Z88 številko
V UiHloni.»ponedeljek. 17. decembra 1906.
XXXIX. leto.
9
Mi rsafc   >»,   »v.c»r, * *M**i*to  .«   «g» po poati ^«)mti> m atiirv) o|r»t «i rN *c« io &, a p*  «u   « K, m Mtrt teta 6 A *0 k,   u m ■mm t K SO k   A* Ljubljano • pMtiJaajaia na 4Ctt» ah m
M I, it fc4 liti <8 K, 0 a«trt «ti B K, tf n g K    Star Mi m paaj, plate u rN kaU «t K, u (Ml liti 11 K, mm tetrt lin I I (0 k, tt « mmm 1 K M L - Zi tuj« dežele UUkt vač, kaliker aaafe *očtn»iia. — Na oareeea
>*• »p»*ujarva taracama m «• Mira.      Za oznanila m piaeaja m petoreatepaa petit-vrata p« 18 a, ia m •sumIIm tlaka aekrat, pa 10 k, m m dvakrat in pa 8 k, te aa tlaka trikrat tli veekrat — Dapiai aaj m taval* "rau k orati. — aa rra^aja       u*«»d»?i*tvc»     w»r«v«^aivo ia • kaafl*««* *Jt«aa H a, ta mmv «ra4ni*r»» v L oadatr., apravniitva pa * pridiga,  *   UpraaaiitM na) m elagavelija aaliljaa oaraScina, rafclaiaaaija, tinanila, t J. adminiatratmia
$¥9*aištwm telefoa it. M.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
»os**.«*«* AtovOkt N U hi
Upravmlitra telelon it W.
Goriški klerikalci in osrednji odbor za Gregorčičev spornemu.
„Slovenski Narod* je priobčil pretekli teden z gornjim naslovom članek, ki ni prišel iz mojega peresa, ali dotika se moje osebe in s tem vseh protiklerikalnih rojakov v toliki meri, da kaže klerikalce v grdi strankarski luži celo ob tako važnem in splošnem vprašanju celokupnega naroda ter opozarja k previdnosti vse svobodomiselne in napredne Slovence.
Ako bi bil jaz informiran o vsebini tega članka takrat, ko je bil dopisnik „Narodov", tedaj bi „Soča" ne bila objavila poziva r osrednjega odbora" in poskrbel bi bil. da bi ga odklonil morda tudi „Narod" in da bi se na bil razšel ljubljanski odbor, katerega se klerikalci nesramno napadali.
Vsakemu je pač svobodno, da snuje tndi „osrednji odbor", toda z isto pravico moremo ostali pripoznati ali m* j>ilpc^nati tak ^dbor, zaupati ali ne zaupati mu svoje novce, namenjene v posmrtno poČaščenje velikega moža.
Tako pravico so imeli tudi nekateri gospodje v Gorici, ko so si nadeli nalogo, da osnujejo v Gorici .osrednji odboru. Toda kdor hoče osnovati v Gorici tak „osrednji odboru, ki naj si pridobi pripoznanje in zaupanje vseh Slovencev, tedaj mora postopata drugače in ne tako, kakor opisuje „lilarodov" članek.
Članek pripoveduje, da je imel pri predposvetovanjih veliko besedo dr. Pavletič, torej mož, ki je bil in je aagrizen Mahničev učenec. Takrat, ko je prihrula nad ubogega Simona „nevihta s Krasau ter nam mrcvarila in končno ubila največjega pesnika sedanje dobe, takrat in ves čas pozneje je bil dr. Pavletič Mahničev oproda. In zdaj, ko hoče hvaležni narod postaviti svojemu ljubljencu dostojen spomenik, zdaj pa je bil tisti dr. Pavletič prvi med prvimi.
ki se nepoklicani sami stavljajo v ospredje ter hoče,o narodu narekovati, kakšen bodi ta spomenik, še več: v kakšne namene se porabi denar, ki naj se steka v njihove roke iz sleherne slovenske roke, ponajveč seveda iz žepov naprednih,svobodomiselnih Slovencev.
Tiha želja pohlepne klerikalne brezobraznosti je bila ta. naj se zdaj, dokler je železo gorko, pridno Jkuje in zbira denar po celi Sloveniji, toda Simon Gregorčič dobi le krajevnim razmeram primeren nagrobni spomenik, na rojstni hiši spominsko ploščo — ostanek pa naj se porabi za „Šolski dom", ki so ga postavili vsi goriški Slovenci, pa so ga po razkolu brezobzirno uzurpirali klerikalci ter ga ves čas nesramno izkoriščajo v podkrepljenje svoje strahovlade v naši deželi.
V ta namen seveda je bilo treba postopati tako, kakor je storil dr. Pavletič, t. j., ne pripustiti v „osrednji odbor" mene, ne izvoliti si odbora iz srede in v popolnem soglasju obeh strank, marveč izvoliti odbor, ki naj ima navidezno lice nekakega odbora ~nad strankama", v resnici pa so in ostanejo gospodarji — klerikalci.
Kako smo naprednjaki silovito popustljivi, potrpežljivi, prizanesljivi, ko gre za važno stvar, ki se tiče vsega naroda, smo dokazali že neštetokrat, a vsakokrat smo tepeni le mi, klerikalci pa triumhrajo. Tsta pesem tudi ob tej priliki! —
Skoro istočasno, ko je dr. Pavletič rohnel proti meni in zahteval, da „Gabrščeku treba vzeti ugled", (!!), ko je dosegel, da ni v odboru nikogar, ki more enakovredno zastopati napredno stranko, ■— istočasno so imeli sestavljen poziv na narod, katerega naj priobčijo tudi napredni listi. V tak namen jim je bil GabrŠček vendarle dober!
Tu ne gre za mojo osebo ! Vsak naprednjak morajmeti pred očmi rek: „Danes meni, jutri tebi!" Kdor je bolj v ospredju v naprednih bojnih četah, v tega se zaletavajo črni klerikalni vrani! Danes treba na Goriškem   „ vzeti  ugled"   GabršČeku, —
ako je ta enkrat izginil in se pokaže kdo drugi bolj v ospredju, tedaj gorje njemu, tedaj bodo vsa bojna kopja obrnjena njemu v srce. — Načela ne plavajo sama po zraku, mar eč njih nositelji so ljudje. Stara liguorijanska morala uvažuje to resnico in pripušča, da se ubijajo načela, da se uničujejo nasprotujoče stranke tako, da se ubijajo tisti ljudje, ki so glavni pred-stavitelji nasprotnih načel in stremljenj
— Kar je storil torej dr. Pavletič, ni zadelo toliko moje osebe, kolikor celo — narodno-napredno stranko na Slovenskem. Zato morejo in morajo tudi vsi napredni Slovenci dati samo en odgovor, ki se glasi: sedanjemu no srednjemu odboru" v Gorici ne zaupamo, mi ga ne prip o zn a v am o, mi zahtevamo odbor, da bodo zadovoljni ž njim tudi napredni in  svobodomiselni Slovenci,
in pa, ki bi imel v naprej določene vsaj glavne temelje, kako se porabi nabrani denar!
— Da bodo pa klerikalci zdaj lepo zbirali denar in ga nekega lepega dne rabili morda — proti nam, tako daleč pa n^ sega naše oboževanje umrlega pesnika!
Končno še nekaj, iz česar naj vidi slovenski svet, ali je pritikalo več besede dr. Pavletiču ali meni pri posvetovanjih o ustanovitvi „osrednjega odbora".
Dr. Pavletič do danes ne šteje še čisto nič v našem javnem življenju. Za slovensko stvar v Gorici in na Goriškem ni storil še nič takega, kar bi mu dalo pravico do kakega višjega mesta v vodstvu goriških Slovencev.
— Narobe, ko smo se Slovenci začeli lepo polagoma razvijati, je bil Pavletič v Mahničevem taborju, ki je le oviral nas narodni napredek. Še leta 1896. je izdalo politično društvo „Sloga" knjižico o tedanjem živahnem delovanju slovenske desetorice v deželnem zboru. Razpošiljali smo jo brezplačno. Poslali smo jo tudi zapoznelemu študentu Pavieticu v Podgoro, toda Mahničev duh v njegovem srcu ni dovolil, da bi obdržal
tisto lepo in pomembno knjižico, marveč zavrnil jo je z neslano opazko na n aslo vni s trani. — Zdaj pa, odkar se je dr. A. Gregorčič ,,poboljšal", je dr. Pavletič ,,Slogašt( in je imel celo važno besedo, kakšen bodi spomenik možu, katerega je duševno in fizično ubil PavletiČev ideal — dr. Anton Mahnič.
Moje stališče nasproti slovenski javnosti je docela drugačno — in ako se kdorkoli obrača do celokupne javnosti tako, kakor mora katerikoli osrednji odbor*1 za Gregorčičev spomenik, fedaj je gotovo, da imam pri tem več besede nego jo ima kak dr. Pavletič. — In ako noče ta dr. Pavletič uganjati celo ob tej priliki klerikalno politiko, udrihati po osebah, ki so v ospredju naprednih bojnih čet, tedaj je le naravno, da pokažemo naprednjaki takim vsiljivcem vrata, pa naj bodo njihove prošnje navidezno šo tako lepe in svrhe plemenite.
Samo zaradi zanimivosti naj povem še, da bi imel jaz več pravice, stopati bolj v ospredje ob vprašanju spomenika možu, ki mi je bil osebno bliže nego kateremukoli članu sedanjega ,.osrednjega udboia*:.
Simon Gregorčič je doma z Vršnega, odkoder se je preselil moj stari oče v Kobarid. Z njegovo rojstno hišo smo imeli vedno najožje stike — njej v prid. Ko je imel stopiti v svet novomašnik Simon Gregorčič, tedaj mu je bila moja teta duhovna mati, ki ga je oskrbela z vsem tako bogato, kakor je malokatera druga oskrbela kakega novomašnika. — Prva služba Gregorčičeva je bila v Kobaridu. Jaz sem bil njegov učenec ; ljubil me je in še malega dečka naučil, da sem mu stregel pri maši. Bil sem še tako majhen, da mi je moral pomagati, da sem spravil misal na drugo stran oltarja. — V poznejših letih sem bil njegov ljubljenec, na katerega je vselej pokazal z zadovoljstvom in nekakim ponosom. Res je, prvi žarki rodoljubja in narodne zavesti so me ogreli takrat, ko je Gregorčič ustvaril kobariško Čitalnico in sem prisluškoval, kako je
učil in navduševel kobariške može in mladeniče. — L. 1892 sem ga bil spravil jaz z Gradišča v Gorico; upal sem, da ga sprijaznim zopet s svetom, da bo tu občeval z znanci in prijatelji — in da bo taka družba blagodejno vplivala na njegovo muzo. Gmotno se mu je godilo slabo — in jaz sem mu dajal po iJO gld. na mesec pod predvezo, da sodeluje in pomaga pri „Soči", ki je izhajala tedaj po — enkrat na teden. Da je to res, mora potrditi sam *dr. A. Gregorčič. Moje žrtve niso imele zaželjenega uspeha. Po več mesecih se je preseli] zopet na Gradišče.
Po razkolu 1. 1899 pa je postal hladen nasproti meni — ali ne zaradi politike, marveč radi mojega stališča nasproti ,,Šolskemu domu'*. Ni mogel razumeti mojega stališča, ali osebno me je imel še vedno rad, v kar imam dokaze.
Ko je umrl, sem storil vse možno, da je narod složno pokazal svojo ljubezen velikemu pokojniku. Moje delo je, da so lepo pisali o njem celo laški listi, moje delo je, da so imeli laški trgovci zaprte svoje prodajalne. Sodeloval sem v Gorici in v hribih m stal ob jami, ko so spuščali krsto v rodno zemljo.
Slovenska javnost naj presodi, kako velika je impertinenca enega dr. Pavletiča, ki ob taki priliki, ko gre za spomenik Simonu Gregorčiču* besni proti meni, ki sem bil in sem pokojniku tako neizmerno blizu, besni zato, da bi udaril s tem napredno stranko ter koval ,,nevenljive zasluge-1 klerikalcem, ki so Gregorčiča duševno in telesno ubijali in ubili !
Kaj storiti proti toliki klerikalni nesramnosti, prepuščam odločitev iz-vrševalnemu odboru narodne-napredne stranke na Kranjskem, ki se je že sestavil, in onemu na Goriškem, ki bo imenovan tekom meseca janlivarja prihodnjega leta.
A. GabrŠček.
LISTEK.
Zapiski slovenskega kolesarja.
Priobčuje Josip Knaflic.
Kakšno je bilo takrat. Še danes moram zmajevati  glavo nad tem . ..
Stvar se je pričela pravzaprav Čisto nedolžno. V jutru lepe jesenske nedelje nas je napravilo krdelce kolesarjev izlet v vasico N., ki je prvič zanimiva po svoji legi in svojih ljudeh (kraj je v Gorjancih), drugič so tam J epa dekleta, ki se rade smejejo in tudi drugače niso okovanih src, tretjič pa je dobiti gori v tem času prav izvrstnega pečenega j ančka. Bil je naš namen, da se vrnemo, ko bo še svetlo, zakaj pot doli iz hribovja dol na cesto, koder je sploh bilo mogoče hoditi samo peš, je zahtevala nemalo  pazljivosti  in truda.
Ko dospemo v vas, je ravno minila maša. Od cerkve sem, obdane od pokopališča, smo videli med mi-goleČo množico prihajati tudi domačega župnika v|družbi gospoda,
ki je nosil dolgo lovsko pelerino. Oba sta bila velika, krepka moža. Približala sta se naši četi — in takoj je donelo na obeh straneh veselih vzklikov in pozdravov. Izkazalo seje pred vsem, da je mož s pelerino grašcak s Tabora, gospod Zoran, ki je bil nas vseh dober prijatelj, in nadalje, da je bil župnik nekdaj sošolec dveh članov naše družbe, namreč sodnijskega adjunkta doktorja Kljuna in gospoda Matevža Kače, jurista s tridesetimi semestri.
Seveda je šlo takoj na praznovanje nepričakovanega prijetnega svidenja, in ko je bila že črna noč, se je praznovanje komaj dobro začelo. In udeleževala se je praznovanja cela vas. Cela vas je bila pokonci. V tem pozabljenem zagorskem kotičku, Bogu za hrbtom skritem, je napravil prihod kolesarjev senzacijo kakor prihod vojaške čete, in ljudje niso vedeli kam od strmenja, od razburjenja, od veselja. Od veselja toliko l>olj še, ker jih je bilo nekaj med nami, katerim ni bilo prav nič za denar. Zavarujem se pa z vso odločnostjo proti sumničenju, kakor da so imela tudi srca n-ških deklet kaj opraviti s
tem. Nikdar! Simpatije, s katerimi so nas osrečavale one, so izvirale najčistejšim motivom.  Zlata dekleta!
