lxh«)a »»aklčetrtk e
|„b I. ufl popoldne jdkoplsl ie ne vratno Nelrnnkovani tuma « n* »Pre‘ Jttnaju-
Cena Hitu znala L, celo leto t krone, L p0i leta 2 kroni manj premožn* celo leto 3 krone, pol leta K 1'50. n, Nemčijo |e cena Lin li I, is droge f -gele Izven Avstrije non.
Rokopise »prejemi tnucdna Tlikarna1* . Gorici, ulica Vet Jerini it. 9.
Naročnino In na-linanlla sprejema J npravniStvo v Gorici, ISemeniška ul. št. 16.
IcSenakp
H Nt'.
lohl-Bosa
vilke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Setneniški ul. 12, v prodajalni >Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Soiski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se rafunijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XX. letnik.
V Gorici, 13. junija 1912
24. Številka.
Mir in sreča.
Ali poznate kakšno družino, ki lr tla popolnoma krščanska? Najbrže po-fcčete: »da. poznamo!« Saj menda Slo-jenci nismo še taki brezbožneži, da bi I bilo v vsaki očini še kake poštene, Irščanske družine!
Oče je pošten, resen, vesten, dela-len, varčen, a poln krščanske ljubezni ■o svoje družine; kar jej je za korist, to laliteva, kar jej je za škodo, to prepo-leduje, a tako. da umejo vsi v družini, ■ko bodemo ubogali, bo se nam dobro lodilo sicer pa - vsaj Bog je zažugal Jasprotno.
.Vrati je potrpežljiva, pohlevna, ena lii.ša z očetom, podučuje otroke pripo-reduje jim o Kristusu, kako je ljubil ne-jtolžne duše, kaj so naredili grešniki ž [jim — kar je isto, kaj je naredil greli |u skoro ni mogoče, da bi otroci t a-tih starišev ne spoštovali. V t a k i hiši [e bo prepira, otroci ne bodo hodili po llabih tovaršijah, ne bodo delali staršem Jalosti in občini ne sramote.
Kako bi bilo še le lepo, ako bi bila ha vas taka! Mir, ljubezen bi bila tam Batna, pomagali bi drug drugemu, nič Sovraštva, nič krivic, nič pohujšanja — res bil bi pravi raj, kakor pravi naš po-(tojni S. Gregorčič:
Povrni se samo v prvotnost nazaj in našlo povsod prvotni boš raj!
' ono prvotnost, ki je bila v raju pred jtreliom, dokler je bil Adam še Bogu po-(toren.
Ako pa liberalizem okuži očeta, da fcačne proti duhovski oblasti nastopati, jv. maše ne obiskuje več, postov ne drži kaj bo z otroci? Toliko razuma imajo Jknialu, da jim bo začela prihajati misel: lAko ni treba ubogati sv. cerkve, očeta Puč še manj, ako ne velja ena zapoved.
druga pač tudi ne, saj imajo vse enega in istega začetnika; - - ako ni treba k spovedi hoditi, čemu bi ravno očetu moral vse razodeti; če smemo zaničevati duhovnike, zakaj bi pa očeta ne smeli?
Sin v taki družini bo ubogal očeta, dokler mu bo kaj tacega naročeval, kar ugaja, ako pa ne, bo oče že videl kako daleč sega liberalna pokorščina.
Ni treba izgledov navajati, vsakdanja skušnja uči, na kateri strani so su-roveži, pohujšljivci, zapravljivci, delo-mržneži, ali med poštenimi katoličank ali med onimi, ki napravljajo duhovnikom grenke ure. Zarad katerih ima občina toliko nepotrebnih stroškov, zaradi koga jočejo zapeljane reve?
Ako nočeš, da pridejo take nesreče tudi v tvojo-hišo, naredi na vrata tri križe, da bi pač liberalni list ne prestopil tvojega praga. Ako je pa po nesreči vendar zabredel v tvojo hišo, ne le, da ne ga brati, niti na stranišče ga ne nesi. tudi tam bi lehko imel kedo škodo od njega — ako hočeš, da ti vsaj nekaj koristi, daj ga gospodinji, ki bo ž njim nekoliko ložej — zakurila.
Opazuj, kakšne časnike pa imajo vsi brezvestneži — morda »Primorski list«, ali druge krščanske liste — o ne. temuč tem sovražne, ni čuda: »gliha vkup štriha« — toda ti ne pojdi med nje. temuč okleni se vedno in vestno tega. kar je krščansko, to ti bo prineslo v hišo - ntir in srečo.
Shod v Medani.
V	nedeljo se je vršil v Medani na prostranem dvorišču g. P. Toroša javen shod, ki ga je sklicala »Zveza slovenskih kolonov«. Govoril je pred vsem g.
drž. in deželni poslanec P o n, ki je pojasnil stališče, ki je zavzema glede kolonskega vprašanja. Za dvoje treba skrbeti:	1.	da se kolonske pogodbe pra-
vične in 2. da se kolonom omogoči nakup premoženja, kadar se jim ponudi piiložucst. Poslanec razloži, kaj je v tem oziru storil. Obljubi, da hoče za rešitev tega zelo težavnega vprašanja delovati iz vseh moči, da pa ne more ničesar zagotoviti. Delovati moramo tiho in P r e v i d n o. da se ne porode težkočc. ki bi vtegnile naše delo zavleči. Upanje je, da se najde pot do pravične rešitve tega vprašanja. Krivice ne smemo in nočemo delati posestnikom nobene. Kar sc t ee letošnje podpore v žitu, pravi, da je posredoval pri visoki vladi za čjo svoto, kakor so jo kokmi y.»r<:siuei debili. Tudi visoki.rodni g. okrajin gki-
j,'-	■'	^
var Rebek, je predlagal večjo svoto. G. poslanec prosi, naj mu kolonsko ljudstvo zaupa,' ker bode vse storil, kar je v sedanjih razmerjih mogoče.
Navdušeni živio-klici na koncu govora so pričali, kako hvaležni so koloni svojemu vrlemu poslancu. Ti živio-klici so bili izraz popolnega zaupanja in zaslužene zahvale.
I	Vugi govornik dr. P a v I i c a pov-darja. da je »Zvezi slovenskih kolonov« namen kolone izobraževati ter jim pomagati. Sovražirki ljudstva, proti katerim motamo delovati so:	nevednost,
alkohol, zapravljivost, nemoralnost. Pravi, da je kolonstvo nekaj nenaravnega, kar bo treba odpraviti s teni, da se kolonom omogoči nakup premoženja, kadar se za to ponudi priložnost. Kolonstvo je bolezen, ki jo treba ozdraviti. Radi kolonstva trpi kmetijstvo. Zemlja je naša mati. toda kolonom je le m a-č eh a, posestnikom pa tudi ni mati, ker bi jo sicer ne dajali drugim v obdelova-
[Filozofija prof. Seidla.
Profesor Seidl je končal svoj spis-■»mehanika duševnega delovanja«, ali Iboljše rečeno porabil je svoj duševni za-Jk/ad, ki mu je bil naložen v možganih. I Veda« je ovekovečila proizvod njego-jvili možgan, kajti sicer bi mu nič ne po-[magal vozel, katerega si je naredil na luni. da um bo v poznejših časih v spomin klical njegovo delo. Mož je prišei do sklepa, da človek nima duše, ampak snov možganov s svojimi 9.20(1 miljo-nov živčnih celic misli. Ker se snov Seidiovih možganov menja, (tega menda ne bo tajil) bi se znalo zgoditi, da se po nekolikih letih njegove nove živčne telice v možganih ne bodo spominjale, ka.i je učil leta 1912. zato je prav ravnal, da je te svoje nauke dal natisniti v »Vedi . »da žive blaženo večno življenje«.
Bralcem »Vede« bo ta spis gotovo do imponiral. ni čuda, saj sc zdi. da lioče Seidl prekositi samega Hvrtla, ki Pravi, da nam nič ne pomaga, če še taki poznamo sestavo možgan, enega si 'rudar ne moremo tolmačiti, odkod
prvi povod te spremembe v možganih in kako sc fizični dogodki v možganih spremene v duševno bistvo misli. Seidl pa je odkril fabriko naših misli in si tudi natanko ogledal obrat. Vse duševno delovanje izvira iz kemijske preosnove v možganih in to preosnovo prevzročuje topli tok krvi v možganih. A tu vendar tudi njemu zastane pero, ne more razložiti, kako se te fizične preosnove v možganih premene v duševno bistvo misli. Skuša sicer dokazati, toda kako! »Rastlina srka v se mrtvo snov iz tal, in si jo priliči — oživi jo. Rastlina služi živali v hrano. V živalskem truplu se kemijska sestava iste snovi dvigne zopet za stopinjo više, ko se preobrazi v kri in meso. Mesna in rastlinska hrana pa, ki jo zavžije človek, se preosnuje in povzdigne v njegovih prebavilih še dalje. ter potem pomaga graditi mišice in možgane - v možganih pa misli in čuti.« Ne. gospod profesor, pri nas še vedno velja resnica, da snov nikdar ne more prevzročiti brezsnovnega.
