ItREDNlSTVO ZAPJK je v Ljubljani, Frandfckanskn ulica st 8 liskama 1. nadeti.). Uradni ure za stranke so od 10. do«11. lonoMue in od B. do C. t o, oldne vsak dan razen nedel, in traznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po poSti ali b pošiljanjem na dom za Avtlro-Ogisko in Lesno K 21*60, polletna K 1C«0, «eW>etna K 5-40, mesečna K 1’80; za Nemčijo celoletno K 26 40, za ostalo inozemstvo in Amerike celoletno K —. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., m nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Innerati; enostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poštami n: in reklame 40\in. — Instrule rejeni« nj rnvniStTO. Nefrankirana ali premalo trankirana pisma se ne sprejemaj« —■ ■■■■ Kekla:nauje lista so pottuiuc proste. ■ - Stev. 653. V Ljubljani, v petek dne 8. avgusta 1913. Leto III. Mir na Balkanu. V Ljubljani, 7. avgusta. Vlade balkanskih držav so sklenile mir. Malo je trenotkov v zgodovini človeštva, ki bi bili prinesli toliko olajšave kolikor ta hip, ko je prišlo poročilo, da je končano strašno klanje na Balkanu. Kakor tolažbo izza nezaslišane groze |e bilo slišati besede: »Mir je sklenjen«, 'lako je učinkovala ta trepetaje pričakovana vest, da človek prvi trenotek niti ni vprašal za pogoje. Da se lc ne obnove strahote divjega besa, s katerim se je vodila ta prekrvava vojna, da $e le nc podaljša delo furije, ki je morila in mesarila po Balkanu, kakor da je postala vsa človečnost neresnična legenda!^ Konec je vojne; puške in topovi ne bodo več streljali na žive cilje, bajoneti se ne bodo zabadali v človeška telesa. uničujoči plamen ne bo oblizoval mest in vasi, upijanjena podivjanost ne bo več klala starcev in otrok, ne bo več skrunila žen in deklet. Konec je vojne; konec je zverinstva, ^tirajočega vse kali dobrote in plemenitosti v človeškem bitju, konec more, ki je tlačila narode po vsej Evropi. , Mir! « . v Polagoma šele prihaja vprašanje. Za kakšno ceno? Na kakšni podlagi? Navadno se vsaka vojna zaključuje tako, da je na eni strani zmaga, na drugi pa poraz. Kdor izgubi igro na bojišču, jo izgubi tudi liri zelem mizi. Ah kar je zadelo v tej vojni Bolgarsko, je vec kakor poraz. V Bukarešti so se njeni zastopniki le navidezno pogajali; v resnici so inoiah sprejemati pogoje, ki so jim jih združeni nasprotniki diktirali. Bila je le diplomatična gesta, da so Srbi in Orki začetkoma tako pretirano navili svoje zahteve, kakor se je izražalo v njihovih prvih pogojih. To jim je dalo priliko, da so zmanjšali svoje terjatve in kazali velikodušno odjenljivost. Ali tudi po znižanih zahtevah, so koncesije, ki jih je morala podpisati Bolgais a, zanjo tako krute, da se je njen poraz izpremeni V ka4tel!i?o°kvadratnih kilometrov, ki ostanejo Bolgarski tudi izza te nesrečne vojne m pravo merilo Ce bi se moglo tako matematično soditi, bi bila P^č Še na dobičku. 1 oda kakšni so bili njeni upi P° zmagi pri Lozengradu, po nevzdržnem prodiranju njene vojske proti La-taldži no zavzetju Odrina! Na kakšnem vrhuncu Je bila niena slava, ko ie Carigrad trepetal pred prihodom bolgarske armade, katere ni ustavila turška vojaška sila, temveč lc veto iz Peterburga! In če se odračuna hrepenenje njenih zaslepljenih in od tuje sugestije zapeljanih državnikov po hegemoniji, ostane še vedno !,ta£ K bila Bolgarska dobila Ce bi se bila takoj po sklenjenem miru s Turčijo brez orožja pobotala s svojimi zavezniki Javnosti sicer ni znano, kakšna je bila pogodba Srbiie z Orško. Ali težko je verjeti, da bi se bili v Belgradu angažirali za grške od vsega začetka pretirane zahteve če bi bila Ferdinandova vlada izpolnila srbske zelje Važna mesta, ki so sedai pripadla Srbm, bi bila ostala bolgarska; Grška pa bi morala bit, gotovo zadovoljna s Solunom, in kvečjemu bi bilo vprašanje. koliko dobi še njegove okolice oziroma njegovega zaledja. Zdaj mora Bolgarska prepustiti Srbiji Stip, Kočano. Radovište, Grška pa raztezo svojo oblast do reke Meste in vse važnejše postojanke ob Egejskem morju prihajajo v njene roke. Povrhtega pa je morala Bolgarska še Rumuniji prepustiti dragocen kos svojega starega ozemlja z važnimi mesti, z delom črnomorskega obrežja in z rodovitno zemljo. Tracijo in Odriii pa so zasedli Turki in nihče še ne ve, kako se konča ta epizoda. Vsem tem izgubam se pridružuje gospodarski polom, ponižanje in neizogibna notranja kriza. Triumfalno je Bolgarska zaključila vojno s Turčijo; in nepopisnemu zmagoslavju je sledila najstrašnejša tragedija. V Sofiji preživljajo žalostne dni, kakršnih ni imela dežela, odkar jo je podjarmila otomanska sila. To je usodna plat bukareštskega miru. V teh dejstvih namreč tiči nevarnost novih zaplet-ljajev in vznemirjanj. Strašilo bodoče revan-Še se reži izza tega miru. Ta i>ošast bi se dala seveda zarotiti. Saj je izgubila Turčija še veliko več; in ravno bolgarski političarji so jo učili, kako bi si v krajih ki so ji ostali v Mali Azji lehko UTedila lepšo državo od prejšnje velike. Tudi Bolgarska bi lehko živela brez revanše in pripravila svojemu prebivalstvu srečnejše dni. Toda v dosedanjih poročilih pogrešamo eno važno vest: Kaj je z balkansko zvezo? V Bukareštu podpisani kos papirja ustavlja zločin vojne za sedaj. Bodočnost nima v njem nobenega jamstva. Le nova zveza balkanskih držav na razširjeni podlagi bi bila garancija trajnemu miru. Ali treba bi bilo zveze, ki ne bi bila le pogodba balkanskih dinastov. Treba bi bilo zveze, ki jo zahteva socialna demokracija: Zveze balkanskih narodov, ki bi imela skupno gospodarsko ozemlje, na katerem pa bi se vsak narod brez ovire svobodno razvijal. Take zveze sedaj ne bo. Zakaj na poti so ji vladarji, ljubosumni drug na drugega; na poti so ji kapitalistični špekulanti, ki črpajo dobiček iz razoranosti in carinskih mej; na poti ji je nacionalni šovinizem, ki stremi po nadvladi; na poti so ji vojaške klike, ki iščejo svojo važnost v sovraštvu narodov. Toda v turški vojni ie bila vsaj zveza balkanskih držav. Obnovitev in razširjenje te zveze z enotnim carinskim področjem bi vsaj deloma odstranila nevarnost novih krvavih sporov, in naloga balkanskih narodov, predvsem socialne demokracije bi bila, da jo poglobe, demokratizirajo in polagoma preustroje tako. da izginejo državna nasprotja. Konferenca v Bukarešti je opravila svoje delo sama. Okrog nje so se sukali poslaniki velesil; ali vpliv Evrope je bil brezmočen. Mirovna pogodba se je sklenila tako, kakor so Balkanci hoteli in morali. In to delo o katerem ni dvomiti, da je bilo težavno, so opravili v presenetljivem kratkem času. To je bil prvi korak emancipacije Balkana od velesil. Bila bi le logična posledica, da bi nadaljevali in razvili to emancipacijo. Mogoče pa je to le s tesno zvezo, ki bi mogla prepoditi misli na revanšo in strah pred njo, ter vzela velesilam priliko in povod za