Leto VIII, št. 71 «jubljana, četrtek 24. marca 1927 «Д '»haja oa 4. «|Mtr»|. — Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40 — neobvezno. Oglas: рч taritu. Uredništvo i Liubliana, Kn*[>ova ulica Stev. 5Д Telefon ii-ev. 7», ponoči tudi štev. -u Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ger.s 2 3n Upravnistvo : LJubljana, Prešernova ulica St. S4- — Telefon št. 36. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešet-nova ulica St. «.. — Telefon St. 45a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. i. — Celie, Aleksandrova cest?. Račun pri poStnem ček. zavodu : Ljub jana St. 11.84a - Praha čislo 7». 180 Wien.Nr. loj.aai. Ljubljana, 23. inarca. Debata, ki ju jc sprožil vnanji minister dr. Ninko Perič s svojim ekspoze-jffm o vnanjepolitičnem položaju, ie zaključena. Pokazala je enodušnost vseh parlamentarnih strank v zadevi naie vnanje politike, pokazala, da so si opo-zicuopalnc in vladne stranke, dasi so si v vprašanjih notranje politike srdite nasprotnice, v problemih vnanie priro-de domala popolnem enake: kar se v parlamentarnih državah ne zgodi tako pogosto, se ,(e pokazalo pri nas: v osnovnih črtali je opozicija z vlado enotu- in napram inozemstvu trdna cc-V poglavitnih problemih naše diplomacije med nami ni nasprotij in .crlav-rc naše zveze, prijateljski odnošaji ter simpatije napram posameznim državam so skupne notranjim prijateljem in nasprotnikom. To da našemu vnanjemu uradu primerno oporo in nudi njegovim cnuncijacijam ono veliko in krepko resonanco. ki potencira :iiegov ugled v Inozemstvu za precej točk. V tem pogledu moramo biti z vnanjepoiitično razpravo povsem zadovoljni. Па smo si bili glede odnošajev d > Italije vsi enega mišljenja, od vladnih strank pa do črnogorskih federalistov ia hrvatskih radičeveev-. je za nas, ki sc poznamo, samo r>b sebi itmljivo, tehtne-ie pa za one zapoznele duhove v nekih državah, ki še vedno resno mislijo na srnogorski separatizem in hrvatski hi-storizem. Danes je nanrair- ljubemu za-padnemu sosedu vsa Jugoslavija enotna Konta, kakor je tako dobro naglasil Svetozar Pribičevič. ki je imel ob tej rriliki gotovo enega najboljših svojih govorov. Nerazumljivo pa nam je. zala j se ni pri tej priliki oglasil tudi zastopnik našili klerikalcev, ki vendar ne zamudijo zlepa prilike, da ne bi povda-r li. kako se smatrajo samo oni za prave zastopnike Slovencev. Ali zares niso smatrali za potrebno, da se tudi nj'hov glas uvrsti v enodušni zbor našega parlamentarnega mnenja napram intrigam fašizma. Enodušnost napram Italiji bi gotovo no bila tako oopolna, ako bi imeli še vedno na vodilnem mestu našega vna-riega urada moža. ki se je proslavil s svo.imi tezami o možnosti, resničnesra sporazuma in prijateljstva z Italijo. To Г >t .4; mogel vsakdo jasno i/.prcvideti. kaki so resnični nazori našega naroda n vrednosti italijanskega prijateljstva in to naj bo se'anjemu in bodočim vi:a-n'im ministrom direktiva, kaka mora biti njihova politika 11a Jndranu. da kotla imeli ves narod za seboj. Prav tako enodušna je bila izjava posameznih strank o naših odnošajih do brauke češkoslovaške republike. V Pragi bodo mogli iz nje znovi spoznati, kako globoko je zasidrano prijateljstvo med obema narodoma in kako trdno se / : J a na to alijanso. Prav tako so vsi govorniki sogla-a'i v svojih simoatiiali do velike Francije. I i se je tudi to pot. tako v svojem ofi-cijelnem kot ucoficielnem de'u. postavka odločno na našo .vran. zavedajoč 5:\ da so hkrati postavl-a na stran j 1 "Livice in demokraeje. Pokazalo se je. t'a je tudi prijate'jstvo do velkega 1 francoskega narodi» trdno vkoreninjeno v naših srcih, kar ie brez dvoma naj-r očnejš: fiin-'ament sleherni politični zvezi: Prane: ji smo pokazali. da ra.u-rarno z njo. kakor je tudi o>:a pokaza'a. c! 1 smem 1 mi računati nanju Glede i.uiioša:ev c'o Angiijv se ie pola zalo, da pri nas ni nasprotja d > ivie. da na je naše javno mnenja z negodovanjem opazilo, kako se ie hmdanska r :!';ika '-r. j vnrvom italijanskih iatri-rnitov di'a zavesti v nam neprijazen t k. Naši politi, ni nreJs'avitelji pa »o v. zadoščenjem konstatirali, da stvar niti fa še ni izgubljena in da ie stvar naše d: lotracije s spretno propagando od-•v,"n'ti ne-pora/umlien:a in si pridobiti v An- liij z »oe' objel; ivno informirane- Manifestacija Narodne skupščine za našo vojsko Interesanten ekspozé ministra vojske in mornarice. — Nepar-tamentarna izjava radicevcev. — Stališče ostale opozicije. — Buren incident na koncu debate. — Razprava o proračunu ministrstva grad je vin. y t 1 - iu n pristransko presojajo e a d >-a ziitaj.i. 'rav ;uko s.' mora no-ebej i;ag!-»s ti. •c ' i:io."aji do B,h arije v иа>с.ч ia-r tu p:,.st>jaio vgodno in v S f. Oddelek o osebnih izdatkih je predviden po stvarnih potrebah, po določbah zakona o ustrojstvu vojake in mornarice ter uradniškega zakona. S;anje oficirjev se poveča skupno za 210 oseb. kar je neznatno, ker je to komaj polovico onega, kar je potrebno po zakonu o formaciji vojsk . Mini aer utemeljuje potrebo dobrega oficirskega in pod-ofleirskega kadra, ki je ogrodje, katero vzdržuje vo.sko. Pravi, da ninarro preveč generalu- , kakor sc nam to očita. tjtnveč samo toliko, kolikor jili je trel-a radi same komande. Potrebna tuJi razlikovalna pri generalih, ker v voiski ena zvezdica mnogo pomeni. Vcjno statiie kaplarov iti vo.inikrv je predvideno v izm.ri. ki jo do.oča re-kn; ni kontingent. Ministr tvo se dr/i načela, da tu.i sc del vojnikov ed časa dt» časa po?ilia domov, da pomagajo svojcem pii gospodarskem deiu in s tem olajša.o gospodarsko krizo. Naš rekrutnl kontingent znaša 93.(HI0 ka-Dlarov in vojnikov. Do!< čen ie zner.ek 91) milijonov kot obratni kapital, ki sc bo vrnil in ki bo siuzil za to. da se bo prehrana za vojaštvo mogla kupovati cenejše in ugodneje, ker se ie dosedanji način kupovanja izkazal jako okornega. Iretji oodelek izdatkov gre za artiljerjsko tehnično ustrojstvu. Ta oddelek ie zmanjšan, ker se ialirikaei-ia orožja v neši državi intenzivno pa-večava. tako da v bodoče ne bomo morali uvažati topov z inozemstva. Nato govori o razmerah glede nastanitve vojaštva, katere ro bile težavne v Črni Gori in v Južni Srbiji. Y Bosni in Hercegovni ie to precei dobro, mani v Severni P.i!niaci;i. v kateri ivvšn Avstro-Ogrska ni inria vojaških rx.:aJk. mi pa jih moramo imeti z ezi-r.'i'i na strategične razloge. Na Hrvatskim. v Vojvodini in Slovenia je sicer dovoli vojašnic, neugodno p.i ie tt), da 1«, vnska Ia t. n k ■ nsî'tirati, da so odstranie'e • zapreke, k koiCiih ijo v ne-Ipretekli t'ribi in da ie niiii'0 e v.vi z'rada' V-r^n snora/.a»'. nie'sse k" s ic ie stvar b'i!.i âne' i. ! *ei t 'T d : k îi'\ 4 I?r P.^rič ni lnc-l na.isre ne.i j 'i t-ent.tka '-o ;e Tovori1 <• nekoijso- j I ' rtr.mnj—M sovietsl;jga te '- , i" K t o' ri /a '' l ,an.ie z ve! ko s" - j 1 "s' o dr :»v:> I)c;::ro p.t ie lU'la-ii 1 1 " i >rčra n?" 'icn.ia ''o nja. k: se mo- t r j) nrej a'i slej uve-'javiti ti'di politi - | 1 .. Pn nriljti^j nfe^sfavite*}' v- svo :h pl)sj:C niso preveč omenjal', je j fa' tilne«'t s-ališ a celo rov.se-m j ir'"°slro. "ika.i >'a"ela reali • prlitiko : n • i:i dobro na- i >s;|. ,!:> trmrjii ra» naora,n Itn- j l.ii v veliki meri рч faktu. da morémo i apelirati v tem spor'' na vesoljno demokracijo in svobodoljubni parlamcntari- «o te voia:,aice pa vee:nt in n.ora /an e v ajaštvo plačevati 11a-itinnino T'> '•--» fie 'гјгз rešili s poseSnin zalioaom. Nato minister oh.'arno go-oti o ostalih potrebah vojsk;. posebno o zrakopl. vstvu. kateremu se bo pasve i.'a velika pažnja. Potrebna je ustanovitev zraltoplovno-tehničnega zavoča. ki naj bi zadovolji vse potrebe naše avijatike. Podpiraj se bo vsaka privatna iuicijatha za povzdig'» domačega zrak >pIovst>a. Dalje govori minister o potrebaii mornarice ter pra"i. da ne moremo imeti trn marice oituzivnega značaja na na- zem. Kar je dandanes ogromnega moral-neta p-imena. Skrbimo, da ostane tako tudi v bodoče. Piicakovali smo. da se bo ob zaključku tir. Pcrič dvignil še enkrat iu opirajoč sc na ono, !;ar no izrekli govorniki, mul al izjavo domači in evropski javnosti. ki bi bi!a v mnogih ozirih. osobito v koJl.iivi zadevi mednarodne ankete zelo umestna. Kar je bilo v govorih predstaviteljev strank kritike, našega vnanjega ministrstva in njegovega dela. pa je pog'av-je zase. ki ie naša interna zadeva. Napram inozemstvu je naša skupščina manifestirala svojo enodušno voljo in to je glavno. šili mejah, ki obsegajo preko 600 km morske fronte, moramo pa imeli defenzivno dobro organizirano mornarico. Vlada po posvetila veliko pozornost izgradnji naše luoniarice. kar se bo izvedlo z naknadnimi krediti. Nujna .ie tudi gradnja hidroplanov in drugih mornariških aparatov. Minister se smatra srečnega, da more izjaviti, da je naša vojska resnično hrabra vojska, 11a višini svojih starih slavnih in sijajnih tradicij, in da bo opravičila nede, ki se nanjo polagajo za obrambo Domovine, ako bi se je kdorkoli dotaknil-(Živahno in burno odobravanje in ploskanje v vsej Narodni skupščini.) Nato je hrv. federalist dr. Zanič izjavil, da bo glasoval proti. Izjava radičeveev. 7:л njim jc dobil besedo posl. Pucelj, ki jc v imenu radičevskega kluba podal nastopno izjavo: »Ker ima Narod-no-seljaški klub neomejeno zaupanje v našo narodno vojsko sploh in posebej v njeno vrhovno vodstvo, izjavljam z ozirom na mednarodni položaj, da se zagotovi mir na Balkanu, v Evropi in 11a svetu, da sprejmemo Proračun vojske in mornarice brez debate.» Poznava se, da je Stjopan Radič poslal Uzunoviču brzojavko, v kateri izjavlja. da je dal naredbo svojim poslancem. naj glasuie t) za budžet ministrstva vojske in mornarice. Davidovičevec nosi. S t epa novic, rezervni podpolkovnik, .ie izjavil, da bodo demokrati glasovali proti, ker ni vlada posvetila dovolj pažnje potrebam vojske. Izjava DZ, SDS in zemljoradnikov. Nato jc dobil besedo demokrat posl. Grol. ki e poda! sledečo izjavo: «Ker s« izjava rarcdn^-seljaškega kluba slcc*- izglasovanja feca budžeta pred-sfâvî:.i kakor v^.âï'awe zaupanja voj-s'ni kikor soloh k^d?". V«i«1 taga i*renovane svrnrite gTa-'va'e nr-ti.» B:: en incident !•' nčno c govoril zem'joradrtPc Mo-skov;ievič. ki jo 'i'nti ostro kritizira! razmere v voi^ki. Ko je rrlče! govoriti, da ve vrjaVi ka;ina.io, ie nastal stra-Invit krava! Minister ie protestiraio-če ('vicmil rek'\ tiJa ni bilo slišati, kaj je reke!. V Mnskovl.eviča sta se zagnala poslanca Ringulac in Kobasica ter ga s si't potegnila z govorniškega odra. To je izzva'o med opozicijo re-vo'ro in burne prizore. Sredi naivečje-ga trušča ie predsednik prekinil sejo. Ko se je seia zopet otvorila. je go-•orj! federalist Stjepan Uro ič. ki J" izjavil. t'a bo glasoval proti. Na koncu pa ie bil proračun sprejet z glasovi vladne vrčinr in radičeveev. Takoi nato ce je začela razprava o "rorač:»"!! i"iiis'rsiva za javne z rrad-b\ .Minister Sernec ie podal ekspazč. Za n'im co govorili pos!. Dimitrije Vu-jič. PiiceL in drugi. Iz finančnega očbara Davek aa Piače privatnih nameščencev. Zopst neenakost ntorj Peogradom in Ljubljano. Beograd, 2.5. marca p. Popoldne jc bila seja p e 11 uma finančnega odbora, na katerem se ie nadaljevala debata o amandmanih N^;prej jc bil sprejet amandman 72, ki doit č:i način, kako bi se imeli odplačevati dolgovi na davkih. Določeni so roki od 1 Jo 4 let. Dalie ie bila sprejeta odredba glede določitve dohodnine od plače privatnih nameščencev. Določena je sledeča lestvica: pri plači nd 6 do 12.(.red!ožii finančnemu odboru amandmaje, 5 katerimi se vlada na splošno pooblašča, ia sme izpremeirti uradniški zakon, kakor se njej poiiubi. »Slovenec» je dne 18. :. m. te amandmaje pozdravil v posebnem članku, češ. da bodo odpravili krivico, ki se gode uradništvu Dejansko ti a.nandmani ne nudijo nobenega jamstva, da se bo to zgodilo. Pooblastilo je samo splošno, da sme viada izpremeniti in izpopolniti doloala uradniškega zakona in reguW'aîi plače in pokojnine nanovo. O kakem zboljšanju uradniškega zakona v smislu zahtev uredniških organizacij ni niti govora, ker bi v nasprotnem slučaju vlada prav lahko predlagala v amandmaji konkretne izpremembe v prid državnim nastavlience-r:. Vprašati bi ji bilo treba samo za mnenje uradniških organizacij. Da na podlagi od vlade predlaganih amandmajev uradništvo ne more pričakovan nobenega zboljšanja svojega položa-л. ie razvidno že iz sklepa sedanje vladne koa'icije. da se uzakeni lanski sklep ministrskega sveta c zmanjšanju draginj-sk:h doklad. ki postane s tem def nitivno. Novi amandmaji rrtmajo nobenega drugega namena, kakor odvzeti pravico do pokojnine reduciranim uradnikom, ki so si jo pridobili na zakoniti podlagi na drugi strani pa dobo za pravico do pokojnine podaljšati od 10 do 15 let službenih let. do popolne pokojnine pa na dobo 35 efektivnih službenih let. To je razvidno tudi iz Slovenčevega» povdarjanja. da bodo znesle letos pokoinine nad етнз milijardo dinarjev, dasi je ta vsota v nemali meri posledica tiste nestataosti orttfeiStva, ki so jo uzakonil: L 1923 radika'i s pomočjo klerikalcev za 3 leta in ki io je režim RR podaljša' za nadaijna 3 leta. Odpor uradništva in tudi ostali javnosti proti amandmajem, ki pooblaščajo vlado, da sme poljubno z uredbami izpreininjati zakone in s katerimi se prenaša zakonodajna oblast od Narodne skupščine na vlado, je seveda odiekni! tudi v klerikalnih vrstah tako da včerajšnji 'Slovenec» prisiljen v nekem dopisu iz Beograda ugo-tavlia. da uradniški amandmaji še niso bili predmet diskusije v vladi m še manj v klubih vladnih strank. Malo je verjetno, da bi si finančni minister upal v imenu celokupne v'ade brez njene vednosti predlagati finančnemu odboru amandmaje, in če se godi. ie to znak desorganizacije v vladi in njenih strankah samih Cudro ie tudi. da «^Slovenec» sedaj naenkrat trdi. da je usoda teh amandmajev še čisto negotova, dočim iih je ?e pred par dnevi slovesno pordrav'ial Nameni klerika^no-radikalske koalicije so oSvidr.i in umikanje na ^ei stvar; ničesa- ne izp'emcri. Ako fioče sedanja vlada v re«nio zbolišati položaj uradništva naj pride na dan s konkretnimi predlogi, naj vpraša za mnenje uradniške organizacije in naj ne zahteva zase splošnih ponbastil, s katerimi more poljubno razveliavtj že zakonite in že dovolj okrnjene pravice državnih uslužbencev. Mnenja smo tudi. da forsiranje rakih daleitosežnih pooblasti! z amandmaji ni niti v interesu SLS Kdo pa ji iamči. da se bo baš ma lahko pos'ttfevala teh amandmajev? Cim bo proračun sprejet, bo bržčas ležala ?LS v cestne-n jarku kakor č'k cigarete radikali pa bodo z znano svojo prakso brez njih in tudi proti njim izdajali uredbe na podlaçi kleroradikaîskih amandmajev Politične Шке Originalno varanje klerikalnih volilcev Odkar so klerikalci na vladi, klerikalno glasilo za poneumnevanje slovenskega ljudstva «Domoljub» kar ne more dovolj prehva'iti. kaj je kleroradikalna viada že vse drbrega napravila ne samo za slovensko ljudstvo. ampak za vso državo sploh. \ko veriamemo «Domoljubu», za kaj takega sploh ni n3r;er na svetu primera: naenkrat smo se znašli v nek! čudežni de-*že!i Koromandiii. v kateri se ced:ta po zaslugi klerikalni mi»r«fov m'eko In med. «Vsa Slovenija *e čud;. kako so mogli naši poslanci v tako kratki dobi do«eč; tolike u«pehe.» vzklika klerikalni tednik, na katerem sta 50 škrrfovi milosti podpisana kar dva duhovnika kot odgovorna činitelja za njegovo varanje vernega slovenskega ljudstva. Da bi či~bolj podprl svoje hvalospeve na »delo» kleorad ka'ne vlade, navala tud"' kot dokaz, ka' «nroti- v'adni» listi. V zadnH svnii številki pravi: • Kai pa pravijo protfv'adri časo<»;«i? Navajamo samo si\l:fsk: l-dran- ki -e odločno proti vladi.» Vato citira, kako ta lis: v svoji ll. številki hvali delo SLS. češ, da je «z njenim vstopom v vlado priiei vanjo tudi nov duh, duh ozdravljenja, duh ljudskih želja in potreb, duh so-cijainega pojmovanja države v najmodernejšem smislu,» ter vzklika končno: »Tako piše protiviadni časopis, ki pa mu je resnica prva,» Resnica je seveda to, da splitski • Jadran» ni nobeno protivladno glasilo, pač pa je glasilo da4marinskih — klerikalcev, kakor je n. pr. 'Narodna Politika v v Zagrebu glasilo hrvatskih klerikalcev. Da dalmatinski in hrvatski klerikalci ne bodo objektivno kritizirali vlade, v kateri se sončijo njihovi duševni očetje, slovenski klerikalci, ie jasno; saj je znan pregovor. da vrana vrani ne izkijuje oči. Značilno pa je t a moralni nivô klerikalcih voditeljev dejstvo, da S tate! je svojih listov kar odkrito iretirajo kot politične tepce, navezajoč jim članke klerikalnega lista o «delu» SLS kot mnenje ^protiviadnesas tiska. Na «Domoljubovo» varanje slovenskega ljudstva smo sicer privajeni, toda tako originalnega pa vendar doslej še nismo doživeli, vsled česar smo navedli ta primer za vzgled oni naši Javnosti, ki nima prilike, da od časa do časa pogleda v kierikaino kovačnico. Ljubljanska borza in «Slovenec» Na občnem zboru ljubljanske borze, ki se je vrši! te dni, s:a se pri volitvah borznega sveta pojavili dve listi. Ena je bila oficijelna. druga je imela namen zagotoviti v borznem svetu jačje zastopstvo tr-govstva, odgovarjajoče njegovi gospodarski moči. Ta lista je tudi zmagala, ker je pač imela večino glasov za seboj. «Slo-vencu= je to povod, da proglaša ceio zadevo za politično in napada SDS. da hoče zanesti svojo politiko v Ijub'iansko borzo z namenom — da jo uniči Kdor primerja obe listi, lahko spozna, da je «Slovenče-vo» pisanje >amo bedasto natolcevanje. Zakaj, ako bi se SDS vmešavala v volitve borznega sveta, bi gotovo ne bil vanj izvoljen g Jelačin mL, ki je bil kandidat na obeh kstah. Kar se tiče sSlovenčeve» laž-njive trditve, da je «SDS vedno nasprotovala tei IjuWjarski gospodarski ustanovi (t. j. borzi)», pa si dovoljujemo samo vprašanje, zaka' ljubljanski borzi kljub temu, da so klerikalci že dovolj dolgo na vladi še doslej n. izposlovana pravica trgovanja z valutami? Svojčas je g. Jelačin zato spravi« klerikalce v Borzo, ker so se obvezali, da jo bodo spopolnili. Redukcija gimnazij in klerikalci Sedanja radškalsko-kierikaina viada ie sklenila, da se reduciTa večje števiio gimnazij, češ, da se vzgaja v naši državi preveč inteligenčnega proletarijat2. Iz tega bi sledilo, da smatra sedanja vlada vsekakor za bolje, da imamo v slučaju, ako že .Tioramo imeti proletarija:, neinteligenten in neizobražen proletarijat, ki se lažje obvladuje кгког pa izobražen. Medtem pa ko se reducirajo državne gimnaz^e, vsakomur dostopne, se snujejo nove konfesijonalne. Tako čitamo v zagrebški »Narodni Politiki: poziv za nabiranje prispevkov v svrho zgradbe nove frančiškanske gimnazije v Varaždinu, ki ima bržkone po omenjenem naziranju ra-dikalske-klerikalne vlade vzgojiti proletarijat. ki po svoji inteligentnosti ne bo nevajen kaki vladi, v kateri bi imeli klerikalci scodiočujočo besedo. Ker ostane dosedanje število koniesijonalnih sredniih šol še nadalje neokrnjeno in ker stremi radikalsko-klerikalna viada očividno za tem, da se čim bolj omeji število drzawiih sredni h šol, se zdi. da se bližamo v Jugoslaviji tistim blaženim časom, ki jih ie pokojni dr. Tavčar opisal v svoji noveli »2X0« in ki so bili iaeal vsem pristnim klerikalcem v dobi kon-kordame šole. Zagrebške informacije o pripravah za novo vlado Zagreb, 23. marca. r. Današnji «Hrv2t» objavlja brzojavko iz Beograda, v kateri poroča o sinočnjih izjavah dr. Srskica in Svetozarja Pribičeviča glede snubljenja sa» mostojnih demokratov za vstop v širšo koncentracijsko vlado. «Mnenje političnih krogov soglaša v tem. da je Srskič poizku» šal pridobiti obe krili demokratske stran» ke za vstop v vlado, iz katere naj bi iz» padli klerikalci. Hrvate pa bi zastopala dr. Nikičeva skupina.» Ravnotako poroča «Hrvat», da sta že tri dni v Beogradu bivši radikalski minister dr. Peleš in dr Gjuro Basariček. Kakor se dozr.ava v političnih krogih, posreduje dr. Peleš za sporazum med Radičem in Uzunovičem, ki naj bi omogočil vstop ra» dičevcev v vlado. Dr. Basariček je izjavil, da je mnogo izgledov na uspeh. Radič v Primorju in vprašanje Kastva Sušak, 23. marca. n. Jutri pride Stjepan Radid na Sušak ter bo ime! zborovanja v Kastvu in na Krku. Današnji radičevski «Novi list» pozivlje samostojne demokra» te, demokrate in radikale, naj pridejo vsi na Radidevo skupščino, na kateri se bo glasovalo o tem. da se Kastavščina in oto« ki pripojijo k primorsko»krajiški oblasti, kar bi ojačilo «nacijonalno zavest» v Pri» morju. Čudovito strašna nesreča v zraku Sovi Sad, 23. marca. n. Danes dopoldne s« je v teku enega tedna pripetila na tu» Vajšnjem letališču že drt:ga nesreča. Letal» ski poročnik Mustafa Beškerovič se je i dvignil v zrak v spiralah tako ostro, da 90 ga centrifugalne sile vrgle iz aparata ter je z višine 500 m padel na zemljo Dve» uri potem ie umrl v bolnici. Aparat sam je potem še dolgo letel po zraku, potem pa se je zrušil in razbil. Ali si že vnisan v Vodnikovo družbo? Po Kantonski zmagi v Sanghaju Kan tonski generali prevzeli odgovornost za življenje tujcev. Vlada se preseli iz Haakova v Šanghaj. — Severne čete se še vedno upirajo. njenih. Včeraj je povabil kantonski générai dva angleška častnika na razgovor v kitajski del mesta, da se vzpostavijo prijateljski stiki šanghaj. 