IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DMEVMIK i GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Itev. 239 (2235~ Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. gr. TRST. petek 3. oktobra 1952 Cena 20 lir apostavljkt ih v PUH {jv odnos« na ladinsko, avstrijsko in francosko manjšino I ,■■■'■■■■■■i' m,,,, — “■ 1 ■■ 11 ■—“ ma*a--—— gajska ..Mednarodna politika" primerja De Gasperijevo izjavo iz leta 1945 z njegovim počet* anes - Se ena blamaža italijanskega tiska - Nadaljevanje pobegov iz Albanije in Romunije °ta Albaniji zaradi uboja kap* B. Vujoviča P?^ naslovom «Slo-v Italiji« pi. Zve26 °rgan ‘ 'CSS? Jugoslavije 0eStih zaJu goriških in 13 *» švof „ 6ncev’ ki se b°r>-kostni of.-!p?d?r.ski in na_ bei obstoj, - ki so zapo--.U150 , ,.za avstrijsko, tišino „niajlns!co narodno a* PoiiH Mednarodna poli-Položaj go- fcdi J- beneskih italijanske vlade odgovoril: Slovenci v Italiji ne zahtevajo maščevanja niti za požig Narodnega doma v Trstu, niti za potoke solza in krvi, ki jih je prelil slovenski narod v Italiji od začetka do poraza fašizma. Oni zahtevajo samo svoje pravice. Toda, zaključuje ((Mednarodna politika«, vse dosedanje intervencije Demokratične fronte Slovencev pri italijanski vladi in krajevnih oblasteh za zaščito najosnovnejših pravic človeka in manjšinskih pravic so ostale brezuspešne. Se vedno je nerešeno vprašanje izpolnitve obvez mirovne pogodbe, ki predvidevajo zagotovitev najosnovnejših pravic slovenske manjšine v Italiji«. Italijanski tisk, ki izkorišča vsako priliko za blatenje in za napade na Jugoslavijo, je dosegel nov neuspeh. Nedav- wi„-jno je tisk Severne Italije ob- r^arodn nadaljuje javil vest o taboriščih nemških tesol* ••■politika», je v ujetnikov v Jugoslaviji in iz-^ 111 predsedniku 1 koristil to vest za gonjo proti !?' danes6^1^ S1°vencev pismom 21C boljši kot v Prevoj P1*. C18ar ravnanje, /GasPen‘lltall\an^e vlade (..Uaiom, ,, sePtembra 1945 v.’,ko je iziat 0 obele- unif‘l: "Jugoslovani SadiPritožuje-sS"eJBanfsi SV0Je na- 2ahtpfe-V Juliisk> kra-»•ožie N 'a]° maščevanje \?>r°dnega d°ma v imajo popolnoma !Sv °k*a . fronta Slo- Jugoslaviji. Material za to vest je italijanski tisk dobil iz izjave Nemca Georga Novaka, ki je baje pobegnil iz taborišča v Jugoslaviji. Vendar je imela tudi ta laž precej kratke noge. Italijani so pač morali priznati, da se ja tudi ta nova protijugoslovanska gonja izjalovila. Po vesteh iz Bonna je Georg Neuberger, ki se je izkazal za Georga Novaka, begunca iz taborišča 1403 pri Reki, pred nemško policijo priznal, da je pobegnil v Italijo ne iz Jugoslavije, temveč iz Nemčije, in to zaradi družinskih in finančnih težav in da si je izmislil pravljice o taboriščih v Jugoslaviji. Čeprav je Georg Neuberger pobegnil v Italijo pri Brennerju in ne na jugoslovanski meji, mu je italijanski tisk rade volje nasedel, ker mu je ta vest dobro prišla za njegovo gonjo in blatenje Jugoslavije. Jugoslovanska vlada je danes znova opozorila albansko vlado, naj preneha z organizi- Francosko-nemški razgovori v zvezi s saarskim vprašanjem Hallstein je izročil SchumoDU Adenauerjevo osebno pismo - Danes se bo Schuman razqovarjal s saarskim vladnim predsednikom in z voditeljem saarske socialistične stranke - Domnevajo, da je Konrad Adenauer načelno pristal na evropeizacijo - Izjava saarskih socialistov ranjem napadalne dejavnosti proti Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je v noti, ki jo je izročilo jugoslovansko poslaništvo albanskemu poslaništvu, postavila zahtevo, naj Albanija vodi svojo politiko do drugih držav po načelih, ki jih zahtevajo mednarodna pravila. Jugoslovanska nota navaja, da sta dva albanska terorista, ki sta se skušala vtihotapiti v Jugoslavijo, ubila jugoslovanskega kapetana Uprave državne varnosti Branka Vujoviča. Pri tem sta omenjena albanska terorista tudi ranila nekega jugoslovanskega vojaka iz korpusa narodne obrambe. «Za ta zločin in umor, poudarja nota, ima vso odgovornost albanska vlada, ki pošilja svoje teroriste v Jugoslavijo z namenom, da bi tu organizirali vohunsko mrežo, zbirali podatke gospodarskega in vojaškega značaja ter tako kršili nedotakljivost države. Jugoslovanska nota tudi zahteva, naj albanska vlada takoj stori potrebne korake za kaznovanje krivca u- PARIZ, 2. — Državni tajnik za zunanje zadeve zahodno-nemške republike Walter Hall-stein je prišel danes zjutraj v Pariz in se je sešel s francoskim zunanjim ministrom Schumanom ter se z njim raz. govarjal o saarskem vprašanju. Med razgovorom je Hallstein izročil Schumanu Adenauerjevo osebno pismo ter je podal tudi ustna pojasnila v zvezi z vsebino pisma, ki vse. buje nemško stališče glede Posarja. V Parizu sedaj proučujejo Adenauerjevo pismo in poobla. ščeni krogi so mnenja, da bo zaradi važnosti mogoče dati odgovor šele čez nekaj dni. Schuman pa je z druge strani povabil saarskega ministrskega predsednika Hoffmanna in voditelja saarske socialistične stranke Kierna, naj prideta v Pariz, da si izmenjajo mnenje o tej zadevi. Hallstein je popoldne zopet odpotoval v Bonn. Kljub vztra. toda Posarje naj bi imelo ena. kopravni položaj pri pogajanjih za premogovno in jeklarsko skupnost, dokler se ne izvedejo svobodne volitve. Francozi pa bodo za nekaj časa odložili volitve v Posarju. Francosko zunanje ministrstvo je že včeraj javilo, da se volitve ne bodo mogle izvesti v decembru, kakor je bilo pred. videno, in’ da jih je treba odložiti za štiri ali pet mesecev. Schumanova politika do Nemčije ni naletela na ugoden sprejem, pač pa na odpor pri desnici, ki nasprotuje pre-mogovni in jeklarski skupnosti in obtožuje zunanjega ministra. da gre predaleč pri poiz. kusih za sporazum z Nemčijo. Desničarski neodvisni list «Ce Matin - Pariš* je ostro napadel Schumana pod naslovom; «PC-litika zunanjega ministra je škodljiva za Francijo in za vlado«. V članku je rečeno, da nemška politika zunanjega ministra praktično povzroča pre. porod nemškega militarizma. Prav tako pravi članek, da ne predstavlja evropska vojska drugega nego obnovitev Wehr. machta. in da bo premogovna in jeklarska skupnost ustvarila nemško gospodarsko hegemonijo nad Zahodno Evropo, če se bo proizvodnja v Posarju nekega dne lahko pridružila nemški proizvodnji z združitvijo obeh ozemelj. Tudi list «Au-rore» je enakega mnenja. vi ALI NE MISLI FASISTICNI SKOF SANTIN, DA BI BILO DOBRO PREISKATI S POMOČJO KAKŠNE NEVTRALNE KOMISIJE, KAJ VSE JE POČENJAL PRI NAS, KO SO FASISTI, KATERIH OROŽJE JE ON BLAGOSLAVLJAL, TAKOLE NATIKALI PO TARTARSKIH METODAH GLAVE NAŠIH PARTIZANOV NA KOLCE KOT VIDIMO NA GORNJI FOTOGRAFIJI, KI PRIKAZUJE ODREZANO GLAVO SLOVENSKEGA PARTIZANA ČRTA NA OB LOŠKEM VRHU V SLOVENIJI? mora jugoslovanskega kapeta-, janju časnikarjev je odklonil sleherno izjavo o vsebini pis- $UUN ¥ BOmi Z DVOMI ..................................... ^pbsioiu socializma vZSSR SS’ B j je romunski vojaki, ki so bili V J.. .m umni milim.———■———■II..1I.MH | na vojaških vajah v bližini ju- te8oi* v reviji «BoI jševik« se poskuša Stalin s sofizmi boriti s kruto j ^Jugoslavijo so izjavil?, da so Sl*Cr!!i0 V ?SSR - Teza o .neizbežnosti vojn v kapitalističnem svetu,,j“^°«ii »jjeg 8°Vori šele o «pripravah za prehod iz socializma v komunizem« vojski. 33?, 1. zaradi kri- ©»jsjr « propagan- nied stvar-in marksistič--uQa Peča' drugim se kv0dV^ružb1 L nvSv v sociali-yi, v f hlagovno pro- NcJ vPrašan- uredit- ia i meri Jem 1’kvidacije CSeflul*1, mestom in vas- SS delom- z vPra. 'vga tržišjJa enotnega sve. N > v Capital? P°8l°bitve >ii n?m siste- Nsa aBitil1^--neiz ^nosti SrtVnimi Sn StlCJnem svetu, SltanašnieBa lCdarskimi za_ Kc013. 2m.^apitalizma in K h ,tt'arksi<;td-naro^no važ- tetine X h učbenU SC ie treba °n°mije iia-So , Stalin Jra?umeti, da »tM-^bo,, i^od «sociali- Au!nriio» z^Rsoc,aiistič- sr*- zastopa ^a so nied drugim SS41* medsebokapitalistič- le njihova ne- Vojn|0 Vecja k°t ne- K ‘n sociali? kaPitali- Smberi med sve- >S»? ln o8tjai d sovJetskim l^^Vaja Hr svet°m); za Sit' ki ie svetovno K^Cin^^^a med Si «eko kanft-na^ami in n ZSSR aPltallstično dr-’ m pravi, da se bosta Nemčija in Japonska poskusih spet okrepiti in se maščevati za poraz, pa tudi Anglija in Francija bosta odpadli od ZDA in se obrnili proti njim. Nevarnost vojne med Zahodom in ZSSR pa je mnogo manjša, pravi Stalin, ker bi taka vojna «spravila v nevarnost sam obstoj kapitalizma« in si je kapitalistične države ne upajo tvegati, ZSSR pa tako ah tako vodi miroljubno politiko in nikogar ne namerava napasti. Ta teza je — poleg že običajnega poudarjanja ((miroljubnosti ZSSR« — v toliko nova ker praktično skoraj zanikuje dosedanjo sovjetsko propagandistično geslo o pripravljanju napada na ZSSR. Stalin pi:e tudi o ((partizanih miru« in meni, da je njihovo delo lahko sicer koristno, da lahko na primer prispeva k odstavitvi «vojnohujskaških vlad«, da pa samo po sebi ne more preprečiti vojn. «Za to je treba uničiti imperializem«, pravi generalisimus. Krizo kapitalizma, nadaljuje Stalin, povzroča zožitev svetovnega tržišča, ki se je zaradi ((gospodarske blokade ZSSR« razcepilo v dve ločeni tržišči — kapitalistično in socialistično, od katerih se prvo izčrpuje, drugo, ki obsega «ZSSR, dežele ljudske demokracije in Kitajsko« pa se «ob pomoči ZSSR« stalno krepi in bo sčasoma prevladalo. Stalinova fonmilacija krize v kapitalističnem svetu je to krat d.oikaj previdna; v sipomir« nam je še na primer, ds* je le-tji 1946 znani sovjetski gospodarstvenik Varga moral izginiti s prizorišča, ker se je drznil dvomiti v takratno uradno sovjetsko tezo, da bo najkasneje leta 1948 v ZDA izbruhnila silovita gospodarska kriza. Takratno kategorično trditev o bližnji krizi zamenjuje zdaj druga, prav tako kategorična — toda iz* previdnosti brez določenega termina — ° neizbež" nosti vojn v tem, kar Stalin omejuje na kapitalistični svet; ta trditev je pofledica — kot Stalin posebej omenja — »napačnih mnenj« v ZSSR. Mnogo bolj zanimivi Pn so Stalinovi odgovori na tista vprašanja, ki se tičejo polloža- NoMmvEČIM >japonske liberalce ifco. \ Večin!? 2agot°vnIa CLh^f I pitla Hatt>iame. si je zagotovil S ^ na i Pr* včeraiinPodporo tudi več neodvisnih. ^>feSk^ ^ia|fiiCUnal b° iahk° tUd’ na pod W5ela 285)!hp^«t (prej so«! ?.oslancev ?re’3‘sti so naliti glisti 57 73(1 Dr,ei 67 ij k"4.(18) j« levi so-i5ti in vgl (neodvis- v v žensk A -ollenih je **s g« ^.ist;i0,?et .. strank poro večine Hatojamovlh privržencev, če bo pristal na nekatere koncesije. Opozovalci poudarjajo, da ne bo mogla Hatojamova skupina, ker je izšla oslabljena, povzročiti pravega razcepa v liberalni stranki. Sam Hatojama je danes izjavil, da nima namena izstopiti iz stranke. ten ;^^S>lTe^istične"so to clstken^e ai!žalo na Rlavmh vodi- ^>«0^0 vlado* ne S^iJoildabaJ,^tečl se ®*n!f a sedafiRar Cev kak Ve4)im sku- K°r sku- Razgovor Adenauer - Wehner BONN. 2. — Adenauer se je danes sestal s članom vodstva nemške socialnodemokratske stranke Wehnerjem v zvezi Wehnerjevimi izjavami o stikih med zahodnimi državami m SZ, ki naj bi imeli namen ohraniti sedanje stanje v Nemčiji. Javljajo da se bosta prihodnje dni še sestala. ja v ZSSR in zlasti delovanja gospodarskih zakonov v »deželi socializma«, kjer pa, kot Stalin sam priznava, še vedno velja blagovna proizvodnja in delavčevo delo še vedno Ur stvarja presežno vrednost. Na dvome nekaterih, ki se naslanjajo na Engelsa, da je to pravzaprav značilno za kapitalistično proizvodnjo, odgovarja Stalin, zelo enostavno, da ta trditev «samo deloma drži«, nikakor pa v ZSSR, kajti «bda-giov-na proivzodnja ima značaj kapitalistične proizvodnje samo, če so proizvajalna sredstva v rokah zasebnih interesov in če j« delavec, ki s temi sredstvi ne razpolaga prisiljen prodajati svojo delovno silo«. Tega pa v ZSSR ni. trdi Stalin, er go blagovna proizvodnja v ZSSR nime kapitalističnega značaja... in dodaja ta umotvor nedialektike; v prejšnjih' družbenih sistem* , ki lahko pove, kaj je laž. Škofu Santinu očividno ne gre taka vrsta komisij. On ve, da ne gre za Tržačane. «ki vse vidijo«, ampak za tiste ki ne morejo ali nočejo videti resnice. In prav zaradi takih mahinacij in terorja, ki ga izvaja Santin nad duhovščino že skoro dve desetletji in zaradi statusa koprske škofije v preteklosti je razumljivo, da bi se duhovščina rada rešila svojega pastirja, čigar življenje je posvečeno preganjanju in nepopisnemu trpinčenju cele generacije več sto tisoč ljudi. Santin naj ve, da: narod nas dokaze hrani. In toliko časa bomo navajali njegove šovinistična in zločinska dejanja, dokler ne utihne in izgine z naše zemlje. . , Prisotni so nato sprejeli resolucijo v kateri zahtevajo od jugoslovanske vlade naj protestira zaradi nezakonite obsodbe dveh tržaških slovenskih partizanov. Z mitinga so tudi poslali pismo tržaškemu škofu Santinu, v katerem pravijo med drugim: «Pc po mu naše vasi ste se vi priiptiljaij z avtom v r.išo vas. Ob pogorišču, kjer se je še kadilo iz poJesmih hiš, ste, zasmehcvrAi n?