v S5i-*Jy i ^čT^ ^^ Sm 5 llMm.WM!ffi,S HHfcARKIN Uvodnik KULTURA IN PROSVETA, TO NAŠA BO OSVETA! Študentski kulturni dnevi so za nami. Pomemben projekt ŠOU je kljub nekaterim pomanjkljivostim uspel, v prihodnje pa bodo morali organizatorji razmišljati o spremembi termina, saj je bila udeležba na nekaterih prireditvah tudi zaradi izpitnih rokov slabša od pričakovanj. V pričujoči številki vam poskušamo v besedi in (predvsem) sliki pričarati vsaj delček študentskega kulturnega utripa od 22. do 28. maja. Če ste ga zamudili, vam je lahko žal, upajmo pa, da bo prireditev postala tradicionalna in da bomo naslednje leto uživali ob še pestrejšem in kvalitetnejšem programu. Tudi »druga godba« je vsaj na glasbenem področju končana, medtem ko se v slovenski politiki šele začenja. Prvi Drnovškov ukrep, ki je razburil celotno slovensko javnost, je bil povišanje plač delavcem i družbenih dejavnostih. Naši vrli politični velmožje so se pač spet spomnili starega gesla: »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!« Ali jim gre to zameriti ali ne, je stvar odločitve vsakega posameznika. Kako diha šolsko ministrstvo in kaj (hudega?) se nam še obeta, pa lahko izveste iz intervjuja s Slavkom Gabrom, novim šolskim ministrom. Ali in kaj od tega, kar pričakujejo študentje (glej anketo iz prejšnje številke), bo uresničil, je sicer veliko vprašanje, pohvalno pa je, da še kako razmišlja tudi o visokem šolstvu. O grozotah balkanske vojne ne bomo več pisali. Preteklo je preveč črnila in krvi, da bi bilo pisanje sploh še smiselno. Krvavi televizijski posnetki so dovolj (preveč) zgovomi. Begunci so že postali del našega vsakdana, kljub vsemu pa bomo v naslednji številki namenili prostor bosenskim študentom, ki so se znašli v Ljubljani. Pa ne zato, da bi pisali o krvi, ampak o perspektivah mladih v deželi z grozljivo sedanjostjo in negotovo prihodnostjo. Sicer pa je prihodnost vedno nepredvidljiva. V naslednjih številkah bomo še več prostora namenili lahkotnejšim temam in možnostim za preživljanje počitnic po meri študentov. Že tokrat lahko berete o Ukrajini in Tajski, daljnih deželah, ki pa imata tudi z našo marsikaj skupnega. Ne pozabite na psihotest! Morda vam lahko celo pomaga?! Simon Bizjak TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tislc tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel.: (061)319-496; telefax: (061)319-448. V uredništvu dežufamo med 10. in 12. uro. • V.d. gla vnega urednika: Samo Amon. • V.d. odgovornega urednika: Simon Bizjak. • Lektorica: Julija Klančišar. • Cena: 70 SLT.. •Tribuna šteje med proizvode iz 13.točke tarifne številke 3, za ketere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% • Naslednja številka izide 15.junija 1992 V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 35 SLT. 2 Intervju: dr. Slavko Gaber 5 VitalData 6 Poljasmrti, Pliberk '45 8 Balkansko rodoljubje 10 Študentski kulturni dnevi 20 Preveč kandidatov za študij 22 Študentijedo | ceneje! [ 24 Zveza f katoliških študentov 25 MARŠ 26 GimpelEck 27 Film 32 Glasba 36 Bahajska vera 39 Samostojni popotnik 40 Tajska-popotniški raj 42 Ukrajina 44 Psihotest 46 Enigmatika 48 Hamfri Intervju: dr. Slavko Gaber: »Študentje bodo soodločali o študijskih programih« Novopečeni minister za šolstvo ter šport, doktor socioloških znanosti Slavko Gaber, je po izvolitvi za ministra prvi obsežnejši intervju dal ekskluziv- no za Tribuno. Rdeča nit pogovora je bila predvsem ministrovo jasno zavzemanje za kakovostno pluralno šolstvo z javnim, kom- biniranim in konkurenčnim sistemom, v katerem bo prostor tudi za zasebno pobudo. Prav tako se zavzema za laično in neodvisno šolstvo, v ospredju pa naj bi ostala strokovnost, ki se mora izkazati v analitičnih ocenah in v merljivih zastavljenih ciljih. Foto: Dean Božnik TRIBUNA: Še pred štirhni leti ste bili moj profesor na škofjeloški gimnaziji. In čeprav vas poznam kot precej ambicioz-nega človeka, verjetno niste pričakovali, da boste nekoČ postali minister za Šolstvo inšport? GABER: Če me sprašuješ, ali sem tak-rat, ko sva se videvala v srednješolskih klopeh, to pričakoval, je odgovor seveda negativen. Nasploh pa veljam za človeka, ki ne načrtuje lastne promocije, posebej ne na daljši rok. Več ali manj se prepuščam temu, da me na določeno mesto pripelje delo in ne dolgoročno planiranje. TRIBUNA: Nekateri univerzitetni profesorji - ministri pred vami so delovna razmerja s fakultetami začasno zamrznili ali pa so predavali s tretjinskim delovnim časom. Kako boste skombinirali mini- strovanje in predavanja? GABER: Dokončna odločitev še ni sprejeta, vendar pa vse kaže, da bom dve ali tri ure na teden še vedno predaval na univerzi. Razlog je seveda preprost, saj namreč menim, da je za ministra za šolstvo in šport nujno, da tako ali drugače ostane v stiku s šolami. Po drugi strani pa tudi potrebujem distanco do ministrskega dela, ki je, to je treba priznati, kar precej naporno in kjer se kaj kmalu lahko ujameš v ene in iste kroge. Zato bi mi kakšen premorček vsekakor koristil. Seveda pa veliko večino ljudi v primeru, če nekdo poleg mini-strskega dela opravlja še kaj drugega, zanima predvsem to, kaj bo z denar-jem. In v primeru, da bom ostal zapos- len na univerzi s tretjinskim delovnim časom, bo denar, ki bo prihajal s tega naslova, nakazan v nek poseben sklad - verjetno za štipendije ali kakšne druge vrste pomoči. Skratka, ne bom ostal na fakulteti zato, da bi čim več zaslužil. TRIBUNA: V vladi ste eden tnlajših ministrov in iste starosti kot Janez Janša, Bornt Šuklje in Janez Kopač. Mnogi tnenijo, da je to vaša prednost, saj ste na začetku političnekariere in nisteobremen-jeni z dnhovi preteklosti? GABER: Verjamem, da je generacija, ki ji pripadamo mi štirje ter še nekateri malce starejši, v prednosti zaradi tega, kar si navedel. Nobenega od nas ne zanimajo veliki boji izpred 30 ali 4 0 let, pa tudi zamer od takrat ne nosimo v sebi. Zanima nas predvsem sedam-jost in prihodnost. Smo generacija, k i je Že v preteklosti, sicer z drobnimi koraki, pa vendarle, uspela