No, ne bom popisaval, kaj vse se je dogajalo takrat, prvič je molčati zlata vredno, in drugič ne maram mučiti filistrov. In naposled je morda v vseh teh stvareh tudi kaj, Česar se danes nerad spominjam. Tn zato beležim samo to-le: Popivali smo tri dni in tri noči; tri dni in tri noči je regljala brez prenehenja vaškega godca harmonika in sta čivkali njeni spremljevalki, pastirski pi-ščali, tri dni in tri noči je norela vas, kot bi imela v gosteh Pusta, kot da je popadel naenkrat celo goro v vrtinec blaznega, pijanega veselja, ki je noče izpustiti več.
In Četrti dan zvečer, ko je bilo že popolnoma pri kraju z nami, je rekel gospod Zoran:
„Zdaj, gospodje, gremo pa še k meni!"
Naša kolesarska četa se je bila znatno skrči »a v tem Času. Kar jih je bilo med nami izvoljenih ljudi, ki nikdar ne skočijo s tira: ti so v ponedeljek s prvo jutranjo zoro zapustili goro;  nekaj drugih je rešil po-
gube njih dobri angel varuh, šepetajoč jim (približno kakor tistemu perzijskemu kralju njegov sluga) v eno-mer na uho: Gospod, ne pozabi na službo! — dokler jih ni spravil srečno domov. Ostanek torej, ki se je rekru-tiral iz eksistenc, ki jim je vseeno, je sledil takrat gospodu Zoranu.
Gospod Zoran je bil človek, o katerem so krožile najrazličnejše, nasprotujoče si govorice. Vse, kar so vedeli ljudje iz njegove preteklosti, je bilo to, da je Študiral na Dunaju. ^aj» tega ni vedel povedati nihče; a najbrže jus, saj Slovenci svoje dni niso študirali drugega, in nadalje so vedeli povedati ljudje, da je dal slovo studiranju, ko mu je zapustil stric posestvo na Taboru. Tam je živel zdaj sam zase, s svojimi posli. In ako je prašal človek, kako mu gre, tedaj je dejal eden, da dobro, ker mu posestvo dobro nese, drugi pa je zmi-gaval z ramami in delal hm, hm, a tretji je povedal naravnost in z gotovostjo, kakor bi pripovedoval o samem sebi, da živi gospod Zoran od danes do jutri in da bo tam na Taboru kmalu „vse skupaj vzel hudič." če pa si se interesira! še bliže za
osebo gospoda Zorana, za njegov značaj, tedaj ga je hvalil ta čez vse kakor plemenitega, izvrstnega moža, oni pa te je svaril pred njim kakor pred nevarnim človekom: in eni so pripovegovali o njem, da živi tiho in solidno življenje in da ne mara za ženske, drugi zopet so ga slikali za razuzdanca in hudega Don Juana in tako dalje, nič pozitivnega ni bilo mogoče dognati o gospodu Zoranu. Prihajal je pogostomo v naše mesto, bil znan vsakomur, pil v gostilni par četrtink vina, in ako si ga poslušal, kadar je s svojim mirnim, ponosnim basom govoril o teh in onih stvareh, si nedvomno zadobil sodbo, kakšen pameten in praktičen človek je to.
Bil je gospod Zoran visok, krepak Človek, izredno lep mož, imel je manire barona, in ko sem ga videl prvikrat, je prijahal v mraku viharnega večera na iskreni vrancu, v vi-hrajočem plašču in klobuku z dolgimi peresi, kakor kakšen romantičen junak. Meni je bil simpatičen in z njegovo osebo je imela moja fantazija dosti opraviti.
Gospod Zoran nas je peljal po h os ti, najkrajšo pot, kakor je rekel.
Pismo iz Srbije.
Značajna proslava. — Transbalkanska železnica. — Neupravičene obdolžitve.
Bel grad. 13. deoembra. —ui. Današnjega dne pred sto leti so se srbski vstaši pod slavnim Karagjorgjem polastili Belgrada in navzeli trdnjavo, a turška posadka se je vdala hrabrim srbskim kmetom, ki so na trdnjavi razobesili zmagoslavno srbsko zastavo, da je veselo zapi a po« lafa v svežem zraku in oznanila enemu delu srbskega naroda, da je sloboden na slobodni svoji zemlji Značaj en je v srbski zgodovini današnji dan in zato se je srbska prestolnica oblekla danes v praznično obloko, zastave vihrajo po mestu in neko resnobo čitamo na obrazih Belgrajčanov, ki pra-enujejo stoletnico vstajenja srbske prestolnice.
Srbska vstaja se je začela L 1804. v srcu današnje Srbije, v rodovitni Šuma dni,  v vasici Rudu ju,  kjer je slavni Bvožda Karagjorgje razvil zastavo slobode in pozval srbski narod na krvavo borbo s stoletnim tlačite-ljem. Sami navadui kmetje, ki čitati niti pisati niso znali, so bili, ki so vodili to vstajo in ki so se borili. Čitati niti pisati niso znali ti čudni revolucionarji,  ali  bili so  bistrega razuma,  a v prsih jim je bilo junaško srbsko srce, ki ni poznalo strahu. Ia padalo je mesto za mestom. Srbski kmetje so z naj primitivnejšim orožjem premagovali dobro  oboroženo in disciplinirano turško redno vojsko. Prvi med boritelji je bil vedno vožd Karagjorgje, ki je sam vodil vse bitke, Četudi so se one vršile istodobno na vseh koncih in krajih. Komaj so Srbi na enem mestu premagali Turke, je prepustil Karagjorgje vstašem preganjanje sovražnika,  a sam je zajahal konja  in   odhitel  kot  blisk na kako drugo bojišče, kjer je bila nevarnost največja.   Ko so Srbi zavzeli Sabac, je bil Karagjorgje, ta izreden junak in vojaški talent prve vrste tam, a takoj po srbski zmagi na Mišaru je odhitel pred Belgrad, kjer je vodil obleganje mesta in ga tudi zavzel. Ponoči je srbska vojska napadla trdnjavo in ko je vdrla čez  zidovje, se vsede Milislav Čamdžija veselo na osvojeni turški top  ter začne vpiti, da se je slišalo do glavnega stana voždovega, V današnji takozvani Paliluli : Napred, braćo Srbi, sokolovi, evo imamo topove !
Najslavnejša doba srbske zgodovine, to je prva vstaja. Srbi so v teh borbah pokazali toliko heroizma, da je Evropa zadivljena zasledovala to interesantno borbo med kmeti, oboroženimi z naj primi ti vnejšim orožjem in med redno turško vojsko. Hajduk Veljko se bori s številnejšim sovražnikom, a zmanjka mu krogel za topove. Kaj hoče? Mesto krogel nabije topove z denarjem in bombardira Torke! Singjelić se v svojih obkopih pred Nisem ne more več braniti, ker nima več krogel, pa tudi moštvo je bilo že skoraj vse pobito od turških
Bila je črna, oblačna noč, v drevju je bučal močan veter in je bilo občutno mrzlo. In potem ta pot, zdaj navzgor zdaj navzdol, skozi nevidni in nepoznani gozd, s kolesi! Dasi sme imeli prižgane acetilenke, je vendar na vsak korak butnil kdo ob drevo ali se strkljal v jarek, do vrha napolnjen s suhim, glasno šumečim listjem. A to vse nam je delalo kolosalno zabavo. In česa nismo uganjali. Človek bi pričakoval, da je romantičnost naše poti kaj vplivala na nas, da nam je noč, temni, zamolklo bobneči gozd, poln skrivnosti in strahot, dal občutiti svojo moč — a ne, naših zmedenih, eksaltiranih duhov se ni prijela nobena stvar, in divjali smo kakor vandali v gozda veličastnem svetišču, kjer je ob bučnem orglanju viharja obhajala tuge-polna jesenska noč svoj rekviem.
Naj zakrije tudi to plašč molčečnosti in pozab ljenja. In Če tudi se — zal — prizadeti pri tem slavni Čini jurista s tridesetimi semestri, Matevža Kače. Saj taka je vedno usoda zares velikih Činov! Kdo se jih spominja, kdo jih časti? Samo malenkostim, ničevnostim se klanja svet, malenkosten, ničeven, kakor je sam. Žalostno, a
krogel. Junak se postavi zraven skladišča smodnika in ko pridrvijo Turki v obkope, izstreli junaški Singjelić pištolo v smodnik in odleti v zrak — a z njim njegovi še preostali tovariši in moštvo Turkov . . .
Krona oeli vstaji je pa bila osvojitev Belgrada in zato se stoletnica tega dne danes praznuje posebej, četudi se je jeseni leta 1904. praznovala splošna stoletnica začetka prve srbske vstaje. Današnja proslava je tiha, brez vsakega pompa, ali mase ljudstva hodijo na periferijo mesta, tam, kjer so zakopani oni, ki so pri osvojitvi Belgrada izgubili življenje. Resni so danes obrazi Belgrajčanov, ki se klanjajo spominu onih herojev, katerim se ima današuja generacija zahvaliti za slobodo, ki jo uživa na rodni grudi.
a
Transbalkanska železnica, ki bi zvezala Rumunijo in Srbijo preko Turške z Jadranskim morjem, je danes takorekoč že gotova stvar. Osnoval se je angleški konzorcij, ki izvrši ta srbski in rumunski ideal in ker Turška gotovo dovoli, da gre železnica tudi po njenih tleh, ne bomo dolgo Čakali, iu Srbija bo po najkrajši poti spojena z morjem. Želez -nična proga bo šla iz Bukarešta čez Krajovo v Grujo, kjer preseČe Donavo iu se nadaljuje po srbskih tleh Čez Praho vo - Radu jevac - Negotin - Za-ječar-Knjaževac-Niš, potem se zavije po dolini Saba in Drima proti Ska-darskemu jezeru in po dolini Bojane v Bar (Črna Gora), ali pa v S. Gio-vanni Ji Medua v Albaniji.
Ta železnična proga bo za Srbijo velikanskega ekonomskega in strategičnega pomena in zato je razumljiv obupen odpor gotove evropske sile proti njVj. Ta velika sila je razvila pri turški Porti veliko akcijo, da onemogoči realizovanje tega načrta, ali kakor vsa znamenja kažejo, je Turška dosti pametna, pa sprevidi, da ta železnična proga ni naperjena proti njej in bo dala dovoljenje za njeno gradnjo na turškem ozemlju.
Na ekonomski razvoj Srbije bo železnična zveza z Jadranskim morjem silno vplivala in sicer zelo blagodejno. Z otvoritvijo te proge nastane v Srbiji nova era v gospodarskem in političnem življenju in zato vse želi, da se ta načrt čim prej izvede.
Baron Aerenthal je v svojem ekspozeju v delegacijah govoril o Srbiji popolnoma dostojno, ali pozneje, v proračunski debati ministrstva zunanjih zadev, je sledil stopam svojega predhodnika grofa Goluehow-skega in je Srbijo na različne načine sumničil. To se je moglo pričakovati in ni moja namera, da bi zavračal njegova zavijanja, ker pametni ljudje takointako dobro vedo, da Avstro-Ogrska nima navade govoriti o Srbiji dostojno in istinito, ker av. stro-ogrski ministri zunanjih zadev niso taki ljudje, ki bi Jugoslovane imeli radi . . .
Ustaviti se pa hočem na obdol-žitvah,   s  katerimi   je  obsul Srbijo
resnično. Edini menda med nami, ki ves čas ni izgubil normalnosti in svojega dostojanstva, je bil gospod Zoran. Dasi je izpil tiste dni, da rabim priljubljeno figuro modernih poetov: „morja" alkoholiČnih pijač in prekosil v tem celo jurista Kačo, je bil videti Čisto trezen: samo njegov gladko obriti in pristno kavkaski obraz je imel nekoliko temnejšo barvo in v velikih očeh se je zdelo, da mu plapola nemirnejši ogenj.
Molče stopajoč pred nami, svojo lepo, izvrstno dresirano augleško dogo vedno zraven sebe, nas je vodil proti svojemu dvoru. Naših burk se ni udeleževal, gledal je samo od strani in se tudi smejal, skupni dobri volji na ljubo in potrpežljivo je počakal vsa-kikrat, da se je od ravila družba zopet naprej — skratka, postopal je, kakor postopa gentleman nasproti svojim gostom, naj bodo taki ali taki.
Tako smo hodili do Tabora pač celo uro, dočim bi potreboval do tja normalen človek komaj polovico tega časa. No, proti konou pota je slo bolje; hoja in mrzli zrak sta nas slednjič le malo ukrotila, in ko smo
skupni avstro-ogrski finančni minister Burian (Burja?) — tudi v delegacijah. Ta gospod trdi popolnoma resno, da je nezadovoljstvo v Bosni in Hercegovini plod agitacij iz Srbije! Ali kako je to mogoče, ko je notorično znano, da je enostavno nemogoče prestopiti mejo na Drini, ker tega bosanska vlada nikomur ne dovoli! Ako pride kdo iz Srbije v Bosno po železnici, ga spremlja povsod legija ogleduhov, da se niti ganiti ne more nikamur. Pisma, ki prihajajo iz Srbije, se vsa odpirajo na bosanskih poštah in ako bi bila bosanski vladi neljuba, se enostavno uničujejo, a časopis ne sme menda nobeden iz Srbije v Bosno in Hercegovino. Ako srbski listi v Bosni in Hercegovini prinesejo kako vest o manifestacijah v Srbiji za Bosno in Hercegovino —■ zapleni jo od prve do poslednje črke bosanska preventivna cenzura! Na kak način naj torej Srbija agitira v Bosni? E, gospod Burjan, modra glava!
Lepa reč in komoten izgovor! Vladati tako, daje vse nezadovoljno, a potem obdolžiti radi te nezadovoljnosti prebivalstva proti vladi — sosednjo držrivo! V Srbiji se niti ne misli na reinkorporaoijo Bosne in Hercegovine, nego se samo želi — in to je želja oele kulturne Evrope — da se da Bosni in Hercegovini avtonomija in pravica samooprede-lenja. V tej smeri piše srbsko Časopisje, a to idejo zastopa — posebno v poslednjem Času — tudi časopisje francosko, a Francozi v Bosni in Hercegovini gotovo niso Čisto nič zain-teresovani. Prebivalstvo otoka Krete gotovo ni kulturnejše, naprednejše od bosanskega prebivalstva in vendar ima Kreta svojo avtonomijo, a Bosni in Hercegovini je Avstro-Ogrska noče <lati. Bolgarska se je oslobodila istodobno, ko je Bosna dobila novega gospodarja iu kolika razlika je danes med Bolgarsko in med Bosno! Prva je napredna, cvetoča država, a druga domena — vohunov in orožnikov . . .
