Z88 številko V UiHloni.»ponedeljek. 17. decembra 1906. XXXIX. leto. 9 Mi rsafc >», »v.c»r, * *M**i*to .« «g» po poati ^«)mti> m atiirv) o|r»t «i rN *c« io &, a p* «u « K, m Mtrt teta 6 A *0 k, u m ■mm t K SO k A* Ljubljano • pMtiJaajaia na 4Ctt» ah m M I, it fc4 liti <8 K, 0 a«trt «ti B K, tf n g K Star Mi m paaj, plate u rN kaU «t K, u (Ml liti 11 K, mm tetrt lin I I (0 k, tt « mmm 1 K M L - Zi tuj« dežele UUkt vač, kaliker aaafe *očtn»iia. — Na oareeea >*• »p»*ujarva taracama m «• Mira. Za oznanila m piaeaja m petoreatepaa petit-vrata p« 18 a, ia m •sumIIm tlaka aekrat, pa 10 k, m m dvakrat in pa 8 k, te aa tlaka trikrat tli veekrat — Dapiai aaj m taval* "rau k orati. — aa rra^aja u*«»d»?i*tvc» w»r«v«^aivo ia • kaafl*««* *Jt«aa H a, ta mmv «ra4ni*r»» v L oadatr., apravniitva pa * pridiga, * UpraaaiitM na) m elagavelija aaliljaa oaraScina, rafclaiaaaija, tinanila, t J. adminiatratmia $¥9*aištwm telefoa it. M. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". »os**.«*«* AtovOkt N U hi Upravmlitra telelon it W. Goriški klerikalci in osrednji odbor za Gregorčičev spornemu. „Slovenski Narod* je priobčil pretekli teden z gornjim naslovom članek, ki ni prišel iz mojega peresa, ali dotika se moje osebe in s tem vseh protiklerikalnih rojakov v toliki meri, da kaže klerikalce v grdi strankarski luži celo ob tako važnem in splošnem vprašanju celokupnega naroda ter opozarja k previdnosti vse svobodomiselne in napredne Slovence. Ako bi bil jaz informiran o vsebini tega članka takrat, ko je bil dopisnik „Narodov", tedaj bi „Soča" ne bila objavila poziva r osrednjega odbora" in poskrbel bi bil. da bi ga odklonil morda tudi „Narod" in da bi se na bil razšel ljubljanski odbor, katerega se klerikalci nesramno napadali. Vsakemu je pač svobodno, da snuje tndi „osrednji odbor", toda z isto pravico moremo ostali pripoznati ali m* j>ilpc^nati tak ^dbor, zaupati ali ne zaupati mu svoje novce, namenjene v posmrtno poČaščenje velikega moža. Tako pravico so imeli tudi nekateri gospodje v Gorici, ko so si nadeli nalogo, da osnujejo v Gorici .osrednji odboru. Toda kdor hoče osnovati v Gorici tak „osrednji odboru, ki naj si pridobi pripoznanje in zaupanje vseh Slovencev, tedaj mora postopata drugače in ne tako, kakor opisuje „lilarodov" članek. Članek pripoveduje, da je imel pri predposvetovanjih veliko besedo dr. Pavletič, torej mož, ki je bil in je aagrizen Mahničev učenec. Takrat, ko je prihrula nad ubogega Simona „nevihta s Krasau ter nam mrcvarila in končno ubila največjega pesnika sedanje dobe, takrat in ves čas pozneje je bil dr. Pavletič Mahničev oproda. In zdaj, ko hoče hvaležni narod postaviti svojemu ljubljencu dostojen spomenik, zdaj pa je bil tisti dr. Pavletič prvi med prvimi. ki se nepoklicani sami stavljajo v ospredje ter hoče,o narodu narekovati, kakšen bodi ta spomenik, še več: v kakšne namene se porabi denar, ki naj se steka v njihove roke iz sleherne slovenske roke, ponajveč seveda iz žepov naprednih,svobodomiselnih Slovencev. Tiha želja pohlepne klerikalne brezobraznosti je bila ta. naj se zdaj, dokler je železo gorko, pridno Jkuje in zbira denar po celi Sloveniji, toda Simon Gregorčič dobi le krajevnim razmeram primeren nagrobni spomenik, na rojstni hiši spominsko ploščo — ostanek pa naj se porabi za „Šolski dom", ki so ga postavili vsi goriški Slovenci, pa so ga po razkolu brezobzirno uzurpirali klerikalci ter ga ves čas nesramno izkoriščajo v podkrepljenje svoje strahovlade v naši deželi. V ta namen seveda je bilo treba postopati tako, kakor je storil dr. Pavletič, t. j., ne pripustiti v „osrednji odbor" mene, ne izvoliti si odbora iz srede in v popolnem soglasju obeh strank, marveč izvoliti odbor, ki naj ima navidezno lice nekakega odbora ~nad strankama", v resnici pa so in ostanejo gospodarji — klerikalci. Kako smo naprednjaki silovito popustljivi, potrpežljivi, prizanesljivi, ko gre za važno stvar, ki se tiče vsega naroda, smo dokazali že neštetokrat, a vsakokrat smo tepeni le mi, klerikalci pa triumhrajo. Tsta pesem tudi ob tej priliki! — Skoro istočasno, ko je dr. Pavletič rohnel proti meni in zahteval, da „Gabrščeku treba vzeti ugled", (!!), ko je dosegel, da ni v odboru nikogar, ki more enakovredno zastopati napredno stranko, ■— istočasno so imeli sestavljen poziv na narod, katerega naj priobčijo tudi napredni listi. V tak namen jim je bil GabrŠček vendarle dober! Tu ne gre za mojo osebo ! Vsak naprednjak morajmeti pred očmi rek: „Danes meni, jutri tebi!" Kdor je bolj v ospredju v naprednih bojnih četah, v tega se zaletavajo črni klerikalni vrani! Danes treba na Goriškem „ vzeti ugled" GabršČeku, — ako je ta enkrat izginil in se pokaže kdo drugi bolj v ospredju, tedaj gorje njemu, tedaj bodo vsa bojna kopja obrnjena njemu v srce. — Načela ne plavajo sama po zraku, mar eč njih nositelji so ljudje. Stara liguorijanska morala uvažuje to resnico in pripušča, da se ubijajo načela, da se uničujejo nasprotujoče stranke tako, da se ubijajo tisti ljudje, ki so glavni pred-stavitelji nasprotnih načel in stremljenj — Kar je storil torej dr. Pavletič, ni zadelo toliko moje osebe, kolikor celo — narodno-napredno stranko na Slovenskem. Zato morejo in morajo tudi vsi napredni Slovenci dati samo en odgovor, ki se glasi: sedanjemu no srednjemu odboru" v Gorici ne zaupamo, mi ga ne prip o zn a v am o, mi zahtevamo odbor, da bodo zadovoljni ž njim tudi napredni in svobodomiselni Slovenci, in pa, ki bi imel v naprej določene vsaj glavne temelje, kako se porabi nabrani denar! — Da bodo pa klerikalci zdaj lepo zbirali denar in ga nekega lepega dne rabili morda — proti nam, tako daleč pa n^ sega naše oboževanje umrlega pesnika! Končno še nekaj, iz česar naj vidi slovenski svet, ali je pritikalo več besede dr. Pavletiču ali meni pri posvetovanjih o ustanovitvi „osrednjega odbora". Dr. Pavletič do danes ne šteje še čisto nič v našem javnem življenju. Za slovensko stvar v Gorici in na Goriškem ni storil še nič takega, kar bi mu dalo pravico do kakega višjega mesta v vodstvu goriških Slovencev. — Narobe, ko smo se Slovenci začeli lepo polagoma razvijati, je bil Pavletič v Mahničevem taborju, ki je le oviral nas narodni napredek. Še leta 1896. je izdalo politično društvo „Sloga" knjižico o tedanjem živahnem delovanju slovenske desetorice v deželnem zboru. Razpošiljali smo jo brezplačno. Poslali smo jo tudi zapoznelemu študentu Pavieticu v Podgoro, toda Mahničev duh v njegovem srcu ni dovolil, da bi obdržal tisto lepo in pomembno knjižico, marveč zavrnil jo je z neslano opazko na n aslo vni s trani. — Zdaj pa, odkar se je dr. A. Gregorčič ,,poboljšal", je dr. Pavletič ,,Slogašt( in je imel celo važno besedo, kakšen bodi spomenik možu, katerega je duševno in fizično ubil PavletiČev ideal — dr. Anton Mahnič. Moje stališče nasproti slovenski javnosti je docela drugačno — in ako se kdorkoli obrača do celokupne javnosti tako, kakor mora katerikoli osrednji odbor*1 za Gregorčičev spomenik, fedaj je gotovo, da imam pri tem več besede nego jo ima kak dr. Pavletič. — In ako noče ta dr. Pavletič uganjati celo ob tej priliki klerikalno politiko, udrihati po osebah, ki so v ospredju naprednih bojnih čet, tedaj je le naravno, da pokažemo naprednjaki takim vsiljivcem vrata, pa naj bodo njihove prošnje navidezno šo tako lepe in svrhe plemenite. Samo zaradi zanimivosti naj povem še, da bi imel jaz več pravice, stopati bolj v ospredje ob vprašanju spomenika možu, ki mi je bil osebno bliže nego kateremukoli članu sedanjega ,.osrednjega udboia*:. Simon Gregorčič je doma z Vršnega, odkoder se je preselil moj stari oče v Kobarid. Z njegovo rojstno hišo smo imeli vedno najožje stike — njej v prid. Ko je imel stopiti v svet novomašnik Simon Gregorčič, tedaj mu je bila moja teta duhovna mati, ki ga je oskrbela z vsem tako bogato, kakor je malokatera druga oskrbela kakega novomašnika. — Prva služba Gregorčičeva je bila v Kobaridu. Jaz sem bil njegov učenec ; ljubil me je in še malega dečka naučil, da sem mu stregel pri maši. Bil sem še tako majhen, da mi je moral pomagati, da sem spravil misal na drugo stran oltarja. — V poznejših letih sem bil njegov ljubljenec, na katerega je vselej pokazal z zadovoljstvom in nekakim ponosom. Res je, prvi žarki rodoljubja in narodne zavesti so me ogreli takrat, ko je Gregorčič ustvaril kobariško Čitalnico in sem prisluškoval, kako je učil in navduševel kobariške može in mladeniče. — L. 1892 sem ga bil spravil jaz z Gradišča v Gorico; upal sem, da ga sprijaznim zopet s svetom, da bo tu občeval z znanci in prijatelji — in da bo taka družba blagodejno vplivala na njegovo muzo. Gmotno se mu je godilo slabo — in jaz sem mu dajal po iJO gld. na mesec pod predvezo, da sodeluje in pomaga pri „Soči", ki je izhajala tedaj po — enkrat na teden. Da je to res, mora potrditi sam *dr. A. Gregorčič. Moje žrtve niso imele zaželjenega uspeha. Po več mesecih se je preseli] zopet na Gradišče. Po razkolu 1. 1899 pa je postal hladen nasproti meni — ali ne zaradi politike, marveč radi mojega stališča nasproti ,,Šolskemu domu'*. Ni mogel razumeti mojega stališča, ali osebno me je imel še vedno rad, v kar imam dokaze. Ko je umrl, sem storil vse možno, da je narod složno pokazal svojo ljubezen velikemu pokojniku. Moje delo je, da so lepo pisali o njem celo laški listi, moje delo je, da so imeli laški trgovci zaprte svoje prodajalne. Sodeloval sem v Gorici in v hribih m stal ob jami, ko so spuščali krsto v rodno zemljo. Slovenska javnost naj presodi, kako velika je impertinenca enega dr. Pavletiča, ki ob taki priliki, ko gre za spomenik Simonu Gregorčiču* besni proti meni, ki sem bil in sem pokojniku tako neizmerno blizu, besni zato, da bi udaril s tem napredno stranko ter koval ,,nevenljive zasluge-1 klerikalcem, ki so Gregorčiča duševno in telesno ubijali in ubili ! Kaj storiti proti toliki klerikalni nesramnosti, prepuščam odločitev iz-vrševalnemu odboru narodne-napredne stranke na Kranjskem, ki se je že sestavil, in onemu na Goriškem, ki bo imenovan tekom meseca janlivarja prihodnjega leta. A. GabrŠček. LISTEK. Zapiski slovenskega kolesarja. Priobčuje Josip Knaflic. Kakšno je bilo takrat. Še danes moram zmajevati glavo nad tem . .. Stvar se je pričela pravzaprav Čisto nedolžno. V jutru lepe jesenske nedelje nas je napravilo krdelce kolesarjev izlet v vasico N., ki je prvič zanimiva po svoji legi in svojih ljudeh (kraj je v Gorjancih), drugič so tam J epa dekleta, ki se rade smejejo in tudi drugače niso okovanih src, tretjič pa je dobiti gori v tem času prav izvrstnega pečenega j ančka. Bil je naš namen, da se vrnemo, ko bo še svetlo, zakaj pot doli iz hribovja dol na cesto, koder je sploh bilo mogoče hoditi samo peš, je zahtevala nemalo pazljivosti in truda. Ko dospemo v vas, je ravno minila maša. Od cerkve sem, obdane od pokopališča, smo videli med mi-goleČo množico prihajati tudi domačega župnika v|družbi gospoda, ki je nosil dolgo lovsko pelerino. Oba sta bila velika, krepka moža. Približala sta se naši četi — in takoj je donelo na obeh straneh veselih vzklikov in pozdravov. Izkazalo seje pred vsem, da je mož s pelerino grašcak s Tabora, gospod Zoran, ki je bil nas vseh dober prijatelj, in nadalje, da je bil župnik nekdaj sošolec dveh članov naše družbe, namreč sodnijskega adjunkta doktorja Kljuna in gospoda Matevža Kače, jurista s tridesetimi semestri. Seveda je šlo takoj na praznovanje nepričakovanega prijetnega svidenja, in ko je bila že črna noč, se je praznovanje komaj dobro začelo. In udeleževala se je praznovanja cela vas. Cela vas je bila pokonci. V tem pozabljenem zagorskem kotičku, Bogu za hrbtom skritem, je napravil prihod kolesarjev senzacijo kakor prihod vojaške čete, in ljudje niso vedeli kam od strmenja, od razburjenja, od veselja. Od veselja toliko l>olj še, ker jih je bilo nekaj med nami, katerim ni bilo prav nič za denar. Zavarujem se pa z vso odločnostjo proti sumničenju, kakor da so imela tudi srca n-ških deklet kaj opraviti s tem. Nikdar! Simpatije, s katerimi so nas osrečavale one, so izvirale najčistejšim motivom. Zlata dekleta! No, ne bom popisaval, kaj vse se je dogajalo takrat, prvič je molčati zlata vredno, in drugič ne maram mučiti filistrov. In naposled je morda v vseh teh stvareh tudi kaj, Česar se danes nerad spominjam. Tn zato beležim samo to-le: Popivali smo tri dni in tri noči; tri dni in tri noči je regljala brez prenehenja vaškega godca harmonika in sta čivkali njeni spremljevalki, pastirski pi-ščali, tri dni in tri noči je norela vas, kot bi imela v gosteh Pusta, kot da je popadel naenkrat celo goro v vrtinec blaznega, pijanega veselja, ki je noče izpustiti več. In Četrti dan zvečer, ko je bilo že popolnoma pri kraju z nami, je rekel gospod Zoran: „Zdaj, gospodje, gremo pa še k meni!" Naša kolesarska četa se je bila znatno skrči »a v tem Času. Kar jih je bilo med nami izvoljenih ljudi, ki nikdar ne skočijo s tira: ti so v ponedeljek s prvo jutranjo zoro zapustili goro; nekaj drugih je rešil po- gube njih dobri angel varuh, šepetajoč jim (približno kakor tistemu perzijskemu kralju njegov sluga) v eno-mer na uho: Gospod, ne pozabi na službo! — dokler jih ni spravil srečno domov. Ostanek torej, ki se je rekru-tiral iz eksistenc, ki jim je vseeno, je sledil takrat gospodu Zoranu. Gospod Zoran je