prebiti -seveda ob pomoči drugih - pot i:,z lcomunističnega sistema. Pomembno je, da pri tem ni sproducirala nekakšne totalne katastrofe, in zato menim, da je neobremenjenost na nek način vsekakor naša prednost. In še; to: večkrat mi pravijo, da sem mlad,, jaz pa vztrajno trdim, da to ni res. Kajt:i ' do izpred treh let se učil v srednji šol i ljudi, za katere sem lahko rekel in bi 1 prepričan, da so mladi, in sem se ob tem vseskozi zavedal, da sam to nisem več. Res je, da nisem star, ven-dar pa so tudi govorice o mladostii pretirane. TRIBUNA: V predstavitvah pred odborom republiške skupščine za izobraževanje in šport ter visoko šolstvo je prev-ladalo vaše načelno izhodišče, da se odrekate iluzijam o sunkovitih in skokovitih spremembah. GABER: Po osnovni profesiji sem sociolog in bilo bi sila neprofesionalno, če bi razmišljal drugače. Zavedam se, da so družbene strukture nekaj, kar se počasi spreminja, postopoma zamika, in da so revolucionarni preskoki prej kvarni kot pa koristni. Še posebej, ko gre za šolstvo, saj v njem z dekreti, ki posegajo v sistem z velikimi spremembami, od katerih si obetamo čudeže, ne pridemo nikamor. še več: vsak velik poseg (ideje v francoski buržoazni < revoluciji) v šolstvo je pokazal, da je i šolstvo nazadovalo in se šele čez nekaj let dvignilo nazaj na raven, ki jo je že jdosegalo pred spremembami. TRIBUNA: Glede na to, da je naše Ihirajoče gospodarstvo potrebno precejšnje \ienarne injekcije, bo vaša naloga [predvsem ta, da ne dopustite, da se lodstotek družbenega proizvoda, ki je \ namenjen za šolstvo, zmanjša. GABER: Odstotek družbenega proiz- voda za šolstvo se giblje med 4,7 in 4,8, vsekakor pa je manjši kot pet odstot- Ikov. V svojih nastopih pred obema jodboroma sem govoril o tem, da je naš Idolgoročni cilj (uresničljiv šele po volitvah), da bi dajala država Slovenija za področje šolstva toliko denarja, kolikor ga v povprečju daje petnajst razvitih držav - to je šest odstotkov družbenega proizvoda. Želel bi si predvsem, da vsaj pos-topoma začnemo dvigovati ta odstotek. Moramo se zavedati, da ekonomske krize ni mogoče reševati na ta način, da se zmanjšuje možnost in verjetnost, da bodo ljudje več znali in bili bolje izobraženi. Jasno je, da v tržnih ekonomijah že dolgo časa ne plačujejo znoja in mišic, ampak znanje. Zato bom naredil vse, da se odstotek družbenega proizvoda za šolstvo ne bo zmanjševal, ampak povečeval. In v primeru, če tega predolgo časa ne bo mogoče narediti, se bom od ministrstva poslovil. TIRIBUNA: Zanimivo je tudi vaše zav-zeimanje za pomembnejšo vlogo študentov z večjim vplivom na študijske programe. Kako se bo to izvajalo v praksi? GABER: Natančnejše opredelitve teg;a stališča bomo v enem delu poskušali zapisati v zakon o univerzi in visokih šolah, kot se bo najverjet-neje imenoval. Pričakujem, da bo imela študentska populacija dve bistveni pravici. Ena bo pravica, ki je individualna, in tu se popolnoma strinjam z dr. Veljkom Rusom, ki opozarja na to, da je potrebno doseči tak način študija na univerzi, ki bo študentom omogočal izbiro tistih predmetov, za katere menijo, da jim bodo koristili pri poklicu. In s tem se bo tudi pokazalo, kdo od profesorjev predava predmete dovolj kvalitetno in teoretično aktualno,, da so ga študentje pripravljeni posl ušati. Če bi pri tem lahko prešli na moa^ularni sis-tem, ki ga poznajo v nekaterih državah (da je mogoče nek predmet poslušati na različnih fakultetih ter ga potem študentu na tisti fakulteti, kjer je najbolj kvaliteten in pester, priz-najo), potem bi bil to bistven korak k možnosti študentske populacije, da odloča. Odločala bi namreč o bistvenem: kaj in pri kom bo študir ala. Seveda pa bo moral biti nek skVop predmetov še vedno stabilen in določen. Druga stvar pa je področjie določanja režima študija in predvsem možnosti za to, da se ve, kdaj je1 mogoče pristopiti k izpitu, koliko je teh rokov, kaj se je treba naučiti... TRIBUNA: Standard študen-tov je še vedno na (katastrofal-no) nizkem nivoju. Mnogi, ki živijo v Ljubljani, se preživljajo v pravem pomenu besede, saj običajno zaužijejo le en pravi obrok dnevno. Kaj boste storili, če seveda lahko, za izboljšanje študentske bede? GABER: Država študentom v določeni meri že pomaga, saj delno subvencionira stanarine v študentskih naseljih. Prizadevali si bomo tudi, da bi končno prišlo do izgradnje nekaterih objektov. Tu predvsem mislim na famozni 14. blok v Rožni dolini, za katerega upam, da bo zagledal luč sveta vsaj še za časa mojega mandata. Treba je seveda vedeti, da je v družbi, v kateri je 100 tisoč ljudi brez dela, vsak korak v smeri izboljšanja študentskih pogojev, trdo in težko dejanje. Pripadam generaciji, ki je, vsaj tako mislim, študirala v malce boljših razmerah. V času svojega štiriletnega študija sem približno tri leta preživel v raznoraznih delovnih razmerjih, večinom kot nočni portir v delovnih organizacijah in podjetjih, da sem kaj zaslužil. Res pa je, da sem izbral najbolj brihtno varianto, saj sem lahko ponoči študiral. To je bila naša usoda in lagal bi, če bi dejal, da ne verjamem, da bo tudi vaša ista. TRIBUNA: Naslednji pereči problem je pomanjkanje vpisnih mest na fakultetah in srednjih šolah. Kako se boste spopadli s tem in ali ni mogoče problem delno rešiti z zasebnimi šolami? GABER: Pred kratkim smo določili srednje šole (62), na katerih bomo imeli ornejen vpis. Da bi razrešili problern prevelikega navala na določerie smeri, smo odprli dodatnih 46 oddelkov po vsej Sloveniji. To štejem za relativen uspeh, ki pa ga ne pripisujem sebi, saj je bil precejšen del posla opravljen že prej. Ena od rešitev so frddi zasebne šole, ki pa skoraj nik-jer v svetu ne rešijo problema za več kot nekaj odstotkov populacije. Zasebne šole namreč stanejo nekaj tisoč nemških mark, kar je seveda občutno predrago. Problemi s pros-torom so tudi na fakultetah. Lahko bi nastala tako imenovana tretja univer-za, ki naj bi sčasoma začela tudi z zasebnimi iniciativami delovati na področju Slovenije. Tu računam na fleksibilnejšo politiko