Tudi prerokuje nam prof. Seidl. Občutki puste v možganskih celicah neko
spremembo, ki ostane v njih. (Torej čeravno se v nekem času vsa snov prenovi! Kaka nedoslednost!) To je tisto, kar nazivamo spominski zaznamek. Kakšna je oblika te spremembe, ne ve povedati, pač pa upa, da jih bo človeštvo enkrat videlo v obliki silno drobnih znamenj in takrat se bo človeštvo čudilo, kakor se čudi (!) drobnim pikam na fonografskem valjcu. Fonografski valjec, pravi Seidl dalje, mora biti iz mehke tvarine, enako so tudi možgani iz mehke tvarine. da sprejemajo predrobne pičice in Črtice. 1'orej prof. Seidl, ki se čudi še dandanes, leta 1912. .pičicam na fonografskem valjcu katerim se niti otroci na spodnji gimnaziji več ne čudijo hoče s pomočjo pičic v možganih ovreči obstoj človeške duše. v katero so verovali in še verujejo miljoni in miljoni iti med njimi učenjaki, ki se ne čudijo fonografu!
Gospod prof. Seidl, mi obdržimo svoje zdrave možgane, če se pa Vam delajo pičice in črtice v možganih, vprašajte za svet zdravnike.
nje. Ko delamo za kolonsko ljudstvo, delamo za slovenski narod, za ljubljeno slovensko domovino. Na naši zemlji naj bodo naši ljudje gospodarji, ne pa tujci. Najstrožje obsodbe je vredno hujskanje gospodarjev proti kolonom kakor dela »Soča«. Naše društvo navaja kolone k pridnosti, poštenju nasproti gospodarjem, varčnosti in treznosti.
Tretji govornik g. Klavžar govori o napredku v kmetijstvu. Pravi, da so stebri kmetijstvu pridnost, varčnost, snaga, red in treznost. V nadaljnem govoru pojasnuje, kako velike važnosti je snaga zlasti za živinorejo. Govornik poda par lepih zgledov. Njegove besede so stebri kmetijstva pridnost, varčnost, stne in so je koloni z velikim zanima-Mijfcm poslušali.
Sprejete so bile te-le resolucije in želje:
1. Da se pospeši mej kolonskim ljudstvom izobrazba, naj se vsi kolom naroče na svoje glasilo, ki je »Primorski List«. Ako hočemo, da bo ljudstvo napredovalo, moramo skrbeti, da se bo zanimalo za časopisje in za vsa politična, gospodarska in kulturna vprašanja.
2. Visoka vlada naj najde sredstvo, po katerem bi prišli koloni, kadar se ponudi priložnost za nakup posestva, do posojila, ki naj bi bilo vsaj za prva tri leta brezobrestno. V tem bi bila popolna rešitev tega vprašanja, kajti kolonstvo treba polagoma odpraviti. Poziv-Ijcmo naše poslance, naj delujejo v tem zmislu.
d. Naši poslanci naj delujejo na to, da bo kolonsko ljudstvo ob času nezgod, slabih letin itd. dobivalo državne podpore.
4.	Koloni želijo, naj se za Brda nastani okrajni zdravnik, ki bi stanoval v Brdih.
11	koncu se duh. voditelj dr. Pavlica prav toplo zahvali vsem Medan-cem. ki so razobesili zastave in g. F. Torošu. ki je dal za shod prostor. Posebno zahvalo izreče govornik g. županu Z n c c h i a t i -ju. ki je letos veliko pomagal kolonskemu ljudstvu pri nakupovanju potrebnega žita. Shod je bil zaključen se živio-klicem na S. L. S.
Jurčič-Česnik: Domen.
(K predstavi v »Centralu« v nedeljo lb. .t m.).
Goriški diiaki prirede prihodnjo nedeljo. dne 1(>. t. m. popoldne »Domna« v »Lentralu«. Ni treba še posebej omenjati, kako priljubljene so dijaške prireditve, posebno še, ker je Domen« krasna ljudska igra in ker so vse uloge v dobrih rokah. Vsebina igre:
I.	dejanje: Pri Jurcu, Anka, hči bogatega kmeta Jurca in dekla Jerica šivata iu se pogovarjata o Domnu, hlapcu pri Jurčevih. Anka razodene svojo ljubezen do Domna, ki jo tudi ljubi. Do-
men je nezakonski in zato se boji. Pridruži se jima berač Urh. katerega je Meta. mati Domnova, zavrnila v mladosti. V tem vstopi jezno Domen: graščak Sova. ki ga od mladosti sovraži, ga je zopet razdražil.. Kmalu nato obišče .lurea - graščak sam iti pove nam: Domen je njegov lastni sin! Na vsak način bi se ga nečloveški oče rad iznebil. .lureti pove o ljubezni Domnovi in Ankini. Jurce, trd. pošten kmet, zapodi nato Domna, nezakonskega sinu, iz hiše.
II. dejanje: V Metini koči. Meta sedi iu prede. Na Domna misli in na njegovo bodočnost, a mirna je. ker mu je graščak zapisal po njeni smrti 30110 tolarjev. Obišče jo Urh. Tu vstopi Sova
Domnov oče zapodi Urha, in zahteva od nje tisto pismo z njegovim podpisom. A Meta um ga ne da. I lomen se vrne k materi brez. doma, brez službe. Meta gre prosit zanj k Jurcu. Urh. ki je poslušal ves njen pogovor z grofom, pove I loinnu kdo je njegov oče in gre hitro po učitelja Krševana, da prečita tisto pismo. Ta potrdi vse: Sova je Domnov oče. Meta se vrne. opravila ni ničesar, in prizna, da je graščak res oče I lomna. Medtem je Sova poslal župana z biriči po Domna, da ga vtaknejo v vojaško suknjo. Domna odtrgajo uklonjenega od matere.
III. dejanje: Na županiji. Domen leži uklenjen in sanja o lepi bodočnosti. Tu pride Sova in ukrade Domnu iz žepa — ko kleči pred njim tisto pismo. Mati pride tolažit obupanega Domna. Tudi Anka pride. Zunaj pojejo fantje. Biriči odpeljejo uklonjenega Domna v Ljubljano.
IV. dejanje: Preja v Jurčevi hiši. Kmetje, fantje in dekleta govore o zadnjih dogodkih, le Anka je žalostna. Špil-kin Jožek prinese veselo novico - o begu Domna. A Jurec sporoči, da je Meta na smrtni postelji. Tudi Domen pride in vsi gredo k Meti. Le Urh gre in zažge Sovi grad.
V. dejanje: V Metini koči. Meta leži na smrtni postelji. Domen in Anka sedita kraj nje. Oče Jurec pride in prinese strašno novico: graščak Sova je znorel. Naenkrat plane sam Sova s puško v roki v kočo. Popoln norec je. Meta mu je odpusti. A tu pride požigalec Urh, Sova plane za njim in ga astre?
li.	Oče Jurec pa dovoli zakon Domna in Anke. In Meta ju blagoslovi....
V	igri je polno lepih prizorov. Dejanje se lepo razvija. Kdor je kdaj čital Jurčiča, ta ve s kako neprisiljenostjo in ljubeznijo opisuje kmečko življenje, polno veselja in truda, polno trpljenja in
judovski program
ali
kaj nameravajo Judje z naini.
(Dalje.)
I.	T a 1 m u d.
Vsi narodi v zgodovini so ob ed-nem s svojo neodvisnostjo zgubili s časoma tudi svoje posebnosti in švoj-stva, le judje ne. Jud ima dandanes ravno iste lastnosti, ki jih je imel pred 2000 leti. Jud je raztrešen po celem svetu, vendar je ostal nespremenjen skozi stoletja. Odkod to? Razlog temu je talmud. ki je bil vedno do 19. stoletja edina duševna hrana judovstva. »Kdor nc pozna talmuda, ne razume bistva judovstva«. Celo »Allgemine Zeitung des Judentums« t. j. »Občni časopis judovstva« št. 45. iz 1907. zatrjuje, da talmud »jasno in točno označuje judovsko dušo in značaj«.
Akoravno nima naš boj’ proti judovstvu nič opraviti z njih vero, je vendar znanje najvažnejših načel judovskih zakonikov in verskih knjig neobhodno potrebno, ako hočemo razumeti judovsko prašanje. Ravno v teli knjigah sc nam pokaže naroden duh tega posebnega ljudstva najbolj odkrito in jasno.
moči. In ravno »Domen« je v tem oziru eden najboljših romanov Jurčiča. Česnik pa je mojstrsko spravil te značaje na oder in nam podal tako eno najlepših slov. narodnih iger.
Politični pregled.
Državni zbor.
\ sredo se je vršila podrobna razprava o drugi skupini službene pragmatike, ki obsega dolžnosti in pravice državnih uslužbencev. Posegel je v debato posl. Biankini, ki je govoril tri ure ter zopet omenil Čuvajev režim na Hrvaškem. Druga skupina pragmatike obsega tudi razmerje uradnikov izven službe. Odsek je v tem pogledu vspreje! nekatere spremembe ter jih predložil zbornici. Toda vlada je proti tem spremembam.
V pond. je poslanska zbornica nadaljevala iu končala razpravo o drugem delu službene pragmatike za državne uslužbence.
N' torek se je v poslanski zbornici vršilo glasovanje o drugi skupini službene pragmatike, ki je bila vsprejeta. Poslanci S. L. S. so glasovali proti.
Včeraj se je nadaljevala razprava
o	službeni pragmatiki in sicer o lik, IV. in V. skupini, ki so bile vse vsprejete. Tudi včeraj so poslanci S. L. S. glasovali proti.
I >anes je zopet seja.
Ogrski državni zbor.
