Leto XX., št. 282 UpravniStvo: Ljubljana, Puccunjeva ulica 5 — Telefon St 31-22. 31-23, 31-24 Inseratnl oddelek: Ljubljana, Pucclnl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-28 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749__ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglar se iz Kr Italije ln inozemstva Una Unione Pubblicitš Italiana S. A.., Milano Ljubljana, torek t. decembra 1941-XX Cena cent. 7® izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znate mesečno L IX— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccuujeva ulica štev. fi, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se oe vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubbllcita di provenienza Italiana ed esterat Unione Pnbblirfta Italiana S. A-. Milano Krajevni boji v Marmariki Odbit napad oklopnih voz il na bojišču divizije »Trento" Več sovražnih tankov uničenih — Topniško obstreljevanje pri Solunm Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavu 1. decembra naslednje uradno poročilo štev.. 547: Včerajšnji dan je v Marmariki zopet potekel v znamenju lokalnih bojev. Pri To-bruku se je razvilo živahno delovanje topništva. Sovražni napadalni poskus z motoriziranimi sredstvi na bojišču divizije »Trento« je bil takoj zavrnjen. Na srednjem področju je prišlo do spopadov prednjih sil; več sovražnih tankov je bilo uničenih. Na bojišču pri Solumu sta nasproti si stoječi topništvi nadaljevali obstreljevanje. V južnem Džebelu so bili napadeni in razpršeni sovražni motorizirani elementi. Italijansko-nemdki letalski oddelki so ponovno bombardirali in obstreljevali s strojnicami sovražne mehanizirane oddelke ter železniške in prometne zveze na področju pri Marsa Matruhu. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih; itaiijansKo-nemško protiletalsko topništvo v Bengaziju je sestrelilo tri o priliki letalskega napada, dve pa nemški lovci. ■ Obletnica vzhodnoazijskega trojnega pakta Japonska je odločena, da uresniči svoje ideale Tokio, 1. dec. d. Ob obletnici pogodbe držav vzhodne Azije je imel japonski min predsednik Tojo v soboto govor, v katerem je ponovno poudaril odločnost .Japonske. da uresniči svoje idea'e. ki so tvorili podlago sklenjenemu trojnemu oaktu. V izjavah o položaju na Daljnem vzhodu je naglasil. da se Velika Britanija in Zedinjene države bore za nadvlado v zhod-ni Aziji ter skušajo v tem stremljenju naščuvati en azijski narod proti drugemu Poudaril je nato žalostno vlogo ki jo igra maršal Čangkajšek o katerem je naglasil, da je voljno orodje Anglije. Zedinjenih držav in Sovietske zveze kakor dokazuje njegovo nepreudarno trošenje mladih življenj. Njegovo nesmiselno upiranje proti Japonski je zadosten dokaz za to upravičeno sodbo. Min. predsednik Tojo je zaključil, da si zadnji čas Zedinjene države prizadevajo zanetiti čim več nesoglasij ter soorov na Daljnem vzhodu, da ti na ta način lažje napredovale proti svojim sebičnim ciljem Izjava poslanika Mandžukua v RIžsiu Rim, 1. dec. s. Ob včerajšnji prvi obletnici japonsko-mandžursko-kitajskega protokola, je poslaništvo Mandžukua v Rimu objavilo naslednjo izjavo: Dne 30. novembra je poteklo leto dni po podpisu posebnega protokola med Japonsko, Mandžukuom in Novo Kitajsko, ki naj bi zagotovil mir in napredek vzhodne Azije v novem redu. Vse tri države so se zavezale sodelovati v skupni borbi proti komunizmu ter pospeševati medsebojni gospodarski in socialni razvoj in poglab- ljanje najtesnejših stikov med seboj. Okoli osem let od proglasitve neodvisnosti Mandžukua so bili diplomatski odnošaji med Mandžukuom in Kitajsko prekinjeni in tu in tam je bila severna Kitajska celo izhodišče važnih zarot proti varnosti naše države, čeprav je ogromna večina prebivalstva obeh držav vedno želela normalne stiiee med obema državama. Z omenjenim protokolom je nova vlada nacionalne Kitajske formalno priznala Man-džukuo ter prvič zamenjala z njim diplomatske in konzularne predstavnike. Tako so se odprle nove možnosti za razvoj ogromnih ozemelj, katerim vladata obe vladi. Ze v tem letu so bili navzlic velikim težkočam doseženi ogromni rezultati Izmenjave med Mandžukuom in Novo Kitajsko so se zelo razširile, istočasno pa so bili izdelani tudi veliki industrijski in poljedelski načrti, ki naj povežejo gospodarstvi obeh držav, ki se dopolnjujeta. Ti načrti se že izvršujejo Tudi v pogledu prometnih zvez po kopnem, morju in zraku smo zelo napredovali. Iz sodelovanja treh narodov, ki so se združili s podpisom protokola, že vstaja nov svet na vzhodu. Ta utrditev novega reda na skrajnem vzhodu je tem večjega pomena v tem trenutku, ko Japonska s pogumom zre v krizo na Pacifiku Mandžukuo in Nova Kitajska, ki imata mnogo surovin in delovnih moči v izobilju, bosta lahko močno pomagali Japonski za dosego ciljev v njenem velikem poslanstvu. Zato se nam je zdelo potrebno spomniti se obletnice podpisa protokola med tremi državami Daljnega vzhoda, ki pomeni važen doprinos k junaški borbi Italije in Nemčije in k vzpostavitvi novega reda v Evropi. Po berlinskem sestanka Zagreb, 1. dec. d. Hrvatsiki zunanji minister Lorkovič je imel včeraj po radiu govor, v katerem je informiral hrvatsko javnost o rezultatih svojega bivanja v Beri in u Hrvatski zunanji minister je nato sprejel tudi predstavnike tujega tiska. Ob tej priliki je ponovno na glasil važnost sestanka držav protikominternskega pakta ter poudaril p»> men sodelovanja vseh sil. k' so po tem paktu medsebojno povezane. Pripomnili je, da je berlinski sestanek nudil ugodno priložnost za obravnavo vseh aktualnih vprašanj z drugimi v Berlinu navzočimi državniki in prav posebno še z zunanjimi ministri držav jugovzhodne Evrope. Nato je še prav posebej naglasil pomen svojih razgovorov z italijanskim ministrom grofom Cianom. Izjavil je. da je bil njegov razgovor z italijanskim zunanjim ministrom prisrčen ter je potekel v duhu italijansko hrvatskega otr-jateljstva. Bukarešta. 1. dec. d. Snoči se je vrni'] v Bukarešte iz Berlina podpredsednik rumunske vlade prof Mihael Antonescu. Na kolodvoru ga je sprejel državni šef maršal Antonescu. Sprejema so se udeležili tudi vs; ostali člani vlade, navzoči pa so biln tu-d; bolgarski finski :n hrvatsiki poslanik ter več članov nemškega poslaništva v Bukarešti. Nemški poslank pri rumunski Vladi Killinger,, ki je podpredsednika rumunske vlade spremljal na peti v Berlin, se bo vrnil v Bukarešto šele v nekaj dneh Mihael Antonescu doslej nn podal še nikake izjave o svojih razgovorih v Berlinu. Madrid, 1. dec. d. Snoči okrog 23. se je iz Berlina vrnil v Madrid španski zunanji minister Serrano Suner. Ob prihodu na španska tla so ga v Hendayu pozdravile vodilne španske osebnost:!, proti pričakovanju pa na takoj nato sledečem sestanku z vladnimi osebnostmi ni podail nobene izjave o vtisih, ki jih je prinesel z obiska \ Berlinu. Novo švedsko obrambno posojilo Stockholm, 1. dec. s Švedska vlada je sklenila razpisati ob začetku prihodnjega leta novo posojilo, podobno prejšnjima dvema posojiloma, ki sta se imenovali obrambni posojili. Podrobnosti o tem posojilu bodo objavljene še ta mesec. Novi program racioniranja živil za mesec december določa med drugim, da mora biti odslej v dobavah masti polovica margarine. Cena margarine in masla ter drugih živil so se znatno zvišale. Tobak je po-dražen za 40 odst. Tudi kava je dražja in so zmanjšani njeni obroki. De Valera o nalogah Irske Dublin, 1. dec. d. Včeraj je imel predsednik Irske De Valera v okviru vojaške parade v mestu Limerick govor, v katerem se je ponovno dotaknil nalog in dol znositi, ki jih ima Irska v organizaciji svoje obrambe. De Valera je naglasil, da je dolžnost vsakega posameznega irsikega državljana. da se uvrsti v irsko obrambno fronto. Pripomnili je, da je mogeče moderno totalitarno vojno izvojevaiti samo z veliikc budnostjo in do kraja izvršeno pripravljenostjo. Tudi Irska se mera pripraviti. De Valera se je nato dotaknil gospodarskih ukrepov, ki so potrebni v okviru organizacije obrambe ter ie v prvi vrsti naglasi!, da bo morala Irska v bodoče proizvajati več žita, da se bo aa ta n*čin Hhko sam.^ sebe prehranjevala, če bi biila nekoč docela odrezana od zunanjega sveta. N^to je poudaril, da bo strogo kaznovan vsakdo, ki bi v tej borbi ne hotel izpolniti svoje dolžnosti. Svoj govor je zaključil z izjavo, da je samo s takimi temeljitimi pripravami mogoče omiliti nevarnost sovražnega napada na Irsko. Dublin, l dec. s. Šef opozicije v parlamentu Cosgrawe je v svojem govoru v grofij1 Kildare dejal med drugim, da je zia Irsko nevtralnost najboljše obrambno orožje Veliki napori so bili izvršeni v stolet-;ih. dia bi si ustvarili svoje sedanje svobodne irske ustanove, lei jih bomo trdovratno branila. Svečanost v papeževi znanstveni akademiji Vatikan, 1. dec. s. Papeška znanstvena akademija je včeraj otvorila svoje šesto akademsko leto. Svečanosti je prisostvoval tudi papež z 12 kardinali, velikim mojstrom malteškega rela, italjanskim poslanikom, svetnikom nemškega poslaništva ter drugimi člani diplomatskega zbora, akreditiranega v Vatikanu. Papež je imel ob tej priliki tudi govor, v katerem je najprej izrazil svoje veselje, da se nahaja v tako visoki družbi kardinalov in odličnih diplomatov ter mojstrov znanosti. V svojih nadaljnjih izvajanjih je papež prikazal veličino človeka, ki izhaja iz njegove inteligence, s katero pomaga k napredku fizičnih, naravoslovnih in industrijskih ved. Vatikan, 1. dec. d. Papeška akademija znanosti je zaprosila papeža, da bi se sko-lastik Albertus Magnus, ki je bil 1. 1391. proglašen za svetnika ter zarali svojega obširnega znanja označen kot »doetor uni-versalisc, proglasil za patrona vseh eksperimentalnih ved. ULJLlLJLCTXOX3aaaD^ Obnovite naročnino! Hude sovjetske izgube pri Ros Nadaljnje zaledenele Neve proti Moskvi - Odbit sovjetski napad preko Potopljen sovjetski ledolsmilee — Bombardiranje sovjetskih taborišč in skladišč Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poroč lo: Na področju pri Rostovu je nadaljeval sovražnik tudi včeraj svoje protinapade z brezobzirnim uporabljanjem ljudi in vojnih potrebščin. Pri tem je zopet utrpel najhujše krvave izgube. Na področju pri Moskvi napadajoči oddelki pehote in oklopnih vozil prodirajo nadalje proti sovjetskemu glavnemu mestu. Pred Petrogradom je nasprotnik nadaljeval tudi včeraj svoje brezuspešne poizkuse izpadov. Pri zavrnitvi napada z močnimi silami preko zaledenele Neve je izgubil sovražnik poleg hudih krvavih izgub mnogoštevilne ujetnike, kakor tudi 30 oklopnih voz, med njimi 6 najtežjih. Letalstvo je napadalo v srednjem in severnem odseku fronte z dobrim uspehom sovjetska oskrbovalna pota. Vzhodno od Voihova so bila bombardirana zaklonišča čet in skladišča blaga. Na vodovju pri Kronštatu so bojna letala pot-opila sovjetski ledolomilec. Z bombami je bila močno poškodovana večja tovorna ladja. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti Moskvi in Petrogradu. Ob vzhodni škotski obali so napadla nemška letala podnevi z bombami in strelnim orožjem neko letališče. Lope in zaklonišča so bile zadete v polno, več letal na tleh pa je bilo poškodovanih. Ponoči so napadla bojna letala pristaniške naprave v južnozapadni Angliji. V severni Afriki se boji južnovzhodno od Tobruka še nadaljujejo. Angleški protinapadi od juga so bili uspešno odbiti. Aem&ki ln italijanski oddelki bojiun in lovskih letal so podpirali operacije. Angleški bombniki so napadli v poslednji noči področje na severno-nemSki obali. V Hamburgu in Emdenu je imelo civilno prebivalstvo izgube, mrtve ln ranjene. Angleško letalstvo je utrpelo pri teh napadih zopet hude izgube. Izgubilo je 15 letal, izmed katerih no jih 10 sestrelile enote vojne mornarice. Poslednji poskus sovjetske obrambe Berlin, 1. dec. s. List »Zwolfuhrblatt« piše o položaju na vzhodnem bojišču ter poudarja, da je treba silovite sovjetske protinapade v južnem odseku bojišča smatra- ti za poslednji sovražni ponkus obupne obrambe proti nezadržnemu pohodu nemških in zavezniških čet. Med tem ko se Angleži bore v Libiji, bi hotelo sovjetsko vojno poveljništvo pokazati, da je tudi ono začelo veliko ofenzivo na vzhodu. Jasne je, da je moralo v ta namen uporab ti vse svoje rezerve 'judi iin vojnih potrebščin, med tem ko neuspehi prvih akcij že sedaj dokazujejo, da bo ta pobuda hrupne propadla. Med tem ko sile osi v južnem odseku bojišča hrabro zadržujejo sovražne protinapade in zadajajo sovražniku hude udarce. je zanimivo opazovati napredek nemške ofenzive v srednjem odseku Smiselni nemški napadi na sovražne postojanke pred Moskvo uničujejo sovražni odpor ter pripravljajo tako z gotovostjo pot odločilni ofenzivi v tem odseku. Španski prostovoljci v boju Berlin, 1. dec. d. S pristojnega nemškega voja'kega mesta poročajo o odličnem ponašanju Španke prostovoljske tako zvane »Sinje divizije«. V teku preteklega tedna je bila ta divizija zapletena v ogorčene borbe v južnem odseku fronte. Španska prosto vofjrka divizija je odbiila veliko število protinapadov. ki so :ih sovjetske čete pod-vzele, da bi zadržale prodiranje nemških in zavezniških čet. Borba Finske za svojo neodvisnost Finski min. predsednik o osvobodilnih bo'fh — Vse finske politične stranke odobravajo politiko vlade Helsinki, 1. dec. s. Listi poročajo o seji parlamenta, na kateri je predsednik vlade Randell podal zanimiv pregled o razvoju vojaških operacij in o zunanjepolitičnih vprašanjih Finske. Finska, je dejal Randell. se je že zelo okoristila s svojimi vojaškimi operacijami v poslednjih petih mesecih, kakor dokazuje načrt o osvobojenih ozemljih, ki ga vlada predlaga parlamentu v odobritev. Najpomembnejše zmage so bile naslednje: Dne 9. julija so bila dosežena ozemlja pri Repoli. Vokkineju. Contikkiju. Kojntijaerviju, Kualankl In Sali. Med 10. in 18. julijem je bil izvršen prodor v sovražno ozemlje pri Ladoškem jezeru v Kareliji. Dne 21. julija je bila osvobojena Pit-karanta. Dne 29 julija so na£e čete zasedle severnovzhodno obalo Ladoškeriiprav-Ijene. Računati je možno s tem, da bo vojna mornarica Zedinjenih držav s sodelovanjem angleških vojnih ladij ter vojnih ladij Nizozemske Vzhodne Indije organizirala pomorsko blokado Japonske. Ta blokada bi objela japonsko otočje ter ga odrezala od vseh oskrbovalnih poti«. Tudi japonske čete naj bi bile po pisanju omenjenega ameriškega lista na ta način odrezane od oskrbovalnih središč. Amerika se bo omejila samo na akcije svoje vojne mornarice in letalstva. Nato sodi list, da v Zedinjenih državah »upapolno« pričakujejo, da bo Japonska po organizaciji blokade, ki bi jo mogla zadušiti, ooizkusila prebiti ameriški blokadni obroč. Ta poskus pa bo moral nujno zaplesti v borbo japonsko vojno brodovje. Seja japonske vlade Tokio, i. dec. (Domei). Ob 9. dopoldne so se člani japonske vlade sestali k izredni seji v službenem stanovanju min. predsednika Toja. Na seji je zunanji minister Si-genori Togo poročal o celokupnem dosedanjem razvoju japonsko-ameriških pogajanj, pri čemer je poudaril, da prehajajo pogajanja sedaj v izredno važno fazo. Tokio, 1. dec. (Domei). Z dobro informirane strani izjavljajo, da je japonska vlada na današnji izredni seji sprejela sklep, da bo Japonska nadaljevala pogajanja z Zedinjenimi državami do zadnjega trenutka. Japonska mornaricr je pripravljena Šangha:, 1. dec. s. Japonski listi objavljajo izjavo podadmirala Mahite, poveljnika japonskih izkrcevalnih oddelkov, da je japonska mornarica pripravljena na vse. Odhod ameriških posadk iz Kitajske Šanghaj, 1. dec. &. Z odhodom četrtega polka amerSce mornarice zapuščajo Kitaj-skb poslednje oborožene sile Zedinjenih držav Odplule so tudi vse aimcnSke topni-čarke in sicer v smeri proti Manili na FHa-pmih. razen en«, ki mora biti pripravljena za vkrcanje osebja ameriškega poslaništva m konzulatov. Doznava se, da izvajajo angleške in ameriške oblasti nov pritisk, da bi se iz Kitaj- ske in Japonske izselili prav vsa državljani obeh držav. Ameriški državljani m> biLi pozvani naj zapuste tudi Hongkong. Iz Manile in Singapura se je včeraj vrnilo 2000 Japoncev, ki se vračajo v domovino iz Zedinjenih držav. V nekaj dneh se je iz Zedinjenih držav in angleških kolonij vrnilo kakih 10.000 japonskih državljanov, med tem ko v Nizozemski Indiji ni že no>-benega Japonca več. V Ameriko je odplula še ena japonska potniška Ladja, ki bo vkrcala večje število Japoncev iz Zedinjenih držav. Šanghaj, 1. dec. s. Ameriški mornarji šanghajske posadke so odpotovali s preko-oceanskim parnikom »President Harrison«, ki so ga spremljale podmornice in topni-čarke. »President Harrison« se je napotil proti Manili. Šangha'), 1. dec. s. Listi komentirajo odhod ameriških mornarjev ter pripominja^-jo, da so ti mornarji odšli in da se ne bodo več vrnili. S tem se zaključuje stoletno delovanje angleških in ameriških vojakov na kitajskem ozemlju. Izseljevanje Američanov iz Hongkonga Šanghaj, 1. dec. d. Ameriški generalni konzulat v Hongkongu je v soboto razposlal vsem ameriškim državljanom, ki žive v tem mestu, okrožnico, v kateri jih poziva, naj čim prej zapuste to britansko kronsko kolonijo. Obsedno stanje na Malaji Šanghaj, 1. dec. d. Iz Singapura poročajo, da je bilo na Malaji proglašeno obsedno stanje. Vsi mornarji prostovoljci, kakor tudi letalci so bili mobilizirani. Tokio, 1. dec. (Domei). Listi »Niči Niči« objavlja brzojavko svojega dopisnika v Bangkoku, ki pravi, da je zbranih mnogo britanskih, avstralskih in indijskih čet ob siamskj mej L Namen teh koncentracij je prisiliti Siam, da bi se priključil anglo-ameriškemu taboru. Nadalje javlja dopisnik lista, da je bilo zadnji čas vzdolž siamske meje zgrajenih mnogo letalskih oporišč. List »Asahi« svari Siam in Indokino pred anglo-ameriško propagando ter piše, da nasedanje tej propagandi lahko samo izzove krizo, ki bi se ji Siam hotel izogniti. Na kraju pa prihaja »Asahi« do zaključka, da je dvomljivo, da bi mogel Siam še kaj dolgo ostati nevtralen glede na izredni propagandni pritisk, ki mu je izpostavljen. Pripravljenost posadke v Singapura šanghaj, 1. dec. a. Čete posadk« ▼ Skiga-puiru so prejele nalog stroge pripravljenosti Enak ukaz so prejele tudi čete na področju Himalaje, zlasti letalsko osebje. Ne nasedajte komunistični propagandi! Letalski boji na zapadli Berlin, 1. dec. d. V 11061 na ponedeljek so britanski bombniki napadli Nemški zaliv ter razne kraje v obalnem pasu severne Nemčije. Kakor je blo davi objavljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so britanska leUla metala bombe na stanovanjske okraje ter niso nikjer povzročila vojaške škode niti ^kode voj negospodarske narave. Nekai hiš 'e bilo poškodovanih in je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev ter ranjencev med civiln m preb valstvom Po doslej znanih podatkih so bila štiri sovražna letala sestra j ena Sabotaža v ameriški industriji New York 1. dec. d. Poleg stavkovnega gibanja se v ameriškh industrijskih pod-jetj h pričenja šinti tudi sabotaža Kakor se je zvedelo iz amer ških gospodarskih krogov, so se morata vodstva nekaterih in dustrij zateči po pomoč oblasti. Organizirana bo baje celo posebna žandarmerija, katene naloga bo čatirati babotažnc delavnost. Dolga vožnja iz Egipta v New York New York, l. dec. :» Po dolgi plovbi, ki je trajala 83 dni. je prispela iz Aleksandri-je v New York ameriška ladja ki je bila v Sueškem prekopu bombardirana V afri ških vodah ni našla potrebnega goriva in so se mornarji zaradi nevarnosti podmotove skupine«. Letalska nesreča pri Clevelandu New York, 1 dec. d V bližin- Clevelan-da je v nedeljo treščilo na tla neko manjše transportno letalo. Pri nesreči je bila neka oseba ub;ta. štiri pa ranjene. Izgredi pri volitvah v Argentini Buenos Aires. 1 dec d. Kakor poročajo listi, je prišlo v okviru voililne borbe v pokrajin San Juan do dejanskih spopadov med političnim nasprotniki. V' nekem kraju sta bili dve osebi ubiti, večje število pa ranjenih Obsodi* ruiminskih leglfonarjev Bukarešta, l. dec Dne 19 oktobra letos je rumunska po^cija aretirala v nekem go-zau v bližini prestolnice skupino osmih dijakov legionarjev, zbranih na tajnem političnem posvetu. Vojaško sodišče je sedaj te dijake obsodilo na prisilna dela od 10 do 25 let. Nov župan v Bukarešti Bukarešta, 1. dec. s. Ker je dosedanji župan rumunskega glavnega mesta general Modreanu odstopil, ie bil na njegovo mesto imenovan za župana Bukarešte general Flo-rescu. Razlastitev židovskih lekarn v Rumuniji Bukarešta, 1. dec. s Vlada je odredila, da morajo židovski lekarnarji in drogisti izročiti svoje obrate rumunskim državljanom v roku 60 do 90 dni. Italijansko-rumunski plačilni dogovor Bukarešta. 1. dec. s. »Universul« doznava. da so pogajanja za spremembo italijansko rumunskega plačilnega dogovora končana. Ob tej priliki so bile proučene vse možnost- izmenjav med obema državama in je bil tudi dosežen sporazum o najprimernejših metodah za poglobitev teh zmenjav. Potek pogajanj je potrdil prisrčnost sodelovanja med Rumunijo m Italijo. Sadovi tega sodelovanja, ki so bili odlični že v preteklosti, bodo še siijajnejši v bodočnosti. Novi sporazum bo podpisan te dni. Smrt slovitega italijanskega glasbenika New York, 1. dec. s. Nenadno je umrl v starosti 55 let dirigent Gennaro Papi, dekan dirigentov italijanske opere v gledališču Metropolitan v New Yorku. Pokojnika je zamenjal na njegovem mestu dirigent Panizza. Zasedanje mednarodne kinematografske zbornice Monakovo, 1. dec. s. V soboto je končala svoje delo mednarodna kinematografska zbornica. Sprejeti sklepi naj zajamčijo zadostne filmske dobave vsem udruženirn članom. Aretacije komunistov v Novem Sadu Budimpešta, 1. dec. s Madžarska policija je odkrila v Novem Sadu zelo nevarno družbo židovsko-kornunističnih elementov, ki so za visoke nagrade prepelje vali preko madžarske meje komuniste, ki sta jih iskali nemška in hrvatska policija in ki so zbežali iz koncentracijskih taborišč. Izvrševala je že nekaj časa svojo protizakonito delavnost vzdolž hrvatske meje in so jo madžarske oblasti iztaknile v trenutku ko je hotela prepeljati na madžarsko stran 10 ko-mun:stov. Vsi člani družbe skupno kakih 20 so bili izročeni posebnemu sodišču, med tem ko so bili vsi prepeljani srbski ii. hrvatski komunisti izročeni hrvatskim odnos-nc nemšk;egia švedsko luko m se nato vrnila v domovine Smrtna kazen za sabotažo Stockholm 1 dec s Po nedavnem no vem letalskem incidentu na nekem Šved skem letališču kjer ie letalo treščile na tla zaradi napak v motorju ld ih :e treba pripisati na račun sabotaže je glavni do veljnik letalskih oboroženih sni zahtevali ->d švedske vlade spremembo zakona o sabo tažnih zločinih in sicer v tem smislu, da b bil- zločini v škode švedskih vojaških na prav kaznovani s smrtio. Zaplenjen angleški balon Stockholm. 