KURIR
NOVO MESTO 18. feb. 1982 leto XI. *št. 3
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Medvedja usluga stabilizaciji
Ne tako poredko je slišati mnenja, ki pod krinko domnevnega boja za stabilizacijo posegajo po sredstvih in ukrepih, ki pri slehernem, tej družbi pripadnem občanu in delavcu, vzbuja opravičeno zaskrbljenost. Danes, po dogodkih na Kosovu pa tudi ob spominu na nekatere dogodke iz preteklosti, ki so v nas treščili kot strela z jasnega, saj o njih milijonske množice niso imele pojma vse do izbruha, ki ga ni bilo moč še prikrivati, smo že bolj ogorčeni kot zadcrbljeni. To je dobro!
Uganili ste — gre za informiranje! Od tistega dne, ko je po ironičnih besedah nekega beograjskega televizijskega novi-naija „kuharica v študentski menzi v Prištini zamajala državo” (tako je upravičeno osmešil začetne poizkuse, da se nemiri na Kosovu prikažejo kot rezultat neokusne hrane in prikrije pravo ozadje), smo v Jugoslaviji marsikaj zapisali in rekli o družbenem informiranju in o njegovi družbenopolitični funkciji. Zagotovo smo ugotovili predvsem to, da je marksistično, družbeno angažirano in kritično informiranje glavni pogoj nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja in trdno vezivo bratstva in enotnosti, temelja federativne Jugoslavije. Prav tako smo si enotni, da tudi na področju gospodarske stabilizacije ne bo uspeha, če ne bomo preželi zavest slehernega človeka s prepričanjem, da mora tudi sam z vsemi močmi prispevati k temu, čeprav se mu morda njegov prispevek ne zdi omembe vreden ob množici nakopičenih problemov. Ljudje pa moramo vedeti, kaj se dogaja okoli nas, katera so možna pota odpravljanja problemov, moramo biti informirani, če želimo o čemerkoli samoupravno odločati in se zavzemati za uresničevanje sklepov. Vsebina informiranja je široka, sredstva pa zelo različna.
Mednje sodijo tudi glasila delovnih organizacij, ki so morda nekoliko specifična, so pa ob vseh nedorečenostih upoštevanja vredna. Morda prav zaradi tega, ker so ponekod edino sredstvo informiranja, zaradi vrste objektivnih in subjektivnih razlogov pa slabo uresničujejo svoj namen. Če so takšna -in med temi je veijetno tudi naš Kurir — jih moramo s skupnimi napori izboljševati, ne pa
ukinjati, kar so storili nekateri. Tudi v IM V se srečujemo s podobnimi razmišljanji, a k sreči ne pogosto.
Kljub temu moramo te pojave politično ostro ožigosati. Psevdorevolucionami bojevniki za stabilizacijo so znali z elektronskimi (resda žepnimi) računalniki točno izračunati, koliko stane Kurir (priznamo: veliko), in ugotavljali, da ni vreden tega stroška v časih, ko je treba varčevati vsak dinar. Ob bežni ugotovitvi, da prav oni sami niso nič prispevali k izboljšanju našega skupnega glasila, se vsiljuje splošno vprašanje: ali ni ravno dolgoletna neinformiranost delavcev tega kolektiva
glavni razlog za nerazvitost samoupravljanja in gospodarske težave, v katerih se dušimo? Čeprav je Kurir le eno od sredstev informiranja, si upamo trditi, da bi bil veliko koristnejši, če bi izhajal redno tedensko in ne „po potrebi”, kot so razmišljali nedavno. Da ni dovolj kvaliteten, se strinjamo, vendar bi bil veliko boljši, če bi vsi, ki se štejejo za politično odgovorne (in celo zaslužne),
razumevanje in dobro voljo.
Novo mesto, 4. februaija -Težiščna tema 13. seje delavskega sveta je bila razprava o
bolj dosledno uresničevali vsaj del silnih političnih zaključkov o informiranju.
Kako naj si pojasnimo poizkuse reševanja gospodarskega položaja kolektiva z reduciranjem že sicer ne dovolj razvitih oblik in sredstev internega informiranja? Nevednost ali zlonamernost? Upajmo, tisto prvo, čeprav ni opravičljivo.
Takšna in podobna razmišljanja so, najbolj milo rečeno, medvedja usluga našim sa-nacijskim prizadevanjem in razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v kolektivu.
najnovejših osnutkih samoupravnega sporazuma o povezovanju v skupnost združenega dela za trajno medsebojno plansko in poslovno sodelovanje proizvajalk cestnih prometnih sredstev in samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana za obdobje 1981-1985. To je bila
' /ST'’*?	■ ■
Rokopise za naslednjo številko Kurirja oddajte najkasnje do 22. februarja
Uredništvo
že četrta razprava delavskega sveta DO IMV o problematiki organiziranja plansko-poslovne skupnosti slovenske avtomobilske industrije. Lani, 29. maja, je delavski svet sprejel sklep o pristopu k skupnosti, vendar priprava predlogov omenjenih sporazumov - bilo je menda že nad deset osnutkov — še vedno ni zaključena. Tudi najnovejša osnutka po mnenju strokovnih služb in delegatov tozdov Tovarna avtomobilov in Tovarna prikolic Novo mesto še ne ustrezata. Predstavnik IMV v izvršilnem odboru PPS SAI ima nalogo, da na naslednji seji odbora seznani ostale člane z naši-
(nadaljevanje na 2. strani)
Ne le dobra volja
13. seja delavskega svet DO IMV
Številne pripombe na osnutka samoupravnih sporazumov o povezovanju in usklajevanju srednjeročnega plana plansko-poslovne skupnosti slovenske avtomobilske industrije — Podpora predlogu kreditiranja izvoza v letu 1982 — Imenovanja in razpisi — Potrebujemo konkretno pomoč sanacijskem programu in ne le
Medvedja
usluga
stabilizaciji
(nadaljevanje s 1. strani)
mi spreminjevalnimi in dopolj-nočimi predlogi. Šele tako dopolnjena in usklajena osnutka obeh sporazumov — upoštevajoč tudi pripombe drugih udeleženk - bosta dana v zaključno obravnavo in oblikovanje na seji skupščine PPS SAI. Samoupravni organi udeleženk naj bi do konca aprila sprejeli oba sporazuma, s tem pa bi bile zaključene vse formalnosti v zvezi z organiziranjem poslovne skupnosti in odprta pot ustvarjanju novih odnosov med slovenskimi proizvajalci cestnih vozil.
Na predlog zunanjetrgovinskega sektorja so delegati obravnavali problematiko kreditiranja izvoza prikolic v letu 1982. Gre predvsem za zagotavljanje sredstev, ki so našim devetim firmam v tujini (Belgija, Velika dopolnjujočimi predlogi, in Grčija) potrebna za plačevanje uvoznih dajatev in davkov ter druge stroške, vezane na uvoz iz Jugoslavije in prodajno aktivnost. Naša podjetja v tujini nimajo drugih virov dohodka kot iz naslova prodaje prikolic, zato so vezana na blagovne kredite matične delovne organizacije. Glede na to, da naša kreditno-monetarna politika omogoča najemanje kreditov za pokrivanje stroškov proizvodnje in priprave blaga za izvoz, ki jih dajejo poslovne banke po nižjih obrestnih merah, in glede na dejstvo, da sami nimamo nikakršnih drugih možnosti za zagotavljanje sredstev za potrebe proizvodnje in izvoza prikolic, je delavski svet podprl predlog ZTS o najemanju 600 milijonov dinarjev kredita v ta namen.
Pri obravnavanju kadrovskih zadev so delegati skladno s svojimi pristojnostmi za dobo 6 mesecev imenovali naslednje vršilce dolžnosti pomočnikov generalnega direktorja:	Ivana
Ferkolja - finančna vprašanja, Čedomirja Černeliča — komercialne zadeve, in Štefana Poredoša - dejavnost proizvodnje prikolic. Delavski svet je sprejel sklep o razpisu delovnih opravil direktorja ZTS in v tej zvezi izvolil razpisno komisijo.
Delegata IMV v enotni slovenski delegaciji splošnega združenja industrije predelave kovin Jugoslavije bosta odslej Čedo-mir Černelič in Jovan Živa-novič, medtem ko bo funkcijo delegata v sekciji za pospeševanje gospodarskih odnosov s
tujino opravljal Stanislav Blatnik.
Delegati so se seznanili z odgovori na delegatska vprašanja o možnostih realizacije proizvodnje in prodaje prikolic. Skoraj žolčen dialog med Tovarno avtomobilov in Tovarno prikolic glede uporabe lesne embalaže RNUR je prekinjen s sklepom, da pomočnika generalnega direktorja za dejavnosti proizvodnje avtomobilov in prikolic z odredbo dokončno razrešita ta „problem”. Vprašljivo je, koliko podobne zadeve sploh sodijo na sejo delavskega sveta.
Velja pripomniti, da ni bilo odgovora na delegatsko vprašanje v zvezi z nejasnostjo opredelitev sredstev za proizvodnjo prikolic po programu sanacije z dopolnitvami.
Čeprav ni bilo predvideno z dnevnim redom, je v.d. generalnega direktorja Marjan Simič informiral delegate o trenutnih prizadevanjih na področju sanacije (na predlog delegacije Podgorje Šentjernej bo to odslej redna praksa). Dejal je, da so strokovne službe spričo težkih razmer izdelale poseben predlog kratkoročnih ukrepov sanacije ter ga naslovile na vse pristojne organe z namenom hitrega raz-
reševanja tekoče problematike. V tej izstopa problem dinarske nelikvidnosti, ki nam onemogoča poravnavale obveznosti do domačih dobaviteljev in kupcev. Nič manjši ni problem devizne plačilne sposobnosti, ki je tolikanj težji, ker moramo zagotavljati devize za participacijo oskrbe pri domačih dobaviteljih.
Tudi vprašanje zaključkih investicij ostaja še naprej odprto, čeprav so bile v tej zvezi opravljene številne analize za opredelitev o najprimernejši varianti. Izvršni svet ŠRS, komite za industrijo, energetiko in gradbeništvo, banke, SISEOT in GZ.,Slove nije so oblikovah posebne komisijo, ki bo v naslednjih tednih pripravila predlog operativnih ukrepov za reševanje tekoče problematike. Osrednji cilj je vzpostavljanje razmer, v katerih bo moč normalno proizvajati, saj se nam z večanjem zaloge nedokončanih izdelkov nenehno povečuje izguba. Razumljivo je, da takšen položaj IMV otežuje tudi pogovore z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji.