študija z delit-vijo celotnega korpusa na univerzitet-ni in visokošolski. Predvsem visokošolski študij bi lahko imel manj stroge pogoje za pristop in bi trajal manj časa (od dveh do štirih let). S tem pa bi tudi lažje reagiral na premike v potrebah in željah študentske populacije. Tako bi se vsaj enega presežka študentov, ki jih je po mojih ocenah okrog 4500, lahko rešili. Seveda pa se ne smemo slepiti: od teh 4500 »odvečnih« študentov jih je precej, ki gredo na univerzo zaradi pomanjkanja delovnih mest in ne zaradi goreče želje po študiranju. Letos bomo poskušali doseči, da po eni strani ne bomo zadušili profesor-jev na fakultetah s prevelikim vpisom, hkrati pa si želimo čim manjšega iz-pada. Prosili bomo posamezne fakul-tete, da bi vendarle sprejele še nekaj več študentov. TRIBUNA: Za časa vašega mandata boste poskusili šolstvo zavarovati pred odločilnejšim vplivom političnih strank in njihovih idej. Isti odnos imate verjetno hidi do vpliva Cerkve in uvedbe vercnika v šole? GABER: Moje stališče je razvpito znano, hkrati pa je zelo preprosto. V skladu z mednarodnimi pakti imajo starši pravico vzgajati otroke glede na svoje in njihove želje. Vendar nobeden od mednarodnih paktov ne govori o tem, da mora to zagotavljati javna šola. Menim, da je treba javne šole odmakniti od raznih politik, strankarskih preferenc, konfesij. Torej verouk, kot se je strinjal tudi prejšnji minister in kot verjetno misli večina državljanov Slovenije, spada tja, kjer je že bil. TRIBUNA: Ljubljanski študentski kul-turni dnevi, ki so se pred kratkim končali, so imeli precej raznovrsten program tridesetih prireditev, kjer seje za vsakega kaj našlo. Mogoče bi moralo biti takšnih prireditev več na leto? GABER: Nisem tisti, ki naj bi ocen-jeval program študentskih kulturnih dnevov, čeprav menim, da je bil dober. Spoštujem namreč avtonomijo univerze in še posebej študentov, ki so si pač izbrali program, ki jim je najbolj ustrezal. Poudaril bi le, da so dodatne aktivnosti tiste, ki strukturirajo študentsko življenje ob študijskih ob-veznostih, katere je potrebno vzeti zelo resno. Čim več dodatnih aktiv-nosti, prireditev, ki so na nek način podpora in razbremenitev študija, pa naredijo šele pravo študentsko življenje. TRIBUNA: Še nekaj besed o politiki. Še vedno se niso stišale govorice z oblasti vriene vlade, tako imenovanih desnos-redinsko usmerjenih strank, ki trdijo, da je v Sloveniji priŠlo do kvega udara. GABER: (smeh) Zame so to seveda smešnice. Rekel bi le to, da če nekdo takšne govorice širi namenoma, s premislekom, potem je zelo zvit, kar je v politiki spoštovanja vredna lastnost. Za te, ki to širijo ta trenutek, pa ne bi dejal, da so preveč zviti, kajti že vrabci na strehah čivkajo, da je to> neresnica in je v bistvu vse skupaj iz--padlo kontraproduktivno. Osebno tega ne bi delal, če bi bil na njihovem mestu. In tisti, ki tem govoricam ver-jamejo, imajo neko strukturo pameti, ki jo spoštujem kot vsako drugo vrst.o pameti. Menim, da tako imenovaini levi udari, predsedniške diktature spadajo v neke druge filme in jih pri nas ne kaže kaj preveČ vrteti. TRIBUNA: Očitajo vam predvsem »iz-dajstvo« in povezavo s prenovitelji, v nekem intervjuju pa je htdi Zmago Jellinčič stranko LDS označil za sknp mladih skojevcev. GABER: Gospod ima pravico iz-javljati marsikaj, kar je seveda Tpomemben del politike. Izjavljanje v politiki pa ni samo sebi namen in itisti, ki to počnejo, imajo neko računico. Upam le, da volilci v Sloveniji ne nasedajo v veliki meri izjavam v stilu državni udar, mladi skojevci... Dirugo pa je, ko gredo stvari tako daleč kot ob izjavah nekaterih velmož slovenske desnice. Ti so namreč velikemu delu mednarodnega kapitala preprečili vstop v Slovenijo, češ da je tu prišlo do levega udara. To se imenuje nacional-na izdaja in to se ne sme početi. Prebivalci Slovenije naj vedo, kdo je kriv, če samo nekaj milijonov dolarjev ne bo prišlo v Slovenijo. In na koga naj se obrnejo, ko bodo ostali brez dela in .| lačnih ust. TRIBUNA: Ste tudi športni minister in poznam vas predvsem kot Ijubitelja tenisa, vem pa tudi, da nogometa ne marate preveč. Po drugi strani pa bo vaše prizadevanje najverjetneje usmerjeno v to, da se slovenski vrhunski športniki čim bolje predstavijo v svetovni areni? GABER: Največ sem se ukvarjal z at-letiko, saj sem treniral tek na srednje dolge proge. Oba veva, da sem takrat, ko sem še učil na srednji šoli, igral košarko s četrtimi letniki. Košarko igram še sedaj, prav tako tenis, počnem pa še marsikaj drugega. Drži tudi to, da ga takrat, ko nogomet preraste v fetišizirano obliko vere, da postane to smoter življenja, ne maram več. Ži vo se še spominjam neke pesmi/ ki je šla približno takole: Volim Par-tizan, crno-bele boje kao oči svoje... Torej ga takrat, ko začne šport poneumljati ljudi in preraste v fanatizem, ne maram preveč. Menim pa, da je za promocijo mlade države šport zelo pomembna zadeva. Treba je vedeti, da je dober rezultat na olim-pijskih igrah več vreden kot milijoni denarjev, namenjenih za katerokoli promocijo države. Če bi imeli Carla Levvisa, bi kup ljudi na svetu vedel, kje je Slovenija. In noben čudež ni, da tega sedaj ne vedo. Domen Rant V I T A L D A T A KALIFORNIJA DRIMIN' Škratje razsajajo v državi Hol-|ywood. Vendar pa gre v tej zgod-bici za neki drugi »sveti gozd«. Študentje na University of California • Santa Cruz se bojujejo proti univerzitetni ad-ministraciji za lep zimzeleni iglasti gozdiček, ki leži znotraj njihovega kampusa. V hostici, ki jo od 60-ih imenujejo Elfland (kar lahko prevedemo kot Dežela palčkov oz. škratov), so postavili toteme, oltarje in prstane \i vej med drevesi, t.i. vilinske obroče. Eden izmed kolegov, član skupine Circel of 13 Moons, je izjavil (povzemamo po majskem Playboyu): »Gozd v Elflanduje postal moja katedrala.