže. Gre za odprta vprašanja med Nemčijo In zavezniki ki jih je načel nemšk; dižavn- kancelar Mul-ler na septemberskem zasedanju v Ženevi in ki so na konferencah »šestorice« dobila konkretno obliko: izipraznitev Porenja, reforma Dawesovega načrta, ustanovitev »komisije za ugotovitve in spravo«, ki naj bi nadomestila voiaško okupacijo zapadne nemške meje.
Doslej so se pogajajoče se stranke sporazumele samo glede procedure za izpre-menitev Davvesovega načrta. Do srede januarja se bo sestala komisija strokovnjakov, ki bo skušala sestaviti enoten načrt za bodoče plačevanj* nemških reparacij. Delo te komisije bo izrednt težavno Saj gre za eno najtežjih vprašam likvidacije svetovne voine Gotovo pa ie. da bi uspeh v reparacilskih Dogajanjih utrl pot tudi sporazumu glede predčasne izpraznitve Porenja. o katerem se fanesko In niemu sličho angleško stališče lz temella razlikuje od nemškega, ki trdi da ima Nemčija pravico do takojšnje izpraznitve brez sleherne kompenzacPe « svoie strani
Zunanji ministri Francije. Ang'ile In Nemčije bodo v svojih razgovorih skušali zmanjšati te velike divergence v nazira-niih. S Dopolnim neuspehom njihova noga-innja ne morejo končati, ker so vsi trije odločeni nadaljevati v l.ocarnu začeto politiko pomirienla in sprave Kakeea odločilnega uspeha pa tudi v Luganu trt pričakovati. ker ta more priti sanno Iz dobre
nato priliko razgovarjati se s posL VIK derjem, ki mu je dal zanimive izjave o razpoloženju v Srbiji ter o ostalih političnih vprašanjih. Na vprašanje, kakšne vtise je odnesel iz Požarevca in iz ostalih krajev v Srbiji, kjer je te dni bival, je posl Vilder odvrnil, da vlada tudi v teh krajih splošna nezadovoljnost Vse obsoja režim Obenem ie videti. da srbijanski strankarski voditelji ne postopajo po volii naroda v Srbiji. Voditelji delajo eno, nar d v Srbiii pa zahteva povsem drugo. Voditelji ustvarjajo lažnive situacije, narod pa strogo obsoja, kar počenjajo njegovi voditelji.
Priznati je treba, da so bile vezi med nami in narodom v Srbiji do sedaj ja-ko rahle. Narod v Srbiji ne razume naše borbe, ker ga neprestano varajo. Opazil sem včeraj v Požarevcu. da so vsako našo besedo, s katero smo izjavili, da smo za državo, sprejeli s pravcatim zadivljenjem, ker je narod v Srbiji pod vtisom lažne agitacije njegovih voditeljev, češ. da mi rušimo državo in da želimo uničiti vse plodove, ki so bili doseženi s potoki krvi Nalagali so jih, da smo mi od 20. junija proti državi!
»Kakšno je vaše mišlienje o sedanjem političnem položaju?«
»Vsi znaki govore, da drvimo v propast. V Beogradu ne pojmujejo položaja, vse napravijo narobe in mora človek postati fatalist To. kar dela Beograd. je strašno. Izgleda, kot da upravlja našo državo neka zla sila.
in sporazumne rešitve reparacijskega vprašanja. Kot napredei se bo smelo beležiti že, če se posreči obnoviti nekdanjo atmosfero medsebojnega zaupanja, ki se le zaradi dogodkov zadnjih mesecev močno ohladilo.
Volilno gibanje v Romuniji
Bukarešta, 10. decembra g. V prestolnici se Je vršilo prvo volilno zborovanje narodne kmečke stranke, katerega se Je prebivalstvo prestolnice ki okolice udeležilo v zelo velikem številu. Na shodu (e govorilo več članov vlade, med iKjirma tudi ministrski predsednik Maniu Shod se je vršil v največji dvorani mesta Ker pa množica, nad 10.000 oseb. ni mogla najti mesta v dvorani, so se morala na dvorišču iti v 90-sedmih ulicah vršiti posebna zborovanja Zbo-rovalci so navdušeno pozdravliali Slan« vlade ter s tem dah' nov dokaz, kako Je nova vlada pritjtrbiijeina. Značilno I«, da »i bMo orožnikov, ki so dosedaj vedno izpolnjevali sKko vsakega zborovanja Shod Je ofvoril državni pod-taijm-šk v notranjem ministrstvu loanicescu. k*, je zlasti povdarial. da d^seda) notranje ministrstvo še tti dobilo nobene pritožbe o vmešavanju državnega aparata v volilno kampanjo.
Nova nomo^sk p^srpra
London. 10. dec. (To.) Parnik paronlovne družbe «\Vhite star« <rCeltie». k' prihaia iz Newvorka. ie br7oiavi1 ob S.40 brezžično, da ie sadel v hližini luke 0»een«town na Irskem, kamor bi imel prisneti danes, ob veliko skalo V pomoč parniku ie bil odr>o» slan vlačilec. Po voznem redu hi moral pri* speti «Celtici> danes popoldne ali pa nocoj v Liverpool I>o devete ure se ni moglo iz» vedeti o usodi »Celtica« še ničesar
Qut>enstown. 10 dec (lo) Parnik »Celric* se nahaia še vedno na mestu nesreče. Mor» je je mimo Odreieno ie bilo v«e potreb« no. da wekrca?r> potnike na drugi parnik. kar se bo zgod:lo Vire7 nevarnosti.
Nova albanska nstava
Tirala, 10. decembra, (be.) AlbansV.-. sknp-š?ina ie odobrila novo ustavo. Zbornica bo štela 57 poslancev in bo zasedala 4 leta.
Zima v Franciji
Pari*. 10. decembra. 2. V noči od nedelj« do ponedelika se je pojavil nad vso o~v»rno Francijo mrzel val. V Parizu je nadla temperatura na tri stopinje pod aičlo.
Ljubljanska porota
(Nadaljevanje s 4. strani.) Razprava proti Zdravku Deleji zaradi umora Ljubice Likarjeve se je nadaljevala ves večer in bo zaključena šele v jutranjih urah. Do polnoči je trajalo še zasliševanje prič. Publiko, ki vztraja pri razpravi, tvo» rijo večinoma ženske, katerih zanimajo zla« sti Ijubavna pisma, pisane Likarjevi. Dele* jeva pisma kažejo resnično ljubezen, polno hrepenenja.
Priča Antonija Brodnik iz Ljubljane je izpovedala, da je lani oddala Likarjevi in Deleji mesečno sobo. Mislila je, da sta po» ročena, in šele kasneje izvedela, da ni tako. Priča pripoveJuje. da je bila Likarjeva na Delejo zelo ljubosumna. Pri tem si je ven« dar poiskala novega ljubimca, ko je bil Deleja v Skoplju
Priča Antonija Dajčman, sestra umorje« ne Likarjeve, pripoveduje, da se je Ljubica poročila le na izrecno zahtevo svojega oče« ta. Kljub temu je z možem mirno živela, dokler ni spoznala Deleje. Tega je imela res rada.
Cankarjevo proslavo na Vrhniki
priredi dane« ob 20. v Rokodelskem doma ljubljansko »Bratstvo« pod okriljem odbora za Cankarjev spomenik ln na korist tega spomenika. Na sporedu so rovori, recitacije ter pevski in dramatski nastopi Za IjubUanske udeležene« vozi ob 19. iz Zvezde poseben avtobus
Koncert pianista Ivana Noča v Ljubljani
SlnočnJJ koncert pianista Ivana Noča *e le vrši] v lilharmoničjii dvorani v Ljubljani i« H uspel Jako dobro. Pianist Je podal 1 brili a nt no tehniko obsežen in zanimivo sestavljen spored ter Je bil deležen mnogega aplavza izbrane publike. Prejel Je več vencev in šopkov ter Je moral na splošno odobravanje dodati Se nekai točk. Podrobnejše oceno še objavimo.
Kako skrbiš ZH S¥Oi
in za dobrobit drugih?
opozarja? na svojo veliko izbiro blaga
opozarjaš na prednosti svojega blaga
premišljuješ, kaj bi trenotno konzu-memtu najbolje služilo
opozarjaš konzum en ta, kaj rrru s svojim blagom ali predmetom nudiš
opozarjaš na vse to, z oglasi v »Jutru«, ki ima priznano največji krog kupujo-čih čitateljev, si storil veliko delo ki bo donašalo tebi in drugim velike koristi.
asi K raji in ljudje
Spremembe v prometu potniških vlakov
S IS. decembrom t l. stopijo nasledi*!«
spremembe voznega reda potniških vlakov v vellavo:
Na progi Planica - Jesenice bo vozil dnevno redni potniški vlak z odhodom iz Planice ob 6. uri 14 min. in prihodom na Jesenice ob 7. zato izostane sedanji potniški vlak z odhodom iz Planice ob 5. uri 4 min. in prihodom na Jesenice oib 5. uri 50 min.
Na progi Ljubljana gL kol. - Kariovac bo
vozil dnevno redni potniški vlak z odhodom iz Ljubljane gL kol. ob 16. uri 05 min. n prihodom v Kariovac ob 20. uri 58 min., zato oa izostane na progi Ljubljana gl. kol. — Novo mesto dosedanji potniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 11. uri 50 min. in prihodom v Novo mesto ob 14. uri 45 min. ter na progi Novo mesto-Karlovac vlak z odhodom iz Novega mesta ob 16. uri 20 min in prihodom v Novo mesto ob 14 uri 45 min. ter na progi Novo mesto-Karlovac vlak z odhodom iz Novega mesta ob 16. uri 20 min. in prihodom v Kariovac ob 18. uri 59 min.
Na progi Črnomelj - Novo mesto vozi dnevno redni mešani vlak z odhodom iz Črnomlja ob 19. uri 35 min. in prihodom v Novo mesto ob 21. uri 15 min., zato pa Izostane dosedanji mešani vlak z odhodom iz Črnomlja ob 19. uri 10 mrin in prihodom v Novo mesto ob 20. uri 50 min.
Na progi Trebnje na Dol — Št. Janž na Dol. vozi dnevno redno mešani vlak z odhodom iz Trebnjega na Dol. ob 15. uri 33 min. in prihodom v Št. Janž na Dol., ob
16.	uri 37 min ter v obratni smeri mešani vlak z odhodom iz št. Janža ob 17. 26. min. in prihodom v Trebnije na Dol. ob 18. uri 19. min., zato pa izostane dosedanji mešani vlak z odhodom iz Trebnjega na Dol. ob 14. uri 22 min. in prihodom v St. Janž na Dol. ob 15. uri 39 min ter mešani vlak z odhodom iz Št. Janža na Dol. ob
17.	uri 7 min. in prihodom v Trebnje na Dol. ob 18. uri 6 min. Popolni vozni redi teh vlakov so razvulm^ na postajah.
Nevzdržno stanje železniških uslužbencev
Skrctevanje bornih prejemkov ln odtego-vanje prispevkov prisiljuje železničarje, da se zbirajo na resnih protestnih zborovanjih. Namen teh zborov je, da železničarji jasno in odločno povedo javnosti, da v takem pravcu naprej ne morejo in ne smejo. Doižni so svoji vesti, svoji možatosti in svojim družinam, da zahtevajo za svojo težko in odgovornosti polno službo vsaj toliko prejemkov, kolikor ie neobhodno potrebno za stanu primemo življenje. Obračajo se s svojimi protesti samo še na iav-nost in s to do vseh na rednem in dobrem prometu interesiranih slojev v državi z mogočnim kiicem: Napravite red in izboljšajte eksistenčne pogoje železničarjev, dokler ie še čas. da ne bo trpeia ustanova in interesi neštetih državljanov.
Tako zborovanje, ki ie bilo sklicano od odseka nadzornikov progovne službe UJNŽB. se je vršilo dne 9. t. m. v steklenem salonu kolodvorske restavracij^ v Ljubljani. Velike prostore so napolnili mnogoštevilni nadzorniki proge. brzoiav* in signala iz vseh sekcijskih območij ljubljanske direkcije ter zastopnik nadzornikov progovne službe zagrebške direkcije. Po vsestranskem pretresu ekonomskega stanja in razmer ki vladajo pri ljubljanski direkciji v pogledu nadzornišk^ga sUleža. je bil soglasno sprejet naslednji protest:
Številno zbrani nadzorniki progovne službe z največjim ogorčenjem protestirajo proti krivicam, ki se^iim j.ode in katere so specializirano navedene v komumkeju, ki je bil sprejet na df.ega^kem zborovanju
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D u	□
□	Samo še danes zadnjikrat ob 4. In pol 6. □
R	ur!	□
g uživat« lahko lepoto strastne ljubezni, p gledajoč d-hmi 1'jubavni par	□
VILMO BANKY ln	□
□	RONALDA COLMANA g
v najnovejšem velefilmu	□
pla^fn ljubav! □
§ Večerni predstavi ob poi 8. ta 9. uri od- □
□	padeta vsled koncerta	□
□	Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
UJNŽB v Ljubljani dn- 14 .ofctrbra 1928.
Posebno dvigajo nadzorniki progovne službe svoj gias proti zapostavljanju <a omalovaževanju njih odgovornosti polne ter v varnostnem lo v gospodarskem pogledu najvažnejše služba v železniški stioki od strani vodstva ljubljanske direkcij«. Protestirajo proti krivični >n samovoljni odtegnitvi 25 */• njih Ootuiškega pavšala, proti krivičnemu, prot zakonitemu Jn samovoljnemu zvišanju Čaka ne dobe za dosego II. grupe položajne plače Po železniškem odboru ljubljanske direkcij« — od 9 na 15 let Protestirajo proti samovoljni odtegnitvi prispevkov za stanovanjski kreditni fond pri Zvezi nabavljalnin zadrug. Protestirajo proti nedostavl Izulenih sub-stitutov za obolele ali na dopustu se nahajajoče nadzornike proge, brzojava ali signala. Protestirajo proti nepredpisnemu in nezakonitemu substltuiranju do sosednjih nadzornikih vseh vrst ta proti nedzplačilu in nepriznanju dijet nadzornikom progovne službe ob priliki nadomeščanja v primerih obolelosti in dopustov. Protestiralo naj-ogorčenejše proti ogromni krivici. narejeni enemu izimed njihovih tovarišev s popolnoma krivično kaznijo, izviraj očo iz nedopustnega substituiranja po sosedu, ki Je direkcija noče popraviti, kljub Jasnemu dokazu o njegovi nedolžnosti Protestirajo proti vedno večjemu reduciranju materija-la, kar onemogoča vzdržavanje proze v takem redu. kakor to zahteva varnost prometa in kakor jim nalaga službena dolžnost ter izjavljajo, da pri sedanjem stanju prog in pomanjkanju vsega materliala v nobenem primeru kake nezgode ne more pasti krivda nanje, ker so pravočasno ln dovoli jasno opozarjali merodajna mesta na ta največji in najopasneiši nedostatek naše uprave. Protestirajo, da se je po krivdi direkcije od države deponiralo premoženje bivše Gospodarske posbvalnice, ki leži mrtvo za svoje prave lastnike bivše konzumente, posebno pa proti neprestanemu izterjavanju prispevkov za vse mogr-če svtihe, poplavliience, stavbne fonde itd., ter končno proti vsem krivicam, ki jih uprava zaigrešuje nad niimi, ter zahtevajo, da se napravi konec takemu postopanju in da se krivice nemudoma popravijo.
V prepričanju, da izvirajo te krivice deloma posredno, deloma neposredno od direkcije v Ljubljani, izrekajo vodstvu te direkcije ogorčeno svoje nezaupanje. Centralni odbor UJNŽB v Beogradu energično pozivajo, da stopi na plan ;n pripravi teren za skorajšnje razvozlanje gordijskega vozla, nevzdržnega stanja.
Veliki zbor Združenja slovenskih gozdovnikov
Na praznik so imeli slovenski gozdovni-ki dopoldne svoj veliki zbor v dvorani OUZD v Ljubljani. Zboru je prisostvovalo nad 100 članov in so bili zastopani rodovi iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja, Kamnika, Pragerskega ta Hoč. Veliki zbor je otvoril in vodil g. Branko Premrou (Črni Mustang), ki je pozdravil vse navzoče in orisal štiriletno delovanje slovenskih gozdovnikov.
Sledila so poročila posameznih rodov iz vrhovnega vodstva, ki so vsa povdarjala lep napredek. Slovenski gozdovniki imajo tudi svojega internaciionlanega zastopnika v Pragi g. Črtomira Zorca, ki je zbor pozdravili pismeno. Med poročili je bila naj-žalostnejša ugotovitev. da so slovenski gozdovniki morali prenehati izdajati svoje lepo glasilo »Ogenj« zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Prt volitvah je bil za starosto soglasno izvoljen g. dr. Stojan Baiič, v vrhovno vodstvo gg. Trpin, Sa.ibitz, Meglič, Piškunje-va, Pliberškova. Caserroanova, Rapič in Premrou; v nadzorstvo pa prof. Cestnik in gia. Baranova iz Maribora. Občn; zbor je potem razpravljal o različnih internih zadevah. med temi. da se na znakih in totemih vporablja slovenski grb celjskih grofov. Odslej bo torej znak slovenskih gozdovnikov plavi prapor s tremi belimi zvezdami. Tudi se ie govorilo o prihodnjem ta-borenju. Obžalovan;a vredno ie, da se tega lepega občnega zbora ni udeležil noben predstavnik oblasti in onih korporacrl, ki bi se morala brigati za take pokrete, ki so nujno potrebni in razširjenj po vsem svetu. Povsod iih visoko cen:jo. pri nas pa ie, žal, tudi idealna mladina prepuščena skoro popolnoma sama sebi.
V gorečem avtomobilu
Kranj. 10. decembra Včeraj okrog 14. J« napravil znani ljubljanski industrijalec z. Viljem Spitzer v, družbi svoj« ge. soproge, ge. P. in njenih dveh hčera v svojem 6sedežnem avtomobilu znamke Fiat običajen nedeljski izlet na Gorenjsko. Nameravali so obiskati Pod-brezje in Brezje, nakar bi se preko Bleda vrnili zopet domov. Cesta v simeri proti Kranju je namreč posuta z gramozom, ki so ga kolesa avtomobila metala na vse strani šofer je pričel zaradi terenskih tež-koč voziti počasneje, a na gašteaskem klancu j« prišlo do nepričakovane katastrofe.
šofer Je. vozeč v klanec baš še pravočasno zapazil več ljudi, ki so stali ob cesti
(n mu razburjeno mahali. Tis t] hip je stopil na sredo ceste tudi neki uradnik »Jugo-češke«, ki jih je z zamahom roke nujno pozivali naj ustaivijo. Pasažirji so baš še pravočasno poskakaM iz gorečega voza, ki je bil v naslednjih trenutkih podoben goreči grmadi.
Kako je nastala nesreča, čile žrtev k domala postalo šest življenj? Med vožnjo je oster kamen, ki ga je vrglo kolo. priletel z vso silo v rezervoar bencina in ga prebil. Pri tem, ko je jel uhajati bencin iz rezervoarja, se je vsa zaloga vnela od izpuha in ves avto je bil mahoma v ognju. Od lepega, naravnost luksuznega avtomobila, vrednega nad 100.000 Din, je ostalo na mestu le nekaj železja. dočim je silna vročina vse topljive dele popolnoma razkrojila. Preostale železne dele so ljudje pozneje spravili v kraj na travnik pod cesto, dočim se je moral Spitzer z ostalo dTužbo vred vrniti v Ljubljano s popoldanskim vlakom.	__( .
Zimsko zasedanje porotnih sodišč
Prve obravnave v Ljubljani, Celju in Mariboru
Kakor redko doslej, so včeraj enotno pri« čela z zimskim zasedanjem porotna sodišča v Ljubljana, Celju in Mariboru. Prereže« tal« bodo celo vrsto najrazličnejših delik« tov, a najobsežnejši spored ima mariborsko sodišče, ki bo zaključilo svoje zasedanje ravno na sveti večen.
Ljubljana, 10. decembra.
Pater Frakelj
V zimskem zasedanju ljubljanskega po« rotnega sodišča je danes prvi prišel pred porotnike in dokaj številno občinstvo m al, suh človek, ki je vrgel skozii svoje očali bister pogled na občinstvo in nato stopil pred sodnike. Mirno je poslušal obtožnico.