bil človek, o katerem so krožile najrazličnejše, nasprotujoče si govorice. Vse, kar so vedeli ljudje iz njegove preteklosti, je bilo to, da je Študiral na Dunaju. ^aj» tega ni vedel povedati nihče; a najbrže jus, saj Slovenci svoje dni niso študirali drugega, in nadalje so vedeli povedati ljudje, da je dal slovo studiranju, ko mu je zapustil stric posestvo na Taboru. Tam je živel zdaj sam zase, s svojimi posli. In ako je prašal človek, kako mu gre, tedaj je dejal eden, da dobro, ker mu posestvo dobro nese, drugi pa je zmi-gaval z ramami in delal hm, hm, a tretji je povedal naravnost in z gotovostjo, kakor bi pripovedoval o samem sebi, da živi gospod Zoran od danes do jutri in da bo tam na Taboru kmalu „vse skupaj vzel hudič." če pa si se interesira! še bliže za osebo gospoda Zorana, za njegov značaj, tedaj ga je hvalil ta čez vse kakor plemenitega, izvrstnega moža, oni pa te je svaril pred njim kakor pred nevarnim človekom: in eni so pripovegovali o njem, da živi tiho in solidno življenje in da ne mara za ženske, drugi zopet so ga slikali za razuzdanca in hudega Don Juana in tako dalje, nič pozitivnega ni bilo mogoče dognati o gospodu Zoranu. Prihajal je pogostomo v naše mesto, bil znan vsakomur, pil v gostilni par četrtink vina, in ako si ga poslušal, kadar je s svojim mirnim, ponosnim basom govoril o teh in onih stvareh, si nedvomno zadobil sodbo, kakšen pameten in praktičen človek je to. Bil je gospod Zoran visok, krepak Človek, izredno lep mož, imel je manire barona, in ko sem ga videl prvikrat, je prijahal v mraku viharnega večera na iskreni vrancu, v vi-hrajočem plašču in klobuku z dolgimi peresi, kakor kakšen romantičen junak. Meni je bil simpatičen in z njegovo osebo je imela moja fantazija dosti opraviti. Gospod Zoran nas je peljal po h os ti, najkrajšo pot, kakor je rekel. Pismo iz Srbije. Značajna proslava. — Transbalkanska železnica. — Neupravičene obdolžitve. Bel grad. 13. deoembra. —ui. Današnjega dne pred sto leti so se srbski vstaši pod slavnim Karagjorgjem polastili Belgrada in navzeli trdnjavo, a turška posadka se je vdala hrabrim srbskim kmetom, ki so na trdnjavi razobesili zmagoslavno srbsko zastavo, da je veselo zapi a po« lafa v svežem zraku in oznanila enemu delu srbskega naroda, da je sloboden na slobodni svoji zemlji Značaj en je v srbski zgodovini današnji dan in zato se je srbska prestolnica oblekla danes v praznično obloko, zastave vihrajo po mestu in neko resnobo čitamo na obrazih Belgrajčanov, ki pra-enujejo stoletnico vstajenja srbske prestolnice. Srbska vstaja se je začela L 1804. v srcu današnje Srbije, v rodovitni Šuma dni, v vasici Rudu ju, kjer je slavni Bvožda Karagjorgje razvil zastavo slobode in pozval srbski narod na krvavo borbo s stoletnim tlačite-ljem. Sami navadui kmetje, ki čitati niti pisati niso znali, so bili, ki so vodili to vstajo in ki so se borili. Čitati niti pisati niso znali ti čudni revolucionarji, ali bili so bistrega razuma, a v prsih jim je bilo junaško srbsko srce, ki ni poznalo strahu. Ia padalo je mesto za mestom. Srbski kmetje so z naj primitivnejšim orožjem premagovali dobro oboroženo in disciplinirano turško redno vojsko. Prvi med boritelji je bil vedno vožd Karagjorgje, ki je sam vodil vse bitke, Četudi so se one vršile istodobno na vseh koncih in krajih. Komaj so Srbi na enem mestu premagali Turke, je prepustil Karagjorgje vstašem preganjanje sovražnika, a sam je zajahal konja in odhitel kot blisk na kako drugo bojišče, kjer je bila nevarnost največja. Ko so Srbi zavzeli Sabac, je bil Karagjorgje, ta izreden junak in vojaški talent prve vrste tam, a takoj po srbski zmagi na Mišaru je odhitel pred Belgrad, kjer je vodil obleganje mesta in ga tudi zavzel. Ponoči je srbska vojska napadla trdnjavo in ko je vdrla čez zidovje, se vsede Milislav Čamdžija veselo na osvojeni turški top ter začne vpiti, da se je slišalo do glavnega stana voždovega, V današnji takozvani Paliluli : Napred, braćo Srbi, sokolovi, evo imamo topove ! Najslavnejša doba srbske zgodovine, to je prva vstaja. Srbi so v teh borbah pokazali toliko heroizma, da je Evropa zadivljena zasledovala to interesantno borbo med kmeti, oboroženimi z naj primi ti vnejšim orožjem in med redno turško vojsko. Hajduk Veljko se bori s številnejšim sovražnikom, a zmanjka mu krogel za topove. Kaj hoče? Mesto krogel nabije topove z denarjem in bombardira Torke! Singjelić se v svojih obkopih pred Nisem ne more več braniti, ker nima več krogel, pa tudi moštvo je bilo že skoraj vse pobito od turških Bila je črna, oblačna noč, v drevju je bučal močan veter in je bilo občutno mrzlo. In potem ta pot, zdaj navzgor zdaj navzdol, skozi nevidni in nepoznani gozd, s kolesi! Dasi sme imeli prižgane acetilenke, je vendar na vsak korak butnil kdo ob drevo ali se strkljal v jarek, do vrha napolnjen s suhim, glasno šumečim listjem. A to vse nam je delalo kolosalno zabavo. In česa nismo uganjali. Človek bi pričakoval, da je romantičnost naše poti kaj vplivala na nas, da nam je noč, temni, zamolklo bobneči gozd, poln skrivnosti in strahot, dal občutiti svojo moč — a ne, naših zmedenih, eksaltiranih duhov se ni prijela nobena stvar, in divjali smo kakor vandali v gozda veličastnem svetišču, kjer je ob bučnem orglanju viharja obhajala tuge-polna jesenska noč svoj rekviem. Naj zakrije tudi to plašč molčečnosti in pozab ljenja. In Če tudi se — zal — prizadeti pri tem slavni Čini jurista s tridesetimi semestri, Matevža Kače. Saj taka je vedno usoda zares velikih Činov! Kdo se jih spominja, kdo jih časti? Samo malenkostim, ničevnostim se klanja svet, malenkosten, ničeven, kakor je sam. Žalostno, a krogel. Junak se postavi zraven skladišča smodnika in ko pridrvijo Turki v obkope, izstreli junaški Singjelić pištolo v smodnik in odleti v zrak — a z njim njegovi še preostali tovariši in moštvo Turkov . . . Krona oeli vstaji je pa bila osvojitev Belgrada in zato se stoletnica tega dne danes praznuje posebej, četudi se je jeseni leta 1904. praznovala splošna stoletnica začetka prve srbske vstaje. Današnja proslava je tiha, brez vsakega pompa, ali mase ljudstva hodijo na periferijo mesta, tam, kjer so zakopani oni, ki so pri osvojitvi Belgrada izgubili življenje. Resni so danes obrazi Belgrajčanov, ki se klanjajo spominu onih herojev, katerim se ima današuja generacija zahvaliti za slobodo, ki jo uživa na rodni grudi. a Transbalkanska železnica, ki bi zvezala Rumunijo in Srbijo preko Turške z Jadranskim morjem, je danes takorekoč že gotova stvar. Osnoval se je angleški konzorcij, ki izvrši ta srbski in rumunski ideal in ker Turška gotovo dovoli, da gre železnica tudi po njenih