Posamezna številka 10 vinarjev. Šiev. 43. v umu v četrtek. 22. lelrearja 1917. Leto xlv. = Velja po pošti: s za oelo leto oapre|.. K 26-— za ta meseo „ .. „ ?-20 za Nemčijo oeloletno. „ £9-— za ostalo inozemstvo. „ 35'— V Ljubljani na Za oelo leto naprej dom: S 24-— za en meseo „ .. K 2'— V upravi prelemam maseCno,, 1-80 ~ Sobotna izdaja: == Za oe o telo.....K 7-— za Nemčijo oeloletno. „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12 — Enoatolpna petltvrata (72 mm široka m 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v sa dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. '■ Poslano: '-i Enoatolpna peUtvrsta po 80 v Izhaja vsak dan livzemll nedelje in praznike ob 5. ari pop. Redna letna priloga voini red, OV Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev 8/I1I. RoKoptsl se ne vračajo; nefrmkirana pisni ■ se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski mml Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranitnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefoua št. 188. Nemška kmeiijska MM m Mrijo. Iz razlogov, ki jih ne smemo objaviti, pri nas v Avstriji ni kmetijstvo tehniško tako razvito, kakor bi laliko in moralo biti. Da bi se kmalu v korist kmetijstva kaj na bolje obrnilo, jc najbolje se ne nadejati in ničesar pričakovati, ampak pojdimo sami na delo in pomagajmo si s samopomočjo. Opozarjamo še enkrat na izvajanja, ki smo jih objavili v prvi številki letošnjega »Kmetovalca«, kjer smo pisali o potrebi vseslovenske kmetijske družbe. Samoobsebi umevno, da potrebujemo predvsem velike in močne »vseavstrijske kmetijske družbe«, ki bi osredotočila vse delovanje. Nižjeavstrijska c. kr. kmetijska družba na Dunaju je imela ta dober namen in se jc zato preosnovala v »c. kr. avstrijsko kmetijsko družbo«. Ta družba jc pa takoj dobila tekmovalko v »nemški kmetijski družbi za Avstrijo«, ki jc imela 1. t. m. na Dunaju svoj osnovalni občni zbor. Nemška kmetijska družba za Avstrijo je razdeljena v osem pokrajin, ki se po nemški nazivljajo »Gaue«. Vrhovnim predsednikom jc bil izvoljen grof Boto Coreth. Predsednikom pete pokrajine, pod katero menda spadajo Koroška, Kranjska in Pri-morje, jc bil pa izvoljen vitez Karol pl. Metnitz iz Pliberka, in odbornikom te pokrajine grof Barbo iz Rakovnika, ravnatelj dr. Svoboda iz Celovca in knez Win-disch-Graelz iz Haasbo.rka pri Planini. V celokupni odbor je bil vrhu teh gospodov izvoljen s Kranjskega tudi še graščak Fr. Galle iz Bistre pri Vrhniki. Samoposebi umevno stoji kranjska c. kr. kmetijska družba zgolj na avstrijskem stališču, zato ostane priklopljena ugledni c. kr. avstrijski kmetijski družbi na Dunaju in če se osnuje »vseslovenska« kmetijska družba, bo tudi ta pri tej ostala, kajti bodočnost velike in močne Avstrije je v gospodarskem oziru le tamkaj, kjer se sile ne bodo cepile z malenkostnimi prepiri, ampak se bo delalo po geslu našega velikega ranjkega cesarja: »Z združenimi močmi«. »Kmetovalec«. Grol M* Zlcliy e umm »renči v Ml Grof Aladar Zichy, ki se je kot zastopnik ljudske stranke udeležil mednarodne konference katoliških parlamentarnih strank v Cirihu, se je izjavil nasproti so-trudniku Esla« o poteku konference ta-ko-le: O sklepih mednarodne konference se bo v časopisju celega sveta objavil istočasno komunike. Čas za to bo določila mednarodna organizacija v Curihu. Zaradi tega se za enkrat še ne morejo objaviti podrobnosti o posvetovanjih. Toliko pa morem izdati, da se je pečala konferenca s posvetnimi in socialnimi vprašanji in da smo v splošnem govorili o temeljnih načelih, po katerih se boclo ravnali evropski katoličani po vojni. Končno smo se posvetovali tudi o tem, kako bi bilo mogoče osnovati mednarodno organizacijo, ki bi zagotovila politično, prosvetno in socialno zbližanje vseh narodov, tako da bi vladal po vojni res pravi krščanski duh. Mednarodna konferenca je poslala tudi sv. sto-lici pozdravno brzojavko. Nemštvo ob Adriji. Zastopniki nemškega narodnega sveta za Trst in Primorjc so imeli razgovor tudi z nemško narodno zvezo. Dobili so od vseh strank zagotovilo, da jih bodo podpirali, ker je to zadeva vsega nemštva. Jezikovni razglas in trgovske zbornice. Danes je na Dunaju razprava o znanem razglasu bivšega trgovinskega ministra Spitzmullerja, da morajo trgovske in obrtne zbornice okrednjim oblastim dopisovati nemško. Nemške zahteve bodo kmalu izpolnjene? Miinch ener Ncucste Nachrichten« poročajo 17. t. m. z Dunaja, cla se je vlada že zelo resno pečala z uvedbo nemščine, izpremembo poslovnika, z okrožji na Češkem in ostalimi ustavnimi izprememba-mi in da so dotični zakonski načrti in naredbe že skoro gotove in da tvorijo tako-rekoč potrebni uvod za sklicanje državnega zbora. Mi kratkomalo ne verujemo, da se dobi avstrijska vlada, kj bi zatajila življenjsko pravico Avstrije: ravnopravnost vseh njenih narodov. Kdo je proti parlamentu? Nemško socialnodemokratična stranka v državnem zboru je soglasno sprejela resolucijo proti neustavnemu stanju in zavlačevanju sklicanja parlamenta. V prvi vrsti je kriva Clam Martiniceva vlada, Iti je označila za svoj visok cilj, da ugladi parlamentu pot in izpolni cesarjevo naročilo, da položi ustavno predpisano zapriseženo obljubo; krive so pa tudi merodajne nem-škomeščanske stranke, nemška narodna zveza in krščanski socialci, ki vedno pravijo, da se morajo najprej izpolniti gotovi predpogoji, ki sc vstrajno branijo prav jasno in odločno povedati te predpogoje. Edini in pristni predpogoj pa je izjava rac-rodajnih strank, da hočejo imeti primeren poslovnik, ki izključuje vsako obštrukcijo. Ta izjava jc bila že dana, zato sklicanje zbornice ni samo potrebno, ampak tudi mogoče. ♦ * » Ogrski državni zbor. Kritika vlade. Slovanska ekspanzija. Budimpešta, 21. febr. Poslanec Szte-renyi pravi, da ne more vzeti na znanje vladnega poročila o izrednih pooblastilih. Vlada še vedno ni poročala o vojnih stroških. Glede valute ni niti v zavezniških niti v sovražnih deželah take nejasnosti kakor na Ogrskem. Nič se ni storilo, da bi ie ogrsko valuto vzdržalo na sedanji višini. Ministrski predsednik tudi molči o prehodu iz vojnega v mirovno gospodarstvo. Glede preskrbe z živili pa kritika nc more biti dovolj stroga. Nemške centralc delajo z dosti manjšimi stroški kakor ogrske. Proti slovanski ekspanziji je naravna zaveznica monarhije in Ogrske Nemčija, ki ima proti slovanski ekspanziji ravno tako svojo naravno zaveznico v monarhiji in Ogrski. (Pritrjevanje.) Politika nasproti Balkanu pred vojno je bila zgrešena in se mora korenito izpremeniti. Tudi Balkan mora postati naš zaveznik. Madžardski odsek za mirovne pogoje. Karolyist Ludvik Hollo vpraša ministrskega predsednika, ali jc vlada volina, sicer ae da bi niti najmanj hotela slabiti moč vojnega poteka, delati na to, da sc poseben zbornični odsek zaupno razgovarja o mirovnih pogojih; v tem razgovoru bi se posebno oziral na temelje, na katerih bi se po dosedanjih izjavah pristojnih činite-ljev dalo zgraditi trajen mir. Te izjave se tičejo menda: 1. vprašanja splošne razorožitve; 2. trgovske svobode narodov, 3. priznanja in spoštovanja državnosti zgodovinskih narodov. Besedo dobi ministrski predsednik grof Tisza. Madžarska opozicija pri cesarju. »Pesti Hirlap« poroča, da se bodo vršile te dni pri cesarju posebno važne in izredne avdijence. V madžarskem političnem življenju morejo te avdience dovesti do velikih izprememb, ker bo cesar sprejel tudi voditelje madžarske opozicijc. Kriza v hrvalsko-srbski koaliciji. »Die Drau« poroča, da izstopijo iz hr-vatsko-srbske koalicije razen dr. Lorkovi-ča še sledeči poslanci: Wilder, dr. Ribar, dr. Rošič in Ettinger. Zanimiva statistika o podpisovanju vojnega posojila v Bosni in Hercegovini. Po veroizpovedi so podpisali vojnega posojila: 1. mohamedanci (32.25% prebi- valstva) 10,896.500 K; — 2. pravoslavni (43.4% prebivalstva) 3,152.100 K; — 3. katoličani (22.87% prebivalstva) 28,374.000 K; 4. židje (0.62% prebivalstva) 15,353,000 K. — Še bolj je zanimivo vedeti, kako so podpisovali razni zavodi in društva v Bosni in Hercegovini in sicer zopet po veroizpovedi: 1. mohamedanci 1,180.700; 2. pravoslavni 50.000 K; katoličani 2,596,00C K; židje 4,517.700 K. Madžarska narodna politika. Madžarski list »Vilag« prinaša od svojega posebnega dopisnika iz Ženeve sledeči dopis: »Zadnja številka »Serbie«, ki tukaj izhaja, se more po pravici imenovati »madžarska številka«. V enem članku sc bavi s člankom grofa Andrassya, ki je izšel v >Magyar Hirlapu«, v katerem pravi grof, da jc Anglija izgubila na Ogrskem vse simpatije. .Srbie« pravi, da Angleži niso iskali simpatij Madžarov, ampak nasprotno, Madžari so iskali simpatije Angležev. Po uporu na Ogrskem 1. 