protežiranje in strahovanje, za hujskanje in posredovanje, za izigravanje enega proti drugemu. Ako se sklene taka zveza, tedaj in šele tedaj se bo lehko reklo: Na Balkanu Je mir! Za mir. V Bregen cu,4. avgusta. Včeraj je bila v prijaznem avstrijskem mestecu ob Bodenskem jezeru impozantna demonstracija mednarodnega socialističnega proletariata za mir. Krasno vreme je privabilo na tisoče dclavcev od vseli vetrov v Riegenc, da protestirajo proti militarizmu, kapitalizmu in klerikalizmu. Bregenc, kjer je shajališče elegantnega sveta mednarodnega kapitala, je imel v nedeljo poi>olnonia drug značaj, v sprevodu, ki ie šel po mestnih ulicah, je bilo nad sedem tisoč sodrugov in sodružic in prav toliko proletarcev je delalo sprevodu špalir. Začudeno so zrli buržvazijci in letoviščarji impozantni nastop ljudstva. Petdeset rdečih zastav je plapolalo nad manifestanti in več godb je igralo v sprevodu. Po velikanskem obhodu se je zbralo okolo desettisoč oseb na cesti ob jezeru, da poslušajo govore najodličnejših zastopnikov internacionale. Avstrijskih in švicarskih sodru- trov je bilo največ. Najprej so zapeli pevci dva mogočna zbora. nato so pozdravili zborovalce zastopniki lokalnega odbora in deželnega zastopstva nemških in avstrijskih socialno demokratičnih društev v Švici. Potem pa je stopil na govorniški oder osiveli bojevnik internacionale Herman Greullch. Zborovalci so ga navdušeno podrav- Sodrug Greulich se ie spominjal uvodoma na švicarsko nacionalno slavje, ki je bilo pred dvema dnevoma in ki velja sicer spominu ze davno minulih razrednih bojev, a ki je prirejajo ljudje, ki združujejo s svojim patriotizmom naj- groznejšo hinavščino. Zato se delavstvo ne udeležuje tega špektakla. Nato je prešel na strahotno razredno justico v Nemčiji in pri tem opomnil, da ie demokracija vendar nekaj vred na, zakaj take obsodbe so v Švici, kljub vsemu nasprotovanju delavstvu, nemogoče. Prvi predpogoj socialnega osvobojenja je politično osvobojenje in ustanovitev demokracije. Odločno je svaril Greulich pred krivimi preroki, ki razglašajo politiko za nečedno kupčijo. Brez politične moči ne pridemo kapitalizmu kdaj do živega. »Dalje, ne omahujmo, ne omagujmo«, je zaklical z mladostnim ognjem osiveli bojev nik in tisoči in tisoči so mu navdušeno pritrjevali. Ko sem potoval pred petdesetimi leti kot rokodelski pomočnik po Avstrijskem, je bilo vse mrtvo. Danes je priboril tudi tukaj delavski razred odlično mesto in tudi na Tirolskem in Predarlskem niste več zgubljene duše. Če pregledam te čvrste, rdeče čete. tedaj moram reči: Dobro je za našo stvar! Prišel bo čas, ko izgine suženjstvo, brezpravnost in poniževanje človeštva. (Viharno, navdušeno odobravanje.) V italijanskem jeziku ie govoril nato so-drug De Faico iz l.ugana. Slavil ic mednarodno solidarnost in njegov govor je razvnel poslu-šalce k viharnemu pritrjevanju. Deželni poslanec sodrug Adolf Hoffntann iz Berlina je bičal s pikro ironijo omrtvi’;’; oboroževalni krč, v katerem ie Evropa, la lepa, velika, impozantna demokracija ob Bodenskem jezeru dokazuje, da ljudstvo ne mara rovraž-nosti, temveč je njegova najvišia želja, da tekmuje med seboj mirno za kulturne pridobitve preko vseh mej, ki jih je postavil nerazum. Nasproti preteči svetovni vojni mora biti internacionala požarna hramba, ki zabrani ogenj in ki pokliče na odgovor zanetilce. (Velikansko odobravanje. Zadnji govornik je bil državni poslanec sodrug dr. Karl Renner, ki je prinašal pozdrave avstrijske socialne demokracije. Avstrija, tako je dejal, je sedaj poskusila, kaj je vojna ob meji. Mnogim, ki jim je bila Radeckyjeva koračnica doslej najvišja himna, se je zasvetilo. Pozimi smo bili prav ob robu svetovne vojne. Kažoč proti Bazileji. ie protestiral govornik ob splošnem pritrjevanju proti očitanju, da je v tem času častila socialna demokracija »podlo javkanje za mir«. Kako je si)oštova!a avstrijska vlada bazilejski kongres, dokazuje okoliščina, da je bil bazilejski mirovni manifest takoj kon-fisciran in da je pretila vlada udeležencem kongresa z aretacijo in s procesi. Strah pred proletarijatom sili vladajoče, da ne izvlečejo sablje iz nožnice. Bazilejski kongres in volja proletarijata, žrtvovati vse za mir, je bolj pospeševalo mir kakor vse dolgočasne konference diplomatov. Za proletarijat velja geslo: Ljudstvo hočemo biti, ki je veže bratska edinost. (Viharno odobravanje). To je velika ideja internacionale. Z veliko gobo hočemo izbrisati meje. Nočemo moriti, nočemo rušiti in ker tega nočemo, nas nazivljajo »moderne barbare«. Ali oni. ki more in vsak dan molijo: »Ne ubijaj!«, to so pravi kristjani. (Navdušenje, ki se dolgo časa ne poleže.) Mi hočemo, tako je sklenil govornik da vladaj človeštvo mirno, preprosto delo. Potem bo šele mir. Z navdušenimi klici mednarodneisu socializmu se ie zaključilo impozantno zborovanje, ki je zopet pokazalo v jarki svetlobi solidarnost in bratstvo mednarodnega socialističnega delavstva. Norveška demokracija. K r i s t i a n i j a, začetkom avgusta. Ko se je leta 1905. Norveška v popolnem miru ločila od Švedske, je nastalo vprašanje, če naj si dežela poišče novega kralja, ali pa naj se ustanovi kot republika. Norveško prebivalstvo je v dnu duše demokratično in nima nič zmisia za monarhistične ceremonioznosti. Ali, ko je prišlo do splošnega glasovanja, so nepoklicani agitatorji rogovilili z dvema trditvama: 1. Ako sklene večina, da se vpelje republika. bodo intervenirale velesile, ki baje ne dovolijo nobene nove republike v Evropi; 2. Ako postane Norveška republika, je vojna s Švedsko neizogibna. Ljudstvo ni hotelo vojne s Švedsko in ni želelo evropske intervencije; tako se je zgodilo, da je večina glasovala za monarhijo. Prišel je kralj Hakon z Danskega v deželo. Ali Hakon Je kralj, kateremu ni ostalo skoraj nič drugega kakor ime in civilna lista. Predsednik francoske republike ima več vladarskih pravic, kakor norveški kralj. Kar jih je imel. Jih je izgubil, in zdaj mu ni ostalo nič drugega, kakor razpolaganje s tistimi križi, trakovi itd. ki se imenujejo redovi. Pa tudi to pojde tudi tja, odkoder ni povratka: vprašanje redov je namreč po zaslugi liberalne stranke postalo konstitucionalna bojna točka, ki ne bo odstavljena z dnevnega reda, dokler se dežela ne reši še tega ostanka ceremonialne preteklosti. Od lanske jeseni, ko so konservativci pri volitvah nad vse pričakovanje temeljito pogoreli, ima liberalna stranka s 76 glasovi večino. Ker imajo socialisti 23 mandatov, razpolagajo skupaj s štirimi petinami vseh glasov. Tako je mogoča izvedba demokratičnega programa, ki ga zahteva vsa dežela. Demokratiziranje se je pričelo takoj po ločitvi od Švedske. Najprej se je odpravilo kronanje. ker so s tem spojene ceremonije zastarele in niso naši dobi primerne. Potem so se odpravili vsakovrstni prazni naslovi iz švedske dobe, ker le jemljejo čas v pisavi in y govo. a, minister pa je minister in ima povsem enako službo, če se mu pravi »ekscelenca« ali pa enostavno »gospod minister.