Poštnina olačatia v gotovini Leto 1X11 štev 56. U lHiMlcnl. v pgfgh 8 muren 1929. Ceno Oln L— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Dtn 2-—- do 100 vrst Din 230. vefcji tnserafi petit rsta Dm 1-. Popust po dogovoru Inserarm davek p.Achej. •Slovenski Narodo velja letno v Jugoslaviji 144— Din, m raoaemstvo 300— Din. Rokopisi *e ne vračajo Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Naie telefonske Številke so- 3122. 5123, 3124 3123 in 3126 Upor v Mehiki zadušen Vladne čete so zasedle Veracruz in razkropile upornike - Vlada je zopet gospodar situacije — Newyork, 8. marca. Zadnje vesti iz Mehike dokazujejo, da je vladi uspelo docela zadušiti uporno gibanje. Včeraj so vladne čete po zavzetju vseh važnejših postojank pregnale upornike in zasedle tudi Vera Cruz, kjer je bilo glavno uporniško taborišče. Uporniki so se brezpogojno vdali. General Aguirre, ki je bil vrhovni poveljnik uporniških čet, je pobegnil ostali kolovodje upornikov pa so bili aretirani in bodo stavljeni pred izredno sodišče. K hitremu porazu upornikov je mnogo pripomogla prepoved novega ameriškega predsednika Hooverja, ki je zabranil vsako dobavo orožja in municije mehiškim upornikom. S padcem Vera Cruza je smatrati revolucijo za končano. Uoorniki, ki so se utaborili po raznih centrih v severovzhodnih pokrajinah, so takoj po padcu Vera Cruza opustili nad al j -ni upor ter se razbežaU. Promet, ki je bil zaradi bojev ukinjen, je zooet upostavljen. Mobilizacija vladnih čet je stala nad 2 in pol milijona dolarjev. Vlada je sklenila, da bo to škodo, ki je bila povzročena državi, krila s konfiskacijo premoženja upornikov in raznih verskih ustanov, ker je dokazano, da je upor zanetila v prvi vrsti katoliška duhovščina, ki se ne more sprijazniti z novim položajem v Mehiki. -— London. S. marca. Po vesteh Iz Mehike vse kaže. da se revolucija v državi Vera Cruz nahaja pred svojim zaključkom. Po oficijelnih poročilih je došlo na ulicah Vera Cruza do krvavih spopadov med vladnimi četami In četami generala Angtrlrre. Na posredovanje konzularnega zbora so bili boji na ulicah prekinjeni ter je bilo sklenjeno premirje, na podlagi katerega mora Anguirra takoj zapustiti mesto. Domnevajo, da je pobegnil na nekem parniku. Druga vladna poročila pravijo, da je v vseh uporniških oddelkih zavladala panika in da zapuščajo polagoma mesta, ki so Tih v prvih hipih zavzeli. Vojaštvo, ki se ie deloma pod pritiskom razmer pridružilo upornikom, se je z malimi Izjemami zopet vrnilo v vladni tabor. — Prebivalstvo ie šk> vladnim četam povsod na roko, tako da so lahko hitro napredovale Hi presenetile upornike, ki so se umaknili v največjem neredu in se končno popolnoma razbežalL Proračunska seja ministrskega sveta Proračun je iz go t ovij en in bo te dni predložen v odobrenje ministrskemu svetu. — Proračun znaša okrog 12 milijard. — Beograd, 8. marca. Iz finančnega ministrstva se doznava, da je finančni minister dr. Svrljuga dokončal delo za sestavo državnega proračuna za leto 1929/30. Višina proračuna še ni točno znana. Beograjski listi poročajo, da se giblje okoli 12 milijard. Proračun je uravnotežen. Sedaj je finančni m nister posredoval pri predsedniku vlade, da Di se sklicala seja ministrskga sveta, na kateri hi se razpravljalo o proraču* nu Na seji bo finančni minister doktor Švrljuga obširno poročal o proračunu državnih dohodkov in izdatkov Priča* kuje se, da se bo ta seja ministrskega sveta vršila že te dni, na kar se bo pri* stopilo k definitivni redakciji prora* čuna ter tiskanja besedila v drravni tiskarni. Vsa ta dela morajo liti kort* čana do 31. t. m., tako da bi proračun s*opil v veljavo točno 1. aprila. Prekooceanska paroplovba v domačih rokah Prekooceanski potniški in tovorni promet bo prevzel novo osnovani »Jugoslovenski Lloyd«. — Neodvisnost od inozemskih družb. — Zagreb, 8. marca. »Novosti« po* roeajo v svojem gospodarskem delu iz Beograda o osnovanju prekooceanske parobrodne potniške družbe, ki bi jo osnovali Pctrinović, Baburica in Banac, lastniki parobrodne družbe »Jugoslo* venski Llovd«. Iz poročila se jasno vi* di, da je propadlo prizadevanje Cu* nart Linie, ki je hotela osnovati tako družbo, pri čemur je zahtevala, naj bi država jamčila z vsoto 10 milijonov dinarjev za cventuelni deficit Po na= šem zakonu o trgovski mornarici ima prva družba, ki se osnuje pri nas za prekooceansko plovbo, skoro monopo* liziran položaj. Zaradi tega je vlada za» vlačevala izdajo koncesije družbi Cu> nart Linie, da ie na ta način omogočila našim brodolastnikom osnovati družbo za prekoocansko plovbo, ki je tako prešla v domače roke in smo postali docela neodvisni od raznih tujih družb. a^~— Potreba stabilizacije naše valute Jugoslavija je poleg Španije edina država, ki še nima urejene valute. — Potrebno bi bilo posebno stabilizacijsko posojilo. — Zagreb, s. marca. »Jutarnji list« objavlja v svojem gospodarskem delu razmotrivanja vplivnega borzijanca o nujni potrebi stabilizacije dinarja, ker 5e Jugoslavija poleg Španske edina država v Evropi, ki še ni stabilizirala svoje valute. Stabilizacija se more izvesti samo potom 'nozemskega posojila. Ker ie zaMjučitev posojila v investicijske svrhe trenorno nemogoča, bd bilo treba najeti samo manjše posojilo, ki bi služilo izključno za stabilizacijo valute. Po položaju na svetovnem denarnem trgu k najcene;š in narmobfl-nejši DarišV; denarni rrg. Zaradi neurejenih prejšnjih naših obveznosti do Francije, ki sodeluje z največjo vsoto pri rumunskem stabilizacijskem posojilu, noče sedaj z nami o tem razpravljati fn je zato najnujnejše vprašanje ureditve srbskih predvojnih do'gov. Revizija železniške tarife — Beograd. 8. marca. Danes dopoldne ie dovršila v ministrstvu za promet svoje de'o komisija za sestavo nove železniške tarife, ki bo stopila v veljavo 15. ma;3. V novi tarifi so izvršene vse izpremembe. ki so Jih v zad-nfcm času zahtevali jroSpodarski kro-*!. 7nižana bo zlasti tarifa za prevoz mm. Novega dopisnega urada ne bo — Beograd, 8. marca, službeno se demantira jo v-e vesti o osnovanju novega dopisnega tu ada. Uradni komunike naglasa, da gre samo za reorganizacijo poročevalske službe v okriPu zunanjega ministrstva, kar spada izključno v kompetenco zunanjega ministra. Nov razpored sodnikov — Beograd, 8. marca. V ministrstvu pravde so se pričele priprave za končno razporedbo sodnikov in sodnega osobja. ^b tej priliki bo izvršena večia redukcija ter bodo oni, ki imajo pravico do pokojnine upokojeni. V prvi vrsti bodo reducirani za delo nesposobni in taki. ki so bili že v disciplinarni preiskavi in za katere ie ugotovljeno da so pijanci. Prvi nemški izletniki v Dalma- #•« >plit, 8. marca. Semkaj je prispela prva večja skupina nemških izletnikov, ki namerava jo posetiti tudi druga naša mesta. O klimatienih razmerah na na?pm Primorju se zelo pohvnlno izražajo. Pritožujejo se farno nad velikimi neprilikami na potovanju. Ida Kravanja v Ljubljani — Ljubljana, 8. marca. S sinočnim br-zovlakom se je pripeljala iz Prage naša prva slovenska filmska igralka Ida Kravanja. Vrnila se je iz Prage, kjer je nedavno dokončala svoj dosedaj največji film »Eroti-conc, o katerem se pariški listi zelo laskavo izražajo in kjer je nrisla baje njena fo-togenična sposobnost do polne veljave. Tragedija osemletnega dečka Novo mesto. S. marca. Mali, jedva osemletni Hinko, sin revne služkinje Zaletelove iz Vavte vasi na Dolenjskem, je bil kaj živahen deček. Vsi so ga imeli radi in zato je vse tem bolj presenetila težka nesreča, ki ga je doletela pred tremi tedni. Hinko je namreč pred dobrim mesecem na nepojasnjen način prišel v posest vojaške patrone. Ce jo je našel na polju, ali če mu jo je kdo dal, ni znano. Nekaj dni je nosil Hinko patrono v žepu in se igral z njo. Nikomur je ni pokazal in nihče na vedel, da jo ima. Končno ie pa fantiča premagala otroška radovednost. Zanimalo ga je. kaj je v patroni. Najprej je poskušal patrono odpreti s pipcem, ker se pa ni dala, ie udaril s kamnom po naboju. Sledila je detonacija, obenem se je začul bolestni krik ranjenega otroka Prestrašena mati, ki je bila slučajno v bližini, je naglo priskočila otroku na pomoč. Dečkova neprevidnost je imela težke posledice. Pri eksploziji mu je po. olnoma odtrgalo levo roko v zapestju, razmesarjen pa je ime! tudi ves obraz. Patrona je bila najbrže dnm-dum, da ga je tako razmesarila. Nesrečna mati je pustila sinčka prepeljati v bolnico v Kandijo pri Novem mestu. Tam je ostal deček tri tedne. Roka se mu je že skoro popolnoma zacelila, toda vid mu je od dne do dne bolj pešal. Ranjen je bil namreč najobčutljivejši očesni živec Bila je torej nevarnost, da deček oslepi. Zato je bolnica v Kandiji dečka poslala v 1 fubtjano. Njegovo stanje je zelo kritično. Bati se je. da bo nesrečne? oslepel. — Roditelji, pazite na svojo deco! Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.7975— 22.8575 (223275), Berlin 13.505-13.536 (1&52). Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.915—9.945 (993), Curib 1094.4^-1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9932—8-0232 (8.0062), London 276-08 —276.88 (27648), Newyork 56.87, Pariz 221.54—22354 (222.54), Pra*a 168 37— 189.17 (168.77), Milan 29715—299.15 (298.15). E D e k t i: Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 175 den., Vevče 120 den., Stavbna 50 den.. Ruše 260—280, Sešir 105 den.. Kranjska ind. dr. 265 den. ZAGREBŠKA BORZA. ________ Devize: Dunaj 800.82, Berlin 13.52, Budimpešta 0.93, London 276.48, Newyork 56.87, Milan 298.15. Pariz 222.54, Praga 168.80. Curih 1095.9. Efekti: Vojna škoda 427. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Dunaj 7305, Budimpešta 90.60. London 25.2275. New-york 519.95. Pariz 20.205. Milan 27.215. Berlin 128.35, Praga 15395. Drugi tir na progi Zagreb-Zidani most Vse priprave so končane. — Čim bo otvorjen zaprošeni kredit, se začne z delom. — Zagreb, 8. mara. Zagrebška železni ska direkcija je urgirala pri prometnem ministrstvu kredit za zgradbo drugega tira aa progi ZagTeb—Zidani most Kakor zna no je bil ie svoječasno odobreu načrt, da se na tej progi dogradi drugi tir v zveri z razširjenjem kolodvora v Zidanem m» stu Istočasno bo razlirjeu tudi glavni kolodvor v Zagrebu ter »rtojeu po treh tirih s kolodvorom Sava, Ker so iivriene i* v*e potrebne priprave, -e bo z delom pi-Čelo takoj, Čim bo otvorjen kredit. Uvedba zračnega prometa preko Slovenije Važni sklepi zrakoplovne konference na Dunaju. Že letos se vpelje zveza med Dunajem in Zagrebom preko Maribora. Beograd, S. marca. Z Dunau poročajo, da so se tamkaj včeraj sestali zastopniki civilnih zrakoplovnih družb iz Jugoslavije. Avstrije in Francije, ki so razpravljali o reorganzaciji in izpopolnitvi zračnega prometa. Sašo državo je zastopal Sef pilot Sondermaver Sklenjen ie bil sporazum o irvedbi direktne zračne zveze na prog: Dunaj - Gradec - Zagreb - Beograd. K i bo zgrajeno letališče v Mariboru bo šla proga iz Graca prck~> Maribora in šele od tsm v Zagreb. Iz Maribora bo proga pozneje podaljšana preko Liubtjane v Trst in Benetke. Na progi Beograd - Zagreb bo zračni promet obnovljen 17. marca. Ženevski kompromis Tričlanski odbor bo do prihodnjega zasedanja proučil manjšinsko vprašanje. — Zainteresirane države morajo do 15. aprila staviti svoje predloge. — Ženeva, 8. marca. Svet Društva đarodov je včeraj popoldne brez debate sprejel kompromisno rešitev, ki jo je predlagal poročevalec Adaci glede nadaljnjega postopka pri rešitvi manjšinjskega problema. Po tej rešitvi bo imenovan začasni delovni odbor, sestavljen iz japonskega, angleškega in španskega člana Sveta Društva narodov. Ta delovni odbor bo moral zbrati ves potrebni materijal, pri čemer se bo moral ozirati na razne vidike, ki so se uveljavili pri debati o nemškem in kanadskem predlogu. Odbor bo lahko sprejemal tudi opombe vlad. ki imajo obveznosti do narodnih manjšin. Te pripombe je treba predložiti najkasneje do 15. aprila. Na podlagi tega materijala bo poročevalski odbor sestavil poročilo ki ga bo Svet Društva narodov kot odbor Sveta prvič proučil in sicer pred prvim prihodnjim zasedanjem Sveta. Odbor Sveta se bo najbrže sestal v nekem Španskem mestu. — Ženeva, s. marca. Cetvoricj pravnih strokovnjakov, ki jim te Svet Društva narodov poveril v proučitev vprašanje, ali morajo države, vezane na pogodbo o narodnih manjšinah, dati svoj pristanek na sklepe Sveta Društva narodov o roanjšlnjsklh vprašanjih, so v svojem elaboratu izjavili afirma-Uvno. da je to potrebno v slučaju i/-prememb. ki se tičejo obveznosti na podlagi sklenjenih pogodb, ne pa procedure Tak slučaj je s predlogi Dan-duranda. Zato ie treba sklepe Sveta Društva narodov o teh predlogih predlagat] prizadetim državam \ pritrditev. S tem ie načelno zadoščeno zahtevi Male antante in Poljske. Vatikan ne priznava Društva narodov Odklanja registracijo rimskega sporazuma v Ženevi, dokler ne dobi stalnega sedeža v Društvu narodov. — Pariz, S. marca. »ExceIsior«< izve iz krogov Društva narodov, da ie Italija prvotno nameravala pogodbo o rimskem sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom slično kakor druge pogodbe registrirati pri Društvu narodov. Vatikan pa se je izjavi! prot! remu. češ da je to čisto interna itali- jansko vatikanska zadeva. Vatikan je prorj registracij- pogodbe pri Društvu narodov predvsem zaradi tega, ker Vatikan d ni član Društva narodov in ker tudi ni izgledov, da bi se mu priznal stalni sede/ v svetu DruStva narodov, kakor to rjhteva-?o gotovi cerkveni krogi Žrtev verskega fanatizma v Franciji Katoliški duhovnik je ustrelil predsednika radikalske stranke zaradi njegove propagande oroti laizaciji francoske zakonodaje. — Paril. 8. marca. »Volonte* objavlja «»e nepotrjeno vest, da je postal predsednik radikalske stranke poslanec Daladieu snoei irtev atentata, ki ga j« iivrsil nanj neki katoliški duhovnik. Atentator .i* pozno ivečer »"drl v stanovanje Daladieuja v bližini Saint Gennaina ter oddal nanj ver strelov, tako da je bil Daladieo takoj mrtev. V oficijelnih krogih radikal*ke •.franke davi o tem atentatu se ni Kilo nie znanega. Daladieu je vodil že več tednov aktivno propagando proti laizaciji zakonodaje in proti povratku katoliških cerkveuij redov v Francijo 2e pred tremi tedni je bil nanj izvršen napad povodom nekega shoda v Alzaciji Takrat so ga neznanci napadli in odpeljali v avtomobilu dale* i/ven mesta, kjer $o ga pretepli in pustili v nekem gozdu. Včeraj je Daladieu prejel is Alzacije anonimno pismo, v katerem j najodločnejše obsoja proti katol išli o rtališč« radikalske stranke in povdarja, da bode *lza%ki katoličani g puško ob nogi bnnili svojo religiozno svobodo. Preiskava proti Vučitmu — Beocrad. 8 mana Iz Skoplja poročajo, da preiskava proti morilcu Vuči trnu se ne bo tako kmalu končana Pri snočnero zaslišanju je Vucitrna obdolžil svojega brata ter izjavil, da bi ubil brata, njegovo žerjo in njegove tri otroke, če bi prišel na svobodo. Docela nepojasnjeno je še tudi to, kje je Vučitrn dobil orožje. I/ Češkoslovaške je prišel brez orožja in tudi v Beogradu ca ni dobil. Samomor direktorja llidža — Sarajevo, 8. marca. V llidžu so naš!i davi mrtverra na njegovem stanovanju direktor^ ♦-" r:- ' *> i'-žavnega zdravilišča ćr * vjenko. Zastra- nila sta se s sublimatom. Vest o samomoru je vzbudila tem večjo senzacijo, ker je bil istočasno odkrit v blagajni primanjkljaj v znesku 39.500 Din Domneva pa se, da so simpatičnega in popularnega zdravnika gnale v smrt tudi druge privatne zadeve. Potres v Tihem oceanu — Beograd, 8. marca. Tukaj&nji observatorij je izdal Jane* sledeči komunike: Davi ob 2. uri 41 min. 2 eek. jo rukajinji seizmološki zavod rabeleiil katastrofalen potres, oddaljen 9480 km. Zabeleženih je bilo vee sunkov, med katerimi je bil najmočnejši ob S uri 24 min. 5 oek. V H*o-eradu je cnaSalo pibanie 20 mikron Fni-center potresa leži vzhodno do Alkutskih otokov v aevernem delu Tihega oceana. Stran 2. »SCOVEN5M N A K O De dne 8. marca 1929. v • (->* - r Besedo imajo naši čitatelji Strupen mraz in mleko Vsaka stvar ima svoio dobro stran. Tako je tudi strupen mraz prinašal v base — dobro mleko. Prejšnja tenka mrena na mleku se je izpremenlla v debelo, zlatormeno skorjo mastne smetane. Gospodinje ki so sliSale da pozim! ne more biti dobrega mleka, ker nI sveže, poleti pa, ker nj snhe krme. so z veseljem sprejele to blagodejno Izpremembo. Ce se že svet narobe obrača, če pritiska izredno hoda zima in če se pokalejo kar po tri folnca itd., zakaj se ne bi pojavilo tudi nekaj dobrega, na pr. — dobro mleko. Pa je prrSel sv. Matija, k] led razbija in smetana se je zopet izpremenila v tenko mreno. Zadrega naštb mlekari<\ kako to gospodinjam pojasniti strokovnlaško. je postala precej velika. Pa poskusimo mi moški rešiti to uganko, čeprav nismo v gospodinjstvu strokovnjaki in ie po navadi tudi — če že ne boljše — pa za hišna mir priporočiHvejše, Ce se ne mešamo v gospodinjstvo. To Izjemo nam bodo pa tudi gospodinje gotovo oprostile, mlekartce pa mislimo, da ne. CitaH smo namreč, da Je v onem strupenem mrazu celo mleko zmrznilo v kan-fBcab. Morda bi se našel kak ameriški profesor. ki bi ugotovil, da daje zmrznjeno mleko boljšo smetano, Amerika ie namreč dežela vseh mogočnosti In nI izključe-BO. da bi se tam kaj takega dokazalo na Podlagi različnih hipotez, o katerih mi Cvropci nimamo niti polma. Poskusimo torej to kočljivo zadevo pojasniti na bolj priprost način. Napol, ali popolnoma zmrznjeno mleko se ne da prelivati. Poleti pa vidimo mlekarice, ki to ravno s prelivanjem zelo zaposlene. Ob ram Jutranji uri vidiš tu pa tam mlekari-co, ki ustavi voz pred kako hišo. Prcdno stopi v bišo. začne mleko prelivati iz pohode v posodo. Ko je to gotovo, pride na vrsto še neka posebna posoda, iz katere se v vsako drugo posodo priliie nekaj malega. Izgleda, kakor nekaka zabela za žgance. Te strokovnjaške procedure pre. prečS poleti dež, pred kratkim jih ie pa začasno ustavil oni strupeni mraz. Mleko je prišlo v bišo tako, kakor je bilo oddano mlekarici na domu. Ker dežuje v toplejšem času tudi tedai, ko se ustavi mlekaričin voz pred odje-malčevo hišo. se nikar ne čudite, ako je mleko dobro. Ker pa pritisne tak mraz, kskor letošnjo zimo. komaj vsakih 100 let, ni tudi nič čudnega, da se ie debela smetana pojavila in izginila s strupenim mrazom vred. Izgovor, da se mora preliti mleko iz večje posode v manjtšo. ne upraviči.fce mešarij po vseh posodah! Mislimo, da Je s tem v glavnem rešena uganka o debli smetani iu tenki mreni in da bi bilo zelo priporočljivo, če bi se stražniki malo bolj zanimali za take bseeaskim jesikem«, da sa vedno raadvoji Hrvate in Srbe? I* kakih motivov je hnfrkala ista avstrijska filologija Rusine, ds fh odtuji veliki Rusiji? 