eswwwwKsraawtwiaMiwm«-«**««»^^ mmSoSm Matt — mjf *?rv— «P IM® «&t i fl M 8®Ü 3»® te 34;— *» ^lasrlesf« — «•> •ÄöiSÄt®' L «fs»T«ätaw: pÄ*r.- UCärftlls® «tat » -ft. “■'• TK®$« &C SS. HommMmii postnim M0 xm ■ .sl©ws»k© Ifnda&vo« I wmamßfäf. m saämsfjp pa> & «Ä -mm äÄäSSi lH. £» ll, «sp» 85» številka. ' ;, ''„■*. •- :;<\ .Z^rc c , tiiaKSI Kult strna. stMSttföfa« f je obstrmel, ko so prišli novi časi, ko se je žrašj£ startevetovni red v prah. Ideja osebne premo-. ®,^o'se%iegadpiecijanstva v vladanju narodov je dovršila svojo poslanstvo. Na njeno mesto je stopila ideja demokracije, ideja ljudskih pravic. Ljudstva so postala polnoletna, svobodno se hočejo poslužiti od Stvar -nika jim zajamčenih naravnih in božjih pravic. Cio -veštvo se razvija po njemu od Boga danih zakonih naravnega in božjega zakona. V smislu tega zakona in razvoja je ves napredek človeštva, so vse novejše -družabne oblike človeškega življenja od Boga same -ga sankcionirane. Vsaka družabna oblika suponira tej družabni obliki odgovarjajočo prosveto, umsko in nravno popolnost človeštva. Napredek in kultura nagega časa so človeštvu dala kot nagrado demokratične pravice samoodločbe. Človek je dospel na tisto umsko in nravno višino, da je usposobljen samemu sebi določevati državno in socijalno življenje. Tako so moderne ljudske pravice plod kulturnega dela človeštva in bistveni del človekove osebnosti. Prešle so v nje -govo nedotakljivo lastnino in vsak, ki bi se nad nji -mi pregrešil, bi se pregrešil nad njegovim najvitalnejšim pravom. 1, _ Ljudske pravice se na zunaj udejstvujejo v pravici samoodloee van ja. Samoodločba, je ravno dejansfco izvajanje ljudskih pravic. V tej besedi je udeležen politični ideal sedanjega človeka. Zato razumemo magično moč, s katero si je ta beseda osvojila človeštvo . A samoodločbe nam ni podal sedajni moderni čas kot zrelo jabolko, ki ga je treba samo zaužiti in se na njegovi sladkobi naslajati. Samoodločba je nežno, občutljivo -dete, ki zahteva od ljudstva, da nežno in previdno z njo ravna, da za njo mnogo žrtvuje. Samoodločba mora postati samo delež zrelega človeka, duševno in nravno zrelega ljudstva. Ce daš nož. nespametnemu _ človeku, -se z lijim 'Ugonobi. D¥'se’sme "kdo po-služiti samoodločbe, mora pokazati za to sposobnost in zrelost. V čem se ta razodeva ? V solidnem, in ustaljenem, svetovnem naziranju ter v trdnih nravnih principih, Le v ozkem okviru teh dveh einifeljev zamore prospevati demokracija. Prostost mora priti iz pokorščine, svoboda ima svoj izvor v avktoriteti, Le v večno veljavnih principih je zasidrana tudi pravica samoodločbe, le v solncu teh neomajnih načel se more ogrevati. Kjer tega ni, tam demokracija ni samoodločba, temveč samo nasilstvo. Ni torej čudno, če danda-I nes ta samonasebi nad vse koristna ideja nima ugle-i da pri širokih ljudskih masah. V rokah umazancev I zgubi najdragocenejši biser svoj sijaj. Tako se godi i tudi naši demokratični ideji. Mazači jo imajo v svojih j umazanih pesteh. Ljudstvo pa zgublja vero v te ideje, j ko se mu daja namesto kruha kamen. Ideja svobode, j demokracije, samoodločbe mora služiti izvestnim elementom kot krinka samodržtva, tiranstva in sužnjo-sti.; Ah se ne pravi to ljudsko dušo umoriti, vse dobre kali ▼ ljudski duši zatreti in odpreti pot trpki resignaciji. kjer sklene človek vso svojo življenjsko modrost z bankrotflim nazivanjem: naj vse skupaj vrag vzame! " . S tolikimi duševnimi in telesnimi žrtvami smo si odkupili Jugoslavijo. Upali smo v njo in v njeno krasno bodočnost, kakor starši upajo ob rojstvu krep-jL.:-a otroka najboljše. Zločestni. elementi pa nas zdaj hočejo prepričati, ■ da Jugoslavija ni zdrav in krepek otrok, ki se more naravno razvijati, temveč bolano ;dew, ki se more le z umetnimi sredstvi ohraniti pri lovljenju. Najhujša nesreča za narode je bilo vedno, ako L° v odločilnih trenutkih vladali mali in vsakdanji ! Udje, ki so jim bili lastni interesi in osebni egoizem L?-K« je strupena slana za nežni, cvet, to je sedaj-j®° demokrat sko-socij ali s ti čn o tiranstvo za mlado Jugoslavijo. Ljudstvo je verovalo v svoj ideal, v svoje I avice. Temne, hudobne sile pa sedaj hočejo vzeti ljudstvu vero' in ideal. . Osli svet veruje v idejo demokratizma in Ijuds-pravica mi Jugoslovani pa naj ne hi verovali. Ce tem y dobi zanika idejo demokratizma, ali s kn* Podpiše samemu sebi smrtne obsodbe? In iz- ocem bodo v smrtno obsodbo vsi, ki so se pregrešili f.u oajpnmitivnejšimi pravicami našega ljudstva, f Musmo jim bo podpisalo smrtno obsodbo. L f.e ie vrnil Masaryk iz Amerike kot narod-, asvobođnelj^ so mu ponudili navdušeni legionarji sK , öe.z celi češki narod, češ: ukazuj, mi se ti ;^oo pokorimo! Masaryk jih ves iz sebe zavrne: f rev9č sem veroval in deloval oelo svoje življenje za Maribor, dne 22, decembra 1919. demokracijo, da bi se sedaj drznil tako pregrešiti, nad najsvetejšimi pravicami svojega naroda.“ Tako je odgovoril Masaryk, tako misli tudi češka inteligenca . Kako misli in govori pa naša inteligenca? Je velika sramota za Jugoslavijo, da ima v demokratičnem času absolutistično vlado, neodpustljiva, kulturna sra -mota pa je za pretežno večino naše inteligence, da k tej sramoti molči ali jo celo cinično odobrava. Da bi vstal iz svojega groba Evangelist Krek in nas podučil, da je sužnjost veleizdaja! — Dr. J. J. Letnik XL Me čudimo so« Marsikdo se čudi, kako zamore sedanja vlada, ki je sestavljena iz liberalcev in socialistov, uganjati tak absolutizem. Saj beseda „liberalizem“ znači svo-bodoljnbnost in socijalisti kriče na vse grlo: „Svoboda! Enakost! Ljudstvo mora zavladati!