delo
življenje
\
1
leto ?
glasilo iooarne alpitia žiri
'Ca : uj&wft.
VSAK DAN SE UČIMO
Kaj čudno izgleda dejstvo, da po dolgem čakanju naročil za izvoz sledijo še izredno velike težave s pripravami te proizvodnje. Vsak član kolektiva bi že moral vedeti, kako pozno smo letos prejeli končno naročilo čevljev za Rusijo. Smo že tolmačili kaj je vzrok in kaj pomeni ta zaostanek za obutveno industrijo- Nekateri so tvegali in delali. Mi tega nismo storili. V zadnjem času so še bile javi jene spremembe pri naročilih .in artiklih.
Pričakovali smo, da bo proizvodnja dos-i hitreje zatekla. Vzroki so bili pogojeni že prej. Mi smo imeli izbran artikel v količini 15.OOP parov. Pravica do izvoza je bila na osnovi izvoza na Zahod velika in sicer 9,62$, toliko niti te moremo narediti. Potrebno je t>ilo takoj najti ustrezne proiz -ajalce, ki imajo dosti izbrani nodelov in malo ali nič pravi-j9 za izvoz. To se ne da takoj napraviti. Veliko potovanj in razgovorov in uspeli smo. Ko sr;o imeli tuje modele doma sro ugotovili, da nimamo ustrez ji-h kopit in peta. Novi materia li , izdelava protivzorcev, potrditve v Beogradu, nekvalitetna izdelava vzorcev ( o če-ner smo govorili na samoupravnih organih), vse to je zavlače 7-'lo pričetek proizvodnje. >"skatera kopita smo si izpošo--aili in pred tem je bilo treba
O materialih še nismo nič povedali. Nabava gotovo rabi nekaj časa, da poizve o proizvajalcih,
0	kvaliteti, o rokih dobave, o ceni. Naenkrat pripeljati blago v skladišče in še to v velikih kcličinah ni enostavno. V istem času je bil tudi najmočnejši pritisk na dobavitelje materialov. Pomislimo, da je vsa industrija naenkrst pritisnila na usnjarje in hotela imeti čimveč pri roki. Tudi prvi materiali, ki so prišli v podjetje niso povsem odgovarjali.
Ne pozabiti, da je v podjetju bila še poleg teh težav velika nestrpnost, da Čimprej delamo za izvoz. Mislimo si lahko, da so bile domače potrebe več kot zadovoljene in da smo le še obremenjevali svoje zaloge. Proizvodnja je terjala svoje; ko je največja stiska, običajno nastopijo Še največje težave. Službe so se trudile, da
01	opravičile svojo odgovornost, bilo je veliko potov in stroškov, kar bi v navadnih pogojih ne bilo.
Jasno smo si postavili cilj, da čimveč naredimo za Vzhod, ker smo zelo drago plačali pravico do tega izvoza. Ni pravilno, da' bi vedno prepuščali pravice ostalim, ki nam je sigurno ne bodo odstopali, kadar bi pri rjas
nastopil tak položaj.	i
t
i
Ko smo pričenjali naposled redno delati, je nastopilo vrsto
časovno vskladiti rabo kopit.
proizvodnjih težav. Od vzorcev do materialov, ki se niso povsem pravilno obnašali pri obdelavi. Usnjeni podplati so zahtevali dodatno delo, ki smo ga že skoraj pozabili. Tudi količine dolgo časa niso bile na trakovih take, da bi lahko bili zadovoljni.
Sedanje stanje je dosti boljše, videti je vso resnost pri delu. Prav je, da se zavedamo prednosti dela za izvoz in da nam predstavlja zadana naloga visoko moralno obvezo.
Pred nami je še dodatno naročilo za Rusijo in prav je, da ga čimpre j dodamo zraven obstoječe proizvodne obveze, ker bomo tako opravičili pridobljeno pravico. Iz povedanega sledi, da moramo biti zadovoljni z delom in napraviti čimveč, ker je edino to pot do uspehov.
Vse omenjene težave s pripravami, uvajanjem proizvodnje, so nam vzele precej časa, ki ga ne moremo nikjer povsem nadomestiti .
Koriščenje dopustov bomo prilagodili izvrševanju zadanih nalog, kar je v dani situaciji potrebno.
Na sedanjih izkušnjah bomo sigurno mnogo pridobili in jih v bodoče vključili v vsakdanjo stvarnost.
IZIDOR REJC
NAŠA PRIHODNOST
"Pustiti pa brez dela, mlade strokovne kadre, je razmetavan- 1 je že tako skromnih umskih potencialov, ki nam primanjkuje- . jo na mnogih področjih."
In še s "Če v razvitih in napreciH nih industrijah rabijo mlade strokovne kadre, potem ne razumemo, zakaj .13 bi moralo biti tako tudi pri nas, če bomo hoten li biti razviti in napredni." To je dejal Stane Kavčič na VIII. kongresu Zveze mladine Slovenije 21. in 22. junija v Velenju, ko je govoril o vprašanju strokovnih kadrov.
0 naši prihodnosti dosti razmišljamo. Vsakac si je po svoje predstavlja: nekateri imajo voder pogled v prihodnost, drugi so črnogledi. Prav jasno je, da; vsak izmed nas gleda tako ali drugače na c. novi izkušenj, lastnega prepričanja in upanja,
Prav bi bilo in celo najlepšo, da vsi gledamo korajžno v prihodnost pod0~tja in da svoja prepričanja gradimo na dejstvih.
Tov. Stane Kavčič jasno pove v uvodu, da moramo močno krepiti že tako skromne umske po- • tenciale. V svetu se industrije zalagajo z novimi, mladimi strokovnjaki vseh smeri. To je pogoj za napredek, razvoj in uspešno poslovanje.
-Polit-i,ka.-aa^ega podjetja, kot vidimo je pravilna in to vidimo v zaposlovanju mladih stro— kovnjakov, predvsem pa v štipendiran ju.
Sposobnost podjetja se veča z boljšim sestavom kadrov, poleg tega je potrebno, da Alpini damo tudi večje dimenzije, to se pravi, pridobiti moramo strokovne ljudi, za vsa sedanja in bodoča področja delovanja podjetja.
Prostor, kraj kot tak, je le precej odrezan od ostalih glavnih prometnih poti in industrijskih centrov. Tega se moramo zavedati in si poskrbeti lasten domači kader, ki v vsakem primeru predstavlja večjo sigurnost.
Ltipendiranje, ki z letošnjim letom dobiva novo sliko, je dokaz, da se zavedamo prihodnosti in moramo po tej poti nadaljevati. Večja umska sposobnost bo edina lahko reševala vse težje probleme, ki nan jih bo vsakodnevna praksa prinašala. S takimi očmi gledati v prihodnost pomeni optimizem, ki je vsem potreben, da s polno odgovornost j o vršimo svoje dolžnosti.