1848. jc odšel Ko-suth v Anglijo, da poišče tamkaj moralno podporo za Ogrsko, naglašajoč pri tem narodnostno stališče kot temeljno zahtevo Madžarov. Kossuth ni tedaj niti slutil, da bo par desetletij pozneje grof Tisza to pozabil in se zavzemal za načela, ki gredo za tem, cla postanejo Madžari z ozirom na število in moč vladajoči narod.- Dr. Ma-rinkovič, tako se imenuje pisatelj članka — govoreč o članku grofa Andrassya, se bavi z njegovimi trditvami, > da bi bilo težko iz tako močne in zdrave države, kakor je ravno Ogrska, napraviti tri ali štiri države, ki bi živele v miru, nc da bi nastal v njihovem središču kaos in pravi, >da jc Ogrska sedaj v tistem položaju, v katerem je bila Turčija pred balkansko vojno. Ker je preslabotna, da bi se pametno na močnem temelju obnovila in organizirala, zato poskuša vzdržati se s skrajnimi sredstvi in sicer da tlači narode, katerim vlada. Kakor jc bila nekdanja Turčija za Evropo nevarnost za civilizacijo, tako jc sedaj to tudi Ogrska.« Nadalje citira imenovani list fiszovo izjavo, ki se glasi: Mislim, da nikjer na svetu ni narodnostno načelo s tega stališča v toliki meri oživotvoreno, kot v avstro-ogrski monarhiji in tako zelo narodni državi kot jc Ogrska. Serbie« pravi, da bodo morebiti iznenadeni vslccl te Tiszovc izjave najbolj v Švici. Do sedaj je namreč vsak mislil, da sc more edino Švica, v kateri stanujejo trije narodi, ponašali s tem, da uživajo vsi trije narodi popolno enakopravnost. In glej, sedaj vzame Tisza Švici njen ponos, ko pravi, da je Avstro-Ogrška edina dežela, ki jc oživotvorila te politične sanje. Res, ponižnost ni ravno madžarska čednost.« li.. Sveionor. 15 Povest iz I;onca 13. veka. — Spisal P. Bohinjec. (Dalie.) Brat Smaragd je otrnil večno luč z velikimi škarjami in takoj je spet prijetna svitloba obsevala božji hram. Svetobor jc miren zapustil božjo vežo. Vratar Larg jc napovedal obiske. Možniški gaštaldo je na potu iz Korotana in se poslavlja. Obednica je bila zanj pripravljena, in Leopold je gledal resne obraze samostanskih prednikov, katerih kipi so ostali v kotih obsežne dvorane: sv. Avguština, Benedikta, Bonifacija. Po poti si je napravil spreten načrt, kako bo pritisnil na brnske-ga prosta, cla naj odvrne starega strica od njegove nakane. Srce mu jc razdejala misel, da si mora osvojiti za vsako ceno Možniški grad. »Mari ti Bog, svače!« pozdravi Svetobor seliškega grofa. »Mislil sem, da žc gledaš iz Možniških lin v dolino, pa si še v Korotanu. Kje je Svetka?« »Nc skrbi za sestrico!« odvrne gaštaldo. »Moj zvesti Rep jo straži doli ob jezeru in želi, da jo še enkrat pozdraviš. Ne- rada se vozi čez jezero in čaka onstran Osoj.« »Rade volje, ljubi moj! Kdo bi si mislil, da se še enkrat vidiva, preden odrinem v domovino. Gotovo ima še kaj naročil.« »Naročilo je lc eno, ljubi moj Svetobor! Ne zameri, da sem odkrite besede. Moj stric vsekakor hoče imeti samostan na Možnici. Ker te poznam kot modrega možaka, upam, da ni pojdeš na roke in da odvrneš strica od njegove nakane. Saj veš, da sem njegova kri in tebe čakajo bolj častne naloge, kakor da bi si nakopal na glavo skrb, ki ti bo belila glavo in sivila lase,« »Leopold, ti zahtevaš od mene velike reči,« odvrne češki knez. .Ne beli si glave po nepotrebnem s stvarmi, ki so še daleč od vas, in prepusti vso to skrb o Možnici božji previdnosti. »Ti lahko to storiš in čc ti je kaj za Svetko, boš to tudi gotovo izpeljal, da Kocelj zamoži Možnico tvoji sestri.« »Le ljubita sc, Leopold, v ljubezni bosta našla mir in ta presega vse drugo.« »Ti še nisi bil gospodar, Svetobor, zato nc veš, kako sc živi. Kmalu pa boš iz-kušal in izkušnja te bo izučila, da boš delil z mano svoje prepričanje. Zdaj pa oprosti, da se poslovim pri prečastitem opatu, in se pripravi, da me spremiš onstran jezera,« Pol ure pozneje je že Ljutica veslala čez jezero in vozila odlična potnika. Svetka se je odobrovoljila ob ribičevi kolibi, smejoč se ukročeni lisici in udomačeni srnici, in ko se je poslovila od svojega brata, se ji jc zdelo, da ji je srce lažje in ježa prijetnejša. Rep je pripovedoval svoje dogodke na gosposveškem Blatu, Vranica je nagajala lovcu Iviru, Sebadin jc pošepetal Roži, Zderad pa je dražil deklo, ki je morala nogo v kladi držati. »Nisem mislila, da je ta pogan tako občutljiv in da sc jc čutil žaljenega. Ako Bog da, sc ne vidiva več. Na Možnico ne bo prikrevsal,. pravi Roža in plašno pogleda še enkrat nazaj proti kolibi. Tam pred kolibo pa jc še stal brnski prošt in si brisal solze. Skrbi jc odlagal in nalagal. Svetka si jc izbrala svojega krušnega očeta, ali Svetobor naj bo zalo krušni oče tisočim drugim. Toda vsi ti tisoči so se mu zdeli kakor meglica, ki se kaže na daljnem obzorju, Ljutica pa se mu je zdela sama kakor velika oblačica, ki se spušča polagoma na zemljo. »Ljutica, kmalu ponese tudi mene moj vrancc na češko zemljo,« izpregovori Svetobor v čolnu. »Ne hodi od nas, uzoriti knez! Prazen bi se mi zdel samostan, da ni tebe v njem, in dolgočasno bi bilo ob našem jezeru. da sc nc bi ti vozil po njem,« od- vrne Ljutica, popusti vesla in upre svoje velike oči vanj. Svetoboru jc bilo tesno pri srcu, prsi so sc mu dvigale visoko in sam ni vedel, kaj bi odgovoril. »Ljutica, vse se pari, tiči pod nebom, ribe v vodi, samo ti nc misliš na to?« Čudno je pogledala poganka, osupnile so jo besede Svetoborove, a preveč ga jc spoštovala, da bi ga zbodla z žaljivo" besedo. Kako to misliš, meniše?« povpraša deklina, upre svoji roki v bok in resno pogleda mladega viteza. Ali Svetobor molči, zroč sanjavo v svet, veslarica pa nc more čakali in na novo povprašuje in pripoveduje: Kako to misliš, božji mož? Jaz sem vendar žc oddana in ko bi tudi ne bila, ni mogoče tebi podati roko in srca, ker si kristjan, jaz pa molim svoje bogove.« lakrat sc Svetoboru prsi pomirijo, ustnice mu prešine lahek nasmev in hladno odgovarja, ker je našel, kar je iskal: »To sem hotel vedeti, Ljutica! čul sem namreč po hlapcih, da sc je na dan ustoličerija neki mladi Obirčan ponašal z jezersko rožo, ki si jo mu b.iie (i podala. Možniški oproda Rep sc ga jc lotil in mu hotel strgali s polhovke tisto rumeno rožo; toliko da ni prišlo do krvavega tepeža.« Takrat se ic Ljutičino srcc osrčilou NoS. fantje. Prejeli smo: Srčne pozdrave pošiljamo vsem bralcem »Slovenca* slovenski fantje od 17. pešpolka z visokih sneženih gora! Kadar dobimo »Slovenca« v roke, gre z rok v roke, vsak je radoveden kaj je novega v domovini! Držimo sovražnika tu v gorah, da nc prodere v našo lepo domovino, sicer smo pa mi na njegovem ozemlju! Snega je tukaj čez 5 m, vendar pa ni hudega mraza. Radi snega je sovražniku nemogoče, da bi prodrl. Če bi poizkušal kaj tacega, mu mi kranjski Janezi popolnoma razbijemo glavo. Ponoči se večkrat čuje od po-lentarjev. da jih zebe, mi pa se iz njih norčujemo. Pride kmalu pomlad, potem jim bo pa vroče, ker poplačati jim moramo za njihovo nezvestobo. Naprej! Naprej! do zmage, da rešimo domovino! Korporal Janez Šinkovec, Fran Stanovnik, Karel Trebušak, Franc Brko-pec, Anton Rogelj, Franc Pečjak, Jožef Epih, Anton Bolka, Anton Žganjar, Ignacij Leveč, Jožef Čamernik, Franc Šcrcelj, vsi od domačega pešpolka št. 17. Slovenski fantje domobranskega top-ničarskega polka št. 22 pošiljajo vsem Slovencem in Slovenkam srčne pozdrave: Desetnika Mokovec Anton, Gabrovica, Vidovič Jakob, Ljubstava; predmojstri: Remič Martin, Šmartno, Mikoli Ivan, Brezovica, Jurkovšek Andrej, Celje, Hrovat Franc, Žužemberk, Vidmar Franc, Vojnik, topničarji: Škerbinc Josip, Kamnik, črne-lič Anton, Sromlje, Konečnik Jurij, Šoštanj, Kokal Franc, Ptuj, Nemec Franc, Ptuj, Smogavc Albin, Božje, Leban Andrej, Tolmin, Golob Ivan, Novo mesto, Ujc Fran, Celje. Nazdar Slovenke! Slovenska voloma pismo. (Priobčuje I. H.] 1. France iz Sp. Koroške piše sosedovim karto. — »Predragi! Najprej Vas vse skupaj prav lepo pozdravim in Vam še zmeraj želim ljubo zdravje, kakor sem jaz, hvala Bogu in se tudi zahvalim za kartico, katero sem z veseljem sprejel. Me prav veseli, da mi pišete, saj veste, kako se razveselim, ko dobim kakšno pismo iz domačega kraja in želim, da bi se kmalu videli in bi ustmeno se pogovorili. In po cerkvi se mi tudi že toži. Danes sem slišal slovensko pridigo, so mi stopile solze v oči, sem mislil na domačo cerkev in sem tudi sprejel svete zakramente, ker sem imel lepo priložnost, da morebiti ne bom tako kmalu. Sem že tako želel in sem tudi dosegel. Zdaj še en srčen pozdrav. Z Bogom.