“In vendar je ravno absolutizem, samoclržtvo bistven znak liberalizma in socijalizma. , Liberalizem taji Boga. Zato ni treba, da bi bili državni zakoni v soglasju s prirodnim, božjim pravom ali da bi imeli od Boga obvezno moč. Edino država je vir vseh pravic. Za državno pravo ni prav nobenih racj. Brez države ni pravice, brez državne sile ni dolžnosti. Izven države ni nobenih pravic. Zato državi tudi nobena pravica ni sveta in nedotakljiva. Država je gospodarica pravic. Ce priđe liberalizem na vladno krmilo, izvaja ta nauk. Nobena, še tako utemeljena pravica pred.njimi ni varna. Ce je liberalizmu tako prav, lahko z odredbami in zakonodajo ukine vsako pravico. Država ne more storiti nikomur krivice: Kako naši liberalci ta nauk. uveljavljajo vidimo in bridko čutimo ravno zdaj, ko liberalno-soeijalistična vlada svojevoljno razpušča občinske odbore in mestne zastope, uvaja komisarijate, sama .določa občinski vo-iijnf red, .sjnnolastno spreminjan• fcžefrre Tirnic ter s ''Mlikovaajein denarja iztrgava ljudstvu ŽOocistotno prisilno državno posojilo. Z liberalnim naukom v zvezi je tudi centralizem. Liberalizem po svojem bistvu ■stremi za tem, da vse panoge javnega življenja centralizira v rokah državne oblasti, dasi bi pokrajine lahko in še bolje same vodile svojo upravo. Samodržtvo liberalizma jasno spričuje njegova zgodovina. Zgodovina liberalizma je zgodovina naj-drše tiranije, najpodlejšega trinoštva. Liberalizem zahrbtno, zvijačno in lažnjivo usužnjpjef. Na najostud-nejše, načine krši pravo in pravico in se pri tem dela, kakor da vlada pravično. Nobeno sredstvo mu ni prenizko da zatre neljube nasprotnike, da zaduši sebi nasprotno mišljenje, da ropa osebno in versko svobodo. K temu mu služi cenzura časopisja, ki ga hoče .razkrinkati, za to vpreže svoje časopisje, društva, zborovanja, denar in vojaštvo. Ravnptako kakor ,lberalizem je tudi -socijalizmu ■ država - vir vseli pravic. Tudi socijalizmu je država „prezentni bog“! Socijalizmu je država vse, poedinec nič, le sredstvo države. Država je sama sebi" smoter. Po Marsovem nauku smo država vse. Vse .pravo je iz države. Za to se ni čuditi, artipak je popolnoma v skladju s socijalizmom ravnanje sedanjih sooijalistič-nih ministrov Kristana, Bukšega in Korača,; ki kakor prismoljeni .bogovi sede na svojih ministrskih stolcih, Ijiidštvo pa puste stradati ingiioditi nago. Saj, kar o-ni, la so v vladi, store, je vse prav! -Vlada ne stori nikomur- krivice! saj' je. vlada izraz ljudske volje! Kakor liberalno je tudi socialistično pojmovanje države skrajno centralistično. In še bolj! Država sme z absolutno močjo posegati v pravno področje-in pravice poedinih državljanov. Absolutizem, samodržtvo sedanje liberalno-soci-jalistiene vlade je nujna posledica' liberalizma in socijalizma, ki sloni na brezverstvu, ki taji Boga in obveznost njegovih zapovedi ter postavi človeka, to se pravi samo iiberalea in socijalista za Boga, X korekoč v zraku, vzdrževala sama sebe ter delovala, kolikor je mogla. Od slučaja in potrebe so se razvile še druge pisarne: „Begunska pisarna“, kjer so se dajala pomoči potrebnim beguncem pojasnila in v kolikor je bilo mogoče, dejanska pomoč; pisarna za mirovno konferenco, ki je zbirala tozadevni materijal;.! begunski sosvet, ki je imel biti pomožni organ vlade. Slednjič je bilo treba vsemu dati organizacije in širše podlage. Tako se je izcimila ideja „Narodnega Sveta za zasedeno ozemlje.“ Za Slovenijo ima narodni svet središče v Ljubljani, krajevni odbori se lahko ustanove po vseh večjih krajih, kjer prebiva večje število izseljencev. Organiziran je potom odborov in potom zaupnikov. Povprečno pride na vsakih 50 beguncev po en zaupnik, zaupniki volijo krajevni odbor in delegate za glavno skupščino. Narodni Svet ni kako društvo in radi tega zanj ne veljajo staroavstrijska pravila društvenega zakona. Nima nobene članarine in nobenih članov, torej manjkata dva glavna pogoja za društvo. Je samo pisarna, ki ima v evidenci izseljence in zastopa njihove koristi. V Mariboru se je pričel takoj po velikem ljub -Ijanskem shodu dne 5. oktobra snovati krajevni od -bor. Ko je izbruhnila tiskarska stavka, je delo pre -nehalo, ker je bilo nemogoče obveščenje. S koncem te stavke je odbor stopil v delovanje. A zopet n> šlo dalje, ker ni bilo mogoče dobiti prostora za pisarno. A slednjič se ga je usmilila Zveza jugoslovanskih železničarjev, ter mu dala svojo sobo v Narodnem domu na razpolago. A tudi med tem odbor ni praznoval. Deloval je pred vsem šolski odsek, V Maribor je prišlo blizu do 300 dijakov in dijakinj iz zasedenih okrajev. Prišli so nepričakovano, treba je bilo zanje preskrbiti vse, bilo je mnogo pisarij in potov. Sedaj im nalogo organizacijski odsek. Sestaviti je treh mogoče natančen seznamek vseh izseljencev. vih zaupnikov. Potem se'"bh vršil takoj zbor kov, kjer -se bodo določili delegati za veliko — no v Ljubljani, ki se bo vršila začetkom prihodnjega meseca. Takoj potem se bo začela snovati „Narodna Matica“, za katero so istotako vse priprave že dogotov -Ijene. To je društvo, ki ima zastopati vse narodne težnje, pred vsem seveda zadeve neodrešene domovine, in zbirati vse odločno narodno čuteče državljane. fiNaPodssifjswet ssa aasedei*© »p Prišel je čas, da stopimo pred javnost. Kar se je dolgo snavljalo in presnavljalo, naj zadobi sedaj i življenje. | Ob razsulu Avstrije se je ustanovil, kakor pov- i sod, tako tudi v Ljubljani, „Narodni Svet“, ki je ho- j tel biti glavni Narodni Svet za celo Slovenijo. Stori! ni veliko dobrega in nič hudega, ter je slednjič tudi izginil s površja. Ostala je pa po nfom „Pisarna za zasedeno ozemlje“, ki se ni hotela raziti, visela je ta- Kpivi&ne ©iitušfoe. Dne 28. novembra t. 1. je državni tajnik dr., Kenner v 41. seji narodnega, zbora v svojem govoru tožil, kako trdo ravna Slovenija z interniranci s Koroške. „Grazer Volksblatt“, z dne 17. decembra prinaša na to naslednji odgovor dopisnega urada v Ljubljani. „Gospod državni tajnik se pritožuje1 o baje trdem ravnanju z interniranci s Koroške. Nasproti temu zadostuje ugotovitev, da so interniranci že dolgo časa prosti in je ententna komisija, odposlana v to svrho v Ljubljano, svojčas izjavila, da je ravnanje z interniranci, zlasti prehrana bila zelo dobra. Gospod državni tajnik govori dalje o žalostnem položaju onih ljudi, ki so jih novačili baje v Srbiji in ki morajo služiti v tuji armadi. Tej obtožbi, sloni, kakor se vidi na nezadostnih podatkih, se moramo čuditi, ker v vsej Koroški, ne le v pasu, za katerega je v mirovni pogodbi določeno ljudsko glasovanje, od konca-vojske sem sploh ni bilo naborov in sicer edino z ozirom na težke žrtve in trpljenje, ki je je morala prenašati ta dežela .zadnje leto. Slednjič govori gospod državni tajnik o mnogih tisočih Korošcev, ki se baje ne morejo, vrniti domov. Deželna vlada za Slovenijo je to zadevo natanko preiskala in ugotovila, da se je z malimi izjemami vse tamošnje domače prebivalstvo, ki je ob priliki vojnih dogodkov spomladi zapustilo svojo domačijo, ždaj že povrnilo. Zunaj so ostali samo uradniki nemške na-roortosti, ki so prej službovali v slovenskih krajih Koroške us ki niso domačini; poleg tega ljudje, ki so v vojaški službi, ziasli v domačih narodnih hrambah, T ()f- Avstrije upravljanih krajih Koroške; slednjič osobe. ::i so začetkom majnika pri prodiranju avstrij-si-jh čei pregrešile zoper življenje in lastnino svojih političnih naspro nikov in se zadj iz strahu pred kazenskim, zasledovanjem ne upajo povrniti domu. Spričo prizadevanj gospoda državnega tajnika dr. Reftnerjä, da bi pričel prijateljske odnošaje s kraljestvom SHS, kar vsi jugoslovanski krogi toplo pozeb ;r,! m jo,- se čudimo, da pomanjkljive in popačene informacije nekaterih krogov, ki nasprotujejo zbližan ju obeli tak® držav, Breg uatanfciejfšs preiskave Gajejo povotl velikim obtožbam, ki položaj la obtožujejo.