C-Ioboko nas je presunila vest, ) nesreči v kateri je izgubil mlado življenje naš štipendist Jože Jurca, ki je bil najbolj-ai dijak osemletke. Ostal nam bo v najlepšem spominu.
IZIDOR REJC
PODELITEV LTIPENDIJ
Upravni odbor je na seji dne 14/6 1968 razpisal 10 štipendij, ki se podelijo učencem osemletke za razne smeri izobraževanja. Na razpis se je prijavilo 13 pro silcev. Kadrovska komisija je na seji 19/6 1968 odločala o podelitvi štipendij. Zaradi večjega števila prosilcev je komisija bila pred odgovorno nalogo. Pri odločanju o podelitvi štipendij se je komisija naslanjala predvsem na pogoje razpisa, to je učni uspeh in material no stanje prosilca. Komisija je bila pri odločanju o štipendijah v celoti dosledna. Za štipendijo, kjer je bilo več prosilcev, je komisija upoštevala predvsem učni uspeh. Štipendije so bile podeljene sledečim:
1.	Žakelj Miluški, Stara vas 73
2.	Mlinar Francu, Dobračeva 15
3.	Gantar Ani, Žiri 27 za šolanje na ESŠ
4.	Mlinar Zoranu, Stara vas 136 za aranžersko šolo
5.	Polanc Ani, Breznica 12 šola za umetno obrt
6.	Kolenc Iztoku, Dobračeva 150 za študij na STL-stroj.odd.
7.	Čeferin Antonu, Žiri 111 za poklic šolo orodjarja
8.	Mlinar Francu, Sovra 4
9.	Jurca Jožetu, Brekovice 11
10.	Erznožnik Srečku, Dobračeva 78 za šolanje na gimnaziji.
Komisija je bila pri odločanju
-prizadevnadosledna ter upam trditi, da je odločila pravično.
ALOJZ POLJANŠEK
Kot rečeno, je bilo sprejetih precej dijakov in vsi smo se že dobro vpeljali v svoje delo. Spoznali smo, da kruh, ki ga služijo naši rojaki tu v Alpini, ni lahak.
SREDNJEŠOLCI ZAPOSLENI V ALFINX-
Letos je tovarna Alpina razpisala precej prostih delovnih mest med počitnicami. Zaželjeni so bili zlasti dijaki in dijakinje srednjih šol, Na ta razpis se je prijavilo mnogo interesentov, od katerih so po večini vse sprejeli. P.azporedili so nas po vsoh oddelkih, kjer se je pokazala največja potreba po delovni sili in ni posebno odgovornega ter napornega dela. Kot "sakemu začetniku., tudi nam :.i takoj šlo delo hajbolje oq rok. Na pomoč so nam ~ri-sircčili najbližji sodelavci i.i mojstri, da je delo čimprej s"eklo in ni bilo prevelikih 5C.S t o j e v.
"fted počitnicam je tako preskrbljen zaslužek in spoznali oozo mnogo drugih reči, ki nas zanimajo. Med njimi je tudi na:in dala j_n_. samouprava delavcev.
Imeli sme že skupen sestanek celega oddelka. Na tem sestanku so delavci sami reševali probleme, ki so se trenutno pojavili. Opazili smo lahko zelo dobro razvito samoupravo in samokritičnost delavcev.
Glavno pa je to, da nismo za--pcrstavljeni. niti nimamo pro-tekcije, ker le tako lahko z veseljem in občutkom enakovrednosti opravljamo delo.; ki nam je odrejeno.
Ob te j priliki se v imenu vseh zahvaljujem tisiom,.JcL so nam pomagali, da smo bili začasno sprejeti na delo, in delavcem, ki so nas sprejeli medse in nam pomagali pri delu.
VIKTOR JERUB
ZAKAJ NE BI PRI OBLIKOVANJU ŽENSKIH ČEVLJEV SODELOVALE TUDI P0TR06NICE ?
Ze velikokrat smo premišljevali in tudi pogovarjali smo se že o tem, kaj ko bi tudi naše članice kolektiva privabili .in zainteresirali pri oblikovanju ženske modne obutve, pobudo za to sem dobil takrat, ko sem v našem glasilu "DELO> ŽIVLJENJE' prebral željo bralk^ ki bi rada sodelovala in svetovala pri oblikovanju modne ^ženske
obutve. Vem, da ni tako malo
\
žensk pri nas v kolektivu, ki
\
se za n i ma.j-o_jza. -modo—..i n. to še kako.
.Mislim, da bi bilo zelo kori-et— no pogovoriti se o raznih mod-? nih novostih., barvah, oblikah kopit in peta, in praktičnosti čeblja, saj bomo modelirji na podlagi takih razgovorov lažje dejali in prišli do pestrejših godnih idej in zamisli. Ravno ženska moda je, ne samo pri nas ampak tudi v svetu jrecej zahtevnejša in pestre j— 'ša od moške. Vsaka ženska ve, kaj je lepo 'in kaj ne, kaj gre k temu ali onemu-ceviju, zato ne bo slabe, če bomo slišali, zakaj ia čevelj ni lep, kaj naredi lep čevelj, okusen ..in.-prakti—__ Cen.
te deli bomo delati naprej in odpravljati razne napake, saj tih moški velikokrat ne—vidimo-
r i
Na kraju še predlagam, da vse zainteresirane žene in dekleta pišejo in se prijavijo na ure dni š "Evo "DELO, ŽIVLJENJE". Za način sodelovanja pa prepuščam odločitev naši strokovni službi.
s.
•v
^NTON HRIBAR
Cvetje bo os-alo dlje lepo in sveže, )e zataknete v vazo z vodo vejico bršljana, ali das~e v vodo malo žličko sode bikarbone ali tableto aspiri-ra.
"KLADIVAR" SE PREDSTAVLJA
Obrtno krvinsko podjetje "Kladivar" Žiri. Program dela: precizna šestila, adiatorji, risalni žebljički, vibratorji, elektromagneti, indikatorji napetosti, kooperacije in usluge drugim podjetjem.
število zaposlenih: 47 Brutto produkt za leto 1967: 800.000.- N din. Plan za leto 1968: 1.52C.OOO N din. Povprečni osebni dohodek: 530.- N din.
"Naše podjetje je eno najmanj—__
ših v Žireh. Trenutno ima zaposlenih 47 delavcev. Vsem je poznano, da podjetje dela v zelo skremnih prostorih. Pogoji dela niso prav nič vabljivi .
Delavnice so remajhne, zato so tudi prenatrpane s stroji in materialom, kar pa seveda vpliva tudi na storilnost pri delu, ker delavci nimajo urejenih delovnih mest, slabo so razsvetljena itd. Osebni dohodki so zelo nizki in so že vrsto let med najnižjimi v kraju. Zakaj je Kladivar v tako težkem položaju? Ali so res vsega-krivi člani kolektiva?
"Če niso krivi, pa vseeno prav oni nosijo vse posledice. To so vprašanja za katera je težko najti zadovoljiv odgovor.
