OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 18, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 76
^ovi GROBOVI
"KORGE intihar
je umrl na svojem do-sh . Intihar, star 73 let, na, 12536 Bennington Rojen je bil v vasi sv. v Jugoslaviji. Bil je član West Park Camp TM.
, zapušča soprogo An-11 otrok: George, Joe
Loi
)W8.
Anna, Mary, Frances, Robert, Helen, Rose in tek Pogreb se vrši v pe-
Pogrebnega zavoda, W.
ob 10. uri iz Corri
Lorain Ave. v cerkev pjli-'i'^'^'^tion in nato na poko-Calvary.
^kmirovich
SUflV. ^^rity bolnišnici je umrl osmih Mile (Mike) jog ^^ovich, star 74 let, stanu-leggi ^^43 Perkins Ave. Pod-
Do
lil poškodbam, ki jih je
"Ha
Je padel po stopnicah.
jqef	Like v Srbiji, od-
1907 P''išel v Ameriko leta
Tulta-i
W	pet sinov: Mi-
Oeoj,	Peter, Bernard in
Jelj R	hčeri, Mrs. An-
Hiug	in * Mrs. Carolyn
la, g" vnukov in 2 pravnu-4re^	ena hči Mrs. Mil-
ste umrli. Pogreb Sa 2» vodstvom pogrebne-^oda A. Grdina in sinovi.
^ St A bolezni je preminil
Vvr\l vk * Sv* 1 r»i T<-\r«/^*-iVk
^letei ® bolnišnici Joseph ^OO	50 let, stanujoč na
%Veig' St. Rojen je bil v
V
^Pušča žalujoča bra-^ry Franka, sestre Mrs. ^^icki, Mrs. Frances in Josephine Strauss,
H,
jv, .	-f------- ---------
Q ■^'igela Zaletel ter teti Streiner in Mrs. V Trampush. Pogreb se 5	zjutraj ob 8:30 uri
^Sa zavoda Louis ^ cerkev sv. Vida ob na pokopališče
"^tav •	—Neki visoki
Vatikana je danes
•Ustiv^ J® pritisk poljske ko ■ .....
j/uija«.c ivu-
^ ® vlade na katoliško
Se t, , oljski del kampanje,
. ..
v so-
V'	1'	KcHIlJ.
® jsko spremeni " b '^publiko."
fiUli	Vatikana je po
b *"
bitko "za sovjetiza-
Ijil, 3ske"
C''»a cr .	treh^po-
a	je odpor Moskvi
I ^'^iti	Prvič, se skuša
M	drugič, ko-
Vm^'^ arn,'tretjič, po-'JstvQ ^^0 pod sovjetsko po-
^,Va tak	j® izjava bila
Poljgu'^^ uradnem nazna-•itl 3e ^^snikarske agenci
PREISKAVE O "KOMUNIZMU" V DRŽAVNEM ODDELKU BODO BOLJ OBSEŽNE, PRAVI SEN. TYDINGS
WASHINGTON, 17. aprila—Senator Tydings je danes naznanil, da bo senatni pododbor vodil bolj obsežne in tajne preiskave v zvezi z obtožbami senatorja McCarthya, da se v Državnem oddelku nahaja večje število komuni-nistov.
Tydings je izjavil, da se bo izvršilo preiskavo v glavnem v Državnem oddelku. Obenem je naznanil, da bo v zadevo vmešana revija "Amerasia," ki je leta 1945 bila vmešana v tatvino tajnih dokumentov Državnega oddelka.
V zvezi z revijo "Amerasia" so bili leta 1945 aretirani poklicni diplomat John Stewart Service in petorica ostalih oseb. Baje so bile uredniku omenjene revije izročeni tajni dokumenti Državnega oddelka. Dva od obtožencev sta bila obsojena na globo, ker da sta se skušala polastiti tajnih dokumentov, medtem ko so Service in ostali bili oproščeni. Service je pozneje zopet
dobil službo delku.
v Državnem od-
Poleg svetovalca Državnega oddelka Owena Lattimora, je Service glavna tarča obtožb senatorja McCarthya, ki je izjavil, da so glavni deli Serviceovega poročila z Daljnega vzhoda prej prišli v uredništvo "Amerasie" kot v Državni oddelek.
McCarthy je izjavil, da so komunizmu naklonjeni nagibi Servicea "kristalno jasni." Toda z druge strani je Service poslal Tydingsu pismo, s katerim je zanikal, da je komunist, vohun in saboter ameriške zunanje politike.
"BORBA" ODGOVARJA NA KAMPANJO ITALIJANSKEGA TISKA, KI TRDI, DA TRST NI BIL JUGOSLOVANSKI
NEW YORK, 17. aprila—Belgrajska "Borba," glasilo jugoslovanske Komunistične partije, je zadnji teden odgovorila na iredentistično kampanjo italijanskega časopisja in radia, ki je postala posebno viharna tik pred volitvami v jugoslovanski Zoni B Svobodnega tržaškega ozemlja.
V odgovoru na italijanske ire-dentistične zahteve je "Borba"
izjavila, da jugoslovanska ljudstva, ko so pristala na ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, s tem še vedno niso pristala, da bi se to ozemlje priključilo Italiji, še manj pa, da bi se priključilo pelo jugoslovansko zono.
o 3e K:i 'lic v	vlado in pred
1( '^kle^i	cerkve v Polj-
h„.sporazum, na osnovi
%	bila rPHAnn nnivnž-
cerkve v Polj-- -zum, na osnovi svj^° bUa rešena najvaž-vprašanja.
^e'^jejo, da Vati-g. °^obril, pač pa celo %i	ki 80 g& ka.
, 'telji na Poljskem
Na zagotovila v italijanskem tisku, da Trst nikoli ni pripadal Jugoslaviji in da so sedaj v Trstu Italijani v večini, je "Borba" poudarila, da "Trst res nikoli ni pripadal Jugoslaviji, ki se je kot država pojavila leta 1918, ko je Italija zasegla Trst."
"Zgodovinska dejstva kljub temu pričajo, da Trst nikoli ni pripadal niti Italiji, ampak vedno državam na svojih vzhodnih, to je jugoslovanskih mejah," pravi "Borba."
"Italijanske zahteve se ne more opravičevati niti z ekonomskega stališča. Tako tržaško pristanišče kot industrija je bila zgrajena za zaledje Trsta. V celotnem razdobju med dvema vojnama, ko je Trst pripadal Italiji, je imel nenaraven ekonomski položaj in šel skozi polne ekonomske krize."
V zaključku "Borba" poudarja, da jugoslovanska ljudstva ne bodo dovolila, da bi se uresničilo imperialistične težnje tistih, ki skušajo obnoviti ono, kar je Mussolini izgubil.
"Cas je že, da bi se zavedali, da se jugoslovanska zona Svobodnega tržaškega ozemlja, katere se italijanski iredentisti želijo polastiti na prvem mestu, nahaja izven vsakih diskusij in da nimajo na njo nobene pravice," je izjavila "Borba."
rumunija zavrgijl ameriški protest
BUKAREŠTAi 15. aprila — Rumunska vlada je včeraj zavrgla ameriško protestno noto, ki ji je bila poslana, ker so rumun-ske oblasti ukazale uradnikom, da morajo zapreti ameriški informacijski urad. v odgovoru je rumunska vlada izjavila, da je ameriški urad služil kot "vohunski center."
Kitajski komunisti so se izkrcali na otok Hainan
TAIPEI, Formoza, 18. aprila —Kitajski nacionalisti so danes priznali, da so na otoku Hainan v teku ogorčene bitke s komunističnimi silami, ki so se izkrcale na dveh točkah.
Soglasno s poročili iz nacionalističnih virov so komunisti izvršili invazijo na otok že včeraj. Na enem mestu se je izkrcalo okrog 8,000 komunističnih vojakov, na drugem pa čez 6,000. Računa se, da vkupna sila komunistov znaša 15,000 mož.
Glavno postojanko so komunisti ustanovili na področju Li-mo Cape, kakšnih 40 milj od glavnega mesta Hoihowa. Nacionalisti so z bojnimi ladjami skušali preprečiti invazijo otoka, toda v tem nišo uspeli.
Komunistične sile se nahajajo pod poveljstvom gen. Lia, ki je v zadnjih bitkah na celinski Kitajski razbil nacionalistične armade.
V "Enakopravnosti" dobite tedna sveie dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Še vedno bolan
Mr. Jerry Mavko iz Madison, O., se še vedno nahaja resno bolan v bolnišnici v Genevi. Upamo, da se mu ljubo zdravje čim preje povrne!
Odpotovali v staro domovino
Prošlo soboto ste opotovali z letalom v Evropo, Miss Vida Shiffrer in Miss Katie Jurman. Na obisku po Jugoslaviji se boste mudile sedem tednov. Zdaj se nahajati v Parizu, v nedeljo zjutraj boste pa dospeli v Lljub-Ijano. Želimo jima mnogo razvedrila na potovanju ter srečen povratek!
Na operaciji
Mrs. Štefanija Mahnič iz 10306 Reno Ave. je bila odpeljana v Marymount bolnišnico, kjer se je morala podvreči težki operaciji. Obiski so dovoljeni. Njen mož Frank se že leto dni nahaja bolan na domu. Želimo obema, da bi se jima ljubo zdravje kmalu povrnilo!