V sredo, dne 5. t. m., je vojaštvo obkolilo parlamentno palačo ter dovolilo vstop le osebam, ki so se zamogle iskazati. Vojaštvo v Budimpešti, kakih 30.000 mož, je bilo konsignirano.
Ko je vstopil v dvorano predsednik Tisza. so pričeli opozicijonalei žvižgati kričati in ropotati, da 'e kar glušilo. Grof Tisza je dal po policiji iztirati iz-dvorane glavne kričače, nakar so zapustili dvorano tudi drugi opozicijonalei. Ostala je v zborovalnici le delavna večina, ki ie nadaljevala parlamentarno delo. — Popoludne so se vršiii isti prizori.
V	četrtek ni bilo seje. ker je bil praznik.
V petek je seja pričela kot prejšnja dva dni z ropotanjem in kričanjem od strani opozicije. Ko je dal predsednik grof Tisza iztirati kričače iz zbornice, je priskočil v zbornico posl. K o v a c s, ki je bil pred dnevi izključen iz par sej, ter ustrelil iz revolverja trikrat na predsednika. Potem pa je obrnil orožje proti se-
Najimenitnejša judovska verska knjiga je Talmud. Ta knjiga je nastala iz zapiskov rabineev t. j. judovskih razlagalcev sv. pisma ali pismarjev prvih stoletij po Kristusu.
Talmud je še dandanes podlaga judovske vzgoje. V ttjigi »Priročnik judovskega prašanja« piše Fritsch (Frič) tako-le: »Naj kdo še desetkrat zatrdi: talmud nima več veljave za jude, omikani judje so se odpovedali talmudi, to nič ne spremeni tega dejstva: Ljudstvo, ki je bilo nekdaj zmožno napisati in priznati tako hudobne in nenravne nauke, hakoršnih najdemo v talmudu, je s tem zadostno odkrilo temeljno svojstvo svojega značaja, katerega ne more nikdar popolnoma zatajiti.« \ resnici na priznajo judje tudi še dandanes da sta talmud in njega moderni izerpek »Sulhan Aruh« obvezna v verskih in nravnih naukih. »Vse zanikanje posameznih ra-bincev in judovskih zagovornikov ne ovrže tega dejstva. V talmudskih šolah je navodilo talmud, kakor pri tnohame-doveih koran.« (Frič.)
Profesor Kohen iz Marburg (Nemčija) je dne 25. aprila Iss\ pred kazensko sodnijo pod prisego izjavil: »Verski in nravni predpisi, ki so »v talmud, so za jude obvezni, veljajo kakor postava«.
bi. Padel je nezavesten na tla. Prenesi; so ga v bolnišnico.
Grof lisza je ostal nepoškodovan. Proti njemu sprožene kroglje so obtičale v deskah mize pred njegovimi nogami Če bi bil imel posl. Kovacs močnejši revolver, bi bile kroglje predrle deske ter zadele grofa Tiszo v trebuh ali v noge.
Cel prizor je gledala z galerije soproga grofa Tisze, ki je po prvem strehi vsa prestrašena zaklicala: »Jezus Kristus!« Potem je začela jokati. Pomirila se je še-Ie. ko je grof Tisza prišel k njej na galerijo ter ji povedal, da je nepoškodovan.
Ko je bil posl. Kovacs prenešen iz zbornice, se je seja nadaljevala, vkljub temu, da so bila tla še krvava.
Proti poslancu Kovaesu je uvedlo državno pravdništvo kazensko postopanje.
Vse naslednje dni sc je vršilo zborovanje ogrske poslanske zbornice na enak način kot prejšnje dni.
Revolverski napad na kraljevega komisarja za Hrvaško.
V	soboto je neki dijak zagrebške univerze z revolverjem napadel kraljevega komisarja za Hrvaško Cuvaj-a.
I 'ogodek sc je vršil sledeče:
Ob pol eni uri popoludne se je ban Čuvaj vračal v spremstvu svoje soproge, banskega ...vetovalea ■ Hervoič-a in tajnika Pavlič-a od stanovanja svojega brata, deželnega šolskega nadzornika Cuvaj-a, kjer se je obhajala 25 letnica službovanja banovega brata, v avtomobilu domov. Ko je dospel avtomobil v mesarsko ulico je sprožil iz srede nekaterih mladih ljudi nekdo revolver proti avtomobilu. Kroglja je zadela banskega svetovalca Hervoič-a v vrat. Ban ie ostal nepoškodovan. Napadalec je nato zbežal. Ljudstvo je napadalca zasledovalo in prvi za njim Je bil en redar. Na- . krat se je atentator ustavil ter ustrelil na redarja, ki se je mrtev zvrnil na tla; potem je bežal dalje. Medpotoma je ranil še dva policijska organa ter je bil sam ranjen, ker se je nanj streljalo. Ko-nečno so ga prijeli ter odvedli na policijo.
Napadalec se zove l.uka Jukič; doma je iz neke vasi blizu Travnika v Bosni in ima komaj 21 let. Jukič je študiral pravo na zagrebški univerzi
Ranjenega banskega svetovalca, Hervoič-a so prepeljali v sanatorij. Zdravniki so izjavili, da je operacija nemogoča. Zdravstveno stanje je brezupno.
Isto potrjujejo mnogi judovski učenjaki in rabinei, pa tudi judovski spisi novejšega časa.
Vendar judje zatajujejo talmud pred javnostjo in skušajo na vse načine preprečiti, da kdo tega ne pojasni ljudstvu. Čemu to, bomo kmalo razumeli, ko navedemo nekaj stavkov iz talmuda. Najprej pa pribijemo dvoje važnih judovskih priznanj, ki so zelo važne in pojas-nujejo naša izvajanja.
Hebrejski časopi v Lvovu v Galiciji je pisal: »Pospeševati prestavo Šulhan-Aruh-a v druge jezike (šulhanaruh po naše »pogrnjena miza«, je izvleček iz talmuda) je nesramnost in skrajna brez-božnost. Ako se ta prestava izvede česar nas Bog varuj, mora priklicati tudi čez nas vse gorje, katero so prestali naši bratje na Španskem pred 300 leti« L. 1860. so imeli judje iz Evrope shod v Budapešti. l am so sklenili, da se proti kristjanom izjavijo, da se odpovejo šul-han aruhu; vendar mora vsak jud povsod in vedno spolnovati šulhanaruh. Ta sklep so podpisali 94 rabineev, 182 odvetnikov. 45 zdravnikov in drugih
11.672 judov. Sklep s podpisi je bil tiskan v Lvovu I. 1873. pod imenom leb l.eibri . (Frič.)
» ■
Hrvaško - slovenski klub.
Hrvaško-slovenski klub je sklej predložiti pri razpravi o brambmh prJ logali, naj se zniža služba |iri vojni nul nariei na tri leta. Ako sc ne hi liotj ugoditi temu predlogu, pa namera! predložiti Hrvaško-slovenski kluh J konski načrt, s katerim naj se dovoli! četrto službeno leto mornarjem priiiit! na državna podpora.
Skupni finančni minister v Bosni. [
\ soboto je bil vsprejem skupne! finančnega ministra vit. Bilinskega | Sa rajev cm. Značilno pri tem vsprejcrrl je to, da se katoliška duhovščina vspr! jema ni udeležila, ker se je dala prej nost pravoslavni duhovščini.
Rusija mobilizira.	E
Ruska vlada je pozvala pod orožji vse častnike, ki so se nahajali na dopu stu. \ arzenalu v Nikolajeva strašn hitro ijopravljajo ruske vojne ladje. Rusko črnogorsko brodovje se vaj v bližini Sinopos (Mala Azija).
Razdelitev Maccdonije.
Angleškemu ministerstvu zelo tli zu stoječa »Westminster Gazzetln pravi o posetu kralja Ferdinanda ho garskega na avstrijskem in nem.šken dvoru, da je imel kralj namen, pridob j Avstrijo. Nemčijo in Rusijo za nači' da se Macedonija razdeli med Bolg sko in Srbijo.
Darovi.
Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče:
IU n. gg.: Antonija Mlakar, Gorica 3 K: N. N. v Gorici 2 K; Viktorija Debenjak 50 vin: Rudolf Debenjak 50 vin; Marija Radinja St. Maver 1 K; Andr : Fajt pek v Gorici 60 vin; Josip Dekli va, trgovec v Gorici 1 K.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Kozani - V i p o I ž a h na račun usti novnine 40 K.
Bogpoplačajstotero! V st vboljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vit doNjega Veličanstva cesi-rja Franca Jožefa I.!
Z a »S lov. Alojzijevišč e«.
G priliki poroke gospoda Benedikta in Nežke Šuligoj v Kanalu 4 K.
(Dalje v prilogi.)
V	novejšem času si judje prizadevajo rešiti čast talmuda in ga v javnem mnenju postaviti v lepšo luč. To hočejo doseči s tem, da izberejo iz njega brezpomembne stavke in nedolžno razlagajo dvomljiva mesta. Tako n. pr. zbirki: »Svetli žarki iz talmudu«, (Reclam bibl.) Zdaj pa k talmudu.