« 2. Francetov tovariš Blažž piše doma-Žim. — »Dragi moji! Danes smo imeli božjo službo v baraki pri nas, kateri smo hoteli, smo prejeli tudi svete zakramente. Sedaj popoldne pa so nas nekaj mož poslali v postojanke. Drugače ne bo hudo tukaj, samo stanovanje je pač čudno ubožno in uši se ni ubraniti. Pa naj bo za odpuščanje grehov in srečno smrt in za verne duše. Le ne bodite v skrbi za mene, saj se mi tako ne more hudega zgoditi, če umrjem, pa upam, da bora šel v srečno življenje, katerega tukaj zastonj čakamo. Blaž.« 3. Gorenjec Joža poroča. — »Draga P. Najprvo Vas prav lepo pozdravim in Te lepo prosim, če moreš, pošlji mi kakšnega ^Slovenca« ali pa kaj druzega za brat, prav zelo bi rad kaj bral, ker imam enekrat dosti časa tukaj v strelnem jarku. Pa to Vas prosim, nikar ne pozabite name. Molite pa ne samo zame, za vse vojake, ker že tako dolgo trpimo to nesrečno vojsko. Jaz kadar sem na vahti, vzamem rožni venec in ga molim in tudi za Vas vse, kateri ste doma in zmiraj za srečno zmago. Sedaj pa še en lep pozdrav iz daljnega strelnega jarka pošilja Vam Joža. Prosim za en hiter odgovor. Adijo. Z Bogom.« 4. Kranjski Janez piše domov, — »Dragi moji starši. Predno Vam kaj pišem, Vas vse skupaj prav srčno pozdravim. In Vam povem, da sem 20 K poslal. Ali je naš Andrej potrjen ali ne, pa pravite da bo oproščen. Drugače mi je dobro, samo brati ne morem, ker mi tako slabo napiše; jaz se bolj bojim ene karte kot pa enega Ta-ljana, zato ker moram tri dni štederat, da vem kaj da je. Zdaj pa Vas pozdravim. Z Bogom.« 5. Korošec Miha jo je tako-le zastavil: »Dragi oče! Prej ko Vam kaj pišem, Vas vse skupaj lepo pozdravim. In Vam dam vedet, da jaz pač čudno težko pričakujem Vaših poslanih reči. Največja sila za kruh, drugič za meso, tretjič za pismo, potem so mi bo pa že potolažilo moje truplo. Kaj druzega pa ni posebnega, Vam piše Vaš hvaležni sin Miha.« 6. Tovariš tovarišu. — »Dragi prijatelj. Predno Ti kaj nadalje pišem, Te prav srčno pozdravim. In Te vprašam, kako se kaj imaš. Jaz se imam po navadi. Pa Ivana Te pusti pozdravit. Ali Ti nič ne piše? Tudi meni malo, so jo Moskali zabrali. Te pozdravlja Tvoj prijatelj Janez.« 7. Peter kanonirju Janezu. — »Dragi prijatelj. Danes sem dobil Tvoje drago pismo, ki me veseli, da se nahajaš v dobrem zdravju. Tako i jaz, hvala Bogu, do danes. Ti mi pišeš, da češ iti proč, na Italijo udarit. Le pridi, da gremo po papeža, da za-taremo Taljana. Tukaj nam gre prav dobro, hvala Bogu, samo v fajfo nimamo kaj djati, ker že en čas nič tobaka ne fašemo. Zdaj prejmi najlepše pozdrave. Daj si ko-rajžo. Ostanem Tvoj raztrgani, ušivi prijatelj Peter. Z Bogom.« 8. Lojze izroči golobčku v kljun karto s fotografijo svojega oddelka. — »Draga moja Micka! Ti pošljem mnogo pozdravov, kakor tudi očetu in materi, želeč Vam vse dobro. Tu gori smo vsi, cela naša družina, ki živimo skup, tu v tej mali kočici skriti. Prav prijazno se ne držimo, pa za v tem kraju še predobro. Torej ostani zdrava. Z Bogom.« 9. Prijatelj prijatelju. — »Srčna hvala za kartico; me vprašaš, ali sem izročil moji ženi Tvoj pozdrav. Seveda, drugače bi visel dve uri, pa si moraš misliti, da tega nisem pozabil. Ne maram biti privezan, ko še nisem navajen. No France, ali si že kaj naučil tiste žrebce voziti, ko si mi pisal o njih. Res boš imel prijetno, ko bodo Polen-tarji bežali, se boš lahko peljal za njimi. Škoda, da nisem pri Tebi za kočijaža. Mnogo pozdravov Ti pošiljam. Piši še kakšno luštno.« 10. »Ljubi starši! Sprejmite ljubke pozdrave od Vašega nepozabljivega sinčka, ki Vam jih pošiljam iz veselega srca čez visoke hribe. Prav vesel sem, da mi je Bog že tako dolgo zdravje ohranil, ravno včeraj ponoči je minulo eno leto, odkar sem prišel tu gor na te visoke Alpe. Kako sem se bal sovražnika, ko sem ga prvikrat zagledal, tako da so mi vsi lasje pokonci stali, ali sedaj se ne bojim nobenega več, če le prideva s katerim skupaj, ta me že ne hvali več. Vesel sem, pa še bolj vesel bi bil, ko bi smel z Vami svetega Valentina obhajati.« Uspešna podmorska vojna. Berlin, 21. febr. Gavni odsek državnega zbora se je danes dopoldne zopet zbral k zasedanju. Državni tajnik zunanjega urada, Zimmermann, je podal pred prehodom na dnevni red podrobna zaupna poročila o razvoju političnega položaja po 21. januarju. Govoril je o stališču raznih nevtralnih držav in napovedal, da izide »bela knjiga«, ki bo vsebovala diplomatične listine, katere so se v tem času izmenjale. Državni tajnik se je pri tem podrobno pečal s položajem, ki je nastal s prekinjenjem diplo-matičnih zvez z Ameriko. Končno je med pritrjevanjem odsekovih članov izrazil svoje trdno prepričanje, da se bo z uporabo orožja podmorskih Čolnov dosegel stavljeni cilj. Državni tajnik državnega mornariškega urada, Capelle, je naglašal v daljših izvajanjih, katerim je odsek živahno pritrjeval, da se pričakovanja, ki jih je stavila mornarica v neomejeni boj podmorskih čolnov, niso samo izpolnila, marveč jih doseženi uspehi še prekosili. Spričo sistematičnega prikrivanja, katerega se po nalogu vlade poslužuje posebno angleško časopisje glede potopljenih ladij, je zaenkrat seveda težko podati natančne številke. Čeravno se cela vrsta podmorskih čolnov zbog obsežnega akcijskega radija še ni vrnila v svoja pristanišča, nv>re že sedaj zagotoviti, da je uspeh, ki prekaša pričakovanja mornarice, zato razveseljiv in da ni nobenega razloga, da bi se računalo z izgubo le enega samega podmorskega čolna, odkar se je začela neomejena podmorska vojna. Obrambne odredbe, o katerih se v angleškem parlamentu toliko govori, po naznanilih vrnivših se podmorskih čolnov niso segale preko normalnih meja. V Severnem morju je ladijski promet malone docela prenehal. Nevtralne ladje očividno sploh ne vozijo. Vpoštevajoč vse okolnosli, more mornarica z največjim zaupanjem zreti nasproti nadaljnemu razvoju podmorske vojne. Pričakovanja, ki jih stavi nemški narod nanjo, so dosedanji uspehi v polni meri opravičili. Državni tajnik notranjih stvari, pl. Helfferich, je opozoril, kako močno se je v decembru 1916 poslabšala preskrba Anglije z neobhodnimi potrebščinami in preskrbo sovražnikov in nevtralcev s premogom iz Anglije. Nazadovanje nasproti decembru 1915 je znatno večje nego poprečno nazadovanje celega 1. 1916. nasproti 1. 1915. Številke kažejo, da se je britanska preskrba približala nevarni točki. Tudi z gospodarskega stališča se more z vso gotovostjo računati na popolno izpolnitev vseh pričakovanj, ki so se stavila na podmorsko vojno. Zaprta pristanišča. Lugano, 21. febr. Milanski listi poročajo, da so vsa egiptovska pristanišča zaprta. Rotterdam, 21. februarja. Francoski pristanišči Havre in Brest so za nevtralno ladjeplovstvo zaprli. Potopljene ladje. Bern, 21. februarja. (Kor. ur.) V francoskem časopisju včeraj objavljena poročila o potopljenih ladjah obsegajo 36.823 ton, pri čemur v listi navedene ladje >Ro-see«, »Dorothy«, s^la« in »Tola« (skupno 13.504 ton) niso vštete. Amerika. Curih, 21. februarja. Ameriške paro-plovne družbe še ničesar ne pripravljajo za oborožitev trgovskih parnikov, prav tako večina paroplovnih družb ne pusti svojih ladij v zaprto ozemlje. Ženeva, 21. februarja. Upanje na skorajšnji vstop Amerike v vojsko se je, kakor izv6 »Libertč iz Londona, žal zelo zmanjšalo. Haag, 21. februarja. Ameriški senat je sprejel predlog, pokaterem se za slučaj vojske vse železnice postavijo pod nadzorstvo vojnega vodstva. Newyork, 21. februarja. (K. u.) »As-soziatev Press« poroča iz Washingtona: Uradniki državnega urada izjavljajo, da še vedno upajo, da se še lahko izogne prelomu z Avstrijo, priznavajo pa, da najnovejši znaki govore proti temu. Nova Edisonova iznajdba. »Daily Chronicle« poroča, da je Edison iznašel napravo, katera more javiti ladjam bližino podmorskih čolnov. Poizkusi se vrše na vrhu griča v ogromni Edi-sonovi delavnici. Ukrenili so vre mogoče varnostne odredbe, da ostane iznajdba tajna. Vse ceste so zastražene z vojaštvom, ki dovoljuje dohod samo Edisonu in njegovim sotrudnikom. * * * Razpoloženje na Francoskem. Ženeva, 21. februarja. >Echo de Pariš« piše, da jc mirovno gibanje na Francoskem že prekoračilo dovoljene meje. V večini okrožij krožijo letaki, ki odločno zahtevajo, da se spomladi sklene mir. Ženeva, 21. februarja. Številne tvorni-cc so vsled pomanjkanja premoga omejile svoje obrate. Skoro 20.000 delavcev je brez kruha, bodo jih pa še več odpustili. Delavski krogi postajajo vedno bolj razdraženi. V srednjih slojih vlada vedno večje razburjenje radi nezadostne prehrane. Vojna iz-mučenost raste kljub temu, da vlada trdi, da je čas končne velike zmage vedno bližje. Razpoloženje v Italiji. Berlin, 21. febr. (K. u.) Po zanesljivih poročilih je izostanek nujno potrebnega dovoza žc občutno pričel pritiskati na gospodarsko življenje Italije. To v zvezi s pomanjkanjem premoga in jekla bo znatno omejilo izdelovanje municije. Kolin, 21. febr. »Kolnische Ztg.