To je Janez Frakelj, star znanec pobož* nih gorenjskih ženic, ki so ga splošno ime* nov al e <apater Frakelj® in prav rade poslu« šale njegove pridige. Da je res izboren pri* diigar, je pokazal tudi danes pred porot« miki
Nekako pred letom j« Frakelj pobegnil iz mariborske kaznilnice in srečno preko« račil italijansko mejo. Pozneje se je pote« pal po Gorenjskem in Dolenjskem. Frakelj je specijalist v cerkvenih tatvinah. Krade razne kipe Jezusove, svetnikov in angele« kov. Vse pokradene cerkvene stvari je no« sil prodajat daleč tja v Osijek nekemu ž i* du. Dobro pozna manipulacije z misijon>» skimi odpustki in ve, kakšne poslovne zveze imajo gotovi redi z židl saj je živel nekaj časa pri trapistih. Je kriminalni tip, ki spa« da bolj med zidove za duševno bolne. Po« rotnikom je pater Frakelj razkril svoje bol« no srce s patetičnim zagovorom. Začel je: •Žalostna je pesem moje mladosti... Mo» ia mati me ni dojila z mlekom lastnih prsi, marveč z žganjem ...»
Predsednik ga prekine: «Ni lepo, da ta* ko govorite o svoji materi, tudi če bi bila hudobna.«
Frakelj nato opisuj« na dolgo in Široko v temperamentnem pridigarskem tonu svo« je življenje:
«Krasti me je silila mati, pozneje sem prišel k trapistom. To so pobožni in častit« ljivi možje. Pa lotil se me je vrag in me za« peljal... Vzljubil sem devojko in sem jo hotel poročiti. Pa mi je branila občina in oblast. Bil sem v norišnici, čeprav sem po« poinoma zdrav. Prosim, sodniki zaprite me, tam naj tako dolgo živim, da um r jem in najde potem pokoj moja duša, a telo po» čitek v črni zemlji! Amen.®
Zagovornik dr. Oblak je predlagal, da se razprava preloži v svrho preiskave dušev« nega stanja obtoženčevega. Svoj predlog je utemeljeval med drugim z besedami: «Pi* janec vedno pravi, da ni pijanec, norec, da ni norec.®
Pri teh besedah je skočil Frakelj z obtož« ne klopi s sklenjenimi rokami pokleknil pred sodnike in milo prosil:
«Nikar v norišnico. Saj sem zdrav, po« poinoma zdrav. Zaprite me, zaprite!®
Porotni senat je ugodil zagovomikovemu predlogu ter razpravo prekinil. Frakelj je prekrižal roke čez prsi, kakor v saimosta* nu se obrnil in odkorakal iz dvorane. Hi« uavski nasmeh mu je krožil okoli usten in mik) je v slovo pozdravil občinstvo: «Kla* njaim se!»
FORMAN
PROTI NAHODU UbjieA fr Č^uCovit
Umor Ljubice Likarjeve
Po kratkem odmoru je drugi prišel pred porotnike Zdravko Dele j a, rojen L 1892. v Rečici ob Savinji, ki je dne 14. aprila letos na cesti Kamenje^Bohinjska Bistrica oddal na Ljubico Likarjevo iz samokresa tri stre« ne v glavo, desno in levo stran prsi, tako da je Likarjeva zaradi razdrobljenja mo»
Ljubica Likarjeva
Zdravko Deleja
žgamov in krvavljenja v možgane tn v prs» no duplino po presledku par minut umrla. Obtožnica, ki zahteva kazen po § 136., je v svojih razlogih za Delejo zelo ostra. Na* vaja med drugim:
Obdolženec, trgovski pomočnik, s« j« 1. oktobra 1921. preselil iz Celja v Maribor, kjer je dobil službo skladiščnika. L. 1923. se je seznanil z omoženo Matildo Likarje* vo. Zakonska Likar, ki sta se v aprilu leta 1921. poročila, sta živela v slogi in sreči, dokler ni začel obdolženec zasledovati Li» karjeve žene in je odtujevati možu. Dne 26. julija 1924. je Likarjeva porodila v jav* ni bolnici v Mariboru deklico, kateri je oče obdolženec. Po porodu se je sicer Li* karjeva vrnila še za nekaj dni k svojemu možu, nato pa jo je obdolženec popolnoma spravil v svoje mreže. Moža je za vedno zapustila, otroka pa dala nekam v oskrbo proti mesečnemu plačilu 500 Din. Koncem leta 1925. sta obtoženec in pokojna Likar« jeva imela skupno stanovanje. Toda razen z Likarjevo je obdolženec imel ljubavno
To je pravi zamotek
ririn
tablet
Pazite M originalni
t modro-belo« rdečo pečatno znamko!
razmerje tudi z drugimi ženskami. Obtož* niča povdarja, da tudii domovinska občina slabo opisuje obtoženca, in navaja dalje: Pred prihodom v Maribor je bil Deleja uslužben v Celju, kjer je oškodoval večje Število trgovcev z usnjem za več tisoč di* narjev. Ko je pričel v Mariboru razmerje z Likarjevo, je tudi njo izkoriščal, da ga j« zalagala z denarjem, posebno od 31. okto bra 1926. dalje, ko ga je odslovila tvrdka Ježek in je bil do srede januarja lani brez službe. Kljub temu je obdolženec z Likar* jevo grdo ravnal, jo pretepal in klofuta!, da je morala radi poškodb in bolečin po več dni ležati v postelji pravi obtožnica.
Likarjeva je odšla lani januarja iz Mari* bora, da bi se obdolženca rešila, in je vsto* pila za plačilno natakarico v neki manjši ljubljanski kavarni Deleja pa je prišel za njo in kmalu sta se zopet pobotala in si poiskala skupno stanovanje. Po zatrjevanju obtožnice, ej Likarjeva docela vzdrževala Delejo, ki se ni pobrigal, da bi dobil kako službo.
Lani februarja je Likarjeva spoznala v Ljubljani nekega podjetnika, ki se je začel zanjo zanimati. Vzlic temu, da je obdolže* nec mogel ob raznih prilikah opaziti, da ga Likarjeva nič več ne mara, jo je še vedno zasledoval zgolj iz koristolovstva. Ko se je lani novembra odločil odpotovati v Skop* lje k svoji tam poročeni sestri, mu je ome* njeni podjetnik dal na njegovo prošnjo večji prispevek za potovanje. Tudi tam ni našel prave eksistence, a Likarjeva je že bila srečna, da se je rešila svojega izkori* ščevalca. Ustvarila si je v Ljubljani lepo eksistenco, postala je poslovodinja pri «Zlatorogu». Čim pa je obdolženec v Skop* lju zvedel o njenih lepih dohodkih, se je »redi marca ktos pojavil v Ljubljani ter začel po svoji stari navadi Likarjevo izko* riščati. Misleč, da je gostilna njena last, je celo zahteval, naj jo proda in naj mu izroči izkupiček, da bo začel s trgovino. Ker se mu ni hotela vdati ji je začel groziti z umorom, kar je Likarjeva povedala večkrat nekaterim gostom.
Dne 11. aprila je obdolženec hotel ures* ničiti svoj zlobni načrt v stanovanju Likar« jeve, kjer ji je z revolverjem v roki grozil, da jo bo ustrelil, če ga ne bo več vzdrže* vala. Ker Likarjevi ni bilo več obstanka v Ljubljani, je zapustila Ljubljano in se pre« selila za nekaj časa v Kamenje v Bohinju.
Obdolženec pa ni miroval. Izsledil je Li* karjevo in se odpeljal 14. aprila za njo v Kamenje. Zahteval je ob ljubice, naj se vr* v Ljubljano, da ga bo zopet vzdrževala, in ?i je dal od nje pripraviti dobro večer« jo. Ob 22. uri ga je spremila proti Bohinj* ski Bistrici.
Navidezno se j« obdolženec vdal in pomiril z Likarjevo ter se delil kakor bi se od nje poslavljal. Komaj sta bila zunaj vasi Kamenje, je izvršil svoj naklep: usmrtil je Likarjevo 9 tremi streli Da bi ublažil svoj zločin, j« tudi nase oddal dva strela, ki pa sta bila lahke narave, ker je obtoženec že 9. maja popolnoma okreval Tako obtož* niča.
Da ovrže vsaj nekatere teh hudih očit* kov, se je Zdravko Deleja pred porotniki zagovarjal zelo premišljeno, a gladko. Za* trjeval je predvsem, da je bila Likarjeva ljubosumna, histerična ženska, ki je včasih od jeze trgala obleko raz sebe. Ljubiti da je edino nio ter da ga je imela popolnoma y oblasti. Odločno taji, da bi ji bil grozil z orožjem, dasi je samokres res vedno nosil s seboj. Ko je prišel v Kamenje, je Likar* jeva trgala cvetke na travniku. Dejal ji je, da se je prišel poslovit. Odvrnila mu je, da ga ima še vedno rada ter mu je ponov* no obetala svojo ljubezen. Potem sta šla
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji:
Liuhlianska drama
Torek, 11.: <Lepa Vida». Proslava desetletnice 9mrti Ivana Canarja. Premijerski abonma. Sreda, 12.: Zaprto. Četrtek, 13.: cHerman Celjski*. D. Petek. 14.: cživi mrtvec*. B. Sobota. 15. ob 3. popoldne: cModri osliček Miško®. Otroška predstava po izredno znižanih cenah. Izven.
Ljubljanska opera
Torek. 11.: Zaprto.
Sreda, 12.: <Carobna piščal*. C.
Četrtek, 13.: Zaprto.
Petek, 14.: <Faust». A.
Sobota, 15.: <Bajadera>. V korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 8 zvečer Torek, 11.: «H1apci». Kuponi. — V spomin
desetletnice smrti Ivana Cankarja Sreda, 12.: Zaprto.
Četrtek. 13.: <šveCk». A. Kuooni. Gostovanje gosp. Daneša. Petek, 14. ob 3. popoldne: <Hlapci>. Dijaška predstava.
Gospa Zinka Vilfan - Knnčeva, odlična članica ljubljanske opere, nastopi v tem ln prihodnjem tednu v naši operi v treh opernih delih: v petek poje glavno žensko ulogo v cFaustu*. v nedeljo zvečer naslovno ulogo Puocinijeve opere <Tosca». nrihodnji teden pa nastopi v Verdijevi <Aidi».
Prihodnja operna noviteta na ljubljanskem odru bo moderno delo Jonny svira (Jonny
spielt auf) skladatelja Kreneka. To delo se je samo lani uprizorilo na najmanj 50 odrih. Pripravlja se pa tudi ljubka opereta «Pri treh mladenkah*, ki je zgrajena na motivih klasične in nedosežne Schubertove glasbe. Obe premijeri bosta tekom decembra.
Cankarjeva proslava v mariborskem gledališču. Ob desetletnici smrti našega največjega pisatelja Ivana Cankarja uprizori mariborsko gledališče slavnosten spominski Cankarjev večer. Po uvodnem predavanju prof Dr. Sušnika sledi uprizoritev enega najboljših Cankarjevih del. <Hlaocev> v režiji gosp. Koviča in ob sodelovanju skoro vsega ansambla. Želeti bi bilo, da mariborska pub lika, ki ile posečala dosedanje predstave te zelo lepo podane drame v doka? pičlem šte viln, vsaj ta večer Dapolni hišo in s tem izkaže dolžno čast velikemu pokojniku.
' Boris Godunov '
(Gosp. Križaj kot gost.)
Opera ie v nedeljo zaključila slovanski teden z Musorgskega <Borisom Godunovom-in z njim dosegla najmočnejši uspeh v okvi ru predstav. Musorgskega muzika je tak< rekoč pramuzika ruskega naroda, kakor v pregledna, skrivnostna step, kakor še uganjena duša ruskesra človeka, barbar0' neparfimirana, neevropska, a zato zdrava nepremagljivo močna. Tn	<Bor1si (
dunova*. one Hi naitenmejle strani ni« Tfrodovine tolikrat slikana la opisana, a ve no neizčrpna, nam zajwdn1nkom skoro m raBumlJIva, tako »traSna, a tako slavna. Žr' da te galeriie naravno pri!»tnlb zgodovinski' slik, ki se živo pestro menjavajo kot_ slik* Dickensovih. Thackerayevih ali Scottovih povesti, skoro nikdar in nikjer ne pokazuje v
celoti. Tako ali enako kastrirano opero, ki pa je navzlic temu še vedno grandiozma, smo vajeni videti tudi pri nas.
<Borisa Godunova* e nanovo naštuiiral in zrežiral direktor Polič. Morda na las pre-evropsko, v orkestru preumirjeno, rpeskrbno izcizelirano, v zborih, ki so malone najmočnejši del opere, prerigorozno eksaktno, v slikah so ti ruski kmetje prenovi, preveč fii-zirani, dočim je kuliserija imenitna. Uprizoritev cBorisa* zahteva široke pesti, a ne m^nl-nikirane roke. Nekaj pripomb k slikam:
I. slika je premočno obsvetljena. V temi bi vplivala močneje. Prerivanje naroda in prepogosta raba nagajke deluie komično. Kremeljska stena z oblaki v ozadju je prav dobro pogojena. Za široki razvoj II. slike je naša scena premajhna. Razdelitev zbora je prav umestna, le desna stran ie za levo prešibka. Vojaški telesni straž5, sestoječi iz nekakih <palčkov» sem se čudil že zadnjič pri <Zrinjskem». Najbrž nimamo dovolj ljudi na razpolago. Gosp. Križaj (Boris Godu-nov kot gost) je bil veličasten. Sploh je Kb ena izmed njegovih najmočnejših partij. Nič me ne moti, da Borisa občuti po Zalevskem. ker ima glas, — in še kakšen glas je to! — dočim ga on nima.
III.	slika. Gosp. Betetto ie idealen kro nist Pimen. Prekrasna hvaležna pevska partija Je to, a naporna. Gosp. Betetto bi zaslu žil zanjo venec. Meniški zbor za odrom je '»ii nekam šibak.
IV.	slika je bila ena izmed najbolj posre nih. Meniški par Varlaam io Misaiii (Rum
=1, Mohorič) resničen, drastično markiran -osp. Rumpol je obe pesna! o kozanskl isto flln o možu. <ki je bib, pel • svežim nenitnim glatom. Zakaj /ra direkcija tako edko zaposli? Comu naj tak uporab««. ▼ takih ulogah odličen pove« tako mnose vaei-ra? Obe pesmi, neaki temi z varijaeiiami srta bisera ruske groteske z ženijalno instru-mentirano, duhovito muziko. Krčmarica (ga. Poličeva) mora biti nekoliko težavnejša, bolj
neokretna. Dimitrij (gosp. Kovač) je prenov, <prenobel» za ta okvir. Prav spretno je uprizoril pobeg skozi okno. Ves aranžma slike je bil efekten.
V.	slika je dala gosp. Križa ju priliko do širokega razmaha igre in petja. Samoobla-sten poten ta t je, imponirajoč tudi v svoji blaznosti. Moral ie sedemkrat pred zastor. Bil je naravnost velik Boris. Srčkan je Fjo-dor (Ribičeva) dobro pogojena Ksenija 'Maj-dioeva) in dojilja Španove .je neprisiljena, kot mora biti. Gosp. Marčec (Šujski) odločno preveč poje, kar se značaju zgodbe, ki jo pripoveduje, nikakor ne prilega, pa tudi pnanj-šuja dolžno distanco med njim in svojim gospodom. Opozarjam na prekrasno glasbeno frazo, kadar poje Boris o svoji hčerki, golobici Kseniji. Sploh so vse te, rekel bi glasbene vizitke, ki spremljajo nastope važnih oseb, silno karakteristično in duhovito uporabljene.
VI.	slika je vsled skrajšanja manj razumljiva. Na prigovarjanje jezuita 'zanj manjka najbrž primernega solista1) se Marina šele odloči, da se približa Dimitriju. Slika je krasna. Razsvetljava pride do polne veljave. Poloneza baleta bi bila hvaležna točka zase. Ga. Thierry - Kavčnikova je impo-nirujoča Marina. Zlata je vredna. Gosp. Kovač se je v tej sliki obnesel kar najbolje. Nekoliko junaštva se mu vedno dobro (>rile-ea. Tako tudi v zadnji sliki.
V	VII. sliki sta se dobro odrezala jezuita (Berlot, Pavlič) zlasti pa je izvrsten blaznik gosp. Banovec s tako karakteristično =voio pesmijo. Narod j« morda prtracnosagun in, kakor roiono. proveč novo obležoa.
V	VIII. sliki doseže Bori« svoj viiok io tako ima na opora, ki • to sliko zapuRa nepozaben vtis na posluialea. Da ie bil gosp. Križaj deležen ponovno burnih ovacij, se samo po sebi razume. Prepričan sem, se kmalu zopet vidimo!	—ž.
/ Koncert moravskih učiteljev v Ljubljani
V soboto, 8. t. m. smo imeli prvič priliko, čuti sloviti pevski zbor moravskih učiteljev, ki so na turne|i po naši državi obiskali tudi Ljubljano. Vodi jih že dolgo vrsto let dirigent prof. F. Vach, ki je znal »azviti iz primeroma maloštevilnega moškega zbora elitni koncertni zbor, ki se vsestransko odlikuje. Njegova kompaktnost je nenadkriljiva. Glasovno se odlikujejo osobito basi, ki so polno-zvočni in doneči. Dirigent sam :e vreden posebne omenitve: njegova navidez 6toična mirnost je le izraz organiziranega temperamenta in znak samoobvladanja, kar napravi ra vsakega glealca vtis suverenosti. In njeuovi pevci mu tudi res slede na najmanjši gib in migljaj; tako discipliniranega zbora ni slišati zlepa, in dirigentu gre glavna pohvala tudi v tem oziru. Interpretacijsko so bile vse točke vzorno podane, spored sam pa je bil okusno sestavljen iz starejših in sodobnih skladb. Smetana in Dvorak sta bila zastopani s spevnimi skladbami, moderniste pa so predstavljali ali Vomačka, Janšček, Suk in OstrčiL Od teh je bila morda najefektne.jša Vomač-kova veledramatična pesem: <Vykfiky» z izbranimi harmoničnimi drznostmi, ki pa so vseskozi utemeljene in ravno vsled tega prepričevalne. oP tej točki so pevce nagovorili in jSm podarili vence zastopniki raznih oiganizacij, predvsem učiteljskega društva, Glasbene Matice, pevskega saveza. Slavca itd. Mesto Janačkove pesmi «70.000>. ki je bila na 9poredu.*so povci gar«eli istega skladatelja, Maričko Magd on o vo (le Bearučove zbirke šlez-kih pomni), iatonaino jake težko. ▼ lapidar-BOta, roMtatoriinom Jan&kovem slogu pisano skladbo. Suk je polrudBejii v svojih zborih, medtem ko si Ostrčil skuša izobličiti lasten slog. Žal znam premalo češki, da bi vse razumel in škoda, da ni bilo tiskanega besedila, ki bi moglo biti dobra opora pri zasledovanju novih, meni dosle nepoznanih
večerjat v guetiloo, kjer je Likarjev« igra« ia na citre. Iz gostilne gredoč mu je pri? govarjala, naj najame v Ljubljani stanova« C je, da se bosta pozneje poročila. To ga je zelo razburilo. Rekel ji je, naj ga po» zabi. Pričela ga je objemati in plakati. Kaj se je potem zgodilo, se ne ve spominjati...
Obtoženec jokaje pripoveduje, da je imel občutek, kakor da se potaplja.
—	V bolnici ste pri zaslišanju izpovedali policijskemu nadzorniku Žajdeli, da boste povedali, zakaj ste streljali, če boste ostali pri življenju.
—Malo vem, kaj sem takrat govoril. Bil sem ves zmešan.
—	Ali niste tiste dni govorili, da bi bilo najbolje, če bi bila oba mrtva?
—	Ne vem! Misli se mi podijo v duSi ka» kor vihar.
—	Ali ste radi pili?
—	Ne!
Iz izpovedi prič izhaja, da je biil Deleja na dobrem glasu, vsekakor na boljšem k a* kor Likarjeva. Delejo vsi opisujejo kot agil-nega, mirnega in poštenega fanta Likarje* va ga je vedno zalezovala. Mati obtoženca je skoro slepa, v dvorano jo je privedla hčerka. Mati je 67 let stara. Izpovedala je, da jo je sin zvesto podpiral z mesečnimi prispevki 200 do 250 Din. Likarjeve ni ma> rala, saj je sina popolnoma omamila, tako da se je bala, da bo še na njo, mater, po* rabil. Sin je hodil domov in jokal, zavoljo Likarjeve; mati ga je prosili naj ostane doma, pa ni hotel
Nataša Deleja, obtoženčeva sestra je iz* povedala med drugim: »Likarjeva je popok noma zaslepila mojega brata Z mamo smo se preselile v Ljubljano, da bi ga navezale nase, pa ni bilo mogoče. Ona je hodila ce* lo k nam na dom in brat, ki je sklenil pu* stiti jo, je postal takoj spet ves mehak. Mnogo je trpel pred Likarjevo in tožil, da mu je nezvesta.*
Predsednik je prebral pismo, v katerem je nekdo, ne obtoženec, vabil Likarjevo na sestanek in ji poslal »poljubček na gobček* Pismo potrjuje, da Likarjeva Deleji ni bi» la ravno vzorno zvesta. Tudi mnoge druge priče so izpovedale, da je imela rada mo« ške.