23. marca, (be.) Mestu poveljuje general Paičungsi, ki je obljubil, da bo varoval življenje tujcev. Ruska bela garda je bila vjeta in pride pred vojno sodišče. V kratkem se preseli iz Hankova v šanghaj kantonska vlada. Šanghaj, 23. marca. s. Angleški in francoski generalni konzul sta dopoldne stopila v stik s poveljnikom kantonskih čet, ki jima je zagotovil, da hoče za vsako ceno vzdržati v mestu mir. Dejansko je postal položaj v Sanghaju mirnejši Nekateri oddelki severnih čet se ves dan še upirajo. V mednarodni koncesiji so se združile nizozemske, portugalske, ameriške, japonske, španske in italijanske čete z angleškimi ter razširile obrambno linijo. Japonski in ameriški mornarji so se izkrcali na kitajskem bregu reke Jangtee ter postavili straže. London. 23. marca, (lo.) Izven mednarodnih koncesij vladajo v Sanghaju še vedno kaotične razmere. V nekaterih krajih se še vedno upirajo severne čete, ki ropajo in po-žigajo. V mednarodno koncesijo je padlo mnogo strelov. Več vojakov je bilo ubitih in ra- med novimi kitajskimi oblastmi in zastopniki mednarodnih koncesij. Odposlanca je spremljala velika množica, ki je burno demonstrirala proti tujcem. Na povratku so spremljali angleška častnika kantonski vojaki. Medtem so agitatorji nagovorili množico in zahtevali, da se morajo tinjci na licu mesta usmrtiti. Vsa pojasnila tolmačev so bila zaman. Prišli so že krvniki, ko so v zadnjem, trenotku dospele na pomoč nadaljne kanton-ske fete, ki so rešile položaj. Šanghaj, 23. marca. d. Kitajska artiljeriia je obstreljevala angleško križarko «Vindic-tive>, ki je zasidrana v luki. Ladja je odg-> vorila. vsled česar se je streljanje na obeh straneh nadaljevalo kak poldrag kilometer zunaj mesta. Več krogel ie padlo tudi v barake ameriške mornariške pehote. London, 23. marca. d. Vlada je imenovala dosedanjega zastopnika na tarifai konferenci v Pekingu, za svojega diplomatskega predstavnika pri kantonski vladi v Ilankovu. Po zavzetju Šanghaja Veliki, dolgo pričakovani dogodek notranje kitajske vojne je naposled ven. darle nastopil: Šanghaj je v oblasti kan-tonske armade. Pozornost vsega sveta je danes koncentrirana na srednjo Kino. Koliko pomeni zmaga Kantoncev na spodnjem Jangtsekian^u in zavzetje Šanghaja, največjega kitajskega mesta, predvsem pa najbogatejšega in najživahnejšega trgovskega in prometnega središča v vsej državi. Ali je to že definitivni rezultat dolgotrajne notranje vojne in so severne vojske brez moči. da se uspešno upro zmagovitemu pohodu južnih armad? To so poglavitna vprašan-nja. ki silijo v ospredje v dneh. ko prihajajo vesti o kantonskih zmagah v predelu okrog Šanghaja in Nankinsra. Nedvomno zasluži kantonska stranka, zgrajena na idejnih osnovah, vojujoča se za cil.i notranjega in vnanjega preporoda velike države, priznanje in simpatije objektivnega opazovalca. Ali pri vsem tem se ne smejo prezreti nekatera dejstva, ki mečejo kritičneišo luč na dogodke zadnjih mesecev. Predvsem je treba imeti pred očmi, da severne armade ne predstavljajo niti približno take kompaktne, pod enotnim vojaškim vodstvom ali vplivom skupne pozitivne ideje stoječe sile kakor n. pr. kantonska vojska. Na kitajskem severu so gospodovali v raznih provincah razni generali, ki so se zdaj bojevali med seboj za prvenstvo, zdaj se koalirali za nekaj časa proti tretjemu ali četrtemu močnejšemu. Izmed njih vseh je gotovo daleč naimočneša in najizrazitejša figura stari Čangtsolin. ki so ga ostali severni generali postavili za vrhovnega poveljnika, ko se ie na jugu iz nekdaj brezpomembne kantonske vlade razvila velika skupna nevarnost. Toda bilo bi napačno, ako bi enotno rmnto severnih generalov vzeli preveč dobesedno. Njeni posamezni faktorji, guvernerji-generali raznih provinc, so si tudi sedaj ostali nasprotniki, dasi jim ie od juga pretila skupna nevarnost General Sunčuanfang. geverner petih provinc okrog Šanghaia. n. pr. ni bil prijatelj niti severnim, še manj seveda južnim vojskam: ko so se na primer lani udarili Kantonci s severnim generalom Vupejfujem in ga potolkli na srednjem Jangtsekiangu. mu Sunčuanfang ni maral pomagati, ker mu je bilo celo \;šeč. ako se oblast premočnega soseda malo oslabi in zmanjša. Ko so se nekaj mesecev kasneje Kantonci vrgli proti Sunčuanfangu. so ga sosedje prav tako prepustili samemu sebi in izgubljal je kos za kosom svojega ozemlja. Nazadnje je pustil vse skupai in se umaknil na Japonsko, kakor se poroča, z nekaj milijoni dolarji, ki si jih je zaslužil pri upravljanju svojih petih provinc s 120 milijoni prebivalcev. Njegov naslednik je postal Cangčungčang. ki pa ni mogel ustaviti poloma šanghajskih armad. Čangtsolin. ki ima najboljšo armado na severu in je med vsemi generali naj-jačja osebnost, ni doslej še prav nič pokazal. da ga napredek Kantoncev bogve kako ženira. Svojih armad še ni poslal na Jangtsekiang in ni Šanghaju pomagal pri obrambi: gotovo imajo prav on: komentarji. ki vidijo v tem preračunano igro. da se odstranijo ali vsai oslabijo guvernerji srednjih kitajskih provinc. Kaj more biti bolj značilno kakor to. da je istočasno, ko so se bližale kantonske vojske Šanghaju. Čangtsolin svoje čete dirigiral zoper Vupejfuja. svojega nedavnega zaveznika, a nekdanjega nasprotnika. ter ga popolnoma premagal, ko se je pričel nagibati na kantonsko stran. Čangtsolin tedaj izrablja nesrečo svojih južnejših zaveznikov v svoio osebno prid. ker raste spričo tega njegova oblast na severu. Čangtsolinova vojska na severu je tedaj še nedotaknjena: dosedanji boji so se vršili potemtakem tako rekoč v nevtralnem pasu. Če pa ne bodo starega mandžurskega lisjaka, ki se očividno misli pomeriti s Kantonci šele na severu, ukanili računi, je seveda drugo vprašanje. Gotovo pa je. da notranje vojne na Kitajskem ne more biti še tako kmalu konec. Kantonska moč raste neprestano, ozemlje, oodrejeno kantonski vladi, se veča od dne do dne. Toda ta nagla rast ima tudi svoje slabe strani Kantonska oblast ne raste samo radi zmagujoče :deie. marveč rad; respekta pred močjo. Saj je značilno, da se je Kantoncem pridruži! Vupeifu, da se iim pridružujejo province, ki nikakor niso bile uda-ne stranki Kuomintang. General Lipoa-čen, ki ie pred nedavnim dal sekati glave stavkajočim in nacijonalističnim študentom v šanghajskih ulicah, se je seda' skušal prikupiti Kantoncem. ki jih smatra očividno za neizogibne gospodarje bližnje bodočnosti: s tem, da je zaplenil in zadržal železniške vagone, potrebne za umik severnih armad iz Šanghaia. Province prestopajo od ene stranke k drugi. Tu se kmalu nehajo učinki idejne skupnosti; saj je tu prenagla rast notranji sili Kantoncev najbolj opasna. Nemogoče ie te mase pridobiti dovolj naglo za idejni preokret. če pomislimo, da imata n. pr. provnei Čekiang in Kiangsu. ki so si jih osvoj:li Kantonci v zadnjih mesecih, prva 22 milijonov in druga 34 milijonov prebivalcev. Preden bodo revolucionarne nacionalistične ideie kantonskih vodij prekvasile dovolj močen del prebiva1-stva. bo še mnogo opasnosti notranjih konfliktov. Ali ako izvede kantonska vlada vna-nii de! svojega velikega programa, ujedinjenje Kitajske in emancipacijo od inozemstva, tedaj je poglavitni uspeh dosežen in veliko nacijonalno de!o izvršeno vsaj v osnovi. Za pravice jugoslovenske manjšine v Italiji Rim, 23. marca. o. N'a današnji seji zbor» niče, na kateri so razpravljali o proračunu prosvetnega ministrstva, je povzel besedo tudi poslanec dr. Besednjak, ki je v svo« jem govoru nastopal proti šolski politiki ministra Fedeleja, ki se je lani posebno iz« kazal z odpuščanjem slovanskega učitelj» stva iz službe. Dr. Besednjak je nag-lašal, da je v odpustitvenih odlokih aaučnega ministra, ki jih pošilja slovanskim učitelj» skim močem, naveden vzrok, da so odpu« ščeni iz službe zaradi njihovih čustev, češ da so nasprotna Italiji Prosvetni minister postopa pri tem na podlagi informacij, ki jih dobiva od ene ali druge strani Učitelji smejo samo zanikati obdolžitev, rednih di» scipimarnih preiskav pa minister noče od» rediti, čeprav so nekateri učitelji za to prosili. Dr. Besednjak, ki so ga nekateri poslanci med govorom neprestano preki» njali z medklici, je odločno nastopil tudi proti raznarodovalni politiki, ki jo vodi minister Fedele do jugoslovenske narodne manjšine v Italiji. Odnošaji z Madžarsko Budimpešta, 23. marca s. Na popoldanski seji zunanjega odbora se je skliceval zunanji minister dr. Valko na zadnje izjave ministrskega predsednika glede pogajanj, ki se tr enotno vršijo z Italijo ia Jugoslavijo. Min. predsed. Bethlen je vedno streme! za tem, da ostane z Jugoslavijo v dobrih sosednih odnošajih, obenem pa poglobi obstoječe prisrčne odnošaje z Italijo. Ker je trenemo opaziti v razmerju med Jugoslavijo in Madžarsko radi nekih gibanj na jugoslovensko-albanski meji malo napetosti, mora pristaviti, da diference, ki so nastale med obema državama, po njegovi sodbi ne daiejo vzroka, da bi Madžarska spremenila svoje dosedanje stališče. Stremela bo za tem, da ostane ta smer nespremenjena tudi v bodoče. Stresemann se sestane z Mussolinijem Rim, 23. marca. d. »Tribuna» poroča, di. se nemški zunanji minister dr. Stresemann za Veliko noč sestane z Mussolinijem, na» kar se odpelje v Sicilijo, kjer oçtane par dni s svojo rodbino na oddihu. Berlin, 23. marca. s. Z dobro informirane strani se izve, da je vest rimske «Tribune», po kateri namerava dr. Stresemann poto» vati za Veliko noč na Sicilijo, točna Dr. Stresemann je prejel tudi že vabilo Mus» solinija, naj ga pri tej priliki obišče v Ri» mu. Komunistična akcija v Egiptu Kairo. 23. marca. s. V Egiptu se širi žu vahna komunistična propaganda, ki hoče očividno povečati Angliji politične težkoče v deželi Z vseh strani se utihotaplja ko= munistična propagandna literatura. Prista niške oblasti v Aleksandriji so na franco^ skem parniku zaplenile veliko pošiljko ko--rrunističnega gradiva. Med radikalnimi egiptskimi nacijcmasilti ie opažati preokret 7a zvezo z Rusijo. Inteligenca je v službi komunistov. Izvršenih je bilo mnogo are» tacij. Naši Kraji in ljudje so se dobro obnesli. Bombe imajo ta učinek, da takoj zažgo zaželjeni predmet, mečejo pa se iz aeroplanov. Za ta svoj izum, pravi Vučkovič, je potrošil velike vsote denarja. Denar je dobil od raznih oseb. ki so тпи dajale ne samo gotovino, temveč tudi vrednostne papirje, pregovoril pa je stranke večinoma s tem, da jim je naglašal, da je veliko bolje, da se z denarjem dela in s papirji špekulira na borzi, kakor da leži doma. Do konca preteklega leta je Vučkovič mogel še zadostiti svojim obveznostim, ko pa je zašel v stiske, je začel obveznosti zavlačevati, nakar so sledile ovadbe upnikov policiji Pol cija nadaljuje preiskavo ln upa. da pride na sled novim podrobnostim. Razstava „Rdečega križa" v Guštanju Vse večje kulturne in gospodarske prireditve v naših centrih, Ljubljani, Zagrebu ali celo v Beogradu, so našemu preprostemu in manj imovitemu človeku ob meji radi oddaljenosti in drage vožnje nedostopne. Vendar pa je zelo važno, da se naš delavec, kmet in obrtnik seznanijo z najvažnejšimi pridobitvami svojega naroda v tej ali oni stroki. Naš človek ob meji ima sicer prednosti. da lažje obišče to ali ono večje mesto sosednjih držav (Celovec. Gradec i. dr.); vendar pa ni vedno v korist naše narodne samozavesti, če vidi naš preprosti človek le pridobitve tujega naroda in živi v misli da mu lasten, jugosiovenski. ne more ničesar nuditi. Agilni krajevni odbor Rdečega križa v Guštanju je prevzel sicer težavno, toda izredno važno in koristno nalogo, da priredi še tekom letošnjega poletja v Guštanju poučno razstavo, s katero hoče seznaniti naše ljudstvo ob meji z razvojem našega gospodarstva. Izredno važen namen ima tudi liigijsnska razstava, ki se bo vršila istočasno. Na stotine prošenj in pozivov je razposlal odbor na razna podjetja in kulturne institucije sirom naše lepe domovine. Ali se bodo odzvale? Ali bodo podprle idealno in širokopotezno akcijo? Ali se zavedajo važnosti te priredit%-e? Sicer pa bodo tudi razstavljalci imeli svoje koristi, saj je Mežiška dolna precej gosto obljudena in njeno rudirstvo na tudi kovinska in lesna industrija se čimdalje lepše razcvetajo. Na naših gospodarskih krogih je sedaj, da to idealno zasnovano akcijo po svojih močeh podprejo. Se bolj kakor nekdaj velja geslo: Napredek in prosveta — to naša bo osveta! Narodna odbrana v Celju V mali dvorani Celjskega doma se Je vršil v ponedeliek. ci*ie 21. t. m. občni zbor Varodne odbrane v Celju. Udeležil sc ga ie v častnem številu častniški zbor celjske gamizile, med tem ko se je moralo na žalost konstatirati, da se večina celjskega prebivalstva še ne zaveda velikega pomena te velevažne in prepotrebne nacijonal-ne in kulturne organizacije po vsej naši drtžavi. Na občni zbor je bil vablien vsak, ki čuti nacijonalno in se zaveda, da bo samo v narodnem in kulturnem prerojenju postala naša država krepka m konsolidi-rana na znotraj ter nepremagljiva napram vsakemu zunanjemu sovražniku. In vendar smo videli na občnem zboru zopet samo one ljudi, ki delujejo tiho in nesebično tudi v vseh ostalih celjskih narodnih, kulturnih in dobrodelnih organizacijah. Občni zbor ie otvoril predsednik celjske Narodne odbrane g.polkovnik Jovo N a u -m o v i č s prav gorkim pozdravom na vse navzoče. Med drugim se je na kratko dotaknil današnjega položaja naše mlade države. ki si ničesar bolj odkrito ne želi. kakor dolgotrajnega miru. Vsled raznih sovražnih spletk pa mora tudi biti pripravljena na vse. Ta pripravljenost pa bo le takrat popolna, ako bomo izvršili v naši državi enotno narodno in kulturno organizacijo, ki bo obsegala vse državljane, ki čutijo nacijonalno in državno. Narodna odbrana polaga veliko važnost na to, da šteje med svoje članstvo tudi narodno ženstvo, ki je poklicano, da vzgaja naš naraščaj v jugoslovenskcm duhu. Za to obžaluje, da se občnega zbora ni udeležilo tudi ženstvo, kar se mora še popraviti. Nepremagljivi bomo, ako bomo ohranili in utrdili vero v svojo lastno moč. Po teh navduševainih besedah je poročal tajnik g poročnik Slekovec na kratko o debvanin celjske Narodne odbrane do zadnipga ustanovnega občnega zbora. Za enkrat je omejila celjska organizacija svoie delo na mesto, a razširiti ga bo morala po vseh krajih, ki gravitirajo v Celje Društvo ima za enkrat 15 rednih in S5 podpornih članov. Izvršile so se pa že potrebne predpriprave, da bo članstvo znatno naraslo. Blagajnik g. Logar je opozarjal na leto 1014.. ko se je -ajnka Avstrija srtske Narodne odbrane zaradi njenega Intenzivnega delovanja najbolj bala. Komur ie pri Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: <";etrtek. 24.: «Ti in jaz». A. Petek, 25.: Zaprto. Sobota, 26.: «Gobsek». Delavska predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 27.: «Danes bomo tiči». Fondeljek. 28.: «Macbeth». B. Ljubljanska opera: četrtek. 24.:' Zaprto. Petek, 25.: ob 15.: «Carmen». Ljudska pred stava pri znižanih cenah. Izv. Sobota, 26.: «Mrtve oči». E. Nedelja. 27.: ob 15.: «Tajda». Izv. Pondeljek, 28.: Zaprto. Mariborsko gledališče- Četrtek, 24.: «Vesela vdova». B Kuponi Znižane cene. Petek, 25 : ob 15.: «Divji mož» Kuponi Ob 20: «Grofica Marica» Znižane ce» ne. Kuponi. Sobota, 26.: «Madame Butterfly». A. Nedelja, 27.: ob 15.: «Vesela vdova». Zni» žane cene. Kuponi Ob 20.: «Učitcljica». Premijera. srcu usoda naših nezastižnjenih bratov, ta mora pri tej nacijonalni organizaciji aktivno sodelovat! Narodna odbrana naj pokaže vsemu svetu, kako enotni smo vsi v tej državi, ako gre za spas naše domovine. Poročal je o stanju blagajne, ki je začasno še skromna. Pri volitvah so bile v smislu pravil na predlog g. polkovnika Naumoviča izvoljene soglasno sledeče sekcije: V finančno: ravnatelj Kralj, podravnatelj Selišek in drogerist Kramer, v kulturno vladni svetnik Lilek, v privredno ravnatelj Gruden, v zdravstveno dr. Rebernik. v propagandi-stično upravitelj Prekoršek, prof. Mrav-liak in novinar Gaberc in v viteško dr. Milko Hrašovec, dr. Mejak in Sirec. Na predlog dr. Kalana so bili izvoljeni v upravni odbor dosedanji člani in sicer: kot predsednik polkovn:k Naumovič, kot podpredsednik upravitelj Prekoršek, kot tajnik poročni Slekovec in kot blagajnik rav-nateli Logar. Preglednika račtmov sta dr. Kalait in Ciril Sadar, overovatelja kape-tan .luvanc in poročnik Pogačar. f Milanu Kovaču na zadnjo pot Ni še porasla trava skoro sveže gomile njegovega brata Karla, ko je neizprosna smrt segla po tem mladem življenju in ga iztrgala, rekel bi ukradla, njegovim staršem in znancem. Kovačev Milan je mrtev. Pred 14 dnevi smo se nepričakovano sešli. ko se je vračal « svojim skrbnim očetom tam z bizeli-skih goric. Poln življenja in navdušenja mi je razlagal svoie načrte, ki pa se niso nanašali samo na procvit domače hiše, temveč so skoro izključno merili na prosvetno delo v domačem Sokolu Kak >r le nemala zasluga Kovačeve rodbine sploh, da ima Sokolsko društva v Loški dolini svojo lastno streho in dom, ki je po pravici ponos doline, tako ie bi' pokojni Milan, vzoren sokolski delavec, duša vseh prireditev in neumoren prosvetar domačega Sokola Sokolski dom ' v Starem trgu mu Je bil svetišče, kjer je preživljal in posvečal sokolskemu delu ves čas, v kolikor ga niso neodložljivi posli vezali na dom in rodbino. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah sokolskih delavcev v Starem trgu velika vrzel, ki jo bo težko izpopolniti Res kruta je usoda človeška Komaj se je pokoin Milan otresel šolskega prahu, dovršil trgovsko akademijo in odslužil vojaški rok. je ugasnilo njegovo mlado življenje. Prekrižani so načrti in njegove na-de, da razširi «vole obzorje s kratkim študijem v inozemstvu. Mesto v Francijo in Švico je mlademu Milanu odredila usoda drugo smer — romarsko pot tja v samotno Podcerkev. Tetžkc bo DogreVila pokojnega Milana Kovačeva rodbina, ki ji ie bil ponos in di-ka hiše Saj sta stavila roditelja v svojega Milana vse n*de, in t-1 po vsej pravici, ker jih ie vselej in povsod tudi izpolnil. Bil je vseskozi vzoren dilak in hvaležen sin svojih staršev Pogrešali bomo pa brata Milana tudi vsi njegovi znanci in prijatelji, nalboii pa domači Sokoli ker mu bomo težko našli nadomestilo Spavaj sladko, brat Milan! Naj Ti bo lahko zemllira domača M. F. £=7 rjo Naffireisa špe> ijalitet;. z» éew -e. «Carmen» v ljubljanski operi. Jutri, na praznik, se poje ob 3. popoldne v ljubljanski operi priljubljena in melodiozna francoska opera Carmen, z gespo Thierry.jevo v naslovni ulogi Poleg nje nastopijo še: ga Ribičeva kot Micaela. gospa Poličeva kot Frascvita in gospa Potučkova kot Merceries. Glavno tenorsko partijo Don Joseja poje gosp. Knittl. baritonista Escnmila pa gosp. Ilolodkov. Otale uloge so v rokah gg. Z upati.i, šublja. Mo''oriča tn Perkn V operi nastopa otroški zbor in pa balet. Predstava ie ljudska in veljajo znižane cene. Delavska predstava v ljubljanski drami. Opozarjamo na delavsko predstavo v ljubljanski drami, in sicer v ?oboto zvečer, ko se uprizori llasenrleverjeva drama . Predvidoma bo.!o premijere 30 marca, 2. in 6. aprila. Meverh-ldora nroslnva ruske reroluci;c. Desetletnico ruske revolucije in z.'om cari-slične Rusije je praznoval m osi; o v s'; i reži ser Млуег-flld 11:1 kaj originalen način. Zbnl je 300" igralcev, jih preoblekel v politične zločince z okovi na rokah in nogah. Proce- Gospod dr. Vilko Baltič, bivši veliki župan ljubljanske oblasti, je odpotoval včeraj popoldne na svoje novo mesto v Užice v Srbiji kot veliki žu- pan užiške oblasti. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani so se poslovili od njega divtzijonar. general Danilo Kalafato-vič, vladni svetnik dr. Andrejka, policijski direktor dr. Guštin, žandarmerij-ski komandant, podpolkovnik Marko Manigodic. z vsem orožniškim oficirskim zborom in ljubljanski konzularni zbor. Zieglerjeva ogromna v v» zapuščina Kakor Je našim čitateliem znano, se Je pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu vodilo postopanje o zapuščini pokojnega VVllliama Zi^glerja, umrlega v Ameriki. Pokojnik ie zapustil premoženje, vredno 13 milijonov dolarjev. Prijavilo se je tudi iz Slovenije mnogo interesentov. Da si posamezni Zieglerii in Cigtarji prihranijo nepotrebne t-oške za razne listine in informacije razglaša izseljeniški komisarijat, da ie zapuščin'ania iz aeroplanov. ki sija je korakala ob rožljanju verig po moskovskih ulicah, zvečer pa se je vršila v Mayerholdovem gledališču originalna predstava iz življenja sibirskih kaznjencev. Praznik v mariborskem gledališču. Ma praznik v petek so vršita v mariborskem gledališču dve predstavi: |>opoldne repriza veleuspele otroške igre *Divji mož» ali «Ugrabljena kraljičina», zvečer pa priljubljena opereta «Grofica Marica». Nova zbirka GHnrievih p«-smi. Poet naših poli in gozdov. Cvetko Golar, je izdal za letešnjo pomlad novo kn'igo svo;ih poezij: «Njiva zori . Zbirka oblega okrog 100 strani in ie okusno opremljena. Založil je je avtor sam Ob nrvi pri,;ki bomo prinesli o tej novi slovenski pesniški knjigi obširnejšo o-eno. za sedai pa j° toplo priporočamo slehernemu ljubitelju Golarjeve poezije. Knjiga stane 15 Din. Ripki prosvetni komisar I.iina-arskij je n;irisal novo dramo z naslovom «Novo podnebje». Osma simfonija Moskovskega se je izvajala prvič v Ljenircgrrdu v interpretaciji T.jenintraiske filharmonije. Simfonija ie mo-numentnlno delo. 7,*raieno motivično večinoma na ruskih narodnih pesmih. Njen višek ie v četrtem stavku, naibolji del pa ie Scherzo drugera stavka Minskovskij je že nnnisrtl svojo deveto simfonijo in zlaga sein j deseto. Kn>i?i"Tn!» rrl.eta za^rehikera rViien- (a-, /agrib^' i kni'ž"vni mesečnik «Vijo-пм>, kl se je v zadnjem fen rehabilitiral ter postal vodilna literarna revija med Hr- Usodni strel radi požarov na Gorenjskem Božična tragedija v Krizah pred sodiščem. Ko so se lam po gorenjskih vaseh neprestano pojavljali požari, se je razburjeno ljudstvo odločilo, da bodo domačije vsako noč stražili fantje. Okrajna glavarstva so res dovolila vaščanom, da smejo na svojih nočnih pohodih nositi puške in na tretji klic tudi streljati, če se ne bi oglasil pasant, ki je naletel na stražo. Ponoči od 24. na 25. decembra je stra-žil v Križah pri Tržiču čevljarski pomočnik Lu d o vik Gradišar. Ko je po polnoči stal blizu svoie hiše, je opazil, kako se je plazila neka senca blizu vaške poti, zapustila pot in šla proti njegov; šupi. «Stoj,» je kriknil Ludvik in dvigni1 puško, a senca se je kljub temu plazila dalje. Še enkrat ie Ludvik kriknil, a potem je ustrelil. Senca se je nato zgrudila. Ludvik ie začul gr-grajoč vzdih in potem je vse utihnilo. Fant je priskočil in preplašen spoznal, da je ustrelil svojega prijatelja Franceta Terana France se je namreč hotel prepričati, kako Ludvik straži in se mu Je približal. Svojo neprevidnost Je plačal siromak z lastnim življenjem Krogla mu je prodrla skozi srce in je takoj umrl. Grad:šar le včerai pred deželno sodnijo v Ljubljani preplašen priznal, da je streljal, a zagovarjal se je, da je storil samo svoio dolžnost, saj Je sprožil puško, ne da b; pomeril, ker ie hotel samo neznanca prepoditi. Kazenski senat ie upošteval obtoženčev zagovor in ga oprostil z motivacijo, da ie fant sicer res neprevidno ravnal ter da bi miren človek ne streljal tako hitro. Toda ustreljeni ie bil sam čuvaj, ki bi vsekakor moral vedeti, da mu preti nevarnost. ako se ne oglasi, pa ie kljub temu še! s poti in tudi oglasil se ni. Vrli tega so čuvaji imeli dovoljenje, da smejo nositi puške in streliati na trikratni klic «Stoj!» Marica Marrana Micika г sestre do tš s zal ubl:ene v soldata ' H>rry Liedtbe|a. Pride v KINO »DVOR« Zverina v človeški podobi Vas Drenovci v Slavoniji je doživela v noči od sobote na nedeljo strahovit zločin. Sinko, ki je hotel braniti svojo mater pred nasilnim stricem, je plačal svojo ljubezen do matere s smrtjo. Zloglasni pijanec Andrija Senko. ki je popival noč in dan po gostilnah, je prišel usodno noč jako pozno domov. Bil je silno slabe volje ker je izgubil na kartah. Zaman so ga starši pros li. naj opusti karte in vino in se loti dela. češ da ni doma niti kruha. «Vam bom že dal kruha.» je zavpil pijanec in pričel starše pretepati. Njegova sestra je skočila materi na pomoč, na kar je tudi nad njo zlil svojo jezo in jo ves divji pretepel. Na svojo nesrečo je med tem pritekel njen sinko in milo zaplakal: «Stric! Pusti mojo mamico! Nikar je ne tolči!» Pijanega Senka je to še bolj raztogotilo. Zgrabil je veliko sekiro in udaril z ostrino tako silno po glavi otroka, da mu jo je razklal na dvoje. Kakor odsekano steblo, se ie otrok zgrudil na tla. Zverino v človeški podobi so seveda takoj aretirali in izročili sodišču. vati, je razpisal zanimivo anketo o vzrokih sedanje literarne krize. Citatelji lista imajo priliko odgovoriti na nastopna vprašanja: Čemu se knjige domačih pisateljev tako malo čitajo in malo kupujejo? Kako bi se dalo odpraviti to stanje? katera književnost vam bolj prija _ predvojna ali povojna in čemu? Katera literarna panoga se vam najbolj prilega: pesmi, drame, novele ali romani? Katere pisatelje najraje čitate? Kaj zahtevate od naše književnosti in njenih tvorcev? Odgovori na to delo bodo pač prišli, drugo vprašanje pa je, če bodo kaj pripomogli k rešitvi splošne sedanje literarne krize. Koncert oianista Lortata v Ljubljani Francosko društvo «Association française d'expansion et d'échanges artistiques» si je nadelo hvalevredno nalogo, navezati umetnostne^ stike med narodi in jih tako kulturno zbližati. V Ljubljani imamo francoski institut, ki spaja francosko kulturo z našo. in ta ustanova nam je v zvezi z Glasbeno Matico priredila snoči večer pianista Lortata, ki se nam je predstavil kot odposlanec zgoraj navedenega društva. Namen tega večera je bil, seznaniti našo publiko z nekaterimi klasičnimi francoskimi skladatelji in s jxijavo impresionista Debussy ja. najiačje osebnosti francoske tlasbe bližnje preteklosti. Pianist ie napravil koncertni publiki še posebno koncesijo v tem, da je uvodoma predvajal Beethovnovo .Sonata appassionata» in Cho- GHta gazbc : Ž ENA DEMON: divna zamamna Parižanka iz razkošnih pa* lač-svetovnega velemesta gre s svojim lju» bavnikom (Antonio Moreno) v divjo Ar* gentinijo, kjer teče vrela kri, ki ne pozna mej v ljubavi in strasti! Samo še danes ob 4. pol 6. pol 8. In 9. uri. Pozor! Pri vseh predstavah sodeluje nai splošno znani najboljši orkester Ljubljane Kino „Ljubllanski dvor". Tel 2730 Pred sodniki Na Gorenjskem prebiva tesar France š Možakar ima ljubko pastorko Ivanko S. Lani je bil zaslišan kot priča zoper eorodnico Ivanko Š., ki je bila v preiskavi radi hudodelstva goljufije. France je tedaj priznal, da je večkrat svojo gluhonemo pastorko, ki mu je bila zaupana v nadziranje, zapeljal, da je ž njim nečistovala. France je bil obsojen na 3. mesece težke ječe. Da bo temeljito zgubil take skomine, bo mož tudi vsak mesec enkrat na trdem ležal. Ekspedicija na južni tečaj (Prihodnji spored ZKD.) Na praznik, dne 25. t. m. predvaja ZKD v kinu Matica film, ki nam predočuje ekspedicijo kapitana Scotta na Južni tečaj. — Filjn tvori brezdvoma eno najlepših in najzanimivejših predavanj, kar jih je dosedaj nudila ZKD v letošnji seziji. Pokaže nam v izredno lepih slikah vse predpriprave za to ekspedicijo ter njeno prebivanje v arktičnih pokrajinah. Na filmu vidimo deželo večnega ledu, visoke plavajoče ledene gore, ki so ovirale nadalino prodiranje raziskovalcev z ladjo «Terra nova». V zanimivih, sitao lepih slikah nam prikazujejo raziskovalci svoje življenje in bivanje v teh krajih; tudi živalstvo in njih življenje ni v nobenem dosedanjem filmu opisano in predočeno tako naravno in živo kot v tem. Tu vidimo cele jate pingvinov, tulniev. galebov itd., ki žive v krajih, kamor stopi le redkokdaj človeška noga. — Konec filma prikazuje tragičen konec junaške ekspedicije, ki si je stavila za svoj cil i, da prouči nepoznane kraje okrog južnega tečaja. Radi izredne krasote tega filma priporočamo vsakomur, da si ga ogleda, saj bo gotovo slehernim ostal neizbrisno v spominu. Predstave dne 25. t. m. se vrže ob 9.30 in 11. dopoldne. Zasigurajte si pravočasno vstopnice v predprodaji pri blagajni kina Matice Cene sedežem 2 Din in 4 Din. Mi pobijemo vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja in cen, v možki in damski konfekciji. Oglelfe si naš? izložbe. G2IČAR & MEJAČ ŠelenburgOTa ulica štev. 3. Iz Samostojne demokratske stranke Sestauka SDS v Makolah in Laporju sla se vršila v soboto 19 t. m., prvi zjutraj po maši, drugi popoldne Na obeh sestankih se je zbralo lepo število ljudi, v Makolah celo večina pristašev SLS Strokovni učitelj gos;>. Robnik je razpravljal o raznih perečih gospodarskih vprašanjih ter je žel obilo odobravanja. Nova krajevna organizacija SDS se je v nedeljo 20. t. m. ustanovila na sestanku v Jarenini, srez Maribor levi breg. Organizacija šteje že lepo število članstva in možje ter mladeniči, ki so stopili v odbor, so nam jamstvo, da se bo število članstva v najkrajšem času znatno pomnožilo ter da bo orga-nipcija v Jarenini med najmočnejšimi našimi podeželskimi organizacijami. pinove etude v As-duru, Ges-duru in c-molu; preludij v Des-duru in polonezo v As-duru. Po teh točkah, ki jih je pianist zaigral z občudovanja vredno tehnično popolnostjo, je šele prišel napovedani spored, ki ga je umet-rik uvedel z daljšim nagovorom v' francoskem jeziku, v katerem je na kratko in v lahnem elogu orisal glavne poteze skladb francoskih clavecinistov. Govoru je sie iz zbirke «Préludes». Končno tečko je tvorili prispodoba med Debussvjevo predstavo Španije in ono njenega naibolišega koinponis'a, AÎbeniza, čigar Seguidilli (Castiltas} ie sledila Debussyieva skladba «Une soirée du; pri somborskem ve likem županstvu g Pavle Košmrli, za obmejnega veterinarja na Rakeku Da g. Rado-slav Rebek, veterinar pri ljubljanskem velikem županstvu. * Osebne vesti. V imenik zagovornikov ie vpisan Artur Mrevlje, notarski kandidat v Ptuju. Odvetniški izpit sta napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubi lani odvetniška kandidata dr. Janko Drnovšek in dr. Dominik Drnovšek. * Gripa v mariborski oblasti pojenjuje. Kakor je razvidno iz uradnih statističnih podatkov, je bilo dne S. marca v področju mariborske oblasti še 5.028 na gripi obolelih oseb, do dne 14. marca pa se je Število bolnikov znižalo na 1669. Tekom omenjenega tedna je ozdravilo 468S oseb 21 pa jih je za gTipo umrio. Največ bolnikov je v Prek-irarju. * Italija se zanima za Južno železnico. Italijanska vlada v zadnjem času z vsemi silami dehiie na to. da si zasigura vpliv v upravi prog Južnih železnic ter da si pribori ceio glavno besedo o progah, ki tečejo na našem teritoriju. Z Dunaja poročajo, da se neka znana banka iz Milana, ki je v ozkih stikih z današnjo iašistično vlado, na dunajski in budimpeštanski borzi prav posebno zanima za delnice Južnih železnic. Informirani krogi so prepričani, da je to zanimanje v ozki zvezi z rešitvijo vprašanja izhoda Madžarske na morie. * Zgodovinar dr. Dane Gruber umrl. V Zagrebu je v pondeljek zvečer po dolgotrajni bolezni umrl znani zgodovinar dr. Dane Gruber, profesor zagrebške univerze v pokoju in redni član Jugoslovenske akademije znaosti in umetnosti. Pokojnik se je bavil zlasti s starejšo hrvatsko zgodovino. Njegove razprave so bile objavljene večinoma v edicijah akademije znanosti. * Brezplačno potovanje siromakov na železnicah. Pod štev. 19S0 z dne 26. januarja 1927. je prometni minister odredil, da oni siromaki, ki ne plačajo nobenega davka ali pa le do 10 Din direktnega davka, lahko potujejo na železnici brezplačno; oni, ki plačajo 10 do 20 Din direktnega davka, potujejo lahko za čerrtinsko ceno. oni pa. ki piačujeo 20 do У» Dm direktnega davka, pa lahko potujejo na železnici za polovično ceno. Dne 22. t. m. pa so oblastne železniške direkcije prejele brzojavno naredbo, po kateri bo prometno ministrstvo odslej samo dovoljevalo take vozne olaišave. a le na prošnjo vsakega posameznega prosilca. V vsaki prošnji se mora označiti svrha potovanja. * Potres v Brodu na SavL Prijatelj našega lista nam piše iz Broda na Savi. Dne 21. t. m. smo čutili tu od 2. do 3. ure ponoči štiri manjše potresne sunke, ob 3.08 pa čuH močno podzemsko bobnenje, ki ie trajalo do 5 sekund, nakar je sledil precej močan potresni sunek. Bobnenje je marsikoga zbudilo, prve štiri sunke pa je le malokdo slišal. Škode potres ni napravil. * Obrtnikom. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani si je za letošnji ljubi ianski velesejem, ki bo od 2. do 11. julija zagotovil primeren razstavni prostor. Da omogoči revnejšim obrtnikom udeležbo na velesejmu. bo urad kril razstavne stroške. Obrtniki, ki se nameravajo poslužiti te ugednosti. naj priglase najkasneje do 15. maja svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani. Krekov trg št. 10-1. kier dobe tudi vsa natančnejša pismena, oziroma nstmena pojasnila. * Gradnja ».Novinarskega doma« v Zagreba. Zagrebški mestni legulatijski odbor je na svoji predvčerajšnji seji razpravljal o brezplačnem odstopu primernega stavbišča za gradn.ij» »Novinarskega doma« v Zagrebu in odobril odstop stavoišča na vzhodnem dela «Trga 29. oktobra«. Določena je posebna komisija zastopnikov in strokovnjakov. ki bo pregledala stavbišče ter z zastopniki Novinarskega udruženja določila nt čm gradnje. * Ženski svet, štev. 3. za marec 1927. je izšla z nastopno vsebino: Obrazi in duše: Zofka Kveder-Demetrovičeva: Narodna pesem Gustava Strniše; Junakinja zvestobe, povest L. Faturjeve; Pozdrav v daljava pesem Ks. Meška; Hrepenenje, pesem Roze L. P.; Nepoznani materi. Antonija G.: Očka. Janez Rožencvet: Naj bom tvoia lučka, pesem Poldi Leskovčeve; Iz Heineieve lirike, V!da JeTajeva; Krivice Jelka. Poldi Leskov-čeva; Vsako leto znova, pesem Makse Sa.n-sove; Glose k ženskemu gibanju, Milena Vladimirova; Avbe, Albert Sič: O setvi cvetlic, J ust Ušaj; Sestre. Trboveljčanka; Naša deca. Irvestja. — 2enski svet izhaja v Trsto vsak mesec. Za Jugoslaviio se naroča pri upravi v Ljubljani. Karlovika cesta 20. * Nenadna smrt na potovanja. Na potovanju v Beograd na skupščino Jugoslovenskega Sokolskega Saveza jt na splitskem kolodvorn, zadet od kapi. umrl dr. Gajo Bu-lat. član odlične rodbine Bularov. ki se je v dobi narodnega preporoda odlikovala v borbi proti italijanašem. Pokojnik je bil predsednik oblastnega odbora SDS v Dalmaciji, predsednik rveze velike industrije in starosta splitskega Sokola Dosegel je starost 60 let. Sprevoda, ki se je vršil včeraj so se udeležila vsa narodna društva. Sokol, člani SDS :n izredno mnogo tamkajšnjega meščanstva. Za velikonočne praznike izgotavlja atelje tvrdke M BAN na Resljevi cesti po meri vseh vrst oblačila za guep^xie in dame po prvovrstni izvršiivL Izbira pomladanskega blaga, najlepših in moderiih vzorcev je popolna. Cene najnižje * Samomor v zoološkem vrtu. Pri zoološkem vrtu v Maksimiru si je predvčerajšnjim končal mlado živijenie 23 letni Ant.' Lukin, rodom iz Šibenika Iz Zagreba se je z električno železmeo odpeljal v Makslmir teT se naravnost napotil v zoološki vrt in nekoliko časa ogledoval živali, potem pa se vsedel na klop in si pognal kroglo v desno sence. Bil ie takoi mrtev V beležnici. ki jo je imel v žepu. omenja, da ni mogel dobiti ne državne, ne privatne službe in ker tudi rima sorodnikov, ki bi ga mogli podpirati gre prostovolino v smrt. Svoie beležke je končal s konstatacijo- »Rodil sem se pred 750.380.000 sekundami.« * Smrtna nesreča na železnici. Na železniški progi Zagreb-Čulinec se ie v pondeljek zvečer pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev Osebni vlak ie povozil služkinjo Veroniko Premec. ki se ie po progi vračla v Dugo selo Vlak ie ponesre-čenko grozno razmesaril. tako da so le s težavo ugotovili meno identiteto. * Lhidje. ki trpe na težkem telesnem odvajanju in iih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca. nai popiiejo zjutraj in zvečer po četrt kozarca prirodne grenčice »Franz-Jozef«. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se voda »Franz-Josef« uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi. * Ribiške priprave, orožie in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškarju F K KAISER. Ljubljana. 256 * Nobena mati naj se ne ustraši truda kuhati kavo na dve strani: skuhano Ziko odmeri najpTvo samo otrokom, ostanku pa pridene. če je treba, nekaj zrnate kave za odrasle člane rodbine 276 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manuiaktura Ljubljana. Tavčarieva ulica 7. * Calderara milo za britje je v kakovosti nej>rekosliivo. 60 Spjrtne Me za dame ln gospode, pristne gojzarje. izdelane po veeh predpisih za turistovske čevlje, iz-le-luje po meri in ima v zalogi J. BRAJER Breg štev 1. Proti gr oi • astm - ka'aru4 se I halira smrekovo olie ..Troiist'. Razoošii a vsa->i dan po novzetju D In T'olis Loe»tec DoVva se v v«eh "ekamati u drogeri.ah P»Ide I Pride! Pr.deI linaldo linaldini Scnzac ji nalni n ve ■ zan mlvi saloisk ljuba, no pustoiovni ve i f Im V glavni vlogi junak d icva Elitni Kino Matica Presenetljivo krasne vzorce iipk za perilo, obleke, mizne prte, pogrinjala itd ;e mogoče izbrati si le v špecijal. trgovini T. EGEE Sv. Petra c. št. 2 Svila vse rwv trebščine za šivilje in krojače v bogati izbiri. Iz Ljubljane u— Velikodušen dar. Dobrotnik, ki noče biti imenovan, je daroval za dijaško kuhinjo »Domovina« 10.000 Din. Uverjen naj bo, da je s tem storil veliko dobroto, sai prehranjuje vDomovina« letos 60 do 70 marljivih in najbolj siromašnih srednješolcev deloma povsem brezplačno, deloma pa po znižani ceni. Lansko leto so znašali troški za vzdrževanje »Domovine« 186.000 Din. kateri svo ti so dobrotniki prispevali s skupnim zneskom okoli 100.000 Din. Tudi letos so se »Domovine« spomnili že številni stari podporniki. Velikodušni dar nepoznanega do-brotnika-zasebnika naj bi oa našel med Slovenci še več naslednikov. Kdor hoče svojo darežIHvo plemenitost usmeriti s pridom v res dober namen, nai nikdar ne pozabi dijaške kuhinje »Domovina«, ki vrši svoj človekoljubni in mladinoliubni namen že od I. 1909. Darila za d;i?