Laible meni, da je sovraštvo in zaničevanje Jezusa najbolj narodna potezi judostva, in pa, da »se loti talmudskegJ rabinca, ko mora imeti opraviti s krščanstvom. jeza in sovraštvo, ki je podobno blaznosti, tako da še zdaj ne sme noben pravoveren jud izreči imena Jezusovega, ne ustmeno, ne pismeno.« Talmud imenuje Jezusa z imeni, katerih ne more ponavljati krščansko Srce. Stavke, v katerih se Jezus zasramuje, so na zahtevo katoliške cerkve že v prejšnjih časih morali iz talmuda izpustiti. Vendar os si znali rabinei pomagati: vsa cenzurirana t. j. izpuščena mesta so dali tiskat v posebni zbirki in so jih dali v roke vsem pobožnim judom. Tako so tedaj talmudski stavki o Jezusu sedanjim judom dobro znani, in jim niso tna-lovažni, kakor judje \edno trdijo čemu so jih pa zbrali in z natisom razširjali?	(Dalje pride.)
Priloga »Primorskemu Listu" št. 24. z dne 13. junija 1912.
Domače in razne vesti.
.Trgovsko - obrtna zadruga« preti likvidacijo. V zadnji številki »Soče« naznanjata načelstvo in nadzorstvo » I r-govsko-obrtne zadruge«, da sc bo vršil v nedeljo, dne H), t. m. izvanredni občni zbor oincujene zadruge. Na dnevnem redu je edina točka: Razdružitev »Trgov-sko-obrtne zadruge«. Kar smo žc pred tolikim časom prorokovali, do tega je torej tudi v resnici prišlo in je tudi 1110-mlo priti pri takem gospodarstvu, ka-koršno je bilo pri omenjeni zadrugi sko-ro od početka njene ustanovitve. -Spretna roka, kakor jo je imenovala vedno »Soča«, ki je toliko let vodila omenjeno zadrugo, vodila jo je tako spretno, da ni mogla tudi »najnespretnejša roka« po odstranitvi »spretne roke« iz načelstva ubraniti »Trgovsko-obrtno zadrugo« pred usodo, ki ji jo je pripravila »Sočina« »spretna roka«. Naše ljudstvo p:i ima s tem usodcpoluim dogodkom zopet nov in neovrgljiv dokaz, kako znajo naši liberalci gospodariti z narodnim denarom.
O	vodopravnem zakonu ponatisku-je zadnja »Soča« z dne 11. t. m. tozadevni članek iz »Samouprave« in trdi Ua so klerikalci označili ta zakonski načrt v.svojem dunajskem glasilu »Reicli-spust« za skrajno škodljiv kmetijstvu. »Soča« zamolči pa, da zlorabijo njeni zavezniki iz Furlanije omenjeno »Reicli-spost« v to, da udrihajo po večini dež. zbora in po vsem, kar ta večina sklene. I.ist tudi molči, da je kranjski deželni zbor sprejel enak načrt, kakor goriški.
Vse te zvijače ne bodo pomagale »Soči« nič, »Mizarska« iu » l’rg. obrtna Zadruga« sta jo končali.
Cernu pa to? Zadnja »Soča trdi v eni notici in tiska debelo, da je bilo proračimjenili I. 1908 za kmetijstvo celili 5.650 K. .Vsakdo ve,-da stavi deželna uprava leto za letom v proračun 25.000 K ie za brezobrestna posojila, ker je ta postavka med rednimi stroški, isto tako jo znano, da staneta oba oddelka kmetijske šole vsaj 40.000 K na leto; »Soča« se tudi laiiko prepriča iz »Razprav dež. zbora«, da so znašali istinito izplačani stroški I. 1903 za kmetijstvo 150.029 K. Ncuuiljivo je, čemu trdi ta list, da je bilo proračimjenili 1. 1908 za kmetijstvo le 5.050 K. Lahko umljiva pa je »Soči-na« trditev, da zajemajo v dež. hiši za Furlanijo z veliko žlico, in da dobijo Slovenci le ono, kar od te žlice odpade. Na to stran se pa ne spuščamo v polc-
V
Pod Crno prstjo.
(Konec.)
Poglavar: »Kaj ne hodiš v cerkev?«
Miha: »Usmiljenje, žlahtni gospodje! Res je, da nisem bil že dolgo v cerkvi, pa od zdaj naprej hočem iti vsako nedeljo iu praznik.«
Poglavar: »Zdaj vidim, da ne bo s teboj nič!«
Miha: »O usmiljenje! usmiljenje!«
Poglavar: »Dobro! Za zveličanje res ni potrebno, da znaš molitvico na pamet, toda na moja vprašanja moreš jasno odgovarjati. Miha, ali veruješ v Boga, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje?«
Miha: »Verujem, verujem, dobri gospodje.«
Poglavar: »Ali veruješ v Jezusa Kristusa, Sina Njegovega edinega. Gospoda našega, ki je bil za nas rojen in |c 'a nas trpel?«
Miha: Verujem, žlahtni gospodje.«
Poglavar: »Ali veruješ v sv. Duha. >v. cerkev, občestvo svetnikov, odpu-venje grehov, vstajenje mesa in večno življenje,«
Miha:	Verujem!«
Poglavar: »Ali se kesaš? Ali se i očeš poboljšati?«
miko s »Sočo«, dokler ne ovrže trditev svoje politične zaveznice »L’cco«, ki trdi nasprotno, da gre velika večina dež. podpor in denarja v slov. del dežele.
I jubezuivi sestrici naj se pobotata v tem oziru najprej sami med seboj.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Kakor propadajo vsi liberalni zavodi, |.iuv tako bo propala tudi družba sv. LiiHa in Metoda, ako ne odstopijo od nje liberalci. Cas bi bil, da bi se liberalci še o pravem času streznili. Kaj pomaga prositi i/bmoči pri katoliško-narodni stranki, ko je zavod že propadel? Proč torej z liberalci od družbe sv. Cirila iu Metoda!
Ali imajo občine pravico uvajati samostojne davščine na orkestrijoner
Za uvedbo novih doklad ali prispevkov, ki ne spadajo v kategorijo naklad na direktne davke ali na užitnino je potreben v smislu § Sl), občinskega reda poseben deželni zakon. Z ozirom na take naklade in samostojne občinske davščine navaja člen I. zakona z dne S. oktobra 1905. drž. zak. št. 19. one predmete, na katere se lahko uvedejo takšne naklade. Ti predmeti so: kolesa, automo-bili in motocikli pod gotovimi pogoji, ter ekvipaže in konji, ki služijo samo za zabavo.
V navedenem zakonskem členu ni torej govora o orkestrijonih, za to je potreben poseben deželni zakon v smislu § 80. obč. reda.
Odgovor na gornje vprašanje se glasi: Občine nimajo pravice uvajati samostojnih davščin ua orkestrijone.
»Samouprava«.
iNa c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj četrtek, dne 4. julija in sicer za Slovenke od 8.- 12. predpoldne.
Pismeni sprejemni izpiti bodo dne
5.	jul. od 8. 12. in od 3.-6. ure; ustmeni izpiti začnejo v soboto, dne 0. jul. ob 9. uri iu se bodo nadaljevali ponde-Ijek, dne 8. jul. ob 8. predpoldne.
Ako bo po sprejemnih izpitih meseca julija sprejeto 40 gojenk v ital. iu ravno toliko v slovenski oddelek, potem septembra ne bo drugih sprejemnih izpitov za prvi tečaj.
Pri sprejemu se zahteva krstni in rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za šolsko službo.
V smislu postavnih določil opozarja ravnateljstvo one starše, ki ne stanujejo v Gorici, naj bodo pri izbiranju stanovanj za svoje hčere jako previdni; pri-
Milia: »Hočem!«
Poglavar: »Ali boš skrbel od zdaj naprej vestno za svojo družino, ki ti jo je Bog izročil?«
Miha: »Prav rad! O te draga moja žena, ko bi ti vedela, v kaki stiski sem jaz sedaj.«
Poglavar: »Ali boš hodil v cerkev?«
Miha: »To bo od zdaj naprej edin«' veselje, žlahtni gospodje!«
Poglavar: »Ali se odpoveš pijančevanju in zapravljanju?«
Miha: »Sc odpovem!«
Poglavar: »Ali se odpoveš hudeni u d u h u ?«
Pri teh besedah začuti Miha od zadaj krepko roko, ki ga strese. Miha se vzbudi, dvigne glavo, se ozre nazaj in zagleda pred seboj železniškega spre-\odnika, ki vpije nanj: »Miha, liuda-južna! Miha, stopi dolu!«
Miha si pomenca oči, pogleda okrog sebe, vstane in brž izstopi. Še nikdar v svojem življenju ni tako čvrsto stopal na delo. Bil je kakor premenjen. Od takrat je bil priden delavec, ni hodil več po krčmah in tudi ne na socialistične siiode. \ sako nedeljo so ga videli v cerkvi. Njegova družina je bila od tistega dne spet srečna.
Dr. P.
poroča se njim, da poiščejo stanovanja, kjer bodo gotovi, da pridejo njihovi o-trci v dobre iu poštene družine.
Pri enakih predpogojih za sprejem bode ravnateljstvo dajalo prednost onim gojenkam, ki se bodo mogle izkazati s primernim stanovanjem.
Šolsko leto 1911 12. konča dne 0. jul. s slovesno službo božjo.
Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici.