“ Psiiticoi pregled» Jugoslavija. X Naš »agent A 1 0 k s a b S e r ostane nekaj ; Uni v Cannesu na Rivieri in bo potem obiskal Alza-j cijo-Lotaringijo. T Beograd se povrne koncem tega \ meseca., f Srbija je sprejela po preteku enega tedna j ko' prvi del odškodnine 15 milijonov irankov. Amerika je stavila po zanesljivih virih Ju | goslaviji 100 milijonov dolarjev brez ozira na pred - j ujame, katere dobi naša kraljevina na račun vojne od- \ škodnima. i Beograjski finančni minister je j. odredil, da je izvoz z znamkami kraljestva SHS mar- | furanih bankovcev avstro-ogrske banke iz Jugoslavi- ( jo prepovedan. Kdor bi prestopil to postavo, temu bi f se zaplenili bankovci v državno korist in bi se ga ob-j sodilo po carinskem zakonu kot tihotapca. Naš finančni minister je izdal nared- j Bo, da velja bolgarski niklasti denar po 5, 10 in 20 j stotink leva in grški niklasti denar po 5, 10 in 20 lep- jj tov za vso našo kraljevino do nadaljnje naredbe kot ] nildjasti denar srbske kraljevine v isti nominalni f vrednosti in kot tak, da se ga sprejema pri drugih in § državnih blagajnah. Demokratsko-socija listič ni mi- ) U i s t-r i potujejo. Minister za šume in rude g. > An*- Kristan in železniški ravnatelj Savčič se mu - t Sita v Pragi. Minister prosvete g. Pavel Marinkovič | se bo mudil 10 dni iz privatnih razlogov v Bukarešti, j Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Vesnie je dobil § Drugi viri zopet poročajo, da Ki naj bila Reka italijansko — prosta luka. S o i a 1 o j a, zunanji minister Italije, ki s® je mudil na Angleškem, jo zapustil London, ne da bi o ovojem odhodu obvestil angleške državnike. Cehoslovaška. Cehoslovaški zunanji minister je poročal o zu -nanjem dolgu eehoslovaške Ijudovlade. Cehoslovaška ima v Ameriki dolga 54 milijonov dolarjev, v Franciji 110 milijonov frankov, v Italiji 120 milijonov lir. V lastnih zalogah pa lma 20 milijonov zlata i» 100 mil. § srebra. , | Francoska. jj Francoski frank že pada dva tedna. Francija f se trudi, da ga dvigne na vsak način do prejšnje ve- | Ijave, a doslej brez uspeha. Vzrok temu padanju 1 francoskega franka je dejstvo, ker je odrekla Ameri- jj ka svojo udeležbo pri sanaciji zapadnoevropskih va- I lut, ki bolehajo na preobilici izdanega papirja. S pa- | danjem francoskega franka pada tudi italijanska lira. | Jugoslovani naj bodo oprezni v špekulacijah pri tujih \ valutah. j! Nemčija. Oddaja p r e m o ž e n j a. Nemška, narodna j! skupščina je dne 10. dec. sprejela zakon o oddaji pre- glavarja, ki bo dobil slovenski glavarji. G. je pri Coliikalrib kot vlade. G. Žerjav, mi kansko odgovornost, ki jo za vekov Veke! , .- Cuclfia" slučaj iieumuosti pri „Mariborskem Delavcu.“ Pri „Mariborskem Delavcu“ ea je zgodil v __ četrtek čuden slučaj neumnosti. Prinesel j® zgodbico, I ki se je baje zgodila 'nekje v Ameriki, kje na ksdaj, S se ne pove: Neka kuharica je ubila neko redovnico« ! Pozneje se je šla spovedat k nekemu župniku. Ta je I naznanil uboj predstojnici samostana. Naposled so se I začeli: predstojnica, župnik in škof med sabo krega-I ti, če se ta greh sme odpustiti ali ne. Prepirali- so se i menda v oštariji ali na glavnem trgu tako glasno, da jih je slišala policija. Slednjič so zaprli kuharico v dosmrtno ječo. — Nerazumljivo je, kako j® zamogla tako trapasta reč zdrkniti v predale „Mariborskega Delavca.“ Prepričani smo, da se je zgodilo brez vednosti in volje gospodov, ki imajo posla z uredovanjem. Saj vendar ve vsak otrok, preden gre k prvi spove -di, da se pri spovedi visak greh lahko odpusti. To je ena temeljnih katoliških verskih resnic, torej ne more biti o tem nobenega prepira med škofom, župnikom in. predstojnico samostana. Vsak šolarček tudi va, da razločujemo: učeča cerkev in verujoča cerkev. K pr- aprOTizäöijo litro, fetor ‘drugi Žerjav pa naj upe! j e goberner-,,corpus separatum“ od njegove Vas opozarjamo lavno na veli -nosite pred vsem narodom mozenja, da jako izravna ogromno nasprotje med ve • s vj gpaflaj0 škofje in od njih odvisni duhovniki, k dru- s likimi premoženji in revščino. Izvzete od oddaje pre f moženja so cerkve, politična in druga društva. Kako , je pa v naši Jugoslaviji? Sedanja nezmožna Iiberal-I na in socijaldemokratiena vlada, katera je v ozki zve-i zi z vojnimi dobičkarji in velekapitalisti, se niti v toliko ne more, oziroma noče in ne sme ojunačiti, da bi naložila vsaj nekaj davka na vojne dobičkarje, vele -kapitaliste in verižnike, umljivo, da o kaki oddaji premoženja pod sedanjimi razmerami ni niti misliti, dvomesečni dopust. Skupna svota za osvoboditev Jugoslavije, • pač pa išče davkov tam, kjer jih ni in pritiska davč-Cehoslovaške, Poljske in Rumunije znaša 60 milijo - | n' nov funtov. Od te svote plača Cehoslovaška polovico. | Posamezni zneski se bodo določili po razmer(u davč- « vijak na manj imovite in revnejše sloje. Turčija. m nib dohodkov teh pokrajin bivše Avstro-Ogrske. Do hodki Bosne in Hercegovine pri tej določbi niso zahtevani. Za osvoboditev onih pokrajin, katere je zased- jj la Italija, bo plačala ona primerni obrok. Vsled madžarskih napadov na naše f obmejne kraje v Baranji in Vojvodini so se začeli jav- | ijati iz teh krajev prostovoljci, ki zahtevajo, da pri - I SKOčijo svojim od Madžarov ogroženim sobratom na jj pomoč. Med prvimi prostovoljci so se oglasili Novo - I sadjani, ki so se borili svoječasno na solunski fronti, f