Zakaj noče reči Burjan istine? Zato, ker bi istina bila najhujša obtožba njega samega in uržave, v kateri je on minister! In zato je obsul ta komodni gospod Srbijo z neupravičenimi obdolžit vami!
Voli na reforma pred gosposko zbornico.
Dunaj, 16. decembra. Volilna komisija gosposke zbornice je sklicana v sredo popoldne k seji zaradi novega položaja. Vlada še vedno upa, da se dožene kompromis med poslansko in gosposko zbornico. Delegati gosposke zbornice zahtevajo, naj poslanska zbornica sprejme najprej numerus clausus, potem šele gosposka zbornica opusti pluraliteto. Delegati poslanske zbornice pa zahtevajo ravno nasprotno: gosposka zbornica naj sprejme volilno reformo nespremenjeno, potem šele se bo govorilo in sklepalo o numerus clausus.
se bližali gradu, je molčal in hodil lepo v vrsti celo jurist Kača.
Od grada pa do hoste, ki je imela tukaj lice parka, je tekla kratka aleja starih jelk, segajočih tesno druga v drugo, da se je zdelo ponoči, kakor bi se dvigalo tu dvoje orjaških zidov in kakor da smo vstopili med visoke okope trdnjave.
Tam spredaj, kjer je bilo svetlejše, pa je ležal grad. Tudi čisto temen, kakor ena sama črna stena. Pač, eno gorenjih oken se je malo svetilo . . .
V tem trenotku je obstal gospod Zoran in pogledal napeto proti gradu. Isto je storil njegov pes in zarenčal.
„Kaj pa je?u sem vprašal jaz, ki sem hod;l tik za njim.
„To je čudno/ je mrmral, komaj, da sem ga razumel. „ Zgoraj je luč...u
„ Morda kdo vaših ljudi Vu
„Kdo? Stara je šla domov v svoj rojstni kraj in ima priti šele jutri. Torej bi mogel biti samo hlapec Miha... A luč je zgoraj v mojih sobah, in ključe imam tukaj pri sebi!tf
rKaj pa gledata tako? Ali vidita mater božjo ?u je golčal zadaj jurist Kača. (Dalje prih.)
Največje ovire dela kratka doba, ker bi se poslanska zbornica nikakor ne mogla sestati pred 14. januarjem, da sklepa znova o volilni reformi in o numerus olausus.
L v o v, 16. decembera. Posl. dr. Malachowski je izjavil, da se bo veČina poslanske zbornice izrekla za numerus clausus le tedaj, ako se vsa j en del članov v gosposko zbornico voli; pred vsem morajo dobiti sedež v gosposki zbornici razni stanovi, kakor trgovske in obrtne zbornice ter kmetijske organizacije.
Dunaj, 16. decembra. Socijalni demokrat je so že začeli opravljati baronu B e o k u krvniško službo. Včeraj se je zbrala vsa ekse-kutiva socijalne demokracije na posvetovanje, ali bi ne kazalo nastopiti z grozilnimi sredstvi. Sklenilo se je, naj se pozo vejo vse organizacije, da se bodo po potrebi zbrale takoj po glasovanju o volilni reformi v gosposki zbornici k strankini konferenci na Dunaju Obenem je pozvan na delo „generalni" odbor.
Češki radikalci — strah za vlado
Dunaj, 16. decembra. Ministrski predsednik je povabil k sebi voditelja čeških radikalcev posl. Klo-fača in B a x o, da ju pregovori, naj radikalci umaknejo naa 50 svojih nujnih predlogov, s katerimi je zastavljen dnevni red poslanske zbornice, da ne more rešiti proračunskega provizorija. Po-lanca sta izjavila, da ustrežeta ministrskemu predsedniku le, ako se ugodi njih zahtevam v jezikovnih in uradniških vprašanjih.
Bosna in Hercegovina pred delegacijo.
Budapešta, 16. decembra. V včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije se je nadaljevala razprava o kreditu za Bosno in Hercegovino. Skupni finančni minister baron Burian, je najprej polemi-zoval z delegatom Biankinijem, ki ga je imenoval črnoglednika. Rekel je, da v Bosni in Hercegovini pravzaprav ni agrarnega vprašanja. Osvoboditev „kmetov" se mora prepustiti svobodnemu sporazumi j enj u prizadedih. Novi tiskovni zakon se kmalu izvede. Izgon urednikov je imenoval minister upravičeno pravico deželne vlade. Izgnala jih je kot nadležne in nevarne (?) tujce. B i a n k i n i j a in KI o-faČa je pozival, naj predložita dokaze za svoje obdolžitve. — Po kratki specijalni debati je bil proračun za Bosno in Hercegovino s p r e j e t, nakar je delegacija nujnim potom dognala tretje branje proračunskega provizorija.
Italijanska zunanja polit<ka.
Rim, 16. decembra. Zbornica je razpravljala danes o proračunu ministrstva zunanjih del. Dep. L u z i-f ero je izjavil, da se Italiji ni treba bati kakega napada Avstro-Ogrske in tudi na utrjevanje avstrijskih mej zre Italija ravnodušno. — Dep. A r t o m je izrekel upanja, da ireden-tizem in Albanija ne bodeta kalila dobrega razmerja med Avstro Ogrsko in Italijo. — Dep. Bissolati (socijalist) je izjavil, ako vlada med obema državama res tako prisrčno razmerje, kakor zatrjujeta ministra zunanjih del obeh držav, je trozveza za Italijo popolnoma nepotrebna in hudo breme brez zadostne kompeza-oije; zakaj trozveza izpostavlja Italijo konfliktu z Anglijo. — Po debati je bil v tajnem glasovanju sprejet iz« redni vojaški kredit.
Dogodki na Ruskem.
P e t r o g r a d, 16. decembra. Proti bivšemu vrhovnemu guberna-torju Dubasovu se je izvršil atentat z bombo. Dubasov je ranjen. Vrženi sta bili dve bombi in izstreljenih je bilo šest strelov. Dva atentatorja so ar eto v ali.
Ločitev cerkve od države na Francoskem
Pariz 16. deoembra. Pri iz-praznjevanju škofijskih palač in seminarjev so se pri godili včeraj veliki igredi.   V Arrasu so morali vojaki
odstraniti škofa iz palače, pri čemer so se primerile velike demonstracije. Vrata v semenišče so bila od znotraj zabarikadirana ter  so jih morali s
silo zlomiti. Vse seminariste se vojaki odstranili.
Današnji ministrski svet je izdelal zakonski načrt s kateriai se vernikom zagotovi izvrševanje bogosluž-nosti. Cerkve ostanejo Še nadalje posvečene bogoslužju. Roki za likvidacijo cerkvenega premoženja se razveljavijo. Zakon pa zahteva ustanovitev verske zadruge za vsako žepaijo in ta zadruga bo juridična lastnica cerkve in njenega premoženja
Američani proti Japoncem.
London, 16. decembra. Fo vsi Kaliforniji posebno v San Frančišku se je začela splošna gonja proti Japoncem, ki se jih Čimdalje več prišel j uje. Dosegli so, da japonski otroci ne smejo obiskovati ameriških šol: sedaj pa še zahtevajo Japeneeaa sovražni Američani, da moraje železnice imeti posebne vozove za Japonce, kakor so v južnoameriških državah vpeljani posebni vozovi za zamorce. — Časopisi prinašajo brzojavke iz Honolula, da na sladkornih napadih na otoku Havai delajo vojaki dveh japonskih polkov s svojimi častniki vred, vsi preoblečeni v delavce. Iz tega prorokujejo odlični ameriški državljani, da je Japonska že pripravljena za eventualno vojsko z Ameriko.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 17 decembra
— Občinski svet ljubljanski
ima v četrtek dne 20. deoembta ob 5. uri pop. izredno sejo. Na dnevnem redu javne seje so naznanila predsedstva in poročila o vlogi Ubalda pl. Trnk6czyja in tovarišev glede vinjet na priporočenih pismih, ki se oddajajo na ljubljanski pošti; o nadomestni volitvi zastopnika občinskega sveta v odbor „Elizabetne otroške bolnice" ; o županovem dopisa v zadevi načina zaznamovanja Činovnih razredov mestnih uraduikov; e prošnji Marjete Klemenčeve za odobrenje parcelacije dela parcel št. 55 lt 66 in 57/1 kat. obč. Sv. Petra predmestje II. del na troje stavbišč: e poročilu mestnega stavbnega urada glede povišanja enotnih cen za tlakaraka dela Tomažu Starinu, mestnema tiakarju v Ljubljani; o prizivu „Laibacher Eislaufvereiaa" proti prepovedi mestnega magistrata glede gradnje dveh lesenih barak ob svojem draališču: o prošnji Salezijancev na Rakovniku za dovolitev prispevka k troškom za učila in druge šolske potrebščine in občinskega svetnika Frana Malega samostalni predlog v zadevi obveščanja občinstva o novih isumih glede električnih žarnic. Na dnevnem redu tajne s e j e so predsedatvena naznanila in poročila o oddaji službe magistratnega policijskega svetnika: o oddaji službe n. mestnega komisarja; o oddaji službe pisarniškega praktikanta; o županovem dopisu o nekej personalni zadevi; e prošnji mestnega policij s i ega stražnika Frana Šinkovca za upokojenje.
— Odbor „Slovenskoga drn-fttva" ima v četrtek, 20. t. m., ob polupetih sejo v pisarni predsednika g. dr. Al. Ko kalj a v Kolodvorskih ulioah št. 12. Gg. odborniki se vljudno prosijo, da se te seje zanesljivo udeleže.
— Narodno-napredna stranka na Goriškem se misli reorganizirati. Potrebna je ta reorganizacija vs'ed preobrazenja političnega življenja po volilni reformi.
— Tni red. CeBar je dovolil, da sme okrajni glavar krški, goap. Ivan Tekavčič, sprejeti in nositi častni križec orlovskega reda velikega vojvodstva meklenburg šverinskega.
— Iz finančne slnibo. Davkar
gosp. Josip Kavčič je imenovan za glavnega davkarja v področju finančne direkcije v Trstu.
— Ii pisarne slavonskoga
gledališča. Jutri, v torek, se ponovi Smetanova opera „Prodana nevesta". Marinko poje ga. S k al ova,
HT Dali« v prilogi.
Priloga , Slovepsfcemp Narodu" št. 288, dne 17.
decembra 1906.
Kecala g. Betetto, Janka g. plem.
R e z u n o v, Krušino g. Ou Tednik, Vaška gosp. pl. Z a oh. — Dramsko osobje pripravlja Hauptmannovo dramo rP o topljeni zvon" v A. Funtkovem prevodu, operno osobje Wagnerjevo opero „Lohengrin".
— Slovensko gledališče. Repriza Cankarjeve izvirne komedije „Za narodov blagor". Hiša je razprodana, vprizoritev stoji na višini premiere. — Obljubil sem nekaj estetike. Evo je, v aforizmih. „Za narodov blagor", komedija s političnim ozadjem. Prva slov. komedija. Drama zuačajev; Shakespearjevi komediji sorodna tudi po rahlem ustroju in po fenomenalnosti dovtipa, dovtipa v zuačaju, dovtipa v besedi. Dialog vseskozi aparten, nič vsakdanjosti, brez trivialnosti, eleganca lahkote in esprita. Poln paradoksov, naenkrat se zasuČe z dosedanjega tira v stran, frapira, blesti in ne postane nikoli nezanimiv. Žubori in dela kaskade v strugi, ki mu jo riše predmet drame. Fulminantne kaskade. Notranja tehnika: lahkotna, ne išče teatraliških efektov, pa je polna dramatiške sile. Cankar je sovražuik teatralike, Cankar je literat. Njegove drame niso narejene, niso preračunane, ampak so izliv. Zato so poezija, literatura in zato kaviar. Dejanje raste iz samega sebe, ne kakor jelka, ampak kakor lipa, v lepem loku v vrh. Scene se s Čudovito lahkoto izpreminjajo; logično se razvija druga iz druge, peripetija pa je nenadna: pred očmi se dejanje prevrže v stran, katero si najmanje pričakoval: to je peripetija esprita, vendar pa strogo izvirajoča iz značaja dotičnih oseb (Grozd in Gruden v prvem in zadnjem dejanju, Gornik in Grudnovka v drugem in tretjem, posebno tretjem, eto. eto.) Posamezni uast >pi, prehodi scene v sceno, konci scen so efektni v svoji elegantni lahkoti in frapantni vsled nenavadnosti, plodoviti radi tega ker le odpirajo perspektivo, ne da bi pokazali vso panoramo. Zunanja tehnika je torej istotako elegautna, skoro da igrijva, kakor notranja: Cankarje dramatik. De anje je obilneje, nego je to običajuo pri modernikih Haupt-raannove vrste. Živahnega vrvenja je dovolj, zla:*ti v prvem dejanju. Ali poglavito je dejanje, ki se završuje v vlusah, v notranjosti oseb: to je komedija zuačajev, ne komedija dejanj.