Članom in prijateljem pevskega zbora "Jadran"
člane in prijatelje pevskega zbora Jadran, ki želijo pisati o cperati "Grof Cigan," obveščamo, da imamo dovolj dopisov te vsebine, ki bodo zadostovali do konca tedna. Prosimo, da to vpo-števajo. Ured.
izgubljeno letalo ni bilo najdeno
COPENHAGEN, Danska, 17. aprila—Danes so opustili iskanje velikega ameriškega moma-. riškega letala, ki se je izgubilo nekje nad Baltikom pred več kot enim tednom. Letalo je imelo 10 članov posadke. To je isto letalo, vsled katerega je Sovjetska zveza poslala Zedinjenim državam ostro protestno noto, ker da je letelo nad sovjetskim ozemljem in streljalo na sovjetska letala, ki so na streljanje odgovorila.
V teku iskanja je neka angleška ladja v Baltiškem morju pronašla neki gumijasti reševalni čoln, za katerega se veruje, da je pripadal izgubljenemu letalu. V čolnu so se nahajale prazne škatle konzervirane hrane.
moški kipi v rimu brez figovih listov
RIM, 14. aprUa. — Policija je danes začela stikati za rimskimi nepridipravi, ki so z moških kipov v parkih in na trgih pobrali iz bronza narejene figo ve liste. S figovimi listi so pokrili kipe nagih moških, ker rimske oblasti niso hotele, da bi se romarji čutili užaljeni.
francoska policija ustrelila delavca
BREST, Francija, 17. aprila —Francoska policija je danes v teku viharnih demonstracij ubila nekega 24 let starega delavca. Demonstracije so organizirali komunisti v zvezi z aretacijo neke komunistične poslanke.
Unijski voditelji so za jutri oklicali splošno žalno stavko za ustreljenega delavca.
Državni oddelek obžaluje pomanjkanje vzdržljivosti sovjetske vlade v zvezi s protestom zaradi ameriškega letala
preiskava o aktivnosti havajskih komunistov
HONOLULU, 17. aprila. Kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti že drugi teden preiskuje "komunistične aktivnosti" na Havajih.
V teku prvega tedna je pred odborom nastopilo 15 prič, ki psf, niso hotele odgovarjati na nastavljena vprašanja. Predsednik odbora kongresnik Francis E. Malter je izjavil, da bodo vse zaslišane priče postavljene na zatožno klop zaradi preziranja kongresa.
Produkcija jekla ogrožena, ker Rusija ne pošilja mangan
WASHINGTON, 17. aprila— Direktor vladnega Burea of Mines, je danes izjavil, da bo Sovjetska zveza kmalu spravila ameriško produkcijo jekla v kritičen položaj, če se ne bo našlo nove vire manganove rude, ki je nujno potrebna za produkcijo jekla.
Boyd je podal izjave v zvezi s preiskavami o monopolističnih navadah, ki se širijo v industriji jekla. Preiskave vodi kongresni pododbor.
Direktor urada za rudnike je izjavil, da je Rusija znižala svoj izvoz mangana v Zedinjene države do najnižje točke, čeprav je v preteklosti predstavljala glavni vir mangana za Zedinjene države. V produkciji mangana se Sovjetska zveza nahaja na prvem mestu na svetu, medtem ko Zedinjenim državam ta važna ruda primanjkuje.
Boyd je opozoril, da se bo moralo najti vire surovega železa, posebno na vzhodnih področjih, kjer je koncentrirana ameriška industrija jekla.
Kot priča je nastopil tudi profesor ekonomije na Columbia "univerzi George J. Stigler, ki je izjavil, da bi se moralo razbiti Stteel Corp. in ostale koncerne, ki držijo v svojih rokah vso produkcijo jekla, ter omogočiti ustanavljanje družb na podlagi tekmovanja.
Mladoletnika ukradla 22 avtov
Policija je včeraj naznanila, da sta v Bridgeportu, Ohio, bila aretirana dva 16 let stara fanta, ki sta priznala, da sta od 10. februarja ukradla 22 avtov. Oba mladoletnika sta iz Clevelanda.
V soboto sta mladeniča pred poslopjem Plain Dealerja ukradla avto, toda državna policija ju je zalotila, nakar se je začela blazna dirka po ulicah. Mladoletnika sta ukradeni avto vozila z brzino 80 milj na uro, toda policiji je končno uspelo, da ju je ustavila. Na zasliševanjih sta izjavila, da sta avte kradla vsled pustolovnih nagibov.
Unijski voditelj prostovoljno odpotoval
Bivši unijski voditelj David Balint, star 42 let, je preteklo soboto prostovoljno odpotoval v New York, kjer se bo vkrcal na poljsko ladjo Batory. Imigracij ske oblasti so hotele Balinta de-portirati, ker da je pri zasliše vanjih za državljanstvo zatajil, da je bil član komunistične stranke. V Clevelandu je zapu stil ženo in dve hčerki, ki bodo ostale v Zedinjenih državah.
Predno je odpotoval je Balint objavil izjavo, v kateri je med ostalim rekel, da ni nikoli zagovarjal nasilno strmoglavlje-nje vlade in da komunistična stranka nikoli ni tega zagovarjala. Pristavil je, da bo odpotoval v Madžarsko, ker da mu je ameriška vlada onemogočila, da bi podpiral svojo družino in ker želi izven Zedinjenih držav poiskati svobodo in varnost pred politično persekucijo.
Pričakuje se, da bodo Zedinjene države kmalu odgovorile na sovjetski protest
WASHINGTON, 17. aprila—Državni oddelek je danes v zvezi s sovjetsko protestno noto zaradi ameriškega letala, ki da je letelo nad sovjetskim ozemljem, izjavil, da "obžaluje pomanjkanja hladne krvi in vzdržljivosti" s strani Sovjetske zveze.
Izjava je prvi odgovor ameriške vlade v zvezi s sovjetskim protestom, ki je bil izročen ameriški ambasadi v Moskvi 11. aprila. To pa ni uradni odgovor na sovjetski protest, ker Državni oddelek še vedno zbira informacije v zvezi z ameriškim letalom, ki je izginilo nad Baltikom ill za katerega se veruje, da je isto letalo, ki je soglasno s sovjetsko noto vdrlo 13 milj globoko nad sovjetskim ozemljem.
V	izjavi državnega oddelka je rečeno:
"Vlada Zedinjenih držav je odlašala z odgovorom sovjetski vladi, dokler se ne zbere vse možne informacije o incidentu in ugotovi resnična dejstva potom mirnega in natančnega precenjevanja.
"Vlada (Zedinjenih držav) ve-, ruje, da je to previdno prece-'' njevanje edino pravilno v važni in delikatni zadevi mednarodnih odnošajev in obžaluje, ker sovjetska vlada ni pokazala isto hladno kri in vzdržljivost."
V	protestni noti sovjetske vlade, ki jo je podpisal zunanji minister Andrej Višinski, je med ostalim bilo rečeno, da je neki ameriški bombnik tipa B-29 leteče trdnjave letel nad Sovjetsko zvezo in streljal na sovjetske lovce. Soglasno z besedilom sovjetske note se je ameriško letalo po streljanju obrnilo in izginilo proti severu.
Japonski generali se vrnili iz ruskega ujetništva
TOKIO, 17. aprila. — Danes se je vrnila iz sovjetskega ujetništva skupina štiridesetih japonskih generalov, ki so izjavili, da so srečni, ker so se vrnili "predno b o začela vojna med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo."
Major gen. Hanjiro Iketani, ki je bil šef štaba Tretje kvang-tunške armade, je rekel, da mnogi japonski generali čutijo, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo dejanska vojna začela.
Japonski generali so se nahajali v skupini 1,600 vojnih ujetnikov, ki so iz Sibirije blili poslani v japonsko pristanišče Maizuru. Mnogi japonski vojni ujetniki so izjavili da sovjetski časopisi predstavljajo Rusijo za ljubiteljico miru, medtem ko so Zedinjene države odgovorne za sedanjo napetost na svetu.
Metodisti obtoženi, da so "rdečkarji"
Včeraj se je v hotelu Cleveland začelo zborovanje Metodi-stičnega sveta škofov. Na zborovanje je prišlo 50 škofov, ki bodo pripravili odgovor na obtožbe, da "v metodizmu obstoja rdečkarstvo" in da so celo nekateri člani metodistične cerkve "rdečkarji."
Metodiste je napadel "Reader's Digest." Toda metodistični voditelji so zavrgli te obtožbe. Znani metodistični škof G. Bromley Oxman je poslal Reader's Digestu odgovor, ki pa ni bil objavljen, kar je še bolj raz-kačilo metodistične voditelje.
Predsednik Metodističnega sveta škof Ivaji Lee Holet iz St. Louisa, je izjavil, da bo omenjena obtožba ena od dveh glavnih vprašanj na zborovanju.
Na zborovanju bodo metodisti razmotrivali o načinu, da se združi vse protestantovske ločine ter o načinih, da se zoper-stavijo komunizmu. Kot je izjavil škof Holet, bi se komunizmu najbolj uspešno zoperstavili, če bi "kot kristjani postali bolj krščanski."
"S tem mislim, da bi morali razširiti socialno pravico na vse faze našega državnega življenja. Če bomo to storili, mislim, da nam se ni treba bati komunistične infiltracije," je rekel metodistični škof.