tleh, ne bomo dolgo Čakali, iu Srbija bo po najkrajši poti spojena z morjem. Želez -nična proga bo šla iz Bukarešta čez Krajovo v Grujo, kjer preseČe Donavo iu se nadaljuje po srbskih tleh Čez Praho vo - Radu jevac - Negotin - Za-ječar-Knjaževac-Niš, potem se zavije po dolini Saba in Drima proti Ska-darskemu jezeru in po dolini Bojane v Bar (Črna Gora), ali pa v S. Gio-vanni Ji Medua v Albaniji. Ta železnična proga bo za Srbijo velikanskega ekonomskega in strategičnega pomena in zato je razumljiv obupen odpor gotove evropske sile proti njVj. Ta velika sila je razvila pri turški Porti veliko akcijo, da onemogoči realizovanje tega načrta, ali kakor vsa znamenja kažejo, je Turška dosti pametna, pa sprevidi, da ta železnična proga ni naperjena proti njej in bo dala dovoljenje za njeno gradnjo na turškem ozemlju. Na ekonomski razvoj Srbije bo železnična zveza z Jadranskim morjem silno vplivala in sicer zelo blagodejno. Z otvoritvijo te proge nastane v Srbiji nova era v gospodarskem in političnem življenju in zato vse želi, da se ta načrt čim prej izvede. Baron Aerenthal je v svojem ekspozeju v delegacijah govoril o Srbiji popolnoma dostojno, ali pozneje, v proračunski debati ministrstva zunanjih zadev, je sledil stopam svojega predhodnika grofa Goluehow-skega in je Srbijo na različne načine sumničil. To se je moglo pričakovati in ni moja namera, da bi zavračal njegova zavijanja, ker pametni ljudje takointako dobro vedo, da Avstro-Ogrska nima navade govoriti o Srbiji dostojno in istinito, ker av. stro-ogrski ministri zunanjih zadev niso taki ljudje, ki bi Jugoslovane imeli radi . . . Ustaviti se pa hočem na obdol-žitvah, s katerimi je obsul Srbijo resnično. Edini menda med nami, ki ves čas ni izgubil normalnosti in svojega dostojanstva, je bil gospod Zoran. Dasi je izpil tiste dni, da rabim priljubljeno figuro modernih poetov: „morja" alkoholiČnih pijač in prekosil v tem celo jurista Kačo, je bil videti Čisto trezen: samo njegov gladko obriti in pristno kavkaski obraz je imel nekoliko temnejšo barvo in v velikih očeh se je zdelo, da mu plapola nemirnejši ogenj. Molče stopajoč pred nami, svojo lepo, izvrstno dresirano augleško dogo vedno zraven sebe, nas je vodil proti svojemu dvoru. Naših burk se ni udeleževal, gledal je samo od strani in se tudi smejal, skupni dobri volji na ljubo in potrpežljivo je počakal vsa-kikrat, da se je od ravila družba zopet naprej — skratka, postopal je, kakor postopa gentleman nasproti svojim gostom, naj bodo taki ali taki. Tako smo hodili do Tabora pač celo uro, dočim bi potreboval do tja normalen človek komaj polovico tega časa. No, proti konou pota je slo bolje; hoja in mrzli zrak sta nas slednjič le malo ukrotila, in ko smo skupni avstro-ogrski finančni minister Burian (Burja?) — tudi v delegacijah. Ta gospod trdi popolnoma resno, da je nezadovoljstvo v Bosni in Hercegovini plod agitacij iz Srbije! Ali kako je to mogoče, ko je notorično znano, da je enostavno nemogoče prestopiti mejo na Drini, ker tega bosanska vlada nikomur ne dovoli! Ako pride kdo iz Srbije v Bosno po železnici, ga spremlja povsod legija ogleduhov, da se niti ganiti ne more nikamur. Pisma, ki prihajajo iz Srbije, se vsa odpirajo na bosanskih poštah in ako bi bila bosanski vladi neljuba, se enostavno uničujejo, a časopis ne sme menda nobeden iz Srbije v Bosno in Hercegovino. Ako srbski listi v Bosni in Hercegovini prinesejo kako vest o manifestacijah v Srbiji za Bosno in Hercegovino —■ zapleni jo od prve do poslednje črke bosanska preventivna cenzura! Na kak način naj torej Srbija agitira v Bosni? E, gospod Burjan, modra glava! Lepa reč in komoten izgovor! Vladati tako, daje vse nezadovoljno, a potem obdolžiti radi te nezadovoljnosti prebivalstva proti vladi — sosednjo držrivo! V Srbiji se niti ne misli na reinkorporaoijo Bosne in Hercegovine, nego se samo želi — in to je želja oele kulturne Evrope — da se da Bosni in Hercegovini avtonomija in pravica samooprede-lenja. V tej smeri piše srbsko Časopisje, a to idejo zastopa — posebno v poslednjem Času — tudi časopisje francosko, a Francozi v Bosni in Hercegovini gotovo niso Čisto nič zain-teresovani. Prebivalstvo otoka Krete gotovo ni kulturnejše, naprednejše od bosanskega prebivalstva in vendar ima Kreta svojo avtonomijo, a Bosni in Hercegovini je Avstro-Ogrska noče pi, prehodi scene v sceno, konci scen so efektni v svoji elegantni lahkoti in frapantni vsled nenavadnosti, plodoviti radi tega ker le odpirajo perspektivo, ne da bi pokazali vso panoramo. Zunanja tehnika je torej istotako elegautna, skoro da igrijva, kakor notranja: Cankarje dramatik. De anje je obilneje, nego je to običajuo pri modernikih Haupt-raannove vrste. Živahnega vrvenja je dovolj, zla:*ti v prvem dejanju. Ali poglavito je dejanje, ki se završuje v vlusah, v notranjosti oseb: to je komedija zuačajev, ne komedija dejanj. Lstopajoče osebe niso osamele figure, komične vsaka zase, ampak stoje v !;;ševnein sorodstvu ali pa jih je zve- I krepki obroč neizogibne stike vsled njihove pozicije. Komične postanejo vsled medsebojnosti, ki jo njihova posebna osebna komika le še povzdiga Nad celokupnostjo pa je vrhu vsega zlita še tista pristna Cankarjeva štimunga, ki mami in opaja in ki se je ni mogoče ubraniti: Cankar je hipnotizer, hipuotizer za maso ka-kor za posameznika. Vse dejanje se razvija iz značajev. Zato so značaji repko obrisani, vsaj p ogla viti, kajti s ve ti j uje jih ves razvoj dejanja. Vendar pa dopuščajo svojim interpretom dokaj svobode. Niso vsi enako krepko obrisani. Najjasnejši je značaj Gornikov: lep, mlad, bogat, ne preveč :, zato pa iz srca mehak in neokreten. Ima vsled svoje socialne pozicije, to se pravi, samo radi svojega pokoljenja in svojega bogastva, vpliv na zgoraj. Zato ga vse lovi, za „na-rodov blagor-. Njegov značaj je čisto jasen, vsak korak je popolnem mo tiviran, samo to (kar sega preko okvirja naše komedije) ni dovolj jasno, kako to, da ima tak vpliv, da ga vse išče. O vsem tem se nam le namigava, do jasnosti pa ne pridemo. In to je nedostatek, ki ga ob pred-9tavi niti ne zapazimo, ki pa nas neprijetno zadene, ko iščemo motivacijo. In pa, kaj ga je zaneslo v te kraje? Sam slučaj, slučaj, ki mu sam ne ve vzroka. Ju odkodi vedo ljudje vse te stvari, tako da mora Gornik postati stožer, krog katerega se vrti ves svet. — Poleg njega najkrepkeje risan je Ščuka, tisti ciniški žurnalist, ki pozna življenje, ki ve, da je vse le laž in ki laže, ker mora, ker hoče živeti, ki pa ši ne prikriva, da bi bilo edino pošteno, da se obesi. Sčukova dejanja rasto iz njegovega značaja in so vseskozi jasno in krepko motivirana. Istotako