1. dec & V bližini Gaevleja so oblasti našle angleški bailon. katerega ladijca je bila polna letakov s proglasom Churchilla m Roosevelta nizozemskemu narodu. ki ga pozivata naj se upre nemški oblasti Nezgoda švedskega parnika Stockholm, 1. dec. s. švedska trgovsita ladja »Oddvold« (1185 ton) je na Severnem morju trčila v drug švedski parnik in se potopila. Tri člani posadke so mrtvi, 14 pa jih je bilo rešenih in prepeljanih v neko nemško luko. Spoštovanim naročnikom! Dana&nji številki »Jutra« smo priložili položnice. Prosimo vse cenjene naročnike, ki so z naročnino v zaostanka, da Jo blagovolijo poravnati v prvih dneb decembra zavoljo reda v upravi, pa tudi zato, da varujejo svojcem pravico do posmrtnlne, ki se Izplača v primeru naročnikove smrtne nesreče samo tedaj, če Je naročnina poravnana. Uprava »Jutra« prosi za naklonjenost naročnikov tem bolj, ker se v zadnjem mesecu zelo nakopiči delo In ji ga s pravočasnim plačanjem naročnine silno olajšate. Ce Je kdo že plačal naročnino, a kljub temu prejme položnico, naj tega ne smatra za opomin, marveč naj shrani ;>o-ložnico za prvo prihodnje nakazilo naročnine. Ljubiteljem ljudskih povesti ob tej priliki toplo priporočamo, da se naročijo na družinski tednik »Domovino«, ali pa Jo priporočijo svojim znancem ln prijateljem naor naKaze vsaj četrtletno naročnino 4.50 L. za čas od novega leta dalje, li ves december prejemal »Domovino« brezplačno. Novi naročniki naj se zglase 2 dopisnico na naslov: Uprava »Domovine«. LJubljana, Puccinijeva 5. UPRAVA Petain odpotoval v zaseden 3 Francijo Vichy, 1 dec. d Danes je buo objavljeno uradno sporočilo, da sta maršaj Petain in admiral Darlan snoči ob 22 odpotovala s posebnim vlakom v smen proti zase denemu delu Francije, kjer se bosta sestala z visoko nemško osebnostjo, katere ime pa še ni bilo razkrito Verjetno je. da se bo Petain sestal z nemškim državnim maršalom Goringom Tajno se drži prav tako traj sestanka slično kakor v oktobru lanskega leta ko je maršal Petain odpotoval aa sestanek v Montoire Po nekaterih informacijah utegne biti sestanek nekje v bližini Orleansa V Petainovem spremstvu je odpotoval komandant Bonhomme. Pe-tainov pribočnik ter njegov posebni tajnik dr Bernard Menestrelk V spremstvi podpredsednika vlade Darlana sta komandant Fontaine ter Darlanov ordonančni oficir. Na demarkacijski črti bo sprejel maršala Petaina poslanik Fernand de Bri-non Povratka obeh francoskih državnikov v Vichy pričakujejo za drevi ali pa jutr zjutraj. Francoski minister za kolonije v Dakarju Vichy. 1 det d. Francoski m nister za kolonije viceadmiral Platon, ki je na inšpekcijskem pot<»vanju po Francoski zapadni Afrki, je v soboto pomeril strateško važno francosko luko Dakar na zapadn afrniki obali. Ob tej priliki si je ogledal dakarske obrambne naprave ter je imel razgovore z guvernerjem Boissonom. Prebitki v trgovini na debelo in drobno Predpisi za proizvodnjo lesa in izvoz drv Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svoje naredbe z dne 7. junija 1941-XIX št. 39 o predpisih za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva v Ljubljanski pokrajini, z dne 28. junija 1941-XIX št. 53 o predpisih za proizvodnjo m prodajo celuloznega lesa in z dne 17. septembra 1941-XIX št 103 o predpisih za izvoz lesa, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291 in smatrajoč za potrebno, izdati nove predpise ter preurediti in poenotiti že izdane predpise glede ureditve lesne proizvodnje in izvoza drv in lesnega oglja: Splošne določbe za proizvodnjo lesa Cl. 1. Vsak lastnik gozda v Ljubljanski pokrajini je dolžan proizvajati kar največ lesa. Cl. 2. Gozdovi, ki so po veljajočih gozdnih predpisih zreli za sečnjo, se morajo izkoristiti po lastnikih samih ali po podjetnikih v času in ob pogojih, ki jih določi Visoki komisariat po poveljništvu ljubljanske kohorte državne gozdne milice. Cl. 3. Določbe prednjega člena se uporabljajo tudi na posamič rastoča drevesa in na drevesne skupine zunaj gozda, izvzemši drevesa vzdolž javnih cest. Cl. 4. Lastniki gozdov smejo te izkoriščati intenzivno po vseh pravilih gozdarstva, z izseko že dozorele glavnine, pri čemer morajo upoštevati v gozdu ževzni-klo podrast Ne glede na obseg gozda je odpravljena obveznost predhodne dovolitve za sečnjo. CL 5 Za gozdne enote, za katere obstoji gospodarski načrt sečnje, ki je bil redno odobren, se mora opraviti v gozdarskem letu 1. novembra 1941-XX do 31 oktobra 1942-XXI izkoriščanje v podvojenem obsegu, tako da se izrabi sečnja tudi v odsekih. ki so določeni za izkoriščanje v gozdarskem letu 1942-XXI do 1943-XXII. Cl. 6. Vsak gozdni lastnik mora hkratu s sečnjo opraviti tudi čiščenje, redčenje in kleščenje gozda. Cl. 7. Ce bi se izkoriščanje v določenih rokih ne izvedlo ali bi se izvedlo drugače nego je določeno, odvzame po opozo-ritvi lastnika po državni gozdni milici ravnateljstvo državnih gozdov Visokega komisariata gozdno ploščino in si pridrži, izkoristiti jo neposredno ali pa po podjetju, ki ga določi samo. Odvzemna cena se določi brez pritožbene pravice na podstavi tržne cene dobljenih proizvodov z odbitkom vseh stroškov izkoriščenja in prevoza. Zoper proizvajalce, ki ne izpolnijo dolžnosti izkoriščanja, se izreče kazen od 10°/o do 609/o odvzemne cene. Cl. 8. Da se zagotovi redna oskrba z lesom in lesnim ogljem glede na potrebe pokrajine in potrebe izvoza, morajo lastniki posekanega lesa (v kar se šteje tudi izdelano oglje) in lastniki pomožnih sredstev. ki so potrebna za predelavo, prevoz in oddajo lesa, ta izkoristiti ob pogojih, ki jih določi Visoki komisariat po poveljništvu ljubllanske kohorte državne gozdne milice. Ce se lastnik ne ravna po teh predpisih ali če se pokaže potreba, lahko odvzame po opozori tvi prizadetih po državni gozdni milici gozdno ravnateljstvo že posekani les (v kar se Šteje tudi izdelano oglje) ter proizvajalna ln prevozna sredstva potrebna za čim boljše izkoriščanje lesa. Odvzemna cena se določi brez pritožbene pravice na podstavi tržne etne ali cene, določene v uradnih cenikih, z odbitkom vseh nastalih stroškov. Zoper zamudnike se izreče kazen od 10°/e do 60% odvzemne cene. Cl. 9. Gozdni lastniki morajo ob začetku gozdarskega leta, vendar ne kasneje od 15. novembra vsakega leta, prijaviti svoji občini vse množine lesa, ki jih imajo na dan 1. novembra vsakega leta in količine lesa, ki jih morajo po določbah člena 1. proizvesti v novem gozdarskem letu. Količine lesa se morajo ločiti v drva in celulozni les, les za oglje in les za obdelavo. Občine morajo poslati Visokemu komisariatu, poveljništvu državne gozdne milice, najkasneje do vštetega 30. novembra povzetek vseh prijav. Za tekoče gozdarsko leto se morajo vložiti prijave pri občinah do vštetega 15. decembra 1941-XX, ki jih morajo odposlati do vštetega 31. decembra 1941-XX. Posebne določbe za rastlinsko knrivo Cl. 10. Po pokritju potreb Ljubljanske pokrajine uravnava trgovino z rastlinskim kurivom (drvmi, celuloznim lesom in ogljem) v celoti Visoki komisariat ki opravlja te posle po podrejenem ravnateljstvu državnih gozdov ob sodelovanju in po navodilih, ki jih izda poveljništvo kohorte državne gozdne milice v Ljubljani. Zaradi tega sta proizvajalcem in trgovcem prepovedana izvoz in izvozna prodaja rastlinskega kuriva. Na zahtevo državne gozdne milice morajo odstopiti ravnateljstvu državnih gozdov presežke svoje proizvodnje nad potrebo pokrajine po ceni in ob pogojih. ki jih določi Visoki komisariat. Cl. 11. Železniška uprava in prevozna podjetja ne smejo prevzeti rastlinskega kuriva za odpravo iz Ljubljanske pokrajine. če nima interesent potrdila o izvoru, ki ga izda carinarnica in ga vidirata državna gozdna milica in ravnateljstvo državnih gozdov. Cl. 12 O svojem poslovanju pri izvajanju teh odredb mora ravnateljstvo državnih gozdov voditi posebno upravno računovodstvo. Cl. 13. Da bi se čim bolj pospešila proizvodnja lesnega oglja in drv. bo dovoljevalo ravnateljstvo državnh gozdov proizvajalcem, ki so se pravilno zavezali in so dejansko dosegli določene količine, nagrado. ki se dogovori s pogodbo Cl. 14. Proizvajalci drv in lesnega oglja morajo na 1. in 15 dan vsakega meseca pismeno sporočiti Visokemu komisariatu (poveliništvu kohorte gozdne milice) količino oglja ali drv. ki so jo proizvedli, količino. ki so jo oddali v potrošnjo v tem polmesečiu in kol'čino ki jo še imajo. Cl. 15 Celotna ured'tev. omenjena v členu 10.. ki je že uveljavljena za lesno oglie. velja za drva od 24. oktobra t 1. dalje. Kazenske določbe Cl. 16. Kršitelji določb te naredbe se kaznuielo v denarju od L. 1000 do 10.000. v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev Poleg tega se sme odrediti tudi zaplemba blaga In odvzeti obrtna aH trgovska pravica. Cl. 17 Z dnem uveHavitve te naredbe so razveliavllenp naredbe ? dne 7 Junija 1941-XTX St. 39 28 lunMa 1941-XTX it 53 'n 17 septembra 1941-XTX St 103. Cl 18 Ta naredb8 stopi v vel lavo t dnem oblave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 26. novembra 1941-XX. Visoki komisar Emllio Grmado!! Glede na svojo naredbo z dne 9. julija 1941 o določitvi pribitkov v nadrobni prodaji kakor tudi na uredbo o pobijanju draginje ln brezvestne špekulacije od 20 septembra 1939 ter uredbe o cenah od 12. marca 1941. je Visoki Komisar za Ljub-i-ansko pokrajino določi' za blago najširše potmšnle oribitke pri prodaji na debelo ln na drobno Naredba določa naslednje: Pri p;oda1 poznele navedenega biaga na debplo in drobno sp dovoljulejo naslednji prlbitki v odstotkih na nabavne cene po fakturi zviSane za prevozne stroške ln za znesek taks. davftMn in pristojbin, kar se mora dokazati z ustreznimi listinami. I. ŽIVI1.A: deželni pridelki in Industrijski druea posoda iz nebruše-nega stekla: na debelo 20«na drobno 40 ~ V. ŽEUEZNINA: 1) raznovrstno železo v palicah, profilno železo bela in pocinkana nW»v!n8, sekire, lopate, krampi grabile vile. kose. srpi. vhvaki. konače. črne in pocinkane cevi. neemailtrana navadna kuhinjska posoda: na debelo 10% na drobno 20«'.: 2) posoda in druge kuhinjske po-treb*čine. emailirane. raznovrstni predmeti iz ž!cp- n** debelo: 13%. na drohno 30«/». VI. O^TTEV: vsakovrstna moška, ženska in otroška obutev: na drobno 30% enotne Izdelke se ne priznavajo prlbitki na 2e določene cene. Za proda ine cene nq debelo ln drobno veljajo pri blaen, ki ni "b«PŽpno v predn^h predp:s'h, določbe člena 8. uredbe o pobijanju draginje ln brf»7vestne špekulacije z dne 20 septembra 1939 po katerih moralo cene ustrezati poštpnemu In rednemu dobičku. Navedeni prehitk' ne veMaio za hiaero našteto v maksimalnih CPn'kih in za blago, tu katero veljajo posebni prodajni predpisi. Kršitelji določb te naredbe se kaznu^jo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Gorn 'a naredba je objavliena v »Službenem listu« 29 novembra in je stopila s tem dnem v veljavo obenem pa je razveljavljena naredba z dne 9 julija 1941 o prebitkih v nadrobni prodaji. Go«nodarske vesti — Pretvoritev navadnih delnic v Imenske delnice. Kakor smo že svoj čas pero-čali. Je ministrski svet na seji 27 septembra 1941 sprejel zakon o prisilni pretvo-ritvi delnic, ki se glasijc na Imetnika, v Imenske delnice V Italiji je do konca leta 1922 vel''al predpis da morajo biti vse delnice imenske delnice, to le. da se morajo glasiti na Ime lastnika Fašistična vlala j? tega leta ukinila ta predpis ln je dovolila izdajanje delnic, ki se glasilo na vs? ko-kratnega Imetnika. Ta olajšava je sedaj zopet uklniena, kar pa ne predstavlja sovražnega akta proti delniškim družbam. Po poročilu senator a B'ppch'nl1a ie bilo sredi letoSrjega leta v Italiji 26 000 del-nišk'h družb z elavnico preko 66 milijard lir. Borzna vr?dnost pa je biia skoro trikrat večja Zopetna uvedba imenskih delnic je predpisana v interesu vsega nacionalnega gospodarstva Država mora skrbeti, da se narodni prihranki ne stekalo na borzo za spekulatlvni nakup delnic, ker je interes države, da se ti prihranki v prvi vrsti uporabijo za nakup državnih papirjev. Kakor ostale vo*ujoče se države, mora tudi Itali a skrbeti za to, da se v zvezi s financiranjem volne ki zahteva mesečne izdatke okrog 5 mllHard Ur drži zdravo razmerje med davčnimi dohodki in dohodki od posojil, ki služijo za kritje teh Izdatkov. Zakon o uvedbi imenskih delnic olatšuie po možnosti prehod ln pretvoritev delnic v imenske delnice, sai pušča delničarjem, da Iz-vršlio to pretvoritev do 30. 