Med preiskavo je zaslišal preiskovalni sodnik 55 prič in 3 izvedence. K razpravi je bilo povabljenih 13 prič. Razprava »e ob 9. zvečer Je nadaljuje.
Celje, 10. decembra.
Tatvine na veliko
V rimskem zasedanju celjske porote se je danes ob pol 9. pričela prva obravnava proti 221etnemu čevljarskemu pomočniku Francu Gabru iz Trnovelj, Id je leta 1926. in letos spomladi v družbi svojega dvajset* letnega brata Ivana izvršil več vlomov v okolici Celja Ivan Gaber je bil že letos 6. marca obsojen pred celjsko poroto na 18 mesecev težke ječe, dočim se je morala razprava proti Francu Gabru odložiti, ker se je nahajal tedaj pri vojakih v Zagrebu.
Franc Gaber se je moral zagovarjati za* radi šestih večjih tatvin, kakor spomladi njegov mlajši brat. Oba fanta sta imela si* cer od doma dobro vzgojo. Starši so ju da* li izučiti poštenih poklicev, toda fanta sta zašla kljub veliki skrbi 9taršev na slaba po» ta, postala sta tatova in vlomilca ter sta se v kratkem času tako izvežbala v svoji tatinski stroki, da jima ni bilo para v vsej zeleni Štajerski Kradla sta že v šoli kot učenca sošolcem in učiteljem, karkoli jima je prišlo pod prste. Celi dve leti 80 se do* gajali na vse mogoče načine izvršeni vlomi, toda orožništvo in policija sta ostala napram predrznima in izvežbanima vlomilcema brez moči. Končno sta se pa podjetna ptička ven« darle ujela v past Današnji obtoženec je večino tatvin in vlomov že v preiskavi pri* znal, dočim je bil spomladi obsojena bratec Ivan mnogo bolj zakrknjen.
Porotniki so vprašanje glede navedenih tatvin potrdili, nakar je bil France Gaber obsojen na 2 leti težke ječe. Razprava je bila zakliučena ravno opoldne.
Težka telesna poškodba
Pred porotnike je prišel popoldne komaj 191etni Adolf Krajnc, delavec iz Liboj pri Petrovčah. Krajnc je bil 23. aprila t. L i prijateljema Antonom Marincem m Matijo Gominškom v Sulerjevem vinotoču v Ka* sazah Zvečer so vsi trije odšli domov po cesti proti Petrovčam. Marine in Gomin* šek sta peljala vsak svoje kolo poleg sebe, dočim je bil Krajnc sam Spotoma 90 se fantje sprli in Krajnc je napadel Gomin* Ska, a ga je ta sunil v obcestni jarek. Krajnc se je pobral in vrgel Gominška par> krat na tla. Priskočil je Marine in skušal bojevita nasprotnika razdvojiti.
Krajnc 9e zagovarja, da je Marine pri tem potegnil svoj žepni nož, ga odprl in šel z odprtim nožem proti njemu. V samo« obrambi je Krajnc pobral večji kamen in ga vrgel Marincu v glavo. Nato pa je urno odšel domov, ne meneč se za tovariša, ki sta ostala zadaj.
Marine in Gominšek sta pa soglasno vb* povedala, da je Marine v času prepira in spopada peljal svoje kolo nekaj korakov spredaj in se je vrnil na pomoč tovarišu Gominšku, katerega je valjal Krajnc na tleh. šele tedaj, ko je slišal, da grozi Krajnc
skladb, kakor je ravno bila Ostrčilova. — Bendlova himna «Svoi k svoim« je seveda še bolj čitalniškega značaja ter je imela gotovo kdaj namen, buditi narodno zavest ter je ta namen tudi izpolnjevala 9 svojo, vsakemu dostopno, a vendar okusno meloiiko. Ta pesem je baš vsled tega imela najgro-movitejši aplavz.
Končni točki ata tvorili po dve srbski in slovaški narodni pesmi. Vendar s tem koncert še ni bil končan: neponehujoči aplavz in veliko navdušenje poslušalcev umetnikom nista dovolila, zaključiti spored na predvideni način. Zopet in zopet so morali dodajati pesmi, pri katerih je bilo znova mogoče občudovati vztrajnost in čilost dirigenta in zbora.
Mnogoštevilni publiki, ki je skoro do zadnjega kotička napolnila dvorano, bo ostal ta večer dolgo v spominu Moravgki učitelji so nam z uspehom predsl ili zastopnike svoje zborovske glasbe in to n.-> način, ki je moral zadovoljiti in napraviti vtis na vsakogar. Ze Iim le, da bi jih mogli v k ratkem spet pozdravi tL	_	L. M. 8.
Desetletni«« Cankarjeve smrti so se zad
nje dni spomnili tudi hrvatski listi, med njimi zlasti <Obzor» in cNovosti>. V prvem je napisal kratek prikaz Cankarjeve?- del? gosp. E9ih, v drueem pa gosp St. Tl|ifi. V sestavku slednjega čitamo, da je Žuoančir-že 60 let star in da je Cankar napisal knjigo cSevski Tartuf», za katero doslej nismo vedeli in pa da je cAleksije Razor> drama Čemu pišejo, da je Cankar umrl 17. novembra, ko posvečajo njegovemu spominu datum 11. novembra, nam tudi ni umljivo.
Gominšku z nožem. Prepir je baje nastal zato, ker Gominšek ni pustil Krajnca na svoje kok). Marine je pozval Krajnca, naj se odstrani m naj več ne grozi z nožem Ta pa je pobral kamen in ga vrgel Marincu z vso močjo v glavo. Marine je dobil s tem težko telesno poškodbo in sicer sta bili močno poškodovani čelna m nosna kost. obenem pa je izgubil tudi levo oko.
Kranjc je bil obsojen na pet mesecev je= če z raznimi poostritvami Vštet pa mu je preiskovalni zapor.
Maribor, 10. d«cemix-
Dati«« otvonjeno zimsko porotno zasedanj« k krnelo ra prvi dam sam« krvave zadeve — troj* ubojev, žalostnih motivov naše vasi iz vinski objestnosti.
Usodno srečanje v Juršincih
sta »meda v noči 3. septembra 192& poko*n Ak>j®iij Glažar in obtoženi 18-letm Janez Tra feda. Prvd se Je ravno ločil od svojih tovarišev s kaiterinti je po cesti prepevaj, ko je privrtska' nasproti Janez Trafela. Iz ne popo-lnoma pojasnjenega raztoga sta trčila skapan in se začela prepirati. Po kratkem prerekanju je obdolženec hipno zabodel Alojza Olažarja z žepnim nože.«' v levo stran prsi. Iz te rane je nastala krva-vtirtev v prsno dwplino in osrčnik Smrt. ki bi 'e ne mogel noben zdravnik preprečiti, je nastop1':* v najkrajšem časti
Pri prvem m drugem sodnem zasM^Unju le obdolženec zaitrjeval, da ga Je pokojni A'ol/ 0!a žair ustavi! na sesti in ga začel vrt;*', hoteč ga vreč' na tla. Ker da ga nd bote! '®pustiiti, je posta! jezen, segel v žep po morda ie odprt not in sunil ž njim Alojzija Olažarja v prsi. pjTem pa zbežal.
Pri tretjem zaslišanju Je v bfstvu wa! pr svojem zagovoru ter le pristavil, da je zahod«1' Alojza Olažarja zato. da bi ga ta izous* . kor se je bal, da ga hoče vreči na tla <n da name ravaijo dru«! fantje planit-! po nJem.
Uboj v Polani
Rihard Soba, 25-letni delavec iz Slivnice, j« letos 26 septembra na Po lan: pomaga* mleti sadile posestniku Lesjaku Proti večeru so P*® mamo tride vrnjena fantie; ker nošo iobiJi pijači so začeli trgati lat* od plota io razgrajači Kolovodja je bil Jožef Znidarko, pomagal mu je pa Anton Zigart. Tretji le bil pameten ln je Lesja-
kove še opozori na škodo Tedaj Je obtoženi Soba pustil delo ter tekel (»roti Lesjak->vj hiši, kjer sita stala Žmdanka in Žigart Spotoma je poibral smrekov kol in ko je prišel Jo Jožefa Žmidarfce. ga je udaril z vso silo po g!a'i, da se je 2nidairico taikoj t grudni. Nato ga ;e obdolženec še e«/krat lidaril s kolom po glavi, istočasno pa Antona Žigarta s kolom po desnem obličju. Zigart je zbežal, 2nidarko Je Pa drugi Jan umrL
Uboj po kožuhanju
Kožuhamje ak ličkanjt koruzo, jesensko Kmečko domače opravilo, se konča navadno z domaČo zabavo TaJta zabava je pa tragično končala due 4. ofaobra 1928 v Cerovcu pri posestniku Peršaku. Jožef Strmšek, 20-letni zidarski pomočnik. Je z dogo oboi svojega vrstnika Kocuvana it La-honc, ravno ko so se vsi udeleženci kožuhanja razhajali. Z godo ga Je udaril tako silno pre Ko glave, da se Je Kocuvan takoj zgrudil nezavesten. Se istii dan so ga spravili v botoioo, kjjer Je, ne da bi se zopet osvestil, umrl
Glasom izvida je dobil udarec proti levj senčnici, ki je bil po mnenju sodnih izvedencev tako silen, da !e povzročil razpoko celega lobanjskega svoda in prelom lobanjske baze Obdolženec ne tati dejanja in uud' ne more navesti, zakaj prav za prav Je dejanje izvršil Trdi. da Je bil malo vinjen. Ker je slišal prerekanje med pokotram in ttje.covi.ma tovarišema Vajdom in Petkom, se mu )e v pijanosti zahotek), stepsti se maJo z Lahončani.
Mariborska porota bo očividno odslej dala misliti vsem mladim razgrajačem, ka se po pretepu navadno izgovarjajo s pijanostiio ali pa •sai ra nisem hote! ubvtii, remrveč le malo pik-niti« Pretepači Janez TrafeJa. Rihard Soba ki lože Strmšek so bili strogo obsojeni: prvi je dobi! 1 teta težke ječe. dru® 5 let. zadnji Pa 6 let.
ii i' i.....i.....minimum.....m«.......i.....m ■■m m ■■m
CHICAG0"
fl
Vsa ženska društva v Ameriki 90 protestirala proti temu filmu Vsa moška dru šrva so odobravala temu sijajnemu filmu!
Pride!	Pazite!	KINO DVOR
Domače vesti
Protestantski gospod in pravoslavna gospa
V Beogradu je tamošnja orlovska družina priredila telovadno akademijo v čast proslave ujedinjenja. Akademija je tako lepo izpadla, da «so gledalci od točke do točke rasli v veselje in vzljubili beograjsko orlovsko občino«. Tako poroča «Šlovenec» in dostavlja: «Protestanski gospod je dejal isti pravoslavna gospa je pritrdila: Kaj takega mi ne zmoremo!« Bilo je namreč potrebno, da si je beograjska orlovska srenja naročila protestanskega gospoda in pravoslavno gospo, da sta ocenila in pohvalila akademijo, kajti »Slovencev* poročevalec si ni svest uspeha te akademije. Piše namreč dobesedno: »Morda so bile točke — telovadne in pevske — tudi tehnično neoporečne, važnejše je, da smo si v Beogradu pridobili zaupanje v zdravo moč orlovskega dela.»
Iz te odkritosrčne izjave vidimo, kako dobro je imeti v rezervi kakega protestantskega gospoda in kako pravoslavno gospo, da kot gosta pohvalita akademijo, o kateri sami Orli dvomijo. da-li je bila tehnično neoporečna. Da bo stvar še bolj držala, bi ne bilo napačno, ako si beograjska orlovska družina preskrbi za prihodnjo prireditev še kakega židovskega mladeniča in kako muslimansko gospodično. Ta dva bi tudi lahko rekla: «Kai takega mi ne zmoremo*. Taka dvoumna pohvala «morda tehnično neoporečne pevske in telovadne prireditve« se v «Slovencu» zelo veselo čita in izvablja v današnjih težkih in resnih časih dobrodušen smehljaj čitatelju, ako ji doda neizogibno zrnce soli, da ni neužitna.
• Odlikovanja. Na predlog ministra za socllalno politiko so bili odlikovani- predsednik deželnega sodišča v pokofu in predsednik Društva za otroško varstvo v LJubljani Albert Levičnik in šef odseka v ministrstvu za sociralno politiko Dragotta Golia — oba z redom Belega orla pete stopnje: predsednik Jugosiovenske strokovne zveze v Ljubljani Jože Gostinčar z redom sv. Save tretje stopnje: predsednica Ženskega društva v Mariboru Marija Maistrova, predsednica Krščanskega ženskega društva v LJubljani Cilka Krekova, predsednik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v LJubljani Mihael Krek ter Inšpektor direkcije državne statistike Ar.drej Jug — vsi z redom sv. Save četrte stopnle; upravnik protezne delavnice Anton Tonrinc. tajnik direkcije državne statistike Ivan Selan ravnatelj zavoda za gluhoneme v Ljubljani Franc Grm. tajnik Delavske zbornice v
Danes premijera!
novo!
IIII MIH U
Popolnoma §
Liana Haid
v najnovejSem filmu elegance in romantike
Zlati prepad
Katastrofa na morju. Na samotnem otoku sredi Oceana. Pariz Med morskimi razbojniki. Zlati rudniki. Izbruh vulkana. Velena-peto. Krasne slike.
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. In 9.
uri.
Najnižje cene! KINO IDEAL
LJubljani Filip Uratnik. tajnica Kola Jugo-slovenskih sester v Ljubljani Mira Engel-rnanova. predsednik oblastnega odlbora in-validov v LJubljani Matko štefe. upravnik invalidskega zavoda v Celju Alojzij Mra-mor, kaplan Ivan Verbanjšek v Hajdini pri Ptuju, tajnica Ženskega društva v Mariboru Ivana Lipoldova, predsednica posel-skega zavetišča v Ljubljani Marija Gode-šova, delegat usmiljenih bratov v Kandijl 1 dr. Vilibald Belec, vizltatodca v Radečah pri Zidanem mostu Vincencija Kaplja,, predsednik oblastnega odbora Invalidov v LJubljani Stanko Tome ln korektor Jugoslovanske tiskarne Fran Radešček — vsi z redom sv. Save pete stopnje. Z zilato kolajno pa sta odlikovana: uradnica v ministrstvu za socijalno politiko Berta Likovičeva in Franc Ramšak pri Sv. Joštu na Kozjaku; slednji kot oče 21 otrok.
• Odlikovanje našlb zdravnikov. Predsednik zdravniške zbornice mestni fizik dr Mavricij Rus v Ljubljani ter primarija mariborske bolnice dr. Ivan Matko te dir. Mirko Cernič so odlikovani z redom sv. Save tretje stopnje, vi<šji okrajni zdravnik v Ljubljani dr. Zlvko La-pajne pa z redom sv. Save četrte stopnje.
gožična
reklamna prodaja
traja dalje. Suknje, obleke, čepice, perilo itd. najnižje pri A. PRESKER, Sv. Petra cesta 19.
Izpit za rezervnega sanitetnega poročnika sta opravila v Zagrebu doktorja medicine gg. Tone Ravnikar in Franc Ciber, oba iz LJubljane.
*	Izpremembe ▼ komandi žandarmerlje. Namesto generala Tomiča Je imenovan za komandanta celokupne žandarmerije general Miia Filipovič, za pomočnika komandanta pa general Kosta Vujičič. Dosedanji komandant žandarmerijskega polka v Zagrebu polkovnik Stojan Tmokopovič Je Imenovan za inšpektorja v komandi celokupne žan-darmerije.
♦	Diplomski Izpit za teženjerja elektrotehnike je s prav dobrim uspehom položi] na tehniški visoki šoli v Charlotenburgu pri Berlinu g. Fedor Švigelj. sin ljubljanskega odvetnika dr Šviglia Čestitamo!
Odkritje spomenika kralju Petru v Travniku. Na kraljev rojstni dan dne 17. decembra bodo v Travniku'v Bosni na svečan način odkrili dva spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju, in sicer enega v vojnem taborišču, ki ga Je postavilo vojaštvo, drugega pa pred poslopjem okrajnega glavarstva, kj ga je postavilo meščanstvo
♦	Izpremembe v državljanstvu. V državljanstvo naše kraljevine je sprejet posestnik Ivan Jelerčič v Cerknici skupno z ženo Jo-zefo in maloletnim sinom Josipom. Iz našega državljanstva pa so Izstopili: zasebnik Ivan Sešek na Dunaju, pristojen v Celje; gospodinja Ivana Mahorko v Obergrunber-gu pristojna v Orehovo vas pri Mariboru: trgovec Gvrdo Klad oš ek rta Dunaju, pristojen v Brežice; shržkinja Neža Tadin na Dunaju, pristojna v Kostrivnlco pri Šmarju; oosestnik Ivan Maček v St Vidu v Avstriji, pristojen v Sv Kimgoto pri Mariboru In učitelj Franc Prelog v Schwambeirgu, pri-stolen v Maribor Vsri so si pridobili avstrijsko državljanstvo.
*	Jugosiovenska desetletnica ▼ Krakovu. Pišejo naim: »Kolo Polonfstov« in »Slovenski jug« sta priredila na krakovski univerzi slavnostno akademijo. Akademski zbor le zapel obe himni, eno Vilharievo pesem in Zaičev »U boj«. Pred številnim občinstvom n zastopniki univerze je najbolj uspel govor našega prof. dr. Vojeslava Molčta.
Učinkovite so bile recitacije pesmi, A. San-tičevega »Novega pokolenja in Zupančičeve »Naše besede«. Ob tej priliki zasluži posebno priznanje naš rojak France Vodnik ki je predstavil Poljakom Zupančičevo besedo in pomagal g. Zarembi pri prevodu za tisk. Nekateri listi so prinesli v nedeljo dolge članke o Jugoslaviji. Podobna akademija se je vršila v nedeljo v Lvovu.
•	Upokojitve v železniški službi V področju direkcije državnih železnic v Ljubljana so trajno upokojeni uradniki III. katego rije Ivan Šenk Avgust Volkenik hi Emiliji Jeras. v področju beograjske direkcije pa FranJo rakovec.
♦	Poroka. V soboto sta se pri St. Junu ob Taboru poročila notarski substitut v Kranju g. G S a š e 11 in učiteljica v Mozirju gdč. Marica Rosensteinova. hčerka šol upravitelja pri St JurJu. Kot priči sta hm-girala gg. sodni svetnik Sašelj h Šmarja Pri Jelšah ter M. Goričar. župan in veleposestnik v Mozirju. Novoporočencem® Iskrene čestitke!
♦	Radovljiško okrajno učiteljsko društvo bo zborovalo 13. t. m ob 15. na Jesenicah z dnevnim redom: 1.) Citanje zapisnika zadnjega zborovanja 2.) Spomini dobrovoljca ob desetletnioj prebitja solunske fronte (re-feriral bo tovariš Lahajnar). 3.) Uradni od-Ir«ki. 4.) Društvene interne zadeve. 5.) Določitev rednega občnega zbora 6.) Predlogi
•	Glasilo »Jadranske straže< za mladino
»Jadranska straža* se bavi z idejo izdajanja glasila za mladino, ki nad bj Izhajalo enkrat mesečno. Časopis bi pri naši mladini gojil razumevanje za naše morje, njegove potrebe In za številne probleme ki so v zvezi z morjem
*	Novi znaki za Morseove aparate. Po odredbi ministra za pošto in brzorav se mo-ra od I. januarja 1929 naprej v notranjem brzojavnem prometu na Morseovih aparatih uporabljati nova abeceda. V tej abecedi »e osem novih črk tn sicer: dj. ž. lj. nj, č. č, dž. ln š. Vsak brzojavni uslužbenec mora po novem letu brzojavljatl z novo abecedo
„CHICAG0"
atl »NAJLEPŠA ZLOCINKA« Mihael Varkony, — Phllly» Haver Pride! Pazite! KINO DVOR
* Kongres strojevodij. V železnlčarskem domu v Zagrebu se je v petek ta soboto vrši' kongres strojevodij Jugoslavije, katerega se ie udeležilo 28 delegatov Id so zastopali 2500 članov organizacije. Kongres Je otvoril predsedndk organizacije. Sima Stankovič Iz Beograda ki se ie spominjal žrtev z dne 20 junija v Narodni skupščini ter predlagal naj deputacija kongresa po-setj in ovenča grobove Stjepana Radiča. Pavla Radiča in dr Basarička na Mirogoju. kaT se je tudi izvršilo Tajnik Jovanovič ie obširno poročal o delovanju organizacije v tekočem letu o katerem se Je vršila debata Vodstvu organizacije se i« naročilo, da se odločnejše zavzame za interese svojih članov Izvoljen fe bil dosedanji odbor s Širno Stankovidem na čelu. V soboto se Je zbor nadaljeval Sprejete so bile štiri resolucije. med temi tudi predlog ljubljanskega oblastnega odbora, ki ga Je v dveurnem govoru utemeljeval g. Rupnik uradnik lista »Strojevodja«. Posebna delegacija bo resolucijo predložila ministru prometa.