« piše: Potniki, ki prihajajo iz Italije poročajo, da je tam beda vsled gospodarskih težkoč že zelo velika. Pred kratkim v Londonu z Italijo sklenjena gospodarska pogodba je prinesla bridko razočaranje, tako da je vlada prisiljena z ostrimi odredbami naprtiti prebivalstvu še več omejitev kot doslej. Kakor poroča turinska »Stampa«, smatra vlada za potrebno, da uredi prehranjevalno vprašanje neodvisno od londonske pogodbe. Lugano, 21. febr. (K. u.) Poleg francoskih parlamentarcev so prišli v Italijo ta-kozvani zastopniki belgijskega delavstva pod vodstvom ministra Vandervelde, da zboljšajo vojno razpoloženje. Njim na čast so včeraj reformisti v Milanu priredili močno obiskan shod, katerega sta se udeležila tudi ministra Commandini in Bono-mi. Izročili so adreso belgijskemu delavstvu in imeli celo vrsto govorov, v katerih so zagotavljali solidarnost Italije z Bel« gijo. Vojaška godba jc igrala himno dese-terosporazuma. Najbrže bodo tudi belgijski agitatorji prišli v Rim k otvoritvi zbornice. rdečica je prešinila njena lica in z odločnim glasom reče: »Rože mu Obolom ne bil dal. In če bi tudi moral umreti. Ta-le rožmarinček je bil pa njegov,« reče veslarica in porine z roko rožmarin, ki je tičal v nedrijih, proti svojemu nosu. Močno je potegnila sapo v nos, da jo je Svetobor slišal, potem pa hitro prijela za veslo in veslala dalje. Molk je nastal, Svetoboru pa se je zdelo, da se bo lahko poslovil od Ljutice. »Le duhaj rožmarin, deklica, ali vedi, da se bo posušil, ako ga ne presadiš v ograjen vrtec!« reče Svetobor in skoči iz čolna. Veslarica pa obrne čoln in veselo poje: »Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen ali suh .. Svetobor je hitro stopal proti samostanski porti. Nosil je nevoljo v srcu, veselje na obrazu. Vesel je bil, da mu je Ljutica razkrila svoje srce, nevoljen je bil, da ji je pogan zapletel dušo, pred oči pa mu je stopila Dražna. Zaželel je, da bi jo zopet videl, hrepenel je po njeni bližini in dal bi bil svoje življenje zanjo. Vse bi ji storil, kar bi želela, zapisal bi ji svoje imetje in zastavil svoj knežji naslov. Ni mislil na ženitev, toda simpatija ga je potegnila nase, potegnila tako, da bi dal za rjo svojo prihodnjost. Rodila se mu je misel, da bi vzel v roke popotni les, da bi hodil od vasi do vasi, opeval svojo Dražno in iskal njeno bivališče. Prehodil bi hribe in doline, prejezdil zemljo in prejadral morje, da bi našel svojo Dražno —-- Brat Lard se je držal čemerno, ko jc odpiral vrata brnskemu proštu. Ta pa je hitro stopal po kamenitih hodnikih, ni se menil za srečajoče brate, ki so ga pozdravljali, dokler se ni ustavil pred kipom sredi križnega hoda. Nemi brat Audiosus je nesel zelišča v košari iz vrta in Svetobor toliko da ni zadel obenj. Mutec stegne svojo desnico in pokaže svojemu srečalcu kip, ki je predstavljal Marijo z Jezuščkom. Ta je držal jabolko v roki. (Dalje.) Dunajsko pismo. Dunaj, 14. febr. 1917. Kdor ne pozna Dunaja, mu bo težko dobiti si o njem pravilno predstavo. S Šmarne gore glej tja proti Kamniku in proti Ljubljani in misli si približno ves ta prostor zazidan z visokimi hišami, iznad katerih se tupatam dviga kak posebno visok zvonik ali tovarniški dimnki. Tam nekje kakor osamljen oster skalni rob sredi morja štrli kvišku zvonik sv. Štefana. Nad tem morjem hiš si misli plasti več ali manj goste megle, ki liki pajčolan zakriva obraz interesantnega lepega dekleta. Samo, da to dekle ni prav nič čedno, ampak sajasto in začrnelo, kajti megleni pajčolan ni slavna ljubljanska megla, ampak pristno dunajski izdelek, sestavljen iz prahu, saj in dima. Tak je bil Dunaj v miru, tak je tudi danes, le še malce bolj umazan. Kdo neki jc bil tisti, ki si je izmislil, da je Dunaj — bel? Pretečene tedne pa smo vendarle opravičeno govorili o belem Dunaju. Za- padel je sneg, pritisnil neobičajno hud mraz in Dunaj je bil bel, dokler seveda ni sneg od saj počrnel. Dunajska zima navadno ni nadležna radi mraza, le blatna je čez vso mero. To blato, to črno, mastno blato! Letos pa je prebivalstvo trpelo vso silo mraza. Dovoz premoga je postajal tem manjši, čim hujši je postajal mraz. Začelo je zmanjkovati premoga povsod, v plinarni, elektrarni, ljudje pa so zmrzovali doma in na cesti. Vsled pomanjkanja premoga so zaprli deloma šole, univerza je prenehala do 20. t, m. s predavanji, gostilne morajo zapirati ob 10. uri, kavarne ob 11. uri. Gledališča igrajo še, toda predstave se začno že ob pol šestih do šestih. Ne čudimo se, da gledališč niso zaprli. Dunajčan ni nedostopen za lepo umetnost, celo klasična dela prebavlja. V tem se mu zdi, da sta si različna živahni Dunajčan in solidni ljubljanski meščan. Ta namreč lahko mirno živi brez slovenskega gledališča celo tedaj, ko je dovolj premoga. Zato pa so na Dunaju oblastveno zaprli vse dobičkanos-ne kinematografe, ne sicer iz skrbi za javno moralo, ampak iz skrbi za premog. Kriza pa s tem ni bila ustavljena. Mestni svet je naznanil, da je prisiljen ustaviti tudi promet električne cestne železnice. Določeno je bilo, da bo vozil tramvaj zjutraj do 9. ure in popoldne od 5. do pol 9. ure zvečer. Ljudstvo je bilo razburjeno. Pa tudi ni šala taka odredba. Delavstvo, uradništvo in uslužbenci pisarn ter trgovin notranjih okrajev stanujejo navadno daiec zunaj na periferiji, kjer so stanovanja mnogo cenejša. Vsi ti tisoči bi opoldne morali 03tati brez kosila ali pa si iskati hrane po gostilnah. Kdo bo hodil, ko ima morda dve ali tri ure oddiha, peš domov in nazaj, kar nikakor ne spada k redkim slučajem. Pa tudi, če stanuje delavec le eno uro daleč, rabi samo za pot obe prosti in za kosilo ter oddih določeni uri. Ta določba bi bila morala stopiti v veljavo že včeraj, 13. t, m. Odpor proti njej je bi! povsod silovit. V klubu krščan-skosocialne večine je vstal voditelj kršč.-socialnega delavstva poslanec Kunschak ter z vso ognjevitostjo pobijal to določbo. Izmed 85 navzočih kršč.-socialnih občinskih svetnikov mu je pritrjevalo 40. Le z večino 5 mož je župan Weisskirchner prodrl s svojim predlogom, ki sta ga strokov-njaško podpirala ravnatelj cestne železnice in ravnatelj elektrarne. Potem je bilo ro-potanje v občinskem svetu, kjer je kršč.-socialna opozicija seveda morala molčati in sprejet je bil predlog večine, da se ustavi podnevi promet na cestni železnici, toda šele 15. t. m. Medtem pa so se vfšila pogajanja z vlado radi premoga, ki so srečno uspela. Danes naznanjajo komunikeji, da se bo promet električne železnice vršil tudi o opoldanskih urah, ker je vlada za-sigurala dovolj premoga. Medtem so došli na severni kolodvor veliki transporti premoga, da se sedaj zdi premogovna kriza premagana. Kaj se pravi: Dunaj brez premoga, pojasni najbol) dejstvo, da rabi mesto z vsemi javnimi napravami, tovarnami in pol milijonom družinskih ognjišč na dan nič manj ko 400 vagonov premoga. Nastala je težava, kako te ogromne mase spraviti pravočasno ne le v mesto, marveč v okraje in ulice, d* Papež proti podmorski vojski. London, 21. febr. Angleško časopisje poroča iz Rima, da papež protesta proti podmorski vojski ni poslal direktno španski vladi, marveč španskim kardinalom, ki naj uveljavijo pri vladi ves svoj vpliv. Papež bi rad videl, če bi španska vlada, ločeno od Amerike napravila odločne korake v Nemčiji. Iiaiiianl so Hoje za Gra. Curih, 20. februarja. Italijanski vojni poročevalci obračajo veliko pozornost bojni delavnosti na italijanskem bojišču v zadnjih dneh. V »Corriere« označuje Ci-vaniiii delovanje avstrogrskega topništva na goriškem bojišču kot zelo močno. Streljalo se je pri Sv. Katarini, Sv. Marku in vzhodno od Vrtojbe s topovi velikega kalibra. — List izvaja, da so obojestranski strelski jarki mestoma zelo blizu in tako se more razumeti, da pri posameznih akcijah večkrat menjajo gospodarje. Ravno zato se ne smejo pričakovati veliki uspehi, »Secolo« pa pravi, da mislijo Avstrijci vzeti nazaj Gorico, ali čeprav se jim to tudi posreči, bo to uspeh le moralne vrednosti. Ni izključeno, da ima ofenziva na Krasu ta namen, da prikrije priprave za veliko ofenzivo v Trentinu. List opominja Italijane na ooreznost, ker pripravlja av-stroogrska vojna uprava iznenadenje. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunai, 21. februarja. Uradno se poroča: Boj s topovi na primorskem bojišču je bil popoldne zopet zelo živahen. Ponoči je metalo sovražno letalo na naše kraške postojanke in na nekatere kraje brez vsakega učinka bombe, V Judikariji je ogenj naših strojnih pušk vzhodno Monte Ca-dria sestrelil italijansko letalo. Voznik je mrtev, opazovalec pa težko ranjen. Namestnik načelnika generalnega šh.ba: pl. Hofer. Italijansko uradno poročilo. 21. februarja. V noči od 19. na 20. februarja smo odbili nove poskuse sovražnika, da bi vdrl v našo črto na levem bregu Vrtojbice vzhodno od Vrtojbe. Včeraj prekinjena artiljerijska akcija je bila močnejša južno od nižine Loppis, na Hochfanoi in na Krasu. Ponoči je naš zrakoplov obstreljeval sovražne lope severozahodno od Komna in povzročil velike požare. Kljub živahnemu sovražnemu artilerijskemu ognju se jc zrakoplov nepoškodovan vrnil v naše črte. Francoski glas o naših uspehih pri Gorici. Curih, 21. febr. »Journal dc Geneve« izjavlja, da se najnovejšim uspehom avstrijskih čet pri Gorici ne more odrekati resnega pomena. Zopet Iažnjiva italijanska poročila. Dunaj, 21. febr. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijanski generalni štab poroča 12. februarja: »Skupine sovražnih smukačev so se skušale približati našim četam na Pasubiju; bile so odbite in razkropljene.« Nato 15. februarja; »Severno Tonezze smo v polno zadeli sovražno baterijo,« Obe poročili sta zopet popolnoma neresnični, kajti na Pasubiju niso nastopili nobeni naši smukaški oddelki in pravtako malo je bila naša baterija zadeta v polno. Naš podmorski čoln toipedira angleški trgovski parnik. Ofenziva i zapadli, Lugano, 21. februarja, »Corriere« poroča iz Londona: Ofenziva na zapadni fronti se je baje že začela. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21, februarja. Veliki glavni stan: Slabo vreme in dež sta utesnila boje. Jugovzhodno Yperna in na obeh straneh prekopa La Bassee so se izjalovili poizvedovalni sunki Angležev pri Flirey, med Mozo in Mozelo pa delni napadi Francozov. Pri zavzetju opivališča južno Le Trans!oy 19. februarja smo ujeli 2 častnika in 36 Angležev, zaplenili pa 5 strojnih pušk. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 21. febr. Uradno: Med Vardarjem in Dojranskim jezerom živahen artiljerijski ogenj, ki je postal proti polnoči zelo močan, posebno okoli Mačukova, kjer so sovražne pehotne skupine skušale prodirati, pa jih je zapiralni ogenj zadržal. Na ostali fronti slabotno artilerijsko delovanje. Ob južnem vznožju Belašice in na sereški nižini smo z ognjem razkrppili sovražne patrulje. Sovražno letalo je brez uspeha metalo bombe na kolodvor Okči-lar. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21, februarja. Veliki glavni stan: Živahen ogenj med Vardarjem in Dojranskim jezerom; zvečer so mu sledili sunki angleških oddelkov. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. februarja. Uradno se poroča : Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 21. febr. Uradno: Vzhodno od Tulce streljanje s puškami in strojnicami na obeh straneh rokava sv. Jurija. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 21. februarja. Veliki glavni stan: V posameznih odsekih bojne črte, posebno v gozdnih Karpatih na obeh straneh doline Oitoz topovski ogenj in boji na predpolju. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Mj 110 KOHEC V0-SK8 ? Zaupna posvetovanja v nemškem državnem zboru. Berlin, 21. febr. (K. u.) V glavnem odseku nemškega državnega zbora jc državni tajnik državnega zakladnega urada grof Rodern zaupno peročal o finančnem položaju. Popoldne se je nadaljevala zaupna razprava o političnem položaju. Državni tajnik zunanjega urada je večkrat poprijel za besedo pri izvajanjih odselcovih članov. Govorilo se je tudi o podatkih časopisja o pogajanjih z Dansko in o dozdevnih poizkusih zbližanja z Ameriko. Izjave državnega tajnika so splošno odobravali. Veliki pomladanski boji. Berlin, 21. febr. Londonski listi sc zelo podrobno pečajo s predstoječimi velikimi pomladanskimi beji. Splošno vlada negotovost, čc bo Nemčija svoje nove sile, ki so postale proste vsled civilne službe, in nove čete, ki so jih sestavili na Poljskem, porabili na vzhodu ali zahodu. »Daily Mail« in »Morningposl« sta mnenja, da se Nemčija na vzhodu letos ne bo spustila v velike operacije, marveč tam držala le svoje stare postojanke; pričakovati je le, da se bo osvojcvalna vojska v Rumuniji še enkrat pričela. »Times« menijo, da bodo Nemci najbrže zbrali vse sile, da bodo bodo občinstvu takoj na razpolago. Tu je posegel vmes cesar po iniciativi cesarice same. Zapovedal je, da vojaštvo z vsemi razpoložljivimi vozili in moštvom prevzame transport premoga in je sam iz svojega hleva dal na razpolago svoje krasne konje in vozove za prevoz premoga. Dobri Du-najčani so bili tega cesarjevega čina silno veseli. Od tedaj vsak dan prihajajo v cesarske hleve ženice iz mesta in predmestij prosit: Pripeljite še meni premoga. Vojaško organiziranemu delu se. je posrečilo, da so n. pr. samo v torek s severnega kolodvora odpeljali 5250 ton premoga v mesto. Dunajski listi pa so danes mnenja, da jim je cestno želcznico rešila mestna avtonomija, ali z drugimi besedami; strah mestne delegacije pred odgovornostjo napram ljudstvu. Tega mnenja je celo »Preža«, glasilo najstarokopitnejših buržoazij-skih interesov. Črni demanti — je svojčas nekdo imenoval premog. Kdaj je ta izraz imel večjo upravičenost ko danes! Črni premogarski hlapec — poleg dimnikarja strašilo vseh otrok in gnjus elegantnih dam, kako visoko si se povzpel v svojem dostojanstvu ob času svetovne vojske! Tam po cesti koraka, črn in zamazan, oguljen mu je klobuk in suknja na hrbtu od tovorov izmučena zeva na stežaj. Pod pazduho nese < rno vrečo in roke drži v žepih in cigareto v ustih. Nikogar ne pogleda in v globoko računajoče misli nagubančeno čelo mu da-(s izraz dostojanstva in spoštovanja. Lcdo opravljena gospa — s prazno pletenico v roki, ga ponižno pozdravi: »Dober dan, gospod premogar! Dober dan! Čujete? Gospod premogar! Ali bi bili tako prijazni in bi mi dostavili ali dali dostaviti — če le mogoče še dopoldne — vrečo premoga. Včeraj gotovo niste imeli časa. Imate pač veliko dela; ste pač res revež tako preobložen. AJi dobim danes premog? Kajneda?« Gospod premogar izpljune na levo čik cigarete, roke tiščeč v žepih, in z desnim očesom ošine po strani gospo s tako spretnostjo, da glave niti ne premakne ter v maniri visokega gospoda malomarno vrže besedo: »Bomo videli!« Študentje naši nosijo po kavarnah cele skladovnice knjig in skript, ker je doma premraz. In zvečer piše pozno v noč — to se pravi do 11. ure — pridni študent, kar doma ni petroleja. Premog in petrolej! Stara sosedova teta je svojčas naročala sinu Lojzetu, naj prinese iz šole še »eno steklenico smrdljivca« ali kakor gospoda pravi »peterjolma«. Življenje velikega mesta, uspehe najmogočnejših držav v svetovni vojski na suhem in na morju danes določala črni demant in nekdaj ravno tako zaničevani smrdljivec. In ravno ta smrdljivec danes v podmorskih čolnih reže žile mogočne Anglije. Premog in smrdljivec določata meje kulturi in znanstvu, jc dvigata drugod do vrhunca in drugod zopet ugonabljata. Začetkom januarja je napisala »Rhci-nisch-westfalische Zeitung« članek pod naslovom: »Naš premog faktor politične moči,« Tam pravi: »Ker Nemčiia razoolatfa z velikimi zakladi premoga, nam je mogoče z izvozom premoga v nevtralne države izvajati velik pritisk.« Dalje pravi, da bo Nemčija potrebo premoga v nevtralnih državah izrabila v to, da v zameno dobi od tam gotove izdelke, ki jih Nemčija rabi. Vsekakor je treba gledati na to, s pomočjo premoga tuje države na Nemčijo politično navezati.