Leto XVI.
V Celju, dne 22. junija 1906. 1.
Štev. 7L
DOMOVINA
Mesečna priloga ^Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
----------------— --------f' i " —
Izhaja trikrat na teden. \sak pondeljek, sredo in pqtek ter velja za Avstri v iii Nemčijo 12 kroji, pol leta ii kron. 3 mesece 3 krone. Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša postmua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
?-a inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine t«" od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za v. je inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Slovenci!
Naj plamene kresov« na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po naših slovenskih gorah in planinah, naj žare v neštetih množinah in naj oznanjajo vsemu svetu, da biva tod zavedni slovenski narod!
Slovenci v okrožju graškega deželnega sodišča.
Prijetna interpretacija, katero so iztuhtali nemški učenjaki in politiki za čisto nedvoumne besede „landesüblich". je -vstvarila v nasi ljubi Avstriji mnogo jezikovnih in narodnostnih „enot", kamere -so 'se ločile od historičnih deželnih uiej in torej prav nič ne odgovarjaj« 'fotnosti „historično-politicnih indivi-uiitiiùwt". n« -katerih -pravfcaprav sloni naša ustava. Kakor ravno' nanese prilika. velja beseda „ landesüblich^ zda.f za občine, zdaj za okraje ali še večje teritorije, redko kedaj pa za dežele, zlasti ne za dvojezične dežele.
Vsled te zanimive interpretacije je tudi okrožje graškega deželnega sodišča enotno nemško ozemlje, ne glede na fistili lu.000 Slovencev, katere izkazuje v graškem okrožju celo uradna statistika. To dejstvo pa ima seveda tudi svoje posledice. Celo graško deželno sodišče je s svojimi podrejenimi okrajnimi sodišči vred popolnoma zasedeno z uradniki, nezmožnimi slovenskega jezika. Vsa zaslišanja se vrše nemški, vsi zapisniki se pišejo nemški. .
Ne bomo razpravljali na široko o i tem. koliko škode trpi vsled tega prebivalstvo. nezmožno nemškega jezika, fer ne more kontrolirati zapisnikov, ne
slediti razpravam. Vsak trezno misleči * človek ve in uvidi, da se v tem pre- 1 bivalstvu godi huda krivica. Omenimo naj le slučaj, ki se je zgodil pred gra-škini kazenskim senatom letos meseca aprila. Obtožen je bil fant iz radg. okraja radi težke telesne poškodbe. Edina priča je bil poškodovanec, in ta je. kakor je bilo razvidno iz zapisnika preiskave, obtoženca zelo obremenil. Na ta zapisnik se je tudi opirala obtožnica. Pri razpravi pa je izpovedal poškodovanec ravno narobe in je kategorično trdil, da je taso izpovedal tudi pred preiskovalnim sodnikom. Preiskovalni sodnik ali pa tolmač je torej krivo razumel pričo in je vsled tega tudi krivo protokoliral. Taki slučaji pa niso redki, in sodišče seveda tudi ne more kontrolirati in popravljati napak, ker ne pozna jezika.

povprečno ena obravna1
o i
jezik.' je jasno, da bt se mòralo najti
kako sredsrvo. da ~se ne bi tako poL gosto kršil eden najvažnejših principov kazensko-pravnega reda: nesposobnost.
Resnica je sicer, da je pretežni del graškega okrožja nemški: toda več okrajev je. kateri se morajo gotovo prištevati dvojezičnim. Držali se bomo podatkov uradnega ljudskega štetja, dasi so številke za tretjino prenizke.
Sodnijski okraj Radgona šteje 1090 Slovencev, to je več ko 8% prebivalstva. V okraju je šest občin, katere so v pretežni večini slovenske; v dveh občinah sploh ni niti enega Nemca.
Sodnijski .okraj Cmurek šteje 2550 Slovencev, to je 12'8% prebivalstva. Tudi ta okraj obsega mnogo občin, ki so po veliki večini slovenske, med njimi važno občino Velko.
Sodnijski okraj Arvež (okr. glav. Lipnica) šteje 34-40 Slovencev proti 13478 Nemcem — torej več ko 20% vsega prebivalstva. Tudi tu je več Isamoslovenskih občin. Občin pa, kjer 'tvorijo Slov nei znatno večino, je v vseh treh okrajih veliko. V; In vse to prebivalstvo je avtohtono kmetsko ljudstvo.
Omenili smo že škodo, ki jo trpi ljudstvo na svoji pravni varnosti vsled takih razmer, škodo trpi pa tudi pravosodje. ker razpravljanje, pri katerem i se sodnik in stranka ne umeta in se • moreta pogovarjati le s posredovanjem tolmača, gotovo izpodkopuje zaupanje napram sodiščem, katero je gotovo najvažnejša podlaga modernega pravosodja.
Pa tucli v narodnem oziru je škodljivo, da so priklopljeni mešani okraji
žju. .,-kiue-tsku strah pred
.	««. pri leti uradih
njegov jezik'rie velja ničesar, se mora
čutiti zapostavljeno; narodna zavest pojema in število odpadnikov raste. Pravosodje pa gotovo nima. ali vsaj naj ne bi imelo namena, gojiti germaniza-cije na škodo pravne varnosti.
Iz vseh navedenih razlogov se nam zdi upravičena zahteva: Sodnijski okraji Radgona. Cmurek in Arvež se naj ločijo od okrožja deželnega sodišča graškega in se n a j podredijo okrožnemu sodišču mariborskem u.
V času. ko sta obstajali za Srednji in Spodnji Štajer le graško in celjsko sodišče, se je dala razdelitev, po kateri so spadali imenovani okraji pod Gradec, opravičevati s tem. da se pač ne sme preoblagati celjsko okrožno sodišče. Odkar pa se je ustanovilo okrožno sodišče v Mariboru, odpade ta razlog.
Okrožje graškega sodišča je zelo razsežno in gotovo bo vplivalo ugodno, če se to sodišče razbremeni, kar bi se doseglo v dvojnem oziru. Izločili bi se trije sodni okraji in obenem bi se oprostilo -giaške sodnike dolžnosti, soditi ljudi, katerih ne limejo, dolžnosti, ki mora biti vsakemu vestnemu sodniku pravo breme.
Nemški prebivalci omenjenih okrajev pa ne bi bili oškodovani v nobenem oziru. Saj bi v Mariboru, kakor doslej v Gradcu, opravljali svoje posle pri sodišču v svojem jeziku. Slovenci pa bi pridobili mnogo in reči se sme, da bi se s predlagano spremembo zadostilo občutni potrebi.
Napisali smo ta članek v aiadi. -da vzbudimo zanimanje gospodov poslancev za zadevo, ki se nam zdi važna. Morda se bo zanimal za njo tudi narodni svet, ki se snuje. — Nimamo političnega programa štajerski Slovenci, nimamo pa. tudi romuiiiranih niti. ^vujih kor. k ranih zahtev.'Gojimo pä naao* ila se v rem onrii oorne tudi pri nas na bolje in takrat bo morala biti gornja zahteva ena izmed točk našega praktičnega programa.
Pristransko postopanje osrednjega odbora c. kr. kmet. družbe štajerske.
Sedaj je drugo leto. odkar opazujemo nekaj več živahnosti in smisla za organizacijo »pri spodnještajerskem kmečkem ljudstvu. Ustanavljajo se podružnice štajerske kmetijske družbe na kmetih: člani so resnično kmetje in ne samo meščani ter graščaki. Družba je torej začela spolnjevati pravi svoj namen, povzdigniti' umno kmetijstvo in pomagati z besedo in dejansko kmetu.
LISTEK.
Po prvem izpitu.
Spisal Janko Bratina.
(Konec.).
—	Slavna zbornica! zagrmelo je naenkrat.
Takoj se mi je zdelo, da bo kaj zanimivega. Človek rabi snovi, če hoče kaj pisati. Kozarček pa tudi rad vidi, da se o njem iz „cajtenh"' kaj zve. — Ali sanja, da je minister ali poslanec, sem si mislil.
—	Slavna zbornica! Velika čast, me je doletela, za princem Hohenlohe je meni izročen predsedniški stol v ministrstvu. Potruditi se hočem, da ne bom dolgo sedel na njem. ker vem. da tudi drugi komaj čakajo na to. a velika čast je to za ves slovenski svet. za vse juriste in podžupane, kajti moj oče je podžupan. Reformirati je treba marsikaj. Pohorje dobi univerzo, v Ljubljani se
postavi v ,.Zvezdo" še luna in solnce. Da ne bode živinoreja zaostala, priredimo prihodnje leto svetovno razstavo psov in mačk. trgovino in obrt pa povzdignemo s tem. da plačujemo vsi pošteno svoje obleke. Posebno mi je na srcu šolstvo. Na Koroškem je sicer to že tako uzorno. da ni treba reforme, zato pa delujmo pridno na to. da dobimo po vsem Slovenskem šole kakor se ravno koroške. Trst in njegov pomen je treba tudi upoštevati. To vam je mesto, gospoda, zato si želim, da si vsak nabavi sliko ali vsaj kako razglednico iz Trsta, da mi ne bode kdo očital, da se za Trst nisem brigal. Na zadnje bi priporočal še ..Slov. planinsko društvo'1. Vsi poslanci morajo seveda biti njega člani, vsak mora nositi planinsko znamenje in vsaj enkrat plezati na Triglav. To vam je vžitek. to vara je krasota! Leze človek in leze. plazi se vedno višje in naenkrat je na vrhu — hurä! —
V tem hipu je Kozarček skočil po konci, kakor bi bil v resnici na Triglavu. njegova dolga postava se je stegnila navzgor in glava je butnila ob strop, da je zagrmelo po sobi. Polovica ometa je zahreščala na posteljo, „bivši" minister Kozarček pa se je s pošteno slovensko kletvijo zavalil nazaj na ležišče.
Zasmejal sem se na vse grlo, kar mi je menda grdo zameril, kajti že drugi dan sem mu moral posoditi — krono.
Slavische Literaturgeschichte. Dr. Jos. Karäsek.
(Sammlung Göschen 277, 288) 1906.
Slovenci bijemo v zadnjem času hud boj, v prvi vrsti z Nemci. Oholi naš sosed nas podcenjuje povsod, zatira in davi nas, kjer le more. Sicer je malo čudno, da pišem te besede tu. ko mislim govoriti o literarni zgodo-
vini. katero je napisal Ceh v nemškem jeziku. Gotovo je jako lepo in hvalevredno delo. pokazati tudi drugim narodom v njih jeziku kaj smo, kaj imamo na literarnem polju. — Omeniti moram, da se omejujem povsod le na slovstveno zgodovino Slovencev, drugih, katere je g. Karäsek tudi obdelal, se ne dotikam.
Nemci so naši očitni in tudi skrivni sovražniki. Povsod nam hočejo vzeti to. kar imamo. Kako so zabavljali pred kratkim v Gradcu, ko je govornik na nekem shodu pokazal Simoničevo bibliografijo, češ. tu je slovenska literatura. Človeka zbode to v srce. ko vidi to sramotenje vsega, kar je slovensko; razveselil sem se tedaj, ko sem dobil v roke gori citirano knjigo, (oziroma dve: I. in II. zv.) ter upal da je pisatelj pokazal naše slovstvo v pravi luči, tako da bodo tudi nasprotniki videli, da smo nekaj, če tudi morda ne toliko kot oni. Žalibog
Naenkrat pa hočejo to gibanje ovirati ljudje, ki so poklicani delovati za gospodarski napredek spodnješta-jerskega kmetijstva, namreč spodnje-štajerski odbornik v osrednjem odboru kmetijske družbe. V ravnokar izišli številki ,. Landwirtsch. Mitteilungen-' čitamo. da je odbor na podlagi poročila odbornikov Klammer. Reiter in Lenko zopet odklonil dve prošnji za ustanovitev podružnic na Spodnješta-jerskem. Namesto, da bi ti gospodje z veseljem pozdravljali. da že vendar enkrat hrepeni tudi kmet po onih sredstvih, ki mu jih nudi država in dežela potem c. kr. kmetijske družbe, pa ti gospodje z vso vnemo delujejo nasproti.
Spodnještajerski graščaki se bojijo, da pride k jaslim, iz katerih se po krivici krmijo oni, tudi nekaj potrebnih slovenskih kmetov.
Dogodil se je že četrti slučaj, da so se prošnje za ustanovitev podružnic na Spodnještajerskem odbile, medtem pa se vse ustanovitve drugod odobrijo.
Naša časnikarska dolžnost je. da čuvamo naše gospodarske interese ter posvetimo temu škandaloznemu in brezvestnemu početju več paznosti.
Spodnještajerski odborniki trdijo, da od srednjih in malih kmetov ni pričakovati. da ostanejo trajni družbini člani !
Sv. Benedikt v Slov. goricah, No-vacerkev v Halozah. Dobrna pri Celju in Žetale vam niso dovolj oddaljene od obstoječih podružnic!? Istočasno pa odbor dovoljuje ustanovitve na ostalem Štajerskem v mnogo večjih bližinah, ter utemeljuje potrebo z — razdaljo.
Gg: Lenko. Reiter in Klamer niso pogledali v letno družbino poročilo, da v celem šentlenarckem in gornjerad-gonskem okraju nimamo še podružnice in bi se imela sedaj ravno ustanoviti pri Sv. Benediktu.
Pričakujemo več objektivne sodbe in uvaževanje dejstva, da je družba zgolj gospodarski in ne politični zavod. Opozarjamo pa tudi naše poslance, posebno g. Roškarja in Roša, ki sta izvoljena na podlagi devize: kmet voli in zastopaj kmeta, da pri deželnem proračunu in tudi povsod ob primerni priložnosti o tem kaj spregovorita ter storita svojo poslansko dolžnost. Naše kmetovalce pa poživljamo, naj le prosijo za ustanovitev, kjer je potrebna podružnica in je upanje, da bo uspevala.
I. avstrijski kmetijsko-zadružni shod na Dunaju.
(Poročila II; del.)