9l Pravično oceni znanstvena, čeprav psev-doomna kritika vse ffloIoSke znanstvene argumente. Samo na dan i njimi, na dan Se z drugimi filološkimi kapacitetami a la Ja-gić in Leveč Tudi v zjgodovini književne •lovenlćine ne bo težko razbrati zgoraj na ssdenil: znanstvenih načel. Nezavestno se borita v razvoja slovenščine dva instinkta za premoč: Trubarjev ali slovanskoiia-predni instinkt in Hrenov ali avstrijsko-klerikalni instinkt. Hrenovo ime nam služi za skujpni simbol protireformacijske. av-•trijakantsko - klerikalne Literature. Ali ni bil protestant Trubar Slovan in naprednjak, ki je ohranil debeli (ruski) 1? Zakaj pa je danes ta trdi 1 slovenskim ustom neznan? Oci vidno so ga eskamotirali vplivi proti reformacije, vplivi avstrijakantskoklerkalnega instinkta. V najnovejšem Času je zmagal s Sketom spet Trubarjev, torej slovansko -napredni instinkt Kateri znanstveni motivi so prisilili k temu profesorja n učenjaka Sketa in njegove filološke prijatelje? In kateri motivi dvornega svetnika Levca k reakciji, k atavizmu Hrenovega instinkta? In kateri od obeh so bolj znanstveni? Sicer pa naj zmaga katerakoli struja, neomajno stoji znanstvena zahteva: 1. da se dejstva ne smejo potvarjati; 2. da se naše itak preokuženo pedagoško ozračje ne sme Se dalje zastrupi je vati s tako neznanstveno metodiko. profesor Sket©T« iole. Proti preureditvi Zvezde ali za njo Naša „Zvezda" Prejeli smo: Cisto prav imajo tisti ljudje, ki so se začeli oglašati po listih zoper demontiranje »Zvezde«. Samo preplahi in preskromni so §e njihovi glasovi Kajti ogorčenje med prebivalstvom zoper to, da bi se razdrl edini košati paik sredi mesta. park, kamor lahko hodijo na oddih tudi oni. ki težko hodijo do Tivolija, je široko razpredeno — čeprav si ni §e dalo splošnega duška v javnosti. Nočemo nič hujskati in tudi ne ugovarjamo temu. da se Je drevje ob cesti mimo Slovenske Matice in zgoraj mimo Uršulinske šole obžagalo, ker je tamošnjim prodajalnam in stanovanjem res delalo precej teme. Toda zakaj bi se z onim, kar se baje namerava sredi »Zvezde«, slepomišilo? Zakaj ne pride občina pred vso ljubljansko javnost na dan s pojasnilom, kako naj se sredina »Zvezde« izpremeni in zakaj? Čemu občina ne pokaže in ne razstavi dotičnih arhitektonskih načrtov? To menda sme in tudi mora zahtevati javnost, kateri so senčni drevoredi »Zvezde,, zlasti poleti nadvse dobrodošli in ljubi. Ce vidimo, koliko povečini Še čisto dobrih in košatih dreves od sredine proti krajem parka je bilo s sekiro pravkar surovo zaznamovanih, da naj izginejo, dobimo vtis, da bi potem samo še v štirih kotih, pri Uršu-linkah, Krapežu, Filharmoniji in Krejčiju, ostal po en žalosten kupček dreves. A kaj pride na tako nastalo osrednjo puščavo Gobi? Povejte nam vsaj. morda se celo pomirimo potem — najbrže pa ne. »Zvezda« ie historičen park. Pustite ga v bistvu, kakor si ga Je zamislil oni, ki ga Je zasadil. Nadomeščajte umirajoča drevesa, toda ne eksperimentirajte in ne predugačujte! Mnogi modemi arhitekti te med njimi tudi prav sloviti, so bogve zakaj, sovražniki drevja; čeprav Je vsako neskvarleno drevje večje čudo in za čutečega človeka večja krasota, nego arhitektura vsega sveta skupaj, z Michelangelom vred. ^Drevesa moramo ljubiti,« sem čital nekoč v knjigi angleškega ali amerikanskega mislitelja. Da, drevesa moraš ljubiti; kakSno čudo je vsako drevo v svoji koša tosti, v svojih milijonih živih celic, v svojem čudovitem prehranjevanju, o katerem še danes ne vemo natančno, kako je mogoče, kakšne so sile, ki gonijo vodo in redilne šoke po drevesu daleč izpod zemlje tja do konic zadnjega lista v vršiču. Baje naj bi iz »Zvezde« nastal nekak »Krif«, t j. široka cesta naj bi šla počez od tlakovanega dela Kongresnega trga proti Kazinskerau vrtu, druga pa navpično, od spodnjega konca gori do Uršulink. In ti dve progi naj bi bili potem glavni prometni žili. Kljub temu, da se po naravni potrebi vrši in se bi vršil ves promet vedno Ie v obeh dijagonalan »Zvezde«! Pomisliti moramo pa tudi, da naša občina danes nikakor ni v položaju, napravila« luksuzne izdatke. Zato bo vsak načrt za prtureditev »Zvezde« in naj bi bil umetniško Je tako dragocen, Se za precejšnjo vrsto let *Zukunftsmusik«. Imamo dosti drugega v Ljubljani, res potrebnega: pa se bo zbog težkega gmotnega položaja občine moralo tudi odložiti, vsaj marsikaj. Ako je morda namenjen zdaj naenkrat za v »Zvezdo« spomenik kralja Petra, mo* ramo opomniti, da potrebni denar za to *e zdavnaj ni zbran, časi so težki in po« led* nji luks-us vsakega naroda ie, da začenja postavljati svojim vlikim možem spomeni* ke potem, ko je prišel na primerno stopnjo blagostanja in zadovoljstva. Tedaj se iz obče hvaležnosti same rode uspešne akcije za finansrranje spomenikov in umetniško ureditev njih okolice. IV € S C Najboljše najtrajnešje, zato 13 najcenejše! Danes ne občina, ne prebivalstvo nista v položaju, se baviti s takimi zadevami na oni način, ki bi ga stvar zahtevala. Ce bi torej danes izsek ali vso sredino »Zvezde«, je gotovo, da bi ta grozen golrcava kot pra* vi znak abderitstva obstojala deset, morda celo dvajset let — Puetrte torej »Zvezdo« na miru, dokler nimate denarja in tehtno premišljenih ter po večini vse javnosti odo» brenih načrtov zato, kaj naj tam nastane, ako že nikakor ne bi bilo najti za nove ideje tudi novih prostorov v Ljubljani. Absolutno pa ne gre, da bi ena ali dve osebi preko vseh mnenj javnosti igrale nekakega olepševalnega Mussollnija in delale po svo-ii glavi, ne meneč se za to, ali s tem zadenejo v srce tisoče someščanov. Nihče ne bo posekaval in javnost stavil pred nepopravljivo dejstvo! Zahtevamo preje popolno pu-bliciteto in Javno kontrolo. Še nekaj o preureditvi „Zvezde" živahna reakcija proti preureditvi naše Zvezde« vprav iz krosov malih ljudi, ki sicer niso vajeni pisati v javnih listih, je razveseljiv dokaz, kako branijo svojo grudo rudi oni, ki so skromni in mnogokrat betežni« »Zvezda je iek) praktično urejena«, pravi neki dopisnik — »in tisti, ki so jo nasadili so bili prav modri možie«. Tem besedam nimam pristaviti drugega, nego to, da sem prehodil že prav mnogo parkov Po velikih mestih in. da res nikjer nisem naSel tako praktično urejenega in hkrati tako enostavno lepega in senčnatega nasada. >Zvezda< ;e senčnat park in odprta pasaža obenem. Trudnemu nudi počitek, pasantu pa na vse strani najkrajši prehod. In vedno Je lepa, pa bo-diši v kateremkoli letnem času! Ali ni bila pizimi pravi pravcati čarobni vrt, ko se Je odela v debelo zimsko perjanico? In poten? Poleti se pa impozantna masa njenega zelenja z zelenim in Širokim pobočjem našega gradu harmonično spopolnjuje v mogočno sliko! Vsak tujec je baš zato občuduje in hvali. Strnjena masa tega bujnega zelenja pa naj bi se sedaj kar tako tebi nič. meni nič presekala na dvoje? Skromna dolžina »»Zvezde«, ki meri jetiva 180—190 korakov, take izseke ne prenese. Po mojem mnenju bi bila to smrtna rana. na katerj W Zvezda polagoma umirala. Kajti tej izseki bi sledilo »preurejevanje«, da se doseže čim večja skladnost in enotnejša podoba ad infinitum Konec vseh teh procedur pa bi bil nekak »Stadtpark« s svarilnimi tablicami »uniformiranimi pandurji ter pre-estnimi rož:cami v lončkih. Brrr! Ljubljana je mesto, ki nima nasadov in zato ie -Zvezda< tako kot je kategorična potreba. Le poglejmo Dunaj, ki je evropsko velemesto! — Koliko nasadov. parkov, alej in drugih prilik ima, da se utrujeni pešec lahko vsede in odpočije! Kolike požrtvovalnosti in privatne dobrodelnosti je bilo potrebno, da se je vse to napravilo! Po vseh mestih se drevje sadi, ne pa seka! In pri nas? Pri nas se hoče še stem edil-nim zelenim otokom delati eksperimente?! Modernizirajte raje tisti predpotopni p soir, odstranite tiste nelepe ostanke Ra-deckijevega spomenika in postavite nov reprezentativen kandelaber v sredini. To