Celotna problematika in ukrepi, zastavljeni v sanacijskem programu, se ne rešujejo dovolj dinamično, tako da ima-
mo mnogo zastojev zaradi pomanjkanja sredstev oziroma prilivov od izvoza. Slednji pokrivajo komaj tretjino potreb (v januarju), kar je premalo za uspešno finalizacijo f kateremkoli programu, medtem ko obveznosti do trga rastejo. Vsekakor je prioritetna naloga zagotoviti redni izvoz prikolic, ker se bomo v nasprotnem primeru znašli v še večjih težavah pri oskrbi ne le programa prikolic, pač pa tudi vseh drugih programov. To narekuje resnejša prizadevanja v smislu hitrejšega zmanjševanja odvisnosti od uvoza, ki je še vedno glavni razlog za težave. Slednje so takšnih razsežnosti, da upravičeno pričakujemo konkretnejše premike v okviru sanacijskih usmeritev, predvsem pa učinkovito vsestranskopomoč sanatorjev. Tudi v materialnem in ne le v moralnem smislu, česar smo bili doslej deležni največkrat. To pričakovanje nikakor ne zmanjšuje bremena,ki ga kolektiv kot celota mora prevzeti nase in dosledno uresničiti.
Več o aktualnosti sedanjega gospodarskega položaja bo povedanega in napisanega ob javni razpravi o poslovnem poročilu za preteklo leto in ob sprejemanju plana za leto 1982.
Komunisti o zunanji trgovini
V duhu dogovorov na 3. konferenci ZK IMV tečejo intenzivne priprave posebne problemske konference o zunanjetrgovinski dejavnosti IMV.
Glede na to, da gre za zelo zahtevna vprašanja, katerih bistvo je bilo doslej dokaj odtujeno delovnim ljudem v kolektivu, čeprav že dalj časa ustvarjamo nad polovico celotnega prihodka prav v menjavi z izredno zahtevnim konvertibilnim trgom, je zanimanje za problemsko konferenco nadvse živahno. Predsedstvo konference ZK IMV je oblikovalo posebno delovno skupino, katere osnovna naloga je temeljito prippraviti vse potrebno, da bi pogovor o zunanji trgovini ne izzvenel v prazno in da bi bil delovnim ljudem vsaj delno omogočen vpogled v vrsto doslej bolj ali manj namenoma odtujenih področij s področja zunanjetrgovinskega poslovanja. Delovna skupina bo imela nedvomno največ težav pri organiziranju in oblikovanju osnovnih informacij s posameznih problemskih sfer, brez česar se ne bo mogla razviti širša polemika s konkretnimi zaključki in usmeritvami za nadaljnja prizadevanja komunistov na tem področju. Zaradi
tega so bile opredeljene poimenske zadolžitve za pripravo tez, ocen in informacij o najpomembnejših vprašanjih, med katerimi izločamo nekatera, kot so:
—	vsebina in uresničevanje kooperacijskih, licenčnih in trgovinskih pogodb v duhu veljavne zakonodaje, ekonomsko -tehničnega in pravno-moral-nega zornega kota;
—	organiziranost in način poslovanja podjetij IMV v tujini;
—	vlaganja v zunanjetrgovinsko organizacijo v tujini (podjetja IMV) in ekonomska utemeljenost organiziranja proizvodnje na tujem;
—	politika cen na tujem trgu, položaj IMV v tej zvezi in dohodkovni odnosi med tozdi IMV, ki sodelujejo pri ustvarjanju deviznega prihodka;
problematika substitucije izvoza in izvozno-uvozne avtonomije posameznih proizvodnih programov IMV ter njihova medsebojna dohodkovna povezanost in pogojenost;
carinski predpisi in drugi elementi devizno-monetarnega sistema ter njihov vpliv na dolgoročne izvozne usmeritve IMV;
—	transportni stroški kot rastoči faktor neakumulativno-
sti cen naših proizvodov pri plasmaju na tuji trgj
- kadrovska problematika v zunanjetrgovinski organizaciji.
Osnutek brez problemske konference predvideva skupno osem tematskih celot, za katere bo potrebno do srede februarja izdelati ustrezna poročila in ocene. Zaradi obsežnosti vsebine bo v pripravi gradiva sodelovalo več deset najodgovornejših delavcev, strokovnjakov za posamezna področja. V dosedanji praksi so imele družbenopolitične organizacije dokaj slabe izkušnje v pripravi podobnih razprav (spomnimo se poizkusov analize investicijske politike, katero smo želeli izdelati pred enim letom), vendar je treba pričakovati, da bodo komunisti v strokovnih službah pravočasno in s polno mero odgovornosti pripravili celotno gradivo. Ra zmere, v katerih se nahajamo, zlasti pa realno pričakovanje nadaljnjih zaostritev prav na zunanjetrgovinskem področju, terjajo kar največjo pozornost in sprotno ukrepanje, če želimo ohraniti in še bolj utrjevati svoj položaj na tujem trgu.
Problemska konferenca, ki bo predvidoma marca, nedvomno ne bo mogla dati celo-
vitih rešitev oziroma usmeritev delovanja subjektivnih sil s ciljem krepitve naše ofenzive na tujtrgu. Zavedati se moramo, da gre pravzaprav za prvi poizkus razgrinjanja te problematike pred celotnim kolektivom.
Nezanemarljiv dosežek bo, če bomo deležni temeljite informacije, na kateri bo moč dograjevati politično in samoupravno akcijo, ki je doslej zelo poredko in povsem formalno spremljala sicer spoštovanja vredne napore in prizadevanja strokovnih služb. Zaradi tega (kljub vsej impozantnosti naših izvoznih rezultatov), moramo šele zaorati brazdo v vsebino dohodkovnih odnosov med vsemi, ki soustvarjamo izdelke za izvoz, ker z ohranjanjem dosedanjih principov planiranja, ustvarjanja in delitve dohodka od uresničenega izvoza ne bomo prišli daleč.
V kolektivih, ki jim je vključevanje v mednarodno delitev dela le nujno zlo, povzročeno s splošno družbeno usmeritvijo - žal, takšnih ni malo — je to
slišati bolj kot politično frazo. Za nas v IMV je krepitev izvoza življenjska nuja in ena temeljnih opor sanacije in dolgoročnega razvoja.
Od tod
vsa teža osebne odgovornosti za uresničevanje vseh nalog v zvezi s prizadevanji na področju izvoza in težnjo za enakopravnejšim soočanjem s konkurenco na njenih tleh. Organi-
zacija Zveze komunistov v kolektivu je najbolj odgovorna za ustvarjanje ugodnega vzdušja za sproščanje vseh pobud, tako individualnih kot kolektivnih, ki lahko prispevajo k še boljšim rezultatom in odpravljanju prisotnih pomanjkljivosti. Zavzeti se moramo, da bomo na problemski konferenci storili prve energične korake v tej smeri.
ENERGETSKA LAŠKA REPA
V inštitutu za mikrobiološke procese in uporabno kemijo pri tehnološki fakulteti v Novem Sadu raziskujejo, kako bi najbolje izkoristili sladke gomolje tako imenovane laške repe, ki vsebujejo tudi do 22 odst. ogljikovih hidratov. Če škrob razstavimo, dobimo 85 odst. fruktoze in 15 odst. glukoze, v svetu pa že dlje časa primanjkuje fruktoznega sirupa, ki je uporaben v živilski industriji. Zanimivo je tudi. da iz ene tone repe lahko dobimo 100 litrov etilnega alkohola, ki se pomešan z bencinom lahko uporablja za pogon motorjev, in da repa uspeva na sicer za poljedelstvo neprimernih Deliblatskih in Horgoških peščarah.
V novem delovnem okolju
Prav gotovo se vsi dobro spominjate, da je bila večina služb tozda Commerce do nedavnega skoncentriranih in lociranih v upravni stavbi delovne organizacije. Pisarniški prostori so bili tesni, kajti v posameznih pisarnah se je nahajalo po deset in tudi več delavcev. Ponekod so bile v enem prostoru nameščene celo dve ali tri različne službe, kar pomeni, da so bili delovni pogoji zelo težki. Če si ob pisalnih mizah zamislimo še kupe regis-tratorjev, prospektov in drugega materiala, ki sicer sodi v po-
IZVOZ V LETU 1981
Slovenija je po vrednosti izvoza v letu 1981 v Jugoslaviji sicer šele na tretjem mestu, za Srbijo in Hrvaško, po vrednosti izvoza na prebivalca pa je daleč prva. Izvozila je v vrednosti 32.766 din na prebivalca in je tako pred Hrvaško (14.404), Srbijo (13.70), Vojvodino (11.724), Bosno in Hercegovino (10.289), Makedonijo (7.806), Črno goro (7.293) in Kosovem (3.629). Še leta 1971 je Slovenija izvozila dvajsetkrat več kot Kosovo, leta 1975 petkrat več, lani pa je bil slovenski izvoz na prebivalca že spet devetkrat večji kot na Kosovem.
sebne skladiščne prostore, lahko rečemo, da smo delali v resnično neprimernih (zato-hnih in precej zatemnjenih) prostorih.
Pred kratkim smo se iz upravne stavbe preselili propagandna služba, marketing in oddelek za cene. S svojim odhodom smo v dosedanjih prostorih sodelavcem, ki so tam ostali, omogočili, da se „razširijo” ustvarijo boljše, normalnejše delovne pogoje. Ti sodelavci pa so iz oddelkov prodaje gotovih izdelkov, servisne službe in oddelka za obračun.
Delovni prostori preseljenih so v sicer stari, toda dokaj ohranjeni hiši na Kristanovi ulici 57, po domače v Šmihelu. Kljub temu da smo se preselili s starim pisarniškim pohištvom (stoli, mize, omare), smo zadovoljni, saj imamo zaradi pridobitve prostorov znatno boljše delovne pogoje.
Oddaljenost od sedeža naše -ga tozda je res precejšnja in kontaktiranje s službami, ki so na Zagrebški cesti, je otežko-čeno, še predvsem zaradi pomanjkanja telefonov, ki jih na novem delovnem mestu še nimamo. Upamo, da se bodo službe, ki skrbijo za telefonske povezave v IMV, res potrudile in nam vsaj po tretjem tednu dela v bivši Lešnjakovi hiši to zagotovile.
VIDA KERIN Commerce
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
l
s
I
s
I
N
I
S
I
S
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
>
Dve knjigi Jožeta Vidica
PO SLEDOVIH ČRNE ROKE
Pri založbi Borec bo letos konec marca že tretjič izšla knjiga Jožeta Vidica „Po sledovih črne roke”. Medtem koje prvi natis obsegal 580 strani, 160 fotografij in dokumentov, bo tretji obsegal 680 strani, 200 fotografij in dokumentov. Cena je 650 dinaijev.
Črna roka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska organizacija, ki je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci so ime povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande četniške vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe.
SEMENJ V BISTRICI
V začetku lanskega julija pa je izšla pri založbi Borec knjiga „Semenj v Bistrici”. Pisec Jože Vidic pravi, da bi bil naslov lahko tudi „Semenj smrti’ ali „Cena svobode”, ker v njej do podrobnosti razgalja mnoge vojne zločine, predvsem v dobi najhujšega nasilja, to je poleti 1942.