Beograjski listi poročajo, da se presnu- f je Demokratska zajednica v najkrajšem času v stran- f predsednika, ko z novim programom. No, bomo videli! Preosnova strankinega programa je znak skrajne slabosti, če že ne poloma stranke, kar uvideva danes že vsak trezno misleč Jugoslovan. Iz Carigrada se poroča, da je bivši turški voj-minister in vodja mladoturkov Enver-paša izvoljen za kralja v Kurdistana ... Amerika. Ameriški senat je odobril predlog finan-inikov, da se Evropi dovoli krediti Po Zedinjenih držav a H se govori, da | bo Wilson v tretjič kandidiral in bo postavil vpraša- ! nje zveze narodov za glavno točko svoje kandidatura < Bivši poslanik Gerard se imenuje kot kandidat za I Tedenske »«ivice. Avstrija. Poročali smo, da so zahtevale: Avstrijska, Tirolska, Predarelska in Solnograška priklopitev k Nemčiji. Avstrijski državni kancler, ki se je mudil te dni v Parizu, je predložil te želje teh pokrajin vrhovnemu svetu v Parizu v posebni noti. Pariški vr -hovni svet je sklenil in odgovoril dr. Rennerju, da se morajo izpolniti vse točke saintgermainskega miru * Kajti vsako tozadevno predrugačenje bi kršilo inte -griteto avstrijske Ijudovlade. Torej vse zahteve: Ti~ Strajk uradnikov. V četrtek, dne 17. decembra, so vprizorili vsi državni uradniki, učitelji in proie -sorji stavko od 10. do 1. tire. Učence se odpustili iz » šole, stranke so odslovili. Otroci so kričali po ulicah, f da štrajkajo učitelji; stranke, ki so prihajale od da - \ leč na urade, so majaje z glavo odšle: le v tem so so- 5 glašali vsi, da bi naj davkarija štrajkala za vedno . j To je bila slika tega zanimivega dne. Kake posledice ] bo imel ta pojav v državi, se še sedaj ne cla preso - | eliti. Zoper uradništvo ne izgovorimo niti besede očit- rolske, Predarelske in Solnograške glede priklopi-tve k Nemčiji padejo potom te odredbe pariške konteren- j £vgg££’ Sila,lih Je°dovedlaTol^ gi verniki. O verskih resnicah je torej nemogoč prepir med škofom, župnikom in redovnico. Redovnica mora verjeti župniku in župnik ubogati škofa. — Le sreča za „Mariborski Delavec“, da je tako malo razširjen, sicer bi bilo silnega krohota radi kozla, katerega je ustrelil. Španska vas v „Napreju“. „Cigan j® bil velik humorist“ — je zapisal nekje pesnik Zupančič. Se večji šaljivec je dotični gospod pri Napreju, šega® reso rt je „fargka gonja“. Pravi, da so odkrili na Španskem velikanske klerikalne sleparije. Dva ministra in voditelja klerikalne stranke, ter uradnika klerikalnega glasita, sta bila voditelja tajne družbe, ki j® trgovala, z dekleti kar na debelo. In ta dva moža se imenujeta: Farbar iz Bedaeo, ter Pisimeuhos. Z našo slovensko pisavo bi ju pisali: Farbar iz Bedakov in Piši me v uho. Takih farbar jev iz Bedakov se dobi tudi v Ljubljani, 111 jih ni treba iskati na Španskem. Čudno je, da se je dal od njih nafarbati tudi „Na-prej“. Radi bi tudi videli tisti španski list „Gazzietta detla Si era“. Ime zveni čisto po ljubljanski španščini! Kdor je to notico čital, je tudi vskliknil: Riši me v uho! Sako vidi dr. Kukovec. Dr. Vekoslav Kukovec je takorekoč iz ptičje perspektive hotel pogledati na * I 2 naše politične in strankarske razmere. In odprl se. mu je čuden prizor. Videi je, kako Slovenska Ljud -ska Stranka leti k vragu, in zakaj leti? Ker dr. Korošec ni maral, kuhati svojega lončka pri rodoljubnem ognju dr. Žerjava, ampak se je raje zvezal s političnima mrličema Protičem in Laginjo. „Samostojna“ piha po slovenskih poljanah, kakor mrzla burja, „kle *-rikalna“ pa umira in prokletstvo ji je za petami. Dr. Kukovec je torej silno vesel „Samostojne“, tudi s so-cijalnimi demokrati je še prilično zadovoljen, samo torna ni prav, da zahtevajo poverjeništvo notranjih zadev. K temu poverjeništvu spada namreč tudi policija in ta mora vendar biti v rokah kapitalistične de -mokratske stranke. Silno je pa užaljen čez novo na -rodno-socijalno stranko. Njen voditelj Deržič je nam- ka. Bila bi to krivica, storjena uraclništvu, o katerem , . je znano, da živi s svojimi družinami v veliki bedi in 1 mnenja, da demokratska stranka sploh nima pra- če v koš. Clemenceau je kot predsednik pariške mirovne konference oljljubil v gospodarskem oziiu pri- s m0g0ge obljube, samo iz strankarskih nagibov meneč, hiteti na pomoč Aistriji tei je podal državnemu kan- * -j «ypidrihiin uradništvo z nhlinhami za. svoio stranko. ka. Krivci sedijo v sedanji vladi med demokratično socialističnimi ministri. ,Ti so delali uradnikom vse celarju dr. Rennerju sledeče obljube: Zavezniški svet odpošlje takoj 30.000 ton žita, ki se nahaja v Trstu , v Avstrijo. Zavezniški svet bo dovolil Jugoslaviji kredit, na podlagi katerega bo Jugoslavija pošiljala ži-vila, pred vsem žito, v Avstrijo, pri čemer bo viso -kost kredita zavisna od množine živil, katero bo Jugoslavija dobavljala Avstriji. Avstrija mora, ako hoče dvigniti državni kredit, takoj zastaviti svoj tobačni « Kam lovemo! Nesmjseino postopanje monopol Nizozemski in sicer za 30 milijonov nizozem-J .. L , .. -. .. . . - - G- skih goldinarjev. Tako bo polagoma Avstrija prisil - | jena zastaviti vse svoje vire dohodkov in bo prišla v | popolno gospodarsko odvisnost in pod kontrolo mogot- | cev v Parizu, iz katere se morda nikdar ne bo mogla S reši i. | Italija. 5 D’A n n u n z i j o je izdal proglas na reško pre-1 bivalstvo. V tem proglasu pravi, da zahtevajo intere- | si domovine njegovo odstranitev. Vendar on, gospod S D’Annunzio tega ne more storiti, preden ga. prebival-stvo ne odveže prisege. Iz tega vzroka se vrši na Re- ki že tretji plebiscit. Vsak volilec se naj izjavi potom f varnost! da pridobijo uradništvo z obljubami za svojo stranko Obljub za poboljšanje njihovega slabega položaja niso izpolnili in gnali s tem bedno uradništvo skoraj v obup. Ta žalostni slučaj v upravi naše mlade države imajo torej na vesti demokrati in socijalisti, ki se tako radi nazivljejo državnotvorni element. Ce ne izginejo kmalu s površja, preti nevarnost naši lepi, mladi državi, katero smo zasnovali s tolikim trudom. demokratov in soeijalistov rodi štrajke vsepovsodi. Kako pa bi izgledalo v državi, če bi večina ljudstva, kmetski stan , tudi začel štrajkati. Ta pa gleda ob strani in opazuje ier plačuje velike davke, dočim se za njega ničesar ne stori. Ko bi po svojih