30. maja. Pred prehodom na dnevni red predlaga dr. P. baron Störck resosela se korenito opekel, kajti to kar je tu napisanega o Slovencih, res ni tako, da bi vzbudilo le količkaj spoštovanja pri naših nasprotnikih. ,.Slov. Pfehled" sicer pravi, da bo to delo dobro služilo Nemcem, da se pouče o slovanskih literaturah, toda kar se tiče Slovencev, res moram dvomiti nad to trditvijo. K večjemu se bo Nemec nasmehnil če prečita onih 35 vrstic (I. zv. str. 150) kot „allgemeine Charakteristik der slov. Literatur im 19. Jahrb." Prej omenja pisatelj že na str. 49. v 24 vrsticah vse protestantsko in protireformacijsko gibanje, kar naj bo nekak pregled literature do Vodnikove dobe.
O gibanju v Pohlinovi dobi seveda čisto nič. Naj navedem tu par stvari iz one „splošne karakteristike 19. stol." Pisatelj govori o 60—80 letih in pravi : „Eine Zeitlang bildete Wien ihren literarischen Mittelpunkt, nun wird auch vieles in Görz gedruckt." Potem sledi zopet jako moder odstavek: „Seit
lucijo, katera se sprejme z vsestranskim odobravanjem: „I. avstr. kmet. zadružni shod se pridružuje predlogu avstrijske centrale za varstvo poljedelskih in gozdarskih interesov ter zahteva, da dobe poljedelc? v drž. železničnem svetu isto zastopstvo, katero imajo industrijalci. Zadružni shod zahteva, da se tudi splošni zvezi kmet. zadrug in posameznim deželnim zvezam podeli pravica imenovati za drž. želez-nični svet po enega zastopnika in enega namestnika".
VII. Načela za poslovanje žitnih skladišč. 1. (poročevalec dež. posi, in načelnik žitnega skladišča Trautzl, v Počerad na Češkem).
Žitna skladišča imajo namen osvo-» boditi kmete od izkoriščiijočih žitnih trgovcev in špekulantov, zato morajo vsi udje razumevati zadružne težnje. Na Češkem morajo udje vse potrebščine in pridelke pri skladišču nakupovati. oz. prodajati in skladišče mora vse žito. ki je običajne krajevne kakovosti, sprejemati in ude z vsemi kmet. potrebščinami preskrbovati: le na ta način je mogoče uspešno delo. ker se približno naprej ve promet skladišča. Pri oddaji v skladišče se žito stehta in vpiše v posebno odda-jalno knjigo; kot izguba teže se odpiše pri ječmenu V2 °/o- P" drugem žitu in semenju l°/o od teže. Žito se ceni na podlagi kakovostne teže, katero naznani 1/4 literski državni žitni poskuševalnik (Reichsgetreideprober); upošteva > se barva. duh. čistost, kaljivost, vlažnost itd. žita. Pri vsaki žitni vrsti se razločujejo 2—4 stopinje kakovosti in v navzočnosti oddajalca se določijo cene. Žito se takoj plača, ako ima zadruga odjemalce za isto ali pa ostane na račun uda do prodaje v skladišču. Glede prodaje mora ud izjaviti, če prepusti prodajo skladišču ali si pa pridrži satu pravico prodaje. Ako, se žito ne .more takoj J prodati. poSefl skladišče udu predujem do visokosti 80% dnevne cene. Kar se tiče prodaje se žito na Češkem lahko v okolici' mlinarjem proda, kateri zelo cenijo dobro očiščeno žito in radi dražje plačajo. Težavnejša je prodaja ječmena, ker so skladišča navezana na izvoz v inozemstvo in radi tega so se skladišča na Češkem že mnogo trudila si pridobiti osobito v Nemčiji odjemalce; sedaj, ko se je carina za ječmen zvišala, bi bilo potrebno, da se nastavi trgovsko in strokovno izurjen potovalni uradnik, katerega naloga bi bila pridobiti stalne' odjemalce za ječmen.
Skladišča naj ne odklanjajo zvez z solidnimi trgovci, naj pošiljajo v velikem številu ponudbe raznim tvrd-katn, naj iste poučujejo o stanju žetve. Zadruge naj prodajajo le očiščeno žito,
den neunziger '.Jahren gewann auch die moderne Schule ihre Vertreter unter den Slovenen. Die Bücher des kath. Vereine^ „St. Mohor" linden bis in die entlegensten Hütten Eingang und sind sogar in Amerika und Ägypten unter den Slovenen verbreitet". Sedaj res ne vem ali šteje g. pisatelj slovensko „moderno" k družbi sv. Mohorja. ali narobe. Vsekakor mora tu biti neka zveza!
II. zv. (Das 19. Jahrh.) ima 2 odstavka o slov. slovstvu. 1. „Anfänge der slov. Literatur" in pa „Slovenische Literatur nach Prešeren." Prvi oddelek govori klaverno o (Vodniku — Cojza omeni le mimogrede —• in še bolj klaverno o Prešernu.) Pisatelj pozna le. Stritarjevo izdajo iz 1. 1866. trdi še, da je Prešern poučeval Juljo itd.
Drugi oddelek govori o „Novicah" omeni Slomška - čisto brez potrebe posveti cel odstavek Miklošiču. Dalje govori zelo kratko o Janežiču, Levstiku, Jurčiču; Jenka ne pozna. Kers-
skrbe za upeljavo enotnih žitnih vrst in nabavljajo le kmetijske potrebščine najboljše kakovosti. Velja naj načelo takojšnjega plačila oz. medsebojnega zaračunjenja, vpelje naj se dvojno ali amerikansko knjigovodstvo, na koncu leta napravi inventura. Priporoča se udeležba razstav, pouk zadružnikov ter sodelovanje pri veliki nalogi, katero si stavila mednarodna kmetijska zveza za žitne cene. Poročevalec predlaga resolucijo, katera se soglasno sprejme: „I. avstr. zadružni shod na Dunaju smatra za uspešen razvoj žitnih skladišč potrebno: a) da se v dosego primerne kakovosti žita upeljejo enotne, izvrstne žitne vrste, katerih nabava potom skladišč se naj udom z popustom pri voznini olajša, b) da se za vsa v deželnih zvezah združena skladišča v svrho lažje in redne prodaje nastavi trgovsko in strokovno izurjen potovalni uradnik, c) da se od splošne zveze ali deželnih zvez izdajo na podlagi dosedanjih izkušenj načela in navodila za poslovanje, osobito knjigovodstvo, d) da žitna skladišča skrbijo za pouk udov, udeležbo pri poljedelskih razstavah, kongresih in enketah, posebno pa naj sodelujejo pri delu mednarodne kmetijske zveze za žitne cene, e) da se potom upeljave uvoznih listov (Einfuhrscheine) skuša odvrniti nevarnost, katera preti skladiščem radi zvišane carine za izvoz ječmena v Nemčijo."
2. Poročevalec zadružni višji nadzornik L. Liebmayer na Dunaju poda sliko delovanja skladišč na Nižje-Avstrijskem. omenja razna sredstva za odpravo nedostatkov in povzdigo prometa ter predlaga predlog, kateri se sprejme: „I. avstr. zadružni shod na Dunaju je po dosedanjih izkušnjah prepričan, da se lahko doseže, ako se uvažujejo zadružna in trgovska načela, Ugoden razvoj žilnih skladišč.
' Priporoča se v svrho razširjanja zadružne ideje prirejanje zborovanj v posameznih občinah okoliša, v katerem deluje kako žitno skladišče.
V dosego primernega trgovskega poslovanja se naj uporablja dovolj izšolano upravno osobje.
Neobhodno potrebno je, da se skladišča posameznih dežel združijo v deželne zveze, katere morajo skrbeti za povzdigo prometa in, če potrebno, za pouk v skladiščih delujočega osobja.
Iz javnih sredstev se naj podeljujejo vsakò leto in sicer najmanj za dobo prvih deset let kot podpore zneski, kateri so za primerno vniče-vanje (amortizacijo) investiranega kapitala potrebni."
.(Dalje sledi.)
nika omeni le po imenu, malo več govori o Stritarju. Spominja se tudi Gregorčiča in Aškerca, o katerem pravi „im Zlatorog" wetteifert er mit dem deutschen Dichter Baumbach." Drugih del njegovih ne pozna. Kot „slovenische Moderne" - imamo še ob koncu II. zvezka eno stran, kjer je zopet naštetih par imen: Govekar. Cankar, Zupančič in kot kritik dr. Prijatelj.
Knjiga je pisana v prvi vrsti za Nemce. Ker je izšla ta slovanska literarna zgodovina v Göschnovi jako ceni zbirki, se bo gotovo precej razširila med Nemci. Kak utis bo napravil slovenski oddelek, si lahko misli vsak, ki pozna naše sosede. Skoro gotovo se bo to izrabljalo proti nam. Že tako nam vedno očitajo vse mogoče in nemogoče stvari, no taka le „šibka" lite-raturca jim je ravno prav. Sicer vem, da je bil prostor bolj pičlo odločen, a vendar naj bi se pisatelj, ki hoče pokazati naše literarno bitje in žitje
Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem!
Že je minulo poldrugo leto, odkar smo prvokrat stopili pred slov. občinstvo s prošnjo: Rojaki Slovenci! Pomagajte nam sezidati „Narodno in gospodinjsko šolo", da se z iste pomočjo rešimo narodnega pOgina!
Mnogo rodoljubov se je odzvalo naši prošnji in nad 15.000 kron je v tem primeroma kratkem času došlo podpore za nameravano šolo. Ob enem so se. pa tudi pojavile tolike in takšne zapreke, da smo večkrat že obupavali nad uspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so v enomer zatrjevali: „Narodne šole v Št. Jakobu nikoli ne bode in zbrani denar bomo morali darovalcem vrniti".
A hvala Bogu in rodoljubnim 10 j ako m: obrnilo se je na bolje tako, da nam je danes mogoče sporočati veselo vest: „Narodna in gospodinjska šola v St. Jakobu je zagotovljena! Preskrbljeno jeza večino stavbenih stroške vin z a s i g u r a n a je tudi večina stroškovzavzdrževanješole!"
Ker pa niso pokriti že vsi stroški — kaže se še primanjkljal za približno 25.000 kron — se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo: Rojaki! Pomagajte nam zložiti in pokriti še ta primanjkljaj!
Verjemite naiu: nikakor bi Vas ne nadlegovali," da nas ne bi silila najhujša sila. — Iz zavsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Podrožcici (pol ure od Št. Jakoba) zidali štirirazredno nemško šolo. Ako se ta vest uresniči, in pri naših razmerah o tem ni dvoma, potem nam je bodoča narodna šola za narodni obstoj ravno tako potrebna, kakor je življenju potreben zrak in ribam voda.
Zato rojaki, ne prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamo še drugo: pomagajte nam hitro, kar vsaka zakasnitev 11 a 111 utegne biti vsodepolna i 11 n e n a -m e s 111 a.
Mat. Ražun,	Fr. Maj er,
župnik.	nač. š. sv.
Fr. Kobenta, župan.
Darove sprejema: Matej Ražun, župnik; pošta: Št. Jakob v Rožu. Koroško.
Svetovno-politični pregled.
— Državni zbor. V 240 seji dne 20. t. m. se je razpravljalo še o obrtni
drugače pripravil. Meni se zdi. da je ; vse to zastarelo, napisano brez natančnega upogleda in skoro si upam trditi, da. bo več škodovalo, kar se tiče Slovencev, kot pa koristilo. Zakaj se ni obrnil g. pisatelj na tega ali onega literarnega historika ter bi tako podal res nekaj celotnega in zaokroženega. Tako napiše pregled slovenskega slovstva gimnazijec, a za izobraženo občinstvo to ni. Kaj počenjajo Nemci zadnji čas z nami! In s takimi stvarmi jim dajemo takorekoč orožje v roke. katero oni korenito izrabljajo. Zahtevamo univerzo itd. a v roke dobijo okoli 14 strani slovenskega slovstva. Nekaj več in bolj pametnega bi se dalo gotovo napisati in bilo bi nam tudi v korist. Takole delce nam je le v škodo in nam spodkopuje nas literarni in politični ugled.
Janko Bratina.
noveli, in sicer o sposobnostnem dokazu. ki se naj razširi tudi na gostilniško obrt. Pokazalo se je, da radikalni retormerji obrti nimajo zaslombe v zbornici. Med drugimi je govoril tudi dr. Korošec (glavni govornik za); začel je govoriti slovenski in je v svojem nemškem nadaljevanju odločno protestiral proti temu. da se slovenski govori ne protokolirajo. Nato govori o obrtni reformi ter izjavlja, da bi on želel, naj se uvede skušnja za mojstre ne le fakultativno, ampak obligatorično. Pritožuje se proti zanemarjenju slovenskega obrtnega in trgovskega šolstva, zlasti na Spodnjem Štajerskem, in zabteva od vlade, naj stremljenja Slovencev v tem oziru država podpira. Obtožuje nadalje dejstvo, da nobeden zadružni inštruktor ni vešč slovenščine in da nimajo Slovenci v graški trgovski zbornici nikakšnega zastopstva. Zahteva ustanovitev trgovske zbornice za Spodnji Štajer. Tudi za Slovence se morajo ustvariti predpogoji za razvoj krepkega obrtnega stanu, ker le takrat bode tudi slov. obrtništvu zakonodaja v korist in se bode moglo govoriti v višji davčni sili. Končno stavi rezolu-lucijski predlog, naj vlada čimprej ustanovi za Spodnje Štajersko obrtno-strokovno šolo. — Danes seja.
—	Odsek za volilno reformo še tudi v sredo ni dokončal debate o štajerskik mandatih. Govorilo se je najprej zopet na dolgo in široko o teroristični pisavi soc. dem. „Arbeiter Zeitung"'. Pommer je v svojem klaver-nem govoru polemiziral proti Ploju ter izrekel gorostasno ..modro" besedo, češ, da ostane nemoteno razmerje moči, morajo dobiti Nemci 11 mandatov več, če dobe Slovenci 1. Pravi, da bodo Nemci delali z vsemi silami proti Plo-jevemu predlogu. — Wastian navaja neke podatke glede davčne moči Nemcev in Slovencev na Štajarskem. Stavi končno predlog, naj se izločita Kfjflach Voitsberg radi oddaljenosti od mariborskega volilnega okraja in naj se k temu priklopi zato Cmurek in Lucane. — Dr. Šusteršič se strogo zavaruje proti temu, da bi se dovolil na Kranjskem Nemcem en mandat. — Malik se strinja s Pommerjevimi predlogi ter pravi, da bo uravnal svoje nadaljne stališče proti volilni preosnovi v oči-gled izidu glasovanja v Kočevskem mandatu. — Danes je seja. Nadaljuje se debata o Štajerski, potem je na vrsti Galicija.
