Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu ,,Miral' v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Potopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravnlštvo „M i r u“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.	V Celovcu, 1. velikega travna 1909.	Štev. 21.
Poboj «Tptščali, posledico vladne ljubezni.
Kolikokrat smo že opozarjali javnost, da je z nemškutarstvom prišla v deželo surovost, da našinci ob času volitev v krajih, kjer so nasprotniki v večini, niso niti življenja varni. Po najhujših nemškutarskih gnezdih ima slovenska stranka pristaše, ki pa si zbog surovosti ne upajo pokazati svojega pravega mišljenja in volijo z nasprotniki. Komur je znana surovost nemšku-tarske, od c. k. oblasti na Koroškem negovane in scitene stranke, se temu ne bo čudil. Nasprotniki si vse dovoljujejo, ker živijo v prepričanju, da se jim kot političnim nasprotnikom slovenske stranke itak ne more ničesar zgoditi. Vajeni so že, da se pri preiskavah, če se gre za nasprotnike, ponavadi ne najde krivcev ali pa se cela zadeva „pojasni“ kot prava nedolžna šala. Med koroškimi Slovenci je nastal v političnih zadevah naroden pregovor: „Kaj bom, saj vem, da ne pridem do pravice !“ Tako se širi v senci c. kr. vladnih organov po Koroškem surovost in razuzdanost, in ni je instance, ki bi naredila temu enkrat konec, in ni ga človeka, ki bi se v posameznih slučajih npal nastopati, ker za Sloverfce najdejo takoj dovolj paragrafov, ki jim zamašijo usta.
Kako posurovela je nemškutarija po Koroš-koni, nam pove slučaj, ki se je zgodil 18. aprila v TreŠčah, kakor smo poročali že zadnjič. Ubili ?° poštenega slovenskega mladeniča, in dognano |e) da so bili ubijalci iz vrst zagrizene nemšku-tarije, ki je šla iz Kostanj omenjenega dne po noci v Trešče, po kaj, ho pokazala sodnijska obravnava. Našla se je priča, ki je slišala pogovor kostanjske „im freiheitlichen Lager stehende Jungmannschaft“, kakor jih hvali „Bauernzeitung“, na poti v Trešče, kjer naj pokaže svojo moč. To so pokazali na ta način, da so brez vsakega povoda napadli naše mirne slovenske ante, kateri so napravili izlet v tamošnjo go-in se tam kratkočasili na prav dostojen ’ ln ubili nadebudnega triindvajset let
“ga slovenskega mladeniča. Ves krvav je prosil mladenič pretepače: „Lepo vas prosim, pu-stite me, imam že dovolj“; a bili so ga po glavi
naprej, da je obležal nezavesten ter po preteku 12 ur umrl. Orožniki so jih že izročili sodišču, da jih zadene roka pravice, in pričakujemo, da se ho sodišču posrečilo dognati krivce.
Da je naredila kostanjska „Jungmannschaft“ izlet v Trešče iz političnonacionalnih nagibov, nam dokazuje dejstvo, da se je zbirala na Ko-stanjah ter pred šolskim poslopjem demonstrativno kričala „heil Lesjak!“ da dà duška svoji nemškutarski gorečnosti. Občinski sluga bo morda vedel povedati, kdo da je bil med demonstranti. Po hišah je iskala ta „Jungmannschaft“ svoje pristaše, da se jih je nabralo precejšnje, dovolj močno število.
Ponočni izgredi so na Kostanj ab takorekoč na dnevnem redu. Poklicane oblasti pa temu ne naredijo konca, češ da nimajo za to postavnih sredstev. Znano nam je, da je prejelo c. kr. okrajno glavarstvo v Beljaku, ki ima posebno postrežljive roke za naše politične nasprotnike, pritožbe glede ponočnih nemirov na Kostanjah, pa je dognalo, da se na Kostanjah tekom skoraj enega leta ničesar hudega ni zgodilo „von belang-losen und allgemein gebràuchlichen Singen am nachtlichen Heimwege allerdings abgesehen“. Kakšno pa je to „belanglos“ petje, vedo tisti, ki je morajo poslušati; sploh je na Kostanjah menda vse „belanglos“, dokler enega ne — ubijejo. Tako je c. kr. beljaško okrajno glavarstvo tudi po poizvedovanju orožništva spoznalo za „ein vollig belangloser VorfalL, ker je pretil z grožnjami dne 29. svečana m. 1. pri
р.	d. Neuwirtu vodja kostanjske „Jungmann-schaft“, ki je na dan volitve dne 24. marca 1.1. pretil Neuwirtu, da bo že prišel k njemu „šten-kat“. „Štenkanje“ na Kostanjah pa ni tako „be-langlos“, ker se iz njega navadno izcimi pretep, ki more imeti tudi posledice kakor v Treščah.
Če bo nemškutarija na Koroškem pri c. kr. vladnih organih v takem čislu in jo bodo povsod
с.	kr. oblasti ščitile, kakor se je godilo dosedaj ravno v Kostanjah, potem bo rastel nasprotnikom greben še bolj, in slučaj v Treščah se bo ponavljal po raznih krajih. Zadnje deželnozborske volitve so itak pokazale, da bi bilo prišlo do strašnih pobojev, če ne bi bili naši pristaši pametnejši.
Kri je itak tekla po mnogih krajih, kakor v Medgorjah, Radišah, Kotmarivasi itd., in povsod so bili pijani nasprotniki, ki so začeli pretep, in če so se naši po dokončanih volitvah, kakor v Kotmarivasi, takoj odstranili, so se pijani nasprotniki sami pograbili. Kdo je kriv temu, č ne zopet okrajno glavarstvo celovško, ki je vklju protestu od slovenske stranke odredilo zopet volitev v — gostilni. Če bo šla surovost nem-škutarije v senci c. kr. vladnih organov naprej tako v klasje, kakor dosedaj, bomo doživeli koroški Slovenci še take čase, da si bomo pri zaprtih durih še smeli klicati bridko resnico: Pravico imamo samo še, da se smemo dati pobijati!
Posl. Grofenaucr o socialnem zasapoonnjn.
V odseku za socialno zavarovanje je dne 26. t. m. izrazil g. posl. Grafenauer, odgovarjajoč na izvajanja socialnih demokratov o socialnem zavarovanju, sledeče misli:
Kdor je sodeloval pri ustanovitvi gospodarskih ali socialnopolitičnih naprav, bo priznal, da vkljub vsej previdnosti in strokovnemu znanju pri takih napravah ne izostanejo „otročje bolezni-4. Tudi sedanja vladna predloga bo morala prestati svoje otročje bolezni, četudi krije v sebi mnogo skrbnega dela in strokovne znanosti. Nekatere teh bolezni bomo skušali z vlado vred odstraniti. Pomankljivosti pa, ki se pokažejo s časom, se bodo dale poravnati tudi le s časom.
Zame pomenijo v vladni predlogi take otročje bolezni §§ 3, 5, 64, 78, 104, 106 in 114, in prizadeval si bom, da stavim v specialni debati tozadevne primerne predloge. Če bo vsak izmed gospodov članov odseka vzel nekatere paragrafe vladne predloge v pretres, bomo z vlado dali ljudstvu imenitno božično darilo.
Danes se hočem pečati le s trditvami in ugovori od strani socialnih demokratov in jih zavrniti. Najprej pride v poštev nameravana in predlagana delitev zavarovanja nesamostojnih in samostojnih zavarovancev. Če bi se ta predlog sprejel, bi pomenilo to znamenje za boj proti celi pred-
Podlistek.
Iz življenja kronanih gla
krat^ivllepja vladarjev se pripovedujejo č poteze	doj’°l?iiaji> razkrivajo zna^
krali ano-ip-v^ < otičnih vladarjev. Edvard
nSk^t’vSeJfnajraje neP°ZIiai
snrehaiati ™ V?-Se, ^olj, nego ce se more n
kar na t Z J1^’ ne da bi ša kd° SP° snozSrf TWhdl “Takrat, ker po navad spoznajo. Posebna zabava je zani če sra m
ob njem0 PredT^P Č1°™ka ia se obre^
nekaterih a-6? kratklm Pripovedoval v di dožfvei v Mpl0inat0v sledeč0 dogodbo, ki ■ sedS zZ^anjmih varih na češkem. Neki mikal s n r Da k^opi v sPrebajališču in je k no dX1^0 P°. tleh papirčke semtertja, v Mariiinih nar®{al° Posebno kraspanje. K<
InaS™VK,hsm“;a
pristopil h	n7'V
n.