Ribje olje, sveže, norveško, v dro-geriji A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska ul. 1.	15289-a
■Esezasn
M. U. Dr. France Debevc
specijalist za pljučne bolezni in tuberkulozo
po nad triletnem strokovnem študiju in praksi v tu- in inozemstvu, prične s 14. decembrom 1928 ordinšrati v LJubljani, Miklošičeva cesta 18/11 od 10.—12 ure in 2.—3. are.
Rfintgen, pneumothorax (čim bodo inštalirani aparati).	15400-a
*	Preureditev dostave pri pošti Konjice.
Pri pošti Konjice se je selska dostava preuredila tako, da dostavlja selski pismonoša ob ponedeljkih in četrtkih v kraje Skalce. Gabrovlje. Dobrova, Zeče. Hebenštrajt, Pre-lcge. Polena in Zgornja Pristava (I. okraj); ob torkih in petkih v kraje Vešenik, Ga-brovnik, Brdo. Pobrež, Goriška vas Strte-nik in Bezina (II okraj); ob sredah in sobotah pa v kraje Dobemež, Tepaniskj vrh. Spodnja Pristova Nova vas. Breg, Konjiška vas in Blato (III. okraj).
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po daljšem trpljenju di'jak II. razreda III. drž. gimnaziji Mllanček M i c h 1 e r. Pogreb bo danes ob 2. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Loki pri Zidanem mostu je 7 t. m. izdihnil v 85 letu starosti posestnik Jn železni čaT v p. g. Ignacij J e n Č i č. Pokojnik je bil 45 let agilen član požarne hrambe ter zato odlikovan z zlato kolajno. Sam zaveden Slovenec je tudi svoje otroke vzgo Jil v strogo narodnem duhu. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Konferenca zaradi obmejnih postaj od-godena. Generalna direkcija državnih železnic se Je bila odločila, da skliče v smislu ratifclranih nettunskih konvencij v svrho ureditve raznih prometnotehničnfh zadev italiiansko-jugoslovensko konferenco, ki naj bi se vršila 11. t. m. na ljubljanski železniški direkciji. Konferenca bi imela
Kino »Dvor« — Telefon 2730
Samo še danes znameniti roman SteodaVa »Ronge i Noir«
Tajni kurir
LIL DAGOVER, IVAN MOŽUHIN AGNES PETERSEN
Ob 4., četrt na 7„ pol 8. in 9. nrl
predvsem obravnavati vprašanje skupnih postaj oa Reki, Rakeku, v Bohinjski Bistrici kn Kranjski gori. Ta konferenca Je bila zadnji trenutek odgodena, ker Italijani sploh niso odgovorili na vabilo naše generalne direkcije. Kakor zatrjujejo, se Je to zgodilo najibrž zato, ker Italijanska železniška uprava še ni zbrala vsega potreb-nega materija!a za konferenco.
*	RazpuščenI razredi gimnazije. MlrtstT-stvo prosvete je razpustilo osmi razred gimnazije v Gospiču. ki ima osem dijakov, ln osmi razred gimnazije v Senju. ki rma enajst dijakov. Ministrstvo ie odredilo, da se ti razredi lahko nadaljujeo privatno, ako se najde občima ali kdo drugi, ki bi na svoje stroške vzdrževal ta dva razreda.
*	Če se otroci z orožjem Igrajo. V Bo-senskem Petrovcu se Je štiriletni Jovan Sa-lopek igra« z revolverjem svojega očeta te sprožil revolver na svojo sedemletno sestrico, ki je obležala mrtva. — V bližnjem selu Oštrilju pa Je Vlado Nadimovič prišel na obisk k svojemu prijatelju Markoviču. Markovlčev šestletni sinček je vzel očeto> revolver in rekoč »Glej striček« pomeril na Nadimovida. Strel je počil in krogla je »strička« zadela v glavo.
*	Smrtni skok v Dunar. V soboto po poldne, ko je mala ladja Iz Zermma plovila v Beogradu Je z ladje skočila v Dunav 17 letna Jovanka Laketičeva. Ker ni bil takoj na razpolago rešilni čoln, je Jovanka utonila Kaj Je mlado deklico gnalo v smrt, ni znano.
*	Matere! Ako uporabljate navadno mdk» pri kopanju otrok, to peče otroke in lahko rani kožo. Izvrstno, blagodejno milo Ray, proizvedeno z dodatkom kokošidh jajc. Je najboljše milo za kopanje otrok ter sploh najboljše toaletno milo. Hrapava ln razpokama koža se zaceli, postane lepa. mehka te gladka. Milo Ray, kot zdravniško milo se priporoča tudii zdravniško ter ga tudi sami zdravniki radi uporabljajo za umivanje oči.
Vsaka zavedna
gospodinja upora-
bija dosledno AS)SIBA za pecivo
Domske plašče najnovejše
s kožubovino aiš brez	od 300 do 800 Din
dekliške v velikosti od 2 let dalje od HO napre) damske Kasha obleke	od 240 aajreJ
zimska krila in bluze	od 70 naprej
kakor tudi damske hi otroške barheat obleke nudi najceneje:	' 3391
F. In L GORlCAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi I
ITO — zobna pasta najboljša.
*	Volnene nogavice in pletenine v veliki Izbiri se dobijo pri tvrdki KAREL PRELOG v Ljubljani	285
*	Za Božič se spomnite trpečih te stra-dajo&h siromakov slepcev s kakršnimkoli darom. Na željo pošljemo položnico pod štev. 14.066. — Podporno društvo slepih, VVolfova ulica 12.	18S
*	V bruseljskem avtomobilskem salonu bo Mercedes-Benz sijajno zastopan s 6 vozovi. Med njima bodo 8 cilinderski cbassis, sloveči športni voz »S< ln priljubljeni dvo-li ter Ski vozovi. Nemške tvrdke s pnevmatiko ne razstavljajo, vendaT bo večina nemških vozov opremljena kakoT v Parizu & pnevmatikami Continental.	2254
*	V berlinskem avtomobilskem salonu Je napravil zlasti Mercedes-Benz sijajne kup-čljske posle. Pripoveduje sc c prometu za mnogo milijonov. Vozove Mercedes kupi vsak strokovnjak, ker ve, da so neuničljivi ter da tečejo hitro in varno. Tudi pnevma^ tike Continental, ki spadajo med najboljše, so naletelev Berlinu na narečje priznanje.
2253
*	Kdor pije čaj, postane vitek. Znana Je
stvar, da se nihče, ki pije čaj, ne odebeli preveč, nego ostane vitek in elastičen. Za to nudi najboljši dokaz klasična dežela vžl-vanja čaja, Anglija, kjer daleko prevladujejo vitki ljudje. Doben čaj ifna lastnost, da poživi telo, vendaT ga ne obremenjuje. Znanstvene preiskave so nadalje pokazale, da vžiivanje čaja učinkuje na dvig duševne delavnosti. Dama, ki želi oh^aiitj svojo vitko linijo ter duševno in telesno elastičnost, ki je znak moderne dame, stori torej prav. da napravi čaj za svojo dnevno pijačo. Za kultiiviranl okus prihajata v prvi vrsti v poštev mešanici »Čajmka« (»Teekan-ne«), »rdeča« in »zlata«, dve mešanici. Id delata čast gospodinji v družoih pri po-
Mcsto odvratnega ribjega oMa se brez Izjeme danes dale
t
prašek zelo ugodne«* okusa, kateri ge vzame suh ali pa raztooiten v mleku ht je priTeien iz Dr. Wanderoveea sladnegj ekstrakta te gaiantirano h 30% ribiesr* olia »JEMALT« je prikladen Dosebno zi vse o&e ki običajno ribje olie težko a& sploh ne prenesejo Dobi se v vseh karaah v velikih omotih oo 42.— Din ia malih omotih oo 25__Din.
poldamskem čaj«, potem v ožjem krogu Itd. Mešanice »čajodka« (»Teekannec) imajo prednost, ker se prilagodijo vsakemu okusu in vsaki kupni moči; razen omenjenih mešanic se dobe še razne druge mešanice iste znamke v trgovini, tako da si tudi manj premožni sloji lahko privoščijo vžhanje čaja.	251-t
Iz Ljubljane
o— Otvoritev Jakčeve umetnostne razstave. V nedeljo 16. t m. bo otvoril g. Božidar Jakac kolektivno razstavo slik hi risb iz svojega potovanja po Afriki. Poleg teh bo razstavil tudi manjšo kolekcijo slik z Goriancev tn Dolenjskega.
n— častni večer gospe Minke Govekar. Jeve. Splošno žensko društvo vabi svoje članice in prijatelje v sredo 12. t. m. ob pol 21. v restavracijo Zvezda na častni večer gospe Minke Govekarjeve. na katerem ti bo pripela predsednica društva ga. Fra-nja Tavčarjeva zasluženo odlikovanje red sv Save IV stopnje Poleg klavirskih in pevskih točk »e na programu zanimivo pre-davanie g. Lindtnerjeve o »Safi«. ženski razstavi v Benru.
n— Ciril-Metodove razglednice. Kupujte hi razpečavajte Cirfl Metodove božične in novoletne razglednice! S tem podpirate družbo, ki ie podpore zelo potrebna.
n_ io letnico smrti pIsateHa Ivana Cankarja bo proslavilo del. pevsko društvo »Cankar« drevi ob 20. v dvoran! Filhar-monične družbe Na sporedu so: uvodni govor recitacija solospevi in koncert društvenega moškega zbora.
o— Predavanje o Meštrovlču. Danes se bo vršilo zadnje predavanje »Tedna angleške kulture« pod naslovom: »Meštrovič med Angleži« Predaval bo znani zagrebški publicist osebni prijatelj velikega mojstra in izvrstni poznavalec ttfegovih de! dr. Milan Čurčin S projekcijami Mešitro-vičevnh del bo tolmačil umetnost našega odličnega kiparja in njegovo umetnik o misijo v Angliji Predavanje se bo vršilo izjemoma v zbornični dvorani univerze od 18 do 19 ure Vstop prost.,
u— Članom Sadjarskega In vrtnarskega društva. Ljubljanska podružnica SIVD bo tudi letos posredovala vrtnarskim ljubiteljem dobavo prvovrstnih zeleniadnih in cvetličnih semen nizkih ln visokih vrtnic, peren, eladiiol. dalii Itd. od nafboliših in zanesljivih virov Naročila se sprejemajo najkasneje do 31 decembra na naslov: šolski nadzornik Jos. Štrekelj, Ljubljana. Zvonar-ska uHca 11
u_ Slovensko planinsko društvo opozarja na današn'e zanimivo predavanje znamenitega nemškega alpinista g. Arweda Mohna iz Mflnchna »Preko Alp na mučeh< ki bo danes ob 20 v veliki dvorani hotela Uniona, združeno z lepimi skiopfčnim! Pikami Predprodaja vstopnic v pisarni SPD Frančiškanska ulica 10-1 (dvorišče), ln zvečer od 19 naprej v Uniomi.
n— Društvo državnih policllsklh nameščencev In upokojencev v Ljubliani bo pri-redilo ob priliki 10 letnice o!>s,'o.ia društva pod pokroviteljstvom /clikega župana v hotelu Unionu v nedeljo 6 januarja plesno zabavo združeno i bog-irj-n srečolovom tn šaljivo pošto Čisti d >biček ie namenjen podpornemu skladu one rog tli članov vdov in sirot, zato se preplačila in darila za sre-čolov najhvaležneje soretemajo. Za obilen poset se priporoča ves<?'ščri ndssk. 2252 u— Onemogel v cerkvi. V frančiškanski cerkvi je v nedeljo med popoldanskimi mo-Htva-rni omedlel 67 letni upokojen! železničar Franc Bahar, stanujoč v Korvtkovi ul, Ker ga nikakor mi bilo mogoče spraviti k zavesti, ie stražnik obvesti! rešilno postajo, ki je onemoglega Bahar j a spravila v bolnico.
n— Volni Invalidi, vdove ln sirote.
Slani podružmee v Ljubljani, ki se radi bo-žičnice še niso prijavili, naj to store nai kasneje do sobote 15 t m., ker se na poznejše prijave ne bo oziralo. V poštev pridejo najpotrebneiši.
a— Dve tatvini. Delavec Jakob Košir, stanujoč v Korytkovi ulici, je prijavil da mu Je v noči na 8. t. m. neznan zlikovec odnesel iz stanovanja kompletno obleko vredno 1400 Din ter par čevljev. Storilec Je svoje raztrgan« čevlje pustil v Koširjevem stanovaniu. — Žrtev tatu je postala tudi neka ženska v dalmatinski gostilni v Kersnikovi ulici. Popoldne je za hip obesila svo Jo ročno torbico nenadzorovano na sto!, pa Je že Izrabil priliko prežeči dolgoprstnik ter Jo odnesel Tat je žensko oškodovali za nad 700 Din vrednosti.
u_ Frijet tat koles. Predsnočnirm je straž .Tik aretiral v Bergantovl ulici 20 letnega Jelavca Ernsta Bischoffa. ki se te nedavno pritepel v Ljubljano iz Trsta. Bischoff Je Waš ponujal nekemu mehaniku v nakup staro, rumeno pleskano kolo, za katero Je pozneje priznal, da ga je ukrade! izpred neke hiše. Lastnik kolesa naj se zglasi na policijski direkciji pri nadzorniku g. Matku Močniku.
o— Vlom v trafiko. Kakor Je že deloma poročal »Ponedeljek«, Je bil izvršen v soboto ponoči v trafiko Apoloni.ie Dolžanove v Rožni dolini drzen vlom. Svedrovec se Je do zidane trafike priplazil preko Markovega vrta ter skopal v steno veliko luknjo. Kopal je najbrže takrat, ko Je drdral mimo vlak. da ni bilo čuti hrupa. Tat Je nato odmakni! pri steni prislomeno omaro te zlezel skozi odprtino v lokal. Odnesel je od tam veliko množino cigaret vseh vrst, tobaka v zavojih in škatlah, poštne vrednot-nice ter za okrog 300 Din drobiža Privoščil si Je poleg tega tudi slaščic, ki iih !e bilo v zalogi več škate! Drzni tat je trafikantki napravi! okrog 5560 Din Škode, ki Je deloma krita z zavarovalnino.
u— Vedno nalnoveiše bluze, otročki pla-ščkl in oblekice pri Krištoliču . Bučarju, Stari trg.	176
♦ Pri ishijasu se na kupico pri rod ne grenčice »Franz-Josef«, zavžite zju^aj na tešče, poiav! brez težkoč obilno >oraiTiJep.e irevesa čemur se rad pridruži debrodejer občutek o!ajšan!a. Zdravniška strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josef* za-
nesljivo bi prijetno učinkuje prot- pritisku krvi na etra ta debelo *rsv;> ter pri heme-roidih ta prostatataih bolečinan. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijan in šperscijskih trgovinah.
o— Čajanka reprezentančnih plesnih vaj
danes točno ob 30. v Kazini. Pomnožen Jazz-Negode. Izbran spored.	2240
* Obleke kemično čisti, barva. pHsira ln lika tovarna Jos. Relch.
n— Pevski zbor »Krakovo-Trnovo« l No-ool ob 20. uri pevska vaja. Po vaji važen sestanek.	2251
n— Danes plesni tečal Jenkove šole na mesto v četrtek, ker izjemoma odpade. Začetniki-ce točno ob 9. uri v baikonsJ.i dvorani Kazine,	2256
o— Policijski drobiž. Od nedelje na ponedeljek so b>li prijavljeni policiji naslednji i dogodki: 1 tatvina ročne torbice. 1 tatvina obleke, 1 tatvina suknjiča. 1 'desna pnšknd-] ba, 1 primer javnega nasilstva. 1 primer j prekoračenja policijske ure. 1 onemoglost, I 2 prestopka avtomobilskih predpisov ta 6 i prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2, in sicer: 1 zaradi vlačugarstva In 1 zaradi tatvine.
o— Klobuke popravila, čisti, harva. lika, preoblikuje Mirko Bogataj. Ljubljana Stari trg 14.	263
h Maribora
a— Razstava slik prolesorla Mežana Je
podaljšana do vkljuonega 12 t. m.
a— Epidemija ošpic traja letos v Mariboru že od začetka šolskega leta Dasi stalno manjka veliko število učencev nižjih razredov^ na vseh mariborskih osnovnih šolah, ni zdravstveno obl a stvo prcrti razširjenju epidemije ukrenilo ničesar Dogodilo se Je celo. da so prihajaM bolni otroci v šolo ta okužili svoje tovariše: tudi so se pripetili primeri, da so uč!te!H In učiteljice, ki so taieii doma na ošpicah bolne otroke nemoteno poučevali naprej ta pomagali Širiti to najbolj nalezljivo otroSko bolezen
a— Stanovanjski najemniki! Prijavite svojemu stanovskemu društvu na Rotov-škem trgu 1 takoj vsako povišanje najemnine, že izvršeno ta napovedano, držarle praznih stanovanj in spreminjanje stanovanjskih prostorov v poslovne lokale v zadnjem letu. pa tudi, kdo zahteva visoke odkupnine za stanovanja ta visoke prispevke za popravila Dopisnica zadostirte. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor.
a— Osleparjene tvrdke. Meseca junija se Je pojavil v Mariboru možak, ki se Je Izdajal za zastopnika raznih tvrdk v Vojvodini ta Srbiji Naročal Je največ tekstilno blago pri raznih mariborskih tvrdkah ter tu ta tam tudi nekaj dal na račun. BI igo je dal poslati na tvrdke v Vodvodlm ta Sr. biji. za katere se Je pozneje izkazalo, da jih sploh ni. Več mariborskih tvrdk je tako osleparil za okroglih 100.000 Din. Pred dnevi se Je v Mariboru pojavil tudi neki Izak Levy fz Subotice, ki je pr! teh sleparskih kupčijah posredoval. Aretirali so tudi njega.
Iz Celia
sS
e— Občni zbor mestne organizacije SDS v Celju bo v sredo 12. t. m. ob pol 21. uri zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu bo poročilo odbora, poročilo narodnih poslancev o političnem položaju, volitev novega odbora in slučajnosti. Pristop imajo le člani SDS.
e— Redni občni zbor krajevne organiza« clje SDS za Celje-okollco bo v četrtek J3. t. m. ob 20. v gostilni g. PermozerJa v Cia-berju pri Celju.
e— Gospodinjski tečaj v Celju. Na okoliški deški osnovni šoli se je otvoril deset-tedenski vsakodnevni gospodinjski tečaj za okoliška dekleta. Priglasilo se Je nad 30 gojenk. Poučuje ga. Ivanka Simonlčeva poleg dnigih učiteljic in učiteljev.
e— Zagoneten nestanek Invalida. Dne 5. t. m. je izginil brez vsakega sledu 34 letni invalid Peter Košec in Oaberja. inkasarrt raznih celjskih dni Ste v. Zadnje čase je bil Košec zelo potrt. Preden Je izginil, je še obiska! svoge tovariše v tukajšnjem Invalidskem doanu ta jim rekel, da bo napravil konec svojemu življenju. Košec, uboga žrtev svetovne vojne. Je naibrže izvršil samomor.
e— Nesreča aH samomor. Pri mesaric! in gostilničarki Alojziji Savo-dnikovi v Prešer novi ulici je bil uslužben kot hlapec l 1885 pri Sv Jakobu v Slov. Goricah rojeni Ciril Lorber. Ker Lorber na praznik S. t. m. ni prišel iz svoie spalnice, ki se nahaja »leg hleva, je gostilničarka Savodniknva poslala mesarskega vajencU Jožeta Rozmana p.v gledat, kaj je s hlapcem Rozman je d:i'",e časa brez uspeha trkal na zaklenjena vrata Lorberjeve spalnice. Končno je va;em;c odprl okno ter zleze! v sobo V trenutku, ko je hotel potresti nepremično ležečega Lor-beria za ramo. je prestrašen odskočil S postelje je zrlo vanj bledo obličje i/rrtvega hlapca. V sobi je vlada! težek vzduh Vajenec je takoj poklical domače in pa stražnika, ki so obvestili o nesreči zdiavnika dr.
Dereantta. Ta Je po ogledu a« tvega Lorber -
Ja mogel ugotoviti le, da M le hlapec zastrupil z ogljikovim plinom, U le prihajal i« male železne peči v kotu sobe. Značilno Je, da je Lorber prinesel peč 4e.» kritičnega večera r svojo sobo iwet vednosti gospodinje ln da )o Je zakuril s ogljem namesto z drvmi ali premogom. Doslej se Se nI moglo ugotoviti, ali gre za nesrečo ali samomor.