še žrtve, našo borbo fer krivdo za požis pri-pisovfii ne faStetom temveč nam samim. Vi sl prav danes ob deveti obletnici te tragedije, namesto da bi zaradi saraimote izginili iz h kraiev, drznete celo govoričiti o nakakšnah komisijah, ki naj bi pr šle lc nam. Ali mislite morda na takšno «komisijo», kot je bila ona leta 1943, ki n»m le uničila celo vas in pobila naše ljudi«. V pismu je nadalje rečeno, naj Santin pusti istrsko prebivalstvo pn miru, kajti ono ne potrebuje zaščite njegove kurite, ki je avantgarda iredentističnega pohlepa po nsši zemlji. »Svetujemo vaim — nadaljuje pismo — da se raje brigate za svoje delo, da se raje malo pozanimate za usodo Slovencev v Trstu in Italiji, ki jan faši stični zakoni še vedno onemogočajo narodnostni in socialni razvoj. Zdaj govorite o slovenskih duhovnikih v naši coni. 25 let pod fašistično okupacijo pa ste jih pomagali zatirati«. V nadaljevanju prireditve so prisotnim predvajali slovenski umetniški film iz partizanskega življenja. PRIMORSKI DNEVNIK 3. oktobra 1$ lv m m 'v/'/// 'w/, plA 151* I Dan«, petek *• Terezija, j Sonce vzide ob 6.05 ini zat 17 42 Dolžina dneva "•3';hH« vzide ob 17.21 in zatone ob 6.* Jutri, sobota 4. oktobra Frani. As., Tebidrag | _ POSVETOVALNI SESTANEK ŽUPANOV IH TOV. NANUTA S POKRAJINSKIM PREDSEDNIKOM ODV. CUL0I0M Za vzdrževanje sovodenjske ceste bo skrbel konzorcij prizadetih občin GORICA. 2. — V našem listu smo že neštetokrat pisali o so-vodenjski cesti in njenem izredno slabem stanju, ki spravi iz ravnotežja človeka še tako močnih živcev, če mu je usojeno, da se mora peljati po njej. Sovodenjsko županstvo je pri oblasteh zahtevalo, da cesto popravijo in je v ta namen dalo predlog za ustanovitev posebnega konzorcija treh zainteresiranih občin, ki bi skupno skrbele za vzdrževanje ceste. V tem smislu je nastopil tudi pokrajinski svetovalec DFS Viljem Nanut, ki je napravil na pokrajinski odbor tudi pismeno vlogo. Popravilo ceste iz Standreža, skozi Sovodnje in Zagraj bi bilo nujno iz več razlogov. Cefta ni samo vez med dvema občinama in pokrajinskim središčem, ampak bi lahko imela tudi velijc turistični pomen. Speljana je namreč po levem bregu Soče in ob vznožju gosto zaraščenega Krasa. Zlasti v poletnih mesecih je v njeni neposredni bližini veliko lepih mest, kjer bi izletniki in tudi Goričani kaj radi prebili nekaj lepih uric in se umaknili žgoči vročini. Na stalne zahteve in priporočila je predsednik pokrajinskega odbora odv. Culot pozval danes ob desetih dopoldne goriškega, sovodenjskega in zagrajskega župana ter pokrajinskega svetovalca DFS tovariša Viljema Nanuta na posvetovalni sestanek, da se natančneje porazgovorijo o korakih, ki naj jih napravijo, da sprejme pokrajinska uprava cesto v svojo oskrbo. Odv Culot je na začetku prečital uradna pisma denjske občine in pokrajinskega svetovalca in po vsem tem priznal, da se je osebno prepričal o slabem stanju ceste in da je potrebna popravila. Naglasil je, da ne bo mogoče spraviti ceste pod pokrajinsko upravo, dokler ne bo pokrajina predala državi ceste iz Tržiča proti Vidmu. Prešli so tudi na predlog Celo ob zadevo Pr rečmk se je ,/GazzettiDo',,'obregDil GORICA. 2. — «Gazzettino» piše o Pirečnikovi materi, ki že sedem let išče svojega sina p > Nemčiji in ki je končno ob odločni podpori jugoslovanskih oblasti in prebivalstva uspela po več pravdah pred ameriškim sodiščem, da so ji otroka vrnili iz objema SS-ovske družine. Z njim se je danes vrnila v Ljubljano. «Gazzettino» pravi, da so v Jugoslaviji napravili velik hrup, zaradi zadeva Pirečnik. Radi hi vedeli, kaj bi napravil tisti urednik «Gazzettina» ali njegova žena, če bi vedela, da njun sin živi v nemški družini in da ga bodo morda celo vzgojili v sovraštvu do svoje domovine in svoje matere? Goriške oblasti in predvsem šovinistične italijanske organizacije že zaradi izmišljenega vprašanja o deportirancih dvigajo vsak dan toliko prahu, da bi se marsikateremu kmalu zmešalo. Zato ni materina ljubezen do sina noben «pande-monio«. Ce pa nanjo nekateri ljudje tako gledajo, dokazujejo samo majhno mero svoje srčne kulture, materine odnosno očetovske ljubezni pa nobene! gradeškega pokrajinskega svetovalca. da bi za dobrih sedem tisoč prebivalcev v Gradežu zgradili popolnoma novo asfaltirano obmorsko cesto iz Tržiča v Gradež. Stroški bi znašli 588 milijonov lir. Preračunali so, da bi to predstavljalo za pokrajino veliko breme, ki bi se ga ne rešila kakih deset let. Ker pokrajina ceste iz Gorice v Zagraj ne more oskrbovati, so osvojili predlog, ki ga je svoj čas poslala sovodenj-ska občina, da bi ustanovili med sovodenjsko, goriško in zagrajsko občino konzorcij, ki bi popravljal in nadzoroval sovodenjsko cesto. Nadzorstvo nad njim pa bi prevzel pokrajinski tehnični urad. Pozvali so pokrajinskega inženirja, naj pripravi načrt za minimalno vzdrževanje ceste. Po začetnih korakih bodo imeli verjetno v bližnji bodočnosti nov sestanek in nadalje ukrepali, da se vprašanje ugodno reši. Podoba je, da bo konzorcij že v letošnji zimi delal, če bodo odločujoči ljudje svoje delo dokončali z enako resnostjo, kot so ga načeli. Goriška pokrajina je s svojimi pičlimi 140.000 prebivalci najmanjša italijanska pokrajina, po dolžini cest pa je sorazmerno na prvem mestu. Zato toliko bolj razumemo napore, ki jih odgovorni ljudje vlagajo v to, da bi se zadeva glede sovodenjske ceste čim-prej uredila, kar bo predvsem v neposredno korist prebivalstva samega in v ugled oblastem Na novinarskem kongresu bo gorišlie novinarje zastopal profesor Prof. Di Giannantonio bo v Meranu skoraj gotovo pogreval trditev o „italianissimi“ Gorici GORICA, 2. — Pod predsedstvom senatorja Orlanda, ki ga-Jugoslovani in Slovenci še posebej poznamo izza prve svetovne vojne in po njegovih šovinističnih povojnih izjavah kakor tudi po znanih megalomanskih besedah v predgovoru knjige «Gorica pokopališče .brez križev* izp^d peresa nekega Gigliottija, bo te dni v Meranu kongres Zveze italijanskih časnikarjev. Prvi go-riški meščan dr. Bernardis je gotovo med prvimi, ki je še nezačetemu kongresu poslal svojo brzojavko, v kateri izliva svojo šovinistično gnojnico po doslej veljavnem načinu. Toda to nas toliko ne preseneča, ker pač ne more biti drugače, kot da župan slovenskih Na seji pc I I | ?krajir | iškega odi Dora potrdili si (lepe raznih ot v • DCin Odobritev pogodbe z upravo ..Ljudskih hiš" za posojilo 65.100.000 lir za zidanje hiš sovo- «Case Stavka bolnikov GORICA, 2. — Prejšnji teden so bolniki petih oddelkov civilne bolnice pri Rdeči hiši stavkali, ker jim je bolniška uprava nudila premajhne o-broke hrane. Ko so bolniki hrano odklonili in proglasili stavko, so bile sestre, ki še vedno strežejo bolnikom, vse jz sebe in niso vedele, kaj bi. Uprava je po tej stavki hrano izboljšala. GORICA, 2. — V sredo se je na prefekturi pod predsedstvom prefekta dr. Giammiche-leja sestal pokrajinski upravni odbor. Na tej seji so sprejeli sledeče sklepe: Pokrajinska uprava: dvig kredita v tekočem računu na 100 milijonov: popravilo bregov na delu ceste Belvedere -Gradež. Občina Gorica: odobritev osnutka pogodbe z upravo popolari« za posojilo 65.100.000 lir za gradnjo hiš; tarife za delo tehničnega urada; nakup zemljišča v Ul. Tor riani za gradnjo transformacijske kabine; predujem fondov za delovne centre; prispevek za udeležbo predstavnic na državnem zborovanju vrtnaric v Brescii. Občina Tržič: popravilo klanca Granatieri in popravilo Ul Colleoni in Virgiliane: od-goditev prfevd^' 's •>• podjetjem Angelin; Ugo. Občina Sovodnje: popravek proračuna 1952. Občina Krmin: pristojbine na stroje za ekspresno kavo; pristojbina na policijska dovoljenja: vpis v Zvezo italijanskih občin. Občina Dolenj«: vpis v Zvezo italijanskih občin; potrošni ški davek za drugo polletje 1952. Občina Kopriva: napeljava javnega telefona v Moraro. Občina Fars: potrošniški da vek na električnj tok za razsvetljavo; potrošniški davek na blago, vključeno v davčno lestvico; vpis v Zvezo italijanskih občin. Občina Gradiška: izdatki za občinske uslužbence; vpis v Zvezo italijanskih občin; pristojbine na policijsko dovoljenje od 1. januarja 1952; potroš niški davek na električni tok za razsvetljavo. Občina Gr?de/: vpis v Zvezo italijanskih občin; posojilo v znesku 25.650.000 in 8.700.000 za upravo «Case popolari« za gradnjo hiš: sklepanje pogodb z IACP. Občina Mariano: proračun za leto 1952: vpis v Zvezo italijanskih občin. Občina Romans: proračun za leto. 1952 in vpis v Zvezo italijanskih občin. Obč:na Ronke: davek na pse in javne avtomobile. Občina Zagraj: nabava zlate kolajne za učitelja Zumina Alfreda; izredni prispevek župniji iz Zdravščine za popravilo strelovoda na zvoniku. Občina Skocijan; davek na reklamne deske; davek na stroje za ekspresno kavo: davek na zasebne in javne avtomobile: davek na bencinske črpalke; davek na pse. davek na služinčad in davek na policijska dovoljenja. Občina Šempeter ob Soči: proračun za leto 1952. Občina Storancan: proračun za leto 1952 in vknjižba imo-vinske pravice bivšega okrajnega šolskega sveta. Obvestilo poljedelcem Vse poljedelce obveščamo, da zapade danes, 3. oktobra zadnji dan za plačilo tretjega obroka enotnih prispevkov za poljedelstvo za leto' 1952 ter prispevkov, vpisanih v dodatnih seznamih druge vrste za leto 1951—52. Vsi prizadeti naj še danes plačajo omenjene prispevke in se pri tem poslužijo položnice. Kdo je blaznež? GORICA, 2. — «Giornale di ,Trieste_» je v i^j Pri predavanjih bodo izvedenci seznanili kmete tudi z odredbami o posojilih za razvoj gospodarstva in o drugih vprašanjih. in italijanskih občanov govori samo v imenu Italijanov, točneje šovinističnih Italijanov, medtem ko Slovence zavestno pušča ob strani, kot da bi jih ne bilo. Zanimivejša je druga vest, da bo namreč goriške časnikarje zastopal na kongresu prosluli šovinist in nepomirljivi nasprotnik Slovencev, zlasti' pa slovenskega šolstva, profesor Di Giannantonio. Med časnikarskimi krogi se je ob razširitvi te vesti izvedelo, da goriški delegat na kongresu v Meranu sploh ni član novinarske zbornice (albo) in da je nekak samozvanec. Iz tega razloga nima nobenega pravnega pooblastila, da zastopa na kongresu interese goriških časnikarjev, niti nima pravice, da bi v kakršnem koli smislu govoril v njihovem imenu. Kot Slovence pa nas zanima še druga stran celotnega vprašanja. Kongres bo razpravljal ne samo o strokovni strani ampak tudi o politični. Prof. Di Giannantonio bo v tej točki dnevnega reda gotovo izkazal svoje govorniške sposobnosti in nastopil kot ((delegat pohabljene Gorice«. Nedvomno bo govoril v najbolj šovinističnem duhu, da dokaže, kako «močan italijanski duh veje ob vzhodnih italijanskih mejah, ki jih ograža tujec«. V tej svoji šovinistični vnemi bo podkrepil izjave senatorja Orlanda, ki mu bodo tokrat tekle solze od ...veselja, in pozabil, da živjo v Gorici tudi Slovenci, ki imajo svoje časnikarje in svoje časopise, ki pa na žalost ne morejo iti na kongres povedat svoje mišljenje. Zato tudi s tega stališča kar najodločneje izjavljamo, da bo govor prof. Di Giannanto-nia na kongresu nov izbruh šovinizma in narodnostne nestrpnosti proti Slovencem. Skratka, bo nov dokaz načrtne gonje italijanskega šovinizma in iredente proti pravicam slovenskega zamejstva in proti miroljubni Jugoslaviji. in (itajlG PiimotAhi dmunik! RAZVOIU MLEKARSTVA V BENEŠKI SLOVENIJI NE POSVEČAJO OBLASTI NOBENE SKRBI Veliko število malili iu slabo opremljenih mlekarn ne pomeni gospodarskega blagostanja in napredka Te dni je v Lodiju v milanski pokrajini četrti mednarodni velesejem mleka. Ogled paviljonov je poučen, toda ni naš namen, da bi jih opisovali. Ustavili pa se bomo pri grafikonu, ki je imel namen pokazati važnost mlekarstva v furlanskem gospodarstvu. Na tem grafikonu so prikazali razmestitev vseh mlekarn v pokrajini. Podatki glede Beneške Slovenije so naslednji; V občini Rezija naj bi bile tri mlekarne, v Gorjanih 5, v Brdu 9, v Tajpani 6, v Podbonescu 2, v Torjanu 3, v St. Petru Slovenov 2, v Sovodnjah 5, v Dreki 5, v Srednjem 2, v Grmeku 2, v St. Lenartu 2. -v Prapotnem 1, v Čedadu 1, v Fojdi 5, v Ahtenu 5, v Nemah 6, v Tarčentu 10. Vsakdo, ki ne pozna dejanskega položaja, bi lahko mislil, da je gospodarski položaj v teh občinah ugoden. V resnici pa ne zasluži skoraj nobena izmed teh mlekarn tega imena, Vsaj niso to mlekarne v onem smislu, kot si jih predstavljajo v Lombardiji in v drugih deželah z bolj razvitim gospodarstvom ali pa v inozemstvu. Pri nas v Benečiji so najbolj revne in gospodarsko zaostale prav tiste občine, v katerih je največ mlekarn. Vse to pa se dogaja, ker oblasti prav nič ne poskrbe, da bi se mlekarji in kmetje sploh strokovno izobrazili in izboljšali mlekarstvo. V Lodiju smo na velesejmu videli tudi slike mlekarn iz Furlanije, in sicer mlekarne iz ravnine in gorskih predelov. Toda te slike niso bile iz Beneške Slovenije ne za ravninske in ne za gorate predele. Slike gorskih mlekarn so bile namreč iz Karnije in so seveda izbrali najlepše mlekarne. Vsakdo pa ve, da nima mlekarstvo za Karnijo tako velikega in življenjskega pomena, kakor ga ima za Beneško Slovenijo, kjer pomeni skoraj edini vir preživljanja. Našim krajem pa ne pomagajo niti glede zidanja mlekarn, Ce bi hoteli pokazati kako lepo poslopje iz naših krajev1, bi morali pokazati namesto mlekarn italijanske otroške vrtce. Italijanske šolske in politične oblasti namreč kažejo posebno v poslednjem času. da imajo velik interes zidati najlepše italijanske otroške vrtce prav pri nas v Beneški Sloveniji. Seveda, ker vrtci služijo raznarodovanju, mlekarne pa bi služile gospodarskemu dvigu, ki pa ni v interesu teh oblasti. Izlet v Trst Zveza prosv. društev v Gorici organizira za soboto 4. oktobra izlet v TRST, kjer bo koncert radijskega pevskega zbora iz Zagreba. Prijave sprejema Zveza prosvetnih društev v Ul. Ascoli B/I., kjer boste dobili vse natančne informacije. Interesente opozarjamo, naj pohitijo, ker je število sedežev v avtomobilu omejeno. Nove določbe o zavarovanju upokojenih nameščencev GORICA. 