« — O priliki ravno premagane dunajske premogovne krize pa smo iz oficielnih ust čuli, da je Nemčija ustavila izvoz svojega premoga v Avstrijo. Ker se je doslej ravno na Dunaju kuril navadno šleziiski, to je: nemški premog, je tu iskati enega vzrokov te krize, ki obenem dokazuje, da premog v mednarodni politiki in diplomaciji že govori svojo besedo: Wilson in evropski nevtralci! Ravno ob času te velike premogovne krize sc je mudil na Dunaju nemški cesar Viljem, ki jc bil slovesno sprejet. Oficielno se pa zagotavlja, da jc vrnil obisk našemu cesarju. Dunajčani pa ugibljejo še vsakovrstne druge vzroke. Težko sc jc danes spuščati v taka premišljevanja, za katere cenzura navadno nima od žurnalistov za-žcljcnega smisla. Navadno posetom in razgovorom take visoke in najvišje gospode slede dogodki, ki so za mislečega človeka jasno v zvezi med seboj. Toliko pa menimo, da smemo zapisati; Cesar Karel in ccsar Viljem sc nista menda sešla le zato, da si zatrdita medsebojno zvestobo, ki je itak že vzvišena nad vsak dvom, H i 1 j a n. kos ogromni ofenzivi zaveznikov na zahodu. Vojska bo ostala neodločena. Rotterdam, 21. februarja. Pacifist Pon« sonby jc imel v spodnji zbornici govor, v katerem je izvajal, da je hinavstvo, če se trdi, da države le iz civilizacijskih namenov vodijo vojsko. Menil je, da oblastniki izjavljajo, da ni nikako hinavstvo; ker so pa pričeli vojsko baje s čistimi rokami, nočejo zapustiti bojišča s praznimi rokami. Nato je govoril drugi pacifist Frelyan z veliko večjo strastjo. On ni nikakor prepričan, da bo pomladansko klanje položaj iz-preinenilo. Optimistična preiskovanja pred začetkom vojske so ostala vedno ista in so se vedno žalostno ponesrečila. Vojska bo ostala neodločena, pa naj stoje Nemci v Petrogradu in Parizu ali ententa v Berlinu in na Dunaju, niti eno niti drugo ni mogoče. Sv oče in voina. Lugano, 21. februarja. Pri sprejemu rimskih pestnih pridigarjev je sv. oče imel daljši govor čisto verskega značaja. Vernikom je nujno priporočal, da naj se pečajo samo z duhovnimi, ne pa s svetnimi stvarmi. Vse šibe, ki sedaj tepejo človeštvo, so odtod, ker so se narodi in vlade oddaljile od Boga. Zato mora sedaj molitev vnovič pomirili nebeško pravičnost. Nemir nn Ruskem radi švedske. Obnašanje Švedske zasleduje rusko časopisje z vedno večjim nepokojem. Listi prinašajo poročila o vojaški moči Švedske in naglašajo, da bi mogla biti važen činitelj v odločilnem boju. O švedskem odgovoru Wilsonu splošno priznavajo, da je jako spretno sestavljen. Borzno glasilo posebno naglasa značilno okolnost, da je kralj Gustav po objavi nemške note o poostreni podmorski vojni sprejel nemškega poslanika v zasebni avdienci, kateri pripisuje veliko važnost. SlliSlVO. — Vojne doklade štajerskemu učitelj-stvu za leto 1917. je štajerski deželni odbor tako-le odmeril: Za aktivne učne moči: Učnousposobljeni, oženjeni (tudi vpoklicani, ki pripadajo moštvu), učitelji dobe, in sicer: brez otrok 480 K, z 1—2 otrokoma 540 K, s 3—4 otroci 600 K, z več nego 4 otroci 700 K; učnousposobljeni, oženjeni vpoklicani učitelji, ki spadajo med gažiste: brez otrok 240 K, z 1—2 otrokoma 270 K, s 3—4 otroci 300 K, z več nego 4 otroci 350 K; učiteljski zakonci dobe, in sicer: moški (tudi vpoklicani, v kolikor pripadajo moštvu); brez otrok 240 K, z 1—2 otrokoma 300 K, s 3—4 otroci 360 K, z več nego 4 otroci 450 K; ženske pa (a—d) 240 kron; učiteljski zakonci, kjer služi mož kot gažist, dobe samo ženske, in sicer: brez otrok 240K, z 1—2 otrokoma 270 K, z več nego 2 otrokoma 300 K; učnousposobljenc samske učne moči (izvzemši vpoklicane samske učitelje, naj služijo kot navadni vojaki ali gažisti) 260 K; učne moči z zrelostno izkušnjof izvzemši vpoklicane učitelje vojake in gažiste) 240 K; učiteljice ročnih del, in sicer samske ali vdove z otroci 120 K, vdove brez otrok 60 K; pomožni učitelji in učiteljice ter vrtnarice 120 K. Vpokojene. učne moči, ki so pred 1. majem 1914 stopile v pokoj, in sicer: oženjem učitelji 200 K; samski učitelji in učiteljice s pokojnino do vključno 2400 K sto kron; samske učiteljice ročnih del 100 kron. Ženske učne moči, ki so se poročile po trajni vpokojitvi, ne dobe draginj-ske doklade. Učiteljske vdove in sirote, in sicer učiteljske vdove s pokojnino do vključno 800 K dobe 120 K, do vključno 1000 K sto kron, nad 1000 K 80 K; vzgo-jevalnine sc zvišajo za 30 odst., sirotinske pokojnine pa za 50 odst. Učiteljske vdove, ki so še v aktivni službi, dobe samo draginjsko dokiado, ki jim gre kot aktivni učni moči. Službeno in družinsko stanje se določi po stanju dne 1, januarja t, 1. Spremembe tekom leta se ne vpoštevajo, razen če kdo izstopi iz službe. Vdovci in ločeni učitelji brez nepreskrbljenih otrok se izenačijo s samskimi, tisti, ki imajo nepreskrbljene otroke, pa z oženjenimi do-tične skupine. Ovdovele učiteljice brez pokojnine po možu ter ločene brez alimen-tacij sc izenačijo z oženjenimi, ovdovele učiteljice s pokojnino ali ločene z alimen-iacijami pa s samskimi učnimi močmi. Za presojo o nepreskrbljenosti otrok veljajo iste določbe kakor lani. Draginjske doklade se izplačajo v štirih četrtletnih obrokih: 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra, — Iz ljudskošolsko službe. Radi bolezni jc dobila dopust učiteljica Neža Bre-gar-Droll na trirazrednici v Zg, Šiški. Na-domestovala jo bo učit. kand! Ida Petrič. — Začasni učitelj v Zalemlogu Viktor Kre-gar jc imenovan za začasnega učitelja in voditelja cnorazrcdnice v Dražgošah. Podrobni načrt za poučevanje verouka na ljudskih šolah. Dodatek: Podrobni načrt za ponavljavne šole. Uredil katehet A. Čadež. Mala knjižica bo gotovo dobro došla vsem katehetom. Tvarina, ki jo ima obdelati katehet v šoli, ie velika; usoehe pa doseže le, če poučuje po primernem načrtu. Sestavljanje podrobnega načrta vzame veliko časa, zato bode ta knjižica ka-tehetom prav oober kažipot, ob enem pa pripomoček pri pripravi za katchezo. V knjižici so navedene tudi knjige in učni pripomočki priporočljivi gg. katchetom. Knjižico je izdalo »Društvo slovenskih ka-tehetov«, dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja s poštnino vred 1 K. Nemško ljudsko šolo otvorijo dne 1. marca v Belgradu. V to šolo morejo biti sprejeti samo tisti otroci, ki niso avstrijski, ogrski ali bos. herc. državljani. Podrobnosti o šoli sc Izvejo pri ces. nemškem poslaništvu. , Primorske novice. Smrtna kosa. Dne 11. febr. t. 1. je umrl v Povirju na Krasu Ivan Orel, katerega je kruta vojna pregnala iz njegovega ljubega doma, iz solnčne Gorice. Pri predzadnji laški ofenzivi je bil še toliko srečen, da je srečno ušel pred prodirajočimi Lahi iz Gorice, med tem ko se je njegova žena še povrnila v mesto po najnujnejše reči, a je ni bilo več nazaj, ker je bila od Lahov zajeta. Kljub dolgotrajnemu pričakovanju in vsestranskem povpraševanju se še do danes nič nc ve, kakšna usoda jo je zadela. Kakor mnogo njegovih someščanov tudi on ni drugega rešil, kakor golo življenje in kar je imel na sebi. Bolj šibkega zdravja je strah, ki ga je prestal pri begu in pa negotovost, kaj se je zgodilo z njegovo ženo, pospešilo njegovo smrt Dasiravno izgnan s svojega doma, je vendar umrl pri svojcih — 14 letnem sinu in 2 hčerah, od katerih ena vzgledno in vestno opravlja kot učiteljica na tukajšnji ljudski šoli svojo službo. Ranjki je bil blagega značaja in je bil prej večleten odbornik katoliškega delavskega društva v Gorici in pa sluga ?>Narodnc tiskarne« istotam. Njegovim svojcem izražamo naše iskreno sožalje, prijateljem in znancem oa ga priooročamo v blag spomin in pobožno molitev. Za obdelanje polja v Istri. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala obč. uradom naslednjo okrožnico: Bliža se pomlad in s tem čas poljskega dela. V minulih letih so obdelali polja, ki bi bila inače ostala neobdelana, po nalogu vojaških oblasti vojaški delavci. Te oblasti so pripravljene, da gredo v tem eziru zemljiškim posestnikom tudi letos na roko, a ker je število osobja, ki je v to svrho na razpolago, zelo omejeno, bo mogla biti žal tudi pomoč le omejena. Ker se od druge strani ni nadjati nikake pomoči, je treba delavce za obdelovanje polja najti v občini. Za poljska dela naj se uporabijo vsi mladeniči in mladenke od 14. do 18. leta brez ozira na njihov soci-jalni položaj.. Šolske oblasti so že odločile, da se bo olajšalo obiskovanje šole ter se omeji pouk na pol dne. Vsi občinski predstojniki se poživljajo, da osebno nadzirajo obdelovanje polja ter tudi po lastni preudarnosti ukrenejo vse, kar je potrebno, da se izvrše poljska dela v čim večjem obsegu. Strašen vihar na otoku Braču je divjal dne 12. t. m. Najbolj je poškodovan kraj Mirce, kjer je vihar uničil 48 hišam strehe, uničil ali ogulil oljke in drugo južno sadje sadje. Človeških žrtev k sreči ni. V Kopru je umrl veletržec z vinom Emil Hacker. Med zaplenjenim prikritim blagom na Reki je bilo 600 kg kave, 6350 kg mila, vagon modre galice, pol vagona rafije, 200 zabojev zgoščenega mleka, 150 zabojev sardin, 120 zabojev vžigalic, 80 bal pole-novke in šc več drugega blaga. Dnevne novice. ~ Častna občana. Občinski odbor v Št. Petru pri