Leto XXII., št. 149 Ljubljana, petek 3. julija 1942-XX Cena cent 80 UpavaiitTOt Lnmpana. Cucanljera alia Telefoo k. $1-22. 51-2$. 51-24 Inseratni oddelek i (JoMiau. Paccmflera alt a $ — Telefoo nosti. Eksc. Grazioli je potoval a svojo gospo soprogo. Davi je bil v Mariboru slovesen sprejem Visokega komisarja. Sprejemu so prisostvovali italijanski konzul v Gradcu, komandant Sarafini, dočlm so Visokega komisarja že v Dravogradu pozdravili deželni namestnik generalni poveljnik policije Ro-sener, predstavnik štajerske svetnik dr. Betz in večja skupina častnikov. Postaja je bila v italijanskih trobojnicah in nemških praporih. General Rosener je izrekel pozdrav Visokemu komisarju in gospej soprogi v imenu koroškega župnega vodje, nakar se je Eksc. Grazioli prisrčno zahvalil. Posebni vlak je nadaljeval pot po slikoviti dravski dolini in je dospel ob 9. dopoldne v Celovec. Postaja je bila vsa v zastavah in slavnostno okrašena s cvetjem ln zelenjem. Tu je gosta pričakoval župni vodja v družbi italijanskega generalnega konzula Zappija. V spremstvu so bili cav. Chlti, general Suttner, general Brenner, namestnik Gauleiterja, celovški župan, načelnik civilne uprave ter mnogi drugi visoki uradniki Koroške. Dva otroka sta lzroOla soprogi Visokega komisarja šopek cvetja. Takoj po prisrčnem pozdravu je dr. Rainer svojemu gostu predstavil navzoče častnike in zastopnike oblasti. Nato je general Srt-tner izrekel prisrčen pozdrav Visokemu komisarju v imenu nemške vojske. Na trgu pred poslopjem so bile postavljene častne čete, bila pa je tudi zbrana množica meščanov, da pozdravi dragega Italijanskega gosta. Častne čete vojakov je Visoki komisar pregledal v spremstvu župnega vodje, dočim je godba SS odigrala koračnico. Pri sprejemu so bili navzoči tudi Fašio iz Celovca s praporom ter predstavniki beljaške-ga in drugih koroških faSijev. Ulice, po katerih se je pomikal sprevod, so bile lepo okrašene s Hitlerjevskimi zastavami In italijanskimi trobojnicami. Po kratkem odmoru v hotelu se je Eksc. Grazioli napotil v vladno palačo, da pozdravi župnega vodjo. Tu je bil obenem sestanek za rešitev nekoliko važnih vprašanj, ki se tičejo obeh obmejnih pokrajin, župni vodja dr. Rainer je naslovil svojemu gostu navdušene pozdrave, poudarjajoč prisrčnost, ki vlada med predstavniki obeh sosednih pokrajin. Naglašal Je, da se vsa vprašanja obravnavajo v duhu pravega tovarištva in prisrčnosti. Visoki komisar se je zahvalil za slavnosten in nepozaben sprejem, rekoč, da te časti ne veljajo njegovi osebi, marveč predstavniku fašistične vlade Ljubljanske pokrajine, in je podčrtal bratske odnose med vladama Koroške ln Ljubljanske pokrajine. Po tem sestanku j* Visoki komisar odšel zopet v hotel, kjer mu je župni vodja vrnil obisk. Nato sta se oba predstavnika oblasti v spremstvu zveznega tajnika Orlandinlja ln konzula Zappija in drugih osebnosti spremstva napotila k spomeniku 8. lovskega polka, da počastita junake padle na polju slave. Med svi-ranjem godbe SS je Visoki komisar položil na spomenik venec s trakovi v italijanskih in nemških barvah. Po tej svečanosti so zastopniki oblasti odšli v hotel na obed. 2ypni vodja je ponovno z veliko prisrčnostjo pozdravil dragega gosta ter napil vojaškim silam osi. Nato je dvignil svojo čašo še na zdravje Kralja in Cesarja, Duceja in Italijanske Vojske. V odgovor mu je Eksc. Grazioli izrekel zopet živahno zahvalo in Izrazil svojo visoko občudovanje nemške vojske. Izrazil je trdno prepričanje, da bosta naroda, ki imata take voditelje, kakor sta FUhrer ln Duce, nedvomno dosegla zmago. Ob koncu svojega govora je Visoki komisar pozval navzoče, naj vzdignejo čaše na zdravje Fiihrerju in zmagoviti nemški vojskL V prvih popoldanskih urah sta Eksc. Grazioli in dr. Rainer posetila vojaSko bolnišnico in se razgovarjala z vojaki, deleč med nje darove in cvetje. Skupina deklic v domačih nošah je raznašala darila Visokega komisarja k posteljam ranjencev. Kasneje je skupina predstavnikov oblasti podvzela vožnjo po Vrbskem jezeru in tako v zglednem tovarištvu zaključila slavnostni dan. Naraščajoča vznemirjenost na Bližnjem vzhodu Velik padec angleškega ugleda In vpliva Ankara, 2. jul. Za presojo vtisa, ki so ga v Turčiji napravili dogodki v severni Afriki, je zelo značilen članek, ki ga je pred nekaj dnevi objavil poslanik Rifti Ataj v turškem oficioznem listu >Ulus«. Pisec poudarja, da je moral biti angleški poraz v Marmariki neprimerno večji, kakor so prvotno domnevali, kajti težlna tega poraza se kaže prav za prav šele sedaj. Zeio mučen je tudi vpliv tega angleškega poraza na egiptsko javnost, katere zaupanje v moč Velike Britanije je dokončno omajano, kakor je močno omajan tudi ves kredit, ki ga je Anglija uživala na vsem Bli-injem vzhodu. čeprav se angleška diplomacija neprestano trudi, da bi z obljubami, izjavami in prikazovanjem filmov, ki poveličujejo anglosaško orožje, skušala vplivati na Turčijo, je izven dvoma, da ima dejanski vojni položaj v severni Afriki neprimerno večjo propagandno moč kakor vse mogoče Številke. Zanimivo je, da je turška vlada odločno odklonila vse predloge angleške in ameriške diplomacije, po katerih naj bi se Turčija odpovedala nemškim dobavam orožja v skladu s kreditnim dogovorom med Ankaro in Berlinom. Anglija je Turčiji celo zagrozila, da ji bo zaprla dobavo živil ln skratka vso oskrbo. Iz Kaira prihajajo med tem zanimive informacije o' angleško-egiptskih nasprotjih. Po teh informacijah je egiptska vlada predložila britanskemu veleposlaniku siru Milesu Lampsonu ln poslaniku Zedinjenih držav Kirku protestno noto, zaradi tenden-čnih poročil anglosaških listov, po katerih naj bi se Egiptska vojska smatrala že za mobiliziraro in pripravljeno za aktivni poseg v konflikt. Egiptska vlada opozarja da bi mogla takšna poročila nevarno škoditi položaju Egipta kot nevojskujoči se državi. V parlamentarnih krogih v Kairu silijo predsednika vlade Nahas pašo, naj bi čim prej podal novo izjavo o položaju, češ, da ona, ki jo je podal pred dobrim tednom na osnovi angleških sugestij in po kateri Egiptu ne preti nobena nevarnost, ni več aktualna, ker so jo dogodki prehiteli. Nahas paša se je o tem vprašanju razgovar-jal z britanskim veleposlanikom, ki pa mu je odsvetoval, da bi v tem trenutku podali kake izjave. Zato je verjetno, da predsednik egiptske vlade ne bo podal niti parlamentu niti javnosti nikakih pojasnil. Razumljivo je, da nervoznost Egipčanov spričo tega vedno bolj narašča in da se je prebivalstva v Aleksandrlji polastila že prava panika. Čeprav je bilo iz tega mesta izseljeno že vse žensko prebivalstvo z otroki vred, se opaža sedaj pravi množični beg prebivalstva Vse se umika v notranjost države. Delavci zapuščajo prostovoljno delo, med tem ko skušajo britanske vojaSke oblasti z vso silo zatreti ta nered v prebivalstvu in zajeziti paniko, ki je splošna. (Ultime notizie.) Letala osi na Haifo Stockhoim, 2. julija d. Dopisniki švedskih listov javljajo iz Londona, da so se po informacijah iz tamkajšnjih službenih krogov po večtedenskem odmoru včeraj zopet pojavila letala osovinsklh sil nad palestinsko luka Haifo. Londonske Informacije ne vsebujejo nikakih podrobnosti o povzročeni škodi. Berlin, 2. jul. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so nemška letala včeraj preletela pokrajine na Bližnjem vzhodu. Med drugim so nemSka letala metala letake na mesto Damask. Naraščanje draginje v Sirip ln Palestini Carigrad, 2. julija d. Katastrofalni razvoj vojaSkega položaja zavezniških sil v Egiptu je že pričel metati prve sence tudi na dežele Bližnjega vzhoda, ki so pod zavezniško kontrolo. Tako javljajo iz Sirije ln Palestine o silnem valu draginje, ki je jeajel obe deželi. Posebno naglo se dvigajo cene življenjskih potrebščin. Iz Damaska javljajo, da si lahko le fie prav posebno tmoviti ljudje privoščijo običajno kosilo z mesom. V Belrutu je list »Alef Ba« v več uvodnikih opozoril vlado Sirije na silno pomanjkanje ln težavni položaj prebival- stva. Med drugim piše, da je Sirija tudi že docela brez premoga, ker je bila popolnoma odvisna od uvozc. s posredovanjem Anglije. Napad na Gibraltar Berlin, 2. jul. d. Iz Tangerja javljajo, da sta bila preteklo noč izvršena dva nadaljnja napada na britansko pomorsko oporišče v Gibraltarju. Letalske bombe so povzročile v luki hude eksplozije, ki so jim sledili razsežni požari. Ogenj je bil od časa do časa tako močan, da so njegov od-svit lahko opazovali še do afriške obale. Angleške pomorske izgube v Sredozemlju Rim, 2. jul. a Angleški listi vedno bolj odkrito priznavajo izgube britanskega brodovja med letalsko-pomorsko bitko v Sredozemlju. List »Observeir« opozarja na primer na vedno bolj težaven položaj, v katerem se je Anglija znašla v Sredozemlju, kjer so konvoji že izven akcijskega radija angleškega letalstva, ako se izvzamejo težki bombniki. Konvoj, ki je pred kakimi štirinajstimi dnevi odpotoval iz Aleksandrije protii Malti, ni mogel prispeti na cilj. Drugi konvoj je sicer prispel, toda po velikih izgubah m z majhnimi zalogami. Vojna na Kitajskem Tokio, 2. jui s. Z bojišča v Mongoliji poročajo, da so japonske čete zvečer 30. junija izvršile splošen napad proti oporišču 5. kitajske armade in proti sovražnikovemu 8. vo»|nem področju pod poveljstvom generala Futekoja. Japonske čete so prekoračile gorovje Jinašan in napredujejo sedaj v »meri kitajskega glavnega stana. Z bojišča v pokrajini Kiangsi se dozna-va, da so japonske čete zasedle Jegfen. S tem so sn Japonci pridobili popolno nadzorstvo nad železnico Čekiang—Kiangsi. Japonci zasedli Nikobarska otočje Tokio, 2. jul. s. Poročajo, da sc izkrce-valne čete japonske mornarice 13. in 14. junija zasedle Nikobarsko otočje, ki leži 200 km severnozapadno od skrajne severne točke Sumatre. Smrt španskega Zgodovinarja Madrid, 2. junija, s. V Madridu je umrl znani španski zgodovinar, ki je živel v Ameriki Carloe Pereyra, ki je napisal številna znamenita dela o španski kolonizaciji v Ameriki. Pereyra je bil rojen v Mehiki 1. 