Jožetu Vidicu je po 39 letih uspelo razrešiti več neznank. Ugotovil je imena doslej neznanih 11 talcev, ki so jih Nemci postrelili v Kokri julija 1942. Nadalje je ugotovil, kako so Nemci poleti 1942 sestavili letak o ustrelitvi 133 talcev in na katerih krajih je bil kdo od teli ustreljen.
Knjiga „Semenj v Bistrici” obsega 12 poglavij.
NAROČILNICA: ZALOŽBI BOREC, 61000 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28/1 Naročam knjigo
a)	PO SLEDOVIH ČRNE ROKE........izvodov
b)	SEMENJ V BISTRICI.......izvodov
Ime in priimek ...................................
Zaposlen pri......................................
Naslov stanovanja........................
Knjigo bom plačal: po prevzemu, v 1, 2, ali 3 obrokih (ustrezno obkroži ali podčrtaj). Cena prve knjige je 650, druge pa 540 dinaijev. Naročilnico pošljite Založbi Borec!
I
S
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
J
GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH
Kako je delovala 00 ZSMS v Proizvodnji V
V poročilu o delu 00 ZSM Proizvodnje V. bom nakazal uspehe in pa težave v preteklem obdobju.
Proizvodnja V. je ena največjih v tozdu TA in šteje okoli 400 mladih delavcev. Aktivnost vseh mladincev ni zadovoljiva, saj jih deluje le okoli 10 odst. Menim, daje to zelo majhno število, čeprav
smo z raznimi akcijami poskušali pritegniti mlade k delu. Razlogi za nedelo so še vedno prevelika oddaljenost od doma, delovanje v KS in pa precejšnja neresnost mladih delavcev.
V glavnem aktivno delujejo le predsedstvo osnovne organizacije in vedno eni in isti člani ZSM. Moram omeniti, da se stanje aktivnosti zboljšuje,
mladi čutijo pripadnost DO in želijo delovati v različnih akcijah, ki bi pripomogle k boljšemu poslovanju DO.
Da pa ne bi samo kritiziral, naj omenim tudi nekaj naših uspehov. Šest naših mladincev se je udeležilo mladinskih delovnih akcij, aktivno smo bili na športnem področju in kulturnem področju ter dosegli zadovoljive rezultate. V okviru tozda smo organizirali lokalno štafeto za 25. maj in sodelovali pri spremstvu zvezne štafete, na poziv občinske konference so se naši trije mladinci udeležili proslave ob 25. maju v Beogradu. V dogovoru s tozdom Tehnoservis in mladih iz Proizvodnje V. smo zastopali
DO na srečanju mladih v športnih igrah in dosegli 1. mesto. Julija lani smo pomagali pri pripravah na srečanje delavcev DO IM V na Gorjancih in po tem srečanju organizirali akcijo čiščenja prostora pri Miklavžu. Udeležili smo se kviza „Tito, mir, revolucija”. En mladinec se je udeležil srečanja mladih v Kragujevcu pod nazivom „Upoznaj svoju domovinu, da bi je više voleo!’ Ena največjih akcij je bilo kopanje jam za ograjo okoli DO. Te akcije smo se udeleževali v velikem številu in izkopali smo največ jam.
To je bilo nekaj večjih akcij, kar pa še vedno ni zadosti. Vsi mladi Proizvodnje V si bomo prizadevali v tem obdobju delati še već.
MARTIN SOKOLOVIĆ Tozd TA — Proizvodnja V
IZ AKCIJSKEGA PROGRAMA KS ZSMS DO IMV
Kaj bomo delali v februarju
Mladinci volili nova predsedstva
8. februar - PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
-	14. februar - ZAKLJUČNO EVIDENTIRANJE
Članstva zsms
-	23. februar - PREDAVANJE O TEMI „RELIGIJA NA DOLENJSKEM, RELIGIJA IN MLADI”
-	konec meseca - POHOD PO POTEH GUBČEVE BRIGADE, PLES - PUSTOVANJE
Tudi v Brežicah smo se organizirali
Zadnje dni januarja so se po treh letih sestali mladinci brežiške tovarne avtomobilskih prikolic. Udeležba je bila zelo spodbudna, kar kaže, da so mladi spoznali, da organizirani lahko uresničujejo svoja hotenja ter se neposredneje vključijo v vse aktivnosti tozda.
Sestanka sta se udeležila tudi predsednik občinske konference ZSMS Brežice Srečko Zore ter sekretar OK ZSMS Jože Piltaver.
Mladinci so najprej izvolili novo predsedstvo, ki bo odslej delovalo v naslednji postavi: Vlado KRŠLIN - predsednik, Jožica DRAŽIL — namestnik predsednika, Sonja KRULC -tajnik, Ljubica KRAJClČ — blagajnik, Franc OŠTIR - član, ložica LIPAR - član, Marjan KUŽELJ - član.
Po tej točk-so mladi sprejeli program dela, ki je vsebinsko bogat in obširen, toda prepričani so, da ga bodo povsem uresničili. Ta obsega predvsem tele aktivnosti:
—	v vrste osnovne organizacije ZSMS pritegniti čim več mladih,
—	vključevati se v vse akcije na območju občine,
—	sodelovati z mladinci ostalih tozdov IMV,
—	vključevati se v kulturno in športno dejavnost,
—	udeleževati se krvodajalskih akcij.
Po uradnem delu sestanka so se člani novega predsedstva pogovarjali s predstavnikom občinske konference ZSMS, ki sta jima podala nekaj koristnih napotkov za nadaljnje delo ter obljubila vso pomoč.
ERNEST SEČEN Tozd TAP Brežice
V tem mesecu so v teku po vseh osnovnih organizacijah ZSMS volilne konference^ na katerih mladi volimo nova vodstva. Do sedaj so to storili že v TA — Poizvodnja V, v Tovarni prikolic in Podgorju. Naj vas seznanimo z novimi predsedstvi.
Tozd TA — Proizvodnja V: Predsednik ZDRAVKO ĐU-KlC, podpredsednik MARTIN SOKOLOVIĆ, sekretarka VIDA BENEDIK, blagajnik STOJA OBRADOVIC in člana MARJAN LAKIČ, JANEZ KOBE.
Tozd Tovarna prikolic: predsednik DUŠAN MARJANOVIČ, podpredsednik OSTO-JA KUĐEL1Č, sekretarka STANKA PAKAR, člana BRANKO VUKOBRAT, BRANKO ČRV.
Tozd Podgorje Šentjernej: predsednik TONE TOMAŽIN, podpredsednik JOŽE GRUBAR, sekretarka MAJDA ŽUPAN, blagajnik PAVLA ŠKODA.
Mili
T •

\
Proizvodnja IV: predsednik BRANKO GRANDA, podpredsednik GORDANA STEPIC, člani NI-VAN VUKSA, MILE VOJNOVIČ, DARKO ZUPANČIČ, TONČKA GRABNAR, JOVAN GIORGIJEVIČ, NADA BRATKOVIČ, MILE ŽGELA.
Vsem želimo veliko uspeha in dobre volje pri njihovem delu.
Letos
tudi
ženske
Člani komisije za šport in rekreacijo pri osnovni organizaciji sindikata v tovarni prikolic v Brežicah so se januarja sestali ter se pogovorili o aktivnostih v novem letu. Dogovorili so se, da bodo poživili nekatere oblike rekreacije, ki so bile v zadnjih letih zanemarjene, ter skušali tekoče leto končati še z večjimi uspehi kot lansko. Najbolj razveseljivo je, da se bodo letos po dolgem času aktivneje vključile tudi ženske. Nekatere so se že prijavile za streljanje, plavanje in kegljanje.
Pa še želje oziroma cilj, ki so si ga delavci zadali za letos. Osvojiti prvo mesto v skupni uvrstitvi na delavskih športnih igrah občine Brežice.
ERNEST SEČEN Tozd TAP BREŽICE
POSEBNA
PRILOGA
Volitve 1982
Evidentirani kandidati za delegacije
IMV NOVO MESTO TOZD Tovarna opreme Črnomelj
Datum: 8/2—1982
3.	ROŽMAN Marija
4.	JESIH Anica
5.	VIPAVEC Vinko
6.	FILIPČIČ Jože
7.	M1HELJ Edo
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	kulturo
—	telesno kulturo
1.	VOVK Tomaž
2.	GRAHEK Angelca
3.	PLANINC Tončka
4.	GOLOBIČ Jože
5.	ŠUŠTARIČ Jože
6.	KOFALT Stane
7.	STAREŠINIČ Anton
8.	RAMUTA Ivan
9.	KOZAN Janez
10.	ADLEŠIČ Slavo
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	raziskovanje
—	izobraževanje
1.	SAJE Anton
2.	ŠTUBLER Martin
3.	JUNKO Jože
4.	JELENC Marjan
5.	ŠPEHAR Ivan
6.	ŠVAJGER Martin
7.	WE1SS Anton
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	otroško varstvo
—	socialno skrbstvo
—	socialno varstvo
1.	ŽELJKO Milka
2.	HVALA Milka
V zadnji številki našega glasila smo podali splošno oceno o delegatskem principu odločanja v našem okolju. Kot smo že takrat omenili, smo bolj ali manj uspešno opravili fazo evidentiranja v vseh tozdih in DSS. Za nami so temeljne kandidacijske konference, ki so obravnavale evidentirane možne kandidate. Oblikovale so predloge kandidatnih list za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in za zbor združenega dela. V nadaljevanju objavljamo predloge kandidatnih list po posameznih temeljnih organizacijah, obratih in DSSS. Delavski sveti so imenovali volilne komisije, ki bodo poskrbele za nemoten potek volitev v našem kolektivu, ki bodo 11. marca 1982 po vsej Sloveniji.