'unija 1942. Oni imetniki delnic, pri katerih delnice ne predstavljajo trajne investicije, imajo dovolj časa da prodajo te delnice in si poiščejo druee možnosti naložbe. Seveda pa se smejo dlvidende letoSnjega poslovnega leta iznlfčatl šele po izvršeni pretvoritvi navadnih delnic v Imenske delnice. V zvezi s pretvoritvi jo niso predvidene nobene davčne sankcije in se pretvoritev tudi ne spravlja v zvezo s plačilom kakšne dodatne dohodnine. Za delniške družbe same omejuje novi zakon možnost držati v portfeliu delnice drugih družb v vrednosti, ki presegajo lastno delnico. Le družbe, ki so imele že ob uveljavljenju zakona v portfeliu več tujih delnic, jih lahko obdrže morale pa so v petih dneh to prijaviti. Z uvedbo snlošnega nacionalnega registra delnic, v katerem se bodo vpisovale vse snrempmbe lastništva impnskih delnic, si bo država ustvarila možnost, da v vsakem trenutku lahko pregleda posestne spremembe na trgu delnic. = NOvi rudniki rjavega premoga v I taliti. Državna družba za pridobivanje rla-veea premoga ALT z delniško elavnico 60 mlliionov lir 1e obnovila Pridobivani premoga v rudnikih Južne Italije, ki so že desetletja izven obrata, in tfcer v rudnikih Mercure. Briatlco in Morcore. Prav tako je obnovila pridobivani Dremoga v dveh j toskanskih premogovnikih Quarata in Por-rena Družba se nadaMe pogaja za prevzem Se nekaterih drugih premogovnikov, ki se ne Izkoriščajo ali niso dobro opremljeni. Vrhu tega vrši izsledovalna dela v pokralinah Siena. Arezzo in Aquila. V tej zvezi so razne tvornice stekla in keramičnih izdelkov preuredila svoje naprave za kuriavo z rjavim premogom. = Rečni promet v Italiji. Po pravkar ob-tavltenih podatkih je bilo leta 193«) na ita-IHansklh rekah prevoženih 5.678 000 ton Od celotneea prometa 'e odpadlo 4 3fS3 ono ton na vodna pota Padske nižine. Največ so po rekah prevažali gradbenega materiala kamenja ln rud « Vključitev Spodnje Štajerske fn Go-renftkp v nemško-hrvatski klirinški promet. Na podlagi nemško-hrvatske trgovinske pogodbe z dne 5. novembra le s 1 de-eemhrom vkl1uč«n v nemško-hrvatskl kll-ring tudi plačilni promet med Spodnjo Sta-jeresko ln Goreniako na eni strani in Hrvatsko na drugI strani, s čemer odpade poseben kllrinSki promet med Hrvatsko ln Spodnlo Štajersko ter Gorenjsko. » Hranilne knjižice ljubljanskih zavodov na Spodnjem Štajerskem. Iz Maribora poročajo: Na Spodnjem Štajerskem ima prebivalstvo od prej številne vloge pri ljubljanskih bankah. Teh vlog sedaj imetniki knMžlo ne morejo dvigniti. Zato so bila v zadnjem času pogajanla z nekaterimi ljubljanskimi zavodi, predvsem s Kreditnim zavodom za trgovino in Industrijo, z ljubljansko podružnico Ceftke industrii-ske banke ln ljubljansko podružnico Občega jugoslovenskega bančnega druStva Tako bo v kratkem ustvarjena za Imetnike knjižic možnoot, da knjižice zamenjajo za | nove knjižice denarnih zavodov na Spod- njem Štajerskem. Ker pa je potrebno, da bodo imela oblastva pregled o obsegu teh hranilnih vlog pri ljubljanskih denarnih zavodih, je bilo vlagateljem priporočeno, nai stepije v stik s podružnicami zavoda Kreditanstalt-Bankverein v Mariboru in Celju kjer naj navedejo ime ljubljanskega zavoda, številko knjižice in višino vloge. = Hrvatska se bo v prihodnlem letu udeležila tudi velesejma v Ljubljani. Iz Zagreba poročajo, da se bo Hrvatska po odredbi trgovinskega ministrstva prihcčnie leto udelpžila devetih inozemskih velpsej-mov. Sodelovala bo na velesejmih v Lip-skem, na Dunaju v Miiann, Ljubljani, v BudimpeSti Plovdivu in v Bratislavi. = Na Hrvatskem so vse dinarske novča-nlce vzeli iz prometa. PrejJnji teden je potekel rok za zamenjavo dinarskih novča-nic po 10 in 20 din tako da so sedaj zamenjane na področju Hrvatske vse dinarske novčanice. Kot zakonito plačilno sredstvo pa krožijo še nadalje kovanci po 50, 20 10, 2 in 1 din ter po 50 in 25 par. — Kakor je znano, Hrvatska državna banka ob svo-ječasni zamen avi lOOOdinarskih in 500di-narskih bankovcev ni izplačala predlagateljem vrednosti v kunah, temveč je takoj izvršila le zamenjavo manjših zneskov. Pozneje so bili izplačani tudi večji znerkl. niso pa še izplačani zneski preko 100 000 din. ker obstoja zlasti pri teh velikih zneskih možnost, da gre za vtihotapi jen je bankovcev Sedaj je hrvatski zakladni minister odredil, da morajo do konca t. 1. vsi oni ki so predložili v zamenjavo za preko 1CKV000 din bankovcev po 1000 in 500 din, vložiti naknadno prošnjo za zamenjavo, v kateri morajo navesti izvor denarja in predložiti dokaze, da je dotični denar njihova last ali last tuzemcev, da je imovina nastala iz dohodka v tuzemstvu ali od prodaje lastnega blaga v tuzemskem prometu, od vnovčenja računov v tuzemskem prometu ali od vnovčenja inozemskih terjatev v skladu z devizno-valutnimi predpisi. Te izjave mora predhodno preizkusiti okrajno glavarstvo ali mestno poglavarsto. = Prisilna oddaja starih gum na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala naredbo, po kateri morajo vsi zasebniki pa tudi vse državne in samoupravne ustanove v 15 dneh 'izročiti in prodati tvrdki Bata vse stare neuporabliive gume motornih vozil, kakor tudi vse neuporabljene predmete iz gumija in sicer po ceni 15 kun za kilogram, franko kolodvor postaja Borovo ali 14.50 kune franko prodajalnica tvrake Bata. Obenem je prepovedano vsako trgovanje s starimi gumami in predmeti iz gumija. = Nalaeanje rezerv v državnih papirjih na Hrvatskem. Glede na obstoječe predpise morajo zavarovalnice, denarni zavodi in ustanove za socialno zavarovanje del svojih rezerv nalagati v državnih papirjih. Ker pa Hrvatska takih papirjev še nima, je hrvatski zakladni minister odredil, da se morajo začasno ustrezajoči zneski nalagati pri Državni vjeresijski banki na posebne račune za nakup hrvatskih državnih papir'ev. = Trije brezmesni dnevi v Švici. Švicarski zvezni vojno-prehran'evalni urad je s 1. decembrom uvedel tretji brezmesni dan v tednu. Odslej je prepovedana prodaja in potrošnia mesa in mesnih izdelkov ne samo v sredo in petek, temveč tudi v ponedeljek. Tretii brezmesni dan je bil uveden zaradi nezadostne ponudbe goveje živine in svinJ na trgih. Prireja živine m svinj se je zmanjšala na eni strani zaradi pomanjkanja inozemskih krmil, na drugI strani pa zaradi tega. ker so mnogo pašnikov pre-orali in spremenili v polja. PotroSnja tkanin iz umetne svile In celulozne v«*lne v Bolgariji. Bolgarska vlada bo v sporazumu s tekstilnimi tvornica-mi v kratkem izdala naredbo. po kateri bodo veletrgovci smeli prodajati detajli-stom bombažno in volneno blago le pod pogojem. da kupijo tudi določeno količino tkanin iz umetne svile in celulozne volne. Odškodninske pravice delavcev v Nemčiji Rim, 1. dec. s. Fašnstična konfederacija industrijskih delavcev obvešča, da imajo industrijski delavci zaposleni v Nemčiji, ki so bili zaradi bombardiranja ali drugih vejnih razlogov onesposobljeni za ddo, pravico do zdnvni^ke m kirurške pomoči ter drevne odškodnine za ves čas bolezni. Za primer, da ostanejo po ozdravljenju Se vedno deloma nesposobni za delo. dob« primerno odškodnino. Romantika izven Postojnske Jame Starinska slika lz postojnske okolice »Torbarji", ali: Kako je prebrisani Jaka ugnal postojnskega zmaja Postojna ni ponosna le na čudovite dragocenosti svojega spodnjega sveta, ampak so lahko ponaša tudi z bogastvom svojega zgornjega sveta. Gozdovi so to neprecenljivo bogastvo, les, ki prerašča pivško zemljo. Da, tudi Postojna živi kakor Bistrica, Šv. Peter na Krasu pa Senožeče od lesne industrije in kupčije, od prelepih gozdov, ki obkrožajo zgledno obdelana polja od vznožja Nanosa in gozdnate Hrušice pa tja do Trnjske Sv. Trojice in grebena podolgovate Polane, kjer je bila nekoč prostrana gmajna. Ves del Fivke, ki ne teži k Sv. Petru na Krasu oziroma Bistrici, spada v delovno, industrijsko ln kupčijsko področje ponosne Postojne, kjer je nešteto ža%, med njimi Sclapsa največja. Med drugim je znana tudi Lovrenčičeva žaga. ki stoji na kraju, kjer je bila svojčas opekarna, ki pa je pogorela. Nova Postojna, ki jo lepšajo sodobno urejene ceste, se je razvila zlasti proti postaji ta ob Tržaški cesti. Postojna, ki šteje danes kot občina več ko 6000 prebivalcev, je danes sedež raznih oblastev, tukaj je tudi gimnazija z licejem. Vsako leto prihaja v Postojno na tisoče ln tisoče gostov, ki jih privabljajo čuda njenih jamskih prostorov. Pripovedka, ki sem jo slišal Iz ust zgovornega Otočana, pa nam pojasnjuje, zakaj nazivajo Postojnčane še danes ponekod »torbarje«. Po tej pripovedki je besnel v davnih časih v prostorih, kjer je Postojnska jama, krvoločen in požrešen zmaj, ki mu ni bilo nikdar zadosti telet, praši- čev, koz, ovac in drugih dobrot, ki so mu jih nanosili skupaj Postojnčani ter okoličani, čim se je oglašal lačni zmaj s svojim j grmečim glasom. Nekega dne pa so se le zbrali skupaj preudarneiši možje, da se pcmenijo o tem kaj je storiti. Dolgo so tuhtali, pa so dobro potuhtali. Pokličejo zvitega Jaka, skromnega pastirja z Nanosa, in mu potožijo svoje gorje. Jaka je nekaj časa pomišljal, nato se je brž lotil svojega dela. Da zaklati tele, v kožo pa nasiplje živega apna, nakar kožo sešije. Ko se je požrešni postojnski zmaj spet oglasil s svojim tuljenjem, so mu brž postregli s teletom, ki je bilo nagačeno z apnom. Ko se je zmaj navžil dobre tele-tine, se ga je polotila žeja in se je pognal v bližnje jezero, da si potolaži grozno žejo. Kmalu zatem je pričelo apno delovati. V groznih bolečinah se je zmaj premetaval na vse strani, dokler mu ni razneslo ogromnega trebuha. Brž nato je poginil. Zmajevo kožo so obesili Postojnčanl v cerkveni stolp, zviti Jaka pa je bil v znak tople hvaležnosti deležen krasne pastirske torbe, ki so mu jo napravili Postojnčani iz najlepšega komada zmajeve kože. In ta torba je bila vzrok, da se je Postojnčanov prijel vzdevek »torbarji«. ki živi Se danes v spominu vsega okoliškega prebivalstva. Atilavi zakladi Vztrajno so krožile med ljudstvom govorice o Atilovlh zakladih. Tam od VeflJre-ga Otoka za Kaculjem pa do Zagona se razteza hrib. Vrh hriba so razvaline stare cerkve, ki so pa že preraščene. Te govorice so se razširile po vsej deželi. Pred leti so prišli v Postojno iskat Atilove zaklade strokovnjaki, ki pa svojega dela niso mogli uspešno opraviti. O Atilovlh zakla- Obisk pri akad. kiparju Karlu Putrlchu Razstava trojice Kregar — Omersa — Putrich v Jakopičevem paviljonn bo te dni prekinjena, zato se občinstvo naproša, naj se podviza z obiskom Navadno se pred razstavo in med razstavo pišejo intervjuvi z umetnikom-razstav-ljalcem. Navadno ga novinar ob.