Kladivar se je osnoval leta .1958
Proizvodni program Kladivarja, so bila predvsem precizna Pestila in razne usluge. Kot vsako drugo podjetje.t tako tudi podjetje Kladivar ivi moglo računati na kakršnokoli, pomoč. Vzdrževati se je motalo le s svojimi sredstvi, ki so bila zelo skromna. Da se je podjetje lahko ustrezno razvijalo, je bilo nujno nabaviti vsaj nekaj strojne opreme, opremo za gal-vaniko in razna merilna orodja. Poleg tega šc. itila v količinah, ki jih je proizvajalo podjetje Kladivar, niso dajala potrebne akumulacije, zraven pa so izključno sezonskega značaja in zaradi tega vežejo veliko obratnih sredstev, katera pa si je podjetje skoraj v celcti moralo zagotoviti samo. V želji, da si podjetje program razširi in da vsaj nekoliko omili probleme pri proizvodnji šestil. je l?ta 1965, v sodelovanju z Zavodom za avtomatizacijo v Ljubljani in podjetjem Litostroj, pričelo izdelovati vibracijske oddajnike in elek-tromagnete. Ti izdelki pa so Kladivirju naložili nepredvidene težave in precejšne strobke. Zlasti elekt^omagneti so za kvaliteto zelo zahtevni. To so elementi, ki se vgrajujejo v avtometske naprave in njih delovanje mora biti absolutno zanesljivo. Podjetje Kladivar pa v takratnem obdobju res ni bilo ;možno razviti tako zahtevnih artiklov z ozirom na opremo in kadre s katerimi je razpolagalo. To so razvojni problemi, ki spremljajo uvajanje novega artikla prav pri vsakem podjetju, podjetje Kladivar pa je
to se bolj prizadelo, ker v ta namen ni imelo pripravljenih finančnih sredstev in se je zato razvoj omenjenih artiklov še bolj zavlekel in podražil. Tako je podjetje zopet zabredlo v velike finančne težave, katerih posledica so bili nizki osebni dohodki. Ni čudno, da so delavci počasi izgubljali zaupanje v svoje podjetje, kar pa je tudi vplivalo na zmanjšanje storilnosti, ki pa je bila že ta.ko prenizka. Vse te težave so podjetje privedle do prisilne urjrave. Da pa podjetje sploh še obstaja pa je prav gotovo zasluga vseh članov kolektiva, ki so s syojo vstrajnostjo, skromnostjo in izrednim prizadevanjem bili sposobni pre-bresti težave, katere so še povečali razni gospodarski ukrepi in spremembe, ki so v zadnjih letih pretresale naše celotno gospodarstvo.
Po vse naporih in vlaganjih pa je podjetju kljub vsemu uspelo kvalitetno razviti nekaj artiklov iz širokega področja elementov za avtomatizacijo, pri proizvodnji šestil pa si je z nekaterimi tehničnimi in tehnološkimi spremembami uspelo občutno znižati lastno ceno in si tako ustvariti osnovo za možnost razširitve proizvodnje. Podjetje se trenutno nahaja v taki situaciji, da mora svojo proizvodnjo večkratno povečati, če se hoče prilagoditi zahtevam tržišča. Podjetje je imelo v letu 1967 približno 800.000.- N din brutto produkta V letu 1968 je planirano 1.520.000.- N din brutto pro-
dukta in po dosedanjih, rezultatih Jii bajazni, da podjetje ta plan ne bi doseglo. Za leto 1969 pa nam tržne razmere narekujejo proizvodnjo še povečati. Če bomo hoteli zadovoljiti zahteve tržišča mora biti brutto produkt v letu 1969 najmanj 2.800.000.- N din. To pa so zahteve katerim podjetje Kladivar v sedanji obliki nikakor ne bo kos. Za uresničitev tega programa moramo dobiti ustreznejše prostore, si nabaviti najnujnejšo opremo in povečati število zaposlenih. Druge poti pa podjetje nima. Ako podjetje ostane pri sedanjih kapacitetah, kupcev ne bo moglo zadovoljiti in se bo nujno moralo umakniti s trga, kljub vsem perspektivnim- in ugodnim-analizam tržišča. Podjetje si je že zagotovijo sredstva za nabavo najnujnejše strojne opreme. Zelo ugodna možnost za Kladivar, da dobi ustrezne prostore je ponudba Kmetijske zadruge, da si uredimo in adaptiramo ob--•"'s-oječe hleve, ki bi bili za potrebe Kladivarja zelo perspektivni. I'al. pa podjetje nima iovolj sredstev, da bi lahko samo izvedlo adaptacijo in izvedlo vse potrebne ukrepe za preselitev v nove prostore. ?ako se nahaja podjetje pred največjim problemom, katerega rešitev pa pomeni tudi vprašanje nadaljnega obstoja podjetja. Če bo podjetju uspelo v letošnjem letu pridobiti ustrezne prostore, nabaviti ! ustrezno opremo in zaposliti i število kvalificiranih in
strokovnih kadrov, potem lahato z gotovostjo računa na uspešno in perspektivno proizvodnjo v naslednjih letih.
*
Podjetje se v tem kritičnem položaju obrača s klicem na pomoč na vse gospodarske organizacije in ustanove v Žireh, ker le od njih pričakuje takoj šno in uspesno pomoč. Prepričani smo, da tudi članom kolektivov iz drugih podjetij v Žireh, ki jim trenutno dobro •gre in imajo lepe perspektive, ni vseeno, če so njihovi sodelavci, prijatelji in znanci v težavah in bodo znali priskočiti na pomoč takrat, ko je podjetje Kladivar pomoči najbolj potrebno. Sredstva, katera so nam potrebna, niso velika in ne bi smelo biti problem zagotoviti jih, ker s tem odpremo možnosti podjetju Kladivar, da se razvije v solidno in trdno podjetje, ki bo vsekakor povečalo gospodarsko moč samega kraja in dajalo kruh novo zaposlenim delavcem. Če se bo podjetje postavilo v enakopraven po- » ložaj glede osebnih dohodkov, kakor tudi pogojev dela, bo lahko vsak član Kladivarja s ponosom povedal kje je zaposlen, tako kot se lahko danes-, s ponosom postavi vsak član Alpine in ostalih podjetij v žireh,
VSNČE AMBROŽIČ
Cvetja, nikar ne trgajte, temveč ga odrežite z vrtnimi škar jami ali nožem.
NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA
Mesec junij nam je prinesel kar precej sprememb. Te spremembe ali novice se v največji meri vežejo na naš obrat v Žireh.
V	obratu v Gorenji vasi je v juniju začel delati Bogataj Vinko, ki je uspešno končal
I letnik Srednje tehnične šole v Kranju.
\
Prodajalna v Banji Luki je zaposlila polkvslificiranega prodajalca za $as 3 mesece. Delovno razmerje pa je prenehalo trem proda-jalkam, _ki--ao--prau__ tako bile sprejete na delo za določen čas za pomoč v prodajalni v času največje prodaje ali zaradi bolezni rednih delavcev.