kui tizanska Grudnovka, ki bi rada ne samo v politiki ampak fudi v svojem najintimnejšem življenju v kalnem ribarila. Kurtizana najhujše vrste, ki pa ne more do ovojih ciljev, ker se njeno stremljenje razbije ob čereh Gornikove nerodnosti. Krasna figura, potret, nalašč ekstremen, ker to zahteva notranja tehnika komedije, ne, satire. Manj* krepko orisan je dr. Gruden, slabotni politik, ki ga vodi na konopcu njegova žena, sicer velik kuj on, pa vendar še preveč pošten, da bi mogel zmagati nasprotnika Grozda. Njegovo razmerje do njegove žene pa trpi na nejasnosti. Končno bi jo žrtvoval, njo in njeno zvestobo — pa je vendarle ljubosumen, če bi bili cilji višji — ali bi jo žrtvoval brez obotavljanja, brez bolesti v srcu? Ta kujon je preslaboten in preneodločen, zato ne more niti zahtevati, da bi ga vsaj kot kujona respektirali. Dr. Grozd je risan kod tiran vse krep-keje. O niegovem značaju nismo niti trenutek v dvomih, le da na našem odru ni prišel do prave veljave, ker hrani osebnost njegovega interpreta v samem sebi premalo tiranske nravi. Krasni lipi so tudi Matilda obdana s pravim Čarom dekliške naivnosti, psihološki tako papoluo zadeta kakor njen vihravi, temperamentni ljubimec, dijak Kadivec, ki mu uhaja z jezika vse, kar mu je Šinilo skozi možgane. Satirični komediji povsem prtmerno karikirana je za slovansko vzajemnost klepetava Mrnioljevka in njen dični malomož-ganski soprog. Figura profesorja Kremžarja, moža, ki bi prav rad Jak zase v kalnem ribaril, ki pa zbeži v okrilje trenotnega mogotca, kakor hitro vidi, da je ves njegov napor zastonj, ta niguraeje imenitno pogojena Ostale maujše osebe so kot epizo-dične orisane prav jasno in so tako dramatiški grupirane, da tvorijo z glavnimi osebami vseskozi harmoni-ško celoto. Nedostatka, ki ga je bilo opaziti pri „Jakobu Rudi", da so bile namreč posamezne osebe druga drugi preveč podobne, se je C. otresil in postavil na oder toliko subjektov, kolikor oseb. Ob konec drame se ne-ka+erniki spotikajo, češ, da je premalo markanten. Ni res! Vse dejanje je izčrpano, Gornik se poslavlja odhajajoč drugam, proč od teh ljudi, ki ga neprestauo zalezujejo. Grozd in Gruden sta doigrala, ljudstvo seje pod vodstvom osvetnika bčuke obrnilo od DJiju proč, pobije jima šipe in gre preko njiju v svojo boljšo bodočnost. — Res je sicer, da Cankar v tej drami ni povsem samonikel: marsikateri njegov tip ima svojih prednikov v svetovni, tudi v dramski literaturi. Tuli posameznim situacijam bi bilo najti dovolj paralel, a to je brez pomena Samonikel je Cankar v podrobnostih risanja, samonikel v načinu grupiranja, originaleu v dialogu in v štimungi, ki ji je težko najti par, in originalna je končno ideja, iz katere se je rodila njegova komedija, ki ji je velika literarna vrednost gotova in ki je daleč nad-krilila vso na*ti, sta začela goste zmerjati z različnimi psovkami. Poprej mirnim gostom to ni posebno ugajalo in tudi ti so odgovorili svoje. Vnel se je prepir, iz katerega je slednjič nastal tepež, pri katerem so bili glavno bojno orožje stoli Med viharjem je bilo razbitih mnogo stolov, miz, svetilka in steklena vrata, vsled česar ima gostilničar čez 80 K škode. Ker le ni bilo miru, je prišla policija in aretovala glavne p ovokaterje. Gale, kakor tudi Sernak se bodeta morala zagovarjati pred sodiščem. — Prehudo veselje. Snoči sta se ga bila nalezla nekje dva možakarja nekoliko čez mero. Ker sta pa hotela, da o ti njuni sreči izoe tudi širši svet, sta ob polu 12. prirogovilila v Florjauske ulice in tam tako razgra al a, da so ljudje jeli prižigati po stanovanjih luči in odpirati okna. Ko je prišel „koncert" poslušat tudi pol. stražnik, sta jo pocedila čez sv. Jakoba most na Breg, kjer je eden padel in gA je med „ gor v s taj en jem" stražnik že držal za ovratnik Med potom mu je bil iznova ušel, a je bil zopet prijet in odveden v hišo miru. — Hudomušni Peter. Včeraj se je bil n ki Peter na Žab-jeku tako razljutil, da je hotel vse razbiti. Miril ga je brat, a vse ni nič pomagalo. Peter se ni dal ugnati in se ni dal. Ko je prišel ponj policijski str žnik, se mu je vrgel na tla, a naposled se je vendar omeČii in mu sledil, — Zadnje včerajšnje junaštvo pa je pokazalo na Dolenjski cesti 6 obrtnih pomočnikov, me 1 katerimi so bili tudi neizogibni Barjani. Kar na cesti so si bili skočili v lase in se toliko časa ravsali, da jih je presenetila policija in jih potem spravila pod ključ. Trije so zadobili pri te-pežu lahke telesne poškodbe, a bodo vkljub temu obdarjeni z „urami". — Pogreša se že osem dni na Zaloški cesti št. 6 stanujoči Jožef Vi-rant, rojen leta 1851. na Vrbičju, pristojen v Št. Jut pod Ljubljano. Vi-rant je oženjen in mu je bilo zadnji čas opaziti, da je nekoliko zmešan. Fantaziral je, da mu hočejo zavdati in se je tudi izražal, da si bode vzel življenje. — Ogenj v dimniku. Snoči ob polu 8 so se vnele saje v dimniku hiše št. 16 v Kladeznih ulicah. Ogenj so pogasili domači in ni napravil nobene Škode. — Zatekel se je majhen, belo-rjav pes, ki čuje na ime „Fiok". Kdor ga je ujel, naj ga izroči trgovcu z delikatesami g. Jožefu Koglju v Sod-nijskih ulicah št. 4. — Delavsko gibanje. Včeraj sta se odpeljala z južnega kolodvora v Ameriko 2 Slovenca, nazaj pa je prišlo 200 Hrvatov, 40 Slovencev in 30 Macedoncev. Iz Kočevja je šlo domov 13 štajerskih Slovencev - rudarjev. — Izgubljeno in najdene reči. Crevljar Andrej Rezek je izgubil bankovec za 10 K. — Služkinja Frančiška Miklavčičeva je našla srebrno žensko uro z verižico. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena otroška čepica, očala s fute-raloin in dve šelski knjigi. — Slovenci v Ameriki. Vlak je povozil v La Sallu Ignacija Širne a, doma z Dolenjega vrha pri Novem mestu. — Požar je bil v Clevelandu v gostilni S. Mihelčiča. Vsi so se rešili razun Nik. Briškega, doma iz Lokev na Hrvatskem ; ta se je zadušil. * Najnovejše novico. Pasivna resiatenoa pri pošti. Zaupniki poštnih uslužbencev vseh kategorij so sklenili na Dunaju, da nastopijo s posebno izjavo, in Če je treba s pasivno resistenco proti vladi, ako ne ugodi zahtevam poštnih nslužbencev. Razdelil se je med vse organizacije poziv v tem smislu. Trgovinsko ministrstvo se hoče izogniti konfliktu na ta način, da všteje nižjim uradnikom in ekspedijentom doki ado v penzijo, a več začasnih služb poštnih slug spremeni v stalne. — Cesarjev zet v smrtni nevarnosti. Orijentni ekspresni vlak, s katerim se je vozil v Buda-peŠto tudi cesarjev zet, bavarski princ Leopold, je trčil v Alagu ob tovorni vlak. Oba vlaka sta močno poškodovana, a izmed potnikov je ranjen le grof E d. Csaky. — Strašna drama. V Gras-licu na Češkem