Žetveni dopusti se letos tako-ic določijo: Pešpolki štev. 7. 17. 19, 27, .<2 iu 97, lovski bataljoni štev. 7, 8, 9, 11, 19, 20, 24 in 29, gorski artiljerijski polk št. 3 od 1. do 21. julija. Prvi turnus trdnjavskega topničarskega polka št. 4 od 1. do 21. julija; pešpolka štev. 47 in 87 od 0. do 26. julija; boscnsko-liercegovska pešpolka št. 2. in 4 od 8. do 28. julija; lovski bataljoni štev. 5, 17 iu 21 od 14. julija do rf. avgusta; trdnjavski artiljerijski polk št. 3 od 4. do 24. julija, drugi turnus trdnjavskega artiljerijskega polka št. 4 od 20. avgusta do 15. septembra. Kolikor to dopusti služba, se dovolijo dopusti tudi ob vinski trgatvi. Za deželno hrambo se je žetveni dopust tako-le določil: deželnobrambni polki štev. 4, 5 in 27 od 30. junija do 19. julija, deželnobrambni polk št. 20 od 0. do 20. junija.
Zanimiva pravda se je vršila te dni
pred tržaškim sodiščem proti kemiku Henriku Huber, ki je bil od državnega pravdništva obtožen radi inazaštva. On je izjavil, da je zdravil na podlagi psihoterapije, ki pozna dva načina zdravljenja: 1. hipnozo iu 2. sugestijo. On je zdravil le s sugestijo t. j. govoril je kakemu namišljenemu bolniku toliko časa, da ni res bolan, da ga je o tem prepričal. Marsikoga je rešil na ta način nesreče. Ker se pri tem ne gre za kake zdraviliške opravke, je sodni dvor Hu-berja popolnoma oprostil.
Polom v Puli. I losedaj se je dognalo, da se je od zneska 1,717.1811 K porabil večji znesek v razne druge svrlie, kakor je bilo določeno.
istrski narodni buditelj umrl. V torek je v Malem Lošinju umrl Šime Kvinti K o z u I i č, sobojevnik istrskega narodnega buditelja Dinka Vitezič-a. — Pridobil si je v narodnem boju mnogo zaslug. Posebno otok Lošinj, ki je bil v nevarnosti, da se potujči, je otel hrvaškemu narodu. Imel je 00 let. N. p. v m.l —
Pesnik Anton Aškerc umrl. V pond. ob I. uri iu pol ponoči je v Ljubljani umrl pesnik Anton Aškerc.
Nova društva. Namestništvo je vzelo na znanje pravila Katol. slov. izobraževalnega društva v Krogljišču (pol. okr. Sežana) iu goriške podružnice Družbe sv. Rafaela na Dunaju.
Cesar se je letos po dveh letih zopet udeležil procesije sv. Rešnjega Telesa na Dunaju. Udeležili so se procesije tudi innogobrojiii nadvojvode in nadvojvodinje. Vreme je bilo krasno.
Lksplozija v \Vollersdoriu. — V
vojaški smodnišnici v \Vollersdorfu pri Dunajskem Novem mestu je nastala dne 7. t. m. eksplozija, vsled katere je zletelo v zrak skladišče št. 20, v katerem se je nahajalo 2000 kvintalov ekrasita. Lksplozija je napravila v \\ ollersdorfu in v bližnjem Dunajskem Novem Mestu veliko škode na hišah; skoro vse šipe so ubite. Pri tem je bilo 14 oseb ubitih m 100 ranjenih. Dne 9. t. m. ob I uri iu pol po polnoči pa je zletelo v zrak skladišče št. 4. Pri ti eksploziji ni bilo človeških žrtev. V torek ponoči pa je vojaška straža zapazila pri skladišču št. 38 neko osebo, ki se je sumljivo plazila okolo skladišča, \ojak, ki je to zapazil je oddal alarmski strel, nakar se je podala cela straža na lice mesta in našli so tam vžigaIno vrv. Vse to kaže, da so eksplozije, pripisovati hudobni
roki. Straža se je pomnožila in uvedla sc je stroga preiskava.
Napredovanje katoliške zavesti se
opaža vsepovsod. Za Bavarsko je govoril Dunaj, za Dunajem Belgija, pa tudi iz Lrancoskc so pričela prihajati razveseljiva poročila. V francoskem katoliške časopisju se pnobčujc sedaj statistika o izidu občinskih volitev na Francoskem v onih krajih, kjer so delali občinski zastopi težkoče verskim procesijam in cerkvenemu zvonenju. Izmed 27 takih občin, ki so bile v radikalnih rokah, je prešlo 22 občin pri zadnjih volitvah v katoliške roke.
Ir. Sv. Jurija na Koroškem (St. Georgeu lin Gailtal) smo prejeli sledeči dopis:	I likaj nas je več zidarjev s
Primorskega iu mislim, da smo razni) enega vsi poštenjaki. Dotičnik je bil naš kuhar. Ko je v noči od 0. na 7. t. m. zapil ves svoj denar, šel je v kuhinjo ter od tam odnesel 10 kg sladkorja, nekaj kave iu 0 vreč. Ko se je zdanilo smo mi že vsi pridno delali. Okolo 9. ure pa pride dotičnik v praznični obleki k nam in izvedeli smo, da ga je minolo noč naš podjetnik dobro naklestil. Nato se je splazil v svoje stanovanje, da bi pobral obleko ter jo brezplačno popihnil, ker mu je podjetnik tudi odpovedal delo.
Ali svoje imetje je smel le tedaj pobrati, ko je plačal gospodinji, ki ga je zasačila pri preoblačenju, dolžni znesek za stanovanje. Dotičnik je doma iz Logij pri Breginju iu tisti ki ga poznajo, naj se ga varujejo.
Mestne novice.
m »Domen« v Ccutralu. — Goriško slovensko srednješolsko dijaštvo, priredi pod spretnim vodstvo g. Klavžarja v nedeljo, dne 10. junija, ob 4. uri iu pol popoldne v veliki dvorani »Central« gledališko predstavo na korist »Dijaški mizi«. Vprizori se Jurčič-Česnikov »Domen«, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Dejanje igre, ki je zelo lepo in zanimivo, se vrši v preteklosti v vasi ua Dolenjskem. V igri nastopi do 25 oseb. Cene prostorom so nizke in tako vsakemu lahko pristopne. Predprodaja vstopnic je pri g. Dugarju, upravitelju tega lista, Semeniška ulica št. 10. Ker je čisti dobiček namenjen »Dij. mizi«, st preplačila hvaležno sprejemajo. K (.bilni vdeležbi vabi
Gor. slov. srednješolsko dijaštvo.
Šolska mladjiia pri zadnji procesiji
v	Gorici. — Nekdo je štel dečke iu deklice, ki so se v četrtek udeležili procesije. Naštel je 240 dečkov iz »Šolskega I loma«, 388 iz mestnih šol potem 280 deklic iz »Šolskega I )oma«, 480 deklic iz mestnih šol. Iz »Šolskega I >oma« je bilo tedaj 020 učencev in učenk, 808 iz mestnih šol. Na mladino iz obeh vadnic se pri štetju ni oziral. Navedena števila nam kažejo, kake so narodnostne razmere v Gorici.
m Volilna pravica v mestno starešinstvo. Mestni statut iz leta 185(1, deloma popolnjen po deželnem zakonu iz I. 1808, določa sledeče glede volitev:
Po S 31. je volilec vsak avstrijski državljan stanujoč v mestnem okolišu,
a) ki plačuje najmanj 10 K 50 v neposrednega (cesarskega to je brez vsake doklade) davka od posesti ali obrti \ mestnem okolišu, ali pa najmanj 10 K N) v kake druge (osebne) pridobninc;
b) pravi, stalno ali začasno upokojeni državni, deželni in mestni uradniki; e) častniki stalne vojske (kolikor dopuščajo vojaški predpisi); d) duhovniki, ki izvršujejo samostojno posle župnika \ občini; e) doktorji domačih visokih šol; t) nastavljeni redni učitelji, profesorji iu predstojniki na javnih, od države in dežele ali občine vzdrževanih šolali.
Volilne pravice pa nimajo osebe, ki so pod varilstvom ali kuratelo, v ubo-žni oskrbi, posli ia osebe, ki dobivaj).*
dnevno ;ili tedensko plačo.Voliti tudi ne morejo osebe, ki so bile obsojene na Kazen, ki provzroči izgubo političnih pravic.
I 'o S .35. se dele volilei v tri razredi;. V prvi razred spadajo vsi volilei iiajmaiij 126 K neposrednega davka. Drugi razied obsega volilee z 42 1 _?(> K neposrednega davka in občane navedene pod I) i v S 31. Vsi ostali volilei tvorijo tretji volilni razred.
Opomba: Očetu oziroma soprogu se pristejejo tudi neposredni davki, katere plačujejo mladoletni otroci ali soproga od svojega premoženja. S temi prištetimi davčnimi zneski zamore prit: volilee L' \ višji volilni razred, nikakor pa ne uh hiti volilne pravice.
Imeniki so na vpogled v mestnem uradu vsak dan od 9. i2. dop. in -4. (>. pop. Ob nedeljah od 9.	12.	dop.	Rekla-
macije je vložiti najkasneje do .M. t. m.
I•užite tudi na nasprotnike, ako imajo sploh volilno pravico in so vpisani v pravi volilni razred.
I i. rchiia pojasnila daje Narodni odbor vsak dan od (>. 7. zvečer, oo nedeljah od Id. 1!. dop. v ulici sv. Ivana št. 7.
Širajk zidarjev v Gorici traja dalje. Gospodarji niso dali na spomenico socialistov odgovora. Ta spomenica je res pravi zgled, kako se spomenice ne smeji) sestavljati. Zidarji, delavci in gospodarji trpe vsled tega škodo.