Novem mestu je izvolil v seji dne 18. t. m. častnim občanom tamošnje občine gospoda deželnega glavarja dr, Ivana Šusteršiča in domačega župnika Franca Vovko. — Imenovan je za višjega deželnosod-nega svetnika v Mariboru Henrik Detiček. — Smrt za domovino. V Celju so umrli: vojak 87. pešpolka Jožef Strehar, topničar Anton Martinčič, vojak 87. pešpolka Vincenc Pelko, črnovojnik Franc Rebov. — V Gradcu je umrl pešec Anton Rošker. Padli častniki. Kadet Karaitschnig Herbert, 17. pp., poročnik Kavčič Feliks, 21. dom. pp., kadet Klemen Karel, 17, pp. Iz ruskega ujetništva pošiljajo pozdrave: Enol. prost. Legiša Robert, Sever Janko, Bitežnik in Vladiškovič Stjepan; dalje četov. Vigec Iv., deset. Mahne Ant., inf. Mihelčič Alfonz, Eržen Vinko, Lombardo Viktor, Korošec Jan., Kešič Fr., Moderc Jos., Špinčič Iv., Bulič Mijo, Radanovič Iv. — vsi v Konstantinovki, Flaschenfabrik, Gub. Ekaterinoslav, Rusija. Pouk na šolah v Mariboru se zopet prične 26. t. m. Na učiteljišču v Mariboru se je pouk pričel 2e danes. — Umrl je v Splitu tamošnji zdravnik dr. Lujo Mazzi. — Samomor farmacevta. V ponedeljek se je v varaždinskem hotelu Novak zastrupil farmacevt Božidar Stilinovič, doma iz Osjeka. Vzrok samomora neozdravljiva bolezen. Star je bil šele 22 let. Padel je v Zagrebu s strehe tronad-stropne hiše, ko jc metal s strehe sneg, 55 letni Ivan Petek, ter bil na mestu mrtev. V snegu je zašel in umrl posestnik Anton Kranjčič iz Št. Lovrenca na Štajerskem, ko se je ponoči vračal domov. Volkovi napadli orožnike. Iz Maribora poročajo, da so v gostem gozdu blizu ogrske meje volkovi napadli orožnike, ki so zasledovali cigane. Ko so orožniki porabili vse strelivo, so sc skušali rešiti z begom. Enega izmed orožnikov so zveri napadle in ga popolnoma raztrgale. Radi dvojnega umora v Niederbergu pri Gradcu so aretirali nekega Windischa, ki je pa dokazal svojo nedolžnost ter so ga izpustili. Lliiliijflfiske novce. lj Umrla je včeraj gospa Ana P o l e c, soproga g. dvornega svetnika Julija Polca. Veleugledni rodbini naše iskreno sožalje! lj Za kadilce. Da se vsaj nekoliko od-pomore navalu občinstva pri trafikah, bodo odslej pričele vse ljubljanske trafike prodajati tobak šele ob sobotah ob pol 8. uri zjutraj. lj Izkaznice za sladkor se bodo izdajale pri vseh desetih komisijah v petek dne 23. t. m. od 8. do 1. ure popoldne. Kdor ne more priti h komisiji, naj komu drugemu izroči svojo policijsko zglasnico, da pride zanj h komisiji po izkaznice, ker se bodo iste po komisiji izdajale na magistratu le za tujce in priseljence, ne pa za zamudnike. lj Prodaja moke in ješprenfa se vrši samo od petka 23. t. m. do srede 28. t. m. V sredo dne 28. t. m. jc torej zadnji dan za nakup moke in ješprenja. Leve odrezke za moko in številke se mora strankam vrniti radi nakupa jajc. lj Aprovizačnemn zakladu za prehranjevanje ubožnih slojev ljubljanskih je darovala »Ljubljanska kreditna banka« K 1000, podružnica Ljubljana c. kr. avstro-ogrske banke K 500 in podružnica Ljubljana c. kr. priv. splošne prometne banke K 200. lj Na c, kr, višji realki v Ljubljani se prične redni pouk v ponedeljek dne 26. februaria. lj Tatvina pri trgovcu Sušniku.. K včerajšnjemu tozadevnemu po »Laibacher Zeitung« posnetem poročilu dostavljamo, da aretirani Vinko TrČek ni bil pravi pi-smonoša. Bil je le začasno nastavljen sluga za raznašanje pisem, Vsled vojske nedo-staje osebja in tako se je Trčku posrečilo dobiti na pošti le začasno službo. lj Jerebice prihajajo zadnji čas iskat hrane prav do poslopij, posebno še na severni strani mesta. Hodijo okrog razkč-nik objektov ter so navadno zjutraj tako domače, da jih vojaki in drugi ljudje lahko kar s prostimi rokami polove. Seveda, da se te priložnosti poslužujejo le neupravičena ter si marsikdo privošči dobre pečenke, ki pripade edmo le lovcem. Pri-pomnjeno pa naj bo, da je to početje strogo kaznivo, posebno sedaj, ko je za lov prepovedan čas in se jerebice že parijo. Ijlzgubila se je včeraj zvečer od hotela Union do magistrata zlata verižica z medaljončkom. Pošten najditelj je napro-šen, naj jo odda našemu upravništvu proti dobri nagradi. Po svelo. — Češka knjižnica na Dunaju. Čem imajo na Dunaju »Knihovna Svatoplu-ka Čecha«, ki izposoja knjige za branje. Iz poročila to knjižnice posnamemo, da je preteklo leto izposodila 31.2.38 knjig, 1. 1915. pa sa.mo 22.041. Knjižnica se je lansko leto pomnožila za 1098 knjig ter-šteje sedaj 10.890 knjig. Odlikovanie katoliških laikov. Lin-ški Škofijski list št. 2 piše, da je tamošnji škof sklenil, odlikovati zaslužne laike. To škofovo laiško odlikovanje se bo podelilo potom diplome in častnega naslova. Častno diplomo se podeli zaslužnim katoliškim damam (gospem in gospodičnam) in takim katoliškim možem, katerih delovanje je sicer odlično vendar v primeri z njihovim stanom ne tako dalekosežno. Častni naslov se glasi: »Škofijski častni svetnik« in se podeljuje izključno takim katoliškim možem, katerih odlično delovanje je po njihovem stan in njihovem javnem položaju dalekosežno. Naslov škofijski svetnik je le častni naslov ter ne podeljuje s tem pravice, da bi imel od-likovanec kaj vpliva na cerkvene zadeve. Da je kdo odlikovan, se zahteva: izpolnjeno 40. leto, čisto zasebno in družinsko življenje, vzgledno izpolnjevanje verskih dolžnosti in cerkvi zvesto mišljenje. Odlikovanec mora imeti: zasluge na polju cerkvene umetnosti •n znanosti, šole, časopisja, socialno in karikativne preskrbe, društev in imeti zasluge na cerkveno političnem polju. Imena škofijskih častnih svetnikov se priobčijo v škofijskem šematizmu. O velikem požaru v Toldju priobču-jejo nizozemski listi podrobna poročila. Ogenj je nastal najprej v neki skladiščni lopi med kolodvorom in pristaniščem ter se hitro razširil na sosedna skladišča in železniške vozove, Kmalu je preko celega mestnega oddelka zavalovalo ognjeno morje. Eksplozija je sledila eksploziji, gost dim je pokrival vse naokrog, zato je bilo gasilno delo zelo otežkočeno. Veliko ljudij je izgubilo življenje. Prebivalstvo je v blaznem strahu bežalo iz ogroženih hiš. Kako je ogenj nastal, se ne da dognati. Škoda znaša mnogo milijonov dolarjev. Uničene je bilo med drugim mnogo Rusom namenjene municije. Kultura in radij. Vratislavski profesor O. Lummer, znan po svojih izumih v razsvetljavi, je priobčil v »Beri. Tagblattu« jako zanimivo razpravo, v kateri opisuje vrednost radija, urana ter drugih radioaktivnih prvin za človeško kulturo v prihodnjih stoletjih. Po njegovem mnenju so te tajne snovi v svojem bistvu šc neznane, a neprecenljivi viri, iz katerih bodo naši potomci nekoč črpali gonilno silo, prepo-trebno za tvornice, železnice in mnoge važne kulturne činitelje. Danes nam mora dati oglje energijo, katero od dne do dne težje pogrešamo. Sedaj rabimo več kot milijardo ton premoga na leto; naše premogove zaloge niso neizčrpne, nekega dne bodo pri koncu in naši potomci bodo brez gonilne sile in luči, če ne bodo odkriti novi viri, ki bi utešili stalno rastoči glad človeštva po energiji. V tem prihodnjem pomanjkanju prevzamejo radioaktivne prvine ulogo da-našniega premoga. Radij in uran so čudovito bogati viri sile, katera meii že na ne-verojetnost. Košček radija ali urana je mala peč, ki se sama greje, tako da je trajno toplejša nego okol0 K; Marijina družba v Metliki, 282 K; Marijina družba v Sminclu pri Novem mestu, l,'l K 42 vin • tvrdka P. Majdi«, JarSe-Mengeš, 100 K; šolsko vodstvo v Zalogu, S) K; Marija Wcrli, trgovka, Cerknica, potom »Slov. Naroda«, 20 K; Jožef Jerman, Logatec, 6 K; dr. A. Ušeničnik, prof. Ljubljana, 20 K; Vinko Premk, c. kr. davčni uprav., Vrhniko, zbirka 100 K; Ivan Ogrin, La-verca, 50 K; Franc Špacapan, c. kr. orožnik, Slnp ob Idriji, 10 K; c. kr. deželni predsednik Henrik grof Attems, 100 K; Marijina družba v Lozici pri Vipavi, (i K; Moliorjani v Konjicah na Štajerskem, 89 K; neimenovan, 20 K; bratje Pavlin iz Naklega, namesto venca na grob svoji ljubljeni materi, 42 K; Iv. Hutter, c. kr. profesor v Celovcu, 35 K; neimenovan 16 K-neimenovan 60 K; neimenovan 20 K; Josip Vo-dopivec, kaplan na Ježici pri Ljubljani namesto novoletnih voščil, ;i0 K; Cegnar Janko vojni kurat, stava, 10 K; Jerše Valentin, vojni kurat, 30 K; Bučigaj Antonija, trgovka, Mengeš, že opetovano, 11 K 40 vin.; župni urad Lokve na Goriškem, sklad Mohorjanov 27 K-neimenovani 32 K; župni urad v Begunjah pri Cerknici, 32 K; Viktor Bcžek, c. kr. ravnatelj moškega učiteljišča v Gorici, sedaj v Ljubljani, zopet 20 I<; Teodor Hribar, trgovec v Gorici, namesto venca na krsto predsednika c. kr. deželno sodnlje v Trstu, g. Miloviča, 30 K. — »Posredovalnica za goriško begunce v Ljubljani« se vsem darovalcem najtopleie zahvaljuje. Pri zaprtja sc nc sme zavživati nikako črevo dražeče, želodec slabeče odvajalno sredstvo, marveč Fellcrjcvc želodec krepilne nedražeče, milo odvajajoče rabarhara-kroglice z znamko »Elsa-kro-glice«. "Io rastlinsko naravno želodčno sredstvo ima prednost pred vsemi umetno narejenimi odvajalnimi sredstvi in pred vsemi črevo dražočimi mineralnimi vodami. Zavživajo jih rade tudi ženske in otroci. Predvojne cene. 6 žkatcl pošlje franko za 4 k 40 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Eisa-trg št. 134, Hrvatsko. Eiti bi moralo vedno pri rokah, ravno tako kot preizkušeni zanesljivi Fel-lerjevi »Elsa-fluid«, 12 steklenic franko za 6 kron (ef) Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K V50, za otroke K 120. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe sc pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Išče se boljši mizarski pomočnik ki bi bil sposoben delavnico samostojno voditi. Naslov pri upravništvu .Slovenca" OOd Številko 440 Haro alte ..Slovenca." CZ3 CZ3 CZ3 CZ3 CZ3 EZZ3 CZ3 CZ3 Pridna 441 za lahka dela v malem gospodinjstvu, ki govori tudi nekoliko nemški, sc sprejme proti dobri plači. - JENNY ETTR1CH, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71. Za ježo dobro priučeni s sedlom in vso opremo, 9 let star, se takoj proda. Ogleda se lahko vsak dan v Kosezah pri vojaškem T.R. oddelku. [472 Vam plačam, akoVa-jib kurjih očes, bra-dav c ia trde kože, tekom 3 dni a korenino in brez bolečin n _________ ne odpravi Kia-Balsam.' stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K 4—, 6 lončkov K 6-50. Stotine zahvalnie in priznalnic Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12 42 Odrsko. 2631 Prazne ureče vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. - Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah 2383 suhe gobe. Henrik Weisz Ustan. 19ia dobavlja po povzetju naslednje Čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. ivS Zamena dovoljena. S ce-' nikora med vojno ni mo- goče postreCi. Par dam-s— skih Čevljev K 30.—, K 35. zakon, protokol k 40.—, K 45.-, in K 50 —. Par Čevljev za strapac (bakanci) K 40 -, K 45.-, in K 50.-. Par Čevljev za gospode K 45.-, K 50.-, K 55—, m K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 4 Skatlje kreme za Čevlje K 1. — Orehov les v modih Kostanjev les s^sffi a«? kupim vako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. FOGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagojena. Človeške noge niso vse enake oblike vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 24 <2 specialist za ortopedična in analoaiična obuvaSa Liubljjsna, Sc entmrjjova ul. 4. U VII 86/17-5 | Y imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani jo razsodila o obto/bi javnega obtožitelja zopor Nežo Zonto, rojeno 8. januarja 1S94 v Vurnici, pristojno v Ljubljano, rim.-kat. vere, samsko, bru-njevko v Ljubliani, Sv. Florljana ulica štev 6, nekaznovano, radi prestopka po § 14 cesarsko naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak. v navzočnosti c. kr. deželne sodnije svetnika v pokoju Potrato, kakor javnega obtožitelja, obtožen ke Neže Zonta po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, tako: Obtoženka Neža Zonta je krivn, da je meseca januarja 1917 v Ljubljani izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodno potrebnt* reči namreč za 1 jajco po 50 in 60 v, za ubita po 40 v, torej očitno čezmerne cene in je a tem zakrivila prestopek draženja po § 18, št 1 cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916, št. 261 drž. zak. in se radi tega obsodi vsled razsodbe c. kr. deželnega kot vzklicnega sodišča z dne 13. februarja 1917, DI. KIL 91-17-1 po § 18, štev. 1 cit cesarske naredbe z uporabo § 266 k z. na 24 ur zapora in na denarno globo 20 K, ali za slučaj neiztirljivosti za daljnih 48 ur v zapor in se je zaeno izreklo, da se sodba brez razlogov po enkrat priobči v ljubljanskih dnevnikih „Slovenec" in „SIovenskt Narod". V LJubljani, 16. februarja 1917. Dr. Ogoreutz, m. p. Naravno slivovko prodaja od 30 litrov naprej, liter po 9 do 12 kron Janez Samec, žganjarija, CeršaU, pošta Splelield, š.njersKO, — Slivovka ima 30 do 42% alkohola. 455 3 Sprejme se takoj proti dobri plači več Hrana in stanovanje preskrbljeno. Več pove gosp. Anton Steiner, mestni tes. mojster, Ljubljana, Jcranova ulica 13. Ciprese Odda se v mesecu marcu več sto ci-presnih drevesc. Odda,ajo se le v večji množini. — Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 453. Hospofii katera je že službovala v trafiki in loteriji, izurjena tudi v šivanju, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, zed kakega mesta. Gre tudi na deželo Vstopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravništvo „Slovenca'' pod uPoštena''. ln 0T P F1 i w * Baterije, svetilke ter žarnice vedno v zalogi pri VIm BRATCA, Ljubljana, Stari trg ro slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, posebno pa izurjena kniigovodstva, se takoj sprejme. Prednost ima, ako je že dalje časa kot taka službovala v kakem obrtu. Lastnoročne pisane ponudbe z navedeno prejšnjo službo sprejme uprava Slovenca pod F. T. kon-toristlnja. 454 s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj » drageriji H. Kane Ljubljana. Zsomsk© nove in stare BCMf^i vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija prohkovih zamaškov Glasovirje, planine harmonije in orhestrijone Si Kmetetz Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. 124 očke za juho - veleprima, po 5 vin. komad, 1000 komadov K 19—, tako-zvane fegc?,5E sa salza po 6 vin. kom., lOCOkom. 32 K. Kocka za goljaš, po 6 vin kom., 1000 k. za 28 K. - Pošilja po povzetju z nabitkom K I 22 za 1000 k. za pošt. M. Mandich, Trst. kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš iskrenoljubljeni sin, oziroma brat, gospod komisar c. kr. državnih železnic. dne 19. t. m. ob 10. uri ponoči, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v sredo, dne 21. t m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Gosposka ulica štev. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Za obile dokaze iskrenega, globokega sočutja povodom smrti našega srčno-ljubljenega, dobrega sina in brata, gospoda komisarja c. kr. državnih železnic, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo ravnateljstvu c. kr. državnih železnic in pokojnikovim priiateljem in znancem, ki so ljubljenega našega pokojnika tolažili v dolgi bolezui in mu na ta ali oni blagi način lajšali zadnje ure njegovega mladega, nadepolnega življenja in spremili nepozabnega našega Vladimira k njegovemu prezgodnjemu grobu. V Ljubljani, 22. svečana 1917. Josip Ogrlnc, postrešček v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu svoje soproge Frančiške ter svojih otrok Josipa, Alojzije, Frančiške in Stankoti vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih srčnoljubljena hčerka oziroma sestrica, ANICA dne 22. februarja 1917 ob 7. uri zjutraj, po daljšem težkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere v nežni dobi 14. let za vedno zatisnila svoje oči. Pogreb nepozabne ljubljenke se vrši v pe'ek dne 23. februarja 1917 ob 2. url popoldne Iz hiše žalosti Križevniška ulica ŠL 10 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. februarja 1917. gospa Naša iskrenoljubljena predobra soproga, mati, tašča in stara mati, iina Polec roj.Podrekar je danes ob 11. uri dopoludne po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti preminula. Preblaga pokojnica se prepelje v petek dne 23. svečana ob H. uri popomdne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta št. 4 začasno na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. Maša zadušnica se bode brala v soboto dne 24. svečana ob 10. uri dopoludne v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Venci se na željo blagopokojnice hvak^no odklanjajo. V LJUBLJANI, dne 21. svečana 1917. Julius Polec, c. kr. dvorni svetnik v p. soprog, Dr. Janko Polec, kr. svetniški tajnik pri vrhovnem sodišču Dr. Julius Polec, c. kr. zdravstveni koncipist in c. kr. višji zdravnik sinova. Posebna naznanila se ne izdajajo. Marija Polec roj. Lukanc pl. Savenburg, sinaha. Maran in Anka, vnuka. Mestni pogrebni zavod v Ljubl|ant. Tisk »Katoliške Tiskarne«. Jzdaia konzorcii »Slovenca«. Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar. državni ooslanec.