—	Glede volilne reforme so z ozirom na Štajersko vse nemške stranke sklenile, da bodo glasovali njih zastopniki za to, da ostane v veljavi vladna predloga in ■da se število mandatov ne
pomnoži.
J|, — Ustavni odsek je v svoji zadnji seji od srede razpravljal o odredbah, ii so bile dane v letih od 1897 do 1004 na podlagi i; 14.
—	Proračunski odsek še vedno razpravlja o gradnjah v tržaškem pristanišču ter je y svoji seji od srede sklenil na predlog posi. Schrafila in posi. Kramafa, da se povabi dr. Kör-berja. bivšega trgovinskega ministra Calla in bivšega finančnega ministra Böhm - Bawerka, naj razjasnijo svoje stališče v tej zadevi.
—	Ogrska delegacija je dokočala debato o armadnem proračunu in sprejela tozadevne predloge.
—	Cesar na potovanju. Cesar je odpotoval včeraj z nadvojvodom Ferdinandom Karlom, ministrskim predsednikom in ministrom Pacakom in Pra-dejem k razstavi v Liberce. V Nemškem Brodu ga je čakal češki ces. namestnik.
—	V ruski dumi se je minoli torek razpravljalo o enakopravnosti vseh državljanov. Posi. Petrošecki je
govoril za ravnopravnost žen. Pesi. Petrunkjevič je govoril za ravnopravnost Židov. Povdarjal je, da bi ne bilo dogodkov v Bjalistokn, če bi bili Židi ravnopravni.
—	Dogodki na Ruskem. Uporu dveh polkov v Odesi so se pridružili sedaj tudi kozaški polki v Odesi. Uporni vojaki so sedaj še mirni. — V Kijevu je v plamenu ondotna ječa. — V Sevastopolu so vse vojne ladje razorožene in mornarji iz previdnosti postavljeni na suho. — V centrumu premogarskega revirja Jekaterinosav-skega je 8000 rudarjev korakalo proti železniški postaji, da prirede ondi shod. Okolu železniške postaje nastanjeno vojaštvo je rudarje pozdravilo s „Hura"-klici, katerim so se vojaki pridružili. Shod se je mirno izvršil' Vojaški poveljnik je izdal oklic, da bo vse shode na prostem s silo udušil. Položaj je nevaren. — V Kovnu je nekdo vrgel bombo proti ravnatelju ječe Humertu in njegovemu pomočniku. Humert je lahko, njegov pomočnik pa težko ranjen. Napadalec je pobegnil. — Na dvoru je razburjenje radi oživljenega revolucionarnega gibanja na Finskem in radi nezaupnosti v inozemstvu. Danes popoldne poda ministrski predsednik Goremikin carju demisijo. Čuje se, da car zopet poveril ministrsko predsed-ništvo Witteju, druge vesti pa pravijo, da bo pozvan k carju v avdijenco predsednik dume Muromcev. — Voditelji dume so sklenili, da se nikakor ne udajo. ako car odgodi zasedanje dume in da bo diuna zborovala naprej. Ta sklep bo dumi predložen v rezo-luciji in bo skoro gotovo soglasno sprejet.
—	Japonska se pripravlja na vojno J Iz Viktorije poročajo: Potniki, ki so dospeli semkaj s parnikom Ka-nagawa iz Vokohame, enoglasno poročajo, da Japonska pripravlja svojo vojsko in mornarico za vojno, katero prične v dveh ali treh letih proti Kitajski. Vojno bode Japonska Kitajski usilila, kajti vzroke jo lahko najti. Neizmerni dolgovi v Angliji in Ameriki silijo Japonsko na vojno, ker inače svojih dolgov ne more poplačati. Na ta način bode pa morala Kitajska plačati veliko odškodnino, kajti zmagala bode brezdvorano Japonska.
Dopisi.
Iz Slovenske Bistrice. V
nedeljo, dne 17. t. m. je priredila „Čitalnica"' povodom otvoritve vrta koncert, pri katerem je prvič nasto-pJa novo ustanovljena ..Narodna godba"' broječa 22 mož. Godbeni odsek „Čital" niče"' se ni ustrašil truda in žrtev, ampak zastavil vse sile v prospeh narodne godbe. Da ima vršiti eminentno narodno nalogo, pokazal je njen prvi nastop; pričajo pa o tem tudi ljuti in podli napadi nemčurjev.
Obsežen vrt „Narodnega doma"' je bil prenapolnjen osobito s kmetskim občinstvom; častno je bila zastopana rodoljubna inteligenca iz okolice in mesta. Parmovo koračnico „Mladi vojaki"' je godba kot uvodno točko izvajala tako sigurno, da je zavladalo splošno navdušenje, o čemur je pričalo dolgotrajno odobravanje. Prav dobro je ugajala ouvertura „Planinske cvetke". Kranjčev „Podpouri slov. nar. pesmi" pa je izzval buren aplavz, ter se je moral ponavljati. V splošno zadovolj-nost so se svirali Schneiderjevi valčki „Prvi poljub"', „Dunajski valček"'. „Skozi telefon"': tudi Korunova „Vaška cvetka"' se je igrala brez hibe. Sploh so se igrale vse točke sporeda za prvi nastop dokaj dobro, in gre g. kapelniku Kranjcu vsa čast, da je v kratkem času godbo tako vrlo izvežbal. Dasi bolj lokalnega značaja, vendar je
godba za slovenjebistriški okraj močen steber proti tujemu navalu in je torej dolžnost vsakega zavednega Slovenca v našem okraju, da po močeh podpira prevažno podjetje. Med godb. točkami je nastopalo pod vodstvom g. Polanca slovenjebistriško pevsko društvo prav pohvalno.
Iz Podsrede. Tndi k nam podsredškim žnpljanom je prišel „Šta-jerc". Največji trn v peti njegovih ljudi, bivajočih v Križali, je naš č. g. župnik M. Vaupotič. Nobenik sredstev se ne strašijo, da bi ga od nas spravili. Napadajo ga celo v......„Štajercu"'.
Pa ne samo župnika, ampak tudi nekega mladeniča iz bližnje vasice Železno, katerega tihi in mirni značaj pozna vsakdo izmed nas, kateri prav pridno razširja slovenske časopise, pozdravljajo z zahrbtnimi pozdravi. V tem se posebno odlikuje neki „fant", kateri je toliko časa poležaval na medvedovih kožah v blaženem rajhu, da je sedaj, vrnivši se v domačijo, popolnoma poraščen z nemško dlako! Vsega tega pa se seveda železenski rodoljubni mladenič nič ne boji.
Dolina pri Trstu 21. junija 1906. Hvala Bogu, do danes se je prijavilo toliko naročnikov, da bo mogel izhajati moj časopis „Domači zdravnik"' od 10. julija redno mesečno v zvezkih od 16 strani. Sprejemam tndi oglase za platnice po nizki ceni. Prvo številko razpošiljam vsakemu na ogled, ki jo zahteva. Cena je samo 2 kroni za celo leto. Prosim svoje pristaše, da me podpirajo. Zdravo telo. najboljše blago. Naše zdravišče se bode odprlo sredi julija t. 1. Tukaj je tako krasno, kakor malo kje na svetu. Morski zrak. planinski zrak, sadje, grozdje in naša domovina. Imamo že sedaj gostov iz Ogrskega. Sedmograškega itd., ki se začasno polivajo v moji hiši.
.J. Okič.
Berge - Borbek, Rensko.
III. Izkaz za zastavo slov. pevskega društva „Ilirija" na Renskem v Nemčiji. Darovali so: Gg. Volovšek Jožef 5 mark. Aug. Kuhar 5 M. Nadel J. zopet 5 M, Jirman J. 4 M, H. Hofman 5 M. J. Kozolc 1 M, Eser Mat. 3 M. Uduč A. 5 M, Ivan Božič 13 M 80 pf. nabral pri tretji ustanovni veselici 27. maja. katero je priredilo naše društvo. Gospodična Terezija Sager (Žalec) je nabrala svoto 33 M 95 pf. namreč v Žalcu: Gg. Atiton Lajnšič, kaplan 1 K, J. Fink 1 K, gospa Roblek 2 K. Peter Skala 1 K 20 v, Vrečer, učitelj 1 K, A. Mikuš 1 K. Jernej Košar 1 K. gospa Beti Kunčič 80 v, gospa Hausenbichler 70 v, E. Korent 50 v, gospica Al. Pečnik 60 v, Josip Širca 1 K. F. Koželj 2 K, Iv. Perger 80 v. g. Mar. Veber 50 v. F. Steiner 60 v. F. Hodnik 50 v. Vabič 50 v. Neimenovani 2 K 70 v. Ivan Zupane 50 v. Fodermaijer 50 v. skupaj 20 K 40 v. Iz Griž Kmetijsko bralno društvo 2 K. gg. A. Šuler 1 K. V. Naprudnik 1 K, gospa Marica Černej 1 K. Ivan Lorbek 1 K, Štefan Piki 1 K 40 v, J. Piki 1 K. Štefan Fankel 1 K. Al. Žuža 1 K. Katra Soper 40 v, M. Veligošek 1 K. Mihael Vasle 1 K. Franc Kačnik 60 v. J. Čulk 40 v. g. Beti Podlesnik 1 K. A. Prenk 40 v. Neimenovani 80 v, Marko Lešar 60 v. skupaj 16 K 60 v. Gotovlje: gg. Fr. Brinar, učitelj 1 K. A. Goršek 1 K. Jakob Piki 60 v, Fr. Strehar 40 v, skupaj 3 K. Srčna zahvala vsem da-rovateljem. ki tako pomagajo vnemati in povzdigniti slovenski rod.
Naznanjamo tudi. da smo imeli 27. maja tretjo ustanovno veselico, katera je vkljub slabemu vremenu izvrstno izpadla. Čistega dobička je bilo 60 mark, kateri se uporabi za zastavo. Srčna zahvala vsem društvom, katera so nas prišla obiskat, in s tem olepšat
in povečat naše veselje. Omenimo tudi in naznanjamo vsem društvom, da priredi naše društvo 26. avgusta veselico v čast Nj. veličanstva cesar Franca Jožefa, pri kateri se bo razvila društvena zastava. Zato že sedaj opozarjamo vse sinove naše domovine, da se obilno udeležijo slavnosti. katera obeta biti sijajna. Na svidenje!
Odbor.
Slovenske novice.
Štajersko. SLOVENSKI TRGOVCI! V nedeljo I. julija 1.1. ob 4. uri popoldne se vrši v celjskem „Nar. domu" ustanovni občni zbor „Slovenskega trgovskega društva v Celju". — Želeti je, da se ga udeležijo odposlanci vseh _ mest in trgov Slovenske Štajerske.
Pripravljalni odbor.
—	„Slovenec" ne vidi med nami drugih ljudij, kakor svoje in „Naro-dovce"'. Pripravlja pa se med nami preobrat in ima mnogo prijateljev, ki se družijo proti obema ljubljanskima dnevnikoma. ,.Slovenec"/yaj le še dalje sprejemlje proti nam članke tudi od takih ljudij, katerih ne šteje k svojim. V kako grdo druščino so ga spravili, ve iz naših odgovorov. Vse take dopisnike pusti vsak dostojen list „Slovencu"', ker oni jako pomagajo na površje prepričanju, da tako, kakor do sedaj, ne smemo hoditi dalje.
—	Sodnijski izpit so napravili gg.: dr. Franc Žiher in dr. Ivan Vuk. avskultanta v Mariboru, ter Janko Mencinger, avskultant v Novem mestu.
—	Celjski rodoljubi ! Ne pozabite prijaviti za veliko ljudsko veselico dne 8. julija t 1. pravočasno svojih daril pri gospej dr. Kukovčevi, ali v „Nar. domu" pri g. dr. Janko Sernecu ali pa v trgovini g. Stermeckega.
—	Ljudska veselica v Celju. Zanimanje za ljudsko veselico, ki se vrši dne 8. julija t. 1., je povsod zelo veliko. Vrše se pa tudi res jako obsežne in raznovrstne priprave, da bi se ustreglo vsakemu milemu gostu, ki bo iskal ta dan v Celju zabave. Naše narodne dame so si že izdelale' načrt glede šotorov in. kolikor smo mogli poizvedeti, čakajo nas na veselici popolnoma nova iznenadenja. Samski klub jim je tudi zagotovil svojo so-pomoč pri izvršitvi njih izvirnih idej. Vrli sokol se pridno pripravlja za svoj nastop in pevska, društva se marljivo vadijo v samih novih točkah. Celje že dolgo ni videlo veselice, kakoršna se nam obeta. Zato pa Slovenci in Slovenke storite že sedaj trden sklep: dne 8. julija pojdemo v Celje vsi brez izjeme!
—	Poslanec dr. Korošec je izvoljen v tiskovni, imunitetni in vodo-cestni odsek.
—	Državnozborske volitve. „Slov. Gospodar" sporoča, da se je priglasil kandidatom za 4. kurijo tudi že gosp. Jakob Pukl.
—	Era Pitreich ! Naravnost nečuveni jezikovni škandal v Celovcu, o katerem smo nedavno sporočali, bo, upamo, dal tudi našim poslancem povoda. da začnejo gledati Pitreichu, Gleispachu št. 2., na prste. Konšta-tiramo tudi dejstvo, da se baš v zadnjem tudi pri naših sodiščih začenja s prakso nemških protokolov. Pri celjskem sodišču vam vpraša preiskovalni sodnik stranko, če zna nemški: in če tudi samo za silo lomi. protokol se dela nemški. Ne praša se stranke, ali hoče slovenski ali nemški protokol, — ne, zadostuje takšnemu germanizatorju, da stranka nemščino lomi. Gospodje znajo dobro, da še nismo pripravili ljudstva
do te zavednosti, da bi se vsakdo sani uprl nemškemu protokolu, in zato izrabljajo svoja mesta, da potem lahko na zgoraj kažejo, češ. saj sami nočemo slovenskih zapisnikov. Odslej bomo strogo stali na straži in bomo gledali našim geniianizatorjem v eri Pitreich tudi na prste!