„Ne!“ je odgovoril mirno krali ki sr poznal stražnik.	J’ K1 g'
„Tem boljše za Vas, ker bi Vam sicer z priti pošteno drago/4 mu odgovori stražnil Kratko m ga pomeri z jeznim pogledom. ] nic ni hotel verjeti kralju, zato se je še en obrnil in zaklical kralju: „Vsekako Vas pre a se ne daste ujeti. Če Vas dobim še en
pri tem čudnem igračkanju, ne bom več tako prizanesljiv!44
Ko je stražnik pozneje izvedel, komu je izpraševal vest tako hudo, se je stresel do kosti in mozga in si je naročil slike vseh imenitnejšib vladarjev, da bi se mu vdrugič ne pripetilo več kaj takega. Edvardu pa je naredil ta doživljaj veliko veselja; kralj se je prav prisrčno smejal, da je slišal enkrat tako zanj nenavadno pridigo.
Laški kralj Viktor Emanuel zbira kolajne. Poleg tega je strasten ribič, ki presedeva na obrežju po cele ure s trnkom v roki, ujame pa redkokdaj kaj. Še pred nedavnim je doživel prav veselo dogodbo. V prav navadni obleki je sedel ob jezeru Raconigi in čakal in čakal, da ugrizne kaka riba. Mimo je prišel star kmetič, opazoval nekoliko časa ribiča in se je začel ž njim razgo-varjati, ne da bi vedel, s kom da govori. Ko je videl, da ribič ničesar ne ujame, mu je rekel v sožalnem glasu:
„Vi imate ravno tako smolo pri ribištvu, kakor naš kralj.44
„Kako to?44 vpraša Viktor Emanuel radovedno.
„No ja, saj je povsod znano, da zbežijo vse ribe, če pride kralj. Sicer je prav dober vladar, pa neizrečeno slab ribič.44
Viktor Emanuel se je prav prisrčno smejal in dal kmetiču čisto prav, a spoznati se mu ni dal.
Ruski car, ki je preživel že mnogo nemirnih in nevarnih dni in je videl že marsikateri žalosten prizor okoli sebe, uživa med vsemi evropejskimi vladarji najmanj prostega časa; nima časa, da bi se ukvarjal, kakor mnogi njegovi «tovariši44,
s posebnostmi. Njegovo edino razvedrilo je biljard in tennis-igre.
Grški kralj si izmed vseh najbolj prizadeva, skriti svoje kraljevo dostojanstvo. Ali je v Atenah ali v Parizu ali kje drugod, vedno je sam in je zanj poseben užitek, če more na prostornem šeta-lišču (Boulevard) v Parizu vreči dva su v ta ali drug avtomat, v katerih madam Lenormand prerokuje na tiskanih listkih bodočnost. Ko je bival nekoč v mestu Aix, je stopil v majhno kavarno. Trije veseli bratci, ki so ob stranski mizi praznili bokale in kralja niso poznali, so ga silili, da mora na vsak način igrati ž njimi kot četrti igro „manila44. Kralj se je izgovarjal, da igre ne pozna, pa mu ni nič pomagalo, ker niso odjenjali. Ker o igri ni imel pojma, je seveda izgubljal. Naenkrat so si veseljaki začeli pripovedovati na uho nekaj skrivnostnega; spoznali so kralja, ki biva pogostoma v Aixu. Spoštljivo so ga pozdravili in ga prosili tisočkrat odpuščanja. Tudi denar, ki ga je kralj izgubil, so mu hoteli povrniti. Kralj pa ga ni hotel sprejeti, ampak je dal še za par steklenic boljšega in se je nad zadrego prej tako živahnih kmetov zabaval prav imenitno.
Španski kralj Alfonz je odpravil stare dvorske običaje, ki so bili na španskem dvoru v navadi do naj novejšega časa. Znano je, da je Alfonz XIII. drzen avtomobilist in mu napravlja več veselja, brzeti z avtomobilom po cesti s hitrostjo 80 kilometrov v eni uri, nego hoditi ozko pot starih tradicij. Seveda mu je «glavopobil44 pripomogel do marsikakega zapisnika. To mu pa ne stori prav ničesar, plača kratkomalo in dirja naprej.
logi, ker bi se v tem slučaju mi kmetski poslanci ne mogli več udeleževati posvetovanja o predlogi. V tem trenotku bi izgubilo socialno zavarovanje svoj značaj in bi se moralo smatrati kot zavarovanje zavarovancev11 in na drugi strani kot „tolažilo žalostnih11. Zakaj za varstvo in oskrbo industrijskih delavcev je oskrbljeno vsaj deloma, četudi ne v tako popolni meri, kakor bi bilo treba, v postavodaji in gotovih določilih delodajalcev, za poljedelske delavce, bodisi posle bodisi kmete, pa se je dozdaj od strani države skrbelo edino le z davčnimi knjižicami in za njihovo starost z miloščinami. In ta vrsta stiskanih naj se po predlogu socialdemokratičnih odsekovih članov potolaži s socialnim zavarovanjem v ,,poznejših časih11 ali pa se jo naj tira v tabor socialnih demokratov. Jaz moram izjaviti zastopnikom socialne demokracije: Ali bo uvedeno socialno zavarovanje z nami in tudi za nas ali pa sploh ne. Dvomim o trditvi posl. Elderscha, da bi bilo pobiranje prispevkov otežkočeno ali celo onemogočeno, če se pritegnejo v zavarovanje samostojni in da bi se vsled tega bilo treba bati primanjkljaja. Ravno narobe je mogoče.
Da se poljedelsko delavstvo protivi socialnemu zavarovanju, je le v toliko res, v kolikor o pomenu in vrednosti tega zavarovanja ali sploh ni poučeno ali pa napačno. Če kmet ve, da se mu bodo s socialnim zavarovanjem odvzela težka bremena, da bo na pr. prost doklad za občinske reveže, da bo preužitek pri njegovem posestvu* nepotreben, da bo mogoče dedščine znižati in da si bo kmet s socialnim zavarovanjem zasigural delavske moči, potem bo med kmetskim prebivalstvom izginila mržnja proti socialnemu zavarovanju popolnoma. Temeljne rente v vladni predlogi res niso visoke in da bi jih bilo državi mogoče zvišati, bi predlagal sledeče: 1. Določitev zavarovalne dolžnosti pri onih z letnimi dohodki do 4000 K in 2. progresivno povišanje osebnega dohodninskega davka, začenši pri letnih dohodkih 4000 K, ali pa se naj uvede progresiven davek za socialno zavarovanje za tiste osebe, ki niso dolžne, zavarovati se, začenši pri letnih dohodkih 4000 K. Predlagal bom tudi, kako visoke naj bodo premije, da bodo odgovarjale razmeram posameznih dežel, ker so življenski pogoji po deželah različni; avstrijska država namreč ni kak zelnik. (Veselost.) Glede obnemoglosti bi prosil gospoda vladnega zastopnika za pojasnilo, v katero vrsto zavarovanja spadajo po vladni predlogi pre-užitkarji na kmetih in če imajo kot taki sploh pravico do rente za obnemogle ali je nimajo? Tozadevni § 106. je nejasen. Nadaljni moji predlogi spadajo v specialno debato, zato končam.
Carigrad » oblasti miado-
turkou.
V petek na noč so začele korakati mace-donske čete v Carigrad, v nedeljo zjutraj je bilo že vse mesto v oblasti Mladoturkov, le Jildiza, sultanove palače, na kateri plapola bela zastava, se mladoturške čete še niso polastile. Jildiz je nekaka skrivnost za carigrajsko prebivalstvo. Pri
V Iranu so ga videli nekoč iti k skladišču na kolodvoru, kamor je dospel zanj za vožnjo še nepripravljen avtomobil. Kralj je oblekel modro obleko, prijel za orodje in se lotil dela. Par ur pozneje je stal pufar pripravljen za vožnjo. Nato je prilil še bencina, in minuto pozneje^se je že kadilo za Alfonzovim avtomobilom. Šport ga mnogo bolj zanima nego umetnost. Poleg tega je kralj Alfonz tudi nabiratelj, in sicer ima čisto posebno zbirko. Zbira samo reči, ki so v zvezi z atentati ali nesrečami, vsled katerih je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Ljubi tudi telovadbo in se včasih udeleži telovadnih vaj na gimnaziji, ki je blizu dvora.
Smešniee.
Iz šole. Katehet : „Koga je poklical kralj Herod, ker sam ni vedel, kje je Jezus rojen?11
Učenec: „Kralj Herod je poklical »pišmeuhe« (pismouke).
