■o
-r<"> im
-t-■r-
INTERVJU
Olga
Bezenšek Lalić,
direktorica CSD Celje
str. 26-27
CELJE
PRILOGA
Rušenje poslovnega direktorja bolnišnice str. 6
Slovenske počitnice
St. 45 / Leto 72 / Celje, 9. november 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Zmerno in po pameti
Tik pred martinovim, ko priljubljen svetnik »iz mošta naredi vino«, ugotavljamo, da bo kljub nekaterim vremenskim neprilikam letos vina dovolj. Na srečo se tudi pri nas že najdejo vinogradniki, ki se pridelave vina lotevajo na ekološki način. S pretiranim škropljenjem preveč onesnažujemo okolje in zastrupljamo sebe. Toda tudi pri uživanju ekološko pridelanega vina naj velja, da je manj več.
GOSPODARSTVO
Liko med lastniki
Kovintrada str. 5
IZ NAŠIH KRAJEV
str. 2-3
Zamujanje vlakov na progi
Celje-Velenje str. 7
NAŠA TEMA
Ponovna uporaba namesto nakupa novega
str. 12-13
NA PRAZNIČNEM OBISKU V
Občini Laško str. 28-33
v
Občini Šmartno ob Paki
str. 34-35
ŠPORT
Pred Mariborom povezati tri zmage str. 18
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI	■ TRANSPORT PO SLOVENIJI
~	BREZPLAČEN!
g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
£ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVAUH (+ 0,30 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK;
CNI
cca 200-250 kg!
Jr
V
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^t&t "р>иг*ш s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Skrbi me, da se v Sloveniji vzpostavlja kultura revščine, kjer tudi zvišanje denarne pomoči ne bo pomagalo. Govorim o ljudeh, ki so dolgotrajno brezposelni in so razvili posebne mehanizme za preživetje.«
Olga Bezenšek Lalić, direktorica CSD Celje
»Naši orodjarji so v Evropi in svetu zelo cenjeni, zaradi svoje natančnosti in zanesljivosti dobivajo naročila tudi za najbolj zahtevna orodja.« dr. Dominik Kobold, vodja projektnega oddelka v Tecosu
»Kljub poslovno zelo težkemu in razgibanemu letu pričakujemo, da bomo letos prodali več izdelkov kot lani, temu primerni bodo tudi finančni rezultati.«
Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia
»Zame je slovenski jezik eden najbogatejših jezikov na svetu. Z manj besedami povemo več, kar je znak inteligence in inteligentnega jezika ter naroda. A včasih se zdi, kot da se tega ne zavedamo. Kje je ta inteligenca?«
Jure Ivanušič, umetnik
»Domači so zadeli dvakrat in so zasluženo zmagali, ker smo mi zadeli le enkrat. Lahko pa zvenim malce dema-goško in dodam, da si danes nismo zaslužili poraza.« Marijan Pušnik, trener nogometašev velenjskega Rudarja
PETEK
10 6
11 4
SOBOTA
NEDELJA
11
2
o
Manj je lahko več tudi v vinarstvu
Dušan Brejc, iz vinske družbe Slovenija o aktualnem stanju vina v Sloveniji
Ozaveščenost o nujnosti ekološke pridelave grozdja narašča. Foto: GrupA
Vinska družba Slovenije (VDS) je stanovsko združenje vinarjev, ki povezuje največje slovenske pridelovalce vina. Ti ustvarijo skoraj polovico javne prodaje vina na domačem trgu in uresničijo večino slovenskega izvoza. Dušan Brejc, direktor VDS, je zato zagotovo pravi naslov za komentiranje aktualnega stanja na področju vinogradništva in vinarstva v Sloveniji.
Kakšen bo letošnji vinski letnik, količinsko in z vidika kakovosti, v primerjavi s prejšnjimi?
Po sedanjih ocenah bo letos približno 58 milijonov litrov vina, kar bo za 7 milijonov litrov več kot lani in približno toliko kot v letu 2015. Z vidika povprečja zadnjih treh let ne bi smeli biti preveč nezadovoljni, čeprav so med vinorodnimi pokrajinami precejšnje razlike, saj bo količina vina dovolj velika, da bo zadostila potrebam kupcev. Kar zadeva kakovost, je letnik zagotovo zanimiv - zgodnje sorte so jo kar dobro odnesle in bodo aromatično primerne. Na Primorskem so se pohvalili s pričakovano kakovostjo v celoti. Velikih dvomov o kakovosti tega letnika ne bi smelo biti.
Kakšno je sicer stanje na področju pridelave v zadnjih letih? Se vinogradniške površine krčijo, ostajajo na isti ravni ali se nemara celo povečujejo?
Če gledamo dolgoletna povprečja, se površine tako zelo ne zmanjšujejo, kot se morda zdi na prvi pogled. Vseeno smo v zadnjih petnajstih letih izgubili približno šeststo hektarjev vinogradov, ampak samo po sebi to ne pove prav veliko. Pomembneje kot o zmanjšanju vinogradniških površin bi bilo govoriti o tem, kaj se dogaja znotraj, torej na več kot 16 tisoč hektarjih, kolikor jih je prijavljenih v registru. Prišlo je do strukturnih sprememb, vsi vinarji, od največjih kleti do posamičnih vinogradnikov, so sprejeli idejo, da je za pridelavo primernega vina tako za domači kot tuji trg treba imeti zdravstveno popolnoma neoporečno grozdje, kar je za sabo potegnilo zmanjšanje pridelovalnih površin.
Kako komentirate različne smernice, ko gre za pridelavo in donegovanje vina, v smislu ekološke, bi-odinamične in podobne pridelave? Koliko se tega poslužujejo kleti, ki so članice VDS?
V vinski družbi smo že pred štirimi leti oblikovali projekt Traj-nostni razvoj
za manjše vinske ekonomije (Sustainabilty for small wine economies) z namenom, da bi tudi v Sloveniji največje vinske kleti šle v korak s časom in mednarodnim dogajanjem na področju razvoja pridelave, ki je naravi prijazna. Naše velike kleti se s temi projekti ukvarjajo na eksperimentalni ravni, torej na manjših površinah, da bi ugotovile, ali je mogoče te prakse razširiti na večji del pridelave. In to na glede ne to, ali bodo postopki pridelave podprti s certifikati ali ne, kajti na koncu ne gre za to, da bi vse te spremembe dokazovali z nekimi certifikati. Mednarodne smernice bodo nedvomno še bolj naklonjene prizadevanjem za trajnostni razvoj panoge tako po krajinski, socialni in družbeni plati kot tudi po ekonomski vzdržnosti.
Katera vina so trenutno najbolj modna: rdeča, bela, lahka z nizko stopnjo alkohola?
Še vedno je med ljudmi prepričanje, da je rdeče vino bolj zdravo od belega, pri čemer je v evropskem združenju vinarjev ena od bistvenih odgovornih akcij usmerjena v zmerno pitje vina in smo jo tudi v vinski družbi pomagali sofinancirati. Rdeče vino je še vedno v rahli prednosti, sicer pa so svetovni preboj s proseccom naredila peneča vina. Prosecco je v zadnjih letih količinsko celo prehitel šampanjec, kar pomeni, da so peneča vina postala prvič v zgodovini vina dosegljiva najširšemu krogu vinopivcev. Gre za trend, ki ima dvošte-vilčno letno rast, vedno več je tudi novih sort, ki vstopajo v peničarsko pridelavo. To se kaže tudi pri nas, saj govorimo že o približno dvesto peni-
4sl ^

čarjih v Sloveniji. Pri modnih trendih moramo omeniti še roseje, ki so v zadnjih desetih letih svoj tržni delež povečali za štirikrat.
Kaj kažejo podatki o potrošnji vina v Sloveniji? Koliko ga spijemo Slovenci?
Pri podatkih o porabi vina smo spet na trhlih tleh. Ta naša ljuba država jih namreč ne uspe urediti. Predpostavimo, da je pridelava vina v Sloveniji na ravni približno 80 milijonov litrov. Od tega približno 6o milijonov litrov pridelamo v evidentirani pridelavi, kar se kaže v registru pridelovalcev grozdja in vina. Ocenjena pridelava, tista, ki je register ne zajame, je zagotovo na ravni približno 27 do 30 milijonov litrov vina. Radi se hvalimo, da Slovenci na leto na prebivalca porabimo približno 44 litrov vina, pri čemer seveda upoštevamo tudi tisto pridelavo vina, ki ni zajeta v registru pridelovalcev. Če upoštevamo samo slednjo, to je uradno evidentirano, ob že omenjeni napovedi, da bo pridelava vina letos znašala približno 58 milijonov litrov, je poraba vina na prebivalca seveda precej manjša, komaj 27 litrov.
Kako je glede izvoza vina, na katere trge največ izvažamo in kakšna vina tuji trg trenutno najbolj ceni?
V zadnjih petih letih se je struktura izvoza bistveno spremenila v prid evropskih trgov. Ne glede na to so ZDA za večino slovenskih vinarjev še vedno največji in najpomembnejši trg in zagotovo na tem trgu tudi dosegamo najvišjo povprečno ceno. Za ZDA na t. i. tretjih trgih sledijo Bosna in Hercegovina, Srbija, Japonska in Kitajska. Med evropskim državami, kamor slovenski vinarji največ izvažamo, sta se zelo razvila nizozemski in angleški trg, ki z nemškim predstavljata glavnino slovenskega izvoza. V posameznih letih se kot pomemben trg pojavlja tudi Češka, še posebej takrat, kadar izvažamo tudi odprta vina. Povečuje se število trgov, na katere izvozimo več kot petsto tisoč litrov vina. To pomeni, da se pozornost vinarjev osredotoča na manjše število trgov, kar je pozitivno. V preteklih leti smo izvažali v približno 60 različnih držav. Ampak če na Bahamske otoke na leto odpeljemo 315 litrov vina, potem o tem skoraj ni smiselno govoriti. Treba se je usmeriti na ciljne trge in na njih narediti vse ustrezne marketin-ške poteze.
ROBERT GORJANC Foto: VDS
Vina je
Nove priložnosti za vinogradnike in vinogradniško dejavnost
Ta konec tedna bo poživilo martinovo, velik praznik pridelovalcev vina in njegovih častilcev. V normalni količini seveda. To je pijača, ki je v različnih kulturah nekaj svetega, tudi v naši. Po drugi strani povzroča v nezmernih količinah veliko gorja.
Vino je cenjena pijača, kate- i

Mošt se ta konec tedna poslavlja, zamenjalo ga bo vino. Foto: GrupA
V drugem
Državna volilna komisija je v ponedeljek potrdila uradne izide prvega kroga volitev za predsednika republike, ki so bile 22. oktobra. Ker v prvem
AKTUALNO
3
tudi letos dovolj
ših vinogradnikov v vinogradniška društva, kjer pridobijo nova znanja. Imamo tudi vinske ceste in turizem v zidanicah, kar je prav tako premalo izkoriščeno v turistične namene. In še bi lahko naštevali ...

re kozarec radi popijemo ob najpomembnejših dogodkih našega življenja. Od rojstva do smrti. Zato sta vinogradništvo in vinarstvo tudi gospodarski dejavnosti, ki pri nas še vedno nista dovolj izkoriščeni. Pomembno je seveda tudi, kakšno vino pijemo. Pomembno je na primer, da je kakovostno in da je v njem čim manj kemikalij. H kakovosti vina veliko prispeva povezovanj e manj-
V
Sloveniji smo v letu 2015 popili povprečno 43 litrov vina na prebivalca. S to količino smo se uvrstili na tretje mesto v Evropski uniji; pred nami so bili Portugalci z 48 litri ter Luksemburžani z nekaj več kot 50 litri na prebivalca. Najmanj so ga popili Poljaki, in sicer dobra 2 litra na prebivalca. V celotni Evropski uniji se ga je popilo povprečno 23,9 litra na prebivalca. (Vir: SURS)
krogu do predsednika
Tisti, ki bomo v prihodnjih dneh na martinova-njih, ne smemo pozabimo v prijetni družbi na nevarnosti te opojne pijače. Vino v povečanih količinah lahko botruje tudi različnim tragičnim dogodkom in škoduje zdravju. Naj bo tako za martinovo kot vse druge dni v letu v ospredju kot pozitivna plat - pijača bogov.
BJ

»Dovolj je bilo onesnaževanja!«
Silvester Marič se je pred leti usmeril v ekološko vinogradništvo - Prehod je težaven, kasneje je vedno lažje
k
krogu ni noben kandidat prejel polovice glasov, sta se v ožji izbor, ki bo 12. novembra, uvrstila aktualni predsednik države Borut Pahor in kamniški žu-
pan Marjan Šarec. Pahor je v prvem krogu prepričal 47,21 odstotka volivcev in Šarec 24,76 odstotka. Takrat je bilo oddanih 757.898 glasovnic,
kar pomeni, da je na volišča prišlo 44,24 odstotka volilnih upravičencev. Od tega je bilo 5.634 glasovnic neveljavnih.
NT
Silvester Marič se z vinogradništvom ukvarja že več kot 20 let. Obdeluje vinograde na Brnici in v Malih Dolah. Od rdečih sort ima modro frankinjo, od belih pa predvsem chardonnay in kerner. Že 13. leto je predsednik Društva savinjskih vinogradnikov s sedežem v Žalcu. V preteklosti je za svoja vina osvojil številna priznanja. Zadnjih pet let se ukvarja predvsem z ekološko pridelavo, saj se je odločil, da je čas, da preneha onesnaževati zemljo in zastrupljati sebe.
Letos ima že drugo leto certifikat za ekološko pridelavo grozdja in tudi vina imajo ta certifikat. Kako to, da se je odločil za spremembo in s ka-šnimi težavami se je pri tem srečal? Marič pravi: »Lahko bi bil zadovoljen še naprej, saj so moja vina dobivala zlate in srebrne medalje ter osvojila naslov šampiona na radgonskem sejmu. A se s tem nisem zadovoljil. Vedel sem, da uporabljam preveč škropiv. Ne gre le za to, da sem s tem onesnaževal zemljo, ampak tudi sebe.« Sploh pri pridelavi breskev, ki jih ima, se mu je zdelo pomembno, da jih prideluje brez kemikalij.
Ko se je odločil za preusmeritev, o ekološkem kmetovanju ni vedel veliko. Svetovali so mu, naj se včlani v eno od društev Ajda, kjer se ukvarjajo z biodinamičnim kmetovanjem. »Včlanil sem se v Ajdo Štajerska, ki ima sedež v Preboldu. Ugotovil sem, da si lahko sami pomagamo s kompostnimi preparati, z gnojem iz roga ... Tako najprej oživljamo zemljo. Trajni nasadi so najbolj revni, na strmih terenih sploh ne moreš zemlje obdelati in to je bil idealen način, kako jo lahko oživim.« Za pridobitev certifikata Demeter, ki ga imajo pridelovalci po biodinamični metodi, se še ni odločil, saj zahteva zaradi gnojenja tudi rejo živali, ki jih sam nima.
Kako ste se lotili spremembe? Prehod zagotovo ni enostaven.
To je proces, saj v naravi ne gre nič na hitro. Tudi zemlje ne moreš kar tako spremeniti. Temelj vsega je kompost, vnos organske mase v zemljo. A ker traja eno leto, da ga narediš, sem najprej poskusil s preparati, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, da rastlinam pomagaš pri prehodu. Škropil sem z gnojem, narejenim po metodah Marije Thun, kar zmanjša možnost razvoja bolezni. Je pa zelo težko. Najlažje je poškropiti vinograd po klasični metodi. Vsakih 14 dni poškropiš in imaš mir. Pri ekološki metodi pa je temelj vsega opazo-
Silvester Marič: »Ekološki kmetje, ki imajo vsa dovoljenja, so morali za to veliko stvari prej urediti, imeli so precej stroškov, zato je prav, da so izdelki malo dražji. A pri meni ni razlike v ceni, dovolj je, da ljudje raje vzamejo ekološko pridelana vina, ker vedo, da so kakovostna.«
vanje, da pravočasno opaziš spremembe in ukrepaš.
Tudi stroški so zdaj verjetno manjši. Škropiva in gnojila zagotovo niso poceni.
Praktično zdaj ne kupujem nič, le baker, ki deluje proti peronospori, a se bo dalo sčasoma tudi to uravnavati s čaji, kakršne tudi mi pijemo, to so čaji iz kamilice, hrastovega lubja, rmana ... Vse to se da, a terja malo več priprave. Ko enkrat vse to imaš, lažje urejaš vinograd.
Zakaj je pri nas malo ekoloških vinogradnikov?
Ne vem. Lani sem šel na praznovanje desetletnice študija na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zavedel sem se, da deset let ni veliko. Večina svetovalcev je še vedno kon-vencionalnih, mlajši, ki študirajo ekološko kmetijstvo, bodo šele čez čas lahko prinesli nov veter.
Znanja je sicer na voljo dovolj, le iskati ga je treba. Pozimi je najlažje, ko ni toliko dela. Mnogi imajo to težavo, da se ne premaknejo od spoznanj, ki so jih enkrat osvojili.
Kako gledajo na to vašo preusmeritev v Društvu savinjskih vinogradnikov?
V društvu niso najbolj navdušeni nad ekološko pridelavo, sam tudi nikogar ne silim v to. Če koga zanima, mu povem.
Tudi pri kletarjenju je bilo treba spremeniti metode, da imate lahko ekološko vino.
Pomembno je, da zmanjšam vnos skupnega žvepla za deset odstotkov. Sliši se malo, a je to težko doseči. Vino ima več kot tisoč pozitivnih lastnosti, samo dve nista »pravi«, to sta alkohol
in žveplo, ki je konzervans in nima nadomestka. Ugotoviti moraš, kako lahko uravnavaš kakovost, za kar je treba imeti znanje.
Uspešni ste tudi z novim načinom pridelave. Letos ste osvojili kar nekaj naslovov na sejmu v Gornji Radgoni in dokazali, da se da tudi drugače pridelovati vino.
Letos sem na ocenjevanje poslal tudi ekološko vino in osvojil poleg zlate medalje za klasično pridelano peni-no še srebrno medaljo za bio kerner, kar je lep uspeh. Ko sem šel drugič na oder, sem se šalil, da bo treba v Žalcu postaviti še fontano vina.
Kaj svetujete kolegom, ki želijo iti po vaši poti?
Če tega ne delaš z veseljem in v to ne verjameš, nima smisla. V ekološki pridelavi ni receptov in meni je to všeč, da ne delam ves čas po nekem modelu, kjer mi ni treba razmišljati. To mora biti ustvarjalno delo, da ves čas opazuješ in preverjaš stvari. Največji čar dela v vinogradu je, da nobeno leto ni enako prejšnjemu. Vedno gledaš in pričakuješ, kaj bo. Vina so vedno drugačna.
Je ekološko kmetovanje v teh vremenskih razmerah res težje?
Ne. Ko enkrat predelamo zemljišče, ko je zemlja oživljena in je humusa pet do deset odstotkov, zemlja ni več zbita in padavine ne odtečejo po vrhu. Vlaga ostane v humusu in ko nastopi vročina, rastline na ta način mnogo lažje preživijo. Ekološko obdelana zemlja je mnogo bolj odporna na vremenske spremembe.
TATJANA CVIRN, foto: TT
4
GOSPODARSTVO
Aerov obrat tokrat na spletni dražbi
Stečajna upraviteljica s pomočjo avstrijskega podjetja po vsej Evropi išče kupce za tovarniški kompleks v Šempetru
Aerovega obrata v Šempetru se že vse od stečaja drži smola. Najprej se je zataknilo leta 2015 z nemškim podjetjem AMC, ki je za najem ponudilo kar 50 tisoč evrov mesečno, a se je potem tik pred podpisom pogodbe umaknilo. Drugi krog iskanja najemnika je propadel zaradi skromne ponudbe za mesečno najemnino, neuspešna je bila tudi prva dražba, saj je Družba za upravljanje terjatev bank, ki je največja ločitvena upnica Aera, očitno zahtevala previsoko izklicno ceno. Zdaj bo stečajna upraviteljica Alenka Gril nepremičnine in stroje poskušala prodati s pomočjo spletne dražilnice NetBid.
Kot že nekaj stečajnih upraviteljev pred njo se je tudi stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril odločila, da bo pri prodaji nepremičnin in strojev sodelovala z nemško-avstrijsko spletno dražilnico NetBid. Namesto po klasični poti bo s pomočjo spletne dražilnice poskušala prodati obrat v Šempetru, za katerega je novega lastnika iskala že septembra lani. Izklicna cena je bila 4,3 milijona evrov, vendar se dražbe ni udeležil nihče, čeprav je bilo po stečaju Aera za najem in tudi nakup te proizvodnje kar veliko zanimanja domačih in tudi tujih kupcev. Grilova pravi, da ima tokrat dobre občutke in ji bo najverjetneje še letos uspelo prodati vsaj del premoženja v Šempetru, kjer je imel Aero pred stečajem glavnino svoje proizvodnje in tudi največ zaposlenih.
Stečajna upraviteljica za Aerov obrat tokrat išče kupca z nezavezujočim zbiranjem ponudb. Odločila se je za dva načina prodaje. Obrat je mogoče kupiti kot poslovno celoto ali po delih, to je posebej nepremičnine, opremo ali blagovno znamko. Rok za oddajo ponudb je 5. december. Alenka Gril pravi, da se je za podjetje NetBid odločila zato, ker je specializirano za prodajo proizvodne opreme in nepremičnin po vsej Evropi in ker je do zdaj z njegovo pomočjo že bilo prodanega nekaj stečajnega premoženja tudi v Sloveniji. »NetBid s svojo spletno dražilnico seže dlje kot lahko slovenski stečajni upravitelji, zato je sodelovanje z njim zlasti pri prodaji tistih strojev in nepremičnin, za katere doma ne moremo najti kupca in so zanimivi tudi za tujce, zelo dobrodošlo,« pravi Grilova. Ponudbo za spletno prodajo je dobila še od enega podjetja, a ga je zavrnila, ker zaenkrat nima še nič referenc pri prodaji poslovnih nepremičnin in celotnih tovarniških kompleksov.
Stečaj Aera Copy končan
Sodišče je končalo stečaj celjskega podjetja Aero Copy, ki se je začel pred dvema letoma, kmalu po stečaju njegove matične družbe Aero. Ob stečaju je bila v Aeru Copy zaposlena le ena oseba, podjetje je bilo pravzaprav le še prazna lupina, saj je Aero proizvodnjo samolepilnih laminatov v njem opustil že leto prej.
Aero Copy, ki je pred več kot desetletjem izdeloval samokopirni papir, ob stečaju ni imel skoraj nič več premoženja. Lastnica večjega dela nepremičnin je bila avstrijska slaba banka Heta, preostali del je bil v lasti Aera. Ob stečaju so upniki prijavili za 6 milijonov evrov terjatev, vendar nihče od njih ni bil poplačan. Podjetju je namreč ostalo le nekaj premičnin, katerih vrednost je bila tako nizka, da z njihovo prodajo ni bilo mogoče pokriti niti stroškov stečaja. Prav tako stečajnemu upravitelju ni uspelo izterjati starih terjatev, ki jih je Aero Copy imel do dveh italijanskih in enega grškega podjetja.
Kljub takšni slabi zgodovini se je zgodba Aera Copy vendarle obrnila v dobro smer. Švedsko podjetje Scandstick, ki je eden največjih proizvajalcev nalepk v Evropi, je že lani od Hete kupilo večji del tovarne in dva stroja, ki sta še ostala v njej, avgusta letos pa je od Aera kupilo na dražbi še preostanek zgradbe. Švedi so za 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in malo manj kot pet tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno halo Heti plačali 1,1 milijona evrov. Za dve skladišči in nekaj zelenice v lasti Aera pa so dali 700 tisoč evrov. Scandstick je proizvodnjo v Celju zagnal že konec poletja in zaposlil dvajset nekdanjih delavcev Aera Copy. V tovarni je obudil izdelovanje samolepilnih laminatov, ki jih za proizvodnjo samolepilnih nalepk rabi tiskarska industrija.	JI
Prvi je bil Alpos
Led pri spletni prodaji stečajnega premoženja je pred približno dvema letoma pre-
bila stečajna upraviteljica šentjurskega Alposa Darja Erceg, ko je po nekaj neuspešnih dražbah s pomočjo spletne
Nov predlog za prodajo Parona
Stečajni upravitelj laškega Parona Grega Lippai je umaknil predlog za prodajo tovarniškega kompleksa, ki ga je sodišču posredoval avgusta.
Ugotovil je namreč, da mora skupaj z nepremičninami prodajati tudi premičnine, ki so potrebne za obratovanje tovarne, ter poskrbeti za odvoz zalog ter preostanka strojev in opreme. Upravitelj napoveduje, da bo nov predlog pripravil kmalu. V prvem predlogu se je odločil za zavezujoče zbiranje ponudb, izhodiščna cena je znašala 4,2 milijona evrov.	JI
dražilnice NetBid našla kupca za celotno metalurško divizijo. Cevarno je, sicer krepko pod ocenjeno vrednostjo kupila ena največjih makedonskih družb IGM Trade.
Ercegovi so kmalu sledili še nekateri drugi stečajni upravitelji. Zlatko Hohnjec je na primer lani iz stečajne mase družbe Linxair na spletni dražbi prodal letalo Cessna, ki ga je za malo več kot četrt milijona evrov kupila družba iz ZDA. Aleš Weiksler, NetBidov zastopnik za Slovenijo, je povedal, da je bila spletna dražba uspešna tudi za podjetji Orka, za katerega je NetBid poiskal kupca za obrat Gosad, in In-terles, ki je z njegovo pomočjo prodal nepremičnine in stroje. Poleg Aerovega obrata NetBid trenutno že prodaja ali se o prodaji dogovarja z nekaterimi drugimi stečajnimi upravitelji. Poleg njih, pravi Weiksler, pri prodaji strojev in nepremičnin sodeluje tudi z bankami in podjetji, ki sicer niso v težavah.
Veliko zanimanje za stroje
Alenka Gril pravi, da sodelovanje z NetBidom ne bo finančno obremenilo Aerove stečajne mase, saj bodo Avstrijci stroške, ki jih imajo z dražbo, zaračunali izbranemu kupcu. Prav tako ji ni bilo treba plačati cenitve premoženja v Šempetru, ki so jo izdelali NetBidovi cenilci.
Ko se bo dražba na spletu iztekla, bo NetBid, pojasnjuje Grilova, pripravil poročilo o ponudbah. »Odločitev o prodaji bom sprejela skupaj z ločitvenimi upniki in upniškim odborom, izbrali pa bomo tisto ponudbo, ki bo najugodnejša za vse upnike.« Stečajna upraviteljica pravi, da ima tokrat dober občutek in da ji bo najverjetneje še letos uspelo prodati vsaj del premoženja v Šempetru. »Slišala sem, da se je novica o ponovni prodaji že razširila po tujini in da je, vsaj za stroje, veliko zanimanje.«
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
Celjska mlekarna povečala odkup mleka
Mlekarna Celeia je letos povečala odkup mleka in bo prvič v svoji zgodovini presegla številko sto milijonov litrov. V prvi polovici leta je sicer zaostajala za lanskim odkupom, vendar se je ta v zadnjih mesecih povečal za približno 3 odstotke. Mlekarna mleko odkupuje z malo več kot 1.100 kmetij.
Direktor Marjan Jakob napoveduje, da bo mlekarna letos presegla tudi lanske prihodke in dobiček. »Kljub poslovno zelo težkemu in razgibanemu letu pričakujemo, da bomo letos prodali več izdelkov kot lani, temu primerni bodo tudi finančni rezultati,« pravi Jakob in poudarja, da letos količinsko prodajo povečujejo pri vseh skupinah svojih izdelkov.
Mlekarna naj bi letos prihodke od prodaje, ki so lani znašali približno 60 milijonov evrov, povečala za 10 do 12 odstotkov, kar je za to dejavnost, meni Marjan Jakob, velika rast. Tudi čisti dobiček bo nekoliko višji od lanskega in naj bi znašal nekoliko več kot pol milijona evrov. Mlekarna približno 30 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo na tujih trgih, kjer je najbolj uspešna v državah nekdanje Jugoslavije in v zadnjem času tudi v Italiji in Nemčiji.
JI
GOSPODARSTVO
5
Slovenski orodjarji so v Celju opozorili tudi na težave zaradi pomanjkanja primernih kadrov.
Orodjarstvo premalo
cenjeno
Ena ključnih strateških panog slovenskega gospodarstva še vedno preveč v ozadju - Pomanjkanje primernih kadrov
Razvojni center orodjarstva Slovenije Tecos je v Celju pripravil Dan orodjarstva, najpomembnejši strokovni dogodek slovenske orodjarske industrije, na katerem so se orodjarji seznanili z razmerami doma in v svetu ter govorili o sodelovanju v prihodnjih letih. Čeprav ima orodjarstvo v Sloveniji dolgo tradicijo in je ena ključnih gospodarskih panog, v javnosti nima takšne veljave, kot bi jo moralo imeti, poudarja vodja projektnega oddelka in usposabljanja v Tecosu dr. Dominik Kobold.
Razlog je predvsem v tem, pravi dr. Dominik Kobold, da orodja nastopajo na začetku dobavne verige, zato njihova vloga, pomen in tudi vrednost ostajajo v ozadju. »Na prvem mestu so vedno izdelki, orodja so le sredstvo
za njihovo izdelavo. Prihodki podjetij pa se merijo samo s prodajo končnih izdelkov. Vendar je dejstvo, da brez ustreznih industrijskih orodij ni mogoče proizvajati malo, srednje- in velikoserijskih izdelkov.«
Na področju orodjarstva v Sloveniji deluje od 100 do 150 podjetij. Natančne številke je težko določiti, pravi dr. Kobold, saj je pri nas veliko podjetij, ki imajo za proizvodnjo lastne orodjarne. Slovenski orodjarji v povprečju izvozijo dve tretjini svojih orodij, največ v Nemčijo, kjer so pomemben dobavitelj avtomobilske industrije. »Naši orodjarji so v Evropi in svetu zelo cenjeni, zaradi svoje natančnosti in zanesljivosti dobivajo naročila tudi za najbolj zahtevna orodja.«
Veliko dodatnega učenja
Kljub takšnim »tihim« uspehom in dejstvu, da se z njegovo pomočjo posredno krepi
gospodarstvo tudi na ostalih področjih, se orodjarstvo nenehno sooča s pomanjkanjem kadrov. »Problem je res velik, saj se zaradi premalo ustreznih kadrov orodjarne ne morejo širiti in razvijati, nekatere pa imajo težave celo z izpolnjevanjem naročil,« pojasnjuje dr. Dominik Kobold. Rešitev vidi predvsem v večji motivaciji mladih za orodjarski poklic in v prilagoditvi ustreznih programov usposabljanja. »Tu mislim predvsem na srednješolske programe, saj trenutno mlad orodjar, ko se zaposli, potrebuje še najmanj dve do pet let dodatnega učenja, da lahko začne samostojno opravljati delo.«
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Liko med
lastniki
Kovintrada
Z dokapitalizacijo je Liko postal malo več kot 15-odstotni lastnik celjske družbe
Med lastnike mednarodne trgovske družbe Kovintrade se je v teh dneh vpisal tudi Liko iz Liboj. S konverzijo svojih terjatev v lastniški delež je celjsko družbo dokapi-taliziral za malo več kot 262 tisoč evrov osnovnega kapitala. V ta namen je Kovintrade izdal 20.960 novih delnic. Liko je zdaj s 15,5-odstotnim deležem največji posamični lastnik Kovintrada.