Lstopajoče osebe niso osamele figure, komične vsaka  zase,  ampak stoje v !;;ševnein sorodstvu ali pa jih je zve-
I   krepki   obroč  neizogibne stike vsled njihove pozicije.   Komične postanejo   vsled  medsebojnosti,   ki jo njihova posebna osebna komika le še povzdiga    Nad celokupnostjo pa je vrhu vsega zlita še tista pristna Cankarjeva štimunga,  ki mami in opaja in ki se je ni mogoče ubraniti: Cankar je hipnotizer, hipuotizer za maso ka-kor za posameznika.   Vse dejanje se razvija iz značajev.   Zato so značaji repko obrisani,  vsaj p ogla viti, kajti s ve ti j uje   jih   ves   razvoj dejanja. Vendar  pa  dopuščajo svojim interpretom dokaj svobode. Niso vsi enako krepko obrisani. Najjasnejši je značaj Gornikov: lep, mlad, bogat, ne preveč :,  zato pa iz srca mehak in neokreten.   Ima vsled svoje socialne pozicije, to se pravi, samo radi svojega pokoljenja in svojega bogastva, vpliv na zgoraj.  Zato ga vse lovi, za „na-rodov blagor-. Njegov značaj je čisto jasen, vsak korak je popolnem mo tiviran, samo to (kar sega preko okvirja  naše   komedije)   ni dovolj jasno, kako to, da ima tak vpliv, da ga vse išče.    O vsem tem se nam le namigava, do jasnosti pa ne pridemo. In to je nedostatek,   ki  ga ob pred-9tavi niti ne zapazimo, ki pa nas neprijetno  zadene, ko   iščemo motivacijo.   In pa, kaj ga je zaneslo v te kraje? Sam slučaj, slučaj, ki mu sam ne ve vzroka. Ju odkodi vedo ljudje vse te stvari,   tako   da mora Gornik postati stožer, krog katerega se vrti ves svet. — Poleg njega najkrepkeje risan je Ščuka,  tisti ciniški žurnalist, ki pozna življenje,  ki  ve,  da je vse le laž in ki laže, ker mora, ker hoče živeti, ki pa ši ne prikriva, da bi bilo edino  pošteno, da se obesi. Sčukova dejanja rasto iz njegovega značaja in so vseskozi jasno in krepko motivirana. Istotako kui tizanska Grudnovka, ki bi rada ne samo v politiki ampak fudi v svojem  najintimnejšem življenju v kalnem ribarila. Kurtizana najhujše  vrste,   ki   pa   ne more do ovojih ciljev, ker se njeno stremljenje razbije ob čereh  Gornikove nerodnosti.   Krasna  figura, potret, nalašč ekstremen,  ker to   zahteva notranja tehnika komedije,  ne, satire. Manj* krepko orisan je dr. Gruden, slabotni politik, ki ga vodi na konopcu njegova   žena,   sicer   velik  kuj on, pa vendar še preveč pošten, da bi mogel zmagati nasprotnika Grozda. Njegovo razmerje do njegove žene pa trpi na nejasnosti.   Končno   bi jo žrtvoval, njo in njeno zvestobo — pa je vendarle   ljubosumen,   če   bi   bili cilji višji — ali bi jo žrtvoval brez obotavljanja,   brez   bolesti v srcu? Ta kujon je preslaboten in preneodločen, zato ne more niti zahtevati, da bi
ga vsaj kot kujona respektirali. Dr. Grozd je risan  kod tiran vse krep-keje. O niegovem značaju nismo niti trenutek v dvomih,  le da na našem odru ni prišel do prave veljave, ker hrani osebnost njegovega interpreta v   samem   sebi   premalo tiranske nravi.   Krasni  lipi so tudi Matilda obdana s pravim Čarom dekliške naivnosti, psihološki tako  papoluo zadeta   kakor   njen vihravi, temperamentni ljubimec,  dijak Kadivec, ki mu uhaja z jezika vse, kar mu je Šinilo skozi možgane.  Satirični komediji povsem  prtmerno  karikirana je za slovansko   vzajemnost klepetava Mrnioljevka in njen  dični malomož-ganski    soprog.   Figura profesorja Kremžarja, moža, ki bi prav rad Jak zase v  kalnem ribaril, ki pa zbeži v okrilje  trenotnega   mogotca, kakor hitro vidi,   da je ves  njegov napor zastonj, ta niguraeje imenitno pogojena Ostale maujše osebe so kot epizo-dične orisane prav jasno in so tako dramatiški   grupirane,   da   tvorijo z glavnimi osebami vseskozi harmoni-ško celoto. Nedostatka, ki ga je bilo opaziti pri „Jakobu Rudi", da so bile namreč posamezne osebe druga drugi preveč podobne, se je C. otresil in postavil  na   oder  toliko subjektov, kolikor oseb. Ob konec drame se ne-ka+erniki spotikajo,  češ,  da je premalo markanten. Ni res! Vse dejanje je izčrpano, Gornik se poslavlja odhajajoč drugam,  proč od teh ljudi, ki ga neprestauo zalezujejo. Grozd in Gruden sta doigrala, ljudstvo seje pod vodstvom osvetnika bčuke obrnilo od DJiju proč, pobije jima šipe in gre preko njiju v svojo boljšo bodočnost. — Res je sicer, da Cankar v tej drami ni   povsem   samonikel: marsikateri njegov tip ima svojih  prednikov v svetovni, tudi v dramski literaturi. Tuli posameznim situacijam bi bilo najti dovolj paralel, a to je brez pomena    Samonikel je Cankar  v podrobnostih risanja, samonikel v načinu   grupiranja,   originaleu   v dialogu in v štimungi,  ki ji je težko najti  par,   in  originalna je končno ideja, iz katere se je rodila njegova komedija,   ki  ji  je velika literarna vrednost gotova in ki je daleč nad-krilila vso na<o   dosedanjo slovensko dramsko literaturo.   —   Komedija se za božične praznike ponovi.  Fr. K.
— CXLVI odborova seja „Slovenske Matice" bo v petek, dne 21. grudna ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika
0 145. odborovi seji. 3. Poročilo knjž-nega odseka 4 Tajnikovo poročilo. 5 Eventualia.
— Občni zbor , Zveze slovenskih Odvetnikov". „Zveza slovenskih odvetnikov* je imela včeraj do-poldue v mestni posvetovalnici svoj letni občni zbor. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Karel Triller, ki je obenem poročal o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu. „Zveza" tudi v tem letu ni spala, je naglašal govornik, delovala je bolj na tihem, ker iz taktičnih razlogov ne kaže, da bi svoje akcije razobe-Ša a na veliki zvon. Lansko leto sta se poleg kolegov dr. Hudnika, dr. Hrašovca,   Dermote.   dr. BenkoviČa
1 dr. obrnili na „Zvezo"  tudi dve stranki: n Tiskarna sv. Cirila" v Mariboru o znani aferi radi slovenskih napisov in Martin Virbnik v Pliberku v neki šolski zadevi. „Zveza" je vsem, ki so se obrnili nanjo, Š a na roko z dejanjem in nasvetom. Društveni odbor se je 7. maja t. 1. po posebni deputaciji   predstavil   novemu predsedniku  graškega  nadsodišča vitezu Pitreichu ob priliki, ko se je mudil v  Ljubljani, ter mu razložil grava-mina slovenskega naroda in slovenskih odvetnikov.   V tej deputaciji so bili  tudi  dr. J. Brejc iz Celovca, dr. Juro Hrašovec iz Celja in dr. Fr. Ros ina iz Maribora, ki so vsak zase podali predsedniku pritožbe glede zapo^tavljenja  slovenskega jezika v okolišu   okrožnih,   oziroma deželnih sodišč v Celju, Mariboru in Celovcu. Predsednik   Pitreich   je deputacijo sprejel izredno prijazno ter naglašal, da  ne  bo  nikdar  pozabil, da žive v okolišu graškega nadsodišča tudi Slovenci, ki jim je po zakonu zajamčena popolna   enakopravnost.   Zli se pa, da so bile to samo lepe besede, zakaj skoro na to je graško nad-sodišče v konkretnem slučaju dr. Goli contra dr. Brejo razveljavilo odločbo celovškega senata, da sme zastopnik dr BrejČev — dr. Triller — govoriti pri razpravi slovensko. Pritožba v tej zadevi  se je  poslala pravosodnemu ministrstvu, a še dosedaj ni rešena Predsednik je nato prečital dotično odločbo graškega nadsodišča. K predsednikovemu poročilu je pripomnil dr. Rosi na, da pogreša v njem pojasnila,   kaj   se je  ukrenilo   v zadevi ustanovitve samostojne bolniške blagajne odvetniških uradnikov. Predsednik je pojasnil,  da se je stvar »poročila  „ Društvu slov. odvetniških in notarskih uradnikov" v Celju, ki se pa dosedaj še ni izjavilo, ako želi sodelovanje „Zveze".   Dr. Triller je nato prečital zapisnik zadnjega obč-
nega zbora ter pri vsaki točki omenil, da-li se je dotični sklep izvedel ali ne.   Med drugim je tudi omenil, da je odbor pisal „Vza j emnemu podpornemu   društvu"   v Ljubljani, naj ne vlaga nemških vlog pri sodiščih v Trstu in   Gorici.   Predsednikovo poročilo se je vzelo soglasno na znanje. Blagajnik dr. Al. K o kalj je poročal o denarnem stanju društva. Društvo je imelo 63 članov, od katerih je dosedaj plačalo letnino 33. Dohodkov je imelo  društvo v preteklem poslovnem letu 590 K, izdatkov pa 25 5 K 58 v; med temi izdatki je tudi podpora po 200 K, ki se je izplačala   „Društvu odvetniških in   notarskih   uradnikov" v Celju; prebitka je bilo torej 334 K 42 v. Društveno imetje znaša: prebitek iz 1. 1904 05 749 K 37, v prebitek iz 1. 1905/06 334 K 42, v obresti 42 K 36 v, torej skupaj 112 6 K 15 vin.  Blagajnikovo poročilo seje odobrilo.  Predsednik dr. Triller je na  to  naznanil,   da je  dr. Gvidon Srebre v Brežicah izstopil iz društva, ker je odložil advokaturo, in se spominjal v toplih besedah v Kostanjevici umrlega tovariša dr. P r e v o a. Ker še „Zvezi" še vedno niso pristopili vsi slovenski odvetniki, se je na predlog  dr. Trillerja in  dr. Kušarja sklenilo, naj se slovenski odvetniki s posebno okrožnico  vnovič pozovejo, da pristopijo društvu in sicer ne toliko z  ozirom  na  stanovske, kakor zlasti na narodne interese.   O justiČ-nih  razmerah  na  Koroškem  in na Štajerskem  so  poročali  dr. Janko Brejc iz Celovca,  dr. Juro Hrašovec iz Celja in dr. Fran Ro-sina iz Maribora. Poročilo dr. O tokar j a Rvbafa iz Trsta je izostalo, ker je  bil poročevalec   v zadnjem hipu zadržan, se udeležiti zborovanja. Dr Brejc je naglašal  v  svojem govoru, da je pri sodiščih na Koroškem še vedno v polni veljavi stari sistem, po katerem se povsodi zapostavlja in podi izpred sodišča  slovenski jezik. Vse pritožbe na nadsodišče in ministrstvo   ne   pomagajo nič; ponajveč se te pritožbe niti  ne rešujejo. Ko se je 18 junija  t. 1. mudila koroška deputacija na Dunaju   v  zadevi volilne  reforme,  je   intervenirala tudi pri pravosodnem ministru dr. Kleinu. Minister je   sicer   pokazal, da je izborno poučen  o koroških razmerah, a ni  hotel  ničesar  obljubiti,   da bi hotel  pripomoči slovenskemu jeziku do pravice,   marveč   se je skliceval samo na dr. Ploja, češ. da on ve, da pravosodni minister nima o tej zadevi  ničesar govoriti in  da so  mu  popolnoma vezane roke.   In re3 se čuje, da ima o personalnih zadevah pri sodiščih na Koroškem  in   Štajerskem odločilno besedo edino nemški minister - rojak P r a d e,  kateremu   se predi« že vsi tozadevni   akti.   Govornik   se je dotaknil tožbe,  ki jo je  proti njemu vložilo  uredništvo „Slovenca", oziroma dr. Lampe, ter pripomnil, da se mu je edino v tej  tožbi, ki je bila docela kopirana po tožbi, ki jo je  on  vložil  proti  dr. Lampetu in Štefctu, posrečilo  izvojevati pri dež. sodišču v Celovcu slovenski zapisnik. Na  Koroškem  prevladuje tendenca, da se vsa takozvana slovenska mesta zasedejo z nemškimi  kurzovci in se slovenski sodni uradniki iztisnejo iz dežele. Zanimiva sta v tem oziru dva slučaja.  Neki slovenski avskultant bi moral   v   najkrajšem   času položiti sodnijski izpit.   Neki svetnik mu je odločno  odsvetoval,   naj   ne dela sedaj izpita,ker bosicer prav gotovo   premeščen   iz dežele. Pri deželnem  sodišču   v   Celovou je avskultant   Ehrlich,   brat odločno narodnega kaplana dr. Khrlioha. Mož je veljal do  sedaj   za  dobrega Slovenca.   Ko je pa uvidel, da kot tak na Koroškem ne bo napredoval, se jejavno deklariral za Nemca ter pri neki razpravi, ko bi moral zapriseči slovensko stranko   v   slovenskem jeziku, izjavil,  da ni toliko vešč  slovenskemu jeziku, da bi mogel stranko zapriseči. To sta dva slučaja, ki v bengalični luci ilustrujeta sodne razmere na Koroškem.   Na predlog dr. Novaka se je izrekla dr. Brejcu za njegovo interesantno  poročilo priznanje
in zahvala. O justičnih razmerah v celjskem okolišu je poročal dr. J. Hrašovec, ki je zlasti opozarjal na princip nemških uradnikov na Štajerskem, da sestavljajo slovenske zapisnike samo z onimi slovenskimi strankami, ki niso vešče nemškega jezika. Dr. R osin a je slikal razmere v okolišu mariborskega okrožnega sodišča v dokaj temnih barvah; slovenski jezik se povsodi prezira in zapostavlja, zlasti pa postopa v tem oziru brezobzirno državno pravdništvo. V Mariboru se nastavljajo večinoma sami „kurzovci". Da pokaže, da so ti „kurzovci" docela nevešči slovenščine, je prečital razsodbo nekega takega učenjaka, ki je naravnost klasičen dokaz za to, da so ti kurzovci absolutno nesposobni za uradovanje med Slovenci. Pravice slovenskega je-
zika se sicer še vedno kršijo, vendar se je pa vsaj toliko preokrenilo na bolje, da ni več mogoče kaj takega, kar se je pred desetletjem zgodilo dr. Dominkušu, ki je bil radi slovenske vloge obsojen v denarno kazen „wegen unan-stindiger Sehreibnreise . Dr. Brumen je opisoval nečuvene razmere pri sodišču v Ptuju ter poživljal vse faktorje na Slovenskem, naj' zastavijo vse sile, da se Čim preje ustanovi v Ljubljani nadsodišče. Na predlog dr j a. Kušarja se je sklenilo, naj se obrne „Zveza" s posebno vlogo na nadsodišče v Gradcu in zahteva, dasepri prizivnom senatu v II. instanci v Gradcu v razpravah, ki se pričenjajo s slovenskimi tožbami, iz-vršereferatiinizreče sodba v slovenskem jeziku. Debate o tem predlogu so se udeležili dr. Leskovar, dr. Hrašovec, dr. Rosina, dr. Triller, dr. Pegan in dr. Pir c. Na predlog dr. Le-s k o v a r j e v se je sklenilo, storiti primerne korake, da ne bo tukajšnje deželno sodišče razpošiljalo slovenskim županstvom nemških dopisov. Dr. Pegan je predlagal, naj „Zveza" in posamni slovenski odvetniki izjavijo, da v bodoče ne bodo več sprejemali prestav, ampak samo originalne slovenske razsodbe nadsodišča v Gradcu; na predlog dr. Pircaseje odločilo, naj v tem oziru stopi „ Z veza" v dogovor s  „Kranjsko   odvetniško zbornico".