organizacijah začel premišljati, kako bi on začel s štrajkom, da pride do svojih pravic in se mu izpolnijo zahteve, kaj pa potem?! Li mislijo Pribičevičevi in Žerjavovi žandarji in polici -sti, da bodo z orožjem zabranili gibanje kmetskih mas! Gospodje demokratje in socijalni demokratje, iz vaših vrst prihaja vse zlo za državo, vi ste tisti, ki ste izpodkopali temelj državi in jo tirate glasovnice: Ali naj D’Annunzio še ostane na Reki ali pa naj gre. To osemurno ljudsko glasovanje ima v rokah D’Annunzijev obstanek na Reki, ali pa njegovo preselitev v Italijo. Vojaki, ki se hočejo vrniti iz Reke v Italijo, Deželna, vlada za Slovenijo je prejela pd ministra za pripravo konstituante dr. Palečka uradno brzojavko, v kateri so odobrene doklade za državne u-službence z veljavo od 1. dec. 1919 do koncem februarja 1920 in sicer od celotnih dosedanjih prejemkov: prejmejo nagrado 100 lir. Častnikom je obljubljen po- | Za uradnike: 11. činovnega razreda po 120%, 10. č. leg nagrade še dopust. Vojaki Reke nočejo zapustiti | r. 110%, 9. č. r. 100%, 8. č. r. 90%, 7. č. r. 80%, 6. vsled slabe prehrane v Italiji; iz tega vzroka jim je obljubila vlada podporo in bogato nagrado za odpo -tovanje. Vsled pritiska italijanskih socialnih de -mokratov se bodo izvršile izpremembe v vladi. Italijanski vojni minister je že poda! svojo demisijo. Njegov naslednik bo civilist. Italijanski zunanji minister Sci-aloja zahteva za Italijo samo Zader. Glede Reke je pr#dIagano skupno gospodstvo 'Jugoslavije in Italije. r. 110%. 9. č. r. 100%, 8. č. r. 90%, 7. č. r. 80%, č. r. 70%, 5. č. r. 60%, 4. č. r. 50%, 3. č. r. 40%. - ! Za nameščehce-neuradnike po 120%. Natančnejša na-| vodila slede od finančnega ministrstva. Iz Prekmurja. Ljudstvo se živo zanima za politiko, za društveno življenje v Sloveniji in v državi. Manj pa je zadovoljno s tem, da se Ljubljana prema- jj Jo zanima za Prekmurje. Ni še šol in prekmurskih či- j tank v šoli, ni tobaka, ni sladkorja, ni dovolj pošt. I Žerjavova vlada pa študira, kako bi uvedla guver vice do obstoja. Kukovec celo trdi, da je „podstavil nogo veliki državotvorni stranki.“ Pomislite: Mali Deršič in podstavil nogo veliki stranki! Vendar bo po Kukovčemu mnenju demokratska stranka izšla iz boja kot najmočnejša stranka in drugače tudi ne more» biti, kajti Kukovčeva stranka je danes „nujna državna potreba.“ Nemci bi rekli:. „Wie sich der kleine» Moritz verstellt!“ Komandant dravske divizije je blagovolil vpo-slati sledečo rešitev 44. (Mariborski) pukovski okružni komandi. Vse učiteljstvo, ki je definitivno nastavljeno je do nadaljnega vojaške službe oproščeno. U-č-i tol j stvo vpoklicanega letnika 1896—1898 in mlajši pa morajo zato zaprositi pri pristojni pukovski okružni komandi za istavo oprostilnega lista. Kedaj se bo u-čiteljstvo pritegnilo k vojaški, vežbi se bo svoječasno objavilo. Vozni red. Proti Dunaju iz Maribora: ob 2.42 zjutraj in ob 3.40 popoldne. Proti Ljntomeru: ob 10.38 dopoldne. V Ljubljano: ob 4.30 popoldne. V Zagreb: ob 3.01 zjutraj. V Ptuj: ob 8.33 zjutraj. V Slovensko Bistrico: ob 1.25 popoldne (šolarski). Na Koroško: ob 3.29 popoldne (od glavnega kolodvora) in ob 6.17 zjutraj (s koroškega kolodvora,). — Dohod vlakov v Max’ splošno ne- | ribor: Iz Dunaja ob 9 zjutraj in ob 9.10 zvečer. Iz I Ljutomera: oh 9.20 dopoldne. Iz Ljubljane: oh 9.11 dopoldne, Iz Zagreba: ob 7.42 dopoldne. Iz Ptuja ob 5.32 popoldne. Iz Koroškega: ob 9.04 dopoldne (na glavni kolodvor, ob 2 popoldne (na koroški kolodvor). Mestno kopališče. Vsled oblastvene revizije kotljev se zamore otvoriti mestno kopališče šele po božičnih praznikih. Za manj imovite se bo oddalo v prodajalnici v Freihausgasse kot božično darilo moka po 1 K kg, in mast po 20 K kg. Za to znižano ceno se bo izdalo:, 2 kg moko in % kg masti za osebo. Izdaja: za mast: pondeljeic in torek. Nastaviti se ni potrebno, ker bo prodajalnioa odprta celi dan. Prireditev simfoničnih koncertov v Mariboru.-Kakor smo poizvedeli od g. kapelnika Herzoga, na -merava prirediti „Mariborska divizijska godba“ več simfoničnih koncertov v veliki kazinski dvorani v Mal- narja v Prekmurja. Prekmurja si želi samo okrajnega 1 ribon*. Prvi koncert bo zadatkom januarja s sledečim apo«adot*: 1- Smetana: Elbuša* pradigra; 2. 'Schubert: Sinfoaijst (H-moll »«dovrifema); S. Grieg:- klavirski fceneart s spremljevanjsm orkestra (izvaja na glasorirja g. Herman Frissh); .4. Debussy: Suita; S. Borodin: V eentralni Aziji (stepna slika). Kdor je poslušal dosedanje koncerte mariborske divizijske godbe, v®, kakega velikega umetniškega pomena so ti-le koncerti. Imenovana godba razpolaga danes s čez 50 izbornimi silami in zanimanje za te priraditv® ja že llaires .•«aliko. Ciklus simfoničnih koncertov (8) je zelo zanimiv. Na repertoarju so n. pr,:1 Cel ciklus Smetane: Moja domovina (obstoja iz: VySehrad, Vitava, Sarka, Iz čeških haju a luhu, Tabor, Blanik); ruski moderni skladatelji, kakor: Glazunov, Rebekov, Rimski], Korzakov, Borodin. Dalje Reger: Boklinova slike. Strauss R.: Tod und Verklarung. Koncerti za gosli, glasovi* s spremljevanjem orkestra, kakor tudi solisti-pevei. Sodelovanje so obljubili: gdč. Sadarjeva iz Ljubljane, g. Maks Morio iz Dunaja, g. ravnatelj Stolz, kiavirni virtuoz in g. 'Zika, koncertni mojster kr. opere y Ljubljani. Silvestrov večer v Buški, koči priredijo mariborski planinci., Priglasitve sprejema ter pojasnila daje iz prijaznosti g. Franjo Majer, trgovec v Mariboru, Glavni trg, do 25, decembra 1919, Na kasneje priglasitve se ne node oziralo. Vslccl izredne draginje, in vsled visokih režijskih stroškov primoran je bil zdravstveni odsek zvišati oskrbnino v občnih javnih bolnišnicah. Dosedanja oskrbnina ni zadoščala niti za prehrano, dočim ni bilo za ostale mnogovrstne potrebščine, kakor • za zdravila, obvezila, nabavo in vzdrževanje inventarja, popravita na poslopjih in napravah za prejemko (Strežniškega in druzega režijskega osobja nikakega kritja. Da se obrat teh zavodov vzdrži, treba je bilo zvišati oskrbnino vsaj v toliki izmeri, da se de jan-stvoni stroški oskrbe in, zdravljenja vsaj deloma krijejo Oskrba II. in I. 