1871., zadnjih 30 let pa je živel v Španiji. Določbe glede najema stanovanj in poslovnih prostorov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na uredbo z dne 17- oktobra 1940. M. s. 1387 bivše jugoslovanske vlade o omejitvi odpovedi najemnih pogodb za stanovanja in poslovne prostore, glede na svojo naredbo z dne 9. oktobra 1941-XIX št 121 in smatrajoč za umestno, da se uredijo najemnine za stanovanja in poslovne prostore, ki se oddajo v najem prvič in podaljšava obstoječih najemov, odreja: CL 1. Na zahtevo najemnikov se sme dovoliti revizija najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki so bili oddani prvič v najem po uveljavitvi naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 in na katere ne bi bile uporabljive določbe o zapori cen. To revizijo opravi: a) v občini glavnega kraja komisija, ki se ustanovi pri Pokrajinskem korporacijskem svetu, pod predsedstvom enega okrajnega sodnika in kj sestoji iz po enega predstavnika tega Sveta, Visokega komisariata, Narodne fašistične stranke, Pokrajinske zveze delodajalcev. Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov in občinskega šefa-inženirja; b) v drugih občinah en sodnik okrajnega sodišča na podstavi in v mejah odredb, ki jih v tem pogledu izda komisija iz prednje točke. Zoper odločbo sodnika okrajnega sodišča je v 20 dneh od dne priobčitve odločbe dopustna pritožba na komisijo iz točke a) Predlogi za revizijo se morajo priobčiti najemodavcu, vložiti pa se morajo najkasneje v 3 mesecih od dne uveljavitve te naredbe, za najemne pogodbe, ki se sklenejo po tem dnevu, pa najkasneje v 3 mesecih od dne sklenitve pogodbe. Vložitev predloga za revizijo ne oprosti najemnika obveznosti, plačevati dogovorjeno najemnino. Čl 2. Revizija najemnin po prednjem členu se izvede ob upoštevanju cene, ki se praviloma plačujejo za najem takih ali podobnih stanovanj ali poslovnih prostorov, oddanih prvič v najem leta 1940., po njih legi, po številu in velikosti prostorov in po drugih najemno važnih svojstvih. Čl. 3. Znižanje najemnine, ki bi se odredilo po členu 1., se mora uradoma priobčiti prizadetim strankam in velja za čas od dne vložitve revizijskega predloga. Najemnik sme razliko zapadlih in po vložitvi revizijskega predloga že plačanih najemnin poračunati pri naslednjih najemninskih obrokih, ki zapadejo po priobčitvi odločbe. Čl. 4. Podaljšanje na dan izdaje te naredbe obstoječih najemov se sme dovoliti samo v primerih po uredbi bvše jugoslovanske vlade z dne 17. oktobra 1940 M. s. 1387, spremenjen z naredbo z dne 9. oktobra 1941-XIX št. 121. Pri najemniku, ki je vpoklican pod orožje v Italijanski voj- ski. je glede podaljševanja najema upo-števna najemodavčeva potreba. Če naje-modavec, za katerega ni veljala obveznost podaljšati najem, odda stanovanje ali poslovni prostor brez opravičenega vzroka drugemu, ima najemnik pravico do povračila škode. Nikakor pa se stanovanje ali poslovni prostor; ne smejo oddati v najem po višji ceni, nego jo je plačeval prejšnji najemnik. Novi najemnik sme v roku enega leta po končanem najemu zahtevati, da se mu povrne, kar je več plačal. Čl. 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 24. junija 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli. Sprememba predpisov o prometu v času nočne prometne zapore Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na naredbo z dne 24. junija 1942-XX št 125 o spremembi predpisov za promet v času nočne prometne zapore odreja: Člen 1. naredbe z dne 24. junija 1942-XX št. 125 se spreminja tako, da je veljavnost dovolilnic, ki so kakor koli bile izdane do 24. junija 1942-XX za kroženje v času nočne prometne zapore, podaljšana do vštetega 7. julija t. 1. Ljubljana, 30. junija 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli. Imenovanje sekvestra in likvidatorja starokatoliške cerkve v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 24. junija 1942-XIX št. 132 in glede na potrebo, da se imovina razpu-ščene bogoslužne občine starokatoliške cerkve v Ljubljani postavi pod sekvester in likvidira, odloča: Sodniku dr. comm. Nikolaju Tra-m o n t a n a, funkcionarju Visokega komisariata, se poverja naloga, da izvede sekvester in likvidacijo imovin© dosedanje starokatoliške bogoslužne občine v Ljubljani. Ljubljanskemu kvestor ju se nalaga, da priobči to odločbo dr.ju Martinu Povšetu, bivšemu škofijskemu vikarju razpuščene starokatoliške cerkve pri vikarijskem uradu v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3. Ljubljana, 24. junija 1942-. Visoki komisar Emilio GraziolL Odobritev sindikalnih prispevkov delodajalcev Glede m člena 11. in 21. pravil Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in glede na sklep Izvršilnega odbora omenjene zveze, pooblaščenega v ta namen od zvezinega sveta 28. maja t 1., je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odobril s takojšnjo veljavnostjo sindikalne prispevke za leto 1942, ki jih morajo plačevati delodajalci. Odobrujejo se in se izrekajo za izvršne redni in Izredni sindikalni prispevki delodajalcev Ljubljanske pokrajine za 1. 1942, ki jih je sklenil 28. maja 1942-XX izvršni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev. Znesek prispevka, ki ga morajo plačatj industrije!, denarni ln zavarovalni zavodi, se sporoči zavezancem prizadetih združenj, s priporočenim pismom ln se prispevki plačujejo neposredno pri teh združenjih. Po strokah in krajih dol-čeni prispevki, ki jih morajo plačati obrtniki, se tem sporočijo in se poberejo od njih po Poštni hranilnici. Prav tako se prispevki posameznih trgovcev sporočijo ln poberejo po Poštni hranilnici. Za člane gostinskega sindikata, ki točijo vino v Ljubljani, se odobruje prispevek 0.10 lire za vsak liter vina, ki ga uvozijo. Ta prispevek, od katerega gre polovica gostilničarski blagajni, druga polovica pa Združenju trgovcev, gostinskemu sindikatu, se pobira hkrati z občinsko trošarino. Redni prispevek kmetovalcev sestoji iz 12 odstotne doklade na zemljiški davek. Za tekoče leto se odobruje tudi izredni pri-spev k 0.50 lire za vsak hektar zemljišča, zavezanega zemljiškemu davku. Oba prispevka pobirajo davčni uradi ob izterjavi zemljiškega davka. Zoper predpis prispevkov je dopostoo v 15 dneh po obvestitvi pritožba na predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev. Predsednik odloči, ko je zaslišal izvršilni odbor. Zoper odločbo predsednika je dopustna v 15 dneh od dneva obvestitve nadaljnja pritožba na Visokega komisarja, zoper njegovo odočbo pa ni več pritožbe. Odločba o pritožbi se priobči prizadeti stranki s priporočenim pismom v enem mesecu od dne, ko je bila pritožba vložena. Zamudnim plačnikom se zaračunajo zakonite obresti in se dolgova ni prispevki izterjajo kakor neposredni davki po seznamih, ki jih na predlog Pokrajinske zveze delodajalcev Visoki komisar izreče za izvršne. Ureditev potrošnje vina v Kraljevini Pred štirinajstimi dnevi smo poročali o novi ureditvi potrošnje vina v Italiji. Ministrstvo za kmetijstvo ln gozdove je namreč izročilo razdeljevanje vina Fašistični konfederaciji trgovcev, ki bo dodelila vino najprej veletrgovcem, ti pa bodo nato razpoložljive količine vina oddali gostinskim obratom. Odslej smejo veletrgovci kupiti vino samo na osnovi nakazil, ki jih izdajajo Pokrajinski uradi konfederacije trgovcev v okviru kontingentov, ki jih je ministrstvo določilo za vsako pokrajino. V zvezi z novo ureditvijo poročajo, da se v slabši ponudbi vina na trgu kažejo še posledice izredno slabe letine predlanskega leta. Lani je bila letina sicer bistveno boljša, vendar so se do nove letine zaloge znatno izčrpale. Lani je znašal pridelek po dosedanjih cenitvah 38 do 39 milijonov, v letu 1940 pa po končnih podatkih le 30.3 milijona hektolitrov nasproti 42.5, 41.8 in 36.6 milijona hektolitrov v prejšnjih treh letih. Na trg vpliva tudi odkup vina za Oboroženo silo. Ker je potreba Oborožene sile sedaj krita, je bila ukinjena zapora zalog pri proizvajalcih in veletrgovclh. Ugotovitev zalog je pokazala, da je oskrba domačega trga do nove letine zajamčena. Sedaj je vinski trg tako organiziran, da preskrbita potrebne količine vina za Oboroženo silo federacija industrije vina in Fašistična konfederacija trgovcev, Nacionalni fašistični institut za zunanjo trgovino urejuje izvoz vina, Zveza kmetijskih konzorcijev mora držati določene količine vina za kmetijsko delavstvo, Nacionalni zavod za destilacijo vina pa skrbi, da ae določijo potrebne količine vina za izdelovanje alkohola. Oskrba prebivalstva z vinom pa je prepuščena, kakor smo že navedli fašistični konfederaciji trgovcev. Nova organizacija potrošnje sloni na načelu, da se mora vsaka pokrajina prvenstveno oskrbovati iz lastnih zalog vina, Če Pa te ne zadostujejo, potem se šele uporabijo presežki drugih pokrajin, pri čemer je stvar pristojnih organzacij, iz katere pokrajine naj se krije primanjkljaj. Pri vsem tem sistemu se po možnosti upoštevajo stare poslovne zveze med proizvajalci, veletrgovci in točilci. Točilci in potrošniki ne morejo kupovati vina neposredno pri proizvajalcu, ki sme prodati vino samo veletrgovcem. Pokrajinski uradi Konfederacije trgovcev pa lahko dodelijo vino tudi točilcem, ki dokažejo, da so prej kupovali naravnost pri proizvajalcu. Sicer pa pokrajinski uradi razdelijo razpoložljive količine na veletrgovce v razmerju onih količin, ki so jih dotični veletrgovci prodajali prej. Načelo, da se vsaka pokrajina prvenstveno oskrbuje iz lastnih zalog ima namen razbremeniti železniški promet Glede izvoza je še omeniti, da daje Nacionalni zavod za trgovino z inozemstvom izvozna dovoljenja v okviru kontingentov, določenih v trgovinskih pogodbah. Vpošte-vajoč izvoz v dotične dežele v zadnjih treh letih. Največ vina gre kakor prej v Nemčijo in Švico. Sprememba prodajnih cen soli v nadrobni prodaji Po dobljenem mnenju generalnega ravnateljstva državnih monopolov v Rimu in smatrajoč za potrebno, da se cene soli, ki se prodaja v Ljubljanski pokrajini prilagodijo cenam, ki veljajo v kraljevini, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil, da se z veljavnostjo od 1. t. m. zvišujejo prodajne cene soli v nadrobni prodaji takole: rafinirana sol od 3 na 4 lire za kg, navadna sol na 1.20 na 1.50 lire za kg. industrijska sol od 0.40 na 0.60 lire za kg, živinska sol od 0.30 na 0.50 lire za kg. Z istim dnem se odstotek na kuhinjske soli, dovoljen doslej prodajalcem na drobno različno po kakovosti za 100 kg, zvišuje enotno na 8% vrednosti prevzete soli. Gospodarske vesti = Nov sekvestor pri Putniku. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je z odločbo postavil na mesto fašista Ivana Baptista Laghija za sekvestra »Putniku« d. d., društva za saobračaj putnika i turista v Beogradu, fašista odvetnika Karla Cher-sija, ln sicer glede vsega ln vsakršnega poslovanja s premičninami in nepremičninami ljubljanskih pokrajin. = Koncentracija pri oskrbi italijanskih mest s plinom. Velika finančna družba a oskrbo mest s plinom Italgas v Turinu (So-cleta Italiana per il Gas), ki oskrbuje s plinom poleg Rima še Genovo, Turin, Fl-renzo in Llvorno, navaja v svojem letnem poročilu, da 1e lani napredovala koncentracija v tej stroki. Družba bo v kratkem prevzela več manjših podjetij te stroke. V teku lanskega leta se je udeležila pri raznih družbah za oskrbo mest z vodo ln je ustanovila skupaj z drugimi finančnimi Skupinami družbo Socleta Minerarla Ro-solina za izkoriščanje Izvorov plina (metana) v Rosolino d' Adda. kjer te dosežena že dnevna proizvodnja 8500 kub. metrov plina. Tekoča proizvodnja plina v mestih se je spričo rednih dobav premoga iz Nemčije držala na normalni višini. Čeprav Je obseg podjetij koncema Italgas v zadnjih letih znatno narasel, je računati po vojni z nadaljnjim razširjenjem potrošnje plina, ker so možnosti potro?n'e plina skoro neomejene. Družba je sklicala izredni občni zbor, ki bo sklepal o povišanju delniške glavnice od 540 na 660 milijonov lir (od celotnega povlška glavnice za 12° milijonov Ur bo odpadlo 54 milijonov na gratls delnice, ki jih dobe delničarji). Družba je za lansko leto izkazala 49.7 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 48.9). = Trgovce z lesom opozarja Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajin«, da bo v bodoče zaradi varčevanja s papirjem objavljalo vse važne naredbe ln odredbe oblastev, zadevajoče lesno stroko, v dnevnikih ln Trgovskem listu in ne bo zaradi tega razpošiljalo posebnih okrožnic. Zato naj prizadeti skrbno prebirajo dnevnike in Trgovski list. = Iz trgovinskega registra. Vpisala se je nastopna tvrdka: Manufaktura >Marjana«, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 400.000 lir; poslovodja Fran jO Skočir, trgovski sotrudnik v Ljubljani). — Pri Automontaži d. d. sta bila vpisana prokurista Dane Zalesjak, trgovski zastopnik, in Emerik Blaha, tovarniški obra-tovodja, oba v Ljubljani. _ Naraščanje francoskih dav5a'.'i dohodkov. Za postopno konsolidacijo francoskih davčnih razmer je značilno poveča-c]« davčnih dohodkov, ki so v treh mesecih Mojega leta dosegli 20.*> milijarde frankov nasproti 17.9 milijarde frankov v istem času lanskega leta. Vojna na morju Buenos Ares, 2. jul. s. SevernoamemSko mornariško ministrstvo objavlja, da je b€ na Karaibskem morju torpediran in potopljen trgovski pma Bihar, kjer so kmetje nekaterih poljedelskih okrožij odločno nastopili proti oblastem zaradi pomanjkanja ž mL Vlada j« policijskim stražam v pokrajini razdelila orožje in jim dovol'la, da se smejo posh>-ževati proti upornikom tudi posebnega orožja, nazvanega »lathis«, nekakšne bambusove palice, ki ima. na koncu ostro železno konico. Obnova favne uprave na Filipinih Manilla, 2. jul. a Uprava na Fifipwyh jo s pristankom japonskih oblasti določila znesek 200.000 pesos kot poseben fond » obnovo normalnega žMjenja v krajevni upravi. Polovica tega zneska bo raafedjeaa med 26 pokrajin m razna mesta, kjer as uprava po izbruhu vojne še ni ofcoovfla Ostala pokvvica bo razdeljena med pokra-jine v sorazmerju & številom prebffvelshnfc KULTURNI PREGLED »Kovarstvo In ljubezen" zopet v Drami Schillerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen« je delo, v katerem je prikazal dramatik dva idejno in nazorsko različna svetova: meščanski in aristokratski v medsebojnem trenju. V drami se ostro bijejo etični principi humanosti in svobode z nasiljem in predsodki aristokracije. Njeno miselno jedro oznanja boj za človeško dostojanstvo in za njegove pravice. leeru. Mira Danilova Letošnja uprizoritev bo v glavnem ponovitev igre, kakršna je bila pred tremi leti v režiji Petra Malca. Glavno vlogo prezadenta bo igral kakor takrat Ivan Le-var, ki ga bomo po dolgem premoru več kot pol leta zopet srečali na odru, v eni izmed njegovih zrelih, umetniško izoblikovanih podob. Luizo bo igrala tudi tokrat Ančka Levarjeva. Tri izmed glavnih vlog no na novo zasedene: Lady Milfordovo bo igrala letos Mira Danilova, ki je prav tako kot Levarja delj časa nismo videli na sceni. Pred leti, ko se je vrnila s študija na dunajski gledališki Akademiji, je bila vloga lady Milfordove njen prvi veliki uspeh po povratku. Z njo je našla svojo pravo in glavno ustvarjalno polje: stroko mladostnih karakternih ljubimk in salonskih dam. Ponovitev vsake vloge je za igralca čez nekaj let dragoceno dejstvo. Cas in gledališke izkušnje izzorita prvotno osnovo, tako da pomeni rekonstrukcija enkrat že odigrane vloge za igralca in občinstvo ter seveda tudi za kritiko veliko možnosti primerjave. Vlogo spletkarja ■WSurma bo igral tokrat N a k r s t, katerega bi bilo odveč predstavljati: v letošnji sezoni je odigral z nespornim uspehom, talentom in znanjem veliko število najrazličnejših likov. Popolnoma nov v sestavi letošnjega ansambla v Drami je Edo Ver-donik, ki ga pa poznamo iz njegovega gostovanja pred nekaj leti. Igral je vlogo potepuha in pijanca Miška v Gorkega drami: >Na dnu«. Tokrat bo oživotvoril lik Ferdinanda, Luizinega partnerja. Verdo-nik je igralec ljubimske stroke. Razen navedenih igralcev so zaposleni v igri še: Peček v vlogi Kalba, Gregorin kot Miller, Pol. Juvanova kot njegova žena, Raztresen v nelahki ln odgovorni vlogi kamornikove sluge, ki je sicer epizoda, a je idejno oporišče igri in slednjič Juga Boltarjeva kot Zofija. Drama je bila naštudirana v okviru prvotne Malčeve režije. Igrana bo Izven abonmaja v petek popoldne ob 15. uri. Maša SL Brošura o Glasbeni Matici Glasbena Matica v Ljubljani je izdala svoje letno poročilo za šolsko leto 1941—42 v brošuri na 48 straneh. Na uvodnem mestu prinaša seznam vodstva Glasbene Matice. V prvem članku podaja ravnatelj Karel M a h k o t a pregledno sliko o delu Glasbene Matice. Iz članka dobimo med drugim podatke, ki kažejo, da je G. M. naše največje glasbeno založništvo, saj je izdala doslej 222 edicij, ki so prinesle 1070 skladb 163. skladateljev. V razdobju 1884— 1918 je priredila 300 koncertov, od 1918— 1941 skupaj 955 koncertov in od 10. aprila 1941 dalje 62 koncertov. Na njih je nastopil 101 dirigent. Največkrat je stal pred dirigentskim pultom Matej Hubad (219), za njim Mirko Polič (175), nato L. M. Sker-janc (88). Koncertna poslovnica GM je v teku zadnjih 20. let organizirala in vodila 835 nastopov domačih in tujih umetnikov in ansamblov. 2e teh nekaj številk iz preglednega poročila kaže, kaj pomeni pri nas Glasbena Matica. Se zanimivejši pa je v tem pogledu članek Karla Mah kote »Šestdeset let šole Glasbene Matice«. Nekateri važnejši podatki so izšli v našem tisku ob priliki proslav Matične šole, ko je ravnatelj Mahkota predaval o šestdesetletnem rarvoju te zaslužne glasbene šole. Besedilo predavanja je sedaj natisnjeno v brošuri, kar res zasluži zaradi svojega obilne-nega doneska v zgodovino slovenske glasbe. V drugem delu letnega poročila so podatki o šoli Glasbene Matice, imenik učiteljskega zbora in seznam učencev in učenk. Brošuro zaključujejo statistične razpredelnice in pregled javnih produkcij te šole, zlasti še v zvezi z nje nedavnim jubilejem. Veličina Meštroviceve umetnosti V »II Piccolo di Trieste« je p®aJI minute dni kritik Silvio Benco o inozemskih razstavljavcih na beneška umetnostni Hien-na-li. Posebno pozorno se je ustavil pn hrvatskih umetnikih. Prehajajoč od Slovakov k Hrvatom, pravi, da tako prestopa s svojim pregledom v območje slovanskih narodov, »na katerih čelu je v tem primeru Hrvatska. Razstave teh narodov kitaj o svoj poseben splošni značaj: pri nekaterih g® kaže slikovit lokalni akcent, v večini primerov pa iščejo njih umetniki na splošno modemi izraz, ki je tehnično prevzet ali ojačen pod vplivom dolgega študijskega bivanja v umetnostnih središčih južne Nemčijo in v Parizu. Skoraj vsi umetniki so prehodili to pot. Toda pred tem so po navadi obiskovali zagrebško akademijo, ki je majboij sloveča v vsej južnovzhodni Evropi«. Nato prehaja Siflvio Benco k Meštroviču in pravi: »Hrvatska pa ima velikega umetnika, enega redkih velikanov, kar Jih sploh pozna umetnost sedanfe dobe: kiparja Megtroviča. Hrvatski narod ga je mogel končno spet pridobiti zase m ga s ponosom predstavijo svetu. Meštrovič Je najvišji vrh sedanje Biennale. Tudi pri njegovih koren,in ah najdete nekaj, kar spominja na kiparstvo viljemovske Nemčije, prav kakor goreče opazovanje MicheJangdla, vendar pa umetnik ne sledi Michelangelu tako zvesto kakor kakšen odličen nemški kipar sedanje generacije, marveč ga doživlja v njegovi velikodušni moči, v njegovi samotarski heroičnosti ter daje ta doživetja z lastnimi in že po svoje razvitimi formami. Kako močno učinkujejo dvorane, v katerih je MeštPovičeva krepka duša izoblikovala v lesu naokrog po stenah zgodbe iz evangelija, združujoč ritem lesa z ritmom orientalskih postav z njihovimi krivimi, oblastnimi in grabežljivimi profili! Tudii v teh odločnih rezih se kaže umetnikova stvarjalna smelost. In v središču vsega je »Pieta«: v bronu izdelana umetnina, ena izmed velikih »Pieta« v kiparstvu vseh časov; v nji je zgoščena velika množina človeške bolesti, tesnobna, od življenja utripajoča in ne-spremiljiva v mogočni liniji, ki jo vso prepleta. V dveh sosednjih dvoranah stojita, takisto močna, dva Evangelista; tudi ta dva sta v nadnaravni velikosti, skladno s priljubljenim Meštrovičevhn stilom, s katerim izraža neko trdnost in enotnost gmo te, neke močne obrate v zasnovah, ter predanost oblastnim mislim, ki dajejo njegovim postavam nekaj strašnega in svetega.