2. — Zavod za so-sialno skrbstvo v Gorici sporoča, da so po čl. 12. zakona 4. aprila 1952 štev. 218 o preureditvi pokojnin vsi delodajalci dolžni pridržati del pokojnine, ki jo njihovi nameščenci prejemajo od Zavoda za socialno skrbstvo. Delodajalci morajo zahtevati od vseh nameščencev izjavo, v kateri morajo navesti, če so ali ne upokojenci Socialnega skrbstva-V primeru, da gre za name-ščenca-upokojenca mora ta delodajalcu predložiti formular, ki je priložen potrdilu o upokojitvi katerega mora delodajalec prepisati v knjigo za osebje poleg imena nameščenca, številke in vrste pokojnine ter mesečnega obroka. Za upokojence iz vrst obveznih zavarovancev morajo delodajalci pridžati četrtino mesečnega obroka pokojnine, vštevsi dodatne vsote za otroke, ali četrtino plače, če je ta manjša od mesečnega obroka pokojnine. Ničesar pa ne smejo odtegniti upokojencem, ki prejemajo najmanjšo pokojnino v znesku lir 5000 za upokojence kategorije Io vsake starosti in upokojence kategorije Vo nad 65 leti starosti; v znesku 3500 lir ^a upokojence kategorije Vo izpod 65 let starosti in kategorije So vsake starosti. Za upokojence kategorije Vojn io je je treba 'omenjeni minimum povišati za toliko desetin, kolikor Ima otrok v breme vpisanih v pokojninskem potrdilu. Ce se z odtegljajem pokoj- nina zniža pod navedeni minimum, bo delodajalec lahko pridržal samo vsoto, ki presega minimum Ce gre za namestitev upokojncev samo za manj kot mesec dni, bo moral delodajalec pridržati toliko šestindvaj-setink pokojnine, kolikor dni je upokojenec delal. Na trinajsti obrok pokojnine ni odtrgati nobenih pridržkov. Ce prejema nameščenec dve pokojnini od Socialnega skrbstva, bo moral delodajalec odtrgati pridržke za vsako pokojnino posebej, in to samo do minimuma Obvestilo čedadskim vinogradnikom Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom in najemnikom, ki so oproščeni trošarine ali ne, da morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske-mu uradu naslednje: a) do 10. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov b) do 20, oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej tjrgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi. Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled. Sprejem v službo finančnih straž Poveljstvo finančnih straž v Gorici sporoča, da je sklenilo sprejeti k finančnim stražam določeno število mladeničev, rojenih v goriški pokrajini. ki imajo vse fizične, moralne in intelektualne spo-i sobnosti ter pozirajo perfektno slovenščino in hrvaščino. Interesenti morajo vložiti prošnjo za sprejem na Poveljstvo finančnih straž (Comando del circolo di Gorizia) Ul. Diaz 7. najkasneje do 20. oktobra t l. Za vsa podrobnejša pojasnila, rvaj se obrnejo na najbližje poveljstvo v goriški pokrajini. ASOCIALNA POLITIKA TH/AŠKKUA OBČINSKEGA SVETA PRED UVEDBO NOVIH DAVKOV na izključno škodo revnih in srednjih slojev „Ezulom" nova stanovanja tržaškim brezdomcem pa obljube V 140 novih stanovanj, ki jih bodo zgradili pri Sv. Ani, bodo preselili ezule iz Silosa, tržaški brezdomci pa bodo še naprej ostali v lem zasilnem bivališču SEJA ODBORA POKRAJINSKEGA SVETA ODOBRILI SO IZPLAČILO 1.086.575 Ur pokrajinski umobolnici Povišanju davka na plin in elektriko bo na željo tržaških iredentistov sledilo povišanje davka skoraj na vse predmete široke potrošnje GORICA. 2. — Pretekli torek se je pod predsedstvom pokrajinskega predsednika odv. Culota zopet sestal pokrajinski upravni odbor. Na seji so pretresali predvsem vprašanja upravnega značaja in določili* da bo v ponedeljek 13. t. m. seja pokrajinskega sveta. V tej zvezi so se odborniki dolgo pomudili pri sestavljanju dnevnega reda omenjene seje, v katerega so vključili večja vprašanja, ki se tičejo javne uprave. Svetu bodo predložili v odobritev tudi dodelitev prispevkov raznim ustanovam in odborom za razne manifestacije na Goriškem. Nato so odborniki sklenili vztrajati v tožbi za odpoved najemniške pogodbe za prostore, v katerih je naborni urad; podaljšali so najemniško po- godbo za prostore, v katerih je realna gimnazija v Gorici, in sicer od 1, oktobra t. J. do 30. septembra prihodnjega leta; dali dovoljenje električni družbi Selveg za napeljavo električnih žic skozi občino Romans ter sklenili izplačati izdatek za popravilo križišča pri Krminu na cesti Trst-Videm. Nadalje so sklenili izplačati 36.000 lir za popravilo gasilskega doma v Tržiču ter polog 40.000 lir za popravljalna dela v orožniški vojašnici v Tržiču. Po pregledni raznih sklepov, ki se tičejo pokrajinskega osebja, je odbor odobril izplačilo 1.086.575 lir za razne dobave pokrajinski umobolnici. 86.066 lir za dobave zavodu Duca d’Aosta ter razne druge izkat-ke v skupnem znesku 1.683.505 lir. Tržaški občinski svet je na svoji zadnji seji zopet sprejel nov sklep o povišanju potroš-nih davkih. Kronika je že zna. na iz listov, zato jo samo na kratko povzemamo. ZVU je 22. januarja t 1. izdala ukaz št. 16, ki določa, da lahko občine po. višajo potrošni davek na plin in električno energijo za kurjavo do 1,5 lir za kubični meter oziroma za kw in potrošni davek na elektriko za razsvet. ljavo do 10 lir za kw uro. Ukaz ZVU ni bil nič drugega kot razširitev veljave italijanskega zakona, katerega je sprejel se. nat s podporo kominformistič-nih senatorjev na pobudo župana iz Bolonje (kjer je občina v kominformističnih rokah). Ukaz ZVU zelo jasno pravi, da občine LAHKO sklenejo povečanje potrošnega davka na plin in električno energijo do 1. jan. 1953 ter nikakor ne določa, da občine morajo povečati te po-trošne davke. Tržaški občinski svet je seveda z obema rokama zagrabil za to priliko in na svoji zadnji seji z minimalno večino (glasovanja se je vzdržalo celo pet demokristjanskih občinskih svetovalcev) odobril povišanje potrošnega davka na plin in e. lektrično energijo. V dosedanjem « Enotnem tekstu o lokalnih financah« smo v členu 95 zakona štev. 1175 čitali, da je potrošni davek za kubični meter plina za ogrevanje določen na 1,50 lir, za kw uro električne energije za razsvetljavo prostorov na 1 liro m električne energije za gospodinjsko uporabo na 0,04 lire. Po najnovejšem sklepu tržaškega občinskega sveta se dosedanji potrošni davek zelo ob. čutno poveča, kar bo seveda vplivalo na ceno električne e-nergije ter bodo morali potrošniki plačevati dražje tako plin kot elektriko. Skoro ni potreb, no dokazovati, kako bo to povišanje prizadelo številne tržaške družine prav v času. ko nastopa zima in ko se poraba plina ter elektrike že iz sezonskih razlogov močno poveča To novo breme je zasluga ire. dentistov. ki hočejo «a priorio raztegniti veljavnost vsakega italijanskega zakona na Trst, pa če bi bil koristen ali ne. Iredentisti bodo verjetno navdušeno pozdravili tudi včerajšnji ukrep italijanske vlade. po katerem bodo vnovič močno zvišali tarife za električno energijo, tako, da lahko «upamo», da bo tudi ta nova višja italijanska tarifa v Trstu kmalu v veljavi Včerajšnji sklep tržaškega občinskega sveta pa nam obenem vnovič dokazuje, da namerava iredentistična večina voditi staro asocialno davčno politiko. Pomisliti namreč moramo. da 85 odst. vseh občinskih dohodkov izvira iz posrednih davkov in le ostanek iz direktnih. Potrošne davke pa plačujejo predvsem revni ljudje, delavci, obrtniki, uradniki itd. Davkov na bogatejše sloje pa tržaške občinske finance skoro ne poznajo. Tudi najnovejši sklep iredentistične večine bo povečal samo potrošne davke in s tem prizadel izključno revne sloje. Iredentistična večina pa se ne misli ustaviti samo pri tem povečanju socialno tako k^ivič-nili davkov. Na občinskem svetu so govorili o tem. da bo kmalu raztegnjena veljavnost tudi drugega italijanskega zakona; «La riforma della finan. za locale« (Reforma lokalnih financ) izdanega 2. julija 1952 pod številko 703. Ne bi hoteli razpravljati v koliko je ta zakon v Italiji potreben, ker se nas to ne tiče preveč. Vendar bi hoteli vseeno poudariti, da je ta zakon skoro izključno osnovan na velikem povečanju potrošnih davkov ter, da je tako globoko asocialen in hkrati za italijansko gospodarstvo tako škodljiv, da ga je obsodil ves italijanski tisk in celo milanski gospodarski list «24 Ore», glasilo industrijcev Vse negativne posledice tega davka, ki so se po pisanju italijanskega tiska v Italiji že ostro pokazale, bodo še z večjo silo nastopile v Trstu Veliko povečanje potrošnih davkov nujno vodi do zmanjšanja potroš nje ter logično tudi do zman.i sanja proizvodnje in s tem do povečanja brezposelnosti. Velika ironija tega davka je rav- no v tem. da skušajo z njegovo pomočjo rešiti občinske finance in omiliti brezposelnost. Novi italijanski zakon št. 703 izdan 2. julija 1952 vključuje med predmete podvržene potrošnemu davku številne nove artikle, ki so bili prej te davščine prosti. Clen 10 nove. ga zakona št. 703 namreč dolo. ča, da spadajo pod udarec potrošnega davka poleg 15 artiklov. na katere so plačevali po. trošni davek že po sedanjem ukazu ZVU št. 36 izdanem 16. januarja 1946 ie sledeče nove predmete: športne potrebščine, avtomobiiske plašče in zračni] ce. otroške vozičke, čevlje, papir in celofan ter izdelke, razna živila, plinske peči, peči, kuliinje in električne peči. ro. že. ledenice, igrače, eiektrični material, zlatnino in srebrnino. ure, blago za pohištvo ter tapecirano pohištvo, izdelke iz žgane gline, majolike in porcelana, tekstil, razne aparature ter pribore za gospodinjstvo in izdelke iz stekla in kristala. Ze ta sprememba je izredno škodljiva, ker podvrže potroš. nemu davku številne artikle široke potrošnje, za katero lahko mirno trdimo, da jih ra. bijo revni prav tako kot bogati Poleg tega pa ie potrebno za nadzorovanje in pobira, nje potrošnega davka na tako številno raznovrstno blago izredno mnogo ljudi kar bo seveda privedlo do novega poveča a birokratskega aparata in bo zaradi tako povečanih stroškov finančni uspeh pri davku na mnoge proizvode več kot dvomljiv. Poleg tega pa določa nov ita. lijanski zakon tudi nove maksimalne stopnje potrošnih davkov na različne artikle, ki so zn *no višje od dosedanjih, O tem povečanju bomo še posebej razpravljali, ker ie vredno podrobnejše obravnave. Vsa Italija se odločno upira novemu zakonu o ureditvi lokalnih financ. V Trstu pa se iredentisti zaradi šovinistične zaslepljenosti bore za raztegnitev veljavnosti tudi tega davka Pri tem jih nič ne bri ga. če bo ta zakon vnovič prizadel tržaške revne in srednje sloje. V kratkem bodo začeli graditi Pri Sv. Ani sedem stanovanjskih hiš s 140 stanovanji. Vsota za zgradnjo omenjenih stanovanj, ki je bila že nakazana, anaša skupno 200 milijonov lir. Nova stanovanja bodo po predvidevanjih gotova prihodnje leto oktobra ali novembra in so namenjena izključno družinam «ezulov», ki »tanuje-jo začasno v Silosu. Predsednik cone dr. Palutan, ki je dal to vest, je še pristavil, da bodo vključili v prihodnji ekonomski načrt še vsoto 400 milijonov lir. ki jo bodo uporabili za gradnjo stanovanjskih hiš za ezule. Izvedeli smo še, da bo v januarju ali februarju dograjeno še devet stanovanj v katera se bodo prav tako vselili ezuli iz Silosa; denar za ta stanovanja bodo dobili na ta način, da bodo del Silosa zopet uporabili za skladišče. Brez dvoma je položaj družin v Silosu zelo težak in kritičen. saj stanujejo v velikih skladiščih, ki so porazdeljena z lesenimi stenami v manjše prostore, veččlanske družine tudi z majhnimi otroci, ki bi potrebovali vse drugačno stanovanje. Prostori so majhni, neudobni, poleti strašno vroči, pozimi pa mrzli: le tiste sobe, ki so poleg glavnih sten imajo okno, vse ostale dobivajo svetlobo le indirektno ter so v zimskem času vedno temne. V Silosu prebivajo omenjene družine že leta in leta, nekatere celo že sedem let. Da so se odgovorni krogi odločili rešiti to pereče vpraša- Srečna splovitev motorne ladje „Enri" Včeraj zjutraj so ob 9.30 splovili v ladjedelnici Sv. Justa motorno ladjo «ENRI» grajeno za tržaško pomorsko družbo E. Sperco. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki tržaškega političnega življenja ter lastniki ladjedelnice in bodoči lastniki 1^1 je. Ladjo so spustili v morje tik zraven skeletov dveh motornih ladij, ki jih ladjedelnice gradi za Indonezijo. Nova ladja ima 1500 ton ter bo prevažala predvsem tovore na krajših razdaljah po Sredozemskem morju. Po svečanosti so vse prisotne povabili na zakusko, delavcem pa so razdelili posebno nagrado. nje ter zagotoviti prizadetim družinam primerno stanovanje, je hvale vredno. Ne moremo pa mimo izjave, da bodo stanovanja le za ezule. Kaj pa tržaški brezdomci, ki so zaradi vojne izgubili svoja stanovanja ter so jih spraviti v Silos z obljubo, da bodo dobili že v kratkem primerno stanovanje? Naj tj še naprej čakajo v Silosu, medtem ko bodo ezuli imeli že svoja stanovanja? Kadarkoli je župan ali kdo izmed odgovornih krogov načel vprašanje, je bilo vedno na dnevnem redu tudi vprašanje gradnje stanovanj za ezule. Trdimo lahko celo. da je bila glavna skrb namenjena vedno le ezulom, kot bi ne bilo v Trstu brezdomcev, ki bi imeli do stanovanj še mnogo večjo pravico, saj živijo stalno ter so tukajšni državljani. Ta stanovanja, ki jih bodo pričeli v kratkem graditi niso prva, ki jih bodo zasedli ezuli; bila so že zgrajena druga stanovanjska poslopja (predvsem na Kolon-kovcu), v katerih prebivajo izključno ezuli in tudi v drugih stanovanjskili hišali. ki sta Jih zgradila IACP in občina prebiva več družin ezulov. Ce bi bilo v Trstu stanovanjsko vprašanje rešeno, če ne bi pri vodstvu IACP ležalo okrog 7000 prošenj tržaških brezdomcev, ki prosijo in zahtevajo primerno stanovanje, če bi imele v Trstu vse družine, ki so izgubile svoje stanovanje v času vojne že novo bivališče in če bi končno v Silosu prebivale le družine ezulov, potem bi skrb za ezule še razumeli. Tako pa je ta skrb za ezule le nova krivica na račun vseli tistih tržaških družin, ki zaman čakajo na stanovanje in ki bodo prav gotovo z ogorčenjem obsodile delovanje odgovornih krogov, ki razdajajo milijone in milijone lir za zgradnjo stanovanj ljudem, ki so se v našem mestu šele pred časom nastanili. Stanovanjsko vprašanje na našem ozemlju je treba končno rešiti toda tako, da bodo prišle do stanovanja najprej tržaške družine, ki že leta in leta zaman čakajo, da jim ga bodo občina, ali druge ustanove preskrbele. In teh družin je še vse preveč, da bi jih odgovorni krogi zopet spregledali ter zgradili z denarjem, do katerega imajo Tržačani, kot davkoplačevalci in redni prebivalci vso pravico, stanovanja za ezule. Cena na blagu v izložboh in trgovinah 1 GORICA, 2, -- Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse trgovce na zakon od 15. oktobra 1952 štev. 2033 in zakon 2. septembra 1932 štev. 1225, po katerih morajo vsi trgovci izobesiti pred trgovino tablice z navedbo blaga, ki ga imajo v trgovini naprodaj. Nadalje opozarja na zakonsko odredbo od 11. januarja 1923, po katerem so trgova; dolžni navesti ceno na vsakem biagu tx>disi v izložbi kot v trgovini. KINO VERDI. 17: «Caroline Cherie«, M. Caroll. VITTORJA. 17: «Maščevalčeva krinka«. J. Derek. CENTRALE. 17: «Grešnica iz San Frančiška«, Y. Carlo. MODERNO. 17: ((Romantičen pustolovec«, G. Peck. Vpisovanje 4. oktobra LJUDSKO GLEDALIŠČE v kopru priredi v ned«1^' 5 oktobra 1952 ob 21. KONCERT komohxk«a JSB« KAMA K.4GK*-* pod vodstvom SLAVKA ZLATICA Na sporedu so s^Ia jn italijanskih, *l^^lasikoV t«Vesodlih jugosJova«-skih skladatelje'". 1 NARODNA IN KNJIŽNICA V nh 20-^ V TOREK 7. t. a. bo predaval v RolDj čevi dvorani v št. 15/11 levo ar' j; SIJANEC o Morje in p1 v slikarstvu na Opozarjamo to predavanje nega dovinarja v Trstu že v sezoni IIP ki je prejš«1 cuF BlT' REVŠČINA NEfV*1 VZROK, DA »I * sTtI. TIRAN OTROK skBbI DIRAL! ZA /r-iCA'1 • DIJAŠKA njEN° PODPRIMO T° g 0» PLEMENITO fOStt' VSAKI PRILIK*' N° PA V NA**0* »TEDNU ZA nr.T AKA* DELAVCU j. Poslušajte TrS» goslovanske cor>e . ,11 danes ob 20.15 delavskega sveta* ADEX 18. IN 19. izlet y t w Ajdovščino Vipavo Idrijo 4 ^ F. Severo 5 b ADBIA-EX$< ! Mžaf Lokev pn ob priliki ve,‘uštva * -i prosvetnega ,ot,r»1 bor» dne l2- 0 GLASBENA MATICA V Sezona 1952-53 ! PEVSKI*BOB KAIHAZACiBKB pod vodstvom dirigenta SLAVKA ZL iATICA priredi koncer1 VIVDITOBIJ1 vfa IN SICER V SOBOTO *. OKTOBRA OB 2^ Mmrr 1/1 r anz-voD A OB * lN NEDELJO 5. OKTOBRA Gias«<« Vaibila so na razpolago v pisarni V^^nevn0,.1^ sv. Frančiška 22/1 (tovarna klavirjev. tua>/jj. P, 13. in od 15. do 19. ure. Naročite J'h fonu štev. 24-5-27 in tudi pri SHPZ v trgc>vin*. v ge" Opčinah v pekarni Cok, v Bazovici v ba)carn < v Dolini pri Roži Samec, v Trebčah polaju pri VI urlan. 0pulMaN°M PETDNEVNI IZLET Z AVTOPU beogba^ 14. P*1 13. Prl hod OD 23. DO 27 OKTOBHA S P O R E ° : 1. DAN: ob 5. odliod iz Trsta; 2. DAN: ob S. odhod iz Zagreba, ob 3. DAN: ogled mesta Beograda; ^ pr, 4. DAN: ob 13. odhod iz Beograda; o prilK*> V 5. DAN; ob 9. odhod Vi Zagreba: °bnh'|9. Pr' Iti re<>' ned v .hod 1 K no; ob 15. odhod ll L}ublja^e> hran0 vožni0.’ “ Prijave za izlet se sprejemajo za voi^J0’ . sam° z <(A(lrl PrL., 29243- Vpisovanje nočišče do 4. ali pa okto bra Ul. Fabio Severo 5 b Tel- Iz katerih krajev se rekrutirajo dijaki naših srednjih šol Okraj Sv. Jakob P* Pisal 0 naših srednjih šo- na častnem mestu - Rojan ima na slovenskih srednjih ^0 učencev - 1/ zgornji okolici prednjačijo Opčine na te vzgojne zavode, vse nakane naših taikov, da bi nam jih •» borimo se za spopolni-■pednjih šo; in ko je treba, asamo ^tudi dobronamerno i :,u> v želji, da prispevamo fcii1" SV°^ delež k notranji ta l ,m. Zboljšanju ustanov, bW se vzgaia n°vo po- ^irskega tržaške§a Pa hoČ6mo Prikazati »ie šnl C6m slovenske sred-Odon,.6 s P°V5em nove strani. 0; T°nt‘ hočemo na vpraša-bttiW katerih krajev se re-io)?, al° dijaki naših srednjih 'se na-° l50 gotovo zanimalo alf Je ^udi iz me5ta in de- 'Wk ?a bi bil°’ da si ta m ,p.® ltaio tudi šovinisti iru* ?-nale * Tvieste» in ie P!Skmi- ki so nam diist; ra5 °čitali, da so naši ■ «calati dai monti.« To- en Pridemo do samih Podatkov, še dve zaradi boljšega ra-td ( n^a' Predvsem govorili^ ( ? resničnih srednjih šo-o vjjji’. 0 n|žji srednji šoli, «Oij Sannaziji, trgovski aka-ttoko m, u6ite«ižču. Nižje iSH, =, ,.žole namreč ne mo-**er J'. za srednje šole, in Ktoi«- !c ker Po Petletnem galskem šolanju s0 le Hl-v ^Polnitvi osemlet-^ “ e obveznosti; drugič pa Sfiait tTJ° te str°kovne šole ^ zaključek šolanja (itali-Seito J?3,2™ š°le je aavvia-a,! Sv V0TO>>). posebno pri !o aW,lenCih' ker ne rnore- '^MifantVteh šo1 nadaIie' ‘'tokov,. - 11 2 industrijske kei' nara man3‘ lrSovsv nl^na šola: tisti ^atiin 1 str°kovne šole, ker k i* u :ole,ne trgovske šo-Se drugo S.gtoitaTopozorilo: spo- :va 1°v.je'PtneSa števila di- številke ne pred- al >s %ke, šol. temveč le r^r,]0 doma v angioame-i^čeni ?°čju STO- Tako so 's'ije (p '..dijaki, ki so iz t°Ven0a) P.r’^a in Beneška So i, . 'n nekaj dijakov. srn0C°nf B- Spodnjo tal *fstavili na osnovi - ^akov slovenskih l J01 v šolskem letu l’1'" 1>avL.y fadnjem stolpcu ■ 50 nn; 11 število učencev Str«01' M a| jJV '?Sa'i letos sprejemni razred V ^ Se ,a^e v šolskem le* šnf1 sm„ a'enia te dni. Kra- •V mo dijak e razdelili po t- j.. po mre-osnovnih šol. '^e tabei k ogledu stavbi pL Ck?*ih. kS tab«; Prav ue:a nani orno-zanimive ugotovit- °dno«r°bn.0 analizo pc V11* rad n° šolskil'> okoli-na raz- 5 ®°dežei= IJastvom jz mesta »tu V‘šjo srJa-VSako P°5amez-Sol°- K me-V . PrecilTieitja, L?!fcn u 0 štejem zgornjo k n:. iem Sim!5' iiialr- Tako raz- ■iite5* Usot -nam dajo na- Na učite. ItČ .^S«'' .P^želje. ki hu °ds,‘ dijaštva. med-■mesto zastopano na Ul. jiščn r ie s 43,44 odst C:nikov T' , ki ‘novska aka- iSfie prav - k, „ Se' da ima SLS1”*«! M, °S kot - pri)ateijev '»vite rissss Z Sv ,°«i. da !«> : Jakoba ima solsk po-nam i oko- ” '"»K-1 IV1«) _. ,a Pfav lepo lo P>-*zr‘ novincev '7='cpo s>-?» , d ni#. v Ja vstop v *>i °a^n infrednje tel- X ; ‘i duaraj0 ž"vinisti al Mont*V° Venaai'e t3i • ra*mernnl S' Gia' »J!|; h Je šolski z drugimi 'j Dtav ,‘bK’ okoliš r>! ih, dober 7i ' ^(>na- * šoli ’ 2'asti v ni*. Niškim r>u''?Pkr' tek- C A*' ki Te ob" m Sv* «'V kt>t .n°vni šoh in C s°'a v S. V?č u6en-1 novinci W^1 dal M^iaki ,So ven«ai-.e tolče Donadoni Sv. Frančišika. Sv. Frančišek, strogo središče mesta, nosi prvenstvo v dijakih na višji gimnaziji, saj jih ima na tej šoli kar 32, kar znaša 2/3 vseh višješolcev tega šolskega okoliša. Od predmestnih šolskih oko lišev je po absolutnem številu pa tudi relativno naj-boljši Rojan, ki ima na srednjih šolah kar 90 dijakov. Ce še pomislimo, da imajo Rojančani pred nosom nižjo industrijsko strokovno šolo in hodijo nižje- šolci mimo nje na nižjo gimnazijo k Sv. Jakobu, moramo pohvaliti prizadevanje rojanskih staršev, da odprejo svojim otrokom pot k popolnejši izobrazbi. V zgornji okolic; prednjačijo, kar je povsem razumljivo, Opčine, ki imajo na srednjih šolah 88 dijakov in zavzemajo dve prvi mesti: na učiteljišču s 16, na trgovski akademiji s 13 dijaki. Ob primerjavi obsežnosti posameznih vasi nam ni težko ugotoviti, da SOLSKO LETO 1951-5 2 Pregled dijakov slovenskih srednjih šol po kraju njihovega bivanja SV. JAKOB SV. FRANČIŠEK DONADONI SV. IVAN KATINARA ROJAN BARKOVLJE SKEDENJ SV. ANA OPČINE BAZOVICA Gropada-Padriče TREBČE PROSEK SV. KRIZ REPENTABOR NABREŽINA STIVAN MEDJA VAS DEVIN SESUAN CEROVLJE MAVHINJE SLIVNO SEMPOLAJ ZGONIK SALEZ DOLINA MACKOVLJE BOLJUNEC BORŠT RICMANJE DOMJO PESEK BOŽICI ŠKOFIJE PLAVJE SV.' BARBARA STRAMAR Višja realna gimnazija Trg. akademija Nižja srednja šola Skupaj vse srednje šole Spre j. izpit za šrt!. 1. 1952/53 21 11 69 109 18 32 8 45 93 12 10 6 44 66 16 9 7 57 82 15 1 3 6 12 3 19 11 52 90 17 8 2 27 43 8 12 5 38 60 15 11 5 38 55 9 19 13 40 88 18 2 2 11 15 9 3 2 4 9 3 1 3 6 14 1 14 6 18 41 8 4 7 10 30 5 — — 3 4 2 6 4 22 44 2 — 2 3 3 1 1 4 9 3 1 4 8 13 2 4 — 7 12 4 • — — 2 4 —' 3 1 10 19 4 1, . — 4 .' 7 1 — 1 3 4 — 1 1 ‘ 8 11 5 2 — 7 11 — 1 8 9 3 3 — -8 12 — — 1 3 1 5 2 — 3 1 2 2 2 . 6,. V •/ »v * ; .... 1 ' 2 4 3 ■5 — ——— 4 4 3 njačijo Trebče .s 14 dijaki pred Gropado — Padričami, ki imajo 9 in pred Bazovico, ki ima 15 srednješolcev. No, Bazovica misli letos popraviti zamujeno, saj je napravilo sprejemni izpit za vstop v nižjo srednjo šolo kar devet mladih Bazov-cev. Tudi Prosek prehiteva s svojimi 41 srednješolci Sv. Križ, ki jih ima te 30. V nabrežinskem kotu se postavlja Nabrežina s 44 dijaki in je posebno močno, zastopana pred- i na učiteljišču, toda letos je videti, da se je njen vir osušil: v srednje šole bo letos Nabrežina poslala le dva novinca in se je pustila prehiteti od Devina (3 novinci) in Mavhinj (4 novinci). Sicer sta bili ti dve vasi tudi doslej dobro zastopani v srednjih šolah, prav tako Sesljan in Sempolaj. Čudno pa je, da Cerovlje nikakor ne zmorejo vsaj enega dijaka. Poglejmo nekoliko še v Breg. Največja vas Dolina se je pustila s svojimi 11 srednješolci prehiteti od manjšega Boršta (12 dijakov); je na istem k->t Mačkovi je (11 dijakov) in še Bol junec je verjetno s svojimi 9 srednješolci sorazmerno pred Dolino. Zelo šibko zastopstvo ima na slovenskih srednjih šolah šolski okoliš Domjo (samo 2). Božiči, ki so narodnostno neprimerno bolj ogroženi, imajo prav tako dva srednješolca. Tudi Sv. Barbara, ki je prav tako v težkem narodnostnem položaju, je s 5 dijaki na srednjih šolah prav častno zastopana. Zato se čudimo naprednim in narodno zavednim Plavjam, da so imeli na srednjih šolah le trj dijake in so se pustili prehiteti od skromnejšega Stra-marja, ki bo letos z novim pristopom 3 novincev dosegel za Stramar kar častno število 7 ! srednješolcev, s čimer bo pre-I segel tudi Škofije, ki ostanejo I tudi letos na istem številu kot lani, t. j. 6 dijakov. Opravili smo ta bežen pregled in napisali le najvažnejše | ugotovitve. Citateljem seveda ■ preostane možnost, da na pod-: lagi zgoraj objavljene tabele ; izvrše še druge primerjave in I račune, ki jih privedejo do no-j vih in prav gotovo zanimivih 'ugotovitev. Naj bi.se z zgornjo I tabelo seznanil; pob]iž|. 