ško podporno društvo »Domovina« v Liubliani sprejema tudi uprava našega lista. u— Malomarnost Zadnja dva praznika je šlo mnogo ljubljanskih izletnikov s postajališča v Mednem na Sv Katarino, ker je ta pot skoro naibliž.ia in tudi prav lepa. V dolini pod Golim brdom pa so zaman iskali prehoda preko potoka, ker od zadnie poplave še nikomur ni padlo v glavo, da bi postavil novo brv. ali vsaj opozoril izletnike na to nepriliko. Ljud'e so si DO.nagali. kako so vedeli in znali. Marsikdo je zajel polne čevlje vode in prinesel domov pošten nahod, če ne še kai hujšega. Prosimo na; ima SPD to pot v evidenci. Druga malomarnost je. da nihče ne opozori izletnikov, da je çpodn'a gostilna na Sv Katarini zaprta in ljudje tako po nepotrebnem begajo sem in tja Ker je »vsega dobrega troie« naj omenimo še tretjo malomarnost. Med Katarino in Grmado je odtrgal plaz velik kos poti in to na precej opasnem mestu. Tudi na to bi bilo treba izletnike opozoriti, pot pa čimprej popraviti u— Krajevna organzaciia SDS v Mostah pri Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na prijateljski sestanek v petek, dne 25. marca ob 10. dopoldne pri g. Erbežniku. Ker se bo razpravljalo o važnih gospodarskih zadevah, se prosi za čim večio udeležbo. u— Mestna kopeli v Kolodvorski ulici bo v dneh 29., 30. in 31. marca radi snaženja zaprta. u— Dr. Tavčarjeva društvena knjižnica. V nedeljo, dne 13. marca se je otvoril a za okraj Moste. Selo, Zelena jama. Novi Vodmat. knjižnica podružnice Kola jugoslovenskih sester. Moste-Sv. Peter, pod imenom: »Dr Tavčarjeva društvena knjižnica«. Slav-nesti se je udeležila tudi ljubljena predsednica centrale gospa Franja dr. Tavčarjeva v spremstvu sester odbornic iz Liubljane dr. J. Zitkove in M. Gašperlinove. V zelo obilnem številu so bile zastopane sestre :z Š:e-panje vasi, učiteljski zbor ie zastopala sestra E. Hrovatinova. Prisrčno dobrodošlico ji je izrekla sestra predsednica Kruharjeva. sestra A Klemenčeva pa ji je podala v znak sestrske ljubavi šopek cvetja. Da Da je slovesnost prišla do tako lepega zaključka, se imamo zahvaliti naši zavedni sestri A Što-rovi. ki jt skupno s hčerko pripravila kot gospodinja spoštovani predsednici tako gin-Ijfv sprejem z nagovorom hčerke in poklo-nitvijo cvetja Vse se je vršilo v najlepšem redu. Kolašice so si stavile velik načrt. Z2ve:išče za sirote-deklice ie tako nujno potrebno v Mostah. Prva seia bo 1. aprila ob 8. zvečer v knjižnični sobi pri A Štorovi I. nadstr., istotam posluje kniižnica vsak petek od 7. do 8. zvečer, ter io vodi od-bormca Ivanka Gorjanova. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: Marica Kuharjeva. predsednica, Agata Wiederwo!. podpred-sedn;ca. Elka Cenčič. tajnica. Berta Kvas namestnica. Loizka Klemene, blagajničarka Odbornice: Julija Mlakar. Mara Fabjan. Roži Breear. Justi Novak. Gizela Ravbar. Antonija Štor. Namestnice: Slava Gorup. Ivana Kovačevič. Marija B'aier. A"č Frania. Elza Rahne. Nadzorstvo: Frania Šušteršič. pred-sedn;ca. Ivanka Gonan. tajnica. Zdenka Kruhar. odbornica. Malči Ravnihar. odbor-nica o— Šolski koncert Beethovnove IX. sim-fon'ie. Izvaianje Beethovnove IX simfonije pod vodstvom ravnatelja Poliča se še enkrat ponovi in sicer kot šolski koncert na-.remen izkl'učno le îo'ski mladini. Prvotno je bil datum določen 26. marca, vs'ed tehničnih zaprek pa se preloži r.a april, kar bo ravnateljstvom javlîeno potom posebnih dop:srrv u— Un'čevanje sten!c in golazni. Sedaj je )e primeren čas za odnravo stenic in druge golazni po stanovanjih s Cvklonom B. ki deluje popolnoma zanesljivo fn ne kvari V kavarni vas cbrani prehiafnia n in'Iu°n e redna u oraba Čehoslovaškfga vizuma ne potrebujete, ako potujete na velesejem v Prago, ki se vrši od 20 do 27. marca 1927. Po'ovicna vožnia na železnici. Le« 1 gitimaciie se dobijo pri Ohoclovaškem i konzulatu. Brce 8. i zastopniku Malelič <£ 1 Co, Ljubljana, Kongresni trg 3, I. predmetov. Za podrobne pogoje se je obračati na drž. higijenski zavod v Ljubljani Zaloška cesta št 2. u— Grem!] trgovcev v Ljubljani ima redni letni občni zbor v torek, dne,29. marca ob 7. zvečer v zborovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova 10, pritličje. — Samostojni predlogi morajo biti pismeno predloženi načelstvu 8 dni pred občnim zborom. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši eno uro pozneje ravno tam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih članov. n— Tamburaše ljubljanske »Edinosti« opozarjamo, da se danes vsled snaženja lokala vaja ne vrši. Prihodnja redna vaja bo v soboto ob pol 8. zvečer. Vsi in točno. u— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da je računski zaključek za leto 1926 vsakemu članu v Gremijalni pisarni na vpogled. — Načelstvo. u— Policijske prilave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 prestopki kalienja nočnega miru, 1 nezgoda, 1 prestopek prekoračenja policijske are, I zaplemba flobert- pištole, 1 tatvina in 8 prestopkov cestnega policijskega reda Aretacija je bila izvršena samo 1 in sicer radi vlačugarstva. u— Nesreča pri delu. V torek popoldne se je v strojnokliučavničarski delavnici Karla Nabershuberja na Selu močna poškodoval 16 letni vajenec Ludovik Rode. Ko je bi! v skladišču ter navija! žico. je priše! poleg drug vajenec Ivan R., ki ie nerodno manevrirat z merilom. R se ie nenadoma spodtaknil, pri čemer je železno merilo udarilo Rodeta v oko in se mu z ostrim delom zapičilo pod zenico. Rodetu so prvo pomoč nudili v vojaški bolnici, nakar so ga odvedli v ii.vno bolnico u— Dve tatvini Iz garderobe športnega kluba »Primorje« je zmanjkalo pred dnevi Adoliu Pečniku in Miodragu Dramičaninu črna usniata. mala damska listnica z vsebino 50 Din gotovine, 5 slik. dalje Dramičani-nu listnica z 11 šilingi, zlato damsko ovratnico in dijaško izkaznico s sliko ter več dokument' n— Občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice za kolodvorski okrai se vrši nocoi ob 7. zvečet ( v shičaju nesklepčnosti ob 8 uri zvečer) v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5, z običajnim dnevnim redem. u— Zdravnik dr. Jemec ordinira na Tr-žfški cesti 8, od 10. do 12. in od 2. do 4. ure. 445 u— Obrtništvo opozarja na današnji družabni večer v restavraciji »Zvezdi«. 436 u— Člani radio-kluba se opozarjajo, da bo klub sprejema! danes ves dan akumulatorje vseh vrst v polnitev. Člani, ki imajo članarino plačano do tekočega meseca, naj izroče akumulatorje oskrbniku velesejma g. Logarju. Člansko izkaznico je treba prinesti s seboi u— Lepe vrtove boste imeli !e. ako posu-jete steze z belim dolomitnim peskom, ki ga va.n dostavlja na dom najceneje K. Vodnik, Podutik 25. Ljubljana 7. Naroči se lahko trdi pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. 439 u— Volno, bombaž za stro'mo pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 u— Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic, Pred Škofijo št 15 1C9 u— Program I. zabavnega večera Ijubljan skih konservatoristov. ki bo danes zvečer v Kazini, je sledeči: 1. Predigra. 2. Orlov: »Pesem cigarete« (Aiex): g. Šubelj. 3. Tango: gdč. R. Roger jeva in g. I. Kenda. 4. Orlov: »Kitty...« (Dolly-Yolly): gdč. H. Arkova in g V. Janko 5. ? Yambo-Sambo ? 6. Orlov: »Zakaj...« (Nadja): gdč. V. Po-povičeva. 7. Narodne pesmi: Šmarješki šo-mešter — Sv. Lucija — Sv. Jožef in Marija: g. A. Šubelj, pri klavirju g. M. Lipovšek. 8 Chopin-Preludes: Prebujenje — Življenjska radost — Usoda — Bojazen — Žena Bachanal in poguba- mimično izvajata gdč. V Popovičeva in g. G. M. Piccoli. pri klavirju g. P Šivic 9. Orlov: »Srček, tvoj nos...« (Dolly-Yolly): gdč. H. Arkcrva in g. V Janko. 10. Musorgsky: »V kotu«: gdč. V Popovičeva, pri klavirju g. M. Lipovšek. II. Fantazija čarlstona: gdč. R. Rôgerjeva in g. I. Kenda. 12. Orlov: »O saksofon...« (Nadja-Aleks.) gdč. V. Popovičeva in g. A. Šubeli. 13. Josephine Baker avec sa suite gdč H Arkova in gdč.: S. Danilova. M. Palčič. W. Smerkol. C. Vadnal. - Dirigent g. A. Neffat. — Režiser: gg. E. Kralj in G. M. Piccoli. Girls aranžirala gdč. VV. Smerko leva. Po sporedu ples. u_ Tombola. Osrednie društvo nižjih poštnih uslužbencev Ljubljana priredi, kakor običajno vsako leto, tudi letos svojo veliko l!I dobrodelno javno tombolo v korist onemoglim bolnim članom, vdovam in sirotam Prosimo tudi letos blagohotne naklonjenosti občinsrva. — Odbor. u— Nocoi priredi »Društvo liubljanskih konservatoristov« I. zabavni večer y dvorani «Kazine» (Zvezde). Začetek ob 20. Spored je zelo pester in bogat umetniških in zabavnih točk. Opozarjamo na izvajanje odlomkov operete »Orlov«. Nastopijo razni p!esr.! pari z originalno zamišljenimi plesi. Med odmori plesna zabava. Cvetie, bufet. Vstop proti vabilu: Din 30, diiakj Din 10. - 428 u— Black - bottom se poučuje v plesni šoli na Strelišču pod Rožnikom vsak četrtek ob 8. zvečer. u— Dotičnl gospod, ki fe snoči v kleti •Zvezde» zamenja! siv Borsalino-klobuk je naprošen da istega prinese zvečer v Narodno tiskarno (stavnica), kjer dobi svojega nazai. n— Naproša se oni. ki je mogoče pomotoma vzel Istnico g- Dramičanlna. da vrne imenovanemu vsaj dokumente, ki so bili v listnici, dočim denar lahko obdrži. Dokumenti naj se vrneîo na naslov: Dramičanm M., Filiala Oficirske zadruge — kasarna Vojvode Mišiča. KONCEKT dne 24., 25., 26., 27. marca od 20. do 1. ure. Restavracija pod ,,Skalca Iz Maribora a— Občni zbor Mariborske SPD Maribor se je vršil dne 22 t. m. v mali dvorani Narodnega doma ob dobri udeležbi, lz poroči: posnemamo, da je društvo mnogo storilo za povzdigo turistovskega in zimsko-sportnega prometa na Pohorju, da je veliko žrtvovalo za propagando, da goji tesne zveze s hrvaškimi športnimi krogi in da se gosfK>dar-stvo razvija nepričakovano lepo. Društvo je imelo prometa nad 516.000 Din. čisti dobiček plesa ie znaša! čez 10.000 Din, ki ji; namenjen za zgradbo koče pri Ribniškem jezeru, v kar je dobil odbor vsa pooblastila. Odbor je izvedel sporazumno 7 Osrednjim društvom reorganizacijo pravil. Absolutorj je izrekel občni zbor soglasno s pohvalo; izvoljen je v celoti stari odbor, pomnožen z novimi odborniki. Ustanovila se ie posebna zimsko-sportna sekcija, da se še intenzivneje goji zimski sport ua Mariborski koči. kjer so se že letos priredili smuški tečaji in razne tekme Društvo ie izdalo in založilo Badjurovo knjigo »Kozjakovo pogorje«. Pohorje in Kozjak sta se prepregla z novimi markacijami. Dohodki Mariborske koče so tako rentabilni, da društvo lahko izvršuje svoje velikopotezne načrte. Pričakovati torej moramo gradbe nove koče pri Ribniškem jezeru in razvoj zimskega športa na Pohorju. Pri slučajnostih se ie razvila zanimiva debata o raznih planinskih zadevah. a— Kemično preizkuševališče v Mariboru Trgovski gremij je dosegel potom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo nastanitev kemičnega prei-zkuševališča in irrada za punciranie v Mariboru. Glasom poslovnega poročila Trgovskega gremija pa je pridel.ie-ni uradnik že po preteku nekai dni iz neznanih razlogov zopet izgini!. Zadevo so sicer urgirali, vendar še do danes ni rešena. a_ Izpremenjena pravila Trgovskih grt-mijev v korist mariborske oblasti. Oblast je potrdila spremenjena pravila Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v smislu sporazuma gremijev ljubljanske in mariborske oblasti. Po novih pravilih bo voljen Zvezni načelnik po eno iunkciisko dobo iz ljubljanske in drugo iz mariborske oblasti. V zveznem odboru bodo zastopani vsi včlanjeni gremiji in se bodo vršile odborove seje menjajoč se v Ljubljani, Mariboru in Čelu Letošni občni zbor se bo vršil že po novih pravilih v Ptuju. a— Zaščita upniških interesov pri mariborskem gremiju. Iz poslovnega jxirocila Gremija trgovcev za mesto Maribor posnamemo, da se je ustanovila pod okriljem gtemija »Zaščita upniških interesov veletrgovine in industrije«. Pravico do pristopa imajo vsi oni trgovci in industnici iz področ ja mariborske oblasti, ki se baviio s trgovino na debelo. Glede na velike izgube ob vedno množečHi se konkurzih in poravnavah, bo gotovo ta organizacija mariborskega Trgovskega gremija ugodno vplivala. a— Sobno streljanje Streljačke družine v Mariboru. V nedeljo se je ponovno vršilo v Meljski vojašnici sobno streljanje Streljačke družine Maribor. Streljanja se ie udeležil, nad 40 članov, med katerimi se ie tudi med začetniki odkrilo več dobrih strelcev. Za vežbe Streljačke družine vlada v vseh slojih zlasti pa med dijaštvom, veliko zanimanje. — Streijačka družina poziva svoje članstv«. na sobno streljanje, ki bo v nedelio dne 27. marca v Meljski vojašnici. Začetek ob 9. uri dopoldne. a— Ne dajajte otrokom orožja! Včeraj se je dogodila zopet tragična nesreča, ker starši kljub neštetim nesrečam puščajo otrokom orožje V Gregorčičevi uiici je prišel na dvorišče 12 letni dečko Ludvik Šmld, da bi se zračil na solncu. Na cesti pa je dobil tovariša, ki se je igral s fiobertom in jc enostavno nameri! z njim na Šmida. Flobert se je sprožil in Šmid je mahoma obležal ves v krvi. Krogla mu ie obtičala v vratu in je predrla glavno žilo odvodnico. a— K goljufiji s čekom Din 60.000 nam poročajo: »Jutro« je pred kratkim poročalo, da je slepar Bogomir Lipič nakazHo opremil z originalnim faksimilom gospoda Baumana. tako da je bil ček kot pravilen in pristen. Policijska pozivedovanja so pa dognala, da je goljuf sam s črnilom podpis g. Baumana falzificiraL Sledi za sleparjem so žc naš in je upati, da pride v kratkem v roke pravice. Iz Celja e— Iz okrožnega tajništva SDS v Celju. Vse one krajevne organizacije, ki še niso imele letošnjih občnih zborov, naj to nemudoma storijo in pošljejo prepise zapisnikov oblastnemu in okrožnemu tajništvu. Ako želijo organizacije, da se udeleži občr.vga zbora kak delegat okrožne organizaciie, naj to javijo okrožnemu tajništvu v Celiu. e— Članom krajevne organizacije SDS Celje okolica. Nocoj se bo vrši! redni letr.-: občni zbor krajevne organizaciie Pozivajo se vsi člani, da se zanesbivo udeležijo zborovanja, ki se začne točno ob 8. zvečer. e— Cerkveni koncert v Celin. V nedeljo. 27. t m. ob 4. popoldne bo v tami cerkvi cerkveni koncert Pe! bo P. H. Sattner a cerkveni zbor. Program ie sledeči: 1. Spind-ler: O kam gospod: 2. Hauff: B2lada na sv. Frančiška; 3. Beethoven. Benedicius iz C dur maše; 4. Sattner: Sklepni zbor iz oratoriia Ossumptio; 5. Dr. Bunc: Spomni se; 6. Sattner: Marija kako si lepa; 7. Kuhar: Sv. Frančiška pesem ljubezni: 8. J. Fôrster: Stabat mater. Koncert se začne točno ob štirih in se bodo ob tem času zaprla vsa vrata. e— Policijska kronika. Prijavljeni so bili: 1 prestopek tatvine. 2 prestopka iavnih eksces, 1 vmešavanje v službo varnostnih organov in 3 prestopki proti avtopredpisom. Danes zadnjikrat! Danes zadnjikrat! „Tartuffe" — Hinavec — Ideja: komedija od MoUera. Igralci: Emil Jannings Lil Dagover Werner Krauss Predstave ob: 4., 'A6., '/»S. in 9. uri. KINO IDEAL. Iz Kranja r— Rezultati obrtniškega keglanja na do, bitke. Na praznik sv. Jožefa je zaključilo kranjsko Obrtno društvo večtedensko ke» glanje na dobitke v Narodnem domu. Raza pisanih je bilo 16 dobitkov in.troje častnih daril. Prvo darilo je dobil g. J. Javornik, prvo častno darilo pa g Leopold Mohar. V stalem so prejeli gg. Stane Rebolj 6, Adolf Klavora 3, L. Mohar 3, Josip Bitenc 3. J. Javornik 2 darili. Tekmovanja se je odeležil tudi kcgljaški klub iz Ljubljane, ki je dobil eno darilo. Gmotni uspeh ke» glanja je bil zadovoljiv. r— Obnovite članarino za Vodnikovo družbo! Skrajni čas je, da še mnogi člani plača io članarino za Vodnikovo družbo za i. 1927. Sprejemajo se tudi novi člani. Pri« jave sprejema poverjeništvo ob uradnih urah Liudske knjižnice v Narodnem domu. r— Občni zbor kranjske podružnice Jut goslovenske Matice. V torek zvečer se je vršil v restavracijskih prostorih Narodne» ga doma redni občni zbor kranjske po« cružnice Jugoslovenske Matice, ki je bil žal slabo obiskan. Zborovanje je vodil predsednik sreski poglavar g. Josip Znidar» čič. Iz poročila tajnika prof. dr. Zontarja posnemamo, da je podružnični odbor napel vse sile za uspešno delovanje, da pa je efekt v oni meri kakor v letu 1925. izostal radi desinteresiranosti javnosti. Podružnič» n' delokrog ie bil po ustanovitvi podružni» ce v Skofii Loki omejen le na kranjski in tržiški sodni okrai. V preteklem letu je odbor priredil Vidovdansko proslavo in Dinarski dan. Rapallsko obletnico pa je moral opustiti. Na inicijativo predsednika so mnoge občine v kranjskem srezu vnesle v letošnji proračun zneske v korist Jugo» slovenske Matice. G. Pirnat je podal toč» ro blagajniško poročilo, po katerem so do» hodki napram I. 1925 znatno padli. Na predlog g. nadupravitelja Tainika je bil od boru soglasno izrečen absolutorij. Pri vo» litvah ie bil ponovno na predlog g. ravna» telja Sirca izvoljen dosedanji agilni odbor z zasluženim predsednikom g. vlad. svetni» kom Znidarčičem in podpredsednikom go» spodom dekanom Koblarjem. Kot delegat za pokrajinsko skupščino JM. so bili dolo» ceni gg. Znidarčič, direktor Košnik. dr. Žontar, dr. Silar in ga. Janja Miklavčičeva. Po izčrpanem dnevnem redu so poslušali udeleženci radiokoncerte iz raznih mest. Radio»aparat, ki ga je dal na razpolago go» spod Holchhacker, jc odlično funkcijoni» ral. Iz Metlike m— Dramatična prireditev. Na Jožefovo jc Narodna Čitalnica priredila Mamersovo igro: «Peg, srček moj». Igra je v vsakem oziru dobro uspela, ter so naši diletantje zopet pokazali, da so kos svoji nalogi. V prvi vrsti moramo pohvaliti «dč. Marijo Ganglovo, ki je odigrala naslovno vlogo brezhibno, naravnost umetniško. Tudi v gmotnem oziru je igra precej dobro uspela. m— Uspeh vinskega sejma. Vinski Se» jem, ki se je vršil pretečeni četrtek, je glede na vladajočo krizo dobro uspel. Raz» stavljalcev je bilo 87, a razstavljenih vin 114. Prodanih je bilo 270 hI, sklenjenih kupčij 12. Interesente opozarjamo, da je še dosti vina v Beli Krajini. m— Poslovilni večer. Dne 21. t. m. jc priredil Sokol v Narodni Čitalnici članom br. Francetu Prusu in Antonu Kambiču. ki odhajata k voiakom, poslovilni večer. Prvi je bil tudi izboren igralec»diletant, ki je vedno dobro odigral svoje vloge, drugi pa dober telovadec in podnačelnik Sokola. Iz Novega mesta n— Občinski proračun potrjen. Na obči» no je dospel občinski proračun za poslovno leto 1927., ki ga jc veliko županstvo v vseh točkah potrdilo. n— Osebna vest. Premeščen jc iz Nove» ga mesta v Sv. Lenart na Štajerskem naš olimpijski zmagovalec sodnik g. Leon Stu» kelj. Z g. Štukljem izgubi Novo mesto pri» Iiubljenega družabnika, ki se je udejstvo» val v vseh kulturnih društvih. Na novem službenem mestu mu želimo kar največ sreče, za slovo pa mu kličemo krepki zdra» vo! n— Plenarna seja občinskega zastopa. Za danes ob 5. popoldne je sklicana ple» nama seja občinskega zastopa. n— Občni zbor gremija trgovcev. Iz po» teka občnega zbora gremija trgovcev je bilo razvidno, da preživlja Dolenjska tež» ko gospodarsko krizo, ki je tem bolj ob» čutna, ker smo brez industrije in je nave» zsno prebivalstvo zgolj na izkupiček