« Tako označuje Srlvio Benco Meštroviceve kipe, kakor so zastopani na sedanji beneški Biennali. O hrvatskem slikarstvu sodi, da je v primeri s tem velikanom nekoliko podrejenega značaja, vendar kaže obilo inteligentnih in živih stvaritev, ki docela ustrezajo sodobnemu slikarskemu duhu. Posebej omenja Bulica, Kraljeviča in Račiča, slednjega zlasti z njegovima pariškimi motivi. ZAPISKI Sto plesalk v parku Boboli. Ob priliki velikega zbora evropske mladine v Firenzi je bil prire'en v nedeljo plesni nastop v znamenitem parku Boboli. Sodelovalo je sto plesalk iz Rima m Milana pod vodstvom znamenite koreografke Ruske. Izvajale so Vivaldijev »Adagio« in neko Vit-tadinijevo ljudsko pesem. Orkester je bil sestavljen iz štiridesetih harf in petindvajsetih violin. Ob izidu italijanske antologije hrvatske lirike, prirejene po Luigi S a 1 v i n i j u, piše »Meridiano di Roma«: Treba je bilo vojne, da smo spoznali hrvatsko in ukrajinsko liriko in tudi opazili svojskost bolgarskega slovstva. Založnik Garzanti je dobro storil, da je s tremi zvezki svoje zbirke »Ozvezdje Velikega medveda« pokazal najbolj reprezentativne stvari. Tu 'lahko vidimo na primer, kako tesno sorodstvo veže hrvatsko poezijo z italijansko; da so Hrvatje vzeli od nas formo in da pišejo često tudi oni v neke vrste beneškem narečju. Prav tako je polna izvirnosti ukrajinske poezije, ki ni del ruskega slovstva in katere domišljija prehaja včasi v velike odtenke in postaja dragocena ... In če se še ozremo na hrvatsko poezijo, vidimo, da ima tesna zveza med Italijo in Hrvatsko višji moralni smisel kakor vsebina pogodb. Včasi ;e poezija učiteljica politike. Nova hrvatska opera. V Hrvatskem državnem gledališču v Zagrebu je bila minule dni krstna predstava nove opere Borisa P a -pandopula »Sunčamca«. Libreto ;e spisal Marko Soljačič. Open je Papandopulov prvenec na tem področju. Kakor sklepamo po prvih kritikah zagrebških listov, je nova izvirna opera, ki seveda ni brez nedostat-kov, dosegla lep uspeh, ker ima mnoga glasbeno močna mesta in ne le v vsebini, marveč tudi v glasbi prijetno poudarja folklorno barvitost. Kakor pravi Ivan Brkenovič v svojem poročilu, se je z njo potrdilo da »hrvatsko sodobno operno stvarjanje v ničemer ne zaostaja za deli te vrste pri velikih evropskih narodih«. Papandopukrvo »Sunčanico« je zrežiral dr. Branko Gavella. V glavnih vlogah so nastopili: mlada, nadarjena pevka Srebrenka Jurinac, Josip Gost ič, Tomislav Nemile, G. Remec. P. Grba in drugi. Glasbeni tečaji za tujce v Nemčiji. Nemški glasbeni institut za stike z inozemstvom je pripravil tudi letos v nato počitniških glasbenih tečajev, ki bodo prirejeni v Ber-linu-Potsdamu. Wiesbadnu, v cerkvi sv. Tomaža v Lipskem za organiste m v Solno gradu. V zadnje imenovanem mestu bo na primer od 3. do 30. avgusta tečaj za orkestralne dirigente pod vodstvom Clemensa Krausa. Istotam bo ob istem času pianistič-ni tečaj Edwina Fischerja. Od maja do septembra se vrši v VViesbadnu pianistični tečaj Karla Leimerja m VValterja Giesekinga, od 23. julija do 15. avgusta r*a bo v Pots-damu viO'inski tečaj prof. Georga Kulen-kampfa. Od 6. do 30. avgusta bo imel v Solnogradu violinski tečaj znani češki vir-tuoz Vaša Prihoda. Mimo teh bo cela vrsta tečajev za petje, za operno režijo, za kompozicijo in za razne instrumenta Bibliografia Danunziana. Enrica Falqui-ja »Bibliografia Danunziana«. je izšla v drugi, močno razširjeni izdaji. Falquijevo bibliografsko delo zajema vs izdaje D'An-nunzievih del, prevode v tuje jezike, antologije in razne dokumentarne spise o tem vodilnem pisatelju modeme Italije. »Cerkveni Glasbenik« prinaša v pravkar izišli trojni (6., 7. in 8.) številki 65. letnika nadaljevanje razprav« dr. Antona Dolinar-ja »Pregled slovenske cerkvene glasbe«. V tem poglavju se bavi zlasti s Foersterjevi-mi zaslugami za našo cerkveno glasbo in posebej še z njegovim sodelovanjem v »Cerkvenem Glasbeniku«. Nadaljuje se Stanka Premrla prispevek k naši glasbeni zgodovini »Naši najstarejši ceeiHjanci« ki obuja iz pozabe mnoga imena. Dr. RadosLav H rova tin izpopolnjuje biografijo m bibliografijo pokojnega skladatelja Slavka Osterca z mnogimi novimi podatki, ki dajejo »kukaj z že objavljenimi iz peres« prof. Stanka Premrla dokaj popolno sHko Osterčeve sklada tel j-ke delavnosti. Prof. Adolf Grob-ming nadaljuje spis »Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike«. V tem poglavju se bavi s pravorečjem. in sicer predvsem s priliko-vanjem ali asimilacijo. Številko zaključujejo krajši sestavki, koncertna poročila m razne vesti. Številka prinaša kot prilogo tri »Darovanj^ke pesmi« dr. Fr. Kimovca. List izhaja v redakciji prof. Stanka Premrla. Kronika * Izbruh Etne. Iz Nicolosija poročajo, da je sicilski ognjenik Etna v sredo zjutraj začel bruhati. Iz petih ogromnih razpok teče lava proti Mante Frumento v višini 2400 metrov. Po pustih in neobljudenih tleh je lava pretekla že kaka dva kilometra brez kake škode. Goreči potok teče v smeri na jugozapad in severovzhod ter nudi poglej slikovite krasote. * Seviljskf brivec« v filmu. Najbolj priljubljena Rossinijeva komična opera, ki je skoraj vsako sezono tudi v Ljubljani deležna polnega obiska zvestih poslušalcev, se bo kmalu predstavila evropski javnosti tudi na filmskem platnu. Iz Rima poročajo, da prične družba »Novissa - film« v kratkem s snemanjem. Glasba bo zvesto povzeta po Rossiniju. Režijo je prevzel Fer-ruccio Corio. Figara bo igral znanj italijanski baritonist Gino Bechi, ki ga poznajo tudi izven domovine in zlasti v Nemčiji po večkratnih uspešnih gostovanjih. * V enem letu je rodila štiri sinčke. Včeraj smo poročali o nenavadnem primeru, da sta dve hčerki nekega preprostega industrijskega delavca v Nemčiji skoraj ob isti uri rodili dvojčke. Podoben primer se je zgodil v občini Vacanovicah pri Tirschi-tzu v Nemčiji, od koder poročajo, da je neka mlada žena v enem samem letu porodila prve dvojčke, že decembra pa je sledil drugi par. Doslej je mlada mati porodila že osem sinov, od teh jih živi šest * Smrt viteza železnega križa Na vzhodni fronti je padel nadporočnik Alfred Schneider, doma iz Norinberka. Padel je na čelu svoje čete v sestavu nekega planinskega lovskega polka, dne 3. junija v hudih bojih južno od Ilmenskega jezera. Bil je odlikovan z vitežkim križcem reda železnega križa. * Morski volk požrl mornarja. Današnji »Piccolo« poroča o strašnem dogodku v bližini Volosce. 201etni nemški mornar Ger-hard Kurziel se je šel kopat zjutraj v morje. Mladenič je bil dober plavač ter je hotel preplavati večjo razdaljo. Komaj pa je bil kakih 150 metrov od skale, na kateri se je sončila njegova družba, so tovariši v svojo grozo opazili volkovo plavut, ki se je bliskovito bližala kopalcu. Morska zver, ki je bila dolga 5 do 6 metrov, je zgrabila mornarja, ki je takoj izginil pod vodo. Tovariši so hiteli s čolnom ponesrečencu na pomoč, toda o slednjem že »i bilo nikakega s'edu več. Grozna nesreča je tembolj obžalovanja vredna, ker se je mladi nemški mornar nahajal v Abbaziji na od počitku in na okrevanju. * Nevtralna moda. Na Angleškem hočejo modo čim bolj ustaliti, zato je angleška vlada objavila: Združena v prizadevanjih za obrambo domovine bosta Anglež in Angležinja odslej združena tudi v enotnem načinu oblačenja. In res se je takoj pojavila nova moda, ki se imenuje »Utility clothes«. Moška obleka je ženski tako podobna, da lahko govorimo o nevtralni modi. To je pač ena izmed najredkejših nevtralnosti v današnjem svetu. * Lov na pobegle gobavce. Iz Buenos Ai-resa poročajo, da je iz bolnice za gobavce v državi Ceara pobegnilo preko 200 gobavcev. Brazilske oblasti so takoj spravile na noge vse razpoložljive policijske čete. ki sedaj zasledujejo nearečne begunce. Prazno- verno ljudstvo smatra gobavost za kazen božjo, zato zasledovalci brez usmiljenja streljajo begunce, jih ubijajo in celo žive pokopavajo. Nesrečni bolniki begajo kot preplašene zveri po deželi, se skrivajo in uporabljajo vse mogoče zvijače, da bi se rešili nasilne smrti. V vsej državi vlada silno razburjenje, kar je razumljivo, ker je strah pred to grozovito boleznijo globoko zakoreninjen v ljudstvu. * žegnanje pri Sv. Ahacu nad Turjakom je bilo tudi letos opravljeno v smislu stare tradic^. Vreme je bilo preteklo nedeljo sicer malce nestanovitno, ali togotno, kakor pravijo Turjačani, vendar je bil razgled zadovoljiv. Cerkveno opravilo je opravil ob 10. dopol .ne turjaški g. župnik. Poleg domačih faranov so se cerkvenega op.avila udele'žili tudi italijanski vojaki s Turjaka in okolice. Po maši je bilo darovanje in so se tudi vsi vojaki uvrstili v obhod okoli zgodovinskega