bi bile preuredbe, ki bi jih pozdravil sleherni z veseljem! S preureditvami in novotarijami pa Ljubljančani sploh nimajo sreče. Vsaka sprememba je doslej pokvarila Ljubljani !e njeno svojevrstno lice in karakter. Ne bom govoril o različnih stavbah polpreteklih dob in nekaterih malo srečnih mestnih regulacijah. Omenim naj le. da se Je nekdaj tako lepa mestna periferija, ki ie bila naravni vrt Ljubljane, docela in na prav barbarski način uničila. Tudi našemu prelepemu Tivoliju že btfejo menda zadnje ure. Kajti povsod', kamor se ozreS, vidiš le planke in peščene lise. Pa tudi neka stavba, ki je precej podobna konjskemu hlevu, ga že diči. Lepi zeleni travniki, pa katere negujejo Angleži z največjo ljubeznijo, so izginiti za vedno, kakor izginja idilična in sanjava lepota tega prelepega poboca. Le malo potrpljenja še dragi čitatelji, in sprehajal se boš samo še po nedavno moderniziranem in preurelenem Latrermanovem drevoredu. Kar se pa postavitve spomenika kralju Petru tiče, pa prepustimo to mirno tvornemu intelektu našega znanega mojstra. V vse} skromnosti si pa upam pripomniti, da b[ bi! s?omen:k baš v »Zvezdi«, pa naj si bo taka ali »preureiena«. na»bolj skrit. Spominjam se. da so se ob razn h prilikah /e pre'e razgovariaii naši likovni umetniki o tem vprašanju, da pa Je bil rezultat teti riiigo* o: o n •. ne^a-. \ ta \ v • i i \ Ljubl;a;i, k..* *j men k, e *u»Jcm v ea tezkoče, kn ^đ-\'i rrgoA Pj *o n; r.i- \ -h O terr. *ai r:i/-rK-liajo ofH. V < -. | Se ti Se pa, d j ne K, .;' 'i v le ■ . i n -Se reiitve. Sasp? h 'c b ' ;i\. ni čut — kajti jup ^_ M vs« narrave in vsa umetnost raji iudv'vd na ti ne pa ljudstvo <-.id: n ____________________________1 I-hlJafičaH. čfieiežmcu Koledar. Danes: Petek, S. marca 19JS>; ni: Ivan: privoVavn': M. februara. ! karp. Dant_Ji6 priredi: \ t. Opera: »Be_ iz sera;a< Kino Matica: »Revolucijska sve:b_« Kino Ideal: »Krvnik Iz Alamo«e<. Predavanja: Ob ?" \ Ka-»:n!. Predava dr. Sossova v raku Dežurne lekarne. Dane«: Sušnik, Marijin rr*; Kura!:. Go-sposvetska cesta. _____ Prosueta Repertoar Narodnega gledališč« v Ljubljani LJUBLJANSKA DS\MA Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, tL: Zaprto. Sobota, 9. ob 15-: SnegulČica in ikratj«. Ljudska predstava po znilatuh cenah. Izven. — Ob 20.: Volpone. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven-Nedelja. tO. ob 15.: Dobri vojak švejk. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer Dantonova smrt Izven. Ponedeljek, 11.: Volpone. Red D. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob pol 20. uri zvečer, petek, 8.: Beji iz teraja D. Sobota, 9.: Carmen. Premierski abonma. Gostuje c. Hfctč, Nedelja, ia ob 15.: Bes iz seraja. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. uri zvečer Grofica Marica. 50. vprizoritev. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 11.: Gostovanje ljubljanske opere v Mariboru. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI oin-.R Sobota, 9.: Svetnik. Nedelja, 10.: Svetnik. Premierske abonente opozan* gledališka uprava, da imajo za svoj abonma v soboto zvečer predstavo in sicer Bizetovo opero »Carmen« z g. Iličičem kot gostom. Naslovno vlogo poje ga. Thierrvjeva. Mi-».aelo ga. Ribičeva, obe ciganki ga. Polife-va In gdč. Španova, baritonsko partijo F*-camila g. Primožič, Zunigo $;. Rumpelj, v ostalih vlogah sodelujeta gg. Janko in Mo-horič. Opera dirigira kapelnik g. £tr!tof. SIcer veljajo običajne operne cene. SO. predstava »Grofice Marice« v ljubljanski operi bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 20. uri zvečer. Brez dvoma je to pomemben dogodek, ker toliko predstav v razmeroma kratkem času doživi rnalokate-ro operno dela Marica gre petdesetič na oder in svoj petdeseti nastop v tem delu praznuje več naSih odličnih članov, predvsem ga. Poličeva, gg. Drerovec. Povhe, Janko in ga. Rakarjcva. Malo manj nastopov imajo ostali člani, predvsem g. I*eček. Predstava je ljudska pri znižamli opernih cenah. Opozarjamo na mladinsko pred>tavo v ljubljanski drami, ki se vrii v soboto °. t m. ob 15. uri popoldne. Vprizori se mladinska igra »Snegulčica in škratje« pri izredno znižanih cenah od 15 Din navzdol. Angleška komedija ►Volpone« z g o. Nablocko v vlogi Caninc se vprizori kot ljudska predstava v ljubljanski d ranu v soboto, dne 9. t m. ob 20. uri zvečer. V ostalih vlogah nastopijo ga. baričeva, gg. Le-var. Rogoz, Skrbinšck, Cesar, Lipah, Gre-gorin. Režija je g. prof. testova. Cene ljudske, znižanie. Popoldanska operna predstava. Ljubljanska opera vprizori v nedeljo 10. t. m. ob 15. uri popoldne klasično Mozartovo operno delo »Beg iz seraja« kot ljudsko predstavo. Delo režira in dirigira ra\ natelj g. Mirko Polič, Vloge pa so razdeljene sledeče: ga. Popovičeva in ga. Ribičeva ter gg. Banovec, Kovač, Rumpelj iu Drenove^. Prva repriza izborno uspele drame »Dantonova smrt« bo v nedeljo 10. t. m. ob 20. uri zvečer v ljubljanski drami. Delo, ki pomeni po svojem obsegu nekaj izrednega za nas dramski ansambel, je sprejela celokupna kritika z nekim posebnim odobravanjem in Je delo v \ sakem pogledu popolnoma uspelo. Zato opozarjamo vn ljubitelje naše drame na prvo repriro »Dantonove smrti«. - »Svetnik« zadnjič v sezoni um Sent-lakobskem odru. V soboto 0. in v nedeljo 10. marca vprizori Šentjakobski oder zadnjič v sezoni izborno burko »Svetnik«, ki le tako ugajala občinstvu, da so bile vse predstave razprodane. — Posetite predstavi — Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Kamičnika na Starem trm, tn v ne-deijo dopoldne v Šentjakobski knjižnici. Temelj ženskega pokreta. __ Damske obleke bodo letos zadaj globoko dekoltirane. Ali mislite, da bodo dame nosile take oWeke? Seveda jib bodo. Moderni feminizem vedno bolj kaže hrbtenico. Moi po krokanju. 2ena: Davi je Ml pri naš hisjii gospodar. Dala sem mu najemnino in ttvu pokarala našega fantička. — Zakai mu nV rv-k:o .StOVFKSKT NAROD« dne ?. marca 1939. Stran 3. Dnevne vesti. __ Is učiteljske »laibe. Iz provizorične v stalno službo sta prevedeni učiteljici Amalija Skok v ^v. Andražu in Marija SSi-mončič v Zavodni; vpokojem so naslednji učitelji in učiteljice: Franc Srebrnič na Viču, Antonija Vorinc v Ljubljani, Ar« Tomšič-Krasevac v ftt. Vidu, Ana I rste-njak-Leban pri Sv. Miklavžu, Josipina I Tajne pri Sv. Križu, Marija Levstik-Hekin v Zagorju, Marija Arb v Novem mestu, Marija Onič-Cepuder v Jenkovem T urnu, Amalija Slatnar-ViČič v Ljubljani, Matilda Vudler v Resici, Marija Bernik v Domžalah, Gabrijela Vuk-Sadar na Vrhniki, Marija Meško v Mostah in Sabina Serajnik v Konjicah. — lj postne sluibe. Premeščena sta cd pošte Laško k pošti Ljubljana I. Franjo Turk, od pošte Maribor I. k pošti Ljubljana I. Danica Eobal. — Mednarodna selesoi*ks konferenca.. Češkoslovaško prometno ministrstvo kot poslovna uprava za direktni potniški in blagovni promet med Češkoslovaško in Italijo preko Jugoslavije, Avstrije, Švice in Nemčije je sklicalo mednarodno železniško konferenco, ki 6e je pričela danes v PragL Na tej konferenci se bo dosedanja tarifa iz L. 1927 bpremenila in prilagodila mednarodni konvenciji z dne 1. oktobra 1928. V tarifo pride tudi promet ekspresnega blaga, obenem bodo pa uvedene nove prometne zveze preko Koprivnice, Zagreba, Reke, Kotoribe, Ljubljane in Rakeka, kar posebno zanima našo železniško upravo. Konference se udeležuje tudi delegat naše drŽave. — Prepovedana knjiga, Notranje mini-ttrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi knjigo >Die Vervvaltigung Ungarns<- — Redukcija ministrstev. Ker zakon o centralni upravi Še ni prišel na dnevni red, ni znano, katera ministrstva bodo reducirana. Redukcija bi zadela manj važna ministrstva, torej socijalne politike, ver, asrarns reforme ter šum in rudnikov. Iz poljedelskega in drugih ministrstev gospodarskega značaja bi se ustanovilo veliko ministrstvo narodnega gospodarstva. Govori se pa tudi, da bo reducirano poštno rrtnistrstvo, čigar posle bi prevzelo prometno ministrstvo. To so zaenkrat seveda samo ugibana. — Izseljevanje v Hoiandljo je po ugotovitvi našega delegata na licu mesta neugodno, ker n: dobiti dela. V kolikor se izprazni kako mesto se isto zasede s kvalificiranim delavcem iz sosedne Nemčije, kjer raste nezaposlenost. Sreski poglavarji so dobili nalog, naj se pred izdajanjem potnih listov obračalo na izseljeniški komesarijat v Zagrebu radi ugotovitve možnosti zaposlenja. — Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Čakovec se bo vršila potom oterta^ne licitacije dne 23. marca t, I. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Pogoj« se na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LJub-Irani). — Rezervni oficirji, ki se žele včlaniti pri Zvezi rezevnih oficirjev v Ljubljani, katere področje obsega celo kraljevino, naj javijo z dopisnico svoj naslov, na kar se jim bodo poslale pristopne tiskovine in pravila. Članarina za leto 1929 znaša 40 dinarjev, vpisnina pa enkrat za vselej 10 dinarjev. Pristopne tiskovine in ustmena pojasnila se dobe v društveni pisarni v Ljubljani. Kongresni trg I—II (Kazino), vsako sredo in soboto od 18.