Brzojavni slog. Živinski trgovec brzojavi svojemu tovarišu: „Jutri so vse svinje na železnici. Pričakujem tudi Vas. Meni je mogoče priti šele pojutršnjem, ker osebni vlak ne sprejme volov. Živinske cene so poskočile, preskrbite se. Če potrebujete volov, mislite name.11
Počitka potreben. Soproga: „Moraš iti danes v klub, dragec?-1
Soprog: „Sicer ni neobhodno potrebno, toda jaz potrebujem počitka,11
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
vseh nhodih straži le vojaštvo, ki so mu mace-donske čete odvzele orožje, in Jildiz se zdi kot zaklet grad, v katerem ni žive duše; vkljub temu pa se ga čete ne polastijo, kakor da bi se bila v njem doigrala krvava drama, za katero nočejo biti odgovorne. Macedonske čete so se polastile Carigrada brez upora. Le v staroturških kosar-nah so naletele na hud odpor sultanu vdanih posadk, a po kratkem boju so zmagale na celi črti mladoturške čete, ki štejejo baje 27.000 mož in imajo 110 topov. Najhujši boj se je bil za kosamo Taksira, kjer je tudi sultanova posadka streljala s topovi. Mladina je za Mladoturke navdušena, in le starejši ljudje, zlasti stare ženske, so poparjeni. V borbi je padlo po poročilu lista „Turquie“ 1140 mož, večina njih na mladoturški strani, ki jih bodo pokopali v skupnih jamah. Ranjenih in pomorjenih je več Evropejcev; mnogo žensk, ki so šle na ulico iz radovednosti, je bilo usmrčenih od šrapnelov. Mladoturške čete, kijih vodi Mahmud Muktar paša, so se izkazale kot izborno disciplinirane, ki znajo vzdržati red v mestu. Natančnejši položaj naj pojasnijo naslednje brzojavke:
Naskok na kosarne v Peri.
Carigrad, 24. aprila. Mladoturške čete so začele obstreljevati vojašnico Taškišla ob pol 6. uri zjutraj. Vojašnica se je vzdržala do četrt na 10. Hkrati so obstreljevali vojašnico Taksira. 500 beguncev je ušlo na pokopališče nasproti nemškemu poslaništvu, kjer so se poizkušali braniti. Ker so bili brez vodij, so kmalu prestopili k Mladoturkom. Neoborožene begunce zapirajo, oborožene pa tudi razorožujejo. V Taškišlaka-vojašnici, ki se je borila najhrabrejše, jih je padlo mnogo. Jildiza niso obstreljevali, ampak se je vdal brez odpora.
Carigrad, 24. aprila. Vojašnice sovoblasti macedonskih čet. Potrjuje se, da so bile uporne čete ponoči nahujskane. V Peri so zaprli dva der-viša, ki sta nosila korane v zelenem suknu, v kojem so bila bodala. Ljudi, ki so se zoperstavljali, so ranili ali bojda umorili. Zasledovanje ubeglih vojakov traja dalje.
Carigrad, 24. aprila. Ob 10. uri so se morale sultanove čete v vrtu Taksira vdati. Poročilo, da se je vdala vojašnica Taksira, je prebivalstvo sprejelo s frenetičnim veseljem. Opoldne so zasedle macedonske čete vse v vojaškem oziru važne točke v mestu. Mladoturške čete hodijo po ulicah, pojoč pesmi. Posadka v Jildizn je baje začela zapuščati Jildiz, ko so se začele proti Jildizu pomikati macedonske čete.
Po boju.
Carigrad, 24. aprila. Vojašnica Taksira je hudo razdejana. Neprenehoma vlačijo iz nje mrtvece in ranjence. Tramvajeve vozove so spremenili v bolniške vozove in ranjence so spravili v bolnišnice. Še tekom tega dne se bo sestavilo vojno sodišče, da obsodi zaprte voditelje pri zadnjem uporu.
Solun, 24. aprila. Vest, da so zasedle mladoturške čete Carigrad, so raznesli tukaj listi v posebnih izdajah. Na tisoče ljudstva je korakalo po mestu in klicalo ustavi slava.
Dogodki v Jildizu.
Carigrad, 24. aprila. Vsi princi in prin-cezinje so zapustili Jildiz že v sredo. Najljubši sultanov sin Burhan Eddin je baje zbežal na ladjo avstrijskega Lloyda, da bi se odpeljal v Trst. Ali je tudi sultan zapustil Jildiz, se ne more izvedeti.
Carigrad, 24. aprila zvečer. Manjše čete posadke v Jildizu zapuščajo Jildiz. Na potu jih ujemajo, razorožujejo in preiskujejo. Ujete pozdravljajo po navadi s klicem: „Sultan Abdul Hamid maf olsum!11 (Sultan naj pogine!) V Jildizu je le še kakih tisoč mož. Razpoloženje proti sultanu raste v mestu.
Carigrad, 25. aprila. Vseh oči so obrnjene na Jildiz. Vsak trenotek pričakujejo 101 strelov, ki bi naznanili spremembo na prestolu. Sultan je še v Jildizu. Po morju patruljirajo torpedo-čolni, da onemogočijo sultanu beg.
Muktar paša ustreljen.
Carigrad, 25. aprila. Poveljnik, general Muktar paša, ki je zahteval sultanovo glavo, je bil pri naskoku na vojašnico Taksira ustreljen.
Usoda upornikov.
Carigrad, 26. aprila. Povzročitelje upora dne 13. aprila so odpeljali v vojno šolo. Jetniki vedo, kaj jih čaka. Tudi uporno moštvo bodo Mladoturki sodili hudo. Pravijo, da bo ustreljen vsak deseti mož.
Sultan se dobrika.
London, 26. aprila. „Daily Telegraph11 poroča iz Carigrada, da je poslal sultan solunskim
vojakom, ki so oblegali njegovo palačo, veliko množino sladkarij, cigaret in kave.
Sultan odstavljen.
Carigrad, 27. aprila. Parlament je odstavil sultana Abdul Hamida II. in ob 1. uri popoldne je 101 strel iz topa naznanil mestu, da je zasedel osmanski prestol princ Rešat Efendi pod imenom Mohamed V.
Koroške novice.
Zasedanje deželnega zbora. V času od 20. do 30. majnika bo deželni zbor sklican h kratkemu zasedanju, da se izvoli deželni odbor. Do-tedaj bo tudi že imenovan nov deželni glavar.
Gosp. župniku R. Rotterju, ki se zdravi v Meranu, se je zdravje obrnilo precej na bolje in je upanje, da bo kmalu popolnoma okreval. Tudi g. Tomaž Ulbing, kaplan v Železni Kapli, se je šel zdravit na Tirolsko.
Naznanilo. Od strani oseb, posebno naših mladeničev, kateri se hočejo izučiti in izobraziti v gospodarskih strokah (mlekarstvu, gospodarstvu, sodarstvu itd.) dobivam pisma, v katerih mi naznanjajo neuspehe svojih tozadevnih prošenj od strani merodajnih činiteljev. Vse te osebe opozarjam, da naj zanaprej pošiljajo svoje uloge na moj naslov na moj dom.
Brdo pri Šmohorju, 26. aprila 1909.
Grafenauer,
drž. in dež. poslanec.
Slovenski advokat j e — hujskači. Kadar „štimcam“ zmanjka snovi, pa udarijo po Slovencih. Sedaj so se spravile nad slovenske odvetnike, ker hočejo izdati o jezikovnem vprašanju na Koroškem posebno brošuro, in jih imenujejo zato Jezikovne hujskače". Sicer pa poživljajo nemške advokate in notarje, da se združijo po načinu slovenskih „hujskačev“. Da si je društvo slovenskih odvetnikov začrtalo pravo pot, najbolje dokazuje jeza in strah pri gospodi okoli „Freie Stimmen".
Šulferajnsko podružnico so po preteku 18 let zopet spravili na noge v Grabštanju, kjer imajo menda za nepotrebne reči preveč denarja. Pa še tožijo o hudih časih!
Seifritz — prijatelj kmetov. Posestnik M. Karničar pd. Janeš na Proboju je dolgoval 400 kron in bi se bil moral pri njem vsled tega vršiti dne 30. aprila rubež. Karničar je pa plačal dolg v Dobrlivasi dne 16. aprila. Dne 18. aprila je pa dal župan Seifritz izklicati po občinskem slugi, da bo pri Karničarju rubež, dasiravno je prizadeti posestnik izvedel pri sodišču v Dobrlivasi, da je imel občinski urad v Žitarivasi počakati z izklicanjem do 25. aprila in dasiravno je Seifritz po došlih informacijah moral v soboto prej, t. j. 17. aprila, prejeti od sodnije obvestilo, da je Karničar poravnal dolg. Karničar je trden kmet in je hotel le slučaj, da bi ga bili zarubili. Karničar je pa tudi trden Slovenec. G. Seifritz, pojasnite nam to zmoto, sicer si naredimo sami sodbo!