V odbor so se volili na predlog dr. B rum nov vsi dosedanji funkcij onarj i, in sicer: dr. Karel Triller kot predsednik, dr. I. Ku-šar, dr. V. Krisper, dr. Al. Ko-kalj, dr. F r. Novak, dr. I.Hrašovec, dr. O. RybaT, dr. Ivan Brejc in kot zastopnik kandidatov dr. Vladimir Sernec kot odborniki, dr. Ivan Tavčar in dr. F. Tekavčič pa kot preglednika. Ko so se še rešile nekatere interne sadeve, je predsednik dr. Triller zaključil občni zbor.
— „Iz naše najstarejše zgodovine1'. „Splošno slovensko žensko društvo" je priredilo snoči v veliki dvoran) „Mestnega doma" vsakomur brezplačno pristopno predavanje. Predaval je g. Val ter Šmid, kustos deželnega muzeja o naši najstarejši zgodovini. G predavatelj nam je opisal življenje prebivalcev v naših krajih v kameneni dobi; kako so mostiČarji na ljubljanskem barju izdelovali domača orodja iz kamna, kaka stanovanja so imeli, kako so delali posodo, kakšne ornamente so imeli. Kamenena doba je bila starejša in mlajša. Za njo je prišla bakrena doba, ko so se izdelovala domača orodja iz bakra. Ta je bila kratka. Za njo je prišla bronasta doba, ko so bili izdelki iz brona in so ljudje zapustili stavbe na koleh in šli na griče, kjer so si stavili potrebna bivališča.
V bronasti dobi se vidi velik razvoj v vsem izdelovanju orodja in drugih reči. Okoli leta 100<3 pred Kristom se je začela prva železna ali halštatska doba. Raba železa je postala splošna stvar. Halštatska doba je dvojna: starejša in mlajša. Ljudje so stanovali v takozvanih gradičih, dobro utrjenih. Ljudje so zdaj sežigali mrliče, dočim so jih preje pokopavali. Tedanji prebivalci so se imenovali Iliri. Mlajša železna ali latenska doba se je začela okoli leta 400 pred Kristom. Zavladali so takrat v naših krajih divji roparski Kelti. Železo je dospelo do popolne veljave. Denar je prišel takrat prvič v naše kraje. Prinesli so ga Kelti s svojih roparskih potovanj po Macedoniji in drugih sosednjih deželah. Ko jim je ta pošel, začeli so ga sami izdelovati. Kelti so imeli hude boje z Rimljani. Pravljica pripoveduje, da je ustanovil Jazon Ljubljano oziroma Emono, v resnici jo je pa rimski cesar Oktavijan Avgust leta 34. pred Kristom; s tem se je začela naša zgodovinska doba. Kakor vidim, je bilo predavanje velezanimivo. Zbrano občinstvo se je g. predavatelju konci predavanja zahvalilo z obilnim ploskanjem. Predavanje je bilo dobro obiskano, zlasti od dam. Želeti bi le bilo, da bi se ga bil udeležil še marsikdo, ki bi se ga bil morda gotovo lahko udeležil, če bi ga ne bila zadržavala sama gola brezbrižnost.
— Gospodinjska ŠOla. Ljubljanske narodne dame slovijo po pra-vioi vsled svojega marljivega in požrtvovalnega dela pri vsakovrstnih dobrodelnih, sooialnih in kulturnih napravah. Izmed takih institucij je ena najvažnejših „Gospodinjska šola", ki je imela včeraj dopoldne občni zbor v svojih prostorih na Rimski cesti. — Predsednica gospa Marija dr. Ko kaljeva je otvorila zborovanje z iskrenim pozdravom vseh navzočih članic. Nadalje se je spominjala v tekočem letu umrlih članov in Članio gospe Marijane Zore, dr. Koprive in Josipa Šmuca.
V znak sožalja so se zborovalke vzdignile s sedežev. — Nato je poročala o društvenem delovanju blagajn i caric a gdč. Antonija Kadiveo.  Iz nje-
nega poročila posnamemo: Letos se zaključi 9. društveno leto. Večerna šola je bila vedno dobro obiskana. Pohajale so je večinoma dekleta iz tobačne tovarne, a tudi drugih stanov. Dekletom iz tobačne tovarne in tudi drugim se nudi prilika, se priučiti kuhanja, likanja, šivanja in varčnosti. Tu imajo priliko, se priučiti potrebne vednosti o gospodinjstvu, in sicer brezplačno. Zato je. želeti, da bi marljivo pohajale šole in kot pridne učenke uporabljale praktično, kar so pridobile v šoli. Gospodinjstvo se med nami Slovenkami vse premalo uvažuje, smatra se premalenkostno. Prej ali slej pa bomo sprevideli, da je važen faktor v narodnem gospodarstvu, in da je treba spretnosti v gospodinjstvu, kakor pri drugih opravilih. Varčnost je temelj, na katerem sloni blagostanje družine, prirediti okusno kosilo z majhnimi stroški je umetnost gospodinje. Zapravljivost povzroča poman-kanje, vsled malomarnosti gospodinje trpi družina, stradajo otroci, je vzrok prepirom in revščini. Mnogo se greši v tem oziru med Slovenkami, vsakdanja skušnja nam potrjuje, da se dekle omoži, a nima pojma o kuhanju, o varčnem gospodarstvu, in začne se gorje in drago plačuje nevednost. Da se je vzdrževala šola, zahvaliti se imamo slav. deželnemu odboru za podporo. Leto3 je podarila c. kr. tobačna tovarna 200 K podpore, za kar se ji izreče najtoplejša zahvala. Nadalje se je zahvalila članom in članicam, ki so s svojim prispevki pripomogli, da se ta potrebna Šola nadaljuje. Odbor si je prizadeval, razširiti šolo in povečati njen delokrog; ustanovila se je opoldanska šola. ki pa je vsled prepiČlega števila učenk zopet prenehala. Odbor je pozival po Časopisih za vstop v „Gospodiujsko šolo", ki jo je ustanovila na Dunaju gostil-ničarska zadruga ter jo je potrdilo ministrstvo. Po desetih mesecih napravijo gojenke izpit ter dobe spričevalo sposobnosti za učiteljico gospodinjstva. Sicer se jih je nekaj prijavilo, a nezadostna šolska izobrazba jih je ovirala. Za vse uspehe v naši „Gospodinjski šoli" se je v prvi vrsti zahvatiti marljivi učiteljici gdč. Ravni kar je vi, ki se mnogo trudi žrtvuje in varčuje pri gospodinjstvu da je  vkljub   draginji  mogoče izhajati.
— Zahvala se pa izreče tudi gospem, ki so predavale učenkam o gospodinjstvu, posebno hvalo pa zasluži gospa Moosova, ki je vodila gospodinjske knjige. — Dohodkov je bilo 1347 K 96 vin., stroškov pa 1238 K 62 vin., potemtakem prebitka 109 K 34 vin Račuui so se odobrili.
— Pri volitvi je bil izvoljen soglasno dosedanji odbor, in sicer: gospa Marija dr. Kokaljeva (predsednioa), gospa Fran j a dr. Tavčarjeva (podpredsednica), gdč. A. Kadiveo (blagajničarka), gospa dr. Koruuova (namestnica), gospa B. dr. Hribarjeva (tajnica), gospa M. Govekar-jeva (namestnica); nadzornice so gospe: Hudovernikova, gdč. Je-rina, gospa Kajzelova-Šercl, gospa dr. Krmavnerj eva, gdeua. Maroutova, gospa Moosova, gospa Peruškova, gospa Š u bičeva, gospa dr. Toplakova in gospa Vidmarjeva. Za učiteljico ostane gdč. Ravnikar. Končno se je sklenilo prirediti prihodnji petek Gregorčičev večer, pri kateri priliki bo predavala gospa M. Govskar-jeva o pokojnem pesniku.
— Božićnica za revno šolsko
mladino. Dobrodelni odbor, ki mu že več let stojita na čelu gospa Franja dr. T avčarj eva in ces. svetnik Ivan Murni k, je priredil včeraj ob 11. dop. v telovaduici I. deške mestne ljudske šole običajuo božič-nico revnim učencem in učenkam vseh ljubljanskih mestnih ljudskih šol. K ganljivemu slavju so prišli med drugimi deželni predsednik gosp. Schvvarz z gospo soprogo, deželni šolski nadzornik gosp. Fr. Leveč, vladni svetnik g. vit. Kaltenegger, zastopnice tozadevnega komiteja gospe Šubičeva iu Supančičeva ter gospodični Premkovi, okr. Šolski nadzornik g. Meier, zastopnik mest-strata mag. koncipist g. Fr. Gove-kar, voditelji vseh mestuih ljudskih šol, mnogo drugih učiteljev in učiteljic, kateheto v ter več staršev. Načelnica in načelnik komiteja sta bila, žal, vsled bolezni zadržana. Slavje je otvoril vodja gosp. Fr. Gabršek z lepim nagovorom, pozdravljajoč odlične goste in zahvaljujoč se v imenu obdarovane mladine vsem dobrotni-kom, posebno pa damam odbora. Naglašal je, da je letošnja božičnica tem večjega pomena, ker je letos 40 let, odkar obstoji ta dobrodelni komite. Malo je druUev, ki bi priredila toliko veselja otrokom iu si pridobila toliko hvaležnosti revnih staršev, kakor odbor, ki prireja te božičnice. Spominjal se je posebno načelnice gospe dr. Tavčarjeve in načelnika ces. svetnika g. Murnika, ki se v duhu veselita svojega dobrodelnega Čina. Otrokom je polagal na srce, naj se izkazujejo svojim dobrotnikom hvaležne s tem, da se bodo pridno   učili   ter  se lepo obnašali.
Staršem pa je polagal na sroe vzajemno delovanje s šolo. — Dež. predsednik g. Schwarz seje v svojem nagovoru v začetku spominjal vsled bolezni odsotne gospe dr. Tavčarjeve, ki je duša celi prireditvi ter dostavil: „Želimo ji vsi, da se kmalu pozdravi." — Nato se je mala učenka v vezani besedi ganljivo zahvalila vsem dobrotnikom, nakar se je začelo obdarovanje otrok z obleko, obuvalom in pecivom. Blago so darovali znani dobrotniki med ljubljanskimi trgovci, izdelale pa so obleko vse odbornice. Pecivo in slaščice so darovali skoraj vsi ljubljanski peki in sladčičarji.
— Sestanek slovenskih trgovskih potnikov. Včeraj dopoldne se je vršil v restavraciji ,,Narodnega doma'' sestanek slovenskih trgovskih potnikov. Kakor je bilo iz dobrega obiska in živahne debate razvidno, vlada med slovenskimi trgovskimi potniki prav živo zanikanje za snujoče se društvo slovenskih trgovskih potnikov. Na sestanku se je poudarjala med drugim potreba takega društva. V Ljubljani bi se dobilo do 60 pravih čtanov, slovenski potniki so pa tudi v Celju, Gorici, Trstu, Mariboru, Reki. Društvo naj bi stopilo v zvezo s hrvaškimi trgovskimi potniki, ki so poslali brzojaven pozdrav na sestanek in s tem pokazali, da se strinjajo s svojimi slovenskimi kolegi v njihovih ciljih iu težnjah. Da bi društvo dobivalo podpor od trgovske zbornice, dež. zbora itd., je bil stavljen predlog, naj bi se med drugim v počitnicah ustanovil kurs za potnike. Društva eden glavnih namenov naj bi bil, da se pridobivajo za Slovensko slovenske tvrdke. Razpravljalo se je nadalje o podporah Članom za časa bolezni ali stalne onemoglosti, o uvedbi informacijskega registra, o pridobivanju podpornih članov in sploh o gmotnem položaju potnikov zdaj in potem, ko se društvo ustanovi. Prihodnji sestanek trgovskih potnikov bo prihodnjo nedeljo ob 1 , 10. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma, na bar se opozarjajo vsi slovenski trgovski potniki, ki se ga bodo pač lahko udeležili v velikem številu, ker so prazniki pred durmi in torej vsak trgovski, potnik prost.
— Božićnica »Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem11 se je vršila smČi v sokolovi dvorani v „Narodnem domu4* in je bila kakor sploh vsako leto kar najboljše obiskana. Posetniki so bili s prireditvijo docela zadovoljni, zlasti pa otroci, ki so bili bogato obdarovani s slaščicami in sadjem pod veličastno oki cenim in razsvetljenim božičnim drevescem, ki je migljalo v nebroju lučic. Za zabavo je hkrbel poleg drugega tudi bogat srečolov, pri katerem je marsikoga obsula sreča z raznovrstnimi dobitki. Razploženje vsakega posameznika in vseh skupaj je bilo kar najboljše. V to je pripomogla poleg sviranja ljubljanske društvene godbe izborna klet in fina kuhinjarestavraterja g. Keržišnika, ki je znova pokazal, da toči pristno kapljico in ima izvrstnega kuharja, da lahko konkurira z vsako restavracijo, zlasti ker so cene nele zmerne ampak celo nizka.
— V korist Gregorčičevemu spomeniku podari, kakor se nam javlja, ^ensko telovadno društvo v Ljubljani" polovico dohodkov javne telovadbe, ki jo priredi, dne 1. januarja 1907 ob 5. uri popoldne. Overjeni smo, da se bode slovensko občinstvo z radostjo odzvalo društvenemu vabilu, in da bo vsakdo rad prispeval po svojih močeh za sklad v prilog Gregorčičevemu spomeniku.
— Z ozirom na sobotno notico flNa adreso naše poštne uprave11 konšatujemo, da se grajane nerednosti niso zgodile na tukajšnji pošti, kjer poslujejo vseskozi vestni uradniki, marveč so jih najbrže zakrivili nemški uradniki ali uslužbenci v ambulanci na koroški progi.
— Šolski koncert gojencev „Glasbene Matice" bo prihodnji četrtek, dne 20. decembra ob pol osmih zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma".
— Mestno drsališče in Nemci.