« Na zvitku papirja, ki ga je nekdo pustil v gozdičku, pa se da prebrati tole prošnjo zakonom narave: »Gospod(ar) vseh škratov in zemeljskih elementov, daj, obkoli to območje s svojim kraljestvom majhnih Ijudi, da ustvarite obroč, ki ga bo varoval in branilpred vsiljivci, razbojniki, agentiza nepremičnine, gradnjami, vandalizmom, rušenjem in uničevanjem«. No, univerza se je raje držala zakonov Kalifornije in nedavno je zaradi šir-jenja fakultetnih stavb padlo okrog 150 dreves. Ni kaj, tudi znanstveniki potrebujejo svoj pros-tor pod soncem in tamkajšnji študentariji svojega Twin Peaksa najbrž ne bo uspelo obdržati. Kdaj se bodo palčki razselili z Irskega tudi k nam? Mnogi študentje že verjamejo v več bogov in Rožnik bi bil bržkone idealen plac za čas-titelje gozdnih vil, Svaruna, Peruna, Zive, Vesne itd. THE LAND DOWN UNDER Zelo na kratko iz Avstralije: hlad-nokrvno iz vroče polpuščave. Pet-najst podjetnih Aboriginezov (avstralskih domorodcev, ki so jih beli prišleki še do nedavna pridno iztrebljali) je napadlo skupino policajev z zmrznjenimi repi ken-gurujev!!? Nato so dokaze pojedli. ZIH'RJEZIH'R Na srečanju ameriške Academy of Dermatology v Dallasu je profesor Alexander Fisher z medicinske fakultete na New York University poročal, da povečana uporaba kondomov lahko povzroči novo vrsto alergije, imenovano lateksna, splošno znano kot kondomski der-matitis (dermatitis - vnetje kože). Prezervativi iz kože jagenjčkov do tega problema sicer ne privedejo, vendar pa so le-ti nezadostna zaščita pred AIDS-om! Kaj je pred-lagal dr. Fisher? Preko kondoma \z živalske kože nataknite lateksnega! Ker pa bi bila partnerica, potencialni trpnik te alergije, še vedno izpostavljena lateksu, bi bilo najbolje, ko bi si moški preko gumijastega prezer-vativa nataknili še enega živalskega. Trikratno zavarovani si tako lahko privoščite novo partijo seksa! Sicer pa, če ste brali prejšnjo Tribuno, ste lahko ugotovili, da se med nami sprehajajo biološke bombe in v miru fukajo ničesar sluteča dek-leta. S katerimi potem seksajo drugi pobje. Kuga stoletja je tu! Mater, že tako se zadnja leta v študentuničnejebe...! BIM-BO In ko se že spet ukvarjamo s sek-som, naj za vse študentke Ijubljanske univerze, ki imajo rade velika moška spolovila, objavimo informacijo, da obstaja v Los An-Celesu (v ZDA; pri nas tega še ni) kontaktna služba za organizacijo zmenkov, ki je specializirana prav za to področje. Servis The Hung Jury preskrbuje ženskam, »ki si želijo večjih stvari v življenju«, izkušene Ijubimce z - »najmanj 20 erektiranimi centimetri«\ Hung Jury je bila ustanovljena 1977 in vsake četrt leta izda interno publikacijd z intimnimi oglasi ter fotografijami, ob katerih so klasični napisi kot npr.: »Pero je mogočnejše od meča, toda mojih 23.5 centimetrov je dosti bolj zabavnih.« Za 20 $ boste dobili zadnjo kopijo, ki vam bo potisnjena v nabiralnik, če je ne bo sunil(a) kdo na carini. Izdajatelj Jim Boyd, ki ravno piše knjigo z naslovom »Zadnji seksualni tabu: ženske in velikost penisa«, obsoja »dvojne standarde v spolnosti, saj moški lahko razobešajo na veliki zvon svoja posebna nagnjenja do velikih joškov (Amerika!) ali dolgih nog, medtem ko se ima ženske, ki imajo rade velike klince, za umazane babnice in kurbe.« Saj ne gre za to, da bi velikost povečevala fizično zadovoljstvo med koitusom, »vendarpa me nekajtakega, kotje božanje ali sesanje ogromnega pimpla vpredigri, resnično segreje in vzburi«, pravi neka dama iz Min-neapolisa. Gospod Boyd je doslej našel kakšnih 1000 somišljenikov. Če bi se radi včlanili oz. včlanile, pošljite kuverto s svojim naslovom, 1 $ za njihovo delo, pa še kaka 2 $ za znamke, na naslov: The Hung Jury, P.O. Box 417, Los Angeles 90078, California, ZDA. Na zdravje velikim kurcem in velikim joškom! Ter tit-fuckingu. Mater, samo tisto s kondomi bo pa prob-lem. FEVDALNI POSLI In za zaključek še ena dobra vest: končno, da nekdo jebe (spet) tudi Čehe. Kar jim je Gorbačov požegnal padec železne zavese, so (vsaj tisti v Pragi) neverjetno dvignili grebene. Kar naenkrat je bila naša bivša prestolnica Beograd »revna ingrda«, medtem ko se Ljubljana s Prago ne more primerjati zaradi »majhnosti«. Kakorkoli že, ČSFR ima sedaj probleme z Liechtensteinom - v katerem uradno živi le 28.000 prebivalcev. Liechtenstein grozi, da bo blokiral podpis trgovinskega sporazuma med Ceško in EFTO (Evropsko združenje za svobodno trgovino), v katerem je ta mala kneževina ena izmed šestih članic. Čehi, kot seveda vsi bivši »komunisti«, podpis skoraj krvavo rabijo; morda jih bo Slovenijav tem primeru prehitela. The European v eni izmed aprilskih številk pojas-nuje, da se napetosti med državama začenjajo že po 1. sv. vojni, ko Čehoslovaška majhne kneževine ni hotela priznati, zaradi ogromnega premoženja Liech-tensteina na Češkem. Praga je Liechtenstein končno priznala leta 1938, ko se je soočila z naraščajočo grožnjo nacistične Nemčije. Po 2. sv. vojni so komunisti liech-tenštajnskemu princu odvzeli njegova obsežna posestva na češkem, kakor tudi vsem ostalim državljanom Liehtensteina, kisojih označili za državne sovražnike, uvrščajoč jih v isto kategorijo kot Nemce. Kmalu zatem se je Praga sicer pogajala za različne kompen-zacijske pogodbe z večino držav, katerih lastnina je bila konfiscirana, ne upoštevajoč pri tem Nemčije, Agentine in Liechtensteina. V zadnjih dveh letih so nekateri sicer poskusili otopliti zamrznjene od-nose med državama, vendar pa Praga ni hotela ponovno odpreti problema kompenzacije in je blokirala večino poskusov, da bi Liechtensteinčanom povrnili spor-na posestva, pa čeprav so ti obljubili masivna vlaganja v ČSFR, če bi le-ta bila pripravljena narediti kompromis. Liechtenstein je namreč zaskrbljen, da bo to premoženje prodano s čehos-lovaškim privatizacijskim programom ter tako za zmeraj iz-gubljeno. In če mu blokadaz EFTO ne bo uspela, bo nato pritisnil na države, ki imajo precej več moči v svetovnih mednarodnih odnosih. Za koga držite? Pozor, tudi Brdo pri Kranju bi se »moralo« vrniti v določene roke! M.D. POLJA SMRTI, PLIBERK '45 Slovenci smo s Spravo pomed-li pod prag vse pokole, ki so se zgodili po vsej naši domovini takoj po vojni. Pa še komunisti so si rešili rit. Razglasili so amnestijo nad vsemi, ki so jih