ASK Primorje: Gospodje Vtadii, Jan« čigaj, Voočma, Svetic, Kerestury, Sancin G., Vidic, Vainer ta PeroviČ se rabijo na sestanek danes ob 18.30 v damski soba ka* varne Emona. Prosi se za točnost
Medsavezni odbor xa X. olimptjado (Mesavod). Na povabilo Jugoslov. težko« atletskega saveza so se pretekli teden se« stali delegati skoraj vseh naših športnih sa* vezov, da se sestavi poseben centralni od« bor, ki se bo brigal za tehnične priprave ta finančna vprašanja za sodelovanje jugoslo« venskih športnikov pri X. olimpijadi leta 1932. v Los Angelesu. Na tem sestanku so bili izvoljeni naslednji gospodje v olimpij« ski odbor: Predsednik dr Stevan Hadii (JZSS). podpredsedniki Dobrin flahka atle« tika). Zangl (nogomet). Ferus (težka atle* tika), tajnik Hrvoje Macanovič (lahka atle« tika), blagajnik Bartole (plavanje).
Radio
Izvleček iz programov
LJUBLJANA i577 m * kw). ^AU^^eB »30»« 0.7 Sw>, PRAGA (34V m I kw) BRNO 1441 n 3 kw>. VARŠAVA (1111 m tO kw), BERLIN («4 m 4kw). PR4NKFLR1 (428 m 4 kw>, LANOEN-BERO (469 ® a)kw). 5TUTTOAR1 (380 4 kw) DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON {Daveo-try 1604 m kw), RIM (448 m 12 kw). BUDIMPEŠTA (558 m »kw>. STOCKHOLM (Motala 1)80 m SO k«)
Torek, 11. decembra.
LJUBLJANA 12.30: Repfoduoirma glasba is
borzne v&sti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Nemščina. — 19JO: Predavanj« is naravoslovja. — 20: Prenos Lz (ithanooaije; akademija ob priteka 10-leOEce smrti Ivana Cankarja — Koncert radio-orkestra. - ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Prenos « inozemstva PRAGA 16.30: PopokiaflsJd koncert. — 19: Koncert lahke elasbe. — 20: Program is Broa. — 21: Klavirski ki orrelski koncert. — BRNO 19: Koncert so-listov. (Violina ia 6efo.) — 20: Shakespearov večer. — 21: Prenos koncerta te Prage. — VARŠAVA 18: Koncert komorne *las-be. — 19.20: Preno« opere te Ka/to-vic. — DUNAJ U: Koncert orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 17.30: Glasba sa mladino. — 20.10: Humor. — BERLIN 17: Koncert na harmonij. 17JO: Lahka glasba. — 20: Zabaven večer. — 20.50: Koncert sodobnih skladateljev. — FRANK-FURT 19: Prenos te opere: Verdijeva »Aida«. LANGENBERG 17.45: Popoldanski koncert. -20: Večerni konoert orkestra. - STUTTGART 20.15: Dramski večer io klavirski koncert. — BUDIMPEŠTA 19.30: Prenos t« btfdimpeštasi-ske opere. — Konce« cizaraske kapele. — L OST) ON 19.45: Schubcrtove pesmi. — 2015: Koncert lahke godbe. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 22.40: MeSan večer. — RIM 17.30: Vokalen to Instrumentalen koncert. — 20 45: Puccinijeva lirična opera »Turandot«. — STOCKHOLM 18JO: Večerni koncert. — 19.45: Dramski večer in operetna glasba.
Sreda, 12. decembra.
LJUBLJANA 12.30: Raproducirana tfasba in borzne vesta. — 18.30: Pravftice za deco. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Vpljiv ®r§ke in rimske kulture na razvoj Evrope. (Dr. Bradač.) — 20. Večer arij Bacha in HSndfla; poje K- Marij Rus. — Koncert radiio-oirkestra. — ZAGREB 17: Pravljice. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — PRAGA 19: Prenos operete it Brna. — BRNO 19: Prenos te gledališča: o-pereta »Potepuh«. — VARŠAVA 20.30: Koncert Scbubertovih komornih skladb DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 19: Konoert draSfcva prijateljev ?lasbe. — Poljuden koncert orkestra. — BERLIN 20: Kristusovo rojstvo; komorna igra za zbor jn orkester. — 21: Pevski koncert. (Minne-gesanz.) - FRANKFURT 16.35: Operetna glasba. — 20.15: Stara to nova doba. — 22.15: Koncert na orgle. — LANGENBERG 17.45: Po-poldansk* koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Pevsk? koncert ta godba. — STUTTGART 18 45: Popotnikovi doživljali v Jugoslaviji. (Pred.) - 20.15: Program te Pramkfurta. — BUDIMPEŠTA 12.20: Klavirski koncert. -17.10: Popoldanski koncert. — 2015: Odlomki iz Iclasičnih operet. — Lahka glasba. — LONDON 19 45: Schirbertove pesmi. - 20.15: Lahka glasba. — 20.45: Koncert orkestra to solistov. RIM 17.SO: Vogalen to Instrumentalen koncert. 20.45: Koncert lahke flasbe - STOCKHOLM 18.50: Večerni koncert. — 20.05: Prenos simf. koncerta iz Gftteborza.
'»MMMtMtMMMMMMMMMMMMIMIM
RABITE
TUflIGS&AM
olmlrfranlrr
►»»»♦♦««MM»M»>»MMMMMMMMMMMM>
Se nekaj lepih božičnih daril
našim igralcem.
Dne 6. decemfbra so bili na naše srečke izžrebani še naslednji dobitki:
Din 20.000 ;e zadela srečka štev. 99 UZ Din 10 000 jc zadela srečka štev. 46.119
Din 2000 )e za dela srečka št, 99.854.
Po Din 500.—pa 40.586, 5-3489, 58212, 84639, 91.730, 103.153, 108 239,
120.265.
S tem je zafcHučeoo žrebanje V. razreda državne raaredne loterije.
Srečke novega koda pridejo te dni v promet. Narofilne dopisnice bomo ta teden priložili vsem večaajri slovenskim listom, tako da bo lahko vsak naročnik prejel srečke do božičnega večera.
Zadružna hranilnica r. z. z o. Lju* ljana, Sv. Petra cesta 19.
Gospodarstvo
Zaradi ogromnega uvoza zopet močno pasivna trgovinska bilanca v oktobru
Navzlic prilično ugodnemu izvozu v oktobru je bila naša trgovinska bilanca v tem mesecu zopet močno pasivna, in sioer zato ker je naš uvoz v tem mesecu dosegel rekordno višino. Po podatkih generalne direkcije carin smo v oktobru uvozili 161.065 ton v vrednosti 778.9 milijona Din nparam 143.960 tonam v vrednosti 723.2 milijona Din v istem mesecu preteklega leta. Napram lani se je torej naš uvoz povečal po količini za 17.095 ton ali 11.90 odst., po vrednosti pa za 55.7 milijonov Din ali 7.7 odst. Sicer se je v tem mesecu tudi naš izvoz napram lani povečal, vendar je znašal Ie 666.1 milijona Din. tako da je bila torej naša trgovinska bilanca v oktobru pasivna za 112.8 milijona Din.
Največ smo v oktobru uvozili: bombažnih tkanin (za 69.8 milijona Din), bombažnega prediva (za 50.8), strojev in aparatov (za 49.1), volnenih tkanin (za 38.9), tračnic in železniškega mate-rijala (za 35.8), raznih izdelkov iz železa (za 30.7), sirovih kož (za 24.4). soli (za 18.0), Sirove kave (za 18.3). sirovega bombaža (za 16.8), premoga (za 15.5), elektrot. predmetov (za 15.6), prevoznih sredstev (za 15.6). železne pločevine (za 13.6). riža (za 12.9) in volnenega prediva (za 11.3).
Napram uvozu v oktobru preteklega leta je močno nazadoval uvoz bombažnih tkanin (od 101.5 na 69.8), dalje uvoz volnenih tkanin (od 48.8 na 38.9), dočim se je povečal uvoz strojev in aparatov (od 31.3 na 49.1). raznih železnih predmetov (od 20.7 na 30.7), sirovih kož (od 14 na 24.4), elektrotehničnih predmetov bombažnega prediva itd.
Nastopna tabela nam kaže razvoj naše trgovinske bilance v tekočem letu (v millj. Din):
januar	430.3 591.9 —161.6
februar	439.0 621.6 —182.6
marc	503.2 701.1 —197.8
april	428.5 657.9 — 229.3
maj	431.7 659.5 — 227.8
junij	454.4 590.3 —135.9
julij	493.8 619.5 —125.7
avgust	693.8 645.4 -f- 48.4
september 692.3 713.9 — 21.6 oktober	666.1 778.9 —112.8
V prvih 10 mesecih t. 1. je znašal naš uvoz 1,264.000 ton v vrednosti 6580 milijonov Din (prvih 10 mesecev pret. leta 5961 milijonov), naš Izvoz pa 3,776 tisoč v vrednosti 5233 miliionov Din (lani 5249.1). tako da znaša pasivnost naše trgovinske bilance letos že 1347 miliionov Din (v istem razdobju lani 712 milijonov). Ker letošnji izvoz le še za malenkost zaostaja za lanskim, je jasno, da je povečanje pasivnost' pripisati edino ogromnemu povečanju uvoza.
=s PPtmilijardni čekovni promet Po-ftne hranilnice v novembru. Iz izkaza Poštne hranilnice za november je razvidno, da je čekovni promet tudi v tem mes^r" nr^Vorafil vet milijard Din; dosegel je namreč vsoto 5102 milijona Din napram 53?9 milijonom v oktobru, dočim v nredh<vtnih mesecih ni nikdar prekoračil vsoto 4800 milijonov Din (lar je bil največji 4506 v oktobru. na$manjSi pa 8072 milijonov v februarju) Vloge na čekov ne račune ?o se v novembru ponovno dvignile xa 82.4 na «25 milijonov Din, od tega odpade na podružnico v Ljubljani 119.2 milijona Din, na vse prečanske podružnice 432, na centralo, na katero odpade *udi ves promet Vojvodine in na podružnico v Skoplju pa skupaj 193 milijonov Din.
= Stanje Nar d ne banke od 30. novembra. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 22. novembra). Aktiva: kovinska podla«?« 3754 (4- 3.1). saldo raznih računov 523.7 (— 91.4), posojila na menice 1406.1 (4- 21.6), lombard 253.6 (+ 5.6); pasiva: obtok bankovcev 2297.5 (+ 109.9). žirov. obveznosti napram državi 227 (—191), ostale Žirovne obveraiosti 397.1 (_ 21), rtz-ne obveznosti 241.7 (+ 35.5). V zadnjih 14. dneh je postavka sal^o raznih računov, ki predstavlja tečajne diference deviz, nazadovala za 160 milijonov Din, iz česar je sklepati, da se je občutno zmanjšal devizni zaklad, čeprav se je istočasno kovinska podlaga no-minelno povečala za skoro 10 milijonov Din.
= Izplačilo švedske?« posojila. Po zakonu o monopoiskem posojilu od 22 milijonov dolarjev bi morali prej^i prvi obrok tega posojila 4 mesere po uveijavljenju zakona, t. j. 22. marca prih. leta. Kakor poročajo iz Beograda, pa bo švedski trust izplača! naši državi ie 22. t. m. na račun teea obroka vsoto 5 milijonov dolarjev, kar znaša po tečaju 90 % okrog 256 milijonov Din. Od te vsote se bo porabilo okrog 190 milijonov Din m izplačilo dolga invalidom, za njimi pa pridejo na vrsto uookojenei.
= UKinjenje izvornih carin za les in ii-»iuo v Romnniii. Kakor poročajo iz Bukarešte, je romunski finančni minister ukinil izvozne carine za les» io živino, da bi s tem poveča! izvoz in omosročil večji dotok de-
vi* za obdTŽavanje dosedanega stabilizacij-skeca tečaja leja. S tem je znatno dvignil konkurenčno zmožnost romunskega lesa (zla* sti okroglega) in romunske živine na inozemskih tržiščih.
Borze
10. decembra
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet izredno velik, zlasti v devizah na London (1-7 milijona Din). Curih (1 milijon), Dunaj, Prago (po tri četrtine milijona) in Berlin. Vso potrebo, izvzemši v devizi na Newyork, je krila Narodna banka. Tečaji deviz »o ostali skoro povsem nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 125.
Na zazgrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda okrepila za 3—4 točke. Pri srednjem prometu se je kasa trgovala po 437 in za december po 437. Tudi investicijsko #e je okrepilo ter je bilo zaključeno ?o 86 Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki po nespremenjenih tečajih. Kreditna ie bila po izvršeni sanaciji zaključena po 93. Med Industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Slavoniji po 6.50, v ftecerani po 455 do 457-5; v Vevčah je bil promet pri višiem tečaju 116, dočim se je Trbovel^ka prvotno trgovala po 480, pozneje pa po 477.
Devize in valnte Ljubljana. Amsterdam 0-22.85. Berlin 13.54i!8 (13,5725). Brosrfl 0—7.9^*8. Budimoešta 0—9.922. Curih 1094.1—1097 1 (1095 6 Dunai 7.9875—8.0175 (8.0025). London 275.56— 276.36 (275.96) Nevvvork 56.79—56 99 (56 «9) Pariz 0—222.25. Praea 168.15—168.95 (168.55) Trst 0—297.9
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.28. London 25.1825. Newyork 519.175, Milan 27.185. Praga 15.38. Dunaj 73.02. Budimpešta 90.55. Berlin 123.70. Bruselj 72.16. Amsterdam ^8.60, Varšava 58.20, Bukarešta 3.15, Sofija 3.75.
Efekti
Ljubljana. Celjska 158 — 0. Ljublj. kreditna 125 zaklj.. PraStediOfla 920—0 Kreditni zavod 175—0- Vevče 114—0 Ruše 260 —280. Kranjska industrilska 280—0. Stavbna 56—0 Seštr 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436.5 — 438, kasa 435 — 43745, za december 436.5 — 437, za februar 440.5 — 446. investicijsko 85.75 — 86, agrarne 0 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 920 — 922 5. Kreditna 93 — 95, Jugo 91 — 92, Poljo stara emisija 17 _ 18, Union (Hipo) 57.5 — 58. Ljubljanska kreditna 125 — 127, Narodna 7000—0. Zemaljska Sarajevo 140—145, Srpska 152—0, industrijske vrednote: Narodna šum ska 19 do 80, Našička 1625 — 0, Gutmann 190—195 Slaveks 100 — 102, Slavonija 6 — 6.75. Drava 0 — 500, Šečerana 456.5 — 457.5, Vevče 116 — 118, Trbovelie 472.5 — 477. Dubrovač-ka 492 _ 500, Isis 26 — 30. Union Osijek 300 do 310.
6!agoyna tržišča
Žateški hmeljgki trg. Tudi pretekli teden je bilo razpoloženje na žateškem hmeljskem trgu ugodnejše. Cene so se ustalile ter je bilo dnevno zabeležiti znaten promet Ugodnejša tendenca je v zvezi z demantirano vestjo o nameravanem povišanju trošarine na pivo v Nemčiji za 200 milijonov mark, kar bi gotovo zmanjšalo konsum piva in s tem tudi porabo hmelja. Koncem tedna je bilo povpraševanje zelo živahno ter se je plačevalo po kakovosti 1350 — 1850 Kč za 50 kg. Končna tendenca je zlasti za srednje blago zelo trdna.
= Nurnberški hmeljski trg. Na ntirnber-škem efektnem tržišču je bilo pretekli teden nekaj več zanimanja, zlasti za hallertauski hmelj. Tudi promet je bil prilično velik ter je znašal 650 bal. Pri mirni tendenci in nekoliko čvrstejšili cenah se je plačevalo za prvovrsti hallertauski hmelj (Fiegel) 160 do 170 mark, za srednji 120 — 150 in za tržni ter gorski hmelj 100 — 150 mark. V tranzitnem hmelju so bili pri nespremenjenih oenah, t. j. 60 _ 90 mark za 50 kg (16.25 do 24.40 Din za kg), le manjši zaključki.
= S tržišča jajc. Zaradi dalje trajajočega milega vremena se je tendenca na tržišču jajc ponovno poslabšala. Nakupne cene so v mariborski oblasti nazadovale na 1.50—1.55 Din za komad. Tudi v inozemstvu so >;ene nižje. V Berlinu so koncem preteklp^ tpdna notirala jugoslovenska jajca (fco mea. neoca-rinjena 13.75—14 pfenigov napram 14.50 pf 1. t. m. in 15—16 pf 24. novembra.
Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 20 vag. drv. Deželni pridel-k i: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 80 dni): baška, 80 kg. promplna po 290—292.5. za december po 295 —297.5; 'a januar 300 dc 802.5; turščica: ameriška <La Mata*, zacarinjena, fco Ljubljana po 315.5— 320; oves: baški ali slavonski zdrav, re šetan po 295 — 300; moka <0>: fco Ljubljana, plač. po preiemu blaga nn 430 - 43-r>
Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 82 vagonov pšenice, 17 vagonov turščice, 6 vagonom ovsa, 2 vagona ječmena, 21 vagonov moke in 2 vagona otrobov. Pšenica- baška, baška potijska in sremska 240 — 242 5; banaška. pariteta Vršac 234 _ 236. Ječmen: baški. sremski in banaški 256 — 260; baški, pomlad. 285—290; srbijan. 227.5—232. Oves: baški, sremski, bana! 240—245. Turščica baška 232.5 _ 237-5; za dfM-ember - januar 237-5 — 242.5; za marc - april 272.5 - 277.5. /a april mai 280 — 285; «rimska 235-240 Moka: baška <0g> in cOgg> 345 — 355: <2> 325 - 335. <5i 305 - 315; c6, 270 _ 280: <7> 255 _ 265; c8> 205 _ 215. Otrobi: baški in sremski 177-5 _ i82 5 Krompir: slovenski, beli 110—115.
VREMFNSKO POROČILO
Mcfeornlrtflrl rftvnrf

10. decembra 1928.
Višina barometra 3088 m
ivra
-a-
opazovanja
LjaL.ojia V.aribo« Zjfrefc Beograd s..-a vo Sk opite Dt brovnlk Split
iaiom
58 5 95 581
?6 1 760-2 7695
7651
'empei.
44
10 4 0 40 0
3. J 130
i *
IN
98 40 93
9i
;0
Smet veir<> :n brzina v m. in sek
mirno o «rno N 1 SE 1 mirno (hudo
SE 5
f? i O J-
O
K 10 lo
4
7 10
U
uadavme
Vr»t2
dež
del del dež dei
dei
13
0 i < '3 3-0 0'«
3-0
Solnce vzhaja ob 7.27. zahaja ob 16.18, luna vzhaja ob 5.53, zahaja ob 14.59. \aiviii8 temp'-rntura danes v Lniblian 6.0 G, najnižja 3-7 C.
Dunajska vremenska napoved za torek: V južnih Alpah nejasno, od časa do časa pad*
vine, nekoliko topleje.
Vladimir Levstik: <
Misli ob desetletnici
Iz življenja in sveta
Nekain davno se že vidi človeku: pred desetimi leti! In kakor naiašč v jeseni »prevrata«, vihrajočih trobojnic. manifestacij, proklamacij, enuncijacij V historičnih dneh — kakor da je bila tudi smrt Ivana Cankarja nekaterim dogodek v zgodovini te prelepe doline šentflorjanske...
AH naj proslavim deseto obletnico s tem, da ponovim, kar je bilo — tu bolje, ondi slabše — že stokrat povedanega o Cankarjevih delih? Morda je med njimi celo katero, ki ga še nisem Čital; skoro gotovo da je. Mimo tega nisem ne literarni zgodovinar, ne kriti-
Cankarjeve smrti Naraščanje cerkvenega odpadništva v prela-
naš jezik kot umetniško izrazilo v svojih tvorbah skladno, izravnovešeno popolnost forme
Učinki te oblikovne revolucije so se kdaj že rodili iz umetnosti v vsakdanje življenje V sleherni vrstici kakršnekoli slovenske pisave je danes vsaj trohica žive Cankarjeve krvi.