je 191etni Riedel ubil ljubico svojega očeta in njenega 1 in polletnega otroka, zažgal hišo ter se pod streho obesil. — 12.000 tub kalodonta so ukradli štirje uslužbenci tvrdke Sarg. * Gospod ,tkomisar11. V buko- vinsko vas Ivankonc je prišel nedavno neki mož v službeni obleki sodnega sluge, povedal županu, da ga je poslal okrajni sodnik v Koc-manu zaradi požarov, ki so se ponavljali zadnje Čase. Župan je takoj občinskemu redarju, naj gospoda „komisarja" spremlja na službenem potu. Iu „komisar" je potoval od hiše do hiše ter povsod zahteval „v imenu postave", da mu pokažejo zavarovalno polico. Ker pa je le malo posestnikov bilo zavarovanih, naložil je vsakemu po 5 K globe, ki se je morala takoj plačati „v imenu postave". Na ta način je gospod komisar obral kakih 30 hiš, nakar je odpustil milostno vaškega redarja ter šel popivat v gostilno. Uspeh pa ga je napravil tako predrznega, da je v gostilni aretoval „v imenu postave" učitelja in nekega kmeti. Med tem je zvedela policija, da naki} strahuje celo vas ter si prišla gospoda „komi-sarja" ogledat. Orožniki so spoznali v „komisarju" nekega Moskabuka, ki ga oblasti že dolgo iščejo zaradi tatvine. * Originalen pobeg. Na nenavaden način je pobegnil nedavno vojaški kaznjenec Peter Hinko iz domobranske ječe v Budapesti. Iz kruhove skorje si je napravil pas, bajonet in nožnico ter te predmete tako prebarval, da so izgledali kot pristni. Ko se je opoldne straža menjala, pri-pasal si je ta kruhov bajonet in nihče ga ni zadrževal, ko je korakal čez dvorišče in pri vratih iz j«če, ker so ga vse straže smatrale za ordinati -nega vojaka. Toda ni se dolgo veselil svobode. V treh dneh je izvršil tri vlome, pri tretjem pa ga je policija prijela. * Črnogorski večer v Pragi. Slovanski klub v Pragi priredi 17. t. m. v Pragi čr sogorski večer. Predaval bo dr. Josip Schreiner o izletu češkega Sokola letošnje poletje v Črno goro. Predavanje bo spremljal s skioptičnimi slikami V posebnih prostorih bodo izloženi razni čn. gorski etnografski predmeti : orožje, obleka, glasbeni predmeti in razne drobnarije iz domačega gospodarstva. * Na elitnem plesu. „Gospod baron, ali bi me ne hoteli predstaviti svoji mladi soprogi?"4 — „Se ne izplača ljubi grof — jutri seže ločiva* * Draga Slika. Oskar Huldšinski je kupil v Parizu sliko za 425.000 frankov. Za sliko so se potegovali razni ameriški bogataši. Slika je iz leta 1414 ter predstavlja portret nekega Medicija, brata papeža Leva X Književnost. — Strossmaver. Koledar za god. 1907. „Odbor zagrebačkih g i spoja za Sfcrossmaverov spomenik" je izdal koledar, kije po obsegu, po vsebini in po opremi nekaj izrednega čisti dohodek je namenjen za Strossmaverjev spomenik. Knjiga obsega poleg koledarske vsebine in uradnega adresnega izkaza celo dolgo vrsto linih umetniških slik in prilog, ki se največ tičejo Strossmaverja iu iz najodličnejših peres vse polno literarnih prispevkov. Ti se dado deliti na dve skupini. Prva je posvečena samemu Stross-maverju, spominom na njega in na njegovo delovanje. Druga obsega beletristične spise v verzih iu v prozi. Dodan je pregled hrvatskih prosvetnih zavodov in društev. Cena le 2 K Naroča se ta krasna knjiga pri knjigo-tržcu Gj. Trpincu v Zagrebu. Telefonsku in uumm poročilo. Dunaj 17. decembra. Vladna prizadevanja da bi Češki radikalci in slovenski liberalci umaknili svoje nujne predloge v svrho, da bi se mogli rešiti pro- raciMki provizorij in nekateri irugi MČrti, go se izjalovili. Jutri bo torej poslanska zbor-aiea bavila s temi nujnimi predori. Prvi pride do besede najbrže dr. Sobotka. Dunaj 17. decembra. Odsek za volilno reformo je o d-i o i i 1 vse predloge zastran * a m e e 1 p a r a g- r a fa Ou^aj 17. decembra. Vse-ie «£ki poslanec B e r g e r je odložil svoj mandat. Dunrj 17 dec mbra. Poročilo rnega svetnika L m <% s c h a o volilni reformi je izšh danes v . g Iz poročila je videti, da se ja ^osposk zbornična komisija po s tovaia tud* o tem k**ko Daj se tneni poslovni red Zahtev a'o se e da naj se i^kljućui^jc) za go 3 vrsto sej ta*/gla-sm Y da se tako zniža cena r>esu Ooenem naznanja, da -reduie min str-t o pri pnvatntb r>mcah, naj bi duvi 1« e enako m£*uje t r fov. Pr ga 17. decembra. 0>ebn' vj*k je v Diicbc \u zapeljal na ačni t'r 33 pot ikov je b lo ras en h Da želrzniška usluž b^o* so Takoj aretrali. Stokholrn 17 dec. Švedski kr.h 0 kar umira Pet'og ad 17. decembra V I£ko vilo v bi ž ni niesta so vdrli rcpsrrji m priMlih la^tn'cn, da j m je izrtčla 6000 rbbljev Na to so izgind- brez si du Varšava 17. decembra Taje včeraj na cesti ustreljen ueki pcbciiski inspekt r. Jon-t^hovo 17 deceabra fi ^ sod šče je r bsoddo pet :eeb na smrt. Obsojenci so bin sakoi Da to usmrćeni. L-vkanic 17 d^cpmbra Pol. ci:u je bcreU uretrdti tri revolu i arje. R-vo!uc,jor)ar|i a i se po-kvili v bran »n so u*tr 11» štiri Itctsfc* ki so mtervenrali pri iHbCj' \ na to so zbežali Ni i stđ b la ustreljena dva revo-acmarja, tietji je pa izvišil sa-Dom- r. Rim 17. decfmbra. Vkljnb as*! prepovedi so se vpnzo-nfe tudi velike prot kl-r kalne de-foOL8trbCije Na ulici F. rnese pe zbrtla velika mn ž«ra ludi ki k tela prd fr« i.cosk m posl -t c m d»monstrroti v pr | g prot k enkalni p< lit ki fra c ske •'»de Pohciji se je z velikim tru-ptsiecilo razgLati dtmun- R»m 17 decerrbra Povrd^m ntve države od cerkve i a Fran o-kem so bile včeraj tukaj veli *nsm protiklenkalue demonstra Pariz 17 decembra Prva ne-ij*, < d*ar je d žava i eodvisna i ceikve, j« mu,ila v n iru. Du ^niki so ee 6»li o trudili, da b' '■febiti v cerkve kar meguče »judi & uprizorili demf nstiacije,a usp ba bto. Ob sk cerkva j« bil v pri-n s to agtbCijo malenk' sten [ukazala se je to nedeljo a aajek 1 a ta ntne } š i način "fbka ind ferentnost pa-ške^a prebiva stva Pariz 17 decen b a Kardinal (bord si izseli d-nes iz ekr fi-e palače v hso p< slanca C cbm-*. -nkblci se pripravljajo na de-OLtvtrac le Pariz 17. decembra Pri n>z bvi o prt men.b» zakona glede c,t*e države in cerkve b< d kle t&lci izjavili, da se razprav spoh udeleže. A ger 17. decembra. Pri iz-ijtvi gkofa je med klerikalci in obodomiselci prišlo do rabuk. Z * h strani se je streljalo, ujeuih je bilo več eseb, med ^ acki žurnalist, 1 Umrli so v Ljubljani. Dne '4. d<*cembra: Oton Kontny, pivov^r, 20 let Dunajska eesta 62, m je uatrnpil. Dne 15. decembra: Iran Žagar, pekovski mojdter, f4 let, Dunajska centa 9, kap. — Kamilo Benedikt, trgovčev a n, 17 let, Blei-wtMsova cetita 19. Sarcoma ren sin. — AI uji g JerAin, kaišarjev sin, 3 in pol leta, Ilovica 32, Bronchitis capilL Borzna poročila. Liufciianska .Kreditna banka v LJubljani". Uradni kurzi dun. borze 17 decembra 190«. 