Zaradi dokapitalizacije so se deleži ostalih delničarjev, med katerimi je še vedno največ zaposlenih in njihovih družinskih članov, nekoliko zmanjšali. Predsednik uprave Marko Staroveški pravi, da vstop Lika med lastnike Kovintrada nima nobenega skritega ozadja in da je posledica pogajanj o refinanciranju dolga, ki so ga leta 2014 podpisali z devetimi bankami. »Z NKBM, NLB, Gorenjsko banko in Abanko se pogajamo o najemu sindiciranega posojila, s katerim bi poplačali stare dolgove in si na osnovi bolj ugodnih pogojev kreditiranja zagotovili nekoliko lažje poslovanje,« pojasnjuje Staroveški. Kovintrade bankam dolguje še približno 25 milijonov evrov.
Staroveški tudi pravi, da je dokapitalizacija Lika lahko začetek kakšnega še bolj tesnega povezovanja. Sicer Kovintrade s podjetjem iz Prebolda, ki je znano predvsem po izdelovanju jeklenih cestnih varnostnih ograj, sodeluje že 25 let, bodisi kot dobavitelj bodisi kot kupec.
Letos 20-odstotna rast
Čeprav se razmere na mednarodnem trgu tudi letos nenehno spreminjajo, v Kovintradu beležijo rast prihodkov. Marko Staroveški pravi, da bodo načrtovanih 123 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje presegli za 20 odstotkov, čisti dobiček pa bo takšen kot lani, ko je znašal malo več kot milijon evrov. Dobri rezultati so posledica večje količinske prodaje, višjih cen na področju metalurgije ter predvsem izjemnega dela zaposlenih, poudarja Staroveški.	JI
Nova državna pomoč za Odelo
Ministrstvo za gospodarstvo je vladi predlagalo, naj podjetju Odelo Slovenija, ki ima tovarno v Preboldu in obrat v Črešnjev-cih, dodeli 750 tisoč evrov regionalne državne pomoči. Gre za sofinanciranje projekta Proizvodnja luči nove generacije, katerega celotna vrednost znaša 3,9 milijona evrov.
Odelo, ki razvija in izdeluje zadnje luči za prestižne znamke avtomobilov, je vlogo za dodelitev državne spodbude v Ljubljano poslal konec julija, po odprtju nove proizvodno-logistične hale. Širitev proizvodnih prostorov je bila nujna, saj je podjetje pridobilo veliko naročil za izdelavo luči nove generacije za nove oziroma osvežene modele avtomobilskih znamk Audi in Mercedes. Zaradi teh in še drugih novih poslov so v Odelu, ki je v lasti turškega holdinga Bayraktarlal, napovedali, da bodo letos čiste prihodke od prodaje povečali na 172 milijonov evrov, kar v primerjavi z lani pomeni 60-odstotno rast.
V okviru novega projekta bo Odelo v Preboldu namestil tehnološko najnaprednejšo proizvodnjo zadnjih avtomobilskih luči. Po napovedih bo do konca leta odprl še 27 novih delovnih mest, od tega 25 v proizvodnji in dve v administraciji, dodatno pa naj bi zaposloval tudi v naslednjih letih. Ob koncu leta naj bi tovarna, ki vsa leta gradi nove hale in ima že skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, zaposlovala 1.450 ljudi. Zaradi velikih naložb in odpiranja novih delovnih mest je država od leta 2005 do letos Odelu namenila že 6,5 milijona evrov.	JI, foto:GrupA
Addiko Bank
Kjer je 2+2=4
Poslovalnica Celje, Ljubljanska cesta 20,03 425 73 30 hipkredit.si
Rušenje direktorja celjske bolnišnice
Zaradi nepravilnosti ali bližajočih se parlamentarnih volitev?
Sprememba sestave sveta zavoda bolnišnice, ki se je zgodila poleti, bi lahko zdaj zadevo obrnila na glavo. Ferjanc je član SDS, med člani sveta zavoda pa naj bi bilo več naklonjenih največji koalicijski stranki. Zato bi se lahko zgodilo, da bodo 15. novembra ne glede na Ferjančeve argumente izglasovali njegovo razrešitev na seji, ki bo najverjetneje zaprta za javnost. Če bo sprejet takšen sklep, ga bodo poslali na ministrstvo. To ga bo poslalo vladi, ki ga bo le potrdila. Ferjanc je bil v zadnjih letih dokaj oster kritik ministrstva. Kljub dosedanji podpori ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc pa je trenutno upanje, da ga bo podprla tudi tokrat, bolj na trhlih nogah. Skoraj verjetno bo sledila morebitnemu sklepu seje sveta zavoda o razrešitvi. Če se to zgodi, bo letos kariera Marjana Ferjanca - ki naj bi ga večina zaposlenih v bolnišnici imela za uspešnega direktorja, brez katerega kar nekaj projektov bolnišnice ne bi bilo - na vodilnem mestu končana.
»Takšno rušenje mene na funkciji poslovnega direktorja ni prvo. Nekateri člani sveta zavoda so me že večkrat želeli razrešiti, a jim ni uspelo, tudi zato ne, ker imam v bolnišnici veliko podpore. In to jim je prekrižalo načrte,« meni Ferjanc. »Vem, kako delam in kakšno ekipo imam ter kaj smo v teh letih dosegli. Celjska bolnišnica je vodilna v tem delu Evrope v robotski kirurgiji, v Celju imamo tudi otroško urgenco, veste, da si vrsto let prizadevamo tudi za bolnišnično nadomestno novogradnjo. In če bi mi zdaj kdo rekel, naj odstopim v zameno, da bo bolnišnična novogradnja zgrajena, bi to storil. Ker vem, da bi to storil za ljudi. Ne pa samo zaradi političnih interesov nekoga,« je oster Ferjanc.
OB ROBU
Nov direktor naj bi bil že znan ...
Dogajanje v celjski bolnišnici bi trenutno moralo zelo zaskrbeti javnost na Celjskem. Gre namreč za eno največjih bolnišnic v Sloveniji.
Politično kupčkanje v ozadju rušenja vodilnih je stalnica v naši državi, toda v tem primeru je res očitno, da ima politika dolge lovke. Včeraj je - na novinarski konferenci ob 130-letnici bolnišnice, ki jo je popolnoma zasenčila namera sveta zavoda - Ferjanca prišlo podpret več kot 20 predstojnikov oddelkov in specialistov. Če bo razrešen, napovedujejo zdravniki dosleden 40-urni delovnik. To pomeni, da bo enako kot v času stavke: delali bodo tretjino normalnega obsega dela. Ferjanca je podprla tudi večina sindikatov. Istočasno gre za podporo strokovnemu direktorju Franciju Vindišar-ju, ki se mu ob razrešitvi Fer-janca obeta podoben scenarij (njegov naslednik oziroma bolje rečeno naslednica naj bi bila tudi že znana). Skoraj zagotovo pa bo Vindišar prej odstopil sam.
V bolnišnici se zaradi vmešavanja politike obeta pravi kaos. 15. november se bliža. Prav tako tudi volitve prihodnje leto, ko bo zelo pomembno, katera stranka ima na vodilnih mestih svoje ljudi.
Ferjanc je član stranke SDS in v njej tudi na Celjskem v zadnjih tednih vre. V svetu zavoda bolnišnice pa prevladujejo člani, ki so naklonjeni vladajoči stranki. Tako kot so Ferjanca pred leti potrdili člani sveta, ki so bili takrat naklonjeni SDS, se bo zdaj očitno zgodilo na nasprotnem polu. Vsem na očeh. Da gre za čisto politično in neupravičeno rušenje Fer-janca pa so nam v teh dneh neuradno povedali nekateri,
SIMONA SOLINIC
ki poznajo dogajanje v bolnišnici - a so Ferjančevi politični nasprotniki. Ne sedijo pa v svetu zavoda.
Da svet zavoda bolnišnice velikokrat razglablja o papirnatih zadevah, na primer o tem, kdaj se izplačujejo plače, če je 10. v mesecu praznik ali nedelja, čeprav to nima vpliva na kakovost dela, smo slišali večkrat. Malo manj pa o tem, da člane sveta zanima vsebina dela. Govoričenja je veliko, medtem ko si člani sedanjega sveta zavoda še nikoli niso ogledali prostorov bolnišnice in se pogovorili s predstojniki oddelkov, da bi slišali, kaj bolnišnica potrebuje. Kako zanimivo bi bilo, če bi bile seje sveta zavoda javne na način, da bi bile posnete in bi lahko vsak uporabnik zdravstva videl in slišal, o čem na njih govorijo.
Mimogrede: v svetu zavoda celjske bolnišnice naj bi že sedel človek, ki se mu, če bo svet razrešil Ferjanca, menda obeta ravno njegov položaj. In še to. Protokol o imenovanju članov sveta zavoda med drugim jasno določa, da član sveta ne more biti oseba, ki je direktor ali strokovni vodja v drugem javnem zdravstvenem zavodu. Sedanji predsednik sveta zavoda celjske bolnišnice, ki kot predsedujoči predlaga Ferjančevo razrešitev, je tudi direktor ene izmed slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Kaj tu ni jasno?
CELJE - Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je sprožil postopek razrešitve direktorja bolnišnice mag. Marjana Ferjanca. Njegova usoda na tem delovnem mestu bo znana 15. novembra, ko se obeta nova seja sveta zavoda. Očitki glede njegovega dela so dokaj hudi, pri čemer v njih Ferjanc vidi politično ozadje. Pravi, da bolnišnica ni delovala nezakonito in da je to vidno z uradnih dokumentov.
Najprej k očitkom. Člani sveta zavoda Ferjancu očitajo nesprejet finančni načrt za leto 2017 in nepravilnosti pri plačah nekaterih zaposlenih iz leta 2008. Ferjancu so tako postavili rok, da na naslednji seji (15. novembra) pojasni okoliščine. Kot je dejal predsednik sveta Splošne bolnišnice Celje Andraž Jakelj, sicer direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož, sta ključna razloga za začetek postopka razrešitve dva. »Drugega junija so bila znana končna izhodišča za pripravo finančnih načrtov 2017. Tega dne je začel teči tudi 45-dnevni rok, v katerem morajo zavodi finančne načrte posredovati v soglasje pristojnemu ministrstvu. Če tudi v 30 dneh po tem roku finančni načrt ni posredovan ministrstvu, se direktorja po Zakonu o izvrševanju proračunov razreši iz krivdnega razloga,« pojasnjuje Jakelj.
Ob tem dodaja, da je inšpektor za javni sektor preveril 46 naključnih zaposlenih v bolnišnici in ugotovil, da jih 37 ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe za zasedbo delovnega mesta. Gre za zaposlene v nemedicinskem sektorju bolnišnice. Sklep inšpektorja naj bi bil, da je s takšnim ravnanjem celjska bolnišnica posledično zvišala stroške za plače, dodaja Jakelj. Ta naj bi na to Ferjanca opozoril že lani, pravi, vendar ukrepov znotraj bolnišnice ni bilo kljub opozorilu. Jakelj še navaja, da ne gre za politično odločitev, ampak za to, da bolnišnica ni delovala tako, kot bi morala, in ni upoštevala zakonodaje.
Ferjanc pojasnjuje
»Bolnišnica ni storila ničesar narobe,« pravi poslovni direktor Marjan Ferjanc. Očitke zavrača in vztraja, da gre za politično ozadje poskusa njegovega rušenja. In naj ne bi bilo prvič, da svet zavoda bolnišnice išče domnevne napake na papirju samo zato, da bi razrešil direktorja, ki večini članom politično pač naj ne bi bil pogodu, medtem ko naj bi se svet zavoda bore malo ukvarjal z vsebinskim delom v bolnišnici. »Leta 2008 je bila celotna reforma plačnega sistema in
takrat je bilo treba opraviti prevedbe plač ob prehodu iz starega v nov plačni sistem. Moj pomočnik za kadrovske zadeve je bil Branko Lobni-kar, ki je bil tudi zadolžen za prevedbo plač. Bil sem obveščen, da je bilo tudi mnogo nasprotujočih si navodil, kako prevedbe opraviti, zato sem večkrat opozoril, da se morajo zadeve urediti zakonito. Pri tem sem dobil tudi zagotovilo, da je vse tako, kot je treba,« navaja Ferjanc.
Lani, ravno v času ponovnega imenovanja Ferjanca za direktorja, so začele krožiti tudi anonimke o nepravilnostih pri prevedbah plač.
»Inšpekcija je zadeve pregledala in ob prvem poročilu smo morali zadevo popraviti pri dveh zaposlenih. Jakelj je takrat naredil seznam točno določenih zaposlenih in ga sam poslal inšpektoratu, naj zadevo ponovno preveri, torej nikakor ni šlo za naključno izbrane,« razlaga Ferjanc.
Bolnišnica je svetu zavoda sicer predložila seznam zaposlenih, pri katerih je pravilnost sprva sama preverjala, vendar naj bi bili na Jakljevem seznamu tudi drugi delavci - sicer iz nemedicinskega sektorja celjske bolnišnice. To, kje naj bi ta seznam Jakelj dobil in ali
mu ga je neuradno posredoval nekdo iz bolnišnice brez vednosti vodstva, Ferjanc ne želi ocenjevati. Pravi, da lahko le ugiba. Nekateri imajo vendarle dostop do vseh kadrovskih podatkov. »Že lani sem svetu zavoda dejal, naj pravilnost preveri inšpekcija in ne bolnišnica in naj se do tega opredeli zunanja uradna ustanova, mi pa bomo ravnali v skladu z navodili,« dodaja Ferjanc. Junija letos je inšpekcija za javni sektor ugotovila nepravilnosti pri 34 zaposlenih (torej ne pri 37) vendar je v analizi zapisala, da »ne gre za za kršenje Zakona o plačah v javnem sektorju, so se pa zaradi tega povečali stroški iz naslova plač«.
»Bolnišnica zaradi tega ni imela višjih stroškov plač,« pravi Ferjanc. Ukrep inšpektorata je bil, da morajo v bolnišnici teh 34 delavcev plačno ovrednotiti glede na njihovo izobrazbo, kar so tudi storili. Hkrati bodo morali v bolnišnici preveriti vsa ostala delovna mesta. Če bodo ugotovili podobne napake, jih bodo morali tudi odpraviti. »Nekateri od 34 zaposlenih, ki naj bi imeli zdaj nižje plače, naj bi se že posvetovali s sindikatom in že napovedujejo tožbe,« dodaja poslovni direktor.
(Ne)sporen finančni načrt
Glede drugega očitka, ki se nanaša na letni načrt dela 2017, Ferjanc meni, da so delali v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna. »Finančni načrt za leto 2017 smo sprejeli 20. aprila, svet zavoda ga je tudi potrdil, nato smo ga posredovali na ministrstvo. To je v nekaj dneh odgovorilo, da je načrt treba popraviti in uskladiti s končnimi izhodišči finančnih načrtov. Toda končna izhodišča takrat, ko smo načrt pripravljali, niso bila znana, zato smo upoštevali nekatere predpostavke, tudi petodsto-tni dvig cen v zdravstvu. In na tej podlagi smo finančni načrt tudi naredili. Ko so bila končna izhodišča znana, smo prejeli dopis zdravstvene ministrice, da morajo tisti javni zdravstveni zavodi, ki so načrt in program dela že pripravili - kar smo naredili - preučiti vpliv končnih izhodišč in med letom pristopiti k rebalansu načrta. To pomeni, da za nas v tem primeru ni veljal 45-dnevni rok, ampak le to, da preučimo, ali so nastale drugačne okoliščine s končnimi izhodišči vplivale na načrt ter po potrebi pristopimo k pripravi rebalansa,« pojasnjuje Ferjanc in dodaja, da je prav, da javnost izve še njegovo plat zgodbe.
»Ko so mi avgusta na seji sveta zavoda očitali, zakaj ni
rebalansa, sem jasno povedal, da ga ne bomo spreminjali, saj vpliva končnih izhodišč na finančni načrt ni. Nato so člani sveta zavoda zahtevali nerealen finančni načrt, samo zato, da bi se številke ujemale, čemur sem nasprotoval, saj če bi tako naredili, načrta ne bi realizirali, za kar bi bil kot direktor odgovoren,« dodaja.
Vnaprej
pripravljena
razrešitev?
Nato je bil na ravni države sprejet intervencijski zakon za izboljšanje razmer v zdravstvu (ki bo na primer celjski bolnišnici dal finančno injekcijo v višini pet milijonov evrov), nakar so v bolnišnici naredili nov finančni načrt. »Oktobra smo ga predložili svetu zavoda, vendar so člani imeli že vnaprej pripravljen predlog za mojo razrešitev. Hkrati finančnega načrta
niso potrdili. Ena od članic je celo dejala, da finančnega načrta tako ni videla in ga ne bo potrdila. Ne glede na to, vztrajajo pri razrešitvi in to je razlog, da menim, da gre za politične interese v ozadju,« pravi Ferjanc.
Podobno naj bi se zgodilo lani. Finančni načrt za leto 2016 je vodstvo bolnišnice predalo svetu zavoda in v njem zahtevalo tudi finančno postavko za plačilo stroškov celjske takrat nove urgence, vendar svet zavoda tega ni potrdil, kar Ferjanca čudi, saj naj bi svet moral delati v dobro celjske bolnišnice. Takrat je vodstvo načrt vseeno poslalo na ministrstvo za zdravje in to ga je potrdilo. »Čeprav so mi potem očitali, da je to precedens, je njihova namera, da bi me razrešili, če ne bi načrta poslal v soglasje na ministrstvo, padla v vodo.«
SIMONA SOLINIČ Foto: GrupA
Ko avtobus postane vlak
Občine opozorile na zamujanje vlakov na progi Celje-Velenje - Težave naj bi omilil nov vozni red
Občine ob savinjski železniški progi opozarjajo na zamujanje vlakov. Med drugim so za to občasno krive tudi njihove okvare. Za uporabnike so še posebej neprijazne vožnje, ko avtobus nadomesti vlak.
V Sloveniji se v zadnjih letih veliko govori o pomenu trajnostne mobilnosti, na kar vedno znova z različnimi projekti opozarja tudi država. Želje so eno, realnost spet drugo, bi lahko rekle občine Šmartno ob Paki, Polzela, Žalec, Šoštanj in Velenje, ki so sredi oktobra Slovenskim železnicam poslale pismo, v katerem opozarjajo na slabe razmere pri zagotavljanju ustreznih povezav na železniški progi Celje-Velenje.
Na težave z vlaki, ki se pojavljajo že več mesecev, še posebej moteče so postale na začetku šolskega leta, je na eni nedavnih sej opozoril svetnik Občine Šmartno ob Paki, ki je tudi nosilka dopisa. Vlaki med Celjem in Velenjem naj bi pogosto zamujali. Poleg tega jih večkrat sploh ni, vendar napovedan prevoz Slovenske železnice zagotovijo z avtobusi. Ker potniki na vlake vstopajo na železniških postajah, avtobusi pa nato pot nadaljujejo po cesti, se vožnja za uporabnike, ki so v prvi vrsti dijaki, študenti

in delavci, precej podaljša. Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar ob tem dodaja, da so avtobusi mnogokrat prepolni, zato morajo potniki počakati naslednji vlak. »Železniški prevozi niso urejeni, česar ne bi pričakovali v času, ko država
še posebej spodbuja prevoz na delo in v šolo z javnimi prevoznimi sredstvi. S sodobnimi točnimi vlaki bi lahko razbremenili cestni promet in obenem pripomogli k čistejšemu okolju,« je jasen. Na vse te težave so občine prav tako opo-
zorile v pismu, ki so ga poslale Slovenskim železnicam, a do zdaj še niso prejele odgovora.
Krive tudi okvare
Na progi Celje-Velenje vozi več kot deset parov vlakov, v povprečju starih 40 let. Po-
močnik direktorja Družbe za potniški promet Slovenskih železnic Miloš Rovšnik pojasnjuje, da do neprestanih zamud vlakov ne prihaja, res pa je, da kateri od njih občasno tudi zamuja. »Če govorimo o vožnji iz smeri Celja proti Velenju, je lahko razlog za zamujanje čakanje vlakov iz smeri Maribora ali Ljubljane. Nekajkrat je bila za zamudo kriva tudi okvara vlaka. V tem primeru smo ga nadomestili z avtobusom.«
Avtobus namesto vlaka letošnjo jesen iz Celja proti Velenju vozi ob 15.20. Ker predpisi določajo, da mora v teh primerih potnike »pobirati« na vseh železniških postajah, je to lahko glede na njihovo lego precej zamudno. »Če pogledamo samo postaji na Lavi ali v Žalcu, mora avtobus zapeljati daleč z glavne ceste. S pristojnim ministrstvom se dogovarjamo, da bi lahko bili v takšnih primerih bolj prilagodljivi in bi to organizirali na drugačen način.« Potnike o spremembah obveščajo
na spletni strani Slovenskih železnic, kjer je sprememba prevoznega sredstva označena pod opombami, in s plakati na železniških postajah. Plakate pa vandali pogosto uničijo.
Novi vlaki
Decembra bo tudi na železniški progi Celje-Velenje začel veljati nov vozni red. Rovšnik ob tem dodaja, da so pri njegovem oblikovanju, kolikor se je dalo, upoštevali vse težave, do katerih prihaja, in jih poskušali v največji možni meri tudi odpraviti. »Pričakujem, da se bo s tem voznim redom vse to tudi uredilo, razen v primerih, ko težav z vlaki ne moremo vnaprej napovedati.«
Pri vzpostavitvi novega voznega reda so upoštevali tudi avtobusne prevoze. Po novem bodo imeli potniki z enotnimi vozovnicami možnost izbire. »Vozni red naj bi bil takšen, da ob isti uri ne bosta vozila vlak in avtobus ter nato dve uri nobeden od njiju, ampak bomo potnikom zagotovili večjo možnost izbire,« še dodaja pomočnik direktorja družbe za potniški promet, ki obenem napoveduje, da naj bi tudi na železniški progi Ce-lje-Velenje do leta 2019 vozili novejši vlaki.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Za lepše praznike otrok v Hiši zavetja Palčica
Pomagate jim lahko tudi vi
CELJE - Gimnazija Celje - Center je na pobudo dijaka predšolske vzgoje Kristjana Vebra v ponedeljek začela dobrodelno akcijo zbiranja potrošenega materiala za otroke iz Hiše zavetja Palčica v Grosupljem. V njej so nastanjeni otroci, stari do šest let, za katere pristojni center za socialno delo presodi, da je nujno, da se nemudoma umaknejo iz neprimernega družinskega okolja.
V Hiši zavetja Palčica je do zdaj zavetje našlo že štiristo otrok. Njihove življenjske izkušnje so, kot pojasnjuje pobudnik dobrodelne akcije, dijak Kristjan Veber, zelo tragične in srce parajoče. »V Palčici najdejo zavetje otroci z zelo velikimi travmami, od tega, da na njih ugašajo cigaretne ogorke, do tega, da jih pretepajo in spolno zlorabljajo. V tej hiši otrok najde varno zavetje.«
Dijaki jim želijo z zbranim potrošim materialom vsaj malo polepšati božično-no-voletne praznike. Material bodo do 15. decembra zbirali v pritličju šole pri dežurnem učencu. »Sprva sem želel, da bi za te otroke zbirali igrače, a mi je direktorica kriznega centra za otroke Manuela Ham predlagala,
da bi jim bolj koristil potrošni material,« še dodaja Veber.
Otroke, ki nimajo te sreče, da bi praznične dni preživeli v varnem družinskem okolju, lahko s potrošnim materialom razveselite tudi vi. Otroci še posebej potrebujejo vse za nego dojenčkov (plenice, mleko v prahu, vlažilne robčke, kreme, otroško hrano, dude ...) in osebno higieno (šampone, mila, vlažilne kreme, zobne ščetke in zobno pesto ...). Zelo se bodo razveselili tudi prigrizkov (suhega sadja, čipsa, čokoladic, keksov, oreščkov .) in materiala za ustvarjanje (barvic, čopičev, voščenk, papirja in podobnega).
ŠO
Potrošni material za najmlajše v Hiši zavetja Palčica lahko oddate v škatlo v pritličju Gimnazije Celje - Center.
Idejni oče zbiranja potrošnega materiala za Hišo zavetja Palčica v Grosupljem je Kristjan Veber, dijak tretjega letnika predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje - Center.
Foto: SHERPA
Z vedno več ribami
Ribogojnica Špegelj širi svojo dejavnost - Med uspešnejšimi na evropskih in slovenskih razpisih
BRASLOVČE - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je prejšnji četrtek obiskal ribogojnico Špe-gelj v Malih Braslovčah. Družinsko podjetje, ki se ukvarja z vzrejo postrvi šarenke, se z vodo oskrbuje iz Savinje prek umetnega kanala Letuške struge, je med uspešnejšimi podjetji pri pridobivanju evropskega in slovenskega denarja. Do zdaj se je prijavilo na štiri razpise in bilo tudi v vseh primerih uspešno.
Ustanovitelja podjetja Stanka in Rudi Špegelj sta se z vzrejo manjše količine postrvi ob hiši v Malih Braslovčah začela ukvarjati pred 12 leti. Če je bilo najprej vse ljubiteljske narave, je dejavnost sčasoma postajala vedno bolj resna. Prve štiri bazene sta zakonca zgradila leta 2005. Nekdanji konjiček staršev danes nadaljuje sin z ženo.
Podjetje je do zdaj za širitev dejavnosti že štirikrat uspešno prejelo tako evropski kot slovenski denar. S projekti je sodelovalo na evropskih in domačih razpisih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Člani
družine Špegelj so najprej kupili ograjo in mrežo proti pticam ujedam ter ribogojsko opremo. Leta 2014 so zgradili lastno moderno opremljeno vališče, kar pomeni, da mladic ne kupujejo več, ampak ribe sami vzrejajo iz iker. Leto kasneje so obstoječo ribogojnico razširili še za štiri nove bazene in skladišče. Ker povečana proizvodnja rib posledično zahteva večji predelovalni obrat, se bo podjetje v sklopu razpisov OP ESPR 2014-2020 prijavilo še na javni razpis Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture. Ob vsem prejetem denarju je pomembno tudi lastno sofinanciranje polovice zneska naložbe.
Ribogojnica Špegelj se v prvi vrsti ukvarja z vzrejo svežih postrvi. V zadnjih letih letno proizvede od 10 do 15 ton šarenk. Poleg svežih in očiščenih postrvi ponuja postrvje fileje, dimljene postrvi, namaz iz dimljene in kuhane postrvi, dimljeno postrv v olivnem olju s feta sirom in z začimbami. Za dimljeno postrv in namaz iz nje je leta 2013 in 2015 prejela srebrni medalji na sejmu Alpe-Jadran v Celovcu.	ŠO
Deset avtobusov za mestni promet
CELJE - Mestna občina je objavila javno naročilo za nakup desetih avtobusov z nizkimi izpusti. Gre za eno ključnih dejanj v procesu vzpostavitve mestnega potniškega prometa, ki ga namerava občina uvesti v prihodnjem letu.
Občina kupuje avtobuse na plin ali elektriko oziroma na hibridni pogon, in sicer s standardom, ki zagotavlja nizko stopnjo izpušnih plinov, za najmanj 33 potnikov in z najmanj 15 sedeži. Nakup namerava financirati z nepovratnimi sredstvi iz ekološkega sklada do višine 80 odstotkov nakupa. V primeru, da občina teh pričakovanih sredstev ne bo prejela, si pridržuje pravico, da od naročila odstopi oziroma da naroči manj avtobusov. Odpiranje ponudb bo 4. decembra.
Sicer so v celjski občini že določili štiri začasne linije mestnega prometa, na katerih bodo uporabili kupljene avtobuse. Tri linije bodo šle od središča Celja do Ostrožnega, Nove vasi ter Hudinje in nazaj, četrta krožna, »nakupovalna« linija pa bo speljana od trgovskih središč na vzhodu mesta do tistih na zahodu in naprej do Ostrožnega. Na vsaki liniji bosta vozila dva avtobusa, ki bosta na postajališča prihajala vsakih dvajset minut.
Naslednji korak na poti do vzpostavitve mestnega prometa bo razpis za izbiro koncesi-onarja, ki bo izvajal avtobusne prevoze, kar naj bi se menda zgodilo še letos ali v začetku prihodnjega leta. Glede na dosedanje napovedi je začetek vožnje mestnih linijskih avtobusov mogoče pričakovati sredi ali v drugi polovici prihodnjega leta.	RG
Skupina prostovoljcev, članov Pašne skupnosti Podvežak in PD Celje - Matica, je v soboto očistila pogorišče na Korošici.
Prostovoljci očistili pogorišče na Korošici
LUČE - Potem ko je oktobra zgorela priljubljena planinska postojanka na Korošici, je ogled pogorišča kaj hitro pokazal, da ne bo šlo drugače, kot da Planinsko društvo Celje - Matica, ki je lastnik koče, postavi novo. Vodstvo društva je zastavilo aktivnosti za novogradnjo, minuli konec tedna pa je skupina prostovoljcev pred zimo očistila pogorišče.
Pašna skupnost Podvežak je od nekdaj povezana s planino, saj se vsako leto na Korošici in okoliških planinah pase veliko živine. Pod vodstvom Toneta Planinška so tako člani skupnosti in nekateri člani planinskega društva v soboto zjutraj odšli na pogorišče in ga očistili. »Zaradi proceduralne napake nismo uspeli orodja prej prepeljati na Korošico, tako da so ga prostovoljci sami odnesli s seboj, od samokolnic do lopat,« je Mirko Doberšek, predsednik PD
Celje - Matica, pohvalil prizadevne udeležence akcije. Razrezali so pločevino, zbrali kovinske ostanke v vreče in jih pripravili za odvoz. Pogorišče je tako očiščeno, ostali so le zidovi.
Do pomladi naj bi društvo uredilo gradbeno dovoljenje za novo kočo, da se bodo dela lahko začela takoj, ko bo vreme dopuščalo. Nova koča naj bi stala od 400 in 500 tisoč evrov, kar je za društvo velik zalogaj, zato je odprlo poseben račun, kamor je mogoče nakazati prostovoljne prispevke. Zgraditi želi energetsko in vodooskrbno samozadostno kočo, ki bo tehnološko sodobna, hkrati pa bo ohranila domačnost. Pri gradnji je pomoč ponudila tudi Slovenska vojska, ki je s helikopterskimi prevozi veliko pomagala že v preteklosti.
TATJANA CVIRN Foto: arhiv društva
Fontana »zaliva« gospodarstvo
ŽALEC - Z odprtjem Fontane piva Zeleno zlato se je turistični obisk v občini močno povečal, kar je prineslo tudi možnost za dodaten zaslužek podjetij v občini in nova delovna mesta.
Letos so prodali 103 tisoč vrčkov piva, kar je več, kot so načrtovali. Takšen priliv turistov lahko, če ga podjetniki znajo izkoristiti, močno vpliva tudi na gospodarstvo in delovna mesta. Žalski župan Janko Kos pravi, da takšen obisk ustvarja in množi predvsem turistično ponudbo v občini in okolici. »Imamo bolj polne gostilne, prodamo več lokalno pridelane hrane, kot so salame, siri in testenine, tudi kruh in pecivo.« Kot dodaja, se močno povečuje tudi prodaja izdelkov domače obrti, veliko bolj naj bi bili zasedeni tudi lokalni kmečki turizmi.
Trenutno največja težava v občini je, da glede namestitvenih kapacitet povpraševanje presega ponudbo. Ravno zato imajo v Žalcu idejo razpršenega hotela. S tem naj bi se v prihodnosti ukvarjala pred kratkim ustanovljena zadruga - lokalna turistična organizacija (LTO). Direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar pojasnjuje, da bi se LTO ukvarjala z vsemi storitvami, ki so s tem povezane, razen z dejansko ureditvijo kapacitet in prostorov. LTO bi torej urejala storitve v zvezi z namestitvijo, iskanjem, rezervacijami, s čiščenjem in prehrano.