Izvedeli smo tudi, da so začeli vga-njati socialisti strašen terorizem proti tistim zidarjem, ki hočejo na delo.
Pritožbe radi tržnega komisarja Keseu-a se še vedno ponavljajo. Ako se noče goriški župan za to zanimati, naj siori potrebne korake c. kr. 'okrajno glavarstvo. Cas bi bil. da se napravi nestrpnemu postopanju konec! Naši somišljeniki naj si vsak slučaj zapomnijo in s pričami doženejo, da se napravi pritožba na višje mesto.
fridnevnica presv. Srca Jezusa \
slovcnksem jeziku v stolni cerkvi, v petek din: 11. t. m. in soboto dne 15. t. m. ob 5. uri zjutraj sv. maša, potem govor v slovenskem jeziku. \ nedeljo dne K), t. m. ob 5Vu zjutraj sv. maša in go-\ or. Slovenci, udeležite se te pobožnosti v obilnem številu.
Vojaški nabor. Dne 5. t. m. se je
prostovoljno prijavilo k naboru 26 mladeničev, od katerih je bilo 9 potrjenih m Kinematografske predstave v korist iRudečemu križu«. Jutri se bodo vršiic v kinematografu »Edison« pri ljudskem vrtu predstave, kojih dohodki so namenjeni mirovnemu skladu »Ru-dečega križa«. Vstopnice bodo prodajale dame, ki so v vodstvu tega društva. — Upamo, da bo vspored dostojen.
Iz goriške okolice.
j. Iz Mirna, dne K), junija 1912. Ti s tim, ki so pričakovali hogve kake čudeže od nastopa »Sokolske žnpe« v Mir-nu, naznanjamo, da je Miren danes ravno takšen, kakor je bil pred nastopom. Miienski Sokoli imajo le navadnega pondeljskega mačka, liberalci se držijo kisio, ker menda niso pokrili stroškov vkljub vsemu beračenju po hišah, tudi klerikalnih. Gospodične premišljujejo, kako jim je beračenje za Sokolsko »žu-po«, golaž, cigare, cigarete, sol, kimel, Česnik, čebulo, »šelino«, peteršilj, i. t. d. spodletelo, posebno v nekaterih klerikalnih hišah. Tako so n. pr. v Biljah, kjer so beračile mirenske gospodične za cigarete, dobile mesto cigaret tak »šnuf-tabak«, da še danes kihajo in bodo gotovo vsakikrat kihale, ko se spomnijo na io klerikalno hišo. V Mirnu pa je ena gospodična prosjačila za kavo. pa je dobila tako močno papriko, da jo bode vedno jezik ščipal, ko se spomni, kedaj je \ svoji učiteljski gorečnosti prosjačila kavo za Sokole.
Vipava pa teče mirno svojo pot dalje in nosi s seboj solze marsikatere žene naprednih Mircnccv, ki po raznih igrali in krokili in drugih »naprednih« zabavali zapravljajo družinsko srečo.
Le v Rimi se Vipava nekoliko ogleduje liberalno trdnjavo in poskuša, ali so njeni temelji res še trdni. Vipava namreč ve, da ni vse zlato, kar se sveti.
I )ruge nesreče razven velikega mačka torej za enkrat ni. Še nekaj bi skoraj pozabili!
Pii naših naprednjakih moramo namreč zazuamvati velik napredek. Razven plesati in krokati so se naučili tudi spuščati rakete, katere pa jc |)i rotelmih napravil.
Tako mirenski abeccdarji iu ajmal-ajncarji!
g Iz Mirna, .lavno vprašanje c. kr. šolskemu svetu v Gorici.
Ali spada še učitelj v šolo, kateri ne pride nikdar k maši, pač pleše kakor nor na vsakem sokolskem plesu v sokol.-ki tmiiormi, kateri med službo božjo ostentativno promenira po cesti, ko gredo drugi k službi božji. Ali misli kedaj l. kr. okr. šolski svet razpisati nad-učiteljsko mesto v Mirnu?
g V Ameriki umrla Slovenka. \
Clevelandu je umrla nenadne smrti Katarina Muzič, stara 511 let. Ranjka je bila rojena v Kozani.
g Dekliška Marijina družba v Ste* verjanu ponovi v nedeljo Ki. i. m veselico od prejšnje nedelje. Predstavljali se bosta 2 igri. namreč »Dve Materi«, in »Oh, ta Polona«. Pričetek ob 4 iu pol popoiudue. Vstopnina navadna. Čisli dobiček se porabi za kip »Presv. Srca Jezusovega«, zato se preplačila hvaležno sprejemajo.
g Iz Dornberga. Čas je, gospod urednik, da se spet kaj oglasimo v cenj. in priljubljenem »Prim. Listu«. Seveda, treba je, da sporočimo ožjemu in širnemu svetu le najnovejše novice, ker le te-so bolj mikavc. Pa pojdimo k stvari. Procesija presv. R. T. se je izvršila nad vse sijajno ob obilni udeležbi naših vernih občanov. Vse je bilo praznično oblečeno, ceste so bile čisto in lepo pometene ter s cvetjem in zelenjem ozaljšane. Na okrašenih oknih je brlelo nebroj sveč. Z eno besedo rečeno: Kamor bi se obrnil povsod je bilo praznično.
Pri tej priliki pa ne sinemo pozabiti izreči >voje prijemanje in zadovoljstvo nad našimi vrlimi pevci, kateri so pod vodstvom neumornega g. organista zelo lepo peli. Cast jim! Le tako naprej vstrajno po začrtani poti!
Pri nas imamo še precej dobre kapljice, in sicer takšne, da jo je veselje videti, še bolj pa zmerno piti. Vabimo torej naše prijatelje in znance - kupce, naj si je nabavijo, dokler je je še kaj, Cena je primerna, — Crešenj ni bilo letos mnogo, a cena je pa bila taka, da kdor jih je imel obilno, si je lahko napravil prav lepe denarce. Druzega sadja bo letos — žal — prav malo. Vzrok temu je neugodno pomladansko vreme. 'I rta kaže doslej dobro. I )al Bog. da bi le ne bilo kake nesreče in naše vinske gorice bodo rodile obilen sad.
g Osumljena tatvine sta Karol Mar-vin iu Alojzij Gregorič iz Dorberga, zaradi česar sta bila prepeljana v goriške s< linijske zapore.
Iz ajdovskega okraja.
a Del - Otlica. Y nedeljo, dne K), t. m. priredijo udje III. reda procesijo v Sv. Križ na Vipavskem. Odhod iz Otlice ob 0' j uri zjutraj; procesija se vrši le ob lepem vremenu.
Opozarjamo na »Orlovsko« veselico v Črničah, ki se bo vrši'a prihodnjo nedeljo dne Hi. junija in ne kakor je bilo v '•Gorici« pomotoma naznanjeno, da se bo slavnost v ršila dne l<>. t. m.
Iz kanalskega okraja.
ki Poroka. V pondeljek se je poročil p.	ii. g. Alfonz	Kofol,	sin g.	Cerkvenika	Valentina, z	i>. u. gospico	Lu-
cijo Gabrijelčič iz Ajbe. Bilo srečno!
Umrl je v nedeljo po kratki in miic-iii bolezni v goriškem sanatoriju g. Henrik Malnič, veleposestnik v Kanalu. Pokojnik je bil blag človek. Bil je večletni podžupan kakor tudi večletni član kanalskega cestnega odbora. Bil je vedno zvest pristaš S.‘ L. S. Pokojnikovo truplo so prepeljali v torek pop. v	Kanal, kjer	se je	vršil	pogreb oh	4. mi. N. p.	v m.!	Žalujočim
ostalim pa naše iskreno sožalje!
Volkovi na Kanalskem. Iz anhovske županije nam pišejo, da sta se v tamoš-njili hribih pojavila dva volkova. Dva lovca sta divji zveri prepodila v hrib sv. Jakoba. Dopisnik pravi na koncu: Prosimo sl. c. kr. okrajno glavarstvo, da bi poskrbelo, da bi sc volkova prepodila iz naših hribov, ker jc nevarnost, da naittra/.tržeta črede, ki se pasejo po planinah.
Nesreča. Miuolc dni je 25 letni Miha Grosar iz Lokovca prižigal na Trnovem neko mino, ki se pa je pred časom razpočila. Grosar je dobil pri tem težke poškodbe na levi roki ter so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov.
Ali je res? Z Banjške planote nam pišejo, da sc je - kakor po navadi praznoval na Banjšieali cerkveni shod. Gg. duhovnikov je bilo S. Dopisnik pra-
vi	med drugim: Le nekaj jc množico bodlo v oči iu sicer: ko jc šla procesija z Najsvetejšim iz cerkve, smo opazili celo vrsto šolskih otrok brez nobenega nadzorstva. Bili so kakor izgubljene ovce. Ne učitelja ne učiteljice ni bilo z otroci. Tako se godi že več let, da pri procesijah ne vodi šolskih otrok učiteljstvo. Zakaj ne? V Gorici je drugače! Na praznik sv. R. T. vidimo dolge vrste šolske mladine, katero vodijo, učiteljice, učitelji, profesorji itd. Po drugih ste šolske mladine, katero vodijo učiteljstvo na Banjšieali? Ali ni sramota, da mora voditi šolsko mladino pri procesijah 7S-letni starček-kmetič.