4-2% majska renta. . . • 4-2% srebrna renta . . !•, avstr kronska renta. 1».' „ zlata v . • ogrska kronska renta . 4«/t „ zlata . . 4% posojilo dež. Kranjske 4 ■ , posojilo mesta Spljet I1 ,•/, » - Zadar 4Vi*''o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4% Češka dež. banka k. o. 4# • - * t**** 4« ,•/, zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . **'■•'© Pe^- kom- k- °* z 10^ or...... i1,°\ zast. pisma htnerst hranilnice..... 4l t° 9 zast pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4' , z. pis. ogr. hip. ban 4 j ! obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4l //a obl. češke ind. banke i* prior. lok. želez. Trst-Poreč...... 4», prior, dolenjskih žel. . r , prior. juž. žel. kup. 1 ,»/, 4* avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. srečke od 1. 1860«/, . . . „ od 1. 1864 .... „ tizs'r:e...... _ zem. kred. I. emisije II w ogrskj hip. banke . , srbske a frs. 100 — turške...... srečke . . . 992S 10" 26 9906 117 4?» 9f>8b 11445 98 60 100 M) 99 3gr. b • » • • • Rudolfove • ... Saicburške 9 ... Dunajske kom. . ... Delnic«. južne železnice .... Državne železnice . . . \vsrr.-ogrske bančne deln Avstr kreditne banke . . Dgrske . 9 . -Živnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brux) Vpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr družbe Češke sladkorne družbe Vaiut«. C. kr. cekin...... 20 franki ....... 20 marke ....... Šovereigna....... Marke........ Laški bankovd ..... Rublji ...«••.« OolmrU........ žitne cene v Budirnpe&ti, Dne 17 decembra 1906. T »ram i ii tenica za april 179 Bi ♦^80 tO 1781 — 691 76 *30 242 60| 753 632— 7in 674 — 287 6'4 -149 — i J 34 19-U 23 48 24 02 H?-.*5 9f- B5 2 53 4-8a ICKl 316 — 101-40 224 272 50 156 — 288 — 297 — 262 -1'0 — 163 50 24 4 • i64'50 87 ^3-«5 — 49 25 30 25 50 — 79 - 510 50 l8Y50 68-50 790 -^9276 831 — 245' 757 — 631* — 722 -575 — 291 -568 — 50 80 11 39 19*14 23 66 24 08 17 76 96 6s 263 6 - iSredn-a predv^erajdnja in včerajfinja temperatura: 3 4' io 6 4°; norm.: 16" in —1*7«. Mukrina v 24 nrab 0 0 mm in 0 0 mm. Zahvala. Vsem, ki so izrazili sožalje in nas tolažili ob smrti iskreno ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda Ivana Žagarja pekovskega mojstra kakor tudi za Časteče mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, os bito pa gosp pekovskim mojstrom in pomočnikom, najiskrenejšo zahvalo. Tudi se zahvaljujemo za darovane krasne vence. 4494 Žalujoči ostali. ?ž m april • • • ■ vet , april . . „ ZdrŠoo. 50 kg K 60 . u bo m n 50 . . 7 41 6 57 6-16 7 46 Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest Iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „8lov. Naroda14.) Lična brodnra obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pnnl na Vrhniki in okolici ter napad na na mo8tan krntib menihov v Bistri. Cena 1 K s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se ediuo pri L. Schwentiierja, knjigu v Ljubljani, Prešernove ulice. knjigo tržeč v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3 Naznan]riun, da sem prr*vzf*f od vNajf)do6 TiHkarn«4 v l.-.vbi •*..•>■ v izkha^no razpredajo Jurčičeve brane spise, potem letnike ln posamezne številke „iOnbljanskeg-a Zvona m vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". — I" if):,.. SOI ioalpa Jar616a sbranl spisi, svezak I. do XI , broširan a kr., elegantno ve- aai/ a l gld PoaameaDe številke ..Lju tljanake^a tvona" po 44 kr. SblrSa aakonov. I. Ka£eoak> aako- ■ veeat k 3 gld. Sbirka sakenov 11. Kaz. pravdni red vezm a ? gid HO kr. Samikovl »brani apini L »vezek riroftir>-.?i h 'M kr. Dr. Nefeiekdo; :>o^C Foveat broa a ">0 kr. a. Aškerc: Iaiet ▼ Oariflrrad, broa a » ar. Fargenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan & f>0 kr. Štiri novele, broa. k 'i" kr. ^enei-TfebiiBkj: Blodne luSo Ruman broftiran h 10 kr Lefebvre: Pariš v Amerlii, brodiran Stat somioit ambra: Oaanikar-■tvo ln nail onsnlki. bro&trane a 40 kr J e I • n e k : Ukrajinsko doma, Povest. broAirami a it kr. Halevv: Dnevnik, broširana i . kr. - Sta&no pripovodko, broAiranu a 40 kr - Dve pcvesti, brod. k 25 kr. Thearier.: U n din a. Povast. bros. k :i« ■■ kr A Trstenjak: Slovensko a; le d a iiAoe, broširan izvod k l gld. J ur tč tdstkl, bro... k 16 kr. - Crre^orćidevflm kritikom, brus h -JO 8L Avstr tski patrijot. frPsrtoiwsson der Slaven", broširano k 5« ki. Po znliani oonl priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, priliko In roki. Prej 60 kr.. nedaj *->s* rt-t«« z tO Wr. ffcjgT Sprejemam tmdl naročila mu vse modne žurnale, na vse domače ln tuje 6aan*ke ter knjige stanovanje aa 1. febrnvarj 1907, obstoječe is 3 »ob, kuhinje in pritiklio, pr.o ali drago nadstropje; ne daled od Marjin ga trga. Ponudbe na anonćni biro, Rimska oosta 2. 44^1 1 Razglas. Zakupuo društvo v Loia razpisuje službo dacarja. Zahteva se znanje sloveoskega in DfmAkega jesika v govnrn in piHavi ter potrebno zmožuost v račanstvn ter «e tudi zahteva kavcija. 44V»2- 1 Plača 960 kron na leto in ataoovanje. VI« ge je vložiti do 24. decembra na imenovano draitvo. V Lo* u, dne 11. grudna 1906. Alojzij ŽniđarSić. repre^eutaut. Primerni darovi za Božič in Novo leto Trgovina * zalopDieliiiD Josip Kaplan i Dolga ulica štev. 12 ZAGREB Telefon štev. 245. je zuana kot najrfoliduejfti in najceuejdi izvor aa nabavo slik v moderoern si gn z »iku-tuirn okvirooi kak. r tudi kot naj večje in na|cenej&e skladišče okvirov. Ceniki zastonj in poštnine prosto. mm Priložnostni kup. Jako dobro ohranjen skoro nov francoski Popolna oprema za novorojenčke otroško perilo v zalngi za vsako staroflt priporoča znana trgovina a perilom C. J. HAMANN IJIHUiVA. Perilo lastnega izd Ika, 1870 l «ta,iov ftma 1870. so takoj proda. K|t*. pove npravniitvo »Slov. Naroda-. 44».»—1 Salo m a fine °8Tflke «,d 195' *■ ff^ati aiđlflO z^|o priljubljene fl.i. 130; dana eke 8G kr ; bolj fine gld 1 15 aa kila Gni »t i,a Pra^a 1 Sld J br**a k*8ti J"* pleče brez koBti 95 kr.; »ako meto 86 kr.; nlanina 88 kr.; glavina ina 50 kr. aa kilo — Fine kranjake klobase, vel , ena 20 kr mivn >k hp,,,J«'»»-* gld. 1-20 liter JliVV^f poBilja b poštnin povae^em od 5 kU naprej 335—K4 iztrebljeni po tržni ceni. Janko Ev. Sire v Kranju. kurjač ki ie ob en« m tudi ključavničar se sprejme za parno opekarno« Pred uost imajo oni, ki so Ze aluinovali pri enak h opf>kam»h. Nastop Klatbe 8 h aprilom 1907. Pia^a po dogovora. P«»undr»e ^d ,,izprašan kurjač" na u^ravuištvo flStov. Naroda". 