Dodatne turiste bo privabila Hmezadova stavba
Marca so v občini izbrali tudi rešitev za prenovo Hmezadove stavbe. Lastnik naj bi načrte počasi začel izpolnjevati. Prenovljena Hmezadova stavba tako naj ne bi bila več le najvišja, temveč bi imela tudi tobogan z vrha stavbe, s katerega bi bil omogočen panoramski razgled na Savinjsko dolino. Župan Janko Kos je vrednost naložbe ocenil na približno 3 milijone evrov: »Investitor in lastnik Jože Čas je previden in se zaveda, da se je treba projekta lotiti preudarno. Po mojem vedenju sicer trenutno pridobiva nujna dovoljenja, s katerimi bi lahko začel uresničevati obnovo po etapah.«
Do svetovnega hmeljarskega kongresa naj bi bila končana prva etapa prve faze na Hmeza-dovi stolpnici. Kot je pojasnila Tanja Razboršek Rehar, nov koncept predvideva panoramsko dvigalo, ki bo obiskovalce pripeljalo na razgledno ploščad. V prvo etapo sodi še ureditev manjše dvorane, za katero so najprej načrtovali, da bi postala najvišje ležeča pivnica: »Žal ne bo šlo, saj je prostor takšen, da ne zagotavlja primernega evakuacijskega načrta, ki je nujen.«
Kasneje naj bi govorili še o drugi etapi del, dolgoročna cilja sta tudi pivski vrt v pritličju in tobogan z razgledne ploščadi.
EVA POPOVIČ
Do ogleda celjskih Pompejev še nekaj dela
Objekt za zaščito fresk na Muzejskem trgu zgrajen do konca leta
CELJE - Del Muzejskega trga pred Staro grofijo zaradi arheoloških najdb zaenkrat še ne bo predan namenu. Zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine bo na tem območju treba zgraditi še pokrit objekt, kjer bodo in situ, torej na mestu samem, predstavljene dragocene arheološke najdbe ob obnovi trga.
Se prej bo treba znamenita arheološka odkritja zaščititi pred prihajajočim dolgotrajnim hladnejšim vremenom. Mestna občina je za izvajalca del izbrala podjetje Voc, ki bo predvidoma do konca leta na tem delu Muzejskega trga zgradilo objekt, ki bo dragocene freske iz prvega stoletja in druge pomembne ostali-ne zaščitil pred zunanji-
mi vplivi in propadanjem. Vrednost tega dela naložbe znaša 240 tisoč evrov. Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, upa, da bo do konca teh nujnih del za zaščito fresk čimbolj zdržalo tudi vreme. Sicer pa v pokrajinskem muzeju nadaljujejo arheološke raziskave in izkopavanja na tem območju. »Glede na to, da smo preveč blizu Stare grofije in arkadnega hodnika, teh del ne moremo opraviti brez udeležbe gradbincev, ki bodo sproti utrjevali to, kar bo izkopano v arheoloških raziskavah, in pripravljali teren,« je povedal.
Malo mesto pod mestom
V prihodnjem letu bo po zgledu arheološkega najdi-
šča v Knežjem dvorcu, kjer je predstavljena rimska Ce-leia, tudi na Muzejskem trgu nastalo pravcato malo mesto pod mestom. Do končne podobe novega razstaviščnega prostora bo treba opraviti še kar nekaj dela. Obiskovalci bodo v malem mestu pod mestom res imeli kaj videti. »Freske so izjemno lepe, barvite, nekateri so jih poimenovali kar celjski Pompeji. Freske po svojem izvoru res segajo v čas druge polovice prvega stoletja, ko so bili Pompeji na vrhuncu moči,« je še sklenil Rozman.
Mestna občina Celje je sicer na zadnji seji v rebalansu letošnjega proračuna zagotovila več kot 400 tisoč evrov za dokončanje naložbe na Muzejskem trgu.
ROBERT GORJANC
Do konca leta bo na tem mestu, na vzhodni strani Muzejskega trga, pred Staro grofijo, zgrajen objekt za zaščito dragocenih fresk.
V Konjicah lažje do najema stanovanja
SLOVENSKE KONJICE - Dravinjska dolina je v primerjavi s slovenskim povprečjem zelo prijazna do iskalcev stanovanj. Možnost najema neprofitnih stanovanj je v konjiški občini bistveno boljša, kot je slovensko povprečje. Prosilci za najemniška stanovanja v krajih Dravinjske doline čakajo v povprečju leto, največ dve. To je manj kot marsikje drugod po Sloveniji. Stanovanjski sklad bo gradil tudi nova stanovanja.
Stanje v Slovenskih Konjicah je pri stanovanjski problematiki podobno kot povsod v državi - gradnja stanovanj je s krizo upadla. A se je stanje po letu 2015 bistveno izboljšalo. Povpraševanje po stanovanjih je večje od ponudbe, a počasi se stanje uravnava. »To velja za vse segmente stanovanj-
skega trga, tako za tržna kot neprofitna stanovanja. V konjiški občini je lažje najeti neprofitna stanovanja kot drugje po Sloveniji, saj je povprečna čakalna doba leto, približno v dveh letih pa vsi upravičenci do najema neprofitnega stanovanja dobijo stanovanje,« je povedal direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič.
V občini Slovenske Konjice je približno 350 neprofitnih stanovanj. Cene kot tudi najemnine stanovanj v Dravinjski dolini so relativno ugodne. Stanovanjski sklad Slovenske Konjice načrtuje v soinvesti-torstvu republiškega sklada gradnjo novih neprofitnih stanovanj. Najprej bodo urejena stanovanja na lokacijah v Spodnjih Prelogah in na Mladinski ulici v Zrečah. Ob tem prenavljajo objekta na Starem
trgu v Ločah. Načrte imajo tudi za tržna stanovanja. »V Spodnjih Prelogah bomo naslednje leto gradili četrti blok, obenem projektiramo nov blok ob vrtcu v Slomškovi ulici, ki bo prva modernejša zgradba, ki se je bomo lotili v našem podjetju.«
Kot je poudaril Tomaž Rihtaršič, je največji problem države na področju neprofitnih stanovanj, da ni zagotovljenega sistemskega denarja za ta stanovanja, temveč je subvencioniranje prepuščeno občinskim proračunom. Subvencije precej obremenjujejo občinske proračune. Ta problem slovenski župani redno izpostavljajo v Združenju stanovanjskih skladov pri Gospodarski zbornici Slovenije kot tudi v Skupnosti občin Slovenije.
BARBARA GRADIČ OSET
Stoletnica, ki še izpuli kakšno zel
Slavij enka Angela Primožič je zelo rada delala na vrtu - Hudi spomini na vojne čase
ŠTORE - »Pri teh letih mi zdravje še kar dobro služi,« je zadovoljna Angela Primožič, ki je praznovala stoti rojstni dan. K temu seveda prispevajo tudi zdravila za srce in uravnavanje krvnega tlaka. Pa kaj bi govorili o teh nadlogah, ki mučijo še veliko mlajše, kot je stoletnica iz štorskega naselja Lipa!
Gospa je še vedno razmeroma hitrih misli in hodi po stopnicah. Kljub temu da si je pred nekaj leti, pri devetih križih, zlomila nogo. »Nikoli nisem pričakovala, cla bom doživela tako visoko starost, saj nisem bila nikoli ne vem kako zdrava,« nam je povedala. Pred pol stoletja je imela celo nekakšne možganske krvavitve. »Nekoč je veljalo, da je tisti, ki doživi osemdeset let, zelo star,« se je spominjala nekdanjih starostnikov, to je iz svojega mladega obdobja življenja. »Več kot toliko ni učakal nihče,« je še dodala. Njena mama je doživela 77 let, kar je bilo nekoč torej veliko. »To so bili časi, ko je manjkalo hrane, tekoče pitne vode, služb in še marsičesa,« se je spominjala.
V življenju ji ni bilo vedno lahko, doživljala je zelo hude trenutke. »Bila sem skromna in delavna,« je povedala o svojem življenju. V mladih letih, ko še ni bilo pralnih strojev, je tako kot številne druge gospodinje perilo prala kar na roke. Iz rodnih Zavodic je odšla pri devetnajstih letih, danes se tja še vedno občasno vrača. »Ubogi smo bili. Doma nas je bilo deset otrok. Bila sem naj starejša in sem morala kmalu začeti delati,« se spominja svojega prvega doma. V hlevu so imeli komaj dve kravi, oče je bil v službi na nazarski žagi. Slavljenka se spominja še nekdanjih splavarjev, ki so z lesenimi splavi pluli po Savinji. »In v Nazarjah je bila v starih časih komaj ena trgovina, pri Bohaču. Danes so kar štiri,« je ugotovila.
Angela Primožič iz Štor je praznovala stoti rojstni dan. Na fotografiji je s svojima hčerama.
Vojno gorje
Iz Zgornje Savinjske doline je nato za stalno odšla v Celje, kjer je najprej delala pri premožnejših družinah kot gospodinjska pomočnica. V mestu je spoznala svojega kasnejšega moža iz Šmartnega ob Paki in se na pragu druge svetovne vojne poročila. Po poklicu je bil krojač. Po poroki se je povsem posvetila družini in domu.
Med drugo svetovno vojno je doživljala najhujše obdobje svojega življenja, ko je bil mož prisilno mobiliziran v nemško vojsko, med drugim na Finsko. Takrat se je morala umakniti v domače Za-vodice. Mož je bil nato v ujetništvu.
»Celo leto nisem vedela, kje je in ali je živ,« se spominja zelo hudih časov. Ob obujanju težkih spominov so se njene oči zasolzile. Pozneje je bil mož ponovno prisilno mobiliziran.
Iz vojne se je vrnil težko bolan in ni nikoli več ozdravel. Po drugi svetovni vojni je bil zaposlen v podjetju Elegant, zakonca pa sta se nazadnje iz Celja preselila k eni od hčera, v Štore. Sla-vljenkin mož je umrl že pred desetletji, s komaj petimi križi. In ko je imela Angela Primožič devetdeset let, so ji domači kupili palico za pomoč pri hoji. Nad tem darilom ni bila ravno navdušena, saj je ocenila, da še ni toliko stara, da bi ga potrebovala. »Ko so mi prišli
Praznovanje stoletnice
devetdeseti rojstni dan čestitat župan in upokojenci, sem se jim zahvalila in napovedala, da se bomo čez deset let ponovno videli,« nam je še povedala stoletna slavljenka.
In kakšen je njen današnji vsakdanjik? Rada hodi in gleda televizijo ter veliko počiva in sicer sede. Ob lepih dneh odide na prosto in med drugim preveri stanje na domačem vrtu. Z njim je, ko ga je lahko še obdelovala, imela veliko veselje. »Če grem malo sem in tja ter na vrtu preverim, kako kaj raste, se bolje počutim,« nam je zaupala. Tudi kakšno zel še izpuli.
»Dandanes imam vse, kar potrebujem. Zame lepo skrbita hčeri, tudi drugi sorodniki me imajo radi in jaz imam rada njih,« je povedala. »Ob stotem rojstnem dnevu si najbolj želim zdravja. Da bi bila zdrava jaz in da bi bili zdravi vsi okoli mene,« si je zaželela slavljenka.
BRANE JERANKO
Stoti rojstni dan je bil za Angelo Primožič, za njene najbližje in njeno širšo okolico seveda velik dogodek. Ti so pred njenim domom na Lipi postavili znamenje s častitljivo številko sto.
Praznovala je s svojima hčerama, z vnuki, pravnuki in drugimi sorodniki, tudi iz Vizor, s Frankolovega, iz Rimskih Toplic ... Na praznovanju ji je zapel pevec Stane Vidmar. Osebno sta ji čestitala tudi kar dva župana, Miran Jurkošek iz Štor in Matej Pečovnik iz Nazarij, obiskali so jo predstavniki društva upokojencev in krajevne skupnosti ... V Zavodicah pri Nazarjah, kjer je bila slavljenka nekoč doma - danes pa imajo njeni domači tam počitniško hišico - so ji slavje pripravili tudi vaščani. »Mislila sem, da jih ne bo prišlo veliko,« nam je povedala. Nato je doživela presenečenje, saj so se zbrali številni ljudje.
Po desetih letih obnove
Lastnik gradu Lemberg se je v tem času odlično izkazal
VOJNIK - Letos je minilo deset let, odkar je postal lastnik mogočnega gradu Lemberg Franci Zidar. Pri tem gradu se niso ponovile žalostne zgodbe gradov Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in še katerega, kjer niso njihovi novi lastniki v dolgih letih postorili ničesar. Bližnja in širša okolica je zato z zanimanjem opazovala, kaj bo nastalo iz kupljene podrtije gradu Lemberg.
Zidar se je pred tem izkazal na Kozjanskem, kjer je kot direktor zavoda Kozjanski park vodil obnovo tamkajšnjih gradov. Med njegovim vodenjem je bil grad Podsreda obnovljen skoraj v celoti. Tam so domačini direktorja Zidarja celo opazili, kako se je kar sam odpravil na propadajočo streho in jo zaščitil, da ne bi ogrožala obiskovalcev. Ko je bila podrtija gradu Lemberg pri Novi Cerkvi na prodaj, se je odločil, da ga bo kupil. Kupil ga je od denacionalizacij-
skih upravičencev, od družine Galle iz Avstrije.
Grad je bil v obupnem stanju. Po drugi svetovni vojni sta bili njegovi lastnici celjska in nato nekaj let takrat nova vojniška občina. V njem so bila dolgo časa stanovanja, nekateri posamezniki pa so poskrbeli za svojo kurjavo med drugim tudi tako, da so izruvali kakšen tram gradu. Odpisan grad je nazadnje služil za odlagališče odpadkov širše okolice.
Veliko je postoril
Ko je postal lastnik Zidar, je moral najprej odstraniti štiri tisoč kubičnih metrov različnih odpadkov in grmovje. Naslednje leto je že opravil prva zaščitna dela. Do danes je zaščitil, saniral ali delno rekonstruiral večji del grajskega obzidja. To je namreč dolgo kar sedemsto metrov, sedem metrov visoko in meter debelo. Prav tako je poskrbel za večino kamnitih podpornih zidov in opravil sanacijo no-
silnih zidov. Pred zrušenjem je rešil renesančni hodnik, ki ima po delni rekonstrukciji spet prvotni sijaj. In še bi lahko naštevali.
Obnovo gradu Lemberg je država v začetku tega desetletja pomembno sofinancirala. »Zadnja leta je položaj vedno slabši, tako da je sodelovanje države v zadnjih dveh letih skoraj nično,« je povedal Franci Zidar. »Podporno okolje moramo sestavljati vsaj trije, to smo lastnik gradu, država in občina,« je poudaril.
Zidar je lani in letos nadaljeval sanacijo in rekonstrukcijo severnega obzidja, kar ni dokončano. Poleg tega je začel v severnem palaciju pripravljati tri prostore, ki bodo služili za razstave. V teh prostorih, ki naj bi bili prihodnje leto dokončani, naj bi bila razstava o pomenu, razvoju in reševanju gradu. Pred štirimi leti je mi-
nilo že 800 let od prve pisne omembe gradu Lemberg.
Prihodnje leto čaka Francija Zidarja še ena pomembna naloga. Letos avgusta sta bila med močnim neurjem in silovitim vetrom poškodovana ostrešje in streha sodne dvorane ter največjega stolpa. Škoda je velika, saj se je pojavilo zamakanje. »To pomeni za nas novo veliko in nepričakovano nalogo. Upam oziroma priča-
kujem, da nam bo država pomagala izvesti vsaj najnujnejšo sanacijo, saj je bil grad v tem delu doslej razmeroma dobro ohranjen,« je povedal Zidar.
Koncerti, razstave ...
V grad se vrača tudi življenje. »Že na začetku smo si zastavili, da moramo najprej spremeniti splošen negativen odnos do gradu, da je grad razvalina, nekaj nepotrebnega in okolici v sramoto. Zato smo začeli ob
obnovitvenih delih gradu hkrati vračati življenje,« je povedal Franci Zidar. Tako se je zvrstilo že več kot trideset različnih dogodkov, od koncertov, razstav in družabnih dogodkov do Nedeljskega grajskega popoldneva na gradu Lemberg. Letos bo še en koncert v božičnem času. Pri vsem tem sodeluje večinoma z Občino Vojnik in s Turističnim društvom Nova Cerkev. Prihajajo tudi izletniki. »Odzivi obiskovalcev so izrazito pozitivni,« opaža Zidar. Na grad prihajajo številne skupine in tudi posamezniki, od skupin iz vrtcev in univerz za tretje življenjsko obdobje do skupin iz društev.
BRANE JERANKO
10
KULTURA
Direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek je v svojem govoru spregovoril o vrednotah, ki morajo zavladati svetu. Jure Ivanušič je bil kritičen do sodobnega sveta.
Ko se glasba prodaja kot pena
za britje
Deset let bralne značke za odrasle v Knjižnici Laško
V Kulturnem centru Laško so že tradicionalno združili slovesnost ob dnevu reformacije in osrednji dogodek bralne značke za odrasle. Direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek se je v uvodnem govoru spomnil pomena reformacije za Slovence in slovensko književnost, medtem ko se je osrednji gost Jure Ivanušič v pogovoru z voditeljem Luko Mar-cenom dotaknil vloge umetnika in umetnosti v sodobnem času.
Knjižnica Laško je letos spomladi že deseto leto zapored pripravila seznam bralne značke za odrasle, s katerega morajo prijavljeni bralci do junija prebrati vsaj pet knjig z različnih področij. V bralno značko je prijavljenih nekaj več kot 200
bralcev, nekaj je tudi bralcev, ki se formalno ne vključijo, a prav tako berejo knjige s seznama. Seznam naredijo knjižničarji, pri tem upoštevajo tudi predloge članov knjižnice. Na seznamu je tudi nekaj gradiva, ki zahteva bolj zbrane bralce, in teh so knjižničarji najbolj veseli. »Naloga knjižničarjev je, da uporabnike pritegnemo k branju, jih ohranjamo v bralni kondiciji in jih na različne načine vodimo do zahtevnejšega branja,« je o nalogi knjižničarjev spregovoril direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek. V nagovoru je Jazbinšek poleg pomena branja spomnil na vrednote, ki bi jih morali ljudje ponotranji-ti. Povzel je namreč misli patra Karla Gržana, ki v novi knjigi 95
tez kritizira sodobno družbo. Kot je v imenu evangelija to pred 500 leti storil Martin Luther, tako se je kritike družbe, v kateri potrebujemo spoštovanje, pravičnost in odgovornost, lotil tudi Gržan in se zavzel za človeka.
Umetnost je edina prava pot iz zlagane resničnosti
Osrednji dogodek laške bralne značke vedno popestri gost. Letos je bil to režiser, igralec, pianist in skladatelj Jure Ivanušič, ki se je v pogovoru z Luko Marcenom dotaknil vloge umetnika in umetnosti v sodobnem času. »Živimo v epič-nem času, ko se menjuje celotna zavest, kjer se menjujejo svetovi,
živimo v digitalnem svetu, ki je lažen posnetek resničnega. Ko je vse naprodaj in se glasba prodaja enako kot pena za britje, je umetnost edina, ki v teh shizofrenih časih lahko pokaže resnico in pot iz zlagane resničnosti. Umetnik je tisti, ki reče ne, ko rečejo vsi da, in je tisti, ki pokaže drugačen način razmišljanja, svobodo, ki je v teh časih nikjer ni, ne pri eliti ne pri revežih,« je razmišljal Ivanušič.
Vsestranski umetnik se je v svojem razmišljanju dotaknil tudi kakovosti in pomena slovenskega jezika, ki je poseben v svetovnem merilu. »Dvojina je naša posebnost, je bogastvo, ki se ga ne zavedamo. Zame je slovenski jezik eden najbogatejših jezikov na svetu. Mi
ne gremo trije na zmenek, vedno dva. Z manj besedami povemo več, kar je znak inteligence in inteligentnega jezika ter naroda. A včasih se zdi, kot da se tega ne zavedamo. Kje je ta inteligenca?«
Ni vse naprodaj
Če je Luther nabil 95 tez na vrata cerkve v Wittenbergu, s katerimi je kritiziral Cerkev, bi Ivanušič na vrata pohujšljivega sveta nabil svarilo, da ni vse naprodaj. »Obstajajo stvari, ki nimajo cene,« je bil kritičen v svojem razmišljanju, enako tudi v svojih pesmih, ki jih je zapel pred polno dvorana kulturnega centra v Laškem.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: ANDREJ GOBEC
MAMMA MiA! šE ZADNJiČ VDVORANiGOLOVEC?
Slovenska različica svetovno znanega muzikala po več kot stotih uprizorjenih predstavah že tretje leto navdušuje gledalce po Sloveniji. 1. decembra prihaja najbolj gledan muzikal ponovno v Celje.
Mamma Mia! je romantična komedija o nasprotujočih si prizadevanjih in sanjah enega dekleta iz 70-ih in drugega iz 90-ih let, v kateri spoznamo Donno, neodvisno mater samohranilko, ki za izpolnjeno življenje ne potrebuje moškega, ter njeno dvajsetletno hčer Sophie, ki si želi romanco, otroke in veliko pravljično poroko. Duhovito in čustveno zgodbo spremlja prepoznavna glasba skupine Abba, izvajajo pa jo odlični pevci, plesalci, igralci in glasbeniki: Simona Vodopivec Franko (Donna), Alenka Godec (Rosie), Damjana Golavšek (Tanya), Uroš Smolej/Jure Sešek (Sam), Gojmir Lešnjak - Gojc/Jaša Jamnik (Bill), Marjan Bunič (Harry), Lina Rahne/Veronika Kozamernik/Lea Bartha Pesek (Sophie), Matjaž Kumelj (Sky) ter mnogi drugi. Ob tem pa še domiselna scena in kostumi skupaj s privlačnimi skupinskimi plesnimi točkami in z razkošno osvetljavo poskrbijo tudi za vizualno podobo.
Mamma Mia! prihaja 1. decembra ob 19:30, morda še zadnjič, v Dvorano Golovec. Vstopnice so v prodaji na spletni strani eventim. si, na vseh poštah in na bencinskih servisih Petrol in OMV.
Slike treh generacij
V Domu krajanov Vrbje so na ogled likovna dela treh generacij družine Holobar. Dedek Anton Holobar in vnukinja Eva Popit sta fotografirana pred slikami očeta oziroma pradedka. Na razstavi si je mogoče ogledati tudi njuna dela.
V Domu krajanov Vrbje je od sobote na ogled likovna razstava treh generacij iste družine - vnukinje Eve Popit, dedka Antona Holobarja in pokojnega pradedka Stanka Holobarja. Razstavljenih je približno štirideset njihov slik, ki so jih naslikali v različnih obdobjih in tehnikah.
Vezni člen med tremi generacijami družine Holobar je dedek Anton. Ljubezen do likovne umetnosti ga spremlja že vse življenje. Intenzivneje se ji je začel posvečati v zadnjih petih letih, odkar je v pokoju. Zanjo ga je med drugim navdušil tudi pokojni oče, prav tako ljubiteljski slikar, Stanko Holobar, ki je v svojem življenju ustvaril pisano paleto različnih del. Ker jih širša javnost še ni imela možnosti videti, se je Anton na pobudo Kulturnega društva odločil, da jih v sklopu krajevnega praznika Vrbja predstavi na razstavi v domačem domu krajanov. Razstavo je dopolnil še s svojimi in z Evinimi slikami.
Razstavljena dela odražajo tako obdobje kot prevladujoče usmeritve v času njihovega nastanka. Če se je pra-dedek med drugim posvečal intarzijam, okrasnim vlož-
kom v lesu, dedek realističnim krajinam in portretom, 19-letno vnukinjo pritegnejo predvsem sodobnejši tokovi. Na njenih delih prevladujejo človeške figure s poudarjeno
mimiko. Blizu so ji ilustracije, grafike, računalniška grafika, flomastri. Razstava bo v domu krajanov na ogled še do konce tega tedna.
ŠO
KULTURA
11
Za njo je trideset barvnih let
Irena Pevnik pomembno zaznamovala razvoj likovnega ustvarjanja na Polzeli
Na gradu Komenda na Polzeli je na ogled njena pregledna likovna razstava z naslovom Mojih 30 barvnih let. Polzelska ljubiteljska slikarka se na njej predstavlja tako z najzgodnejšimi kot najnovejšimi likovnimi in drugimi umetniškimi izdelki, ki so nastali v treh desetletjih njenega ustvarjanja.
Ireni Pevnik je likovna umetnost blizu že vse življenje. Želela jo je celo študirati, a ji takratne razmere niso dopuščale študija v Ljubljani. Ljubezen do umetniškega ustvarjanja je potešila s poklicem inženirke tekstilne tehnologije. Da ji je likovno ustvarjanje zelo blizu, je dokazala tudi z diplomsko nalogo z risbami žakardnih vzorcev, po katerih so pletli nogavice. Danes sta ji še posebej ljubi njeni prvi sliki - Rojstna hiša iz leta 1974 in na odslužen kuhinjski prt naslikano delo Srečno, Kekec iz leta 1975.
Ljubezen do likovnega izražanja je v njej tlela ves čas, dokler se pred tridesetimi leti ni odločila, da se bo ustvarjanja lotila bolj resno. V svojem novem ustvarjalnem obdobju je kot prvo delo leta 1987 ustvarila sliko
z naslovom Konji, s katero je odločno stopila na uspešno tridesetletno ustvarjalno pot.
V	letih, ki so sledila, je ustvarila še številna druga likovna dela, ki so nastala v ateljeju, na delavnicah, likovnih kolonijah in ex-tempo-rih doma in po Sloveniji. Poleg tega, da slika, se ukvarja tudi z grafikami in s kiparjenjem.
V	prvi vrsti se loteva realističnih motivov, kot so portreti, živali, tihožitja, vedute, občasno tudi abstraktnih tem. V slikarstvu so ji med tehnikami še posebej ljubi olje na platno, akril in mešana tehnika.
V vseh teh letih je ustvarila bogat likovni opus in obenem pomembno zaznamovala razvoj likovne dejavnosti na Polzeli. Leta 1988 je bila soustanoviteljica polzelske likovne sekcije, ki jo je vodila kar 26 let. Ves čas je sodelovala tudi s tamkajšnjo osnovno šolo in z likovno pedagoginjo Regino Mratinkovič. Za svoja dela je prejela številna priznanja, med drugim tudi Prešernov cekin za življenjsko delo, ki ga Občina Polzela podeljuje ob kulturnem prazniku.
ŠO
Foto: TT
Irena Pevnik je pomembno zaznamovala razvoj likovne dejavnosti na Polzeli. Poleg tega, da je bila soustanoviteljica likovne sekcije, je ves čas sodelovala z osnovno šolo. Ob tridesetletnici ustvarjanja je na gradu Komenda pripravila pregledno razstavo Mojih 30 barvnih let.
Predstavniki državnega sveta, pokrajinskega muzeja ter filatelističnega in numizmatičnega kluba na razstavi v hramu slovenske demokracije
Hkrati kar dve razstavi celjskih pokrajincev v Ljubljani
Alma M. Karlin v Cankarjevem domu še vedno na ogled
Razstava Filatelistična dediščina Celja, ki si jo je bilo mogoče pred časom ogledati v celjskem pokrajinskem muzeju, danes končuje svoje gostovanje v preddverju dvorane državnega sveta. Še vedno pa si je v glavnem mestu mogoče ogledati razstavo Pokrajinskega muzeja Celje Alma M. Karlin - Kolumbova hči.
Razstava v državnem svetu, ki jo je celjski pokrajinski muzej pripravil v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje, je prvič na celovit način prikazala filatelistično zgodovino Celja. »Predstavljene so bile znamke, ki so
posredno ali neposredno povezane s Celjem, z njegovimi prebivalci, s pomembnimi dogodki iz zgodovine mesta in iz različnih časovnih obdobij,« je povedal kustos razstave mag. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje.
Na razstavi v slovenskem hramu demokracije, ki je bila po postavitvi vsebinsko enaka, kot je bila v celjskem pokrajinskem muzeju, si je bilo mogoče ogledati kar nekaj raritet: »Med drugim tudi prvi pravi celjski motiv na znamki, znamenit Celjski strop iz leta 2006. Ta sklop znamk je bil razglašen za najlepšega med znamkami v tem letu. Predstavljena je
Navdušena nad
■ V ■	g	V ,	"I
magičnim svetom števil
Bina Štampe Žmavc je bila letos s pesniško zbirko za otroke Čarimatika nomi-nirana za najboljše slovensko mladinsko literarno delo minulega leta, izdala pa je novo pesniško zbirko za odrasle Vse-stvar--je, kjer stvari iz neposredne okolice obudi v življenje.
V zbirki Čarimatika je Bina Štampe Žmavc številkam dala človeške obraze, saj so števila že iz davnine del našega življenja. »V mitologiji imajo števila pomembno vlogo. So tudi del našega vsakdana, odkar obstaja človeštvo. Zdi se mi, da so izredno magična, polna domišljije, imajo svoj značaj, svoj zvok in svojo barvo,« je razložila pesnica.
Letos je celjska pesnica izdala tudi novo pesniško zbirko za odrasle Vse-stvar-je, kjer bralce med platnicami pričaka čudež stvarjenja. »Zbirka je nastala iz tao filozofije, v kateri so tudi stvari žive. Glede na najnovejše raziskave kvantne fizike, to niti ni tako zelo krivoversko razmišljanje. Poigrala sem se s stvarmi, a to ni samo to. To je večplastna zbirka, kjer ima vsaka pesem oziroma stvar več različnih pomenov. Zbirka se odziva na naš vsakdan, na svet, ki nekam rine, kamor ne bi smel,« je dodala pesnica Bina Štampe Žmavc in de-
lila navdušenje, da kritičarka njeno zadnjo pesniško poimenuje palača lepote.
BGO
»Ker uri, kot zmeraj usoda je teči -/ urar je odlično obvladal obrt,/ zato, da lahko bogovi so večni,/ precizno tiktaka, ko čas gre v smrt.«
Priporočamo
Zaključek 25. Novačanovih gledaliških srečanj
V petek, 10. novembra, ob 19.30 bo na tr-noveljskem odru v Celju zadnja tekmovalna predstava Svetniki, v izvedbi Kulturnega društva Loški oder Škofja Loka. S tem se bo končal tekmovalni del Novačanovih gledaliških srečanj, ki ga že 25 let organizira KUD Zarja Trnovlje Celje. Festival ljubiteljskih gledališč se bo slovesno končal v soboto zvečer, ko bo najprej stand up večer in nato razglasitev najboljše predstave letošnjega festivala.
BGO
bila tudi znamka Barbare Celjske, ki je izšla skupaj s spominskim kovancem ob obletnici njenega kronanja za ogrsko kraljico,« je predstavil posebnosti Žerič.
Kot je še povedal, se je zgodilo prvič, da je kateri od celjskih muzejev razstavljal v parlamentarni stavbi. Zanimivo je tudi, da je imel do danes Pokrajinski muzej Celje kar dve razstavi v dveh znanih ljubljanskih stavbah, pri čemer si je razstavo o Almi M. Karlin v Cankarjevem domu še vedno mogoče ogledati do 14. januarja.
RG
Foto: MILAN SKLEDAR
Razširjen strateški svet
Konec oktobra je v Žalcu 15 različnih organizacij s področja vodenja politik razvoja človeških virov v regiji podpisalo dogovor o oblikovanju in razvijanju regionalnega svetovalnega omrežja in tako razširilo partnerstvo v strateškem svetu.