oltarja. * Medicinska klinika v Ljubljani išče šolanega strežnika. Predstaviti se na Kliniki dnevno med 11. in 12. uro. Predstoj-ništvo interne klinike. * Modistinje izdelujejo padala. Nemške tovarne, ki izdelujejo padala za vojno letalstvo, zaposlujejo po veliki večini ženske Izkazalo se je, da so za to delo, ki zahteva velike natančnosti, prav posebno sposobne tiste ženske, ki so se izučile v krojačnicah in pri modistkah. Jasno je torej, da imajo vse krojačice in modistke prvenstvo pri zaposlitvi v tovarnah padal, kjer lahko tekmujejo v posebno spretni izdelavi posameznih modelov. * Filmske zvezde brez avtomobilov. Odkar so v Zedinjenih državah strogo omejili potrošnjo bencina, izkazuje najnovejša statistika, da je 2320 mest in vasi popolnoma odrezanih od ostalega sveta. Ker nimajo ne železniških ne avtobusnih zvez Prizadetih je okrog 12 milijonov prebivalcev. ki so se do vojne vozili z lastnimi avtomobili, zdaj pa so naenkrat spet postavljeni na »lastne noge« Med temi bridko prizadetimi mesteci je tudi sloveči Bever-ley Hills v bližini Hollywooda. kjer prebivajo najrazličnejše filmske zvezde Vse bleščeče veličine obeh spolov se morajo zdaj julro za jutrom potruditi v skupni avtobus, ki jih odpelje v ateljeje na delo Seveda je ta reč neprijetna, toda Američani pravijo, da je vmitev k preprostemu vsakdanjemu življenju pogasila mnogo zavisti. IZ *jimjANE u— Nova grobova. Pieselil se je v večnost ličarski in sedlarski mojster g. Jernej Jelovšek. Zapušča hčerko Ido in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto ob 15. iz hiše žalosti. Celovška cesta 96. na pokopališče v Drav-ljah. — V visoki starosti 82 let je 27. junija umrl v ljubljanski bolnišnici g. Franjo Sever, po redu iz Ljutomera. Bil je do zadnjega diha vedrega in čilega duha. dokler ni klonil telesno. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, njiju svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno sožalje. u— Nova kanonika ljubljanskega kaplt-lja. »Slovenski dom« poroča, da je sveti oče Pij XII. v posebni buli imenoval dva Tatvine na polju In po gozdovih Ljubljana, 3. julija Tatovi na polju m v gozdovih od dne do dne delajo večjo škodo v mestu in okolici. Menda najbolj predrzni so tatovi po rožnikih gozdovih, ob Večni poti ter nad Kosezami in Šiško, z njima p« tekmujejo tatovi drv v Mestnem logu in na Golovcu ter Bokalcah. Posameznim posestnikom so posekali že po več vagonov lesa ter ga odpeljali ki prodali, razen pa uničili polno mladega drevja, da posestniki gozdov upravičeno obupujejo. Hvale vredno je, da velik del ljubljanskega prebivalstva rodi male živali, predvsem pa koze in kunce ter kokoši. Kdor ima svoj vrt. njivico ali trato, na; si pošteno pomaga z rejo malih živali, da bomo laže prestali čase stiske. Toda lastniki vrtov, njivic m polja z začudenjem opažajo, da »o najbolj navdušeni rejci malih živali prav tisti, ki nimajo niti za predpasnik svojega sveta. Z občudovanja vrednim uspehom in izrednim dobičkom rede po več koz, imajo kar 1 strme domačih zajcev ter velike kokošjereje. Vendar pa male živali ne žive kakor lilije na polju brez krme. pač pa te živali vsak dan pozobljejo prav mnogo ukradene detelje, trave, solate, korenja ter drugih poljskih pridelkov. Taki rejci malih živali vsak dan požanjejo cele lehe mladega ovsa ter ga v vrečah spravijo domov v svoje hleve. Še bolj se pritožujejo gospodarji, ker npbena detelja ni več varna pred tatovi. Pokosili so že cela deteljišča. nova kanonika ljubljanskega stolnega ka-pitlja. Namesto pokojnega protonotarja kanonika Ivana Sušnika je imenovan župnik Ivan Gogala, uršulinski spiritual France Koretič pa je imenovan za kanonika namesto pokojnega dr. Alojzija Mer-harja. u— Brezplačna zdravniška služba zdravstvene avtokolone. Visoki komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno zdravniško službo v mesecu juliju v zavodu licntenturn na Ambroževem trgu. Kakor je znano, ima zdravstvena avtokolona zo-bozdravniški, očesni, rentgenski, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem mestu vse dni v mesecu juliju — izvzemš; ob nedeljah — od 8. do 12. ure in od 15.30 do 17.30. u— Na Soli Glasbene Matice ljubljanske se bodo vršili v juliju in avgustu počitniški tečaji v vseh predmetih, razen v splošni glasbeni teoriji in mladinskem petju. Starši, ki žele, da nadaljujejo njihovi otroci tudi s poukom v počitniški dobi pri njihovih dosedanj;h glasbenih učiteljih, naj prijavijo gojence v pisarni Glasbene Matice. Pouk se je že začel in bo po večini v dopoldanskih urah. Pogoji isti, kakor v mino-lem šolskem letu. Nadaljevanje pouka v počitniških mesecih je dovolil odbor na izrecno željo mnogih staršev. Sprejemajo se tudi novi gojenci, ki se pa morajo obvezno vpisati tudi za prihodnje šolsko leto. Izpričevala za minulo šolsko leto se lahko dvignejo v pisarni med uradnimi urami, in to dnevno od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. V soboto popoldne zaprto. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse učence osmih razredov, ki so vložili prošnje za pripustitev k višjemu tečajnemu izpitu, da se javijo do sobote, dne 4. julija do 11. ure v ravnateljevi pisarni. u— Cepljenje proti david, ki Je bilo minuli teden zaradi izrednih razmer nekoliko moteno, bo za zamudnike z vseh ce-pilnih postaj še v soboto 4. t. m. ob 17. uri v mestnem fizlkatu v Mestnem domu. Prav tako bo cepljenje na Barju v soboto ob 17. uri, a na Cesti dveh eesarjev bo cepljenje isti dan ob 17.45 uri v gostilni Karo. u— Kandidati, ki so se prijavili za tečajne (višje In nižje) izpite na srednjih, odnosno za diplomske izpite na državni učiteljski šoli, se pozivajo, da se takoj, vsaj pa 4. t. m. zglase pri ravnateljstvih zadevnih zavodov. — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata. u— Strojepisni In stenografskl tečaji pri Trgovskem učnem zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2, za dijake srednjih, meščanskih in strokovnih šol se bodo vršili od 15. julija dalje. Priglaševanje in pojasnila vsak delavnik od 9. do 11. ure v pisarni zavoda (telefon 2986). u— III. moška realna gimnazija ▼ Ljubljani vabi vae učence, ki so vložili prošnje za višji tečajni Izpit, da se čimprej javijo v ravnateljski pisarni. Ravnatelj. u— Nabavljal na zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5 prične razdeljevati razpoložljivo blago za mesec julij po naslednjem vrstnem redu: 4. t. m. članom z začetno črko A, B, C. C, D; 6. t. m. članom z začetno črko E, F, G; 7 t. m. članom ? začetno črko H, I, J; 8. t. m. članom z začetno črko K; 9. t. m. članom z začetno črko L, M, N; 10. t. m. članom z začetno črko O, P, R; 11. t. m. članom z začetno črko S, 8, T; 13. t. m. članom z začetno črko U, V, Z, 2. — Vse člane vljudno naprošamo, da prinesejo vrečice s seboj! Z Gorenjskega Novi koroški vladni predsednik. V veliki dvorani državnega namestništva v Celovcu je bil novi koroški vladni predsednik, mi-nisterialni svetnik Wolsegger uveden v svojo novo službo. Ustoličenje Je opravil deželni namestnik Rainer, M je v nagovoru opozarjal na posebne zasluge novega vladnega pre'.sednika in je govoril zlasti o posebnih nalogah na Gorenjskem. Ministerial-ni svetnik Wolsegger je odgovoril, da bo poslej pa* skušal na vsak na&n dovršiti Usto delo, ki ga je svoj čas že pričel na Koroškem. Vsi gorenjski obratovodje so bili klicani na zborovanje v Dom stranke v Kranju. Prvi je govoril deželni socialni skrbnik Berger iz Celovca, ki je rekel: Totalna vojna zahteva od vsakogar v domovini, naj bo obratovodja ali navaden delavec, da zastavi vse svoje sile. Gorenjsko, ki ima na razpolago še vse moške delovne sile, mora še posebno prispevati. Usodni boj nemškega naroda sili v to, da se ni mogoče odreči nobenemu Človeku. Vsak obratovodja ima naročilo od vsega naroda in Je zato vsemu narodu odgovoren za delovne uspehe svojega obrata. Nato je govoril okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice, ki je rekel, da so se že pojasnila vprašanja, ki Prav mnogo sprehajalk in sprehajalcev hodi na polje s škarjami v žepu! Nikdo jim ne bo dopovedal, da iz nezrele pšenice ne bo moke. Tako delajo škodo na vseh krajih in koncih brez lastne koristi. Kako je s krompirjem, smo že pisali. Kot oreh debeli, nezreli krompir je zdravju zelo škodljiv, zato naj pa tudi tatovi počakajo do jeseni, če ne bodo že prej padli v roke pravice. Opozorilo kmetovalcem, Imetnikom poljedelskih strojev Kmetje, ki imajo poljedelske stroje s pogonom na petrolej ali nafto, naj v svrho cenejšega nakupa tekočega goriva sporočijo potrebno količino na Združenje kmetovalcev, Ljubljana, Gospoeve-tska c. 2/1. V prijavi naj navedejo svoj točen naslov, površino lastne obdelovalne zemlje, število motorjev, znamko motorjev in število konjskih sil. v kakšen namen rabijo motor, koliko dni v letu dela motor, ali samo na lastnem posestvu aili tudi pri drugih, ali potrebuje za pogon nafto ali petrolej m koliko. Vabimo kmetovalce, da pošljejo prijave najkasneje do 15. julija. Poznejših ne bo mogoče upoštevati so za nemški narod odločilnega pomena. Ostro je nastopil proti tistim, ki rušijo mir Izrekel je pričakovanje, da bodo Gorenjci rade volje stopnjevali svoje delo. V imenu prisotnih je zagotovil okrožni načelnik obratovodij, da bodp gorenjski obratovodje s svojimi nameščenci zvesto sodelovali v sedanjem boju. Policijski radio v avtomobilu, ki ga ima na razpolago okrožno propagandno vodstvo v Kranju, je že precej časa na poti po vsem okraju. Dan za dnem je v službi. Enkrat poziva k prireditvam, drugič vabi k zbirki blaga in tkanin ter sodeluje pri zborovanjih, športnih prireditvah in nastopih. Zaradi vžigalic v otroških rokah je nastal požar v Suhadolah pri Komendi. Zanetila sta ga dva otroka v starosti 2 in 4 