2;asU j starši in učitelji tistih šolskih ] okolišev, ki so dosl.ej.jppsl^li,^. srednje šole .zelo ma>!o ali pa 'nič otrok. sna i v naglem vzponu Vhod v Ljudski park v mestu Salzburg, ki si je v svetu pridobilo poseben sloves z vsa koletnimi umetniškimi festivali. Neki nemški gospodarstven1 strokovnjak se je pred kratkim izrazil, da so okupatorji, t. j. An#oameričami in Francozi, napravili nemškemu gospodarstvu z vojnim bombardiranjem in povojnim rušenjem industrijskih objektov le nekako u-slugc, ker so uničili vse stare stroje, ki so jih nato Neme: nadomestili z novimi, modernimi in zato rentabilnejšimi. Prav gotovo, da je ta izjava bila, če ne povsem neumestna, pa vsekakor zelo pretirana. Na vsak način pa moramo priznati, da je v dejstvu, da je nova nemška industrija opremljena z zares modernimi stroji, velika prednost nemške industrije pred skoraj vso evropsko industrijo, ki počasi caplja za nemško proizvodnjo, ki se je v zadnjih letih povzpela na tako višino, da je postala nevarna prav vsem drugim evropskim industrijam. Pred kratkim smo pisali, da se je začela v vseh deželah, biizu Evrope opažati nemška konkurenca. Omenili smo nemško prodiranje v Egipt, v Maroko, v Tunis in tudi v Južno Ameriko. Po zadnjih podatkih pa prihaja ta nemška stvarnost še bol] do izraza. V preteklem avgustu je bila nemška proizvodnja jekla že večja od angleške proizvodnje. In to ni mallo! Sicer llllllllllllf■IIVIIIItlfltllKlllllflllllVIllIfVVIItlVtllllVtlllVIVtltllVVfivvvi IIIIHIHItllllUlllllllllinHIIItlllilllllHIHIIimilllllllllllMMIimHIIIIIHIIIMHillllinHIIIlllIMMHHIIIHIHIIIMlHIHimmnHMnUHmiimi Pesmi o Kalevali in njenih junakih so živele v domovini Fincev, Karelijcev in Estoncev Nova izdaja finskega narodnega epa v hrvatskem jeziku Romantično gibanje, ki je v začetku 19. stoletja.. zajelo celo Evropo, je navdušilo tudi finske rodoljube za narodno blago, ki so ga začeli zbirati. Zaljubljen v umetnost svojega ljudstva in v njegovo ustvarjalnost, je E': as Loennrot še kot študent medicine potoval peš po svoji deželi. Prepotoval jo je od severa d0 juga, od vzhoda do zahoda, prekrižaril je gubernije Arhamgel-sko in Oienecko, obiskal obalo nepreglednih Ladoškega in Cnješkega jezera, prepotoval finsko in rusko . Karelijo Pesmi,, kj. so. mu j-;h pripovedovali in pevi številni pevf.;. je zbral v celoto. Loennrot 7£‘rdpla1 'na' tem, dokler ni nekega mrzlega januarskega NAGEL RAZVOJ „MOTELOV“ P nekaj letih je zrastlo nad 30.000 hotelčkov ob vseh avtomobilskih cestah Od prvotne skromne barake do modernih hotelov z vsemi udobnostmi - Moralni prestopki in borba proti njim Ali je hotel su potnika ali služi le malemu rentntku? Skoraj za vsakega Američana j bi i vedno pred vrati v.sake sobe. bi lahkd rekli, da je abusiness- Seveda je bil to le začetek. Ti men» Ce se kje pokaže le prvj »hoteli» so bili navadno majhna možnost zaslužka. ;o bo izkoristil. Američan sicer ne zahteva izredno velikih dobičkov ter se zadovolji tudi z najmanjšim procentom, na vsak način pa ne dopušča, da bi njegov morebitni večji ali manjši kapital č«jel neizkoriščen v »nogavici« ali pa «pod zglavjem«. Eno tako možnost uporabe tudi manjših vsot denarja so našli pri tako imenovanih «mr,-telih«. Kaj so pravzaprav «mo-teh»? Beseda «motel» je spo-jenka dveh besed, in sicer bs-sede motor in besede hotel. Preden Pa pridemo do opisa »motela«, se moramo za trenutek ustaviti pr) nečem drugem. "Vsakomur je znano, da imajo ZDA nad petdeset milijonov avtomobilov. Od teh petdesetih milijonov odpade določen del na l.ovornike. toda kljub temu pride že na vsake štiri Američane po en osebnj avtomobil. Pri tolikih avtomobilih je povsem jasno, da Američani zelo radi. potujejo. In to so izkoristili prav ti «businessmeni», ki smo jih prej omenili. Pred nekaj leti so začeli razni mali rentniki, . ki so imeli kak dolarček odveč, graditi zelo preproste hotelčke ob glavnih avtomobilskih cestah. Ti hotelčki pravzaprav niso nitj zaslužili tega imena, ker je to bila le nekaka skromna baraka, pokrita s. pločevinasto stre ho in je imela toliko vrat na dvorišče, kolikor ie bilo v »hotelu« sob. Ob cesti je stal navadno velik napis, ki je vozača opozarjal, da se bliža noč ter da lahko prenoči v «hotelu» za majhno odškodnino. Reklj smo že, da so bili to le po imenu hoteli, kajti v resnici je ta «ho-tel» nudil potniku le streho nad giavo, posteljo, plinski kuhalnik in najvažnejše, prostor za parkiranje avtomobila, ki je Ti hoteli 'SO prišli namreč že | poudarila, da se morajo-ljud- Prizadevajo, da bi izdelali letala, ki ^ ,ow;trZ'^: iz P°Sfbn«Sa stekla, ki je od-( ' ,a nam kaže zamisel takega le-bodočnosti. ob križiščih cest ali pa v krajih, ki so bili zelo oddaljeni od mest, tako da avtomobilski vozač ni mogel do noči ne nazaj niti ni moge] do naslednjega mesta. Vsj t; «hoteli» so si bili med seboj podobni kot jajce ja.icu. Vsak vozač je točno vedel za vsaUo malenkost v opremi hotela, ker je' na vsako morebitno novotarijo v novih in naglo se razvijajočih hotelih naletel prav povsod. Tudi po svoji zunanjosti so si bili hoteli v začetku povsem enaki. Le v severnejših krajih so se prilagodil1 svojim klimatskim razmeram, v južnejših krajih pa svojim. toda v bistvu ni bilo raz like Ko pa so ameriški mali «bu-sinessmeni« spoznali, da »moteli« dobro nesejo.se ie v kratkem razvilo svojevrstno hotelirstvo. Stare, preproste hotele so začeli zamenjavati novi Udobnejši in tudi po zunanjosti prikupnejši hoteli, ki so nudil ali bolje, ki nudijo potniku mnogo večje udobnosti. Do-čim so v začetku sradili take hotele le ob križiščih in zares pustih krajih, so v poznejših letih začeli graditi take hotaJe tudi v krajih z lepo lego. Rekli smo že, H. i sfcrt odbori «2 odločnostjo in polno odgovornostjo» brigati za izpolnjevanje lokalnega gospodarstva. To pomeni, da se za popravljanje napak v lokalnem gospodarstvu predvideva okrepitev administrativno—birokratski^ u-krepov, kjer pa tudi leži glavna težava lokalnega go spodarstva v CSR sploh. (Jugopress) Velika tihotapska afera samo potnikom, ampak pred- i vsem za to.' da je mal! ameri-' ški rentnik vložil v to podjetje svoj mali kapital, od katerega hoče udobnejše živeti. Statistika pa nam pravi, da se to izplača, kajtj do sedaj je v ZDA že nad 30.000 takih hotelov, ki s«-! razpršeni prav po vsem ozemlju ZDA in služijo potnikom. ki potujejo zaradi službe in pa tudi takim, ki se ne brigajo za moralna načela. „Ne?adosfno izkoriščanje sovjetskih izkustev" V Pragi je bila konferenca predsednika in gospodarskih referentov oblastnih ljudskih odborov, na kateri so razpravljali o nadaljnjem u-pravljanju lokalnega gospodarstva. Na konferenci je go voril minister za 'notranje zadeve Vaclav Nosek. Iz njegovega poročanja je videti, da so podjetja lokalnega gospodarstva izpolnila proizvodni plan le 1)5.84 odst., plan akumulacije pa samo z 67,12 odst. Istočasno je bil plan delovne sile presežen s 102,33 odst. Iz tega sledi, da podjetja lokalnega gospodarstva delujejo zelo nerentabilno, z nižjo produktivnostjo dela, kot predvideva načrt. Govoreč o vzrokih nedo statkov v podjetjih lokalnega gospodarstva, je Nosek kot n n enega izmed najvažnejših pokazal na «nezadostno izkoriščanje sovjetskih izkustev» ter kritiziral dejstvo, da večina ljudskih od Na Dunaju so odkrili veliko tihotapsko afero, v katero je zapleteno 37 trgovcev, ki jih dolžijo raznih sleparskih izvoznih in kompenzacijskih poslov pod okriljem tvrdke USIA. Ta kratica pomeni ime poslovne organizacije, ki deluje v Avstriji pod sovjetsko upravo. Med glavnimi krivci sta dva inženirja, neki odvetnik, dalje direktor m več trgovcev. Obtoženci so brez dovoljenja prodajali. številna dovoljenja za kompenzacijske posle — brez i kompenzacije. Tako je bilo mo-| goče, da so v Avstrijo vtihota-| pili nad 300.000 kg kave, okrog 100.000 kg kakaa, 100.000 kon-servnih škatlic sardin in 112 tisoč 633 kg fitron. Obtoženci so na ta način vtaknili v žep več milijonov šilingov, avstrijska država pa je oškodovana kar za milijarde, ker ni prišlo do kupčijskih poslov, ki bi nudili mnogo deviz. Več milijonov je «zaslužil» inženir Unschuld (ki ima po naključju in ironiji usode ta priimek — nedolžen). Imel je kupčijske zve^-e s Švico. V Švici so šilinge zamenjali v dolarje. ki so jih uporabljali za razne kupčije. Lani ob koncu leta so enega izmed Unschul-dovih pajdašev prijeli na meji, ko je imel pri sebi 735.000 šilingov. ki jih je nameraval prenesti v Švico. Zaradi prikrivanja deviznega tihotapstva so prijeli tudi knji-govodjp podjetja USIA, ki je sodeloval z drugimi obtoženci. večera leta 1835 prišel na izredno zasedanje Finskega književnega društva v Helsinki kot mlad triintridesetletni zdravnik. Pienumu je predložil rokopis »Kaleva-le», ki je imel 32 run (pesmi) s skupno 12.000 stihov. Rokopis je bil kmalu z njegovim uvodom tudi tiskan. Tak je bil rojstni dan «Ka-levale«. Poleg Loennrota so v XIX. stoletju tudi drugi folkloristi nabirali finske rune. Imenovati. je treba v prvi vrsti, Z. D. Evropeusa, ki je zbiral rune na rusko-firt-ski meji, v okolici Petrograda in bogastvo- novo zbranega narodnega blaga je pokazalo potrebo po izpopolnjeni izdaji «KalevaIe«. Druga izdaja .ie izšla 1849 in vsebuje 50 run z nad 23.000 stihi. Ta druga izdaja je današnja »Kalevalla«, ki jo poznajo po vsem svetu, saj je prevedena ria vse jezike-' Popolni prevodi so v vseh večjih* Jezikih, večina jih izhaja iz XX. stoletja, kar dokazuje'veliko' zanimanje za »Kale^alo«. Nedavno je izšel' tudi' hrvat-ski prevod dr. Ivana Saiko-viča v . založbi sarajevske «Svetlosti». Kratka' vsebina te epopeje nam jasno -govori o tem, zakaj je .za • finsko ,ljudstvo iizdaja -tega dela prvorazredni kulturni dogodek. Trije sinovi Kaievalove dežele: Vejnemejnen, Ilmari- nen in Leminkejnen so odpotovali v daljno deželo, v današnjo Laponsko, da bi zaprosili za roko lepe deklice. Njena mati je varljiva in hu-debna žena. Zaradi tega doživljajo snubci strahovite muke. Ilmarina je vrgla v neko podzemlje, odkoder ga reši moč materine ljubezni. Temu dogodku sledi vrsta drugih. Pride do svatbe. Toda zlobna žena vznemirja v-ro okolico, dokler je na koncu ne odpelje medved, ki ga je poslal njen lastni sin. pastir, kateremu je iz zlobe vmesila v kruh velik kamen. Nato je prikazana v »Kalevali« pastirjeva odisejada. Pastir blodi od nesreče do nesreče in ubije svojo rodno sestro, ker je ni spoznal. Vdovec Ilmarinen hoče napraviti drugo ženo iz čistega zlata, toda ne ve, kako naj ji vdahne življenje. Zaradi tega se odloči, da zaprosi za roko mlajše ženine sestre. Toda zopet se pojavi zlobna mati, ki na ženina in njegove prijatelje prikliče vse mogoče nesreče. Nesreča se vrsti za nesrečo. Junaki jih odbijajo s svojimi čarobnimi sredstvi,- -Pred to nesrečno, lažno ženo zaščitijo tudi svojo domovino Kalevailo. V epopeji nasto^M' tildi' čistk deklica Marjatta, ki' rodi modrega sina. Njegova modrost uniči vse zle sile. Vejnemejnen. ki je bil pravi simbol borbenosti, gre z ladjo čez morje, od koder ga bo ljudr stvo poklicalo, ko bo potrebovalo njegpve pomoč-'. Pesmi, jo- Kalevali in njenih iHiiHiiMllllliiiiililliirilimiiinillliliiilliMlll za sovietsko nafto uSkanteja« poroča, da je dosedanje ministrstvo za romunsko petrolejsko industrijo in industrijo predelave premoga razformirano. Namesto njega sta ustanovljeni dve novi: ministrstvo za industrijo petroleja in prirodnih plinov ter ministrstvo za industrijo za predelavo premoga. Da je razformiranje starih in ustanavljanje čim večjega števila. novih ministrstev birokratski ideal, smo že vedeli. Toda ni nam jasno, kaj bosta poleg uSovrampetrolaiD, «ro-munsko—sovjetskega mešanega društva za romunsko nafto» v Romuniji delali še dve ministrstvi za petrolej in premog, s katerima že tako in tako Romunija ne razpolaga. junakih so živele v domovini Fincev, Karelijcev in Estoncev. nekje močneje, nekje šibkeje, najmočneje pa v ka-relskih gozdovih. «Kalevala» prikazuje slike življenja, običajev in junaške preteMosti stare Finske. «Kalevala» torej