lunr
JOŽE TURK
1.	LAKNER Ivan
2.	ŠTEFANIČ Jože
3.	VAJS Drago
4.	NOVAK Anton
5.	STAREŠINIČ Jože
6.	BUTALA Anton
7.	PAVLIHA Anton
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	zaposlovanje
—	invalidskopokojninsko zavarovanje
1.	LATERNER Alojz
2.	ŠTEFANIČ Alojz
3.	BATIN1Č Marija
4.	SIMONIČ Matija
5.	ŽARKOVIČ Vinko
6.	ŠTRUMBELJ Milka
7.	LUŽAR Alojz.
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
—	zdravstvo
1.	ŽIVANOVIČ Rado
2.	PLANINC Franc
3.	ŠVAJGER Milena
4.	DEJAK Je Ika
5.	JAKŠA Marija
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
—	stanovanjsko gradnjo
1.	ZORE Jože
2.	KOZAN Marija
3.	PEZDIRC Janez
4.	UDOVIČ Alojz
5.	ROZMAN Zvone
IMV NOVO MESTO Obrat Suhor Datum: 8/2-1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	SELIČ Franc
2.	ČRNUGEIJ Ivan
3.	PEZDIRC Anton
4.	ĐRAKULIČ Niko
5.	ŽUGELJ Zvone
6.	GUŠTIN Jože
7.	NEMANIČ Stane
8.	SUMINA Dako
9.	DESNICA Ma rko
10.	NEMANIČ Jože
11.	RUS Anton
12.	VIDETIČ Brane
ZDRU2ENA DELEGACIJA SIS ZA
—	izobraževanje
—	kulturo
—	telesno kulturo
—	raziskovanje
1.	OVNIČEK Nikola
2.	PLUT Anton
3.	KONDA Martin
4.	NEMNIČ Mira
5.	KRAŠEVEC Anica
6.	ČRNIČ Miha
7.	MALEŠIČ Božidar
8.	MUC Anton
9.	GRUBAČEVIČ Niko
10.	GOLEŠ Ilija
11.	AVGUŠTIN Anton
12.	KOČEVAR Marija
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	socialno skrbstvo
—	socialno varstvo
—	invalidsko-pokojninsko zavarovanje
1.	ŠAJATOVIČ Nikola
2.	BOGOVIČ Josip
3.	NEMANIČ Jože
4.	BAČA Nikola
5.	ŽUGELJ Anton
6.	KRŠTINC Drago
7.	ŠTEFANIČ Marija
8.	ŽELJKO Julijana
9.	AMBROŽIČ Alojzija
10.	JUŽNA Darko
11.	SELAN Zinka
12.	JURŠIČ Lado
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	zdravstvo— otroško varstvo
—	otroško varstvo
—	zaposlovanje
1.	KRIZMANIČ Evagenija
2.	PEZDIRC Nikolaj
3.	JORDAN Stane
4.	ŠUŠTARŠIČ Ivan
5.	CIGIČ Nikola
6.	AMBROŽIČ Anton
7.	KONDA Jože
8.	KRAŠEVEC Jože
9.	IVANČIČ Jože
10.	GUROVIČ Milan
11.	SUMINA Dragutin
12.	VIDETIČ Jože
13.	DAMJANOVIČ Vera
IM V NOVO MESTO DSSS
Datum: 8/2-1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	KOŠIR Branko
2.	PETRIČ Jože
3.	MAMILOVIČ Andrej
4.	JASNIČ Miro
5.	KRAŠEVEC Drago
6.	HLAVATY Zagorka
7.	SOPČIČ Mato
8.	KEBELJ Anica
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	kulturo
—	telesno kulturo
—	izobraževanje
—	raziskovanje
1.	ŠINKOVEC Jasna
2.	STARIČ Vladimir
3.	SIMONIČ Alojz
4.	VOVK Boris
5.	PETAKOVIČ Djordje
6.	SEČEN Mica
7.	ŽAGAR Stanislav
8.	ZUPANČIČ Ema
9.	PUREBER Marta
10.	LUKŠIČ Stanislav
11.	DUNATO Anton
12.	GEDELJ Djordj
13.	FAJFAR Slavica
14.	ŠPRINGER Mojca
15.	BANČOV Ferenc
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	zdravstvo
—	otroško varstvo
—	socialno skrbstvo
1.	BAN Ivan
2.	BRINC Janez
3.	KOŠIR Branko
4.	LEKO Vesela
5.	TOMC Mladenka
6.	BRADICA Anka
7.	POVŠE Janez
8.	SAVNIK Boris
9.	OSTOJIČ Cecilija
10.	VRČEK Roman
11.	OŠTIR Marjanca
12.	BURSAČ Radojka
13.	RADOJČIN Marjola
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	stanovanjsko gospodarstvo
—	invalidsko-pokojninsko zavarovanje
—	zaposlovanje
1.	ŠTANGELJ Vlasta
2.	SADEK Rudolf
3.	ZAVODNIK Franc
4.	BOŽIČ Marija
5.	BRADICA Janko
6.	ČOSIČ Vlado
7.	ŠENICA Franc
8.	ŽUN1Č Darja
9.	MUHIČ Jože
10.	DEAK Rezka
11.	VALENTIČ Slavka
12.	STRMOLE Breda
13.	ARINGER Rezi
14.	BRZIC Alfonz
IMV NOVO MESTO TOZD TEHNOSERVIS Datum: 8/2-1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	JAKOVAC Vinko
2.	ROM Anton
3.	KASTELIC Ivan
4.	ŽAGAR Ma rti n
5.	KOVAČIČ Alojz
6.	GRABLOVEC Alojz
7.	JERIČ Franc
8.	AJETOVIČ Mirko
9.	MIKLIČ Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	izobraževanje
—	raziskovanje
—	kulturo
—	telesno kulturo
1.	ŠINKOVEC Jože
2.	BUKOVEC Anica
3.	BUBOLA Ederina
4.	SIVEC Bogomir
5.	GOLOBIČ Marjan
6.	KOBE Ferdo
7.	KLEVIŠAR Anton
8.	GORIŠEK Janez
9.	UCMAN Marjan
10.	PERKO Jože
11.	KOLENC Leopold
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	otroško varstvo
—	zdravstvo
—	socialno skrbstvo
1.	BLATNIK Fanika
2.	BURSAČ Vlado
3.	MURN Albert
4.	ŠULC Jože
5.	KUNSTEK Milan
6.	ŽIBERT Jože
7.	DRKUŠIČ Marko
8.	GOSENAR Marija
9.	KOPINA Ivan
10.	MOLAN Darko
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	stanovanjsko gospodarstvo
—	pokojninsko-invalidsko zavarovanje
—	zaposlovanje
1.	MAROLT Ladislav
2.	CESAR Majda
3.	AMBROŽIČ Alojz
4.	PERŠE Stanislav
5.	NOVAK Viktor
6.	SAJE Alojz
7.	TOMAŽIN Jože
8.	ŽURGA Franc
9.	VUKAJLOV1Č Branko
10.	LUZAR Franc
IMV NOVO MESTO TOZD TAP Brežice Datum: 8/2—1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	CIZELJ Ivan
2.	VINETIČ Franc
3.	TOMŠE Jože
4.	ŠUMALJ Zvone
5.	BRATANIČ Ivanka
6.	KOLAR Milan
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
—	zdravstvo
1.	VEBLE Ciril
2.	BLAŽIČ Ivan
9.	OSTRELIČ Jože
4.	ŠABANOVIČ Sadik
5.	NOVAK Ivan
6.	OGORELC Alojz
7.	SOTLER Jože
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
—	izobraževanje
1.	LEVAK Peter
2.	STRGAR Lidija
3.	DEDUKIČ Meho
4.	DIMEČ Janja
5.	BAN Marjan
6.	UREK Breda
7.	GLOGOVŠEK Milena
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	socialno skrbstvo
—	otroško varstvo
1.	BOH Vera
2.	TOPLIŠEK Rok
3.	OŠTIR Fanika
4.	TOMŠE Irena
5.	ŽIBERT Kristina
6.	JANUŠIČ Ljubica
7.	KOSTEVC Marjetka
POSEBNA KOMISIJA SIS ZA
—	pokojninsko-invalidsko zavarovanje
1.	PETRANOVIČ Fanika
2.	KOPINČ Branko
3.	BREGAR Ivan
4.	MEDVED Anton
5.	KELHAR Anton
6.	OGOREVC Slavko
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
—	raziskovanje
1.	VRANETIČ Franc
2.	UREK Franc
3.	HOTKO Ivan
4.	KROŠELJ Ivan
5.	PAVLOVIČ Anton
6.	PLANINC Greta
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA —stanovanjsko gospodarstvo
1 .LESAR Franc ,2. LOPATIC Vlado
3.	KOSI Boža
4.	KENE Srečko
5.	DOBRILA Karol
6.	JURMAN Angelca
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	kulturo
—	telesno kulturo
1.	URŠIČ Peter
2.	KRANJC Janez
3.	POŽAR Alojz
4.	KOSTANJŠEK Jože
5.	BERTO LE Janez
6.	TOMŠE Božo
7.	KRAJ ČIČ Ljubica
8.	KOŽELJ Marjan
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
—	zaposlovanje
1.	SEČEN Ernest
2.	KOVAČIČ Tatjana
3.	BERSTOVŠEK Rado
4.	BERTOLE Mojca
5.	OMERZO Ivan II.
6.	KOLAR Branko
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
—	požarno varnost
1.	BLAGUŠEVIČ Marjan
2.	TOMŠE Ivan
3.	GODLER Ivan
4.	BRATANIČ Franc
IMV NOVO MESTO TOZD COMMERCE Datum: 8/2—1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	POŽUN Franc
2.	ŠVAJGER Branko
3.	CVETKOVIČ Marjan
4.	BOLTAR Alojz
5.	ZRIMŠEK Janez
6.	KORASA Anton
7.	PETERLIN Janez
8.	GOGIČ Jožica
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA - kulturo, telesno kulturo, izobraževanje, raziskovanje
1.	ŠUŠTARŠIČ Jože
2.	VOZELJ Marija
3.	SENIČAR Milena
4.	DEBELJAČKI Gordana
5.	DRENOVEC Vlado
6.	URBANČIČ Franc
7.	TOMŠE Miha
8.	DRAGIČEVIČ Mirko
9.	MIKULIČ Dragica
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA - zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo
1.	AVSEC Vinko
2.	VODOPIVEC Jožica
3.	SUHOREPEC Cvetka
4.	UDOVČ Vlado
5.	MALENŠEK Albin
6.	JAKLIČ Marija
7.	VESEL Jelka
8.	OBRADOVIČ Divna
9.	ZUPANČIČ Ivan
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA - stanovanjsko gospodarstvo, invalidsko-pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje
1.	ŠMID Franc
2.	ZUŽAN Dana
3.	ZUPANČIČ Mirko 4 ŠEPEC Anton
5.	NEGOVANO VIČ Fanika
6.	SENIČAR Jože
7.	PAPIČ Dubravko
8.	POTOKAR Nevenka
9.	HUDOKLIN Jože
IMV NOVO MESTO TOZD TA
Kovinski obrat Brežice Datum: 8/2—1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