Umrl je v Celovcu v starosti 73 let c. kr. deželni sodni svetnik v p. Martin Schaden, častni občan mesta Pliberk. Mož je bil rodom Nemec, je služboval dalje časa tudi v Pliberku, kjer so ga vsled njegovega pravicoljubja ljubili tudi Slovenci.
Povratek vojakov od srbske meje v Celovec. V pondeljek, dne 26. aprila, so se pripeljali v Celovec ob pol deseti uri zvečer črez Maribor vojaki 7. pešpolka, ki so morali prej iz Celovca črez noč na srbsko mejo, ko je bila vojna nevarnost velika. Na tisoče Celovčanov, med njimi mnogo častnikov, je pričakovalo na kolodvoru vojakov. Na vozovih, s katerimi so se pripeljali, so bile avstrijske zastave. Godba na peronu je zaigrala, ko je prisopihal vlak na postajo, in vojaki so začeli vriskati. Iznenadilo nas je pa, da so začeli vojaki, sami zgornji Korošci, v vozovih vlaka prvi klicati „ h e i 1 ! “ ; občinstvo jih na peronu ni bogve kako navdušeno pozdravljalo. Pozdravila sta vojaštvo deželni predsednik baron He in in župan Neuner. Pred kolodvorom je vojake, ki so izglodali prav dobro, množica pozdravljala burno. Neki pevski zbor jim je zapel pozdrav, pa tako slabo, da se petje skoraj ni slišalo in ni bilo mogoče razumeti, kaj pojejo. Po kratkem pozdravu so pred kolodvorom zbrani častniki zaklicali trikrat „hoch!" Čudno se nam je zdelo, da je moštvo, ki je prej v vozovih krepko pozdravljalo s „heil!“, ostalo mirno in tiho. Po celi kolodvorski ulici je pozdravljalo došle vojake občinstvo navdušeno, z oken so mahale dame z robci. Vojaki so kazali vesele obraze. Ni čudno ; saj so bili sami rezervisti, mnogi oženjeni, ki so hrepeneli po svojih. Taborili so ob meji v vojnih šotorih in so morali prestati mnogo mraza in deža.
Gozdni požari so zopet na dnevnem redu. Gozd je začel goreti v Prevaljah, pri Vrbi in v spodnji Labudski dolini.
Bela zastava je plapolala 22. aprila na poslopju okrajnega sodišča v Volšperku. v izreden znak, da v tamošnjem zaporu ni nobenega kaznjenca.
Celovec. (Zahvala.) „Slovenskov delavsko društvo*' se najtopleje zahvaljuje gospej Činkovic za podarjene, lepe knjige. Bog plati!
Iz Hodiš. (Birma.) Dne 19. aprila je bil za' nas Hodišane časten dan, ker so nas obiskali naš prevzvišeni knez in škof Jožef. Sv. maše so bile, štiri. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša, ki so jo darovali naš prevzvišeni nadpastir. Birmancev je bilo okoli 30. Po dokončani sv. birmi so šli prevzvišeni knez in škof ob asistenci več drugih dušnih pastirjev iz sosednih župnij škropit grobove. — Nato je bila cerkvena vizi-tacija, pregledale so se vse cerkvene reči, in kar je bilo skoz tri leta pri cerkvi novega ali prenovljenega. Prevzvišeni so našli vse cerkvene reči v redu. in so se s popolno zadovoljnostjo poslovili Od nas in opoldne odpeljali v Celovec. Vsa čast gre našim pridnim in radodarnim žup-Ijanoin, ki so s svojimi darovi omogočili, da se je mogla naša božja hiša tako lepo popraviti in našemu g. župniku J. Špornu. Tudi cerkvene pevce in pevke moramo omeniti, ki zelo napredujejo v cerkvenem kakor v narodnem petju. Le tako naprej!
Bilčovš. (Nemčurska olika.) Vse pride na dan, če je. še tako skrito in tajno, ljudje se sami izdajo, ker so preveč neumni, ne, ne, kunštni. Kar meni nič, tebi nič si začnejo očitati: Ti si socialdemokrat, si Lukasa volil, a nahruljeni mu kar vrne: Ti si pa Metnica volil, tudi nisi nič boljši. Zdaj natanko vemo, kdo je naš, kdo pa ne. Sicer se pa nasprotnika lahko spozna tudi po neoliki, s katero se pokaže večkrat v prav temni luči. To se je zgodilo pri nas. Brez vsakega povoda začne Metnicov pristaš in volilec zmerjati in oštevati poštene ljudi, ki so slučajno prišli na kegljišče in tam nekoliko postali. Z najlepšimi imeni edinozveličavnega nemškega jezika ošteva nekega katoliškega visokošolca, potem se vrže na g. župnika in tiste vrle fante, kateri so se za volitve veliko trudili in k dobremu uspehu največ pripomogli. Kar po vrsti si slišal: Smrkovci, Pobalini (Lausbuben) itd., da je vse strmelo nad to nemško oliko! G. urednik, kaj pravite k temu? Ali je to res olika, ki zasluži, da bi se je človek Priučil in postal tudi Nemec? Sreča za onega neolikanca, da je bil pijan, sicer bi ga povabili cisto gotovo v Celovec na golaž, za katerega bi moral šteti precej kronic!
Borovlje. (Denar za bolnico — zapili.) Kakor hjtro se malo globokeje zamisliš v delavsko prijateljstvo socijev, pa skoraj zmiraj prideš na az, .zavitost in goljufijo. Pod pretvezo, da delajo za delavca, uganjajo tu najrazličnejša sleparstva, -tako je na pr. tukaj več rdečkarjev med delavci pobiralo denar za neko bolno delavko. Veliko jih le, ki so si, četudi težko, pritrgali krvavo zaslužene krajcarje in dali za izmišljeno siroto. Donila pa ga ni sirota, ampak gostilničar, pri katerem so ves ta denar iz same ljubezni do de-avca — zapili. Take reči so seveda samo v asih fužinah mogoče. Sociji delajo, kar jim 'ago, in nihče še ne zmigne ne. Drugokrat še sili° n Prt gospodi in pri žandarmeriji pro-
uboge Jelavce ^ b° Še Več Padl° Za _
.IancVp^u)ds0-!'i 'ie nanagloma umrl gosp. Bupert
mt™éaa 7nP0§tar v Pok' Pokojnik je bil tihega,
Ker so nipo-313) m..že več let popolnoma slep.
Liubeli na^TT1	svo3 oas pošto vozili črez
Ljubelj na Kranjsko in nazai ^ ie renala.
letnfoWuWh T	(Občni zbor.) Prvi
» Št- Janž in	taštva
v«.	!%VP°rla
• (Občn
“»• o«* Janž in dkolicó^kf8^e ' Tjn °—ar"
SMsif	L»
izvrstno obnesel tv,- V-r Janzu’ se ^ p
Kap® ?n	J*
„Mira“ iz Celovca jè S* fovoraik’. uredmk
ljuden govor o zgodovini SLutl0 P°UCl]1a 1 r T
remu so zborovalci z največiim zanf na™da, ter bili ob koncu govora splošno navdušen™ Srn e sledilo porociio društvenega tajnika, blagajnika m knjižničarja o dimstvenem delovanju v prvem
SemTi6™ etU' - h P,oročilu.^jnika je imelo osem sej, sest poučnih zborovanj ter pet gledaliških predstav. Iz poročila blagajnika posnamemo, da je imelo društvo 609 K 60 vin. denarnega prometa in sicer je bilo 328 K 41 vin. do-odkov,J8! K 20_vin. stroškov, torej preostanka
K 21 vin.
(lrnS, -- ; “v. P° Poročilu knjižničarja šteje l7np!V^a kDjtžnica 368 knjig razne vsebine. «Posodilo se je 270 knjig. Društvo je naročeno
tudi na več časnikov. Razen enega odbornika, ki se je preselil, je bil soglasno izvoljen zopet stari odbor. Po zborovanju se je uprizorila igra: „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček**, katero so naši fantje prav dovršeno igrali. Vsa čast jim!
Rožekt (Nesreča.) Tesar Jakob Siter, pd. Ukeljč iz Št. Jakoba v Rožu, je padel pretekli petek, dne 23. aprila, raz streho „pri Kravini-* na kamenita tla ter se je zelo nevarno poškodoval. Ponesrečenec je znan kot vnet rodoljub in zvest prijatelj „Mira“ ter je povsod zelo priljubljen. Želimo mu iz srca, da bi kmalu okreval, v veselje svoje družine in vseh prijateljev.