—	Iz davčne službe. C. kr. lin. ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo provizoričnim davčnim pristavom naslednje praktikante: Ferdinanda Letnig. Ljudevita Pluhaf. Julija Ludwig. Antona Cvahte. Ignacija Ozvatič. Simona Führer. Antona Paradiž. Alfreda König. Josipa Žiwny. Ferdinanda Pichlmayer, Vinkota Gal. Karola Pötscher. Norberta Klaus. Metoda Vodopiuz. Karola Schmidt. Karola Jazbec. Ljudevita Ortwein. Antona Urschitz. Edvarda Maitzen. Josipa Winter. Emerika Mayer. Antona Hodi, Antona Kunej. Josipa Thurner. Karola Zistler. Maksa viteza Friedrich. Jakoba Arnuš. Adalberta Schmidt. Franca Eberl. Arnulfa Melzer Tapfer- • heim. Maksa Merčun ter Antona Wantur.
—	Učiteljske službe. Razpisana so učiteljska mesta: na trirazrednici na Runču pri Ljutomeru (II. pl. razr.), v Žetalah pri Rogatcu (II. pl. razr.) in v Sv. Marjeti pri Ptuju (III. plač. razred.)
—	Odlikovanje. Cesar je podelil državnopravdnemu funkcijonarju okr. sodnije v Sevnici. Antonu Smrekarju. zlati zaslužni križec s krono.
—	Vojaška taksa. Določila zaradi plačila vojaške takse so se sprejela tako kakor smo zadnjič poročali, samo za stariše se je nekoliko spremenilo. Starišem je treba šele tedaj plačevati vojaško takso za sina-nevojaka. če imajo na leto najmanj 4000 kron dohodkov.'
—	Uradniki delniške pivovarne
zeìe, da konštatiramo sledeče dejstvo: Uradniki so naročili g. Balzerju. pro-kuristu ljubljanske banke, naj naroči 011 pri Kellerei v Celju venec s češkim napisom na traku. On je to storil, a je na željo Kellerce ji češke besede raztolmačil po nemško. Ona pa je napravila namesto češkega nemški napis in odposlala venec tako pozno, da' so ga dobili komaj ob 4. uri popoldne tistega dne. ko je bil pogreb, tako da niso mogli nadalje ničesar ukreniti. Čudimo se naravnost, kako si upa nasproti striktnemu naročilu Kellerca na tako izzivajoč način napraviti na trak nemški napis. To ni baš najlepše priporočilo za njo pri Slovencih. Ali pa dela morda namenoma ? Potem bodo znali tudi Slovenci, kaj imajo storiti.
—	Odbor GL Matice" nas je naprosil, da priobčimo v ponovitev naslednji razpbs častne] nagrade. V povišanje hrvatsko slovenske kulturne vzajemnosti na glasbenem polju razpisuje „Glasbena Matica"' v Ljubljani svoto 100 K (čisti dobitek prekrasnega hrvatskega koncerta v Ljubljani, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo ,.Kolo" dne 11. novembra 1905) kot častno nagrado za novo, dobro, hrvatsko ali slovensko, izvirno, še ne objavljeno skladbo, moški ali mešan zbor koncertne vrednosti brez vsakeršnega instrumentalnega spremljevanja (à capella) v hrvatskem ali slovenskem jeziku.
Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisano nagrado naj se pošiljajo „Glasbeni Matici" v Ljubljani ali upravnemu odboru hrvatskega pevskega društva „Kolo" v Zagrebu v zaprtem ku-vertu z motom pripisanem na partituri brez skladateljevega imena najkasneje do 1. septembra 1906. Ime skladateljevo naj bo zapisano le v zaprtem, skladbi priloženem pismu, na čigar kuverto je isti od skladatelja izbrani moto zapisan.
Došle skladbe bo ocenjevala v ta
namen sestavljena jury hrvatskih in slovenskih glasbenih strokovnjakov. Jury sestavita vzajemno društvi „Kolo" in „Glasbena Matica" v Ljubljani. „Glasbena Matica" bo oni zbor (skladbo) kateri jury prisodi nagrado v tisku izdala. Da se osigura absolutna nepri-stranost presojevalcev in odstrani vsak možni presodek ali eventualni vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se želi. da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih partitili-.
—	Upravni odbor „Zveze slov. pevskih društev" nas je naprosil, da priobčimo naslednji razpis častne nagrade". Slovenska pevska društva potrebujejo novih, krepkih slovenskih zborov. Da „Zveza slovenskih pevskih društev" po svoji možnosti pospeši produkcijo takih slovenskih zborov razpisuje upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani dve č a s t n i nagradi po 50 in 60 kron za dva nova. dobra, slovenska, izvirna, še ne objavljena moška zbora koncertne vrednosti z ne prevelikimi težkočami brez vsakeršnega instrumentalnega spremljevanja. tako. da bi ju pretežna večina v „Zvezi" stoječih pevskih društev dostojno izvajati mogla.
Partiture skladb, katere tekmujejo, za razpisano nagrado, naj se pošiljajo upravnemu odboru „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani v zaprtem kuvertn z motom, pripisanem na partituri brez skladateljevega imena n a j-kasneje do 1. septembra 19 06.
Ime skladateljevo naj bo zapisano le v zaprtem, skladbi priloženem pismu, na čigar kuverti je isti od skladatelja izbrani moto zapisan.
Došle skladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena jury slovenskih glasbenih strokovnjakov. Da se osigura absolutna nepristranost presojevalcev in odstrani vsak možni presodek ali eventualni vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se želj. da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih partitur. ■
- Spomin bitke pri Kustoci obhajajo celjski veterani dne 27. t. m. v bankerotnem ..Waldhausu". Baje smejo priti samo „deutsche Volkgenossen". To bo veselje, kako bodo razni „strammdeutsch" „Volksgenossen" ßiha itd. slavili svoje junaštvo in se topili v spominih na čase, ko so krogle italijanske žvižgale okrog njihovih nemških ušes.
—	Vozni red. Od 1. junija naprej imamo za vlake iz Celja in v Celje sledeči vozni red: Odhod vi ako v iz Celja v Trst: ob 3'46 pop.. 1'36 v noči. 3'45 v noči (brzovlaki); ob 9'46 v noči (osebni vlak); ob 209 v noči in 10'15 predp. (poštni vlak); ob 5'44 pop. (mešani vi.) in ob 7'27 zaran (poštni vlak). Na Dunaj: brzovlaki : ob 136 pOp., 1132 v noči. 141 v noči; mešanec: ob 9'27 dop.: osobni vlak: ob 3'38 pop. (samo ob nedeljah in prazn.), ob 8'43 v noči. ob 5'26 pop.; poštni vlak: ob 2'52 v noči, 715 rano. V Savinjsko dolino: Ob 7'40 zj. 11'45 dop., 6 00 zvečer.
Prihod vlakov v Celje: Iz Trsta (gl. odhod vlakov iz Celja na Dunaj!). Iz Dunaja (gl. odhod vlakov iz Celja v Trst!). Iz Savinjske doline: ob 7'06 zjutraj, 1105 dop. in 504 popoldne. Stranske proge: Iz Grobelnega v Rogatec: 7*55 zjutraj. 4'05 pop. (samo ob delavnikih), 9*20 v noči (od 10. sept. ob nedeljah in prazn.). IzRogatcavGrobelno: ob 5*25 zjutraj, ob 12. opoldne in 715 v noči (od 10. septembra ob nedeljah in praznikih). — Iz Poljčan v Konjice: ob 9'25 dop. in 3*15 pop.; iz Konjic v P o 1 j č a n e : Ob 5'28 zjutraj in 9'43 zvečer.
—	Umrl je gospod Ivan Kavčič, c. kr. glavni blagajnik v Klausen-u na
Tirolskem. Služboval je nekdaj v celjski cinkarni in spisal tudi precej ved-nostnih razprav v rudarski stroki.
Vlak povozil je zadnji četrtek zjutraj neko žensko v Čretu blizu Celja. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.
—	Druge postave v Celju, — druge v Ptuju. Ptujski „Štajerc" prinaša sledeči poziv: „Svoji k svojim! Naprednjaki. (t. j. nemškutarji. òp. ur.), podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov. naprednjakov (t. j. liem-škutarjev. Op. ur.). Ogibajte se tako-zvanili „narodnih trgovin klerikalcev in prvakov." Šmeut ga vedi. ali imajo res v Ptuju druge postave kot mi v Celju. Spominjamo se. da smo bili nekoč zaplenjeni, ker smo objavili naznanilo: Slovenski trgovci in obrtniki v Celju so: ter smo našteli imena. Toliko pravic pa menda vendar imamo v svojem • časopisju kakor nemškutarska banda v svojem!?
—	Vsenemški kričač Wastian bi
vsekakor rad spravil peščici kranjskih Nemcev en mandat, in sicer predlaga, naj se združi Kočevje z Ljubljano, naj se temu priklopijo še „nemški otoki" Tržič, Jesenice. Belapeč itd., ter se naj dasta tej skupini dva mandata s proporcionalnim volilnim sistemom. O ti vsenemška nadmodrost! In Maribor je še ponosen na svojega poslanca!
—	Utopljenca so našli dne 19. t. m. ob Savinji blizu Laškega. Dognalo se je. da je utopljenec upokojeni rudar Ivan Vrisk. Znano ni- ali je samomor, nesreča ali umor.
—	Za ljudsko knjižnico v Šoštanju je daroval g. dr. Filipič, odvetnik v Celju 10 K. g. dr..Preindl. c. kr. finančni uradnik v Bosni več knjig. I. ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo. dne 1. julija ob s. uri zvečer v hotelu „Avstrija".
—	Šolske počitnice bodo v šmar-skem okraju od 15. avg. do 15. okt. in šolsko leto se bo odslej pričenjalo na vseh šolah v jeseni.
—	Hranilnica in posojilnica v Gotovljah naročuje za domačo ljudsko šolo že od časa svoje ustanovitve vsakoletne knjige „Slovenske Matice". Letos je tudi obdarila vse otroke III. razreda s knjižico „Slava Prešernu!"
—	Čuden napis v Kozjem. „Gasthaus zur Eiche" so nazvali gostilno pri g. Leskošek v Kozjem, kamor so do sedaj zahajali le Slovenci.
- Nesreča. Te dni se je zgodila posestniku Dobravcu velika nesreča. Ko je šla njegova okoli 200 K vredna krava po ozki brvi čez Bistrico pri Podsredi, je padla raz nje in se je tako poškodovala, da so jo morali ubiti.
—	Star denar. Letošnjo pomlad smo našli pri Podsredi več starih novcev iz sledečih let: 1763, 1790, 1800, 1812 in 1815.
—	Politično društvo „Sava" priredi dne 24. t. m. v Kapelah ob Sotli popoldne ob 3. uri javni shod, na katerem poroča g. drž. poslanec dr. A. Korošec.
—	Izlet na Boč priredi Podravska podružnica S. P. D. v nedeljo, 1. julija. Zbirališče je pri Hartnerju v Poličanah, od koder odrinemo ob 9. uri. Iz Maribora se je po takem mogoče odpeljati ob 8. uri s poštnim vlakom, a tudi od juga je ugodna zveza. Pričakujemo mnogo udeležbe iz Konjic, Šmarja, Celja itd. Iz Boča gremo v prijazne Studenice. Kdor ne more dopoldne iz doma. naj pride popoldne v Studenice h Koropcu. Pri manjeugodnem vremenu pa gremo po okrajni cesti iz Poličan v Studenice. Preložil se izlet ne bo. Planinski pozdrav vsem udeležencem!	Odbor.
—	Izlet na Mrzlico, ki sta ga priredili Litijska in Savinjska podružnica S. P. D. v nedeljo 17. t. in. se je obnesel nad vse pričakovanje jako dobro. Dasi vreme v soboto še ni obetalo kaj prida, smo imeli v nedeljo najlepši dan, kakršnega si izletniki sploh želeti morejo. Kljub nestanovitnosti vremena prejšnjih dni je bilo na Mrzlici okrog 100 izletnikov, večinoma iz Litije, Trbovelj. Hrastnika in Dola. malo pa iz Savinske doline; tem sta se tudi pridružila dva vrla člana Šaleške podružnice S. P. D. Marljivi gostilničar g. Naprudnik nam je pridno točil po ne visoki ceni pristno vinsko kapljico, s katero so si krepčali izletniki v senci stoletnih bukev pri navduševalnih napitnicah trudne svoje ude. Popoldne pa je izletnikom godba na pihala podžgala že počite pete. da so se sukali pari pod milim nebom na trati okrog koče kakor kje v veliko-mestnem salonu z najgladkejšimi tlemi. Med odmorom godbe pa so krepka grla pevcev in pevk zapela krasne narodne in umetne slovenske pesmi, s katerimi so si kmalu pridobili srca v lepem številu došlih kmetov iz Griž in bližnje mrzliške okolice. Tako je prehitro prišla za vsakega ura slovesa-, pri razstanku smo si obljubili, da se zopet kmalu snidemo z agilnimi člani litijske podružnice. Litijčani in nekaj Trboveljčanov so z Grižani ubrali pot na Griže in Žalec, odkoder so se z večernim vlakom peljali domo". Ta izlet je bil res prava planinska veselica. ki nam ostane v prijetnem in trajnem spominu.
—	Št. 1'eter v Savinjski dolini. Koncert Št. Pavelske godbe v nedeljo 24. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši ob ugodnem vremenu na prostem, pred restavracijo, ob neugodnem vremenu pa v obširnih prostorih gostilne. Naj nikdo iz okolice ne zamudi ugodne prilike slišati godbo, ki jo proizvajajo Št. Pavelski kmečki fanti, in ubrano narodno petje. Z najboljšo kapljico hoče" postreči gostilničar Alojz Šribar. Dne 14. t. m., na Telovo, se j'e že* vršil popoldanski koncert in prišli so. ljudje od vseh strani poslušat lepega proizvajanja posameznih godbenili komadov. ,Vse osebnosti so izginile iu ljudje so samo — uživali.