L OGOREVC Miha
2.	JURMAN Jože
3.	KOVAČIČ Anton
4.	KROŠELJ Zvonko
5.	KEBER Slavko
6.	GRAMC Jože II.
7.	CIZELJ Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS
1.	GRAMC Jože
2.	ERLAH Stane
3.	POŽAR Rajko
4.	MAJKIČ Miroslav
5.	VRETIČ Jože
6.	ŽMAVC Ivan
7.	VLAŠKI Boris
8.	ZORKO Jože
9.	ŠETINC Jože
10.	NOVOSEL Franc
11.	ZAKŠEK Janko
12.	ŽABKER Maijia
13.	PERKO Bojan
IMV NOVO MESTO TOZD TOVARNA PRIKOLIC Datum: 8/2—1982
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	stanovanjsko gospodarstvo
—	invalidsko-pokojninsko zavarovanje
—	zaposlovanje
1.	REŠETIČ Dušan
2.	RAVBAR Stane
3.	URBANČIČ Franc
4.	VVINDISCHER Tomo
5.	HRASTAR Tončka
6.	STROJIN Martina
7.	TORBICA Mirko
8.	GAŠPERŠIČ Stane
9.	DULAR Milka
10.	ĐUKIČ Gajo
11.	KUHAR Martin
12.	LUZAR Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA - kulturo, telesno kulturo, izobraževanje, raziskovanje
1.	SEVER Rudi
2.	PAVLIN Zvone
3.	KUĐELIČ Ostoja
4.	BAJT Andrej
5.	DOLINAR Jože
6.	GAZVODA Jožica
7.	HABJAN Marjan
8.	GORENC Jože
9.	MARJANOVIČ Dušan
10.	JUREClC Lado
11.	MAVSAR Stane
12.	MUHIČ Alojz
13.	RO LIH Miha
14.	FINK Aleš
15.	LUZAR Anton
ZDRU2ENA DELEGACIJA SIS ZA — zdravstvo otroško varstvo, socialno skrbstvo
1.	JERMAN Vinko
2.	JAKŠE Milka
3.	JELISAVAC Radislav
4.	DAJCMAN Ciril
5.	PAVLIN Marija
6.	VRANIČAR Marija
7.	GAČNIK Marjan
8.	JAKOBČIČ Miha
9.	BALABANIČ Marija
10.	HRASTAR Franc
11.	RANGUS Tončka
12.	MOHAR Stane
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	BLAŽIČ Franc
2.	JAKLIČ Ivan
3.	KOVAČIČ Jana
4.	KULOVEC Jože
5.	OPLAK Marjan
6.	PIRNAR Janez
7.	STANIŠA Ivan
8.	ZADEL Jože
9.	ZORKO Albert
IMV NOVO MESTO TOZD TOKG Smarjeta Datum: 5/2—1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	GOLI Franc
2.	HORVATIČ Ana
3.	ILOVAR Dragica
4.	BEČAJ Silva
5.	MACEDONI Majda
6.	POGLAJEN Zlatka
7.	GORENC Anton
8.	ŠTIMPFELJ Ignac
9.	REDEK Anica
SIS ZA OTROŠKO VARSTVO
VOVK Franc
SIS ZA ZDRAVSTVO
MRGOLE Lojzka
SIS ZA ZAPOSLOVANJE
TRATAR Cvetka
SIS ZA INVALIDSKO-POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
GRAHUT Jožica
SIS ZA TELESNO KULTURO
GORENC Anton
SIS ZA RAZISKOVANJE
ŽURA Alojz
SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO
ŠTERK Pepca
SIS ZA KULTURO
ILOVAR Dragica
SIS ZA IZOBRAŽEVANJE
BEVC Milena
IMV NOVO MESTO
TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
Datum: 8/2-1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	ČIČ Goroslav
2.	FRIDL Srečko
3.	GROBOVŠEK Vojko
4.	BAHČ Vlado
5.	PILETIČ Jože
6.	LJUBEČ Vanja
7.	RIBIČ Leopold
8.	ŠTERK Marjan
9.	LIKAR Peter
10.	VRHOVEC Marta
11.	REPOVŽ Anton
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA - izobraževanje, raziskovanje
1.	KORDIŠ Tone
2.	LESKOVŠEK Vojteh
3.	KOPITAR Mladen
4.	ČRNIČ Boris
5.	MAČEROL Vinko
6.	ŠUMIGA Brane
7.	LEVAK Brane
8.	ŽLOGAR Milena
9.	PETERLE Slavko
10.	PETKOVIČ Silva
11.	FABJAN Anton
12.	VICEIČ Vjenceslav
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA
—	invalidsko-pokojninsko zavarovanje
—	zaposlovanje
1.	GREGORČIČ Slavko
2.	KOTNIK Franc
3.	HREN Anton
4.	ŠINKOVEC Jože
5.	LINDIČ Franc
6.	ANDOLŠEK FRANC
7.	KRIŽMAN Jože
8.	BUTALA Jože
9.	TURK Jože
10.	KASTELIC Anton
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
1.	LINDTNER Tatjana
2.	GROZINA Ma jda
3.	DŽUDO VIČ Mile
4.	KRHIN Boris
5.	ŽABKAR Martin
6.	RAVBAR Verica
7.	UDOVČ Marija
8.	PRAŠNIKAR Tomo
9.	ŠURLA Franc
10.	KOVAČIČ Janez
11.	LAZ AROV Spasenka
12.	SKUPEK Ljubo
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
1.	RADOJČIN Ivica
2.	BRADAČ Jože
3.	BRATOŽ Dominik
4.	BOGOVAC Jovo
5.	PILETIČ Boris
6.	MIKEC Vinko
7.	PUNGERČAR Polde
8.	KECOJEV1Č Ivo
9.	Cigoja ziata
10.	TURK Ignac
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
1.	KUKMAN Alojz
2.	STARIČ Anton
3.	NOVAK Slavko
4.	BREGAR Fani
5.	ŠAVER Branko
6.	MEDLE Karolina
7.	KASTELIC Jože
8.	ADLEŠIČ Nikola
9.	FRANKO Anton
10.	SAMARĐIJA Drago
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
1.	POTOČAR Sonja
2.	JERELE Marija
3.	ŠURLA Fani
4.	KIKELJ Milena
5.	KASTELIC Ivan
6.	ŽIBERT Janez
7.	LOVRINIČ Katarina
8.	BLATNIK Jože
9.	TRAMTE Nada
10.	CVETKOVIČ Josip
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA
1.	LEKO Vesela
2.	BLAŽIČ Janez
3.	JOVANOVIČ Biljana
4.	GREGORČIČ Marija
5.	PERŠE Alojz
6.	KOS Boris
7.	MARINČIČ Marjan
8.	PLANTAN Alojz
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA - stanovanjsko gospodarstvo
1.	FABJAN Anton
2.	ŠKOF Vinko
3.	RUPERČIČ Anton
4.	BON Marija
5.	KRŠTINC Boris
6.	VRBAN Nikola
kulturo	7. STOJANOVIČ Raso
8. GERBEC Andrej
telesno kulturo
zdravstvo
otroško varstvo
IMV NOVO MESTO TOZD PODGORJE Šentjernej Datum: 8/2—1982
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	GLOBEVNIK Martina
2.	JARKOVIČ Franc
3.	LUŠTEK Franc
4.	PRAZNIK Franc
5.	NARAT Jernej
6.	KOŽELJ Ma rtina
7.	DUH Jože
8.	GRUBAR Jože
9.	MEDVEŠEK Lado
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS
1.	PRHNE Marija
2.	JORDAN Ivanka
3.	BREGAR Jožica
4.	GRGOVIČ Jože
5.	ŠKODA Pavla
6.	GORENC Martin
7.	CVELBAR Janez
8.	SLUGA Slavko
9.	BARIČ Franc
10.	BRATKOVIČ Franc
11.	TOMAŽIN Tone
12.	CUJNIK Lado
13.	TOMŠIČ Polde
14.	DVOJMOČ Franc
15.	PENCA Janez
16.	VENCELJ Franc
17.	ŽUPAN Majda
18.	NARAT Dragica
19.	HUDOKLIN Jože
20.	ČRNE Janez
IMV NOVO MESTO TOZD TOVARNA OPREME Mirna
Datum: 8/2—1982
socialno skrbstvo
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	BRATE Jože
2.	BIZJAN Miran
3.	GAČNIK Peter ml.
4.	MANDEU Slavka
5.	STRAJNAR Martin
6.	TORI Janez
7.	TINTOR Marinka
8.	KAŠIČ Janez
9.	JEROVŠEK Janez
10.	VIŠČEK Dani
11.	ZORE Albin
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA - izobraževanje
1.	BEVEC Marija
2.	MRZELJ Ivan
3.	MARIN Božo
4.	SLADIC Marinka
5.	RAVNIKAR Branka
6.	KODRIČ Ciril
7.	KRANJC Marija
8.	JAKOPIN Marija
9.	GAĆNIK Franc
POSEBNA DELEGACIJA ZA ZDRAVSTVO
1.	BRINOVEC Miroslav
2.	PEČEK Anton
3.	BON Franc
4.	KOVAČ Franc
5.	PODLOG AR Jožica
6.	LESKOVEC Marija
7.	GORENC Franc
8.	KONČINA Elizabeta
9.	BRAČKO Vanda
10.	KRAMER Marinka
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA - kulturo, telesno kulturo, raziskovalno dejavnost
1.	KRAMER Marjeta
2.	UHAN Milena
3.	ŽONTA Olga
4.	KNEŽEVIČ Roža
5.	PETJE Anton
6.	KNEZ Božidar
7.	RAMOVŠ Maijan
8.	RUGELJ Ivanka
9.	TOMAN Emil
10.	PODRŽAJ Marija
11.	KIRM Anton
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA - otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, ^poslovanje, invalidsko-pokojninsko zavarovanje
1.	FRANJGA Katja
2.	RUGELJ Ivan
3.	ŠEGA Darko
4.	KNEZ Franc
5.	JERIČ Rozi
6.	ŠKARJA Drago
7.	KOLENC Jožica
8.	KONESTABO Marija
9.	URANA Justi
10.	KUŠELIČ Dragica II . GAŠPERŠIČ Darinka
		
Ker ima premajhno število delavcev tozd ZIF Ljubljana nima svojih delegacij. Delavci tozda se povezujejo v konference delegacij z drugimi organizacijami združenega dela oziroma z delovnimi skupnostmi:
kandidat za zbor združenega dela — MARN Igor kandidat za SIS družbenih dejavnosti — PREZELJ Breda
v_____________________________________________________________J
Naši dopisniki poročajo z občnih zborov
TOZD TA -
Osnovne organizacije sindikata Proizvodnje I. je 25. januarja 982 ob 13. uri pripravile občni zbor za dve izmeni v prostorih težke presernice. Delavci so bili vabljeni na občni zbor prek oglasne deske in internega glasila Informator.
Udeležba na zboru je bila 70-odstotna. Zbor se je udeležila tudi predstavnica občinskega sindikalnega sveta, tov. Galič Dragica. Na predlog predsednika izvršnega odbora tov. Novaka je občni zbor izvolil delovno predsedstvo, verifikacijsko komisijo, zapisnikarja, overitelja zapisnika in sprejel dnevni red.
Poročilo o delovanju osnovne organizacije v preteklem mandatnem obdobju je podal predsednik sindikata Slavko Novak. Boris Piletič je prebral referat o prihodnjih nalogah in delovnih pogojih za delovanje sindikata. K tej točki samoupravne organiziranosti v 1MV so člani dodali, da sc sindikalna blagajna osamosvoji po tozdih.