'razreda je dopustna le proti vsakokratnem predplačilu 10, dnevnih oskrbnih stroškov. Na prošnje za odpis ali znižanje oskrbnih siroš-kov T. in II. razreda se v bodoče ne bode oziralo. Občinstvo se opozarja, da se je tudi oskrbnina II. razred? tako nizko nastavila, da se v bodoče s,a prošnjo za znižanje ali celo za odpis oskrbnih stroškov v tem razredu ne bode več oziralo. Kakor hitro bodo ceno vseli bolniških potrebščin padle, znižala se bode primerno tudi oskrbnina, osobito ona tretjega razreda. Cene za posamezne razrede v bolnicah v Sloveniji so: III. razr. za osebo na dan 15 K, II. razr. 30 K in i. razr. 50 Iv. Sladkor in naša vlada. Kako delaven in zmo žen da je naš minister prehrane Bukšeg, je najbolj značilno dejstvo glede dobave sladkorja. Odsek za prehrano se je pogajal zastran dobave sladkorja iz Cehoslovaške,vendar ta pogajanja niso dovedla do u-spešnega zaključka. Prehranjevalni odsek radi tega ne bo več mogel splošno deliti sladkorja. Vsa naročila sladkorja iz inozemstva izroča naše socijalistično prehranjevalno ministrstvo trgovcem in verižnikom . To je torej socijaldemokratska moč ter zmožnost — zoper verižništvo! V finančno bankerotni Avstriji stane 1 kg sladkorja 7.60 K; pri nas pa bode stal no posredovanju novega prehranjevalnega „ministrstva verižnikov“ 4,0—50 K 1 kg. Pa še ta nad vse pretirano dragi sladkor bodo dobivala sama vojna podjetja in mesta. Kaj pa bo s kmetskim ljudstvom, nižjimi u-radniki po deželi, delavci nevojnih podjetij in bolniki iz revnejših slojev? S Korošcem liberalci in socijalisti niso bili zadovoljni, ki je skrbel za moko in sladkor, kaj bodo pa rekli sedaj Bukšegu, ki ne skrbi ne za moko in ne za sladkor, ampak pozna le „rajže“ po kraljevini in mastne ministrske dnevnice? Te polomije, ki nam grozi na polju prehrane, pa ljubi „Naprej" ne vidi? Rusko zborovanje na Dunaju. Znano je, da so voditelji ruskih boljševikov skoraj izključno Judje . Sedaj so se pa zbrali na Dunaju voditelji različnih drugih strank, da se dogovore med sabo in nastopijo skupaj proti boljševikom. O tem zborovanju poroča „Das neue .Wiener Journal“, ki je čisto židovski list. t*o njegovem poročilu so zastopali: stranko kadetov (to so liberalci stare vrste, pred vsem stranka bogatih Judov in advokatov, politično živi čisto od židovskega kapitala) Suvicki; menjševike Ceidze (Gruzinec s Kavkaza, Nerus); oktobriste (konservativce) Rodičev (največji zagovornik in branitelj Judov v stari dumi); za generala Denikina neki Vasilkov; za socijalne revolucionarje Dan in Aksikov (oba Juda); za skrajne socijaliste Rabinovič (Jud) in Grusenski (najbrže tudi Jud); za judovske socijaliste: Goldberg in Sdelmann. Torej skoraj sami Judje in njihovi najožji prijatelji! Pozi*. Vse vdove in sirote onih zdravnikov, lekarnarjev in nižjih sanitetnih uslužbencev, katerih reditelji so v zadnji vojni padli ali umrli na kaki nalezljivi bolezni, naj čimpreje naznanijo „Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani" svoje ime in bivališče in pa vzrok smrti moža, oziroma očeta, ako fenektiraio na podporo v smislu pravil, objavljenih v „Službenih Novinah" z dne 18. novembra 1919, štev. 141, stran 2. Drž. stanovanjska komisija v Mariboru opo-zaria občinstvo, da se sprejemajo stranke vsak dan tteci io. in 12. uro izključno le v uradnih prostorih , Šolska ulica 1, nad kavarno Central. Kopališče Bela in Jezersko. Pri poštnih uradih kopališče Bela in Jezersko se je otvorila dne 9. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in m0dkrajevni telefonski promet. . Važno za izvoznik® lesa. Radi silnega pomanj-t^oja vagonov more železnica Is v majhni meri u-strsaati valikemu povprašavanju p® vagonih za ®ks- ®ort 1®»«,. Zato traba, da m raspoložni vagoni razdale med posamezna izvozu® tvrdk® po gotovem ključu. 1 Razni interesenti» so s® obrnili s posradovanjain tr-\ govska in obrtniška zbornic® do obratnega ravnatelj-j s tv a Južne železni®«, da naj bi se ključ do loč11 na : podlagi množin, ki jih imajo tvrdk® pripravljane za odpošiljate v; da s® nepristransko dožpnejo te množili ne, naj bi jih ugotovil poseben odbor iz zastopnikov ; vseh interesentov, eventualno na licu mesta. Da bo I mogoče vpoštevati vse interesente, poživlja obratno ra-. I vnateljstvo Južn« železnice v Ljubljani vse eksportno E tvrdke, da mu v teku osmih dni naznanijo količine I lesa, ki jih imajo pripravljen® za odpošiljatev v iao-\ zemstvo. Gospodarska komisija za stvarno deraobilizaci-I jo (Ljubljana, Sodna ulica 11) opozarja na nasledne I predmeta, ki pridejo v bodočih dneh na prodaj: Peli karski stroj za mešanje testa, za večje,, obrate in ve-I Ime zavode. Več strojev za izdelovanje sodavice, veil čje število svedrov za vrtanje, kamenja v različnih I velikostih., v doglednem času bode na razpolago večje I število železnih postelj in železnih nočnih omaric* I Svedri se nahajajo v Litiji, ostali predmeti v ljubljan-I «kih skladiščih. Vstopnice za ogledanje se dobijo pri I Gospodarski komisiji. Javne naprave in zavodi, kakor I tudi zasebni interesentje, ki bi te predmete dejansko I uporabljali, se opozarjajo na, to. Prošnje je vlagati ‘i pri Gospodarski komisiji. Za posteljanke naj se v lože I za sedaj pismene prošnje. Oddaja se reflektantom poli zneje razglasi. Darilu, za Miklavžev večer SKSZ. Drago Kobi 1 100 K. Po 50 K: P. Jerovšek A. in Q. Obran. Po f'40 K: dr. J. Hohnjec, M. Ziegler. Po 20 K: M Krajnc i J. Nolec, Šoštarič, K. Haber, Ig. Božič, J. Majcen, I M. Matek in Schnideritsch. Fr. Moravec 12 K. Po I 10 K: Neimenovani, M. Dudek, Sepec, Berdajs, Ner-I me k, Ig. Tischler, T. Leinsehitz, P. Medved, dr. J. 1 Tomažič, A. Tkave, Stergar, J. Kirbiš, J. E. Koci-! per, dr. Slavič, Starčie, R. Janežič. Po 8 K: A. Ar’ ! zen še k., Vaupotič 7 Iv. Po 6 K: E. Vraber, Lorger, I Rezman, Holeman, J. Zidanšek, dr. Jeraj,. Po 4 K: 1 Weigert, A. Mikacievič, Prali. Po 3 K: M. PoplaUrik, f P. Kalist, F. Molan. Po 2 K: M. Poplatnik, Neimeno-I van nadučitelj. J. Sušnik 1 K'. Vsem darovalcem is-I skrena zahvala. Zahvaljujemo se tudi gdč. Adeli I Mia ker in Fr. Pohar, ki ste v dveh, dneh nabrali ia-I ko lepo svoto in vsem, ki so sodelovali pri lepo uspeli I prireditvi. — Odbor. I I Mestno gledališče. Na sv. Stefana dan, to je I drugi božični praznik, bo g. Hinko Nučič slavil 201et-f nico svojega delovanja. Za to priliko bodo igrali v j gledališču slavno dramo „Taifun“ madžarskega pisa-; telja Molnarja. Obilen obisk bo najlepša