pobili. Ha, ha, ha. Bad joke. Saj ne bi metal v isti koš vseh komunistov, če ne bi oni sami vedno tulili, da je odgovornost kolektivna in samoupravljanje in... Sami so krivi, če je tako. Omasovnih pobijanjih pri nas je pisala Mladina, zato o tem ne bomo. Kaj pa se je dogajalo s hrvaškimi domobrani in ustaši? Oni se po končani vojni edini niso predali. Hrvaška vojska se je umikala v smeri Dravograda. Zavili so proti Pliberku (Bleiburg) in se tam ustavili pred britanskimi položaji. Vse do tja so jim govorili, da se bodo srečali z Antejem Paveličem in za vezniškimi silami in da bodo skupaj šli v boj proti bližajočim se komunistom, nazaj v Jugoslavijo. Zato so se jim tudi predali, misleč, da bodo dobili novo orožje. Titova vojska je vdirala na Koroško in pretilo je, da bo prišlo do spopada z zavezniki. Ti so imeli na grbi ogromno število beguncev in vojnih ujetnikov in zavezniske enote niso bile sposobne za boj. Peti korpus, ki naj bi držal v rokah Koroško, je štel samo 11.000 mož, zato so se pospešeno poskušali znebiti beguncev. Ena od možnosti je bila Italija, vendar tudi tam zanje niso mogli poskrbeti, druga težava pa je bila, da bi organizacija premika preveč stala, pa še ohromila bi transportne in komunikacijske povezave na celem področju Koroške. Eisenhower se je ponudil, da bi v južni Nemčiji sprejel 150.000 beguncev, kar pa je bilo tudi vse, kar se tiče zavezniških izgovorov za vrnitev beguncev in ujetnikov nazaj v Jugo. Titova vojska je osvajala vedno več ozemlja. Na zahodu je že imela Trst in zavezniki je niso upali napasti, ker so se bali Stalina, ki je bil ves čas v zvezi s Titom. Na drugi strani pa tudi Stalinu Titov pohod ni bil preveč všeč, ker je dolgoročno računal na socialistično oblast v Avstriji. Zato je moral Tito us-taviti svoj osvajahii pohod. Angleži so se odločili, da bodo »počistili krov« (to je izraz, ki so ga sami uporabljali), in so se zmenili s Titom. »Mi tebi begunce in ujetnike, ti pa nazaj na staro mejo.« S tem bi bila zavezniška vojska spet sposobna za boj, partizani pa bi imeli na grbi morje beguncev, ki bi jih samo ovirali. Za nameček so Angleži ujet-nikom še zatrjevali, da se peljejo v Italijo, tako da je transport v Jugo potekal skoraj brez zapleto v. Konvoji so počasi odhajali s Koroške in nihče ni vedel, da so partizani masovno pobijali ljudi skoraj takoj po tem, ko so prišli do volj daleč, da jih nihče od zaveznikov ni opazil. Nekaj žrtev se je vrnilo in pričevalo o teh pokolih, vendar so pri zaveznikih naleteli na gluha ušesa, saj naj bi ti že veliko prej vedeli, kaj jih lahko čaka. Ko so se ljudje začeli upirati, so Angleži uporabili celo silo, da so jih »natovorili« na vagone. V tem se po izjavah preživelih skoraj niso raz-likovali od partizanov pri »iztovarjan-ju«. Tako je šlo v gotovo smrt na deset-tisoče vojnih ujetnikov. Res, da je bilo med njimi tudi določeno število zločincev, mnogo pa jih je bežalo iz Jugoslavije zgolj iz strahu pred komunizmom. 15. maja sem se na povabilo novinar-jev iz Karlovca udeležil srečanja romar-jev v Pliberku. 10. maja je bilo na tem mestu še eno srečanje, veliko večje, tok-rat s političnim predznakom. To drugo, je bilo po udeležbi veliko manjše, s 500 do 1000 ljudi. V glavnem so bili obis-kovalci nekdanji hrvaški vojaki, ki so bili žrtve Pliberka, vojaki, ki so prišli z vodečim valom vojske 14.5.1945. Iz zbranih dokumentov in neposrednih pričevanj sem ugotovil približen potek dogodkov v Pliberku. Preden vam jih opišem, pa moram dodati, da ne prev-zemam odgovornosti za podrobnosti, ki se morda ne ujemajo z resnico. Pred 47 leti nisem bil zraven, pa ne morem vedeti, kaj se če. 14.5.1945. Prvi del vojske je bil že v Pliberku. Ostali so bili še zadaj, baje vse do Dravograda. Ogromna kolona beguncev. V njej so bili ustaši, četniki, N^nci, id so bili v NDH inštruktorji, veliko vojakov je s sabo vzelo družine. Po podatkih, ki jih navaja grof Nikolai Tolstoy, naj bi šlo za dve armadi s po 100.000 ljudi in še 400.000 Nemcev. S civilisti vred naj bi znašala skupna številka okoli 1000.000. Britanci so se ustrašili tega navala in so z vojaškim posegom (tudi z letali) preusmerili kolono nazaj v Jugo, tako da naj bi prišlo čez »samo« prvih 200.000 do 300.000 ljudi, plus tistih 400.000 Nemcev, ki so šli naprej in zapustili Pliberk. Partizani so begunce obkolili, se poskrili po obronkih okoliških gozdov in opazovali zbrano množico. 15.5.1945. O dogodkih tega dne priča le malo ljudi, saj je zelo malo preživelih. Brigadir Patrick Scott (irske enote, poveljeval je zaveznikom v Pliberku), general Herenčič (Hrvat) in okoli 20 let star par-tizanski komisar so se zbrali na pliberškem gradu in prepričali Herenčiča, da je pristal na predajo zavezniškim silam. Tako je tega dne ob 16.30 NDH kapitulirala. Ko so njegove enote predal orožje in dvignile bele zastave, je mladi komisar prišel na svoj račun in partizani so odprli ogenj iz mitraljezov. Tolkli so vse, kar je bilo na ravnini. Kmalu je bila vsa dolina polna trupel. Irski vojaki, ki so od daleč videli pokol, so v grozi ponavljali: »Kaj smo naredili, kaj smo naredili...« Tako navaja Tolstoy, tako so mi povedale priče. Streljanje naj bi se po N. Tolstoyu in pričevanjih, ki sem jih slišal iz prve roke, vleklo še nekaj dni. V tem času Britanci niso naredili prav nič. Ko se je pokol začel, so baje mislili, da partizarvi streljajo v zrak od veselja, kot so imeli navado. Zračna razdalja od pliberškega gradu do mesta zločina je slab kilometer. Grad je nekoliko dvignjen nad Pliberkom in je odlična razgledna točka. In nihče ni nič videl? Mogoče so pa imeli rolete na oknih. Preživele so partizani ^onili na »marše smrti« (»križev pot« po hrvaško). Nekateri so se vlekli celo do Makedonije. Preživeli veteran Pliberka se spominja, kako so jih kamenjali, pretepali, kako so ponoči jahali s konji čeznje in kako je bila kolona vsak dan krajša. Še eden od preživelih ustaških borcev mi je povedal, da je iz Pliberka prehodil »križev pot« dolg 105 dni. Povedal je še, da je na začetku vojne šlo v vojsko nekaj