Pregled finančnega poslovanja sindikata v letu 1981 in finančni načrt je podala Majda Grozina. K tej točki so bile dane pripombe, saj iz tega poročila niso razvidni prihodki in odhodki iz sindikalne blagajne (npr. del regresa, odhodki kulturne dejavnosti, proslave, srečanje delavcev na Gorjancih, Pakoštani).
Finančno poslovanje ter načrt za leto 1982 je bil sicer soglasno sprejet, a s pripombo, da se mora javno obrazložiti 4. točka odhodkov iz finančnega poročila o poslovanju za leto 1981.
Jože Piletič je v nadaljevanju razprave nakazal trenutno situacijo v tozdu TA in ukrepe za izboljšanje stanja. Zavzemamo se za to, da mora sleherni član našega kolektiva aktivno sodelovati pri odpravljanju težkega položaja našega tozda in DO kot celote.
Anton Hren je opozoril, da bi morali poskrbeti za red v
jedilnici, in sprašuje, zakaj ni jedilnica II usposobljena in predana za uporabo.
Dosedanje vodstvo osnovne organizacije sindikata Proizvodnje L je dobilo soglasno raz-rešnico, potem pa smo izvolili nov izvršni odbor, v katerega so bili izvoljeni: Jože Božič, Fani Bregar, Alojz Blatnik, Jože Cugelj, Ivan Hrovatič, Franc Ivnik, Vida Janževec, Stjepan Janjac, Jože Gorjanc, Anica Kastelic, Franc Klobučar, Stane Potočar, Anton Ruparčič, Martin Sirk Alojz Smuk, Leopold Zoran, Martin Žabkar. Izvoljeni so bili tudi delegati:
za konferenco 00 ZS DO Martin Sirk,
v sindikalno konferenco tozda TA Alojz Blatnik,
— za člana v nadzorni odbor v tozdu TA Majda Grezina,
za delegata v krajevno konferenco SZDL oz. KS Marjan Šterk.
Potijena je bila tudi kandidatna lista evidentiranih delegatov za sise, ZZD in nosilce vodilnih funkcij v občini Novo mesto.
Po izčrpnem dnevnem redu se je predsednik delovnega predsedstva Boris Krhin zahvalil vsem, ki so sodelovali v razpravi, in zaključil občni zbor.
VINKO MIKEC tozd TA — Proizvodnja I
TOZD TOVARNA OPREME MIRNA
V torek. 26. januarja 1982, smo imeli v tozdu TO Mirna občni zbor. Poleg 220 članov osnovne organizacije sindikata sta bila prisotna še predsednik sindikalne konference DO Jože Turk in sekretar občinskega sindikalnega sveta Milan Kranjc.
Gradivo o delovanju sindikata v dveletnem mandatnem obdobju je bilo predhodno posredovano delavcem, tako da so se lahko pripravili na razpravo po podanem poročilu predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. V razpravo po poročilu so se vključili direktor tozda inž. Rudi Žibert, Jože Turk in Milan Kranjc ter podali svoja mnenja in stališča. S strani delavcev se je razprava vrtela okrog preskrbe materiala, o izplačilu osebnega dohodka ter o premestitvi strojev, ki ležijo v Novem mestu, bili pa so nabavljeni za proizvodnjo tozda Mirna.
Pri zagotavljanju repro-materialov za nemoteno proizvodnjo se srečujejo s težavami vse delovne organizacije od proizvajalcev surovin do finalistov. Potrebno je večje medsebojno povezovanje v proizvodnji kakor tudi pri skupnih udeležbah v devizah, ker si bomo le tako lahko zagotovili material za nemoteno proizvodnjo.
Skupina strokovnjakov na nivoju DO pripravlja novo sistematizacijo delovnih mest. Sredstva za izplačilo OD so do junija zagotovljena iz sredstev rezerv SRS. Osnovna organizacija sindikata na nivoju DO je
na svojih sejah razpravljala tudi o zagotovitvi izplačila regresa za leto 1982. Zaenkrat socialna varnost delavcev 1MV ni ogrožena.
Sanacijski program je bil izdelan v maju 1981 in posredovan (z dopolnitvami) vsem družbenopolitičnim organizacijam, skladu skupnih rezerv in občinam dolenjske regije pa SRS ter drugim pristojnim institucijam. Dopolnitve k sanacijskemu programu, ki so jih zahtevali, so bile izdelane in posredovane v mesecu novembru, vendar do sedaj nanj še ni bilo pravega odgovora.
Predlagano kandidatno listo novega 10 sindikata so delavci z javnim glasovanjem potrdili.
Nov 10 sestavljajo naslednji člani:
Franc Borin — predsednik, Peter Gačnik ml. podpredsednik,
Marija Konestabo — sekretar, Marija Jevševar blagajnik, člani 10 so še: Jožica Kolenc, Roža Knežević, Janez Primožič, Marija Jakopin^Karo-lina Zupanek, Cilka Zibert, Matjan Ramovš, Junaš Hribar, Katja Franjga in Zupančič Stane.
Nadzorni odbor pa sestavljajo:
Rozi Jerič predsednik, Srečko Križnik - član, Branko Sladič član.
V novem mandatnem obdobju bo 10 sindikata posvečal več pozornosti socialni varnosti in delovnim pogojem delavcev. Konstruktivno bo sodeloval z DPO v tozdu pri razreševanju
sanacijskega programa in se temeljito pripravil na 3. kongres sindikatov.
IL JOŽICA KOLENC
NOVO VODSTVO 00 ZSS V TOZDU COMMERCE
25. januarja so bili v naši delovni organizaciji organizirani občni zbori oz. letne konference 00 ZSS; obravnavali smo delo sindikalne organizacije v preteklem letu in sprejeli program dela za 1982.
Na občnem zboru v tozdu Commerce smo poleg sprejemanja poročil (letnih) in programa izvolili novo vodstvo 00 ZSS. Izvoljeni člani 10 00 ZSS pa so na svoji prvi seji, ki je bila 27. januarja 1982 izvolili člane predsedstva in sicer: za predsednika Vlada Udovča, za podpredsednika Vinka Avsca in za sekretarja Danico Žagar.
Prepričani smo, da bo delo 10 00 ZSS kmalu zaživelo in da bo predsedstvo skozi celo leto spremljalo problematiko tozda in DO ter skupaj z vsemi člani sindikata aktivno sodelovalo pri razreševanju težav.
Želimo jim veliko volje in še več delovnih uspehov.
Za tozd Commerce V. K.
GLAS MLADIH - GLAS MLADI!
Pomen in vloga plesa
PLES KOT ŠPORTNO-REKREATIVNA DEJAVNOST DANAŠNJEGA ČASA
pripovedovali, so nam prisluhnili in nas vzpodbujali. Vprašali smo se, ali je to dovolj, ali naj naredimo kaj več?
Mladinsko prostovoljno delo
Izraz notranjega življenja in bistva vsakega posameznika, doživljanja, osvobajanje zunanjih vplivov — vse to je ples.
Poleg različnih oblik gibanja (dolgih in kratkih korakov, poskokov, pregibanja telesa) gre pri tej zvrsti športno-rekreativ-ne dejavnosti tudi za okretnost, ravnotežje, orientacijo v prostoru ter harmonijo gibanja. Ne nazadnje gre tudi za izreden vir sprostitve, pri katerem je bistven tudi stik z drugimi ljudmi. Ples kot obliko športne
Prepričani smo, da nam bi vsak od vas odgovoril: „Poskrbite za družabne plesne prireditve, ki bodo za najširši krog občanov.11 In kaj mislimo narediti?
Za začetek organizirati plesni tečaj prve stopnje, na katerem se bodo obiskovalci učili osnovnih slik angleškega valčka, fox-trota, tanga, dunajskega valčka, bluesa, cha-cha, rumbe, sambe, jiva in polke.
Tečaj bo potekal vsako sredo od 19. do 21. ure v prostorih plesnega kluba Novo mesto. Cena tačaja je za člane ŠD IMV 300 din, za nečlane pa 500 din.
Pričetek tečaja bo v sredo, 3. marca, in sicer v primeru zadostnega števila prijavljenih.
Prijave in vplačila so možne v oddelku za družbeni standard pri tovarišici Mileni Rifelj. Vse ostale informacije lahko dobite na tel. int. 85 ali 24—495.
rekreacije lahko štejemo za organiziran družbeni pojav, primeren za vse starostne skupine. Prav zaradi tega opažamo, da postajajo plesišča premajhna, saj interes za to dejavnost narašča.
Zakaj vam to pišemo. Prav gotovo zato, da bi združeno poizkušali v našem okolju, z našimi in vašimi pripombami in sugestijami najti tej dejavnosti pravo mesto. V vseh programih, ki smo jih do sedaj izvajali, smo enake besede ponavljali tudi za drugo. Ljudje, ki smo jim to
BORIS VOVK
Prav gotovo se je kdo izmed nas že vprašal, zakaj se mladi odločamo za mladinsko prostovoljno delo.
Da bi dobili ustrezen odgovor na to vprašanje, je treba seči v čas nastajanja naših prostovoljnih mladinskih delovnih brigad. Začelo se je med drugo svetovno vojno. Bile so to času primerne akcije: pospravljanje letine, žetev, sekanje in drugo potrebno delo, ki je potekalo pod geslom „vse za fronto, vse za zmago”.
Takoj po zmagi je bilo potrebno začeti z obnovo porušene domovine. Predsednik republike Josip Broz—Tito je pozval mlade, da zamenjajo puške s krampi in lopatami. Mladi so se tako znašli pred novim zrelostnim izpitom. Toda tudi to pot sta zmagali mladinska zagnanost in velika želja po čim prejšnjem napredku osvobojene domovine. Akcijo „Brčko- Banoviči”, ko so gradili železniško progo, so mladi končali 22 dni pred predvidenim rokom. Ni edino pomemben le rezultat samega dela. Gry tudi za šolo samoupravnega socialisstičnega usposabljanja, za pravilno vrednotenje dela posameznika in skupine, za tovarištvo, solidarnost, krepitev patriotizma in internacionalizma. Na akcijah se spoznavamo mladi ljudje, ki si izmenjujemo izkušnje mladinskega dela, to je pomembna oblika izobraževanja. Na naše akcije vabimo tudi mlade iz tujih de-
žel. S tem želimo sliko našega prostovoljnega dela prenesti izven meja naše domovine, hkrati pa ohraniti dobre in prijateljske vezi s tujimi brigadami. Zgodilo se je tudi, da so akcije, ki jih organiziramo (od kopanja jarkov za vodovod, kanalizacijo, do gradnje cest itd.), včasih ostale na pol poti glede na ekonomski učinek in smotrnost. Postavljalo se je vprašanje, ali z njimi naprej ali ne. Zadeva se je rešila po kratkem postopku. Že samo idejna in moralna vrednost jih opravičujeta. Zato bomo mladi še hodili na akcije, po svojih močeh gradili in pomagali ljudem doma in v tujini. Zanimivo je, da se zadnje čase pojavljajo specialne brigade Rdečega križa in socialne pomoči. Pri nas so še kraji, kjer ni otroških vrtcev, kjer je patronažna služba oslabljena in ostareli ljudje ostajajo na svojih domačijah sami. Tu smo mladi, ki pomagamo, kajti morda je prav ta osamljen in ostarel krajan v svojih mladih letih gradil domovino kot brigadir.