šče par dni pred razstavo v ateljeju in potem p:še, kako je, recimo, v našem primeru kipar Putrich sredi dela in zadnjega napora za razstavo, piše o posameznih delih, ki so že pripravljena za prevoz v razstavni pavJjon, piše o kiparjevem umetniškem nazoru, o njegovem gmotnem položaju, o pristranski kritiki, o slovenskih pridobitnih krogih, ki m morali biti giavni kupci umetnin, a se ponašajo ne kot Slovenci, temveč kot čistokrvni Škoti itd., itd. Običajni intervjuvi, običajna vprašanja, običajni odgovori! Jaz pa vam bom pokazal, kako je v Putricho-vem ateljeju po napornem delu, ki ga terja vsaka razstava. Marsikdo bo dejal: »Kje si pa mogel videti atelje! Saj umetniki takoj po razstavi lenarijo in jih po več tednov ne najdeš v delavnici!« — Mogoče. Za nekatere to velja. Za Putricha ne. On je mlad, poln volje do dela. Takale razstava ga prav nič ne zmoti. On dela naprej. Takoj naslednji dan, ko je olpeljal v Jakopičev pav.ljon svoje nove stvari, sem šel k njemu v atelje. Nisem se zmotil! Bil je v delavnici! — Atelje, ko da so ponoči vdrli vanj razbojniki, ga izropali in vse razmetali. Sredi sobe kup mavčevih črepinj od vel-ke-ga ženskega akta, ki je zdaj na razstavi. Temnomodre zavese ob oknih vse oškrop-ljene od belega mavca in poleg dve kijan-tarici! In tamle zofa! Oh, it uboga zofa, kako vdano prenašaš težo celega kupa prašnih, umazanih kosov dveh ženskih aktov in moške glave. Vse tri stvari je raznesla in pokvarila vroča lončarska peč! Gledam in se smehljam genialnemu neredu. Putrich pa se ne zmeni zame. Z metlo in smetišnico v rokah pospravlja in pripravlja prostor novemu delu: »Veš, zdajle mi pripeljejo novo ilovico! Moram hitro pospraviti. Umakni se no, ma-donca, če ne ti bom z metlo hlače umazal! Jutri začnem nov velik akt!« Da, tak je Putrich. Njegova razstava že ni pri kraju, on pa že začenja no«' akt, novo delo! —r— SpodnJeštajerd in nemška državljanstvo V ponedeljskem »Jutru« smo kratko povzeli oklic zveznega vodje Heirsiat-bunda Franca S t e i n d 1 a. Ker so v oklicu razni podatki o novo pridobljenem državljanstvu prebivalcev na Spodnjem Štajerskem, naj povzamemo še nekatere podrobnosti: Franc Steindl pravi, da je Spodnja štajerska zdaj spet in dokončno postala sestavni del nemške države, čeprav se formalna priključitev še nI izvršila. Nemčija je sredi največje borbe vseh časov vn se bori za biti ali nebiti. Izvrševanje zakonov v tej vojni ta lz tega Izvira;'oče obveznosti za domovinsko fronto so tvorile vsebino nedavnih predavanj po Spodnjem štajerskem, ns drugi strani pa so bila ta zborovanja posvečena čist spodnještajersKm zadevam Frajic Steindl pravi da pripada štajerska s svojim prebivalstvom že nad tisoč let nemškemu življen skemu krogu in da tU nikoli tmela opravit! s Slovenci Slovenska ideologija, produKt 19 stolttja, pravi Steindl. nikoli ni imela domov'nske pravice v deželi med Muro, Dravo, Savir jo in Savo. Prihajali so tujci iz Ljubljane s Kranjskega in Primorskega. Odstranitev vsiljivcev, pravi Steindl, je bil prvi ukrep Šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem In obenem prvi pogoj za vsako politično delo glede na varnost dežele. Operacija Je bila nujna in tudi v bodočnosti bodo izločani sleherni ostanki tujstva, pravi Steindl. Ko zagotavlja Spodnjemu Štajercu, da nima nič opravka s slovenstvom, pravi, da tvorijo novi dokončni članski zbor Štajerske domovinske zveze vsi tisti nemški možje in žene, ki so pripadali h Kuitur-bundu ali so bili v kaki drugi enaki organizaciji, nadalje tisti, ki so prišli po službeni potrebi na Spodnje štajersko, nadalje tisoči kočevskih Nemcev ter Nemcev iz Besarabijc in Bukovine. ki so preseljeni na Spodnje štajersko. Ostali Štajerci pa lahko postanejo začasni člani, in če se obnesejo v preizkusni dobi, so lahko dokončno sprejeti v Heimatbund. Razmeroma majhno število spodnješta-jerskega prebivalstva, pravi Steindl, se iz političnih ali rasno bioloških vzrokov ne more včlaniti v Heimatbundu. Vsak tak primer je treba večkrat natančno preiskati. Doslej je bilo priglašenih za začasno članstvo v Heimatbundu 321 252 ljudi v okrožjih Celju. Ljutomeru, Mariboru (v mestu in na deželi) in v Ptuju. Razdeljenih pa je bilo 207 530 članskih izkaznic, medtem ko ostale priglase Se raziskujejo. Do 1. januarja 1942 bodo vsi primeri popolnoma raziskani. V trbovelJsKem ln brežiškem okra u Se posebne komisije preiskujejo politično in plemensko stanje tistih, ki so se priglasili k Heimatbundu. Kdor postane v zasedenih krajih član Heimatbunda si je pridobil temeljno pravico za nemško državljanstvo. Vsi nemSkl pripadniki, ki so bili bivši jugoslovanski državljani in so zdaj dobili rdečo člansko Izkaznico štajerskega Heimatbunda. so postali nemšk* državljani z veljavnostjo od 14. aprila 1941. Lastniki zelene članske izkaznice Heimatbunda, ki so kot bivSi Jugoslovanski državljani pripadniki nemškega naroda ali so sorodne krvi, kakor tu. si je Se odgriznil desnico, s katero je bil usmrtil duhovnika v Slavini. državljanstvo z veljavnostjo od 14. aprila 1941. — toda na preklic. Tisti, ki niso člani Heimatbunda in tiste osebe, ki se jfim iz nujnih razlogov začasno odvzame članstvo v Heimatbundu, so pa samo varovanci nemškega naroda. Namen političnega dela Heimatbnnda je, da začasnim članom omogoči doseči dokončno nemško državljanstvo. Vsak tak začasni član pa se mora izkazati v organizacijah, obvladati mora nemščino v besecb in pismu in se mora izključno le nje posluževati, podpisovati se mora po nemškem pravopisu. Steindl zaključuje »Kdor je pripravljen kot domovini zvest štajerc iti z nami, da nekoč postane državi, an Nemčije in s tem pripadnik prvega naroda na svetu, ta spada v naše vrste Umeščenje novega okrožnega vodje v Celovcu V nedeljo so imeli na Koroškem velik praznik. Pripeljal se je novi gauleiter dr. Friderik Rainer, ki ga je svečano umestil organizacijski vodja dr Robert Ley. Obadva predstavnika je v soboto pozdravil dr. Pachnek iz Celovca na postaji v Malnici, ko je viak prispel na koroška tla, V Spitalu ob Dravi ju je pozdravil okrožni vodja Zmoinig, v Beljaku pa okrajni vodja Piron. V Celovec sta oba predstavnika prispela ob 22.15. Tu so se k sprejemu zbraii številni celovški zastopniki oblastev, javnih ustanov in stranke. Predstavnika sta se nastanila v hotelu Sandwirt. V nedeljo zjutraj je bila v Celovcu budnica. Ob 8.45 je igrala m adina pred hote.om Sandvvirt, za zaključek pa so trobili s stolpa deželnega dvorca. Ob 10. je bila slavnostna umestitev v dvorani grbov v deželnem dvorcu Potem sta se dr. Ley in dr. Rainer podala s častnimi gosti na celovški magistrat, kjer sta se vpisala v zlato mestno knjigo. Na magistratu ju je sprejpl župan Franz Po vpisu sta se predstavnika vrnila v hotol Sandvvirt. Svečano umestitev je prenašal celovški radio. Ob 12.19 se je dr. Ley vrnil v Berlin. Do Mainice ga je spremil dr. Rainer, ki je potem na povratku ob 16.45 obiskal Beljak in položil venec na grob prvega koroškega gauleiter j a Hubert? Klausnerja. Ob 17.45 se je na magistratu v Beljaku vpisal v zlato knjigo. Potem se je vrnil v Celovec kjer je bila zvečer v gledališču slavnostna predstava »Netopirja«. Koroška mesta so bila v zastavah. Ko odhaja dosedanji nadomestni gauleiter Franc Kutschera na svoje novo mesto — v glavni urad državnega komisarja za učvrščevanje nemštva v Berlinu — pravi celovški dnevnik, da ta vpoklic ni slučajen, marveč da je Kutschera na Koroškem natančno spoznal razne narodnostne zadeve in se bavil s preseljevanjem in raznimi obmejnimi problemi Kutschera ie vodil koroško okrožje nepolna Štiri leta. V marcu 1940 je bil vpoklican in se je oonl kot poddesetnik na Francoskem v Vogezin novembra 1940 pa je krrt podčastnik spe* zapustil vojsko, nakar je bil po porazu Jugoslavije postavljen za šefa civilne uprave v zasedenih koroških in kranlskih kralih Narodnosocialistifni stranki pripada od leta 1930 in je odlikovan z njenim zlatim znakom. Pijanec leži na cesti in mečs denar, kovanec zs kovancem, v luknjo pokrova nad kanalom. Mimoidoči je stopil k njemu: »Mož. kaj pa delati tukaj?« »Ah, veste gospod, moja žena ml je rekla, naj pričnsm štediti!« Non eprecaie Q Vosiro denaro. Dat« cempre la preierenza alle iampade Csrans 0» le piu oeonomicho nei iunxion.amonlo. A vrele cosi a parila di spesa maggior quantil<5 di luc«. Ne zapravi) a jte Vašega denarja. Dajajte vednoprednos' žarnicam Osram H, katere so najbolj ekonomične v de-■j lovanju. Tako boste Imeli z istimi stroski večjo količino luči. ...6 ■ "■•*-• Borba zoper nevarno kugo v Nemčiji V vodilnem nemSkem dnevniku čltamo, da le vojna s povečanimi potrebami nemškega gospodarstva v Industriji ta kmetijstvu zahtevala več stikov s tuj S"" Inštrukcije oddelku italijanskih tankovskih vozačev pred neko akcijo Tetovirana »Zelo !mo\"t gospod z lastnim posestvom m mnogimi zakladi išče 20- de 30-letno Američanko, da bi se poročii ž njo. Pogoj je pa ta, da se da zaradi skladnosti z menoj popolnoma tetovirati.* Zavoljo tega ženitnega oglasa so imeli pred časom v virginskem mestu Richmon-du srdito pravdo. Ali so res ženske, ki bi bile pripravljene podvreči se tetoviranju, samo da bi prišle z bogatim samcem pred altar? Takšne ženske so, kajti mister Chartres je na svoj oglas prejel kope ponudb. Mister Chartres je od svoje mladosti namreč sam tetoviran od glave do pet, pa je hotel življenjsko družico, ki bi mu bila v tem pogledu enaka. Za to pa je bil tudi pripravljen deliti ž njo svoje bogastvo. Iz gore ponudb si je izbral plavolaso gospodično Beatriko Hastingsovo iz majhnega virginskega kraja. Pripotovala je v Richmond. Poroka naj bi se zgodila tisti Tri holandske posebnosti S holandskim jezikom moraš biti previden, zlasti te ne sme zmot ti ta ali ona, kakšnemu nemškemu izrazu nad vse podobna beseda, da bi ji pripisoval isti pomen. Ce pravi Holandec n. pr. »rajten«, to ne pomeni jahati, temveč voziti, a »belen« nima s pasjim lajanjem nobenega opravka, temveč pomeni »zvoniti«. V javnem lokalu je treba še posebne previdnosti. Ce naročiš n. pr. čaj z »rumom«, dobiš čaj s — smetano! »Rum« pomeni po holandsko namreč smetana, dočim pravijo rumu »rem«. Vse te besede pišejo sevela malo drugače, nego smo jih napisali mi po njihovi izgovorjavi. » * * Največja strast vrlih Holandk je, kakor znano, snaga, čistost v lastnem domu. V tem znamenju baje neprestano pometajo, drgnejo, z vodo izpirajo — morda bolj, nego je v skladu z udobnostjo in potrpežljivostjo marsikaterega moža, ki ljubi svoj mir. Neki vrsti mož pa je ljubezen holandskih gospodinj do snage zelo zaželjena. To so tisti možje, ki so si na tej podlagi ustvarili poseben poklic: poklic prolajalca tople vode. Takšen vodni podjetnik nima drugega nego Mnogo slaasikov na Norveškem Kakor poroča norveški brzojavni urad, je letošnji lov na slanike najobiLnejši, kar jih je bilo v zadnjih desetletjih. Začel se je kakor vedno že spomladi in še je končal s silovitimi množinami rib. V mirnem času je bila Norveška, kar se tiče lova na slanike, na prvem mestu pred Veliko Britanijo in Nemčijo, letno so njeni ribiči nalovili povprečno 1.100.009 ton teh rib. Glavna lovišča se razprostirajo ugodno pred norveškimi obalami, na razpolago pa je tudi veliko število pristanišč, kjer nalovljene ribe lahko sveže predelajo. majhen lokal in v njem kotel, v katerem se neprestano greje vola in iz katerega odmeri za nekaj drobiža večjo ali manjša količino v vedra ali vrče svojih klientk. To je krasen poklic! Prodajalec tople vode je namreč neodvisen od prekupčevalcev in ve-ledobaviteljev, nj mu treba skrbeti za siro-vine in dovoz, njegov nenaporni p>klic pa mu dovoljuje, da goji mimogrede filozofijo ali pa čita kriminalne romane. * ♦ • Ce holandskemu poročenemu možu žena ne da, da bi ji kadil po stanovanju, ki se sveti od snage kakor zrcalo, si uživanje nikotina privošči po mili volji lahko drugje, kjer nam ni lovoljeno: v kinematografu. V številnih kinematografih kaja namreč ni prepovedana. Bržkone pa je tudi tukaj tako, da kar enemu godi,. drugemu spet ne prija. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Opere je bilo ko«nec. Elegantna dama sc je približala širokoplečomu, važno nastopajočemu g<«podu. »Ce s>2 ne motim,« je dejafla. »rniam čast govoriti z znamenit m baritonom?« »In kaj lahko storim za vas. milosti-va?« je vprašali pevcc pcnlask..nc*. »Ah, svojega voza ne morem dohiti,« « je prOtožaa. »Bedite, prosim, tako prijazni iin zakiičite prav glasno: Emil!« Milostiva je sestavljala Micki spričevalo. Nje mož je bil poleg. »Kaj si že napisala?« je vprašal. »Bila je lena iin predrzna«, je bralla mi-lovtiva, »njena poštenost ni bila vzorna. A sedaj bi rada pristavtla še majhno pohvalo, majhno prpiznanje, da bi ne bilk preveč užaljena.« Mož je zagodrnjal: »Napiši: Imela je pa zmerom izvrsten tek.« Rim, 28. novembra (s). V teh dneh so se sestali v palači Far-nesina razni oddelki kraljeve Italijanske Akademije, ki je stopila z novimi delovnimi načrti v leto XX. Pred akademiki združenih razredov za moralne in zgodovinske vede ter za umetnost je poročal Gustavo Giovannoni o delu, ki ga je izvršila v Splitu posebna komisija, katero je bila poslala v to mesto Italijanska Akademija. Poročevalec je v uvodu svojega referate seznanil člane Akademije z mogočno palačo, ki si jo je postavil cesar Diokle-cian blizu rodnega Solina in v kateri je preživel osem let po abdikaciji. Nemara ga ni rimskega dela, ki bi bilo moglo tekmovati s to veličastno palačo in njeno arhitektonsko lepoto, in nobena velika rimska stavba se ni v toliki meri ohranila v svojih bistvenih delih vse do naših dnL Arheološki in arhitektonski problemi, ki so združeni z Diokledanovo palačo, so temveč je važnosti, ker kažejo ves razvojni proces velike rimske umetnosti in tudi pripravo za to, kar ji je sledilo. Govornik je dejal, da je že čas, da poseže italijanska beseda v spor za to palačo, katere tuji poročevalci so se strinjali samo v zanikavanju njenega romanstva in so hoteli pripisati vzhodnim vplivom nje novosti in nie vel-čino F.estavracija palače, v kolikor je mogoča v nekdanji grandioznj obliki, bo potemtakem koristila tudi zgodovini rimske civilizacije in nič ne bo bolj kakor krasni monument v Splitu — je izjavil Giovan- noni — služilo temu, da se osmeši in ovrže nepravična sodba o tem dvestoletnem razdobju, ko se je imperij vzlic vsemu držal pokoncu in je hotel preko vseh svojih borb rešiti pridobitve klasičnega duha, skušajoč obračunati s prodiraj očimi barbari in urediti svoj spor s krščanstvom. Glede Dioklecianove palače so delno tudi znanstveniki izvršili vsa osnovna pro-učavanja, ki so dala dovolj natančne podatke, vendar je še ostalo mnogo, kar zahteva podrobnega študija Komisija Italijanske Akademije je sestavila predlog o stavbeni sistemizaciji monumentalnih delov palače in o sprostitvi največjih arhitektonskih elementov. Komisija se je pri tem zavedala, je izvajal nje poročevalec nadalje, da je zgraditev mesta v okviru Dioklecianove palače, kjer so našli pribežališče begunci z beneških pokrajin, takisto zgodovinsko pomembna, čeprav ne v toliki meri, kakor je sama palača in da tega ni moči občutno zmanjšati, kaj šele zbrisati Split ne sme biti mrtvo mesto, marveč mora ostati živo mesto in njegova četrt, ki se je vključila v prostor antične palače, mora ohraniti tisti umetnostni značaj, ki ga je poprijela v teku zgodovinskega razvoja in ki ji daje tolikanj sugestiven videz. Ne sme se pa tudi prezreti, da je prevelika obljudenoet v hišah, ki so nastale na tleh Dioklecianove palače, doslej pospeševala Širjenje jetike. Posihmal bo šel razvoj v tem praveu, da se na znotraj ne bo nič več gradilo, marveč se be skušal kar moči zmanjševati obseg dosedanjih stavb. Komisija za restavracijo Dioklecianove palače je naposled sprejela naslednje sklepe: Dioklecianova palača se bo v svojem zunanjem delu popolnoma sprostila na treh straneh: južni, vzhodni in severni. Tako bo obnovljen tisti del, ki sega k pristanišču in bo s svojo rimsko podobo že zdaleč pozdravljal tujca, ki prihaja z morske strani. Z odstranitvijo poslopij, ki so se v poznejšem času stisnile k mo-numentalnim zidovom Dioklecianove palače, se bo prostor razširil in bodo tudi notranje zgradbe dobile več zraka. Nadalje bo preurejena središčna zona v starem peristilu. Cesarjev mavzolej, v katerem je — kakor znano — splitska katedrala, bo dobil nekdanjo oblico v toliko, kolikor bo porušen poznejši kor, s čimer se bo povečala monumentalna ubranost središčne stavbe. Komisija je nadalje sklenila, da se čim prej odstrani velika plastika Grgura Ninskega in sicer iz dvjh razlogov: zaradi tega, ker moti italijanski značaj in ker zahtevajo to umetnostni razlogi. Nadalje se bo v vsem ostalem notranjem mestu uveljavil novi regulacijski načrt, naslanjajoč se na italijansko urba-nično arhitekturo in nje teorijo o razred-čenju mesta, ne tako, da bi se razširile ulice in omogočili novi trgi, marveč da se ustvarijo na primernih mestih z odstranitvijo hiš izolirani prostori; tako bodo stare ulice laže »dihale«, ne da bi se spremenil njihov slikoviti značaj. Da bi se uresničili načrti z Dioklecia-novo palačo, je treba po sodbi komisije Kr. Italijanske Akadf-mije usmeriti nadaljnji razvoj Splita v zapadno smer od palače in opustiti sleherno nadaljnje zazida vanje prostora v arh'tektonskem okviru palače in zraven nje Na zapadni strani se lahko razvija novo mesto, ki bo ustrezalo vsem sodobnim zahtevam. Split je dosegel že doslej okrog 60.000 prebivalcev in njih število bo v bodočnosti še naraščalo v zvezi s pomenom, ki ga ima za trgovino Dalmacije in v zaledju ležečih dežel. V nadaljnjem je dejal član Akademije Giovannoni, da je v zvezi z monumen-talno Dioklecianovo palačo in z razvojem Splita tudi problem starega rimskega mesta Salona (Solin) in da je komisija razvalinam tega davnega selišča posvetila posebno pozornost Solin, ki je bil najvažnejše mesto leta 78 pred Kr. in prava prestolnica rimske Dalmacije, je predvsem znan po arheoloških izkopaninah iz poslednje, najtežje dobe njegove zgodovine, po svojih čudovitih bazilikah in po starokrščanskih grobnicah. Doslej so arheologi proučevali predvsem zgodovino dveh, treh poslednjih stoletij starega Solina, italijanskim arheologom pa se zastavlja moralna in častna dolžnost, da odkrivajo in proučujejo ostanke starejših dob. Tako se je posebej proučeval problem restavracije solinskega gledališča in amfiteatra, dveh edinih preostalih spomenikov paganskega mesta; tema dvema ostankoma je bila v zadnjih letih priza-dejana ne ravno majhna škoda z zidavo bližnjih industrijskih in delavskih poslopij. Tudi zidni pas mesta kliče po ohranitvenih delih, po izolaciji in ureditvi. Komisija Kr. Italijanske Akademije je sprejela vse potrebne predloge in načrte za rešitev najvažnejših vprašanj, ki so s tem v zvezi, tem bolj, ker bo pri nadaljnjem izkopavanju stare Salon« dana možnost. da pridejo na dan novi spomenik* i« starejše dobe tega. mesta, ki je neko? s svojo trgovi«*- industrijo obvladovalo vso dalmatinsko obalo in še segalo čez morje. dan, ko bi bdla tetovacija popolnoma opravljena. V Richmondu živi slučajno pravi umetnik v tej stroki, bivši mornar, ki je bil za bogato plačilo s strani gosp. Chartresa pripravljen, da pokaže vse svoje sposobnosti. Tako bi Chartres in Hastingsova postala nemara srečna dvojica, ne da bi javnost zvedela za podrobnosti o čudni ženitni pogodbi. Toda procedura tetoviranja je zelo bolestna zadeva in Hastingsova je pri vsem svojem koprnenju po boljši bodočnosti in pri vsaj naklonjenosti, ki ji jo je izkazoval Chartres, svojo občutljivost vendarle podcenjevala. Tri »seje« je še prenesla, v teh treh sejah je bivši mornar opravil komaj majhen del svoje naloge, potem pa ni prenesla več. Zastavkala je. Izjavila je, da ji je zadosti, da je pokazala dovolj dobre volje in da hoče imeti sedaj svoj mir. S tem pa mister Chartres ni bil zadovoljen. Vztrajal je na tem, da se delo izvrši do konca, drugače se s svojo Beatriko ne bo poročil. Zaroka je šla narazen. A tedaj je zahtevala »delno tetovirana« nevesta odškodnino, češ da je ta tetovacija zmanjšala druge njene možnosti za poroko. Sodniki so stali pred težkim vprašanjem. Končno pa je mister Chartres izjavil, da je pripravljen prevzeti stroške za odpravo tetovacije. To je sicer zvezano isto tako z bolečinami, toda na zadnje sta se s tožiteljico na tej podlagi vendarle sporazumela. In tako išče mister Chartres ponovno žene, ki bi bila pripravljena, da se da popolnoma tetovirati. Med neštetimi neumnostmi, ki se dogajajo v Ameriki, je mogoča pač tudi ta. ANEKDOTA Eno izmed najkrajših, a tudi najbolj unl-čuočih glasbenih kritik je objavil pred časom neki dnevnik v mestu Richmondu v Virginiji. Napisal jo je športni referent, ki je vskočil namesto obolelega glasbenega referenta. Kritika se je glasila: »Kvartet ljubiteljev je igral snoCi v mestni koncertni dvorani Brahmsa. Brahms je izgubil.« VSAK DAN ENA »Samo dejanja se štejejo, ne pa besede « »Tako, tako, jaz sem pa na brzojavnem uradu imel drugačne izkušnje!« Poročilo Akademika Glovannonija je bilo sprejeto z velikim odobravanjem in bo v celoti ter z načrti in ilustracijami natisnjeno v »Bollettino de 1'Accademia«. O ljubezni do klasikov O tem zanimivem vprašanju razpravlja Framcesco Bruno v najnovejšem »Meri-diano di Roma«. Pisec pravi med drugim: Ali današnji človek, mučen od tolikih potreb iin vržen v vrtinec življenja, ki postaja čedalje večji, vrtoglavejši in dramatične jši, sptloh še čita klasike? To vprašanje imajo že neka; časa na ustih mnogi, ki jim je pri srcu usoda naše kulturne dediščine. Pred nekaj leti je bila v periodičnem tisku celo anketa o njem toda — kakor vse ankete te vrs-te — ni tudi ta prinesla kaj prida konkretnih izsledkov. Pravijo, da je mladina zaposlena s premnogimi stvarmi in da ne mara študij, ki zahtevajo mnopo času in potrpežljivosti, ter da se zaradi sodnega naraščanja praktičnih potreb zmanjšujejo ter propadajo doktrinarne in duhovne vrednote. Nemara ne bi bilo odveč, če bi to vprašanje podvrgli globlji raziskavi: vsekakor bi osvetlilo mnoge temne točke ;n mnoge dvome ter nam pokazalo, ali res obstoji tista kriza, ki bi jo označevalo slabo zanimanje za silovstvena vprašan Ja. A kakor koli je že: zakaj nravi jo, da ljudje dandana?nj-per katero se je boril. Tako dokazuje Pflister s svojo razčlembo kritičnih razdobij rimskega imperija, da njegovega propada ni zakrivilo nravno propadanje naroda, marveč politika onih, ki so ga vodili in ki niso znali videti važnih dejstev ter pravilno oceniti določenih pojavov. Ii literature o žurnalistikl. Znani specialist za žurnalistično vedo. monskovski profesor dr. Kan d' Ester, ki se je pred leti zanimal tudi za razstavo slovenskega tiska v Ljubljani, je izdal obsežno knjigo »Die Presse und lhre Leute im Spiegel der