Slednji že več kot 15 let združuje organizacije, vpete v razvoj informativno-svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki jo v naši regiji vodi UPI - ljudska univerza Žalec in jo sedaj sofinancirata Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad.
Partnerji bodo skupaj lažje zagotovili brezplačen in preprost dostop do kakovostnega informiranja o učnih možnostih in svetovanja v vseh življenjskih obdobjih ter delovali bolj usklajeno. Strateški svet vključuje: UPI LU Žalec (nosilka dejavnosti), občini
Predstavniki strateškega sveta
Žalec in Slovenske Konjice, Upravno enoto Žalec, razvojne agencije Savinja, Kozjansko (OE LU Šentjur) in RA Savinjske regije, ZZG Žalec, Zavod RS za zaposlovanje - OS Celje, ljudski univerzi Celje in Rogaška Slatina, šolska centra Celje in Slovenske Konjice - Zreče (SIC - Izobraževanje odraslih in svetovanje), Območno obrtno-podjetniško zbornico Celje in Regionalno gospodarsko zbornico Celje.
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa 2014-2020, prednostna os: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1.2. Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.
p .u
i s s
12
NAŠA TEMA
Športni rekviziti in otroška oprema iščejo svojega lastnika v Velenju.
Smernice, ki koristijo
družbi in okolju
Centri ponovne uporabe širijo mrežo, v katero se vsak dan ujame več posameznikov
Zdi se, da je Slovenija na več področjih »za časom«. Tako je tudi s trenutnimi smernicami, ki narekujejo reciklažo in ponovno uporabo. Med splošno miselnostjo družbe, med trgovci in potrošniki se širi počasi, a vztrajno. Vedno več posameznikov ga sprejema odprtih rok, nestrpno pa čakamo, da se usidra v miselnost tistih najbolj prepričanih v to, da vonj po novem prinaša srečo in zadovoljstvo.
Mrežo centrov ponovne razvijati Marinka Vovk. Kot uporabe je leta 2008 začela pravi, dejavnosti, ki bi na ta
način preprečevale nastajanje odpadkov, takrat v Sloveniji še ni bilo. Slabo je bila zastavljena tudi zakonodaja, posledično je bilo težko idejo uresničevati. A z vztrajnostjo ji je uspelo.
Do tistega trenutka so odpadki predstavljali breme, težavo in strošek.
Tako je Vovkova iskala nov vidik obravnavanja odpadkov in porajala se ji je ideja o odprtju centra ponovne uporabe. Prvi je svoja vrata odprl v Rogaški Slatini, danes jih je le v tej mreži skupno devet, na našem območju še v Vojniku in v Slovenskih Konjicah.
Več kot le varstvo okolja
V mreži centrov ponovne uporabe so letos »rešili« kar 200 ton odpadkov. Da gre za znatno razbremenitev okolja, je jasno, a takšni centri dajejo več kot le to. V njih delo najdejo težje zaposljivi posamezniki, z recikliranjem, nakupovanjem in uporabo že uporabljenega podpiramo krožno gospodarstvo, nenazadnje so takšni nakupi bolj prijazni tudi do naše denarnice.
Kot se sicer za kapitalistični trg spodobi, je povpraševanje spodbudilo ponudbo. A da se je to povpraševanje nanašalo
na več centrov, je bila prva velika zmaga. Leta 2013 se je tako začela razvijati njihova mreža. K začetnemu zagonu so pripomogla evropska sredstva in sredstva ministrstva za delo, socialne zadeve in enake možnosti. Leto dni so se centri vzpostavljali in »preživljali« s subvencijam za težje zaposlji-ve, od takrat naprej podobnega projekta, iz katerega bi sredstva črpali, ni bilo več.
Socialno podjetje
Centri ponovne uporabe, ki delujejo v tej mreži, so registrirani kot socialno podjetje. Za takšno podjetje je značilno, da deluje na trgu, od ostalih pa se razlikuje po tem, da zaposlujejo težje zaposljive, izvajajo dejavnosti, ki so splošnega družbenega pomena, se povezujejo z lokalnimi podjetji ali s posamezniki in - najpomembneje - delujejo na področjih, ki so tržno nezanimiva.
Velenjskemu pomaga občina
Center ponovne uporabe je tudi v Velenju. Ta ni vključen v zgoraj omenjeno mrežo,
Ostanki odpadkov
Nazoren prikaz krožnega gospodarstva in zelene prihodnosti
vir: bogovic.eu
saj deluje s pomočjo občine. A tudi tam so ponosni, da te pomoči skorajda ne potrebujejo, oziroma da jo potrebujejo vedno manj.
Center je občina vzpostavila z lastnimi sredstvi. Deluje od leta 2014. Občina je takrat delavce zaposlila v okviru javnih del, nabavila stroje in nujno orodje, da je center lahko začel obratovati. Do danes so pred odpadom rešili približno 135 ton predmetov.
Kako do druge priložnosti?
Zaposleni v centrih ponovne uporabe se povezujejo z različnimi podjetji - komunal-
V	centrih ponovne uporabe organizirajo tudi različne delavnice.
V	velenjskem približno dvakrat letno organizirajo šiviljsko in tesarsko. Z odzivom so zadovoljni.
Čeprav je intonančna vrednost slaba, je ne smemo enačiti z uporabno vrednostjo. Le nekaj domišljije in spretne roke je treba imeti.
NAŠA TEMA
13
Kje pridobiš izobrazbo za delo v centru ponovne uporabe?
Vovkova pojasnjuje, da izobrazba ni pomembna: »Gre za kombinacijo veščin in znanj z obrtnega in oblikovalskega področja ter razumevanja krožnega obravnavanja izdelka kot vira.«
Delavnica Centra ponovne uporabe Rogaška Slatina
Razlika med podeželjem in mestom je očitna.
Na deželi so manjše potrebe, saj je migracija občutno manjša, ljudje pa tako ne prepoznavajo potreb po ponovni uporabi. Strm vzpon smernic je mogoče občutiti v mestih, še posebej v Ljubljani - ljudje se več selijo, večkrat imajo odvečne izdelke in večkrat potrebujejo nove oziroma druge. Tudi vedenje o ponovni uporabi odpadkov in pozitivnih posledicah je večje, opažanja povzema Vovkova.
nimi podjetji, zbirnimi centri - in od tam rešujejo odpadke, ki po njihovem mnenju po manjšem popravilu ne sodijo tja. Prav tako v zbirne centre predmete nosijo posamezniki. Zaposleni v velenjskem centru stranke obiščejo na domu, ocenijo predmete, ki jih stranka želi zavreči, in še uporabne odnesejo iz stanovanja ter prepeljejo v center.
Zbrane odpadke nato analizirajo. Nekateri potrebujejo le dobro čiščenje, spet drugi manjše popravilo, z nekaj domišljije in ročnih spretnosti zaposlenih mizarjev pa lahko dobijo tudi novo namembnost. Okna postanejo okvirji za police in stoli
mizice. Prej odpadek, onesnaževalec okolja, tako dobi novo priložnost. Končnemu izdelku nato zaposleni določijo ceno. Kot so nam povedali v velenjskem centru, pri njeni določitvi vedno sodelujejo trije zaposleni, pri čemer je vedno neprimerljivo nižja od cene predmetov v trgovinskih gigantih.
Prava dama nosi rabljeno
Ni res, da tovrstne trgovine obiščejo le posamezniki iz socialno šibkejših okolij. Pravzaprav je to iz meseca v mesec in iz leta v leto manj res. Potrošniška slika obiskovalcev je zelo raznolika in čeprav se pogosto oglasijo tisti, ki si novo težje privoščijo, je povpraševanje med premožnejšim slojem vedno večje. Za to obstaja več razlogov, pojasnjujejo prodajalci v trgovinah centrov ponovne uporabe. Najpogostejša sta zavedanje
o prenasičenosti okolja z odpadki ter želja po edinstvenem izdelku. Počasi, a vztrajno si v družbenem mišljenju utira pot tudi ideja o uporu velikim trgovinskim gigantom. Vsekakor je nujno poudariti tudi, da se vztrajno veča tudi krog ljudi, ki o razlogih za takšen nakup ne razmišljajo veliko, saj le sledijo smernicam. In te trenutno narekujejo rabljeno in edinstveno.
Le trgovina je premalo
Marinka Vovk pojasnjuje, da pristojni sicer pripravljajo nekaj razpisov za sofinanciranje, a ker zaenkrat ni še nobenega, se center preživlja izključno s prodajo. Kar je težko, priznava. »Iščemo nove tržne priložnosti. Delamo po naročilu, opremljamo druge tovrstne centre, kavarne, različne izobraževalne ustanove ...«
Ponudba in povpraševanje
Kot pojasnjuje Vovkova, lahko v mreži centrov ponovne uporabe potrošnik izbira med oblačili, pohištvom, belo teh-
EVA POPOVIC
niko, gospodinjskimi aparati, opremo za dom, elektroniko, obutvijo in drugim. A vsi centri v mreži ne ponujajo vsega. V posameznem obiskovalec kupiti tisto, po čemer je največ povpraševanja. V velenjski trgovini sicer prodajajo vse, ne pa tudi oblačil in obutve. Kot tam ugotavljajo prodajalci, je največ povpraševanja po manjših sedežnih garniturah (ki jih pred prodajo globinsko očistijo), manjšem pohištvu, raznih skodelicah in podobnem.
Vsi sogovorniki sicer poudarjajo, da sta najpomembnejša širjenje vedenja in znanja o težavi odpadkov ter ukrepanje na individualni ravni. Predvsem morajo pristojni, ki upravljajo s centri, znati usklajevati vzorce iz tujine s trenutnim zavedanjem potrošnikov. In vztrajati. A kot pravijo, jim dodaten zagon dajejo analize delovanja preteklih let, ki jasno kažejo, da se ljudje vedno bolj zavedamo pomembnosti krožnega gospodarstva. Vsak pred odpadom rešen odpadek pa je »naložba« v zeleno prihodnost.
EVA POPOVIC
Foto: SHERPA
Mizar v Centru ponovne uporabe Velenje Jernej Rogina (na sliki) ter vodja Alenko Košir sta prenovila dvosed, ki je sedaj namenjen obiskovalcem trgovine, da se na njem spočijejo in prelistajo knjižno zbirko. Da je odpadek postal čist in lep dvosed, sta mu sodelavca namenila približno 30 ur dela.
OB ROBU
Finost in smernice dobivajo novo podobo
Davno so minili časi, ko so finost mestnih gospe merili po dolžini in ceni pravega krzna, ki je krasil njihov vrat. Takšne danes gledamo vedno bolj postrani, vedno več tako organizacij kot posameznikov pa se zavzema za pravice živali. Čas je, da si začnemo prizadevati še za preostalo okolje.
Kolikor mi je znano, v hotelu s petimi zvezdicami isti jedilni pribor ponudijo različnim gostom. S hotelsko brisačo si telo obriše nešteto gostov, le z malo sreče pa na hotelskih vzmetnicah pred nami ni ležalo že premnogo golih zadnjic.
V trgovini z oblačili hlače pred nami preizkusi nešteto strank, v samopostrežnih pekarnah je možno, da se poleg peka naših žemljic dotakne več obiskovalcev. Otroška oblačila, ki smo jih sprejeli od znanca našega znanca, je najbrž nosilo že več otrok, v avtomobilu, ki smo ga kupili rabljenega, je nekdo s svojimi družinskimi člani ali prijatelji na sedežih puščal svoje lase in znoj.
A to ni pomembno ... v avtomobilu dobro izgledamo, s hotelom s petimi zvezdicami se pohvalimo, otrok pa oblačila hitro prerase. Zakaj se torej še vedno izogibamo trgovinam z rabljenim blagom, mi torej ni jasno.
Premnogi predsodki polnijo naše glave, kapitalistični sistem pa obljublja srečo z nakupom novega. In srečni smo, če lahko zadovoljujemo svoje potrebe. Če smo natančni, predvsem želje, ker je dejansko potrebo, če ne gre ravno za hrano ali šolske potrebščine, že težko zaslediti. Brezglavo zapravljamo denar, ki smo ga težko prigarali, in smo ob tem srečni. Nič ni narobe, bi rekel marsikdo, vsak lahko s svojim zaslužkom počne, kar želi. A naše brezglavo nakupovanje dan za dnem škoduje okolju. Večno namreč ne moremo nabirati ozimnice in tako smo prisiljeni, da se tu in tam znebimo še lepih in uporabnih stvari.
Čas je za spremembo! Čas je, da se spustimo na realna tla, se zavemo prihodnosti krožnega gospodarstva, zelenih delovnih mest in povsem na videz preproste skromnosti. Čas je, da ponosno nosimo rabljen plašč in širimo njegovo zgodbo ter vedenje o tem, da je ta nakup eden redkih, na katerega smo lahko zares ponosni.
ANKETA
Nekaj naključnih obiskovalcev smo o njihovem obisku in ideji tovrstnih centrov povprašali v trgovini Centra ponovne uporabe Velenje. Kljub deževnemu dopoldnevu jih ni bilo malo. Kot pojasnjujejo prodajalci, predvsem ob sobotah dopoldne beležijo največji obisk.
Marjana Škoflek: »V to trgovino se redno vračam. Cena ne igra večje vloge, bolj je pomembno, da se moramo zavedati, da stvar ni nujno samo za enega, in pomisliti na okolje. Največkrat kupim kakšne malenkosti, danes na primer velik lonec za pred hišo, čudovit je. Sicer pa kakšne malenkosti, okrase. Svojih stvari sicer sem ne nosim, s katero prijateljico kaj izmenjamo. V Velenje se iz Mozirja pripeljem res zato, da kaj kupim. Velikokrat najdem kaj lepega, tako da res priporočam. Sicer velikokrat opazim mlade. Najbrž so tudi finance razlog, ampak mladi so bolj odprti za takšne ideje.«
Salim Bešić: »Večkrat obiščem trgovino Centra ponovne uporabe Velenje in vsakokrat nekaj kupim. Ali mi žena naroči kakšen dodatek, okras ali kuhinjski pripomoček, sam pogledam ostale stvari, predvsem tehnologijo. Težko razumem, zakaj bi vse te dobre in uporabne stvari zavrgli, služijo namenu in še ugodne so.«
Jože Rihtar: »Ne bom rekel, da sem redna stranka, a večkrat zaidem tudi sem. Zanimajo me predvsem stvari, povezane z mojimi konjički. Tako pregledam knjige, danes sem našel eno o mineralih, večkrat najdem tudi lepe slike. Glavni razlog, da pridem v to trgovino, je, ker mi je prav hudo, da bi zavrgli takšno količino knjig. Če upoštevam še nizko ceno, sploh ni dileme. Sicer mi je všeč tudi obnovljeno pohištvo. Ce bi na primer prenavljal stanovanje, bi najprej obiskal ta center.«
Savina Cesar: »S kolegico se večkrat oglasiva. Ceprav vem, da je pomembna skrb za okolje, me najbolj pritegneta raznolikost in edinstvenost. Ne maram >klasike<, hočem, da je malo drugače. Največkrat kupim kakšno vazo, danes pa mi je všeč rdeč fotelj, a je žal že rezerviran. Počasi bodo predsodki izginili, nekaj časa še sicer potrebujemo.«
14
KRONIKA
Čas za zimske pnevmatike
Petnajsti november je pred vrati, zato je čas za zimsko opremo vozil. Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila pozimi ter v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Od 15. novembra do 15. marca je zakonsko opredeljen čas za zimsko opremo vozil.
Ponekod v Sloveniji je namreč že zapadel sneg, sicer pa je za vožnjo nevarna že obstoječa kombinacija megle, dežja in nizkih temperatur, zaradi katere lahko površina cestišča hitro zaledeni, pravijo na policiji. Zimska oprema vozil je nujna tudi, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo ali poledenelo.
Kazen za kršitelje, ki vozil ne bodo imeli ustrezno opremljenih, je 40 evrov. Če bodo zaradi tega ovirali promet ali povzročali zastoje, bo globa znašala 500 evrov in 5 kazenskih točk.
Priznanje tudi v Šmarje pri Jelšah
Javna agencija za varnost prometa je osemnajstim organizacijam in posameznikom podelila najvišja priznanja za življenjsko delo na področju prometne preventive. Svečano listino za leto 2016 je za svoja prizadevanja prejela tudi Policijska postaja Šmarje pri Jelšah.
Kot pravi pomočnik komandirja PP Šmarje pri Jelšah Robert Jančič, ki je nagrado prejel v imenu policijske postaje, si policisti na širšem Šmarskem za izboljšanje prometne varnosti prizadevajo z osveščanjem vseh generacij. »Začnemo v vrtcu, preventivne dejavnosti nadaljujemo ves čas osnovne šole, sledi osveščanje malo starejših kandidatov, ki opravljajo izpit za moped, izobražujemo pa tudi udeležence univerze za tretje življenjsko obdobje.«
Kljub njihovim prizadevanjem so lani na širšem Šmarskem ugasnila tri življenja. Letos je življenje izgubil en udeleženec v cestnem prometu, cilj šmarskih policistov pa je, da prihodnje leto ne bi bilo nobene smrtne žrtve. Jančič ob tem poudarja, da so starši največji vzor otrokom, saj je prav od njihovega zgleda odvisno njihovo obnašanje v prometu v kasnejših letih.
Direktor Javne agencije za promet Igor Velov in pomočnik komandirja PP Šmarje pri Jelšah Robert Jančič. Foto: GPU
Umrl zaradi dima
V	noči na nedeljo se je v Močlah na območju Šmarja pri Jelšah zgodila tragična nesreča. V pomožni stavbi ob stanovanjski hiši, ki je delno zidana in delno lesena ter brez elektrike, je umrl 38-letni moški. Življenje je izgubil v zadimljenem prostoru, v katerem je začelo tleti. Vzrok tlenja še ni znan, domnevno naj bi zatlelo zaradi prižgane sveče ali odvrženega cigaretnega ogorka. 38-letni moški je bil državljan Ukrajine, ki je neprijavljen bival na tem naslovu. Kriminalisti so izključili tujo krivdo.
Hudo opečen po nogah
V	ponedeljek nekaj minut čez 23. uro je zagorelo v stanovanjski stavbi v naselju Lisce v Celju. V požaru se je ena oseba hudo telesno poškodovala, dve osebi pa lažje. Slednji sta namreč poskušali pomagati moškemu, ki je v času požara spal v sobi.
Požar je izbruhnil ravno v sobi, kjer je spal 88-letni moški. Po do zdaj znanih podatkih naj bi do požara prišlo, ker se je pregrela namizna svetilka. Ognjene zublje so domači takoj zaznali in 88-letnika odnesli iz sobe. Ogenj, ki so ga v nadaljevanju pogasili celjski poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz Babnega in z Ostrožnega, je ostarelemu hudo poškodoval obe nogi. Tuja krivda za nastanek požara je izključena, so sporočili s celjske policije.
Lovca se bosta zagovarjala zaradi račk
Prijavila ju je lastnica indijskih tekačic
Velenjski policisti preiskujejo okoliščine streljanja minuli torek v Šmartnem ob Paki. Dva lovca sta namreč v večernih urah tisti dan v potoku Paka ustrelila štiri race, sicer tako imenovane indijske tekačice, ki so pasma domačih rac. Lastnica živali Maja Holeček je primer prijavila policiji, ki zdaj preiskuje sum storitve kaznivega dejanja. Dosedanji sumi kažejo na kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.
Kot nam je povedala lastnica rac Maja Holeček iz Šmartnega ob Paki, sicer veterinarka, so race, ki jih je imela na območju svojega doma, večkrat poletele proti potoku. Do zdaj težav glede tega, da bi bilo kaj narobe, ni bilo. Tudi soseda, ki živi neposredno ob potoku, naj bi indijske tekačice rada hranila in opazovala.
Lovca, ki sta bila v torek na tistem območju, sta v race streljala, samo ena račka naj bi bila ustreljena kar štirikrat. Očitno sta domnevala, da gre za divje race mlakari-ce. Ločiti naj bi jih bilo težko.
Ko je Holečkova slišala strele in pritekla v bližino potoka, je lovcema tudi povedala, da sta streljala v domače race in ne v divje. »Eden mi je dejal, da bosta ustrelila tudi psa. Vprašala sem ju po njunih imenih, a mi nista povedala,« nam je dejala Holečkova, zgrožena, da se lovca nista niti opravičila za svoje dejanje.
Lovci navedbe zanikajo
Ko sta odšla, so na kraj prispeli tudi velenjski gasilci, ki so lastnici rac pomagali pri reševanju živali, ki je pre-
živela, a zaradi poškodb ni mogla iz potoka. Z možem je pred tem iskala race, vendar vseh ni našla. Ena račka se še vedno bori za življenje. Po naših podatkih so ravno v ponedeljek na velenjsko policijo odšli svojo plat zgodbe povedat tudi predstavniki Lovske družine Šmartno ob Paki.
Za javnost zadeve ne komentirajo, ampak so nas napotili na policijo. Se pa nikakor ne strinjajo z izjavami oškodovanke. Pravijo, da sta lovca svoje delo opravljala pravilno in v skladu s predpisi ter da gre za izkušena lovca. Oškodovanka trdi, da sta streljala le nekaj metrov od hiše, ki naj bi bila neposredno ob potoku, a to v lovski družini zanikajo in pravijo, da gre za počitniško hišico, kjer takrat ni bilo nikogar doma. Toda to po predhodnem pripovedovanju Holečkove nikakor ne drži, saj naj bi bila v času streljanja v hiši ob potoku tudi lastnica. Lastnica rac dodaja, da gre za območje, kjer se zadržujejo tudi otroci in ostale živali.
SIMONA ŠOLINIČ
Zakon o divjadi in lovstvu v 44. členu navaja, da je lovsko orožje prepovedano uporabljati na skupinskih lovih bliže kot 50 metrov od naselij in zaselkov. Kako bo ravnala Lovska zveza Slovenije oziroma Lovska družina Šmartno ob Paki zoper dva lovca, zaenkrat ni znano. Policija ju bo zagotovo ovadila zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
Indijske tekačice so pasma domačih rac. Nekateri jih zaradi posebne drže imenujejo pingvinske račke. Njihova posebnost je, da ne letijo. So zelo dobre pri »lovu« na črve, polže in muhe.
V Etičnem kodeksu slovenskih lovcev je med drugim zapisano, da si mora lovec » ... s svojim vedenjem in ravnanjem v svojem družbenem okolju prizadevati za svoj ugled ter za ugled lovskih organizacij«.
Račko, ki po streljanju lovcev ni mogla sama iz potoka, so rešili gasilci. Sledi strela
Če bi preživela, bi bila iznakažena
Število vbodov naj bi kazalo na grozovitost umora
Na sojenju Zvonetu Laubiču za umor partnerke pred Citycentrom lanskega prvega aprila je v torek na sodišču ponovno pričala sodna izvedenka medicinske stroke in patologi-nja Simona Šramek Zatler. Ponovno so jo morali zaslišati, ker je tožilstvo pred tedni spremenilo obtožnico v smislu, da zdaj Laubiču očita umor na grozovit način. Razlog za to je kar 24 vbodov z nožem, zaradi katerih je ženska izkrvavela na ulici.
Izvedenka je pojasnjevala predvsem, kakšne so bile poškodbe Laubičeve partnerke in ali bi lahko nastale med prerivanjem z napadalcem. Na obrazu je na primer imela kar 14-centimetrsko globoko vreznino, ki ni mogla nikakor nastati med obrambo pred njim, ampak pri neposrednem potegu z nožem. Četudi bi preživela, bi bila trajno iznakažena, kar bi vplivalo tudi na mimiko obraza. Poleg vreznin po obrazu in te-
lesu je imela kar 24 vbodov po telesu, tudi v pljuča.
»Ravno po takšnem številu vbodov in njihovi globini se primer Laubič razlikuje od ostalih primerov tovrstnih kaznivih dejanj,« je dejala Simona Šramek Zatler. In dodala, da je ženska imela zelo hude bolečine, saj je bila krvavitev zaradi poškodb vse močnejša, dokler ni poškodovana izgubila zavesti, padla v komo in umrla. Na vprašanje Laubičevega odvetnika o trajanju njenega trpljenja je izvedenka dejala, da točnega časa ne more opredeliti, a da je Laubičeva partnerka trpela zaradi hujših bolečin, kot če bi dobila en smrtonosen vbod.
Na sodišču so v torek prebrali tudi povzetek približno 13 tisoč sporočil med Laubičem in njegovo partnerko v zadnjem mesecu njenega življenja. Torej od trenutka, ko se je odselila od njega, do usodnega prvega aprila. S to komunikacijo želi njegov odvetnik nakazati, da
je partnerka Laubiča zavajala s tem, ko mu je pisala, da se bo vrnila k njemu in da nima drugega partnerja. Zato je odvetnik predlagal novega psihiatričnega izvedenca, ki bi pojasnil predvsem čustveno stanje storilca. Odvetnik namreč meni, da prvo psihiatrično mnenje ni več relevantno, saj v njem ni opredeljeno duševno stanje obtoženega v času kaznivega dejanja, prva izvedenka pa ni bila seznanjena z Laubičevimi sporočili, ki jih je pošiljal partnerki in v katerih je po mnenju odvetnika ves čas izražal svojo ljubezen do nje. Vendar se je sodišče odločilo, da bo do zdaj že zaslišano psihiatrično izvedenko ponovno povabilo na obravnavo, šele nato se bo senat odločil, ali je treba angažirati novega izvedenca. Je pa bilo na sodišču mogoče slišati tudi, da naj bi višji sodniki razveljavili odločitev o odvzemu roditeljskih pravic Zvonetu Laubiču.
SŠol
KRONIKA
15
Bo pričal tudi Kristijan
Kamenik? Grozi jim do 15 let zapora
Na Okrožnem sodišču v Celju je bil pretekli teden predobravnavni narok zoper Muho Amidžića, Emirja Hasičića in Simona Lucaja zaradi prekupčevanja z mamili. Trojico so kriminalisti aretirali sredi junija letos po enoletni preiskavi, ki so jo opravljali z italijanskimi kriminalisti, zatem ko so v Italiji lani z večjo količino droge prijeli Kristijana Kamenika.
Kamenik trenutno prestaja zaporno kazen v Italiji, saj je bil že obsojen. Obtoženim v Celju tožilstvo očita, da so sodelovali pri nabavi in prenosu približno 47 kilogramov kokaina, ki je bil zasežen ravno Kameniku. Mamila so Italijani našli v vozilu Renault Laguna, skrita pa so bila v različnih delih vozila.
Droga je bila namenjena v Slovenijo, so ob pojasnjevanju pred meseci povedali kriminalisti. Obtoženim za sodelovanje v mednarodnem prometu z drogo grozi do 15 let zapora. Na predobravnavnem naroku so sicer vsi krivdo zanikali. Odvetniki so predlagali izločitev številnih dokazov. Med drugim tudi tistih, ki so jih italijanski kriminalisti pridobili v Milanu pri prijetju Kamenika, ter tistih, ki so vezani na tajno opazovanje združbe in na telekomunikacijski nadzor. Razlog za izločitev teh dokazov naj bi bilo njihovo nezakonito pridobivanje. S predlogi obrambe se ni strinjala okrožna državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek, ki je sodišču predložila tudi prevode nekaterih dokumentov, ki naj bi dokazovali, da nepravilnosti pri odredbah italijanskih organov za preiskavo ni bilo. Ravno zaradi potreb dokazovanja in zaradi razlage italijanske zakonodaje pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj naj bi se slovenski tožilci pred meseci sestali z italijanskimi kolegi. Kako se bo sodišče odločilo pri predlogu
Kristijana Kamenika so že nekaj mesecev po prijetju v Italiji tamkajšnji sodniki pravnomočno obsodili. Foto: GrupA
obrambe o izločitvi dokazov, verjetno še ne bo tako kmalu znano. Je pa obramba predlagala tudi številne priče, ki naj bi jih zaslišali v sodnem postopku. Med pričami je večina kriminalistov iz Celja in Italije. Predlagali so celo zaslišanje Kristijana Kamenika, njegovega brata Konrada in njune matere Marije Kamenik. Vsi trije so trenutno v zaporu.
SŠol
Popihajte jo na koncert
Po vsej Sloveniji bo do 12. novembra trajala preventivna akcija v prometu Slovenija piha 0,0. V tem času bodo policisti poostreno preverjali psihofizično stanje med vožnjo.
Tistim, ki bodo vozili trezni, bodo policisti predali poseben kupon, s katerim si bodo lahko na spletni strani nulanula.si zagotovili vstopnice za skupni koncert policijskega orkestra in skupine Tabu, ki bo 28. novembra v Festivalni dvorani v Ljubljani. Akcija Slovenija piha 0,0, ki jo že drugo leto zapored organizira ministrstvo za zdravje v sodelovanju s policijo, pristojnimi inšpekcijskimi službami in nevladnimi organizacijami, želi spodbujati prometno varnost tako, da nagrajuje tiste, ki spoštujejo predpise in so vzor drugim. Na terenu bodo tudi zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji, aktivni bodo tudi predstavniki nevladnih organizacij, kot so Zavod Vozim, Varna pot in Drogart. Na slovenskih cestah približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica vožnje pod vplivom alkohola.
Premoženje zamrznjeno zaradi denarne verige?
Pred dnevi je bil v Uradnem listu RS objavljen podatek, da je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo tožbo zaradi ugotovitve in odvzema premoženja nezakonitega izvora v višini več kot 3,5 milijona evrov. Zanimivo je, da se med toženimi pojavljajo tudi tri osebe z našega območja.
Prvi od toženih je iz Kaplje vasi, drugi iz Šoštanja, tretja oseba je iz Svetega Štefana. Tožilstvo jim očita, da nezakonito premoženje v vrednosti 3,5 milijona evrov izvira iz kaznivih dejanj poslovne goljufije. Eden od obtoženih naj bi imel na transakcijskem računu pri podjetju Forex Capital Market »parkiranega« več kot dva milijona evrov denarja. Toženi naj bi na valutnih trgih pridobivali denar vlagateljev, s tem ustvarjali denarne verige in kopičili bogastvo. Glede na podatke Uradnega lista RS je med premoženjem, ki je zdaj »zamrznjeno«, še nekaj nepremičninskih parcel, dve osebni vozili ter motorna jahta.
Vozil krepko »nasekan«
Policisti bodo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu ovadili 20-letnega voznika osebnega avtomobila. Voznika so ustavili v Črnolici.
Zaradi vožnje po levi strani vozišča je 20-letni voznik, ki je vozil pod občutnim vplivom alkohola, povzročil nesrečo. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal kar 0,96 mg/l alkohola v izdihanem zraku ali 1,92 g/kg alkohola v organizmu. Odrejen in opravljen je bil strokovni pregled. V prometni nesreči je povzročitelj utrpel lažje telesne poškodbe.
Zdrsel v globino
Nekaj minut pred 17. uro se je v ponedeljek pri sestopanju s hriba Kamnik nad Grižami zgodila planinska nesreča. 24-letni pohodnik iz Celja je hodil sam, pri sestopu pa mu je na mokri podlagi zdrsnilo in je padel približno 30 metrov v globino. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe.