« Za nekaj časa se je ustavila demokratična akcija, ko je i>rišla leta 1909. v storthing (poslanska zbornica) konservativna večina. Ta je potrebovala izrednih sredstev, da si umetno utrdi moč, katere ji ni dajalo zaupanje ljudstva. Naslovi so bili odpravljeni; še se jih ni upala vpeljati. Zato je iz redov napravila sredstvo za kupovanje mišljenja. Kdor je bil pripravljen prodajati prepričanje, si je v tistih Časih kaj lehko pridobil kakšen red v zameno. Celo socialistom so jih ponujali, da so spravljali s tem le v zadrego kralja, kateremu so jih socialisti seyeda hvaležno vračali. Nova liberalna vlada je morala gledati, da se odpravi tudi to sredstvo korupcije' Ce bi imeli križi in trakovi le demokratičen pomen, bi se pri nas nihče ne spuščal zaradi njih v kakšne boje. dasi jih ljudski humor kaj rad rabi za sredstvo svojega dovtipa in svoje ironije. Čim pa to niso več igrače, temveč predmeti, s katerimi se lahko izvršuje nelegalen vpliv v privatnem in celo v javnem življenju, postane odprava take možnosti resna demokratična zahteva. Dobro pa je bilo še iz nekega posebnega razloga, da je prišla zadeva na Norveškem na dnevni red. Socialisti so že davno vedeli, da se na liberalno stranko tudi v navadnih meščansko - demokratičnih rečeh ni brezpogojno za- našati. Med desnim in levim krilom liberalne stranke so nasprotja, ki morajo prejalislej povzročiti ločitev duhov. Levičarji so odločni demokratični republikanci, medtem ko se desničarji nagibajo k monarhizmu in so doslej zelo proti svojim srcem sledili protimonarhističnim reformam. Razumljivo je to, ker nima stranka enotne gospodarske podlage. Veleposestniki sede v njej poleg malih kmetov, veliki industrialci poleg malih obrtnikov, veliki bankirji poleg malih trgovcev, visoki oficirji poleg protimili-tarističnih civilistov. Desničarji so v odločni manjšini. To je menda pravi razlog, da so doslej varovali disciplino v stranki. Nekaterim je moralo biti to prav težko, zakaj nekateri sklepi so bili že takorekoč republičanskega značaja. To velja n. pr. za zakon, s„katerim se je odpravila kraljeva pravica, da sme vlagati svoj veto proti sklepom parlamenta, ki se tičejo ustave. S tem je bila kralju vzeta vsa zakonodajna moč. ki je zdaj popolnoma osredotočena v parlamentu, tako da je kralj le še oseba za reprezentacijo. Ker pa so šle take dalekosežne reforme gladko, ne bi bil nihče mislil na to, da se pojavi opozicija reakcionarjev v liberalni stranki ravno pri vprašanju redov, ki je vendar tako podrejenega pomena, da se ne da niti v sanjah primerjati recimo z zakonom o enaki ženski volilni piavici. In vendar so nastale težave ravno zaradi redov. Desničarji so dobili pogum, ker se je nesloga pojavila v vladi. Trije ministri so zahtevali, da se ohranijo redovi, češ, da mora kralju vendar ostati kakšna pravica, da ima celo republičanska Francija red častne legije in da so norveški redovi pristna narodna ustanova. Kljub temu je vlada predložila svoj načrt in v ustavnem odseku je bil sprejet. Ali tudi tukai se ie pokazala nesloga liberalne stranke. V zbornici pa je zakon padel. Zanj je glasovalo 74 poslancev, proti pa 47. Potrebna dvotretjinska veična ni bila dosežena, in sicer po zaslugi reakcionarcev liberalne stranke. Njih 23 je glasovalo proti načrtu svoje vlade. Zadnja beseda še nikakor ni izrečena. Zdi se. da bo ta zadeva pomagala, da se izčisti liberalna stranka. Ministrski predsednik Knud-sen, kateremu se mora priznati demokratično mišljenje, vztraja na svojem načrtu in pod njegovim vplivom postavlja liberalna stranka vprašanje redov na svoj program. Kdor se z njim ne strinja, nima prostora v stranki. Knud-sen sam je prei'ričan, da bo stranka izgubila svoje desno krilo. Četudi najbrže ne izstopijo vsi. na katere se zanašajo reakcionarci. Kajti tudi pri volitvah ne bodo mogli več nastopiti kot liberalci, in težko je verjeti, da bodo volilci odobrili njih opozicijo. če izstopijo, izgubi liberalna stranka večino, ki jo ima sedaj sama v parlamentu. Knud-sen pa misli, da je njegov yladni načrt tak, da ga bodo lahko podpirali socialisti, s katerimi bi imel tudi po izstopu o|)ozicionalcev večino. To bi biio mogoče: seveda bi moralo postati za-konodajstvo v ta namen bolj socialno kakor doslej. In to bi bil glavni dobiček razkola v liberalni stranki. Mogoče je, da pride v zvezi s krizo stranke tudi do krize v ministrstvu. In tudi to bi bilo dobro, ker bi prišli tako ysai do enotne demokratične vlade, ki seveda ne bo socialistična, ki pa bi vsaj napredni program lahko izvršila brez strahu, da se ji bodo metala iz lastnih vrst polena pred noge. Dnevne beležke. — Seja izvrševalnega odbora je nocoj ob 8. v uredništvu »Zarje«. — O stavkokazih. Neki londonski sodnik je dejal o priliki stavkovnega procesa o stavkokazih sledeče: »Za organizirane delavce je stavkokaz prav to. kakor izdajalec za svojo domovino in čeprav sta morda oba v težkih časih koristna eni stranki, ju zaničuje vsakdo, ko zavlada mir. Stavkokaz ie zadnji, ki bi pomagal drugemu, ampak prvi. ki zahteva pomoč: vendar ne dela nikdar prav varno. Gleda le na svojo korist, ne vidi pa preko najbližnjih dni v bodočnost; ali za denar in brezčastno pohvalo izda svoje prijatelje, svojo družino, svojo deželo. Skratka: Stavkokaz je izdajalec, ki najprej proda svoje tovariše in ki ga pozneje proda njegov delodajalec, končno ga pa zaničujeta in sovražita obe stranki; on je sam svoj sovražnik. sovražnik sedanjosti in bodoče družbe.« — Gospod pl. Oerlach piše o stavkokazih v listu ; Welt am Montag«; »Stavkokazi so z redkimi izjemami izvržek delavstva. Vsem zavednim delavcem so stavkokazi — te hijene na bojišču dela — element, ki ga zaničujejo. Mnogo stavkokazov po poklicu dela le takrat, krat, če s svojim delom postanejo izdajice de- lavstva. Drugače se izogibljejo dela v velikem kolobarju in so navadno nasilneži. Kljub temu so ljubljenci podjetniških »šarfmaherjev« in policije.