Na zborovanju metodističnih škofov so bili prečitani pozdravi guvernerja Lauscheta, župana Burkea itd. Glavni govornik je bil škof James Chamberlain iz Los Angelesa.
ameriške radio oddaje so "reakcionarne"
HONG KONG, 16. aprila—Kitajske komunistične oblasti so danes označile radio oddaje "Glas Amerike" za "reakcionar-,ne" in pod kaznijo globe prepovedale Kitajcem, da te oddaje poslušajo.
ameriško vojašvo preprečilo nemire"
BERLIN, 15. aprila—Ameriški vojaki so včeraj imeli v za-padnih sektorjih Berlina vežbe, tekom katerih so razbili komunistične "nemire." Vežbe so bile v zvezi z najavljeno parado 500,-000 mladih nemških komunistov, ki bo prirejena v Berlinu koncem maja.
angleška časnikarja napadena v trstu
RIM, 16. aprila — Italijanska časnikarska agencija ANSA je danes sporočila, da sta v Trstu bila s kamni napadena dva angleška časnikarska poročevalca.
VABILO NA OPERETO
"Grof Cigan"
ki jo poda
PEVSKI ZBOR "JADRAN"
V nedeljo, 23. aprila
ob 3.30 uri
v Slov. del domu na Waterloo Rd.
Zbor bo opereto ponovil 7. maja v Pittsburghu. Pa.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
18. aprila 1950
"enakopravnost"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven' mesta):
For One Year—(Za eno leto) ____________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev)____________________________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________ 3.00
Por Canada, Europe and Other Foreign Countries*
For One Year—(Za eno leto)______________________________________ $10.00
Por Six Months—(Za šest mesecev)______________1_2 6^00
For Three Months—(Za tri mesece)______________________________3 50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
VERSKO VPRAŠANJE V VZHODNI EVROPI
Države vzhodne Evrope, ki slonijo na socialističnih sistemih, so posebno trpko napadene, češ da "preganjajo vero" in zanikujejo svojim državljanom "verske pravice." Takšne propagandne trditve izvirajo skoro izključno le iz katoliških krogov, kar je samo po sebi umljivo, ker je prav rimsko-katoliška cerkev v teh državah imela pred vojno privilegirane položaje. Protestantovski, pravoslavni in drugi verski voditelji se manj pritožujejo, celo v mnogih primerih podpirajo vlade, ki so komunistične.
Poljska, ena od najbolj katoliških držav v Evropi, si že delj časa prizadeva rešiti spor z rimsko katoliško cerkvijo. Soglasno s poročili vladne agencije je bil že sklenjen sporazum, vsebujoč 19 točk, potom katerega se je rešilo najvažnejša sporna vprašanja. Sodeč po objavljenih poročilih je sporazum sam po sebi zanikal propagandne trditve o "preganjanju vere," kajti po sporazumu bi rimskokatoliška cerkev sodelovala ž vlado pri ustvarjanju učnega reda za šole. To je daleč več kot pa imajo katoličani celo v naši lastni deželi, kjer morajo ustanavljati svoje lastne župnijske šole, če hočejo imeti kakšen delež pri pouku mladine in's tem pri verski vzgoji mladine.
Poljska vlada pa bi ji mcelo šla na roko. V naši deželi katoliški voditelji niti misliti ne smejo, da bi za javne šole, ki jih podpira vlada, zahtevali obvezni verski pouk. Saj jim je celo z Bardenovo predlogo zanikana pomoč za njihove lastne župnijske šole, kar se sicer mnogim katoli škim voditeljem ne dopade, toda je kljub' temu v polnem soglasju s principom ločitve cerkve od države.
Soglasno s poročili bi katoliški tisk na Poljskem uži val enakopravnost z vladnim tiskom, kar je za cerkev tudi eno od važnih vprašanj.
Če je takšen sporazum že sklenjen in je s tem poljska vlada dokazala, da nikakor ne izvaja "verskega terorja" in "zatira vero," v čem je bistvo spora med cerkvijo in državo? Vatikan je na primer že naznanil, da mu ni niče sar znano o tem sporazumu, v katerega dvomijo, ker da se poljski kardinal Adam Stefan Sapieha nahaja v Rimu in bi se brez njegove vednosti ne moglo skleniti sporazuma z vlado. To že da slutiti, da Vatikan, ki pri teh zadevah ima vedno končno besedo, ne bo priznal sporazum, pa naj si ga katoliški voditelji na Poljskem še tako želijo.
Za Vatikan niso važni odstopki, ki jih je storila poljska vlada, marveč tudi dolžnost, ki se od poljskih katoličanov in njihovih voditeljev zahteva kot od poljskih državljanov. Po sporazumu bi na primer katoliški voditelji na Poljskem apelirali na Vatikan, naj se na ozemlju, ki je po Potsdamjskem sporazumu bilo odvzeto Nemčiji in priključeno Poljski, ustanovi katoliške škofije in brzda re vizionistične aktivnosti, katere izvajajo nemški duhovniki, ki bi želeli, da se to ozemlje vrne Nemčiji, Vatikan ni priznal nove zapadne m&je Poljske in je nedvomno bolj naklonjen Nemcem kakor Poljakom. Ta zadeva sicer nima nobene zveze z "vero," kljub temu pa je za Vatikan zelo važna, posebno ker si prizadeva, da bi Nemce mobiliziral za "boj proti komunizmu."
Dalje bi po sklenjenem sporazumu poljski katoliški voditelji ustavili podtalne aktivnosti in po cerkvenem zakonu kaznovali one duhovnike, ki bi sodelovali pri takšnih podtalnih gibanjih proti vladi. Tudi to točko sporazuma ne more Vatikan odobriti, ker bi. bila v nasprotstvu z borbo, ki jo vodi proti komunizmu.
Versko vprašanje sploh na Poljskem ni sporno vprašanje, kakor ni niti v ostalih vzhodno evropskih državah. Zatiranje verskih čutov državljanov bi bilo neumno, posebno ker si poljska vlada prizadeva, da bi mobilizirala vse poljske državljane za obnovitveno delo in dvig življenjskega standarda ljudstva, kar ji tudi uspeva. (Življenjski standard poljskega ljudstva je na primer kljub vsem vojnim razdejanjem na višji stopnji danes kot pa je bil pred vojno!)
Verska svoboda, vključno za katoličane, je zajamčena s poljsko ustavo. Poljska vlada je že večkrat izrazila želje, da bi se uredilo odnošaje med cerkvijo in državo za splošno dobrobit vseh Poljakov. Toda, kakor omenjeno, ne gre tu zgolj za versko vprašanje, pač pa v daleč večji meri za ureditev posvetnih razlik, ki so in še vedno obstojajo med cerkvijo in dražvo. Rinmsko katoliška cerkev, ki je na Poljskem imela privilegirane položaje in je lasto-vala ogromna veleposestva. se ne želi prilagoditi novemu iiistemu, ki je odpravil sistem kapitalističnega in velepo-
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
38
Dolfi se je nekej časa razgo-varjal z nami, nato pa je moral oditi po svojih opravkih. Kmalu nato se je pričel slavnostni spored. V dvorano je prišel premier Tito in ostali člani kabineta, med njimi tudi Edvard Kardelj in Milutin Djilas, katera sta se prav tisti dan vrnila iz Amerike, kjer sta izvoje-vala izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet Združenih narodov. Poleg maršala Tita je sedel predsednik jugoslovanske republike dr. Ribar, kateri je sicer titularna glava države, toda v praksi je v prvi vrsti državna figura, prav tako kot je predsednik republike Francije ali pa Sovjetske zveze. Navzočih je bilo veliko tujezemskih diplomantov in domačih prominentnih osebnosti.
Spored ni bil dolg: kratek govor in nekaj klasičnih glasbenih točk. Nastopila je tudi' slovita slovenska operna pevka Mezetova. Po sporedu smo se vsi skupaj napotili po stopnji-cah v jedilnico. Kuhelj, Divjak in jaz smo se držali skupaj, toda v gneči sva kmalu izgubila Divjaka. Sam pri sebi sem sklenil, da ne bom ničesar jedel, kajti po "diplomatski" etiketi pri takih sprejemih ne jedo pri mizah, pač pa si hrano naložijo na krožnik, nato pa se kam prislonijo in kar stoje jedo. V resnici prav nič komodno! Komaj sem prišel v jedilnico, sem že naletel na znanca, kogar sem že zgrešil, on pa ne mene. "How are you, mister Medvešek?" je dejal v angleščini. Bil je dr. Johnny Popovič, Titov osebni zdravnik in tovariš mojega brata Dolfita. Dr. Popovič je bil z jugoslovansko delegacijo v Zedi-njenih državah in sva se srečala že v New Yorku. On je bil rojen v Ameriki, toda se je kot otrok povrnil s starši v Jugoslavijo. Govori dobro angleško.
S Kuhljem sva se poslovila s dr. Popovičem in šla skozi gnečo tja v en dan naprej. Sam ne veš, kam bi se obrnil, zato greš naprej, da ne stojiš kot kakšno zijalo, šel sem mimo skupine diplomatov, ne da bi koga pogledal v obraz. Nekdo se je obrnil za menoj in me prijel za ramo. Obrnil sem se. "Ali ste tukaj?" je prijazno vprašal. Bil je zunanji minister Edward Kardelj, ki se je tisti dan vrnil iz Amerike. Zelo sem se začudil, da me je spoznal, saj sva se le na hitro srečala v New Yorku. še bolj pa sem se čudil, da se je bil pripravljen motiti z menoj, ko je imel okrog sebe vse polno diplomatov, ki so ga spi aševali o poteku zborovanja Združenih narodov. Najin pogovor je zmotil neki angleški žur-nalist, ki je izrabil priliko, se predstavil in ga nagovoril v angleščini. Kardelj mu je dal vedeti, da ne lazume angleško, jaz pa sem že mislil posredovati kot tolmač, toda Kardelj tega ni želel, ker se je hotel iznebiti vsiljivega žurnalista.