—	Veselica na čast sv. Cirilu in Metodu s tambnraško godbo in petjem se vrši dne 1. julija t. 1. v Gajšekovi gostilni v Poljčanah. Začetek ob 3. uri popoldne.
—	Med. univ. dr. Bela Stuhec, praktični in zobozdravnik v Ptuju odpotuje 27. junija in se vrne 8. julija t. 1.
—	Čebelarski učni tečaj od 29. junija do vštetega 1. julija pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Predavanja se bodo vršila v šoli. praktična razkazovanja pa pri treh bližnjih čebel-, njakili. Prvi in tretji -dan začetek zjutraj ob pol 9. uri. drugi dan pa ob 8. uri: konec vsak dan zvečer ob 6. uri. Od poldne do dveh odmor. — Tečaj bo tako urejen, da bo prvi dan zlasti za začetnike, drugi in tretji dan pa sploh za vse čebelanje. Udeležba naj se blagovoli naznaniti podpisanemu prireditelju do 18. t. m. Natančneji spored je objavljen v „Slov. čebelarju" št. 6. Na c. kr. deželni šolski svet se je vložila prošnja, da bode 30. junija in 2. julija prost za one učitelje, kateri se tega tečaja udeležijo; rešitev se bo objavila potom okr. šol. svetov.
Ivan Jurančič.
—	Ornig se jc zopet blandirai. V poročilu seje osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe za junij čitamo, da je hotel Ornig zopet po drugih deželah mešetariti na okrajne in družbine stroške ter sedaj kupovati po širni Avstriji mrjasce. Ni mu dovolj, da je vodil na okrajne stroške deputacijo za
bike po nepotrebnem po Solnograškem in kakor čujemo tudi po Bavarskem, kakor ,. večen žid" bi rad romal po svetu na tuje stroške in kupoval blago v tujini, ki se dobi boljše in primernejše tudi v domači deželi. No sedaj j*'1 mu je dal osrednji odbor temeljito brco ter ga prav pošteno poučil, kako mora gospodariti resen in umen gospodar. Mrjasce je hotel kupovati zopet za drag denar v tujih deželah, a osrednji odbor ga je poučil ter informiral, da ima tozadevno domača kmetijska družba dovolj in prav dobrega blaga. Gospod Ornig in „napredni" Vaši pristaši, vzemite si patent na t„umno" Vaše gospodarstvo!
—	Papà Ornig in njegov „harem''. „Novi slov. Štajerc-" sporoča, da je Ornig zidal svoj Mädchenheim brez predpisane postavne komisiji Tudi je dal otvoriti šolo, še predno je bilo poslopje suho. Med gojenkami je imel že škrlatico, ki jo je hotel zatajiti, in eno leto pozneje davico. Lep zavod!
—	Dom, registrovana delavska stavbena zadruga v Mariboru ima dozdaj 33 zadružnikov, ki so vplačali svoje deleže. Zadruga je že za letos zagotovila stavbo treh delavskih domov, kateri bodo še pred jesenjo dovršeni. Zadružne uradne ure so ob ponedeljkih in sredah od 2. - 4. ure popoldne. —
I Sprejemajo se tudi hranilne vloge v tekoči račun in se obrestujejo zneski do 500 K po 4°/o, nad 500 K po41/2°/o-
—	Umrl je v Št. Lovrencu nad Mariborom usnjarski mojster in posestnik .Tožef Heinschko v 67. letu starosti.
—	Umrl je v Gradcu vseučiliščni profesor dr. Ludvik Ebner dne 20. t. m. Bil je eden najznamenitejših ope-
, raterjev in mnogoteri ima njemu zahva-pk liti svoje življenje.
—	Zopet veleposestvo na Gor. Štajerskem v slovenskih rokah. Veleposestvo vojvode Mecklenburg-Schwerin na Gornjem Štajerskem je kupil ljubljanski veletržec g. Ivan Knez za 1 milijon 500.000 K. Veleposestvo je baje eno največjih na Štajerskem. To
^ bodo zopet javkale nemške vile po p nemških gajih!!
—	Društvo stavbnih podjetnikov za Štajersko se je osnovalo dne 15. t. m. v Gradcu.
—	Triuinf kirurgije. Poseben uspeh so dosegli zdravniki v Cleve-velandu. Neki deček je bil tam vsak čas kaznovan vsled raznih večjih ali manjših zločinov. Zdravniki so ga nato preiskali in dognali, da trpi na odebe-ljenju možganske kože. Izvršili .so operacijo, in kar je deček ozdravel, je kakor prenovljen. Ponižen je, dober in
j. silno priden.
—	Slovenski Št. Ilj v Slovenskih goricah. Nemci in nemškutarji ne morejo preboleti „izgube" Št. llja, katerega so vedeli z lumparskimi sredstvi tako dolgo si držati. Goljufali so
I n«' vse mogoče načine in še pri zadnjih volitvah so pustili voliti enega svojih mrtvecev. Ne samo, da je ta čin samoobsebi sramoten napram svetosti spomina na mrliča, je tudi politično nepošten in podel. In takih sredstev se poslužuje naša nemškutarska banda po Spodnjem Štajerskem ne samo v Št. Ilju, ampak povsod, kjer
{ se jim sline cede po nadvladi.
Kranjsko.
—	Poročil se je dne 18. t. m. g. Ivan Ozmec, suplent v Ljubljani na I. drž. gimnaziji, naš štajerski rojak od Velike nedelje pri Ormožu, z gdčno Pepino Pfeiferjevo, uradniško hčerko v Ljubljani.
—	Od veselja je zblaznela v Su-liorju na Dolenjskem neka 19 letna deklica, ker je brat pisal iz Amerike,
. da bo poslal vsak mesec 100 K domov.
—	Božjastna utonila. 36 letna božjastna Marija Renarčič iz Doline pri Beli cerkvi je padla vsled epilep-tičnega napada v potok, ki teče ob domači hiši in utonila.
—	Utonil je pri kopanju v nedeljo 151etni učenec deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Matevž Lamovšek iz Orehovice. Prijel ga je krč. __
Koroško.
—	Iz sodniške službe. Predsednik deželnemu sodišču v Celovcu še vedno ni imenovan. Kakor znano, je prejšnji predsednik Walter postal podpredsednik graškemu nadsodišču. Sliši se, da pride v Celovec na njegovo mesto dr. Alfred Schmid pl. Sachsenstamm. A Slovenci se temu — in to upravičeno — upirajo. Kolikor ga poznamo iz Celja, bo on skušal v kali zadušiti vsak najmanjši pojav slovenskih zahtev glede ravnopravnosti slov. jezika. Konštatirati pa moramo tudi. da tukaj v Celju nismo opazili pri njem nasproti ljudstvu tiste uljudnosti, ki se mora od sodnika zahtevati.
Primorsko.
—	Samomor iz žalosti za umrlo hčerjo. Kakor smo že poročali, je padla v Trstu 2 letna Karolina Sclirey skozi okno na cesto. Dekletce je vsled hudih poškodb umrlo. To je njenega očeta tako bolelo, da je spil strup. Hitri zdravniški pomoči se je posrečilo nesrečnika obdržati pri življenju.
—	Poskusen samomor blaznega. 29letni Evgen Lavrinčič v Trstu je v soboto zblaznel in vse razbil v svojem stanovanju, nakar se je obesil, a so ga še pravočasno rešifi in odvedli v bolnico.
—	Vlom v Trstu. V noči od 18. na 19. t. m. so neznani tatovi vlomili
v prodajalno juvelirja Veccheta ter vse oropali. Škode je nad 20.000 K.
—	Umor in samomor. 271etni poštni uslužbenec Franc Kreševič v Trstu je v pondeljek ustrelil svojo 20letno nevesto Marijo Kreševič in potem še sebe. Oba sta že umrla.
—	Tržaška podružnica „Slovenskega planinskega društva" nam javlja, da bo dne 1. julija t. 1. na prostranem vrtu „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu (v tržaški okolici) veliko planinsko slavje „Veseli dan na planinah" čegar čisti dobiček je namenjen za gradnjo vhoda v orjaško jamo „Dimnice" v Slivjah (pri Pod-gradu v Istri).
Ta jama je bila komaj pred kratkim natančneje raziskana; nje čarobne krasote vzbudile so splošno zanimanje, tako, da je morala trž. podr. biti boj z narodnimi nasprotniki, predno se ji je posrečilo zavarovati si ta biser slovenskega Krasa.
Jama nudi nepopisnih krasot v oblikah orjaških kapnikov, velikanskih votlin, ter dveh bobnečih rečic steka-jočih se v jezerce.
Glavna težava obstaja sedaj pri vhodu, kajti kdor hoče obiskati to jamo, mora se spuščati približno 40 metrov po vrvi vniz; jama bo komaj tedaj o-bče dostopna, k:x bo izdelan poseben vhod.
Spored planinskega slavja nudi mnogo zanimivosti. Triglavska koča, Planinski semenj, Veliki planinski muzej, Gorska karavana in dr.
—	Slovaki na Ogrskem. Nedavno so izdali slovaški poslanci nekako spomenico. v kateri označujejo svoje stališče napram Dunaju in napram Ogrski. Jasno in odločno se obračajo do Dunaja in izjavljajo, da hočejo zastaviti za neodvisnost Ogrske vse svoje moči. Njih cilj je svobodna Ogrska, kjer so si tako posamezniki po osebah kakor narodi enakopravni, brez ozira na njih
veroizpoved ali jezik, pripoznajo pa, da imajo Madžari vsled višje kulturne in gospodarske stopnje hegemonijo (vodstvo) v Ogrski nad drugimi ne-madžarskimi narodi, s tem pa še nikakor ni rečeno, da mora biti na Ogrskem samo en jezik.
Slovanski jug.
—	V Sofijo! Dne 28. avgusta 1.1. se otvori v Sofiji, v glavnem mestu kneževine Bolgarske, II. jugoslovanska umetniška razstava, dva dni preje dne 26. avgusta se pa s e s t a n e j o tamkaj jugoslovanski književniki in časnikarji, da se združijo v organi-zovano celoto, kateri bo pripadla naloga, da čim najuspešneje deluje na to, da se vsi Jugoslovani združijo v eno kulturno celoto. Avgusta meseca bodo torej hiteli v Sofijo iz vseh jugoslovanskih dežela književniki, umetniki, časnikarji in vsi tisti, ki jim srce gorko bije za jugoslovansko idejo in jugoslovansko vzajemnost, da doku-mentujejo vnovič pred vsem svetom kulturno edinstvo vseh Jugoslovanov in pokažejo, da biva od Triglava do Balkana eden narod, ki se zaveda, dasi je politično razkosan, svoje skupnosti. Tudi- Slovenci smo povabljeni in naša narodna čast zahteva, da se odzovemo temu vabilu in se udeležimo manifestacije v Sofiji v čim največem številu. Odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani je prevzel nalogo, da poskrbi, da se čim največ Slovencev udeleži kongresa jugoslovanskih književnikov in publicistov ter otvoritve II. jugoslovanske razstave v Sofiji. Odbor torej vabi vse rodoljubne Slovence, naj pohite v čim največjem številu avgusta meseca v Sofijo, da pokažejo z mnogobrojno svojo udeležbo, kako jaka in krepka je že v njih jugoslovanska ideja in da vedo po zaslugi ceniti one težnje, ki stremijo za tem, da se ustvari popolno kulturno edinstvo vseh južnih Slovanov. Prosimo torej v s e o n e slovanske književnike, časnikarje in druge rodoljube, kise nameravajo udeležiti izleta v Sofijo, da seprijavijo najkasneje do 1. julija t. 1. tajniku „Društva slov. književnikov in časnikarjev" Rastu Pustoslemšku v Ljubljani. Odbor bo namreč vsem udeležencem p r e s4c r b e 1 brezplačne vozne listke po srbskih in bolgarskihželeznicah; obenem se bo tudi potrudil, da bi nam tudi ravnateljstvo ogrskih železnic dovolilo br e z-plačno vožnjo po ogrsko-hrvatski h železniških progah. V tem slučaju bi se peljali iz Zagreba preko Budimpešte v Belgrad in Sofijo. Po končanem kongresu in po otvoritvi razstave v Sofiji se namerava prirediti izlet v C a r i g r a d. Da se more vse to pravočasno vrediti, je treba, da se vsakdo, ki se namerava udeležiti potovanja, zglasi najkasneje do 1. julija. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati! — Odbor „Društva slov. književnikov in časnikarjev".
—	Hrvatski sabor šteje 88 članov. Od teh bo po dopolnitvi nekterih volitev: a) 40 koalirancev, vštevši 7 divjakov, med temi tudi bana Pejače-viča, ki je tudi narodni zastopnik; b) 19 Starčevičancev in c) 29 bivših starih Madjaronov, ki pa zdaj kot stranka več ne eksistirajo. Sabor se skliče početkom julija in za to zasedanje sabora se ni bati nobene spremembe v strankah, ker imajo stranke pod a) in b) za to zasedanje že svoj gotov program. Ali v jesenskem ali v zimskem zasedanju bi se mogle velike
spremembe dogoditi. Iz Dunaja je dana starim Madjaronom parola, da naj vsi prestopijo med Starčevičance. Geslo se naj glasi: Hie Habsburg, hie Košut. Starčevičanci, združeni s starimi Madja-roni, delovali bi za federativni „Großösterreich". Koaliranci bi ostali na strani Madjarov in se z njimi skupaj borili za svojo in slobodo Madjarov proti Großüsterreich-u. To je v kratko slika bodočnosti hrvatskih strank.
—	Hrvatski jezik na poslaništvih. Z Dunaja javljajo od kompe-tentne strani, da je rezolucija delegata Saghy-ja, ki jo je stavil v ogrsko-hrvatski delegaciji, tudi zahtevala, da se bodo na vseh večih poslanstvih in konzulatih, izlasti v Berolinu, na Balkanu in v Ameriki nameščali uradniki, vešči hrvatskemu jeziku, ker se nahaja tamkaj mnogo Hrvatov, ki so prisiljeni iskati zaščite pri zastopnikih drugih držav, ker jih avstro-ogrski zastopniki ne u m e j o.