« — Še veterani niso več zanesljivi patriotje. V Lomnici pri Budjejevicah je bil v gostilniški družbi veteran in ognjegasec Ivan Scholz. V družbi je bil tudi davčni eksekutor Anton Bou-da. ki Je izvlekel med pogovorom vojaško medaljo ter dejal, da bi bil 011 prav tako leliko veteran kakor je Scholz. Scholza je to ujezilo in je v svoji razburjenosti hudo razžalil — vojaško medaljo. Razžalitev je slišal orožniški stražmojster in je seveda takoj ovadil veterana. Okrožno sodišče v Budjejevicah je obsodilo veterana Scholza zaradi razžaljenja veličanstva na sedem mesecev strogega zapora, poostrenega vsak mesec enkrat s nostoin. Kazen je res kruta — sedem mesecev za besedo, izgovorjeno v razburjenosti. Mož bo leliko premišljeval v zaporu, da se pravi avstrijski patriot ne snie nikdar razburiti, ker v razburjenosti lehko izgovori kaj takega, kar je na las podobno njegovemu najnotrajnejšemu prepričanju ki pa se je prevleklo s časom z debelo plastjo črno - žoltega navdušenja pod vpiivom raznovrstnih prireditev z geslom »vse za dom in za cesarja*, s kakršnimi naši vladajoči krogi tako radi »farbajo« naivne, zaupljive duše. — Križ in meč. Avstrijska vojaška uprava ne zaupa nič več svojim oficirjem, zakaj drugače ne bi poklicala jezuite, da ji izvežbajo in preparirajo rekrute še preden prestopijo prag vojašnice. Po vsej Avstriji bodo namreč v jesen za novince shodi, na katerih bodo pridigali je-zuitje. Shodi bodo če le piogoče, v vsaki vasi in jezuitje bodo poslali takrat svoje najbolj fanatične pridigarje, ki naj fantom v najjarkejši luči pokažejo notranje in zunanje sovražike Avstrije. Zlasti so nevarni notranji sovražniki. To je torej najnovejša naloga katoliške cerkve: »Rekrutenabrichtunga«. — Vsa vas ie izumrla. Kratko poročilo razpošilja »Peterburška brzojavna agentura«: Vse prebivalstvo ruske vasi Volskaja na Sahaimu je umrlo za kozami. Samo 72leten starček je živ...« Uradna vest, kratka in suhoparna, a razgrinja tragedijo cele vasi. Še pred nekaj tedni je bilo v vasi 1100 oseb. Kakor v večini ruskih vaseh, tudi v Volskaji niso dosti gledali na snago in higijeno. Naenkrat je obolelo nekaj otrok za kozami. Na cepljenje koz, ali sploh na zdravniško pomoč, ni mislil nihče. Koze veljajo za »sveto bolezen«. Zdrave otroke so celo kopali z bolnimi skupaj, ker to baje zdravju dobro de. Seveda se je zaradi tega epidemija širila z neznansko naglico. V nekaj dneh je pomrlo do 100 otrok in odraslih. Na vasi že niso delali nič drugega, nego pokopavali in prirejali pogrebščine. Končno pa niso mogli nikogar več pokopati, ker je pop tudi umrl. Ko je vendar že odposlala vlada komisijo v vas, ni mogla komisija vstopiti niti v eno hišo in je odšla, nc da bi bila kaj opravila zoper bolezen. Vas so morali prepustiti usodi in bolezni. Polagoma je utihnil tudi jok in stok na vasi. vse življenjg je prenehalo in mir kakor na pokopališču je zavladal na \asi. Samo star mož je blodil naokolo kakor brez uma. Vlada bo najbrž sežgala vas, v okolici pa imenujejo odslej Volskajo »vas smrti.« — Strahotna bilanca. Glasilo sodrugov v Italiji. »Avanti«. prinaša podatke o izgubah italijanske okupacijske armade, okroglo 100.000 mož. od napovedi italijansko-turške vojne v Tripolitaniji. V teku 12 mesecev je padlo v bitkah 14.32 mož; ranjenih je bilo 4220; podatki o ostalih 10 mesecih še manjkajo. Od početka vojne je preteklo 22 mesecev in v tem času je zbolelo 43.921 mož. mnogo od teh so poslali bolne v domovino. Za boleznimi je umrlo v tem času 2858 mož. Izgube znašajo torej skupaj — mrtvi, ranjenci, oboleli 52.431 mož. Pri tem pregledu niso všteti oni, ki so jih spravili v poljske lazarete inn jih število bo precej veliko, ker je samo v Libiji nad 1000 postelj v lazaretih. Razen tega manjka tudi število mrtvih in ranjencev iz bojev zadnjih desetih mesecev, ker kljub sklenjenem miru pokajo topovi in. puške še vedno. Za kolonialno pustolovščino nad 50.000 človeših žrtev, za kapitalistično nenasitnost na tisoče pohabljencev, na tisoče vdov in sirot. — Izlet na Ljubelj. V nedeljo, dne 10. avgusta priredi tukajšna podružnica prijateljev prirode celodneven agitacijski izlet na Ljubelj ob vsakem vremenu. Odhod v soboto 9. t. m. z južnga kolodvora ob 6 uri 35 min. zvečer v Tržič. Prenočišče pri sv. Ani. Na Ljubelju pridemo skupaj s člani koroških podružnic. Provi-ant je vzeti s seboj. Nadejamo se. da se tudi socialistični pevci udeleže izleta v kar največ-jem številu. Vozna cena skupaj 3 K 40 vin. Vrnitev v Ljubljano v nedeljo ob 8. uri zvečer. — Od pondeljka, 4."t. m. pogrešajo kletnega ključavničarskega vajenca Alfonza Kolešo. Fant nosi delavniško črno obleko, rjav klobuk in modro ključavničarsko srajco. V obraz je za-Rorel, oči, lasje in obrvi so črne. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči policiji. — »Bitka ob Bregalnici« v filmu. Posrečilo se je francoskemu vojnemu kinematografistu posneti nekoliko pretresljivih in groznih vojnih momentov iz odločilne bitke. Kino Ideal si je zasigural to najnovejšo senzacijo in jo bo predvajal 4 dni, od torka do petka. Vidi se strašen učinek srbske artilerije na bolgarske pozicije, razpokanje šrapnelov itd. — Kinematograf »Ideal«. Danes, 8. avgusta specialni večer. I. Industrija plinovih gorilnikov. (Znanstveno.) 2. Janez je lačen. (Humoristično.) 3. Študije iz narave. (Naravni posnetki.) 4. Finklerjeva kravata. (Humoreska.) 5. Zlomljena sreča. (Amerikanska drama.) 6. Špekulant z žitom, (Senzacijska drama Nordisk-film Co. v treh dejanjih.) — Samo zvečer. 7. Loterijski dobitek. (Veseloigra.) — Jutri »Kolo sreče« kriminalni roman. ,— V torek senzacij-ska slika iz vojne: Odločilna bitka pri Bregalnici in sijajna drama »Deklica iz vsetržnice«. Idrija. — C. r. rudniški erar in nemško stavbeno podjetje. Naš erar zida hišo za stanovanje delavcev ob novi cesti Idrija-Cerkno. To podjetje je prevzela neka nemška tvrdka iz Celja. Poleg svojih delavcev si je podjetnik nabavil tudi precej domačih fantov, katere pa baje tako sramotno plačuje, da noben domač podjetnik ne tako. Najbrže je prevzelo tudi delo to podjetje za tako nizko ceno, da si noben domačin ni upal zidati za enako ceno. Pri takem početju trpi le delavec, ki je že itak povsod izkoriščan. V Idriji je tako malo zidarskega dela. da so trije zidarski koncesionirani mojstri skoraj brez dela, in še to kar je, oddaja erar tujcem. A o tem naši vneti Slovani le molče, morda se boje zamere pri erarju. — Nesramnost. Klerikalna »Naša Moč« od 4. avgusta 1913 prinaša naslednje poročilo iz Idrije: »Iz Idrije. Pri razstavi ženskih ročnih del v naši ljudski šoli se je nekdo tako daleč osokolil. da je razstavljen mašni plašč s črnilom polil in drago delo s tem uničil. V Idriji se nekdaj ni slišalo o takem vandalizmu in tudi dandanes ima prvotno prebivalstvo še vedno toliko olike in spoštovanja, da so podobni pojavi nemogoči. Če pa iščemo vzroke takemu postopanju, jih najdemo v slabem zgledu, ki ga Idrija že nekaj let od zgoraj doli dobiva. Pr- vi povod je dal znani Tone Kristan; s svojo, za naše razmere popolnoma brezpomembno socialno demokracijo je ljudstvo na nedeljskih shodih tako pokvaril, da daleč okoli ne slišiš takih nazorov, kakor jih je 011 teden za tednom širil. V erarični pivarni je zabavljal vse vprek: cerkev, država, davek, proletarec, ki ga erar izmozgava in sto drugih puhlic, katerim sc oli-kanec smeje, priprosti rudar pa slepo veruje; in pri tem je naše erarično podjetništvo mirno gledalo, kako jih je v lastni hiši obdeloval, nasprotno. tresli so se