kmet» skih pridelkov, kar pa ne znese veliko, ker so naši kraji večinoma gorati. Za letos je bil ponovno izvoljen stari odbor г načelni» kom g. Edmundom Kastelicem in tajnikom Alojzijem Rozmanom. n— Večer francoskega krožka. Franco» ski krožek priredi danes večer z deklama» cijami, petjem, godbo, kratkim komičnim prizorom in skioptičnim predavanjem pro» fesorja Martela iz Ljubljane o južni Fran» ciji. Prireditev bo posetil tudi francoski konzul de Flache iz Ljubljane. n— Konkurenčna obravnava žunnišča v Smihelu bo v soboto 26. t. m. ob 2. popol» dne. Ker je pri tem tangirana novomeška ofcčina, vabi županstvo vse občinske odbor» nike, da se obravnave sigurno udeleže. n— Javna dražba Štanpelnovega griča, ki spada šc pod mestno občino, se bo vr» šila v nedeljo 27. t. m n— Lov občine Prečne jc zdražil gosp. Adolf Grom, sodni uradnik v Novem me» stu. Novi najemnik namerava zarediti fa» zane in osvežiti kri našim zaostajajočim zajcem. Zato bo strogo pazil na divje lov» cc in zanjkarie. n— Pastirski Itst pri dijaški maši. Vero» učitelj tuk. gimnazife je smatral za po» trebno, da le naglašal posebno zadnji od« sravek zadnjega pastirskega lista, ki pravi: »Kdor voli može, ki niso katoliškega mi» šljenja, greši». Čc se že držimo načela, da se nai politika ne vlači v šolo, nai se tudi pri dijaških mašah ne čitajo politični od* stavki, pa makar jih ie spisal sam škof. n— Občni zbor podružnice Jug. Matice za Novo mesto bo dne 24. t. m. ob 8. zve« čct v mali dvorani Narodnega doma z obi* čajnim dnevnim redom. n— Velikodušen dar novomeškim reve* žem. Gdč. Mimi Košakova, posestnikova hči iz Novega mesta je dala za tuk. reveže znesek 4500 Din, ki ga je plačal profesor g Franci Cemažar iz naslova neke odškod» nine. Iz Trbovelj t-— Ukinitev obratovanja Stavbno pod» jetje «Slograd» namerava v soboto 26. t. m. odpustiti vse svoje delavce, 120 po šte» vilu, in ukiniti obratovanje. Podjetje je večji del v rokah TPD Računati je, da ne bo TPD v letošnji sezoni ničesar več» jega zidala, čeprav so nekatere stanovanj» ske hiše v silno slabem stanju in je na» vadno vsako leto gradila vsaj eno večjo stanovanjsko hišo. t— Povetovalnica za matere v llrastnb ku. Kako velikega pomena je bila ustano» vitev posvetovalnice za matere, jc videti po obisku pretekli petek in torek. Otroci bodo stalno dvakrat na teden pregledani, dajala se bodo navodila za nego in ohra» nitev zdravja, vrh tega pa bo med tednom uradnica Cešarek delala obiske pri priza» detih družinah in se informirala, ali se ravnajo po zdravnikovih predpisih. Uradni ca je nastavljena od državnega higijenske» ga zavoda v Ljubljani. t— Za povzdigo živinoreje. Lansko leto ustanovljeni živinorejski odsek pod okri» Ijem krajnega zastopa je prejel vsoto 200 tisoč Din, s katero se namerava nakupiti plemensko živino murodolske pasme in jo za polovično ceno odstopiti kmetovalcem pod različnimi obvezami, kakor dela to tr» boveljska kmetijska podružnica Ker je zadnja velika razstava plemenske živine v Trbovljah zelo lepo uspela, jo nameravajo tudi letos prirediti in sicer za ves laški okraj. Vršila se bo meseca maja in je zato določenih 25.000 Din. Za pokritje stroškov za cepljenje svinj proti svinjski rdečici, od katerih bo plačal živinorejski odsek po» lovico. a drugo polovico kmetje sami, je votiranih 15.000 Din. Za nagrade pri ličen» covaniu bikov pa 12.000 Din t— Smrtna kosa Umrli so: Matiia Jen» škover, zasebnik, 72 let. Gabcrsko 21; Al. Zupan, delavka, 27 let. Loke 385; Stanko BTentin, sin rudarja, 10 mesecev. Loke 429. Sah Šahovski veleturnir v Newyorku Semifinale končan. V torek se jc * v tretjič nadaljevala v predzadnjem kolu dvakrat prekinjena par» tija med dr. Vidmarjem in Mashallom Končala je po 93. potezah remis in je bila to najdaljša partija na turnirju. Trajala je namreč nič manj kot 829 minut. Končno stanje po XIX. kolu: Capablan. ca 13 in pol, Aljehin 11, Niemcovič 10, dr Vidmar 9 in pol, Spielmann 7 in pol. Mar» shall 5 in pol. Včeraj sc je vršil finale, čegar rezultat pa še ni znan. Vse' akor Aljehinu zadostu» je, da doseže v zad.ijem kolu samo remis in druga nagrada mu je zagotovljena. Po» ložaj našega velemojstra pa se je vsled te» ga, ker jc končala njegova partija z Mar» shallom samo remis, bistveno poslabšal Dočim namreč Niemcoviču, s katerim je igral včeraj, zadostuje za tretjo nagrado samo remis, si mire naš prvak priboriti tretje mesto le v slučaju, ako Niemcoviča porazi. Prva nagrada znaš 2000, druga 1500, tretja pa 1000 dolarjev. Ostali dobe le to» lužilne nagrade. Sokol Sokolski marijonetni oder na Taboru Odkar se je Sokol I. preselil v svoj novi dom na Taboru, ima polno brige za vse oddelke tako v vzgojnem kakor v prosvetnem področju. Sicer takoj prvo leto še niso bili vsi načrti izvedljivi, vendar se polagoma uresničujejo posamezne točke široko začrtanega programa in po resni ter vztrajni voli) poedinih sokolskih delavcev sodeč, bodo v teku časa udejstvovani vsi lepi in idealno zamišljeni načrti sokolskega dela. V nedeljo due 27. marca bo zopet izpol-njona že dolgo gojena želja, s katero bo predvsem ustreženo sokolski mladini. Popoldne ob 3. bo otvorjeno sokoisko marijo-netno gledališče na Taboru. Marijonetni oder ima za deco velik vzgojni pomen ter je obenem prvovrstna zabava za otroke. Sokol I. se je že v jeseni namenil, da ustvari marijonetni oder, toda razne zapreke — med drugimi tudi zaposlenost članstva — so bile nepremagljive ovire, ki so zadržavale otvoritev. Končno se je vendar posrečilo, da 6e s prihodnjo nedeljo pričnejo te vrste ргеИ-stave. Za naše članstvo je to novost, ki zahteva izpočetka mnogo truda in vaje. Da se je ta misel uresničila, se moramo v prvi vrsti zahvaliti Češki Obci, ki je postavila na Taboru svoj marijonetni oder ter ga dala na razpolago tudi Sokolu L, obenem pa prevzela hvalevredno nalogo, da je dala potrebna navodila in inetrukcije našemu članstvu. Prostor, kjer se vršijo marijonetne predstave, ni baš najprikladnejši, ker je premajhen. Zato se je odločil Sokol I., da namesti za prihodnjo sezono oder v zgornjo stransko dvorano, kjer bo prostora tudi za večjo udeležbo. Prva predstava se bo vršila še v suterenu. vhod s severne strani. Za otvoritveno predstavo je določen igro kaz: Začarani gozd. prevod iz češčine. ki ima lepo scenerijo z raznimi svetlobnimi efekti in pravljično čarobnimi osebnmi in živalmi. Za mladino je igra neverjetno zanimiva ter privlačna, tako da bo že s prvo igro dobilo marijonetno gledališče mnogo prijateljev in oboževalcev. Vstopnina k otvoritveni predstavi je prostovoljna. Za prihodnjo predstavo 9e pripravlja igra: Gašperček kot dvorni zdravnik. Poučno predavanje m Taboru. V soboto, dne 26. marca bo ob 8. zvečer v spodnji stranski dvorani — vhod s severne strani — poučno predavanje. Predava br. dr. Lj. Kuščer, in sicer o temi: Darwin in njegova teorija z ozirom na Sokolstvo. Predavanje bo združeno s skioptičnimi slikami. — Po predavanju se vrši zabavni večer. Brate in sestre vabimo k obilni udeležbi. Sport Nogometne tekme 25. in 27. marca v Ljubljani Jutri pokalna tekma Ilirija : Ilermes, v nedeljo l. kolo prvenstva. Na športnem prostoru Primorja se vrši jutri, na praznik ob 16. uri kot predfinale ljubljanskega podsaveznega okrožja za pre« hodni pokal LNP tekma med Ilirijo in Her mesom. Isti dan igrata odločilno pokalno tekmo v Mariboru Rapid in Maribor, v Celju pa Atletiki in Celje. Zmagovalec v tekmi Ilirija : Hermes pride v finale ljub» Ijanskega okrožja, kjer bo imel za nasprot» nika ASK Primorje, zmagovalca v Maribo» tu in Celju pa igrata 3. IV. v Celju semifi» nale. Zmagovalca v teh dveh tekmah igra» ta nato v Ljubljani končno odločilno tek» mo za letošnje pokalno prvenstvo LNP=a. Hermes se je prebil v ljubljanski semi» finale z zmago 9 : 0 nad Krakovom in 6 : 2 r.ad Slavijo, Ilirija z zmago nad Panonijo. Obe moštvi sta že v dobri kondiciji. le skupna igra utegne biti še pri obeh po» manjkljiva, to pa bolj pri Iliriji kot pri Hermesu. Slednji je igral letošnje tekme tako dobro, da ga Ilirija nikakor ne bo smela podcenjevati ter postaviti proti nje» mu morda nekomplctno moštvo. Hermesa v njegovi sedanji postavi je smatrati za enega najresnejših tekmecev za letošnje pokalno prvenstvo podsaveza m pričakuje se lahko za jutri obojestransko dobre igre in napete borbe. — Kot predigra se vrši ob 14.30 prvenstvena tekma med Reko in Krakovom, dvema enako močnima nasprot» nikoma. ki sta sposobna podati prav zani» mivo igro. V nedeljo igrajo v I. kolu prvenstva ljub» ljanskih prvorazrednih klubov Hermes in Jadran ter Ilirija in Slovan, dopoldne ob 10. pa drugorazredna dvojica Slavij« in Krakovo. Nočni tek skozi Ljubljano ASK Primorje razpisuje za 24. aprila ob 18.30 uri propagandni nočni tek skozi Ljub» Ijano. Tekmuje se v dveh kategorijah in sicer I. kategorija: tekači na dolge proge, II. kategorija: splošna. Start ie skupen pred palačo Ljubljanske kreditne banke « po Dunajski cesti » cesta na lužno žclcznico » Rcsljeva cesta » Zmaj» ski most » Kopitarjeva ulica » Vodnikov trg > Pred škofijo * Mestni trg » Stari trg » Sv. Jakoba trg » Trubarjeva ulica = Sv. Ja» koba most « Cojzova cesta » Emonska ce» sta • Rimska cesta » Gradišče » Šelenbur» gova ulica » Aleksandrova cesta » cilj pred Narodnim domom. Proga splošne katego» ri te ie krajša ter se odcepi na Mestnem trgu. gre po Stritarjevi ulici preko Fran» čiškanskega mostu » Prešernova ulica = Aie» ksandrova cesta » s ciljem pred Narodnim domom. Dolžina proge I. kategorije znaša 4500 m, dočim znaša dolžina proge splošne katego» n;e eca 2600 m. P 'vico starta imaio vsi velificirani in neverificirani atleti, člani klubov JLAS»a. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JLAS»a. Prijave s priloženo prijavnino 15 Din za osebo, jc nasloviti do 17. aprila ob 12 uri na naslov: ASK Primorje, Knaflje» va ulica 10./III. Naknadne prijave proti dvoini prijavnini sc sprejemajo do 20. IV. ob 12 uri. Nagrade: Prvi vsake kategorije dobi pla» keto. drugi in tretji kolajne Skupna garderoba v Narodnem domu. ŽSK Hermes. Izredna seja upravnega odbora se vrši danes v četrtek, dne 24. M. ot 20. pri «Novaku». Radi izredne važn<»» sti prosim vse gospode, da se iste zane» liivo udeleže. — Predsednik. /1SK Primorje. Lidvidacijska seja odbora plesnih vaj 24. t. m. ob 20. v točilnici restav racije Zvezda. Obvezna za gg. Vončina, Saksida, Ček, NVindisch, Sancin Gvido. ISSK Maribor : SD Rapid. Pokalni tek» mi, ki sta ju odigrala Maribor proti Svo» bodi in Rapid proti Merkurju, sta nudili izredno slab sport. Kljub temu ne more» mo v naprej računati, da bo tudi pri ju« trišnjem srečanju igra radi zimskega od» mora v naših športnih društvih toliko tr« pela. Obe moštvi razpolagati skoraj z ena» kim orožjem in je težko prorokovati izid. Uverjeni pa smo, da bosta Rapid, kakor tudi Maribor zastavila vse znanje in moči, da izvojujeta svoiim barvam čim častnejši uspeh Sodil bo g Šuput. Prcdtekmo bosta od grali rezervi ISSK Maribora in SD Ra» pida SK Slavija. Danes v četrtek točno ob pol 8. uri zvečer v gostilni Stor v Vodmatu seja poslovnega odbora. Prosi se polno» številne udeležbe. V soboto, 26 t. m., isto» t&m ob pol 8 zvečer sestanek vseh nogo» metašev Sestanek je za člane I. moštva strogo obvezen. — Načelnik Dva nova plavalna rekorda. V nedeljo se je vršil v Bruslju velik mednarodni pla» valni meeting, na katerem sta bila postav» I'ena dva nova svetovna rekorda Ench Rademacher je izboljšal svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 m na 2:48, v prs« nem plavanju na !00 m pa je gdč. Baron (Holandska) izboljšala dosedanji svetovni rekord Marte Dorclius od 6:59.1 na 6:54.6. Italija in olimpijada Italijanska vlada jc dala italijanskemu olimpijskemu komite» iu na razpolago 900.000 lir za priprave itali lanskih športnikov za olimpijado prihod» njega leta. 4SK Primorje (kolesarska sekcija). Danes ob 18.30 sestanek kolesarjev v svrho verifikacijo v gostilni «Pod Skalco». Ob 20.30 izredna scia odbora sekcije skupno s povabljenci. Radi važnosti in nujnosti pro» sim polnoštevilno udeležbo in točnost! (klet «Zvezde»), — Načelnik. Harenska tekma Ilirija : Maribor V petek 25. t. m. se vrši ined najmočnejšima diužinama Slovenije prijateljsko srečanje, ki je dosedaj še vedno nudilo dober in za» nimiv sport. Družina ISSK Maribora je do» cela enakovreden nasprotnik, kar pričajo rezultati, katere ie dosegla v prošlrm letu. V finalu za prv. Slovenije je podlegla Iliri» j: za minimalno razliko enega gola z rezul» tatom 7 : 6. Proti zatjrebški Concordiii je dosegla z ozirom na deistvo, da ima Con« cordia momentano najmočnejšo družino v Zagrebu, nad vse časten rezultat 5 : 5. Tekma se vrši ob 11 dop. na igrišču Ate» ne in ne kakor ie bilo v «Slov. Narodu» pomotoma iavljeno na igrišču Ilirije. kralja Petra Osvoboditelja! Gospodarstvo Novo investicijsko posojilo Z emisijo se mora počakati. Pod tem naslovom prinaša zagrebška cRi-јеег članek, ki obravnava amandman, s katerim se pooblašča finančni minister, da emitira notranje posojilo v znesku 300 — 500 milijonov dinarjev. Članek izvaja, da je do tega predloga, ki ee bo gotovo tudi izglasoval. prišlo očividno zaradi površnega presojanja naših gospodarskih razmer: utapljamo se v denarju, vloge naraščajo, zato naj bi se ti kapitali uporabili s posredovanjem države za investicije. Res je, da je na našem denarnem tržišču obilo denarja. Stabilizacija dinarja je vrnila vero v denar in ljudje varčujejo. Razen tega je doflaeija skrčila vsako poslovanje na лј-nimum z najzdravejšimi poslovnimi temelji. Skrbi povzroča samo to. ker se ne vé, kam s preobilico denarja. Kratkoročnih naložb ni, a dolgoročnih z denarjem, ki se lahko vsak čas odpove, ne sme biti. Zato tudi obstojita poleg obilice denarja pomanjkanje kapitala in znana nečuvena napetost med kreditnimi in debitnimi obrestnimi merami. Clankar izraža prepričanje, da bo debitna obrestna mera skoro padla pod predvojni normalni nivo, ker zakon o p, 2 vagona 460; baška, -~0g», 1.5 vagona 455; baška, «2>, 2 vagona 42П. Tendenca nestanovitna. Zagrebški tedenski sejem (23. t. m.) Dogon večji kakor minuli teden. Prav tako je bilo dovoz krme močnejši. Cene v glavnem nespremenjene. Le težke sremske svinje so se podražile za 1 — 1.25 Din pri kg, dočim so se teleta pocenila za 1 — 1.50 Din pri kg. Goveja živina in konji so se kupovali največ za domačo potrebo, a v manjšem obsegu za izvoz. Nekaj goveje živine se ie nakupilo za Italijo, a za Slovenijo. Dalmacijo in Liko so se kupovali prasci za rejo. Cene za kg. žive teže: voli domači I. 9 (izjemno 9 — 10). TI. 7—8, bosanski I. 6.50 — 8, II. 5 — 6. biki 7.50. krave I. 6 — 8, II. 5 — 5.50, III. 3.50 do 4, junci I. 6.75 — 7, II. 5 — 6.50, junice I. 6 — 7. II. 4.25 — 5.25, teleta 8 — 10.50 (zaklana 10 — 15), svinje pitane domače 16 do 16.50 (sremske zaklane 19 — 20.50) Din. Konji vozni in tovorni 3000 — 12.000 Din par po kakovosti. Krma detelja 125 — 150. seno I. 100 _ 150, II. 75 — 100. otava 100 do 125, slama 75—100 Din za 100 kg. Krompir 2 — 2.50 Din kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (22. t. m.) Prekomorske borze so javile v vseh predmetih nespremenjene tečaje. Nasprotno pa se je na budimpeštanskem tržišču tendenca malo okrepila. Dunajsko tržišče beleži za pšenico in rž nespremenjen položaj Turščica je bila za neznatnost prijaznejša Oves nespremenjen. Uradne notice so obdržale včerajšnje stanje. Dunajski svinjski sejem (22. t. m.) Dogon 12.115 komadov; od tega 3017 iz Jugoslavije. Povpraševanje precej živahno. Pitane svinje, katerih ie bilo manj, so se podražile za 5 do mestoma 10 erošev, mesne pa pocenile za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.40 — 2.50 (2.55), angleško križane 2.10 — 2.30 (2.35), kmet-ske 2 — 2.40. stare 2.05 — 2.25, mesne 1.95 do 2.30 (2.35) šilinga. = Važno za industrijce in veletrgovee. Prejeli smo: Konzorcij beosraiskega gospodarskega lista «Privredni Pregled» bo izdal za pravoslavno Veliko noč posebno izdajo pod naslovom: «Jugoslovenski nrivredni život u reči i slici». V tej posebni izdaji bodo priob-čeni popisi in slike vseh večjih jugoslovenskih industrijskih in trgovinskih podjetij, in to s posebnim namenom, da se trgovcem v južnih pokrajinah naše države pokaže, kaj premore naša industrija in trgovina. S tem se hoče osobito srbskim trgovcem dokazati, da v marsičem ne potrebujemo inozemstva. Ne bomo povdarjali važnosti, ki jo bo ta јкн sebna izdaja < Pri vrednega Pregleda smela tudi za slovensko industrijo in trgovino. Ker ta momentano, žal, ne more misliti na zavojevanje trgov v inozemstvu, ie v njenem življenskem interesu, da pokaže svojo eks-panzivnost v mejah Jugoslavije, osobito na naš jug To pa bo dosegla le s smotreno propagando. Dolžnost slovenskih industriii-ev in veletrgovcev je, da se za stvar resno zanimajo ter izrabijo ugodno priliko, ki °e jim nudi. Velike važnosti bo ta publikacija tudi za naša letovišča in hotele. - \aša jajca na dunajskem tre». Dunajski trg konzumira velike količine jugoslovenskih jajc. ki jih tamošnji veliki trgovci radi kupujejo. Zakaj? Pri nas je jajce v prvi vrsti koniad; ne razločujemo prav za prav nikakih tipov, temveč se zadovoljujemo < tem. da je v običajnem zaboju v trgovini na debelo predpisano število komadov. Prepričani smo. da Dunajčani vsako iz Jugoslavije došlo jajce, ki ga kupijo prav za prav k-;t komad, le kot tret.jevrstno blago, dobro pregledajo, presvetijo in pretehtajo ter tako o,i-birajo in skušajo čim več komadov uvrstiti med prvovrstno blaeo. katero mnogo dražje prodajajo. Zaslužek, še prav izreden, gre v žeji Dunajčana. Ce pa bi se žp pri nas trgovalo s točno tipiziranim blagom, bi se !o prav tako lahko prodajalo, le izkupiček bi bi! boliši. sedanji večji dobiček Dunajčanov bi ostajal v žepu našega pridelovalca in trgovca. Mnogo več denarja bi talso prihajalo v našo državo in mnogo več ljudi bi pri tem dobilo kruha, kajti promet z jajci je tako velikanski, da zasluži najmanj tistesa zanimanja in skrbljivosti od strani države, trgovcev in pridelovalcev, kakor ga je deležen promet z živino. = Cenovnik ra zavarovanje valute ob izvoru blaga, ki velja od 15. do 31. t. m., je objavljen v «Uradnem listu, od 22. t. m. = Končan konknrz. Konkur/., razglašen o imovini Davorina Strmška, trgovca na Vranskem. je odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Borze 23. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 85—86, Vojna škoda 344 — 340, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197. Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona .450 — 0, Kreditni zavod 160 _ 170. Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 415, Vevče 120 - 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 10-1 — 0. — B 1 a -g o : Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključeni 4 vagoni lesa. ZAGREB. V zasebuih vrednotah majhen promet. Vojna škoda nespremenjena. Prompt na se je trgovala po 345.5 — 346. — Na deviznem tržišču sta bila čvrstejša London in Italija. Drugih sprememb ni bilo. Skupr.i devizni promet je znašal 11.6 milijona dinarjev. Notirale so devize- Dunaj izplačilo 800.5 — 803.5, Berlin izplačilo 1352 do 1355, Budimpešta izplačilo 994.5 — 997.5, Italija izplačilo 261.34 — 203.34, London izplačilo 276.2 — 277, New York ček 56.75 do 56.95, Pariz izplačilo 222.75 — 224.75, Praga izplačilo 168.3 — 169.1, Švica izplačilo 1094 do 1097: efekti bančni- Eskomptna 104.5 do 105, Potjo 17 — IS. Kreditna Zagreb 93 do 95, Hipo t>4.S — 65. Jugo 104 — 104.5. Praštediona 850 — 855. Srpska 142 — 143. Ljubljanska kreditna 150 — 153; industrijski: Danica 110 _ 115. Gutmann 260—265. Slavonija 28 — 31, Trbovlje 408 _ 410. Union 295 — 300, Vevče 130 — 135. èefe-rana Osijek 470 — 480; državni: investicijsko 86.75 — 87.5. agrarne 54 — 55, Vojna škoda promptna 345 — 345.75. kaša 345 do 345.75. marc 345 — 347. april 34fi.5 - 348. maj 347.5 — 350. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2283 do 2289, Dunaj 800.5 — 803.5. Berlin 1350 5 do 1353.5, Bruselj 792.5 _ 795.5. Budimpešta 34.475 — 33.975, Italija 260.04 — 262 64, London 276.2 — 277, New York 56.75—56.95. Pariz 222.65 — 224.65. Ргага 16S.3 - 109.1. Švica 1094 — 1097. CURIH. Beograd 9.125. Berlin 123.41), New York 520. London 5.25375. Pariz 20.365. Milan 23.925, Praea 15.40. Budimpešta 90.7125. Bukarešta 3.12. Sofija 3.75. Varšava 58. Dunaj 73.1425. TRST. Devize: Beograd 38 — 38.50. Dunaj 30.75 — 31.75, Praga 64.25 — 64.75. Pariz 84.75 — 85.25, London 105.45 — 105.75. New York 21.62 — 21.75. Curih 415.50 do 419.50, Budimpešta 375 — 385. Bukarešta 12.50 — 13.50: valute: dinarji 37.75 do 38.75. dolarji 21.45 — 21.80. DUNAJ. Devize: Beograd 12.46—12.50. Berlin 168.42 — 168.92. Budimpešta 123.80 do 124.16. Bukarešta 4.255 — 4.275, London 34.4725 — 34.5725. Milan 32.72 _ 32.82. New York 709.60 _ 712.91, Praga 21 0125—21.0925 Sofija 5.11125 — 5.15125, Varšava 78.97 do 79.47, Curih 136.50 — 137; valute: dinarji 12.4325 — 12.4925, dolarji 707.20—711.20. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.225 v Berlinu 7.39. Vremensko poročilo Meteorološki favod v l.juMiani 23. marca 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas P U, g. B n o» л Srcer vetm ir brzint o C o -u _ - 1 Vrsta p adavine »pazovanja a m H s* ob opazovanja « mm do J are j 7 /tS5b 34 80 NE 3 0 Ljubljana 8. 765-1' 3-2 78 NE 3 0 (dvorec) . . . 14. 7 01 14-8 «1 SW 6 9 21 758-1 8-9 57 SW 4 1 Maribor . . . 7fS3" 90 71 E 7 0 Zagreb .... 763-2 7-Г 74 WSW 5 0 Beograd , . . 8. 763 - 110 63 SE 15 0 Saraievo . . . - 6 -3 70 62 E 3 0 Skopi je .... ! tSV4 8-0 73 Tirno 0 Dubrovnik . > 766-0 У-0 M E 0.5 0 7 625 5-0 — S\V 1.5 5 morje mirno | Split ..... 7653 100 '2 W 0.5 0 Solnce vzhaja ob 5.54, zahaja ob 18.19, luna vzhaja ob 2.03, zahaja ob 9.44. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15.6 C, najnižja 3.2 C. Povprečni barometer v Ljubljani je danes nižji za 5.7 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo, najbrže padavine (pot-ebno v južnih Alpah). Triaeka vremenska napoved ta četrtek: Laiki vetrovi z raznih etranL Nebo spremenljivo, deloma oblačno. Temperatura od 8 do 13 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Iz življenja in sveta Poslednji Beethovnovega rodu Dunajski listi razpravljajo letos obširno o podrobnostih iz Beethovnovega življenja in se zanimajo tudi za rodovnik velikega skladatelja ter za njegove potomce. Če smemo verjeti njihovemu pisanju, je Beethovnov rod. vsaj v moški liniji, popolnoma ugasnil. Poslednji moški Beethovnovega rodu je bil infanterist Karel Marija Julij van Beethoven, sin Karla van Beethovna, brata genijalnega skladatelja. Ta mož se je pred vojno potikal po Nemčiji, a ker je bil Avstrijec po rodu. je moral vstopiti v avstrijsko armado, kjer so ga premikali po frontah in po zaledju, kakor vse njegove sotrpine. Ko se je vojna nagibala že h koncu, je tudi za Karla Marijo Julija vam Beethovna udarila bridka ura. Moral je v strelski jarek, kjer so mu zmrznile roke in noge Težko bolnega moža so prepeljali na Dunaj, kjer je ležal mesec dni v bolnišnici in nato za silo okreval. Odpuščen iz vojske je bil proglašen za invalida in tako je životaril do 1. 1922., ko ga je pobrala smrt. Grški vojaški zdravnik -kitajski general Atenski listi poročajo o zanimivi kari-jeri generala kitajske severne armade Ši-Laj-Tona. Ta mož baje ni po poreklu Kitajec, temveč Fvropejc. in sicer Grk. Pisal se je prvotno baje Spurgitis in je študiral medicino na Dunaju in v Parizu Leta 1897. se je udeležil grško-turške vojne kot vojaški zdravnik. Ta služba pa mu po vojni ni več dišala in ker je bil svobodoljuben mož. se je izselil v Pariz. A tudi v Parizu ni našel pravega smisla svojemu življenju in primernega terena za svojo karijero. Vkrcal se je na neko francosko ladjo, se odpeljal na Daljnji Iztok in se ponudil Kitajcem v vojaško službo. Na Kitajskem je hitro napredoval. Najprej jc spremenil ime. priučil se .ie kitajščine in je postal sčasoma vrhovni šef sanitetne službe v Pekingu. Si-Laj-Ton ima baje na Grškem še žive sorodnike, s katerimi korespondira. Njegov brat. M. Spurgitis. je še pred kratkim živel v Atenah kot ravnatelj grške Narodne banke. Beethovnov koder Letos ko praznujemo stoletnico Beethovnove smrti, prihaja na dan marsikaj. česar bi se ljudje gotovo ne spominjali v drugih časih in drugih razmerah. Beethovnovi rokopisi, pisma, spomini, vse to dobiva veliko vrednost in vse se hrani kot posebna relikvija. V Pečuhu so prišli na sled Beethovnovemu kodru. Ta relikvija se nahaja v arhivu ondotnega Beethovnovega društva, ki ima tudi več drugih dokumentov. Koder je bil prvotno last madžarskega dirigenta in kantorja Franca Hôltzla. ki ga je baie lastnoročno odstri-gel z Beethovnove glave. ko je truplo velikega moža ležalo na mrtvaškem odru. Hôltzl je prišel z Dunaja v Pečuh. kjer je vodil pevsko društvo več let ter mu zapustil v spomm na največjega skladatelja vseh časov Beethovnov koder. Dva slepca potujeta v Lurd Še ni na svetu izumrla vera v čudeže. In Lurdu se obeta še mnogo romarjev. Vsak ponese nekaj v ta francoski romarski kraj — svojo bolezen in svoj denar, in če ne prinese domov zdravja, se vrne vsaj s praznim žepom. Kajti tudi v Lurdu se ne živi od božje milosti, tudi tam so ljudje, ki gledajo v prvi vrsti na denar in te cenijo le toliko, kolikor plačaš. V Rouenu sta se našla dva slepca, ki hočeta ozdraveti s pomočjo čudeža. Dogovorila sta se. da potujeta skupno v Lurd. in sicer peš. Prijela sta se pod pazduho, pa hajdi na pot! Rouen je oddaljen od Lurda 1000 km. In moža stopicata, tipata s palico, pojeta svete pesmi. prosjačita in hodita dalje. Tako premerita po 33 km pota na dan. Sta- rosti sta slepa popotnika zelo različne. Prvemu, Edmondu Germainu, je 64 let; drugemu, Evgenu Levillainu pa 34 let. Oba prebivata v zavodu za slepce v Grémyju. Na pot sta odšla že. 18. februarja. Potovanje jima je tudi v zabavo, kajti medpotoma ne manjka ljudi, ki sprašujejo po njuni usodi ter se zanimajo za njuno vero. Bližino ljudi spoznata moža po človeških glasovih, selišča in kraje pa po lajanju psov in petju petelinov. KJ Admiral Jang, poveljnik brodovja severokitajskih čet v šanghajskih vodah, ki je malo prod pad* cem Šanghaja prešel h kantonskim četam. se je na Nemško, se établirai v Berlinu in se kmalu drugič oženil. In tako se je zgodilo osemkrat po vrsti. Po vsaki ločitvi je iskal novih ženskih znanj v bogatih meščanskih krogih m je osrečaval meščanke, ki so hrepenele po plemiških naslovih. To je počenjal do svetovne vojne, ko je moral na fronto. Toda k nesreči ga vojna ni vzela. Vrnil se je domov, ker pa je bil že razkričan kot velrk pustolovec, ni mogel več nadaljevati svoje poprejšnje karijere z ženit-vami. Lotil se je torej zbiranja denarja za sirote, in manipulacija s temi miloda-ri ga je zdaj spravila na zatožno klop. Išče se Jeanne d' Are Francozi že dolgo pripravljajo velik nacijonalen film. ki mu bo naslov «Življenje Jeanne d' Are». Scenarij je napisal Jean José Frappa, režijo pa bo vodil Marco de Gastyne. Seveda je Francozom mnogo do tega, da naj bo film verna slika tedanje dobe in običajev, predvsem pa si žele, da odgovarja igralka. ki naj predstavi «Devico Orleansko», kar mogoče njihovi narodni junakinji in sliki, ki si jo je francoski narod ustvaril o njej. Zato je podjetje sklenilo razpisati za igralko, ki bo prikazala Jeanno d'Arc, javen natečaj. Ta natečaj bo deljen v dve etapi. Igralke, ki hočejo konkurirati, morajo vposlati svoje fotografije, tiste, ki jih bo komisija izbrala, bodo pa potem morale nastopiti kostimirane v kratkem scenariju, obsegajočem dva prizora. Pravo do tekmovanja je omejeno z naslednjimi štirimi pogoji: Konkurentinja mora biti 1.) po rojstvu in po starših francoske narodnosti, 2.) rjavolaska, 3.) lepega stasu m 4.) mora znati dobro jezditi. Pustolovski roman bavarskega grofa V Wflrzburgu na Bavarskem jc policija pred kratkim aretirala Krofa Gun-therja von Kônigsmark radi nabiranja denarja za sirote, katerega pa ni oddajal sirotinskemu fondu, marveč ga je porabil za svoje osebne izdatke. Aretacija je spravila na dan še marsikaj drugega. o čemer se ljudem ni niti sanjalo. Ze pred vojno je moral grof dati slovo vojaškemu poklicu v cesarski gardi, ker se je onemogočil z velikanskimi dolgovi in z razuzdanim življenjem. Njegovi sorodniki so preprečili škandal s tem, da so plačali njegove dolgove in mu vsilili za ženo bogato meščanko, ki ji ni bilo do moža temveč se ji je le hotelo grofovskega naslova. Grof se je ž njo poročil, toda v kratkem je razte-pel njeno premoženje. Ko je vse pognal, je proda! njeno hišo. zapravil tudi ta denar, z bož.iaki. ki so mu še ostali, pa se je odpravil v Monte Carlo. Za zeleno mizo v igralnici je izgubil še tisto, kar je dobil v Nemčiji na posodo. Ko je žena -videla, da jo je mož spravil na kant. se je dala ločiti od njega. Grof je ločitev mirno prenesel, vrnil En pogled v izložbe pa boste prepričani o najnižjih ljubljanskih renah za krasno pomladansko blago modernih vzorcev, za vsa oblačila za gospode in dame, ki gn razstavlja te dni tvrdka _DRAGO SCHWAB. Ljubljana. Grof v levjih krempljih Madžarski grof Ladislav Hunyady, brat bivšega maršala na dunajskem dvoru Hunyady ja je bil velik in strasten lovec na divje zveri. Zadnja leta je njegovo življenje v mejah madžarske države izgubilo svoj raison d'être in mož se je nodal v Fgipt. kjer se je pridružil ekspedicijam na leve. Imel je sprva srečo, sedaj pa prihaja noročilo. da je v Kartumu plačal svojo lovsko predrznost z življenjem. Streljal je na nekega leva, ki pa ni padel od prve krogle, marveč je razkačen planil na svojega nasprotnika in ga tako raz-mesaril. da je po kratkem trpljenju podlegel težkim poškodbam. Grof Hunyady je študiral na Dunaju ter je bil zlasti v lovu na leve jako iz-vežban strelec. Bil je na sličnih ekspe-dicijah že osemkrat in jih je vselej dovršil z dobrim uspehom. Na zadnji eks- pedierji je padel tako rekoč kot žrtev neopreznostL Lev, katerega je pogodila njegova krogla, se je zvrnil na tla in je obležal v nezavesti. Hunyady ie mislil, da je žival že brez moči. in se ji je približal. V tem hipu pa je lev skočil pokonci, se vrgel s šapami na lovca, zasadil vanj kremplje in ga ranil do smrti. Preden so mu tovariši prihiteli na pomoč, je že izdihnil. X Chaplinwa žena pri filmu. Lita Grey* Chaplinova, žena slovitega ameriškega ko= mika, se je sedaj ponudila filmskim pod* jetjem v Hollywoodu za nastopanje v fils mu. Pravi namreč, da more edino na ta način priti do zaslužka in sc izmotati iz prekarnega denarnega položaja. Sodišče je sicer določilo, da mora dobivati mesečno po 600 dolarjev iz Chaplinove blagajne. Toda smola je smola — davčne oblasti so postavile Chaplinovo premoženje pod kons trolo in se ga do nadaljnega nihče nc muc niti dotakniti. Med tem sc na m.zi Lite Grey kupičijo računi, katere Divs.t zve/d; nikova žena nc more poravnati cliajjae«.. kakor na ta čin. . i sama neka! zasluži Filmski podjetniki pregovarjajo Lito. ri.. ; bi se dala snimati z otroci, ker hi na način ;e več zaslužila, obenem pa b; d-segla pri inematografski publiki z oziiom na Chanlina tisto razpoloženje, ki si gj v svojem ženskem sv>vrašrvu jfc. iskre .o želi. X Večna ura. Curiški urar Karel Henrik Maver je skonslruiral uro, katere ni treba navijati, ker neprestano teče. Hlement, ki poganja to uro, j mala količina glicerina, ki se nahaja j spiralah posebnega cevnega sistema pod uro. Glicerin se pretaka po spiralah in se končno zopet izteka v eno samo shramhico. Izpremembe v temperatur ri vplivajo rta občutljivost glicerina. da si-neprestano pretaka, kar poganja uni noč iti dan, tako da ie ni treba nikoli na\iti. Splošna in enaka volilna pravica za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo Klerikalni načrt za uničenje interesnega zastopstva slovenskega trgovstva in obrtništva. Živinorejska razstava je bila pršii teden otvorjena v Parizu. Na sliki: Pogled v ovčjo stajo. Trgovinski minister se pooblašča, da v roku treh mesecev od ukinitve sedanjega volilnega reda za Trgovsko zbornico v Ljubljani izda novo uredbo, po kateri se Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani deli na tri odseke na trgovinski, obrtniški in industrijski. Člani zbornice se volijo za pet let. po čistem proporcu s tajnim glasovanjem .. Tako se glasi amandman. ki ga je znana ljubljanska politična kompanija skovala in. dosegla, da ga vlada predlaga v sklep Narodni skupščini. S političnega stališča smo že na kratko pojasnili, da je ta atentat na Trgovsko obrtno zbornico eno najbolj brezobzirnih in predrznih političnih dejanj SLS ter njenih pomagačev. Vprašanje pa je treba pojasniti tudi s stališča interesov. industrijskih, trgovskih in obrtnih gospodarjev: saj je še g. Jelačin. brez čigar vednosti gotovo ni bil stavljen klerikalni amandman za izpremem-bo volilnega reda. v zbornični publikaciji (Pogledi na gospodarsko leto 1926.) smatral za potrebno povdarjati. da je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo interesno zastopstvo, ki mora imeti prav posebno pred očmi praktične potrebe in varstvo Ie prečesto ogroženih gospodarskih in stanovskih interesov industrijskih, trgovskih in obrtnih gospodarjev. Dosedaj je ljubljanska Zbornica sestavljena tako, da ima tri odseke (trgovski, obrtni in industrijski), vsak odsek pa po štiri skupine, v katerih volijo volilci po višini pridobnine po štiri zbornične člane, skupaj torej 48 članov. Vseh volilcev je štela Zbornica pri zadnjih volitvah 32.979. Od teh jih je bilo v trgovskem odseku 9511, v obrtnem 23.071, v industrijskem pa 397. Volilci trgovskega odseka so bili po skupinah razdeljeni tako-le: I. skupina 341 volilcev (trgovci, ki plačujejo pridobnine nad 500 Din). II. skupina 1255 volilcev (trgovci, ki plačujejo pridobnine od 75 do 500 Din). III. skupina 1295 volilcev (trgovci, ki plačujejo pridobnine 25 do 75 Din) in IV. skupina 6650 volilcev (trgovci, ki plačujejo pridobnine pod 25 Din). Volilci obrtnega odseka so bili po skupinah razdeljeni tako-le: I. skupina 866 volilcev obrtnikov, ki plačujejo pridobnine nad 70 Din. II. skupina 1072 volilcev obrtnikov, ki plačujejo pridobnine od 35 do 70 Din. III. skupina 2992 volilcev obrtnikov, ki plačujejo pridobnine od 15 do 35 Din in IV. skupina 18.141 volilcev obrtnikov, ki plačujejo pridobnine manj kot 15 Din na leto. Volilci industrijskega odseka so bili po skupinah razdeljeni: I. skupina 52 volilcev industrijcev, ki plačujejo pridobnine čez 6000 Din. II. skupina 194 volilcev industrijcev. ki plačujejo pridobnine 400 do 6000 Din. III. skupina 103 volilci industrijcev. ki plačujejo pridobnine od 150 do 400 Din, in IV. skupina 48 volilcev. ki plačujejo pridobnine pod 150 Din letno. Novi klerikalni volilni načrt predvideva odpravo skupin v vseh treh odsekih, mesto volitev po skupinah pa uvaja v odsekih splošno in enako volilno pravico, tako da bo po čistem propor- L Z.: Ura Pod sivo. mrko steno je stal mladi Konrad. Zrl je kvišku v mrzle, neprijazne čeri in mrak mu je4 ležal na obrazu. Zdaj pa zdaj je zaprl oči, stisnil zobe, da so mu zaigrale mišice na licih, in globoko vzdihnil. Bilo je. kakor da preživlja težke spomine. «Tod smo te našli, ubogi Roman!» je zamrmral. »Ni te bilo spoznati. Treščil si strašno . . . Obraza ni bilo nikjer, glava ti je bila čisto stlačena. Ubogi Roman! Samo po obleki smo te spoznali .. .< Pred štirimi leti se mu je tod ubil prijatelj in tovariš v vseh trenutkih življenja. Sel je plezat sam. In je padel. Padel mnogo sto metrov v strašnem loku preko stene. Ostanke njegovega telesa, razmetane po skalah, so pobrali v vrečo in so jih pokopali na onem malem pokopališču, kjer počiva že toliko žrtev te sive, mrke stene. Konrad je obul plezalke prvič po štirih letih. Po isti poti se je namen i danes. kakor Roman tistega usodnega dne. Prav tam in po isti poti. V duhu bosta govorila med seboj. Ej. kako lepo bosta govorila. O skalah in o onem svetu. Ni se bal mladi plezalec, da bi padel: »Roman bo plezal z menoj in me bo čuval. In če padem, padem tja kakor on in pojdem tja. kjer je on. Skupaj bova počivala v večnosti...« Pričel je plezati. Spočetka so bili prijemi dobri in gosti. Hitro je pridobil toliko vršine, da se mu je ponudil krasen razgled. Obplezal je preveso in dosegel lepo široko polico. Sedel je, da se odpočije. Skoro navpično pod njim je blestelo v solnčnem svitu ono malo pokopališče. Konradu se je zazdelo, da se mu v obraz reži lobanja. Zdrznil se je. Naslonil je obraz v dlani, trudeč se. da bi pomiril strašno slutnjo, ki mu je stiskala srce. Kar začuje poleg sebe votel tlesk. Prestrašen se ozre. Nič ni bilo. Prvi mah se mu je zazdelo, da je videl na ozkem delu police razbito Romanovo truplo. Za silo je ukrotil grozo, ki se ga je polaščala. Saj je biio vse to le posledica premočne obremenitve njegove mlade dnše. "Naprej moram.« si je dejal. »Te strašne misli me ugonobe.