—	Naknadne volitve v hrvaški sabor se vrše dne 28. t. m. Hrvatska oporbena stranka kandidira v okrajih: Belovar — dr. M. Rojca, Koprivnica — dr. J. Banjavčiča, v Glini — Frana Supila, v Valpovem — dr. J. Lorko-viča; priporoča pa kandidate izven strank: v Varaždinu — dr. Frana Vrba-niča, v Sv. Ivanu Žabnem — dr. Leva Mazzura.
Vsesokolski zlet v Zagrebu. V nedeljo je imel osrednji odbor „Zveze hrv. sokolskih društev" v Zagrebu sejo, na kateri je sklenil, da se priredi vsesokolski zlet 2. in 3. septembra t. 1. Tega zleta se bodo udeležili „Sokoli" vseh slovanskih narodov.
—	Hrvatsko planinsko društvo je vnovič izvolilo za svojega predsednika poslanca v hrvatskem saboru in v ogrskem parlamentu grofa Miroslava Kulmera.
Slovanski sever.
—	Češke vesti. Za svobodo narodnih šol. Deželni šolski svet češki je hotel izdati k državnemu in učnemu redu za Češko naredbe. s katerimi se postavlja obiskovanje cerkvenih obredov v isto vrsto z obiskovanjem šole. Učitelji imajo paziti, če otroci redno obiskujejo božjo službo; zamuda taiste jim šteje tako, kakor zamuda šole. Če bi starši ne pazili dosti skrbno, da prihajaj:, otroci redno k božji službi, jih mora učitelj javiti na okrajni šolski svet, ki jih pokliče k zagovoru in eventualno kaznuje. Ker pa slučajno niso vsi Čehi katoličani in se jih mnogo ne priznava sploh nobeni konfesiji in tudi, ker Čehi ne marajo, da bi igrali njihovi učitelji ulogo cerkovnikov, je vzbudila ta namera deželnega šolskega sveta po celem Češkem veliko vznemirjenje. Shod za shodom se je vršil, protestni telegram za protestnim telegramom je hitel na Dunaj, dokler ni šel konečno i češki minister dr. Pacäk protestirat v naučno ministrstvo, kjer so se imele dotične naredbe potrditi. Naučili minister dr. Marchet je zagotovil svojega tovariša, da ne pripusti nikdar, da bi take naredbe prišle v veljavo, s čemer je namen dotičnih shodov in brzojavk dosežen.
Moravske učiteljice so na svojem zadnjem, jako bogato obiskanem shodu — 400 udeležnic — sprejo le resolucijo, katere glavne zahteve so: povzdiga učiteljske izobrazbe (moških in ženskih), poučevanje tudi v deških oddelkih, enaka plača z moškimi, zastopništvo v krajni h. okrajnih in deželnih šolskih svetih, državljanske in politične pravice, zrušenje celibata (za učiteljice).
—	I)r. Kramäf za koncentracijo čeških strank. V Nemškem Brodu je
18. junija na shodu volileev govoril dr. Kramiif za koncentracijo vseh čeških strank. Dejal je, da se morajo češki ministri podpirati, da se izvrši delo volilne reforme. Pozdraviti je, da imajo Čehi ob ogrskem vprašanju zastopnika v ministrstvu. Politika Mla-dočehov mora biti odločno demokra-tično-napredna. Svoje soglasje z izjavami dr. Kramàfa sta na shodu izjavljala dr. Masaryk in staročeški govornik.
—	Tolstoj o sodobnih ruskih pisateljih. Sotrudnik ,.Birževih Vjedo-mosti" se je pred kratkim razgovarjal z grofom Tolstim o sodobni ruski literaturi. Časnikar ga je vprašal: „Kakšnega mnenja ste, Lev Nikolajevič, 0 dvojici najpopularnejših pisateljih v sedanjem času, o Gorkem in Leonidu Andrejevu? Večina jim odreka umetnost in jih smatra samo za prehodne." — „To je docela pravilno mnenje. Moji nazori so prav taki", je odgovoril Tolstoj. — „Katerega izmed novejših pisateljev imate najrajši, Lev Nikolajevič? — Najraje imam Čehova", je odvrnil Tolstoj. — „A izmed pesnikov? Oprostite, pozabil sem, da pesnikov ne priznavate." — „Kdo vam je to rekel?" vprašal je Tolstoj. ,,Jaz sicer ne ljubim stihov, ne prisluškujem muziki stila, vselej pa cenim umetniško idejo, umetniško osebo in globokost avtorove duše ne glede na to, da-li pisatelj piše v verzih ali v prozi."
Velika poljska zmaga v pruski Šleziji. Te dni so Poljaki v pruski Slezi ji izvojevali veliko zmago. V bi-tomskotarnogorskem okraju je bil prvikrat izvoljen poljski nacijonalist, novinar Adam Napjeralski. To pot je poljski kandidat dobit 28.000 glasov več kakor na prejšnjih volitvah. Napjeralski je drugi poljski poslanec iz Šlezije.
—	Čehi v Šleziji. V Poljski Ostrovici je bil shod Čehov iz Šlezije, ki je odobril nasvetovani program in organizacijski načrt.
Gospodarstvo.
Želodčni katar pri prascih.
Pri nepravilni hrani, oziroma pri prehlajenju vsled tega pri prascih priporoča češki strokovnjak Vodička sledeče zdravilo:
Vzanle se nekaj senenega drobirja, kateri se čedno pretrese in osnaži prahu in dolgih bilk, nato se previdno nekoliko opraži (seveda v ponvi na majhnjem ognju) in posodica tega se zmeša z pol litra mleka (seveda novo segretega). K tej. zmesi se prida nekoliko strdi in daje po dvakrat na uro po nekoliko piti; seveda primerno toplo. Ako žival to zdravilo izkozla, kar se pa malokdaj zgodi, dajmo ji omenjeno zdravilo vsak četrt ure zopet, seveda mlačno in rajši v manjši meri. To sredstvo se je izkazalo kot izvrstno in učinilo svoj litis najmanj v 12. do 24. urah.
Kadar začne bolezen pojenjavati, devajmo živali mlečno juho, zmešano s kruhom opečenim na ognju. Temu se prida še nekoliko čebule. — Od te hrane k navadni moramo le počasi preiti.
Kako se živali [same zdravijo.
O tem še je že večkrat premišljevalo in tudi pisalo. Znano je, kako si mačka in pes svoje rane oblizujeta in s tem navadno kmalu zacelita. Manj znano pa je, kako si znajo nekateri ptiči svoje rane lečiti. Opazilo se je, da so se povaljali z bolno rano po pesku ali hladni prsti in na ta način celili bolečino.
Ali rečeno bodi tukaj še več. Dokazano namreč je, da so se ljudje od
živalij marsikaj učili zdravljenja. Tako so pri opazovanju bolezni živali opazili, kako je ta — bolehna — iskala posebnih zelišč, katere je naglo pohru-stala. Tudi se pravi, da medved, kateri navadno prespi celo zimo. si pripravi zalogo mahu, katero zbudivši se, ali ob bolezni, najprej pogrizne. To mu baje želodec in čeva očisti.
Poznalci psov vedo, da so psi v mestih navadno veliko bolj podvrženi raznim boleznim, nego oni na deželi ali v prostih krajih. Ako le ti pridejo v prosto naravo, navadno ' hitro hlastajo po raznih rastlinah, kar je znamenje, da se s tem ozdravljajo. Tudi je skoraj čudno, da obstreljena divjačina beži najprej k vodi, da sj„ ondi rano izpere. To nas marsikaj uči.
Zgodilo se je tudi že, da je bil pes ugriznjen od kače. Opazilo se je. da je ta naglo tekel k bližnjemu potoku, da se je tam spral in s tem strupu obranil.
Ako vrane požro kaj nastavljenega, strupenega, kaj naglo polete k bližnjemu gozdu, da ondi poiščejo zdravilnih mladik in čvrste vode. To je naravni protistrup. katerega nam kaže rabiti neumna — žival!
Ce že ta tako zna rabiti vse pripomočke k svojemu oh'ranjenju, ali naj se pred njo osramoti človek, katerega je Bog povišal nad vse stvari?
Ohranimo si domače drevje.
Z obžalovanjem moram gledati, kako gine drevje, najbolj pa še domača drevesa. To pa najbolj orehi. To drevje je v'zadnjih desetletjih dobilo veliko veljavo vsled svoje lepote, ki je naravna najlepša med pohištvom, pa še tudi se rabi za vojaštvo. Za vojaške puške namreč rabi se za pri-jemščine (Schaft) izključno le orehov les. in radi tega je in še bode imel ta čedalje višjo ceno.
Radi tega je kmetom svetovati, ne prodajati orehov naglo in še manj po nagli nizki — ceni. Ker bode ta cena gotovo vedno rasla. Držimo se! In kadar prodajamo, bodimo previdni! Ne na mero, temveč na vago se ta reč že dolgo računi. Torej ne z naglico, da si, dragi kmet, morda polovico vrednosti ne zavržeš!
Kakor gre z orehovim drevjem, tako bode polagoma šlo tudi s čreš-njevim. Kakor znano, ima tudi črešnja lep rdeč les, prav prijeten za mizarsko opravo. Kdor ima takšno drevo, ne bodi neumen, kakor se velikokrat zgodi. — da ga poseka za drva, temuč je kolikor mogoče ohrani, nato v rabi pa da zrezati in deske porabiti za domače pohištvo.
Odkrito rečem, to kar sem prepričan, da kmeta na ta način stane dve tretjini manj, nego če bi kupoval v mestu ali na sejmu.
Pohorski.
Svetovne vesti.
—	Prva Srbkinja na dunajskem vseučilišču — doktorica je postala dne 19. t. m. mlada gospica Julka Gjeorgjevič, hči umrlega avstrijskega konjeniškega častnika, veleposestnika na Ogrskem. Maturo je napravila na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Njen glavni predmet je slavistika.
—	Pri atentatu na španskega kralja in na kraljico je bilo, kakor se je sedaj uradno dognalo, 15 civilnih ljudi ubitih, 70 pa ranjenih. V truplu nekega ubitega konja kraljevskega voza so dobili 28 krogelj.
Postila se je, da bi postala bela. Gospa Alice Karr, mulatinja v Syracuse, se je postila prostovoljno 6 dni, ker je upala, da postane tako bela in bode bolj ugajala soprogu. Vsled posta je tako oslabela, da so jo morali
prepel jati v bolnišnico. Ko pa nekoliko okreva, jo bodo izročili v blaznico, da se zdravniki prepričajo, ako je pri zdravi pameti.
—	Vzgled. Bratu nekega duhovnika, kateri je vedno pridigal proti nezmernosti, reče nekdo: „Glej, kako uči tvoj brat, ti pa si' vendar največji pijanec!" „Tega ne razumeš!" odreže se pijanec, „jaz in moj brat delujeva skupaj. On pridiga in uči proti pijančevanju, jaz sem mu pa — strašilni vzgled."
—	Kdaj se začne novo leto l Novo leto se prične pri raznih narodih različno. Rusi slavijo ta dan 13 dni pozneje nego mi. V Perziji in Turčiji, kjer si dele leto v mesece, različno dolge, začenjajo novo leto v malem travnu, včasih celo v velikem travnu. V Indiji, kjer imajo le tri letne čase, pripada novo leto na začetek vsakega od teh. Japonci in Korejanci slavili so do 1. 1872. novo leto svečana ali sušca; sedaj jo pa obhajajo z nami. Samosvoji Kitajci imajo novo leto po novem mesecu, kateri zadene, kadar solnce pride v znamenje ovna. V srednji Evropi šteje se novo leto po srednjeevropskem času, dočim v Franciji in Belgiji velja čas zapadnoevropski, kateri je za 50 minut zadaj. V Rusiji in Rumuniji pa vlada čas vzhodnoevropski, kateri je za eno uro naprej od našega. Ako bi kdo v Achachu o polnoči slavil novo leto, pa šel potem čez belgijsko mejo, lahko ondi slavi novo leto še enkrat.
—	Zdravila, narejena iz človeškega trupla. Takšna zdravila igrala so v starem in srednjem veku veliko ulogo.. Še celo v početku minulega stoletja. 1. 1834. imeli so po lekarnah na Češkem in drugod za dragi denar na prodaj kose egiptovskih mumij, balsa-miranih ljudskih trupel, katere so rabili kot zdravila proti raznim boleznim. Od pradavna čislala se je kri ljudska za jako močno zdravilo; pa še danes po nekod prosto ljudstvo telesu obešenca Čudotvorno moč pripisujejo. Odgnjile kosti mrličev. del mozga in kri ljudska čislala se je že od nekdaj kot jako zdravilno sredstvo. V nekem starem češkem zdravniškem spisu čita se sledeče: „Meso od* ljudi obešenih ali po-tolčenih, kakor koža od njih za napravo amleta, mast in prekuhane kosti se rabijo kot zdravila za dotične dele bolnikov, enako sline proti slepoti in kačjemu piku, pepel iz sežganih las za ustavljenje krvi itd." Italijanski zdravnik Bertoletti v začetku 17. stoletja je priporočal proti naduhi uživati dihanje zdravih ljudi. Pripravil je posebno napravo, s katero je dih človeka vlovil, nato ga shladil v led. katerega koščke je rabil, ko je napravljal zdravila. V sedanjem modernem zdravilstvu ostalo je od vsega tega edino le še to, da se pri operacijah sname košček kože qd zdravega človeka na bolnega, kar se zgodi pri nekaterih ranah in opeklinah. — Tako piše češki list. Pri nas se pa še tuintam nahajajo ljudje, ki se boje iti v lekarne, češ, ondi me bodo vzeli za vselej in z mojega telesa zdravila kuhali. Oj babjeverstvo!
—	Orožnik ustrelil orožnika. Iz Zagreba poročajo: V okolici Sesvet, Vrbovca, Sv. Iv. Zelina se je izvršilo nedavno mnogo tatvin. Orožnika Josip Bačan in Luka Pavelič sta te dni aretirala člana mnogoštevilne tatinske tolpe nekega Tomo Fijana. Tatinska tolpa je hotela potem ponoči Fijana rešiti iz zapora. Orožnik Bačan je planil iz sobe s puško, takoj za njim je planil orožnik Pavelič. V temi ni iz-poznal, kje stoji Bačan in je imel v temi Bačana za tatu. Pavelič je ustrelil nanj in Bačan se je mrtev zgrudil. Ko je Pavelič videl, kaj je naredil, se je hotel iz žalosti ustreliti.