pred raznimi štrajki in križem rok gledali, ko so olikani in neolikani demagogi uganjali poulične kravale in neslanosti na shodih. Ko je minister Bukvoa hotel nekaj na deželne volitve v naš prilog vplivati, je ministrski odposlanec P. nalašč zadevo tako obrnil, da so se naši pristaši oplašili, nasprotniki pa posmehovali. Kratkomalo od zgoraj doli so dosledno delali na to, da Idrija ni nikdar z deželo vzporedno stopala ne v narodnem, ne v gospodarskem, še manj v političnem oziru, pri čemer je naše tuje uradništvo vedno najboljši zgled dajalo. Naj večji Flanc« pa uganjajo s prvim majem, in četudi je L maj gola komedija, je erar raje sv. Florijana odpravil in prvega maja prosto dovolil, samo da je »klerikalce« udaril. Zagrizenost so občutili celo naši Orli; ker se leto za letom procesije udeleže, so svoj čas stali v vrsti pred pazniki. Paznike vodeči uradnik, sam zagrizen liberalec, pa je pustil pol streljaja dolgo vrzel med procesijo, samo Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) Samovar je kmalu zašumel. V sobici je bila ljubka, prijetna gorkota. Stoli so bili razpostavljeni in Ivan se je vesel prestopal, pogosto pogledujoč tja, kje se je čulo šumenje kipeče vode. Kmalu je zapel zvonec v prvi sobi. Ivan je sam hitel odpirat in pozdravljat svoje prijatelje. Tudi Cilka se je nasmehljala, začuvši Ivana, kako veselo pravi vstopivšim dijakom, da je sam in da jih nihče ne bode motil. Dijakom je bilo to všeč in bolj pogumno so odlagali zimnike v prvi sobi. Jeden izmed njih, Migoška, je bil najlepši. Imel je črne brkice pod nosom, vesele iskrene oči in goste črne lase. Okrog vratu mu je visela koketna ovratnica z dolgimi konci; rasti je bil vitke. Obnašal se je izmed vseh najbolj neprisiljeno. »Kdo pa je ta lepa punčika? Kal se nam smeji črnoočnica?« je klical Cilki. Trdo je stopal, dočim sta druga dva vstopajoč v salon šla po prstih, kakor da nimata tal pod seboj. Vaclav je še preje odprl duri do kraja in prekrižavši roke na hrbtu, se priklanjal gosposki. Mi'kyška je študiral pravo, ona dva sta bila filologa. Mikyška je sedel prvi, dočirn sta se filologa'nesmelo ozirala in se dala siliti ne-kolikokrat. In takoj se je zaslišalo novo zvonenje in sedaj je prigrmel v prvo sobo cel roj mladih ljudi, — pet gimnazijcev, Ivanovih součencev. Izmed teh je bil samo Pavlousek malo zrelejši, ostali štirje pa, vse vprek kličoč Ivanu »na zdar«, kakor da se z Ivanom že niso videli cela leta, so se zdeli le kakor upehani dečki, ki so se prihiteli sem igrat. »Hruby, to je mraz! Hruby, ti imaš danes samovar?« se je usipalo iz njih kakor iz lajne. Potem je prišlo še nekaj dijakov. Med njimi Zeman in Ondraček. Zeman je bil majhen fantek z veliko rdečo glavo in kozavega obličja. Njega si lahko razdražil in razvnel; zaradi malenkosti se je rad razburjal, in tedaj so se mu smejali, ker je vedno poskakoval na svojih tenkih nožicah, da bi preje prepričal svojega nasprotnika. Bil je pastorjev sin iz Kutne gore. Drugi, Ondraček, se je razločeval od vseh tu prisotnih z enostransko razvito literarno strastnostjo. če se je govorilo o politiki, če se je filozofiralo o življenji, je sedel kakor pena. Brž ko pa so prišli na literaturo, so se mu 'iskale oči, roke so mu švigale živo gestikulujoč in lepi mladenič je pregrizel vsako besedo, in malokdo je užugal njegovo strast, s katera fe neusmiljeno trgal in uničeval tuje nazore. da ni za Orli stopal in njegov predstojnik je raje red pri procesiji izpremenil, mesto da bi svojemu uradniku uro navil, kar bi se povsod drugod zgodilo. »Naša Moč« je lani prav povedala. trdeč, da v Idriji pri glavi smrdi, kajti tudi zadeva s plaščem izvira od ljudij, ki so v najbližji bližini razstavne sobe. Saj se poznamo! — B.« — Vsebina te nesramne notice bodo naši čitatelji sami primerno ocenili. Konšta-tiramo le to, da je bil vandalizem v Idriji pred prihodom socialne demokracije in sodrugom Antonom Kristanom v Idriji splošen, kot posledica farške vzgoje. Danes pa je vandalizem doma v Idriji samo še med klerikalnimi pristaši. Idrija je mesto, ki ima nad 6000 prebivalcev, pa zastaja glede sirovosti in kriminalnih slučajev daleč za najmanjšo klerikalno vasico, kjer prevladuje sama farška vzgoja. Najlepšj zgled posirovelosti bi pokazal dopisnik »B.« iz občine Vojsko, kjer ie neka ženska založila svojega nezakonskega otroka med kamenje. B. naj bi torej rajši vprašal znanega kričača župnika Gnezdo, kako je on vzgojil ljudi na Vojskem, namesto da blati poštene Idrijčane. Štajersko. — 17leten samomorilec. Iz Maribora poročajo: V torek popoldne se je sprl 171etni zobo-telmični vajenec Grilec s svojim bratom. Prepir je postal tako hud, da so morali poslati po stražnika. Grilec je že dopoldan dejal, da se bo zastrupil. Zavžil je morfij in ko so ga privedli v zapor, so se pojavili na njem znaki zastrup-ljenja. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Goriško. — Delavci v Nabrežini izprtl. V velekapi-talističnem podjetju »Cava Romana« so bile že večkrat diference med tvrdko in delavstvom deloma zato, ker je podjetništvo izkoriščalo delavce kakor brezpravne sužnje, deloma pa tudi zato, ker je zlasti ravnatelj družbe gospod Wildi kazal napram delavstvu tako zaničevanje, da je moralo sčasoma razburiti tudi naj-ir.irnejše ljudi. Akordne cene so bile pri tej bogati družbi tako nizko nastavljene, da ni mogel delavec doseči primernega zaslužka, pa če bi se bil raztrgal. 'I o je bilo že prej neznosno, odkar je draginja trajrra, pa so delavci, ki opravljajo iziedno težko in tudi dosti nevarno delo, izročeni resničnemu pomanjkanju. Organizacija j^ često opozarjala družbo na te nevzdržne razmere in svarila pred posledicami, ako se položaj delavcev ne zboljša. Toda dolgo ie trobila gluhim ušesom. Za zahteve se družba ni zmenila. Na mirna in resna svarila pa je odgovarjal ravnatelj, da ima orožništvo in vojaštvo na razpolago, če pride do kakšnega delavskega gibanja. Zdi se. da je gospod Wildi prespal zadnja leta, da misli, da so delavci v Nabiežini še tako indiferentni in neorganizirani kakor v starih časih. Čudimo se. ker je bil vendar sam priča raznih bojev v Nabrežini, ki so kazali, da se je nabrežinsko delavstvo prav dobro naučilo spoznavati svoje interese in potrebo organizacije. Takemu delavstvu se pa ne žuga z žandarji in vojaki, ker ni tako neumno, da bi se zbalo takih strahov. Pozneje je nastal spor zaradi nočnega dela. Po pravici ie delavstvo zahtevalo, da se odpravi to delo v sedanjem času krize, ko je zaslužka premalo, neprostovoljno počivajočih rok pa preveč. Delavci bi morali sami sebe smatrati za nepoštene, če bi delali izredne ure, ko jih je zunaj vse polno ki ne morejo priti niti do rednega dela. Posredovanja organizacije se je takrat posrečilo preprečiti stavko; nočno delo se je odpravilo mirnim potem. Pa tudi tukaj je bilo treba delavcem veliko mirne krvi, kajti gospod Wildi je nastopal tako provokatorično, da je bilo res težko vzdržavati pogajanje. Enkrat je prišel med konferenco v pisarno, pa zarentačil tiad ravnateljem: »Ali boste kmalu končali? Čim končate, pridite v mojo pisarno.