N e k d o.
Iz tolminskega okraja.
t Preč. g. župnik v Ročah Miklavž Kocijančič je radi bolezni upokojen. —
I	razno župnijo oskrbuje č. g. Kos Josip iz Dol. Trebuše.
t Sv. Lucija oh Soči. — Tu je umrl
12.	t. m. gosi), Jakob Velikonja, vpokojeni učitelj, znan daleč na okoli pod imenom »stric«. Ponesrečil seje,ko sc jc vračal ob 1(1 uri ponoči domov. — T ik pred svojini domom je namreč zgrešil pot ter telebnil pod cesto v mimo tekoči potočič. Prebil si je lobanjo in sc tako poškodoval, da je samo še pai dni živel v nezavesti. Učiteljeval je v Voloski, pri Sv. Luciji, v Cerknem in nekaj časa na Idriji pri Bači. Bil je do-beručitelj,izobražen mož.govorilje prav dobro več jezikov. Oženjen ni bil nikoli, menda ni imel časa /.a to. Rojen je bil na Modrejcali, kjer je do svoje smrti bival. Doživel je vsega skupaj let 67, mesecev Ih, dni 19. Naj mu sveti večna luč!
Cerkev sv. Danijela v Volčah dobi kakor poročajo »Izvestja Centralne komisije« na Dunaju od imenovane komisije 500 K za potrebne poprave, ki se imajo v kratkem izvršiti.
Iz kobariškega okraja.
kbd Iz Breginja. Pri nas je vse polno novega, a nikdo ne prime za pero, da bi to javil javnov Znano je, da nas jc zapustil preč. g. župni upravitelj Matelič in da smo sedaj skoic brez duhovnega
vodstva. V kolikor dopuščajo razmere oskrbuje duliovska opravila picč. gosp. vikai ij Valentin Knavs iz Logov. Dobili smo nekoliko sadnih drcvcsc iz drevesnice katol. pol. društva v Kona-ridti. Kaj radi sprejemamo sadnih drevesc. pa bodi, da moramo tudi kaj plačati V našem okraju bi bilo društvo za pospeševanje sadjereje prav potrebno in prav bi bilo, da bi bil vsak kmet učla-njen pri tem društvu. Saj je uvidel tudi deželni odbor potrebo, da se pospešuje sadjeicja pri nas in jc tudi na prizadevanje dež. posl. Manfrede dovolil nekaj podpore v ta namen. — Poleg novega šolskega poslopja, ki je bilo letos blagoslovljeno, sezidana je tudi vojašnica, v katero so se vojaki iz prejšnjih stano-vališč preselili. Vojaki bodo odslej tudi
v	Logjeli, kakor je videti pa le v poletnem času. Trava jc postala redka -torej bo malo sena. Imeli smo tudi točo, ni napravila posebne škode.
Iz cerkljanskega okraja.
c Otalež. V tednu od 9. do 10. junija t. 1. bomo pri nas obhajali sv. misijon, ki ga bosta vodila čč. oo. Kor-siian Zemljak in Bervenut Winkler, oba iz frančiškanskega reda. Ker ni bilo v tukajšnji fari sv. misijona vže 12 let, se ljudstvo letošnjega zelo veseli, se je nanj vže dobro pripravilo n sc ga bo, kakor jc upati, polnoštevilno vdeležilo. Vabljeni in dobrodošli so ob tej priložnosti tudi sosednji čč. gg. duhovniki ,da bodo s svojo navzočnostjo iu sodelovanjem povzdignili to izredno slovesnost!
Iz komenskega okraja.
km V Komnu priredimo v nedeljo dne K), t. m. ob popoldne izredno cerkveno slovesnost. Blagoslovili bomo prekrasni, umetniški kip presv. Srca Jezusovega ter ga slovesno prenesemo i/. župnišča v župno cerkev. Ta dan ponovimo tudi posvečenje presv. Srcu Jezusovemu. V Svetem pa priredijo ravno ta dan liberalno veselico z neumnim plesom: Sramota!
km Gospod »Sokolski« pevovodja v Komnu, vpokojeni učitelj Fr. Pelizzon jc umrl nagle smrti vsled mrtvouda. N torek so ga »Sokoli« slovesno spravili k večnemu počitku.
km S Krasa. Košnja je pri nas že začela in hvala Bogu bo letos dovolj krme. Toda koscev primanjkuje, ker mladeniči rajši potratijo mnogo časa pri plesih jn v kamnolomih, nego da bi doma pomagali. Koscem iz drugih krajev dežele je dana sedaj prilika da si pri n«-s kaj zaslužijo.
km Rubije. Trta je začela cveteti Bog nam daj lepih dni. Žito kaže letos tudi dobro.
km Iz. Temnice. Poročil se je dne U'. ‘t. m. gospod Karol S t e p a n č i č z gospico Marijo Š k a b a r. Ob tej priliki jc tudi telovadni odsek »Orel« nastopil in mu izkazal čast kot bratu Orlu. Novo zaročencema pa želimo obilo sreče. Na-zdar!
Iz sežanskega okraja.
s Iz Koprive na Krasu. V Koprivi imamo tri gostilne: Zegovo, Boletovo, liberalnega prvaka in pa Križarjevo. -Ker se nahaja društvo v Zegovi gostilni. vlada med gostilničarji veliko nasprotje do te gostilne. Posebno Boletu je žal, da sc ne pleše in popiva v njego-
vi	gostilni. Prej je vedno skrbel, da ni bilo društvo bolj oddaljeno od njegove gostilne, kakor kakih 2(1 korakov.
I	»asiravno se je izrazil prejšnji glavar. g. Rebek, da je koprivska občina najrevnejša na celem Krasu, kar bo tudi res, se mora vendar pri nas t r ik r a t na leto plesati. Naši mladeniči so veči-
noina obrtniki in dela jili mnogo v Trstu. kjer .»-e u<>tnvo nič dobrega ne nau-
Ko pride domov, je vsaka druga lasala kaka laška kletvina in nekateri stiiriši so celo ponosni na tako podivja-ii ‘ otroke. V Nabrežini se menda ne goji slabše kot pri nas.
V cerkvi viuiš malo ali skoro nič naše mladine; ali ni to hudo!?
Mladenič cel teden dela in gara. Kr, pride ples, pa ves svoj zaslužek zapravi v par urali. Pa tudi ženske bi bile lahko |;olj pametne. Nekatere matere sc znajo tudi fajn« vrteti, samo če jih pride kdo povabit v a ples. Res lepe iti čudne raz-mere so nastale pri nas.’ Naše sta-n.šiiistvo je sestavljeno iz krščanskih inož in upamo, da bodo z umnim in alločnim nastopom preprečili, da se ta podivjanost ne razširi.
il-
a-
tu
o-
m
C
a-
ui ili i t
i \i korminskega okraja.
Zapadnim briškim kolonom na /nabije. Turšiča dospe v Gorico drugi I teden in jo bodo koloni lahko dobili že j danes osem dni. Plačati bo treba za | kvintal polovično ceno.
kr Iz Kožbane. — Slovesnost p r a z-I ;> i k a sv. R. Telesa je izredno povečala tuk. stotnija s streljanjem in častno stra-Ižopri procesiji. Vsa čast vojakom! Prihodnjo nedeljo (lf>. jun.) bomo imeli Islovesno češčeuje sv. R. T.; na to pobožnost sc pripravljamo že od praznika, Ipa se bomo še bolj s tridnevnico v če-|trtek, petek in soboto: Blagor ljudstvu. Iki se rado klanja Kristusu-k ral ju in se |posveeuje Njega presv. Srcu!
V r c m e. Po vročem dnevu smo |\ nedeljo (9. jun.) zvečer imeli zo-lpet nevihto, ki pa pri nas ni naredila ob-Ičiitnc škode. Hujše je divjala ta nevihta. Iki je prišla od vzhoda, tam doli okoli Korinina, kjer se je vsula toča, da so J |rna (najbrže v skupinah) vagala 1 kg.
Toda 11. jun. (ob 3/., na 2) po tioči je [upadla nas nevihta od juga: ta je lo-luastila in drvila čez polje, da je drevje Ječalo, vmes pa se vsipala drobna toča ju drobila mlado trtje ter klestila zarod li je že v cvetu.... Se par takih — je re-lel nekdo — pa ne bo treba prati sodov |i rebulo....
Mazilo za drevje. — Mnogi koloni nas v nedeljo popraševali v Medani. |li/ma »Goriška zveza« v zalogi mazilo a drevje »Tanglefoot«. Naznanjamo, da i ima še nekaj, da ga bo pa naročila jesen v večji množini, ako se oglasi [»volj strank, ki bi hotele kupiti.
k Medane nam poročajo, da se je lipan Jožef Sfiligoj iz Biljane izrazil jisproti nekaterim o nedeljskem shodu 1 Medani: »Danes boste na shodu ze-|io partili.«
Župan Sfiligoj je liberalec in ni nič idnega, da je o našem društvu in o na-le,iu našega delovanja popolnoma ne-Idučen. Kar bere v »Soči«, pripoveduje lije in pomaga tako hujskati proti re-Ižctn,
| kr Iz Biljane. Praznik presv. Reš-p Telesa smo obhajali na svečan Ičin. Udeležili so se krasne procesije liaki, »Orli« in Marijine hčere iz Poje in Kozane. — Popoludne pa se je človek najbrže preveč naužil ču-N in tudi žabjih jajc. kajti čukanja l^slaiija ni hotelo biti konec iz neke fjtilne. Ljudje so sc temu nemirnemu J^ku kar čudili. Turki v Jeruzalemu |tliVo bolj častijo cerkvene prireditve ličanov kot pa ta »Olikancc«. Pa |l| !e tudi mladega pomagača, ki ga je iffli delovanju podpiral do pozno v I a praznik sta oskrunila tudi druga liberalca, ki sta nameravala I tri poštene može. Toda slabo se ie sponeslo. Enega so ti možje tako ■o poučili, kaj je prav, da mu je lr;ii Policaj pomagati spraviti se do-
Stiri hekte kisa terana iz Kobdilja na Krasu ima na prodaj .1 osip (» o r j a n c, krčmar v Gorici na Kornju v Attemsovi palači.
flajboljša lastika za cepljenje trt „Tre5lnu, kakor tudi slovenske kose se dobijo pri domači tvrdki Pinter & Lenard v Gorici, Raštglj št. 7 in 9.