ni le junaški epos, kot je na pr. «Ilija-da» ali zahodnoevropske junaške pesmi. «Kalevala» ne pozna velikih bitk niti izrednih junaštev, ne opisuje nobenih zgodovinskih dogodkov. Vendar pa so v njej borbe, dvoboji in prepiri, trda več je bo^be med soncem, ki daje rast žitu in smrtonosno severno zim(\ borbe med svetlobo in lemo. Veličina^imakdv «Kale-vale« ni samo v sili njihovih pesti, temveč bolj v njihovi modrosti in učinkovitosti žive besede, ki je tako siiina, da preobrača celo zakone narave. Ko poje «večni čarovnik« Vejnemejnen. se trese zemlja, pokajo stene, se razburkajo jezera. S svojim igranjem na brezove gosli kroti divje zveri. Leminkejnen menja s svojo pesmijo rečni pesek v bisere, a bisere prisili, da sijejo kot sonce. kar mu pomaga, da si pridobiva naklonjenost mla dih deklet. Opisi svatbenih obredov; ganljivo slovo mlade neveste od roditeljskega doma, opisi lova in oranja, vse to daje živo sliko Finske iz starih časov. Nekatera opisovanja so prav fantastična. Tako so na or. na svatbi v Pohjoli zaklali vola izredne velikosti: lahko« rilo lastovica je potrebovala ve» dan, da je priletela z »nega roga na drugega. Prevajalec Sajkovič, ki je doilgo vrsto ict živei na Finskem (umrl na Švedskem 1949) je že 1935 prevedel «Kalevalo», ki je izšla v Helsinkih. Za svoje o1lu”no delo je dobil nagrado finske | viade. iiiiiiiniiimimiHi MiniiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiinn mili im iniiinuMUitii mi miiMiiif m iiiiiHniniiiiiiiiiiiHiiHHHiiuiiitmimHun mm hiiiiimiii Viečie parlamentarne volve oa svetu ne novotarije, obenem pa osta- | darstva dovoli operativno in borov ne vodi in ne upravlja j priskrbel jim je potrdila pod podjetij lokalnega gospo- , jetja in baje je zato prejel 4.7 Letos so bile doslej na svetu največje parlamentarne volitve. Volili so Indijci v novi samostojni državi, ki šteje zdaj nad 350 milijonov prebivalcev. Volitve so se žacele že lani 26. oktobra Trajale so tri mesece. Najprej so volili v pokrajini Himačal Pradeš, končno pa v velikih mestih. Volitve so se končale letos 25. januarja, končne izide pa so objavili šele nedavno. Ob tej priliki so volili prvi indijski centralni parlament in zbornice 27 indijskih držav. Organizacija volitev v petih letih po proglasitvi neodvisnosti Indije je bila zelo težavna naloga na velikanskem ozemlju, kjer živijo številne narodnosti :n kjer je večina prebivalstva še ne- je bilo 33 v centralni oarla ment, v deželne zbornice pa legitimirali s kazalcem. Izmed 172 milijonov volivcev jih je glasovalo 110 milijonov. Kongresna stranka je dobila 152 milijonov glasov, socialisti 12, kongresni desidenti 8 in :n-formbirojci 23 milijonov. V parlament so izvolili 489 poslancev. Vseh kandidatov pa je bilo nad 3000. Glede na posebne razmere v Indiji je bila volilna udeležba precej velika. Najmanjša 'je bila v nekaterih goratih pokrajinah v območju Himalaje, in sicer okrog 20 odst. volivcev, največja pa na jugu, kjer je prebivalstvo razmeroma na najvišji stopnji izobrazbe. Med volilnimi kandidati je bilo tudi 282 žensk. Izvoljenih pismena. Hkrati s sestavo volilnih seznamov je bilo treba popisati vse oaraslo prebivalstvo. V volilne sezname so vpisali 172 milijonov volivcev. Volilno pravico imajo moški in ženske z izpolnjenim 21 letom starosti. Da bi preprečili sleparije pri glasovanju, tako da bi volivci ne 82. Značilno je. da so bili med volilnimi kandidati tudi indijski princi. Izmed 29 kandidatov iz vrst indijskega plemstva so izvolili v centralni parlament 4 maharadže, v ležalne zbornice pa 20. V centralni parlament pa je bilo 'zvoljenih tudi 73 pripadnikov tako -me-novanih nižjih kast. jajo v nekih stvareh zelo kon servativni, se je postavilo vpra šanje, kako se izogniti raznim »protizakonitim prestopkom«? konkretno. Da bi se položaj v podjetjih popravil, je konferenca i milijonov šilingov. Obtoženci i so imeli dobre zveze tudi z na-1 mičnim črnilom kazalec. V ln-j meščenci avstrijske narodne | diji namreč še nimajo os?bmh i banke. mogli glasovati po večkrat, so S^STJUSTS: Turška zunanja trgovina Turški minister za zunanjo trgovino je izjavil, da turška vlada ne namerava spremeni- izkaznic. Volivci so se torej t) sedanjih trgovinskih določb, za trgovinsko menjavo s tujimi deželami. Liberalizacija uvoza s Turčijo je povsem izločila črno borzo. Naraščanje uvoza je omogočilo povečanje mehanizacije kmetijstva Letos bo lahko Turčija izvozila 1,500.000 ton žita in kakih 200.000 ton bombaža Razen tega bo izvozila 1,000.000 ton kromove rude in 200.000 ton magnezita. Lani je izvozila kromove rude samo 600.000 ton. Minister je poudaril, da je vloga kromove rude in magnezita v turški zunanji trgovini čedalje večja, medtem ko je čedalje teže spraviti na tujem trgu v denar lešnike, smokve in suho grozdje. Glede turške zunanje trgovine v letošnjem letu je minister optimist. Po njegovem mnenju bo znašala i y%'/71/. /m-},. ajv// vrednost izvoza nad 1,370.000 turških funtov. Vlada bo $ku pa je bolje, če vzamemo v pretres le nekaj posameznih vej nemške metalurške industrije; k-; nam bodo potrdile našo trditev. Predvsem bomo upoštevali v tem primeru nemško avtomobilsko industrijo. Po poročilih iz Mehike je prišel tja nemški strokovnjak j n zastopnik nemškega avtomobilskega podjetja »Mercedes Benz, ki bo proučil možnost, da bi nemško podjetje »Mercedes Benz« gradilo v Mehiiki veCiko avtomobilsko podjetje; ki bi zalagalo skoraj ves me* hišk; trg e svojimi avtomobili! Isti strokovnjak je pred tem obiskal tudi Argentino. Po drugih poročilih pa je znano, da je celo kanadski trgovinski minister Bule pred kratkim izjavil, da postaja nemški Volkswagen zelo nevaren konkurent angleškemu avtomobilu v Kanadi, kjer je imella angleška avtomobilska industrija, takoj za ZDA, tako rekoč svoj monopol. Tu ima glavno besedo seveda cena, Do-čim stane angleški avtomobil enake vrednosti 1.800 dolarjev, stane nemški Volgsvvagen le 1.400 dolarjev. Kanadski trgovinski minister je celo . izjavil, da se boji, da se je večji del kanadskih kupcev usmeril k nemškemu avtomobilu in da iščejo nemški strokovnjaki že sedaj primemo mesto v Kanadi, kjer nameravajo zgraditi svojo tovarno avtomobilov. Pa še nekaj o tem. Nemško avtomobilsko podjetje Hanomag je dalo na južnoameriško tržišče nove avtomobile, ki so nekaki majhni in zelo ceneni avtobusi za mestni promet. Tem avtomobilom so dali ime «mi-kro-busi». ker imajo dejansko vse prednosti majhnih avtomobilov po potrošnji gorivaj dočen je njihova nosilnost do-, kaj velika in so najprimernejši za zvezo med kolodvori ini mestnimi središči. Navedli bomo še slledečei Podjetje Gutibrod Motoronbau iz Calwa je dalo na trg v zad-i njem času dva nova modela' avtomobila in sicer Superior Standard i>n Superior Luxu$ 700. Superior Standard je popolnoma obnovljen avtomobil; ki ima vse nainovejše tehnične izsledke in, kljub temu, da je mnogo boljši od prejšnjega; je mnogo cenejši ter stane le 4.800 nemških mark. Superior Luxus pa je nekdliko dražji; stane 5.275 NM. Kaiko daleč je prišla že nemška avtomobilska industrija najbolje pokažejo številke same. Dočim je bila do lanskega leta Velika Britanija daleč največji proizvajalec in izvoznik avtomobilov v Evropi, ji je danes Nemčija takoj za petami. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je Zahodna Nemčija izvozila že- 68.314 avtomobilov vseh vrst. kar je za dobrih 6000 več kot v istem razdobju lanskega leta. Velika Britanija pa je izvozila v istem razdobju 73.000, kar pa ni niti za 2.500 več kot v istem razdobju lanskega leta. To nam dovolj jasno kaže, da je sicer Nemčija trenutno še za Anglijo, toda razlika v naraščanju je pri Nemcih tako očitna, da se bo razmerje že prihodnje ieto spremenilo. Kar lahko rečemo o avtomobilski industriji, bi z majhno razliko rekli tudi za traktorje in rsploh poljedelske stroje. Teh je izdejala Nemčija v lanskem letu skoraj devetdeset tisoč, ki pa so šli skoraj v celoti v inozemstvo in zato spada že danes Nemčija na tretje mesto rned izvozniki poljedelskih strojev in sicer takoj za ZDA in Kanado. Z naslednjimi podatki bomo še prikazali brzino nemškega industrijskega preporoda. Ža primer bomo tu vzeli proizvodnjo hladilnikov. Leta 1949 so v 25 tovarnah; povezanih v nekak konzorcij ZVEI, izdelali za 33 millijonov. nemških mark hladilnikov, naslednje leto, 1950, za 56 milijonov. leta 1951 že za 106 milijonov in po dosedanjih računih jih bodo izdelali letos že za 150 millijonov nemških mark. kar je za 4.5-krat vec kot pred štirimi leti. Po podatkih že omenjene družbe ima že vsaka sedma nemška družina svoj hladilnik. Poleg tega zatrjuje ista družba še to, da so proizvodne razmere tako po-voljne, da se bo proizvodnja zelo povečala ter da bodo tudi cene zelo padle. Lahko bi naštevali še celo vrsto primerov, ki nam dokazujejo. kako se je nemška metalurška industrija naglo dvignila iz strahotnega stanja, v katero jo je vrgla zadnja vojna, toda že sami ti primeri nam dovolj jasno dokazujejo, da postaja nemška industrija zelo važen činitelj ne samo v evropskem, ampak celo v svetovnem merilu in da je postala nemška proizvodnja tudi na izvenevropskih tržiščih zelo nevaren tekmec marsikateri industriji, ki je imela ta tržišča kot izključno svojo domeno. Ce bi pa hoteli analizirati prav vse vzroke tega naglega dviga, bi morali upoštevati še mnoge druge činitelje. ki jih pa v tem kratkem pregledu ne moremo obdelati. iiiiiiiiiiiitiiitHiiiiiiHiiiiHiiiiniHiitiiiitiniiiii šala turški industriji zagotdviti nove kredite * * * Bivši italijanski oficir Decio Molognoni je v drugi svetovni vojni zgubil nogo. Star je 37 let in njegova vroča želja je bila že od mladih nog. da bi priplezal na Matterhorn. Nedavno se mu je ta želja izpolnila. Molognoni je menda prvi planinec, ki je s protezo prispel na vrh Matterhorna. Letos novembra bodo v Londonu priredili doslej največjo pivovarniško razstavo na svetu Razstavili bodo vse vrste pivovarniških strojev in naprav. Pričakujejo, da se bodo razstave udeležili pivovarniški strokovnjaki iz številnih držav. Na razstavi se bodo seznanili z najnove.išimi napravami, ki so jih začeli uvajati v zadnjem času. I l|\pk i r Vremenska napoved za danes: II U L KA L Jasno, vendar nestalno. Poobla- V |\LfVIL ^itev proti večeru. — Tempe- ratura brez spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 19-4, najnižja 16.2 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA S. OKTOBRA 1952 i|| |j| I illln.il II" iiii m lili Jjjg lili ji lllih li iiK i! i!i li: mum m | t = .-? * RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju«, cone Trsta: 7.15: Slovenske narodne. 18.15: Narodne pesmi iz Vojvodine in c-.ata v Slovenije — Trst II.: 18.15: Brahms. j. A-duru. 20.00: Pestra operna glasba. 18.00: Koncert violinista Eligia Cinana. . e 14.40: Vesele slovenske pesmi. lo.** pesmi poje basist Tone Petrovčič. NAM IL PROTESTIRA PROTI ..BARBARSKEMU MASAKRIRANJU" w 55 mrtvih na oloku Ceju Severnokorejci skušajo z božičnimi napevi izpodkopavati moralo zavezniških vojakov * V septembru so zavezniški nasprotniki izgubili nad 14.000 mož TOKIO, 2. — Po zadnjih u-radnih podatkih je število mrtvih v ujetniškem taborišču na otoku Ceju zraslo na 55, število ranjencev pa na 120. 95 ranjencev so z letali prepeljali v pusanske bolnice, toda dva sta umrla med potjo, dru. ga dva pa ob prihodu v bolnišnico. Ranjena sta bila tudi dva ameriška vojaka. Glasnik OZN je izjavil, da je bil sinoči ob 19 uri vzpostavljen red v taborišču. Severnokorejski general Nam II je izročil danes v Pan Mun Jomu zaveznikom protestno pismo zaradi včerajšnjih incidentov v ujetniškem taborišču Cejudo. Pismo protestira proti »krvavemu incidentu in barbarskemu masakriranjus. 