/ ^
V	/;bratu v Zirch smo v mesecu juniju sprejeli v redno delovno razmerje deset delavcev in
/delavk, šest delavk in enega ''.delavca pa smo sprejeli v zapos-•'/litev za določen čas. Ti delavci imajo dolžnost izvršiti izcedno delo pri pakiranju čev-Ajev za izvoz. V juniju je za-/ Čel z delom tudi Trček Miran, / ki je uspešno zaključil I letnik Srednje tehnične čevljarske šole Kranj.
Delovno razmerje je prenehalo le dvema delavkama; Kosmač Ivi-ei iz uprave in Pavli Trček iz šivalnice težke izdelave.
Izhajajoč iz zgoraj navedenih
sprememb je stanje delavcev ob koncu juni.ja~naalednje:
ALPINA, obrat Gor. vas 111 ~ALPINA, prod. mreža 153 ALPINA, obrat Žiri	841
Skupaj	1.105
Običajno se v poletnih mesecih pojavljajo dela, ki jih je treba opraviti prav v tem času. Vsako leto smo za taka delavki, so občasna, s^prejemali -dijake • ali študente. Tudi letos smo rabili za dela pri pakiranju v skladišču nekaj takih "delavcev". V mesecu juniju smo sprejeli za izvrševanje teh del 11 dijakov in dijakinj. 5 dijakov pa smo sprejeli _,jaa obvezno prakso, ki jo opravljajo po navodilih njihove šole.
Tudi mesec julij se nam obeta živahen, saj bomo takoj v začetku sprejeli na delo absolvente GSIC Žiri - kvalificirane čevljarje in prešivalke, Goiovo pa bo še tudi nekaj dijakov imelo priliko zaslužiti kakšen dinar, saj nam delo pri pakiranju čevljev v skladišču, prevzem čevljev za izvoz po zunanjih kontrolorjih in izredna dela pri čiščenju obratov narekujejo take občasne zaposlitve dijakov.
ANGELCA PILIPIC
\
Cvetje kupujte zjutraj, dokler je še sveže.
O ZAPOSLENOSTI IN ZAPOSLOVANJU
Ena izmed posledic reformnih ukrepov je tudi racionalno gospodarjenje z živim delom. Dotlej ekstenzivno zaposlovanje za vsako ceno se je tako-rekoč čez noč nehalo, kar je imelo za posledico zapiranje vrat v delovne organizacije, to pa spet naraščanje nezaposlenih v vseh vrstah poklicev.
Služba za zaposlovanje je sicer predvidela, da bodo v zaposlovanju nastopile težave na sploh in da bo ob izvajanju reformnih ukrepov v borbi za večjo produktivnost nastopilo racionalno gospodarjenje tudi z živim dsiom, ni pa pričakovala tako hitrih sprememb v strukturi nezaposlenih'," tu je mišljeno predvsem na starostno strukturo, kajti pokazalo se je, da prav šolana mladina težje dobi zaposlitev.
Posledice, ki jih je prinesla s seboj reforma, in ki so negativne predvsem za mladino, so na eni strani v tem, da so novi zakonski predpisi na mah omejili sprejem mladine v uk, na drugi strani so delovne organizacije v želji za čim hitrejšim dvigom produktivnosti začele iskati le delavce s prakso, obenem pa očitale, da mladina iz šol ni izučena za njihove potrebe. S takimi stališči se je spoprijela služba
za zaposlovanje, ki ji je pri delu z mladino velika ovira tudi to, da 40$ mladih ljudi ne konča osem razredov osnovne šole, pri zavodu pa terjajo enakopravno vse pravice nezaposlenega, vkjučno pravico do dela.
K zaostritvi problema nezaposlenosti je pripomogel zakon o pokojninskem zavarovanju o zvišanju potrebnih let delovne dobe za pridobitev pravice do pokojnine. Predlog zveze sindikatov Jugoslavije o zmanjšanju delovne dobe, potrebne za pridobitev pravice do pokojnine od 40 na 35 let za moške na 30 za ženske, je samo pozdraviti, saj bi se s tem sprostilo precej delovnih mest, ki bi jih lahko zasedli mladi sposobni ljudje.
V naši občini je približno 3370 aktivnih zavarovancev, če primerjamo to stanje z leti 1965, 1966 in 1967 lahko ugotovimo, da je zaposlenih za približno 2-3$ manj kot pred reformo. Že iz te ugotovitve lahko spoznamo, da v naši občini v delovnih organizacijah po reformi ni bilo možnosti za zaposlitev naravnega prirastka delovnega kontingenta in da je bilo že samo to vzrok za povečanje nezaposlenih.
Trenutne stanje nezaposlenih v logatki občini je sledeče; 77 nezaposlenih oseb, od tega 64 žensk in 13 moških (v začetku leta 1968 približno 140).
Od vseh nezaposlenih je mladine do 26 leta starosti 60$. Na področju Žirov je trenutno 20 nezaposlenih oseb od tega 10 moških in 10 žensk. Možnosti zaposlovanja v Žireh so veliko večja kot v Logatcu, ker so tam težava predvsem ženska nepriučena delovna sila.
V Zireh je predvidena razširitev obrat "Modnih oblačil", stem pa povečanje prostih delovnih mest za približno 50 oseb in to predvsem ženske. Prav tako je v načrtu razširitev obsega poslovanja in zaposlenih v Kladivarju v Žireh, ki namerava preurediti enega od hlevov, ki je bil namenjen za "Etiketo". (Podjetje "Etiketa" bo šlo v novogradnjo). Podjetje Kladivar predvideva 40-50 novih delovnih mest za moško ali žensko delovno silo. Zavod za zaposlovanje bo sodeloval v prvem in drugem primeru v sofinanciranju in priučevanju delovne sile. Za podjetje Modna oblačila je že odobrenih 11,000.000 S din, za Kladivar pa bo v kratkem raspravljala Skupščina našega zavoda.
S temi ukrepi in rčunajoč na dejstvo, da ostale delovne organizacije, predvsem "Alpina" in "Etiketa" ne zmanjšuje zaposlenih, bi bilo za nekaj let urejeno zaposlevanje
y Žireh.
/
Za Enoto Logatec
TOMO KOBASIČ
Srednjo tehnično čevljarsko šo lo v Kranju so uspešno zaključili :
Gregorač Martina Mernik Marija in Čar Stanislav
Diplomantom iskreno čestitamo!
Poročili so se:
Peternelj Marija in Nicoletti Gabri jela.
Iskreno čestitamo!
Za delo v času šolskih počitnic se je prijavilo nič manj kot 58 interesentov. Zanimivo in obenem razveseljivo !