proslava. Mašim naiHifinifessin 1 Grozna draginja vlada povsod, tudi v tiskarskih potrebščinah. Ko smo lansko leto določali naročnino za „Stražo“, so bile cene raznih potrebščin sicer jako visoke, a proti današnjim cenam še zelo nizke, Pričakovali smo, da bo draginja izginila. A cene so rastle od dne do dne. Tiskarjem smo morali med letom dvakrat zvišati tedensko plačo skupno za 215 K: papir se je med letom podražil pri kilogramu od K 2‘40 na 5 K; barva je poskočila za 12 K, surovo olje se je podražilo pri kilogramu od 40 v na K 5’— itd. Zaradi neznosne draginje smo torej primorani letos naročnino zvišati, ker bi drugače morali v pol letu napovedati konknrz. Kolika hm stala ^Straža** w letu 1920? Harc&čnina nai@mu listu tso znsšllae Zrn oslo isto 56 K, am pol iste 26 K, zä četrt let m 14 K. „Straža*1 bo izhajala ©d 1. februarja naprej trikrat na teden. Ha agitacijo zi naš Eist! Danes priložimo položnice za pošiljanje naročnine. Stare naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti in nam takoj pošljejo naročnino za 1. 1920. Prizadeva pa sl naj vsak somišljenik, da nam pridobi še veliko novih naročnikov. Naš list mora v vsako slovensko hišo ! Če si kdo ne more lista sam naročiti, pa naj vstopi v zvezo z enim ali dvema sosedoma ter si naj list skupno naročijo. Pristaši! Na delo torej za našo „Stražo“. Upravništvo in uredništvo „Straže“. koledarja je 4 K SO v s poštnino vred, t. j. približno toliko kot stane 1/4 liter vina, torej gotovo ne preveč. (Poštnina sama znaša 70 v pri komadu,) Prosimo zaupnike KZ, da začnejo takoj 1 zbirati za kmetski koledar naročnike ter ga . skupno naročijo za člane čimprej pri Tiskarni ■ sv. Cirila v Mariboru. Z razpošiljanjem ko-V ledarja se je že začelo. Za pošiljatev denarja ! so zaupnikom na razpolago položnice Cirilove tiskarne. Kdor pa nima položnice, pa naj pošlje l denar po nakaznici. Naša skrb bodi, da pride l koledar KZ v vsako kmetsko hišo ! — Tajništvo I Kmečke Zveze, Dopisi® Pobrežje pri Mariboru. Požarna bramffe prim' di na Silvestrovo lepo. slavnost v gostilni Rojko m Sp. Pobrežju. Prijatelji, vabljeni! Pobrežje pri Mariboru. „ Občinske doklad® s( zvišajo za leto 1920 od 40 na 270%. Morebitn® ugo vore je vlagati do 31. t. m. v občinski pisarni. Ptuj. Gledališko predstavo, katero je dne 14. decembra t. 1. priredilo Katoliško izobraževalne društvo v Ptuju s pomočjo Dekl. Marijine družbe v Strnišcu je nad vse krasno uspela. Občudovali smo samozavestni nastop igralk in pevk. Kaj takšnega morejo vprisoriti le goriški Slovenci, katerih „dožoti" ne bodo nikdar prehrustali. Neki uradnik, — ne naš pristaš, — se je izrazil: To je bil edin umetniški užitek, kar sem ga imel v teku enega leta v Ptuju. Bog stoterno povrni, vsem, ki so nam do tega užitka pripomogli. Šoštanj. Na Štefanovo ob 8. uri zjutraj bo pri Budjann v Družmirju g. dr. Ogrizek predaval o gospodarski kmetski zadrugi. Kmetje, če se hočete otresti raznih oderuhov, pridite vsi na ta .velezanimivi in poučni shod! — KZ v Šoštanju. Braslovče. V. nedeljo, dne 14. t. m., se je vršilo v tukajšnjih prostorih Bralnega društva gospodarsko zborovanje. Govoril je tajnik Praznik iz Celja. Govornik je orisal namen in pomen novoustanovljene zadruge v Celju, začrtal njen delokrog ter nam v kratkih besedah pojasnil težavni naš položaj, iz katerega nas more rešiti edino le skupno in solidarno delo zadružništva. Nato je pristopilo takoj 60 članov, kater so si iz svoje srede izvolili odbor gospodarskega od seka za Braslovče in Polzelo. f mm&vM Naši nasprotniki. Pred kratkim je bil predsednik 'Orlovske Zveze, brat Jože Pirc, v Zagrebu, kjer: je na mladinskem tečaju predaval o Orlih. To je tako * razburilo predsednika jugoslovanskega Sokola, da je f izdal okrožnico naš okola. V tej okrožnici ta gospod I nesramno žali Orle. Mi se za to žalitev ne zmenimo, f Vidimo pa, da je en Orel oplašil vse Sokole. Nova odseka. Pri Sv. Martinu pod .Vurbergom f se je ustanovil Orel. Predsednik je Anton Lajnšič, načelnik pa Jožef Klampfer. Odseku je pristopilo več fantov. Le pogumno naprej! Tudi pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se je zadnje dni osnoval Orel. Slišimo, da je posebno na Murskem polju veliko zanimanje za orlovsko konjenico. Ptuj. Dne 29. t. m. se vrši ustanovni obe. zbor. ptujskega okrožja. Vabljeni so vsi odseki od Ptuja do Središča, ki so že ustanovljeni, ali se še mislijo sgta-noviti. Bog živi! Koledar Slewaraske Kmečka Zvm za Sete 1920. Vkljub tiskarskemu štrajku se je Kmečki Zveri posrečilo, da se je koledar KZ za leto 1920 do-tiskal in že izšel. Koledar vsebuje več zanimivih gospodarskih člankov in navodil ter 64 strani pramega papirja za zapiske. Cena fe-dovezanemu Prireditve. Izobraževalno društvo v Remšniku priredi dne 26, t. m. (na Stefanovo) ljudsko igro „Tri sestre“ in burko „Dobro došli! Kedaj pojdete domov?“• Na vsporedu so tudi govori, deklamacije, petje (moški zbor), šaljiva pošta in tombola. V nedeljo dne 28. t, K. ljudska igra „Oh ta Polona“ in „Prepirljiva soseda". Vspored je isti. Za topla jedila in vino je priskrbljeno. Pričakujemo obilne udeležbe naših bratov iz Pohorja in Dravske doline. — Fantje Bralnega društva v Cirkovcah uprizorijo na Stefanovo dne 26. t. m. ob pol 3. uri popoldne veseloigra „Občinski tepček“. Sosede in domačine vabimo k o-bilni udeležbi. —■ Bralno in izobraževalno društvo pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini ima na kva-terno nedeljo popoldne po večernicah v sobi Izobraž. društva svoj redni občni zbor za leto 1919. — Kmet. bralno društvo na Rogoznici pri Ptuju ima v nedeljo, dne 31. t. m., svoj redni letni občni zbor v prostorih g. Bračiča v Novi vasi. Ker j® na sporedu tudi zanimivo gospodarsko predavanje kmetijskega strokov®jaka g. Skerleea od Velik® Nedelje, pridite vsi! „Marijana“, ljudsko igro francoskega izvora -šestih dejanjih, priredi v nedeljo, dne 28. t. m. v Soških prostorih' Slov. kat. izobr. društvo v Središču Začetek ob 6. uri. .Vsi ljubitelji kat. društev so uljuč no vabljeni! Slovenci širite naše liste 1 Mala naznanila. Knpvjes «fcrsgal les zb ž> na itorn sli n* žago postavljen ali drugače bo dogovora. M. Vračko, Polzelo. 