Prišel je Mirko, nakar smo se še nekaj časa razgovarjuli, nato pa sva šla naprej. Zopet presenečenje ! Za nama je prišla Kardeljeva žena Pepca, naju prav intimno pozdravila, kakor da bi bili prijatelji iz mladih let, nato pa pričela prigovarjati, da morava kaj jesti. Oba sva zatrjevala, da nisva prav nič lačna.
UREDNIKOVA POŠTA
toda preprosta gospa Kardeljeva, ki je danes faktično prva "lady" v Jugoslaviji, dobro pozna tisto skromno, čestokrat preveč skromno slovensko nature, in naju je prijela za roke in odpeljala k mizi ter pozivala, naj si postreževa. Kljub njenemu prigovarjanju, nisem dal na krožnik več kot en grozd, prav tako Kuhel. "Umaknimo se v kot in se bomo kaj pomenili," je dejala prijazna žena. Toda v kotu nismo bili dolgo časa sami, kajti k tovarišici Kardelj so prihajale prijateljice in jo pozdravljale. Z Mirkom sva se nato poslovila s to simpatično ženo, kateri ni šla v glavo slava njenega moža, prav tako ne njen visok položaj, ki ga zavze-n^a v novi Jugoslaviji.
S Kuhljem sva se zopet znašla v veliki dvorani. Od nekod se je pojavil tovariš Divjak. Mimo nas je šel dr. Rus, ki je eden podpredsednikov prezidija oziroma jugoslovanske republike. On je Slovenec iz Maribora. Mirko ga je takoj spoznal. Poklicali smo ga in se mu predstavili. Mož je bil zelo prijazen in prav nič nejevoljen, ker smo ga ustavili. Potem smo zagledali Borisa Kidriča, ki je eden izmed velike sedmorice voditeljev v Jugoslavije. Takoj nas je spoznal, prijazno pozdravil, nato pa odpeljal v posebno sobo, kjer je naročil pijačo. Bili smo takoj v intimnem razgovoru. V razgovoru sem pripomnil, da je on približno mojih let, toda v resnici je mlajši tri leta, nakar sem dejal v šali, da bi me moral vikati! "Saj vas vikam!" je dejal in vsi smo se zasmejali.
z njim smo se takoj počutili čisto po domače. Ker je Kidrič eden prvih jugoslovanskih voditeljev, je razumljivo, da je bil tisti večer zelo zaposlen, vendar pa nam je posvetil pol ure, na koncu pa povabil Divjaka, Kuh-Ija in mene, da pridemo k njemu čez nekaj dni na kosilo. , Pričeli smo se pripravljati na odhod iz krasnega dvorca, kjer je nekoč kraljeval kralj Aleksander, sedaj pa je v njem predsedstvo vlade. Od nekod se je zopet pojavil moj brat Dolfi, nam povedal, da je prost za nocoj in šel z nami. Toda predno smo prišli do garderobe, sem se jaz "izgubil" v velikih dvoranah dvorca. Pogledal sem okrog — mojih tovarišev nikjer in ne brata! Začel sem iskati garderobo in čim bolj sem jo iskal, hitel z enega koridorja na drugega, iz ene dvorane v drugo tem bolj sem se mešal, tako da sem popolnoma izgubil orientacijo.
Na koridorjih in nad stopnji-šči so stali možje v civilnih oblekah. Bili so oddaljeni drug od drugega približno 20 jardov ali več. Očitno so bili detektivi. Z očmi so mi sledili, ko sem le tal gori in doli. Zavil sem zopet v drugo smer in se nenadoma znašel na istem prostoru. Tega mi je bilo že dovolj in končno sem vprašal enega teh mož, kje je garderoba. Prav vljudno mi je po/cazal smer, te daj pa se je že prikazal Dolfi, ki me je okoli iskal. Tako se je končal naš obisk pri predsedniku jugoslovanske republike na dan proslave 6-letnice republi ke.
(Dalje prihodnjič)
Vabilo na predavanje
Cleveland, Ohio. — Po dolgi zimi je kakor običajno prišla k nam lepa solnčna pomlad in s spomladjo prihajajo med nami ptički, ki nam prepevajo lepe pesmi, mati narava nam prebuja vse. Naša dobra zemlja nam zopet nudi vse svoje lepote, že nam cvete jo krokusi, tulipe, hi-acinte in druge lepe nežne cvetlice, da nas osrečijo s svojo lepoto. Človek se počuti srečnega, ko uživa vse te lepote narave. Pa tudi kjerkoli živijo naši Slovenci, donijo lepe pesmi v naših vrtovih cvetijo lepe cvetlice.
Kakor narava, tako skušamo tudi me Progresivne Slovenke olepšati naše življenje. Prošli mestc nam je poznani barito-nist, član Metropolitan opere zadnjih 14 let, Anton Schubel, predaval o naši lepi slovenski pesmi. Prav dobro nam je razložil izvor naših slovenskih narodnih pesmi.
Zi« sejo našega krožka št. 2, ki se vrši jutri, v sredo zvečer, 19. aprila, v S.N.D., na St. Clair Ave., smo povabile veščaka v vrtnarstvu, Mr. Edwarda Nank, ki bo predaval o rastlinah. Me Slovenke ljubimo lepe vrtove, vem da boste vse zadovoljne s tem predavanjem, ker baš sedaj pripravljamo naše vrtove, da bodo čim lepši to poletje. Nadarjeni veščak Nank poseduje Masters Degree v tej stroki, katero si jo je pridobil v Ohio State University. On vam
bo rade volje odgovarjal na vsa vprašanja. Predavatelj je mož Irme, rojene Tratnik, ki je hčerka dobro poznanih Frank in Josephine Tratnik, ki se že dolgo let udejstvujeta v našem društvenem življenju.
Vabimo vse naše članice in prijatelje ter prijateljice, da se polnoštevilno udeležite tega predavanja, ki se prične ob 9. uri. Seja krožka se prične točno ob 7:30. Prosimo članice, da se udeležijo ob pravem času, ker imamo več važnih stvari za rešiti. Sedaj je v teku kampanja za pridobivanje novih članic. Vabimo vse značajne slovenske žene, da pristopijo jc naši organizaciji. Za krožek št. 2 P. S.
Cecilia Šubel, predsednica.
sestniškega izkoriščevanja ljudstva. Ce bi se cerkev znala prilagoditi novim položajem v razvoju družbe, bi ne prihajala v konflikt z novimi sistemi, posebno pa ne s sistemi, ki so v svojem bistvu bolj krščanski kot pa v mnogih tako zvanih krščanskih državah, kot je na primer Italija, kjer cerkev še vedno lastuje ogromna veleposestva in se zoperstavlja vsakim agrarnim reformam, ki bi bile bolj pravične napram najemnikom in brezpravnim kmetom ter obenem tudi v precejšnji meri prispevali rešitvi najbolj perečih vprašanj, vsled katerih se širi tako zvana "komunistična nevarnost."
Narodni praznik v Euclidu
Ni moj namen posegati v zgodovino marljivih slovenskih društvenikov v Euclodu, ki so leta 1907 z napornimi žrtvami kupili bivšo cerkvico in iz nje zgradili prvi skromni narodni dom za njih društvene seje in družabne sestanke. Niti ne bom povdarjal globoke narodne zavesti ondotnih rojakov, ki so omogočili, da so se uresničile petdesetletne sanje redkih pionirjev o bodoči novi stavbi. Moj namen je, da nekoliko očrtam spored odprtije Ameriško-jugo-slovanskega središča (American Jugoslav Center) na Re-cher Ave., ki se bo vršila v nedeljo popoldne dne 23. aprila.
Žal, da imata na isti dan svoje koncerte tudi dva pevska zbora, toda slične stvari se pripetijo večkrat brez kakšne škodoželjnosti a 1 i predsodkov. V kolikor sem obveščen je resnica o tej zadevi ta, da je euclid-ski direktorij zasledoval časnikarska koledarska oznanila, (katera ob tedanjem času niso imela zabeležene nikakršne priredbe na 23, aprila) namesto, da bi se glede tega obrnili naravnost ua tajnike narodnih do-
mov. Pozneje je bilo seveda že prepozno ker so bila vabila na organizacije glede odprtije že odposlana. Toliko v prijazno pojasnilo cenjeni javnosti.
Sedaj pa k vsporedu. Ob eni uripopoldne bo "ljubljanska" teta ob navzočnosti strica, maršala, župana in gdč. Ljubljana, slovesno odprla AJC. Te osebe so v preteklih domovih priredbah igrale precejšnjo vlogo. Temu bo sledil pozdravni govor predsednika AJC, ameriška in slovanska narodna himna, predstavitev prvih in sedanjih članov direktorija, slovenski ples, pozdrav K. J. Simsa župana iz Euclida, pozdrav F. J. Lausche-ta, governerja države Ohio, pozdrav J. A. Fakulta, councilma-na iz 32. varde, umetni ples, harmonika, pozdravi zastopnikov; SNPJ, SDZ, ABZ, KSKJ, HBZ, PSA, SZZ. Sledi nastop pevskega zbora Triglav, pozdrav predstavnikov slovenskih in hrvatskih narodnih domov, pozdrav zastopnikov euclidskih in zunanjih društev, nastop pevskega zbora Adrija, pozdrav pionirja James Rotterja, pozdrav arhitekta in stavbenikov, ter nastop pevskega zbora "Slovan".