« Potem se je obrnil k zaupnikom delavcev in jih nahrulil: »Vas pa sploh opozarjam, da se ne mudite predolgo pri pogajanju. Delavstvo naj bo le zadovoljno, da je pod streho!« To je bilo dne 21. julija. Njegove brutalne besede so tako razburile delavstvo, da je že takrat hotelo zapustiti delo in zaupniki so morali zastaviti ves svoj vpliv, da so preprečili stavko. Dne 30. julija so dobili klesarji za izde-lanje kose, katerim so bile cene tako nizko nastavljene, da je bilo ob njih nemogoče kaj za- služiti. Posredovala je zopet tarifna komisija in ko so bila pogajanja končana, je vprašala tvrdko, če dovoli v delavnici shod. da se na znani delavstvu rezultat pogajanja. Tvrdka je privolila. Delavci so se zbrali ob poldnevnem počitku. Zborovanje je trajalo dvajset minut čez dobo počitka. Potem so šli delavci mirno na delo. Naenkrat pa je izdal Wildi ferman da — ne dovoli več delati. In delavstvo je bilo vsled njegove muhavosti — izprto. Ponavljamo, da je bil sestanek od tvrdke dovoljen. To je bilo naravno, kajti izid pogajanja se mora delavstvu vendar naznaniti. Ali Wildi se za to ni brigal. Hotel se je zopet znositi nad delavstvom in 104 klesarji so bili izprti. - Zdi se nam. da bo gospod Wildi obžaloval to srboritost Zakaj če so delavci že pio‘i svoji volji pognani v boj hočejo vsaj vedeti, čemu se bojujejo, temboljker le VVildi z izporom prekršil pogodbo. Delavci so se torej sporazumeli in so predložili podjetju svoje zahteve, ki obsegajo pet točk. Trikrat se K moralo pogajanje od naše strani že odgoditL Ko «rKaniz_acije sodrug Ivančan upo- zonl VVildiia, daje z izporom prekršil pogodbo, se je °^r®s®1: »Bolj kakor to me zanima in bi rad vedel če se delavstvo vrne na delo« Kakor ic videti, mu Je vendar že žal. Ali na to bi bil moral misliti, ko je tako po neumnem do* gnal delavce z dela. Sodr. Ivančan mu je seveda d- Selvrnej0 delavc> na delo takrat, kadar bodo izpolnjene njih opravičene zahteve Zdaj se nadaljujejo pogajanja, o katerih bom Se poiotah. Klesarje: pa opozarjamo na ta boi m pozivamo, da ne .ščejo dela v Nabrežij z?" sti ker m izključeno, da se ustavi delo tudiVri vseh tistih tvrdkah, ki delajo za »Cavo Rol mano.« v Trst. —Uredimo delo v stranki | v nosled*Mi te. tih se razvita slovenska socialna denw*™tit na stranka v Trstu izredno lep? in vStt-sko. Stroke s skoro izključno slovenskSfL lavstvom so vse dobro organizirane. Znimetije da imajo slovenski delavci mnogo smisTza strokovno organizacijo. Poleg strokoS organizacij se naravno razvijajo tudi druge inštitucije. Lepo napreduje politična orSLifo, ki je ze razdeljena na okrajne in krate™Tsku Pine. V »Ljudskem odru« S S ki dela čast matici, imamo ženski odsek ki si pridobiva čimdalje večje število čuSchi \m-mo ze mnogo skupin in izobraževalnih društev v predmestjih m okolici. Naša mladina si je ustanovila samostojno mladinsko sociaHstičm) društvo, kjer se je zbralo veliko števHo mU sodrugov. Ti ustanavljajo sedaj godbeni™ za-bavm odsek. Vse te naše inštitucije imkjo veliko veselja do resnega dela in vsaka izmed njih si je ze samostojno začrtala program za bodočo jesen, zimo in pomlad. Obljubujejo se nam bogata predavanja z novimi predavatelji; obljubuje se nam agitačna šola diskuziie 00-učni sestanki koncerti dramatične predstave, veselice, shodi, plesi, izleti in še rmrsikai dni zega. Kdor sledi sedanjemu delu JJeh teh našto inštitucij, se novemu programu ne bo čudil in sme biti prepričan, da bo tudi poihUm • i sen. Mi bi si pa želeli pole,' K*™ £ selja za delo, da bi bilo delo tudi urejeno na na-Cin da ne bo ena prireditev na kvar drui da ne bo med prireditvami kake konkurence da ne bo vsaka institucija delala samo zase ne ozi-raje se na drage potrebe. Zato prtporSa« našemu političnemu odboru, naj povabi na skupen pogovor ali sestanek odbor vseh naših inštitucij in naj se tam delo uredi na način, da bo kolikor mogoče največ koristilo skupni stvar 1. V nadi, da bo politični odbor uvaževal to mnenje, pričakujemo, da se sestanek skliče čimprej mogoče. _ Nekateri odborniki. — Sv. Kriz. I rav je imela »Zarja« ko je razkrila junaštvo narodnjakarjev Ze vse predolgo časa opazujemo mirno to junaštvo, ki si tolaži jezo in dokazuje, svojo narodnjakarsko izobrazbo s tem, da pretepa ljudi po gostilnah in ulicah Celo ponoči ustavljajo ljudi po ulicah in jih nadlegujejo s svojimi »načeli« Kdor pra- vi da je »socialist«, tega oklofutajo, pa naj dobe 161etnega fanta ali pa 60letnega moža. Skoraj ne mine teden, da ne bi uprizorili kakšno o4 svojih patentiranih neumnosti. Pri nas si že skoraj ne bo upal socialist sam na cesto Č kr. orožništvo pa poživljamo, da naj se spomni že enkrat svojih dolžnosti in napravi konec na-rodnjakarskim napadom. Ali morda čaka da bi XXV. Predno so bili vsi zbrani, je začel Ivan z Vaclavom nalivati čaj v pripravljene čašice. Miky-ška je takoj vstal in stregel, dasi je bil danes prvič tu. Ko pa je začel sam piti. ko je jedva srknil iz čašice, se je kislo namrdnil in dobro-voljno se smejoč zaklical Ivanu: »Kaj, ali ruma ne dobimo k temu? lo naj pijejo stare babe. Jaz hočem ruma v čašico!« Razlegel se je vesel smeh. Nekoliko se jih je oglasilo, češ, tu se pije brez ruma, ker je rum žganje, a žganje se ne spodobi. »Naj se spodobi ali ne.« je klical Mikyška, »toda dobro je. No. ali inari ni to dobro?« Gimnazijci so se tresli od smehu, in jeden izmed njih se je osrčil in rekel, da je to res dobro. In Ivan ni mogel drugače, nego da je poslal Vaclava po rum. Prinesla ga je Cilka. Cilka se je Mikyški gotovo že v sprednji sobi prikupila s svojim lepim obrazkom, spominjajočim bo'j na gospico nego na služkinjo. »Aa...« je sedaj tlesknil s prsti. »to me veseli, da mi rum prinaša taka punčika!« Jeden filolog se je zresnil in uprl strog pogled v Mikyško. Ta se je pa le smejal. »Meni rum. mem tisti rum; jaz sem tak pijanec«, je klical Cilki. »Dušo dam za pijačo. No, za tale rum je vendar ne dam, pač pa za vas,« se je pošalil in ujel Cilko za laket, »za vas jo dam precej, kar na temle mestu. Ali vam nisem všeč?« »O všeč!« se je odrezala Cilka smeje. »Prijatelji, všeč sem ji. čujete, všeč setii Ji! Torej —« Ivana pa je polivala rdečica, in ko se je Cilika izvila Mikyški in smejoč se odbežala* sta obstopila oba filologa in dva gimnazijca Mikyško, očitajoč mu, češ, kakšno sramoto da napravlja. »Kakšno sramoto?