Dichtung. Zine Ernte aus drei Jahr-hundertan«. XV. in XVI. seznam kočevskih izselnikov ŠPORT Dva značilna izida Nogometna revija v korist blagajne SNZ je uspela samo na polovico — V samo dveh tekmah sta visoko zmagala Mars in Hermes LJubljana, 1. decembra čisto zimska je bila včerajšnja nedelja In vse bolj kakor za nogomet bi bila pripravna za drsanje ali smuko, toda v našem športnem sporedu smo imeli žal samo nogomet, žal pravimo zato, ker nas je nekoliko preveč preplhalo na onem znanem travniku, ki je tako odprt proti planinam, pa tudi zaradi tega, ker je ta dvojna nogometna revija — drugorazrednih moštev dopoldne in vseh »kanonov« lz I. razreda popoldne — v korist wezne blagajne le preveč trpela zaradi te neprijetne temperature. V dopoldanskih urah se je živo srebro tako vztrajno držalo pod ničlo, da so Mladika ln njeni sateliti sploh odrekli pokorščino zveznemu sklepu; igrišče SK Mladike, na katero sta bili odrejeni obe tekmi s partnerji II. kategorije, je bilo prazno. Popoldne se je po dolgem oklevanju slednjič pokazalo sonce, toda bilo je tudi precej skopo s toploto; ker so nastopajoči začeli t izdatno zamudo, se je konec druge tekme zavlekel tako, da so mnogi gledalci — spet zaradi presvežega vetra z vzhoda že mnogo pred koncem zapustili igrišče. Bilo jih je v ostalem nekaj sto, ki so kljub vsemu ostali zvesti tradiciji ln priložili svoj delež k okrepitvi zvezne blagajne. Mimo tega pa je o tem včerajšnjem nogometnem sporedu težko reči kaj vzpodbudnega. S propagandne in materialne strani je uspeh — to smo že ugotovili — komaj zadovoljiv, toda tudi v tehničnem pogledu sta obe tekmi pokazali pomanjkljivosti kakršnih med igralci — recimo iz elite slovenskih nogometašev — ne bi smelo biti toliko na kupu kakor jih je bilo ts dan. V opravičilo si pripovedujejo, da so zdaj vsa ta moštva prav za prav že mesce dni na počitnicah ln da tudi že dolgo poprej niso Imela prave priložnosti za težke in važne tekme, toda prej ali slej se bodo tudi njim odprla vrata ▼ večji svet in takrat nas čakajo — če ostane pri tem — huda razočaranja. kakršniH morda še nismo doživeli v tem križevem potu, ki ga hodi že dolga leta ljubljanski nogomet. štiri enajstorice so se včeraj zvrstile pred nami. 44 igralcev lz vseh klubov I. razreda, in vendar vse te kombinacije niso mogle zapustiti vtisa, da so se premaknile dalje od one točke, do katere so se povzpele morda že lani ali predlanskim, pa čeprav so se medtem tudi pomladile v nekaterih vrstah. Vse je tako okorno, vse je tako neizdelano, vse je tako približno, da ob presoji celote ostane prav za prav eni sama pozitivna postojanka, to sta volja in elan. ki pa tudi nista skupna vsem. V tom pogledu je treba najbolj pohvaliti F»rmežane, ki so včeraj zaigrali z vsem srcem in dobili za to vrlino zasluženo prl-zranj* v obliki neoporečne zmage nad svoji-^. --večnim« nasprotnikom Ljubljano, v nekoliko manjši meri pa velja to enako tudi zn Mars, ki je kljub silnemu pritisku reprezentance, sestavljene iz Igralcev Svobode irs Jadrane. izdržal s svojimi »starimi« gadi do konca in si tudi zasluženo priboril vr č ko zgovorno zmago. Kdor je prišel štet gole, je prišel najbolj na račun; nič manj kakor 18 jih je padlo v dveh urah, morda tudi dokaz več, da so bili to pot na delu nogometaši, ki so bodisi silno slabi v obrambi ali pa nenavadno srečni pri streljanju na cilj. tembolj če se upošteva, da smo gledali v obeh parih nasprotnike s približno enakimi nadami za zmago. Sicer pa poglejmo obe prireditvi še nekoliko podrobneje! že pokazali, da nekaj znata, prav gotovo pa imata v svojih vrstah nekaj posameznikov, s katerimi bi lahko izpolnili vsako reprezentanco našega mesta. Tekma, ki se je, kakor rečeno, začela z znatno zamudo, je potekala v prijetnem ozračju in na nekoliko razmehčanih tleh prav živahno in je kmalu po otvoritvi pokazala, da ima bolj homogeno ln bolj udarno enajstorlco Mars Doberletovi so že do odmora prehiteli nasprotnike za dva gola — otvoril je serijo Doberlet sam, ki je bil pozneje »zraven« še trikrat — po odmoru pa so se razgibali tudi oni iz kombinirane garniture. Trikrat so že potresli Marsovo mrežo — Rogljev volley, ki je bil tretji ln zadnji gol v Marsovi mreži, naj bo omenjen posebej — potem pa je Marsov stroj spet začel delovati lz neposredne bližine. Rutinirana napadalna vrsta je znala spretno izkoristiti vsako napako nasprotne obrambe in izid je bil nazadnje brez težav kar 7 : 3. Igra je bila fair, manjkalo ji je pač onega pravega duha in borbenosti, ki potegne najprej Igralca, potem pa še gledalca. Sodil je g. Pušenjak iO goUv v prvi tekmi Mars — I. razred 7 : 3 (2 : 0) Marsu so postavili nasproti enajstorlco iz najmočnejših sil Svobode in Jadrana, dveh moštev, ki sta v letošnjem prvenstvu Hermes se sie da Ljubljani Hermes — Ljubljana 5 : 3 (4 : 1) V drugi tekmi sta se srečala dva nasprotnika s pravim Imenom, Hermes in Ljubljana, obe enajstorici, ki že dolgo zavidljivo gledata druga po drugi ln med katerima se že nekaj časa bije trdi boj za primat na zelenem polju, čeprav je dozdaj še zmeraj krepko v rokah Ljubljane. Toda imeni Hermesa in Ljubljane zvenita vsak dan bolj tako kakor nekdaj Primorja in Ilirije ln vsako srečanje med njima vabi že samo zaradi tega. In prav zato se sestajata samo po oficielnem sporedu in samo tedaj, kadar gre za odločitve. Včeraj ni šlo za točke niti za pokal, toda Hermes je doživel enega svojih dni, ki ne bo tako kmalu pozabljen v njegovi nogometni sekciji ln njenimi pristaši. Moštvo, ki ni moglo priti na teren kompletno in si je moralo (vsekakor ne rado)! za mesto levega krila »izposoditi« Erberja, je gladko zmagalo nad Ljubljano, manj nepopolno kakor je bilo samo. Proti tej zmagi poleg vsega ne more biti nobenega ugovora, ker je Hermes zaigral s takim poletom, da bi bil lahko premagal še večje ovire kakor jih je nudila včeraj Ljubljana. Enajstortca je res da proti koncu igre močno klonila ln si dala zmanjšati že doseženi izid od 5 : 1 na 5 : 3, toda ne glede na to so njene vrste pokazale vse drugačno voljo do zmage kakor pri belo-zele-nih. (Včeraj so bili vsi modri, tako da jih je bilo težko ločiti in so igralci grešili celo med seboj). S tehnične strani — to smo prav za prav že rekli — se zdi Ljubljana razmeroma bolj podkovana, bila pa je vse preveč udobnjaška ln je verjetno tudi podcenjevala nasprotnika; za oko lepega nogometa in povezane igre, ki bi lahko zadovoljila gurmane, je tudi ta tekma nudila bore mali. Iz poteka na kratko naslednje: Vodstvo doseže Lj. po Klančnikovi napaki, ki jo izkoristi Hacler. 1:0 za Lj. Po daljšem nihanju se ponudi prilika Erberju. da položi žogo pred Brodnika, ki izenači 1 :1. Kmalu nato je spet na delu Erber; zdaj dobi usnje Aljančič ln že je 2 :1 za Her. Nevarnost še nI minila; ne dolgo za tem je spet pri žogi Brodnik ln H. vodi 3 :1. Tik pred odmorom je H. spet pred vrati Lj.; Aljančič dobro izkoristi gnečo in Lj. mora spet kapitulirati 4:1 za H. Po odmoru je H. še zmerom v napadu. Erber in Razbornik se sporazumeta za naslednji gol. najlepši v tej tekmi. 5 :1 za ■•■v W + Za vedno nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in svak, gospod ' Gaspari Anton drž. cestni nadzornik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 2. decembra ob 16. uri z Zal — kapelice sv. Antona — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dna 1. decembra 1941. ŽALUJOČI OSTALI 'ir/-;'.) f^iC... .''v*1 ' / PREMOG I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 INSERIRAJ V „JUTRU"! Hermes. Lj. postaja nemirna, dokler slednjič le ne pride do besede ln deloma popravi zamujeno. Lah doseže v tem delu krasen gol (5 : ?) ln potem je slednjič po nekaj neuspelih poskusih uspešen Se Berton-celj (5 : 3). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Ljubljana: Mikuž, Puterle, Udovič. Orel, Pilej, Peliccn, Starec, Kroupa, Lah I., Ber-toncelj, Hacler. Hermes: Razbornik, Gvardjančič, Klanč-nik, Goršič. Gomezel, Mešnik, Oblak, Brodnik, Aljančič Razbornik, Erber (kot gost). Sodnik: Vrhovnik (Dorčec, Makovec). Triestina izgubi prvo tekmo Po VI. kolu prvenstva vodi spet Roma pred Venezlo in Fiorentlno odn. Triestino šesto kolo prvenstvenih tekem med 16. najboljšimi moštvi iz Države izkazuje izredno tesne rezultate, pet zmag in tri re-mise. Od slednjih sta dva ostala brez gola, med zmagami pa sta najlzdatnejši dve po 2 : 0, med katerima je tudi ona lz Bo-logne nad Triestino. Tržačani so tako doživeli prvi poraz na vročih tleh v Bolognl. na katerega so bolj ali manj računali; vsekakor je gneča na prvih mestih tako huda, da so že zaradi dveh golov v škodo odleteli za tri mesta z vrha, od prvega na četrto. Vodstvo je spet prevzela Roma, na repu pa je Modena. Izidi minule nedelje so bili naslednji: Rim: Roma — Milano 2:0 (2:0), Livorno: Livorno — Lazio 2:1 (0:1), Milano: Fiorentina — Ambrosiana 1:0 (1:0), Modena: Modena — Llgnria 1:1 (1:1). Napoli: Napoli — Torino 0:0 (0:0), Bologna: Bologna — Triestina 2:0 (1:0). Torino: Juventus — Venezia 0:0 (0:0), Genova: Genova — Atalanta 1:0 (0:0). V diviziji B se je nedeljsko kolo končalo najslabše za vodilno Fanfullo, ki je Izgubila v Brescii z nalvišjo razliko dneva (6:4) in se morala za dve mesti umakniti daj prvoplasirani Vicenzl ln še boljši Novari. Rezultati v tej diviziji so bili v nedeljo naslednji: V Barija: Bari — Speci* 2:1, v Prstu: Savona — Prato 1:0, ▼ Vicenzl: Vicenza — Alessandria 2:0, v Vidmu: Udinese _ Pro Patria 1:0, na Reki: Pescara _ Fhimana 2:1, v Lucci: Pad o v* — Lucchese 2:1, v Novari: Novara — Reggiana 3:0, v Steni: Sie- na — Pisa 2:1, v Brescii: Brescia_ Fan- fnlla 4:0. Nogometni sodniki iz Ljubljanske po-Krajine bodo prihodnjo nedeljo (7. t. m.) na pobudo tukajšnjega zaupnika CONI-a obiskali prvenstveno tekmo Triestina-Ju-ventus v Trstu, ki jo bo vodil eden najbolj znanih italijanskih mednarodnih sodnikov Kdor izmed njih se še ni javil, pa se želi udeležiti izleta v Trst, naj se čimprej zglasi (glej objavo v nedeljskem »Jutru«!). Odpotovati nameravajo v nedeljo z brzim vlakom ob 8 25. Podrobne informacije daje tajnik ZNS Pušenjak. Nase gledališče DRAMA Torek, 2. dec.: Nocoj bomo improvizirali Red Torek, Začetek ob 17.30. Sreda, 3. dec.: O, ta mladina. Red Sreda. Začetek ob 17.30. Četrtek, 4. dec.: O, ta mladina. Red Četrtek. Začetek ob 17.30. »Nocoj bomo improvizirali« je naslov originalne predstave, ki pokaže poskus sodobne improvizacije. Večer ima za osnovo neko Pirandellovo novelo. Ljubosumnost na preteklost je glavna nit dejanja. Vpogled v delo režiserja in igrealcev pri ustvarjanju te svojevrstne predstave je zanimivost zase. V glavnih vlogah: Levar, Gabrijelčičeva, Severjeva, Jan. Režiser in inscenator ing. arh. B. Stupica. Gherardo Gherardi: »O, ta mladina«. To sodobno delo je pisano v slogu fine komedije. Namen avtorja je bil pokazati, kako privede sodobno mladino, ki se bori s predsodki, da čustvo in prava ljubezen v današnjem času več ne obstojijo, lahko človek, ki veruje v svoje poslanstvo vzgajanja, na pravo pot. Glavno vlogo bo igrala Nablocka. Drama pripravlja v režiji prof. Šesta našo ljudsko igro: »Rokovnjači«. Kot je znano, sta uporabila pisatelja Kersnik in Jur- čič zgodbo o »Rokovnjačih« za povest o njih. Fran Govekar, safi znani književnik i ngledali&i kritik, je napravil prod leti dramatizacijo, ki je žela na vseh slovenskih odrih velik uspeh. Uprizoritev te igre bo leto6 prav zanimiva. Miklavi bo prišel kakor vsako leto tudi letos v Dramo ter se bo oglasil z vsem svojim sijajnim spremstvom angelov, parkljev, Mefistom itd. pri mlaainskl predstavi »Sneguljčica«, ki bo v soboto ob 17. uri. Obdaroval bo r 'dne otroke. V nedeljo ob 14. uri jih bo prišel pozdravit k predstavi »Princeska in pastirček«, v ponedeljek popoldne pa se bo prišel k predstavi »Peterčkove poslednje sanje« poslovit Starše opozarjamo na zelo znižane cene od 10 lir navzdoL Miklavž bo zbiral svoja darila od četrtka dalje vsak dan v Drami. Darila morajo biti opremljena z natančnim imenom in naslovom obdarovanca. OPERA Torek, 2. dec.: Zaprta Sreda, 3. dec.: Madame Butterfly. Red A. Začetek ob 17.30. Četrtek, 4. dec.: Rigoletto. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 16. uri. Predstava Verdijevega »Rigoletta« za dijake bo v četrtek ob 16. uri po zelo znižanih cenah. Naše občinstvo, ki ceni me-lodioznost Verdijevih oper, je z zadovoljstvom pozdravilo uprizoritev tega dela, ki je vedno polnilo opero in s tem dokazalo svojo splošno priljubljenost. Izreden uspeh imata Ribičeva kot Gilda in Primožič kot Rigoletto. Vojvodo Mantuanskega poje v letošnji zasedbi Manoževski. Maddaleno — Spanova, Sparafucila — Lupša. Monterona — Pbgelj. Sodelujejo Se: Poličeva, Stritarjeva, Sladoljev, Perko in Kos. Dirigent D. 2ebre, režiser R. Primožič, koreograf ing. Golovin. »Desetnica« nova mladinska Igra. Krstna predstava bo v nedeljo 7. t m Besedilo je napisal Fran Lipah, glasbo J. Gregorc. Motiv igre je posnet po narodni pravljici. V naslovni vlogi Barbičeva. Režiser K Frelih, dirigent J. Gregorc. koreograf ing. P. Golovin. Ul II II II I II H M I II H II H II H II H II II II nHEDD ^bEiilKAJTE V „JUTKU"! Mali oglasi Službodobi Beseda L —.60, taksi —.60, u daianje aaslova ali a Iifro l J.—. - 'l Sobarico izvežbano, iščem. Predstaviti : Lepodvorska 33, vsak čas. 19834-1 Služkinjo pošteno, iščem za 15. december. Pristavec, Bohoričeva 16-1. 19851-1 Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Frizerka dobra moč. želi zaposlitve. Vospobojnik, Koroščeva 8. 19852-2 i Rabljene steklenice očiščene, kupuiemo: od Jekocitrola, Tonovma in Efetusina z zamaškom ali brez. — »Cehostaklo«, B. Usek. Resijeva cesta. 19587-7 Kupujemo stare pile in rašpe vseh vrst po najvišji ceni. Pilar-na Figar, Vošnjakova 12. _ 19837-7 Prazne steklenice vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje — Kupena. Tavčarjeva 6, telefon 38-47. 19842-7 Zaboje rabljene, velike, kupujem. Ponudbe na litografijo Josip Čemažar, Igriška ul. 6. 19845-7 beseda L —.30, taksa — .60. ca daianie aaslova ali za iifro t 2.—. Klavirsko harmoniko in klavir poučuie gospa po hitri in uspešni metodi Obenem pouk teorne. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 19592-4 ru» tVTJCdi I - .60, taks« - .00. i« daianje aaslova ali za Iifro L J.—. Braška ogl jeni zdrob, prodam večjo količino. Tel. 24-50. 19630-6 Prodam več novih kompletnih vrat in oken. Fister, vogal Zvo-narske in Prijateljeve ul., III. nadstr. 19857-6 beseda L — .00, taksa — .60, za daianje naslova ali za iifro L J.—. Fotoaparat Leica ali Contax. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto«. 19848-7 r#r» Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Radioaparat Scevni, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19846-9 SobotfdBji* Muco* I ob. Mtu - .uO. za daianie naslova ali za Iifro L J.—- Opremljeno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. oddam takoj. — Trstenjakova 7. 19843-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam dvema gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19854-23 Neopremljeno sobo takoj oddam. Vpraiati: Čopova 19-III. 19849-23 mi Deseaa i —.ou. »kh —.ov, za daianje naslova ali za iitro I i.—. Sobo s štedilnikom, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 19836-23a Miren zakonski par iščr v centru sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na. Gledališka 7-1., Ego-rov pri Čeferinu. 19838-23a Sobo v centru ali vili, išče boljši zakonski par. Plačam tudi več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla«. 19858-23a Opremljeno sobo v centru, er. s brano, išče boljša mirna oseba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 198'6-23a Obrt Beseda l —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali zj Iifro I ».—. Odeje iz vate in puha, nove in stare, vam zašije. — Ljub liana, Marijin trg 2-II. 19526-3C beseda l — .60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Večjo trgovsko hišo donosno, v strogem centru, kakor tudi več lepih parcel, proda ugodno »GLOBUS«, Petrarkova ul. 26 (Komenskega ul.), telefon 31-03. 19855-20 Prodam petstanovanjsko pritlično hišo z velikim vrtom, ugodno za parcelacijo. Mala čolnarska 4. 19850-20 Izgubljeno Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro l 3.—. Izgubila se je zlata damska urica od Emone do vrh Tivolija. Pošten najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi pri Baraga. Miklošičeva 3, dvorišče Uniona. 19844-28 Psiček - Foksterier belo-rjavo lisast, se je izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi v Močni-kovi nI. 6. 19847-28 Sadje Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Zimska jabolka so tudi lepo Miklavževo darilo. Dobite vsako količino pri tvrdki Lavrič & Štrumbelj, Javna skladišča, Tjrrševa c. 33. 19835-34 Informacije Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Opozorilo! Podpisana nisem plačnica za dolgove, ki bi jih naredila moja hčerka Klemen-čič Marija od 15. sept. 1941 dalje. — štular Marija, Detelova 6. 19840-31 Lastnika tovornega avtomobila, ki mogoče nima dovoljenja za vožnjo ali pa mogoče nima pogonskega goriva, naprošam, da bi ga posodil ali pa šel vozit blago po mestu. Plačam po dogovoru od km aLi pavšalno. Re-flektant naj kliče tel. it. 22-86 med 12. in 15. uro. 19853-31 Filatelija Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali ta iifro L J.—. Znamke v»e * pretiskom Coai, R. Commissaruto, Alto Commissario, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S točnimi podatki«. 19604-39 R Sabatini: 8 mm in sice Roman »Nič se ne bojte, madame,« sem zaklical. »Nisem morilec, temveč človek, ki je v neposredni nevarnosti, da ga umorijo. Zato vas prosim, da me vzamete v varstvo.« Rekel bi bil še kaj, toda konec kočij aževega biča se mi je poniževalno opletel okrog ramen. »Pri tej priči dol, malopridnež,« je zatulil surovina. »Dol skoči, ali pa ustavim.« Ubogati ga bi bilo blaznost. Nedaleč za nami je žvižgaje in rjovč valovala razjarjena množica; in ko bi bil zapustil pribežališče, ki mi ga je bil ponudil slučaj, bi ji bil nedvomno padel v pesti. Namesto da bi odskočil, kakor je nepremišljeno terjal voznik, sem se torej z velikim naporom še bolj privzdignil in posrečilo se mi je, da sem s polovico telesa zlezel v kočijo; ko je to videla, je plavolasa lepotica znova zavreščala in bič me je spet neusmiljeno oplazil po nogah. Toda v kočiji je sedela še druga mlada ženska s črnimi očmi in prekrasnim podolgovatim obrazom, ki me je zanič-ljivo merila z očmi. Njeno ponosno držanje je bilo tako vidno prežeto s pogumom, da sem se v drugo aaa&i obrnil k nji. »Rotim vas, gospa, dovolite mi, da se skrijem k vam v kočijo in ostanem nekaj minut v vaši druščini. Podvizajmo se, gospa. Vaš kočijaž ustavlja voz, a mene bodo vpričo vas ubili, če mu ne ukažete, da se premisli. Uboj sam zase ni sicer nič posebnega, gledati ga pa ni lepo, in za nič ne bi hotel razžaliti vaših lepih oči s tolikanj odurnim prizorom.« Nisem se bil zmotil v svoji sodbi o nji in moje ravnodušne, neprisiljene besede so mi takoj zagotovile njeno sočutje in pomoč. Naglo se je zganila, pomolila glavo skozi drugo okence ter ukazala: »Poženite, Luj. Še hitreje!« Nato se je obrnila k meni, rekoč: »Ce vam je ljubše, gospod, lahko potegnete noge v kočijo.« »Vaše besede, gospa, so tako sladka godba, da jim že dolgo nisem slišal enake,« sem galantno odvrnil in ustregel njenemu vabilu. Nato sem se znova iztegnil iz kočije ter prešerno pomahal s klobukom proti množici, ki je bila spoznala jalovost nadaljnjega zasledovanja in nenadoma obstala. »Na veselo svidenje, gospoda!« sem zaklical. »Pridite k meni vsak zase, pa sem vam porok, da bo imel peklenšček vse roke polne dela, ko bo pripravljal prostor za vas.« Odgovorili so mi z glasnim tuljenjem, jaz pa sem sedel in buhnil v smeh. »Bojazljivec niste, gospod,« je rekla temnolaska. »Nekatero grenko sem moral pogoltniti v svojem življenju, ljubka gospa; toda niti najhujši sovražnik me ne bi mogel imenovati bojazljive*.« »Zakaj ste po tem takem bežali?« »Zakaj? Po mojih mislih zato. ker se v preveliki ponižnosti svoje duše nisem imel za poklicanega, da bi umrl. Ugriznila se je v ustnico in nožica ji je nestrpno zacepetala. »Norčujete se iz mene, gospod. Kje želite sestopiti?« »Zastran tega se. prosim, nikar ne vznemirjajte; lahko vam zatrdim, da se mi nikamor ne mudi.« »Predrzni postajate, gospod,« je vzkliknila z jeznim glasom. »Odgovorite mi, kam ste namenjeni?« »Kam sem namenjen? Oh, v Palais Royal.« Razširila je oči in me zgovorno pogledala. V resnici sem moral biti za oči vsake ženske, posebno pa te. ki je bila ljubka in mlada, kaj klavrna prikazen: blaten od glave do nog, v premočenem telovniku, pokrit s klobukom, ki je voda kar curljala od njega, s polomljenim peresom za njim in v hlačah razparanih od Canaplesovega meča. Mislim, da nisem bil prav nič podoben dvorja-niku; ko sem ji rekel, da sem namenjen v Palais Royal. me je utegnila obsoditi za srečneea ljubimca kake kuhinjske dekle. Toda v Palais Royal zahaja razen dvorjanikov in ljubimcev še neka druga vrsta ljudi — v to spadajo na primer kardinalovi vohuni — in po njeni nenadni hladnosti. Se bolj pa po vprašanju, ki se ji je utrgalo z brezmadežno lepih ustnic, sem takoj uganil, da me je v mislih uvrstila mednje. »Zakaj vas je množica lovila, gospod?« Po zvoku njenega glasu in po načinu, kako me je izpraševala. je bilo čutiti, da ie vajen« ukazo-vanja. Prav to kraljičje vedenje me je zapeljalo. da sem, kakor že prej, nekam porogljivo odvrnil: »Zakaj me je množica lovila? Jojmene! Zakaj le sodrga preganja velike ljudi? Zato, ker ljubi njihovo druščino.« Njene brezprimerne oči so se jezno zabliskale; rahli nasmeh, ki mi je blodil po ustnicah, je bil očitno huda preizkušnja za njeno potrpežljivost. »A s čim ste si zaslužili njeno vsiljivo navezanost?« »Nič posebnega nisem storil... človeka sem ubil,« sem hladno odvrnil. »Ce ga pa nisem ubil, sem mu vsaj ugladil pot v nebeški raj.« Plavolaso dekletce je prestrašeno vzkliknilo in si z belimi ročicami zakrilo obraz. Moja izpraše-valka je ostala hladna in mirna. Odgovor, ki ga je dobila, je še bolj okrepil njen sum. »Zakaj ste ga ubili?« »Po mojih mislih zato,« sem odvrnil, kakor da hočem potrditi njeno sumnjo. »ker je tudi on skušal ubiti mene.« »A! Zakaj vas je skušal ubiti?« »Zato, ker sem ga bil zmotil pri kosilu.« »Mar bi brzdali svojo šaljivost,« me je zavrnila in spet vzplamtela v obraz. »Častna beseda, da ni bilo nič hujšega. Med tem ko je jedel, sem mu potegnil prt z mize. Plemič je bil vzkipljivega značaja in moja veselost ga je užalila. To je vse.« Zazdelo se mi je, da vidim v njenih očeh senčico dvoma; nemara je ta mah pomislila, da utegne biti sodba, ki si Jo je bila ustvarila e meni, nekoliko prenagla. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del ja odgovoren Oton Chriatof. — Vsi v Ljubljani.