Po vsporedu se bo vršila tekma za prve plese v novi dvorani. Pravijo, da bo to velika čast, zato bo prvi ples vreden $50.00, drugi plesi bodo $25.00, tretji $10.00, četrti $5.00, ostali pa po $1.00. Torej ne bo škodilo, če se za to priliko dobro založite s copaki. Nato bo banket v spodnji dvorani. Cena za banket je samo $1.50. Zvečer se bo vršil ples v obeh dvoranah pod vodstvom Mickey Ryance orkestra in hrvatskih tamburašev.
Iz tega je razvidno, da bo na tej priredbi dovolj razvedrila za vse. Zato direktorij pričakuje, da bo ta redka slavnost kronana z obilno udeležbo. Že sam ogled krasnih novih prostorov zasluži vaše pozornosti. Prepričali se boste kaj zmore trdna volja in odločnost naših rojakov v Euclidu. Lepa stavba stoji med pomladnim zelenjem ponosna in razkošna kot mlada devica. Pod njenim okriljem se bo razživela kultura in društveno delovanje, ki bo v ponos še poznim rodovom. Torej na svidenje v nedeljo!
Frank Česen,
mantiko, se takoj dopade to cigansko taborišče in v svoji navdušenosti vzklikne:
"Kako krasno je tu! Kako si želim, da bi mogla ubežati vsem družabnim formalnostim in bi lahko živela prosto življenje, kakor ga cigani žive v tej krasni naravi!"
Toda njen zaročenec gr" Atems nasprotuje njenemu navdušenju in trepeta že pri besedi cigan. Olgi prisega in zagotavlja, da mu je resnično ža, ker sta se izgubila, da se ji Pf ni treba bati, ker je on pri
Pri vsem tem pa se ne zaveda, da se mu hlače tresejo od stra hu pred cigani. Ker pa so ciga^ ni dobri ocenjevalci ljudi, takoj opazijo in ukradejo gr® ** vse, kar je imel pri sebi. To lo opravita cigana Marko Branko, ki grofu obene/n ^a grozita, da mu bosta drugič r^ parala sodček, če ne bo molca -
Seveda je Atems v svoji
bojaz-
Tridesetletnica Jadrana
Pevski zbor Jadran bo praznoval 23. aprila svojo tridesetletnico obstoja. Za to pomembno slavnost je bila izbrana vesela opereta v treh dejanjih "Grof Cigan."
Vsi, ki smo prišlo v to deželo, poznamo cigansko življenje, vemo kako je res romantično, ker nikoli ne sejejo in žanjejo, pa se vendar preživijo in ves svet obhodijo.
Čitamo v pravljicah, kako so v starih časih zamenjavali svoje otroke za otroke plemenita-šev, ali pa so otroka enostavno ukradli, če se jim je zameril grof, ki je s svojimi valpeti pregnal cigane s svojega posestva.
Opereta "Grof Cigan", katero sta spisala May H. Dodge in John W. Dodge, je podobna tem i)ravljicam.
Začetek je v ciganskem taborišču v gozdu, kjer so cigani zbrani okrog ognja in po jo pesem, ki se na koncu glasi:
"Saj bolj kot cesar ali princ
cigan je zadovoljen ..."
Po petju se cigani razidejo in na odru ostane le ciganka Mari in njen mož Marko. Pogovarjata se o sinu Robertu, katerega je ciganka ukradla, ko je bil še v zibelki, grofu Primskemu. Toda tega ne ve nihče drugi med cigani, zato o tem govorita le kot sta sama.
V to cigansko taborišče zaideta i)rincczinja Olgo, hči grofa
ni vse obljubil: "Zagotavlja"' vas, tiho bom kakor miška. ^ ko je."
Nato pride grof Dolski, ki je iskal izgubljeno hčerko go. Kakor hitro ga je zagl® grof Dolski, je začel črniti d gane, kakšni tolovaji da ^ ' toda cigana nista kar tako kala, ampak sta ga sunila z _ mi. Atems je zakričal od čine, ko pa ga je Dolski vpr®^ šal, kaj je hotel povedati, ne zagotavljati, da so
cigaDi
tako
imenitni ljudje. Ker jih je pohvalil, se grof Dolski cig -nom zahvali, jih obdan^^ s primernim darilom, in ° ... hčerko iz ciganskega tabori To je kratek opis prvega janja. V drugem pa boste v li, zakaj se ni vršila poroka ge in Atemsa. Olga ni ljubila grofa, še manj pa za ko je v ciganskem tabor srečala cigana Roberta, ki , bil nihče drugi kakor ukra grof Primski. V dvospevu razkrijeta ljubezen, nato pravita načrt, kako bi Olg^ pustila grad in šla z njim ^ gansko taborišče. Toda zop® ^ Atems tisti, ki je prepreči načrt, za katerega je zvede je prisluškoval. Takoj je P jg|i dal grofu Dolskemu, da Olga pobegniti k ciganoni-
Dolski in Atems sta s zaroto, da ujameta cigana^^^ ga vržeta v najtemnejšo Olga pa bi ne smela nic ti o tem. Toda ko spozn^.'
more iti s svojim izvoljen ^ se Olga odpove tudi Atenis^^.^ vsakemu drugemu, ki se J' približati.	,
Drugo dejanje se
zaklj"'
pesmijo:
"Zdrava ostani zdaj, kmalu bom nazaj.
Plaka mi srce,	„
ko zapustiti mora te. V tretjem dejanju je P
cel
dirindaj na gradu grofa ° ga, kjer pričakujejo noveS sta, grofa Primskega.	f
na gospoda se je zbrala, vsi grofi, baroni in a'" menitaši s svojimi daro^
,ko se celo mesto zanii^a q|, ga grofa Primskega,
da
of
ne strpi v svoji sooi,
/se je zaprla. Nestrpno /čakujejo Primskega jo, kaj bi naredili, da storili boljši vtis. Kar ni lakaj:	pri"®'
"Njegova milost,
fiki."	, vj f
stopi k njemu
in g*
pil:
pozdravi:	df
"Izredna čast mi j''- 1''' vas smem pozdraviti ^ ^ ši, ker sva bila z vašii^ " soseda in dobra pripade J Grof Primski mu h'tro vori:
"Da, resnično prijet'^ da sem zopet tu."
Družba ostrmi ker vsi so mislili, da J med njimi. (Kedaj je pridite pogledat. Ne
nseiic
p • bil
bo
žal!)
Dolskega in njen zaročenec grof /,«!.,
Atems, ki sta se izgubila v go-i Da bi pregnali Olgi ^ zdu-	' ji predstavijo grofa P'V
Olgi, ki je navdušena za ro-j (Dalje na 3.

ji

aprila 1950
UREDNIKOVA POŠTA
(^"■daljevanje z 2. strani) ^)kremu krvavi srce, ker je ^ vtisom, da je njegova iz-Njenka poročena. Ko pa izve, J® prosta, jo poprosi za nje-roko in srce, kar pa Olga od-H ker ga ne pozna. Nato ^Poje Primski;
'čuj, prekrasna deva, kar srce prepeva.
^aj ti odkrijem,
kar srce veleva : .
tej pesrni ga Olga spo-
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
z njim v zakon.
* Kiu vrže v objem in pri-^ stopiti Ti
. vam opisala, kaj bo srt)	Jadranove tride-
in kot vidite vam bo 1 J. ° z&l, ako se ne boste ude-proslave. Doba 30 let je l[j eno kulturno društvo, ^jGdtio dela le za duševni uži-vseh. Moramo se za-'' da so Jadrančani mar si-
ki
eri
Večer bili na vajah do ^ ^loč, ko smo mi drugi že
Ha	se enkrat apeliram
^ Zato 'š
napolnite dvorano '^Vsk ' v Slovenskem de-domu na Waterloo Rd.
Stem;
pokazali, da smo še izpolniti varijetne
Pripra.
2 Jadranom, ki je vedno
®'va kadar to druga dru-V organizacije vprašajo, tjijo °^ina je malenkostna za
Ti
pri kateri bomo uri lepega užitka.
znesek $50 v upravni sklad, da bo upravičena do zastopstva na tej konvenciji? Odgovor je seveda: Vsaka podružnica ali druga organizacija, ki ni od zadnje konvencija SANSa prispevala vsaj $50 v upravni sklad, pa bi želela imeti delegate, naj dopoš-Ije manjkajočo vsoto, nakar bo upravičena do zastopstva na četrti redni konvenciji SANSa.
Ako katera podružnica ali organizacija slučajno ni dobila poziva za izvolitev delegata, pa se smatra upravičena do zastopstva na konvenciji, naj to sporoči v glavni urad SANSa in stvar se bo uredila.
Film "Na svoji zemlji" v Fontani, Calif.
Pod pokroviteljstvom društev št. 569 in 723 SNPJ, Fon-tana, Calif., bo v nedeljo, 30. aprila poleg drugih filmov predvajan tudi prvi slovenski umetniški film "Na svoji zemlji." Ta film kaže junaško borbo slovenskega naroda za pravico in svobodo, in vsi, ki so ga videli, se pohvalno izražajo o njemu.