Za birmance v Biljah
preskrbi po primerni ceni kolače in druge sladčice ter sladke ne-alkoholične pijače
Andrej Orel,
cerkovnik, ako se jih pri njem naroči do '23. junija t. 1.
Za birmance!
ima prav lepo in trpežno blago po naj nizih cenah domača tvrdka vv	t	r	■	v-v
11
J
Gorica, Gospodska ulica št. 11. Važno!
Velika izber paljčolanov, solnč-nikov, svilenih trakov in okra skov itd.
Za prihodnje šolska leto se sprejmejo deklice na stanovanje in hrano.
Sobe so svetle in zračne. Hrana zdrava in tečna. Nadzorstvo skrbno. Mesečnina 50 kron.
Hed. Pehani, ravnateljeva soproga
Gorupove ulice š*. 3|l Ljubljana.
|Tiikn
T
a
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje
Jugoslou. razpašlljalna
R. Stermecki v Celju iit. 304
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
NOVA
TRGOVINA Z USNJEM
v Kapucinski ullo. „prl Lizi" štev. 2.
Podpisani priporočam svojo trgovino z usnjem in črevlj. potrebno, vsem cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ter želim z dobrim blagom in z najnižjimi cenami postreči. Pričakujem obilo odjemalcev. S spoštovanjem udani
Josip, Marušič,
trgovec.
Gorica, Kapucinska ulica štev. ?.
<
ir,
03
"O
o
*0
° =: a » v* _
*3 N*
S*
=r c
Pozor birmanci!
la
r- 3
o
o.
3
9 1
* o
<	o
—	"i	—
P	M*	Q
u.	g,
5	pr	W
op
s.	2	-i
-	g-	sr
® C
P *■
W M
X«
m,
3	t/i	<	n	n	c	—
I	s	8	a	s	g-	e
ft o 3" C
3	3	(II	—	_
_	7.	R	iS.a	••	=	'
■o n,	_. en	P	c	S
S	<£«	S	cr
C N	c. 3	<	-	O-O
d. V)	K •
r	^	d	O	CT	—	“
^	.	i:	3	r>
3	"O o	52.	-3	BS
O i i
Prvi c. kr.
ptiv.
strokovni zavod 7,a izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu.
Zaloga inozemskega in češkega blaga in izgotovljenih oblek.
Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni.
Zaloga oprave k uniformam edino le pri
M. Poveraj-u. v Gorici
na Travniku štev. 5.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČER NI G 01
Gorica Tržaška ul. št- 18
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
I »umij (iradec
67, 32, II, 5.3,	1
I. 49. .34. 52, 47
SfCCCCCCC#X«T#I<0
A	m
W	Lekarna	w
istofoletti i fiori
&
KJ Prave in edine žel. kapljice Ul
Z
Sl
i
ti
k znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna m o č teh kapljic je ne-prekosljiva. Te kapljice uredijo redno prebav- r , Ijaitje, če se jih dvakrat na dan 14 po jedno žličico ^ (Varstvena znamka) popije. Okrepi ^
^ želodec, storč, da izgine v krat- ^ W kema času omotica in šivotna ^ hy^ It‘nost (mrtvost.) Te kapljice tudi w buH store, da človek raje j č. hJ
^ Cena steklenica 60 vin.
I
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak-Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.
Za mnogobrojna narodi la se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
Velika izbera domačega in inozemskega usnja. Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvorniea nad-platov. Jermeni za stroje in goži Zaloga raznovrstnega blaga. Gorski čevlji ter nahrbniki. .RaZHOMPStllD UMilPSliO.
J. DRUFOVKA
Gorica, Gosposka ul. št. 3 nasproti,Monta1.
®r
t
l
t
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupil tmetpli potrebščin in pri prodni ^ ^ ^ fobiji pridelkov. ^	^
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32.
m
i
p
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „Qori5ke ljudske posojilnice1* (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje. »traniSčne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe. žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.	1
===== Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
■4=
iss-a_.
role.
Dvoje stanovanj
se odda v najem na lepem kraju mesta, voda v hiši. Poizve se v Semeniški ul. IG, II. nadstropje.
^	Odlikovana pekarija	^
£	/fc in slaščičarna &	^
♦
♦
♦
K. Draščik j
v Gorici na Kornu
♦
♦
♦
(v lastni hlll)
lzvrinje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča ae sl, občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
OcIoonicB cerhuenih posod In GErhvEnege
Pr. Leban Gorica,
Magistralna ulico Sten. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delov-■ico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko.
ODLIKOVANA rulKARNA
II1KI
Gorica, vla Formlca
■s priporoča za odjetnanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem	E. -Trikin
Krojnima.
Podpisani krojaški mojster priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč, gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Smet
Josip
krojaški mojster
Gorica, v hiši g. J. Kopača, svečarja Ulica sv. Antona 7.
■ooooooo-
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v SORICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti
V Gosposki ulici sc oddti lepo
stanovanje v najem
ki obstoji i/. potili prostorov. Okna spredaj. Poizve st* pri npiavi ,. Pri morskega Lista" v Semeniški ul. 16 JI. nadstr.
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN SULI60J,
krojašl i mojster Gorica, utica sv. Antona 12.
M
Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3—4'80ni. Cene od 50— 80 K. K a z p r s i 1 n i k e vsake vrst od 4—12 K.
I
K
Pinter & Lenard
v Gorici, RdštelJ štev. 7—9.
Si—
MU
MM
■K
»CENTRALNA POSOJILNICA**
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OlTlEJenO ZAVCZO
»444^ V GORICI ♦4^4>4
obrestuje hranilne vloge po 41I2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po	na	menice po 6°0, na me-
sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
VIKTOR TOFFOLI - (SORICA
prva zaloga oljkovega Olja
Via Teatro 16.— Via Seml narlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Onegiia.
Cene so sledeče:
Jedilno olje.............................'i-	litra	vinarjev 48 in 52
Namizno olje..................................
Istrsko-oljkino olje..........................
Valona........................................
Bari..........................................
Onegiia................................................2
Lucca, Nizza........................................'	2
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele In Izven države.
56 60 64 70 80 1 —
JOSIP CULOT
v Rašfelju šfev. 2 25 v Gorici.
Velika zalcjfca vsakovrstnih l£rač, drobnln za zabavo
In punlc za Igračo.
Rožni venci, podobice, razpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi stniki, cevi itd. itd.
J
L
„Ljubljanske kreditne banke
Nova slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev
(Via Tre Re IB) pri halami D o g a n a
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. Ve-1 lika izbera junčjega, telečjega in govejega mesa in svinjine. Cene zmernel brez konkurence. Pričakujem obilo od-| jemalcev. Na željo odjemalcev se do-| stavlja meso na doin.
Se spoštovanjem
Andrej Frandollč,
mesar.
JOSIP TER P INI
naslednik Antona Potatzky	i|
v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in)
drobnega blaga, ter tkanin, prejej in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce inl popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in'1 črevljarje. — Svetinjice, rožni venciI' in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske | In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.)
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. I P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev!
tr
nji
pr
M
Zajamčeno prave
ČGllIlIlKI-VOŠGlilll! SV6GI
priporoča prečastitim cerkvenii predstojništvom ter slavnemu obl činstvu po nizki cenr
J. Kopač
ka
G
tiil
sle
če
ke
zn;
Za
teg
je 1
Št. 95 svefcar, Gorica ulica sv. Antona
Kje kupite
najlepša in najboljša darila za mance, zlate in srebrne ure za dečk, deklice, zlate in srebrne verižice, veske, uhane, vse po nizkih cenah ?
Pri stari tvrdki
f^ftmnmn|T1pnr|W
13. Šuligoj
\vi<
na\ neb ver njei v ) »b ( gim
n
v
R
le
c. kr. urar državnih železnic Gorica Gosposka ulica 2]
V hiši g. Kuštrina.
m
»>X
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Goric
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odraskj otroke. Naročila z dežele sc po pošti pošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila j črevlje in usnje.
jctiK
dar
kake
ličar
krist
jim«
jih t
IT MRI
kor i ki; I niče.
mud
— — se bavi e vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — —
Moge na knjižice obrestuje po l7a%>. vloge v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad	K800.0001
======—	P.O	D R,U Ž N I C E: Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst.
Izdajatelj in odgovorni urednik J. Vimoolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Luke?!
stavi je da talmi tt ujeti imeni elei s še od imeni