« se je branil Mikyška. V tem je prišel medicinec Kačerovsky in z njim še Beneš. Kačerovsky je bil skoro triindvajset let star mladenič, z lehkim ironiškiin smehljajem krog usten in z naočniki na tožnih očeh, iz katerih je govoril razglabljajoč duh. Ze naprej se je dalo soditi, da ima ta dijak že dovršeno svoje življenjsko naziranje, da pozna svojo pot in da jo je našel prezgodaj. Kakor da nima ničesar več iskati, ampak kar naravnost in gotovo iti proti svojemu označenemu cilju. Njegova obleka je bila preprosta, uborna, bolj kmečka nego velikomestna. Govoril je s temnim, nekako zastrtim glasom in kedar je kaj razkladal, si je bil svest, da poučuje. Naočniki njegovi so bili rosni, in ko je dihal nanje ter jih brisal z rutico, se ni brigal, kaj se godi. Beneš se je pa zakrohotal že med vrati, ko Je zagledal Mikyško s steklenico ruma v roki, vstopil se pred Mikyško in mečkaje usnjato čepico pod pazduho vprašal? »Kaj pa počenjaš, Janko?« K. JURMAN OPTIK IN SPECIALIST mr LJUBLJANA ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. ti umazali clclavci svoje roke nad temi sirovcži in da bi potem orožništvo imelo opraviti s socialisti? Prav nič nimamo proti termi, da ljubijo tudi orožniki svoje narodno prepričanje, zahtevamo pa. da naj izpolnjujejo v prvi vrsti svojo službeno dolžnost in potem bo kmalu mir. — Volitve v inženirsko kamoro, ki so se vršile 6. t. m. še niso definitivno končane, in sicer v sled diferenc, ki so se pojavile y italijanski sekciji. Največ glasov y tej sekcijije dobil inženir Piani, ki je avtoriziran kot »inženir iz vseh gradbenih strok.« Vladni zastopnik je intei pretiral to avtorizacijo tako, kakor bi bil ing. Mani avoriziran kot inženir za gradjanstvo, inženir za ahitekturo. inženir za strojnistvo in kot zemljemerec. Vsled tega je izključil ing. Piamja od volitve v zmislu tozadevne ministrske nat cJbe 4 kategorije. Ker bi bila s tem takozvana licheva stranka močno prizadeta, je proti lej interpretacije o avtorizaciji »civ. inženirja iz volilni akt za italijansko sekcijo suspendiral, dokler ne poda ministrstvo za javna dela svuje interpretacije o avtorizaciji »d v. inzemra iz vseh gradbenih strok«. Namestmstvo je prosila za to interpretacijo telegrafično. Slovanska sekcija je izvolila komornim svetnikom mg. Drag. Gustinčiča in ing. Josipa Skoberneta, namestnikom pa geometra Kristijana I ertota. Ker pa ne sme bii v načelstvu več kakor ena tretjina svetnikov iz ene kategorije, ni se odločeno, ako obdržita oba izvoljena svetnika slovanske sek- cije svoja mandata. Nemška sekcija je izvolila svetnikom ing. Wegererja in ing. Schiestla. Volitev se bo nadaljevala najbrže drugi teden. — Izlet na Triglav, ki ga je organiziral naš »Ljudski oder«, se je izvršil natančno po določenem programu. Udeleženci so se odpeljali iz Trsta po državni železnici z vlakom ob 9. dopoldne do Jesenic in od tod z vlakom do Dovjega. Mala turistovska karavana je šla potem peš po dolini Vrata, mimo prelepega slapa Peričnika in je prvo noč prenočila v Aljaževem domu. Drugi dan so plezali čez Prag do Kredarice in od tod je šel del udeležencev na vrh očaka Triglava. Drugo noč so prenočili v Triglavskem domu na Kredarici, od koder so odšli tretji dan po južni poti mimo Vodnikove koče in Stožca, kjer so trgali planinke, v Srednjo vas. Tam so prenočili tretjo noč. četrti dan so si ogledali Bohinjso jezero in divni slap Savice in se končno vrnili v Trst z vlakom ob pol 12. zvečer. Izlet je vodil naš sodrug dr. Fer-folja. kateremu gre priznanje in hvala toliko zaradi inicijative. kakor tudi zato, da se je zlet nepričakovano lepo izvršil. Dajati članom možnost. da se seznanijo s planinskimi krasotami in z najlepšimi deli naše Kranjske, bodi tudi naloga našega Ljudskega odra, od katerega si želimo, da nam poskrbi v bodoče še veliko enakih planinskih izletov. Mir na Balkanu. Avstriia energično zahteva revizijo bukareške pogodbe; Rusiia ie z njo solidarna, ostale velesile so hladne. Zaradi Odrina so poslaniki velesil včeraj storili dolgo napovedo- vani korak pri Porti. balkanski mir. Avstrija za revizijo. Dunaj 7. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se postavljajo na stališče, da je v Bu ‘jreštu sklenjena mirovna pogodba le podlaga definl-tVvnemu miru ki stopi v veljavo šele po reviziji evropskih velesil in utemeljujejo potrebo revizije z interesi, ki jih imajo nekatere velesile v posebno veliki meri na Balkanu. Avstrija si je baje pr/držala pravico do revizije od začetka m je tudi uradno izjavila, da hoče pri razdelitvi prejšnjega turškega ozemlja varovati svoje interese ( Svoje interese« je »Avstrija« res dovoli nanašala. Tisza je o njih govoril v ogrskem oarlaSu Sturgkh v gosposki zbornici, Berchtold francoskemu poslaniku. Vendar pa bi bilo najboljše, če se Avstrija ne bi mešala v to reč ne le ker je v interesu balkanskih narodov da se jim prepusti sporazum brez tujih m-£ven*ii ampak tudi ker se utegne blamiratu {e ne Lodo hotele druge velesile me slišati o reviziji. In kakor kaže. nimajo drugod veliko volje za tako vmešavanje.) Zaradi trajnega iniru. Dunaj. 8. V merodajnih krogih smatrajo revizijo bukareštske pogodbe za potrebno, ker potrebuje vsa Evropa v lastnem intei esu trajen mir na Balkanu. Mirovna pogodba v Bukarešti. pa obsega točke, ki povzročajo veleke ilvome o trajnosti. Zlasti velja to za Kavalo, ki je Bolgarski iz gospodarskih razlogov nujno potrebna. Odrekati Bolgarski Kavalo. se pravi vedoma pripravljati novo balkansko vojno. Na tem stališču stoji baje tudi Rusija. (Kavala je velika izguba za Bolgarsko, m pa izguba za Avstrijo. Zategadel nas ta reč ne srbi, pa m re-ba. da bi se praskali in napravili iz Kavale se eno skadersko vprašanje.) Oficiozen glas. Dunaj, 8. Snočnja »W. A. Z.« ima v ostrem tonu sestavljeno zahtevo po reviziji in pravi, da je bukareštski mir v nasprotju^ z dvojnim načelom, ki ju je Avstrija izrekla že pred začetkom razprav: 1. Da ne sme biti Bolgarska ponižana; 2. Da ne sme biti izgnana iz centralne Macedonije. Oficiozna izjava obširno razlaga pravico do revizije z berlinsko pogodbo, in pravi, če se nekatere velesile postavljajo na stališče, da niso interesirane pri ureditvi balkanskih razmer, bo to le olajšalo sporazum. Vardar bodi meja. Dunaj, 8. V tukajšnjih diplomatičnih krogih so prepričani, da pride do revizije mirovne pogodbe in sicer brez posebne evropske konfernce. Avstrija smatra Vardar za pravo mejo. Tudi Rusija stoji odločno na stališču revizije. Francija je že izjavila, da se ne bo izključila od razprav, in tako bo tudi z Nemčijo, ki Je izjavila, da prepušča Avstriji vodstvo. Anglija ne revidira. Pariz, 8. »Temps« poroča iz Bukarešta: Angleški poslanik je umaknil noto, s katero si je 'Anglija pridržala pravico, da revidira mirovno pogodbo. To je baje storila pod francoskim vplivom. PLAČA ČRNI GORI. Bukarešt, 7. Srbija je priznala Črni gori M nujno pomoč v zadnji vojni mesto Djak0yi£0. ODRIN. Bolgarska ne predlaga kompromisa. Carigrad, 7. Vesti, da je podal bolgarski zastopnik Načovič turški vladi nove predloge zaradi Odrina, po katerih bi Turčija dobila Lo-zengrad, Odrin se pa nevtraliziral, so brez vsake podlage. Med Bolgarsko in Turčijo ni nobenega pogajanja. Enver beg poveljnik Carigrad, 7. Porta je imenovala Enver bega za poveljnika odrinske trdnjave, Eeti pašo pa v Lozengradu. Bolgarska armada. London. 