—19. Izven Ljubljane stanujoči člani pa dobe tudi ob drugem čpsu ustmena pojasnila, ako sporoče tako željo vsaj dva dni preje potom dopisnice Zve?!. _ Zveza rezervnih oficir'ev v Ljubljani. Daljni potres. Prof. dr. Belar nam poroča, da je zaznamoval veliki vodoravni potresom*»r >Zlatorog< v observatoriju pod Triglavom včeraj ob 2.45 katastrofalen potres v daljavi kakih 9000 km. — Dobava časopisov na novomeški poŠti. Pod tem naslovom smo priobčili začetkom februarja notico, ki pa po informacijah iz poštnih krogov ne odgovarja resnici. V omenjenem času sta bila dva slu-žitelia novomeške pošte bolna na hripi in službo je opravljal pismonoša, ki je bil vso noč na nogah, pa je moral radi bolezni svojih tovarišev ob 9.30 zopet v službo. — Vreme. Vremenska napoved nas tolaži, da bo zutrai megleno fn mrzlo, čez dan pa jasno in topleje. Včeraj ie bilo lepo v Ljubljani in Splitu, drugod pa deloma oblačno. Snežilo je v Beogradu in Skoplju. Maksimalna temperatura je znašala v SpK-tu 11, v Mariboru S, v Ljubljani 7.7, v Zagrebu C\ v Skoplru 5, v Beograda 3. Po dolgem času je bil torej včeraj prvi dan, ko je bilo v opoldanskih urah povsod prijetno toplo vreme. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773 mm. temperatura je znašala — 5.5 stopinj C. _ Led na naših rekah. Po poročilu hi-đfngrafskega instituta v Beogradu je Dunav pokrit š«* vedno z debelim ledom. Na Madžarskom je reka pokrita z 30 do 40 cm debelim ledom. Povprečno je led na Du-ojivu debel 37 em. Drava je pokrita od iz-rira do Maribora z 10 cm debelim ledom. Tiea je v gorenjem toku zamrznjena, led !e okoli 40 cm debel. Gorenji tok Save ni aamrznjen. Do Siska led še vedno stoji. V Velikem Gradiltu voda led odplavlja. Pri Beogradu pa led na Savi doji in je »koli 28 cm debeL Pri Samen se led ie pomika. Una, Vrbas Boena in Drina niso rec pokrite z ledom. Te reke je v naj-rcejem mrazu pokrivala tenka plast ledu, I i se je hitro stajal. Jufal del Mora ve je pokrit z 40 cm debelim ledom. V dolenjem toku Mora ve se led Že pomika. -_ Glavna razprava proti oroiuiškerau lastniku Cereeu. Iz KruSevca poročalo, da |e preiskava proti oficirju Gerofu, ki je obtožen veleizdaje, končana. Glavna razprava se bo vršila 5. marca. Geroč je obtožen, da je med okupacijo moril 6rbske seljake in požigal njih domove. Doslej je bilo zaslišanih mnogo prič, deloma selja-kov, ki so ostali za časa okupacije v Srbiji, deloma bivših vojakov, ki so služili pod poveljstvom A- Geroca Sodišče je povabilo na glavno razpravo druge priče, ki se iz kakršnihkoli vzrokov doslej niso javile sodišču. Za razpravo vlada veliko zanimanje. — Letala in gosi. Po hercegovskih poljih letajo velike jate divjih gosi. Mostarski lovci prirejajo često lov na gosi, vendar meso te živali pri nas m posebno priljubljeno. Lovci prinesejo na trg polne kose gosi. Zadnje Čaee so pa seljaki prinašali na trg gosi, ki niso bile ustreljene in ljudje ' dolgo niso vedeli, kako pridejo seljaki do I teh gosi. Sedaj se je zadeva pojasnila. Nad mostarskim poljem imajo vojaSka letala vežbe in včasih se kako letalo zaleti v celo jato gosi ter jih po vec sto težje ali lažje rani, da ne morejo leteti in pad o jo na polje, kjer jih seljaki poberejo in poceni prodajajo. — Od čevljarja do uradnika. Včeraj je sodišče v Mostar j u obsodilo bivšega uradnika na okrajnem glavarstvu Rista Keclja na 5 mesecev zapora zaradi poneverbe SO tisoč Din. Kecelj je doma iz Gackega. Izučil se je najprvo za čevljarja. Ta poklic mu pa ni bil všeč in po naključju je dobil službo skladiščnika. Končno j° postal uradnik na okrajnem olavarstvu v Mostarju. kjer je poneverU veliko vsoto. Poneverbo so odkrili že L 1923. Tedaj Je manjkalo v blagajni okoli 7000 Din. Kecelj Je pa primanjkljaj kril in ostal v službi. Nedavno so pa ugotovili, da se Kecelj ni poboljšal, temveč je še naprej kradel državni denar. Sedaj prem i 51 ju je v zaporu o svoji karijeri. — Gostilničarji preprečili poplaro. Iz Osijelia poročajo, da je tamošnji hidro-tehnični oddelek poslal vsem občinam in glavarstvom poziv, naj takoj javijo, če kraju preti nevarnost poplave. Neka občina je na ta poziv poslala v Osijek tale odgovor: Ker so vsi domači gostilničarji odpeljali led v svoje ledenice, vasi ne preti nevarnost poplave. Tako so gostilničarji rešili brez večjega napora vas poplave in napolnili svoje ledenice z ledom, tako, da bodo vaščani pili poleti mrzlo pivo. — Samomor lTletae učenke. V Banatski Pančovi se je pred dnevi usmrtila 1'letna učenka trgovske akademije Ivka S. Izpila je večjo količino raztopine kamene sode in je podlegla strupu. V njenem žepu so našli pismo, v katerem mladenka piše, da noče povedati, zakaj se je zastrupila. — Blazne* v pisarni okrajnega glavarstva. Iz Gračanice poročajo, da je pred dnevi stopil v poslopje tamošnjega okrajnega glavarstva mož s kolom v roki. Bil je napol oblečen in razmršen. To Je bil blaznež Mehmed Terzič, po poklicu krojaški pomočnik. Začel je kričati in psovati uradnike m uslužbence. Potem je stekel v pno nadstropje ter razgnal stranke, ki so čakale na hodniku. Sluga, ki je čakal pred vrati srezkega poglavarja, je zaklenil vrata in zbežal z drugimi vred. Blaznež je a kolom razbil vrata glavarjeve pisarne in ko je videl, da glavarja ni v sobi, je naskočil sodnikova vrata fn jib razbil. Nato je šel na podstrešje, kjer je našel železno palico, s katero je nato v prvem nadstropju in v pritličju razbil vsa okna. Med tem je prišla tudi orožniška patrulja, ki je bila o besnenju blazneža obveščena. Orožniki so Terzida prijeli, ga zvezali in odpeljali na varno. Blaznež je napravil na okrajnem glavarstvu okoli 5000 Din škode. Isti blaznež je nekaj dni prej zaženi hišo svojega očeta. Požar so pravočasno opazili ic ga pogasili. Naslednji dan je blaznež poskusil zažgati očetov hlev. a so mu tudi to pravočasno preprečili. — Junak noža. V bolnico so snoči prepeljali vajenca Janeza Ciperla iz Vodic, katerega ;e med prepirom nekdo sunil z nožem v levo roko in ga precej nevarno poškodoval. Junaka noža so prijeli orožniki. — Sokolsko gledališče v RadovIHci uprizori v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol štirih popoldne ljudsko spevoigro »Mež-narieva Lizika« v štirih slikah, ki gotovo ne bo zaostajala za lanskoletnim »Veselim kmetičem« Igra je prevedena iz nemščine in Je ta uprizoritev prva na slovenskem odru i78.n — Rod goznlkov v Ptuju ima 4. rodov zbor ob pol 10 v Mladiki. Udeležba je za vse člane obvezna. Vabim tudi vse ostale, ki se zanima'o za taborništvo! — Samotni VoDe, rodov glavar Deroče reke. Iz Ljubljane t— Proslavo 79 letnice prezid en ta Ma-sarvka priredi Ceškoslnv. Obec s Šolskim odborom in Jugoslov.-českoslov Lige v nedeljo 10. t. m. ob 16. v »Zvezdi«. Program je skrbno izbran. Na prireditvi govorita tudi konzul g. dr. Fr. Resi in predsednik Lige g. dr. Albert Kraraer. Častilci g. prezidenta dr. Masarvka, kakor tudi vsi prijatelji čeSkoslov. naroda so vljudno vabljeni na to prireditev. —Ij Seznam Izgubljenih predmetov, prijavljenih policijski direkcij; v Ljubljani v času od dne 16. do dne 28. februarja 1929: 1 listnica, v njej 120 Din in legitimacija, glaseča se na ime dr. Rzs ter 1 izkaznica bolniške blagajne. 1 listnica z 300 Din. —Ij Seznam najdenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v LJubljani, v asu od dne 16. do dne 28. februarja 1929: 1 listnica, v njej 20 Din.. I avstr. 1000 kronski bankovec, 1 listnica z 45 Din, 30 Din, srednja vsota denarja v zavitku na katerem sta imeni Presetnik-Ranovs. 1 biserna ogrlica, 1 nikeljnasta nra z verižico, 2 dela Šivalnega stroja, I srebrna zapcsttta ara na iermenčku, 40 kg krompirja v vreči in 1 psica volčje pasme stara 8 mesecev. V Železniških vozovih so se našli ti-Ie predmeti: 4 volneni šali, 1 Stativ. 4 palice. 1 metla, 6 dežnikov, 2 ogrinjači, 1 moški klo- buk, 1 platnen etui, 1 prazna aktovka, 1 par damskih rokavic. 1 ročna torbica z 115 Din, 1 prazna ročna torbica. 1 s'abe delavske hlače, 1 prazna vreča. 1 par starih čevljev, I stara pelerina. 1 suknič. 1 otroški nahrbtnik. 1 knjiga. 