Loče. Petorica naših nemčurjev, ki si do-mišljujejo, da so inteligenca pri nas, imajo velik strah pred našim Cerkvenikom, ki je pri nas ustanovil zelo potrebno izobraževalno društvo, in v tem strahu ga denuncirajo (prav liberalno!), da ima mnogoštevilno obiskovane zbore (Massen-versammlungen). Ta „inteligenca“ ne ve, da je to postavno dovoljeno, in se zraven huduje v ,.Grazer Tagblattu**, ker je nam domačinom dovolil tukajšnji gostilničar v svojih prostorih zborovanje. Tako „hecajo“ in denuncirajo, potem pa pravijo, da mi hujskamo. Pustili smo jih do zdaj popolnoma pri miru in mi nismo ničesar rekli, ko so prirejali med nami svoje „Sudmark“-zbore in se navduševali za razporoko. Našli so med nami dober kruh, in človek bi si mislil, da bodo taki ljudje tihi in zadovoljni. Kaj še! Oni hočejo vse komandirati, hočejo hiti naši gospodje — mi pa naj bi bili njih sužnji, dobri dovolj, da jim denar donašamo. Tako si nemčurji povsod mislijo svobodo. Njim naj bi bilo vse dovoljeno, ako pa se mi Slovenci zberemo, da se mirno pomenimo in po svoje razveseljujemo, potem smo „hecarji“ po njih mnenju. Zapomnite si zanaprej: Mi nikakor nočemo hiti več vam podložni, mi hočemo biti tudi svobodni. Vi se imenujete „fortšritlarje“; pokažite „fortšrit!“ Mi smo napredovali, ko vas še med nami ni bilo, in bodemo, ko vas med nami več ne bo. Zapomnite si! Kako 'pravijo vaši bratje in napolbratje: Erbaimlich!
Ločilo. (Požar.) Dne 22. aprila, ob pol 6. uri zjutraj nas je vzbudil iz spanja klic: „Ogenj v Radnjivesi!** V zvoniku je bilo plat zvona; ljudje so preplašeni hiteli v Radnjovas, kjer je gorel Pihrov skedenj. Sreča je še, da je ponoči deževalo in da so bili takoj na mestu ognjegasci, ki so Pibrovo in druge sosedne hiše ubranili požara, tako da je pogorel le samo skedenj. Na kakšen način je nastal požar, se sedaj še ne ve.
Grabštanj. Mati mrtvega otroka, ki so ga našli v Grabštanju na stranišču, je neka posvetna postrežnica iz Dunaja po imenu Frančiška Knittel, kar je zdravniku in orožniku sama obstala. Odpeljali so jo v Celovec k deželni sodniji. Sodnijska komisija je dognala, da se je otrok zadušil. Le gola laž, ki jo je narekovalo politično sovraštvo, je vest „Unterkarntner Nach-richten**, da je bila mati — nuna. Lojalno izjavljamo, da je celjski ,.Narodni dnevnik** tozadevno napačno poročilo takoj popravil.
Prevalje. (Požar.) V sredo, dne 21. aprila opoldne, izbruhnil je v dimniku Hermanove hiše na Breznici požar in uničil v eni uri hišo z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Lansko leto občutna suša, letos pa požar! Ubogi kmet !
Gospodarske stvari.
Reja goveje živine.
(Jtranc Pengov.) — (Dalj e.)
Medsebojno razmerje redilnih snovi (o kojih smo pričeli govoriti v zadnji številki našega lista) je razmerje beljakovin na eni strani do vsote tolšče in ogljenčevih vodanov na drugi strani. Ker pa smatrajo običajno živinorejci maščobo za precej več vredno sestavino kot škrobovino, zato pomnožijo pri računih maščobne odstotke z 272 in šele ta produkt prištejejo k odstotkom ogljenčevih vodanov. Razmerje beljakovin: 21j2 x maščobi -f- škrobovine, imenujemo „redilno razmerje** kakega krmila.
Tako na pr. je v zeleni travi, pokošeni malo pred cvetjem suhe snovi preb. belj. škroba maščobe
^ _	28% _ 2% ' 12% 0-4%
Redilno razmerje je: 2 : 2 5 X 0'4 -P 12 = 13
13 : 2 = 6 7* ; redilno razmerje je 1 : 6 V? v krompirju je *	„	„	1	:	10 6
v suhi štaj. detelji	„	„	1	:	5‘7
v ovsenem zrnju	,.	„	1	:	6’9
v ječmenovi slami	,,	„	1	:	32'2
v pesi	„	„	1	:	9‘3
v kokosovih pogačah „	„	1 : 4T
v lanenih tropinah „	„	1 : 2T itd.
Iz teh zgledov izprevidite, da čim slahejše je kako krmilo, toliko ožje je redilno razmerje v njej, toliko več kilogramov manj vredne škrobovine,
cukra in z 2 '/2 pomnožene tolšče pride na 1 kg beljakovine v 100 kg dotičnega krmila.
Veščaki so sestavili na podlagi dolgoletnih poizkusov, ki pa še davno niso končani, gotova pravila, po katerih se imamo ravnati pri krmljenju.
Po teh pravilih ali normah potrebuje na dan na 500 kg žive teže kilogramov:
suhe	prebavlj. redilno
Vol:	snovi belj. škrob mašo. razmerje
ako nič ne dela	7'5—9 5	0'35	4	0'05	1 :lk8
pri sred. težk. delu 11—13	1	5	0'25	1:	7'7
pri težkem delu	12—14	1'4	6'6	0'4	1:	5 3
Molzna krava	11—13	1	6'25	0'2	1:	6
Čim več zahtevamo od živine, bodisi dela ali mleka ali mesa, toliko tečneje jo moramo krmiti, toliko ožje mora biti redilno razmerje v krmi.
In v tem, da damo svoji živini dovolj suhe snovi v krmi, a ob enem tudi v pravem redilnem razmerju, tiči ravno glavna umetnost umnega krmljenja živine; da to dosežemo kar najceneje, za tem streme vsi naši računi.
Ako krmimo živino samo toliko, da ravno še ostane pri svoji teži, potem nimamo nobenega dobička od nje; le takozvana «proizvajalna ali produktivna krma** se nam izplača. Tako imenujemo vso krmo, ki jo pokladamo povrhu ohranje-valne krme. Krmimo kolikor se le da obilno in pa tako, da bo v krmi vedno neko primerno redilno razmerje, to je, da bo krma tudi tečna. Pri takem krmljenju imamo tudi tolažbo, da dobimo vse drugačen, dragocenejši gnoj od dobro krmljene, nego od mršave živine.
Menda nam ni treba posebej poudarjati, da je težko podati tu kake predpise, ki naj bi veljali za vse razmere kot pribiti; to ni mogoče. Vendar pa se vse norme ozirajo tudi na to, da dobi želodec vase tudi dovoljno množino suhe snovi, kar je videti tudi iz našega gorenjega primera.
Preveč soli ni dobro v krmi, četudi je precej resnice na pregovoru: „En funt soli da 10 funtov masti.**
Molzni kravi lahko damo na dan 1 Vs do 3 deke, pitanim volom po 4 do 7 dek, prašiču 3 do J) gramov.
Če hočemo skozi zimo pravilno krmiti, moramo vsako jesen dohro premisliti in preračuniti, koliko smo pridelali raznih krmil: sena in otave, razne slame, plev, zrnja, korenjstva itd. Iz te množine si lahko izračunamo, ker poznamo potrebo svojih živali, kako dolgo utegnemo shajati s krmo, ki je v zalogi, koliko je pride na vsako glavo na dan, oziroma koliko glav živine zmoremo rediti, da homo imeli kaj koristi od nje.
Uspešno je naše krmljenje takrat, kadar krmimo toliko, da primerno napolnimo goveji želodec, ki naj krmo pošteno izkoristi brez vsakega nepotrebnega zapravljanja.
Najlažje je seveda krmiti živino po leti, takrat imamo v izobilju na izbero zelene krme, v kateri so vse redilne snovi zapopadene v taki meri, kot jo ravno zahteva zdravje živine in redilno razmerje.
Nekaj pa je pomniti pri zelenem krmljenju! Da imajo namreč mlade rastline, posebno detelje, v sebi večje množine dušičnatih snovi, ki pa nimajo iste vrednosti kot beljakovine. Te snovi imenujemo „amide“. Čim mlajši je trava in detelja, toliko več amidov ima. Ako tega ne upoštevamo, nam gre pri vsej skrbi za krmo vendar le veliko snovi v izgubo.