let, ki sta se igrala v listnjaku. Suho listje je takoj začelo goreti in kmalu je bilo vse ostrešje v plamenu. Prebivalstvu se je posrečilo požar omejiti in pogasiti. V Ihana imajo nov otroški vrtec, o katerem pravijo, da je med najlepšimi na Gorenjskem. Te dni ga je obiskal okrožni vodja Piltz iz Kranja z raznimi drugimi uradniki. Na igrišču so rajali malčki v rdečih igralnih oblekah in z rumenimi slamniki. Peli so nemške otroške pesmi. Smrtna nesreča se je primerila v Domžalah. Neki Hans Maecker je pri dovozu od Ljubljanske do Kolodvorske ceste prišel pod kolesa nekega priveska pri tovornem avtu. Dobil je tako hude poškodbe, da je izdihnil že na prevozu v bolnišnico. Brambovci v Medvodah bodo imeli to nedeljo spet celodnevno vežbo. Vežbajo vsi moški od 18. do 50. leta. Kdor neopravičeno izostane, bo trpel posledice. Brambov-sko vodstvo je najelo športno igrišče. Za bolne spoznanj so oproščeni od brambov-ske službe, obvezen pa je vpis za moške letnike od 1892 do 1924. Pravna posvetovanja nemške delavske fronte se vrstijo odslej v Kranju, Skofji Loki, v St. Vidu, v Radovljici, na Jesenicah, v Tržiču, v Kamniku, v Domžalah in v Litiji. Gorenjski tednik objavlja podrobni razpored za julij. Pripadniki nemške delavske fronte, delavci in obratovodje dobijo potrebna pojasnila in zastopstvo pred sodišči in oblastmi v vseh zadevah delavskega prava in socialnega zavarovanja. S Spodnje štajerske Šolski grad Vurberk. V Nemčiji so posamezni gradovi namenjeni političnemu šolanju pripadnikov narodno socialistične stranke. Tudi štajerski Heimatbund ima zdaj takšno grajsko šolo. V ta namen je bil izbran vurberški grad, ki ga je preteklo sredo, 1. julija, vodja Heimatbunda Franz Steindl izročil svojemu namenu. Vurberški grad je med najstarejšimi na Spodnjem štajerskem. Z njega je lep razgled po Dravskem polju in po Slovenskih goricah. V teku zadnjega leta so grad preuredili, da bo zdaj služil vzgoji voditeljev Heimatbunda. še te dni bodo šli na grad prvi tečajniki. »Tagespost« pravi k temu: Tako bo šolski grad postal žarišče nemške volje na Spodnjem Štajerskem. V Slovenskih Konjicah je bil sklican zbor ženske posade v Lavričevi usnjarni. Govornik Mascher je govoril o namenu organizacije žensk v okviru Heimatbunda. V konjiškem kinu pa je bil prirejen v prid nemškega Rdečega križa koncert nemških in italijanskih skladb. Ustanovljena je bila tudi amaterska igralska družba, ki se bo v nedeljo 5. t. m. prvič predstavila. Imenovanje. Z odlokom nemškega prosvetnega ministra je bil dr. phil. Klaus Osvatič imenovan za docenta na vseučilišču v Gottingenu. Imenovanec je po rodu s Spodnjega štajerskega, študiral in živel pa je dalje časa v Gradcu, o3 koder zdaj odpotuje na svoje novo službeno mesto. Predaval bo termodinamiko. Dve nevarni zastrupljen ji. V neki marip bonski tekstilni tovarni si je po nesreči zastrupil kri 271etni delavec Tomaž Velešič s P obrežja. V Grajski ulici v Mariboru bivajoča Klementina Osterberger si je zastrupila želodec z uspavalnim praškom. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v mariborsko bolnišnico. Velik požar v Madrida Madrid, 2. jul. s. V mestnem okraju Vlila Verde je izbruhnil iz neznanih razlogov silen požar, ki se je takoj razširil na skladišče drv in premoga in ki ga je močen veter le še bolj razmahnil. Zaradi pomanjkanja vode v bližini je požar zavzel ogromen obseg ln so razen gasilcev morali poseči vmes tudi vojaki. Medvedja nadloga v Španiji Madrid, 2. Jul. s. V pokrajini Leridi, v okrožju Sorte, so se nenadoma pojavili medveii, ki so povzročili med prebivalstvom velik strah. Vdrli so v neki hlev in raztrgali 12 krav. Kmetje in civilna straža so takoj začeli lov na divje zveri. ŠPORT Umetnostna razstava posvečena športu V sredo 15. julija bodo zaključene prijave za to umetniško-sportno prireditev Nobena tajnost ni, da je težko izraziti v umetniškem smislu značilne trenutke in kretnje v športu posebno onim umetnikom, ki se nikoli niso približali športu niti kot aktivni delavci, da celo niti kot običajni ljubitelji tega človekovega udejstvovanja. Jasno je, da človek čuti in se s tem večjo vnemo oprime takega dela in predmeta, ki ga dobro pozna, kakor pa čisto novega. Organizatorji I. umetnostne razstave, posvečene športu, pa so imeli baš ta namen, da bi s to razstavo približali tudi umetnike športnemu življenju, m sicer ne samo, da bi dobili nove ljubitelje športa in našli umetniške roke, ki bi znale upodobiti športni dinamizem, temveč tudi zato, da bi se našla oblika praktičnega in estetskega sodelovanja med dvema bistvenima silama modernega življenja. To bi morali pomisliti in razumeti ljubljanski umetniki, ki čita-jo vabila na to umetnostno razstavo, kajti ta priložnost naj jih približa novim virom umetniškega življenja in novim izvorom navdahnenja. Naloga res ni lahka, toda prav zaradi tega tem lepša in tem zanimivejša za vsakogar, ki ima ta dar in dobro voljo. Zato z zanimanjem pričakujemo uspehov tega prvega poizkusa, pri čemer že v naprej zaupamo umetniškemu in človeškemu čustvu naših umetnikov, ki so znali ustvariti toliko krasnih del. Ko že govorimo o tej razstavi, opozarjamo vse, ki se zanimajo za ta natečaj, da zapade dne 15. julija t. 1. rok za predložitev vpisnih prijavnic zanjo. Prijave morajo biti predložene prirediteijskemu odboru na začasni naslov Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov pri inžetnjerski zbornici v Ljubljani, Beethovnova ulica 2. Dalje pripominjamo iz svoječasno objavljenega pravilnika, da bo razstava obsegala dve glavni skupini, in sicer prvo v slikarstvu s slikami v olju, akvarelu in temperi ter risbami v črnem in belem, lesorezi, ujedan-ksmi in errafikami ter * kiparstvu s celotnimi kipi in reliefi ter medaljami. Pod poudarkom športne inspiracije se razume — kakor je bilo že takrat poudarjeno — slikarsko in kiparsko upodobljenje športnega giba ali dogodka v trenutku njegovega viška ali značilnega po svojem borbenem vzgcnu. Zato bodo z razstave izločena vsa dela, ki bi se omejevala na upodabljanje človeškega telesa v mirnem položaju ali brez športnega dinamlzma, prav tako pa tudi portreti znanih športnikov, če niso v zvezi z izvajanjem njihove športne panoge. Vsak umetnik se lahko udeleži razstave z enim delom ali tudi z več deli, vendar mora za vsako delo izpolniti posebno prijavnico. Za najboljša dela so bile določene naslednje nagrade: za slikarstvo po dve nagradi po 1000 lir in po dve nagradi po 500 lir in za kiparstvo prav tako po dve nagradi po 1000 lir in po dve nagradi po 500 lir. Razen tega je zagotovljeno, da bodo številna dela nabavile oblasti in ustanove iz Ljubljane in ostalih delov Kraljevine, iz česar se vidi, da bodo vsi pripomogli k čim lepšemu uspehu te prireditve. Zdaj je treba počakati, kako bodo to vabilo sprejeli umetniki in ta odziv bo tudi pokazal smernice za bodočnost. Na švedskem nočejo poklicnih boksarjev Predsednik mednarodne amaterske boksarske zveze Oskar Soederlund, po rodu Šved, je človek, ki ga je sam živ humor. Kdor posluša njegove zabavne nagovore, se ne more otresti misli, da se za njegovimi ostro začrtanimi naočniki skoraj za vsako besedo skriva oni značilni dovtip, ki je lasten vsakemu severnjaku. Toda ta gospod Soederlund je tudi velik športnik, kar ni dokazal samo s svojim dolgoletnim delom v evropskem boksarskem gibanju niti ne samo s tem, da je s svojo krivo in neizogibno pipo v ustih preplaval mnogo valov Sredozemskega morja, tem-eč tudi s tem, da zelo ljubi konjske športe. Ko je nedavno zmagal na neki dirki manjšega obsega v Stockholmu, je dejal prijateljem: »Zdaj vidite, da nismo kar tako enostranski.« G. Soederlund se je udeležil tudi nedavnega kongresa boksarske zveze v Rimu in so pri tej priliki voditelji evropskega boksa, zelo silili vanj, da bi švedski profesionalni boksar Olle Tandberg lahko v Stockholmu nastopil v prvenstveni borbi. Toda gospod predsednik je v Stockholmu prepovedal vsako boksarsko prireditev profesionalov in ta prepoved je ostala kljub številnim ugovorom še dozdaj nespremenjena. Mož pravi, da bo še dalje ostalo tako in da ne bo dopustil, da bi si boksarji na švedskem po poklicu služili denar. — Mi na švedskem, tako je dejal nekako, ne potrebujemo profesionalnega boksa, ker je to čisto poslovna zadeva, ki nima s pravim športom in boksom nič skupnega. Olle Tandberg je krasen dečko in odličen športnik, toda ne glede na to me nič ne briga, kako mu uspevajo njegovi posli. Kdor hoče videti dober boks, gre lahko gledat amaterje. Stopnja naših amaterjev je že tako visoka, da se lahko povsod po Evropi merijo s poklicnimi boksarji. Oskar Soederlund je človek, ki ne pozna izmikanja in bo ostal gotovo dosleden, čeprav je prav tako gotovo, da z veliko ljubeznijo vselej in povsod podpira športno idejo. Drobiža nekaj Zvezni direktorij italijanske nogometne federacije je imel pred kratkim dvodnevno in zelo pomembno sejo, na kateri je med drugim verificiral proglasitev Rome za nogometnega prvaka Italije ln Juventusa za novega pokalnega prvaka. V nadaljnjem je vzel na znanje, da sta bili mednarodni tekmi mladinskih reprezentanc z Madžarsko in Hrvatsko, ki bi morali biti dne 5. in 9. t. m. v Budimpešti in Zagrebu, zaradi ne-razpoložljivosti igralcev, ki služijo vojake, odloženi na poznejši čas. Obenem je bil dokončno določen termin, in sicer 24. julij, za odlgranje mednarodne tekme med Švedsko in Italijo v Stockholmu. Letošnjo nagrado iz ustanove G. Maura je prejel kot najbolj zaslužni sodnik znani mednarodni nevtralec Giovanni Galeati. Glede razširjenja števila udeležencev v diviziji A za prihodnjo sezono, o katerem se je tudi šušljalo v nogometnih krogih v zvezi s to sejo, ni bil sprejet noben sklep. * Med obilico lahkoatletskih rezultatov, ki se zdaj z nastopom