Lastili in prilastili so si ga na vse načine. Slavijo ga, da ne vedo več kod ne kam Toda jezika, ki jim ga je dal, jih je malo skrb — s pogojem, da ne zaide vanj nobena besedica, ki ni nesporno kranjska ali pa vsaj germani-zem. Shakespearsko bogastvo slovenščine leži tudi v desetem letu po po-
tovi deželi
Prošli mesec je izgubila rimsko-katoliška cerkev samo na Dunaju 1298 vernikov. — Misijoni in pridige ne zaležejo nič, kjer
ni dejanskih zgledov
že nekajkrat smo zabeležili, kako si» I se jih je pridružilo evangeljski cerkvi ematično Se krčiin nn Onnoin Iri ie ! f97Y nelcni no rlrnKim	—_____j____
čar, ne estet; kako bi? In kar je glavno: tisti moji dojmi in spomini o Ivanu Cankarju, ki so absolutno močnejši od Časa, so osebni dojmi in spomini Tout iasse, tout casse, tout passe — še veljavnost prepričanj, še neposredna učinkovitost del Toda vrednost človekova. potenca moralne sile katero si, atom, izžarel v celoto med pričetkom in koncem svojega življenjskega trepeta — ta ostan«. Dragocenejši od Can-karja-umetnika je zame Cankar-člo-vek
Cankar-človek. Ne bom prodajal osebnih reminiscenc, ne bom ga razkrival pred mnogimi. Ne bom poudarjal, kako bolestno manjka njegovega toplega srca in njegove kar žensko-neusmi-Ijene odkritosrčnosti med vsemi, ki so ga preživeli; niti ne. kako velik je bil Ivan Cankar s svojim pogumom imeti prepričanje, kakršno že, in se boriti zanj. če ga primerjamo z današnjo ve čino naših intelektualcev in njenim pogumom, ne imeti prepričanja in zani-kavati dolžnost borbe Tudi s hinavci in farizeji se ne bom pričkal, ki jim je bil Cankar-človek istoveten s Cankar jem-bohemienom. Čemu pa? »Was geht Dich dieses Gesindel an?«...
Ne. V tem trenutku, ko ves sloven ski narod z grenko žalostjo misli na to — prusim. ali morda ne misli? — da je pred desetimi let« izgubil Ivana Cankarja — v tem turobnem in slovesnem trenutku bi rad počrtal samo dvoje. Dve majhni proporciji, ki dajeta Cankarjevu človeškemu obrazu pečat heroj stva.
Prvič — Cankarjev jezik. Ce hočete, tudi slog. O Cankarjevem jeziku in slogu je bilo prelitega že toliko pane-giričnega črnila, da bi gnala mlinske kamne tri. Toda: ali se je med vsemi poceni puhlicami o muzikalnosti. mehkobi, kaj vem o čem, že kedaj kdo spomnil in si zadal vprašanje, kako globok in širok, kako organiziran v svoji duševnosti in kako prvobitno pravičen v svojem čuvstvu mora biti človek, iz katerega zazveni sredi vse-občega zlozvočja najnotranji ritem njegovega jezika? Nikoli v zgodovini narodov, jezikov in literatur se še ni zgodil čudež, ne da bi bilo objektivno spoznanje poznejših generacij ugotovilo tudi človeško veličino.
Slovenščina pred Cankarjem je bila vzlic Levstikovim, Stritarjevim in še Čigavim zaslugam v papir degenerirana troglodivščina. Že njegovi prvi feljtoni se iskre v tej brezupni puščavi kakor demanti izmed grušča in smeti. In kasneje? Naj ga je kritika slavila ali zanikavala in blatila — od knjige do knjige lahko zasleduješ, kako se vzporedno s Cankarjevim delom dviga obči umetniški nivo našega jezika. Toli brezmiselno nro^lavljana »muzika« Cankarieve slovenščine ie Slovencem šele odprla ušesa za njihovo besedo. Čeprav to ni bil jezik brezbrižne epike in čeprav ni struga njegovih melodij nikoder zelo široka, fe vendar ta prvi primer, da doseza
slednji črti Cankarjevega peresa še pokopano v Pleteršniku — kakor Cankar pokopan pri Sv. Križu.
Kdo ve, morda ie bilo vse to sploh nepotrebno? Pravemu Slovencu je napredek obsojanja vredna štokavska tujka; dvajset let življenja je bilo dovolj — in zdaj na plan, da se zapapi-
rimo po slavnem zgledu očetov! *
Drugič: vsi veliki tvorci jezikov so bili obenem veliki borci in so »zaradi resnice preganjanje trpeli«: kakor Luther, Dante in drugi, tako — Ivan Cankar.
Pustimo borbe, v katerih je marširal kot socialist ali — disous le mot — kot Samoslovenec v strnjeni fronti, in poglejmo ga tam kjer se bije iz svojega nagiba, v boju, ki ga je sam napovedal in skoro da tudi dobojeval: v njegovem okrutnem, neusmiljenem boju proti frazi. Do Cankarja je ohola, z dostojanstvom in svečanostjo okičena laž potemkinskega »rodoljubja« neomejeno mussolinila v našem javnem življenju; vse svobodno mišljenje, vsaka poštena beseda in vsako sveže delo se je dušilo pod njeno teroristično kontrolo Bohemien Cankar ie naskočil malika sam. brez strahu in brez pardona. in ga je podrl To čutimo šele dandanašnji Če je v našem političnem in kulturnem življenju vendar že nekaj svežega duha. nekai odkritosti, brezkompromisnosti in svobode, je
tudi to zasluga Cankarjeve borbe. *
Le style, c'est ''homme. Bog mi pomagaj: v tem, kako nam je dal Ivan Cankar spodoben jezik in — vsaj do neJse meje — spodoben obraz, vidim jaz stil velikega človeka. Drugi pa sodite, kakor vam drago.
•
Podrl je malika toda razbiti ga ni utegnil V teku teh desetih let je fraza vstala od mrtvih, izpremenila ime in se iznova razlezla po vsem našem življenju; okužila ie vse »izme« in se zakopala na vseh straneh vseh barikad.
Toda Ivana Cankarja ni več. In ti, prelepa dolina šentflorjanska, kakršna postajaš v naših sivih dneh, ga tudi ne boš več rodila...
stematično se krčijo na Dunaju, ki je za stare monarhije veljal kot eminent* no klerikalna postojanka, vrste rimskih katoličanov. Vsak mesec izstopi iz rim* skoskatoliške cerkve nad 1000 duš, mo« ških, žensk in otrok. Ta pesem se po* navija z naraščajočo silo in zajeziti je ne morejo nobena sredstva. Ker je od* padanje od papeževe cerkve postalo zadnje čase preočitno, je skušal dunaj. ski kler poseči po sredstvu, ki naj bi kolikor mogoče zajezilo krčenje rim* skih vrst; vršili so se misijoni brez konca in kraja, efekt misijonov je zo* pet porazen; in pravkar javlja statisti, ka za minoli mesec, da je od 1. decem. bra na Dunaju zopet 1298 kristjanov manj...
Med tem številom zrelih moških in žensk je tudi 90 otrok, ki so sledili staršem. Nekaj odpadnikov je pomno« žilo vrste starih katolikov (85), nekaj
Štirinajsti december -Amundsenov praznik
Norveška vlada je določila dan 14. decembra za Amundsenov praznik. Na ta dan je namreč veliki raziskovalec odkril južni tečaj. Odkritje je popisal v posebni knjigi. Kmalu za Amundse* nom je dosegel južni tečaj tudi angle* ški kapetan Scott, ampak usoda mu ni bila niti toliko milostna, da bi mu do* volila priti nazaj med ljudi.
Tako ostane enkrat za vselej Amund senovo življenje zapisano z zlatimi čr. kami v zgodovini južnega tečaja. Do. segel ga je prvi, dasi je bil slabše opremljen kakor njegov angleški rival. Imel pa je tudi srečo, da je raziskoval vztrajneiše in brez zamude časa, kar je strašno oviralo Scotta in je tudi v glavnem povzročilo njegovo smrt.
Dne 14. decembra bodo ob 12. url zazvonili vsi zvonovi na Norveškem. Zvonili bodo dve minuti — Amundse* nu v spomin in slavo. Obrati bodo H dve minuti počivali, delavci bodo od* ložUi orodje, roke peresa. In med 12. in 14 uro popoldne bodo Norvežani iz* vesili zastave na pol droga v znak ža* lovanja radi Amundsenove smrti.
»Glave« zasedanja Sveta Društva narodov v Luganu
Od zgoraj navzdol: Stresemann, Briand, Cham-berlain.
(97), nekaj pa drugim veroizpovedova* njem (34); velikansko število odpadni* kov (1082) pa je izjavilo, da noče v no* beno vero več. Ostali so brez konfe. sije.	O
Dunajsko časopisje povdarja, da je že danes število brezkonfesijonalnih otrok silno naraslo. Ta deca ne obi* skuje nikakega verskega pouka. Vzga* jajo jih starši po svojem prepričanju in vesti. S tem, da so se vrste rimskih ka. tol-čanov na Dunaju tako razredčile, je dobil dunajski kler novo zaušnico. Zo« pet se enkrat kaže stara, preizkušena resnica: da dežela, ki ji načeluje kleri« kalen mož Še ne mora biti njemu ena« ka v prepričanju. Ponavadi je nasprot« no, kakor se kaže baš na Dunaju, kjer vidimo, da se kljub klerikalnemu reži* mu ljudske plasti obračajo v nasprot« no smer.
Prelat Seipel pa vlada dalje...
obleke ln našel se Je celo falot, ki Je razpisal na Aman Ullahovo glavo 50 tisoč angleških funtov. Ker je Afgani* stan svojčas spadal v interesno sfero Anglije pravijo, da ni težko ugeniti, kdo je podpihnil vstaše Nu, mogoče se je Aman Ullah v Evropi navzel tudi navade, kako se krote uporniki. Tedaj bo joj afganistanskim revolucijonar* jeml
živi gospodinjo, ki je nam zredila tako svinjo, klobase, klobase, klobase jemo mi..,
600 tožb
proti „Gazette du Franc"
Pariška afera z denarjem malih vla» gateljev se razrašča v škandal, kakr« šnega Francija še ni doživela po vojni. Iz vrst socijalističnih poslancev je izšla trditev, da sedi soudeleženec podjetja madame Hanau in L. Blocha celo med
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
'□□t iuulhjl Jtx jnrinnnnnuuuuLODDDnD
Smučarjem za Božič
drese iz I a norveškega blaga. Nepremočljivo! Kompletni dresi od Din 600— dalje
Drago Schvvab, Ljubljana.
JCJC JUUt JUUUUUUULJULJIJUUUUUUUUUDP
Revolucija v Afganistanu
Se ni minulo pol leta, ko je hodil po Evropi Aman Ullah, afganistanski kralj. Ogledoval si je države in prestol* niče, obiskoval evropske poglavarje in se seznanjal z napravami na kontinen* tu. Bil je tudi zel« darežljiv; kjer so ga lepo sprejeli, kar se je zgodilo sko* ro povsod, je vedno bogato obdaroval spremstvo z dozami in šatuljami. Po* nekod je celo toliko nakupil, da ni mo« gel plačati sproti in računi so romali za njim v domovino.
Doma je hotel Aman Ullah preure* diti državo po evropskem vzorcu. Ho* tel ji je dati zapadno civilizacijo, a kaj bi Afganistana z evropskimi navada* mi in običaji! Ni jim bilo ne do kava« ren in restavracij, ne do že!ezn'c in cest, a tudi ne do golih obrazov afga* nistar.skjh žen in deklet Našli so se atfitatorii, ki so začeli rovariti med ljudstvom zlasti v gorskih krajih, in evo, buknila je revolucija! Glavno me* sto Kabul je že nekaj časa odrezano od Perzije in Indije. Nima živil, nima
Člani regentskega sosveta na Angleškem,
kj zastopa bolnega kralja JuriJa V., od zgoraj navzdol: kraljica Mary, VVaiieškl princ prestolonaslednik, vojvoda Vorškl, nadškoi Canterbu-ryški, lord kancelar Hallsham in ministrski predsednik Baldvvln.
Krvavice
Sedaj je doba krvavih klobas. Po naših gostilnah jih servirajo dobro na* rejenc, fino pečene in ljudje jih radi naročajo in jedo z dobrim tekom. V Berlinu imajo mesarji svoj lifct «Allge« meine Fleischer Zeitung«, ki opisuje v dolgem članku krvavico kot izborno prehranjevalno sredstvo. Črna juha Spartancev je bila juha iz krvi in mla* dina se je čvrstila z dobrinami, ki jih vsebuje kri. Berlinski profesorji pravi* jo o krvavih klobasah, da imajo po od, vzeti vodi okoli 24 odst beljakovine in
22	odst. maščobe. Profesor Juckenack je ugotovil v surovi klobasi 13.6 odst. beljakovine in 41.6 odst. maščobe ter kalorijske vrednosti 450. Drugi zdrav« nik navaja 14 odst. beljakovine in 32 odst. maščobe, kalorij pa 355. Krvavica spada torej med najizdatnejša prehra* njevalna sredstva. Švicarski fiziolog Bunge naglaša, da vsebuje svinjska kri od vseh prehranjevalnih sredstev naj* več železa, namreč 226 miligramov v 100 gramih. Lecitina je v svinjski krvi
23	odst. V svinjski krvi so mineralne snovi, ki učinkujejo dobro, sploh je krvavica z vseh strani priporočljiva po* sebno še slabokrvnim. Jedo naj jo mla* di in tudi stari; kajti svinjska kri ustavlja tudi arteriosklerozo. Tudi Slo« venci obrajtamo krvavo klobaso in na« ša narodna pesem poje: Bog živi go» spod ar j a, izvrstnega klobasarja* IBog
Glavna akterja v polomu »Ga« zette du Franc«
Marta Hanau ln Lazare Bloch.
sedanjimi ministri. Poslanec Chastanet je s prstom pokazal na ministra za po« ljedelstvo, Hennessyja, češ, da je ude« ležen pri zadevi v svojstvu delničarja radikalnega «Quotidiena», ki je bil v zvezi s koncernom «Gazette du Franc».
Oškodovani vlagatelji so vložili proti sleparjem nad 600 tožb. Javno mnenje je zelo razburjeno, ker si še zdaj niso ljudje na čistem, kdo je kriv in kdo nedolžen. Mnogi, ki jih dolže soudelež* be v tej aferi, izjavljajo, da so žrtve mistifikacije madame Hanau, ki je že pod ključem, a trdi mirno in odločno, da so bila vsa njena dejanja zakonita. Državno pravdništvo pa je seveda dru« gačnega naziranja in bo posadilo kriv« ce pred sodnike.
Poplačano zakonolomstvo
V Milanu šušljajo ljudje o zelo pi* kantnem družabnem škandalu. Nedav« no sta stopila v zakon mlad moški in ženska. Na dan poroke je nevesta raz« odela ženinu, da ni več to, kar bi mo« rala biti, in da ima preteklost v lju« bežni. Ženin je bil zelo razburjen, a spričo dejstva, da vsi čakajo na svat« bo, je opustil očitke in je odpustil ne« vesti prestopek, ki ga je storila. Po po« roki sta mladoporočenca šla na svat« beno potovanje.
Bila sta skoraj srečna in preteklost bi bila med njima morda za vedno po« pila svojo senco, da se ni mlada žena takoj po povratku s potovanja vrgla nazaj v naročje tistega, ki ji je ukradel čast. Mož pa je prežal na svojo ženo in jo zalotil in flagranti z ljubimcem. Hotel se je ločiti, toda sorodniki mla« de dame so ga z vsemi sredstvi prego* varjali in pregovorili, da se je podal in obljubil molčati proti denarni odškod« nini 50 tisoč lir. Prihodnjič bo lahko zahteval dvojno vsoto...
Vatikan in fašizem
Oficijelni organ Vatikana «Osserva-tore Romano« je priobčil te dn; na uvodnem mestu ostro kritiko fašističnih vzgojih metod, zlasti pa kar se tiče javne telovadbe žensk.
»Poganski Rim,» piše list, «je imel toli ko spoštovanja pred nravnostjo, da ni dopuščal telovadnih nastopov deklet pred javnostjo. Fašizem je napravil to, pred čemer se je ustavil celo poganski Rim. V nemoralnem in poganskem Rimu je ostajala ženska pri domačem ognjišču, dočim poganja fašizem celo dekleta v cirkus.«
Vatikansko glasilo ugotavlja, da to postopanje ni v skladu s trditvijo vladnega predsednika, da je Italija katoliška država. Papež si pridržuje pravico čuvati nad vzgojo katoliških otrok. To je njegova božja pravica, od katere ne bo niko'i 0dst0D;l.
O katoliški javnih telovadnih društvih. ki delajo z dekleti isto. kar dela fašizem, ni «Osservatore Romano* menda še nikoli nič napisal. Mimogrede omenjeno: Fašistična cenzura je laškemu časopisju prepovedala poročati o tem članku vatikanskega glasila.
Sinclair Glnck:
Zlati panter
71
»Znal ie očarati svoje poslušalce. Govori je z njimi o nezadovoljivo« ti današnjega življenja in jim pri tem razvijal svoje nazore o svobodni in srečni bodočnosti, ki bi se lahko pričela, če bi se našlo le nekaj odličnih ljudi Tako si je zbral trumo privržencev, na/več žensk, ki so mu hotele pomagati pri uresničenju te novodobne utopije v Združenih državah.
Morda je le od začetka mislil na uresničenje tega zasnutka — s seboj kot »česanem« na čelu. Toda navadil je Ljudi, da so mu zobali iz roke — tako na primer gospa Fawcetteova — in ti so nabirali spet nove žrtve, med katerimi je bilo mnogo res mogočih in vplivnih osebnosti, če so bili to možje v važnih političnih položajih, jim je izvabljal skrivnosti in jih spravljal v popolno odvisnost od sebe.«
»AH, gospod šef, ga je prekinil Moore, »menda vendar ne mislite, da bi se jim bilo posrečilo ustanoviti tako gospodstvo?«
šef je miajal z glavo. »Ne vem, Moore,« je odvrnil, »ali se je komo sanjalo, da se bc Napoleonu posrečilo izvršiti to, kar je na-pra-il. Ogromno bogastvo pomeni nepremagljivo moč, za to je dovolj primerov pc vseh državah. Ni dvoma, da je bil ta »cesar« nekoliko morda celo zelo prsimojen. Toda kdo more reči, kje je konec gčnijalnosti io kje se pričenja blaznost? In kar je glavno: »cesar« je imel vei ko idejo in je verovaJ vamjo in vase.
Po poiz edbah n^kat "!i njegovih zvestih, ki srno jih dobiH žl-e v ioke. se je hotel rolasfiti neomejenega gospodstva v tej dežeH,
da hi nato postal vladar sveta. To Je bil nedolžni načrt, ki sa Je
hotel izvršiti.*
Vsi smo se zasmejail Ko pa sem pogledal Šefa, sem opazil, da je njegov smeh zelo prisiljen. Oči vidno se mo I talija nov o prismojeno častihlepje ni videlo tako brezpomembno kakor nam. »Vseka ko ie bil najopasnejši zločinec, ki sem imel kdaj opravka z njimi!« je čez trenutek zamišljeno pripomnil.
»Povejte, gospod šef,« sem vprašal, »kako )e mogel voditi tak obrat, ne da bi okolica kaj opazila? To je tisto, česar si nikoli nisem mogel pojasnit. Pomislite vendar, da je potreboval ogromno živil in vzdrževal mnogoštevilno osobje.«
»Nekaj časa mi je bilo to samemu nerazumljivo. A tudi to si je modro uredil. Vse, česar je potreboval, so mu dovažaii z ladjami iz Newyorka ,ki so jih ponoči izkrca v al i na obali ob njegovem imenju. Sami ste bili priča take dobave. Po tej poti je dobii tudi ogije Ln velik dinamo, ki mu je proizvajal električni tok.«
»A kako so mo vse to spravljali z obale v hišo?«
»Po drugem podzemeljskem hodniku, ki se pričenja tam, kjer ste nedavno tega videli ljudi, kako so izginjali v brežino. Tisto noč, ko smo Izvršili racijo, smo zadelali ta vhod Kraj je bi) spretno skrit med grmovjem in skalovjem. Toda vse imenje še ni preiskano, mogoče je, da se najde še nekaj skritih dohodov. Ker je nastopal kot fašistovski poverij, je imel zlerom na razpolago toliko italijanskih delavcev, kolikor jih je le hotel najeti. S te strani se mu nj bilo bati izdajstva, zakaj Lah Lahu ne izkbme oči. Italijani so kaj pripravni zarotniki in prav tako tudi Kitajci, ki jih je imel v svoji službi Bili so overjeni, da je ta hiša glavni stan bodoče fašistovske vlade v Združenih državah«.
»Čudno je. da ni imela hiša nikakih oken.«
»Tudi to je bila zvijača,« je pojasnil šel »Zadelal Je okna z notranje strani, da niso prepuščala svetlobe. Tako je bilo hišo z vnanje strani dokaj težko opaziti in marsikdo si je najbrže mislil, da ie zapuščena, kar je bik) tudi njegov namen.«
»Kaj se je zgodilo z onim drugim avtomobilom, v katerem se je peljal Peters pred nami.«
Šef in Moore sta se namuznila.