Da se izognemo taki izgubi, se priporoča rezati mlado travo, deteljo in grašico med slamo v rezanico; s tem 1. prihranimo dokaj zelene krme, 2. se zelenje dosti bolje izkoristi in 3. zabranimo neprijetno prikazen napenjanja in klanja.
Ako krmimo na spomlad ali jeseni prav močno z zeleno deteljo, oziroma pesnim ali zeljnim listjem brez vsake druge primesi, potem imamo opraviti navadno s prav močno drisko pri živini, kateri se pa lahko izognemo, ako krmimo poleg zelenja tudi suho krmo.
Po zimi beljakovine potrebujemo krvavo, zato nam ne kaže skozi poletje zmrdovati se ž njimi in jih zapravljati; naše geslo bodi: Skozi celo leto po moči enakomerno krmljenje, ne pa enkrat z batom, drugič pa s psom!’*	(Dalje sledi.)
Društveno gibanje.
Katehetsko društvo vljudno vabi na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 5. maja, „pri be nediktincih** v Celovcu po navadnem sporedu. Začetek ob 2. uri popoldne.
Celovško „delavsko društvo** napravi v soboto, dne 1. majnika t. 1., redno mesečno zborovanje v »Benediktinski kleti**. Začetek ob 1j28. uri zvečer. Sodeluje »Bisernica**. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Podljubelj. Podporno društvo kovinarjev ima 2. majnika 1909 v »Delavskem domu** svoj občni zbor. Poročilo blagajnika in tajnika, vo-
litev novega odbora, govor o trustih in kartelih itd. Začetek ob 3. uri popoldne.	Odhor.
Škocijansko „bralno društvo11 vabi na svoje mesečno zborovanje v društveni čitalnici za nedeljo, dne 2. majnika t. L, po blagoslovu. Poročevalca vč. g. dr. Cukala in Anton Gril. — Prijatelji, pridite! Posebno: moštvo na dan!
Katol. slovensko Izobraževalno društvo za Taženberg priredi v nedeljo, dne 9. maja, popoldne ob 3. uri ljudsko veselico v prostorih g. La v rej a v Šmarje ti. Na sporedu je govor, igri: „Trije tički11 in „Pri gospodi11 in petje. K obilni udeležbi vabi	odbor
Djekše. Tukajšnje kršč. socialno izobraževalno kmečko društvo napravi svoje I. mesečno zborovanje dne 2. majnika pri p. d. Kramerju na Djekšah. Začetek bo ob 2. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Slov. kat. izobraževalno društvo „Zila“ priredi svoj občni zbor dne 2. majnika ob 7. uri zvečer pri Hepcu v Zahomcu. Na sporedu so govori, tamburanje in igra „Občinski tepček11. Vstopnina 70 vinarjev za osebo. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Književnost.
„Šmarnice romarja jeruzalemskega14, že večkrat naznanjene, so ravnokar izišle in se dobivajo v tiskarni sv. Cirila_ v Mariboru. Ako se je kje začelo z branjem „Šmarnic“, ki pa morebiti ne ugajajo celo, naj se hitro vzamejo Jeruzalemske11. Ljudstvo bo nje z vedno večjim veseljem in do konca rado poslušalo.

koroško in tirolsko deželo ter nje prebivalce. O jeziku tirolskih, štajerskih in koroških Nemcev piše doslovno: „Die Mundarten der drei Lander sind gerade so àhnlich, dass sie z. B. der Nord-deutsche kaum von einander unterscheiden kann und gerade so verschieden, dass ein stei-rischer Waldbauer und ein tirolischer Almer einander nicht verstehen11. To se pravi, da navaden Štajerc in Tirolec, ki se v šoli nista naučila ,.novonemščine“ (da se izrazimo v smislu „štimc“ in „Bauérnzeitunge“j ne moreta drug drugega razumeti. Pričakujemo, da bodo odsedaj naprej vsi nevedni nemškutarji lahkoverne backe po svojih shodih poučevale o tem, kar jim je zapisal njihov „bog“ Rosegger in bodo odslej pustili pri miru ^novoslovenščino11.
Volilno gibanje na Štajerskem za prihodnje deželnozborske volitve dne 7. majnika je zelo živahno. V skupini mest in trgov so postavili Slovenci števne kandidate.
Okrajni zastop ptujski še nemčursk. Pri volitvi v okrajni zastop so Slovenci propadli v veleposestniški skupini za 10 glasov in ostane ptujski okrajni zastop še nadalje v nemčurskih rokah.
Detomorilka pred poroto v Celju. Ana
Rakun, dninarica v Šoštanju, je stala 23. aprila pred porotniki v Celju, ker je umorila dvojčke s tem, da ju je popolnoma odela, da ni mogel zrak do njiju. Sodni dvor jo je obsodil na pet let težke poostrene ječe.
--A - : '■ .. > ■
Priporočujemo našim družinam
Molinsko cikorijo.
Prezgodaj rojene otroke
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepost.
Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom SCOTT-ovega ravnanja.
Tisoči
skrbnih starišev so bili presenečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
SCOTT-ovo emulzijo
in jo lahko prebavljajo. Zauživa se tudi po leti z najboljšim uspehom.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.

iijii;:HiijiiiiMiijiiiiliiijiiib"iijiib"iiijiiii^;iijjiIi ■iijimHiijimHiijjiilWijjjihmijjioMijjjiiihijjjiluiijjjii:
Kaj je novega po svetu.
Družba sv. Cirila in Metoda oddaja od dne l.julijat. 1. počenši za dobo treh let ribištvo, ki pripada njeni graščini Kienhofen na Muti (Štajersko). Tozadevne ponudbe sprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom, do 20. majnika t. 1.
Družbi sv. Cirila in Metoda je volil gosp. Egidij Benčar v Ljubljani 100 kron. G. Štipko Š te kar, trgovec v Ajdovščini, je poslal večje število starih novcev, med temi nekaj prav starih dragocenih komadov. Hvala! — G. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica 33, ima v zalogi črnilo družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovci, šole, uradi in drugi, segajte po tem črnilu, katero se, poleg tega, da je blago zanesljivo dobro, prodaja v korist naše prekoristne šolske družbe.
Slovensko Planinsko društvo naznanja, da prodaja gosp. Vaso Petričič, veletržec v Ljubljani, jako dobro čistilo za čevlje pod imenom ,.Zlatorog“ v korist Slovenskemu Planinskemu društvu in da je od prve pošiljatve tega čistila Slovenskemu Planinskemu društvu že naklonil znesek 25 kron. Nujno je torej priporočati, da se slovensko občinstvo prav pridno tega dobrega čistila poslužuje in s tem nakloni Slovenskemu Planinskemu društvu nov vir dohodkov.
Tintgar-Gorje. Ker so v Vintgarju še debeli plazovi in držaji pokvarjeni, se bo popravilo izvršilo prvi teden majnika, restavracija Žumer bo pa odprta šele 9. majnika. Za Korošce je posebno pripraven izlet zjutraj iz Koroške do postaje Dobrava (brzovlaki ne ostajajo^na Dobravi), potem skozi Vintgar, restavracija Žumer, kjer je dobra in cena postrežba, potem pa naprej do blejske postaje tri četrt ure, zvečer pa nazaj na Koroško. Eden najlepših izletov!
Jan. Žumer, obč. tajnik.
Dr. Peter Rosegger opisuje v 4. št. Cook „Weltreisezeitung“ pod naslovom „Ein Schwalben-flug iiber das Bereich der Siidbahn11 štajersko,
Italijanski vojaki na avstrijskih tleh. „Go-rica11 poroča: Te dni so kmetje tik italijanske meje med Čoprisem in Nogaredom opazili pet italijanskih vojakov, ki so za kakih 200 metrov prekoračili avstrijsko mejo ter plezali po raznih murvah in dajali razna znamenja vojakom, ki so se nahajali na italijanskem ozemlju. Kmetje so šli do bližnje orožniške postaje in to naznanili, nakar so se na lice mesta podali naši orožniki. Ko so italijanski vojaki opazili naše orožnike, so jo koj pobrisali preko meje.
Nemški prestolonaslednik Viljem je na povratku iz Bukarešte izstopil na Dunaju, kjer ga je pričakal na kolodvoru naš cesar v uniformi nemškega maršala.
Samomor vojaškega begunca. Rudolf Morin, pristojen v Mali Lošinj, vojak c. in kr. vojne mornarice, je pobegnil iz Pulja v Trst, kjer ga je policija našla v zloglasni družbi in ga aretirala. Med potom je potegnil revolver in se ustrelil v sence. Hoteli so ga spraviti v bolnišnico, pa je med potom umrl. Našli so pri njem 50 italijanskih lir.