ravega poletja kar kopičijo od vseh strani, hočemo tu na kratko zabeležiti glavne izide, ki so bili doseženi na prvenstvu Hrvatske ob sodelovanju treh klubov, Concordije, Zrinjskega in 2e-lezničarja v Zagrebu. Zmagovalci in novi prvaki Hrvatske so postali: na 100 m Gal (Z) 11.4, na 400 m Kerhin (C) 54.2, na 1500 m Kotnik (C) 4:05.4, na 5000 rn Mi-halič (C) 16:18.2, v kopju Dominko (ž) 45.51 m, v disku Ivekovič (C) 36.79 m, v krogli Ivekovič (C) 12.72 m, v skoku v višino šram (Z) 1.70 m, v daljino Gal (Z) 6.78 m, ob palici Bergman 3 m in v štafeti 4 X 100 m Concordia s časom 45.9. Ker smo že na lahkoatletskem polju, opl-šimo še nekatere bolj zvočne izide iz Nemčije. V zadnjem času je n. pr. srednjepro-gaš Kaindl v Monakovu pretekel 1500 m v času 3:56.2, Storch je vrgel kladivo v Frankfurtu do 54.08 m, medtem ko je na istem mitingu Lutz zalučal kroglo do znamke 14.57 m. Med ženskami se je prvakinja Gisela Mauermeyer povzpela v disku do daljave 42.72 m, kroglo pa je vrgla 12.34 m daleč. švedski zaprekaš Lindman je pri svojem prvem nastopu na progi 110 m dosegel odlično znamko 14.4. Izborno se je plasiral tudi Bror Hellstrom, ki je zaznamoval na progi 3000 m krasen čas 8:23.6. Na drugem mitingu sta bila najbolj občudovana atleta Solberg in Bergh, od katerih je prvi na 800 m potreboval 1:54.1, drugI pa je v disku prišel na 46.26 m. Zakaj imajo na Holandskem toliko odličnih plavalcev obojega spola? Evo, kratkega odgovora! V letošnji sezoni se je začelo učiti plavanja, in sicer mladine od 6. do 15. leta, nič manj, kakor 70.000. Vse tečaje nadzira plavalna federacija in pouk v plavanju spada med redne šolske predmete ter je šolski uspeh odvisen tudi od znanja v plavanju, če se pomisli, da ima Holandska komaj 9 milijonov prebivalcev, kaže preprosti račun, da se okroglo 30" V prebivalstva posveča plavalnemu športu aktivno, in sicer ne samo poleti, temveč tudi pozimi. Švedska nogometna reprezentanca je v nedeljo v Kodanju pred 40.000 glodalci gladko zmagala nad Dansko s 3:0 (2:0). Inserafii Jutru" ima[o • velik uspeh • Pošiljanje paketov ujetnikom in internirancem Po dogovoru med pristojnimi oblastmi je pošiljanje poštnih paketov vojnim ujetnikom in civilnim vojnim internirancem v taboriščih (konfiniranci in osebe v sodnih zaporih so izvzete) od 1. julija dalje poverjeno Italijanskemu Rdečemu križu, avtonomni sekciji v Ljubljani, in urejeno kakor sledi: Vsi zgoraj omenjeni paketi se smejo pošiljati samo po avtonomni sekciji I. R. K. v Ljubljani. Vsak vojni ujetnik ali civilni vojni interniranec sme prejeti mesečno po en paket do največ 5 g brutto teže. Za paket naj se uporablja trpežen ovoj, razen škatle še močan ovojni papir ali vrečevi-na in močna vrvica, predati pa se mora paket odprt. Na ovoju mora biti razločno napisano: ime, priimek in naslov prejemnika in isti podatki o pošiljatelju. Ob predaji mora pošiljatelj predložiti posebno izjavo z navedbo vsebine paketa in s podpisom. Lahko pokvarljiva živila se ne smejo pošiljati. Izrecno pa je prepovedano prilagati tobak in vse tobačne izdelke, knjige, časopise, pisma, nože, vilice, žepne nože, britve, vnetljive snovi in podobno. Paketi s tako vsebino sc bode zavrnili ali zaplenili. pošiljatelji pa se bo^o ob ugotovitvi kaznivega dejanja ovadili vojaškemu vojnemu sodišču. Paketom, ki niso namenjeni za P. M. 3200, se morata priložiti, dve carinski deklaraciji. Za vsak paket pobira I. R. K. pristojbino 10 lir (deset iir). Paketi se sprejemajo v poizvedovalnem oddelku I. R. K., Puharjeva ulica 2-1, vsak delavnik od 8. do 12. Pošiljatelji izven Ljubljane lahko pošljejo paket po pošti I. R. K. avtonomni sekciji v Ljubljani, če upoštevajo ostala zgornja določila. Pošiljki naj priložijo prejemnico poštne nakaznice kot dokaz, da so vplačali določeno pristojbino 10 lir. Ta znesek se lahko vplača tudi na ček. rač. št. 15.384 — Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija v Ljubljani — priznanico pa priložijo pošiljki. Radio Ljubljana PETEK, 3. JULIJA 1942-XX 7.30: Porociila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert ter-cota sester Stritarjevih. 12.30: Koncert pianistke Lidije Proiettn. 12.40: Orkester, vodi dirigent Angelo de Angel is. 13.00- Napoved časa; poročiHa v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Ob<'roženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. Šijanec Glasba za godalni orkester. 14.00: Poročifla v italijanščini. 14.15: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 14.45: Pomočila v stlovenščini. 17.15: Moderne pesmi, izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Zeme. 17.35: Koncert pianista Marijana Lipovšika. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa; porcčiia v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesroi. 20.45: Koncert rimskega kvarteta. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.35: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 22.05: Koncert, vodi dirigent Gaudictsi. 22.45: Poročila v i/tailiijanščini. Naše gledališče Drama Petek. 3. t. m ob 15: Kovarstvo in ljubezen Izven Cene od 10 'ir n»v7tiol. Sobota. 4. t. m. ob 17.30: Vdova Rošlinka. j Izven. Znižane cene od 10 te navzdol, i Nedelja, 5. t. m. ob 17.30: Krailj na Betaj- j novi. Izven. Znižane cene od 12 lir na-zdol. Ponedeljek, 6. t. m. Zaprto. Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. V sobotni predstavi bo prvič v letošnji sezoni vlogo Rozmanovega Janeza igral Ivan Cesar, ki jo je pred nekaj leti igral ponovno z odličnim uspehom. Vloga spada med tiste posebno izrazite podobe, ki se podaja Cesarjevi igralski naturi in za katero ima dane vse najugodnejše pogoje. Ostala zasedbo vlog bo ista kakor pri prejšnjih predstavah. Naslovno vlogo bo igrala Polonca Juvanova. Opera Petek 3 t. m. Zaprlo. Sobota. 4. t. m. ob 17.: Boccaccio. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 5. t. m. ob 15.: Carmen. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve. Znižane cene cd 20 lir navzdol. Ponedeljek, 6. t. m. Zaprto. Franz v. Suppe: »Boccaccio*. Opereta v treh dejanjih. Peli bodo: Boccaccia — Mlejnikova, Lotheringhija — Anžlovar, Lambertuccia — Zupan. Scalzo — M. San-cin, Lecnetta — B. Sancin, Fiametto — Bar-bičeva, Beatrice — Polajnar jeva, Poroe v naslovni partiji Bizetove »Carmen«, ki bo v nedeljo popoldne ob 15. uri. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, naj si občinstvo pravočasno oskrbi vstopnice v predprodaji. Iz Hrvatske Hrvatska policija vključena v milico. Poročali smo že, da je izšla zakonska odred ba, po kateri so policijski častniki in moštvo od 24. junija naprej vključen] v usta-ško milico. Zakon med drugim tudi odreja, da policijski častniki in moštvo ne smejo biti član; zasebnih društev. Osiješko gledališč« na počitnicah. V nedeljo je bila zadnja predstava osiješkega gledališča v tej sezoni. Kakor smo že poročali, je od 15. maja gostovala v Va-raždinu osiješka Drama in Opera. Predstave so bile vse dobro obiskane. Regulacija Kolpe od Karlovca do Siska. V Karlovcu je bilo ustanovljeno poverje-ništvo za regulacijo reke Kolpe od Karlovca do Siska. Naloga nove ustanove bo izvršiti tehnične priprave in za stvar zainteresirati merodajne činitelje. Predsednik poverjeništva je karlovški mestni načelnik. Zagrebška džamija ho kmalu dograjena. Gradbena dela pri zagrebški džamiji zelo hitro napredujejo. V kratkem bo poslopje popolnoma dovršeno in džamija svečano odprta. Poleg svetišča so že postavljeni trije minareti v višini 45 m. Razstava »2Sdje« v Osijeku. Iz Karlovca je bila razstava »Zidje« preseljena v Osi-jek. Svečana otvoritev je bila preteklo nedeljo. Odprta bo do 15. t m. Skrb za osirotelo deco. V Mostaru je nameščenih v Domu narodnega zdravja pod gostoljubno streho 106 otrok, ki so postali v nedavnih bojih sirote. Razen krajevnih obJastev skrbi za otroke tudi vlada, ki je odobrila 2 milijona kun za preskrbo osirotele dece. Najstarejši duhovnik v djakovski škofiji je župnik iz Privlake Mato Pavič. Že 50 let je duhovnik in najstarejši aktivni župnik v vsej škofiji. Na praznik je bral zlato sveto mašo. Novo poštno poslopje v Brodu. Gradnja nove pošte lepo napreduje. Bo ena najlepših stavb v mestu. Nova pošta bo imela tudi avtomatsko telefonsko centralo. Pisemski predali v hišah. Zagrebško poštno ravnateljstvo je spet opozorilo vse hišne lastnike, katerih poslopja so večnadstropna, da morajo v pritličju za vsakega hišnega najemnika postavit- po en pisemski predal. oglas fS Službo dobi Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Kuharico dobro ln pridno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8748-1 Frizerka dobi takoj službo. — Salon S vab. Novi trg 2. 8772-1 Briv. pomočnika mlajšega, sprejmem. — Fr. Cokan, Breg št. 1. 8768-1 Briv. pomočnika sprejmem, Zabjek. Krakovski nasip 26. 8764-1 Služkinjo ali postrežnico, pridno, pošteno, ki zna kuhati, sprejme mala obitelj. — Plača ln hrana dobra. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8762-1 Mlado dekle k otroku sprejmem. — Juvančič, Medvedova cesta 14, od 8. do 9. ure. 8760-1 Delavko mlado, močno dekle, ki je samostojna, zanesljiva in poštena, sprejme trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uporabna za vse«. 8776-1 Službe išče Beseda L —.60. taksa —.60, za daiame naslova ali za šifro L 3-—. Mlajša postrežnica išče delo za dopoldne ali nekaj dni v tednu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra«. 8756-2 Beseda L —.30, taksa —.60, r.3 daiame naslova ali za šifro L 2.—. Mlatil nico prevozno »Ježek«, na motorni pogon, proda Sever & Komp.. Rado-hova vas. Informacije: Sever & Komp., Ljubljana. 