čez 180 ljudi iz njegove vasi, pet jih je padlo med vojno, iz Pliberka jih je prišlo domov 31. Ostali... Povedal je tudi, da so partizani že takoj v Mariboru pobili in v tankovske rove pometali vse, ki so stopili v vojsko do leta 1943. Ostale so vlekli na marš smrti, na katerem je le malokdo preživel. Vsak od veteranov je povedal svojo zgodbo. V Pliberku so se srečevali stari soborci, obujali spomine, mladini so kazali kraje, kjer se je to zgodilo. Nihče ni rad govoril o streljanju, vendar so vsi povedali isto zgodbo. To, kar se je zgodilo tu, se po številu žrtev lahko primerja s Hirošimo, pravi Tolstoy. Polje, kjer se je zgodil pokol, im-enujejo Hrvati Bleiburška poljana. Čudovita dolina, lahko bi rekli tipično slovenska, vendar je obenem tudi grozljiva. Povedali so mi, da so pod tanko plastjo zemlje pod nami še vedno trupla. Kmetje baje še danes naletijo na kosti in krogle iz mitraljezov. Priče pokola še vedno živijo. Britanski oficirji in vojaki, ki so ga posredno zagrešili, še pričajo. Samo eni se ne oglasijo. Morilci tisočev domobrancev, belogardistov, četnikov, ustašev... Mar so vsi izginili? Koliko starcev, ki so se še pred kratkim hvalili, da so bili v par-tizanih, danes to še upa priz-nati? Med njimi so še vedno tisti, ki so sodelovali pri pokolih. Pustimo jih umreti. Krvavo so pridelali svojo pen-zijo, naj jo uživajo, dokler še morejo. Ampak zakaj in kako je do tega sploh prišlo? Nemci so imeli marše smrti, Hrvati Jasenovac, četniki so se hvalili s prav kanibalskimi načini pobijanja, belogar-disti niso bili dosti boljŠi, tudi parizani so se znali zverinsko znesti nad ljudmi. O vsem tem še danes govorijo mnoge priče. Po štirih letih neprestanega pobijanja in zverinskega mučenja ljudi se ne bi smeli čuditi, če bi zmagovalci naredili še kakšen masaker, ne glede na to, kdo bi zmagal. Ampak 200.000? V enem šusu? S tistimi, ki so to izvršili kaj takega, ni sprave. Tako kot ni sprave s tistim, ki je ukazal vreči bombo na Nagasaki, in tis-tim, ki je ukazal bombardirati nemška mesta, ko je bilo že vsega dovolj. To je bil trend, modna muha. Ves svet je počel to, kar pa še ne pomeni, da so bili pobijalci iz Pliberka zato kaj bolj svetov-ni in civilizirani. še vedno en sam usran Balkan. In še danes je tako. E. Z. Mucy Piše: Mitja Velikonja »KAD SE RAZVIJE ZASTAVA, RAZUM JE U TRUBI« - II. (Kolobarjenje po balkanskem ro(e)doljubju) »Što se babi htilo, to se babi snilo« »Ideologija« se torej stopi z »dejanskostjo«, vednost podpira verovanje. Sedanja jugo-slovanska medijska kuhinja nacionalnih nestrpnosti prikliče na pomoč ropotar-nico izkrivljenih, poneumljenih in iz-rojenih umislekov, ki se navežejo na sicer bogat mitološki spomin prizadetih etnij. V ozračju nacionalistične manije se iz gline preteklosti s pomočjo zagonet-nih alkimističnih dokazov novih his-torio- in geografov zamesi zgodovinska vulgata lastnega naroda. Pomembne postanejo postaje s poti k »eshatološkemu« cilju, prastare genealogije, minule zlate dobe: odtod miti »o Bosni, kije bila vselej neodvisna in samostojna«, »o staroselcih«, »o devet vijekova hrvatskog parlarrumtarnog života«, »o srpskom narodu najstarijem« ali »o Hrvatima od Soče do Foce«. V kiču novokomponirane vojne podkulture, pa naj bo to folklorna ali malomeščanska, vzniknejo »stare, nespremenljive resnice«, zlajnane, a mamljive viže, kot to nakazujejo naslovi pesmi »Niko Srbina pobediti neče!«,»Srbina aiva Sava i Bog«, »17 boj, Srbine, u boj!«; zgodba o Krajini kot srbski Sparti in njenih vitezih; rekla, npr. »Van den Bruče, Brankaviču Vuče« ali »Aoj, Švabo, Genšeru...«; ali pa umotvori novih nacional-apologetov, kult-ur-nikov in raz-umnikov (znameniti Čosičev »Srbija izgublja v miru in (oz. kar) pridobi v wjni«; ali pa Memorandum SANU izpred šestih let). Disciplini »umetniških čet« privzgojeni tuhtači, »New Order« Tirteji, veličajo vrednote dominantnega, sedaj vojni prilagojenega kulturnega obrazca (oddaje v glavnih medijih postanejo zopet, kot v zlatem obdobju agit-propovstva, t.i. »govoreči traktor«; Radio-televizija Beograd pa si je s svojim polit-komisarskim načinom dela pris-lužila vzdevek TV Bastilija...). »Umebes« oficialne oblasti in političnih sloganov pretvorijo v refrene: skupina Parni val-jak »Kekec je slobodan, red je na nas«, Psihomodo Pop »Hrvatska mom pob-jediti«, CLF »Hrvatska rnora bitislobodna«, Fantomi »Za Hrvatsku«, Montažstroj »Croatia in Flames«, Mucalo »Pjesma je jača od minobacača«, in seveda biser, »Danke, Dentschland«. Zlasti učinkovite so reference na 2. svetovno vojno -odtod metafore »šesta lička«, »sedma banijska divizija«, »Endehazija«, »fašizem«, »genocid«, »Golubnjače«; ali pa grdilni, notranje protislovni konstrukti, kot »srbokomunistični«, »četniško-boljševiški«, »Srboslavija« in ikonografsko koketiranje s simboli, kot so U, kokarde, in pozdravi, npr. »Za dom spremni!«. Izraza »ustaš(a)« in četnik sta izgubila značaj zmerljivke in postala razumljivejša sinonima hrvaške in srbske etničnosti. Čestitke k lanskoletni zmagi Crvene zvezde v Tokiu in osvojit-vi naslova najboljšega svetovnega nogometnega kluba so izpostavljale zmago Srbije proti vsem tistim, ki se ji drznejo postaviti po robu, »fašistom«, »ustašem« in »secesbnistom«, dokazovale so moč, ki jo ima združena Srbija in/ali Jugoslavija. Nemčija naj bi se preko naveze severnozahodnih odpadnikov in vatikanskih svetohlincev že tretjič v tem stoletju pripravljala napasti Srbijo; drugič spet grozita »Amerika« in »združena Evropa«. To jedrnato izrazi podpredsednik predsedstva SFKJ, dr. B. Kostič, ki v intervjuju za Mladino (18.2.1992) zatrdi, da sta »... Nemčija in Avstrija svoje mjpomembnejše cilje dosegli, čeprav proces še ni končan. Poglejte samo zahteve Madžarov po zaščiti njihove manjšine v Vojvodini, obnašanje Bolgarov, dejavnost Albancev na Kosovu in Mus-limanov v Sandžakn.