60
Med revijami.
strani. O prevodu samem nam je obljubljena od merodajne strani obširnejša ocena. — Razen „Fausta" smo imeli zadnji čas še sledeče dramske predstave: dne 29. novembra se je ponovila burka »Vražja misel", dne 3.. decembra smo videli prvič na našem odru dramsko pravljico v 8 slikah „ Enkrat je bil . . .", spisal H o Ig ar Drachmann — precej ponesrečeno delo, ker ne zadovolji nikogar, kajti ni pisano ne za odrasle, ne za mladino —; 8. decembra popoldne se je uprizorila »Trnjul-čica", 13. dec. so igrali prvič igrokaz v 5 dejanjih „Grof Monte Christo", po Aleks. Dumasovem romanu spisala Therese Majerle; 20. decembra popoldne se je ponovil Finžgarjev „ D i v j i lovec"; na Sv. dan popoldne smo videli po daljšem presledku zopet enkrat »Desetega brata", a 27. decembra popoldne „Pepelko".
B. Opera in opereta. Opernih, oziroma operetnih novitet zadnji čas ni bilo, česar pa nikakor ne grajamo, ker smo si že prav želeli videti zopet tudi nekatere starejše opere. Času primerna je bila uprizoritev rodoljubne Zajčeve opere „Nikola Šubič Zrinjski", ki so jo peli 27. novembra pa 1. in 8. decembra. Uprizoritev je bila lepa, navdušenje veliko! Dne 29. novembra se je pela četrtič opera »Samson in Dalila", dne 11. decembra pa šestič opereta »Valčkov čar", ki pa je to pot radi raznih neprilik precej razočarala; dne 13. decembra so ponovili še enkrat »Netopirja"; dne 15., 17., 27. in 29. decembra se je pela z jako lepim uspehom »Carrnen"; dne 22., 25. in 29. decembra pa »Prodana nevesta", katero smo videli v prejšnjih časih v celoti morda že bolje uprizorjeno, vloga Marinke pa gotovo še ni bila poverjena boljši pevki, nego je gospodična Sipankova.
Dr. Fr. Zbašnik.
Med re^npmmL
Carniola. I. letnik (1908), 3. in 4. sešitek. Jubilej ska številka. Muzejsko društvo je naklonilo svojim članom s to številko svojega organa jako prijetno presenečenje, kajti sešitka prinašata poleg 14 tabel, deloma v barvotisku, jako bogato in zanimivo vsebino. Prvo stran diči cesarjeva podoba z latinskim posvetilom izpod peresa profesorja dr. Tominška. Znamenit je članek arhitekta J. Kronfusa iz Bam-berga o narodni umetnosti na Kranjskem. Dr. Ivanič piše o cestah na Kranjskem v XVIII. stoletju, dr. Lokar objavlja nekaj pisem Anast. Griina Prešernu in Bleivveisu, dr. Sajovic govori o kranjski školjčni bisernici, dr. Šmid, urednik Carniole, pa razpravlja o dveh prazgodovinskih gomilah v okolici novomeški. Za mala izvestja so prispevali gg. dr. Zmavc, dr. Sajovic, dr. Lokar, Luka Pintar in dr. Smid.
„Slavjanski Mir". To je naslov novega časopisa, ki bo izhajal po enkrat na mesec v Petrogradu in je posvečen književnosti, umetnosti in sploh idejnemu gibanju med slovanskimi narodi. Izdajanje tega lista je rodilo spoznanje, da je skupnemu delu slovanskih narodov medsebojno spoznavanje prvi pogoj. Temu spoznavanju bo .služil novi list. Prva številka obsega prevode iz vseh slovanskih jezikov, a na čelu vsem je postavljen prevod Cankarjevega spisa „V hiši Marije Pomočnice". Povrh prinaša številka tudi študijo o literarni fizijognomiji Cankarjevi. Cena na leto 3 rublje.