1. oktobra, nadaljuje pismo, so vaši vojaki hladnokrvno napadli naše neoborožene vojaške ujetnike ter jih 52 pobili in 113 ranili. Ta incident demantira vse vaše izgovore pri odklanjanju repatriacije vojnih ujetnikov in dokazuje ponovno, da hočete do zadnjega o-stati sovražniki Azije in vsega sveta. Nositi boste morali vso in polno odgovornost za posledice, ki bi se lahko izcimile iz tega resnega incidenta, 5800 kitajskih ujetnikov, zaprtih v taborišču na otoku Celju, je skušalo množično pobeg, niti na dan tretje obletnice u stanovitve kitajske republike. Po morebitnem uspelem pobe. gu so se nameravali zateči v gorati predel otoka in se tam pridružiti skupinam gverilcev. Ameriški vojaki pa so dan prej odkrili njihove načrte. Poveljnik! taborišča polk Richard Boeren je izjavil, da je bilo zavezniškemu poveljstvu že od 24. avgusta znano o nameravanem pobegu in da so bili izdani zelo strogi nalogi, da bi te pobege preprečili. Stražarji so bili opozorjeni, naj takoj u-porabijo orožje v primeru, da bi bili napadeni. Na zhodnem področju korej. skega bojišča so se včeraj nadaljevali srditi boji za višino, ki si jo oba nasprotnika trgata iz rok že štiri dni. Na za-padnem sektorju je severnokorejsko poveljstvo postavilo zvočnike, iz katerih se širijo božične pesmi, bržkone zato, da bi s tem vplivali na mora. lo zavezniških čet. V zadnjih 24 urah je prišlo do vrste spopadov vzhodno od Kumscnga in v boju na nož so se morale zavezniške čete nekoliko u-makniti na grebenu vzhodao od reke Pukhan. Poveljstvo osme armade javlja danes, da so nasprotniki v septembru zgubili 14.114 mož, med temi 8123 mrtvih, 5879 ra. njenih in 112 ujetih. Peta zračna sila pa javlja s svoje strani, da so zavezniški bombniki pre. teklo noč uničili 2 vlaka in 50 Ameriška volilna kampanja nnslaia vse boli nstra V/ASHINGTON, 2. — Ameriška volilna kampanja je postala zelo napeta. Truman je včeraj imel več kratkih govorov v raznih krajih države. V Spokanu (država Washington) je predsednik izjavil, da je Eisenhower žrtev izolacioni-stične in konservativne straže republikanske stranke in da na ta način ustreza kremeljski igri. V Evreki je pred 2000 o-sebami izjavil: «Ce bi vam bil Ike tako všeč kakor meni, bi ga ponovno vrnili vojski*. Odločen ton Trumanovih govorov je pripravil republikance do tega, da so podvzeli izredne odločitve. Sestavili so posebno «skupino resnice«, iz štirih senatorjev in drugih republikanskih osebnosti, ki bo sledila predsednikovemu vlaku in skušala ovreči Trumanove trditve. General Eisenhower pa je govoril danes 20.000 osebam v državi Illinois. Med drugim je izjavil, da bi se lahko izognili korejski vojni, ako bi imeli boljše voditelje. Zatrdil je, da so v korejski vojni ameriške žrtve nepotrebne, potem ko bi tam lahko uporabili Južnoko-rejce in jih lahko izvežbali do take mere, da bi se branili. Nočemo, je dejal general, da bi Azijci mislili, da so belci njihovi sovražniki. Ce pa mora priti do vojne, pustimo naj se Azijci bojujejo med seboj in podprimo tiste, ki se zavzemajo za svobodo. Zaradi naše lastne varnosti moramo dovesti svet do kolektivne varnosti, ki se bo lahko uprla komunizmu z zaupanjem in brez vojne. Poslušalci so Eisenho-werju burno ploskali. Predsednik senatne komisi- je za zunanje zadeve, ki se je pred kratkim vrnil iz Evrope, je danes izjavil na tiskovni konferenci, da bo podprl kandidaturo Stevensona. Železniško nesrečo v Keggio Emilii je zakrivil kretničar REGGIO E MILJA, 2. — Tajništvo glavne direkcije italijanskih državnih železnic je izdalo naslednje poročilo v zvezi z včerajšnjo železniško nesrečo v Reg&io Emilii: «Direktni hrzi vdalo R 522, ki je prispel ob 10.35 včeraj na postajo Reggio Emilia in ki bi jo moral tranr ziitirata brea postanka, je bil napačno usmerjen na dirugo progo ter se zaletel v tovorni vlak. Ob udarcu so izgubili življenje strojevodja, njegov pomočnik, en sprevodnik jn en potnik v laka. Ranjenih pa je bilo nad 31 oseb. od katerih so 4 pridržali v bolnici v Reggio Eroiliii, o-stalih 27 pa je po prvi zdravniški pomoči nadaljevalo pot z drugimi vlaki*. Poročilo pravi nadalje, da je treba izključiti vspko možnost o morebitnih okvarah pri varnostnih napravah. Vzroke nenavadnega usmerjenja brzega vla. ka na napačen tir je treba pripisati zgolj nepazljivosti im neupoštevanju določb, ki urejajo kroženje vlakov. Uvedena je preiskava, ki naj bi ugotovila odgovornost posameznikov. Danes zjutraj je bdi prijet vodja kretničarskie skupine, ki sie je skrival skupno s kretničarjem Tacchirrfjem, na katerega pade glavna odgovornost. Tacchiina je včeraj izginil in doslej ga niso še izsledili. tovornih vozil na Severni Koreji. 6, oktobra bo v Tokio prispel poveljnik ameriškega brodovja na Tihem oceanu admiral Rad. ford. V Tokiu se bo sestal s poveljnikom zavezniških sil gen. Clarkom in s poveljnikom a-meriške mornarice na Daljnem vzhodu admiralom Briscoem. V Tokiu bo ostal okrog teden dni. V tem času bo pregledal naprave ameriške mornarice na operacijskih področjih. 30. SEPTEMBRA SO NA POSKUSNEM PROSTORU V ABERDEENU V ZDA PREIZKUSILI JAVNO PRVI ATOMSKI TOP NA SVETU. TOP SAM, KI TEHTA 85 TON STRELJA LAHKO ATOMSKE KAKOR TUDI OBIČAJNE IZSTRELKE. Angleška atomska je eksplodirala MELBOURNE, 2. — Uradno Javljajo, da j« bil angleški atomski poskus na otočju Mon. tebello z uspehom izveden danes. QNSLOW, 2. — Po neuradnih poročilih so se angleški atomski eksperimenti na otočju Montebellu zakasnili zaradi nepovoljnih vremenskih prilik. Vendar vse kaže, da bo do prve eksplozije prišlo jutri zjutraj. Novinarji in prebivalstvo Onslowa z nestrpnostjo pričakujejo dogodek. To nestrpnost so izkoristili šaljivci in v prvih jutranjih urah razstrelili na obali kup eksploziva. Prebivalci Onslovva in novinarji so brž prihiteli na mesto, kjer so razočarano ugotovili, da je šlo le za potegavščino. V PR1CAK0VAMJD ANGLEŠKEGA ODGOVORA Mosadekova poslanica narodu V primeru prekinitve diplomatskih odnosov z Anqlijo, bi Iran verjetno zaupal varstvo svojih interesov v Angliji eni izmed azijskih držav TEHERAN, 2. — V predvidevanju, da Anglija ne bo odgovorila na iransko noto v določenih desetih dneh, to je do sobote, je iranski ministrski piedsednik Mosadek naslovil na iranski narod poslanico, v kateri vprašuje Irance ali naj v primeru prekinjenja diplomatskih stikov zastopa iranske interese azijska ali evropska država. Med drugimi je v poslanici rečeno: «V primeru, da bi britanska vlada ne odgovorila povoljno na iranske pred- iiPl Zadnja letošnja tekma po neuspešni sezoni Čašo grenkosti je treba piti do konca, pa čeprav s trdim upanjem na «dulcis in fundo». Po relativnem neuspehu na olimpijskih igrah, zelo hudem porazu proti Švedom in neprepričljivi zmagi nad Avstrijo, sprejmejo jutri jugoslovanski lahkoatleti v goste italijansko moštvo. Včeraj smo že pisali o dosedanjih medsebojnih srečanjih aletov obeh držav in omenili, da sta trenutno obe moštvi na isti višini, ako se o tem sploh more z natančnostjo govoriti. Med italijansko in jugoslovansko lahko atletiko pa je vendar razlika. V Italiji se «kraljica športovn po popularnosti še zdaleč ne more meriti z nogometom in kolesarstvom. v listih ji posvečajo le neznaten prqstor in glede na profesionalne temelje italijanske športne zgradbe atletika tudi ne more vabiti mladine. Ako k temu še prištejemo slabo subvencijo CONI, si lah-1 ko v grobih obrisih predstavljamo današnje stanje. Italijanska lahka atletika živi na starih tekmovalcih. Njih je dvignil fašistični režim, ki je hotel pokazati in dokazati moč svoje ideje in superiornost potomcev starih Rimljanov s športom, v prvi vrsti tudi z lahko atletiko. Consolini, Tosi, Profeti... to so imena, na katerih sloni renome. Ti ljudje so že zdavnaj prekoračili trideseto leto in bliža se čas, ko bodo prepustili borbo mlajšim. Komu? Imamo tu še polpreteklo generacijo: Taddia, Siddi, Mateucci in še nekateri drugi manj znani. Začeli so v preteklem režimu in jih zato ne moremo imenovati povojna generacija. Mladih tekmovalcev je zelo malo, še manj je seveda takih, ki bi dosegli vrhunske rezultate. Italijo torej lahko imenujemo deželo, kjer se kriza šele začenja. Gre tu za sorazmerje. Pri velikem številu mest in sploh prebivalstva v Italiji rezultati ne zadostujejo. To, da je pet ali šest ljudi na 100 m, ki tečejo v času pod 10.9, je vse premalo glede na tradicijo. Dolgoprogašev ni. Tu odloča volja, požrtvovalnost in dolgotrajno delo, ne samo naravni talent. Pač v skladu z našimi gornjimi ugotovitvami. Poglejmo si položaj v Jugo• slaviji. Velikemu napredku po drugi svetovni vojni je v zad- njih časih sledila delna stagnacija. Država ne daje več v toliki meri finančne pomoči, društva so navezana v prvi vrsti nase, ni več toliko tečajev, kjer bi mladi tekmovalci pilili stil; to se seveda pozna. N.e manjka sicer dobrih rezultatov, saj je bilo letos izboljšanih šest državnih rekordov, dva pa izenačena, vendar napredek gre skokorria, ne v nepretrgani črti. Ce je država črtala večji del kreditov, ki so bili včasih naravnost pretirani, ne pomeni, da bi s tem zmanjšala zanimanje za atletiko. Jugoslovanski lahkoatleti imajo poleg tega na svoji strani zanimanje občinstva in tiska. Mladina kaže za atletiko veliko zanimanje. Zato mislimo, da je kriza samo trenutna. S spremenjenim načinom poslovanja društev in boljšim rekrutiranjem mladih bo lahka atletika kmalu zopet v polni moči. Cilj je olimpia-da 1956. is * i Zakaj jugoslovanski tekmovalci niso v dobri formi? Mislimo, da je odgovor precej enostaven. Norme za olimpia-do so bile visoke. Kdor je vedel, da jih ne bo mogel doseči, je enostavno izpregel in treniral precej zmerno. Ostali pa so dali vse iz sebe, da bi si prislužili vozni listek za Helsinki. S tem so se izčrpali in delajo danes v slabi formi družbo kolegom, ki so ostali doma. Seveda imamo tudi izjeme. Jovančič in Pecelj imata na progi 100 metrov enaka upanja na uspeh. Lahko zasedeta obe prvi mesti, še bolj verjetno obe zadnji. Cas bo odvisen od kvalitete tekališča. Jovančiču se bo na progi 200 m pridružil Sabolovič. Tudi tu vleda enaka negotovost kot pri 100 m, a je možnost Italijanov nekoliko večja. Hočevar in Sabolovič imata slabše čase na 400 m kot oba Italijana. Pri 800 je začetek jugoslovanske nadmoči. Krstič je pred dnevi tekel 1:55.4, kar je približno enako sezonskemu rekordu boljšega od obeh Italijanov. Mislimo, da bo jugoslovanska zmaga v tej disciplini dvojna. Zasedba Jugoslavije na dolgih progah je zadostno jamstvo za dvojno zmago. Lorger zadnje čase ne teče več sigurno pod 15 sekundami. Morda je preutrujen s tekmo•» vanji; vendar mu tokrat prvo mesto ne bi smelo zbežati. Na 400 m z ovirami se bo Zupančič boril za drugo mesto z Mis-sonijem. Sarčevič bi moral biti boljši od Profetija, ki pa je vedno zmožen presenečenj. Dangub tč ima zadnje čase slabši rezultat od Mateuccija, vendar je borba tudi tu odprta. O disku smo govorili včeraj. V kladivu je odvisno vse od Gubijanovega zdravja. Ostanejo nam še skoki. Di- FRANJO MIHALIČ, JUGOSLOVANSKI REKORDER NA 5000 IN 10.000 METROV mitrijevič in Marjanovič bi morala zasesti prvo in tretje mesto. Milakov prvo v skoku ob palici, kjer bo Roca zelo verjetno četrti. Težko je predvideti rezultate v skoku v daljino in troskoku. MOSKVA, 2. — Kot poroča Tass. je sovjetska metalka krogle Galina Zibina izboljšala svoj svetovni rekord s 15.37 m na 15.42 u». Dvigalec uteži Juri Duganov (srednja kategorija) pa j,e s sunkom oberočno dvignil 130 kg in s tem popravil svoj lastni svetovni rekord, ki je znašal 129-50 kg. JUGOSLAVIJA Disciplina: 100 m 200 m 400 m 800 m 1.500 m 5.000 m 10.000 m 110 m ovire 40« m ovire višina daljina troskok palica krogla disk kopje kladivo 4 x 100 m 4 x 400 m I. tekmovalec: II. tekmovalec: Jovančič Jovančič Sabolovič Ottenheimer Ottenheimer Pavlovič Mihalič Lorger Zupančič Dimitrijevič Radovanovič Radovanovič Milakov Sarčevič Krivokapič Dangubič Gubijan Jovančič Pecelj Lorger Sabolovič Hočevar Relja Tomašič Sabolovič 10.7 Pecelj 10.7 Jovančič 10.7 1952 22jO Sabolovič 22.3 Sabolovič 21.7 1949 48.9 Hočevar 50.0 Sabolovič 48.2 1951 1:53.0 Krstič 1:55.4 Ottenheimer 1:51.2 1951 3:51.2 Ceraj 3:55.0 Ottenheimer 3:47.0 1951 14:26.6 Ilič 14:35.0 Mihalič 14:20.8 1952 30:01.1 Cetinič 30:36.2 Mihalič 30:01.1 1952 14.6 Zurkovič 15.3 Lorger 14.6 1952 54.9 Radulovič 56.7 Ivanovič 54.7 1938 1.95 Marjanovič 1.90 Dimitrijevič 1.95 1951 7.01 Serčič 6.72 Brnad 7.45 1951 14.75 Milovanovič 14.35 Radovanovič 14.75 1952 4.215 Roca 3.80 Milakov 4.215 1952 15.57 Galin 14.41 Sarčevič 15.66 1949 51.03 Krnjajič 47.43 Krivokapič 51.03 1952 70.55 Pavlovič 60.64 Vujačič 70.89 1949 56.39 Galin 56.26 Gubijan 56.83 1949 41.7 1951 3:16.1 1951 Državni rekord: Leto Angleži zahtevajo nadzorstvo rekordov Tarča šumenj je postala Fanny Blankers - Koen LONDON, 2. — Znani angleški popoldnevnik «London Star* zahteva, da mednarodna lahkoatletska zveza nadzoruje vse poskuse rušenja svetovnih rekordov. Ta zahteva je posledica priznanja rekorda, katerega je Fanny Blankers Koen dosegla meseca junija na progi 100 m s časom 11.4. Ta rekord je priznala holandska federacija in zaradi tega avtomatično tudi mednarodna zveza. Očividci pravijo, da je Koeno-vi pri teku znatno pomagal veter, ki je bil močnejši od dovoljenih 4,47 milj na uro. Leta 1948, — piše list «Star» — je Blankers Koen tekla 80 m čez ovire v času 11.1. To sta priznali holandska in mednarodna federacija. Ista stvar se sedaj ponavlja za 100 m. List v nadaljevanju