Rojaki in rojakinje Fontane in okolice, naj si rezervirajo 30. aprila za poset te zanimive in podučne filmske predstave, za-kar jim gotovo ne bo žal.
Tajništvo SANSa.
svidenje pri Jadran-Marion Bashel.
Se
urada
Wa ^ konvenciji SANSa
i	o izvolitvi delegatov
■ vrš korivencijo SANSa, ki 28. maja v Cleve-
H:
ružji:
Ohio.
se je prva odzvala
T]f^ 25 SANS, v Chi-Wa •na svoji seji 7. <1	dve delegatinji,
I ^ ^stopali podružnico št. Tj prihodnji konvenciji.
je tudi razpravljala o SANSa, in po vse^
Književnost
NOVI SVET
družinska revija za ameriške Slovence, april 1950, ima sledečo vsebino:
V Gorskem zakotju, Fran Milčinski. — Kralj in skopuh, Rev. L. Demšar, Pakistan, Indija. — Znanstvo: Atom in njegova sila. — Lakomnik, nadalj. povesti, Ksaver Meško. — Vi-šarska polena, nadalj. povesti. — Pesmi: Pred Žalostno Materjo, L. Stanek. V pomladni noči, John Lavrenčič. Otroci v igri, Mirko Geratič. Narodna. Pax. Vnukinjam. — Priloga

razmotrivanju prišla ^^^ka, da je taka organi-°t je SANS, vsem na-^^ovencem v Ameriki še "lo 'p vredna, da se ne sa-' '	tudi pojača j
"^Ve delovanju, ker nihče riam še bodočnost pri-v ^^krat zna taka organi-priti.
da tudi druge po-jg,. organizacije, kate-'iajg ' poslan poziv, razprav-° tej
iti "^^legate ter njih ime-pošljejo na glavni
važni zadevi, izvo-
"^Oh,	do zastopstva
^rad SANSa je prejel ' ^■terem neka podružni-ako
^TON INGOLIČ:
Mlada leta
POVEST
"Resnica" ima sledečo vsebino: Razne vesti iz slov. naselbin. Obvestilo glede pošiljanja darilnih paketov v Jugoslavijo. Iz srca do srca. Dom in zdravje: Kuhinja, nasveti o solati. Gospodinjstvo: Reja drobnih živali. Mladega očeta križeva pot, šaljiva povest. Smešnice. — Angleški del: The Sandman Story — About the Tortoise. Jokes.
Naročnina $3.00 letno. Naslov: Novi Svet — Resnica, 1845 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111.
IZ ZGODOVINE PLESA IN O PRADEDIH VALČKA
V plesih vseh dob, od versko svečeniškega do boogy woogy se prikazuje človek kot igrajoče, trenutku povsem predano bitje.
S prazničnostjo in svečanostjo Azijca je plesal egipčanski svečenik svoj pantominični tempeljski ples. In ljudstvo je plešoč proslavljalo svoje bogove: moški z moškimi, ženske z ženskami, kajti Azijec pri službi božji ne more pogrešati plesa.
Indske bajadera plemenite krvi in rodu, ki sme imeti samo enega brahminca v templju za svojega ljubimca, je plesala pri vršitvi obreda z nekakšno svečano vznešenostjo. Pri tem je povsem varovala ugled in čast plesa. Samo nižjim baja-deram je bilo dovoljeno, da so bile plesalke za vsakogar.
Pri Hebrejcih je plesal ob zvokih pauke ves narod okrog skrinje zaveze in je ozaljšal vsako tempeljsko (cerkveno) svečanost s plesom. Hčere Izraela slikajo kot zelo vročekrvne plesalke. Prerokinja Mirjam je vodila s pauko v roki svoje rajanje in v drugi knjigi Samuela čitamo, kako je kralj David "na vso moč plesal pred večnim."
Na Grškem je postal tudi ples
kakor vse drugo, popolna umetnost. Gojili so ga za poveličanje verskih in narodnih slavnosti, v umetniške namene v gledališčih in za družabno veselje.
Rimljani so prevzeli velik del verskih in narodnih plesov od Grkov, pred vsem plese z orožjem in circenzijske igre.
Tudi prvi kristjani so poznali verske plese. Ka pa je krščanstvo prodrlo, so se borili tako cerkev kakor plemstvo in dvorjani zelo dolgo in vedno znova proti tako zvanemu "vragu" plesa.
KOROŠKE VESTI
Takšne šole odklanjamo
Čujemo, da bo izšla v okviru proslave 30 letnice plebiscita posebna serija poštnih znamk. Z izkupičkom bodo zidali nove šole na področju, kjer je bilo plebiscitno glasovanje. Koroški Slovenci se lepo zahvaljujemo za takšne šole in jih že vnaprej odklanjamo. Svojih otrok ne bomo pošiljali v takšne šole. Po koroških vaseh
V	škofičah je umrl Valentin Rainer, star 21 let, po domače Oranov Foltej. V imenu Prosvetnega društva in Kmečke zveze sfe je poslovil od njega tov. Lovro Kramar. Domači pevci so zapeli ginljive žalostin-ke.
V	Štebnu pri Maloščah je preminila Rjanova mama, stara 68 let. Njenega moža so nacistični nasilniki odvlekli v Dachau, odkoder se ni vrnil. Petim sinovom in petim hčerkam je bila skrbna mati.
V	Škofičah je bila v Narodnem domu razstava šivilskih izdelkov, ki je pokazala lepe uspehe šivilskega tečaja, ki ga je organizirala Slovenska kmečka zveza.
V	Bistrici pri Pliberku iščejo petrolejski vrelec. Posledica je,
da je voda popolnoma skaljena in neuporabna, saj nosi s seboj precejšnje količine nafte. Kaj bo kapitalistična gospoda pri tem imela, nas trenutno ne zanima. Zahtevamo pa od odgovornih ljudi, da prično takoj z delom za vodovod, ker je mnogo vasi, ki so ogrožene glede preskrbe z zdravo, pitno vodo. Dosedanji občinski odbor se ni za te ljudske ' potrebe prav nič zanimal. Prepričani smo, da se bodo naši možje v novem občinskem odboru pogumno in vztrajno zavzeli za to perečo zadevo.
V	Hrenovčah je umrla Pima-tova mama, Neža Schvajger, stara 70 let. Bila je vzorna in skrbna slovenska žena in mati.
V	Maloščah so pričeli z gradnjo nove meščanske šole za šolo Bekstajn. V novem solskem poslopju bo velika telovadnica, prireditveni oder, risalnica, poseben razred za šivanje in pri-krojevanje ter učilnica za kuha-hanje z obednico. Da bi bilo od nove šole le kaj koristi za slovensko mladino.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32'/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od' evropske mere.
iiiiiiiaiiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiKiiiaiiiiiiiiiBiiiiaiiiiiii
Zastopniki
^^Enakopravnosti •
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 Easf 76th Street
UT 1 -6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje;
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1 -4457 •
Za newbursko okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029 še lahko vplača: EnnnnnnnniEnnn
••1 .. - - \ - -N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima ražre dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravilb po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"

BUY BONDS TODAY!
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
n L
JlKe	živelo pot ljudi oCi
place, kje bi dobili '' biiy ^ in ostalo? Tinetu če bi dotlej še ne
In
njena mama? takoj po porodu ::dravniku, da bi W
n ■ Vendar zanosila/
Č' Ca
li ' (le, pravico, zatieti tisto sedaj še brez živ-bo čez tedne zažive-dorastlo v človeka,
'Nadal
jevanje)
Je
^Uh?
Ne, ne, nima pravice!
In sklenila je, da ne bo nikomur nič omenila, dokler ne bodo sami opazili, tedaj pa bo itak prepozno.
Cez nekaj dni pa se je Marta zaupala svoji mami.
Lužarici so iz suhega koščenega obraza izstopile vodene oči.
"Ali se vama blede? Še enega komaj preživljata, pa jih hočeta št- več! Ali" res hočeš poginiti pofeg Tineta? Učila bi v šoli, skrbela za Martico in zanj, in poleg tega'še v drugem stanu! Saj si vendar ob pamet! Takoj jutri boš šla k zdravniku, in si-
cer k tistemu, kjer si bila prvič. On je zakrivil in mora brezplačno odpraviti plod!"
Marto je bila groza. Ni hotele k zdravniku, iskala je pomoči pri Tinetu, toda on je ponavljal vedno eno in isto, da mu je vseeno. Lužarica pa jp je vsak dan bolj oblegala in vpila vanjo.
In je šla.
Toda zdravnik je dejal, da mora priti čez dva meseca, poleg tega si mora poiskati še enega zdravnika. Vse skupaj bo veljalo nekaj preko tisoč dinarjev.
Marta se je vrnila objokana domov.
Lužarica jo je ozmerjala, ker se ni znala {mstaviti.
Toda Lužarica ni mirovala.
Poznala je žensko, ki je uredila takšne stvari za tri dinarje. V sosednji vasi je stanovala.
Marta ni hotela k nji.
Nazadnje je Lužarica poklicala Tineta in mu govorila ves večer. On mora z njo, on je vsega kriv.
Tine je podiral stari svet in si ustvarjal novega.
Kotnik je čutil, kako se še bori v sebi, kako se še ne more vdati. Zato mu je pomagal.
Nekega dne mu je prinesel časnike.
"Beri tu, kako je s tvojo službo."
Tine je bral.