2 zavitka starih nogavic, 1 zavitek črnila in 2 kroga od štedilnika. —Ij Pojasnilo. Pred dnevi smo poročali o samomoru ključavničarskega vajenca Maksa Glavnika v Rožni dolini. Naknadno ?mo zvedeli, da je fant izvrSil samomor v popolni du5f*vni zmedenosti. t0 «ta ugotovila policijska komisija in zdravnik g. dr. Jemec. Fant Je bil zelo ubogljiv in marljiv. Bil je edina neda teiko prizadetega očeta, ki mu je vsaj deloma v uteho zavest, da je izvršil sin obupno dejanje v popolni duševni zmedenosti, proti kateri zal ni nobenega leka- —Ij Kad tO eteb sedela}« pri programu Rokoko-popeldneva Atene. Preskrbite si pravočasno prijavnice v pisarni Atene, Dunajska cesta la V. 179'n — Ij S. K. Ilirija — plavalna sekcij*. Za danes, petek ob 30. sklicujem nujen in važen sestanek sekcijskega oacelstva v klu-bovo sobo (kavarna »Erropac). Vsi — točno! Načelnik. — Udruženje JugosL laženjerv te arhitek. tov — sekcija LJubljana ima danes v petek, dne 8. marca 1929 od pot 30. uri v lastnem lokalu na Kongresnem trgu St. MI svoj in. redni občni zbor. —Ij Opozarjamo na razprodalo klobukov In čepic — radi opustitve trgovine — pod lastno ceno. — Blaž Jesenko. Stari trg 11. 176-n —Ij V soboto, •. trn. ob 30. url se vrSi občni zbor obeh sentpetrskib podružnic OCM pri g. Zupančiču na Ahadfev! cesti. Prijatelji družbe dobrodošli. 177-n —Ij »Akademski pevski zbor v L|ob-!iani<. Izredni občni zbor se vrši v nedeljo. 10. marca ob pol 12. v balkonski dro-rani univerze. Radi njegove nujnosti prosim polnoštevlme udeležbe. — Podpredsednik. Iz Celja —c Iz aeroklnba »Naša krila«. Z o»- rom na svoječasno objavo radi prireditve, določene za 16. marca t L ie odbor Aeroklnba na splošno željo termin preložil na 6. aprila t. !. Prireditev se vrli v vteh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju z začetkom ob 20. uri. —c Cankarjeva proslava v Celin. Napredna dijaška organ'zacija »Napredek« iz Maribora priredi dne 16. trn. ob 20. uri v Narodnem domu »Cankarjevo proslavo<. Pričakuje se. da se bo javnost mnogoštevilno odzvala m da bo tudi narodno Celje počastilo spomin največjega slovenskega genija ter upoštevalo prireditev in idealizem naprednega difaStVd. —-c Umrla sla v Celju. V javni bolnici dne 6. tm. Avgust Jazbec, 15-mesečni sin najemnika iz Kalobja. Na okopih St. 9 pa isti dan 84-letna zasebalca Helena Heuss. —c Škrlarinka razsaja ie vedno. Kakor smo že poročali, so pretekli teden pripeljali v celjsko javno bolnico iz gornje Savinjske doline 12 otrok, obolelih na škrlatlnki. Te dni so pripeljali iz občine Ljubno nadaljnih 8 otrok. Najhujše sta prizadeti občini Ljubno In Rečica ob Savinji. —c Praznik celjskega obrtništva. Celjsko obrtništvo, organizirano v Slovenskem obrtnem druStvn, bo proslavilo praznik svojega zaščitnika sv. Jožefa dne 19. t m. ob 8. uri zjutraj s skupno maso v žujmi cerkvi, nato pa bo prisostvovalo zanimivemu predavanju v salonu hotela »Evropa«. Predavanje sestoji iz dveh delov in sicer: 1. StaliSče obrtništva napram 8-nraemu delavniku in 2. Obrtno nadaljevalno Šolstvo. Darovi za gladujoče. Ve£kemu žopanu Vu&jaaake oblasti so poslali pode* že obi«vn«i:b darov k t/Mr\A ta z!»-do»k>5* rodbine svoje prispevke: los. Osolifl. trgovec,-LaSko. D« 1»; dr. Hans Arfco. odvetn*. Kooevje. 50 Dto; TeJne Staec. lesna tndnstTila. Kolov ec. ?. Radomlje, Dio 200; Sos. Bmss, Dol. Logatec. Die 300; »Kočevje«, tekst, mfostr. dražba. Kočevje, Din 30; Matko Vale. Št. Jernej. 50 Din: rran Bofetnc at., las. ioAastr.. Medvode, 100 Din; •^eS.br«. tovarna kiotraVov. Škofla Loka, 200 D:n: Ivan Ras. lesna tndustr-. Loški potok. Dm 500; Franc Kosale, Grosapiie. D*n 350: Ant. Stare, posest*.. Meogel 100 D«; L. C. Tscniase!. parna žaga, Ribnica, 200 Din; Viktor Meden, veletrgovina. L#abQana. 500 Da; dr Štefan Rajh. odvetoak, Kočevje. 10 Din; Charles Molin. tovarna tesn*h Tepeanc. Te-Sč, Din 400; Oordarsfci urad barona Bom, Tr-Kč, Din 1000; »Art>or«, tesna trz. te hnfnstr.. LhabtJana. Dan 300; dr. Jnro AdleSiC odvetnik, Unhldaca, 500 Din; fupanarvo Motale Dan 160; Ivan Orezorič. ravnatelj podr. Narodne banke, UaMtene, 200 Den; ob&n* ersoannatekeza sreza 600 Dte; Oton Detela. Tnrn, 9. IVedOVcr, 200 D4n; a. Krafc Orahovo pri Cerknici, 100 Din; hran Jaten. Rateče. Din 100; Blas Jerafiek, Rajbenbnrz. 50 Dni; »intez«, tekst, fantestr. družba, Kranj. 300 Din; Pr. Stopica, trg. z želesni-ao, LJubljana, Din 200; občinska hranilnica na Vrtan** 1000 Din; iolsfca nnannaa v AdJeitfh 33 Dte; Janko Bakh, trfovec v Uanfjani, Din 250; Draaoein Hribar .tovarna ptetente v Lfcib-Uaeri. 120 pavov deo*U>. seaanft is moeklb no-cavic DosM sknpno v potovtei 76.7«9 Din. Pri številnih nadlogah zevskeca spola povzroči naravna »Pranz-Jo$efova< *ren-čica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franc-Jolef-ove< vode zlasti pri otroenicah z najbol:-šim uspehom. Dobi se v vseh drogerfjih, lekarnah in speč. trrovinab. Poročna aMetaBsdka. — Preden vmm dam svojo hčerko, moram vedeti, ktkŠnc so vale gmotne razmere. Koliko bodo znašli vaši letni dohodki? — 100.000 Din. — No, to bi zadostovalo z onimi 100.000 Din. ki jih bom dajal vsako leto svoji hčerki. — Pardon, te sem že vračunal v svoje dohodke. Cista je surovina, čiste so tvornice, čisto je prcdcla-vanje — torej je popolnoma čista tudi splošno znana izborna C e r e s jedilna mast. Čudovito delo moderne tehnikeje za vi-jalni stroj, s katerim se vsako leto zavije in odpremi na milijone kodt znane Ceres jedilne masti. C c r c s jedilna mast je zajamčeno čista maščoba iz kokosovih orehov, je zelo tečna, lahko prebavljiva, nadvse izdatna ter se ne pokvari. CERES, jedilna mast. Razbojniška tolpa Novi Prpic Mali Blizu Beograda se je pojavila nova razbojniška tolpa« — Tolovaji so oplenili v sredo ponoči vso vas. — Neverjetna predrznost roparjev i Odkar je bila ujeta iti obsojena mana ra/boaiška tolpa Ođabašića iz Karkova, do predlani ni bilo izvršeno v beograjski okolici nobeno večje raz-bojništvo. Pred dnevi je pa zabeležila kriminalna kronika težak zločin v Borci, onetr&n zamrznjenega Dnoava pod Beogradom. Po načinu zločina aodeČ, so razbojništvo izvršili člani nekdanje Odabašičeve razbojniške tolpe* ki ae jim je posrečilo uiti oblastem, dočim sedj njih poglavar v zaporu sodiSča v Sremski Mitrovici. V kolikor so poučene varnostne oblasti v beograjski okolici, se je posrečilo samo dvema članoma Odabaličeve tolpe skriti se pred orožniki pred meseci, ko je bfl (>ba-da£ić s pajdaši aretiran. Zato se sodi, da sta U dva roparja organizirala novo raz-bojniiko tolpo, ki vrSi svoj krvavi jiosel sedaj v okolici Beograda. V vasi Borci gredo ljudje zgodaj s.pat. Okoli 9- ure je bila tudi v sredo vas ie r temi. V vaeb hišah so ugasnili luči. Mirni in delavni kmetje so utrujeni od napornega dela hitro zaspali. V tem času se je priklatila v ras tolpa oboroženih roperjev. Kraj vasi ima svojo hišo in trgovino Lazar Paskulj. Roparji so se odloČili oropati to trgovino, kjer bi dobili na/več blaga in denarja. Obkolili so hišo in poskušali vlomiti glavna vrata, ki «0 imela močan zapah in so bila zaklenjena. Vrata sta vlomila dva zelo spretna vlomilca. Vseh roparjev pa je bilo gotovo okoli 10. Trgovec Paslralj se je prebudil in slišal pse, ki so srdito lajali na dvoriSču. Vstal je in šel pogledat na dvorišče. Razbojniki so trgovca opazili in so se poskrili, tako da jih Paskulj ni opazil. Trgovec se je vrnil v hišo in prižgal luč ter čul. Roparji so videli, da j*» vsak trud zaman in so s** napotili dalje. Okoli 11. ure so napadli kavarno Marije Petor. V kavarno so z lahkoto vlomili ter <>dn-*sli večjo vsoto denarja in razno blago, katerega so pozneje pustili na travniku pri vasi. S tem se pa niso zadovoljili, šli so še naprej in vlomili se v osem hiš. Povsod so odnesli, kar Jim je ugajalo. Tako bo roparji vršiti nemoleno tri ure svoj posel v vasi, ne da bi jib kdo opazil in pregnal. Nazadnje so vlomili v hišo kmeta Rudolfa Rurg-hoferja, pri katerem stanuje občinski pisar Nikola Ko.ander, ruski begunec iz Petro-grada. Psi, ki so bili privezani na dvorišču, so začeli lajati. V hiši je nekdo prižcal svetilko. Tedaj je vodja razbojnikov, ki yo ca roparji nazivali >narednik<. dal povel>e: Streljaj! Nastalo je strahovito streljanje od vseh strani. Krogle in šibre so se v?ule v hišo, kakor del. Okna so fvenketala. Žene in otroci so v hiši začele klicati na i»o-moč. Vsi so se poskrili v hiši pod posteljo in v klet. Edino pisar Kojander je hotel videti, kaj se je zgodilo in kdo strelja. Vstal je in šel iz sobe na prag v sami srajci. Tedaj so se pojavile pred njim temne postave, ki so naperile proti njemu puške in samokrese. Eden razboj'nikov je sprožil in Kojander se je zgrudil na tla. Preko težko ranjenega pisarja so razbojniki vdrli v stanovanje in ga oplenili. Da ne bi gledali umirajočega pisarja, so ga pokrili z rjuho iz njegove postelje. Vse, kar je bilo v Kojander evom stanovanju, so razbojniki uninli ali pa odnesli. Toda motili so se, misleč, da ima pisar pri sebi večje vsote občinskega in svojega denarja. Roparji so našli samo 4«>\> Din, ki pa niso bili pfearjevi. Ko *o roparji pobasali pisarjevo legitimacijo in vso obleko, so se spravili nad hišnega lastnika Burghoferja. Med tem, ko je del tolpe ple- nil pisarjevo stanovanje, so ostali roparji streljali po vasi in v hiše, tako ris se ni nihče upal na ulico. Razbojniki so popol bodi t pobesneli Napadli so Rurghoferjevo dn:i»no