« Z redkimi priiemi je plezal po gladki steni. Nič ni vedel, kaj počne, ničesar ni čutil in nič se ni vznemiril, ko je že pa- dal in se je zadnji trenutek še vjel. Vedel je Ie. da mora od tod. od te strašne police, na kateri se je razbil njegov drug! Teren je postal nekoliko boljši. To mu je spet osvobodilo glavo. V hitrici se je razgledal in določil nadaljno smer. Zopet je hitro napredoval. Zadovoljen je bil. da se je pomiril. Ali Roman ga ni pustil. Vso pot je plezal z njim. Vso pot ga je ogovarjal. Konrad je divje plezal. Bal se ga je... »Dospel je do poličice. na kateri se je lahko oddahnil. Hvalil ie Boga, da mu je preveša pod njim zapirala pogled na pokopališče, kjer je bilo zbrati že toliko žrtev te sive. mrke stene... Ko pa je premeril polico z očmi. je zdaci prestrašeno odrevenel. Prav tam na konen je ležal kosec usnja, v katerem je tica'o nekai močnih žrebljev. Strašno ga je streslo. Roman, ko so ga našli razbitega pod steno, je imel črevije na nogah.. Zdaj se je zazdelo Konradu, da nekdo pada nad njim. Niti pomislil ni. da ga najmanjši napačni gib lahko strmoglavi v nrepad. Pogledal je navzgor. Mrzlo mu ie za-gomazelo po hrbtu, ko je zagledal nekaj metrov nad seboj višnjev platnen pas z usnjenim žepi-om. V nekaj pote"'jajih je bil pri njem. Snel ga ie z ozke škrbi- nice. na kateri je visel... in ga je stra-homa spoznal!... Njegova groza je bila brez meje. Naslonil se je na mrzlo steno. Z drhtečo roko je odprl žepek in potegnil iz njega srebrno uro z Romanovim monogra-mom. Nič ni bila poškodovana. Kazala je tri četrt na tri. Ne zavedaje se. kaj dela. je Konrad navil uro — in — šla je.,. Nikomur ni vedel povedati, kako je preplezal ostali del stene in kako je prišel v kočo. Romanova ura ga je poslej spremljala na vseh njegovih plezalnih turah. Pa je hotela usoda, ko je nekoč plezal ob slabem vremenu, da je padel s stene. Ko so ga tovariši našli, je imel le glavo razbito. Truplo je bilo celo. Iz žepa so mu vzeli sveto uro. da jo izroče njegovi materi. Kazala je tri četrt na tri in je stala--- Pokopali so ga na malem pokopališču. pod sivo. mrko steno, poleg prijatelja. ki mu je bil zvest tovariš v vseh trenutkih življenja. I Svetovna rn'rh- Cendre de ros» Ronqe mandarine Bourjois - Paris J eu volilo po 16 zborničnih članov v trgovski skupini 9511 volilcev, v obrtnem odseku 23.071 volilcev in v industrijskem odseku 397 volilcev. Jasno je. da je novi volilni red prikrojen baš za SLS, da bi ž njim lahko strankarsko ma.iori-zirala tako trgovino, kakor obrt. V IV. trgovski skupini, kjer so klerikalci dobili pri zadnjih volitvah večino in 4 mandate, je 6650 volilcev, dočim je bilo v ostalih treh skupinah 2861 volilcev, ki so dobili 12 mandatov. Prav tako je biio v obrtnem odseku. Tu so dobili klerikalci v IV. skupini (18.141 volilcev in 4 mandati) večino, dočim so ostali v manjšini v vseh treh obrtnih skupinah, kjer je bilo 5930 volilcev in 12 mandatov. Splošna in enaka volilna pravica je pridobitev moderne demokracije in tudi čisti proporc spada semkaj, vendar pa ie ta princip dosedaj veljal samo za politične volitve, katerih se udeležujejo državljani vseh in najrazličnejših stanov. Trgovske in obrtniške zbornice so doslej veljale kot interesna gospodarska in stanovska zastopstva, za katere je moral biti volilni red tako prikrojen, da so bili interesi poedinih skupin volilcev te korporacije zastopani in zaščiteni. Zato je bilo volilstvo Zbornice razdeljeno v 12 skupin, ki je vsaka zase volila po 4 člane Zbornice,_ kar je v praksi značilo tudi neke vrste proporc. Z odpravo skupin v odsekih se uvaja v Trgovsko obrtniško zbornico pravcata revolucija; kajti s tem volilnim redom je dejansko postavljena Zbornica iia čisto novo podlago. Ob vso svojo veljavo pridejo volilci onih kategorij, ki so dosedaj v glavnem predstavljali po svoji strokovni izobrazbi ln gospodarski jakosti trgovski in obrtni stan, moč pa dobijo oni, ki se za stanovska vprrša-nia sploh ne brigajo. Pri volitvah v Zbornico ne drži načelo, da se bo s splošno in enako volilno pravico zbudil pri množici volilcev interes za stanovsko zastopstvo, marveč baš nasprotno: л projektiranim novim volilnim redom se bo zanesla v Zbornico le politika. Novi volilni red znači. da se bo s klerikalno demagogijo in politično sleparijo sistematično delalo na to. da se ubije ta slovenski gospodarski parlament ter tako oropa obrt in trgovina svojega interesnega zastopstva. Klerikalni kon-zumarski politiki so z novim voli'nim redom vrata Zbornice na stežaj odprta in če postane predlog o novem volilnem redu zakon, potem je konec stanovske organizacije slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijalcev, konec «slovenskega gospodarskega parlamenta». Najhujše jc prizadeta kvalificirana trgovina, ker v IV. skupini dominirajo volilci, ki se sami ne prištevajo k trgovcem in ki tudi ne čutijo niti potreb trgovskega stanu, niti trgovske zavednosti in ponosa. Tu se zanašajo klerikalci zlasti tudi na podeželske hraniev-ke, nakupovalke jajc in gob. kokoši in salate. na prodajalce drv in drugega drobiža, za kar oblast zahteva trgovsko pravico. Čemu še Trgovska akademija, čemu trgovske šole in tečaji, čemu učna doba in učna spričevala, ako se izroča kvalificirana in prava trgovina ter njeno zastopstvo na milost in nemilost stanovsko povsem indiferent-ni in primitivni masi. ki se jo lahko vsakdan še poljubno poveča? Seveda bi klerikalci, čim bi se jim posrečilo z novim volilnim redom, (s splošno in enako volilno pravico ter s čistim proporcom) dobiti v Zbornici večino, takoj pozabili pri volitvi predsedstva ter pri poslovniku na vse principe demokracije ter uveljavili princip absolutne majoritete. da pride Zbornica popolnoma v njihove roke. Tako so storili v oblastnih skupščinah in tak > znajo povsod, kjer morejo uve'jav t; svoje glavno načelo: Mi sami in samo ml! Novi volilni red za ljubljansko Zbornico tvori važen precedens tudi za Trgovsko-obrtne zbornice v ostali državi. G Radič povsem upravičeno lahko zahteva prav tak amandman za zagrebško zbornico, kakor so ga klerikalci s pomočjo radikalov dosegli za ljubljansko. Kaj to znači. o tem nai razmišljajo interesenti zagrebške Zbormce m drugih interesnih korooracii. o dalc-kosežnosti takega boljševiziranja trgovskih. obrtnih in industrijskih stanovskih zastopstev pa naj raznršlajo tudi oni, katerim je ta čas poverjeno državno krmilo. Naši onstran šranic Iz Koroške u JlezelnoibnrxUe volitve. — Veronauk slovenske utrokc v uem.skem .jeziku. Pobalinstvo. — Smrt vrleça slovenskega moža. Deželni ibor je imel svojo zadnjo sejo dne H. marca. Volitve so razpisane ua 24. .aprila, lo je isti dan, ko f-e vrtijo tudi v.v jlitve v narodni -vet. Nekatere stranke so ixi ločno zahtevale, da naj bodo deželnozbor-ske volitve jeseni, ali slednjič je zmagal ozir na volilne »troške i a prišlo je do enotnega skle«pa, da naj bodo doželnozboreke volitve istočasno z onimi v narodni svet. Pričelo se je volilno gibanje iti že prva znamenja kažejo. da bo doki do volilnega dne burna. Nemška enotna lista, dosežena pri prejšnjih volitvah je razdrla. Krščanski socijalci pravijo, da pada krivda za to na ïLandbundt, ki je že zdavnaj izrekel proti skupnemu nastopanju nemških strank pri deželnozbor-skih volitvah. Landbund hoče pa tudi deželnega glavarja šumiju spraviti v kraj Njegove ruane zadeve se razvijajo tako, da bo mož strmoglavljen. Kaj storijo Slovenci? Udeležijo se volitev in pokazati hočejo moč. I)va jios'.anca «> imeli. Dobiti jih marajo svojemu številu primerno. Vprašanje je le. kako bodo oblasti jiostopale a slovenskimi volilci «li bo veljala pravica ali pa jih po krivici izpustijo i/, volilnih imenikov, od-/.enejo številne vpisane iz dvorane na daa volitev in končno celo potvorijo rezultat!? Prvo je ]naša, sramoti samega sebe. Pri prireditvi te bjlo navzočih tudi nekaj takih, ki niso povsem našega mišljenja pa so vsi enako obsojali hudobno nagajanje. Pred nekaj dnevi je bil pokopan v Dobrlivesi vrl slovenski mož gosp. Jan Mihev iz Sinčevesi. Dolgih 40 let je bil pokojnik trden steber slovenstva sredi domačega ljudstva. Bil je v občinskem odboru, v odboru posojilnice v Dobrlivesi in zadruge v Sinči-vesi, član ognjegssnega društva, sploh po-vsodi je deloval z vso vnemo, kjer se je bila treba truditi za slovenski napredek. Mihev ie doživel 67 let. Pogreb je bil selo lep. Naj I ločiva v miru zaslužni slovenski kmetovalec. Njegov spomin pn naj bodri eedanjike pri borbi za bodočnost koroškega slovenstva! Komu škoduje fašistična vlada s svojo strogo obmejno kontrolo Reka, sredi marca. Kar je v Ljubljani Šelenburgova in Ale« ksandrova, v Zagrebu Uica, v Beogradu Knez Mihajlova in Terazije, jc bil za Re» ko še do pred kratkim most čez Rečino. Tu se je od zgodnjega jutra do poznega večera kar trlo občinstva v obeh smereh. Se pred kratkim, dotlej, da so izšle po bo» lonjskcm atentatu one stroge odredbe >> obmejni kontroli. Dotlej so namreč jugo« slovenske oblasti na Sušaku izdajale jugo« slovenskim državljanom, ki so želeli na Reko. začasne propustnice, veljavne za tri dni, ki jih je italijanska kvestura na Reki potrjevala brez ovir, dočim pa so za pre« bivalstvo v okrožju petih kilometrov od meje veljale posebne obmejne izkaznice. Te obmejne izkaznice veljajo tudi 5o dandanes. ali odpravljene eo — ker jih ne priznavajo italijanske oblasti — začasne propustnice in mora vsak jugoslovenski državljan, ki prebiva izven obmejnega okrožja petih kilometrov, imeti svoj redni potni list, ako hoče čez most. Danes je promet na sušaškein mostu zelo, zelo skromen. Prihajajo pač delavci, ki gredo na delo, ženske, ki nosijo na reški trg živila in se vračajo s svojimi malenkostnimi nakupi, tupatam kak trgovec, uradnik, obrtnik. ki gre po svojih opravkih. Izkazujejo se z obmejnimi izkaznicami, kar pomeni, da so domačini s Sušaka, oziroma z Reke. Ljudi, ki bi se izkazovali s potnim listom, je silno malo. Vse tam do prvih dni lanskega novembra so tvorili glavni del vsega živahnega prometa ravno tujci, ki srn prihajali z začaeno propustnico s Sušaka na Reko. Njih ni več, in ž njimi je reška mata trgovina — tako ugotavlja tudi posebni poročevalec tržaškega Pieeola», Mario Nordio, ki ga je njefpv list poslal na Reko. da prouči reške razmere — izgubila mnogoštevilno stalno odjemal-stvo. ki je prinašalo dan za dnem v mosto znaten denarni promet. Reški trgovej so ob tem močnem tujskem prometu živeli prav dobro. Danes »o reške trgovine sicer polne blaga, ali br« kupcev. Trgovec je vesel, če se prikaže na vratih prodajalnice K as t avec ali Trsečanka. In nikar ne mislite, da bi bilo v njem kaj tiste italijansko - fašistične r-agrizmosti, kakor bi si jo mogli predstavljati po vseh onih poročilih o reškem naditalijanstvu, ki tupatam prihajajo v svet. Danes v nobeni reški pre* dajalnici ne čakajo, da bi izpregovoril kupec, temveč ga že vnaprej pozdravljajo in vabijo s — hrvatskim pozdravom Vse zaradi ljubica kruhka, ker reški trgovec dobro ve, da oe od rtalijinetv» ae da živeti. Kdor danw opazuje reSko življenje, mu gotovo nehote šine misel v glavo, da je ua Reki samo domačin in najbližji okoličan, toni-pogledu pač ostala taka, kakor je bila pod vojno, ko je mogel računati reški trgovski svet na široko zaledje. Tedaj ni kupoval na reki samo domačin in najbližji okoličan, tem. več predvsem vse kvarnesko področje, s katerim je imela Reka vsakodnevne paro-brodne rveze. vse tja doli do dalmatinskih otokov in Dalmacije same. a na dru"! strani pa tudi še ves hrvatski Gorski kotar vse tja gori do Delnic in Ogulina. ne glede .ia to, da je madžarska uprava Reke privabljala na Reko tisoče in tisoče tujcev, dobrih kupcev. iz vse Madžarske Ko je Reko zadela bridka usoda, da je bila odtrgana ori veega tega svojega poslovnega zaledja, in je promet popolnoma zastal, so se reški trgovci pn? strnili, kolikor se je dalo, ali svojih trgovin niso opustili, upajoč v boltše Čase. Ti boljši č.asi zanje so v resnici prišli, ko se je odprla meja na sušaSkem mostu in so litidie z one strani meje (runoma začeli orihaiati na Reko nabavljat si svoje potrebščino. Reka ie tako dobila zopet široko odiomatako zaledje, ki je šlo skoraj tja gori do Zagreba na eni ter do Noveea me-sta in celo do Ljubljane na drugi strani. LaMro se reče, da se ie polovica Hrvatsko oblačilo in obuvalo na Roki, pri fomor so dobro slutili roški trgovei. obrtniki, gostilničarji in hotelirji. In niso imeli ob loj cvetovi trgovini dobička samo Rečani. temveč vobče Ttalija, ker se.bla«'o. ki ee prodaja na Roki. ne proizvaja na Roki. temveč prihaja iz «'arih italijanskih provinc. Danes je. po zaslugi strogo italijanske ob-meine kontrole stvar popolnoma drugačna. Kdor boče s Sušaka na Roko, mora imeti, kakor ročono. če ne probiva v oetkilometr-skem obmoinem področju, pravilen polni list, opromlion z vizumom italiianskeca konzulata. Naj bi i ž'i italijanski konzulat pa je v — Zagrebu. Kdor pa gro v Zagreb. j»a vendar no bo olačoval visokih pristoibin za italijanski vizum, da bi so potom vračal na Roko in tamkaj nakupoval svoie potrebščino. ko jih lahko kupi v Zagrebu po isti ali le malo višji coni. Zato z vso vnemo iâcv'io način, kako bi se M vari odpomeplo tako, da bi ostal volk sit in koza cela. da bi bila Ttaliia zavarovana prod nevarnimi luloi. ki bi hoteli vdroti čez suSaSki m net. a roški trgovci pa bi *i vendarle zor>ot mogli polnili svojo ž^oo z jug> slovenskimi dinarji. Tako se sedai na v=e kriplio dela na to. da bi «o na Sušaku zopet odprla italiiani^ta konzularna agonciia. kakor je bila pr<»d voino in io tndi predvideva rimska pogodba. Ta italiisn«Vfi Vonriilama agencija na Su*aVu bi izdaiala vizume za Reko. odnosno Ttaliio. seveda na rodno r>ot-no liste, k''kor jih irrlaîa (vT'-s'ovoncki konzulat na Roki za Sušak. odnrsno Jugoslavijo. Tako bi ostala v veliavi sfron-n kontrola tujcev, ali dejstvo, da bi no bilo troba hoditi po vizum v Za-rob. kor bi so dobil na Sušaku pred mostom, monijo. bi zonot privabilo trume jugoslovenskih odjemalcev na Reko. SmoSno na vso j et vari pa je okolnost. da Re vzlic vsemu lomu oprivman'n za to edino bilko istočasno kriči v svet. kakor io storil fako tudi omenjeni »Piceolovs poročevalec. Češ. — Kamnolomi na kraški Grmadi obe« tajo lep razvoj. Kamen je izvrsten. Raz« krila sc ; tudi nova vrsta marmorja. Do» mačin Josip Kačič jc izgladil primeren kos za vzorec, ki vzbuja veliko pozornost. Do» mačini na' sc v kamrolomni stroki dobro organizirajo. p— Ples v šoli. V Novi vasi pri Poreču so plesali v šoli. Domačini eo se začude« no vpraševali, ali je res mogoče, da se do» bi dovoljenje za ple- v šolskih prostorih. Ples se je vršil in otroci smejo v današnjih časih prisostvovati plesom Z moralne stra« ni je slaLio. pa tudi z materijalne, ker so plesalci napravili na šolski zgradbi veliko škode. p— Vspavalne praške je nasula posest» niku Ivanu Vidicu iz Sv. Križa v kozarec v neki gostilni v Ajdovščini Amalija Arze» Ia iz Malih Zabclj. Domov grede se je one» NccAVKE РШЗЈД! i iS rJtUUt najboljše ,na|t r p ežne/še. zato najcenejša svestil. V gostilni na Cesti je pozneje opa» zil, da nima več denarja. Tisočake mu jc pobrala omenjena prefrigana ženska, ka» tero so vtaknili v zapor. p— Po dvanajstih letih se je oglasil iz Rusije Anton Bratuž iz Dola pri Čepova» nu. Dela v nekem rudniku in pravi, da hu» do trpi. Oče mu je poskrbel listine, da se vrne domov. p— Odlikovano slovensko podjetje. Zna; na tvrdka Fran Bavčar in sinovi jc dobila potom goriške trgovske zbornice zlato sve» tinjo, ki ji je bila priznana na mednarodni razstavi lanskega leta na Reki. Bavčarje» vi kotlarski iz delki so prvovrstni. p— Novi podeštati. Imenovani so pode» Stati za občine na Goriškem, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Tolmin je dobil za po» deštata svojega dosedanjega občinskega komisarja dr. Mateja Marsana, rodom Dal» matinca. Dr. Marsan je voditelj tolmin« skegu fašija. Cerkno jc z imenovanjem po» deštata vpok. podpolkovnika Martorellija, izgubilo svoje redno izvoljeno občinsko zastopstvo in župana Ernesta Rojca, ki je bil poslednji slovenski župan na Goriškem. V Idriji je imenovan za podeštata rudar» ski inženjer Alojzij Caldana. V Gorici jc imenovan za vicepodeštata bivši tolminski podprefekt I. Gioruano. p— Slikar dr. Klodič je razstavil v Trstu v dvorani R Y. C. Adriaco vrsto svojih slik, ki ažejo v glavnem pomorsko živ» Ijenjc. Jadrnice, ladje, brodovi so polni morske krasote, živahnosti in barve. p— «Boris Godunov» na Reki. Trikrat, v soboto, nedeljo in v torek so vprizorili v gledališču «Verdi» na Reki slovečo ope» ro Musorgskep • «Boris Godunov». Poroči« la soglasno trdiio, da ie predstava dobro uspela. Vlogo «Borisa» je pel Poljak Žiga Zalesky, katerega izborni bariton je pri» znan po raznih večjih gledališčih v Evropi. Gledališče je bilo polno. Na Reki računa» jo vedno r goste iz Opatije-in na poset» nike z bliž ' "»a Sušak. p— Upravni odbor goriške pokrajine. Komisar za pokrajinsko upravo Pascoli je imenoval za člane pokrajinskega upravne« pa odbora 6 Italijanov: dr P Pinavčig. R. Abrile. Fr. Angeli, K. Bressan, H Caza« fura in dr Donati. Tudi namestniki so sa« mi Italijani. Tako so Slovenci izkl(učeni iz uprave v deželi, v kateri so v ogromni večini Mussolini včasih resnega obraza za» trdi, da vživajo drugorodci enake pravice z Italijani.. Dopisi PLANINA PRI ČRNOMLJU. Še vsem je v spominu neverjetno drzen dogodek, ki se je odigral tukaj lansko leto Šolarji, na-hujskani od doma so v 5o!l pretepli slovensko učiteljico. Drzno dejanje je vzbudilo v vseh zavednih narodnih krogih veliko ogorčenje in razburjenje Kdor bi si mislil, da so se med tem časom Kočevarji kai poboljšali, se bridko moti. Kočevska sodrga še vedno menda sanja, da je njihov skrajno popačeni nemški jezik mnogo bolj veljaven v naši državi kakor slovenski — ki le državni in službeni jezik? Zakaj zunanje obnašanje Kočevarjev to dovolj dokazuje. Pred nekaj mesec, so dobili tu'ati. Proti tej bolezni so ASTMOL BRONHIAL i CIGARETE izvrstno sredstvo, ki razkraja slez, ttr po kratki uporabi olajšava, po daljši uporabi prt neha bolezen. Dobiva se v lekarnah Zahtevajte vedno ASTMOL BRONHIAL CIGARETE friporo&a se 70 MAST=J. P. lastni Izdelek tvrdke: £vald Popovič, Ljubljana. Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg PREKAJENO MESO vedno v zalogi po izvanredno nizki ceni. Strojni inženjer « z večletno p ak o, ki se heče Izobraziti v oombažn' teksulm stroki, bi mogel za pel letno šolanje v nozemstvu dobiti manjšo sdpendijo — Riflektanti nai pošljejo prijave s točnimi podatk Ljubljanski it ženjerski komori. ■iiiiiiiiBiiiiiiiiniiiiimHuiat Pesek za železolivnico, dober, i£6ema Franie E fenbergera sin tvornica strojeva i IJenaona Seljua Daruvar (Slavonija) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ШШ1 Zdrava in krepka deca so materina sreča! Prosti zrak, svetloba, skropulozne telesne čistoče ob strogi higijeni v hrani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za čvrsio4 Vaše dece. Izbrano hrano, k temu ledilno, bogato na vitaminih, fosforju, in v najman,šem obsegu nudijo Vam ako jih uporabljate v hrani deteta že odstavljenega od prsi, one dajo dečjemu organizmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTTNE močno pomagajo za časa kriiične dobe, ra-stenja, v kratkem času izooljšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece. Ovomaltlne se dobi v vsaki apoteki in droeeriji po ceni: Г 100 gr 18-50 Din. 250 gr 3&25 Din. 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev. sklicujoč se na list od Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dljetetnib preparatov ZAGREB. Jurjevska o]. 37. M. Zévaco los Papežinja Favsta Roman »Nc grabite za bodalo,< je rekla favsta. »Nabrušeno je za sovražnike, ne za najboljšega in najbolj vdanega služabnika, ki ga imate... Maurevert se žrtvuje za vas! Pristal je na dozdevno poroko samo zato, da vas loči od krivoverske ciganke in vas ohrani naši stvari... Toda Maurevert ne bo Violettin mož...« »Kaj pa bo?...« »Njen ječar!... Henrik Lorênski, odrecite sc vnukinje hugenota, ki ste ga dali oslepiti! Ali ne vidite, kako vas ta nečista misel ustavlja ob znožju prestola? Violetta je kriva, da ste postali največji slabič v vsej naši Ligi!« Guise je premišljeval. Favsta ga je bila postavila na razpotje. Kaj mu je bilo storiti: odreči se Violette ali zavreči krono? Guise je čutil, da ne more ne tega ne onega. Po tem takem je trebalo pridobiti časa. Treba je bilo uveriti Favsto in si ohraniti nično pomoč do dne, ko... Krčevito je stisnil pesti. »Spomnili ste me mojih priseg,« je izpregovoril naposled. »Ostanem jim zvest, ako prisežete tudi vi meni, kar vam porečem. Priznam, da je ciganka krivoverka. Hočem in upam, da me vaša v$e-gamogočna priprošnja ozdravi te nečiste misli in te pogubne strasti... Toda prisezite mi, da ne bo Maurevert nikoli soprog te devojke!« Favsta se ni obotavljala, vsaj tako ne, da bi bil Guise opazil. »Prisežem vam, vojvoda,« je odgovorila brez vidnega oklevanja. »Violetta ne bo žena ne Maurevertu ne komu drugemu, do dne, ko vendar že izpregledate in sami odredite njeno usmrtitev...« »To šc ni vse. Ker ostane ciganka v ječi, hočem vedeti, kje jo boste imeli zaprto.« »V samostanu benediktink na Montmartru,« je odvrnila Favsta brez pomišljanja. »Ali prisežete, gospa, da ostane tam, kakor sami pravite: do dne, ko se začutim ozdravljenega in odredim njeno usmrtitev?« »Prisežem!< jc rekla Favsta. Nekaj čas sta oba molčala. Guise je še vedno tehtal ljubezen in častihlepje. Obe strasti sta bili enako močni v njem, nobeni se ni mogel odreči. Njegov načrt je bil zelo preprost. Dokler je bila Violetta zaprta na Montmartru in dokler jo je straži! Maurevert, mu ni mogla uiti. Zato se jc hotel najprej okoristiti s Favsto in osvojiti krono. Kadar postane krono. Kadar postane kralj, nc bo več v zadregi za sredstva, da jo izpametujc. »Do svidenja, vladarica,« je dejal z globokim priklonom. »Zanesem se na vašo posvečeno besedo: ciganka ne bo žena nikomur ... in zaprto jo boste imeli v samostanu.