»Nu.« je rekel šef, »tu se je pripetil majhen nesporazum. Komaj so prevozili nekaj milj, jih je že prehitel redar na motornem kolesu. Rekel jim je. da sem ga jaz poslal za njim in da naj se neutegoma pelje v Coney Island. češ da smo preložili kraj sestanka. Verjeli so mu in se peljah z njim Tam so čakali dokaj dolgo in se naposled vrnili, ko nas ni bilo. Tistega redarja nikem nikoli našel.«
»Nikoli nisem zvedel, kaj se je zgodilo z lopovi, ki so streljali na naš avtomobil,« je rekel Moore.
»Oh. njim smo posvetili. Po svojem ponesrečenem napadu so se vrnili in dobili povelje, naj nas blizu hiše počakajo v zasedi. Tam pa so jih napadli naši ljudje, o katerih niso niti slutili, da so že na licu mesta, in so jih vrgli nazaj prot hiši. Mi smo potem iz dvorane sodelovali pri njihovem uničenju.«
»Kaj se je zgodilo z Viningam?« sem vprašal. »Ali bo kmahj obravnava proti njemu?«
šef me je pogledal in počasi zmajal z glavo.
»On se je sam obsodil,« je dejal z resnobnim glasom. »Kc Je zvedel, da je tolpa polovljena in Cesar mrtev, se je obesil na rešetko svoje celice. Vedeli smo o njem dovolj, da bi bil lahko desetkrat us>mrx.n na elektrčnem stolu Vsekako si je zbral lažjo smrt.
Išče se polni jaremnik
(Vollzatter) 450 turo vefflkoart. raibtjefl lo T dobrem stanja, kupim. Ponudbe »e poSUeJo M opravo »Jutra« v UnbUaoi pod Iifro »Jaretnnik«
13634
TISKARNA
v Zagreba, dobro uvedena. t ttsUm
krosom udtemaJcev. aa dobrem meMu, Je v»le<l preselitve v inozemstvo po-vofjoo m arodad Reso« ponudi* pod »Tiskarna« (predem* J uzoslo vensko Rudo M Mossc d. i Zazre b. Zri tujski trt K 20. (5429
Akcijska družba sprejme dobro uvedene strokovno naobražene
zastopnike in potnike
za prodajo trikotaže, manufakturne ir pletene robe ter drobnarije. -- Reflek tanti naj javijo v katerem jugoslov rajonu želijo delati. Za večja mest? sprejmemo krajevne zastopnike — Po nudbe z navedbo dosedanje zaposleno sti in zahtevki kakor znanjem ieziko^
na Radio Reklam Jugosiavfa, Soboflca
Telefon B M-1-38.	15434-
Jesenov les
Kupim: I a iesenove in orehove hlode, plohe ali deske. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko Jesenovina.	15348a
mmmmm
FR. HAVLIČEK, sin
elektrotehnik
se priporoča u strokovnijaJfco aatpetlavo in popravilo hišnih telefonov. cvoutL »enotojb naprav in etektrotebn aparatov. Delavnica Sv Petra
-esta5, (tvorSfie. hotel »Soča*.	15*4*
1 H H H H H U H H I H » H II JIJUaJUUUUJCDD
Stroj
za šivanje vreč, dobro ohranjen
kupim.
Sem odjemalec za vsak kvantucn močnatih, otrobnatih odroma v to stroko spadajočih vreč.
IVAN KURALT, valjčni mlin, Domžale.	154%
numi ijlijuuuuljuijlajuuliuuljdd
DAME!
fnporofaa daatlo talen
Speeijalno «trii«nje tVpel-na ondnlaniia tfsaata itd
Polanc U
trisc* u dame a eo-ipode. Ltubllana, Kopitarjeva aiica. JCTTJtJ ULM jLorn .
Stalna umetniška razstava slik
Tolika tibua n«kun,tiiiii
okrirjov totia oororfoOa Urila u lliklavta m Bo ti« - A Ko* lijnMj^na «fwtmtre a_ «2867
arm iirmnrr hji
Čltajte vedno
naše oglase!
Za pranje lica
<sam sajvei kom« Maso milno milo i *Hk> opati-ce. Ootr te povsod, (favno skladiSie: Pqrfmner»1a l'P*N - »bttaaa. Mestni (rs 11-
r^Mk
G edaiiške odre
opozarjamo na ljudsko igro
Rokovniači
t spisal Pr. Govekar III izdaja | Broširana knjiga velja Din 20.—
t Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
» :
234
Čai ..Dva lenoera"
v orletnatnib ornotfh sloveče roške firme
GUBKIN-KUZNECOV. Osnov 1843 v Moskvi 'Potrteno i uradno anaH-zo ie brez primes? barve Dobiva se v vsaki več* koloni lalni trenvini.
Generalna zast/vnstvo: »Slovenska Uralamnost«
Beograd. Frankoronova 24 — P a b 136.
Cenik pošiljamo na zahtevo t« trgovcem
Centrala:	13675?
T*he AsJaHr Tradt"? Corpnr f.raidnr.
Vse vrste koledarjev
od najpriprostejše do najfinejše 'zdelave za vse stroke v sloven skem m srbohrvatskem jeztku (v latinici in cirilici) in tudi nemšk
se dobijo pri
NOVI ZALOŽBI r. z. z o. z., Ljubljana
Zahtevajte ponudbel
15.404-a
ftCSE CENE SO GOVORILE
IN OBČINSTVO J H 3t RAZUMELO!
Bka®o, ponurteno s našo preJSnJo aoottoo c reklamno cetto, smo prodali v teka nekad dni
Za Božični nakuo Drioravljamo novo iznenaden el
Nudimo za MOŠKO OBLEKO 3 m volnenega blaga 140 cm široko Din 168.—, Din 210___ Din 240.—, Din 270.—
Te cene se razumejo pri nakupu na obročno odplačevanje
pri nakupu proti takojšnjemu plačilu od gorenjih cen še poseben popust. Na zahtevo Vam pošljemo potnika na dom, na deželo pa vzorce!
Dlilačilnica »ILIRIJA", Mestni trg 17-1.
Telefon 2825.
LJUBLJANA
Telefon 2825.
V Kranju M rJ-a vrvem trto nasproti ftupne cerkve na naJprometneJSem kraju m odda ▼ najem
trgovski lokal
in
obrtni prostori
Lokal trna moderni por tal. 2 vehks izložbi ta ročno skJadJSče Obrtni prostori merijo 8X10 m 5X7 m 5X7 m 3X5 m. Le pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod 15436	»Kranj 109«
VELIKO KOLIČINO
trikotaže in pletenega blaga	l
iz čiste volne, prvovrstne, modernih vzorcev po ceni oddamo proti takojšnjemu plačilu.
KARL ANTLS Nachf. S G0LDSTEIN,
WEEN XVI., Liebhartgasse 9.
Telefon B 34—1—38
F. SZANTNER,
tovarnar in
NENNY roj. ZIMMERMANN-NEISSENAU {
aajata, da *ta se dne 8. decembra 1928.
poročila.
1
Pirna a. E«
Althabendorf
L.
1"433
CE 2B MORATE KUPOVATI NA OBROKE, VARUJTE PRI TEM VSAJ SVOJE INTERESE
IN ZAHTEVAJTE
PROSPEKTE O POPOLNOMA NOVEM NAČINU
NABAVNIH KREDITOV
NA MESEČNO ODPLAČEVANJE. KI GA JE UVEDLA
KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV
V LJUBUI v*i sr.Lfci.N) URGOVA ULICA 7/L Na PODLAGI TEH KREDITOV LAHKO KUPITE SKORAJ V VSEH VEČJIH LJUBLJANSKIH TRGOVINAH PRVOVRSTNO BLAGO BREZ VSAKEGA POVIŠKA CEN ZAHTTfVA.TTP ....... >'>"-rPKTF IN POJASNTLAI
Najprimernejše darilo
za BOŽIČ in NOVO LETO
Izvanredna oiilika se Vam oudL da kunlte kot darilo garantirano
14 karatno zlato nalivno pero
Izvrstne kakovosti katero Vam DoSliem f r a n k o ako doS-llete Din 50.—. NavestJ ie treba le. ako želite nero z ostro mam ostro malo topo ali močno tooo končnico Izrabite to izvatrredno oriliko ker vem da boste Isto vsakomur ori-ooročali Pero le v ceni brez konkurence in imam edini samoorodaio ta celo Slovenijo. — Zahtevajte isto nidJ v domačih treovinahl	15327a
Eksoort In veletrgovina: VTLKO WEIXL. MARIBOR.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
za poklonjeno cvetje in vence ter za nadvse mno-gobrojno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji pod, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se zastopnikom raznih društev in korporacij. načelstvu in članom Zadruge izvoščkov za ljubeznjivo pozornost in za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu ter pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za prelepi, tolažbe polni žalostinkt
V LJubljani, dne 11. novembra 1928.
ŽALUJOČI OSTALI
■»■■i
TOVARNA PERILA
Genica Vojska, Ljubljana,
Gosposka ulica 16.
Izdeluje najfinejše moško in damsko perilo. Dijame ln bluze. Delavsko perilo vedno v zalogi
Najnovejši Izum modernlka (steznik)-«* dame.	13721
Sprejema se gumnice in ent-lanie na stroj v najkrajšem času
■
m
m ■
i
Zahtevajte od 5vojega trgovca da prodaja
J. originalno
ugobanc&~patenl~mo&o
pri kateri bo sicer nekolik*? manje zajlufil pac pa bo$ie vifcolj zadovoljni $ $wjim kruhom in pecivom«
+
O bitna Ljubljana Mesta! pogrelnu cavod
V globoki žalosti naiznamJanio vsem sorodnikom oritetelJem in »nancem pretužno vest. da ie naš nad vse Uublieni sšnček bratec oolbratec in striček
Miianček Michler
dijak 0. b razreda IIL drž. reaL gJmnazie,
dne 9 decembra t L po dobd. nručni bolezni mimo v Ooseodu zasoai.
Posrreb nepozabnega nam ooikoinika bo ▼ torek, dne II. decembra 1928 ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice.
LJUBLJANA dne 10. decembra 1928. 15432a
Žalujoča rodbina: MICHLER JEVA.
8
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja In sožaih
naieira eloboko Jjubljenesra očeta. staTeea očeta, brata in svaka, zospoda
Henrika Wallanda
gostilničarja, mesarja, posestnika častnega načelnika požarne brambe IttL.
te naJorisrčneie zaihvaliufemo vsem prMateftem In znancem. Id so ga v tako velikem Številu spremiti na zadnji ooti k večnemu oočitku Posebno se oa zahva-truiemn vsem darovalcem za prekrasne vence in cvetlice.
Pred vsem smo pa dolžni da se zahvalimo treč. duhovščini oožrtvovalnemu eoso zdravniku dr Laut-nerlu P gospodičnam Šuen Pauscher ln Wiener Da-lie se zahvailjutemn za mnoeobrono hi častno udeležbo gasilnim druStvom h Loč 2ič PoJičan in Honlic ter gg Pevcem za v ?rce seea loče žaiostinke. Vsem Se enkrat najprisrčnejga zahvala!
V LOCAH. dne 8. decembra 1928.
15428a
Olobofco žalutoči otroci t
Wailand m vsi ostali sorodniki.
tfaroala, in, us*. Uco6t*j+ malih, jt, poAah* *a,OgLaj-n*,ocL
dtUk Jedra,' /jubljajuu. .JSl sL

.JLclLl, crglasv, hu slu « parr^xLo*jaln+ ia rocyal>
Iht, pristojbin* /» vpada* a, oOulmj*. * »asocdim,, ju-ojias* vrufbčua CtJunjtu. {xlČuji> paJU*. Ura,
m*]*.** (juhifC*^ ^ ftJ41.
. t	y . -----, <L*pt*<nsaAfa la, opLast,	aLi
tU, furman* občuuftua-. uraka tm+da, par- -Naj- I reklam.*z/iaJa/a,- uroka buidas Du*. ^ - Hcu* auvylt, ZA*rak Din, Prjj>to/bota, ta, JijroDiAjs I wuxnjft uustk PU fo^ Vrutojbuia, ta ri/n> JHa, J^
Za pošiljanje ponndb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef štev. 3203.
'bidjiJ k-''
dLk
Peka
dobro izurjenega pomočnika «prejmem za večjo parno pekarno Samo oni, to delali ie več let t velikih pekarnah, se naj oglasijo pismeno ali osebno na na»lov: K. Robaus, Maribor, Koroška cesto. 43790
Natakarico
tndi začetnico sprejmem gostilno na deželi. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Natakarica* 43802
Gospodično
vajemo knjigovodstva, sprejmem na deželo. V proetem ia.su bi pomagala v trgovini mešanega blaga. Naslov ▼ oglas. oddelku »Jutra*.
43817
Gospodično
■vajeno vseh gostilniških poslov, sprejmem. Naslov ▼ " " »Jntra*.
43820
oglasnem oddelku
Pletilje
dobijo delo nogavic na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Nogavice*.	48778
Brivskega
pomočnika
takoj sprejme ilekinc, bri rec, Bled n.
43807
Služkinjo
ia vsa hišna dela, pridno tn pošteno takoj sprejmem Naslov pove ogias. oddelek »Jutra*.	43792
Rudarskega
jamomerca
če mogoče neoženjenega — sprejmemo. Ponudbe z objavo predizobrazbe, prakse priporočil, zahtevano plačo in dnevom nastopa je poslati pod »Mjsrnik K 1045» na IcterTeklam, ZagTeb — Marovska 28.	43791
Občinski redar
oi. ii kačam ne nai 40 let star z znanjem nemščine dobi službo Plača 1300 Din Nastop januarja Županstvo Bled.	43673
Čevljar, pomočnika
sprejmem takoj v stalno delo. Hrana 'n stanovanje v hiši Ambrož Zagradec pri Stični, Dolenjsko
43645
2 strojna ključavničarja
izvežbana in z nekoliko
let prakse, sprejmemo — Prednost imajo taki, ki so ie nekaj let delali v rudniških delavaicah Reflek-tanti naj se javijo do 15. decembra 1928 Plača po sposobnosti Endnici Uglja s Alekeincu, B. D. 43250
Tvornlca vagonov
T Smed Paianki sprejme ključavničarje, mizarje in 2 strugarja	42926
Blagajničarko
emergiSn-o, starejšo, sprejmemo. One s kavcijo in ki so služile v elektrotehnični stroki, imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blagajna*.
43840
Krepkega vajenca
ki je z dobrim uspehom dovršil i>semrazredno osnovno ali vsaj dva razreda meščanske šole. sprejme takoj trgovina mešanega blaga And. ELsbacher, Laško.
43875
Kuharico
zdrovo in čisto, ki opravlja tudi drug« gospodinjska dela, sprejme takoj boljša trgovska rodbina 2 oseb in triletne deklice. Plača, hrana in dobro ravnanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Redoljubna*.	43839
Služkinjo
zdravo, pametno, z dobrini spričevali sprejmem za hišna dela ▼ slovensko restavracijo v našem Primor-ju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna in poštena*. 43812
Kontoristinjo
dobro izvežbano sprejmem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	43857
Učenko
za likanje in več učenk Za
perilo sprejme tovarna perila Genica Vojska, Ljubljana, Gosposka ulica 16.
43858
Učenko
sprejmem za strojna in ročna dela. Vprašati t trgovini ▼ Florijan&ki ulici 6.
43860
Motor, strojnika
U j« bil zaposlen več let na parni iagi, sprejmemo. Ponudniki s spričevali o večletni služhi naj se javijo. Službo lahko nastopijo takoj. Trgovačko industrijsko poduzetje Brata Stijovič, Podgorica, Črna gora.	43794
Korespondentinjo
sprejme večje tekstilno Industrijsko podjetje sa slovenski, hrvatski in nemški jezik, z znanjem slovenske nemške stenografije, z večletno prakso, za takojšen nastop. — Ponudbe je oddati osebno v podjetju. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*.	43881
Postrežnico
sprejmem. — Vprašat! r Beethovnovi nlici 16, vrata št. 8 — med 10. in 11. uro 43887
Službo sluge
ali kaj sliSnega ieli izučen knjigovez. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 43877-a
Kuharico
prvovrstno, sprejme visok državni uradnik v Travniku v Bosni. — Biti mora zdrava in v posest] dobrih spričeval. Nje delo bo samo kuha Ponudbe n« eel. oddelek »Jutra* pod šifro Gosposka kuharica*. 43876
Valjčni mlin
Sloveniji, sprejme provizij skega potnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
48819
Sopotnika
sprejme podjetje, ki potuje stalno in nepretrgoma avtomobilom po Sloveniji Ponudbe pod: »Bonbon« na podružnico Jutra Mariboru.	43639
Potnika
ogflaego, ki je dobro poznan in vpeljan po Sloveniji pri apeceristih in delikatesnih trgovcih, sprejmem takoj za stalno. Prednost imajo tisti, ki položijo kavcijo, oziroma garancijo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Potnik*
43S47
i."
- -

Zastopnike
sa prodajo čistilnic ia Iz-plakovalnic, tipiziranih, pripravljenih sa transport, iz železobetono, sloveče in priznane vrst«, sprejmemo takoj. Želimo intenzivnih, pridnih in delavnih mož Ker ne damo fiksne plače in potnih doklad, nudimo visoko provizijo. Stavbno naobražemi, ki imajo vezi stavbnimi podjetji, imajo prednost. Ponudbe s referencami pod M. R 8772 — Rudolf mocm, Mfinchen
43793
Dame!
3000.— Din lahko dobite. Vpošljite samo val natančen naslov in Din 8.— znamkah za odgovor Dro-gerija M. Vrabič, Maribor, 43653
Šivilja
ieli delo na dom. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Delo*. 43855
L&p zaslužek
posebno z* dame nudim, za nabiranje inseratov Ljubljani, Celju, Mariboru in drugih krajih Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 9*.	43854
Takojšen zaslužek
za bre&poselne, vpokojence, invalide in druge delaželj-ne ljudi. Fiksn* plača in provizija do 6000 Din mesečno. Ni kak riziko in nikakih obveznosti. Zumbu-lovič, Ljubljana, Mik'oši čeva cesta 14.	43901
Pletilje
dobilo delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	43882
šoferska šola
oblastveno koncesijoniran« Camernik. Ljubljana Do oojska 86 Telefon 2236 -Permanentni tečaj) ta vse.
854

Srednješolec
večletno trg prakso, reši slov., nemškega is italijanskega jezika, ieli primerne službe kjerkoli. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Merkur*.
43789
Vzgojiteljica
I otroška vrtnarica) s per-iektnim znanjem nemščine izvrstnimi spričevali — želi službo s 1. januarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vrtnarica*.
43805
Vinski potnik
dobi takoj mesto, e prostim 3—teobnim stanovanjem s pritiklinami in proti fiksni plači, pri renomirani veletrgovini vina in špirituoz v Ljubljani V poštev pridejo le boljše moči, »posebne in izvežbane v tej •»troki Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vino in špirituoze* 43536
£1. Th- Rotman:
Janko in Stanko
i
n.
<Ali je mojster doma?> j« vprašal. <No,» Je odvrni) Janko. — cTedaj stopi na pom«>l in poglej, ali še stoji tam moja stara pe&> je rekel mož. Janko je krenil po stopnicah, toda ko je bil zgoraj, s« zdajci zaškripala skrivnostna vrata. Takoj je stekel dolL Starec je bil izginil in Janko je samo ie slišal, kako je nekdo zaklenil vrata i one strani <Zdaj lahko čakam, da se staree vrne,> je pomislil Janko.
Gospa
trg. »aobraženo, samostojna knjigovodinja in kore-spondentka, ieli popoldanskega, event. celodnevnega zaposlenja takoj ali s 1. januarjem. Cenjena vprašanja pod šifro »Zanesljiva* na oglasni oddelek »Jutra* 43811
Službe želim
pri boljši družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Boljša družina*. * 43818
Brivski vajenec
Ieli službo sa takoj s hrano tn stanovanjem ▼ hiši. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.	43822
Korespondent
▼ lestih jezikih, samostojen In perfekten knjigovodja, dober organizator, ieli primerne zaposlitve. Ponudb« »a oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samostojen 25».
43768
Kot prodajalka
•M blaga jničarka v LJubljani žel) službo starejša moč. Ponudb« pod »Dobra moč 83» na oglasni oddelek »Jutra*.	43834
Krojaški pomočnik
• prav dobro pomočniško preizkušnjo, teli namešče-nja proti vsaki plači — t Ljubljani, event. drugem večjem mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
2000 Din dobi tisti
kdor preskrbi Inteligentnemu 85 lst staremu mlad«, alču thiibo nadzornika, k lelosnici ali stično, event. kako drugo prime«« na-meščenj«. — Vložim lahko 10.000 Din kavcije. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stalna služba 444*. 43814
Mladenič
zmožen vsekega dela, tndi pri konjih, ieli službe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	43846
Kmetski fant
bre« zavetja, vajen vseh del, ieli karšnekoJi zaposlitve. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Marljiv it. 85*. 43888
Registrir. blagajno
sistema »National*, zelo dobro ohranjeno prodam za 5500 Din. — Na ogled pri tvrdki E. Navinšek, Selen-burgova ulica.	43898
Radio aparat
štiricevni, z zvočnikom — znamke Pfiljps, anodno baterijo in akumulatorjem prodam za 2950 Din Ogleda se pri hišnem gospodar, ju na Krakovskem nasipu št. 10. med 1. In 2. uro popoldne.	43895

Novosti	Novost!