—	Pavel Kekič, znan nam iz Celja radi obtožbe na ponarejanje avstrijskega denarja, je bil radi tega več mesecev zaprt v Celju, se je vrnil nazaj v Ameriko. O vzprejemu piše ameriška „Nova Domovina": Paul Kekič se je vrnil. Včeraj popoldne se je vrnil iz Avstrije Paul Kekič, ki biva na 876 St. Clair St. V pondeljek je brzo-javil iz New Yorka, da je srečno dospel v Zvezne države. Ko je včeraj prišel v Cleveland, ga je nad sto prijateljev pričakovalo na Union postaji; poleg tega je pričakovalo Kekičevega prihoda nad tisoč prijateljev in rojakov pred njegovo hišo. t Pri vstopu v hišo je igrala godba, katero je bilo potem slišati celo popoldne v Kekičevem poslopju.
—	Dragocenost k one ruskega cara. Od nekdaj se je že govorilo o neverjetni dragocenosti krone ruskih čarov, pa le malokdo je verjel te pravljice. Pred kratkim pa je bila ta dragocenost uradno pregledana in cenjena, po čemer poročajo ruski listi sledeče: „Sama krona ima ceno tri milijarde rabljev. Izdelana je iz čistega zlata in tehta 7 kilogramov in 200 gramov. Okinčana je z 32 briljanti. v velikosti oreha in še s 87 drugimi dragimi kamni. V žezlu pa se blišči svetovnoznani demaut .Orlov', kateri tehta po zadnjem brušenju 147 karatov. Z zlatom obšiti plašč za kronanje se ceni na 7 milijonov rubljev, ne glede na njega zgodovinsko vrednost, Pri kronanju cara Nikolaja bil je še dragoceno okrašen, kar je stalo do 1 milijon rubljev. Posejan je z 1700 briljanti in 770 dragimi kamni, ter tehta 22 kilogramov. — Zlati tron iz dobe cara Petra tehta 110 kg in klečalnik 37 kg. Oboje ima ceno 25 milijonov rubljav. Vse to je iz čistega zlata in rabi se samo le ob kronanju. Še premnoge drugih dragocenosti, s katerih, kakor v bajkah govori rusko ljudstvo, je združeno s temi zakladi. Kakor rečeno, rabi se ta znamenitost le ob času kronanja; sicer pa je baje shranjena v nekih'podzemskih prostorih in le ob redkih prilikah pride ua svetlo.
Draginja kačjega strupa. V
poslednjom času se v Angliji kaj povprašuje po kačjem strupu iz Avstralije, ker lovci kač se žrtvujejo, da namreč love kače in živim odjemljejo strup. Ta se na Angleškem rabi pri kemijskem učenju in stane libra tega strupa 100.000 Kron.
—	Nova zgradba se je zrušila v' Borgfeldu pri Hamburgu, namreč petnadstropno tovarniško poslopje. Izpod razvalin so izvlekli do sedaj osem mrtvih.
—	Češki deželni zbor se skliče po cesarjevem obisku v Pragi.
—	Za 'župana v Budapešti je izvoljen magistratni svetnik St. Barczvjj
—	Na podmorsko mino je zadela blizu Osake japonska armadna transportna ladja ter se potopila. Na ladji je bilo nad 40 vojakov in 14 častnikov, ki so vsi utonili.
—	Ponarejalec bankovcev Liebl na Dunaju je obsojen na 8 let težke ječe.
—	Švedski kralj nevarno bolan.
Iz Stokholma poročajo, da je švedski kralj Oskar nevarno bolan in da nimajo zdravniki več apanja, da ozdravi.
—	Tudi dobra propoved. V nedeljski šoli je mladi ameriški milijonar Carnegie bil pozvan, naj prednaša kako biblijsko propoved. Ta ni veliko premišljal, temuč v kratkem opravil z besedami: „Varuj svoje vinarje, dolarji tvoji se bodo potem že sami varovali." — Vsi so se smejali, kajti ta propoved ni bila iz biblije; Carnegie naučil seje te od svoje matere.
—	Deček samomorilec. Na Dunaju se je ustrelil 12 letni sinček pro-
•dajalca mleka. Dečka, ki je bil v šoli jako priden, so doma natepli. ker ni nstal dovolj zgodaj, da bi strankam nesel mleko na dom.
—	Železniški most podrt. V Reki se je železniški most pri mornarski akademiji podrl, ko je pod njim vozil tovorni vlak. Vsled razvalin se morajo vlaki, prihajajoči iz Šempetra, ustavljati zunaj postaje.
—	Ženske pregnale ministra. V Northamptbnu je hotel govoriti minister Asquith, a emancipiraue ženske so razvile prapor z napisom ..Ženskam volilno pravico" ter tako razgrajale. da je moral minister na avtomobilu zbežati.
Mesto pod vodo. Iz Bukarešta poročajo: Nad mestom Braila se je utrgal oblak, celo mesto je pod vodo. Promet je mogoč le s-čolni, škoda je velika.
. — Hnde poplave so bile v okolici Benešov na Češkem. Zrušilo se je 60 hiš. Park pri graščini nadvojvode Frana Ferdinanda v Konopištu je ves razdjan. Pogrešajo tudi 7 oseb.
Mažarska krajevna imena. Vsa krajevna imena na Ogrskem, ki so sp doslej navajala mažarski, a zraven v oklepu tudi nemški, se imajo odslej vsled ukaza vojnega ministra z dne 16. t. m. zaznamovati samo mažarski.
Društveno gibanje.
Dekliška zveza društva .,(ìo-spodar"' priredi prvič veliko veselico v nedeljo, dne 24. junija 1906 ob 4. uri popoldne' v dvorani g. Franca Ježovnika. Spored: 1. Nagovor. L. K. 2. Deklamacije: „Hvala malih" in „Kuharica učenka". A. K. 3. Igra: ,.Lurška pastarica" nabožna igra v 5. dejanjih, led posameznimi točkami poje dekliški 2601- in udarjajo društveni tamburaši. Vstopnina: Sedeži od 1. do 6. vrste 1 K. drugi sedeži 8n vin., stojišče 4c vin. K obilni udeležbi vljudno" vabi
odbor.
Kmet. zadruga za Šaleško dolino priredi v nedeljo, dne 24. t, m. po rani službi božji poučno predavanje; predaval bo zadružni tajnik o I. avstr. zadružnem shodu.
—	Sv. Jurij na Scarnici. Tukajšnje bralno društvo priredi dne 24. t. m. veliko narodno igro ,.Rokovnjači" pri kateri sodeluje slavna Kocmutova godba na lok. — Vstopnina: I. sedež 1. K. II. sedež 70 vin., stojišča 40 vin. Po predstavi sledi prosta zabava.
—	Akad. telili, društvo „Tabor" v Uraden ima v soboto, dne 23. t. m. svo.j III. redni občni zbor ob 8. uri zvečer v restavraciji ,.Habsburg" Na-glergasse 31 z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
„Slovenija" na Dunaju ima III. redni občni zbor dne 23. junija t. 1. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih VIII. Breitenfelderstr. 20. Slovanski gostje dobrodošli!
Izvleček iz poljedelskih poročil.
Da, da. vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal:
Kaj bi. posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam: poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam. da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto. ako poskusi sam.
Vzemi, sem mu rekel. 1 liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15—20 gramov ,.Franckovega" pri-tlatka k kavi. katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na
stran za 5 minut da se ščisti. na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje1 ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj sna polje. --- Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji po-žirek tega mrzlega ,.Franckovega" prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
„Franck" toraj ni samo najboljši pridatek k kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo.	(312) 3-2
Skrbne gospodinje so bile že od nekdaj oprezne pri nakupovanju sladne kave in so sprejemale samo zaprte izvirne zavoje z napisom „Kathreinerje va Kneippova sladna kava" in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Ker se pa vedno iz-nova pojavljajo posnemki. ni moči dovolj dostikrat opozarjati na znake pristne Kathreinerjeve kave. Čemu tudi bi kdo sprejemal manj vredne po-snemke. če ob isti ceni lahko dobi pristno Kathreinerjevo kavo. ki ima e d i 11 a tako priljubljeni okus zrnate kave in ki je noben drug izdelek ne doseza niti ne približno glede okusa in prijetnosti? Treba je torej v svoj prid' največje opreznosti.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so nadalje poslali zbirke rabljenih poštnih znamk sledeči p. 11. gg.: 151 Gospa Resmanova vdova postajenačelnika v Ljubljani; 152 Neimenovan iz Vitanja: 153 los. Kolenec v Ljubljani; 154 Fran Perger. trgovec v Dobovi pri Brežicah: 155 Al. Schrev na Jesenicah; 156 Neimenovan v Pazinu; 157 Josip Krof v Kotičab na Koroškem: 158 Janko Mohorko. učitelj voditelj v Selali pri Slovenjem gradcu: 259 Neimenovan v Ljubljani; l60 Slovenski bogoslovci v Celovcu: Iti 1 Anica Omejčeva v Ljubljani; i62 Neimenovan v Ljubljani: 163 Milena Kavčičeva; 164 J. Kapus; 165 Mici Laas-bacberjeva; 166 Uredništvo in upravništvo „Primorski list" v Gorici: 167 Učenci III. razreda v Lembachu: 168 Katarina Kavčičeva pri dr. Košenini V Ljubljani: 16» Milan Žnidaršič veletržec v Matenjivasi pri Prestraneku: 170 Neimenovan v Ljubljani: 171 Jožica Bonačeva v Ljubljani: 172 Katinka Silanova v Peračici pri Škočjanu-Koroško; 173 Jakob Hrvatski v Ljubnem v Sav. dol. 174 Anica Omejčeva v Ljubljani; 175 Anica Stekova v Ljubljani; 176 Fran Stuhec. kapelan pri Sv. Juriju ob Ščavnici; 177 Štefan Fideršek v Nemški Bistrici na Štajerskem; 178 Ivan Benkovič c. kr. kanclist v Višnjigori; 179 Oton Ploj. c. kr. notar v Črnomlju; 180 Lucijan Kovačič. c. kr. poštar pri Sv. Luciji ob Soči; 181 Neimenovan v Gorici: 182 Anton Rejec, posest, in obč. tajnik v Šebraljah na Goriškem; 183 Josip Vogrinee v Novi Štifti; 184 Alojzij Kokalj. župnik v Vurbergu pri Ptuju; 185 Dr. Janko Ponebšek. c. kr. fin. tajnik v Črnomlju;. 186 Makso Pleteršnik. družbin nadzornik v Ljubljani:
187	Dr. Ivan Mencinger, odvetnik v Krškem :
188	Malvina Plaper. vrtnarica v Podgori (tri Gorici; 189 Bvgen Lah. mag. tajnik v Ljubljani 190 Anton Pucelj v Zlebiču: 191 Uredništvo „Glas Svobode" y Chicagi; 192 Učenke V. razreda Fr. Jos. dekl. šole v Ljutomeru; 193 Ivan Čolnar, asist. m. hranil, v Ljubljani: 194 Tomo Vamberger posestnik v Sp. Šiški: 195 Pavlina Ličanova v Ljubljani; 196 Slavica Kodričeva v dorici; 197 Matija Zemljič. župnik pri Sv. Jurju ob, Pesnici-Štajersko: 198 Janko Schweiger v Črnomlju: 199 Valentin Beznik. župnik na Homu: 200 Terezija Kranjec v Loki pri Zidanem mostu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 30. aprila 1906 poslali prispevke in darila p. 11. gg. in društva: Upravništvo „Slovenski Narod" 78 K 95 v; upravništvo „Slovenec" 51 K: upravništvo „Soča" 9 K 10 v. Podružnice: V Gornjem gradu pokrovitelnino 200 K; v Ptuju 75 K; na Vranskem 70 K: moška v Radovljici 70 K: Briška v Biljeni (Goriško) 23 K .60 v; ženska v Trbovljah 221 K. Občine: Dež. stolno mesto Ljubljana prvi obrok za 1906. 1. 500 K; Črnomelj 10 K; Sv. Ana pri Tržiču 4 K; Idrija 100 K. Posojilnice: Obrtno pomožno društvo v Ljubljani- 20 K. v Sinčivesi 10 K. v Št. Vidu pri Zatični 20 K. Vzajemno podporno društvo 100 K. Glavna slov. posojilnica in hranilnica 50 K. v Celju 200 K. v Logatcu 30 K. Notranjska v Postojni 50 K. Mohor j ani: V LjutomeJu 2 K. v Besnici 5 K. Volila: pokojnega Jožefa Lipovca, po domače Markeljna. posestnika pri sv. Križn nad Oesenicami 100 K; pok. prosta Lamberta Einspielerja v Celovcu 273 K 11 v. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani od družbinih vžigalic 1.000 K. Tvrdka Ivan Jebačin v Ljubljani prispevek od družbine kave 536 K 50 v. Razni: Matija AVutti. posestnik na Ločil u. pokroviteljnino 200 K. rodoljubi in rodoljubkinje v Litiji za nove šipe v tržaški šoli prejemši zaznamek slovanskih krstnih imen 70 K. odvetnik dr. Josip Furlan. povodom neke poravnave vplačanih 25 K, vesela napredna kamniška družba pri Mejaču v Komendi kot napitnino prostovoljnemu natakarju 11 K 1 v. Mihael Bratož. trgovec na Reki 10 K. Leopold
Plut v Črnomlju povodom yevkega izleta v Gradec darovanih 5 K. Anton Črnko, kmet i/. Lembah pri Mariboru ob Dravi 2 K. Maturant Lavoslav Keinperle nabral med rodoljubnimi pivci v narodni gostilni g. Keinperle v Huda-južni 20 K. vodstveni ud dr. Svetina za pobita okna na tržaški šoli nabranih 10 K. Josip Dobrove. kanonik v Velikovcu' 16 K. prof. Leopold Pettauer izgubljeno stavo 10 K. župnik Fran Ogrizek 3 K 40 v. svetogorski romarji po g. Ivanu Krjavcu. kapelami v Šmartnem pri Litiji 6 K 52 v. Anton Gnus. višiučitelj v Dolu nabral d prijateljskem sastanku občinskih odbornikov 5 K. župnik Ivan Sakser 5 K. J. N. V-rabl dobiček male družbe igralcev v Mariboru 2 K 14 v. Za šolske knjige in učila 190 K-Za narodni kolek 599 K 12 v. Za 32 družbinih koledarjev 51 K 20.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Ker se od prizadete strani sumniči mene. da sem v zvezi s člankom „Domovine" 7. dne 6. junija t. 1. št. 64.. izjavljam, da nimam z omenjenim člankom ne direktne, kakor tudj ne indirektne zveze, ter prosim, da slavno uredništvo to potrdi.