8732-6 Zimo za modroce vseh kvalitet, kupite najugodneje pri »Zima«, Ja-trer Milan. Prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42, predilnica Fužine, telef. •>0-45. J-102-6 Otroški voziček globok. malo rabljen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8759-6 Največ oglasov ima „JUTRO" Inserirajte torej tndi Vi! □DCPDOmnnnrrri I Opremljeno sobo Vajenci (*ke) 8 posebnim vhodom, s Beseda L -.30. taksa —.60, zt dajanje naslova ali za _šifro L 2.—._ Učenca za trgovino manufak-turnega blaga v Ljubljani. ob lastni oskrbi, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 8767-44 Vajenca za krznarsko obrt sprejme takoj EMgij Eber, krznar, Ljubljana, Kongresni trg 7. 8775-44 INSERIRAJ V „JUTRU"! Beseda l —.30. taksa —.60. za daian;e naslova ali za __šifro_L 2.—. Steklenice četudi od olja, petroleja in slično, kupi Sever & Komp., Ljubljana. 8766-7 Beseda L —.60, taksa —.60, ta daiame naslova ali za iifro L J.—. eno ali dvema posteljama, oddam lahko takoj. Sp. Šiška, černetova ulica 31-1. 8770-23 Sostanovalca preprostega, sprejmem ▼ čisto stanovanje, event. tudi žensko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8765-23 Dve opremljeni sobi oddam takoj odraslim snažnim, dostojnim osebam. Pleteršnikova 26. 8757-23 Opremljeno sobo čisto, snažno, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8755-23 žflaaa Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Kot sostanovalka s souporabo kuhinje iščem pri dobrosrčni go-spej. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Sostanovalka«. 8125-23» Prodam kompletno samsko spalnico iz trdega lesa, 1 knjižno omaro, hrastovo, črno politirano. in 2 pisalni mizi. ABC, Medvedova 8. poleg kolodvora Šiška. 8774-12 Oblačila Beseda L —.60, taksa —.60, za dajante naslova ali za šifro L 3.—. Kupim dva večja kovčka, zimsko suknjo m obleko, vse dobro ohranjeno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 8728-13 V najem Beseda L —.60, taksa —.60, za daiame naslova ali za šifro L 3.—. žiMU Beseda L —.60, taksa —.60, r_2 daiame naslova ali za šifro i 3.—» , Izgubil se je nemški kratkodlaki lovski pes j.Ris« z dresur-nim ovratnikom. Najditelj se prosi, da privede psa na naslov: Bogataj. Nebotičnik, VTII. nadstropje, proti nagradi. 8769-27 Dopisi Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Brivsko-frizerski salon dam v najem. — žabjek, Krakovski nasip 6t. 26. 8763-17 Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8773-23 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Brez posredovalca, Bežigrad nova hiša, čista soba, Dobro ohranjeno. Dober uspeh. Do 300 kg. Harmonija, Industrijalec, Julij, Konverzacija, Klavir, Koza, Lepa lega, Modna trgovina, Miren domačin. Oskrbnica hotela. Okolica Viča, Od 45 let naprej, Popolnoma zanesljiva. Poštena 20, Potrebna, Pisarniške potrebščine. Pridna poštena, Pošten, Pod Rožnik, Pridna urna, Prazna soba, Prilika, Razmere, Razumevanje, Samostojna gospodinja, 3-stanovanjska, Sprehodi, Skrinja, Stalno Ljubljana. Sončno, Točen plač« nik, Trije odrasli lepa nagrada, Vestni kuj — Vzhodni del, Vajen Zdrav, Zanesljiva, 101. Zapustil nas je moj dobri oče, brat, svak in stric, gospod Jernej Jelovšek Iičarski in sedlarski mojster Pogrebni sprevod bo v soboto, dne 4. julija ob 15. uri iz hiše žalosti, Celovška cesta 96, na pokopališče v Dravljah. Maša zadušnica bo v torek 7. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, dne 2. julija 1942. ŽALUJOČA HČI IDA in sorodstvo Umrl je naš nadvse ljubljeni sin in brat Dušan Mfkec sedmošolec v cvetu 18. let. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 2. julija 1942. žalujoči: JULIJ AN A, mati; FRANC, oče; BOŽENA, CVETA, MAJDA sestre; MARJAN, brat. 16 NIVA IN NIKI Ker Niva ni pisnil, nikar že da bi zagnal kak krik, se je Miki z raztegnjenimi ustnicami in z globokim renčanjem v grlu vzravnal na nogah. Strah ga je mahoma zapustil, in čudna radost mu je izpre-letela telo. V sovražniku je bil spoznal ptiča. Perjad pa zanj ni pomenila grožnje, temveč plen. Na povrat-ku iz gornjih krajev je bil Challoner kakih dvanajstkrat streljal po tolstih kanadskih goseh in široko-krilih žerjavih, in pes se je bil mastil z njihovim mesom Dvakrat je bil zasledoval ranjene žerjave in skakal za njimi, kar so mu dale moči, in žerjavi so bežali pred njim; zato ni to pot ne zalajal ne poskočil, ampak se je kakor blisk zapodil na pernato gmoto. Njegovih štirinajst funtov mesa in kosti je udarilo v Uhumizjua, ki je neutegoma izpustil žrtev in se srdito prhutaje prevrnil na stran. Preden je utegnil spet najti ravnotežje, je Miki jT znova planil po njem, mereč na tisti kraj glave, kjer j? je bil zadavil obstreljenega žerjava. Ptič se je plosko ^ zvrnil na hrbet, in šele zdaj je bruhnil iz Mikijevega grla grozeč, razjarjen lajež. Ta lajež je bil Uhumiz-juvu in njegovim krviželjnim bratom, ki so iz svojih temnili skrivališč opazovali boj, neznana pesem. Njih rezko šavsanje in kričanje je utihnilo, in premagana sova se je s silnim naporom pognala v zrak. Miki, čvrsto stoječ na nogah, je še vedno iztezal vrat proti temnemu oboku in bevskal svoj izzivalni bojni klic. Upal je, da bo ptič ponovil svoj napad, kajti rad bi mu bil oskubil perje. Sredi njegovega divjega izzivanja se je Niva pobral in s kratkim, svarilnim krikom, ki je bil namenjen Mikiju, znova planil v beg. Bilo je, kakor da mu hoče reči: »Če si ti nevednež, pa vsaj jaz razumem položaj.« To pot je ravnal po nagonu, ki so mu ga bila zapustila neštevilna pokolenja. čuteč, da plava v brezdnih okrog njiju smrt, jo je ubiral kakor še nikoli v svojem življenju. Miki je tekel za njim. Leteči strahovi so se že začenjali približevati. Nazadnje sta begunca zagledala solnčno liso. Drevesa so bila tu višja in svetlobe je prodiralo dovolj, da je zasipala prepade senc, ki so zevali vse na okoli. Da sta tekla še sto metrov dalj, bi bila dosegla mejo velikega ozemlja, kjer so imele sove lovišče. V Nivovi glavi je bil na delu nagon samoohrane; od udarcev velikanskih kril je bil kakor omamljen, in boki so ga skeleli od ran, ki mu jih je bil zadal Uhumizju s svojimi kremplji. Ko je torej spotoma naletel na gosto zaraščeno gručo dreves, je tako naglo smuknil v to skrivališče, da je Miki nekaj trenutkov ugibal, kaj se je z njim zgodilo. Pes je nato tudi sam zlezel v hosto. Čez hipec se je obrnil in iztegnil vrat; vendar ni bil zadovoljen. Ustnice je imel še raztegnjene in še vedno je renčal. Premagal je bil sovražnika, spretno ga je bil vrgel ob tla in si napolnil gobec z njegovim perjem. V teh okoliščinah mu je bilo žal, da se je bil pridružil Nivi na njegovem umiku, in vroča želja ga je obha- jala, da bi se vrnil in dognal stvar do kraja. Bolj ko kdaj se je uveljavljala v njem krvna mešanica airedalca in špica, ki ni priznavala poraza in v kateri se je hrabrost volka družila s trdovratnostjo lisjaka in s silnimi čeljustmi in herkuisko močjo mackenzijskega psa. Ko bi se Niva ne bil zarii v svoje skrivališče, bi bil Miki zlezel venkaj, da zatuli pernatim bitjem, pred katerimi je bil medvedek pobegnil, svoj izziv. Toda rane, s katerimi ga je bil pokril Uhumizju, so pekle Nivo kakor razbeljena železa in zračnih bojev je imel enkrat za vselej dovolj; rajši si je jel lizati raztrganine. Čez nekaj časa se mu je Miki približal ter zaduhal svežo, toplo kri. Ob njenem vonju je znova zarenčal. Vedel je, da je to Nivova kri, in z očmi žarečimi kakor ognjeni krogli je pogledal proti odprtini, skozi katero sta bila prišla v svoj blodnjak. Uro ali kaj je miroval in v tej uri je spet zrasel, enako kakor po zajčkovi smrti. Ko je nazadnje oprezno zlezel iz zavetja, se je solnce že spuščalo za gozde na zahodu. Pogledal je okrog sebe, pazeč na sleherni gib ali glas; nič več ni bil podoben ubogemu cucku. Prevelike šape so mu odločno stopale po tleh; oglati udje so bili trdi, kakor izrezani iz grčavega lesa, telo je bilo napeto, uhlji so stali pokonci, glava mu je čvrsto sedela med pleči, ki so njih kosti napovedovale za prihodnost velikansko moč. Samozavestno je stopal čez prag velike pustolovščine. Živi jen je ni bilo več milovalna igra z gospodarjevimi rokami; nekaj vse drugega je vstajalo in se pripravljalo, da zavzame Mikijev svet. Čez čas je legel nedaleč od vhoda v skrivališče : trebuh in jel glodati kos vrvi, ki mu je še visel iz vratu. Solnce se je spuščalo niže in niže, dokler povsem izginilo. Miki je ves čas čakal, da pride Ni. _ na piano in leže ob njegovo stran. Ko se je stemnilo, se je umaknil na mejo pribežališča in našel tamkaj medvedka; stisnila sta se drug k drugemu in se skupaj zastrmela v skrivnostno črnino noči. Nekaj časa je vladala tista popolna tišina, ki je značilna za prvo' uro teme v severnih deželah. Zvezde so se pokazale na jasnem nebu, najprej po dve in dve, potem pa v večjih, migljajočih skupinah. Mesec je kmalu vzšel in zaplaval nad gozdnimi vrhovi; njegova bledozlata svetloba je preplavila pokrajino ter napolnila noč s čudnimi, negibnimi, nemimi sencami. Ta molk pa ni dolgo trajal. V jamah, kjer so živele uharice, se je začul neznan, globok hrup. Miki je bil že večkrat slišal rezki »Tu-hu-u!« manjših roparic, ki kradejo lovcem plen iz pasti, ni pa poznal vpitja teh velikih pošasti, zloglasnih nočnih mesaric. Njihov glas je bil votel in hripav, podoben bolj ječanju kot kriku; bil je tožba, tako kratka in pritajena, da je izražala zgolj opreznost in strah. Ali je morebiti pomenila strah, da se ne bi žrtev splašila in ušla? Nekaj minut je šel sovji klic kakor geslo od jate do jate; nato so glasovi utihnili in znova je zavladal molk, ki ga je zd^j pa zdaj predinjalo drsanje velikih peres čez vrhove jelk in cedrovcev, kakor da so se roparice spuščale proti dolini. Vzlet uharic pa je bil samo predigra nočnega karnevala. _■ Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran. ~ Za inseratni del jeodgovoren Ljubomir.Volčič. — ,Vsi g Ljubljani.