Petdeset srednjih šol so ukinili v vsej državi in odstavili oziroma upokojili so čez pet sto profesorjev in suplentov. Zgodilo se je, kar so že spomladi na povedovali.
"Kaj praviš k temu? Ali še upaš, da bi dobil jeseni službo? Jaz, ti pravim, da še drugo in tretjo jesen ne, dotlej se pa lah ko že izučiš. Potem pa boš že videl, ali je res bolje slediti listu papirja v bogve katero majhno mesto ali pa ostani doma. Ko si pa tam urediš, pride drug list in moraš spet bogve kam. Nobene svobode, slab zaslužek in poleg tega vse življenje vtepati študentom učenost v njih puhle glave! Ali se ti res zdi to bolje, ko
živeti tu na vasi, v svežem zraku in soncu, plačati davek in biti svoboden? Delaš, kadar in kolikor se ti zdi, čim bolj se trudiš, tem več imaš! In les ni nikoli tako nehvaležen, kakor bodo tvoji študenti; če imaš spretno roko, se ti vda in se ti ni treba jeziti."
Da, vse to in še mnogo več je vedel Tine, pa vendar se še ni mogel popolnoma odločiti. Preveč nenavadno se mu je zdelo.
In če to uredi, kaj pa drugo?
Kaj pa z Marto?
Kaj pa z Doro?
Toda nevede se je vedno bolj predajal obličem, žagam in lesu in puščal vse ostale misli nekje ob strani. Saj je čutil toliko tihega zadovoljstva v sebi kakor še nikoli.
In oče ga je spet vprašal:
"Kaj ko bi te javil še ta mesec? Ko boš imel dovolj let, pa prevzameš. Sicer pa se boš učil itak samo na papirju, saj že znaš toliko kakor vajenec konec tretjega učnega leta. Midva z Ano itak ne bova mogla več dolgo.
Gospodarstvo se bo izboljšalo in bo spet dela kakor nekoč. Torej, kaj misliš?"
Toda Tine je dejal, naj še počaka.
Sedaj celo Ana ni imela nič proti temu, da bi Tine ostal doma. Uvidela je, da bi bilo res tako najbolje.
Tudi Marta ni dejala nič. Naj ostane doma, potem ko dobi dekret, pa itak lahko odide v službo, če hoče. Samo njo naj premestijo v Potočje, da bosta skupaj s Tinetom.
Lužarica pa o tem ni nič vedela.
In spet je začel Kotnik:
"Glej, če bi te bil javij takoj, ko si končal univerzo, bi imel že eno leto. Kaj misliš, če bi šla še ta teden v Maribor in uredila?"
Ne, ne, naj še počaka!
Sedaj je treba urediti še to z Marto!
Nikoli ni prav utegnil premišljevati o tem, toda ko sta tisto soboto zjutraj šla med travniki proti sosednji vasi, mu je bilo nekam tesno in neprijetno.
Izprva se je jezil, zakaj se mora on brigal za take reči, potem pa je vedno bolj uvideval, da to vendar ni tako malenkostno. Že od nekdaj, ko je slišal o takih primerih, ga je bilo groza pred njimi. Zdelo se mu je nenaravno in nečloveško. In sedaj naj se vse to zgodi tudi z njegovo ženo ?
Ali naj dovoli ali ne?
Toda Tine ni utegnil premisliti do konca; treba je urediti za sedaj kakorkoli, in saj je Lužarica dejala, da to ni nič nevarnega, ker plod še ne živi.
Šla sta po rosni travi.
Marta se je včasih za hip ustavila in vprašala Tineta, ki je šel ob njej.
"Kaj misliš, Tine?"
"Nič ne mislim, Marta," je Tine toplo odgovoril, nekje v njem jc vstalo toliko usmiljenja in nežnosti do Marte.
In spet je Marta že petič vprašala :
"Veš, kje je tista hiša?"
"Vem, ob gozdu, pol ure od vasi."
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
]R. aprila 1950
FERDO GODINA:
BELE TULPIKE
ROMAN
(Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
Nasmehnila se mi je, ko sem jo zrl. Kakor umirajoči bolnik se je nasmehnila. Ustnice je imela sinje.
"Kaj je, Rahela?" Vprašal sem jo z gotovostjo, da izvem skrivnost, katero s o skrivali pred menoj. Obrvi je dvignila, s črnimi očmi me je gledala tako, da nisem vedel, kaj se skriva v mojem ljubkem bitju.
"Ne boj se, Arpad. Vsako novo trpljenje naju bo še bolj zbližalo."
"Da, Rahela! Samo povej, kaj ti je?" sem vztrepetal.
Počasi je spuščala glavo. Vonj njenih las je bU prijeten. Cmi kodri so ji zdrsnili preko ramen in se zazibali v zraku. Grobna tišina je bila v sobi. Rahela je komaj slišno dahnila:
"Noseča sem."
Po vsem telesu sem čutil, kako so me te besede presunile. Začutil sem to, kar mi je bilo dosedaj nepoznano. Sladko, toplo čustvo je prepojilo moje telo. V tem hipu sem postal nov človek. Nepoznan svet se je odprl pred menoj, in če bi se mi stavile na pot še take zapreke, premagal bi jih, premagal bi jih milijonkrat. Kako veUk je Bog v svojih skrivnostih in človek ni vreden njegovega blagoslova. Ali je to mogoče?
Prijel sem Rahelo za brado in ji dvignil obraz. Lahna rdečica se je prikradla na njena lica. V velikih očeh so se ji. nabirale solze. Srečen sem bil tedaj.
Ne umreti, še živeti, še, še živeti!
"Pa nisi žalostna, Rahela?" sem jo vprašal, ko je preteklo dolgo časa.
"Ne," je dejala nizko.
Nisem je dolgo ničesar vprašal. Razumel sem Berto in Jan-čija, da sta bila vznemirjena.
Sedla sva na divan. V meni so se križala čustva. Rahela pa je molče bila naslonjena nazaj in je negibno gledala predse.
"Kaj pa doma?" sem jo vprašal tiho.
"Nihče ne sluti," je dejala, ne da bi se ganila.
Čas vsakoletnega materinega darila je prišel. Za zimo sem mater vedno oblekel. V zadnji četrtini leta sem poravnal tudi davke. Toda letos nimam denarja. Južine sem znižal na dva dinarja pa mi le ne ostane niti dinar. Toda materi ne smem pokazati, da sem v težavah. Nikoli več ne bi hotela od mene sprejeti denarja. In če ne sprejme? Kako bi mogla potem živeti?


LOTA NAPRODAJ
100 čevljev spredaj, 800 čevljev globoka. 7 Hills Rockside Rd. Pokličite AUGUST FILIPS 5600 DUNHAM RD.,
Maple Heights, O. Montrose 2824 R
ODRASLA DRUŽINA
IŠČE STANOVANJE S 5 SOBAMI.
DOBRI PLAČNIKI.
Kdor ima za oddati naj pokliče HE 1-5311
Sposodil sem si pri Rataju. Prišli bodo boljši časi tudi zame.
Odpeljal sem se domov. Mislil sem, da matere ni doma. A našel sem jo v kuhinji. Sklonjena je bila nad krnico in pra-la posodo. Takoj, ko sem jo videl v obraz, sem vedel, da je nekaj narobe. Ne, najnovejših dogodkov ona ne sme poznati. Skrivali bomo pred svetom, ker svet nima razumevanja za to.
"Prinesel sem vam nekaj blaga," sem dejal bolj zato, da bi mi povedala, kaj ji je. Ona pa ni dvignila glave. Sklonila se je spet nad krnico in ne da bi odgovorila, je prala dalje. Nisem si je upal vprašati. Kadar koli je kaj skrivala v sebi, sem se je bal.
Pobit sem šel v sobo. Zaprl sem za sabo vrata. Soba je bila lepo pospravljena in miza pogrnjena z debelim, temnorde-čim- prtom.
Sedel sem k peči. Spustil sem zavitek poleg sebe na klop. Oprl sem se z laktom na posteljo in si podprl glavo. Kadar je bila mati taka kot je sedaj, sem vedno čutil v njej druge, hladne, premišljene ljudi. Sumil sem črensovskega plebanuša Cotli-na, da je mater spet ranil. Zakaj plebanuš rani vedno mater, zakaj ne mene? Moja mati je preveč prestala na svetu.
Sedim nepremično na klopi. Bog ve koliko časa strmim predse in ne morem priti na jasno.
Nad pečjo na drogu visi mokro perilo. V klop na oglu je vrezan jarek. Vrezal sem ga z žago na motvoz, ko sem bil še majhen. Jarki v klopi so še taki kakor nekoč. Tudi moja mati se ni za las spremenila. Nje no sveto obličje se ni spremenilo od mojih mladih let pa do se daj, ko sem zrel človek. Le jaz prihajam vedno pogosteje na svoj dom kakor neznanec in grešnik, ki ne najde svojega mesta v svetu. Naš dom stoji hladen na vlažni zemlji, mati je zaprta vase, jaz pa ginevam od sreče in od žalosti.
Čakal sem jo. Kaj naj ji re čem, ko bo prišla?
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street: vhod samo na East 82nd Street.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI
Ambulančna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo k jet koli in po vsaki ceni.
Ura na steni je tiktakala. Vsa naša velika hiša je bila materinih misli: ne hodiš po pravih poteh. Stene so molčale, pohištvo je nepremično stalo v pol-temi. Krav nismo imeli več, da bi mukale. Svinje pa so bile či sto na koncu hiše pri Horvato-vem ogradu.