4 144—3 Kavarna „LE0N" o Ljubljani, na Starem trgu 30 vsak torek, četrtek« soboto in nedeljo vso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem 345513 Leo in Fani Pogačnic. nimam ali prodajam narejene obleke za gospode in dame zaradi profile se Zije V 4448 4 polovično ceno. O. BERNATOVIC LJubljana, Mestni trg 5. Oes. kr. avstrijske ^& državne železnice. Izvod iz voznega reda. Odhod Is LJubljane ini. teL: 7*iO iiufM) Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 n utr h i Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H-30 uro »p dn.<. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc. i'05 uopoidnti Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. * OO pop d o. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 i»e6»T Osebni vtak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 36 tveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io-23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod t LJubljano jot. tel.: 7-oo ijutraj Osebni vlak iz Trbiža. 844 ziutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. II is prodooidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2 32 popolne Osebni vlak ic Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoidnu, Osebni vlak iz Sclctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. i. 8*3e 6er. Osebni vlak iz Straie-Toplk, Novega mesta, Kočevja. 8-4© £»e6er. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i. Odhod Is Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oo popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 tO zveder. Mešani vlak v Kamnik. IO 46 »onodi Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod w Ljubljano drs. kolodvor: a 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 69 predpoidne Mešani vlak iz Kamnika 6 to zveder. Mešani vlak iz Kamnika. O 66 ponodi. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. „3Li3"U.Tol3SLr^3l2:su 3s:rećLitn.&, banka" PodmioiM ▼ spustu. v LjuVjani, Stritarjeve ulice štev. 2. Podminioa ▼ celovcu. »rlnlška aTlHvnlrik H 9,000 OOO*-. Rnervnl raki m d K fOO.OOO. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjlžioe io na tekočI račun po 4y2%, ter je obreatije od dne vloge do dne vzdlga; obenem zvišuje obreMtoo mero starih vlog os knjižice od aedaujih 4% Dft * /2 /ot ^aŽeuii 8 I. novembrom t« L * 144 96 72 Petrolejska plinova svela MVega" Je najnovejša In najboljša svetilka XX. stoletja, pri kateri se petrolej spremeni v plin. Porubi se Hamo za 1 vinar petroleja na nro, ter ^ori svetlejše kot navadni plm. Ni treba privijati steija (dohia), da tako) razsvetljavo, pri stoja na vsako navadoo petrolejsku svetilko H»"* ali 14"' in gori brez daha. Kompletna petrolejka svetilka „Vega" stane kron 8"—■ Zalego irr^a Valentin Golob trgovina z ieleznino 573^_« Mestni t g ste*. iO. ;i\iiJni«dern«>jNl KLOBUKI vseh vrst v najbogatejši izberi v Ljuoijani pri 448J- 2 Klobuki se sprejemajo v popravo. 5 obozdrav med. univ. 4477-2 dr. Gustav Rodoschegg I je prevzel prakso umrlega wi zobozdravnika fi. ?aichla /V ^1 in ordinira kakor njege prednik 1^ f|\na Starem trgu št. 2, I. nadstropje od 9. do 12. dopol. in od 2. do 5. popold. Dobra knjiga je najprimernejše in najcenejše božično darilo! •O! ¥5* MM VX *r» *oe $r* HHK L. Sch wentner 0 » priporoča nastopne, elegantno opremljene knjige : Aleksandrov (Murn): Pesmi In romance. {S:fnr t\ Str. XI JI + 136. Kleg. v platno vez. K 5'—, po pošti K 530. flrJfOlT A * 7lntflFfl6 Planinska pravljica iz Trente. Str. 78. fontu H.« tlUlUlUS« Eleg. v platno vez. K 3—, po pošti K 3 20. AtlfOlT fl • MllfOnikl Slike *z na$e protireformacije. 8°. Str. fUlltil H.» ilUltlUlM. vm + 168 Elegantno v platno vezano K 4 50, po pošti K 480. flflfOFf II * lllflfflff Bpske pesnitve. 8°. Str. 170. Izvirno v HWgU Hm JUHUnl. piatno vezano K 450, po poŠti K 4 80. fnnlrrlV Ifl# Pffttilffi Druga izdaja. 8° Str. 104. Elegantno LUIllUir IV«. LlUllAU. v piatno ve/ano K 320, po pošti K 340. Pollnnec Uudmlla: Poezije. ^t^^^k*! Uredil A. Aškerc. Mala 8° Str. LIV-f 232 Klzevir i/.daja s IVešernovo podobo. 1 '« gantso w usnje vezano K 3*—, po pošti K 3 20. Zupančič Oton: Caža opojnosti R^j JSflSS Zupančič Oton: Čez plan. ^^J'^ZZ Gregorčič S,: Poezije, 172 ti™ HI zvezek elegantno vezan K 4—, po pošti po 20 vin. več. Prešernove poezije. CL2 Št. 21f34 Ha mestni višji realki v Idriji j© popoln*ti s i. prosince« 1907. ■ t lisi h Inrjaiia ii 2. pomožna ste vaako z letno plačo 720 K, dejalnostno doklado 72 K in pavlalrm /a obUko tO t Meati se začasno odd*8t», po euoletnem V8«skoz povoljneni ■liib#vau pa imata imenovana pravieo za stalno namestitev. Pr. Hilci za razpisani mtsti morajo dokazati, da zoajo dobro alnveaik čitati in pisati ter raČnoit« in morajo biti zdrave in krepke telesne pestnvt. Piavilr.o ipremlifne in lastnoročno pisane prošnje se naj vlag*je 27. grudna 1906 prt žopaostvn v Idriji Županstvo v Idriji, dne 16. grndna 1906. R. KIRBISCH slaščičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 8 priporoča bogato zalogo najfinejših m slastnih obeskov za božična drevesca bonbonov, francoskega sadovja, čokolade, čajnega peciva, pa-cijene, kompota, vin rama, čaja, likerjev itd., lepih atrap košaric, pokalnih bonbonov. 44is * ———— M£. praznikom ————— razliti e potice, prežce, pince, šarelj itd. itd. Tukaj dna in zunanja naročila točno mmmmzmm Samo ■ vinarjev stane 1 kilo olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Hauptmnnn tooarna oljnatih barv, firnežeu In stekl. klejo v X^Jvitkiji*ni. 3268 -1» Noto s na polju industrije za šivalni Stro e z okrosiifl čo lnlčkoi Ri^ischilfctV /nasek n št 12 Pri umetni konstrukciji'kolesja tega novega šivalnega stroja z uporabo jemalca z obročkom z okroglim čolničkom sc pojavlja najmanjše drgnenje < gibajočih se delov in se stroj najmanje obrabi radi zelo natančne m on tale in *PC rabe najboljšega materijala. Radi tega ima ta stroj največjo trpeinost, obenem * dela brez vsakega šuma in vedno enakomeren, izredno lep vzoren šiv. Specielao ta stroj z zamašnjakom za najhitrejše šivanje je Še širša in kakor pri prvi 11 vrtečimi valčki in ročicami. Posebno pripraven je .•■-31 na in vedno enakomeren, izredno lep vzoren šiv. Specieli^ m z veliko izmenjavo hitrosti prirejeno železno stojalo je primH je; velika cevka slovito-znanega »Zentralbobbin**-šivalnega < - \ m prvem, vsa zobčasta kolesa, ki bi se drgnila, rtadomeiČenJ za krojače, jermenarje, čevljarje, izdelovanje goleme. Kdor si hoče naba najnovejše, izrabiti svojo obrt in delavno dobo na najracionelnejši način, na naroči ta stroj v naši trgovini brezplačno na poizkušnjo, ne da bil s tem prisiljen Iunn Jdx « sin, Tovarna v Lincu. Ustanovljena 1867. Šivalni stroji enostavne in luxus opreme za vse panogo iivaftf ij cenilce zastonj I mm 1 *■ a* « Lastnina in tiak „Narodne tiakame* 77