Volitve na Slovaškem so vsej omikani Evropi znane. Na uboge Slovake pritiska ogrska vlada pri volitvah z vse mogočimi sredstvi. To so pravi mučeniki pri volitvah. V „Narodnih No-vinah11 izpodbuja propadli slovaški kandidat dr. Ivanka svoje rojake-volilce, naj ne obupajo. 667 Slovakov, ki so oddali glasovnice za dr. Ivanko, imenuje neki list mučenike, ker vkljub vsem prošnjam, vkljub terorizmu in preganjanju, niso omagali. Kaka razlika na Slovaškem, kjer pastirujejo po mnogih krajih madžarski ali madžaronski duhovniki, in na Koroškem. Tam povzdigujejo Madžari madžarske duhovnike, če se klanjajo krivici, pri nas pa psujejo rodoljubne slovenske duhovnike, ker so značajni, ker delajo za pravice svojega naroda. Ubogi Slovaki!
(Tovarniška zaloga in razpo-šiljalna ponudba k pomladanski in poletni dobi
Pozor!
iz volne za bujno nizko ceno. Vzorci se zamenjajo.
Ostanki po 3 metre v vseh barvah za K 6‘—, 8‘—, 10'— in više. Velika izbira!
Zamena ostankov dovoljena.
Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.
9.1 Šole, Nochod, Češko.
Kako sultan živi. Znano je, da je sultan vedno v strahu za svoje življenje. Ponoči nikdar ne spi, ampak celo noč dela in po dnevi počiva. Vsi prostori, kjer prebiva, morajo biti sijajno razsvetljeni, da ni najmanjše sence, ker se vedno boji napadov. Vsako jed, vsako pijačo pokusi pred sultanom njegov dvorni sluga vpričo njega, potem šele uživa sultan. Posebno priljubljena jed so mu dunajski „salcstangelni“. Ker se pa boji
zastrupljenja, je nalašč z Dunaja naročil posebnega peka, ki je strogo nadzorovan pekel na neki bojni ladji te vrste kruh za sultana dan za dnem.
Poraba preostalih rezancev. Ako preostanejo rezanci, se isti polijejo z osoljenim kropom in se jih pusti 'U ure pri miru. Potem se obloži ponvo s Ceres-jedilno mastjo, na to se dene preostale rezance na prst debelo in se povrh nastrga švicarskega ali drugega pripravnega sira. Dva jajca in šest žlic kisle smetane se zmete, kar pride na rezance, katere se pusti lepo rumeno ocvreti.
Po Najvišjem povelju Nj.^jj|
c. in kr. Ap. Veličanstva.
IM. c. Ir. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.399 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 513.600 kron.
Cwlavni dobitek iznaša
200.000
kron
v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dné 17. junija 1901
= Ena srečka stane 4 krone. =
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafie 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).
Umrl je 29. aprila v Celovcu v najlepši moški dobi, gosp. Josip Armič, uradnik Jožefove tiskarne. Blag mu spomin!
Tržne cene v Celovcu
22. malega travna 1909 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 1	itrov ■en)
			od		do		(bi:	
			K	V	K	v	K	1 v
Pšenica ....					Ì			
Kž				20	66	21			12	50
Ječmen ....			—	—	! 24	66	13	
Ajda				20	78 21		56	10	20
Oves				19	50	S 20	57	7		
Proso 								-					
Pšeno ....							. 25	40	16		
Turščica ....			18	64	19	64	11	82
Fižola rdeča . .								
Kepica (krompir) .	.		—	—	5	77	2	60
Deteljno seme . .			—	—		—			
Seno, sladko . .			12	—	13	50				
„ kislo . . .			9	—	12	—	—		
Slama ....			9	—	11	—	—	—
Zelnate glave po 100 kosov			—	—	—	—	—	—
Kepa, ena vreča .								
Mleko, 1 liter .			—	24 l! —		26				
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—		
Maslo (goveje)	• 1 bg		2	60 2		80	—	—
Surovo maslo (putar), 1			2	60	3	20				
Slanina (Špeh), povoj., 1		n	2	—	i 2	20	—	—
„	., surova, 1			1	60	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1		1	70	1	80	—	—
Jajca, 1 par . .			—	12	| 		14	—	—
Piščeta, 1 „	. .			2	40	2		60	—	•	
Kače , . . . .			—	—	I	—	—	—
Kopuni, 1 „	.	.			—	—	—	—	—	—
30 cm drva, trda,	1 ms .		3	20	3	40	—		
30 „	„ mehka,	1		2	50	2	80	—	—
			100 kilogramov					
Živina			živevage		zaklana		O a : 5	
	od	do	od	do	od	do	tao	1
		V	k r	o n	a h		PL,	P-
Konji		—	—	_								—
Biki									—
Voli, pitani . .	—	— ■	64	—	—	—	2	2!
„ za vožnjo	340	420	—	—	—	—	36	14
Junci		180	270	—	—	—	—	8	6
Krave ....	184	306	—	—	—	—	33	19
Telice		140	—	—	—	—	—	2	1
Svinje, pitane . .	—	—	—	—	140	—	4	4
Praseta, plemena	18	44	—	—	—	—	214	186
Ovce		~					~	—		 j
lioterijske številke 24. mal. travna 1909: Trst	8	26	50	39	35
Line	84	66	22	74	13
lAstnica uredništva.
J. K. Podljubelj. Zastarelo. Zdravil J. J. v S. Ni za političen list.
Telika zaloga najboljšega
istrijanskega uina,
iz najboljših, že izza rimskih časov slavnih rimskih goric med Isolo in Piranom, prodaja po najnižji ceni od 56 litrov naprej
Anton Rebec,
posestnik in vinski trgovec, Št. Peter na Krasu
Goriško vinarsko društvo
vpisana zadruga z omejeno zivezo
■— o Gorici b
ima v svojih zalogah in prodaja
naravna in pristna vina
z Brd, z Vipavskega in Brasa.
Razpošilja na vse kraje
od se Slfiroi? Mfe»
Vzorce vin pošilja na zahtevo. Gene zmerne, postrežba točna in reelna.
Sedež društva:
Sorica, Bilica so. Hstfoim ši. ?.
250 hektolitra» uma
imam še naprodaj, ponajveč belega, pa tud' črnega in rdečega, po nizkih cenah. Na postajo Ajdovščino postavljenega po 30 vinarjev liter od 56 litrov dalje. Kdor pošlje lastne sode, dobi hektoliter za 1 krono ceneje. Vzorci se pošljejo samo resnim odjemalcem.
Imam tudi še 15.000 cepljenih trt, kakor: silvanec, riznik, mosler, rulandec, muškat in druge. Ža nakup se priporoča
Josip Cotič,
trtničar in vinogradnik v Vrhpolji, pošta Vipava, Kranjsko.
Prijatelji, prepričajte se,
da vsakdo prihrani mnogo denarja, kdor oskrbi svoj nakup raznega tkalskega blaga naravnost pri izdelovateju-veščaku, ker le ta more vsestransko najboljše postreči.
Specijelno
izdelovanje
■ ■S
CEFIRI
kanafase,oksforde,šipkovine in vsakovrstne tkanine lastnega izdelka priporoča po najnižjih cenah izborna češka krščanska tvrdka
JOŽEF SOCHUHEK,
Prva mehanična in ročna tkalnica ter razpošiljalni zavod izbornih tkanin v N o v e m H r a d k u pri Novem Mestu na Metuji, Češko.
1009 tato» akraOljeaili prima
rjuh brez žica
150 cm širokih in 2 m 25 cm dolgih, zajamčeno platno, iz najfinejše lanene preje narejenih, porah-Ijivih za najfinejše opreme za neveste, se oddajajo vsled zmanjšanja produkcije po
2 kroni 80 vinarjev —~~
za 1 komad. Najmanjša naročila 6 komadov po povzetju.
Svojim cenjenim odjemalcem naznanim, da imam po končani inventuri zopet kakih 4000 metrov najfinejših, na travniku nheljenih, brezhibnih
ostaDhoo RuniMega platna
na razpolago v dolgostih po 6 do 12 metrov po 50 vinarjev, odbranih ostankov po 12 do 18 metrov dolgih po 55 vinarjev za 1 meter. Za trpežnost jamčim tudi sedaj popolnoma. Razpošilja se, dokler je še kaj zaloge, samo v 5 ^/-zavojih (po 40--45 metrov) po povzetju.
DfWflll I	ueugajajoče vrnem takoj denar, tedaj
I Uuul • ni nobena nevarnost.
S.Stein'lS'llachod
— Češko.
Vabilo.