« Očetnjavarsko-ognjiščarska vojna politika je splavila na površje pogumne legionarje, hajduke in harambaše, orle in vojvode (Šešelj se ponaša z naslovom »kavaljera reda sv. Jovana«), raznorazne bojevnike, npr. razvpite »knindže«. »Nemogoče-prepovedano« jedro dobi svoje ime, »slavenstvo«, »hrvatstvo« ali »srbstvo«, izraz, za katerega nihče pravzaprav ne ve, kaj pomeni. Nihče ga ni definiral in ga ne (more) definira(ti), ima pa še kako usodne lastnosti, značil-nosti, prepoznavnosti. Najbolj eksplidt-no ga zajame rek »Niko nema, što Srbin imade«: ne pojasni nam, za kaj gre pri vsem skupaj, kaj je »tisto«, kar pripadnik nekega naroda ima - čeprav je tistim, ki so zrastli v senci iz njega pognalega drevesa kristalno jasno, kaj. »srbstvo« ali »slovenstvo« prinaša, katere možnosti dopušča in katere zavrača. »Zgodil seje Narod!« - kaj je to »Narod« v etnično tako preinešanih repiiblikah, kjer ni (absolutne) večine enega? Odgovorje: koncept države -naroda, znan izpred poldrugega stoletja, katerega skuŠajo zamudniki skozi stranska vrata pripeljati v sedanjost. Takšno podjetje pa je nadvse problematično, če ne že tragično: postmoderna, ki je za seboj pustila vse uniformirajoče Velike zgodbe, med drugimi tudi nacionalno, ne more več pristajati na le en zveličaven, izključujoč in zato do ostalih, »neposvečenih«, ten-denčno destruktiven px>tek zgodovine, ki bi vodil prek nacionalne države. Toda prav nacionalistični, teroristični ali »pluralistični« totalitarizem je (t)ista zanka, v katero so se ujele skoraj vse postkomunistične dežele. Do ponovne oživitve religioznosti v teh družbah na pragu, bolje rečeno na robu Evrope je prišlo vzporedno s konstituiranjem novega predstavljanja »narodne identitete«. Posvečeno, izbrano ljudstvo, seveda svoje lastno, je v nepredirni zvezi z Bogom, h kateremu se sedaj, v stiski, zateka. Spomnimo se le naslova pesmi »Bože, Europo, spasi Hrvatsku« ali začetka zaprisege novega predsednika t.i. Srbske republike Krajina G. Hadžiča pred svojo skupščino: »Zaklinjem se svemogučim Bogom, da ču...«. V Srbiji so obnovili glagol »presaviti« za spremembo v zaobljubljanju: od prejšnjega Titu (ki je nenadoma postal »srbosjek«, »srbožder«, v najmilejši obliki pa »zadnji Habsburžan«) do novega svetemu Savi. Gre seveda za bizarno novokon ponirano pravoslavje dovčerajšnji komunistov, ki želijo z duhom svetosav^ kot prastarega kohezivnega tkiv srbskega naroda doseči novo enotnos Tako oblast kot opozicija prisegata n vselej »priročne transcendentalije« - n večplastno cerkveno izročilo in religio2 no »bistvo« svojega naroda. Spopa< med največjima južnoslovanskim plemenoma je prinesel to, da je veroiz poved postala glavna opora »svojega« »narodnega«. Tako sta se v teh republikal kot najmočnejši alternativi samouprav nega monizma obnovila katolicizem oz pravoslavje, sooblikovalca ideologije nacionalne države. S tega stališča je ilustrativna začetna poldruga kitica narodnozabavnega umotvora nekega B. Zoriča Ličanina z naslovom »Srpsko dete od glave do pete«: »Ja sam srpsko dete od glave do pete, srpsku slavu volim i bogu se molim. Volim krsnu slavu svetitelja Savu...«. Simptomatični vektor poteka od človeka (srpsko dete) prek narodnega (srpska slava) do religioznega (bog, svetitelj Sava), in to induktivno. Posameznik lahko najde svojo iden-titeto le znotraj zgodovinske (ne)gotovosti svetega, izbranega ljudstva, katerega bo Najvišji srečno prepeljal preko deročih hudourniko v in mimo zelenih očes. Podobno velja tudi za drugo stran: »Majko Božja - Kraljica Hrvata, Vrati nama Paveliča Anta, Pa da opet počeramo Srbe, Pda pod rvoz, a pola na vrbe.« Razumljiv postane tako že skoraj ob-vezen dodatek k hrvaški uniformi, roženkranc, ali vsaj križec na ovratniku. Gre za pravi zanesenjaški sindrom križarstva, osv(ob)ajanja »svete države« izpod nevernikov, kateremu pa obe cerkveni »vrhuški« k sreči ne nasedata, ampak se previdno nagibata k ekumenizmu. Še en primer: ozadje govorniškega odra z mitinga srbske opozicije 9. marca letos je »krasila« kulisa s povečanimi reprodukcijami pravoslavnih ikon, izražajoč transcen-denčno upravičenost, torej nepreklicno z(a)vezo »pravega« srbstva in pravos-lavja. S takim vehementnim religioznim etnocentrizmom, narcizmom si skuša vsak narod z izrazi svetosti prisvojiti poseben, privzvišen status. Na vsak način je potrebno »svoje« prikazati kot izbrano, neponovljivo edino; npr. Črna gora (v kateri je sicer sedaj hit »Crna Goro, listaj cveče/suverenost nitko neče«) se sama predstavlja kot »prva ološka država« (čeprav namerava na Crmniškem polju zgraditi eno nvečjih svetovnih predelovalnic odpckov!). Slovenci se imamo za »Jadturertarod«, kateremu so sedanjo pdtično samozavest izborile prav jejšnje generacije prosveti tel jev, razurriko v in literatov. Znotraj takega nacionalnegsamol- jubja postanejo poja vi, kot so šo nizem, ksenofobija, populizem, heroj-aiija, ar- gentinski sindrom (desapecidos), znašanje nad vselej priročnimi fešnimi kozli, vsestranska represija,iasilno krčenje raznoterosti..., na drugicrani pa ekstatično političnomobilistorsko gofljanje, statolatrija nekaj »ovsem vsakdanjega. Narodnostncmešan zakon kar naenkrat postane »mžinska tragedija«. V politični sferi zvodnijo vsa pravila igre: pride do demnizacije režimskih oponentov z različanimi propagandnimi izgovori »nevjte sada jer Hanibal je pred vratima«a\\ »pri prGjkhsht r(ij)eke konji se ne mOenjaju«. Neobhodna preokupacija imbolne mreže, spletene okoli jedrnegaikrati pa /otlega pojma Naroda, so rihodnji icenariji, razvojne perspektre, »lepsi utri«. Oba glavna protagonisa sedan- ?ga spopada zreta na bodočnst v senci •reteklosti; bolj kot dolgorocli procesi 1 zanimajo ozemeljski intessi, prev- lda nad predeli, ki so »ita vselej bili 'ihovi«. Na že omenjenen mitingu Dozicije je V. Draškovii v tipično .hatološki maniri patetično ipovedoval skorajšnji core-back kralja iradordeviča, dobesednoDdrešeriika, ki ponovno vtiril zablodeb kolo srbske odovine. Oziranje popotencialnih veznikih se ponavadi bnča v krogu ibližjih sosed, ki pa so » v preteklosti ti že »izkazale« za nezaiesljive. led etičnostjo in ctničnostjo ^epublike bivše zve2e so s polno rro inertiiosti nacionalrega samoljub-jai pod taktirko