IZBERI SVOJO P<	
. Mi 1 Hm1	K? ^
	1 2-LETNO FINANCIRANJE E0M = 0 % * 1 ^ jI
n	I GORIVO V VREDNOSTI G
milili
ZIMSKE PNEVMATIKE NA PLATIŠČIH
0803449
u.suzuki. si
Kombinirana poraba goriva m izpusti C0* 4.]-5,91/iOOkrrt in 106-135 g/km, emisijska stopica EUR06, specifična emisija dušikovih oksidov (N0x) 0,0065-0,0525 g/km, udi delci; 0,00012-0,00133 g/km, število delcev 0,02-9,70 El l/km, Ogljikov dioksid (COj) je najpomembnejši luplogredm plin» ki povzroča globalno segrevanje, Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam pnzemnega ozona, delcev PM10 in PM2.5 ter dušikovih oksidov, Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah СОг iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO?, ki ga lahko Brezplačno pridobite pn pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.siizuki.si.
' Reprezentativni primer izračuna za SUZUKI SXfc 5-CROSS - vrsta financiranja; finančni leasmg • predračunska vrednost predmeta financiranja t 16700 • lastna udeležba {polog) * 5,56i/ ■ znesek financiranja. * 11.133 ■ Število obrokov; 2 ■ letni obrok i 5,567 ' slroSki odobritve € 0 - skupni znesek za plačilo brez lastne tideležhe; i 11 133 - letna obrestna mera; 0% * efektivna obrestna mera 0% na dan 26,09,2017 • V primero dviga Euribor-ja se lahko skupni znesek za plačila poveča. Akcija velja do 31.12,2017.
FRIMOBIL
V T O
AC FRl-Mobil, d. o. o.	Tel: 03 425 60 80
Dečkova cesta 43,3000 Celje www.fri-mobil.si
SUZUKI
Way of Life!
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Center za zdravljenje
hrbtenice in športnih poškodb
V Centru za zdravljenje hrbtenice in športnih poškodb Top-Fit v Celju želijo s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem ljudem z bolečinami in s težavami v gibalnem aparatu pomagati, da bi z določenimi spremembami zaživeli čim bolj polno in kakovostno. Njihov glavni cilj je individualen in celostni pristop, ki zajema pogled na celotno držo telesa in psihofizično počutje človeka.
Zelo pomembno je, da ljudje skrbijo za svoje zdravje in sprejmejo določene izzive. S posredovanjem znanja in s podporo za samodisciplino ter vztrajnost vam bodo svetovali, kako priti do želenega rezultata. Staranje in kronična stanja okostja niso
se vrnete v običajen tok življenja. Prepričani so, da je za optimalen končni rezultat zdravljenja izredno pomembno, da celotno obravnavo opravijo v ekipnem duhu, kjer sodelujejo zdravnik, fizioterapevt in kineziolog.
Pomoč tudi pri preventivi
Fizioterapija je strokovno medicinsko področje, ki se ukvarja z vzdrževanjem, s krepitvijo in z vzpostavljanjem zdravja. Njeni nameni so zmanjševanje bolečine, umirjanje procesov vnetja, povečanje obrambnih sposobnosti organizma, izboljšanje psiho-fizične kondicije... Delo fizioterapevta se primarno nanaša na populacijo, ki je
kakovost življenja. Pojem kine-ziologija je zelo širok, zajema namreč veliko ožje specializiranih znanosti, kar kineziologu kot strokovnjaku omogoča razumevanje različnih vzrokov, procesov in posledic telesne dejavnosti s pomočjo različnih perspektiv več področij znanosti. Kineziolog je tako strokovnjak, ki ima sposobnost, da s svojim znanjem upošteva principe in načela bio-mehanike, anatomije, fiziologije, medicine športa, psihologije, sociologije, antropologije, filozofije in pedagogike. Ker je glavni predmet preučevanja gibanje, je seveda poudarek na bioloških znanjih (anatomija, biomehani-ka ...),vsekakor pa je za uspešen prenos v prakso potrebno tudi
»Živiš le enkrat, a če to počneš pravilno, je enkrat dovolj.« (Joe Louis)
znak bolezni, temveč odraz našega načina življenja in prirojenih oziroma pridobljenih okvar. Treba je ohranjati splošno telesno kondicijo, specifično mišično moč, prožnost telesa in seveda ravnotežje ter stabilnost. Potrebna pa je tudi skrb za sklepe, kosti, mehka tkiva in za dobro duševno kondicijo. Ko pride do poškodb in hudih bolečin, vas v najkrajšem času usposobijo do te točke, da lahko spet sami prevzamete vajeti v svoje roke in
že obolela, vendar lahko veliko naredi tudi na področju preventive. S svojim zgledom zdravega in aktivnega življenja usmerja in spodbuja ljudi za bolj zdrav življenjski slog. Aktivno gibanje spodbuja obstoječe in prikrite sposobnosti organizma, pospešuje zdravljenje, vpliva na samozavest in pospeši okrevanje. Močno vpliva na gibalni sistem in krepi srčno-žilni in dihalni sistem. Terapije so namenjene ljudem, ki so pripravljeni narediti nekaj zase in se zavedajo, da je ključ do zdravja v njih samih. Pomembno se je zavedati, da je zdravje vrednota, zdravljenje pa ljubezen do samega sebe.
Strokovnjak širokega znanja
Kineziologija je veda o gibanju, proučuje telesno aktivnost ljudi, hkrati pa vpliva na zdravje, zmogljivost in gibalno učinkovitost posameznika, družbo in
družboslovno znanje (pedagogika, sociologija, psihologija .). Kljub širokemu naboru delovanja kineziologa tovrstnega naziva ne smemo mešati z ostalimi obstoječimi strokovnimi nazivi in specializacijami. Kineziolog torej ni fizioterapevt, športni zdravnik, ortoped ali fiziater. Vsi resda izhajajo iz sorodnih ali vsaj podobnih vej raziskovanja, vendar se njihova ožja ter specializirana znanja razlikujejo in vsako služi svojemu namenu.
Načrtovanje in izpeljava vadbe
Kineziolog se od preostalih strokovnjakov razlikuje predvsem po dobrem poznavanju zakonitosti, načel in sistemizacije vadbenega procesa. Glavna oblika dela kineziologa sta torej načrtovanje in izpeljava vadbe tako za zdravo populacijo kot tudi za tiste s specifičnimi zdravstvenimi težavami. Če prido-

bi informacijo in diagnozo o zdravstvenem stanju osebe drugega specialista, naj bo to fizioterapevt ali zdravnik, lahko kineziolog s to informacijo in priporočilom najprej oceni smiselnost vadbenega ukrepa ter nato oblikuje ustrezen načrt dela, ki upošteva specifičnost človekovega zdravstvenega stanja. Sodelovanje kineziolo-gov z drugimi strokovnjaki je ključnega pomena. Veliko ozko usmerjenih specializacij omogoča poglobljeno poznavanje
določenih področij, vendar šele sodelovanje strokovnjakov pripelje do uporabne storitve za posameznike. Naveza fiziotera-pevtov in kineziologov se zdi smiselna, saj se znanja in veščine obeh strok lahko dobro dopolnjujejo. Fizioterapevti nudijo različne oblike terapij (manualna, laserska, ultrazvočna, elektrostimulacija, ki-nezioterapija), ki se nato lahko nadaljujejo v ustreznih vadbenih programih pod vodstvom kineziologa.
Foto: Nataša Müller
Da bi zagotovili čim bolj kakovostno, učinkovito in uspešno okrevanja, bosta fizioterapevtka Saša Demšar in kineziologinja Ula Toplak poskrbeli, da bodo bolniki obravnavani individualno v sodobno opremljenih prostorih, ki zagotavljajo prijetno počutje. To obiskovalcem vliva zaupanje, jim daje pozitivno energijo in jih pomirja ter tako tudi prispeva k uspešnejšemu zdravljenju.
Vredno je za zdravje narediti kaj več, poskusite tudi vi!
Promocijsko besedilo
Crtvembroitkl, WOO Cdje
www.sivilislasp"'^kcaffm
ČMLjfcl EEE.VK PLIkCA
Tel:. 011 m огч
gg«

DELOVNI ČAS: /m. - pet.: od l dar Muri; sob:, od F. dxr13. urt
BRdOP
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
TüLÄÄNliACIJA
Htil^l
^OPRALNICA
JgJJ. 10.PRANIEZAST0N
W
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Štiri fraze, s katerimi izgubljate zaupanje drugih
NE PREZRITE
Naslednjič: Delo od doma in višja produktivnost
Na delovnih mestih postajajo odnosi vedno pomembnejši, česar se zavedamo tako delodajalci kot zaposleni. Ravno zaradi tega imamo težave pri ukazovanju in določanju nalog, saj si ne želimo, da nas imajo za avtoritativne in stroge.
Z namenom, da bi se izognili napačnim predstavam in mnenjem sodelavcev, iz svojega besedišča poskusite izbrisati naslednje izraze, s katerimi ljudje izgubljajo zaupanje v vas.
1.	»Nisem prepričan, ampak ...«
Lažna samozavest je včasih hujša kot izkazana nevednost, a z izrazom »nisem prepričan« ustvarite sliko neznanja in nesa-mozavesti. Ko zaposleni reče svojemu nadrejenemu, da ni prepričan, ampak misli, da bo nalogo končal do petka, pokaže nejasnost in možnost, da bo naloga opravljena mogoče šele naslednji teden. Obstaja več primernih načinov, da zamenjate način govorjenja. Na primer: »Čakam poročila drugih sodelavcev in če bom dobil vse podatke do jutri, bom delo dokončal do petka.« Tako delodajalcu pokažete, da veste, kaj delate in o čem govorite.
Druge podobne fraze, ki se jim je priporočljivo izogibati, so »to je le moje mnenje«, težko rečem« ... Nobena od skromnih izjav ne pomaga pri dokončanju zahtevne naloge, hkrati pa daje sliko o tem, da je situacija popolnoma nejasna in nenadzorovana.
2.	»Nekako ...«
Ko slišite izjavo »nekako mislim, da ...« ali »nekako sumim ...«, je jasno, da oseba
noče izraziti svojega mnenja, povedati resnice ali da ne ve, o čem se govori. Predstavljajte si, da vam finančni svetovalec svetuje: »Nekako mislim, da bi morali investirati v to podjetje.« Bi zaupali takšnemu
nasvetu? Delodajalec lahko izjavi: »Nekako menim, da si dobro opravil delo.« Bi mu verjeli in to jemali kot pohvalo ali bi morali na podlagi te prikrite kritike spremeniti način dela in se izboljšati?
Omenjene fraze ne ustvarjajo le nejasnosti vseh zaposlenih v podjetju, temveč tudi širijo nesamozavest in netransparentnost, čemur se podjetja izogibajo.
3.	»Mogoče, najverjetneje, potencialno ...«
Takšne in podobne besede so znak neodločnosti. Ko zaposleni svojemu nadrejenemu reče, da je projekt najverjetneje že končan, namesto da bi izrazil točen dan, ko bo v resnici končan, svojemu delodajalcu ponudi možnost, da si sam razlaga razloge, zakaj naloga še ni opravljena. Računalničar v podjetju bo na napako v vašem računalniku odgovoril: »Najverjetneje bom težavo odpravil hitro.« Je to dobra ali slaba novica? Kdaj lahko pričakujete popravljeno napravo?
4.	Uporaba preteklika, namesto sedanjika
Kolikokrat ste že bili na sestanku in slišali »razmišljal sem, da bi morali storiti to že prej«? Takšne izjave ustvarjajo mnenje, da je za kakršnekoli spremembe že prepozno in da je celotna skupina zamudila primeren čas zanje. Namesto zgoraj omenjene fraze raje uporabite drugačen pristop. Na primer: »Mislim/razmišljam, da bi morali ...« Tako se boste izognilli nejasnostim in nesamozavesti.
Če želite postati dober retorik, ki mu ljudje zaupajo in verjamejo vanj, se morate izogibati takšnim in drugačnim izjavam, ki dajejo slab vtis. Z njimi verjetno želite izraziti milejši pristop do težave, a boste dosegli ravno obratno.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
@ MojeDelo.com
Strokovni sodelavec (m/ž)
(Maribor in Štajerska regija)
Pričakujemo univerzitetno izobrazbo farmacevtske, medicinske ali sorodne naravoslovne smeri (veterina, biologija), zaželene so podobne delovne izkušnje, aktivno znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, računalniška pismenost ... Dekra zaposlitev, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Stilist (m/ž) (Slovenija)
Imate radi modo, spremljate modne trende? Postanite del našega tima in začnite kariero, polno priložnosti. Iščemo odgovorne profesionalce, motivirane in zaljubljene v modo, odlične pri stikih s kupci ter osebe, ki so se pripravljene učiti in delati na področju osebnega razvoja. Zara S, d.o.o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Elektrikar (m/ž) (Slovenske
Konjice)
Vaše delovne naloge bodo vezava elektro omar, izvajanje samokontrole izdelkov, skrbno ravnanje s sredstvi in z orodji. Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 5. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent (m/ž) (Mozirje)
Od kandidatov/kandidatk pričakujemo, da imajo najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomski tehnik ali drugo ustrezno izobrazbo (logistični, administrativni, ekonom-sko-komercialni tehnik, poslovni sekretar ...), znanje angleškega jezika, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost učinkovitega timskega dela ... Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Blagajnik (m/ž) (Celje)
Vaš profil: IV. stopnja izobrazbe, delovne izkušnje na področju dela na blagajni, obvladanje dela z računalnikom, odgovorno in lojalno obdelovanje zaupnih podatkov, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, občutek za delo z ljudmi, fleksibilnost, prijaznost in ustrežljivost do strank oziroma kupcev, veselje do timskega dela, pozitiven odnos do dela in sodelavcev. Obi, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Aplikativni inženir -
mehatronik m/ž (Celje)
Iščemo sodelavca/ko na področju razvoja, izdelave, zagona, testiranja in vzdrževanja najzahtevnejših visokotehnoloških naprav.
Nudimo redno zaposlitev za (ne) določen čas. Pričakujemo splošno tehnično razgledanost, samostojnost in samoiniciativnost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir za zagotavljanje
kakovosti m/ž (Celje)
Iščemo več sodelavcev/sodelavk na področju izdelave validacijske dokumentacije in izvajanja valida-cij za naprave, namenjene farmacevtski industriji. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo izkušnje, dokumentacijsko pismenost, samostojnost in samoiniciativnost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojni delavec (m/ž)
(Ljubljana, Celje)
Pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe, zaželeno grafične ali druge ustrezne tehnične smeri, vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj na področju dela, zaželena izpita za viličarista in za delo z nevarnimi snovmi, občutek za delo s stroji. Amba Co., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Mizar/skladiščnik (m/ž)
(Šempeter)
Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe lesne smeri, odgovornost in zanesljivost, sposobnost dela v timu, biti morate nekonflik-tna in komunikativna oseba, ki
ima veselje do dela s strankami. J. U. A. Frischeis, d. o. o, Celovška cesta 492, 1210 Ljubljana Šentvid. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Skladiščnik (m/ž) (Šempeter)
Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, znanje upravljanja z viličarjem, aktivno znanje slovenskega jezika, odgovornost in zanesljivost, veselje do dela z ljudmi, prijaznost. J. U. A. Frischeis, d. o. o, Celovška cesta 492, 1210 Ljubljana Šentvid. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvijalec in IT-koordinator v
marketingu (m/ž) (Sevnica)
Prednost imajo kandidati, ki imajo delovne izkušnje na področju razpisanega delovnega mesta, znanje programiranja (php, html5), izkušnje s programskim paketom Magento, izkušnje z razvojem ali s podporo oblačnih informacijskih sistemov ... Lisca, d. d., Prešernova ulica 4, 8290 Sevnica. Prijave zbiramo do 18. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
PLC-programer (m/ž) (Ljubno
ob Savinji)
Opis dela: programiranje Siemens krmilnikov in razvoja Siemens Sca-da sistemov, delo bo zajemalo programiranje na ravni PLC, analiziranje napak, pripravo dokumentacije. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 18. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Barvar - tiskar I (m/ž) (Ljubljana in Celje)
Zaželena V. stopnja izobrazbe grafične ali druge tehnične smeri, zaželeno vsaj 2 leti na področju dela, poznavanje grafičnih orodij, dela na tiskarskih strojih, občutek za delo s stroji, zaželen je izpit za delo z nevarnimi snovmi, natančnost ter vozniški izpit B-kategorije. Amba Co., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja tima vzdrževanja proizvodne stavbe (m/ž) (Prebold)
Na delovnem mestu boste odgovorni za vodenje tima vzdrževanja vseh proizvodnih in poslovnih objektov podjetja, tekoče preventivno vzdrževanje, preglede (tudi Inpro) in nadzor delovanja hladilnih agregatov, klime in prezračevanja (ONI-hladilni sistem), transformatorske postaje . Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 17. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter konstrukcij / elektrikar - monter (m/ž) (Teren tudi tujina)
Zaželena sledeča znanja in izkušnje: poklicna ali srednja strokovna izobrazba, vozniški izpit B-katego-rije, smisel za delo v skupinah in pozitiven odnos do sodelavcev, želja po dolgoročni zaposlitvi. Expo Biro, d. o. o., Miklavška cesta 57, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 2. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
л o	ČD DT	novi tednik
IO	OrUn I	Št. 45, 9. november 2017
Domači spretni in srečni, gostje sebični in razočarani
Lokalni derbi v pravem ritmu, a pred malo gledalci - Rudar po senzaciji v Novi Gorici ostal tretji -Celje želi povezati tri zmage
Lestvica 1			. SNL
OLIMPIJA	1511	4	0 29: 6 37
MARIBOR	1511	4	0 28: 8 37
RUDAR		2	6 18:15 23
GORICA		4	5 30:16 22
DOMŽALE		1	7 18:20 22
KRŠKO		6	5 17:19 18
CELJE		4	7 21:31 16
ALUMINIJ		4	8 16:25 13
TRIGLAV		5	8 14:27 11
ANKARAN H. 15 1		4 10 12:36 7	
			
Velenjčani so 77. lokalni nogometni derbi v Celju začeli tako prepričljivo, da so se prvi žvižgi s tribune začeli razlegati po pol ure, čeprav golov ni bilo. Potem je nezadovoljne domače gledalce v razmiku štirih minut popolnoma utišal Rečan Filip Dangubić, posojeni napadalec iz prvoli-gaša s Kvarnerja. Dosegel je dva imenitna gola, v tej sezoni jih je nanizal skupaj šest in vsaj malo nadomestil nezadosten učinek najbolj izpostavljenega napadalca, Portugalca Jo-aquima Lupete - 14 prvenstvenih tekem, nič golov, šest rumenih kartonov!
V	pokalu NZS je »Jucie« odigral štiri tekme in dosegel en gol. Bojevitost ob njegovih številnih padcih ne bo dovolj.
Ogledniki »zmotili« Maryja
V	soboto so v 15. krogu zmagali le gostje: Gorica - Triglav 0:3, Aluminij - Domžale 0:1 in Krško - Maribor 0:5. V nedeljo je vodilna Olimpija le z 1:0 ugnala Ankaran, ki je na repu razpredelnice. Lokalni obračun je bil že v petek. Včasih je bil to nogometni praznik, tokrat se je zbralo približno 300 gledalcev. So resnično krivi televizijski prenosi za tako ubog obisk ali je zamera celjskih ljubiteljev športa do »Ukrajincev« še vedno tako globoka? Dangubićeva gola sta bila dovolj za zmago z 2:1. Rudar je zaostanek znižal v 82. minuti. V akciji sta sodelovala najsposobnejša pri »knapih«, podajalec Damjan Trifković in močen, prodoren Edin Junuzović. John Mary je bil neprepoznaven. Doslej se nikogar ni bal. Kaj bal, »pretepel« je tudi celotno obrambo Maribora. Je bilo tokrat krivo podaljšanje pogodbe do zaključka sezone 2018/19 ali pa
Žoga se je nenadejano odbila od dveh velenjskih branilcev. Pred robom kazenskega prostora jo je prisebno pričakal Filip Dangubić in jo z zavitim strelom poslal v gol.
je vplival prihod menedžerjev (tudi iz Splita) na ogled tekme v Celje? Zapravil je nekaj priložnosti in si nakopal trenerjev bes.
Nepredvidljiv levičar
Po 77. medsebojnem obračunu imajo Celjani dve zmagi več od Velenjčanov. Tudi zato, ker Filip Dangu-bić ni »dneva izgubljal«: »S prav vsem sem zadovoljen, z zmago, novimi tremi točkami, s pristopom. Toda moramo se izogniti padcem v igri.« Zmago je omogočil tudi vratar Metod Jurhar, še vedno najstnik, ki si nikakor ne privošči napake: »V trdi tekmi smo si prigarali vse tri točke. Nekajkrat sem moral posredovati, mi si moramo prej zagotoviti mirno končnico.« Absurdno je, da je morebitnih 3:0 imel na nogi tisti, ki je bil tretji najbolj razpoložen v domači zasedbi. Lob Luke Šušnjare v izdi-hljajih prvega dela je preletel prečko, 20-letni Domžalčan ima »nekaj v sebi«. Zdi se, da je dokaj počasen, a ko lovi
Luka Šušnjara je imel v 45. minuti žogo na nogi za 3:0. Iz zahtevnega položaja je žogo brcnil preko vrat.
žogo, ga ta premami v divji tek. Nanizal je nekaj imenitnih asistenc, v Kranju (0:2) je priigral enajstmetrovko, Nafti in Muri je dal tri gole. Pravi, da je skromen, delaven, prizadeven. Zraven se nasmiha. Prizna, da disciplina v igri ni njegova močnejša stran, a se trudi zadovoljiti zahteve trenerja. Levičar je bil dve leti v Italiji, igral je za Dob, Domžale, kranjsko Zarico. Poleti je podpisal triletno pogodbo. V vlogi krilnega napadalca ne sme pozabljati na obrambne naloge. Glede na videno si zasluži nekaj svobode ...
Prodaja vstopnic na Koroškem
Trener »grofov« Dušan Kosič je bil ponovno zelo objektiven: »Srečanje je bilo zanimivo do konca, za nas se je srečno razpletlo. Nekaj stvari je bilo dobrih, ostale moramo popraviti v tem in naslednjem tednu.« Potem bo sledila pot v Dravograd k Ankaranu, ki je zadnji, toda Kosič opozarja: »Vsak nam jo lahko zagode. Ne delamo si utvar, da bo v Dravogradu kaj lažje kot tokrat. Položaj na lestvici razkriva, da je za nas vsaka točka pomembna.« Poškodbi Nina Pungar-ška in Denija Štrausa terjata dolgotrajno okrevanje, ob daljšem spisku odsotnih je deloma razumljivo, da je bil drugi polčas bled. »Bili so trenutki, ko bi lahko tekmo pripeljali v mirne vode, a smo >nevarno živeli<. Zmanjkalo nam je natančnosti v zaključkih akcij. Tekmec je tretji na lestvici, ima kakovostne napadalce. V končnici se nam je zapletlo v tolikšni meri, da bi lahko ostali brez zmage,« je zaključil Kosič. Morebitna tretja zmaga zapovrstjo (v Dravogradu se bo tekma začela opoldne) je ključ do dobrega obiska na tekmi z Mariborom. Gostov bo povsem dovolj.
»Nezaslužen poraz«
»To je nogomet, navkljub dobri igri smo ostali praznih rok,« je črto povlekel kapetan Rudarja Damjan Trifković. Okoli »velenjske Inieste« se vse vrti, še vedno je začetnik večine akcij: »Po znižanju zaostanka žal žoga ni hote-
la še enkrat v celjska vrata. Najhuje je, ker med celotnim reprezentančnim premorom razmišljaš o tem, kako si izgubil zadnjo tekmo.« Marijan Pušnik sodi med najboljše slovenske trenerje. Tudi tisti, ki se s tem ne strinjajo, kar niso zmogli verjeti, kako so mu ušle točke v Celju. Očitno je bilo, da bo stežka prebolel poraz, potem ko je njegovo moštvo v drugem polčasu imelo kar sedem udarcev iz kotov. »Domači so zadeli dvakrat in so zasluženo zmagali, ker smo mi zadeli le enkrat. Lahko pa zvenim malce de-magoško in dodam, da si danes nismo zaslužili poraza. Ključnih je bilo uvodnih 25 minut. Bili smo preveč ego-istični pred domačimi vrati. Mary bi moral podati Radiću, nato slednji tudi njemu. Imeli smo pobudo in dobro igro,« je navedel Pušnik, besen ob prejetih zadetkih zaradi nenavadnih napak obrambe. »Dangubić je zelo lepo zadel. Naša igra je padla do odmora. V nadaljevanju smo ponovno pritisnili, a to ni bilo dovolj za točko. Ključni sta bili sebič-
Celje (4-2-3-1): Jurhar -Vidmajer, Travner, Džinić. Brecl - Pišek, Žinko - Po-žeg Vancaš, Dangubić, Šušnjara - Lupeta. Igrali so še Cvek, Predragović, Križan.
Rudar (4-3-3): Pridigar -Vasiljević, Vuklišević. Pu-šaver - Trifkovič. Antonov, Novak - Tučič, Mary, Radić. Igrali so še Junuzović, Vi-zinger, Ali Al-Quraishi.
nost in nenatančnost.« Pušnik je zelo pogrešal nekaj svojih varovancev: »Manjkala je zvezna vrsta z Leonom Črnčičem, Jako Bijolom in s Klemnom Bolho. To je bil velik >hendi-kep< za nas, ki pa so ga ostali nadoknadili. V drugem delu sta Edin Junuzović in Dario Vizinger s svojo kakovostjo vnesla dodano vrednost.« Ju-nuzović je dokazal, da lahko igra v postavitvi 4-4-2 skupaj z Maryjem. Morda je to recept za neposredni dvoboj za tretje mesto z Gorico v soboto, 18. novembra, v Velenju?
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Olajšanje po dveh nesrečnih porazih
Prva slovenska liga za košarkarje je letos izjemno izenačena, podobno je tudi v drugi ligi. V četrtem krogu so zmagali Celjani in Podčetrtčani, izgubili so Konjičani. Košarkarski klub Celje ima sedaj po dve zmagi in poraza. V soboto je bil v svoji dvorani boljši od Škofje Loke s 76:68.
Trener Celjanov Robi Ribe-žl se je kar sesedel na klop in z zadovoljstvom priznal: »Presrečen sem zaradi svojih igralcev, ki so po dveh porazih po podaljških tokrat z borbeno in zbrano igro zasluženo zmagali. Na pokalni tekmi proti Calcitu v Kamniku smo priložnost ponudili tudi mlajšim igralcem. V soboto bomo v prvenstvu znova igrali v svoji dvorani, z ekipo Triglava. Mesec november bo za nas zelo pomemben.« Najboljši statistični indeks je imel Tadej Koštomaj, ki je dosegel 18 točk. »Njega moram izpostaviti. Pred začetkom sezone je bil še trener, nato je znova oblekel dres in pokazal veliko srce. Manjkala nam je prava >enica<, zdaj jo imamo.« Po 13 točk sta dodala centra Matej Krušić in Ilija Zolotić. Matic Grušovnik je zbral 11 točk, Amar Ejup 10, Tim Tomažič 8 in Luka Božak 3. V veliki bitki za prva štiri mesta na lestvici je trenutno
30-letni Tadej Koštomaj je bil član kadetske in U20 reprezentance Slovenije. Z Levicami je bil slovaški prvak, na Celjskem je igral za Šentjur, Zlatorog, Elektro in Rogaško. Še vedno igra odlično, tudi po njegovi zaslugi je v dvorani Gimnazije Celje - Center vse več gledalcev.
brez poraza Sežana, po enega imata Podčetrtek in Parklji, po dva pa poleg Celja še Triglav, Škofja Loka, Medvode in Ilirska Bistrica.
V torek je bila večina prvih tekem 3. kroga v pokalnem tekmovanju. Zlatorog je doma nadigral Konjice za 41 točk, Celje je za 10 točk zma-
galo v Kamniku, Hopsi za 27 proti Ljubljani, Podčetrtek za 34 v Črnomlju, Šentjur za 43 v Zagorju, Nazarje za 20 v Litiji, Vrani pa so bili na Vranskem slabši od Parkljev za 28 točk. Povratni obračuni bodo v torek, sredo in četrtek.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
ŠPORT
19
Prva zmaga celjskih hokejistk!
Sara Confidenti dobila ponudbo iz Švice, Mojca Duh kmalu spet na ledu
Џ
f ^
Trener Matjaž Zupanc bo žal ostal brez pomoči najboljše igralke, Mariborčanke Sare Confidenti (levo), na srečo pa se bo v ekipo vrnila celjska reprezentantka Mojca Duh, ki je poskrbela, da je Matej Duh (desno), Zupančev pomočnik, postal stric.
Igralke Hokejskega kluba ECE Celje so odigrale dve tekmi v državnem prvenstvu. V premieri so se v svoji dvorani pomerile z državnimi prvakinjami, ho-kejistkami Olimpije (3:6), in uspele iztržiti neodločen izid v zadnji tretjini, kar jim je predstavljalo precejšnjo spodbudo.
Še naprej so prizadevno vadile in se zadnji konec tedna pred prazničnima dnevoma odpravile na prvo gostovanje. V dvorani Zlato polje v Kranju - z nenavadnim začetkom že ob 14. uri - so premagale gostiteljice, igralke Triglava z 11:3.
Šest strelk
Trener Matjaž Zupanc je
imel na voljo dve vratarki in 18 igralk, priložnost za igro pa je ponudil prav vsem. Sestavil je štiri napadalne trojke in tri branilske pare. »Napredek v naši igri je bil zelo opazen. Zadetke je doseglo šest igralk. Prvi gol v njeni prvi sezoni
igranja hokeja na ledu je uspel Urški Sternad,« je v uvodu povedal Zupanc. In dodal: »Igra je bila zelo dinamična, tudi ostra, toda brez incidentov. Utrpeli smo dve lažji poškodbi. Tineja Friš Lorber si je med dvobojem z nasprotnico nategnila preponsko mišico in v drugem delu tretje tretjine ni
mogla igrati. Močan udarec v palec leve roke je dobila Man-ca Rakovec, ki pa je po posredovanju zdravniške službe lahko nadaljevala igro.«
Mojčin duh že prisoten
Tekma v Kranju je bila zadnja v celjskem dresu za
Matjaž Zupanc: »Moje varovanke so v Kranju prikazale odlično igro, zato sem nanje izredno ponosen.«
kapetanko Saro Confidenti. Najboljša igralka ECE Celja in ena najboljših slovenskih hokejistk se namreč seli v prvo švicarsko ligo. Ob koncu je trener Zupanc poudaril: »Moje varovanke so v Kranju prikazale odlično igro, zato sem nanje izredno ponosen. Z izrednim ekipnim duhom in upoštevanjem nasvetov z zadnjih treningov so visoko zmagale. Pred nami je še veliko dela. Z veseljem sporočam,
Strelke za ECE Celje v Kranju proti Triglavu: Sara Confidenti 4, Nuša Porekar, Julija Blazinšek 2, Pia Merc, Urška Sternad, Ana Pršina.
da se bo kmalu na ledeno ploskev vrnila Mojca Duh.« Slovenska reprezentantka, Celjanka Duhova, je namreč pred 20 dnevi rodila hčer Majo, najbrž bodočo celjsko
hokejistko. Mlada mamica bi lahko bila v veliko pomoč že 17. decembra na gostovanju v Ljubljani pri Olimpiji.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Mlada Celjanka Julija Blazinšek je dvakrat zatresla mrežo Gorenjk.
Slavija znova zagrozila
Po nekajtedenskem premoru se je v Celje vrnil članski hokej. V tekmi mednarodne lige, ki je štela tudi za državno prvenstvo, so gostitelji ugnali Slavijo s 4:1. Zmaga bi lahko bila še precej višja, toda vmes se je tudi zapletlo, česar smo proti ekipi iz Zaloga že vajeni.