Najprvo so zvezah Burghrri>rjs ter ga tako dolgo pretepali, dokler nt povedal, kje ima shranjen denar. Nato so roparji zvezali in pretepli nJepwo Ženo in dva sinova. Burghofer je naposled moral sam prinesti kaseto, v kateri je imel shranjeno večjo vsoto denarja. Ko so roparji oplenili celo hišo, go odkrili odejo, s kat« ro so pokrili težko ranjenega pisarjS. — Ali je živ? je vpreial poglavar roparjev. — 2iv je, ja odgovoril repar — Ubij ga! je svetoval tretji ropar Poveljnik ropnrjev *e pa p« tedaj premislil in dal povelje: — Naj živi, pustite ga! Pisarja so odpeljali naslednji dan v bolnico, kjer se e zavedel in popisal povelj nika roparjev, ki so ga pajdaki imenovali >narednik< Roparji so bili mladi mofcki od 20 do 30 let -tari. Bili *o oblečeni delona v meščanske deloma v kmetske obleka. Orotniki jih zasledujejo Sokol r- Rana o Ss* statvo v Jugoslaviji. Po sratističnen poročilu podaeem n* sVopiC' ni ruskega Sokolstva, ki )e bfla preteiH mesce v Beogradu, šteje ruskr Sokohtvn v Jugoslaviji 1' -dvekov s preko 1700 članov, od katerih je 1000 ve*>ačev Njihovo uradno glasilo ie «1v,J*k. ^nkoU v kra-lievmi SHS. Uredništvo Be^erad, kra':« Mihitina t1. — Sokolska lutkovna tJedili^ « \ m sokolska društvi opozarjamo na članek tUstanovitev vvkol^kih mtkovura c'eda-U*C», ki ga je nainsal v 4. letošnji «.tevi!V* eno prost'* mesto za JSS, Pollaka, Luf^Ve Srbe. Ruse n BoJnre pod potoje^ da udeleženci razu^e'^ *e*ki Jezik. — Proslava KMHctnice refstva dr. Miroslava Tyrsa. Le'a 1952 v septembru poteče 100 let, ko je bil rrven ustanovitelj So-kolstva dr. Miroslav Tyrs CeTvoalovaskt Sokoli bodo proslav;!: to stoletnico kir najsvecaneise. Nedavno *o se fe sestal! številni sokelsk: delavci da doVoČijo načrt za to proslavo. Izbrali so posefcen r^ihrtr pod predsedstvom dr Scbdiierii, ki ma izvršiti vse predpriprave — Zaključi! *o predloži i stare sinstvu COS. da naj se vr-■ IX. vsesokolski afet v Prari 1 1« v 7-!aTnen*i proslave Wf*e?Ti*ce rofstvi &r. Tvrla. — Polovična vožnja za SaAak. Properi no ministrstvo :e dovolilo ra vse dalacate. ki se udeleže glavne skupsSrn« JSS na Sušaku ?3, ?t **> W. marca, polovfcno vof- ii ■>. — «Sokofič». Februarska Itevflka «Sn-kolica. *ma slede!o vseb'mvNatrud'n Curi Č: Mostarskom Sokolu. — Ivo Matean U narodnoj du$i i volj! Je moč! — ! B : Moderna telovadba. — L. HcmfVova- Tri bra'a. — Živka Marković: Ođtoi sokolane. — A N : Poirasa! si Mm! — KnaVrf Horvat: PeS na morje — Glasnik Sfrran 4. .SLOVFKSK! N A R O D« dne 8. marca 1929. ^tev S*' Szc'v'ulu leoč: 35 Suženj in Rimijanka Roman. Vs« som bil pozabil, kar so m; vtepli v soli v glivo ali česar sera se naučil na tehniki. 5V)minjal sem se n. pr., da je Berthold Sphwarz odkril smodnik, toda prepuščen samemu sebi bi vemiar ne noge] napraviti strojne miške, da bi se z njo zoperttavi] rimski legiji in postil gospodar vsega Aqu:nca. Ne. Celo revolverja bi ne znal napraviti. da ne govorim o tem. da se nisem več spominjal, iz katerih ssovi se izdeluje smodnik ali dinamit. A tu nimam pri rokah kemičnih pripomočkov, ne leksikona, da bi s: moge? z -njim osvežiti spomin. Prišel sem do spoznanj^, da je človek naše dobe neupravičeno ponosen na to. da zna več, nego ljudje prejšnjih stoletij, kajti njegovo znanje ne pripada njemu samemu, marveč vse?nu človeštvu. Prepuščen samemu sefoi in brez obleke bi bil prav tako brez moči v borbi z divjimi zvermi .kafcor je bi] njegov prednik v dobi oligocenov, ki je blodil po svetu skupaj s sfionL Ali pa je hotela usoda, da pozabim na vse, kar sem v življenju vedel in znal. Spomin mi je v luči stoletij, ki so Izginjala v bodočnosti, znatno opešaj Napenjal sem vse sile, da osvežim 5VOT sDomin. Od veselja b'i bfl najraje vriskal in plesal, ko se mi je po dolgem eksperimentiranju končno posrečilo ?e$tavrti levdensko steklenico. — Jo že imam! — sem vzkliknil zmagoslavno. — Zdaj me bo slavil ves sta-roveški svet. Svoj izum sem pokaza! prvič v staji. B:io je že pozno zvečer in v staji je bilo tema. Sužnji so debelo gledali, ko sem se dotaknil z lisičjim repom kovi-naste glavice iti ko so začele švigati iz nje iskre. Celo pleskali so mi. Toda sicer moj izum na nje ni učinkoval. Čudili so se. niso pa znali mojega izuma primemo oceniti, ker ga niso razumeli. Pač pa me je poklical Acaderrrus k sebi. Bil je zarrriSlijen. — Čuj! Ti si ukradel to steklenico Mitrovim svečenikom z onega sveta. — Kaj ti pride na misel! — Odfkril si njihovo tajno. Kajti pričarati iz kovine iskre je njihova umetnost. Toda paz" se! Ti svečeniki so nevarni in osvetijo se ti. Kdor odkrijje njihovo tajno, ga umore. In ni ml dal prej miru, dokler nisem levdenske steklenice razbil na drobne koščke. Toda vdal se kljub temu nisem. Rad bi bil dokazal, da po učenosti daleč prekašam druge sužnje. Čemu? Kakšen smisel je imela ta necimernost? Nobenega. Bil sem samo zaljubljen. In rad bi opozori] nase Frontino. Cesto sem se hudo prepiral ne le z Academom, marveč tudi z drugimi sužnji. Posebno Stalagemus me je imel v želodcu. Ta neotesanec je bil jezen name. Sam ne vem, kaj mu nd bik) všeč na meni. Morda ga je jezilo, ker me ni mogel takoj prvi dan pošteno premlatiti.. Dobro Frontinino srce BK je rešilo krute kazni. Stalagemns je užival med sužnji velik ugled. Za to se je imel zahvaliti svojim krepktm pestem, pa tuđi prebrisanosti. Tudi napredoval je hitro. Prvotno je nosil nosilrrico, potem je pa posta! nadzornik slug. Učeni spori so bili njegov najljubši konjiček. Prejšnje čase je služil pri nekem auguru in tam se je navzel površne učenosti. Nekega večera smo sedeli s sužnjami in kuhinjskim osobjem na dvorišču in se o nečem prepirali. Če se ne motim, smo govorili o Atlasu, ki drži na svojih ramah nebo in zemljo. Kakšno obfko pa ima zemlja? Stalagemus je vedel tudi to. — Ploščata ie kakor krožnik. — Kakor krožnik? — Da, ali kakor moja dlan. Takale je. Jaz sem baš jedel jabolko. Nasmehnil sem se. — Kaj se pa režiš? — je zarohnel name. — Smejem se tvoji neumnosti. Zemlja nima oblike krožnika. — Ampak? — Je okrogla kakor tole jabolko. Stalagemus je vzkipel. — Tepec neumni! Zemlja je kakor kolo m leži sredi mrtvih vod Okanas. To ti pravim jaz kot učenec učenega augura Toda jaz sem vztrajal pri svoji trditvi. — Motiš se. Zemlja je okrogla. — Okrogla? Evo ti! In udaril me je s pestjo po obrazu. Na to nisem bil pripravljen. Udarec je bil tako močan, da sem se kar opo-tekel. Oko mi je zateklo, sapo mi je zapiralo. Moral sem biti zek> smešen, karti kuharice so počile v smeh. Tragedije življenja in ljubezni Roparski umor in ljubavna tragedija na Dunaju — Grozen sa< mor dveh mladih zaljubljencev v Nemčiji Že včeraj smo poročal: o Ljubavnih tragedijah in zločinih, ki se na Dunaju zadnje čase zelo množe. Baš včeraj je bil izvršen na Dunaju strašen roparski umor sreda mesta, dočrra se je v nekem hotelu odigrala nova ljubavna traged ja. Na MariahMferstrasse , torej na naj-prometnejsi cesti Dunaja je bil včeraj odkrit grozen umor. V neki hiši je bil na bestrjalen način umorjen 681etni upokojeni železniški oficijal Anton Loschmg. Hiša, kjer je bil izvršen zločin, stoji na vogalu Mariahilferstrasse in Wurfefgasse. Ko je pr še! oficrjalov sm Anton Loschnig okoli polnoči domov, je presenečen opazil, da so vrata stanovanja odprta Stopil je v kuhinjo, kjer ie gorela električna hič, in opari je na tleh ležečega svojega očeta. Starec ie ležal na trebuhu, glavo je imel pokrito z rjuho. Sin ie mislil, da je očeta zadela kap. Skočil je k njemu in od-grnil rjuho. Oče le ležal v mlaki krvi. Sin ie takoj spoznal, da gre za umor. Sin je takoj obvestili policijo. Policijska komisija je ugotovila, da je Postal starec žrtev roparskega umora. V sobi je bilo vse razmetano, izginili so rudi nekateri predmet:. Bestijalni morilci so starca ubili s težkim kladivom, ki ie ležalo pod truplom. L6schn:g je imel razbito lobanjo, lopovi so mu s srajco zadrgnili vrat, ovili okoli zadrgnjene srajce vrv in jo privezali na kljuko vratic na peči. Polrcija je takoj začela s poizvedovanjem in ie dognala, da je bil stari Loschnig precej ekscentrične narave. Nagnjen je bil k homoseksualnosti in sosedje so često videli mlade fante, ki so pr haiali k njemu na stanovanje. Tudi v sredo sta bila dva mladeniča pri njem. Policija je sicer prejela precej točen opis obeh neznancev .ki sta starca oči-vsdno umorila, toda s tem ji ni bilo dosti pomagano. Varnostni urad Je da! za-stražiti rn nadzorovati vse sumljive lokale, pred vsem pa se je policija zanimala za zastavljalnice. Uspeh je bi! presenetljiv. Že drugo jutro je detektiv v zastavljalnici v XII. okraji pnjel nekega mladeniča, ki je prinesel v urad več obiek in jih hotel zastavit;. Bil je takoj aretiran. Gre za ISletne^a pomožnega delavca Johar.na Ridingerja. Tako: je priznal umor in izdal tudi svojega sokrivca, mizarskega pomočnika Viljema Olavatscha, ki je M rud: aretiran. Poletja oba zaslišuje. V nekem hotelu na Mariah:iferfstras-se ie včeraj zjutraj ustrelil 301etni Alfred Pavlik svojo 201etno ljubico Tino Rotmaver In nato izvršil samomor. Kaj je bel vzrok hhjbavni tragediji, ni znano. Pretresljiva ljubavna tragedija se je Pa odigrala v sredo v malem nemškem mestecu Seesen. Na železn ški progi so našli dve strašno razmesarje-n itrufpli. Gre za kletnega gimnazijca Glopela iz Dortmunda in hčerko uglednega trgovca Feldmanna tz Seesena Glopel se ie v Draždanih kjer je študira! seznanil z mladenko in med njima se je kmahj razvilo ljubavno razmerje. Glopel je bil Da slab dijak .moral je po-naviiati že več razredov in dasi je bil že pred maturo, je vse kaza'o. da zrelostnega izpita ne bo položil. Tega se je fant zelo bal, kajti oče mu je zagrozil, da ga bo dal učit rokodelstva. Vtdeč, da se mu ne bo posrečilo položiti zrelostnega rzpita. je Glopel obupa! in sklenil je končati si življenje. Pregovor I ie rudi svojo ljubico in tako sta šla mlada zaljubljenca prostovoljno v smrt. Zvezala sta se z žico in jermeni m legla na progo. Tovorni vlak .hi je popolnoma razmesaril. Iz strahu pred kaznijo v smrt V torek popoldne so privedli v pisarno praškega deželnega sodišča ?2-letnega carinskega pripravnika Anioni-na Čekala. Mož je najbrž zapleten v ko-rupcijsko afero, zaradi katere ga ie davčna uprav ovadila, atko, da je prišel v preiskovalni zapor. Cekal je prišel v pisarno in je na poziv položil na mizo vse, kar je imel v žepu. Na vprašanje, če nima ničesar več pri sebi, je odkimal z glavo. Toda naenkrat je posegel v žep in potegnil iz njega revolver. Preden so mu mogh zabraniti, se je ustreli! v g'avo in sć rgrud' mrte\ na tla. Baje gre za podkupovat ; tke praške rvrdke, ki ie podku^va: Ja\wr.« organe, da bi j: bili davki odpisani. Ort za 60.000 Kč. ki jih ie dalo ^od.ct t nekemu poštnemu ::s!jž"bencu. da i;h razdeli med davčne organe. Dotični uslužbenec je pa izda; :mena podkupljenih uradnikov ;n tako je prišel v prei-kavo rudi Cekal. ki pa ni čakal izida, marveč si je sod H sam. Banket milijonarjev Pri nas je zelo terk^ zbirat denar v dobrodelne namene. Pa rud. drugod ljudje niso navdušen za rame dobrodelne akcije in treba je mnogo iznajdl..-vosti. da se posreči zbrati vsaj neka1 denarja v dobrodelne namene. V New-vorku so si pa izmisli: nov način, po katerem d^eže dobrodelna akc;,?a velik uspeh. Neka newyorška bol n ca se je ze dolgo borila z gmotnimi težkočami. Ravnateljstvo je d^!go razmislilo .kakn bi prišlo do denarja in končno se je odločilo za banket rrr^jonarev. Povabilo e 300 neTvvo'-šk h bogatašev in prilož 'o vsakemu vablu seznam povab!1enih gostov, da bi čuti1 dotični moralno dolžnost udeležiti se dohrodemeca banketa. Vstopnina ie znašala 500 dolarjev. Vest o banketu milijonarjev se ;e razori1 a po vsem mestu in mnogi bogataš . ki niso bffi povabljen:, so poslali prispevke, da M tudi oni prsli v seznam naibogate;S:h gostov. Toda ravnateljstvo ni hotelo prekoračiti določenega števila gostov. Na banketu se ie zbrala najod!rčne»Ša newvorŠka družba kljub temu, da je bfla jedilnica zelo preprosto okrašena in večerja dokaj skromna. Po banketu ie priredilo ravnateljstvo še posebno zfrorovartie vseh gostov, na katerem ie zbralo še nad 50.000 dolariev. Tako je prenesel banket milijonarjev bolnic: nad en milron do'arJev. Var zadostuje za novo poslopje. Ta nač n zbiranja denarja v dobrodelne namene je prišel z dan v modo. Mala diplom a tka. — iMamica. za god ti podarim lepo vazo. — Saj že imam eno. dušica. — Vem, mamica, toda to sem pravkar razbila. Zahvala. Povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta :n brata, gospoda Rudolfa Sarka podravnatelja Kredit, zavoda za trgovino in industrijo v LJubljani nam je došlo toliko blagodejnih izrazov sočutja, da nam je nemogoče vsakemu se posebej zahvaliti in naj bo tem potom izrečena vsem naša prisrčna hvala. Posebno smo pa dolžni prisrčno hvalo zastopnikom upravnega in nadzorstvenega sveta ter ravnateljstvu in oradništvu Kreditnega zavoda za izraze sožalja, za darovano krasno cvetje in častno udeležbo na zadnji poti pokojnega. Iskrena hvala bodi upravi in ravnateljstvu, ki nam je v teh težkih urah priskočilo na pomoč, posebno še gosp. podravn. Jugu za njegovo veliko požrtvovalnost pri prenosu trupla pokojnega. Hvala pa tudi vsem gg. zastopnikom ljubljanskih denarnih zavodov in prijateljem umrlega, ki so mu tako številno izkazali zadnjo čast in se ga spominiali s cvetjem. Vsem ponovna prisrčna hvala! Maša zadušnica za blago pokojne ga se bere v soboto dne 9. marca t. 1. ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Uubljana, dne 7. marca 1°?0. 3676 Globoko žalujoči ostali. KLIŠEJE vaan VMT, Cktne m avto- TlPtfB, tZDBLUfB PO PRED-LOtSmM RISBAH. PEROR1SIH IN 9LBLAB ZA NAVADEN TISK AU ZA PINVSO IZVEDBO V BNI AU VBC BABVAH TOČNO M> NAROČILU IN V NAfKBAf. Sem Času ro nbkih cbnab JUGOGRAFIKA, iiubijana tisKOvna m zamižna n« trtu a ioiiv »tiha «Aft «« Parcele za stavbe na Kod*tiev«n (P'anirju) v ameri Din 14.— do Dio 16.— kv. meter na prodaj. Poizvedbe pr: Fr. Slana, Poljanska c-asta S7. I. (vila Ber^man). Koze divjačine kupujem. L Rot, krmar, LJubljana. Mesta! trt 9 3°-^- Slike za legitimacije irdeluie najhitreje fotograf Hajon fthser. UubHaoa, Sv. Prtra cesta 25 S9-T Z najboljšim uspehom se n-ad 23 let upo/abliajo Lauricin kroglice za ozdravljenje spe Inih bolezni (trtper be!o kapanje) V vsaki Iekarad puščica Din 25. 5 pošto pošlie lekarna Blum. Subo-tica._________________________?9-L Kupujemo zlato, »rebro, platio, srebro« kro-an Prevzamemo v pezlateole ki oosrebrenje Tovarna m ločeni* draga kovin Sd ŠIškd, Sv Jer oa?a cesta 8. 24'L Jos. Otorepec se priporoča t* Kleparska to kov* oostlskarska dela - UtrbOaa*. Z* 3radvXB štev. g (ofc konen Strel tka atiee) 23-1 I. Stjepušii UHO. Jaimti L ptlportCi «ti»oljlc tinbsre, lice ftktle, »irtitsre i tttalc f- fvafUsfttto. • Otflikcvu M p«rltk^btaOt Cjend Iraško Pozor, taoetniki in sedlarji! (mam večjo količin© tzgrebenjeae »vnjs'.-.e voine (Saithaar vode). Id to prodajam ceno Vzorec pošljem ia zahtevo VpraAanja na Vutija s'enmaan m!., četkar. Osjek. I. 4 iS Strojeoisni pouk, UwQa ara 4 Din Večerni m dnevni tečaj za začetnike s izvtl-bance Christofov uJo« zaved. Donio bransk? cesta 7/1 397 Električne žarnice 110. 125. 150. 220 volt od 5—200 wa:t. navadno, opaJ m dnevno »vet!«, po nalajžjfh cenah na prodal v fcotnisijsk trjovim Sv. Petra :esta 7. dvoriSČe Gospodinja 4če sloibo pri samostojnem so--»podu aE finančnem oddelka Nastopi tak>J ali s 15 lebroarjem Po-ittdbe na opravo »Slov Naroda« pod »Samostojna 274*. Kot vajenca co^dam petttajstletaejra čvrstesa dečka iz boljs« hiže v IznjCbo rai-zairske, poko\-ske ali slaščičarske obri, najraje na Gorenjsko «li v Lr'ibi;aac. Po^aandla daje Zupančič. Bled 164. 4M Vinograd, posestvo (16 oralov oseb vrst), pri Sv. Barbari nižje Ptu}a. proda sa 110.000 Dki Kari Troha, Maribor, Aleksandrova cesta 18, Izurjenega peka ki se razorne na v&c posle mo> derne pekarije, iščemo za naSo pekarno v SfObotka. Ponudbe v nemSkecn Jerfica. z navedbo pda-če in dose-danjfrh SteJbeuih mest na ra^ov: Alfred Ma*er, pekairoa v Sihorici. 4#L? KINO »SOKOL«, ŠIŠKA H predvaja v soboto, 9. t. ra„ ob 8. tvtčtr ter v fl^D nedeljo, 10. *.. m., ob 6., pol 8. vn 9. pustolovski ^^B film BRi NAPAD NA EKSPRES v fclavni vlo«l klavni TOM MI\ ^^H Ker ni električnega toka, odpadejo popoldaic&e 111 predstave ob 3. :n >>•! 5. HH PRJHETHIIAU0D ZA PRCH0GD.0 UUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na daDAio: f9DBlM|OfS domači in inozemski za domače •^HBnip^ kurfavo «n industrnske «vrt^e KOVAŠKI PREMOG «»«. KOKS l'v«nii»i, plavŽarski m plinski BRIKETE P ometni zavod za oremog d. d V L*UbMan . MtkloStčeva cesta §tev 15/1 Popravila in čiščenje orožja B Izvršufe naj t>oI1š<- 1 r. nalvtstn^jt- Z F. K. KAISER, PUŠKAR 3 LJUBLJANA. KONGRESNI 1RG ST 0 3 H "i OCAPINIFNJE vseh uvoznih to irvuzoib m tranzitnih pxjSiljk oskrbi bitro. ■jkrhno iD po aajmž]i ranfi RAJKO 1*1 RIC carinski po*rcd otk, LJLBLJANA Masarvko^a cc^ta 9 (nasproti cartnarnue) Revizija pravitncCa zaračunavan!« carine po meni deklanra« ne23 hlat?a ir» vse informacije breznfaiT^o 1 M Graski Ista ■Ioni vedno za obrat pnpraviiena, obratno zanesljiva ter ekonomčna silotvoma naprava varujeio lndnstrlfce obrtnike In lastnike vodnik stiotvornlk naprav izgub pred nenavadnimi vremenskimi razmerami. ker s«ana pomanjkanje prem sa pomanjkanje -ode pomanikame oka spravlja v nevarnost prek bo z gonilno močjo t^l_»» Diesel« vi motorji 25—2000 HP *~*^^m ^^^^ Jobavni rtdno krati*(dobno ^^^i Natančne ponudbe in proračuni brezpLčno 6 AZER 0IA6G0H- u. AASCH«NE i FABR>KS ACT'EH ESElLStHflFT vorm JOH WEIZER Ute^u^c; Jt«p Zupančit * Zrn »Narodno maanxr. fran Jeaerica, — Za opravo to msera ni dal ima; Otoo Carmiot — V« t Ljubljana.