balkanskih Metter-n\ov zašle v razvojno slepo ulico. ^skim samopredstavam aktualne juoslovanske političn? pritlehnosti umjka natančno tisto, k čemur svet stmi: koeksistence nzličnih, tudi etčnih skupin, ekonomske piperitete, zaščite manjšin, tudi nfonalnih (npr. južnotirolske izšnje), simbioze drugačnosti, toantnosti, mirnega soobstoja in stnega dialoga. Razkroj totalitarne olirliije prejšnjega režima se tako pret-vor substanco avtoritarnega populiz-me poudarjeno »zastarelo moderno« koipcijo nacionalnega. Postmoderna demokracija pa ni demokracija večine, ampak demokracija za manjšine (T. Hribar). Tako delujejo stranke, ki si nadevajo nazive »nacionalna«, »domovinska«, »narodno-demokratska«, »narodnjaška«, ki prisegajo na nekakšno nacionalno »obnovo«, čistunstvo, getoiziranje, grozljivo anahronistične glede na globalne svetovne tokove. Toda v pogojih zdajšnje zmešnjave v balkanski krčmi imajo s svojimi domis-licami možnih razrešitev jugo-vozla presenetljivo veliko podporo, pa naj bo to v »ultra-europejskih« severnih republikah ali v južnejših, kjer še kolov-rati »avet« Jugoslavije. Simbolno natkana »realnost« lahko torej preživi le z vpisom v mitsko dopolnilo. S tem se struktura, ki izhaja iz fantazmatskega prikrivanja in hkrati omogočanja nemogočega, praznega jedra, zacementira, naturalizira, zakoliči v nenadoma tako jasni »veliki kolektimi drami«. Mit kot depolitiziran govor stvari enostavno prečisti, jih naredi nedolžne, zasnuje jih na temeljih narave in večnosti; pride do značilnega prehoda z zgodivne na naravo, kjer se vse prej zakomplicirane razmere, sklad-no z načelom mitološke transparentnos-ti, poenostavijo. Odtod tudi prastara metafora »sorodstva« v ideologiji domovinarstva, kjer postane narod velika družina, domovina mati (»očetnjava«, »Otadbina«, »Vaterland«, »mere patrie«...), prebivalci pa njeni hvaležni otroci, bratje in sestre. Vladajoča mentaliteta si želi večen, nespremenljiv red, kar vpliva na oblikovanje njene lastne bajeslovne samopredstave. Zato so vprašanja o narodu - kot nečem naravnem, prvinskih vezeh, tribalizmu, primor-dializmu, sentimentalnem atavizmu, o narodu kot nečem starem, epifenomenu arhaične zavezanosti, o »klicu krvi« itn. na eni strani ali o narodu kot nečem namišljenem, najstvu, zraslem v glavah elit zaradi njihovih pridobitniških ciljev, nacionalizmu kot »religiji modern-izacije«, galvanizaciji državljanov v dobre »narodnjake« - že v osnovi prek-ratko zastavljena. M. VVeber dilemo produktivno reši: narod je samozavedujoča se, politično ozaveščena etnična skupina, politično mobilizirano ljudstvo, ki ga kot takega definira prav mitska samopodoba, zavest o sebi. S tem se uroboros sklene: Narod je tisto, kar se preko nacionalne države sklicuje na svojo narodno zavest, preteklost, jezik, kulturo, vero, način življenja, bajeslovni panteon itdv skrat-ka na svojo simbolno razraslost, ki pa korenini prav v - Narodu. STUDENTSKI KULTURNI DNEVI DRUGACNI GIBI Medtem ko smo si lahko projekt Amibeta-genesis, ki naj bi prik-lical duh uličnega teatra, ogledali mimogrede, smo se morali za sedež v neskončno majhnem prostoru Gledališča GLEJ trdo boriti, da nam Pograjčeva predstava Za vsako besedo cekin v izvedbi skupine Bctontanc ne pobegne na poletno turnejo po vabljivi Evropi. Gledalci slednje so bili v svojem gibanju zelo omejeni, nekaterim so celo otrpnili prsti na nogah (prosto po Mateju Bogataju), so se igralci pretvorili v gibalce. Upajmo, da jim bo uspelo iznajti gib za tretje tisočletje! J.K. KONCERT KLASIČNE GLASBE 24.5. ob 20. uri. Koncert klasične glasbe v izvedbi Ane Elizabete Kržan in flavtista Christiana Filiptča Nedelja. Blagoslovljeni dan. Ponavadi skrit za skriv-nostno tančico nepredvidljivega. Le-to so z malce domišljije odgrnili y nedeljo, 24.5., naključni sprehajalci ter seveda oboževalci klasične glasbe s svojim obiskom ljubljanske Stolnice, od koder sta nas z glasbo kot zvenečo filozofijo primamila organistka Ana Elizabeta Kržan in flav-tist Christian Filipič. Okoli 70 poslušalcev se je prepustilo misterioznemu zvoku mogočnih orgel in angelske flavte, ki je zvesto spremljala jasni in stopnjevani register orgel. Ana Elizabeta in Christian, ki sta nas do konca držala v napetosti ali oblasti, sta nam pričarala elementarno doživetje oziroma svet, ki ga občutiš le, če se prepustiš melodiki, har-moniji, iracionalizmu, skratka misteriju prostora med nebom in zemljo. Svoj program sta označila seveda z mojstrom slavnostne, jasno spevne večglasnosti, izumiteljem zapletenih instrumen-talnih fug, J.S. Bachom, s katerim sta dokazala, da nihče ne prekaša popolnosti velikana, ki je omogočil mogočen glasbeni razvoj okoli leta 1700. Skratka, Živahni ritmi, drzni zvočni učinki, logika in afekt, ratio ter preobilica, ki so segali drug v drugega, so nas popeljali od Bachovega Preludija in visoko baročne Fuge v c-molu preko Sonate v g-molu do J.L. Krebsa. Z Drugo Fantazijo v C-duru sta nam hotela pričarati zasan-janost, ki pa jo je dosegel le flavtist Filipič, kajti mojstrstvo organistke Kržanove je za trenutek zatajilo. Vendar nam je organistka kljub temu povrnila zaupanje ter nas privedla k vrhu koncerta, kjer nas je flavtist zasanjal z glasbo mojstra Telemanna, ki s svojo plodovitostjo prekaša Handla in Bacha. S Telemannom, ki je pomenil vezni člen med glasbo visokega baroka in »galantnim slogom«, smo se spoznali z Echo Fan-tasie No. 2 poznogotskega mojstra J.P. Svveelincka. Tukaj se je pokazala majhna naveličanost obis-kovalcev, vendar to ni motilo nas-topajočih, da bi nam razkazala pot skozi zvoke F. Martina in J. Brahmsa. Z Brahmsom sta zaprla poslušalce v mistični svet s pritajeno svetlobo utripajočih sveč v cerkvi. Mračnjaško razpoloženje, ki sta ga stopnjevala do napetega vrha, se je sprevrglo v navdušen aplavz, ki je po L. Alainu prisilil nastopajoča še k dvema čudovitima dodatkoma. Večer v Stolnici bi lahko spodbudil še veliko drugih k poslušanju take zvrsti glasbe, saj z njo dosežeš poleg notran-jega miru tudi nevsakdanjo samozavest. Nataša Čalasan