CELJE. 18. jnnija 1906.
Oroslav Kušec
okrajni tajnik.
(Potrjujemo, da g. Oroslav Kušec nima s člankom „Po volitvah" v zgoraj omenjeni številki našega lista nikakšne zveze. Uredništvo.)
Poslano.
Rekord francoskega brzoparobroda .La Provence" za najhitrejšo vožnjo iz Europe v Ameriko.
Veliko se je v zadnjih letih pisalo o izvrstnih nemških izdelkih na polju paro-' brodàrstva.
Nemška parobrodna društva so to dejstvo kar preplavila po časopisih in .hvalila hitrost in udobnost njih parobrodov.
Le. redkokrat so se drugi narodi oglasili za njih tostrokovni izvor in radi tega jé vsakdo vže mislil, da so v tej stroki Nemci na vrhuncu.
Sedaj poroča „Newjorker Stàatszeitung". da je takoüvanega .,0<>eamyindhunfj.'a". iparo-brod hamburške linije ..Deutschland") parobrod francoske linije „La Provence" 11a prvi poti porazil glede hitrosti. Primerilo se je slučajno, da sta ta dva parobroda zapustila ob jednem času kontinent. S tem je bilo dano znamenje za pridobitev rekorda. Stroji so delali na vse kriplje. Potniki so pričeli staviti za velike vsote in so z največjim zanimanjem sledili čilom poveljništva obeh parobrodov.
Zadnje 2 dni je pa vendar francoski nad nemškim zmagal, ker je prej dospel v Newjork. in si s tem pridobil rekord.
V parobrodarskih krogih je ta zmaga francoskega društva napravila velik vtisk.
(356')- I
Listnica uredništva.
išt. Pavel v S. <1.: Žal. ni mogoče, da pridem.
Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen:
Ivana floffa
Kandol-Kakao
ki ima najmanj tolšče v sebi, je torej najlaže prebaven, ne provzroca nikoU zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno pooeni. Pristen samo z imenom Ivan Hoff in z levjo varstveno znamko. •> Zavoji po V. kg 90 vinarjev	Dobiva
9»» Va »BO »	M povsod.
Zalavala.
Podpisanima je v prijetno dožlnost zahvaliti se najprisrčnejše vsem, ki so povodom bridke izgube najine iskrenoljubljene hčerke
Marte
nama stali na strani in pomagali lajšati breme. —r Sosebno pa se zahvaljujeva prečastiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu okoliške šole, posebej gosp. nadučitelju Ivanu Četina za prevzeto skrb pri pogrebu, cc. gospodom, ki so truplo nepozabne ranjke nesli k večnemu počitku, vsem darovateljem krasnih vencev, šolski deci pod vodstvom gosp. učit. Rud. Božiča za ginljivo petje, gosp. upravn. svetniku Fran Robleku, p. n. uradništvu dein, pivovarne, kakor vsem, ki so s svo-jo udeležitvijo pri pogrebu z nama sočustvovali. (359; 1
Emanuel in Anionija Woitsch
LAŠKO, 21. junija 1906.
-—.................. šM

B »A 1*
a« m *
27. lumia m

(255) 1
A 126 5.122
Dražbeni oklic.
Od c. kr. okajne sodnije Ljutomer se bode 11a predlog g. (ira. Franjo Rosina, odvetnika v Mariboru, kot izvrševalca oporoke v zapuščini po dr. Ivanu Farkašu hišno in gospodarsko poslopje štev. 65/65 s skednjem in vrtno parcelo štev. 397 k. o. Ljutomer za izklicno ceno po 29413 K javno dražbalo, s tem da se vsi kupci brez ozira na narodnost k dražbi kot ponudniki dopuščajo, in da se kot vadije tudi knjižice okrajne posojilnice v Ljutomeru lahko rabijo.
Dražba se bode dne 2. julija 1906 predpoldne ob 8. uri loko rei sitae vršila.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na zemljišču zavarovanim upnikom se upne zastavne pravice brez ozira na upno ceno pridržijo.
Dražbeno izkupilo je pri sodniji položiti.
Dražbeni pogoji se lahko pri sodniji v sobi štev. 4 pregledajo.
C. kr. okrajna sodnija Ljutomer odd. I.
dne 19. junija 1906.
zaveselice priporoča po zelo nizkih cenah
P. Kostič v Celju.
152-16
s stanovanjem in primernimi prostori. eventuelno prodajalna sama
se da nimi pogoji i najem.
Lokali so na najugodnejšem prostoru v M ako lah. — Natančne ja pojas-
(358-)
1—1
nila poda
posojilnica v MAKOLAH.


Deček
o? ki ima veselje do trgovine se --i sprejme za vajenca v trgovini f
A.POGAČNIK t Cerknici, Notranjsko.
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 16-10
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalci pa dobro trajno službo. Ponudbe pod ,15305 Gradec' posterestante.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= itrukcije daje =
tvrdka
i\
ilustrovani ceniki ;
Wipplingerstrasse 29. itonj in poštnine prosto
(7/a) 104-93
Dobra vpeljana izdelovalnica
sodavice m pokalic
se ceno proda, oziroma da v najem. Več pove JAKOB O MLADIČ, Gaberje pri Celju. Prednost ima (333)	Slovenec.	3-3
Istotam se tudi proda
pokrit voz
za dva konja cena 100 kron.
Osebni kredit !
Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne — in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na ' 4—25 let proti mesečnim 14 ali celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
4%!
4%! 4%!
40/ i
/o S
Realni kredit!
od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile, tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3 4 delne cenilne vrednosti.
Stavbni kredit!
Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba..
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
Jako reelno ! Hitro ! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških zavodih !
Prima-reference-! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite!
MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA,
(246)	V., Kohàry-Utcza 19 B. 24-24
posestvo
v lepem kraju in legi na Spodnjem Štajerskem blizo mesta in železniške postaje z lepimi poslopji, sobami za letoviščnike. novo strojno žago z vodno silo. lepimi sadnimi vrtovi, rodovitnimi njivami in travniki, se proda ali zamenja za hišo z gostilniško obrtjo v ali bližini mesta, trga ali žel. postaje na Štajerskem ali (350)	Koroškem.	3—i
Kje, pove upravništvo tega lista.
Omani Tine.
Najboljša In najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
MT* Vsakih 14 dni vozijo 'Pl Trst-New-York
pavniki z dveini vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ 0 I) L A SEK, Ljubljana Sloni šefove ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: CARPATHIA ponedeljek, 2. julija 1906. ULTONIA. ponedeljek 16. julija 1906. SLAVONIA, ponedeljek 30. julija 38	1906. ♦	(1)
Na debelo.
13-32) 11-8
Na clr»ofc>no.
MOLITYENIKE
za sv. birmo, v okusnih vezih
ZVEZNA TRGOVINA v Celju,
priporoča
Rotovšha ulica št. Ö.
m PREROKI
so bili oni, ki so iz početka mojega podjetja deloma iz zavisti, deloma tudi iz narodne zagrizenosti zatrjevali, da v Celju za narodnega mesarja ni obstanka. Da se ta prorokovani polom ni uresničil, se ob koncu leta svoje samostojnosti radosten zahvaljujem vsem cenj. rodoljubom, ki so z agitacijo ter s posetom pripomogli do obstoja in procvita mojega podjetja, ter se prjporočam tudi v nadaljno podporo. Obenem naznanjam, da vljub do sedaj še nedoseženi draginji živali
OSTHNE CENH MESU NESPREMENGENR
ter da plačam za vsako boljšo goved zaklane teže à kg od 70 kr. naprej. (354)	Z odličnim spoštovanjem	n—2
JOSIP STELCER © mesar.
Stev. 342.
(344) 3—3
Razpis stavb.
Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah odda potom ponudb napravo:
a)	prehoda (Durchlass) na Grobelnem v km 15"109 okrajne ceste I. razreda Celje-Rogatec,
b)	škarpe na Pečici v km 6'8 okrajne ceste I. razreda Poljčane-Rogatec,
c)	popravilo okrajne ceste II. razreda Lemberg pri Detičku,
d)	popravilo plaza na Pečici v km 6'5 okrajne ceste I. razreda Poljčane-Rogatec.
Stroški zgradb proračunjeni so od a) na 900 K. od b) na ,906 K. od c) 11a 450) K; popravilo od d) odda se pa po enotnih cenah, katere so razvidne iz proračuna.
Načrti, proračuni in stavbeni pogoji se zamorejo vpogledati vsaki dan ob uradnih urah v okrajni pisarni.
Pismene, zapečatene ponudbe z napisom »PONUDBA" se imajo s priloženo 10%> varščino in sicer od a) po 90 K, od b) po 96 K. od c) po 45 K, od d) po 600 K oddati ali pa po pošti poslati najkasneje do
do 5. ure zvečer okrajnemu odboru Šmarje pri Jelšah.
Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah
dne 11. junija 1906."
Načelnik: Dr. Jos. Georg.

Rafael Salmič a
prva narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti.
ure,
verige i. t. d.
Botrčki in botrce
priporočam Vam lepa in najcenejša
birmanska darila,
uhane, priveske, prstane, i. t. d.
Vsa v mojo stroko spadajoča
popravila
izvršujem točno, dobro in ceno.
Za vsako delo, kakor tudi za pristnost blaga jamčim pismeno.
Zahtevajte moj cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto

TrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potreb-! stani
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna
JTT
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni --in barvani papir. =
Irt
• v •
peresa tabtlcc pcrcsniHi gobice črnilo
TrgoVsH«
v vseh velikostih Črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol »	usnje vezane.
Odjemalne Knjižice
pi raznih cenah.
jtajVečja zaloga
'sch tisHoVin
za občinske urade krajne - -
! šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, [okrajne zastope, užitninske zastope. hra-[ liilnice. posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. -
Lastna zaloga sol. zvezkov in risank.
papirnat« Vrne
vseh velikosti po origi-inalnih tovarniških cenah,
Milje
pečatniki, vig-nete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Dopisnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami odnajpriprostejše
do najfinejše izpeljave.
f*'t za birmo. vez v raznih barvah.
Albumi za slike, dopisnice
m poezije.
Pismeni papir
v kasetah in mapah.----
Zavitke za urade
v vseh velikostih.
CeniKi
za tiskovine in' pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
3
?TQTnT0TnTnTnTrXXXiTnTnTnTc
AtfTOlV KOLENC, Celje
Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22.
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	46-19
Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastpi hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in korsninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane Itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine.
Ugodna prilika.
Samo 3 gld. J
stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 doS HO kom.) pri stiskanju malo poškodovanega lepo sortlranega, kot cvetlice dišečega
toiletnega mila
vijolica, roža, heliotrop, mo-šus, zvonček, breskvin ovet itd. —Pošilja po povzetju —•— MANHATTANOVO PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili., Bezerèdy-nlica 3.
Kupujte narodni kolek!


Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 1'25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto 6 K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'50Kfranko. naprej vposlano ali po povzetju. (955) 30-22
A. Gunther, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSELj. '

Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. YOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek it«l.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolodvorska ulica.
(64) 67-64
J
lir
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNA! I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in' se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-93
Gumi
za cepljenje trt
najboljše kakovosti dobiva se v
ZVEZNI TRGOVINI v Celju.
(331) 12—iS
^^ Najcenejše, najodličnejše in najlepše strešno pokritje je
®i patent zarezna stresna opeHa ßj
151 in patent stisnjena zarezna strešna opeka 1»
IfcJ naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri E^Él ^ D. TOMBAH v Jupovcih pri Ptuju. ^
I Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHEHBART
±BASEL (Švica) Centralbalmplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Harre. —, Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(33) 52—25
O 9
2
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
SingerjeVi siValtti
Ifen Boachts die Fabrikmarke.
Oiäipasdpen
Singer Co. Nähmaschinen AotGes.
za domačo
porabo in obrtne sVrhe VsaH« Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba siValnih strojev
CELJE. Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-25
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove I H deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. +
Ponudbe nasloviti je na
£
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-90
Izdeljujém nove tev popravi.am tudi stit«. bodisi deeim^ke. premostile ali sploh vsake vrste tehtnic,
vsakovrstna, velika in najfinejša, i-, kor tudi mala in pros,ta. izdelujem sam. Za' ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarsk a deia z jamstvom dobrega po poslani meri se ista hitro izvrže.
fzršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko
pori ubilo napelje bodisi v
^IrT kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
PREM! mm IMO KOPALIŠČ, ä^ää
immwwj Izvršuj epi vsa konstrukcijska dela. kakor
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
VQ Ä FfiVDCTNU 7UT"D7"Mr ATD Ä TU (tudi iz žice), n. pr. zastopnice, cerkve. Šole. grobove, vrtove in I üAJVU iRülliri /mLE/alEl UllMdfl zasebne hi"e itd ~ Ze,e*n*> vrata za prodajalne in ,	skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna
okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	'	r-iq\ sq_V>k
Ivan Rebek
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure. izvzemši nedelje in praznike.
uraduje
dan
dopoldne
vsak
od
Odgovorni nrednik in izdajatelj Vekoslav Spindler.
Lastnik: Konzorcij lista „Domovina" Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju
hranilnica V Celin
i
znižala obrestno mer® od i.' prosinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na zr=z
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih (Tornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
štiri in pol odstotke.
(43) so—23 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4% __ ^