Po vodstvu z 2:0 je namreč Slavija znižala zaostanek, toda varovanci trenerja Roka Roj-ška so znova pritisnili na plin in zasluženo zmagali: »Gostujoči >bunker< nam še vedno povzroča preglavice. Imeli smo premoč, v strelih je bila izražena z razmerjem 60:15. Bili smo neučinkoviti, saj smo dosegli le štiri gole. Mučili smo se do konca tekme, čeprav bi lahko dvome odpravili že v prvi tretjini.« Za celjsko moštvo je dva gola dal Rok Leber, po enega pa Filip Jeram in Matic Zupanc. Rojšek je naštel zelo visoko število tekem, ki so pred moštvom do 3. decembra. Najpomembnejša obračuna v tem obdobju bosta v soboto, 18. novembra v Celju s Triglavom in teden dni kasneje na Bledu. Olimpija bo v Celju gostovala vmes, v ponedeljek, 20, novembra.
DŠ, Foto: HK CELJE
Mladi celjski hokejisti so v svoje vrste vabili sovrstnike v Savinjski dolini. Hokejske veščine so prikazali na drsališču v središču Žalca.
Spet bo pestro na bazenu Hrvati pustošili Golovec
Trenutno najuspešnejši plavalci in plavalke trenerk Posejdona Vere Pandže in Helene Dolšak so (z leve zgoraj) Vid Lavbič, Jure Dolinar, Liam Einar Matko Marciu in Anže Vračun ter spodaj Jan Kiker, Lana Golčman in Ela Žagar Nuhanović.
Za mladimi plavalci celjskega Neptuna je že nekaj preizkušenj v kratkih bazenih, svojo pripravljenost pa so preverili tudi tekmovalci iz drugega celjskega kluba, iz Društva vodnih športov Pozejdon. Na mitingu v Kranju so osvojili osem odličij.
Dve medalji je priplaval Jure Dolinar, po eno pa so osvojili Lana Golčman, Ela Žagar Nuhanović, Jan Kiker, Vid Lavbič, Liam Einar Mat-ko Marciu in Anže Vračun. Posejdonovi plavalci se bodo v soboto in nedeljo udeležili mitinga, ki ga na celjskem bazenu Golovec pripravlja Plavalni klub Neptun. »Modri« zadnji konec tedna niso zapustili Celja in so se pripravljali na domačo tekmo. »Običajno nas v dveh dneh obišče približno petsto plavalcev,« je za uvod pred 32. mednarodnim mitingom za pokal mesta Celje dejal predsednik PK Neptun Celje Mitja Ručigaj. »V soboto bodo tekme v kadetski, mladinski in članski kategoriji, v nede-
ljo se bodo pomerili mlajši plavalci. Ne dvomim, da bo tribuna ponovno pokala po šivih. Plavalci imajo pač številno in glasno podporo,« je dodal Ručigaj, ki mu pri pripravi in izvedbi tovrstnih mitingov (po zahtevni organizaciji je podoben veliko-
nočnemu mitingu) v Celju) pomaga vsaj 40 prostovoljcev - bivši plavalci in starši mladih tekmovalcev. Dopoldanski program bo med 9. in 12. uro, popoldanski med 14.00 in 18.30.
DEAN ŠUSTER Foto: PK POSEJDON
V ligi Seha sta bila v torek dva slovensko-hrvaška dvoboja, s Celjskega pa so se domov Zagrebčani in Našičani vrnili z zmago in remijem.
Najprej je v Zlatorogu v dvoboju dveh oslabljenih moštev presenetil Nexe, ki je bil celo bližje zmagi (27:27). Razburljiva je bila tudi tekma 7. kroga mednarodne regionalne lige v Velenju. Gorenje je dobilo polčas s 14:12, deset minut pred koncem pa po golu Nika Medveda povedlo z 20:19. V konč-
NA KRATKO
V sredo s Finkami
Celje: Slovenska ženska košarkarska reprezentanca bo čez nekaj dni odigrala prvi tekmi kvalifikacij za uvrstitev na EP leta 2019. Selektor Damir Grgić je igralke zbral na pripravah v Laškem. Slovenija bo v soboto gostovala v Romuniji, v sredo pa bo Finsko pričakala v Celju (20.15). V kvalifikacijah se 32 reprezentanc poteguje za 14 mest. Na EP sta kot gostiteljici že uvrščeni Latvi-
nici nikakor ni znalo ustaviti predvsem dveh igralcev, Sti-peta Mandalinića (9 golov) in Žarka Markovića (8). Večkrat so se »ose« zgolj nasmehnile ob odločitvah makedonskih sodnikov Mitrevskega in To-dorovskega.
Izbranci trenerja Željka Ba-bića so se izkazali tri dni prej, ko so se s 30:21 z obrestmi oddolžili Elverumu za poraz na Norveškem. Na vrhu lestvice skupine C lige prvakov imata po štiri zmage Skjern
ja in Srbija, nastop si bodo zagotovile še zmagovalke vseh osmih skupin ter šest najboljših drugouvrščenih ekip.
Rozmanu nov mandat
Celje: Na redni volilni skupščini Atletskega društva Kladivar je bil za nov štiriletni predsedniški mandat potrjen Stane Rozman. V upravnem odboru ostajajo Zvonka Blatnik, Peter Navo-dnik, Igor Topole, Jože Peta-uer, Kristjan Korošec, Vojko Arzenšek, Hrvoje Fižuleto, Boris Čop in Rok Kopitar.
in Gorenje, ki bo v soboto gostovalo v španskem Leonu. Celjani bodo po dobri predstavi v Flensburgu (poraz s 33:28) znova odpotovali na sever Nemčije, kjer se bodo s Kielom pomerili v nedeljo. V kaotični poplavi poškodb, odhodov in prihodov je novinec v celjski vrsti Ivan Slišković, ki še nima pravice nastopa v ligi prvakov. Odlične igre v celjskem dresu so mu pred dvema letoma omogočile pogodbo z Veszpremom, kjer so ga doletele težave z zdravjem, najprej poškodba kolena, nato je zbolel za mononukleozo.
DŠ
»Roki« v Ljubljani
Ljubljana: Eden najboljših judoistov celjskega kluba Z'dežele Sankaku Rok Drakšič je zapustil matični klub. Borec iz Griž je zaključil tekmovalno kariero in se bo posvetil trenerskemu delu. Udeleženec treh olimpijskih iger in nekdanji evropski prvak je postal trener ljubljanskega kluba Bežigrad. Konec tega tedna bo v Podgorici evropsko prvenstvo do 23 let. Edini Slovenec na tem tekmovanju bo David Štarkel, član Sankakuja.
(DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJ E
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
s 1. decembrom 2017 se spremeni delovni čas pogodbene pošte 3213 Frankolovo.
Delovni čas pogodbene pošte 3213 Frankolovo:
C	ponedeljek, torek, sreda, petek:	9.00 -	15.00,
_o	četrtek:	9.00 -	18.00,
o	sobota:	9.00 -	11.00.
Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot
na običajni pošti:
•	oddate pisemsko pošiljko ali paket,
•	prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti,
•	vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Nove KBM ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa,
•	kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice,
•	pravne osebe, ki imajo TRR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu,
•	storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve.
>07 Pošta Slovenije
KUPIM
STROJI
PRODAM
MEŠALEC Inox za mešanje krmne hrane, čelni nakladalec za traktor, moč od 40 do 90 KM, in hidravlični dvig za Sip spider 350 prodam. Telefon 041 999-910.	p
ШШ
VSE IZ IN0XA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, otjrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: Ü2/780 99 26 www.ramainox.si
ŠROTAR za žito prodam. Telefon (03) 7810560.	2047
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 22. novembra ob 2. uri.	
9. ČE	cvet do 9. ure, od 10. ure list
10. PE	list
11. SO	list do 14. ure, od 15. ure plod
12. NE	
	plod
13. PO	plod do 12. ure, od 13. ure korenina
14. TO	korenina
15. SR	korenina
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, letnik in model nista pomembna, kupim. Telefon 031 562-809.	p
ШШ	m	a
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE	GSM 0414044	id
		
POSEST		j
PRODAM
MAJHNO prikolico za muto, možno »kipa-nje«, okrogel priklop, prodam. Telefon 040 575-924.
2093
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ona d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
PAJEK, širina 4,5 m, s širokimi vrtljivimi kolesi, odlično ohranjen, brez zračnosti, prodam. Ogled možen v okolici Šentjurja pri Celju. Cena 880 EUR. Telefon 041 852-040.	p
BIVALNI vikend, Tinsko, 84 m2, 900 m2 zemlje, z mladim vinogradom, prodam. Simona, telefon 031 878-547. p NA sončni legi v Kozjem prodam kmetijo, veliko 6,50 ha. Telefon 031 367-973.
2053
NA lepi, sončni legi v Grobelnem pri Šentjurju prodamo zazidalne parcele. Urejen dovoz in ostalo. Telefon 041 630-539.	2072
STANOVANJE
PRODAM
V CENTRU Laškega prodam stanovanje, 80 m2. Bivalni prostor je primeren tudi v kombinaciji s pisarno. Možna menjava tudi za stanovanje v Celju. Cena 46.000 EUR. Telefon 041 710477.	2060 STANOVANJE v Šentjurju, veliko 42 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 260-996 ali 041 226-699.2084
ODDAM
GARSONJERO s kletjo, 28 m2, v Pucovi ulici 1 v Celju, oddam v najem. Najemnina 200 EUR + 80 EUR obratovalni stroški, varščina - dve najemnini. Telefon 0049 15773-732911.	n
DVE dvosobni opremljeni stanovanji oddam. Cena za večje je 300, za manjše 250 EUR; vključno z ogrevanjem. Lokacija je v bližini avtoceste Dramlje. Telefon 041 473-283. 2056
PRODAM
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKA, ls/čb, starega eno leto, prodam.
Telefon 041 831-632. 1980 PRAŠIČE, domača vzreja, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	2029 TELICE simentalke, po izbiri, težke od 200 do 220 kg in bikca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 5772-362. 2047 PRAŠIČA za zakol, domača reja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 630807. 2057 DVE telici, ena simentalka, druga limuzin, težki po 600 kg, telitev v decembru, prodam. Telefon 031 744-941. 2078 TRI bike, težke od 180 do 300 kg, prodam. Telefon 031 249-801. š 022 BIKCA, starega tri mesece in pol, težkega 160 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 823-820. 2083 DVA bikca simentalca, težka 180 in 260 kg, prodam. Telefon 070 419-631.
2086
TELICE simentalke, breje, prodamo. Telefon 031 581-087.	2090 PRAŠIČE, 80, 70, 20 - 30 kg, pekinške racmane za pleme ali zakol - martinovo ter domače peteline brama, mlade, go-lovrate, pisane, prodam. Domača reja, možna dostava. Telefon 041 797-052.
2089
TELICO simentalko, težko 280 kg in bikca, težkega 180 kg, prodam. Telefon 041 213-766.	2094
BIKCA limuzin, težkega 150 kg in teličko limuzin, težko 160 kg, prodam. Telefon 041 324-256.	2097
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 5735-119. 2101 TELICO, težko 180 kg in kravo limuzin, z mlekom, prodam. Telefon 051 822360.	2105
ШВШИ
iastrologfnja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
KUPIM
OSTALO
PRODAM
MAJHEN novejši nerabljen televizor in novejši nerabljen sesalec z vsemi pripomočki (na paro) poceni prodam. Telefon (03) 548-3849, 031 729-910.
2070
RABLJENO strešno opeko Bobrovec, še v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 976-668.	2075
TEHTNICO Libela, 500 kg, prodam. Telefon 031 798-375.	2088
VOZ za hlodovino z dvema kolesoma in majhen reduktor, 1: 30, prodam. Telefon 040 575-924.	2091 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p MOTOR Flexer Tomos, kompletno spalnico z jogijem in kavč prodam. Telefon 070 448-182. 2102
IŠČEM moškega, starega od 65 do 70 let, z avtomobilom, ker jaz nisem šoferka. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ČAKAM TE.	2032
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje, po možnosti upokojenko. Vse ostale informacije po telefonu 5824611 ali 030 252-407.
2096
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
O
televizija celje
KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
ттцч у/д
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286.	š 151
PITANE krave in telice za širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
ŠTIRI bike, od 500 do 600 kg, kupim za nadaljnjo rejo. Telefon 041 522-720.
2012
JALOVE krave in telice, takojšnje dobro plačilo, kupim. Telefon 041 544-270.p TELIČKO simentalko, težko od 120 do 130 kg, kupim. Telefon 031 488-503.
2103
Ш EM telemach TH
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976.20 98
POLAGANJE talnih oblog: parket, laminat, vinil, pvc, pluta; brušenje parketa in lakiranje z ekološkimi laki in olji; kakovostno in ugodno. Parketarstvo Klep Tomas Klep, s. p., Kasaze 81, 3301 Petrovče, telefon 031 625-545.
2087
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420 Iti* Ml 954216
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima-les, Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 040 211-346. p
-
VEDEZEVANlMfn ASTROLOGIJA
iгШ §
тМ&шф д r p) аЉ»# aou W зџатшЈ
ш^мс© center
I Ш® Ћ Ш S
<2,19 €/min. iz omrežja Telemach, ceno iz drugih
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
18203635
INFORMACIJE
21
Bilo je lepo - prelepo, skalilo srečo je slovo. Slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da nazaj k nam te nikdar več ne bo ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, tete in svakinje
JELKE PODJAVERŠEK
iz Runtol 2, Celje (1953 - 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena ustna sožalja, darovane sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Pergerju za lep obred. Ohranimo jo v lepem spominu!
Žalujoči vsi njeni
Ko hrast v jeseni listje odloži, nič vetru se več ne upira, nebogljeno v
drhtenju le toži, glej, prišel je čas, ko življenje umira.
ZAHVALA
V jesenskem jutru je v večnost zaspala draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta, tašča in botra
BERTA ZELIC
iz Kladja 1a, Laško (24. 11. 1942 - 27. 10. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njeni
L 199
Poroke
Celje
Poročila sta se: Ana DI-
MEC iz Celja in Daniel AŠLER s Hrvaške. Laško
Poročila sta se: Sara RE-ŽUN iz Zagorja ob Savi in Matjaž ZUPANC iz Hrastnika. Velenje
Poročili so se: Tina ŽON-TAR iz Ljubljane in Urban PETELIN iz Brezovice, Branka MIHELAK in Rok RANČ-NIK, oba iz Velenja.
radio celie
Smrti
Celje
Umrli so: Marija ŠERGAN iz Zg. Rečice pri Laškem, 69 let, Karol POČIVALŠEK iz Globokega pri Rimskih Toplicah, 72 let, Tatjana PO-ŽLEP iz Žalca, 80 let, Marjan TURNŠEK iz Lokrovca, 61 let, Sonja LEDINEK iz Celja, 64 let, Viljem JAUŠOVEC iz Celja, 72 let, Alojzija ŽIBRET iz Dobropolja pri Šentjurju, 89 let, Terezija PODPEČAN iz Celja, 94 let, Gabrijela GAJ-ŠEK iz Celja, 94 let, Bojan LESKOVŠEK iz Kompol, 59
let, Branko ŽNIDAR iz Celja, 59 let, Bogomir EBERLINC iz Zagrada, 49 let, Marija BE-ZGOVŠEK iz Sp. Rečice pri Laškem, 90 let, Pavla KRALJ iz Latkove vasi, 84 let, Cecilija REBEVŠEK iz Razdelja, 91 let, Henrik ČOKLC iz Celja, 81 let, Jožef HODŽAR iz Dobriše vasi, 76 let, Franci ŠKRBINA z Vranskega, 67 let, Milan IRMANČNIK iz Rečice ob Savinji, 90 let, Emil BREMEC iz Celja, 81 let, Zofija ANŽLOVAR iz Šentru-perta, 67 let, Edvard OBLAK iz Raven pri Šoštanju, 71 let, Breda ŠTANC iz Celja, 88 let, Albin TKALEC iz Lokrovca, 82 let, Bogomil KORPNIK iz Nove Cerkve, 69 let, Ivana OBREZ iz Celja, 86 let.
Laško
Umrla je: Karolina KRAJNC iz Leskovce, 82 let.
Žalec
Umrli so: Janez GABER-ŠEK iz Žalca, 80 let, Ivan OCVIRK iz Kaplje vasi, 49 let, Marija NARAKS z Lo-žnice pri Žalcu, 82 let, Gize-la Marija Vodušek s Polzele, 49 let, Viktor JUG iz Latkove vasi, 84 let.
Velenje
Umrli so: Milan JEŽOV-NIK iz Šoštanja, 81 let, Ivan SEVČNIKAR iz Velenja, 90 let, Alojz PODVRATNIK iz Šmartnega ob Paki, 80 let.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, praprababice, sestre in tašče
ALOJZIJE ŽIBRET
iz Planine pri Sevnici (rojene Ahtik v Trnovljah pri Celju) (7. 7. 1928 - 22. 10. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, podjetjem Asfalt Kovač, d. o. o., Tajfun, d. o. o., in Vrtcu Šentjur ter Lovski družini Bohor za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju kardiološkega oddelka bolnišnice Celje za nego in zdravstveno oskrbo, ki so ji ju nudili v zadnjih dneh. Hvala gospodu župniku Vladu Zupančiču, pogrebni službi Žalujka, pevcem za lepo petje,
trobentaču in Toniju Španu za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
p
Umrla je naša sodelavka
RENATA POTOČNIK
zaposlena kot srednja medicinska sestra na ginekološko-porodniškem oddelku.
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
n
Pojdem na ravno polje, na ravno polje, kjer žito cvete, naj mi pod prsti bilke šume, naj se mi zemlja odpre.
In bom poslušal, kako drhti, in se bom skril med njene dlani, da tam pri njej na sredi polja žalost ne bo me našla.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka, tasta, prijatelja, soseda
MARJANA TURNŠKA
iz Lokrovca 53, Celje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam še posebej v teh dneh izkazali sočutje in iskreno pomoč. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lo-krovec-Dobrova za izkazano spoštovanje pokojnemu ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lep cerkveni obred ter pevkam in pevcem za doživeto odpete pesmi. Hvala govornici Marini Srebočan in prijatelju Jožetu
Počivalšku za besede slovesa. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim posameznikom, ki ste nam na kakršenkoli način stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
p
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
IVANE OBREZ
s Teharske ceste 102, Celje (10. 9. 1931 - 28. 10. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani.
Hvala za vse besede tolažbe in sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči vsi njeni
Niti zbogom nisi rekla,
tudi roke ne podala, za vedno zatisnila si oči, mislili smo, da samo spiš .
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 83. letu zapustila
KAROLINA KRAJNC
rojena leta 1935 iz Leskovce nad Laškim
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče ter
darovane svete maše. Zahvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za molitve in lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, pevcem ansambla Idila za lepi in lepo odpeti pesmi, gospodu Mastnaku za odigrano Tišino, govornikoma Petri Šuster in Stanku Seliču za izrečene besede slovesa in pogrebni službi Komunala Laško. Hvala vsem tistim, ki ste našo ljubo ženo, mamo, babico, prababico, taščo, teto in svakinjo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo ostala za vedno z nami.
Žalujoči vsi njeni
Utihnila je pesem, ugasnila je luč, minilo trpljenje.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča
TEREZIJA TANSEK
iz Bukovja pri Slivnici 15 nazadnje je bivala v Gorici 66
Iskrena hvala vsem, ki ste ji v bolezni stali ob strani
in ji lajšali bolečine. Zahvaljujemo se osebju negovalnega oddelka bolnišnice Topolšica in osebju Doma starejših občanov Zimzelen.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še posebej duhovniku Marku Šramlu in gospodu Darku Bezenšku za ganljive besede, pevcem skupine Eros, trobentaču, pogrebni službi Zagajšek ter vsem sorodnikom in znancem za tolažilne besede in izkazane darove. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njeni
p
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 9. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK,
10. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poro-
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	AVICII FEAT. RITA ORA -LONELY TOGETHER	(4)
2.	ZAYN FEAT. SYA - DUSK
TILL DAWN	(5)
3.	PINK - WHATEVER YOU WANT (3)
4.	SAM SMITH - TOO GOOD
AT GOODBYES	(6)
5.	CAMILA ABELLO FEAT.
YOUNG THUG - HAVANA (1)
6.	NICK JONAS - FIND YOU (3)
7.	GRACE WANDERWAAL -ESCAPE MY MIND	(2)
8.	MAGIC! - DARTS IN THE DARK (2)
9.	EMELI SANDE - STARLIGHT (4)
10.	BRYAN ADAMS - PLEASE STAY(1)
DOMAČA LESTVICA
1. 6PACK ČUKUR - INSTABEJB (4)
2.	VERTIKAL - GLOBOKO (3)
3.	VLADO KRESLIN - ODKAR TE NI(3)
4.	MANOUCHE - KAVALIR (7)
5.	ŽIGA RUSTJA - KRALJ ZELENEGA PERESA	(2)
6.	NINA - ZADNJI KROG	(5)
7.	SANDRA ERPE - LOVILEC SANJ (4)
8.	BO! - MASKA	(1)
9.	MRFY - ANAKIN	(2)
10. ALJA KRUŠIČ - NAJU POPELJE (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
RAG N BONE MAN - SKIN KYGO FT. THE NIGHT GAME - KIDS IN LOVE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
OMAR NABER - MOJA SWEET PEAK & LAURA - KAJ BI TI BREZ MENE
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
čila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 11. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 12. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 13. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne,
12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK,
14. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA,
15. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
Po slovensko s Katrco
1.	Mladi Korenjaki: Očetovo darilo
2.	Viža: Ljubezen je prava stvar
3.	Naveza: Ko bova poročena
4.	Ans. Jožeta Škoberneta in Kvartet Jarica: Harmonike nežen glas
5.	Kvintet 7: Glasba je moje življenje
Kino
CINEPLE
Spored od 9. 11. do 15. 11.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Geovihar - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 21.10 Jaz, baraba 3 - animirani, komedija, sinh. sobota, nedelja: 14.40 Košarkar naj bo - mladinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 19.20 sobota, nedelja: 13.50, 17.30, 19.20
Mali Bigfoot - animirani, pustolovski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.20, 17.30 sobota, nedelja: 14.20, 15.30, 16.20, 17.30 Milice 2 - komedija od četrtka do srede: 15.40 Moj mali poni - animirani, družinski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 13.30, 14.50, 16.30
Poredne mame 2: Božič - komedija
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.55, 20.00 petek: 15.50, 17.55, 20.00, 21.10 sobota: 13.40, 15.50, 17.55, 20.00, 22.10
nedelja: 13.40, 15.50, 17.55, 20.00
Prebujanja - drama od četrtka do srede: 19.25 Srečen smrtni dan - grozljivka, triler
od četrtka do srede: 21.15 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.00, 20.40 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.45, 21.20 Trd oreh 2 - animirani, pustolovski, sinh. sobota, nedelja:14.30 Umor na Orient ekspresu - kriminalni, drama
od četrtka do srede: 16.40, 18.20, 20.50
Vesela pošastna družina - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:16.00, 16.50 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 16.50
Vino in veter - drama od četrtka do srede: 19.00, 21.05 Žaga 8 - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.30 petek, sobota: 18.30, 20.30, 22.30
ČETRTEK
19.00 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalna drama PETEK
18.00 Paslika - biografska drama
20.00 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalna drama SOBOTA
18.00 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalna drama
20.00 28. Liffe: Dobri časi: kriminalna drama NEDELJA
17.00 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalna drama
19.00 28. Liffe: Foxtrot - drama PONEDELJEK
19.00 28. Liffe: Thelma - drama TOREK
19.00 28. Liffe: Prijazna dežela
-	drama SREDA
19.00 28. Liffe: Kabaret čudes
-	drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Mali Bigfoot - animirana akcijska avantura, sinh. 19.00 Košarkar naj bo - mladinski
20.00 Trst, Jugoslavija - igrano dokumentarni
DOGODK I MED 9. 11. in 16. 11. 20 17
ČETRTEK, GLASBA FILM 9. november, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 9. november, Pravljične dogodivščine z Dragico ob 10. uri Za otroke od 3. leta dalje
Zaželjene prijave na 03 426 17 66
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 9. november, Po sledeh vojakov 87. pehotnega polka
ob 17.30 V okviru U3O predava mag. Marko Štepec
SOBOTA, LEVSTIKOVA DVORANA 11. november, Umetnost kot gradnik kulture
ob 10. uri Mini simpozij organizira Teozofska knjižnica
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 13. november, 200 kilometrov do Triglava
ob 17.30 V okviru U3O predava Manca Čujež
PONEDELJEK, KNJIŽNICA VOJNIK 13. november, Pravljične dogodivščine ob 17. uri z ustvarjalno delavnico
PONEDELJEK, 1. NADSTROPJE
13. november, Odprtje razstave Zasvojenost=Odvisnost? ob 16.30 Avtorica Neža Tretnjak
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 16. november, Pravljične dogodivščine z Dragico ob 10. uri Za otroke od 3. leta dalje
ČETRTEK, GLASBA FILM 16. november, Bralno pogovorna urica ob 17.30 Vodi Silvo Pur
20.30 Aquarius - mladinski 21.15 Poredne mame 2: Božič
-	komedija SOBOTA
18.00 Mali Bigfoot - animirana
akcijska avantura, sinh.
18.30 Trst, Jugoslavija - igrano
dokumentarni
19.30 Aquarius - mladinski
20.00 Poredne mame 2: Božič
-	komedija NEDELJA
16.00 Mali Bigfoot - animirana akcijska avantura, sinh. 17.00 Košarkar naj bo - mladinski
18.00 Poredne mame 2: Božič
-	komedija
19.00 Trst, Jugoslavija - igrano dokumentarni
20.00 Prebujanja - slovenska drama
PONEDELJEK
17.30 Thor: Rangarok - fantazijski, akcijski, pustolovski 20.00 Mladi Karl Marx - zgodovinska biografska drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 9. 11.
18.00 Celjski mladinski center Mediafest 2017: Serija Amerika
odprtje razstave grafik Mihe Eriča; vstop prost
19.30 Glasbena šola Velenje
Teh šest desetletij
slovesnost ob 60-letnici Muzeja Velenje in Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje
PETEK, 10. 11.
18.00 Jakijeva hiša - Galerija Nazarje
Milan Razboršek
odprtje razstave slik; slikarja bo predstavila Tatjana Pregl Kobe
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Otroci/ Kids
odprtje mednarodne skupinske razstave
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Slike
odprtje slikarske razstave Žarka Vrezca
19.30 Gledališče Zarja Celje Michael Hollinger: Svetniki
komedija v izvedbi Kulturnega društva Loški oder Škofja Loka; Novačanova gledališka srečanja, tekmovalna predstava
18.00 Galerija Velenje_
Javno vodenje Aleksandra Bassina
18.00 Dom kulture Velenje Botr'ce
premiera plesne predstave za odrasle Festivala Velenje
novi tednik
Vedno г штј!
20.00 AQ galerija Celje_
You Know My name
odprtje razstave Severin Hirsch
SOBOTA, 11. 11.
9.00 Pisarna TOD Ponikva
Polona Kitak
odprtje razstave likovnih del
10.30 Dom kulture Velenje
Od kod si pa ti, kužek?
Mini (2) in Mega Pikin abonma
NAPOVEDNIK
23
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 do 18.30 Knjigarna Antika
Celje_
1. slovenski festival fantazijske književnosti
predstavitev Supernove in pogovor o pomenu malih knjigarn pri trženju domišljijske kulture domačih avtorjev
19.30 Celjska kulturnica 1. slovenski festival fantazijske književnosti
večer z dr. Zoranom Živkovičem
19.00 Plesni forum Celje_
Solo For Real
plesna predstava Jerneja Bizjaka
19.00 Cerkev sv. Martina na Ponikvi
Kot po mrzli studenčini
koncert vokalnega ansambla Minutiae
19.30 Gledališče Zarja Celje
Novačanova gledališka srečanja
Stand up večer z glasbo in slavnostni zaključek srečanj; vstop prost
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert policijskega orkestra
abonma Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (1) in izven
20.00 Dvorana centra Nova Velenje
Slovenija, Odmevi večnosti: Ljuba Jenče, Uroš Polanc, Domen Marinčič
abonma Klub (2), A la Carte in izven
20.30 eMCe plac Velenje_
Stand up z (Mar)tinom
večer v okviru mini Klubske turneje Tina Vodopivca z naslovom Interne fore
21.00 Max klub Velenje_
Varni paljak
koncert
NEDELJA, 12. 11.
18.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Peter den Ouden z Nizozemske
orgelski koncert; vstop prost
ШП7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
Muzej novejše zgodovine Celje vas v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo v torek, 14. novembra 2017, vabi na večer ob razstavi Čim enotnejši, tem močnejši! 90 let od prihoda Mohorjeve družbe v Celje.
17.30
Javno vodstvo po razstavi o zgodovini najstarejše slovenske založbe
18.00
V muzejski kavarni bodo uredniki Celjske Mohorjeve družbe, ki so oblikovali zadnja desetletja te založbe, spregovorili o svojem delu, spominih, zgodah in nezgodah Mohorskih knjig, njenih avtorjev in založništva.
Informacije v odpiralnem času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Matilda, počak'!
komedija v produkciji Špas teatra
PONEDELJEK, 13. 11.
16.30 Osrednja knjižnica Celje Zasvojenost = Odvisnost?
odprtje fotografske razstave Neže Tretnjak
19.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Klavirski Trio Rupnik
koncert prvonagrajencev 46. temsiga v disiplini komorne skupine z godali in klavirjem vstop prost
19.30 Dom kulture Velenje Demokracija!
Beli abonma (1), A la carte in izven
TOREK, 14. 11.
16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Jesenski javni nastop učencev osnovne stopnje: 7. in 8. razred, sledi 5. in 6. razred
18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Veronika Podgoršek: Ljubezen na terapiji
predstavitev knjige; z avtorico se bo pogovarjala Zvezdana Mlakar
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ko Drejček sreča Marsovčke
muzikal v izvedbi učencev OŠ Griže
18.00 Mestna knjižnica Velenje Dušno partnerstvo
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Večer v Muzejski kavarni ob 15-letnici Cinkarniških kulturnih večerov
gosti: Bina Štampe Žmavc, Milena Pivec in Vasko Atanasovski; pogovor bo povezoval dr. Zoran Pevec 19.30 Glasbena šola Celje_
Barbara Grahor, viola in Meta Červ, klavir
koncert, GM-oder in izven
Martinovanja
ČETRTEK, 9. 11.
9.00 do 12.00 Martinova vas Šmartno ob Paki
Martinova kmečka tržnica, Martinova likovna kolonija; ob 19.00 zabava z ansamblom Stil
18.00 do 23.00 Krčma TamKoUčiri Celje
predavanje in predstavitev knjige
19.00 Vila Bianca Velenje_
Poročnik Franjo Malgaj
odprtje razstave
19.30 Celjski dom_
Jan Gričar in Godalni kvartet Accademia
koncertni abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje
Wonji Kim Ozim, violina in Irma Kliauzaite-Franc, klavir
abonma Klasika (2), A la carte in izven
SREDA, 15. 11.
16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesenski javni nastop učencev osnovne stopnje: 3. in 4. razred, sledi 1. in 2. razred
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev klavirja
vstop prost 18.00 Celjska kulturnica
Rimska cesta, 2084 in Ledena trgatev
literarni večer z dr. Markom Vitasom; z avtorjem se bo pogovarjal Bojan Ekselenski; vstop prost
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
O tem in onem z Zvezdano Mlakar
PETEK, 10. 11.
11.00 Vila Bianca Velenje 16.00 Dom sv. Jožef Celje
18.00 do 20.00 Kulturno-gasilski
dom Gorica pri Slivnici 19.00 do 1.00 Krčma TamKoUčiri Celje
SOBOTA, 11. 11.