St. Jakobska mlekarna
ima v nedeljo, dne 9. majnika, ob 3. uri popoldne, svoj
letni občni zbor.
Spored :
1.	Poročilo o letnem računu.
2.	Volitev odbora.
3.	Razno.
Ude in one, ki se za mlekarstvo zanimajo, vabi k udeležbi
odbor.
Slikar za sobe in cerkve išče pridnega
iCiia
Ga. Liepušič v Beljaku na Koroškem, Lederer-gasse 20.
Pozor! Slovenslio podjetje! Pozor!
Slatmgnm g^onsfuia se priporno die ti. febr. 1309 m loiss cfusrlena iMiifm msisiiSaltfiirna frgseiia
Franc Sonuan sin
	u stari SoMoanool hiši na mestnem trgu št. 22	I
1	= u LJnbiJanl =	1
Naprodaj je
kmeti
ki ima 14 oralov lesa, 16 oralov posetve, 9 Va oralov travnika. Kupci naj se zglasijo pri Josipu Mesner pd. Ravnik v Račičah, p. Št. Peter pri Velikovcu.
Osrednjo kurjavo in prezračevanje
vseh sestav proizvaja
češki specialni zavod:
Tovarna za stroje
Dan Štefka
Praga, Kralj. Vinogrady,
Fričova ul. 892.
Posebnost: Stavbe železnih vrtnih hišic in kurjava istih s toplo vodo.
Etažna kurjava iz štedilnika skozi stanovanja z 2, 4 do 6 sob.
Železne konstrukcije mostov, streh itd.
j Najboljši
češki vir za dobavo.
Ceno posteljno perje!
1 !rivegn, izpukanega perja 2 K, boljšega 2 K 40 vin. ; polbelega 2 K 80 vin. ; belega 4 K, belega puhastega 5 K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, izpukanega 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg sivega puha 6 K, 7 K, telega, finega 10 K; najfinejšega prsnega puha 12 K. Ako se kupi 5 kg, poštnine prosto.
IzgOtOVljCllQ postelje iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazin; ma, vsaka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K, puh 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je------------
njati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Bsschenitz, št. 794 (Češko). £MT Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Omehčana
------------ ^ jedilna mast
(najnovejša pridobitev industrije živil)
je tako mehka kakor naravno surovo maslo, se da lahko na kruh namazati, kakor tudi penasto mesili. Za naj finejša močnata jedila ne-utrpno!
Lft/i
= Izulr zdravja =
so brezopojne pijače, izmed katerih so do danes nedosegljive
šmnece liisrsimcSe
malinovega, citronovega, jagodovega, prvenčevega in črešnjevega okusa, pripravljene iz
Maršnerjevih šumečih limonadnih bonbonov
edino pristnih s to
varstveno
znamko.
Letna izdelava črez 40 mil. kosov.
Edini izdelovatelj : jfrva češka ako. družba tovarn za orient. sladkorne in čokoladne izdelke na Jlralj. Vinogradih (prej A. Maršner).
Zilo<*a • / Braga, Ferdinandov trg (Platyz),
& ' \ Praga, Vàclavské nam. (proti Primasum).
Esence
za takojšnjo sigurno nare-janje vseh opojnih pijač, finih namiznih likérov in specialitet pošiljam v bri-lantni kakovosti. Poleg tega ponujam
očetove esence 80 0j0
kem. čiste, za narejanje hudega jesiha. Recepte in plakate se priloži zastonj. Cenike pošiljam franko.
Karol Filip Pollak,
tovarna esenc,
PnigH, Marijine ulice 8.
(Solidni, strokovni zastopniki se iščejo.)
Zahtevajte
vedno
novo
izbiro
z narodnim j kolkom 1 kos 23 m | za
K16'
Imate li doraslo
hčerko
Naročite takoj najcenejše in naj lepše tkaninsko blago lastnega izdelka, kakor
| cefire J
damaste, gradle, flanele, kana-fase, najmodernejše blago za damske obleke itd. za tovarniško ceno pri tvrdki:
I Frančišek fllEjdr |
strojna tkalnica in razpošiljai-nica v Usti nad Orlici, Hut-vald št. 50, Češko.
|0prcme
za
[neveste
1 Pišite po vzorce |
m podelite U ueselie in e
9 ftupite ji opremo s
Pristaši, zaupniki, širite „Mir“!

10 zapovedi
za
kmetovalca,
lepo tiskane, čisto zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo, kdor ponje piše. od lekarnarja Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Sajraja trgoia ts stroka i Golovcu,
Modnega in innuiifakturnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnotejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti l;4 milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski. IP-J
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg,

pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate bacve
v posodicah po 'l2, 1 kg kakor tudi v večjih posodah
JFasadne barve za hiše
po vzorcih
Slikarski vzorci
in papir za vzorce
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode
Steklarski klej (kit)
priznano in strokovno preizkušeno najboljši
J{arbolmej S jVlavec (gips)za 'Itf za
V'
domačega izdelka za zidarje VjUpilc	in za vsako obrt
priporoča
9dolf Hauptmann
v Ljubljani
tfrva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike!
JCranilno in posojilno društvo v Celovcu		
li1,* T/Z /1	kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7	li1/0/ T/z/o
	ob četrtkih od Va 10. do 12. ure in od 1/2 2. do 3. ure,	
	ul) sobolah od X0. do 12. ur©.	
Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov.		
Prihranite mnogo, aho kupite pri izdoloualcu !
Najboljše, brezhibne in pristnobarvne
= ostanke =
izbornega kanafasa, oksforda za srajce, flanela, platna, cefira, šolskega blaga, višnjeve tkanine, krizeta za suknje, izborno odbrane, da se more vsak ostanek izborno porabiti v gospodinjstvu, razpošUja krščanska, tvrdka 40 do 45 metrov za 16 kron po povzetju. Dolgost ostankov 6—10 metrov.
BYVqveib lastnik ročne tkalnice
ItniDIB iBliflrSIK» in razpošiljatelj
Češka Čermna pri Nackodu, Češko.
'V'
Šolsko poslopje
v Kapli na Dravi, 10 minut poleg železniške postaje Svetnavas v Rožu, enonadstropna močna hiša, tik farne cerkve, ki obsega 5 sob, 1 kuhinjo, 1 klet, 1 drvarnico in 1 majhen vrt za zelenjad, se proda po dražbeni poti
16. majnika t. 1.
Več pove g. Oskar Buda, šolski načelnik v Kožentavri, pošta Podgora v Rožni dolini.
j


m
m
m
m
k
él
J. B. HHFHER
trgovec
v Celovcu
: železnino
„Pri zlati hosi“
zraven znane gostilne „Tiger“
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za poljedelstvo, za hišno in kuhinjsko opravo, nagrobne križe, žice z iglami za ograjo pašnikov, vlite kotle, železne peči, štedilnike, dobre kose za sečo, srpe, motike, kamena (osla) itd. vse po najnižjih cenah in pri najboljši postrežbi.

m
p
Ni
m

.'“*5 škropilnice ,ayphonia‘
za vinograde in hmeljnike
za zatiranje sadnih škodljivcev, proti bolezni na perju, za odpravo pre-
denca in divje sorčice itd.
Some ob sebi delujoče, nosljiue in prevozljive brizplnice
za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere vam pošlje
Pb. mayfarth fi Co.
tvornice strojev, specijiilnu tvornica vinskih stiskalnic i« strojev za izkoriščanje sadja.
Odlikovana z nad 620 zlatimi in srebrnimi medaljami.
J>UATAJr, IB./l, Taborstrasse št. 71.
Natančni ilustrovani ceniki zastonj. .. ......Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Tvornica umetnega kamenja in marmorja
ZHJEC« HORH
Ljubljana, Dunajska cesta št. 73.
Prečastitim gospodom duhovnikom, stavbenim mojstrom, mizarjem itd. priporočamo prekrasno brušene in polirane plošče iz umetnega marmorja v velikosti do 2Va m2 ena.
Čudovito naravno, a po ceni nadomestilo naravnega marmorja za oltarje, za prevleko celih sten, lizen v cerkvah, stebrov, za mize, kredence, umivalnike, za elektrotehnične plošče itd.
V zalogi je nad 12 raznih vzorcev v različnih barvah. Gospode interesente prosimo: »Prepričajte se sami o kakovosti blaga najbolje na licu mesta, ali
pa zahtevajte vzorce !“
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 3.000.000.
Kolodvorska cesta št. 27.
Rezervni fond li 300.000.
Denarne vloge /BI./ O / obrestnjemo po ' 1 j ^	/ (j
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
od dne vloge do dne vzdiga.
Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. '
Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Trstu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8’— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurze.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Mikalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.