Pripravil sem vprašanje in sem jo vsak hip pričakoval. Ljubi me neizmerno, toda srce ji krvavi. Čemu? Vem, da sem kriv te njene bolečine, in zato mi je še dvakrat huje.
Nisem slišal korakov, ko je prišla do vrat. Kljuka na vratih je počila, jaz sem se stresel. Za grlo me je zgrabilo, da sem obsedel trd. Mati ni zaloputnila z vrati. Bila je blaga, trpeča duša. Sklonjena je stopila k postelji. S starimi zakrpanimi čevlji je zadela v koritasti pod. Prijela je blazine in jih dvignila. Na slamnjači pod blazinami je hranila čiste krpe. Zdaj, zdaj jo moram vprašati. Odprem usta, dahnem, da bi govoril. Toda glasu ne morem spraviti iz sebe. Mati je še sklonjena nad posteljo, jaz pa se pripravljam, da bi začel. To traja minuto, dve, tri. Molk je neznosen.
Mati se je počasi vzravnala. Vem, da bi rada govorila, toda bridke resnice, ki bi nastopila v tistem hipu, se je bala. Razgrnila je krpo v zraku in jo gledala. Spet sem napel vse sile, da bi govoril. Prijel sem se za klop, stisnil prsi, toda nisem mogel. Mati je stala v vsej svoji skromnosti pri postelji. Krpo je stisnila pod pazduho, popravljala je blazine, popravljala je pregrinjalo. Zdaj je zadnji trenutek! Mati se je počasi obrni la, odprla vrata in odšla.
Zrak v sobi je bil moreč. Nazaj v Tumišče! Nekaj me je nagnilo k temu, da sem vstal, zapenjal sem si suknjo in pripenjal kapo na glavo. Zavitek je ležal na klopi. Neprijetno mi je bilo, da sem ga prinesel. Stal sem sredi sobe napravljen za pot. Ne da bi vedel, kaj se je zgodilo, sem stopil v priklet. V kuhinji so bila vrata odprta.
"Grem," sem rekel. "Blago sem pustil na klopi." Glas se mi je tresel.
Mati je bila obrnjena k ognjišču in si je najbrž obvezovala
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zane-iljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
ZASTONJ
in poštnine prosto dobite prve štiri številke letošnjega letnika družinske revije Novi Svet s prilogo Resnica, ako pošljete $2.00 kot naročnino za nadalj-nih osem mesecev na:
NOVI SVET 1845 West Cermak Road Chicago 8, Illinois To velja samo toliko časa, dokler zaloga traja. Pošljite torej naročnino še danes in nave dite, da ste videli oglas v Enakopravnosti.
URADNIKI DRUŠTVA "LOŠKA DOLINA"
za leto 1950
Predsednik Frank Baraga; Podpredsednik John Lekan ml.; Tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083; Blagajnik-zapisnikar John Leskovec; Nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Pet-kovšek; Zastopnik Kluba društev SND John Lekan ml.; Zastopnika Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Uncle Sam Says

go#
Political independence, our "Declaration of Independence," was proclaimed to a young and vigorous nation on July 4, 1776, when citizens were summoned to Independence Hall plaza in Philadelphia by the stentorian tones of the historic Liberty Bell. The actual tone of the Liberty Bell will again be heard throughout the nation during the U. S. Savings Bonds "Independence Drive" May 15-July 4. This time it will peal forth a message of financial independence for the individual, a reminder to every citizen of the importance of savings and Savings Bonds. They make you better equipped to face the future, secure in the reality that yours will be » better, more comfortable future.
U. S. Trcdiurj Depcrtrntnt
roko. Ni se premaknila, kakor da se ne bi nič zgodilo.
"Kaj vam je, mati?" sem jo vprašal. Zbal sem se svojega glasu. V tem trenutku sem se izdal, da sem kriv tega, kar šumi.
Ne da bi se obrnila od ognjišča, je rekla mimo;
"Arpad, čemu še hodiš domov?" Hladno me je to vprašala in nič negotovosti ni bilo v njenem glasu, čepraV sem vedel, da za ves svet tega ne bi hotela.
"Kaj je mati, povejte." Prihajal sem k sebi. Stopil sem čez prag v kuhinjo.
"V krčmo hodiš."
"Vi tudi vse verjamete, kar
vam ljudje prinesejo na ušesa," sem se skušal braniti v svoji nemoči.
"Niso mi tega ljudje povedali!" je rekla trdo. Da, vedel sem, da ji niso ljudje povedali.
"Zakaj hodiš še v Lendavo?" Zdaj se je mati obrnila k meni. Opazil sem, da ima kalne oči. Ob misli, da je jokala, mi je bilo težko. Ena sama misel je bila v meni: Ali že ve, kaj se je zgodilo z Rahelo?
"K Jančiju bom pa lahko šel, ne?" sem dejal. Oddahnil sem se. Vse dni, odkar je bil tu Cot-lin, se je premagovala, trla je svojo bolest, a dalje tega ni mogla trpeti v svojem srcu. Odleglo mi je, ko sem videl, da mati ne sluti moje sreče.
"Ne! Ti si eno, a Janči drugo. Janči je posveten človek!"
Gledala me je z utrujenimi očmi, na lica ji je padala mračna svetloba jesenskega sonca.
Skrit boj se je bil med mojo materjo in mojo Rahelo. Skrit, neviden boj. Jaz pa sem stal ob strani brez moči.
Naleteval je prvi sneg. Ko sem se prebudil, je bila še tema. Zrak je bil nasičen z vlago. Ležal sem pod odejo ter čakal, kdaj bo udarila ura v zvoniku. Če bi bilo prezgodaj, še ne bi
ŽENSKA SREDNJIH LET
dobi stanovanje in hrano ter nekaj plače za oskrbo pet-letne deklice, ko mati dela. Katero veseli, naj sporoči ime in naslov na upravo tega lista.
HE 1-5311
POZOR,
HIŠNI GOSPODARJI
Sedaj je čas, da si daste prebarvati vaše hiše znotraj in zunaj. Delo je vedno najboljše in cene zmerne.
Se priporočamo za naklonjenost. Pokličite
VIKTOR KOVAČie 1253 Norwood Rd.
med 5. in 7. uro zvečer EN 1-2549
Proda se FRUIT MARKET
Ima C-2 licenco, fino opremo in veliko zalogo blaga. Tudi truck 1948. Nahaja se na dobrem prostoru, kjer ni nobenega tekmovanja, ker je samo ta trgovina v tej okolici. Vse drugo se poizve na
6603 ST. CLAIR AVE.,
EX 1-1494 FRANK MACK, Broker
VABILO NA
Veliko odprtijo
AMERIŠKO-JUGOSLOVANSKEGA CENTRA
(preje Slov. društveni dom)
20713 RECHER AVE., EUCLID AVE.
V nedeljo, 23. aprila 1950
Pričetek programa ob 1. uri popoldne, nakar sledi slavnostni banket Zvečer ples ob 8. uri Igra Mickey Ryance orkester zgoraj spodaj pa Tamburaški zbor pod vodstvom Joe Gregurinčiča
CENJENA JAVNOST JE PRIJAZNO VABLJENA NA OBILNO UDELEŽBO
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
vstal. Mašo sem imel šele ob ^edmih.
Poslušam. Neslišno mi pripovedujejo snežinke ob odprtem oknu o tihih zimskih dneh, ki bodo napočili. Ravnino bo zapadel sneg, vasi bodo kukale izza zasneženega drevja, vrane bodo preletavale ravnino, jerebice se skrivale v snegu, zima bo kmalu prišutala. Pod blazino mi je bilo toplo in prijetno.
Sneg pada, kosmi polnijo zrak. Ura v zvoniku je udarila pet. Veverice ni, da bi nemirno gnezdila nad menoj v ležišču.
Vedno, ko je padel prvi sneg, J® bila nemirna. Ni si mogla najti mesta. Skočila je na divon a' na posteljo k meni. Z gobčkom se je dotaknila mojega nosu, oči, čela, nato je odskakljala na zaj v gnezdo.
(Dalje prlhodnjiS)
GIVE	
TO (ONQUER	
CANCER	
AMERICAN C	
CANCER A	
SOCIETY 2	
NAMIZNE SVETLIKE
kompletno s senčniki/ dobite po izredno nizki ceni
$3.25
samo dokler traja zaloga.
Poslužite se te izredne prilike—prihranil® si denar.
Svetilke vam bodo sigurno ugajale-
STAKICH FURNITURE CO.
. Qucdity at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo
Road
r , /



/
As any woman knows, even the best perfume will evaporate into thin air if the stopper isn't replaced properly.
It's the same way with money. On payday,
feel so wonderfully wealthy — but suddenly, if don't watch out, your cash seems to be vanishing into thin air.
There's one good way to put a stopper on money-evaporation. All you do is sign up for the Payr® Savings Plan where you work (or if you work fo^ yourself, join the Bond-A-Month Plan at your bank) and a certain amount is deducted automatically your salary.
It's painless —you'll never miss the money. safe—you've got Uncle Sam backing up your invest ment. It's profitable—$4 for every $3 after ten yea*"®'
And what a happy feeling to know that a pa*"^
your salary is tucked away for the future!
k AuhSj Maka-
US, Seu/mM Bttwh-
enakopravnost
This is an official U. S. Treasury advertisei^® gj,t prepared under auspices of Treasury and Advertising Council.