Drsališče na ribniku v Tivoliju so imeli do letos od mestne občine v najemu Nemci, takozvani „Eislauf-verein". Dasi bi zahteval že najna-vadnejši takt, da bi društvo, ki je imelo drsališče v najemu od slovenske mestne občine, spoštovalo slovem-ki jezik in ga v svojem pošlovauju ne zapostavljalo, vendar „Eislaufverein" ni hotel na drsališču napraviti tudi slovenskih napisov, dasi je bil dolžan to storiti po pogodbi občine, in prostovoljno prevzete dolžnosti ni hotel izpolniti niti tedaj, ko je mestna občina v to silila. Občinskemu svetu ni končno preostajalo drugega, kakor pokazati vrata tem prepotentnim gospodom in jim odpovedati nadaJjni najem tivolskega ribnika. To se je zgodilo letos. „Eislaufverein" je bil prepričan, da je ta odpoved samo formalua in da bo početkom zime aopet   dobil   brez    težkoČ tivolski
ribnik v zakup za drsališče. Ker se pa te nade niso uresničile in je mestna občina prevzela drsališče v svojo režijo, so bili naši nemškutarČki silno razjareni. Jeli so preudarjati, kako bi se maščevali mestni občini, da se neče pokoriti njihovim zahtevam. In uganile so jo modre glave. Napravili so si za tobačno tovarno svoje drsališče, meneč da bodo s tem silno oškodovali v rokah mestne uprave se nahajajoče drsališče. No, tivolskemu drsališču bodo nemčurji s tem le malo Škodovali, v drugem oziru pa mora biti Slovencem samo prav, ako ostane ljubljanska nemšku-tarija lepo med sabo. Ljubljansko nemškutarstvo se naj le svobodno separira, nam je to zelo pogodu, bo še preje propalo, saj ga itak že sedaj drži samo umetno pokonci edina „Kranjska hranilnica".
— Otvoritev ekspoziture c. kr. glavnega carinskega urada. Na
tukajšnjem glavnem poštnem uradu se otvori v sredo, dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj ekspozitura c. kr. glavnega carinskega urada. O i tega dne dalje se bodo torej dobivale carinske poštne pošiljatve na glavni pošti, vhod v Šelenburgovih ulicah. To velja zlasti za tiste stranke, ki so doslej same hodile oziroma pošiljale po take pošiljatve na c. kr. glavni carinski urad na južnem kolodvoru, za vse dauge stranke, katerim se je do sedaj dostavljalo na dom, bo poštni urad opravil ta posel tudi za naprej. Uradne ure od 8 do 12 dopoldne in od 1 do 4 popoldne.
— Izredni poštni promet v BOŽIČU. V božičnem času se bodo od 21. do 24 t. m. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji poŠiljatev vozne poŠte, in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka sprejemale pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastno korist, kakor tudi glede na to, da pošti olajša njeno težavno nalogo, nujno povablja, da prinese kolikor mogoče že v dopoldanskih urah ali vsaj kmalu popoldne pošiljatve na pošto, ako želi, da se še tisti dan odpošljejo. Priporoča se tudi v pošilja tev prideti Še drug naslov, ker je potem, ako se odpre* pošti mogoče do staviti jo, tudi če bi se zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da ga ni možno več brati. V svrho hitrejšega dostavljanja došlih posiljatev, se posamezne stranke kar naj vi j udneje prosijo, dostavljaica poštnih posiljatev kolikor mogoče hitro in nemudoma odpraviti, t j. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet.
— Pogreb Juvančičeve gospe
se je vršil včeraj popoldne od hiše žalosti v Spodnji Šiški k Sv. Krštofu. Udeležilo se ga je tako velikansko število občinstva, da takega pogreba biška menda še ni videla. Na čelu sprevoda je Šla z zastavo Šolska mladina šišenska, ki ji je bila pokojia gospa naj rado darnejša dobrotnica, potem Društvena godba ljubljanska, šišenski „Sokol" z zastavo, gasilno društvo, šišenska ^Čitalnica" z zastavo, pevsko društvo „Ljubljana" z zastavo in pevsko društvo „Ljubljanski Zvon"; nato se je pomikal mrtvaški voz, za katerim je šla nepregledna množica dam in gospodov; bile so deputacije raznih slovenskih društev kakor Ženskega telov idnega društva, Splošnega slovenskega ženskega društva, „Merkurja", ljubljanskega „Sokola" pevski zbor „Glasbene Matice", politično društvo Vodnik itd. itd. Koder se je sprevod pomikal, povsod je bilo vse Črno občinstva, dokaz, kako priljub!jena je bila prerano umrla gospa. Pogreb je vodil frančiškanski župnik z azistenco treh duhovnikov. Pfed hišo žalosti je pela „Glasbena Matica", v cerkvi pri Sv. Krištofu „Ljubljanski Zvon" na pokopališču pa „Ljubljana". Dobrot-ljivo gospo, ki je bila najboljša mati, vzorna gospodinja, navdušena in požrtvovalna Slovenka in Slovanka ter mila dobrotnica vsakomur, kdor seje k njej zatekel, ohrani pač vsak v najboljšem spominu. Blag ji spomin!
— Pretep* Delavci Jernej Matičič iz Ivanjega sela, Lovrenc Mivšek iz Žiberš, Anton Kavčnik iz Plešivice in pos. sin Jakob Govekariz Laz, so pili v gostilni Franca Leskovca v La-zah pri Logatcu, se kregali in pretepali. Ko so šli okoli polnoči domov, je napadel Matičič Govekarja z nožem, nakar sta Mivšek in Kavčnik padla po MatičiČu in ga mlatila z okleščki. Ta je sicer ušel, a ona dva sta jo ubrala za njim, in ko sta ga došla, sta ga bila, dokler ni nezavesten obležal. Vrnila sta se nato v gostilno. Mivšek je odšel kmalu ven k Matičiču, ki ga je zavlekel k Le-skovičevi gostilui, kjer ga je pretepal z okleškom, dokler ni bilo Leskovca ven. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnisčnico, Mivška pa oddali sodišču v Logatcu.
— Nadina Slavjanska v Gorici. Nadina Slavjanska pride v Gorico 7. januarja 1907 in priredi tam koncert.
— Visoka starost Poroda se nam, da je v Begunjah pri Cerknici umrla Marjeta Mekind a, iz po celi Notranjski obče poznate narodne rodbine Hrenove, v visoki starosti blizu 87 let.
— Is zapora so spustili onega
Avgusta Sena, ki je bil na sumu, da je zažgal pri sodišču v Ajdovščini.
— Pogreša SO 24 letna slaboumna posestnikova hči Terezija Rogač po domače Oblakova iz Mlina pri Bledu. Šla je L t. m. od doma in se izrazila, da skoči v Savo. Ker se še ni vrnila, sodijo, da si je v domišljiji, da jo vse pregauja, res kaj storila. Vsa poizvedovanja po nji so ostala brezuspešna. Rogač je precej velika, vitka, prijetne zunanjosti, kostanjevih las, takih obrvi, plavosivih oči in okroglega obraza Oblečena je kmetiško, govori slovenski, nemški in laški. Kdor bi kaj vedel o njej, naj naznani to okrajnemu glavarstvu v Radovljici.
— Za denar pa znajo slovenski I Mestni urad celjski je razposlal nastopne letake tudi s slovenskim besedilom. Le-to slove: „Vsak prvi ponedeljek v mesecu se vrši v Celju živinski sejm, h kateremu se za prignano živino nobena mitnina iu nobena stališčna pristojbina ne pobira. — Izvzeti od te oprostitve mit-nine in stališčnih pristojbin so trije sejmi, in sicer v soboto v sredpostu, ob sv. Uršuli, t. j. 21. oktobra, pa o sv. Andreju, t. j. 30. nov." — Vidi se, da naši „strammdeutsch" mestni očetje tudi znajo in upoštevajo slovenščino, kadar 3e gre za denar in odiranje naših ljudi. Vsaj je le treba ob sejmih v Celju gledati naše nemške kramarje, kako se trudijo, spraviti slovenskega kjneta ob njegove groše !
— V siromašnici v Št. Vidu
na Štajerskem se nahaja že od začetka septembra neka okoli 60 let stara ženska, katera noče povedati svoje identitete. Navedenka je majhne postave, rjavih oči, topega nosa in govori slovensko ter sodijo, da ni norma na. Kdor bi vedel o njeni identiteti kake podatke, naj jih sporoči orožništvu ali policiji.
— Prostovoljnega gasilnega
društva V VolOSki ustanovni občni zbor bo dne 29 decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela Libur-nija „Narodni dom" v Voloski s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo provizoruega odbora. 2. Vpisovanje članov. 3. Volitev uprave. Kako koristno j v gasilno društvo za vsak kraj, ve vsak. Zato bi bilo pa tudi dobro, da se vpiše v omenjeno društvo kolikor več izvršujočih, podpornih in ustanovnih članov. Na proti agi taci j o od strani nemškega opatijskega ognje-gasnega društva, kateremu je na Čelu gosp. Ivan Fenzl, naj se pa nihče ne ozira. „Nemci" v Opatiji so proti ustanovitvi slovenskega gasilnega društva delali z vsemi močmi, a je bilo vse zastonj. Gospod stotnik je letal na vse strani in se spozabil celo tako daleč, da je dal klicati člane, ki so iz njegovega društva izstopili, na okrajno glavarstvo v Voloski. Seveda ni bil zato nihče obešen, ali časa za take stvari nima vsak toliko kakor stotnik. Ako bi bili mi tako dolgih jezikov in taki sovražniki tako potrebnega društva, kakor je ravno ta g stotnik, bi se pač javno pobavili nekoliko z afero „Firlei" ali pa z opisi življenja in prošlosti teh gospodov. Seveda si mi s takimi rečmi ne bomo mazali rok. Niti na misel nam ne pride, da bi nasprotovali nemškemu prostovoljnemu gasilnemu društvu v Opatiji.
— Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra do 5. de cembra 1906 6648 oseb, od 29. novembra do 5 decembra jih je prišlo 223, a 5. decembra je bilo v Opatiji nastanjenih 1044 oseb.
— Iz drugega nadstropja je padla v Červinjauu soproga trgovca Siliča ter se nevarno poškodovala.
— Izginil je z doma 59letni Josip Tavčar v Trstu. Bil je nekoliko slaboumen in se sodi, da se je ponesrečil.
— Obstreijen je bil na lovu
371etni kmet Jožef B e r t o k iz Kopra. Dobil je strel v glavo in so ga morali prepeljati v tržaško bolnico.
— Prijetno življenje in ponarejanje menic. Zagrebško sodišče je otvorilo konkurz nad premoženjem tvrdke M. Ju rak v Doljnji Stubici. Uvedla se je kazenska preiskava proti prokoristu tvrdke Juraku kot sinu lastnice vdove Katarine Jurak. Da je tvrdka prišla v konkurz, je zakrivil prokurist s svojim lahkomiselnim življenjem, ki je požrlo ogromne vsote. Jurak je imel z neko ljubljansko nemško igralko intimne zveze in delal z njo pogosto izlete v Budimpešto. Tudi v Zagrebu je silno razmetaval denar in plačeval za šampanjca, da se je vse Čudilo. V svoji prevzetnosti je nekoč polil ž njim oleandre v neki kavarni. Pred par tedni je izginil in pisal materi, naj se ga spominja v molitvi. Zdaj se je dognalo, da je Jurak ponarejal menice. Govori se o velikih svotah, ki so pa najbrž
zelo pretirane. Tvrdka Jurak je imela trgovino z mešanim blagom, tovarno za sodavico in neke vrste banko.
— Bosanske znamko. Vsakega
filatelista ali zbiralca poštnih znamk so prav razveselile nove bosenske znamke, kajti dovršene so v resnici prav umetniško. Edino napako imajo, ker je napis edino le v blaženi nemščini, prav po avstrijski navadi. Te znamke so vzbudile precej hrupa po slovanskem časopisju in ni dolga tega, kar so ravno tisti časopisi poročali, da se je bosanska vrhovna uprava zbala tega časniškega hrupa tako, da je vzela iz prometa te znamke. Seveda je pri tej priliki ljubljanski „Slovenac" v neki Številki bombastično sporočil, da je on, t. j. „Slovenec" prvi protestiral proti tej krivici, ki se godi jugoslovanstvu v Bosni. In med vrsticami je bilo brati, da je bosanska uprava ravno vsled tega čivkanja vzela iz prometa one znamke. Vprašali smo nekega znanca v Bosni, da nam sporoči o tej zadevi ter mu sporočili, kaj je pisal „Slovenec". In ravno te dni smo dobili celo zbirko teh znamk z opazko, da se bosanska uprava zmeni za to čiv-kanje toliko, kolikor 7 a lanski sneg.
Filatelist.
— Nedeljska kronika. Danes ponoči je mestna policija aretovala zaradi poškodbe tujega imetja, tepeža, vlačuganja in zaradi razgrajanja 12 oseb. „Najtežja" izmed vseh sta bila barjanska fanta Rudolf Gale in Martin Sernak. Takoj, ko sta prišla v neko gostilno na Dolenjski ce>*ti, sta začela goste zmerjati z različnimi psovkami. Poprej mirnim gostom to ni posebno ugajalo in tudi ti so odgovorili svoje. Vnel se je prepir, iz katerega je slednjič nastal tepež, pri katerem so bili glavno bojno orožje stoli Med viharjem je bilo razbitih mnogo stolov, miz, svetilka in steklena vrata, vsled česar ima gostilničar čez 80 K škode. Ker le ni bilo miru, je prišla policija in aretovala glavne p ovokaterje. Gale, kakor tudi Sernak se bodeta morala zagovarjati pred sodiščem. — Prehudo veselje. Snoči sta se ga bila nalezla nekje dva možakarja nekoliko čez mero. Ker sta pa hotela, da o ti njuni sreči izoe tudi širši svet, sta ob polu 12. prirogovilila v Florjauske ulice in tam tako razgra al a, da so ljudje jeli prižigati po stanovanjih luči in odpirati okna. Ko je prišel „koncert" poslušat tudi pol. stražnik, sta jo pocedila čez sv. Jakoba most na Breg, kjer je eden padel in gA je med „ gor v s taj en jem" stražnik že držal za ovratnik Med potom mu je bil iznova ušel, a je bil zopet prijet in odveden v hišo miru. — Hudomušni Peter. Včeraj se je bil n ki Peter na Žab-jeku tako razljutil, da je hotel vse razbiti. Miril ga je brat, a vse ni nič pomagalo. Peter se ni dal ugnati in se ni dal. Ko je prišel ponj policijski str žnik, se mu je vrgel na tla, a naposled se je vendar omeČii in mu sledil, — Zadnje včerajšnje junaštvo pa je pokazalo na Dolenjski cesti 6 obrtnih pomočnikov, me 1 katerimi so bili tudi neizogibni Barjani. Kar na cesti so si bili skočili v lase in se toliko časa ravsali, da jih je presenetila policija in jih potem spravila pod ključ. Trije so zadobili pri te-pežu lahke telesne poškodbe, a bodo vkljub temu obdarjeni z „urami".
— Pogreša se že osem dni na Zaloški cesti št. 6 stanujoči Jožef Vi-rant, rojen leta 1851. na Vrbičju, pristojen v Št. Jut pod Ljubljano. Vi-rant je oženjen in mu je bilo zadnji čas opaziti, da je nekoliko zmešan. Fantaziral je, da mu hočejo zavdati in se je tudi izražal, da si bode vzel življenje.