« »Moja usta niso zmožna laži,« je resnobno odgovorila Favsta. »Da se zanesem tudi jaz na vašo besedo, mi ni treba povedati: umela vas bom prisiliti, da ji ostanete zvesti. Do svidenja, vojvoda!« »Spremim vas do doma,« je rekel Brazgotinec s potrtim glasom. »Moj dom je povsod. Povsod sem varna. In če bi se lepega dne, kadar vas povzdignem na francoski prestol, umislili in bi me vrgli v Bastiljo, znajte, da se porušijo zidovi ječe tisti mah, ko mignem z roko...« To rekši je odšla in je.ostavila Guisa vsega osuplega. Ni si mogel pojasniti, kako jc uganila njegovo misel. »Ali je mar res navdahnjena po Bogu?« ie zamrmral. gledaje za njo. Pravkar jo je še videl... in«že jc ni bilo več!... Sveta groza ga je prešinila. On, ki še ni trepetal v nobeni bitki, ie z naježenimi lasmi in izbuljenimi očmi pobegnil iz božjega lirama... XLVI. Bussi-Leclercova osveta Ko je Maurevert prišel iz cerkve, je neutegoma krenil z Bussi.icm Lcclercom proti Bastilji. »Ali je šlo vse po sreči?« jc vprašal Bussi-Leclerc, muzajc se ob misli na to, da je Guise gledal poroko. »Kakopak!« se ie zavzel Maurevert. »Zakai nc bi šlo po sreči?...« »Tako vprašam! Stopiva...« »Da, podvizajva se. Mudi se mi, da ga vidim. Ali je uklenjen?« »Temeljito. Ne boj se ničesar...« Čez nekai minut sta prekoračila most na škripce in sta stopila v Bastiljo. »Evo ti mojega kraljestva!« se je zasmejal Bussi-Leclerc. »Ne da se reči, da bi bilo veselo. Kaj je neki mislil vojvoda, da me je imenoval za guvernerja Bastilje?« »Ne samo da ni veselo,« je rekel Maurevert z mrko radostjo: »ampak strašno je!... Kje ga imaš? Hitiva k njemu!...« »Potrpi, saj ne gori voda! Hejo! Štiri može in leščerbo!...« Priskočili so štirje vojniki z arkebuzami in ječar s svetiljko. »Ključe številke sedemnastj!« je dodal Bussi-Leclerc. Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne hi socialna namen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Naj maajil znesek Din 5»—ч Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanj!! snasak Din Velika parcela v Trbovljah t trgu, ln sicer njiv» v izmeri 1 ha tn 800 arov. — Njiva je v najboljšem kraju ob ceeti, pripravna ra vrtnarstvo, kakor tudi za vsakovrstna stavbišča. — Prodam v celoti ali tudi manjših parcelah po SO Din kvadratni meter. Pojasnila daje g. Ivan Oreš-nik, posestnik, Trbovlje 67 7782 Zadruga sobo-črko-slikarjev, pleskarjev in ličarjev s sedežem v Ljubljani, naznanja. ila se vrše redne pomagalske preizkušnje v teku meeeca aprila. Interesenti naj vlože kolka prosi e prošnje do 10. aprila pri načelniku gosp. Štefanu speletiču Va Rimski c. 16. 7887 Starejšo kuharico za 10 oseb. ki je zmožna i voditi gosj>odinjstvo, sprejme finančna kontrola. Pla-350 Din mesečno. Nastop takoj. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7878 FRANC FUJAN krovstvo in zaloga strešnih potrebščin Ljubijana-Galjevica 9. 105 DvokoleSa popravlja najbolje, najhitreje in najcenejo ITorjančič. Nunska ulica 3. 32 Stenotipistinja (event. zacctnica), za slovenščino in nemščino naj pošlje kratko oferto brez prilog, toda z navedbo šolske naobrazbe, starosti in event. dosedanjega službo-vanja pod šifro «Slovensko-nemška &t.enotipistinja» ra oglasni oddelek «Jutra». Pogoj je popolno obvladanje obeh jezikov. 7743 Čevljar, pomočnika sprejme takoj v delo s hrano in «.tanovanjem v hiši F. Flach. BevSko-Trbovlje. 7928 Zastopstvo dobrega predmeta, za Ljubljano oddam t.rg. izobraženi osebi, ki obiskuje trgovce s pohištvom, gostilničarje in privatne osebe. Ponudbe pod «Lahek zaslužek» na oglasni oddelek «Jutra». 7932 Učenko ki ima veselj« do trgovine z mešanim blagom, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7822 Potnika po možnosti s kavcijo, agilnega in vsestransko v čevljarski stroki izveibaneça i>če tovarna čevljev. Biti mora zanesljiv, radi poverjene inkase. Nastop službe takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Potnik 801.1». 7800 Žagarja ta veneeijanko na 1 ali 2 lista, samostojnega, sprejmem takoj. Naslov v ogla?, oddelku «Jutra». 7796 Kuharico ЛО—40 let staro, pridno, vestno, pošteno in zdravo, ki je perfektna, z dolgoletnimi spričevali, i S č e m k eni osebi з sobarico. Znati mora tudi nekaj šivati. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na: Franja Jakil. Karlovac 7 Učenko za trgovino čevljev takoj sprejme M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. ♦» 7733 Polirerja «a ponikljanje rabim takoj Predstaviti se ]>opoldne. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7S88 Hišnika sprejmem. Naslov v oglas oddelku «Jutra». 7894 Dobra šivilja «lame in otroke, сте šivat na dom k boljši rodbini. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Zmerne cene». 78~~ Boljše dekle V i zr.a samostojno kuhati in je vajeno vsega hišnega dela, iščem k majhni družini. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 7509 Izurjeno šiviljo im. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra^. ' Izobraženo potnico sprejmem proti proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek »futra» pod značko «J-ep zaslužek». 7919 2 učenca enega z dokončano meščansko šolo rabim za špecerijsko trgovino, drugega z ljudsko šolo pa sprejmem v umetni mlin. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «M. O.» 7873 Dobro šiviljo sprejmem v hišo. Beethovnova ulica 4, vrata št. 7. 7005 Žagarja dobro izurjenega >prejniem takoj na vodno žago. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7913 Natakarica zmožna kavcije, iiče službe v boljši goetUnî, najraje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Zanesljiva 90». 7890 Priden fant z dežele, išče službe kot sluga ali kaj sličnega. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7793 Pošteno dekle staro 16 let. ki zna tudi šivati in ročna dela, išče službo k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 7893 Novo spalnico .masivno, rvolitirano, prodam za 3000 bin. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7792 Izobražena gdč. bi šla kot družabnica k dami ali bolnemu gospodu. Dopise na oglaeni oddelek «Jutra» pod značko «Družabnica 82». 7882 Zastopnike za prodajo množinsk*ea predmeta sprejme «Generalno zastopstvo Volutin», Kočevje. 7930 S4uàôe «Sfe'o Šivilja Želi službo pomočnice, kot začetnica. Ponudbe na ogl. oddelek «Jntra» pori šifro «Začetnica 785». 7829 Marljiv mladenič 23 let star — s štiriletno prakso h dobri»] врг&ет»-li," vojaščine prost, ve*č slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in deloma italijanskega jezika, knjigovodstva, korespondence, strojepisja in vseh pisarniških poslov, želi primerne službe. Cenjene ponudbe pod «Blagajnik» na oglasni oddelek «Jutra». 7825 Hmeljar večletno prakso obdelovanja, sajenja in sušenja hmelja, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 7S09 Gozdni čuvaj v goztlnogojni manipulaciji in lovec, ki ima tudi večletno prakso, išče primerne službe. Ponudbe pod «Logar» na oglasni oddelek «Jutra». 7S02 1000 Din nagrade da mlad trgovski pomočnik tistemu, ki mu preskrbi kjerkoli stalno službo — Prevzame tudi mesto sluge. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra* pod «1000 Din». 7771 Absolvent spediterskega tečaja, z dobrimi spričevali, iiiče primernega nameščenja. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7 Kontoristinja zmožna veeh pisarniških del ter ekspedicije, želi primerne clužbe. Gre tudi kot blagajničark.t ali prodajalka v Ljubljani ali izven. — Cenjene dopise pod šifro «Vestna 70» na oglasni oddelek «Jutra». 7870 Izobražena vdova stara 40 let, brez otrok, lepe zunanjosti, bi Sla kot gospodinja k starejšemu izobraženemu gospodu. Dopise pod «Gospodinja 81 na oglasni oddelek «Jutra» 7881 Knigovodinja bilancistka, samostojna, z večletno prakso, vešea korespondence. strojepisja in stenografije, išče službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Bilancistka 1600». 7337 Krojaški pomočnik išče službo v boljši delavnici — najraje v mestu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7920 Starejše dekle pošteno, šivilja, vajeno kuhanja in vsega gospodinjskega dela, nekoliko trgovine in gostilne, išče primerne službe. — Prevzame tudi manjšo, dobro idočo gostilno na račun Položi lahko 10.П00 Din kavcije. Ozira зе le na lepo ravnanje in stalno službo. Nastopi najraje 1. ali 15. maja. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7913 Službo pisarniškega sluge, vratarja ali podobno žtli bivši večletni orožn. podčastnik — vešč slovenskega, srbohrv. in nemškega jezika v go« vont in pisavi. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zanesljiv in trezen». 7924 Boljša šivilja gre na dom šivat obleke Naslov r oglasnem oddelku Jutra». 7935 Prvovrstna šivilja se priporoča na dom za izdelavo elegantnih kostumov in oblek. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7931 Gdč. ali gospod ki bi utegnil praktično poučevati italijanščino med opoldanskimi uram; — naj pismeno javi svoj naslov na oglasni oddelek «Jutra pod «Predpogoj lepa izjro varjava» 7933 Osebni auto 14/20 HP. Mercedes starejše tipe, v dobrem stanju, z odkrito in pokrito karoserijo, 6-sedežen, z obroči za 20.0(111 Din itiprodaj. — Pablicitas d. d.. Zagreb. Goaduličeva 11. (tod s:fro «Za 11.383. 7701 Lovski voz. za 12 oseb, v dobrem sta. nju naprodaj za 1300 Din na Bledu, vila Zora. 770(1 Vata za odeje U»—40 Din kg odeje 153 Dio naprej Rožna al št. 10 «5 Renault auto eleganten in skoro nov — prav malo rabljen, izložbeni komad, radi bolezni posestnika poceni naprodaj. — Dopise na naslov: Cakover. poStanski pretinac br. 12. 7804 Simon Klimanek Ljubljana, Selenburgova ulica 6 izdeluje obleke za gospode po najnovejši modi in zmernih cenah. — V zalogi ima vedno najboljše češko i.i angleško blago. Sadno drevje! Več sto jablan, visokih in pritličnih po 4. 8 in 10 Din ter nekaj češpelj ima naprodaj Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg 3. 7876 2 moški kolesi dobro ohranjeni, naprodaj na Sv. Petra cesti stev. 4i 7790 Kolo dobro ohranjeno, prodam po zelo nizki ceni. Xaslov oglasnem oddelku Jutra. 7S64 Vozila enovprežna kočija, tovorni enovprežni voz (tajselj) — razne vprege in 3 kompletna sedla naprodaj v trgovini na Starem trgu št. 32. 7901 Pohištvo jedilnico, 2 spalnici kuhinjo dam pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra». 7902 VrUUtki FIŽOL nizke in visoke vrste dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanj 10 kg od posamezne vrste Ceno pridelka določimo oaprej Oddajamo pa tudi RAZNE CVETLICE v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni Sever & Ko m p. Ljubljana. Wolfova al. 12. 7283 Orehe kupuje po najvišjih cenah Л. Sarabon v Ljubljani. 7313 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižani najemnini Pokojninski zavod v Ljubljani. 7823 Jedilnico kompletno, moderno izdelano. iz hrastovega lesa, popo'noma novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra». 7903 Otroško posteljico skoraj novo. belo eraajli-rano (kompletno) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 7901 Več spalnih oprav novih, radi pomanjkanja prostora po izredno nizki ceni proda Ig. R e p I e, Ljubljana. Poljanska c. 21. 7909 Drva hrastove parketne odpadke od žatre ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Soag-netti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. 36 Zelenika (pušpan) za grob»* in vrtove naprodaj na Aharlji-vi cesti It. 9. 7922 Rezani les lep, vsakovrstni, kupujem v manjših in večjih količinah. — Ponudbe na postni pretinac Zagreb br 299 7736 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana. Wolfova .1. 3. 38 Rezano bukovino več 100 m": I. dimenzije 2.1—100 mm. Ло1. Ï—5 m; II. dimenzije 58 mm in dol. 2—m kupim. Dobava marcn. aprilu in maju. — Ponudbe z najnižjo ceno franko ital. meja, je poslati na oglasni oddelek «Jntra. pod iifro «Kezana brkovin.lv 7738 < Slov. Narod» letnike 1914. 1013. 1916. 1917 in 1919 kupim. Naslov z oznako rené je poslati: Zahkar J. K.. I. >lr?.. gim- lek «Jutra, pod nazija. 791" —"л- Trgovskl lokal lep, v sredini mesta Kranja oddam v najem. Dopise na oglasni oddelek «Jutra pod «iep lokal» 7601 Pekarno z vsem inventarjem iičem v najem, najraje v prometnem kraju na deželi. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7923 Posestvo na Podplatu, tik glavne ceste, j minut oddaljeno od železniške postaje, prodam. Obstoji iz lepe hiše. hleva in pet oralov njive in travnika. Oddaljeno 6 km od Rogaške Slatine. Poizve se pri trgovcu Francu Renier v Podčetrtku 7019 Lepo posestvo okrog 400 hektarov, v dobrem stanju, plodonosno. prvovrstnimi njivami, vi nogradi. l.melj-kimi in sadnimi nasadi, obsežnim iro-zdom. 4 km od žHezniske postaje naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra 7R00 Parcelo pribliino 5—6П0 m: veliko, i.a pereferiji kupim. — Ponudbe s ci-no pod značko «Parcela 2» na oglx.-nj od delck «Jutra. 7883 Lep vrt v «redj mesta pripraven za vrtnarstvo ali zgradbo kake industrije, naprodaj. — Poleg spadata 2 stanovanjski hiši. Naslor nri podružnici «Jutra» v M.-iriboru. 6330 Majhno vilo kupim v mestu ali na periferiji. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod fifro «R. S. 1927». 7811 Žetev povečate najmanj za 50% ako gnojite s pomočjo bakterij, kar je preizkaieno kot najmodernejše in najcenejše. Samo mi moremo jamčiti za svežo robo in siguren uspeh! Zahtevajte takoj brezplačna navodila še pred setvijol Zastopnike sprejmemo v vsakem mestu države. — LABORATORIJ Dr. B. KRŠNJAVI, Zagreb znanstveni zavod za prepa-rativnu kemiju i bakterio-logiju. Maksimirska cesta br. 66. — Telefou 17-06. 3706-a WAKEFIELO Zastopstvo in en gros prodaja : TEBIN" Zagreb, Preradovičeva 18 Tel /7-0». 91 lUmevtmia Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, «obe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno «Posredovale». év Petra e. it. 18 5691 Nikaka vmesna prodaja! Iz tovarne naravnost k Vam! Vabimo Vas da si ogledate naše skladišče pomladanske moške, dečje ter otroške konfekcije. Ile dajemo ш iliHlil Zato smo mnogo toni tei solidni ! Mehanična tovarna oblačil d. d. Podružnica: Ljubljana, Mestni trg 5. Sostanovalko sprejmem k samostojni gospe. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7910 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma na Mestnem trgu 25/1 — levo. 7908 ZLS Kot družabnik h gospodični ali vdovi, ki ima kakšnokoli trgovino, pristopi z večjim kapitalom gospod srednje starosti in čedne zunanjosti. — Event. posodi denar ter nastopi službo. Dopise na podružnico «Jutra» v Celju pod «Družabnik». 7541 Soliden trgovec išče 15.000 Din poEojila za nakup blaga k praznikom. Samo resne ponudbe prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Garancija 77». 7877 Zakonca brez otrok iščeta primerno stanovanje z vsemi priti-klinami v novi ali 6tari hiši za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Dobro oddano». 7505-a Sobo oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7859 Majhno sobo prazno ali opremljeno Iščem Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «PoŠta». 7844 Sobo p>razno al j opremljeno oddam 2 gospodičnama ali zakoncema brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7889 Prazno sobo oddam 1. aprilom wmm v Novem Vodmatu Št. 62. 7891 Sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu s 1. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7873 Opremljeno sobo takoj o <1 d a m za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutn». 7669 Veliko posestvo oddam radi bolezni, z inventarjem, C četrt ure nad Trbovljami, za dobo do 10 let. pod jako ugodnimi po-coji. Na po*e«tvu je že hmelj ter m* ea lahko Še nasadi do 8000. Goveje Živine sem redil najmanj 15 do 20 fflav. kar je velike važnosti radi mleka, kateri daje lepe dohodke z ozirom na Mižino Trbovelj. Dopise je poslati na oglaAnl odde-Tgo-ln* prilika 10». 7926 Opremljeno sobo oddam v sredini mesta. — N.aslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7906 Prazno sobo ako mogoče s štedilnikom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod fifro «Poseben vbod». 786S Elegantno sobo lepo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centru mesta oddam po nizki ceni samo boljšemu gospodu. Naslov v ogla.«, oddelku «Jutra». 7918 Г27 «Deželan» naj se zglasi na oglasni oddelek «Jutra, pod šifro «A. B. 77». 7892 «R. R.» Zopet doma. Dvignite pismo pri pri j. 7925 «Breg» Vsem načrtom je delo zapreka. Vendar upam kmalu — Pišem. Inženjer 40 naj ponovno dvigne pismo pri podružnici «Jutra» Mariboru. 7941 Mladenič srednje starosti, se želi seznaniti v svTho ženitve r neostriženim kmečkim de kletom, v starosti 25—28 let. Na denar t?e ne ozira. Dopb-e na oglasni oddelek «Jutra» pod «Novi «lom v Ameriki» 7871 Lesni trgovec na Primorskem, samec tridesetih. premožen, obraien, želi znanja v svrho poznejše ženitve s pošteno, izobraženo gospodi* no iz poltene in dobre hiše — simpatične zunanjosti in staro 25—.32 let. po možnosti z nekaj premoženja, kar pa ni pogoj. Neano-nimne dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra gospodinja 98». 7898 Klavirji Tovarna in zaloga klavir jev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravila Uglaševanja ln popravila Z3 Glasbeno Hatico Konser-vatorij in druge inštitute izpotavlja moja tvrdka — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev R. Warblnek. Ljubljana -Hilšerjeva ulica 5. 7589 Nemško dogo (samca) lepo, 18 mesecev staro, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7803 Jajca za valjenje od Čistokrvnih rumenih Or-pington, oddaja po 10 Din komad Franzl, Privoz 10. 7773 Divjega petelina lepo nagačenega, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra». 7874 Jahalnega konja 2 polkriti, dobro ohranjeni kočiji, gig in vprego za 2 konja prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7927 fUvzMf Kadilci, pozor! Najuspešnejše sredstvo za popolno o d v a i o kajenja so «Afuma» pastile. Mala doza 20 Din. velika SO Din. Preprodajalci popust. Vito-mir Dolinšek, Celje, predal 4. 6261 Vulkaniziram vse vrste avtogume, kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in motorje. P. Škafar. Ljubljana, Rimska cesta 11. 12 100 Din nagrade lahko vsak-a dobi dnevno. Pišite s prilogo znamke za 2 Din na J. Otrin. Rovte-Logatec. * 7885 Knjige o konjih za prečitanje, proti odškodnini in kavciji iščem na posodo, event. tudi kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Konj-7 W Postranski zaslužek na svojem demu, za z -spodo in dame. Pojasnila proti pošiljat vi 5 Din n. oglasni oddelek «Jutra» pod «Zlato rudo». 7ô6i) CTRMPIL]E t J ^г^ T Zvitke (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ul. 6/1. Telefon štev. 980. 49 6 Skladišče suho in svetlo iščem u sredini mestu. Ponudbe na oglasni oddelek ,Jutra" pod .Skladišče* Službo poslovodje upravitelja ah podobno išče 36 let s>ar gospod s 4 letno bančno in 10 letno trgovsko prakso — zmožen slovenskega in nemškega jezika, pi?arniSkih del in samostojnega vodstva gospodarstva 3752 Vprašanja pod „Nastop 'akoj" na ogl. oddelek Jutra". ■J» »res KMDnegs obveatUa Naš iskreno ijub'jeni s nček, bratrar.ček, vnuk itd. s- je dne 22. marca 1.1. v nežni starosti 6 mesecev m.na doma preselil med krilatce. PoJieb se bo vršil dne 25. marca 1927 ob 16. (4) t r z hiše ža osti St idenci, Aleksandrova cesta šiev. 56 na šiu-cnško pokopališče Studenci pn Mariboru, 23. marca 1927 Žalujoče rodbine: tende, Sehweiger, Kacijan, St^.rîiJ.