obsoja sistem mednarodne zveze, ki iz principa nikoli ne dvomi v nacionalne rekorde. ((Nedvomno — zaključuje list — bi tu bilo treba zdravila, najmanj raziskati moč vetra v času rekordnega teka«. Teniški turnir za prvenstvo Mije' MILANO, 2. — Danes so se končala predtekmovanja teniškem tumii ju za prvenstvo Italije. Medi moškimi posamezno so se plasirali v finale Cu-celli z zmago nad Scribanijern (6:2, 6:0, 6:8, 6:4). R. del Bello z zmago nadi Pauitas^ijem v treh setih, M. del Bello z zmago nad Merlom, prav tako v treh setih, in Gardini z nelahko zmago na-d BelanJinellijem (6:3, 4.6, 6:2, 6:3). Med ženskami posamezno so prisile v finale Bologna, Lazwrino, Siaudkme in Migliari. Nemci pesimisti FRANKFURT, 2. — Nem- ški nogometni strokovnjaki imajo malo upanja v zmago nad francosko nogometno reprezentanco. V nemškem moštvu ne bodo mogli nastopiti trije najboljši igralci. Dva zaradi poškodb, tretji pa vsled diskvalifikacije. Znani trener Sett Herberger je sklical 15 igralcev, ki bodo v petek odpotovali v Pariz. Njih imena: vratarja - Toni Turek, Hermann Boegelein; branilci - E-rik Retter, Borkenhagen, Bauer; krilci - Josef Posipal, Liebrich, Erich Chanko; napadalci - Rahn, Berni Klodt, Wientjes, Otmar in Fritz Wal-ter, Guenter, Stollenvverk, Ter-math loge, bo Iran prisiljen odpoklicati svoje diplomatske predstavnike iz Londona. Ministrski svet bo moral na eni izmed prihodnjih sej proučiti to zadevo. Postavlja se torej vprašanje, ali naj bodo naši interesi v Angliji zaupani eni izmed evropskih držav, ali eni izmed azijskih držav. Prosim rojake v domovini in inozemstvu, naj v tem pogledu izrečejo svoje mnenje. Opazovalci domnevajo, da predstavlja ta Mosadekova poslanica neposredno grožnjo prekinitve diplomatskih odnosov z Anglijo in prav tako možnost, da bi Iran zaupal svoje interese eni izmed azijskih držav, kar bi še bolj oddaljilo Iran od zapadnega sveta. Ameriški poslanik v Teheranu Henderson in angleški opolnomočenec Middleton sta imela danes dopoldne dolg razgovor. Dozdeva se, da sta diplomata razpravljala o posledicah, ki bi jih anglo-ameriški negativen odgovor na iransko noto povzročil v javnem mnenju in v iranski vladi. Predvidevajo vsekakor, da bi bila reakcija iranskega javnega mnenja v tem primeru zelo očitna in bi lahko dovedla celo do spremembe v vladi. Mosadek pa je imel dopoldne razgovor z dvornim ministrom Husseinom Alom in je bržkone z njim obravnaval isto zadevo, kakor angleški in ameriški diplomat. Končno se je zvedelo, da je bilo v Kirazu v Perzijskem zalivu razglašeno posebno stanje zaradi gibanja tamkajšnjih domačinov. , Obravnavajoč današnji Mo-sadekov poziv na sorojake, domnevajo londonski opazovalci, da je iranski ministrski predsednik S tem nameraval v glavnem prisiliti Anglijo, da bi do sobote odgovorila na zadnje perzijske protipredlo-ge. Glasnik zunanjega ministrstva je sporočil, da se ameriška in angleška vlada še vedno posvetujeta glede odgovora, ki naj bi ga poslali Iranu, ter dodal, da se trenutno še ne ve, kdaj bo odgovor odposlan. Bivši general Mackensen oa svobodi BONN, 2. — Danes zjutraj so izpustili na svobodo bivšega nemškega generala Eberharda von MacJcensena. Kot vojni zločinec je bil obsojen na dteemrt-no ječo, kasneje p^ pomiioščen. Angleški glasnik je v zvezi z njegovo pomilostitvijo izjavil, da je bivši poveljnik 14. nemške armade v Italiji «skušad o-militi ukaze, ki jih je prejemal od Hitlerja#. Kakor znano, je bil von, Mak-kenisen 1946 leta obsojen na smrt. zatem pa mu je bila smrt. na kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Zaprt je bil v Werlu, kjer sedi trenutno 111 vojnih zločincev, med njimi 6 žerusk. Sedaj je Mackensen zopet na svobodi, kakor tudi bivši maršal Erich von Manstein in general Kesserling, ki so ju Angleži izpusitili začasno iz zapora zaradi šibkega zdravja. LECCE, 2, — V Agro Ara-deo sta ostala zasuta 2Q m pod zemljo dva delavca, medtem ko sta kopala vodnjak. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci in pričeli z odkopavanjem, toda zaradi stalnega posipanja so zašli tudi sami v nevarnost in bili prisiljeni prenehati z delom. Usoda zasutih delavcev še vedno ni znana. KINO v T K s T r Rossetti. 16.30: ^ S,? žec», Errol Fly. # Fenice. 16.30: «Zenska ^ hoten, A. Soihern.' (M^iu Fiiodrammatico. • maščevalca«, J. „ in trij* Arcobaleno. 15.30: «Bon*o i« avanturisti«. ^e Astra Rojan. 17.00: '*«* ženske«, Maria Fe Alabarda. 16.00: «R“ Salomona«, S. Gr3"*. ’(&#»»• Armonia. 15.30: j. $<• Ariston. 16.00: «HarV ’ vvart, J. Hull. .j, w Aurora. 16.00: tuia«, B. Crostjy, ^ , [riitn. Garibaldi. 15.00: Fernandel. T. Ideale. 16.00: jilipescni, bi, L. Pagliush'. : G- Neri. .u-jOte«9' W" Impero. 16.00: n^to Rascd. j pr5** Italia. 15.30: <'stra!’ lostjo« C, (Jel f jjra<8 'i*' Viale. 16.00: «BoM* bežni«, M. Sctieil. Kino ob morju. ' IjaiK3sttr. ji«, A. Garflner, M ' Mcderno. 16.00: «^‘p3 pen^‘ Ncw Yorku», M* »' “ Savona. 15.30: Garson, M. Wll<*nfj. Vittorio Veneto. >»■ ' frizer« Fernandel. . ^ Azzurro. 16.00: y^e jem«, C. Colbe^ v P Belvedere. 16-00: «SU ščavi«. k jrei*** Marconi. 16.00: «Ana Greta Garbo. . ygp, Massimo. 16.00: «S Denis. F. GiacMUx £ Novo cine. Sempron<:o», F )n tr Odeon. 16.00: «Strazn vi», Totd. Radio. 16.00: «Belče™ „ Scott, M. ChapffiSii- F Venezia. 16.00: gart, B. Benne«- RADI? C OSE 254,6 m ali ()jj PETEK, 3. oktoW® ^ pn 6.45 Pogovor z ročUa. 7.15 S UrfflSMf 13.30 Poročila. 13-# danes. 13.50 Doravti Literarni obzornik. GrZi np^mi i/ vojvodine .. Literarni obzornik. . pesmi iz Vojvodine 18.30 Pogovor s P'*Lf Poročila. 23.10 noč. 23.30 Zadnja P0^ T BS T ,, 30fU m 11.30 Zabavna } vsakega nekaj. ‘ Jaft > 13.00 Glasba po zelJri^ ,8.1* roč;la. 14.15 Pestra ba. 17.30 Plesna i» Brahms: Sonata v ose6H^r» Vesela gla-vba. I9-0 ,9.15 ^ pr usode naših glasba. 19.45 PW 2o.30 stra operna glaspa- ^45 ^ kulturni razile®- gvor^ 21.00 Iz koncertnih ^ L yr Britanije. »<» t.*T 22.30 Večerne rr'e pcr^1 čemi ples. 23.1’ ^ j 'l' ?'>nr< 11.00 Komorna gjjjit ^1' Koncert violinist.3 ^ 35 0 ji? 20.16 Aktualnost'- )inila^t2 ouitfonicm 01* m v A. Rodzinskyja fter» " r VViener Sympho -giisft ^ «Der Singvere.ng^3o Musicktreunde»- glasba. j .1 SL«f* a 327.1 m ^ ^, 1* / 12.00 Za^nle mel^» ročMa. 13.15 Igra orkester vetisK r, 14.40 Ve5.e'e s v0v K$. 15.30 Nekaj n*P*^nC«^5 16.00 ne glasbe. ^ pesmi/V^f 18.45 Narodne v ^,5 Tone Petrovčič-orkestralna g>aS 2,.30 Franceta Ma^ 22-150 plesna 2'aSb pojeta 22.15-23.00 P^sier *o nistka Sonja Jernej Planuta. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač Ckalleb iLickmb ♦Preveč?« Je ponovil Sam. «Jest s tud mlslem, de Je preveč. No, kua m Cbe torej reCt, kaj?» Gospod Trotter ni odgovoril, zakaj njegov mali rožasti žep. ni robček je bil v polnem delu. «Kua m ete rečt, predn vam razbijem glava?* je preteče ponavljal Weller. «Kaj?» Je rekel gospod Trotter s pogledom nedolžnega začudenja. «Kua m čte rečt?» «Jaz, gospod Walker?» «Jest nism Walker, ampk Weller, tu vi dobr veste. Kua m Cte rečt?» «Ah, moj Bog, gospod Walker... — gospod Weller... strašno dosti, samo pojdiva nekam, kjer ne bova motena... Ce bi vi vedeli, kako sem se na vas veselil, gospod Weller...» «Tu s lohka predstaulam!» je suho pripomnil Sam. «Zelo, zelo, ljubi gospod,» je rekel gospod Trotter. ne da bi zganil niti z miiico. »Toda podajte mi vendar roko. gospod Weller> Sam Je opazoval nekoliko sekund svojega tovarl3a, potem pa mu je podal roko, kakor da ga Je k temu nagnila nenadna misel. «Kaj dela,» je začel Job Trotter, ko sta šla dalje, «kaj dela va?> dragi, dobri gospod? Oh, to je častitljiv gospod, gospod Weller. Prosim, menda se vendar v tisti strašni noči ni prehladil.* In pri teh besedah se je Jobu Trotterju kar tako mimogrede zalesketala v očeh globoko skrita zvitost in pri tem je^ jeza stisnila gospodu 'VVellerju pesti, da bi ga bil najrajši polteno sunil pod rebra ter ga prisilil, da bi priznal tisto sramoto. Toda Sam se je premagal in je odgovoril, da se njegovemu gospodu izvrstno godi. «Oh, to me veseli,* je odgovoril gospod Trotter. «Ali je morda tukaj?® «A je vas tle?» je oponašal Sam. «Je, je tukaj, in to me boli, da vam moram povedati, da uganja zdaj huje ko kdaj prej.* «Tku?» je rekel Sam. «Da, to je stra>no.» «U penzionat, ne?* je vprašal Sam. «Oh ne, v nobenem penzionatu,» Je rekel spet s tistim navihanim pogledom, ki ga Je Sam prej opazil, «v nobenem pen-zionatu.* «U tlst hiš z zelenem vratem?* je vprašal Sam in ostro gledal svojega tovariša. «Ne, ne, tam ne,* Je rekel Job naglo, kakor sicer ni bila njegova navada, «tam ne...* «Pa kua ste tam delal? Al ste morbet kar tku slučajn sil skuz vrata?* «No, gospod W<3ller,» je rekel Job, ene pomišljam se, pove-dati svoje male skrivnosti. Zakaj vi veste, kakšno naklonjenost sva občutila že pri prvem srečanju drug do drugega... Se spo- minjate, kako lepo je bilo tisto jutro?* «Oh, sevede,* je rekel Sam nestrpno. «Jest se že spurni-njam. No in?* «No,» je nadaljeval Job v tistem tihem odmerjenem tonu, kakor govore ljudje, ki razodevajo grobne skrivnosti, «v tej hiši z zelenimi vrati je mnogo služabništva.* «Tu sl mlslem, že na prv pugled,» mu je segel Sam v besedo. «No,» Je nadaljeval gospod Trotter, «med tem služabništvom Je kuharica, ki si je prihranila malenkost in ki bi sl rada, gospod Weller, ustanovila zdaj lastno domačijo in majhno prodajalno bi sl tudi lahko napravila.* «Dobr.» «Da, gospod Weller. Tako sem se torej sešel z njo pri neki kapelici, kamor navadno hodim, pri prav lepi kapelici tu v mestu,gospod WeUer, kjer pojejo po pesmarici četrte izdaje, ki jo jaz imam... to je majhna knjižica, morda ste jo videli pri meni... in seznanil sem se z njo, gospod Weller, in iz tega je nastalo bližje znanje med nama In jaz vam lahko rečem, gospod Weller, da upam, da bom v tisti prodajalni prodajalec.* «Ej, iz vas bo lubezniv trgovc,* Je rekel Sam ter pogledal na Joba od strani z izrazom odpora. «NajbolJ vesel sem tega zato, gospod Weller,» je nadaljeval Job in oči so mu zalile solze, «ker bom lahko pustil tole sramotno službo pri malopridnem gospodu ter živel boljše in pošteno življenje, tako, gospod Weller, ki je v skladu z mojo vzgojo* «Vas so bržketne imenltn uzgojvaL* je pripomnil Sam. «Da, gospod Weller, imenitno,* je ponovil Job in ob spominu na nedolžnost svojih mladih let je vzel svoj rožasti robec in bridko jokal. «Vi ste bli gutov nenavadn dobr utrok; tu je blu fletn hodet z vam u šula,* je pripomnil Sam. ♦To sem tudi bil, gospod,* je rekel Job ln «Jaz sem bil oboževanec vse Sole.* «Tmu se ne Cudem,* je menil Sam vo vesele soje srečne matere.* «Vi ste Dietne Uiaicic.j vue' m In pri teh besedah je tlačil gospod Tr°"Tt jokat“\,0i istega robca v kote svojih oči in začel spe—, ,! v «Kua je nek tmu čluvek?* je rekel nei ^ p! Iz Chelseja nisa nč prot vam. Kua se_ spe 7^?» ^«1*% uzah? Al je morde slaba vest zavle va ,vnV gosP^t fle ^ «Ko pa ne morem zatajiti svojih obtu je rekel Job po kratkem odmoru. «Nltl v 'sui»u spet prišlo na misel, da me bo imel moj ^osp°fTJitati s govora z vašim gospodom ln da me d A oap«' da&°orot*j zom in da še prej pregovori tisto nežno veSta- P stojnico penzionata, naj rečeta, da ničesa ^c0 z^P obhaja, gospod Weller, ko vidim, da Je W 1 ljo boljše špekulaclje.» . goSP0^ | «Tok tku Je ta stvar? Zares?* Je vPrasa d P ^ ♦Zares,* je odgovoril Job. g0stllnl’ *reyl,te ♦Dobr,* je dejal Sam. ko sta Prl'la ^ ® proU ve Vam pumenu. Job. Ce niste Se uddan, nnje’.» 1 najdem uku! osmeh pr ta velkm belm * n0&e ? ♦Pridem zanesljivo,* Je rekel J°b- , gam lnm «Tu Je tud prou, de pridete,» Je J a vratca ^ pogledal, ♦drgač b vas šou iskat za ze tvrd^' b vas tam lzpudrlnu.* . . gosP°d ♦Jaz pridem prav gotovo,* je de3 .^jai f gospodu Wellerju roko ter odšel. je ® ♦Pazi se, Job Trotter,* Je rekel o verje&'-* sie ♦drgač t bom ta pot preveč mučan, e . . ut ANI m a \/ hknkh «• iihfdnISTVO IJLICA MONTECCH1 St. 6, III uact. — l cltifoii Stev. Glavni urednik BKANKO BABIC.- ^If- 'PHANiriSKA « ‘ m — THefonska St 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 ln od 15 18 - Tel. In 94-638. - PoStnl predal 502. - UPRAVA: l sto^Dca iraovskl' 80 flriančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. - Za FI.RJ- za vsak mm širine 1 a- IZV »n^ NAROČNINA: Cona A: mesetna 350. Četrtletna D00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. red. ljud. repub. Ju8°sla^rat’i«nega ,n 0$- Postni tekoči ratun *a STO . ZVU: žalolnUtvo triaSkega tiska, Trat 11.537«. - za Jugoslavijo: Agencija dem° žaSkrga ,I5K* Llubljana TyrSeva 34 tel 200' tekoCl rafun pri Komunalni banki v Ljubljani fi-l-9033a-7 - Izdaja Založništvo