HODIM MIMO TOVARNE
Pot mimo tovarne je moja vsakdanja pot. Vsak dan, ko grem v šolo ali v trgovino, takoj ko pridem na glavno cesto, najpre zagledam tapetnikovo velikanko takoj za njo pa še večjo stavbo s stoterimi okni, z položno streho, na kateri je z velikimi črkami napisano ime "ALPINA
Ko sem šel s tretjim razredom na končni izlet k izviru Soče, sem se o tem prepričal. Z razredom bi si radi ogledali n nek muzej. Ker so bila vrata zaklenjena smo morali najprej
poiskati oskrbnika. Kitro smo ga dobili. Najprej nas je vprašal, iz katerega kraja smo. Rek li smo, da smo iz Žirov. Potem se je zagledal v svoje čevlje. Vprašal nas je še, če je v našem kraju tovarna čevljev Alpina. Potrdili smo. Potem nam je pokazal svoje čevlje in rekel, da je prav te čevlje pred leti kupil v alpinski trgovini in da je z njimi zelo zadovoljen. Rekel je, da jih ima za na polje, za v gore, kadar so očiščeni pa tudi za v cerkev. Potem nam je razkazal muzej in ob slovesu je rekel, da bodo tudi naslednji čevlji, ki jih bo .kupil gotovo Sirov-ski.
Začudil sem se, ko sem videl, da je Alpina poznana tudi po majhnih vaseh po Sloveniji. Sedaj vem, da je Alpina poznana tudi v tujini, saj skoro polovico vse obutve izvozijo. Ponosen sem. na to tovarno, čeprav mene ta poklic ne veseli najbolj, vendar bom vsakemu, ki me bo vprašal, od kod 'sem, s ponosom odgovoril, da sem Žirovec.
MARJAN OBLAK ( 8b )
Avto moto društvo Žiri, obvešča, ds se bodo vršili redni zdravniški pregledi za voznike motornih vozil vseh kategorij v zdravstvenem domu na Vrhniki vsako pryo soboto v mesecu od 15 do 16 ure.
ZAPISKI S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI
Naslednje dopoldne smo imeli zopet sproščene razgovore s predstavniki nekaterih podjetij, organizacij in komitejev in smo izvedeli tudi nekaj splošnih značilnosti ureditve znotraj podjetij, o splošnem standardu,o socialni dajatvah in pwirc'ono.
Tu bi naštela nekaj karakterističnih stvari kot: V Sovjetski zvezi nezaposlenih ljudi ni. Delovna doba je kratka in sicer za moške 30 let in za ženske 25 let. Vsakdo se lahko potem zaposli še po nekaj ur. Najmanjša podjetja so po dva tisoč ljudi, povprečna podjetja pa šteje.i o cca 5.000 ljudi in še več. Vsi so člani sindikatov in vsi so zavarovani. Od svcje plače dajejo mesečno 4$, s čemer se krijejo vsi prispcv ki za zdravstvo, otroško varstvo, komunalne naprave, elektrifikacijo in podobno. Drugih dajatev ne poznajo. Zaposlene ženske vodijo svoje otroke v tovarne kjer delajo, tam pa jih prevzamejo v varstvo otroške ustanove, ki so organizirane v vsakem podjetju. Delavci imajo dva topla obroka v nodjotju. Delovni dan se začne ob 7. uri zjutraj z dvema odmoroma, konča pa se ob pol štirih in takrat vsi hitijo domov.
Odpustov iz podjetja ni, razen v grobih primerih kršitve delovne discipline. Direktorja postavlja Rajonski komitet, ki mora biti predvsem strokovnjak iz stroke, katere podjetje pač je. Potem je še glavni in dva pomožna inžinirja, sekretar podjetja, sekretar KP in pa predsednik sindikata. To so vsi plačani funkcionarji in sestavljajo skupaj z nekakšnim strokovnim kolegijem vodilno telo podjetja. Delavskega samoupravljanja nimajo. Pač pa se zelo dobro in povsod 'nagrajujejo novi izumi delavcev. Naši gostitelji so vsi dobro poznali naš sistem samoupravljanja, za katerega pravijo, da je za njihove pojme zapleten, če delavec pride v zaposlitev v tovarno, mislim v Moskvi ali kakem drugem mestu, mu istočasno dodelijo tudi stanovanje, katero je v bloku in to glede na število družinskih članov. Lahko je inžinir ali strokovnjak če je sam ali če ima enega člana družine dobi eno-sobno stanovanje. V mesto, kjer koli že, lahko pride stanovati, samo tisti delavec ali državljan, ki je tamkaj zaposlen in mu stanovanje dodelijo, po lastni pobudi tega nihče ne more za stalno.
Poudarjam: otroške ustanove in študij je povsem zastonj. Vsakega otroka testirajo že v otroški ustanovi in ga vodijo vse dotlej, dokler se ne zaposli. Vsakdo mora napraviti osemletko in 1 poklic, če se težko
uči, ga dajo v posebne šole. Poklic mora imeti. Študentje imajo vsi državne štipendije od 40 do 80 rubljev mesečno. Imajo pa določene termine, v katerem morajo opraviti šolanje, enkrat lahko ponavljajo, več ne. Kdor šole ne napravi, ga ponovno testirajo in mora iti delat. Najnižja plača je 82 rubljev, povprečna plača je od 150 do 220 rubljev, najvišja pa 550 rubljev. V mestih nima nihče privatne hise, so predvsem samo blokovske gradnje, zato ker ni osebne lastnine in ni tudi nobenih osebnih avtomobilov, tudi ni med sloji prav , nobene razredne razlike. To je prvo, kar človeku pade v oči. V Sovjetski zvezi namreč velja načelo: kolikor več znaš, več koristiš znanosti in državi. Ljudje med seboj so sila prijazni in disciplinirani in tudi zelo vljudni. Posebno do tujcev. Nas is Jugoslavije, so povsod dobro sprejeli, poznajo vso našo zgodovino in tudi našo miroljubno politiko neangažiranja. Neradi pa se spominjajo Stalina in stalin-ske politike v državi sami in izven nje. To takoj povejo, d se je že veliko spremenilo in da bo dolgo trajalo,. da se pozabijo takratne represalije in trda disciplina, ki se najbolj pozna še v Moskvi na vsakem koraku.
Splošni standard, ni na taki stopnji kot je pri nas, čeprav je to velemesto, vendar pravijo sami, da ga bodo dohiteli v
petih letih, da pa ne marajo nobenih zahodnih vplivov, in da hočejo narod imeti zdrav, napreden, predvsem pa študiran. V Moskvi, Leningradu in Kijevu ter povsod v drugih mestih je toliko študentov, kot malo kje na svetu. Za stroji pa delajo tudi tehniki in inžinirji. Vsakdo ima obvezno prakso dveh ali tudi petih let skozi celoten delovni proces, če hoče spoh kaj napredovati ali uspeti, da pride do stopnje III. II. ali celo I. inžinirja. Zdravniške usluge so povsem zastonj, prav tako zobozdravstvene, prav tako tudi ves material kot zlato in podobno.