9.30 do 12.00 Martinova vas Šmartno ob Paki
Otroško Martinovanje
10.00 do 13.00 Krčma TamKoUčiri Celje Martinov zajtrk & domača bučna juha
10.00 do 13.00 Pred obrambnim
stolpom Žalec 11.00 Pred Hotelom Vita Dobrna
11.00 Vojnik na igrišču pod šotorom
14.00 do 19.00 Martinova vas Šmartno ob Paki
16.00 Hotel Dobrava Zreče
19.00 do 1.00 Krčma TamKoUčiri Celje
NEDELJA
8.30 do 17.30 Sveta Helena 14.30 Pod kozolcem v Galiciji
Ostale prireditve
ČETRTEK, 9. 11.
13.00 Mestna knjižnica Velenje
Ustvarjalno druženje
ustvarjalna delavnica za odrasle
t cMetnica
24.11.2017 20:00
DVORANA GOLOVEC CEUE
SASA KOVACEVIC
SANDRA AFRIKA
IN VIVO
Prodaja vstopnic: EVENTIM, Petrol, Posta
13.30 Mestna knjižnica Velenje
Branje je potovanje
bralni krožek za otroke in njihove starše; krožek bosta vodili Edita Prah Šincek in Andreja Kac
16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Humor je resna stvar
srečanje knjižnično-bralnega kluba v sodelovanju z UPI -Ljudsko univerzo Žalec
16.00 do 20.00 Celjski mladinski center
Četrtkove družabne igre
obujamo stare, nekoč ultra zanimive družabne igre; vstop prost 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? Predava: mag. Tatjana Rozman
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Ježkove pravljice
poslušanje in ustvarjanje na temo pravljice Prenizko nebo za naše najmlajše 17.30 Osrednja knjižnica Celje
Po sledeh vojakov 87. pehotnega polka od Galicije do Piave
predaval bo mag. Marko Štepec v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Goreči škof
film o ljubljanskem škofu dr. Antonu Vovku; gost: David Sipoš, po ogledu sledi pogovor z ustvarjalci filma
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Najlepši kraj, hiša in kmetija
zaključna prireditev izbora 20.00 Celjski dom_
Modni navdihi
gala modna revija
PETEK, 10. 11.
17.40 Hmeljarski dom Petrovče
Petrovška jesen s KD Petrovče (vse sekcije), Godba Liboje in OS Petrovče 18.00 Knjižnica Laško
Skrivnosti dobrega vina
strokovno predavanje prof. dr. Tatjane Košmerl
19.00 Kulturni dom Ponikva Odprtje Martinovih dnevov in razstave Zavarovana območja narave v Sloveniji 19.00 Medgen borza na Rečici ob Savinji
Zgodba o odraščanju Luke Dončiča
pripovedovala jo bo njegova babica Milena Poterbin; z njo se bo pogovarjal Bert Savodnik
SOBOTA, 11. 11.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 do 18.00 Terme Olimia Podčetrtek
Sejem domače glasbe
predstavili se bodo najrazličnejši razstavljavci,
pomembni v svetu domače glasbe; vstop prost
10.00 Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva
Dobre prakse Kozjanskega parka
predava mag. Teo Hrvoje Oršanič
10.00 do 12.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Brezplačne ustvarjalnice za otroke z Manjo Koren Kodele
10.00 do 14.00 Osrednja knjižnica Celje Simpozij na temo Umetnost kot gradnik kulture miru
predavatelji: Simon Kardum, Dragan Živadinov, Alena Korenjak, Polona Sepe in Igor Koršič; vstop prost
14.00 Bio pak Nivo Žalec
Za vsako bolezen raste rož'ca
delavnica z zeliščarjem Benom Behričem
20.30 Terme Olimia Podčetrtek Stajerska se veseli
spektakel narodnozabavne glasbe
NEDELJA, 12. 11.
11.00 Slomškov trg pri cerkvi sv. Martina na Ponikvi
Martinov sejem in druženje ob prazniku
PONEDELJEK, 13. 11.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Osnovna šola Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica
17.00 Knjižnica Vojnik Pravljična ura z ustvarjanjem
17.30 Osrednja knjižnica Celje 200 kilometrov do Triglava
predavanje Mance Čujež v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
TOREK. 14. 11.
17.00 Mestna knjižnica Velenje Eins, zwei, drei, po nemško zdaj!
Ura pravljic v nemškem jeziku, namenjena otrokom od petega leta dalje; pripovedoval bo Frenk Špiler
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in odrasle
SREDA, 15. 11.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
18.00 Kulturni dom Rogatec Celinska Grčija
potopisno predavanje Matjaža Šaleja
20.00 Užitkarna Beli vol Celje Milonga
večer argentinskega tanga; vstop prost
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
novi tedniki radio celie
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	meseCno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Datum rojstva: Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika
BOSCH
Tehnika za življenje
Postanite naročnik Novega tednika
in se tudi vi potegujte za lepe nagrade!
Ted ni ko ve ^zaodbe
St. 45 / Leto 72 / Celje, 9. november 2017
V Šoštanju evropsko tekmovanje žerjavistov „ 6
r
Tudi ati bo zaigral za svojo Martinov vinski kruh str. 37 Akupunktura za punčko str. 32-33	zdravljenje živali str. 39
26
INTERVJU
»Nekatere anomalije bo t
Z direktorico CSD Celje Olgo Bezenšek Lalić o reorganizaciji, revščini in o tem, da nekateri pomoč centrov tudi izkoriščajo
Centri za socialno delo (CSD) so pred največjo spremembo v zgodovini Slovenije. Prihodnje leto bo namreč Ministrstvo Rs za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uvedlo reorganizacijo dela. Nov sistem bo ohranil vseh 62 centrov in 1.248 zaposlenih in uvedel 16 območnih centrov. Gre za spremembo socialne politike. Kako bo vplivala na ljudi in na stroko?
Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić pravi, da je reorganizacija nujna, a kljub temu izrazi pomisleke glede določenih stvari, ki jih bo prinesla sprememba.
»Socialni delavci ne dvomimo v svoje sposobnosti glede vpeljave reorganizacije, da bo ta zaživela. Pomisleki se nanašajo na možnost, da lahko informacijski sistem, s katerim bomo spremembe vpeljali v prakso 1. oktobra 2018, zataji. Vsebina socialnega dela z uporabniki je jasna. Pri tem se bomo morali še pogovoriti glede organizacije in subordinacije dela v novo ustanovljenih območnih centrih v odnosu do že obstoječih. Še naprej moramo upoštevati specifiko in avtonomnost lokalnega okolja, v katerem določen CSD deluje. Drugi vidik, ki se nanaša na notranje delo, je ekonomičnost pri združevanju računovodske oziroma kadrovske službe. Reorganizacija bo uporabnikom omogočala enakomerno razporeditev strokovnih služb in s tem dostopnost do vseh oblik pomoči, ki jih potrebujejo. Območni direktor, ki bo imel pomočnike, se bo po reorganizaciji manj ukvarjal s strokovnim delom in bolj z upravljanjem ter s komunikacijo v lokalnem okolju.«
Ampak ali ni dobro, da je direktor dobro seznanjen s primeri iz stroke? Tako vsaj ve, kaj se dogaja.
To je res. Vendar bodo nje-
:o-	/
ve osnovne naloge upravljanje, povezovanje in koordiniranje vseh v lokalni skupnosti na področju socialnega varstva. Njegova vključenost v primere bo posredna.
Kako to mislite?
Njegova vloga bo med drugim informativna, tudi zaradi obveščanja javnosti. Ko kličete novinarji, moramo direktorji natančno vedeti, za kaj gre. Sama sem prisotna na kriznih timskih sestankih za določene primere, ki jih obravnavamo. Vodim strokovni kolegij, čeprav zaupam sodelavcem in timskemu odločanju. Ne gre za nadzor, saj ima vsak strokovni delavec v določeni
tonomnost pri vodenju postopkov in načinu dela. Kot direktorica pa moram zadeve poznati - četudi gre samo za pripombo uporabnika. To je popotnica za območne direktorje. Vedeti bodo morali vse, ne glede na količino dela z upravljanjem.
Celjski CSD bo torej območni center?
V Celju bo ustanovljen nov območni center. Verjetno bo v istih prostorih skupaj z že obstoječim lokalnim centrom. Imel bo vodjo, ki bo pomočnik območnega direktorja, enako CSD Šmarje, Laško, Šentjur in Konjice. Velenje, Mozirje in Žalec bodo spadali pod drug območni CSD.
Bi sprejeli funkcijo območne direktorice?
O tem ne odločam. Gre za še bolj odgovorno delo in o tem še ni padla odločitev. Je še prehitro. V celjski regiji smo vse direktorice primerne za to funkcijo.
možnosti zaposlitve strokovnih delavcev in sodelavcev. Ministrstvo je nekaj zaposlitev napovedalo do leta 2020. Zdaj zaposlujemo »laične« sodelavce za delo na domu z ranljivimi skupinami, za pomoč staršem pri vzgoji otrok, učno pomoč otrokom, pomoč starejšim. Ti delavci naredijo ogromno v socialni preventivi. Te nam v družbi manjka.
»Laični« delavci. To so prostovoljci?
Ne. To so delavci, zaposleni v programu javnih del. Usposobimo jih za delo, določimo mentorja, medtem ko je strokovno posredovanje v domeni strokovnih delavcev. Zaposlene preko javnih del financirajo občine, ki imajo za to velik posluh.
A kaj, ko po določenem času zaposlenega preko javnih del ne morete zaposliti.
meri
av-
»Zelim izpostaviti, da je bil v zadnjih letih dosežen izjemno velik premik pri sodelovanju s policijo, z zdravstvenim domom in s patronažo. Tudi s šolami sodelujemo dobro, bi se pa ravno tu dalo še marsikaj spremeniti. Predvsem na področju seznanjanja s postopki centrov za socialno delo, ko se pojavi vprašanje otrok z določeno vedenjsko problematiko. Skupaj lahko naredimo veliko, sistemsko pa te stvari niso urejene.«
Se vam zdi reorganizacija centralizacija dela CSD?
Ne. Zakaj? Če bosta kadrovska in finančna služba zdaj skupni, bo to samo olajšalo delo. Ljudje pa bodo imeli celo večjo možnost, da bodo za določene storitve lahko zaprosili oziroma podali vlogo kjerkoli v regiji. Na ministrstvu pravijo, da bo reorganizacija prinesla več terenskega dela.
Strokovni delavci so že zdaj veliko na terenu. Brez tega ne gre. A je res, da je v terenskem d elu
več
To je velika škoda, kajti ves čas se kaže potreba po takšnem delu. Ta problem bi morali rešiti na ravni države, vendar na žalost te luknje v sistemu na državni ravni zaenkrat krpajo občine. Škoda, da se te potrebe, zaznane na lokalni ravni, ne spremenijo v sistemsko rešitev zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih. Po drugi strani je tu vseeno pozitiven vidik. Na celjskem CSD je bila v zadnjih desetih letih velika pretočnost ljudi. Tako za ljudi, ki so bili oziroma so na ta način zaposleni preko javnih del ali drugih oblik usposabljanja, center ni več tabu. Nenazadnje gre za brezposelne, ki so hkrati naši uporabniki. Spoznali so nas, naš način dela, pristope, videli so, da moramo pri vsem spoštovati zakonodajo.
Spremenil se je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, država ponovno uvaja otroški dodatek za 7. in 8. dohodkovni razred.
Do te pravice bo od 1. 1. 2018 spet upravičenih približno 45 tisoč otrok, medtem ko bodo lahko starši vloge podali že od 1. decembra letos. Otroški dodatek spada med socialne transferje, ne gre torej za univerzalni dodatek, višina ne bo v precejšnji meri vplivala na materialni položaj družine. Pri tem bo zajela večji odstotek otrok, kar je prav. Premoženje družine pri tem transferju sicer šteje, vendar le v višini 0,51 povprečne letne obrestne mere.

Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić. Kot pravijo nekateri, ki jo poznajo kot vodilno oziroma kot sodelavko, nikoli ne dovoli, da bi kdorkoli določene stvari znotraj sistema kdaj pometel pod preprogo.
INTERVJU
27
reba odpraviti«
Pridobivanje določene pravice v sistemu socialnega varstva vedno sproži nov plaz zahtev javnosti po uveljavljanju drugih pravic.
To ustvarja večja pričakovanja, a tudi nekaj nezadovoljstva ljudi.
In mnenje, da CSD niso do vseh enaki. A vendar je treba vedeti, da družine niso enake. Ljudje drug drugega poznajo, vendar ne vedo, kaj se v drugih družinah dogaja. Možnost diskrecijskega odločanja nam omogoča, da se na primer za izredno denarno pomoč pri neki družini odločimo, ker jo dlje časa spremljamo in vemo, kakšna situacija je v njej. Morda gre za bolezen v družini, izgubo osebe, nasilje ali invalidnost. In pomoč pomeni premostitev določene situacije.
Novost je tudi uvedba avtomatičnega informativnega izračuna o pravicah iz javnih sredstev. Kaj to pomeni za stranke in kaj za CSD?
To je novost v okviru reorganizacije. Zaživela bo oktobra 2018, ministrstvo pa jo že izvaja pilotno. Gre za avtomatizirano izdajo informativnih izračunov za letne pravice: za otroški dodatek, državne štipendije, znižanje plačila za programe vrtca. Torej ne bo treba vsako leto vlagati vloge. Nekdo bo podal vlogo za letne pravice in bo samodejno dobil informativni izračun, glede katerega se bo lahko pritožil, če bo menil, da karkoli pri njem ni upoštevano. Če pritožbe ne bo, bomo izdali odločbo.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se kaže znižanje števila brezposelnih. Ali to CSD občutite glede na število vlog za pomoč?
Zmanjševanje brezposelnosti se ne odraža v zmanjševanju števila vlog na CSD. Za povečanje števila teh vlog sta najpogosteje dva razloga. Za prvega so odgovorne spremembe v sistemu socialne politike, kot je odpiranje možnosti za uveljavljanje več pravic. Drugi razlog so krizne situacije, kot so naravne nesreče ali stečaji v podjetjih. Trenutno je povečano število začasno nezaposljivih oziroma težje zaposljivih oseb, ki nam jih v obravnavo odstopa zavod za zaposlovanje. Od julija letos smo aktivni pri pripravi in motiviranju dolgotrajno brezposelnih, ki se bodo vključevali v različne programe projekta Aktivacija - kot del reorganizacije socialnega varstva.
Kdo je najbolj na socialnem dnu?
Če revščino razumemo samo kot pomanjkanje materialnih sredstev, so to absolutno družine, kjer imata starša minimalno plačo ali pa je zaposlen samo en član družine. Ti posamezniki niso deležni toliko subvencij kot brezposelni. Skrbi me, da se v Sloveniji vzpostavlja kultura revščine, kjer tudi zvišanje denarne pomoči ne bo pomagalo. V praksi je potrjeno, da otroci, ki živijo v dolgotrajni revščini, nimajo ali ne dosegajo svojih ciljev in niso motivirani. Gre za kulturne vzorce, ki se razvijejo ob takšnih življenjskih situacijah. V Sloveniji imamo tako že tretjo generacijo prejemnikov denarne pomoči, ki so razvili drugačne vzorce obnašanja. Ne govorim o začasno brezposelnih, govorim
o ljudeh, ki so dolgotrajno brezposelni in so razvili posebne mehanizme za preživetje.
Kdo največkrat zaprosi za izredno denarno pomoč?
Tudi posamezniki, ne samo družine. Za pridobitev te pomoči morajo biti izredne okoliščine. Pri tem preverimo materialni status prosilca. Ne sme imeti prihrankov ali premoženja, ki presega določeno mejo. Med prosilci so tudi večje družine, ki imajo tri otroke ali več. Ljudje so danes z možnostjo pridobitve izredne denarne pomoči dobro seznanjeni.
Jo tudi kdaj zlorabijo?
Tudi. Dobivamo kar veliko anonimnih pisem in prijav. Vsako takšno prijavo preiščemo, začnemo ugotovitveni postopek, zadeve tudi odstopamo tržnim ali delovnim inšpektorjem. Moram reči, da so se zadnje čase ljudje opogumili in pišejo anonimno, če menijo, da je kdo, ki ga poznajo, zlorabil pomoč centra za socialno delo. Pri tem bi izpostavila predvsem nedokazljivost izvenzakonskih skupnosti v postopkih ...
... kjer priče potrdijo, da njihovi prijatelji ne živijo skupaj.
Da. Priče tako izpovejo, čeprav vedo, da je krivo pričanje kaznivo dejanje. Toda poudarjam naslednje: če se zatem partnerju karkoli zgodi, na primer da umre, in se potem drugi partner v postopku dedovanja priglasi kot dedič, lahko sodišče takšen zahtevek za dedovanje zavrže, saj imamo dokaz, da osebi nista bili skupaj. Pogosto se zadeve zapletejo, ko se partnerja ločita in na površje pridejo vse goljufije, kar je razlog za obnovo postopka. Pooblastil za preverjanje, ali partnerja res živita skupaj ali ne, na način, kot to delajo v tujini s posebnimi inšpekcijami, nimamo.
Manjka kaj takšnega tudi v Sloveniji?
Težko bi rekla, če gledam s socialnodelovnega vidika. In vsekakor tega ni mogoče pričakovati, vsaj dokler postopke vodimo socialni delavci na CSD. Zakaj? Ker je v osnovi dela socialnih delavcev, da pri ljudeh izhajamo iz predpostavke in prepričanja, da so	v
tukaj zaradi stiske in ne zaradi	»Naša
zlorabe.
Včasih se temu reče lahkovernost. Niso vsi
»Strinjam se, da je velikokrat slaba komunikacija z mediji razlog, da se zadeve predstavijo napačno, brez pravih informacij. Zakonodaja in predvsem strokovna etika nam ne dovoljujeta, da govorimo o primerih, s čimer bi razkrili intimne podrobnosti primerov. Zato absolutno menim, da bi javnost o določenih primerih imela drugačno mnenje, če bi poznala podrobnosti.«
dela in družbene odgovornosti in ne samo sočustvovanja. Tudi pri odločanju v upravnem postopku - nalogi, ki jo je centrom dodelila država - je možno izražati socialni čut in uporabljati diskrecijsko pravico. Čeprav se dela po vzorcu, sta način komunikacije in pristop pri vsakem primeru drugačna. Ko iščemo rešitve skupaj z uporabnikom, pogosto izhajamo iz lastnih izkušenj. Pri svetovanju pazimo, da ne vsiljujemo svojih rešitev, kajti če nekomu predlagaš svoj način reševanja težave, ni nujno, da je ta pomoč ustrezna zanj.
Torej je ravno odnos pri svetovanju velikokrat razlog za nezadovoljstvo uporabnikov, ne samo odločitve?
Da. Dogaja se, da uporabniki izražajo nezadovoljstvo glede načina, pristopa strokovnega delavca. Poskušam razumeti in razložim, da lahko poskušajo sodelovati z drugim strokovnim delavcem. Vem, da se vsi enostavno ne ujamejo z vsemi. Je teh pritožb veliko? Kar nekaj, vendar v primerjavi s številom primerov, ki so rešeni pozitivno, zanemarljivo malo. So pa različne. Če je nekdo nezadovoljen s svetovalko, ker je vodila postopek, pri čemer je odločba negativna, zato ni dobil denarne socialne pomoči, mu je treba pojasniti, da je zakonodaja takšna, da pomoči ne more prejeti. Če bi svetovalka ravnala drugače, bi bila kaznovana. Pri tem poiščemo druge oblike pomoči, ki so možne. Pri svetovalnem delu, posebej pri prehodnem družinskem svetovanju, razveznem postopku, ko gre za urejanje stikov, preživnine, imamo pogosto dve odrasli osebi v sporu. Pri tem ne iščeta rešitev, prisotna so samo obtoževanja. Takrat ne moremo pričakovati, da bosta zadovolj-
družba se tako ni obe stran1, kajti ena se čuti
zmagoslavno, druga pora-
pošteni.
Različne življenjske situacije in odzivi v stiski pripeljejo tudi do tovrstnih zlorab. Prav zato ta upravni postopek opravljajo strokovni delavci centra, od katerih se obenem pričakuje, da de lujejo humano. Če bi razmišljali drugače, bi lahko o denarni pomoči odločala na primer upravna enota. Vendar je razlika med strokovnimi delavci in mnogimi, ki delujejo humanitarno, v tem, da strokovni delavci izhajamo iz doktrine socialnega
kot ves svet sooča z veliko težavo - demenco. Skupnost je treba še naprej in še bolj obveščati in izobraževati o bolezni, ki postaja problem prihodnosti.«
ženo. Z uporabniki vedno gradimo profesionalen odnos, nihče pa ne more reči, da ni tudi osebni.
Kakšno sporočilo predstavlja uporabnikovo nezadovoljstvo za socialnega delavca?
Za vsakega strokovnega delavca to predstavlja stres in ponovno soočanje z vsem, kar je do takrat naredil. Pri tem ima vedno možnost samorefleksije. Kljub temu so CSD v nezavidljivem položaju. Družini morajo pomagati, nato pride do ukrepa odvzema otrok, ko CSD pre-
vzame kaznovalni položaj, v naslednjem trenutku mora isti družini pomagati. Ni čudno, da je nezadovoljstvo v teh primerih.
Ko gre za družino in varstvo ogroženih otrok, zakonodaja zaenkrat vidi vlogo CSD v sočasnem upravnem postopku in svetovanju. CSD spremlja družino, da ne pride do odvzema otroka. Ko je ta ukrep neizogiben, drug strokovni delavec iz pravne službe, izda odločbo o odvzemu otroka. Čez dve leti se bo to z novim družinskim zakonikom spremenilo. Takrat bo o tem ukrepu odločalo sodišče. Kot veste, bi družinski zakonik moral biti sprejet že pred petimi leti. Ampak takrat je zakon padel zaradi drugih zadev, ki so se izpostavljale v javnosti. Lahko samo povem, da bi bilo zelo pomembno, če bi bil nov sistem dela sprejet že takrat.
Odvzemi otrok so vedno odmevni. Če bi lahko CSD javno povedal določene stvari o teh primerih, ki jih zdaj zaradi varnosti osebnih podatkov ne more, bi imela javnost o teh odvzemih drugačno mnenje?
Strinjam se, da je velikokrat slaba komunikacija z mediji razlog, da se zadeve razlagajo napačno, brez pravih informacij. Zakonodaja in predvsem strokovna etika nam ne dovoljujeta, da govorimo o intimnih podrobnostih. Zato absolutno menim, da bi javnost o določenih primerih imela drugačno mnenje.
Mediji namreč trčijo ravno v zid varstva osebnih podatkov.
Menim, da morajo novinarji, ki takšne primere raziskujejo, vsaj del ozadja dobro poznati. Mi smo zavezani k spoštovanju varstva osebnih podatkov, vedno pa je možna napaka, ker delamo z ljudmi in to sodelovanje je živo. Vendar je prav, da smo pod drobnogledom.
Nekateri uporabniki vkorakajo v uredništvo in pravijo, da jim je bila kršena pravica.
Ne glede na to mora imeti CSD oziroma tisti, ki ga predstavlja, pokončno držo in mora javnosti razložiti svoje odločitve ter stališča in trdno stati za njimi. Zaradi napačnih informacij ali nerazumevanja situacije so nekateri dogodki v medijih pogosto drugače prikazani, včasih jih nekateri želijo v medijih tudi prikazati napačno.
Menite, da bi se CSD morali bolj odpreti?
V okviru zakonodaje obstajajo možnosti, da mediji pridobijo informacije, da si javnost lahko ustvari realno sliko. Zato sta sodelovanje in zaupanje med mediji in stroko pomembna, saj so tudi mediji zavezani novinarski etiki in zelo dobro vedo, da je otroka in družino treba zaščititi in ne izpostavljati javnosti.
Res je tudi, da je kar nekaj odmevnih primerov odvzemov otrok zlorabljeno v politične namene.
Družba mora strokovne odločitve prepustiti stroki. Pred časom sem ravno na to opozorila tudi z javnim pismom.
Ravno politiki so pred leti, ko so odločali o varčevanju, prezrli, da bodo s tem ljudi potisnili tudi na rob revščine .
... ki je izjemno velik dejavnik tveganja za vse situacije, ki jih rešujemo CSD. Krog revščine je lahko posredni vzrok za nasilje, zlorabe, alkoholizem, zadnje čase zelo pogosto tudi za zlorabe starejših.
Bo kdaj bolje?
Da. Ne smemo pozabiti, da je bilo pred izbruhom krize obdobje, ko bi lahko privarčevali in bi bile posledice splošne družbene krize manjše. Statistika sicer kaže, da se stanje izboljšuje, tudi minimalna plača naj bi se nekoliko dvignila, mora se, da bo delavec vsaj motiviran. Če gledam splošno, pa ministrstvo za delo, ki pokriva tako zelo široko področje, še vedno dobi premalo denarja, da bi delalo še bolj učinkovito. Smo v veliki tranziciji reforme socialnega varstva. Za veliko ovir, ki sem jih omenila, so v pripravi že ustrezne rešitve, kar me navdaja z upanjem za prihodnost učinkovitega socialnega varstva v Sloveniji.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA
sffsf
№ PL*

Po obnovi središče Laškega bolj mikavno
Župan Franc Zdolšek o naložbah in aktualni problematiki v občini
Tokratno obeleževanje občinskega praznika bo imelo še poseben pečat, saj Laško letos zaznamuje dva pomembna jubileja: 790-letnico pridobitve trških in 90-letnico pridobitve mestnih pravic. Župan Franc Zdolšek je prepričan, da so v občini jubilejno leto dobro izkoristili.
»Večino projektov, ki smo jih v občini načrtovali, smo uresničili, nekaj jih je še v izvedbi in bodo tudi uspešno končani v tem letu. Med končane investicije, ki smo jih najbolj veseli, spadata energetska obnova podružničnih osnovnih šol Jurklošter in Sedraž, podobno investicijo občina izvaja tudi v POŠ Vrh nad Laškim. Občina je obnovila Trubarjevo ulico, trenutno prenavlja še Mestno in Stegenškovo ulico ter Pot na grad. Z javnim natečajem iščemo tudi najboljše rešitve za ureditev vseh treh trgov v Laškem, dela Mestne ulice in Trubarjevega nabrežja. Prepričan sem, da bo po uresničitvi teh projektov ta del mesta ponovno bolj mikaven tako za turiste kot domačine,« pravi župan Zdolšek.
Težava, ki je trenutno najbolj pereča v občini Laško, je zagotavljanje poplavne varnosti. Laško je bilo spomladi spet pod vodo. Ministrica za okolje je bila v minulih letih večkrat pri vas, kaj pa kažejo trenutni pogovori z državo?
V občini se z ministrstvom za okolje in prostor dogovarjamo glede projektiranja in gradnje protipoplavnega nasipa od marijagraškega ovinka do železniške čuvajnice, dolgega približno kilometer. Računamo, da se bo gradnja nasipa začela v prihodnjem letu in da bodo ti protipo-plavni ukrepi bistveno pripomogli k zagotovitvi varnosti na tem območju. Hkrati želimo s tem ukrepom pridobiti del površin za katero drugo dejavnost. S projektanti načrtujemo tudi nadaljnje ukrepe, ki bi še izboljšali poplavno varnost v središču Laškega in Rimskih Toplic.
Kakšni sta gospodarska slika v občini in njena usmeritev v prihodnosti? Tudi v luči, da Pivovarna Laško verjetno ne bo več ključni generator razvoja v občini ...
Večina podjetij trenutno dobro posluje. Trenutno si v občini zelo želimo, da bi kakšen investitor izkazal zanimanje za Paron, ki je v stečajnem postopku, da bi se tam spet začela proizvodnja. Spremembe v Pivovarni Laško, ki zadevajo našo občino, so bile izvedene na mehak in korekten način in jih nismo preveč občutili. Verjamem, da bo Pivovarna Laško še naprej uspešno poslovala v našem mestu, kar bo dobro tudi za občino. Sicer pa je bila že pred leti sprejeta odločitev, da se
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
mora Občina Laško strateško razvojno usmeriti predvsem v turizem, kar seveda ne pomeni, da vlagatelji v drugih gospodarskih panogah, ki ne
obremenjujejo okolja, niso dobrodošli. Samo od turizma bomo namreč težko živeli tudi v prihodnje, pri čemer je turizem nasploh ena naj-
zahtevnejših gospodarskih panog. Želimo si še več zasebne pobude in ponudbe nočitvenih zmogljivosti, čeprav menim, da se v zadnjih
letih to področje kar dobro razvija, prav tako si želimo okrepitev gostinske ponudbe v starem mestnem jedru in na podeželju. V občinskem proračunu spodbujamo lokalno pridelavo kmetijskih izdelkov za prodajo turističnim ponudnikom kot tudi občanom, kar bo dolgoročno prispevalo k poseljenosti na celotnem ozemlju naše občine.
Laško letos slavi dva pomembna jubileja: 790-le-tnico pridobitve trških in 90-letnico pridobitve mestnih pravic. Ocenjujete, da ste ju dobro izkoristili, tudi za turistično promocijo občine?
Menim, da smo bili v občini pri obeleževanju teh jubilejev kar uspešni. Kakšni bodo promocijski in turistični učinki, je težko ocenjevati, to bo pokazal čas. Matejev sejem, pri izvedbi katerega so sodelovala številna društva in občani, moramo zagotovo šteti za enega od presežkov. Veseli me, da je prav na dan občinskega praznika luč sveta ugledala tudi nova monografija občine Laško, izdana v počastitev obeh jubilejev.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Prejemniki občinskih priznanj
Na osrednji slovesnosti ob prazniku Občine Laško v kulturnem centru so bila podeljena tudi najvišja občinska priznanja za dosežke na različnih področjih ustvarjanja, s katerimi so prejemniki priznanj pomembno prispevali k prepoznavnosti in ugledu mesta.
Zlati grb za uspešno dolgoletno delo na športnem in kulturnem področju je prejel Gorazd Šetina, ki je večino svoje delovne dobe preživel v Pivovarni Laško. Med drugim je bil med pobudniki ustanovitve Košarkarskega kluba Laško leta 1969, sodeloval je pri zasnovi in gradnji
dvorane Tri lilije ter Kulturnega centra Laško, dolga leta je vodil Laško pihalno godbo in laške mažorete. Že dolga leta deluje v Turističnem društvu Laško, bil je tudi član vodstva odbora prireditve Pivo in cvetje. Letos je dopolnil 70 let.
Srebrni grb je prejel Jože Senica za prizadevno in
Drage občanke, cenjeni občani,
iskreno vam čestitam ob občinskem prazniku. Naj bo v teh prazničnih dneh veliko priložnosti za krepitev medsebojnega sodelovanja in povezovanja.
Vsem tistim, ki ste prejeli priznanja, prisrčno čestitam in se vam zahvaljujem za vaš trud in prizadevno delo, s katerim bogatite in zaznamujete našo lokalno skupnost.
Vabim vas, da si v teh prazničnih dneh vzamete čas za druženje in skupaj z nami obeležite občinski praznik in jubilejno leto ob 790-letnici trških in 90-letnici mestnih pravic.
Župan FRANC ZDOLŠEK
OBČINA LAŠKO
I1J7 % , UX7	ЛН7 ,
: LAŠKO :
+, + V
uspešno delo na področju jadralnega padalstva, za katerega se je navdušil v osnovni šoli. Zapisal se je med pionirje jadralnega letenja v občini, bil ustanovni član društva Metulj in ustanovitelj ter inštruktor jadralno--padalske šole.