— Ogenj v dimniku. Snoči ob
polu 8 so se vnele saje v dimniku hiše št. 16 v Kladeznih ulicah. Ogenj so pogasili domači in ni napravil nobene Škode.
— Zatekel se je majhen, belo-rjav pes, ki čuje na ime „Fiok". Kdor ga je ujel, naj ga izroči trgovcu z delikatesami g. Jožefu Koglju v Sod-nijskih ulicah št. 4.
— Delavsko gibanje. Včeraj sta se odpeljala z južnega kolodvora v Ameriko 2 Slovenca, nazaj pa je prišlo 200 Hrvatov, 40 Slovencev in 30 Macedoncev. Iz Kočevja je šlo domov 13 štajerskih Slovencev - rudarjev.
— Izgubljeno in najdene reči.
Crevljar Andrej Rezek je izgubil bankovec za 10 K. — Služkinja Frančiška Miklavčičeva je našla srebrno žensko uro z verižico. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena otroška čepica, očala s fute-raloin in dve šelski knjigi.
— Slovenci v Ameriki. Vlak
je povozil v La Sallu Ignacija Širne a, doma z Dolenjega vrha pri Novem mestu. — Požar je bil v Clevelandu v gostilni S. Mihelčiča. Vsi so se rešili razun Nik. Briškega, doma iz Lokev na Hrvatskem ; ta se je zadušil.
* Najnovejše novico. Pasivna resiatenoa pri pošti. Zaupniki poštnih  uslužbencev  vseh kategorij
so sklenili na Dunaju, da nastopijo s posebno izjavo, in Če je treba s pasivno resistenco proti vladi, ako ne ugodi zahtevam poštnih nslužbencev. Razdelil se je med vse organizacije poziv v tem smislu. Trgovinsko ministrstvo se hoče izogniti konfliktu na ta način, da všteje nižjim uradnikom in ekspedijentom doki ado v penzijo, a več začasnih služb poštnih slug spremeni v stalne.
— Cesarjev zet v smrtni nevarnosti. Orijentni ekspresni vlak, s katerim se je vozil v Buda-peŠto tudi cesarjev zet, bavarski princ Leopold, je trčil v Alagu ob tovorni vlak. Oba vlaka sta močno poškodovana, a izmed potnikov je ranjen le grof E d. Csaky.
— Strašna drama. V Gras-licu na Češkem je 191etni Riedel ubil ljubico svojega očeta in njenega 1 in polletnega otroka, zažgal hišo ter se pod streho obesil.
— 12.000 tub kalodonta so ukradli štirje uslužbenci tvrdke Sarg.
* Gospod ,tkomisar11. V buko-
vinsko vas Ivankonc je prišel nedavno neki mož v službeni obleki sodnega sluge, povedal županu, da ga je poslal okrajni sodnik v Koc-manu zaradi požarov, ki so se ponavljali zadnje Čase. Župan je takoj občinskemu redarju, naj gospoda „komisarja" spremlja na službenem potu. Iu „komisar" je potoval od hiše do hiše ter povsod zahteval „v imenu postave", da mu pokažejo zavarovalno polico. Ker pa je le malo posestnikov bilo zavarovanih, naložil je vsakemu po 5 K globe, ki se je morala takoj plačati „v imenu postave". Na ta način je gospod komisar obral kakih 30 hiš, nakar je odpustil milostno vaškega redarja ter šel popivat v gostilno. Uspeh pa ga je napravil tako predrznega, da je v gostilni aretoval „v imenu postave" učitelja in nekega kmeti. Med tem je zvedela policija, da naki} strahuje celo vas ter si prišla gospoda „komi-sarja" ogledat. Orožniki so spoznali v „komisarju" nekega Moskabuka, ki ga oblasti že dolgo iščejo zaradi tatvine.
* Originalen pobeg. Na nenavaden način je pobegnil nedavno vojaški kaznjenec Peter Hinko iz domobranske ječe v Budapesti. Iz kruhove skorje si je napravil pas, bajonet in nožnico ter te predmete tako prebarval, da so izgledali kot pristni. Ko se je opoldne straža menjala, pri-pasal si je ta kruhov bajonet in nihče ga ni zadrževal, ko je korakal čez dvorišče in pri vratih iz j«če, ker so ga vse straže smatrale za ordinati -nega vojaka. Toda ni se dolgo veselil svobode. V treh dneh je izvršil tri vlome, pri tretjem pa ga je policija prijela.
* Črnogorski večer v Pragi.
Slovanski klub v Pragi priredi 17. t. m. v Pragi čr sogorski večer. Predaval bo dr. Josip Schreiner o izletu češkega Sokola letošnje poletje v Črno goro. Predavanje bo spremljal s skioptičnimi slikami V posebnih prostorih bodo izloženi razni čn. gorski etnografski predmeti : orožje, obleka, glasbeni predmeti in razne drobnarije iz domačega gospodarstva.
* Na elitnem plesu. „Gospod
baron, ali bi me ne hoteli predstaviti svoji mladi soprogi?"4 — „Se ne izplača ljubi grof — jutri seže ločiva*
* Draga Slika. Oskar Huldšinski je kupil v Parizu sliko za 425.000 frankov. Za sliko so se potegovali razni ameriški bogataši. Slika je iz leta 1414 ter predstavlja portret nekega Medicija, brata papeža Leva X
Književnost.
— Strossmaver. Koledar za god. 1907. „Odbor zagrebačkih g i spoja za Sfcrossmaverov spomenik" je izdal koledar, kije po obsegu, po vsebini in po opremi nekaj izrednega čisti dohodek je namenjen za Strossmaverjev spomenik. Knjiga obsega poleg koledarske vsebine in uradnega adresnega izkaza celo dolgo vrsto linih umetniških slik in prilog, ki se največ tičejo Strossmaverja iu iz najodličnejših peres vse polno literarnih prispevkov. Ti se dado deliti na dve skupini. Prva je posvečena samemu Stross-maverju, spominom na njega in na njegovo delovanje. Druga obsega beletristične spise v verzih iu v prozi. Dodan je pregled hrvatskih prosvetnih zavodov in društev. Cena le 2 K Naroča se ta krasna knjiga pri knjigo-tržcu Gj. Trpincu v Zagrebu.
Telefonsku in uumm poročilo.
Dunaj 17. decembra. Vladna prizadevanja da bi Češki radikalci in slovenski liberalci umaknili svoje nujne predloge v svrho, da bi se mogli rešiti pro-
raciMki provizorij in nekateri irugi MČrti, go se izjalovili. Jutri bo torej poslanska zbor-aiea bavila s temi nujnimi predori. Prvi pride do besede najbrže dr. Sobotka.
Dunaj 17. decembra. Odsek za volilno reformo je o d-i o i i 1    vse    predloge zastran
* a m e e 1 p a r a g- r a fa
Ou^aj 17. decembra. Vse-ie «£ki poslanec B e r g e r je odložil svoj mandat.
Dunrj 17 dec mbra. Poročilo
rnega svetnika L m <% s c h a o volilni reformi je izšh danes v . g Iz poročila je videti, da se ja ^osposk zbornična komisija po s tovaia tud* o tem k**ko Daj se tneni poslovni red Zahtev a'o se e da naj se i^kljućui^jc) za go
3  vrsto sej ta*<i  toslaic, ki itirjo silo in  psovke, n.t| s? za r tovi re6 tev take zv; n h drža* nih 3 ^eb in naj se da deželn m zbo r * pravica, da  voljo reka j za ^.onlkjv V gosposko zborrvco.
Duiaj 17. decembra Železni
* m»n strstvo je odie ido 5CK d stetoo zmžanje tarf v na državnih šeszncab za do a žanje ž vne in n «t v razna velika mesta (L ub !]2 -i ni imenovana v te<n n>/gla-sm Y da se tako zniža cena r>esu   Ooenem        naznanja, da
-reduie min str-t o pri pnvatntb
r>mcah, naj bi duvi 1« e enako m£*uje t r fov.
Pr ga 17. decembra. 0>ebn' vj*k je v Diicbc \u zapeljal na
ačni t'r    33 pot ikov je b lo ras en h    Da   želrzniška usluž b^o* so Takoj aretrali.
Stokholrn 17 dec. Švedski kr.h 0  kar umira
Pet'og ad 17. decembra V I£ko vilo v bi ž ni niesta so vdrli rcpsrrji m priMlih la^tn'cn, da j m je izrtčla 6000 rbbljev Na to so izgind- brez si du
Varšava 17. decembra Taje
včeraj na cesti ustreljen ueki pcbciiski inspekt r.
Jon-t^hovo   17 deceabra
fi ^ sod šče je r bsoddo pet :eeb na smrt. Obsojenci so bin sakoi Da to usmrćeni.
L-vkanic 17 d^cpmbra Pol. ci:u je bcreU uretrdti tri revolu i  arje. R-vo!uc,jor)ar|i a i se po-kvili v bran »n so u*tr 11» štiri Itctsfc*   ki   so   mtervenrali pri iHbCj' \ na  to  so  zbežali Ni i stđ b la ustreljena dva revo-acmarja, tietji je pa izvišil sa-Dom- r.
Rim 17. decfmbra. Vkljnb as*! prepovedi so se vpnzo-nfe tudi velike prot kl-r kalne de-foOL8trbCije Na ulici F. rnese pe zbrtla velika mn ž«ra ludi ki k tela prd fr« i.cosk m posl -t c m d»monstrroti v pr | g prot k enkalni p< lit ki fra c ske •'»de Pohciji se je z velikim tru-ptsiecilo   razgLati dtmun-
R»m 17 decerrbra Povrd^m ntve države od cerkve i a Fran o-kem so bile včeraj tukaj veli *nsm protiklenkalue demonstra
Pariz 17 decembra Prva ne-ij*, < d*ar je d žava i eodvisna i ceikve, j« mu,ila v n iru. Du ^niki so ee 6»li o trudili, da b' '■febiti v cerkve kar meguče »judi & uprizorili demf nstiacije,a usp ba bto. Ob sk cerkva j« bil v pri-n s to agtbCijo malenk' sten [ukazala se je to nedeljo a aajek 1 a ta ntne } š i način "fbka ind ferentnost pa-ške^a prebiva stva
Pariz 17 decen b a Kardinal (bord si izseli d-nes iz ekr fi-e palače v hso p< slanca C cbm-*. -nkblci se pripravljajo na de-OLtvtrac le
Pariz 17. decembra Pri n>z bvi o prt men.b» zakona glede c,t*e države in cerkve b< d kle t&lci izjavili, da se razprav spoh udeleže.
A ger 17. decembra. Pri iz-ijtvi gkofa je med klerikalci in obodomiselci prišlo do rabuk. Z * h strani se je streljalo, ujeuih je bilo več eseb, med ^ acki žurnalist, 1
Umrli so v Ljubljani.
Dne '4. d<*cembra: Oton Kontny, pivov^r, 20 let Dunajska eesta 62, m je uatrnpil.
Dne 15. decembra: Iran Žagar, pekovski mojdter, f4 let, Dunajska centa 9, kap. — Kamilo Benedikt, trgovčev a n, 17 let, Blei-wtMsova cetita 19. Sarcoma ren sin. — AI uji g JerAin, kaišarjev sin, 3 in pol leta, Ilovica 32, Bronchitis capilL
Borzna poročila.
Liufciianska
.Kreditna banka v LJubljani".
Uradni kurzi dun. borze 17 decembra 190«.
4-2% majska renta.  .  . •
4-2% srebrna renta . . !•, avstr kronska renta. 1».' „ zlata v . • ogrska kronska renta . 4«/t „ zlata . . 4% posojilo dež. Kranjske 4 ■ , posojilo mesta Spljet I1 ,•/,      » - Zadar
4Vi*''o bos.-herc. železniško posojilo 1902  .   . . 4% Češka dež. banka k. o.
4# •     - * t****
4« ,•/, zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . .
**'■•'© Pe^- kom- k- °* z
10^ or......
i1,°\ zast. pisma htnerst
hranilnice.....
4l t° 9 zast pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
4'    , z. pis. ogr. hip. ban
4 j ! obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
4l //a obl. češke ind. banke
i* prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4», prior, dolenjskih žel. .
r , prior. juž. žel. kup. 1 ,»/,
4*      avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
srečke od 1. 1860«/,   .   . . „    od 1. 1864 ....
„ tizs'r:e......
_    zem. kred. I. emisije II
w ogrskj hip. banke . ,    srbske a frs. 100 —
turške......
srečke .   . .
992S 10" 26 9906 117 4?» 9f>8b 11445
98 60 100 M)
99 3<V
99 7b 99 40 99 60i
1004B
104-95
100 —
1J0--100 —
100-100 —
99 90 99*5(1 314— 100 40
%\9 ■_
■69 50 «54 -Ž78-287 -2f4 -101
l«8H 0 2S 40 464 5() 79 89 60
47 25 28 25 55
70-5 0-
Blago
99 45
100 4 99 V6
117 6 i 96 05 114-65
99 rti
101 60 100 80
100 75 99 65 99 80
10145
105 95
101—
100 25 100 20
100 20
101-
«■ Joss&Lowenstein
u. đ I r. fona felavltelia ršCEraD/
fleteorolosKiio porotno.
	i iitirt isorj«\i' i»				
1 gruden lir		Stanja baro-V MU)	II	V«(r*v{	Noo«
		729 4	—54	brezvetrno	megla
16 m	t p9p	31 9 3č 8	-9 8 -4 0	■L jug «1. .»a«	megla pol. oblač.
W9	a »v.	736 4	-5-4	brezvetrno	Jasno
17. rt	7. al 2 pop.	7iH 6 7384	-6 6 -13	ar. Hvzh.  del. jaHno al. vzsvzb del. obtaČ.	
Sasilika
Kreditne » ...
Inomoške m ...
Krakovske 9 •  . •
Ljubljanske        , ...
\vstr. rdec. križa , ...
>gr.    b     • » • • •
Rudolfove • ...
Saicburške 9 ...
Dunajske kom. . ...
Delnic«.
južne železnice .... Državne železnice .   . . \vsrr.-ogrske bančne deln Avstr kreditne banke   . . Dgrske     .        9       . -Živnostenske       9       . . Premogokop v Mostu (Brux) Vpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr družbe Češke sladkorne družbe
Vaiut«.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke .......
Šovereigna.......
Marke........
Laški bankovd ..... Rublji ...«••.« OolmrU........