Ekstravagantne stvari, kot čevlji in nylon so drage, dobi se pa prav vse. Imajo velikanske magazine nazvane "Gumni" po več nadstropij, kjer so posamezni oddelki, kjer je raztavljeno Vse mogoče, so posebni paviljoni, kjer prodajajo samo uvožene stvari iz Francije, Italije, . švedske, Jugoslavije, predvsem čevlje in pa nylon izdelke. Čevlji moški ali ženski.stanejo od 40 - 50 rubljev.,- moška srajca, pa 20 rubljevDrugih stvari pa je na pretek, tehnični materiali so zelo po-oe.ii, poceni pa so tudi fotoaparati, ure vseh vrst, krasne izdelane namizne in stenske ure vse v zanmenju satelitov in podobno. Prav tako je poceni jantar izdelki, kristalni izdelki in hrana. Draga pa je pijača, predvsem vino in žgane pijače. Nočnega življenja ni, ob 23,30 so zaprti vsi lokali
in restavracije, odprti so samo nočni klubi za tuje valut Pijanih ljudi nismo videli nik jer, ulice so čiste, nikjer nobenih ogorkov ali papirčkov. Imajo pa velike prodajalne rož prodajajo jih tudi povsod na ulicah, predvsem pa tulipane vseh vrst.
Telefonsko omrežje je zelo gosto, telefonske kabine so na vsakem koraku, je dosti avtomatov za brezalkoholne pijače, voda je vsa klorizirana, na ulicah prodajajo ruski "kva rusko pijačo, nekakšno pivo, čisto poceni.
Zvečer so ulice polne sprehajalcev, v kavarni ali lokalu kjer je polno, so spredaj vratarji in kadar je zasedeno, je zunaj napis "njet možno vstopit". Nobenemu ne pride na misel, da bi silil v lokal, če je ta poln. Posedanja po lokalih tudi ne vidiš razen pri večerjah, čaju ali podobno.
Četrti dan smo si ogledali razstavo tehničnih dosežkov. Predvsem astronavtiko od poleta Laike, katera ima spomenik pa do Gagarina in drugih kozmonavtov SZ. Videli smo vse vesoljske ladje, kabine, rakete kapsule, pristajalne steze, filme in zadnji let Gagarina, dokler je imel še vezo s kontrolnim stolpom. Videli smo tudi nove projekcijske "Panora ma" kino dvorane okrogle brez platna spredaj.
SLAVKA MLINAR
/se nadaljuje/
O J DOBERDOB. .„

člani našega pihalnega orkestra in moškega pevskega zbora smo v letošnjem juliju nameravali obiskati zamejske Slovence v Italiji. To naj ne bi bil le običajen izlet, marveč smo imeli namen sodelovati z našim kulturnim programom na kulturni reviji, ki jo prirejajo tamkajšni .Slovenci vsako leto v Savodnju 'pri Gorici. Ta načrt pa nam zaradi objektivnih vzrokov ni uspel. Da pa. ne bi popolnoma odstopili od prvotne namere obiskati Italijo, smo člani moškega pevskega zbora sklenili, da si ogledamo -spomenik na Doberdobu, ki je postavljen v spomin padlim iz prve svetovne vojne.
Prvi sončni žarki .so že .zlatili pkoli^ke-..JaxjJbeko smo se v nedeljo 7. julija zjutraj vzpenjali v dveh kombijih po cesvi proti Govejku. Vijugasta 09 s ta nas je od tam vodila čez jore in Dole preko Godoxiča na črn:, vrh nad Idrijo. Žal ham ni Čas copuščal, da bi si lah-/ko na^ar.čneje---ogl.ed.ali to za ' Primorsko tako pomembno središče. Zadovoljni, da smo končno priili na asfaltirano cesto, smo hiteli proti Golu. Od tam. ne nam e že odpiral pogled na Vipavsko-dnld.no - deželi rajsko mili, kot jo je v svoji pesmi ..menu je pesnik Gregorčič. Prevoziti ano morali še precej hudih ;vin>ov, predno smo prispeli 1 ?ri;azno mestece, Ajdovščina. .ia :a5etku Vipavske doli-
ne. Po kratkem, posi^nku -smo_joa.g--^o^naiial-j.evali pot proti mejne— mu prehodu v Gorici. Potrebno je bilo opraviti le še obmejne formalnosti in že smo se vozili po Italiji, čimprej smo želeli priti v Redipuglia, kjer je zgrajen omenjeni veličastni spomenik. Med vožnjo so nam vzbujala pozornost skrbno obdelana polja in vrtovi ter spretno vpeljane -namakalne-na-prave, ki omogočajo plodno zemljo. Kmalu smo dospeli do našega cilja. Vsi smo bili navdušeni ob pogledu na veličasten spominski kompleks, ki obsega velik del pobočja dveh vspetin, dvigajočih se z leve in desne strani ceste. Na eni vspetini so razvrščeni mojstrsko izklesani kamniti bloki, ki predstavljajo tretjo armado v zmagovitem pohodu. Na drugi vspetini pa je razpostavljenih več topov in drugega težkega orožja, ki so v letih prve svetovne vojne sejali smrt med izmučene vojake. Prav to orožje je ugasnilo življenje prehekateremu sinu našega naroda. Težko si je zamisliti, kakšen je bil pogled na to pokrajino med prvo svetovno vo.j: no, ko sta si tu stali nasproti dve močni vojaški sili. Skušal sem si priklicati v spomin sliko, ki jo je dokaj nazorno opisal naš pisatelj _.Prežihov Voranc v svoji knjigi-Dober d ob.
Natančno smo si ogledali vse dele spomenika in prehoditi smo morali precej stopnic,da smo prispeli do vrha, kjer je postavljena kapela. Poleg nje je v dveh prostorih majhen
~muze4, kjer so raztavljene sliko s priz-ari..iz bitke, ki je divjala tam. Ra^en...n.jih je raz-tavljenega še precej orožja in najrazličnejših osebnih predmetov, ki so jih našli pri padlih vojakih. Marsikdo izmed nas je bil razočaran, da ni nikjer opazil saj skromnega znamenja, ki bi spominjalo na padle avstrijske vojake, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Pozneje smo videli, da je skromen in zapuščen spomenik tem žrtvam postavljen v odročnem kraju v bližini vasice Doberdob. Kljub temu pa smo se zbrali pred vhodom v kapelo ter z globokim občutkom zapeli pesem "Oj Doberdob slovenskih fantov grob!1" Prenekaterernu obiskovalcu, ki so stali v naši bližini, se je utrnila drobna solza. Zvedeli sir?o, dn eo bili' to obiskovalci iz Slovenije, ki so ei prav tako-nameravali ogledali ta kraj.