1781 Scf3? se sprsjaia pri okrajnem glavamra r iSariboru. Predstavi se naj v sobi it. 16, I. nadstrop. ___________ 178S Kotle za žganje pralie kotle, bance, štedilnike in vsa v kotlarsko obrt spadajoča dela izvršuje točno in po zmernih cenah Lovrenc Tomažič, Maribor, Sodnijeka al. 24. 1797 Čebelni vosek, suhe satiaa in odpadke sveč kupnje po naj višji dnevni ceni J. Kopač, svečar v. Ljubljani, Gosposvetska cesta 90, Spodoja Šiška. 1799 Lončarski mojsts? prodaja stare peči, štedilnike, lon-«e, sklede, tudi popravljam in stavim peči in štedilnike. Se priporočam Staube? :: Maribor, Gosposka ul. 3®. 1798 iC&spisjesrsa po csjvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru. 1796 - Govorita povsod slovensko! Kanspčki, dobri pevci, se prodajo, .•. pava ipravništv» teg - Kje, tega lista, Mariborska eskomotna banka v Mariboru. Naglavni robci, barhenti za obleke sukna, sifone, drn klot, vse vrste krtač, britve, glavnike, toaletno milo, krema in vas el!n-mast sa čevlje itd p@ najnišjih esas-b Älojzij Biiulek, kem. ®kladlši@ v Mariboru Glavni trg Srsaarskega D.čsmca iz dobre krščanske hiše sprejme krznarski mojster Blaž Rogina, Gosposka ulica v Maribora. 1790 Konjski hlapec oženjen, ki je vajen po hribih voziti les, se »prejme proti dobremu plačilu s 1. januarjem. Matija Obram, Maribor, Fiscbergasse 9. 1789 Prospekt. Izredni občni zbor z dne 9. septembra 1919 Je pooblastil spravni svet Mariborske eskomptne banke, da sme zvišati svoj akcijski kapital od 2 na milijonov krom. V ta namen naj izda 10.000 komadov novih delnic pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se pri tej emisiji ne dovoli opcjjska pravica. 2. flmisijski tečaj novih delnic -znaša K 560‘— netto. 3. Nove delnice so deležne na čistem dobičku od 1. januarja 1920 dalje. 4. Po odbitku stroškov in kolkovne pristojbine se dodeli dobiček na tečaj® rezervnemu zakladu. 5. Zajedno s prijavo se mora vplačati polovica kupnine. Oslanek po se mora položiti najkasneje do 31. decembra 1919, Denar, kateri se vloži v svrho subskripcije se bode obrestoval do 31. decembra 1919 s 5 odstotki. Za tozadevno vlogo dobi stranka posebno potrdilo ter se ji bodo pozneje proti vrnitvi istega izročile nove delnice. 6. Prijave se sprejemajo pri centrali v Mariboru, pri njeni' podružnici v Murski 'Soboti. Čas vpisa je določen od 1. novembra do 31. decembra 1919. 7. Repatricijo delnic si pridržuje upravni svet. Maribor, dae 31. oktobra 1910. 1779-520-242 tJpranni svetIMariborske sskomptne banke. OGLAS „T; N ION- P it OPAO A N D A % MA KI BOR. INDRA raiaoiilja ▼ šk&tijio&b mm dijelu 1782 BALKAN“ Colonial® MARIBOR. Spirit 8H odstotni, dokler v zalegi 1 Barva KfiffličUO čisli vsakovrstno blago. 1695-438—aos [obleke. Per© In svefiollka ovratnike, zapestnice in srajce. Otvorit« ateljeja za fino krojittfo. % Naznanjam cenj. občinstvu Maribora in okolice, da sem v svojem stanovanju v Mozartovi cesti 44, v pritličju oivoril STEUE, V T katerem se izvršujejo moške obleke in uniforme po najnovejši modi, kakor tudi elegantni angleški kostumi, ter atelje za občno francosko žensko krojaštvo. Z ozirom na svoje dolgoletne izkušnje in pridobljeno prakso kot prikrojitelj pri tvrdki A. STARKEL, kakor tudi kot voditelj te stroke in potovalni učitelj Radecky-jevega zavoda da za prikrojevanje na Dunaju, zagotavljam, da bom skrbel, da si pridobim s hitro in ceno izvršitvijo splošno zadovoljstvo. Pripomnim, da delam le za tako, ki si priskrbe ^oziroma prinesejo blago sami. Prevzamejo pa se tudi modernizacije in popravila, kakor obleke za obrniti. Slovenski slaščičar MILAN USER: MARIBOR Grajski trg se priporoča cenjenemu občinstvu v poset in m naročila finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in domače potrebe. 1650 I 550 Za mnogobrojen obisk prosi Stanislav'. VidovlE, krojač. evarna JOž, REICH, KARIB0R, Gsopeska mile» št. 38, JPodtsaa. naročila se izvršujejo točno« gr KiSos* oglašuj«* te napreduje« -eet ’ posebno pa po zm@ms zu ©SULUS ir heislh« nUMION-PROPAQÄNDA« Maribor, Gosposka ulica 25. Raznašal« m na^e liste se sprefme o proti do* bromu zaslužku. Cirilova tiskarna. mmi Koclji ffc lil kamnos^Ska obit v,Maribora 1 Schllleriava ulica 2i priporoča svoj» zelo bogato zalogo t žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah sa nmi-vaine mize in sa pohištro, vsa betonska in podebarjk» dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena* deli. kot oltarja, prižnice, ter sploh vsa cer kvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska, cerkev. Ve» obrat n s stroje! Lastni kamenolom pri Slov. Sistriei, industrija a» grsnit, mramor in sie&t. 1684—434 Zsdruina Zwmm w Liubljaftl razpisuje službo zadružnega revizorja s sedežem p d pododboru v Mariboru. Lastno-I ročno pisane prošnje s spričevali o dosedanjem !" službovanju, dokazili o strokovni izobrazbi ter zahtevki o plači, je predložiti ravnateljstva (Du-'n&j-ska cesta 88) do 25. decembra t. 1 1712 1 I* @ " ® Mtivl teeajl ® « |:a slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojopis, slovensko korespondenco, nemški pravopis Ib. korespondenco, računstvo, navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, nemški jezik- za začetnike, ■ hrvatski jezik m lepopis začnejo dae 5- januarja 1S2Ö. la selio učilišče Legat V Vetrinjska ulica 17/1. Novi tečaji trajajo 4 mesece, obširni prospekt brezplačno. 1793 f m u c mesar trn Glavnem» trau V MARIBORU pro daj A g-wej®, telečje in svinjsko me se najbolji® kake sresti ter se pripor .5% zrn Abllem obisk. As37 si Sž¥ard$t.rM ss sladna kava na debelo in drobno! glacirana in ncglacirana odprta v vrečah, kakor tudi glacirsna v zavojih po 200 in 500 g poljubno množico po najnižjih đnev. cenah, prodaja 1794 247 Jv® Cafgovii podružnica IPs« ibor. Stavni trg štev- 21. ii ta s Ksmorcil JSftrk&tL* Olgovorai ••»'edtaik:. V'fikösk >: Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica' za kolesa in avtomobile pnamo FAltC M Po^;e*i©. Sipaweijsfelitet», * Isdelovauje peči za kemikalije, m.rtoijer na bencin in ©ijet Sn.h železnih in lončenih Štedilnikov, železnih ograj, W. štalacija pli.ua in vodovodom '■*?*••• prav ijaln iea vs--ko vrstnih strojev, spejevanje strtega litega železa M® sploh vsa v te stroke spadajoča dela, Vliva» * železa is medenine t laste! temni. - Ktiffim *tan> žete.«» I — Lastni it, Ženit ji se izdelovanje narim v tovariti 1514—9AS tigk ttetem* «ps» Ctete & Mfe?..- «ro