žitne cene v Budirnpe&ti,
Dne 17 decembra 1906. T »ram i ii
tenica za april
179 Bi ♦^80 tO 1781 — 691 76 *30 242 60| 753 632— 7in 674 — 287 6'4 -149 —
i J 34
19-U
23 48
24 02
H?-.*5 9f- B5 2 53 4-8a
ICKl 316 — 101-40
224
272 50 156 — 288 — 297 — 262 -1'0 — 163 50 24 4 • i64'50 87
^3-«5 —
49 25 30 25
50 — 79 -
510 50
l8Y50 68-50 790 -^9276 831 — 245' 757 — 631* — 722 -575 — 291 -568 — 50 80
11 39 19*14
23 66
24 08
17 76 96 6s 263
6 -
iSredn-a predv^erajdnja in včerajfinja temperatura: 3 4' io 6 4°; norm.: 16" in —1*7«. Mukrina v 24 nrab 0 0 mm   in 0 0 mm.
Zahvala.
Vsem, ki so izrazili sožalje in nas tolažili ob smrti iskreno ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
Ivana Žagarja
pekovskega mojstra
kakor tudi za Časteče mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, os bito pa gosp pekovskim mojstrom in pomočnikom, najiskrenejšo zahvalo. Tudi se zahvaljujemo za darovane krasne vence.
4494
Žalujoči ostali.
?ž          m   april     •   •   • ■
<o niza  ,   mai 1907 .   . „
>vet      ,   april   .       . „
ZdrŠoo.
50 kg K
60 . u
bo m n
50 . .
7 41
6 57 6-16
7 46
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest Iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „8lov. Naroda14.)
Lična brodnra obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pnnl na Vrhniki in okolici ter napad na na mo8tan krntib menihov v Bistri.
Cena 1 K  s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se ediuo pri
L. Schwentiierja, knjigu
v Ljubljani, Prešernove ulice.
knjigo tržeč
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3
Naznan]riun, da sem prr*vzf*f od vNajf)do6 TiHkarn«4 v l.-.vbi •*..•>■ v izkha^no razpredajo Jurčičeve brane spise, potem letnike ln posamezne številke „iOnbljanskeg-a Zvona m vse one knjige,  katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". —
I"   if):,.. SOI
ioalpa Jar616a sbranl spisi, svezak I.
do XI , broširan a      kr., elegantno ve-
aai/ a l gld PoaameaDe   številke   ..Lju tljanake^a
tvona" po 44 kr. SblrSa  aakonov.   I.   Ka£eoak> aako-
■       veeat k 3 gld. Sbirka sakenov 11. Kaz. pravdni red
vezm  a ? gid  HO kr. Samikovl   »brani   apini    L »vezek
riroftir>-.?i h 'M kr. Dr.   Nefeiekdo;    :>o^C Foveat
broa a ">0 kr. a. Aškerc:  Iaiet ▼ Oariflrrad, broa
a » ar.
Fargenjev: Otol ln sinovi. Roman,
broširan & f>0 kr. Štiri novele, broa. k 'i" kr. ^enei-TfebiiBkj:   Blodne luSo
Ruman   broftiran h 10 kr
Lefebvre: Pariš v Amerlii, brodiran
Stat somioit ambra: Oaanikar-■tvo ln nail onsnlki. bro&trane a 40 kr
J e I • n e k : Ukrajinsko doma, Povest.
broAirami a it kr. Halevv: Dnevnik, broširana i . kr.
- Sta&no  pripovodko,    broAiranu a
40 kr
- Dve pcvesti, brod. k 25 kr. Thearier.:   U n din a.   Povast.  bros. k
:i« ■■ kr
A   Trstenjak:   Slovensko   a; le d a
iiAoe, broširan izvod k l gld. J ur tč   tdstkl, bro... k 16 kr.
- Crre^orćidevflm kritikom, brus h
-JO 8L
Avstr tski patrijot. frPsrtoiwsson der Slaven", broširano k 5« ki.
Po znliani oonl priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, priliko In roki. Prej
60 kr.. nedaj *->s* rt-t«« z tO Wr.
ffcjgT Sprejemam tmdl naročila mu vse modne žurnale, na vse domače ln tuje 6aan*ke ter knjige
stanovanje
aa 1. febrnvarj 1907, obstoječe is 3 »ob, kuhinje in pritiklio, pr.o ali drago nadstropje; ne daled od Marjin ga trga.
Ponudbe na anonćni biro, Rimska oosta 2. 44^1 1
Razglas.
Zakupuo društvo v Loia razpisuje
službo dacarja.
Zahteva se znanje sloveoskega in DfmAkega jesika v govnrn in piHavi ter potrebno zmožuost v račanstvn ter «e tudi zahteva kavcija. 44V»2- 1
Plača 960 kron na leto in ataoovanje.
VI« ge je vložiti do 24. decembra na imenovano draitvo.
V Lo* u, dne 11. grudna 1906.
Alojzij ŽniđarSić.
repre^eutaut.
Primerni darovi za Božič in Novo leto
Trgovina * zalopDieliiiD
Josip Kaplan i
Dolga ulica štev. 12
ZAGREB
Telefon štev. 245.
je zuana kot najrfoliduejfti in najceuejdi izvor aa nabavo slik v moderoern si gn z »iku-tuirn okvirooi kak. r tudi kot naj večje in na|cenej&e skladišče okvirov.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
mm
Priložnostni kup.
Jako dobro ohranjen skoro nov
francoski
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalngi za vsako staroflt priporoča znana trgovina a perilom
C. J. HAMANN
IJIHUiVA.
Perilo lastnega izd Ika, 1870 l «ta,iov ftma 1870.
so takoj proda.
K|t*.   pove    npravniitvo »Slov. Naroda-. 44».»—1
Salo m a fine °8Tflke «,d 195' *■ ff^ati aiđlflO z^|o priljubljene fl.i. 130; dana eke 8G kr ; bolj fine gld  1 15 aa kila
Gni »t i,a Pra^a 1 Sld J br**a k*8ti J"* pleče brez koBti 95 kr.; »ako meto
86 kr.; nlanina 88 kr.; glavina ina 50 kr. aa kilo — Fine kranjake klobase, vel , ena 20 kr mivn >k hp,,,J«'»»-* gld. 1-20 liter JliVV^f poBilja b poštnin povae^em
od 5 kU naprej 335—K4
iztrebljeni po tržni ceni.
Janko Ev. Sire v Kranju.
kurjač
ki ie ob en« m tudi ključavničar se sprejme za parno opekarno« Pred
uost imajo oni, ki so Ze aluinovali pri enak h   opf>kam»h.   Nastop   Klatbe 8 h aprilom 1907. Pia^a po dogovora. P«»undr»e ^d ,,izprašan kurjač"
na u^ravuištvo flStov. Naroda".   4 144—3
Kavarna
„LE0N"
o Ljubljani, na Starem trgu 30
vsak  torek,  četrtek«   soboto in nedeljo
vso noč odprta.
Z odličnim spoštovanjem
345513      Leo in Fani Pogačnic.
nimam
ali prodajam narejene obleke za gospode in dame zaradi profile se
Zije   V 4448 4
polovično ceno.
O. BERNATOVIC
LJubljana, Mestni trg 5.
Oes. kr. avstrijske    ^&     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Odhod Is LJubljane ini. teL:
7*iO iiufM) Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 n utr h i Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H-30 uro »p dn.<. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc.
i'05 uopoidnti Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
* OO pop d o. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 i»e6»T Osebni vtak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 36 tveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
io-23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod t LJubljano jot. tel.:
7-oo ijutraj Osebni vlak iz Trbiža. 844 ziutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
II is prodooidne.   Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2 32 popolne   Osebni vlak ic Straže-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoidnu, Osebni vlak iz Sclctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. i. 8*3e     6er. Osebni vlak iz Straie-Toplk,
Novega mesta, Kočevja. 8-4© £»e6er. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-34 ponoći.   Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i. Odhod Is Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oo popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 tO zveder. Mešani vlak v Kamnik. IO 46 »onodi Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod w Ljubljano drs. kolodvor: a 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 69 predpoidne  Mešani vlak iz Kamnika 6 to zveder. Mešani vlak iz Kamnika. O 66 ponodi. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
„3Li3"U.Tol3SLr^3l2:su 3s:rećLitn.&, banka"
PodmioiM ▼ spustu. v LjuVjani, Stritarjeve ulice štev. 2. Podminioa ▼ celovcu.
»rlnlška aTlHvnlrik H 9,000 OOO*-. Rnervnl raki m d K fOO.OOO.
sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjlžioe io na tekočI račun po 4y2%, ter je obreatije od dne vloge do dne vzdlga;
obenem zvišuje obreMtoo mero starih vlog os knjižice od aedaujih 4% Dft * /2 /ot ^aŽeuii 8 I. novembrom t« L * 144
96
72
Petrolejska plinova svela
MVega"
Je najnovejša In najboljša svetilka XX. stoletja, pri kateri se petrolej spremeni
v plin.
Porubi se Hamo za 1 vinar petroleja na nro, ter ^ori svetlejše kot navadni plm. Ni treba privijati steija (dohia), da tako) razsvetljavo, pri stoja  na vsako  navadoo petrolejsku svetilko  H»"* ali   14"'  in gori brez
daha. Kompletna petrolejka svetilka „Vega" stane kron 8"—■
Zalego irr^a
Valentin Golob
trgovina z ieleznino
573^_« Mestni t g ste*. iO.
;i\iiJni«dern«>jNl
KLOBUKI
vseh vrst v najbogatejši izberi
v Ljuoijani
pri      448J- 2
Klobuki se sprejemajo v popravo.
5
obozdrav
med. univ.
4477-2
dr. Gustav Rodoschegg
I     je prevzel prakso umrlega wi   zobozdravnika fi. ?aichla /V
^1 in ordinira kakor njege prednik 1^
f|\na Starem trgu št. 2,
I. nadstropje
od 9. do 12. dopol. in od 2. do 5. popold.
Dobra knjiga je najprimernejše in najcenejše božično darilo!
•O!
¥5* MM VX
*r» *oe $r*
HHK L. Sch wentner
0 »
priporoča nastopne, elegantno opremljene knjige :
Aleksandrov (Murn): Pesmi In romance. {S:fnr
t\ Str. XI JI +  136. Kleg. v platno vez. K 5'—, po pošti K 530.
flrJfOlT A * 7lntflFfl6 Planinska pravljica iz Trente. Str. 78. fontu  H.«   tlUlUlUS«   Eleg. v platno vez. K 3—, po pošti K 3 20.
AtlfOlT fl • MllfOnikl Slike *z na$e protireformacije. 8°. Str. fUlltil  H.»   ilUltlUlM.   vm + 168 Elegantno v platno vezano
K 4 50, po pošti K 480.
flflfOFf II * lllflfflff Bpske pesnitve. 8°. Str. 170. Izvirno v HWgU  Hm  JUHUnl.   piatno vezano K 450,  po poŠti K 4 80.
fnnlrrlV Ifl# Pffttilffi Druga izdaja. 8° Str. 104. Elegantno LUIllUir  IV«.  LlUllAU.  v piatno ve/ano K 320, po pošti K 340.
Pollnnec Uudmlla: Poezije. ^t^^^k*!
Uredil A. Aškerc. Mala 8° Str. LIV-f 232 Klzevir   i/.daja   s   IVešernovo podobo. 1 '« gantso w usnje vezano K 3*—, po pošti K 3 20.
Zupančič Oton: Caža opojnosti R^j JSflSS Zupančič Oton: Čez plan. ^^J'^ZZ
Gregorčič S,: Poezije, 172 ti™
HI   zvezek elegantno vezan K 4—, po pošti po 20 vin. več.
Prešernove poezije.
CL2
Št. 21f34
Ha mestni višji realki v Idriji j© popoln*ti s i. prosince« 1907. ■
t lisi h Inrjaiia ii 2. pomožna ste
vaako z letno plačo 720 K, dejalnostno doklado 72 K in pavlalrm /a obUko tO t Meati se začasno odd*8t», po  euoletnem V8«skoz povoljneni ■liib#vau
pa imata imenovana pravieo za stalno namestitev.
Pr. Hilci za razpisani  mtsti morajo dokazati, da zoajo dobro alnveaik
čitati in pisati ter raČnoit« in morajo biti zdrave in krepke telesne pestnvt.
Piavilr.o ipremlifne in lastnoročno pisane prošnje se naj vlag*je
27. grudna 1906 prt žopaostvn v Idriji
Županstvo v Idriji,
dne 16. grndna 1906.
R. KIRBISCH
slaščičar
v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 8
priporoča bogato zalogo najfinejših m slastnih
obeskov za božična drevesca
bonbonov, francoskega sadovja, čokolade, čajnega peciva, pa-cijene, kompota, vin rama, čaja, likerjev itd., lepih atrap
košaric, pokalnih bonbonov. 44is *
————       M£.  praznikom —————
razliti e potice, prežce, pince, šarelj itd. itd.
Tukaj dna in zunanja naročila točno
mmmmzmm
Samo ■ vinarjev
stane 1 kilo
olja proti prahu
priznano najboljše vrste pri
Adolfu Hauptmnnn
tooarna oljnatih barv, firnežeu In stekl. klejo
v  X^Jvitkiji*ni.
3268 -1»
Noto s
na polju industrije za šivalni
Stro e
z okrosiifl čo lnlčkoi
Ri^ischilfctV /nasek n
št 12
Pri umetni konstrukciji'kolesja tega novega šivalnega stroja z uporabo jemalca z obročkom z okroglim čolničkom sc pojavlja najmanjše drgnenje <
gibajočih se delov in se stroj najmanje obrabi radi zelo natančne m on tale in *PC rabe najboljšega materijala. Radi tega ima ta stroj največjo trpeinost, obenem * dela brez vsakega šuma in vedno enakomeren, izredno lep vzoren šiv. Specielao ta stroj z zamašnjakom za najhitrejše šivanje je Še širša in kakor pri prvi
11  vrtečimi valčki in ročicami.     Posebno pripraven je
.•■-31
na in vedno enakomeren, izredno lep vzoren šiv. Specieli^
m z veliko izmenjavo hitrosti prirejeno železno stojalo je primH je; velika cevka slovito-znanega »Zentralbobbin**-šivalnega < - \ m prvem, vsa zobčasta kolesa, ki bi se drgnila, rtadomeiČenJ
za krojače, jermenarje, čevljarje, izdelovanje goleme. Kdor si hoče naba najnovejše, izrabiti svojo obrt in delavno dobo na najracionelnejši način, na naroči ta stroj v naši trgovini brezplačno na poizkušnjo, ne da bil s tem prisiljen
Iunn Jdx « sin,
Tovarna v Lincu. Ustanovljena 1867.
Šivalni stroji enostavne in luxus opreme za vse panogo iivaftf
ij cenilce   zastonj I mm 1        *■ a* «
Lastnina in tiak „Narodne tiakame*
77