S
?o ogledu spomenika nam je -ostalo neka^ časa, zato smo se odločili, da si ogledamo .-Jfclizu Trsta št o ječ dvorec "Mira tore" nekdanja last Maksimilja-,.ia Habzburši^ega, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. ?a umetniška izdelava zgradbe an dragocene umetnine, ki jih širiva v sebi, nas. je vse fkupaj nepopisno navdušilo. ,al nam je bilo le, da nismo a ogli dobiti nikogar, ki nam M v slovenščini razlagal po--amezne znamenitosti. Kljub temu pa nam je grad pustil nepozaben utis.
čas nas je pričel priganjati, zato smo se kmalu posedli v naša kombija in se odpeljali domovini naproti. S prijetnimi občutki po vsem kar smo si na ta dan imeli priliko ogledati in zadovoljni, da bomo zopet stopili na domaČa tla, smo se veseli vrnili domov.
TCNI ŽAKELJ
ZANIMIVI bi ČRTNI DOGODKI
Kot vsako leto na Dan borca, je tudi letos Občinski komite ZMS Logatec organiziral že tradicionalni nočni štafetni tek -zat mladinke od 14 - 15 leta mladince od 14 - 15 leta mladinke od 15 - 25 leta mladinci cd 15 - 17 leta mladinci od 17 - 25 leta Mladinke in mladinci do 15 leta so tekli na progi 4 krat 200 m ostali pa na progi 4 krat 400 m. Za. start so se prijavile sledeče ekipe: Osnovna šola Žiri, Vrhnika, Cerknica, Planika Kranj, Etiketa Žiri, Hodna oblačila Žiri, SK Alpina Žiri. V posameznih kategorijah so zmagali: mladinke do 15 let, Cerknica pred Osnovno šolo Žiri I in II.
Mladinci do 15 let, Osnovna šola Žiri.
Mladinci do 17 let, Cerknica. Mladinke do 25 let, Cerknica, Planika, Modna oblačila. Mladinci do 25 let, SK Alpina,
Vrhnika., ~erLknica, Logatec, Planika.
Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva, vendar v bodoče želimo, da bi na tekmovanje povabili še več klubov, tako da bi bila konkurenca močnejša in s tem tudi rezultati tekem boljši.
Hkrati je bil organiziran tudi košarkarski turnir, na katerem so sodelovale ekipe: KK Kroj okofja Loka, KK Vrhnika, KK Log';tec in Žiri. Rezultati so bili naslednji: KK Vrhnika - Žiri 129 : 71 Kroj	- Logatec 92 : 68
Vrhnika - Kroj	77 : 68
Logatec" - Žiri 78 : 67
V	dneh od 28 - 30 junija se je pionirska ekipa bSDT Žiri udeležila republiškega pionirskega prvenstva v-košarki v Mariboru.
V	konkurenci 26 najboljših slovenskih ekip, so se fantje odlično odrezali, saj so zasedli 5-8 mesto. V prvi tekmi so premagali KK Domžale 58:16, v drugi tekmi pa so dobili za nasprotnika ekipo Slovana, s .caterim so po ogorčeni borbi izgubili z minimalno razliko.
. t'speh je še toliko večji ker so se za njimi uvrstile ekipe Z.K Olimpija in Ilirija iz Ljubljane, KK" Branika in Železničarja iz Maribora.
Ko" vsako leto jo tudi letos UO OZ?K Logatec razdelil denarna sredstva med športne organizacija r.a nabom področju. V nasprotju s preteklimi leti, je bil le-;os denar razdeljen izključ-
no na podlagi doseženih uspehov posamezne športne organizacije. Po posebnem točkovnem sistemu, ki je v novem pravilniku UO CZTK Logatec, so se točkovala vsa dosežena mesta na občinskih, republiških in državnih prvenstvih ter na ostalih tekmovanjih, ki so predvidena v pravilniku. Po tem sistemu je odpadlo na:
SK Alpino 340.000 S din ŠSD Tabor 650.000 S din ŠSD Čevljar 86.000 S din
Skupaj	1.396.000 o din
Na športne organizacije v Logatcu je odpadlo skupno 2.612.000 S din. Partizan ni dobil nič sredstev, ker ni imel nobenih doseženih rezultatov v preteklem letu.
OZTK bo letos razpisal sledeča občinska prvenstva: v alpskem smučanju, v smučarskih skokih, v košarki za pionirje in pionirke, mladine ter člane v judu, v atletiki (tek 60 m, skoki v daljino, višino, suvanje krogle), v orodnem mnogoboju in v namiznem tenisu.
Na posebni seji SK Alpine, je bil prejšni mesec ustanovljen pod okriljem kluba poseben odsek planiške šole za skoke, v kateri bodo zastopani naši mladi skakalci - pionirji. Imeli bodo redne treninge vse leto, udeleževali se bodo vseh večjih tekmovanj in lahko tako upamo, da bomo imeli tudi pri nas dobre skakalce in nam skakalnica ne bo samo v okras, ampak tudi služila svojemu namenu.
MIHA GOVEKAR
FILMSKI SPORED ZA ČAS OD 15.7. DO 15.8. V KINU "SVOBODA" ŽIRI
17.7. TAJNI AGENT STANISLAV francoski kriminalni
20.-21. POSLEDNJE JAHANJE V
7	SANTA CRUS
zahodno rfemški vester.
22.7. VIKEND V DEKARTU francoski vojni
24.7. STRATINOVA HČERKA sovjetska drama
27.-28. CESAR BORČIJA
7	španski zgodovinski
31.7.	ISPRASEVANJE VESTI angleška drama
3.-4. ANŽELIKA MARKIZA
8. • AMČELA francosko
italijan. avanturist.
7.8. DRUŽINSKA KRONIKA italijanska drama
10.-11. SEDEM ZLATIH MOŽ
8,	francoski kriminalni
14.8.	POD ISTIM NEBOM jugoslovanski
TOVARIŠ UREDNIK !
Zanima me, kakšna merila ima naš sindikat, ko izbira delavce za brezplačni dopust v Uma-gu, je to avto ali hiša ?
Kaj mislijo ostali delavci, se jim zdi, da je oblika sindikalnih dopustov še potrebna ?
In še, bo na ta vprašanja kaj odgovora ?
ZGODILO SE JE \ ŽIREH
"Prosim 1 kg dežnikov!" je rekel deček prodajalki v zelenjavi .
Prodajalka nekaj časa premišljuje, kaj bi to neki bilo? Deček to opazi in reče: "Če ne razumete slovensko, potem prosim 1 kg marelic!"
REŠITEV KRIŽANKE t.T. 20 VODORAVNO:' I. KRINKA, 7. *TREN-TAR, 8. LETA, 9. RE; 10. AGA, 11. BAN, 12. KA, 13. DRVA, 14. ARNIKA, 16. IRENA, 18. DANE, 20. XN, 21. OR, 22. KLET, 24. MES"A, 26. SPONKA, 29. STAR, 30. RL, 31. LAK, 32. MAK, 33. AK, TETA, 35. STARTER, 37. TISKAR.