Im
OSTOJA KUĐELIČ tozd TP
'HKURIR
Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete!
Mladi si takih srečanj želimo še več
Mladi smo želni dinamičnega in pestrega življenja, ki pa, žal, le ni vedno tako. Morda smo zato tudi sami nekoliko krivi.
Želimo si več dogajanja, več kulturnih prireditev, ki bi naše mesto vsaj nekoliko poživile. Niso nam dovolj le kinopredsta-
■-jfr s&i
ve dvomljive kvalitete in posedanje po lokalih. Želimo si več.
Morda bi nam lahko pomagalo naše kulturno društvo, ki v DO obstaja že nekaj časa. Žal pa ni nikakršnih premikov v tej smeri in morebiti v temu ne botruje le dozdevna nezainteresiranost delavcev, ki menda ne čutijo potreb po kulturnih dobrinah, ampak vse kaj drugega-
In ker ni nikakršnih akcij in pobud, smo mladi sami začeli z aktivnostmi na tem področju. Pripravili smo prvi literarni večer, kajti ugotovili smo, da so med nami ljudje, ki svoje želje, čustva radi zapišejo na papir.
Na š prvi literarni večer smo pripravili skupaj z mladimi iz ESS, zdravstvenega doma in vojaki v Domu JLA. Na začetku smo se kar malo bali, da bo ta naš prvi literarni večer polomija, da mladih pesnikov ne bo.
Pa ni bilo tako.
Sejna soba je postala kar pretesna, ko smo se zbrali tisti, ki smo hoteli poslušati in uživati v poeziji, in mladi avtorji.
V začetku smo bili vsi nekoliko zadržani, a je bil v sproščenem pogovoru led kmalu prebit. Iz naših imevejskih vrst so bili prisotni trije avtorji, drugi pa so opazovali, kako „to gre” in naslednjič se bodo vključili tudi sami. Seveda je bila tu tudi kitara, s katero so dijaki ESŠ popestrili večer.
Uro in pol smo poslušali stvaritve naših vrstnikov in bili smo zadovoljni. Po končanem literarnem večeru smo vsi odšli v restavracijo Doma JLA, kjer smo to prijateljsko srečanje nadaljevali s plesom.
!n zaključek?
Želimo in hočemo še več takšnih dogodkov, prepričani smo, da bodo vedno bolj številno obiskani in vedno bolj kvalitetni. Samo delati je treba.
Po dolgoletnih in temeljitih razpravah ter usklajevanju pripomb s končnim besedilom so delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti na referendumih v mesecu juniju 1981 sprejeli samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj ter pravilnike o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev DO 1MV. Osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj, ki jih določajo sporazum in pravilniki, so po mnenju zunanjih institucij ocenjene kot zelo primerne in usklajene z zakoni in predpisi s tega področja.
Takoj, ko so pravilniki stopili v veljavo, so delavski sveti formirali stanovanjske komisije in objavili razpis za zbiranje vlog za dodelitev družbenega stanovanja in stanovanjskega posojila. Tako je v tozdih in DSSS DO IMV prvič pričel teči postopek za dodeljevanje družbenih stanovanj po samoupravni poti na podlagi z zakonom in drugimi predpisi usklajenih samoupravnih aktov, kar do tedaj ni bila praksa v naši delovni organizaciji.
Stanovanjske komisije tozdov in DSSS v Novem mestu so do 15. novembra 1981 zbrale 199 vlog za pridobitev družbenega stanovanja in 124 vlog za pridobitev posojila za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj.
Stanovanjske komisije so vse prejete vloge obravnavale po osnovah in merilih, ki jih določajo pravilniki, sprejeti na referendumu tozdov in DSSS.
Glede na to, da je bil postopek za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil povsem nov, so se
stanovanjske komisije pri svojem delu srečevale s številnimi problemi in nerazčiščenimi vprašanji, ki so zahtevali veliko dela in časa. Postopek točkovanja vlog in sestave prednostnih redov in prednostnih list se je zato zavlekel vse do konca novembra, ko so bile liste sestavljene in razobešene po oglasnih deskah.
Kljub temu. da so stanovanjske komisije delale strogo po pravilnikih in bile pri svojem delu dosledne in požrtvovalne, so se mnogi prosilci čutili ogoljufane in prikrajšane, zato so vložili zahteve za varstvo pravic na delavske svete in tako še podaljšali roke za dodelitev stanovanj. Glede na to, da so delavski sveti pri obravnavanju zahtev za varstvo pravic ugotovili. da so stanovanjske komisije svoje delo opravile temeljito in da je zato večina zahtev neutemeljenih, so objavili dokončne prednostne liste, na osnovi katerih so stanovanjske komisije sprejemale sklepe o dodelitvi stanovanj delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
Tako so bile v mesecu januarju 1982 vročene odločbe o dodelitvi družbenega stanovanja naslednjim delavcem tozdov in DSSS:
Tozd Tovarna avtomobilov
1. Rozman Vinko	3-sobno
2. Kastreve Jože	2-sobno
3. Telet Martina	3-sobno
4. Novak Fani	3-sobno
5. Grobovšek Rasto	3-sobno
6. Skupek Ljubo	2-sobno
7. Novak Jožica	2-sobno
8. Strahinič Dragutin	3-sobno
9. Grozina Majda	garsonjera
10. Bjeloševič Vladimir	2-sobno
11. Sever Bruno	2-sobno
12. Peterce Milan	garsonjera
13. Bubnjevič Ostoja	2-sobno
14. Halilovič Suzana	garsonjera
Tozd Tovarna prikolic	
1. Kudič Zuhra	3-sobno
2. Balabanič Marija	2-sobno
3.	Djajp Mojca
4.	Jelisavec Radoslav
5.	Šutar Ivan
Tozd Tehnoservis
1.	Križan Anton
2.	Adamovič Bojan
3.	Rolih Martin
4.	Lahne Milan
5.	Cemas Ivan
6.	Ban Martin
7.	Hrlec Lranjo
8.	Gregorčič Janez
Tozd Commerce
1.	Udovč Vlado
2.	Lazičič Davorin
3.	Novak Sonja
4.	Ivanetič Jože
5.	Zupančič Drago
6.	Hruševar Milka
7.	Burgar Stane
8.	Čirič Nada
9.	Jamnik Ciril
DSSS
1.	Ogorevc Marjeta
2.	Stanišič Slavica
3.	Mačešič Branka
4.	Hrnjak Gordana
5.	Turk Milica
6.	L ugarič Sladjana
7.	Radojčin Mariolar
8.	Galamič Mica
9.	Suln Sonja
10.	Hodnik Magdalena
11.	Bele Cirila
12.	Calič Marija
13.	Sere Marija
Kot je bilo že omenjeno, so stanovanjske komisije prejele 124 vlog za pridobitev stanovanjskega posojila za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj. Stanovanjsko posojilo je bilo dodeljeno 94 prosilcem, 30 prosilcem pa posojilo ni bilo dodeljeno, ker niso izpolnjevali pogojev. Največ prosilcev je pri dodeljevanju posojil izpadlo zaradi neizpolnjevanega pogoja namenskega varčevanja.
Tozdi in DSSS v Novem mestu so za posojila delavcem namenili skupno 12,995.000,00 din. Najvišji znesek posojila je
240.000.	00 din (v tozdu Tovarna avtomobilov), najnižji pa v tozdu Tehnoservis (v znesku
40.000.	00 din). Višina posojila je bila odvisna od višine sredstev, ki jih je imel posamezni tozd oziroma DSSS na razpolago.
garsonjera
2-sobno
2-sobno
2-sobno
2-sobno
garsonjera
garsonjera
2-	sobno
1-	sobno
3-	sobno
2-	sobno
3-sobno
2-sobno
2-	sobno 3-1/2 sobno
3-	sobno garsonjera
2-sobno
2-sobno
garsonjera
sam. soba garsonjera garsonjera
1-	sobno
2-	sobno sam. soba
3-	sobno
3-sobno
2-	sobno
3-	sobno sam. soba sam. soba
3-sobno
Delavci, ki jim je bilo dodeljeno posojilo, bodo lahko le-to koristili šele po 15. februarju 1982, če že izpolnjujejo pogoje enoletnega namenskega varčevanja, ostali delavci pa ga bodo lahko koristih takoj, ko bo poteklo eno leto od dneva sklenitve pogodbe o namenskem varčevanju, če pogodbe seveda ne bodo prekinili.
Tozdi in DSSS v Novem mestu so na osnovi prednostnih list iz leta 1980 in 1981 dodelili naslednje število družbenih stanovanj:
tozd Tovarna avtomobilov 37
tozd Tehnoservis 14, tozd Commerce 15, tozd Tovarna prikolic 10, DSSS 38.
Skupno je bilo torej rešenih 114 stanovanjskih vprašanj, 4 stanovanjska vprašanja pa bodo

MODRI TELEPRINTER - MODRI TELEPRINTER -


rešena v drugih organizacijah, katerim so tozdi in DSSS prispevali sredstva za skupno rešitev stanovanjskega vprašanja zakonca našega delavca.
V skupno število rešenih stanovanjskih vprašanj vsa dodeljena kadrovska stanovanja tozdov in DO ter zamenjave stanovanj, niso pa všteti delavci, ki so z dodeljenim stanovanjskim posojilom sami rešili svoj stanovanjski problem, ker o tem še nimamo točnih podatkov. Pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil so imele stanovanjske komisije cilj, da rešijo čim več stanovanjskih vprašanj delavcev.
Vsekakor je 118 rešenih stanovanjskih vprašanj za našo delovno organizacijo velika številka, vendar je kljub temu ostalo še veliko nerešenih vlog. Ža 1 nam finančna situacija, v kateri se nahajamo, ne omogoča normalnega dela na stanovanjskem področju, vendar upamo, da bomo z ukrepi realizirali sanacijski program in ponovno lahko usmerjali dogovorjena in planirana finančna sredstva v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in skupno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev z drugimi organizacijami.
^>xxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxvvvv*cvvvvvxxxxxv\y:
f	I 1
| Dopisujte v HUnC —	|
£ pričakujemo novice in ž £ prispevke tudi iz vaše ?
2 temeljne organizacije! £
^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVN.XN.XXXXXVXXXXN
Izobraževanje in preizkusi znanja iz varstva pri delu v tozdu TO Črnomelj
V minulem letu je obiskovalo predavanja o varstvu pri delu in požarnem varstvu ter opravilo ustrezen preizkus znanja 165 zaposlenih. Predavanja so bila organizirana izven delovnega časa in so trajale od 2 do 2,5 ure.