Proč s pivniki
Ako uporabljate nalivno pero znamke Everdy, s takoj sušečim črnilom. —
Cena samo 150 Din
in dveletno jamstvo. Primerno za Miklavža in Božič. DopUnica zadostuje na zastopnika G Benedik — bled. Pošlje po povzetju.
42770
Avto kožuh
in mlade pse
foksterierje in stallpinče — čiste pasme proda Hrašovec-Homan, Radovljica. 43799
Božična drevesca
smrekova, lepo blago, od 1—3 m visoiine, dobavlja promptno po primerni dnevni ceni Stanko Jutrosi — Trebnje, Dolenjsko. 43695
Posteljnega perja
6 kg ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	43638
Specerij. trgjovino
s vsem inventarjem in zalogo, radi prezaposlenosti toj oddam. Potreben kapital ca 30.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43818
Paviljon
na prometnem prostoru takoj oddam radi odpotova-nja Potrebno 5—8000 Din. Vprašati med 8. in 12. uro v gostilni na Rimski ceeti It. 11.	43828
Puška
dvocevka, tvrdke Sauer Sohn, ugodno naprodaj. — Na ogled pri tvrdki Kater, Kongresni trg 9. 48831
Ogilja
240 metr. s toto v proda S. Kogelnik, Šoštanj (Slov) žel. postaj«.	43808
Fotograf
Goers Dogmar 1 : 4, B F
= 75, 1-2500 sek. 4%X6 prodam za 3000 Din — Ančik, m. real. g. «8661
Puhasto perje I Smuč!
razpošiljam po povzetja' in domske tmučarek« hla-
najmanj & Kg pu Din 38	ie, 1 leto ■staro, v zelo do-
fcg — Izkoristite priliko,	brem stanju prodom Na-
ioklet troja zaloga L.	slov pove oglasni oddelek
Brozovtd. Zagreb tllea 82	»Jutra*. 48745 kemičn« iistilnioa perja 189
Pozor!
Volno ta Dom bat rtmtte najceneje prt tvrdki Kari Prelog Ljubljana Stan trg »t 12 ia Židovska ulica 4.
Božična drevesca
smrekova, lepo blago, od 1—8 m visočine dobavljam promptno po primerni dnev-nj ceni — Stanko Jutro*!, Trebnje. Dolenjsko. 43695
Matador
lep, poceni proda BabSek, Slomškova 8.	43850
Lestenc (Iuster)
dobro ohranjen, za petrolejko ali električno razsvetljavo In razno pohištvo takoj prodam. Na ogled med 2. in 8. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
43877
Damske obleke
plašč« in čevlje, odložene,
grodam. Na ogled med 3. i 4. aro. Naslov v oglas, oddelku »Jutro*. 43841
Za moško obleko
prodom za 400 Din športno bla^o. Naslov pove oglas, oddelek »Jutro*. 43876
Kruhovih drobtin
prodam večjo količino po Din 7 kg. Nad 25 kg po dogovoru — še ceneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	43861
črn kožuh
v zelo dobrem stanju prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 43891
Kujiirn
Srne, zajce
in dru»o divjačino kupuj« po najvišjih cenah vele-mesarija Slamdč, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 43837
Smuč!
popolnoma nove, nevnonti-rane, t.80 m dolge, prima jesen, prodam za 200 Din. Kolodvorska ulica 84/1 — levo.
Razne steklenice in majhna okna
prodam. Naslov pove osrla*. oddelek »Jutra*. 43890
Harley Davidson
1000 ccm. « prikolico, naj-moderneje opremljeno, prodam radi bolezni za 28.000 Din. — Ponudbe na poštni predal 817, Ljubljana.
43827
e
s
KJ
«3 N
O
O
C
•o
o
"Si
N C9
£ -s
« o a >
b o •5 u O "o
iti n
18.
•a -1
a M
m
O JI
« S
> -S
J i
A B
Conz-ov
elektromotor
najpopolnejši nemški pro izvod, brez konkurence, za industrijo obrt gospodarstvo 'td — Zahtevajte po nudbe Glavno zastopstvo: Ini Guzelj Ljubljana VII Jernejeva 5. Telefon 8252 41720
Apnena jajca
prodaja, kakor dolgo seie po Din 1.30 komad, od zalog« v Poljčanah — Exportna družba Matheis, Suppanz ta drug Maribor, Cvetlična ulica 18 Najmanjša množino, ki «« razpošilja. je zaboi * 1440 tornadi Razpošilja se blago po poletju ali p« proti računske vred-875
Koks
«uh. po 80 Din 100	kj -
redno v zalogi v	mestni
ulinornL	861
zokoije.
Perie
porje
•Je.
naravno ia « »trojem Sišii-no dobavlja * vsaki množin* V ajda Oakover M »d ji narj« Telefon W ( 60
Železno peč
štirioglato, prodam Naslov oglasnem oddelku Jutra.
43893
Motocikf
molo rabljem, po ugodni ee-ni kupim Ponudbe na naslov: Svetislav Perič — Ljuboceija, Srbijo 43258
Avtomobile
FORD Ssedežni. odprti, dobro ohranjen, nova streha !td Din 7500 —
PEUGEOT gsedežni. to-kse prost, poltovomi nov« gume Din 19 000.—
PEPGEOi 35 HP, v is-vrstnem stanju, 18.000 km Oin 35.000 -
CIPR0EN zelo dobro ohranjen U 000 km. no ve gume Din 88 000
FIAT S01 ŠPORT generalno pregledan. najzad-njepa tipa r, vo DrCO la kiran. 4gedežni. Din 85.000
PONTTAC model 1928. Bcilindrski 5sed»ini. odprti, vožen 3000 km. Se * tovarniško garancijo Din 64 tisoč
prodam Ha ogled in prMzkullnjo pri
V a M Bareiič i Co.. Dnnajsk« cesta 12. Ljubljana. Telefon 22—92
42980
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih senoh
Cerne — Invelir
Ljubljana, VVolfova ulica i
Pisalna miza
starinska, amerikanska, naprodaj v Mariboru. Naslov v oglasnem oddelku Jutro.
43788
Otroška posteljica
zelo dobro ohranjena, iz železa. s medenim; okraski,
divan in umivalnik
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutro*. 43776
Spalno opravo
novo, hrastovo, prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*.	43603
Pohištvo
ftao Izdelano ln nerabljeno spalnico tn kuhinjo prodom rad! odhoda v inozemstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*.	43532
Dolg kožuli
preoblečen, nenošen — so voznik« ali šoferje pripraven, prodom sa 700 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*.	43762
Moški kožuh
in 8 malo rabljena plaiča naprodaj za 900, 800 in 300 Din. — Naslov v oglasnem	.—«>,
oddelku »Jutro*. 43832 blagom, Loško.
4 železna okna
za strojnico kupim Ponudbe z navedbo oene, dimenzije ogrodja in velikosti je poslati na ogl odd Jutra pod »takojšnja uporaba«.	43660
Mladenič
želi službe, oh gre kot družabnik s 40.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Sigurnost 65» 43765
Dam posojilo
80—30.U00 Din proti nizkim obrestim ln vknjižbi one mu, kateri mi preskrb službo sluge, skladiščnika najraje pa logarja ali lov-skega paznika v Slovenij ali na Hrvatskem Naslov v oglas, oddelku »Jutro* 43554
Stalno službo
dobi tisti, ki pristopi kot družabnik z 12.000 Din podjetju. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 43871
Hiša z vrtom
v DravijaU št. 3 pn Ljubljani naprodaj. Cena po dogovora, Pripravna j« zo veleobrt.	43801
Hišo z vrtom
pripravno zo vsako obrt in nekaj zemlje, vse skupaj ali posamezno prodam v bližini Ljubljane. Spod. nje Gameljne št. 3. 43810
Prostor
za delavnico, v izmeri od 150—200 m* rabim so mirno obrt, v sredini mssto. Posredovalci izključeni. — Cenjene ponudbe na oglas, oddeiek »Jutro* pod šifro »Industrijo*.	43836
Dvodružinsko hišo
s vrtom, v Ljubljani, okolici oli v večjem kraju, v ceni do 100.000 Din kupim, Ponudbe na poštni predal št. 8, Slovenske Konjice.
43829
Posestvo
med Vrhniko In Ljubljano, olj pa med Ljubljano in Trzinom, v vrednosti do 40.000 Din kupim Posestvo mora obstojati !z hiše, pritiklin in 8—4 Orolov dobre zemlje Polovica »e plača takoj, druga pa po dogovoru Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Posestvo*.	43501
Posestvo
blisu iel postaje Zelo loja lega s živim tn mrtvim nventarjem naprodaj Naslov v ogl odd J 43650
Srednje posestvo
knpim v okolici Maribora Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*.	43553
Tvornlca za
testenine
kompletna strojna naprava, preii, S gnetilna stroja itd., v rabljenem, vendar povsem dobrem stanju naprodaj po izredno ugodni eeni Flschetti, Trst. Ros-sfei 80.	48543
Krasno posestvo
dobi&kanosno, ▼ najlepšem kraju Savinjske doline — rod! smrti naprodaj sa Din 275.000 Ponudbe pod šifro •Savinja* na podružnico »Jutro* v Celju. 43908
tf* - * Polsladkega sena
m 125 Din fronko vagon ma naprodaj več vagonov Ed Val«, trgovina s me*
48800
Modno in manufak-turno trgovino
dobro vpeljano, n« aaj pro metnejlem prostora in leto-viščal kroju ob križišču telesnji v Sloveniji oddam takoj rodi druiinskih razmer. Plemen« ponudbe pod šifro »Dobre vpeljano trgovino* no oglasni oddelek »Jutrto*.	43738
Trgovino
s meianiir blagom, v ljubljanski okolici storo bi dobro vpeljano, s zalogo in inventarjem prodom Naslov pov« oglasni oddelek »Jutro*.	43540
Lokal s stanovanjem
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
43848
l
Boljšo gostilno
dobro idočo, na prometni točki iščem v nojem, event. tudi na račun. Pogoji: mesto, periferijo, trg pri železnici Vsebuje noj snaine lokale, stanovanj«, ledeni' co, kegljišč« in vrt. Prevzem obvezno najmanj 5 let Hiša samemu na rxžpo! Mesečna najemnina do Din 3000 Oferirajo naj resni ponudniki pod šifro »Do bičkanosno 1884» no oglas oddelek »Jutro*. 43803
Mt

Novo stanovanje
sobe, kuhinje, pritiklin in vrta dobi tisti, ki posodi 30.000 Din. — Ponudbe na las. oddelek »Jutra* pod ljubljansko okolico*.
48763
Stanovanje
ene oli devb sob, « kuhi njo ieli mirna stranka brez otrok, s 1. Januarjem Ponudbe no oglasni oddelek Jutra* pod značko »Mirni kotiček*.	48835
Stanovanje
8 sob, kuhinje ia shramb«, v barak; oddam za 350 Din meeečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutro*.
Stanovanje
obstoječe iz sobe ia kuhinje, Ieli mirna bi solidno stranka bres otrok do oli 15. januarja. Oenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutro* pod »Stanovanje* 43845
Stanovanje
komfortno. 4 solx kopalnice in vseh pritiklin oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*. 43490
Stanovanje
In skladišče
želim aa februar v nov! ali stori hiši Plačam do 1200 Din mesečno Zo skladišče primerna tudi svetlo in prostora, klet. — Roje, Šiško, Jernejeva 18 43259
Stanovanje
sob« ln kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*. 43885
Stanovanje
8 velikih sob. predsob«, velike kuhinje la pritiklin oddam sa februar. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko <1200 mesečno*.	43889
Zli
V Mariboru
želim stanovanje za dijaka 1. meščanske šole, i vso oskrbo in pomočjo pri učenju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43798
1—2 dijaka
niiješolca sprejme učiteljska družing na dobro oskrbo v zračno eobo, pod strogo nadzorstvo Pomoč pri učenju brezplačna. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra* 43744
Dijaka
sprejmem takoj v centru mesta na lepo stanovanje, event. ■ hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
43848
Drva
bukov« ls hrastove odpadke od parketov dostavijo po nizki ceni no dom parno iaga V Bcagnetti. Ljublja na, u gorenjskim kolodvo rom.	88
š tj
2 gospodični
sprejmem na stanovanj« — event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*.
43405
2 gospoda
(elito s 15. d«e«mbrom te-loratno sobo s elektriko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »S tehniko*.
48886
2 oseb)
telita opremljeno sobo Ponudb« no ogla«!| oddelek »Jutro* pod lifro »S oesbl* 48815
Sobo
uporabno sa pisarno. letim pritličju — Ponudbe no poštni predal 888, Ljubljano.	48783
Opremljeno sobo
veliko, svetlo ia sobo, jomieno čisto, s posebnim { vhodom ia električno ros- [ svetljavo, v centra ■ oddam a 1 jon. to stalne-1 mu boljiemu goopodu. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*.	, 48579
SiL
Pianino aH klavir
ugodao prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro* pod »Pianino*.	43823
Gospodično
Veliko prazno sobo. w
h£ . seporatnim
v novi
vbodom oddam	gdč. oli
gospodu Naslov	▼ oglas,
oddelka »Jutro*.	43821
Sobo
s posebnim vhodov ia «fok-| triko ieli ta 8 dijaka (brat-[ ranča). Ponudb« no oglss. oddelek »Jutro* pod šifro »600*.	43851
Opremljeno sobo
s strogo eepariranim vho- j dom in elektriko oddam. Naelov pov« oglas, oddelek I »Jutro*.	48844
domsko kapelo — Začetnica s dobrim so pro uom ss solo-petje naj se oglas« Ba naslov: Kapelnik Raškaj, Bonjaluko. Bo.-no 43608
Klavirji in planini
nojboljiih inozemskih tvrdk vedno v zalogi 1 Zmerne n«n«, na obroke, popravila ugloltfvanj«! — M Ropaš. Celje.	43268
Opremljeno sobo
lepo, s seporironim vhodom želim v bližini gL kolo. dvoro. Cenjene ponudbe no oglss. oddelek »Jutro* pod »Soliden 853*.
Prazno sobo
oddam v Zeleni jami. Ljub-1 jonska ulica 888. 48701
Opremljeno sobo
žeU go«pod pri bolj«! družini Ponudb« na oglasni oddelek »Jutrn* pod šifro »St 8888*.	43689
Pisalni stroj
»Rsraington*, dobro ohranjen ia popolnoma nov «Opalogroph> poceni no-438531 prodaj. Pojasnila daje Rudolf Oroszy, Ljubljana — Tavčarjevo ulic« 8. 43777
PletRnl stroj
H. 8/36 proda Mihael Kav-čič, Zg. lil ko štev. 125.
43698
Otroški kožuh
mm izgubila od Zvezde do Beethovnove ulice 5. dec. slov pov« oglasni oddelek I Naslorv v oglasnem oddelku »Jutro*.	438521 »Jutra*.	43816
Opremljeno sobico
solnčno, takoj oddam Na-1
Opremljeno sobo I Rdeč ček
zračno, s razgledom aa ce-1 eem izgubil Najditelj aaj sto, oddam no Gosposvet- go proti nagrad! izroči ski eestl 18/1.	4S856 oglasnem oddeiku »Jutra*.
43884
Sobico
s vhodom is stopo is leHm j Za pardnevno uporabo v tednu. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutro* pod lifro »Takoj 65*.	438661
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam —I Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*.	43862!
Bencin - motor
8 HP t dobrem stanju rodi elektrifikacije obrata ugodno prodam Termalno kopališče Laško.	43641
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko v zračno sobo h gospodični. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutro*.	43870
Lepo sobo
prašno, lepo. veliko, aroč-1 no, solnčno, s posebnim | vhodom elektriko, pripravno so dva zakonca I bres otrok oddaa Mestni trg št 13-H.	438811
Sobo
s rbodotn is stopate oddam I sa 350 Din. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutro*. 43892
Mesečno sobo
oddam ss 270 Din. Naslovi pove oglasni oddelek Jutra 43907
Opremljeno sobo
parketirano in s elektriko, I blizu Evrope oddaa s 15. decembrom gospodu ali da-1 mi. Sprejmem tudi sosto-1 novalko Naslov pove ogl. oddelek »Jutro*. 43884
Levoročni stroj
kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43843
Mlad voičjak
ki sliši	n« im« Beg, »e j« zatekel. Vrniti ga je proti nagradi v Slomškovi uiioi
it. 19.	43800
Kanarčke
(boroarje; prodaja od 101 naprej Rebernik, Po-
Din
ljanska cesta 60.
43866
Zateklega psa
volčjoko dobi lastnik na Poljanski cesti štev. 12/L 43304
Brak - jazbečar
8 mesecev star, s prvovrstnim rodovnikom, naprodaj. Naslov v oglasnem o>dd< Iku »Jutro*.	4o908
Slike za legitimacije
sdeluj« najhitreje fotograf Hugo Hibšer Ljubljana — Sv Petra aesta	818
Galoše
ln snežne čevlje sprejema v popravilo Nordin in drug — Poljanska cesta 87—31.
43681
Tolefon Int. 434
Popravila
vseh pisarnmškitt
strojev. IVAN LEGAT, Maribor Specijalist za pU sa/rniiške stroje Vetrinjska ul 30.
za dežnike, predstavke k pečem, posode ta premog, kurilne garniture, dimne sevt ia dimna kolena, želez-peči io Štedilniki najceneje
> Stupica, železnina,
LJubljana. Gosposvetska cesta 1.
Vaši zobje
ostanejo redno adraivf ki beti, a dft k ost svef ta prijeten, ako •"▼abllaU
i?Ofloto v NOBIll
ODOFORM-PASrO u sobe. Dobi m v lekarnah ia drogerjfi. QV*vm xak>ga parfnmerijs URAN, Ljubljana, Mesto) trg li.	260
Solnčno sobo
oddam t 16 decembrom aa I Kodeljerem. Naslov v oel. oddelku »Jutrs*. 43878
Princ!
Tako malo zaupanja. Vala I skromnost j« dvomljiva. j 48796
Vdovec —Beli voik
Prepozno. Torek 11. sigurno ob 6.	43796|
Znanja žeflm
s gospodom, v dolgih sfan-1 skih večerih Ponudb« no oglas, oddelek »Jutro* pod »Zimski večeri 04*. 48797
Rnsko-švefcke
GALOŠE
in
3M
SNEŽNI ČEVLJI
£T „Irapez"
•o nenadkriljtv*
FkJes!
Dvignite pasmo. — Anrfe. I 48824
Vaše roke
gladke hi bete, otoo rukm ta okrtafo <aeblia, ako JMi maiete • kremo
Znanja
žeti osamljen gospod — s I lastnim stanovanjem, s sto-1 rejšo vdovo oli vpokojen-k>o, v svrho sodne poro-I čitve. Dopise nk ogUsnl f oddelek »Jutros pod šifro »Vpokojeaec*.
Danes
Krim
vračam
Jt tal* Mane. DoM m v lekarni ta drogertjl. — Glavno skUutttte partumerija URAN, L}nb!|aaa.
M »rti trg 11.	264
Premo-
»j dvom«! — 8« sem vsa I -8-M.	43859
Simpatija 1
Pridite aa sestanek v sredo ob 6. uri a« tet! kroj. Vzrok zamud« pojasnim.
4S8f»|
1 427
A 257-28
Cokan Franc, pečar
Izročit! Vam ima« neke valne listine. Naslov dobite [ oglasnem oddelku Juti«., i 48863
Ločenec
PO lastni krivdi. Ieli inonjo
Oklic.
Na predlog dedičev Martina Auerja se bo vršila sodna dražba vinograjskega Auerjevega
I P°SCStv^ 2 vsemi Pritiklinami in <s	premičninami dne 18. decembra
nudbe na oglo«al oddelek j nt O	4 n.	.	a.
»jutro* pod »Srečna 8»v i iv^o ob 10. uri na licu mesta
48869 V Gabermku pri Zg. PolskavL fflinfk j , ima tudi po^jnino, k. Okr^no sodišče ▼ Slov. Bistrici
n saoaja s vdovo al! go-1 . , - ,
T2T,odd* L' dnc 6' decembra 1928.
ni laključeno. — Dopise no oglasni oddelek »Jutro* pod I •Osamljen 874». -----
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij .Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeriek. Za toemtni del je odgovoren Alojzij Novak, Val y Ljobljml.'