"Delo, življenje" je glasilo Alpine, tovarne čevljev Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Silva Burnik, Albinca Možina, Alfonz Zajec, Anton Hribar, Jože Pe-ternelj, Vladimir Pivk, Tone Žakelj, Ivan Capuder - odgovorni urednik, Jožica Jamnik -glavni urednik. Izhaja mesečno. Nak&ada 950 izvodov.
Žiri, 15.julija 1968.
MALO ZA ŠALO - MALO ZA RES
"Marjeta, boš letos šla v Umag?" "Oh, Franca ne vem še gotovo. Ne morem se odločiti. Veš,da sem še od lani tako jezna na ži-rovske opravljivke, da me je kar minilo, da bi še kdaj šla na morje."
,:Ja Marjeta, kaj te je pa tako ujezilo?"
"Saj bi tudi tebe, če bi sploh kdaj šla tja. Veš, vedno sem mislila, da ljudje res hodijo na morje samo zaradi sonca in kopanja v topli vodi. Tako sem sicer storila jaz. Vsa sem se predala soncu in kopanju, potom pa počitku v čudoviti, noči, ki me je vsa očarala, ko' sem legla in prisluhnila romantičnni pesnitvi šumečih valov. Toda tiste moje .romantike je bilo kmalu konec. Okrog moje hišice so začele javkati tiste, ki jim sonca in kopanja ni bilo ■ preveč mar. To sem videla že popoldan, ko so dajale neumee-ne opazke na mojo linijo in kopalke. "
"Oh, Marjeta za take malenkosti se pa res ni' treba seki-r-ti. Tiste, ki zvečer vreščijo okrog hišice pač po svoje pojmujejo dopust na morju. Zaradi kopalk in tvoje linije si pa tudi ni treba kvariti dobrega razpoloženja. So pa? nekateri ljudje tako skromni, da jim je že takole opravljanje dovolj za dopolnitev svoje praznine. Sicer pa, kdo te. prosi, da moraš vsako leto ravno v Umag, saj
je tudi drugje dovolj prostora.
Kar pa se tiče tvojih kopalk ti bom pa nekaj povedala. Veš slišala sem, da se nekate ri mladi kopajo kar brez. K njimi pojdi pa bo po tej plati vse urejeno." "Ah, Franca, tu mi pa res nisi nič novega povedala. Če pa misliš, da bom med nudisti proč od žirovskih pogledov, si pa nekoliko v zmoti in slabo poznaš naše turiste."
"Kaj mi poveš Marjeta? Mene že ne bodo videli na morju."
"Jaz pa se bom požvižgala na v'se in tudi letos šla na morje pa, če vsi zijajo za mano, jaz se brigam zase ne za druge."
ČOPOVA MARJETA
KDO JE KRIV?
Vsi se jezimo na cene sa.lamenske. A cene so nedolžne, čeprav nravi so ženske. Naj se razčisti: cena ni kriva. Kriv je le tisti, ki za njo' se skriva.
DUŠAN MEVLJA
VSI
Z-daj dopust je že pred vrati, kdo ne čaka ga težko? Vsak želi si letovati, a sprašuje se-kako?
Marsikdo pri sebi pravi: "kaj bi hodil naokrog, vsak me ob denar pripravi, tudi če grem v Zlatorog."
VIZlatorogu kraj Umaga letovati je lepo, tja nas vabi klima blaga na obalo istrsko.
Sonce nas podnevi greje, vinska kaplica krepča, na večer ko vetrič veje, sen pričara šum morja.
To življenje je veselo na obali strmih skal, Vsakomur bi dobro delo, da ga zmoči morski val.
Naj še tako je veselje, brez grenkosti ni nikdar, da izpolnimo si želje, nam potreben je denar.
V UMAG
Če denar vam ne dopušča, da hodili bi drugod, pojdite, ko mrak se spušča, čez Jezera na sprehod.
Kmalu tam vas pot pripelje, med prijazne hišice, v Umag pridete naselje, kraj vode Jez^rnice.
Tam ni strmega skalovja zglodanega od morja, le potoček sred "grmovja, tiho venomer šumlja.
Drobne ptičice žgolijo, letajo okrog ljudi, ko navdušeno hitijo, da si vsak svoj dom zgradi.
To prijazno je okolje, vsak si ga ogleda naj in vesele dobre volje vračal se bo spet nazaj.
Vse kar vam ta Umag nudi, plačati potrebno ni, vsakdo, ki se tja potrudi, bo denar prištedil si.
TONE ŽAKELJ
KRIŽANKA št. 21
1....... 2 ~3 ;4...... 5
i • ■
__; i i
e | r i |7 7
g—T I i I !—j
i ! ; i	i ! I
i______i__1---i--------L— ;
i9 - ! ki10; i i
F I	i
; i ! i >/1 .; I ......."1_6T" !17~';.......I p :
—tiH—| -f- '
!	I i
1 __ : __ i __ j __
0.9"]..........]"" ~......"20"t
P1........[.......i 1".........j231
24: ;—jterp?7f"/
I I j.'/. \/"/'//, I
126 i £7 V/// '28 j t
pri M—!—i—
J—t—I—L-4—L-:3il i, r i ; ;
. •-|32~t--"|---J-- -j--- J
i______1 ______:____■;........?
VODORAVNO: 1. naznanilo v časopisu, 6. politična partija,,
8.	poljedelski delovni stroj,,
9.	manjša vojaška enota, 10. ime pevke narodno zabavne glaz-be, ki poje pri kvintetu "Bratov Avsenik", 11. različni črki, 12. kemični simbol za iri-dij, 13. zadnji del živali,
15-, hrvatsko podjetje za prodajo tekočih goriv, 16. vladarska insignija, 18. žuželka, 19. drugo ime za tovarno obutve in pogonskega jermenja "Pranj o Gorjup" v Zagrebu,
21.	ime najboljšega slovenskega košarkarja (Daneva),
22.	deseta, peta in šestnajsta črka, 24. okrajšava za starejši, 25. avtomobilska oznaka -okraja, kjer je tovarna obutve "Koštana", 26. staro orožje, 28. močan pretres, 29. ime celine na zahodni polobli, 31. ljubkovalno moško ime, 32. predel nad T.eko z romarsko cerkvijo.
NAVPIČNO: 1. majhen otrok, 2. prebivališče graščakov, 3. vrsta usnja, 4. ime slovenskega novinarja in znanega alpinista (Mah-.kota), 5. poželenje, 6. bitje, stvor, 7. dolgorepa papiga, 14. Vrsta žita, 15. veliko finsko jezero, 17. konica, 19« izraz za stroj, ki cvika opetje s teksi, 20. odvetnik, 21. muslimanska vera, 23. močan vihar,27. ameriška filmska . igralka starejše generacije (Deborah), 28. vrh blizu Vogla, kamor je speljana smučarska vlečnica, 30. ime tovarne gumijastih izdelkov na Stenjevcu pri Zagrebu.