Z ozirom na sorazmerno majhno fluktuacijo delovne sile se je omenjena oblika izobraževanja pokazala kot zadovoljiva, saj so slušatelji podobne teme poslušali že v preteklih letih, izobraževanje pa ima tudi namen opozoriti na določene nevarnosti, pomanjkljivosti in postopke, ki bi pri določenih delovnih operacijah lahko povzročile nezgodo. Pri oblikovanju posameznih skupin za izobraževanje je šlo za združevanje sorodnih delovnih nalog in opravil, saj je bilo v takem primeru lažje analizirati nevarne situacije pri posameznih skupinah del.
Avtopark in neustrezni delovni pogoji
Delavci avtoparka so že nemalokrat doslej opozarjali na
neurejene prostore in nemogoče delovne razmere v svojem oddelku, vendar stvar stoji na mrtvi točki. Morda bodo delavci avtoparka letos le dobili ustreznejši prostor. Na območnem zboru sindikata tozda Tehnoservis so delavci avtoparka opozorili, da bi se moral tudi sindikat zavzeti za izboljšanje teh pogojev.
Temeljna organizacija združenega dela, TOZD:
samoupravljanje:	osnovna
oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske idr. samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. TOZD mora predstavljati delovno celoto, v kateri se lahko rezultat dela delavcev samostojno izrazi kot vrednost bodisi v delovni organizaciji ali na trgu. TOZD mora biti oblikovana tako, da v njej lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske idr. samoupravne pravice. TOZD se združujejo v delovno organizacijao. Delavci v delovni organizaciji, ki pa nimajo pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v TOZD, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci v TOZD. Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v TOZD urejajo njen statut idr. samoupravni akti.
Organizacija združenega dela,OZD: samoupravljanje: skupna oznaka za vse oblike združevanja dela in sredstev v sferi družbene lastnine. Kot osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje samoupravne pravice, nastopa temeljna organizacija združenega dela. Temeljne organizacije se združujejo v delovno organizacijo, delovne organizacije pa v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Delovna organizacija — Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev, ki so povezani s skupnimi interesi pri delu. Imamo takšne de-
Nova volilna komisija
Tozd Tovarna opreme Mirna
—	seja DS
Prejšnji volilni komisiji v tozdu je potekel mandat, zato je 10 sindikata predlagal DS nove kandidate za to komisijo: Anton Strmole — predsednik, Franc Leskovec — namestnik, Franc Bartolj - član, Pavla Koščak — namestnik. Anton Vrana — član, Jože Bevc
—	namestnik, Milka Bevc -tajnik, Dragica Brzin — namestnik. DS je predlagane kandidate potrdil.
lovne organizacije, kjer so delavci organizirani v temeljne organizacije združenega dela, in takšne, kjer delovna organizacija ni razdeljena na temeljne organizacije združenega dela, ampak so delavci vanjo povezani z enotnim delovnim procesom.
Temeljne organizacije združenega dela se obvezno združujejo v delovno organizacijo. Vsa razmerja med temeljnimi organizacijami, ki
Delovna teorija vrednosti,
politična ekonomija: zlasti Marxova teorija, ki utemeljuje vrednost z abstraktnim delom kot vsebino vrednosti. Velikost vrednosti produciranega blaga je odvisna od povprečne količine družbeno potreb nega abstraktnega dela, porabljenega za njegovo izdelavo. Nasprotno: subjektivna teorija vrednosti.
Delovne obveznosti, samoupravljanje: s tem,ko delavci v temeljnih organizacijah idr. oblikah združevanja dela in sredstev v skladu z zakoni v svojih samoupravnih splošnih aktih določajo pravice pri delu, določajo hkrati tudi svoje obveznosti. Velja namreč načelo, daje vsaka pravica iz združenega dela pogojena z obveznostmi. Delavci pa so za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnih razmerjih vzajemno in osebno odgovorni. Odgovarjajo disciplinsko in materialno, fri tem velja načelo, da je delavec odgovoren le, če je kriv. Disciplinsko odgovarja za vse oblike krivde, to je za naklep, veliko in majhno malomarnost, materialno pa odgovarja le, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz velike malomarnosti.
__________________________J
ogledalo
k
TOZD		št.	jorisp.
TOZD	TOVARNA AVTOMOBILOV		1
	Proizvodnja I		1
	Proizvodnja II		-
	Proizvodnja lil		1
	Proizvodnja IV		1
	Proizvodnja V		-
	Obrat Suhor		1
	Kov. obrat Brežice		1
TOZD	TOVARNA PRIKOLIC		2
TOZD	TEHNOSERVIS		1
TOZD	COMMERCE		-
	DSSS		5
TOZD	TA P	Brežice	3
TOZD	TO OKEN IN KOV G	Šmarjeta	-
TOZD	TOVARNA »PODGORJE«	Šentjernej	1
TOZD	TOVARNA OPREME	C r no melj	-
TOZD	TOVARNA OPREME	Mirna	1
TOZD	/II	Ljubljana	—
lO/D	TOVARNA S OPR Beli Manastir		-
			
MALI LEKSIKON
Prevozi in izgovori na njihov račun
l -	_____________________/
Sem voznik avtobusa NM 353—46 in vozim na progi Semič — Novo mesto. Mislim, da sem dolžan dati pojasnilo ter zagovor na članek, objavljen v Kuriiju pod naslovom: „Prevozi”.
Najprej želim na kratko ori- prezgodaj odpeljal ali kaj po-
sati delo voznikov avtobusov, saj mnogi menijo, da si kruh služimo zelo lahko. Naš delovnik se začne vsak dan pred pol peto uro zjutraj z dvema vmesnima presledkoma, konča pa se zvečer ob pol dvanajsti uri. Vozniki na bolj oddaljenih prograh pa svoj delovnik pričnejo celo prej in končajo zelo pozno. V prostem času med vožnjami je potrebno vozilo tehnično vzdrževati in paziti na njegovo brezhibnost. Navedel sem samo manjši del opravil, ki jih opravljajo vozniki avtobusov, da ne govorim o delu med vožnjami in v primeru okvar, poledice itd.
In sedaj o prijavi, ki je bila poslana na vodstvo Tehnoservi-sa in objavljena brez tehtnih razlogov v glasilu Kurir. Verjetno bodo z mojim mnenjem soglašali vozniki avtobusov, ki imajo enake ali podobne probleme. Kolikor morem zaradi voznih razmer, se držim ustaljenega voznega reda. Na postajah je različno število potnikov, zato je tudi gneča odvisna od tega in na postaji Metlika pridejo „do besede" tudi komolci. Preverjanje, ali so vsi potniki vstopili, je možno prek vzvratnega ogledala na desnem boku avtobusna ali prek potnikov. V primeru, da so delavci obrata Suhor bili 25. januarja 82 ob pravem času na postajališču, bi lahko vstopili v avto-
dobnega. Sodelavci in tudi sam ne zamujam, ker ne smem, zato naj točnost velja tudi za nekatere posameznike. S tem pa ne zanikam možnosti, da je nekaj potnikov ostalo na postaji. Tudi kaj takega se lahko nenamerno in v gneči zgodi. Če bi želeli delavci priti pravočasno na delo, bi lahko ustavili še dva avtobusa, ki peljeta za mojim, v skrajni sili pa bi se lahko odpeljali z rednim avtobusom.
Obtožba v zvezi s tov. Anico Povrženič pa, mislim, je neresnična. O domnevni nesreči sem izvedel šele iz prijave, ki je bila poslana na vodstvo Tehnoservisa. Omenjeno tovarišico naj bi vrata „prijele” za nogo in ko je
avtobus odpeljal, naj bi povlekel še tov. Povrženič za seboj. Tako bi se zgodilo le v primeru, če bi tovarišico vrata res „prijela” za nogo. Mislim pa, da se vse to ni zgodilo, saj bi me na to opozorili potniki na zadnjem delu avtobusa in tudi v vzvratnem ogledalu tega nisem videl. Prijave o domnevni nezgodi na postaji milice in zdravstvenem domu do danes, 5. februarja 1982 še ni, zato je obtožba o ogrožanju omenjene tovarišice izmišljena.
Ne želim, da bi zaradi tega primera nastala papirnata vojska, saj je bila po mojem storjena napaka že pred objavo članka. Nihče ni posebej preverjal primera in resničnosti izjav. V takih primerih je potrebno slišati obe strani, ne pa le eno.
VALENTIN TOMAŽEV1Č Tozd Tehnoservis
tudi, da prav delavci (le nekateri!) lesnega obrata Suhor najraje zamujajo in v takšnih primerih je najlaže reči, da je avtobus		-	Janez, kaj pa zijaš v nebo?? -	čakam, da bo padel kakšen dinar!I
		
Nadzorovanje
V eni od lanskih številk Kurirja smo objavili lestvico tozdov, ki pomanjkljivo dostavljajo montažni material v Brežice. Upali smo, da bo to „ogledalo” morda koga toliko zbodlo, da se bo poslovanje z zadnjim četrtletju lanskega leta popravilo. Pa se ni! Neposredno število prijav napak se je povzpelo z 211 v tretjem na 233 v zadnjem četrtletju.
kurir
ERNEST SEČEN Tozd TAP Brežice

Stane Kranjc
Kljub sijočemu soncu je bil žalosten tudi zadnji januarski dan na brežiškem pokopališču, ko smo se poslovili od našega sodelavca Staneta.
Kako kratkih je štiriin-štirideset let.
Tisti ponedeljek je nekdo potiho dejal: „Kranjca ni več”. Tako plaho je to povedal, kot da bi si ne upal na glas, kot da dvomi v resničnost svojih besed. Toda resnica je bila neusmiljeno kruta.
Jubilant je bil. Tri tedne pred smrtjo je dopolnil dvajset let delovne dobe v Industriji motornih vozil. Dvajset let je trdi kovini vedno znova dokazoval, da zanj ni dovolj trda, in da jo lahko po svoji volji obdela
Bil je dober klepar. Delaven. Osem ur dela v tovarni mu ni zadoščalo, da bi doma mirno počival. Ni bil tak. Vedno si je našel še kako delo. Hišo si je zgradil ter marsikomu naredil kaj v zvezi s,,klepanj o”,
Takšen je bil Stanc. Rad je delal in rad je pel. V družbi, ob dobri kapljici, v zboru. Pravi Slovenec. Toda le štiriinštiridesct let.
ERNEST SF.CEN Tozd TAP Brežice
1MV KURIR izdaja delov na organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto
—	Izhaja vsakih 14 dni v
6000 izvodih ~ Ureja ured-niiki odbor: Artur Galič, Simo GogiČ, Milka Bevc , Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel - Glavni in odgovorni urednik Smo GogiČ - Uredništvo in uprava:	Novo
mesto. Zagrebška c. 18/20
-	Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.
ODLOČANJE V ČASU ELEKTRIČNE REDUKCIJE