7. »Daily News« poročajo iz Sofije: Ministrski svet je sklenil zbrati vso armado. ki je operirala proti Srbom in Grkom, ob vzhodno južni meji in jo poslati proti Odrinu. Dunaj, 7. Po vesteh iz Sofije namerava bolgarska vlada vse čete, ki morajo še ostati v polju, dirigirati v Tracijo in eventualno brez tuje pomoči napasti Odrin, da ga iztrga Turkom. Vesti o slabem stanju bogarske armade so po zatrdilih očividcev močno pretirane. Neuspehi proti Srbiji in Grški so pripisati nezadostnemu operacijskemu načrtu in prepoznemu razvoju, ker Bolgarska ni verjela v vojno. Tekom operacij, ko je bilo mogoče pritegniti rezerve, se je pa položaj armade bistveno zboljšal, zlasti proti Grkom. Za Odrin pojde vojska z največjim veseljem v boj. Apel na velesile. Bukarešt, 7. V poučenih krogih zatrjujejo, 3a bodo delegati vseh v Bukareštu zastopanih balkanskih držav apelirali na velesile, naj prisilijo Turčijo, da rešpektira pogoje londonskega miru ter zapusti Odrin in Tracijo. Boji v Tracijl. Sofija, 7. V smeri od Odrina proti Kučuka-vaku so slišali streljanje. VELESILE. Carigrad. 8. Včeraj so poslaniki velesil Izročili velikemu vezirju soglasno noto zaradi Odrina. in njegov spremljevalec sta telebnila na zemljo in se ubila. KITAJSKA REVOLUCIJA. Honkong. 6. Iz Kantona javljajo, da se razvija pred vzhodnimi vrati mesta večja bitka, v kateri sta udeleženi dve diviziji. Monarhična zarota. Mukden, 7. V okraju Kampinghjeng so razkrili monarhično zaroto. Organizirati so hoteli vstajo zoper republiko. Vlada je odposlala dve brigadi tja, da se preprečijo nemiri. Konec revolucije? Peking, 7. Kanton je preklical izjavo neodvisnosti. Večina vstaških vodij je zbežala na vse strani. Sunjatzen se je vkrcal za Formozo. Splošno sodijo, da je vstaja končana. NEMIRI V PERZIJI. Teheran, 7. Med Bahtjari in vladnimi Žan-darji Je prišlo do spopadov. Na obeh straneh Je veliko mrtvih In ranjenih. Odgovorni urednik Fran Bartl. Iz3aJa in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Preselitev čevljarske = = obrti v Spodnji Šiški Vsed krize in kapitalističnih manipulacij sem opustil svoje dosedanje prostore ter se preselil s »kompletno rezidenco” k g. Novaku nasproti drž. policijske stražnice. Vsi, ki so mi naklonjeni, naj blagovolijo vzeti to naznanje. Z odličnim spoštovanjem Iv. Škerjanc, čevljar. Stavbene parcele na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene na prodaj. Več se izve pri lastniku JOS, TRIBUČ, na Glincah štev. 37. m m lindionktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem Rezija od 1. maja do 1. oktobra. Postal« dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38® C., ki daje vsaki dan čez 30.000 hektolitrov radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem ; Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralcili (trganju), ženskim boleznim In drugim. Velika kopališča, —- ■ -. ...... Ik.......... Kopališki zdravni bome m. Velika kopališča, posebne In močvirne kopeli, lllektroteraplja in masaža. Ravnateljstvo; dr. Konstantin Konvallnka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Iz-in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. ■■■■■■■■■ •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n Izšla je znamenita strdsovna Isnjlg-a „Nauk o serviranju44 neobhodno potrebna za hotele in gostilne, natakarje in natakarice, sploh za vsako hišo, ki mora kedaj postreči gostom. — Knjigi je dodano v pojasnilo razprav 96 tabel z raznovrstnimi vzorci in 338 nazornimi slikami. V platno vezana knjiga stane K 5—, po pošti K 5-50, proti povzetju K 5*70. Naroča se le pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem* ali pa pri uprav-ništvu »Gostilničarskega Vestnika*, Ljubljana, Gradišče štev. 7. — Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali pa proti povzetju. S 5 ■ ■ S ■ I S ■ ■ ■ s Zadnje vesti. POLICISTOVA SABLJA. Budimpešta, 7. Ko sta se včeraj dva voznika na ulici sprla, je nastopil stražnik Florijan Fischl, da poizve, zakaj se prepirata in da uraduje. Voznik Fran Karasz se je vmešal, naenkrat pa ga le policist zabodel s sablja v prvi in Karasz se Je mrtev zgrudil. Na mestu se Je zbrala večja množica, ki Je bila silno razburjena. Fischla je moralo deset drugih policistov odpeljati, da so ga varovali ljudske jeze. Policist pravi, da je Karasz prijel njegovo sabljo in da je ravnal v silobranu. SEDEMNAJST OSEB UTONILO. Swlneniiinde, 8. Coln na jadra »Princ Friedrich Karl« se ie v yiharju prevrnil. 22 oseb Je padlo v vodo; samo pet so jih mogli rešiti, ostali so utoniti. NESREČA V ZRAKU. London, 8. Polkovniku Codyju je nad Al-ttersljotcm eksplodiral letalni stroj v zraku. On Največja slovenska hranilnica! Mestna hranilnici ljubljanska Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana je imela koncem leta 1912. 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4U brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. dež. vlade. Za varčenje ima vpeljane lične domače hranilnike. Samo! K 4*10. Samo! K 410. Al Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Št. 410. Nikel anker Rosk. jako dobro idoča samo K 4* ¥1Zf\i Tovarniška TT/Ai ,IIYW znamka )11VU Zastopstvo tovarne ur ZENITH. Naročite krasni veliki ilustrovanl cenik, ki ga dobite zastonj In poStntne prosto. ~ Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERKANA Trst-!Vewyork, Buenos Aires-Rio de Janefro najnovejSlral brzoparnlkl z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. S K S m m z s ES 53 Odhod parnikov: t sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage voljie brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26. ------- Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom * obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit dc 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. s:: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira r^emoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. m m m ga m £91 m m m m m s Družinski kruh i S "S m m m m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ S 9 S iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico44 je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem! ■ ■ ■ S Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani □=□ = r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča dela. •• •• Delo ie vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajšem času. :: ■■■OBČIH ssL sr* Konsumno društvo za Ljubljano == in okolico ■BBEaKmataror« ^w*vw