Dobitnik srebrnega grba je tudi Planinsko društvo Laško, ki letos praznuje 95-le-tnico uspešnega delovanja. Društvo ima pod svojim skrbništvom kar 39 kilometrov planinskih poti, za kar skrbi 21 markacistov, z 11 vodniki pa je tudi med vodilnimi društvi v državi. PD Laško je tudi skrben lastnik Doma na Šmohorju, ki je v svoji 65-letni zgodovini doživel kar nekaj posodobitev.
Prejemnica bronastega grba pa je letos Mateja Škor-ja za ustvarjalno in prizadevno delo na področju glasbene umetnosti. Je učiteljica glasbene umetnosti z dolgoletnimi vrhunskimi dosežki na kulturnem področju, ki so izjemnega pomena za razvoj, ugled in prepoznavnost OŠ Primoža Trubarja in Občine Laško.
RG
Podarite nepozabno doživetje -DARILNI BON ENIGMARIUM®
ZABAVA 100% ZAGOTOVLJENA
»PRVA
I ESCAPE ROOM IGRA NA SVETU
•ria temo PIVOVARSTVA
NAPETA PUSTOLOVSCI NA NA PROSTEM
UNLOCK LAŠKO" po mestnih ulicah
Z darilnim bonom Enigmarium® obdarjenec sam izbere igro in termin. Darilni bon, ki velja za ekipo 2-5 prijateljev, sodelavcev ali družinskih članov je super darilo za rojstni dan, novo leto ali teambuilding!
Pokličite 05135 5417 - čaka vas nepozabna zabava!
ESCAPE R O 8 M
amiSniABluf
STIK LAŠKO I Valvasorjev trg 1, Laško | www.lasko.escape-room.si
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Monografija za piko na i jubilejnega leta
Alenka Hren Medved: »Laško ne bi bilo to, kar je, brez svoje zgodovine«
Eno najlepših daril, ki jih je dobilo Laško ob občinskem prazniku, je zagotovo monografija o mestu, ki letos slavi dva častitljiva jubileja. Urednica imenitne in bogato slikovno opremljene knjige, ki za katero je prispevke napisalo še nekaj avtorjev, je Alenka Hren Medved.
»Knjiga je vsebinsko zasnovana tako, da je v njej opisana celotna občina Laško in ne samo mesto z bližnjo okolico. Tako bo bralec ob prebiranju dobil osnovne informacije o naravnih znamenitostih naše občine, njeni zgodovini, bogati snovni in nesnovni kulturni dediščini ter umetnostnozgodo-vinskih spomenikih na njenem območju,« je povedala avtorica knjige. Drugi del knjige je posvečen občini in njenim prebivalcem. Knjigo zaključuje opis posameznih
krajevnih skupnosti, o njih so navedeni osnovni podatki in zanimivosti.
Naša sogovornica je še dejala, da so se ustvarjalci knjige trudili, da je vsebina knjige »uravnotežena«, da so vse tematike v njej zastopane čim bolj enakovredno. »Lahko pa rečem, da se je vseeno izkazala zgodovinska tematika za prevladujočo, saj je zgodovina kraja v najširšem pomenu izhodišče za njegov nadaljnji razvoj. Laško danes vsekakor ne bi bilo to, kar je, brez svoje bogate zgodovine tako na področju uprave kot tudi zdraviliškega turizma, gospodarstva in prometa, pri čemer ima še posebej pomembno vlogo Zidani Most.«
Bogato slikovno gradivo
Knjiga je zelo bogata z raznovrstnim slikovnim
Monografija Občina Laško je nastala v sodelovanju z Domoznanskim oddelkom Osrednje knjižnice Celje. Ob urednici in soavtorici knjige Alenki Hren Medved so se pod prispevke podpisali še Tina Belej, Metoda Benedek, Alenka Lapornik, Tomaž Majcen, Vlado Marot in Andrej Mavri. Knjigi daje privlačnost izbran slikovni material iz zbirk Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, Muzeja Laško, Muzeja novejše zgodovine Celje in nekaterih občanov.
Za knjigo na 232 straneh je besedila prispevalo še nekaj avtorjev, izšla je v tisoč izvodih, kupiti pa jo je mogoče tudi v prosti prodaji v Stiku Laško.
primal
računovodstvo
Mi pridemo k vam!
Zaupajte prednostim strokovnega »outsourcinga«:
- pri vodenju poslovanja - pri vodenju računovodstva - pri knjigovodenju
Agencija Promal, d. o. o. Belovo 41,3270 Laško www.agencija-promal.si info@agencija-promal.si 040 460 936 in 03 56 32 332
primal
računovodstvo
gradivom. Glavnino knjige predstavljajo fotografije lokalnega fotografa Borisa Vrabca, starejše slikovno gradivo je iz zbirke Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje in Muzeja Laško, nekaj fotografij so prispevali tudi drugi, v knjigi pa so še tri ilustracije, katerih avtor je Jože Žlaus. Namen izbora slikovnega gradiva je bralcu čim bolj nazorno in slikovito predstaviti besedilo knjige in lepote občine.
»Knjiga bralcu sporoča, da je območje občine Laško prijeten, zdrav in kakovosten prostor bivanja tako za občane kot tudi za vse, ki bi v tem mestu želeli preživeti počitnice ali le krajši oddih. Vsekakor območje občine z vsemi njenimi prednostmi in aduti ne bi bilo takšno, kot je danes,
Alenka Hren Medved, urednica monografije Občina Laško, sicer vodja Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, z monografijo o Občini Laško
brez njenih prebivalcev, ki s prostovoljnimi dejavnostmi v različnih društvih skrbijo za prijetno okolje in vzdušje.« Knjiga je napisana po-
ljudno in je s tem dostopna vsem ne glede na starost in izobrazbo. Zahtevnejšim in bolj zvedavim bralcem je na koncu vsakega poglavja
namenjen izbor uporabljene literature, ki nudi možnost širšega vpogleda v izbrano tematiko.
ROBERT GORJANC
www.fragmat.si
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Portret »slikajočega pesnika« v galeriji v Zgornji Rečici. Miha Maleš (1903-1987) sodi med tiste slovenske umetnike, ki so zapustili največje ustvarjalne opuse 20. stoletja. Za svoj grafični, slikarski in ilustracijski Travica Maleš Grešak in Marina Bezgovšek ob avtorjevem delu, razstavljenem v Galeriji Maleš opiis je umetnik leta 1977 prejel Prešernovo nagrado.	v Zgornji Rečici
Knjiga »slikajočem pesniku« motiv več za ogled galerije v Rečici
Mladinska knjiga z monografskim delom o umetniku Mihi Malešu
Galerija Maleš v Zgornji Rečici, kjer so predstavljena likovna dela znamenitega grafika in slikarja Mihe Maleša, je pomemben dejavnik kulturnega turizma v občini Laško. V spomin na očeta in da bi predstavila njegovo bogato ustvarjalno zapuščino, jo je ustanovila umetnikova hči Travica Maleš Grešak. Obisk galerije bo v prihodnjih dneh, ko bo pri Založbi Mladinska knjiga ob 30-letnici Maleševe smrti izšla obsežna knjiga o njem, še posebej aktualen in zanimiv.
»Izdaja tako obsežne knjige o mojem očetu je velika stvar in mi zelo veliko pomeni. Še zlasti, ker je prvi likovni umetnik, ki >nastopa< v zbirki Album,« je ob skorajšnjem izidu knjige Miha Maleš - slikajoči pesnik povedala Travica Maleš Grešak.
Knjiga bo izšla v okviru prestižne zbirke, v kateri so z biografskimi deli že bili predstavljeni Primož Trubar, Edvard Kocbek, Simon Gregorčič, Alma M. Karlin, Izidor Cankar in drugi. Avtorica dela o Mihi Malešu je umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik,
ki je dolga leta delala v mariborski galeriji, njen prvi projekt v službi pa je bila prav priprava obsežne predstavitve Maleševih grafičnih del v Mariboru.
Pomagala z dokumentacijo
Ob izčrpnem življenjepisu je v knjigi predstavljen umetnikov opus v grafiki, slikarstvu in fotografiji. Poudarek je tudi na Maleševem javnem delovanju v okviru založbe, ki jo je sam ustanovil, in revije Umetnost, ki jo je izdajal v letih od 1936 do 1945, sodelovanju s slovenskimi
umetniki, literati, likovniki ... Ob Bredi Ilich Klančnik so avtorji tekstov še Milček in Miklavž Komel, Metka Kraševec, Irena Mislej in še nekateri drugi.
»Pri nastajanju knjige sem pomagala, kolikor je bilo mogoče, doma imam še precej očetove dokumentacije. Z avtorji smo pregledali pisma, fotografije in vso ostalo zapuščino. Za knjigo sem tudi sama napisala krajši članek o spominih na svojo mladost v Tivoliju in o spominski knjigi, ki je tudi pomemben kulturni dokument obdobja, v katerem sem odraščala,« je svoj
prispevek pri nastajanju knjige opisala Travica Maleš Grešak. Nastajajoča knjiga in sodelovanje naše sogovornice pri njej sta bili okoliščini, ko so se spomini na očeta še posebej razživeli. Kot je še povedala, je bil njen oče vse življenje zelo predan svojemu likovnemu delu.
Ko se razživijo spomini
»V spominu ga imam kot zelo izobraženega na tem področju, od njega sem se veliko naučila. Bili smo majhna družina, bila sem edini otrok. Zelo se mi je posvečal, mama je hodila v službo,
RESTAVRA	C 1J A P 1 Z Z E R 1J A
	
ODPRTO VSAK DAN OD 7h - 23h
TRG SVOBODE 7 3270 LAŠKO 03 734 33 30
NUDIMO MALICE, PIZZE, TESTENINE,
JEDI PO NAROČILU, SLADICE, JEDI IZPOD PEKE.
RODOŠLI V LAŠKO
Ш	> u Гх ^ -зГ-
frfäjf	
EEA Medved d.o.o.
Elektroinstalacije / Elektromehanika / AKU servis s.b. / Trgovina Medved
Podšmihel 1c, 3270 Laško
Tel. št.: 03 733 89 70 / E-mail: info@eea.si / www.eea.si
Travica Maleš Grešak z naslovnico knjige o svojem očetu, ki bo pri Mladinski knjigi izšla v prihodnjih dneh.
EEA
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Maleš, med drugim tudi s primerkom Sonetnega venca Franceta Prešerna.	Domačija v idiličnem okolju Zgornje Rečice, kjer je Galerija Maleš.
sama pa sem lahko velikokrat bila pri njem v ateljeju, ga opazovala pri njegovem delu in mu pomagala pri pripravi grafik. Velikokrat me je tudi vzel s sabo v družbo, tako da sem v Ljubljani tudi sama spoznala mnogo zanimivih ljudi.« Kot je še povedala njegova hči, je bil Miha Maleš pri svojem delu zelo discipliniran. »Vstajal je ob sedmih, delal do dvanajstih, šel v mesto po nakupih, na primer na tržnico po hrano. Potem se je dobil s prijatelji v kavarni Slon ali Union. Tam so imeli svoj kotiček. Ko se je vrnil iz mesta, je doma skuhal kosilo, šel malo ležat, popoldne pa je spet delal, tako da je
imel normalen osemurni delavnik kot vsi drugi zaposleni.«
Travica Maleš Grešak pravi, da je oče vedno delal v beli halji. Nožke, čopiče in druge delovne pripomočke ter stvari je v ateljeju imel urejene, vedno je pospravil in počistil za sabo. Skratka bil je izredno redoljuben.
Galerija kot spomin na očeta in njegovo delo
Sogovornica se je v idilično okolje Zgornje Rečice preselila pred štiridesetimi leti na domačijo, kjer živita z možem. Tam je leta 2008 uredila Galerijo Maleš, v kateri so v stalni zbirki predstavljena izbra-
na dela njenega očeta. V njej si je mogoče ogledati barvne monotipi-je, po katerih je še posebej slovel, zbirko znanih slovenskih osebnosti v lesorezu, ki je bila nasploh prva zbirka v galeriji, in druge grafike, ilustracije, s katerimi je Maleš opremil izdaje Prešernovega Sonetnega venca, risbe, veliki umetnikov avtoportret ter ostala slikarska dela, kiparske stvaritve ... »Prostori v Zgornji Rečici me spominjajo na rojstni kraj, na Tivoli v Ljubljani. Z Marino Bezgovšek iz laškega Stika sva v teh prostorih pripravljali različne dogodke inpredstavitveslikarjev, kiparjev ter drugih ustvarjalcev s tega območja.«
Tako so imeli v galeriji samostojno razstavo Dragica Čadež, ki je v Rečici opremila cerkev s kipom Antona Martina Slomška, Mariborčan Marjan Drev, ki se je predstavil s projektom Figura v kiparskem polju ob svetovnem dnevu Zemlje, in Milan Houška Pavlin z razstavo olj na platnu na temo drevesa v počastitev mednarodnega dneva ozonske plasti ... V Galeriji Maleš je bilo mogoče prisluhniti tudi različnim predavanjem, od astronomije do suhega cvetja, galerija s tem vsa leta od nastanka bogati ponudbo kulturnega turizma v občini Laško. Tudi s projektom Ustvarjamo, v okviru katerega se lahko turisti, zdraviliški
in drugi gostje ter tudi domačini učijo o umetniških zvrsteh in se sami preizkušajo v ustvarjanju.
Leta so sicer opravila svoje, zato Travica Maleš Grešak v zadnjem času spremljajočih projektov v galeriji ne pripravlja več v tolikšni meri, še vedno pa z veseljem sprejme posameznike in skupine ter jim predstavil galerijo.
Miha Maleš je sicer večino svojih del zapustil Občini Kamnik. Ta je v rojstni hiši umetnostnega zgodovinarja Emilijana Cevca uredila galerijo in v njej na ogled postavila Maleševa dela.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Studio Biomax
- Center za biodiagnostiko in bioterapijo po metodi Zdenka Domančića v Laškem odslej v novih sodobnih poslovnih prostorih
Od 1. novembra dalje Studio Biomax v Laškem deluje na novi lokaciji, in sicer v Trubarjevi ulici 15 (v središču Laškega nasproti osnovne šole). Studio Biomax je center za holistično (celostno) obravnavo ljudi, ki imajo težave, povezane z zdravjem. Vse bolnike obravnavajo na energetski in tudi na celični ravni. Zelo pomembno je, da je obravnava celostna, saj se le tako pokažejo dobri rezultati. Na energetski ravni je priporočljiva biodiagnostika (slikanje in analiza bio polja). Pri njej uporabljajo vrhunsko rusko tehnologijo dr. Korotkova iz St. Petersburga. Ta tehnologija je najbolj napredna v svetovnem merilu ravno na področju analize bio polja človeka. Vemo pa, da se vse težave, povezane z zdravjem, najprej pokažejo v človekovem bio polju.
Vse težave v energetskem polju je seveda mogoče »popraviti«. To počnejo z bioterapijo po metodi Zdenka Domančića. Dr. Marko Peršič je licencirani terapevt bioterapije po metodi Zdenka Domančića. Z bioterapijo na naraven način lahko uravnotežijo energetsko polje, dodajo energijo in izboljšajo pretok energije skozi energetske centre (čakre).
Na celični ravni lahko z bioresonančno tehnologijo preverijo, kakšno imamo stanje posameznih elementov (vitaminov, mineralov, težkih kovin) v organizmu. To je zelo pomembno, saj ljudje večkrat jemljejo posamezne prehranske dodatke, ki jih v osnovi ne potrebujejo.
Pri prehranskih dodatkih imajo v Studiu Biomax na voljo vse izdelke kanadske blagovne znamke Jamieson ter ameriške blagovne znamke Solgar. Omeniti je treba tudi izdelke iz CBD-konoplje (kapljice, smola, mazilo), ki so zelo učinkoviti in ljudje v zadnjem času po njih zelo veliko posegajo. Vsi izdelki so na voljo tudi v njihovi spletni trgovini www.bio-max.si.
Kot novost v Studiu Biomax je bila v tem mesecu predstavljena visokofrekvenčna akupunktura (EHF-terapija). Gre za posebno rusko napravo oziroma tehnologijo, ki poskrbi, da naše celice v telesu spet začenjajo komunicirati med seboj. Naprava je preizkušena in jo v tujini veliko uporabljajo v bolnišnicah. Namenjena je vsem, ki imajo različne vrste bolečin, ljudem z oslabelim imunskim sistemom, z različnimi diagnozami ipd.
Promocijsko besedilo
CENTER ZA BIODIAGNOSTIKO IN BIOTERAPIJO
PO METODI ZDENKA DOMANČIĆA®
TEL: 041-307-848 I WWW.BIOTERAPIJA.SI
studio Biomax
30% POPUST
NA DIAGNOSTIKO ENERGETSKEGA POLJA
Popust lahko izkoristite v Studiu Biomax na novi lokaciji v Trubarjevi ulici 15, Laško (v središču Laškega nasproti osnovne šole). Za storitev je obvezna rezervacija na tel.: 041307 848 ali e-mail: maja@bioterapija.si Popust se lahko izkoristi do 31.12. 2017.
32
NA PRAZNIČNEM OBISKU
»Preizkušnja je velika, vendar verjamemo, da jo bomo s pomočjo dobrih ljudi zmogli,« sta prepričana Andreja in Robi.
Tinkara je navihana in radovedna petmesečnica.
Tudi ati bo zaigral za svojo punčko
Danes bo v dvorani Tri lilije v Laškem veliki koncert za Tin karo Polanc
Andreja in Robi sta svojo drugorojenko težko čakala in se je veselila. Vse je teklo po pričakovanjih, brez kakršnihkoli posebnosti. Na šok ob rojstvu njune deklice ju ni pripravilo prav
nič. Tinkara se je rodila z apertovim sindromom. Da je zaradi tega drugačna, je ob srečanju težko spregledati. A ko se dobrovoljna deklica nasmehne mamici in očku, dobrodušno zago-
de in se stisne v naročje, človek ve, da bo enkrat tudi zanjo še vse dobro.
Apertov sindrom je redka genska bolezen, ki se pojavi pri enem od petdeset tisoč do sto tisoč otrok. Bolezen
povzroči spremembo v razvoju lobanjskih in obra-znihkosti. Zaradi tega imajo otroci s tem sindromiam spremenjeno obliko glave, lahko imajo razcepljeno trdo in mehko nebo, zara-
ščene prstke na rokah in nogah. Vse to je s seboj na svet prinesla tudi mala Tin-karaa Tega se bintra in radovedna drklica še ne zaveda. A odraščanje v samostojno in normalno razvito dekle bo
polno izzivov in operacij. Z operativnimi posegi bodo zdravniki namreč poskrbeli, ds bodo meh njeni možgrni zn razvoj .ovolj prostora in da se Usch °е videzu nekoč ne bo peav vsliko razhkova-
Frizerski
NDVO.V RIMSKIH TOPLICAH
Aškerčeva cesta 4, Rimske Toplice
DELOVNI CAS: ponedeljek - sreda - petek 08.00 - 15.00, torek - četrtek 11.00 - 18.00, sobota 07.00 - 12.00
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Kot pravi Robi, je igral že na mnogih dobrodelnih koncertih. Da ga bo kdaj moral sam organizirati, si seveda ni predstavljal. Odziv glasbenih prijateljev je bil izjemen.
la od vrstnikov. »Lagal bi, če bi rekel, da z Andrejo nisva bila povsem na tleh, ko se je rodila. Medicinskemu osebju se lahko samo zahvaliva. Tudi zaradi njega sva se hitro oprijela upanja,« je povedal Tinkarin očka Robi Polanc. Srečala sta se tudi z odraslimi bolniki s to boleznijo. Najstarejši v Sloveniji šteje že 55 let. »Danes lahko otrokom s sodobnimi metodami pomagajo še precej bolj. In čez nekaj let, ko bo podobne operacije potrebovala Tinkara, bo še bolje,« sta polna upanja Andreja in Robi.
Enkrat bo srečna in zadovoljna najstnica
Robija Polanca sicer ljubitelji narodnozabavne glasbe poznajo kot člana ansambla Okrogli muzikanti. Nad življenjem se ni nikoli pritoževal in če je bilo le mogoče, je s svojim talentom pomagal
tudi drugim. »Velikokrat smo igrali na dobrodelnih koncertih. Če je šlo za otroke, sploh nismo pomišljali. Zdaj sva midva z Andrejo v vlogi, ko vabiva prijatelje in obiskovalce, da se družimo za dober namen,« je dejal Robi. Tinkaro bodo čez nekaj mesecev prvič operirali v Lyonu v Franciji. S prvim posegom bodo razširili zadnje lobanjske kosti, kasneje ji bodo v Parizu operirali še sprednji del lobanje in obrazne kosti. Gre za tako redko bolezen, da operacija v tujini ni vprašljiva. Vseeno pa bodo posegi šte-
Pomoč za Tinkaro zbirajo tudi na številnih računih. Pravne osebe oziroma podjetja lahko za Tinkaro prispevajo na račun društva Vesele nogice.
Celjska cesta 43, SI-3270 Laško TRR: SI56 0510 0801 5403 204 Sklic: 22052017 Namen: za Tinkaro Polanc
Ostali lahko pomagajo z nakazilom na račun Tinkare Polanc, Cesta v Debro 10, 3270 Laško, TRR: SI56 0510 0704 7198 480
Odprt je tudi transakcijski račun sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922 - 0019831742 s pripisom za Tinkaro, sklicna št. 7198. Pomoč lahko namenite tudi s SMS-sporočilom. S sporočilom KRAMBERGER na 1919 boste darovali en evro, s sporočilom KRAMBERGER5 pa boste prispevali pet evrov.
Želje iz globin (foto: osebni arhiv)
Sladka umetnost za dober namen
Za Tinkaro bodo nocoj, 9. novembra, ob 19.30 v dvorani Tri lilije zaigrali Okrogli muzikanti, Nuša Derenda, ansambel Modrijani, skupina Gadi, Kvintet Dori, ansambel Akordi, ansambel Unikat in skupina M. J. A. V. Do koncerta bodo na dražbi tudi umetniška dela Klavdije Simler s Planine pri Sevnici. Slikarske stvaritve oziroma sladkorne umetnine bodo najbolj velikodušnim dražiteljem predali na koncertu. Do koncerta so dela razstavljena v prostorih laškega Tica.
Do koncerta bodo na dražbi tudi umetniška dela Klavdije Simler s Planine pri Sevnici. Slikarske stvaritve oziroma sladkorne umetnine bodo najbolj velikodušnim dražiteljem predali na koncertu. Do koncerta so tri umetniška dela iz užitnih materialov razstavljena v prostorih laškega Tica.
Prva slika nosi naslov Trubarjev nagovor preprostim ljudem. Navdih je avtorica dobila ob 500-letnici reformacije in Trubarjevih zaslugah za slovenski narod. Slika Trubarja je iz pastiljaža v stilu zgodnjega novega veka, ko je kot reformator deloval. Okvir je pozla-ten z 22-karatnim zlatom in zlatim prahom. Za podlago je pastiljaž patinirala oziroma starala s kavo in soljo, portret je podslikala s sladko čipko. Pod portretom je besedilo v
gotici iz Katekizma. Za sliko, ki diši po kavi, je umetnica potrebovala pet mesecev. Letos oktobra je zanjo na tekmovanju Gostinsko-turističnega zbora prejela srebrno medaljo. Izklicna cena za delo je tisoč evrov.
Drugo delo nosi naslov Kvadrat in krog, kocka in krogla. V njem se je avtorica poigrala s perspektivnim slikarstvom po moderno v sožitju z barokom. »Okvir sem sestavljala z vsako vitico posebej. Ideje za to sem našla v Stiškem rokopisu iz 15. stoletja. Na bel okvir sem prilepila 22-karatne zlate lističe in zlat prah. Za lepilo sem po stari recepturi uporabila klej iz jajčnega beljaka in rdeče gline,« je povedala Simlerjeva. V to sliko je vloženega pol leta dela in da je uporabila le užitne materiale, je bilo treba ogromno razisko-
vanja in preizkušanja. Lani so gostinci to delo nagradili z zlato in s srebrno medaljo, izklicna cena zanj pa je prav tako tisoč evrov. Tretje kulinarično umetniško delo nosi naslov Želje iz globin. Kot je dejala avtorica, imamo v življenju ogromno želja, v prvi vrsti materialnih. »S to sliko sem želela prikazati tiste druge želje, ki jih imajo zdravi, običajni ljudje za samoumevne.« Pod pravo svetlobo podoba prikazuje tridimenzionalno regratovo lučko s kapljicami vode. V lučki so delno namesto cvetnih plodov vgravirane različne želje, ki prihajajo iz globin. Za sliko je Simlerjeva na mednarodnem slikarskem ex-temporu v Piranu prejela certifikat, razstavljena pa je bila med najboljšimi. Izklicna cena te slike je osemsto evrov.
StO
vilni, stroški za družino pa tolikšni, da je hvaležna za vsako pomoč. Tinkara se bo s številnimi posegi srečevala vse do poznega najstništva. »Zavedava se težke poti, ki nas čaka. Z vso ljubeznijo do svojega otroka stopava nanjo, čeprav ne bo lahko. Hkrati sva hvaležna, da ji bova lahko omogočila vse, kar medicina danes ponuja. Zanjo je nocojšnji večer, samo zanjo,« zaključita Andreja in Robi.
StO
Foto: Grupa
VODOVOD - OGREVANJE - PLIN
toplovodne in parovodne instalacije -centralno ogrevanje, plin -vodovod in kanalizacija -^	servis peči -
adaptacije kopalnic -kotli na biomaso -toplotne črpalke -
€Ii||ii
Tel: 041 794 272
Email: info@servislipovsek.com MATEJA ZUPANC S. P., Belovo 14, 3270 LAŠKO
popravilo strojev in naprav ^^	motorne žage, vrtne kosilnice,
PRODAJA IN SERVIS drobne kmetijske mehanizacije -	
kose z nitko, vrtni traktorji, čistilci, pihalci listja, vibro plošče, agregati, snežne freze,...	
Znamke: Husqvarna, Jonsered, Mcculloch, Lavor, Comet, BCS, Ferrari, Grilo,
Ugodno in vedno na zalogi tudi razni rezervni deli kot so olja, verige, meči, glave laksov, zaščitna oprema - rokavice, čevlji, hlače, čelade,...
Majhen kraj -veliki ljudje
Župan Janko Kopušar ob prazniku Občine Šmartno ob Paki
Občani Šmartnega ob Paki se radi pohvalijo, da na majhnem območju nudijo veliko. Ne le da turista v kraju pozdravijo vinogradi in da stik treh dolin s porečjem reke Pake slika očem lepo sliko, ampak kraj ponuja tudi številne dogodke, ki jih vsako leto pripravijo občani.
V teh dneh je tako najbolj aktualno dogajanja v Martinovi vasi, še posebej ponosno pa se bahajo vinogradniki v mnogih vinskih kleteh.
Župan Janko Kopušar je povedal, da si že od začetka prizadeva, da v občini počnejo tisto, kar si ljudje najbolj želijo, za razvoj, ki je po njihovi meri, za aktivnosti, ki se jih veselijo in jim prinašajo dobro voljo. »Za to je treba veliko sodelovanja in sprejemanja dogovorov, le tako lahko delujemo v zadovoljstvo mnogih. Glede na projekte, izvedene naloge in splošno družbeno vzdušje ocenjujem, da nam to skupaj dobro uspeva.«
Trenutno največja projekta v občini sta najbrž most čez Pako in železniški prehod. Kakšno je trenutno stanje, kakšna je vrednost naložb in kdaj lahko pričakujemo končanje del?
Po vseh zapletih je izvajalec del končno začel obnavljati most na regionalni ce-
sti v Rečici ob Paki in graditi pločnike ter drugo komunalno infrastrukturo. Ureja tudi železniški prehod na regionalni cesti v Paški vasi. Skupna vrednost naložb presega milijon evrov, od tega bo zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo približno 80 odstotkov. Naložbi sta trenutno v začetni fazi, izvajalec bo delal, dokler bo to dopuščalo vreme, nadaljeval bo spomladi. Končanje obeh projektov je predvideno za konec aprila prihodnje leto.
Kakšni so sicer načrti na področju naložb?
Za naslednje obdobje imamo kar precej načrtov na področju prometne infrastrukture. Načrtujemo zaprtje nezavarovanega nevarnega železniškega prehoda in zgraditev obvozne povezovalne ceste, ureditev križišča v Rečici iz smeri Šmartnega, skupaj z direkcijo za ceste bomo pripravili projekte za ureditev ceste Rečica-Podvin in ceste od železniškega prehoda v Šmartnem do bivšega Vina. Sledila bo gradnja komunalnega omrežja, pripravljene imamo tudi projekte na področju razvoja turizma, s katerimi se bomo prijavili na razpis Las. Ne bomo pozabili niti na nameščanje urbane opreme, na projekte za (do)graditev vrtca in vsaj delno obnovo dotrajane stav-
Sobota, u. november 2017 Martinova vas, Šmartno ob Paki
VESELA MARTINOVA SOBOTA
V ŠMARTNEM OB PAKI
DOPOLDANSKI DEL: 7.00:
PLANINSKI POHOD PO MARTINOVI POTI 9.00:
MARTINOVA LIKOVNA KOLONIJA
9.00 DO 12.00:
MARTINOVA KMEČKA TRŽNICA
9.ЗО DO 12.00:
OTROŠKO MARTINOVANJE &

POPOLDANSKI DEL:
14.00 -19.00:
VOZOVI VAŠKIH SKUPNOSTI
S PRIKAZI OBIČAJEV ^ MARTINOV KRST VINA ^ RAZGLASITEV "NAJKLETARJA" *Џ POKUŠINA VZORCEV MLADEGA VINA
19.00-24.00: MARTINOVA ZABAVA Z ANSAMBLOM STIL
be Baronije. Asfaltirali bomo še kakšen cestni odsek in sanirali še kakšen plaz, ki ogroža naše cestno omrežje.
Zakaj naj se bralci Novega tednika oglasijo v vaši občini, kaj je vredno ogleda in na kaj ste najbolj ponosni?
Tu živijo dobri in prijazni ter marljivi ljudje. Z veseljem bodo sprejeli in pokazali del svojega življenja. Glas o uspešnih vinogradnikih in njihovi dobri kapljici je že presegel meje naše države, o tem pričajo priznanja in medalje, ki jih osvajajo. V njihovih zidanicah bodo dobrodošli, spotoma pa si lahko ogledajo številne kulturnozgodovinske stavbe, ki govorijo o bogati zgodovini teh krajev.
EVA POPOVIČ Foto: GrupA
Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar
Pohvala občanom
V Občini Šmartno ob Paki si je za delovanje v minulih letih občinsko priznanje zaslužilo 11 posameznikov ali ustanov.
Grb Občine Šmartno ob Paki bo letos prejela Osnovna šola bratov Letonja
za uspešno delo in izjemne dosežke na področju projektnega dela. Letošnjo občinsko plaketo si je zaslužila Avguština Lukač za dolgoletno aktivno delo v društvu za vrednote NOB. Plaketo bo
na jutrišnji (petek) slavnostni seji za dolgoletno prizadevno delo v gasilskem društvu in vaški skupnosti prejel Cveto Glojek.
Župan Janko Kopušar bo letos podelil štiri županova priznanja. Za dolgoletno prizadevno humanitarno delo ga bo prejela Dragica Lesnjak, za dosežke na področju podjetništva ga bo prejelo podjetje Bralko, za izjemne dosežke na področju športa ga bo prejel Nik Omla-
dič, prav tako za dosežke v športu pa ga bo prejela še Lara Prašnikar.
S priznanji v Občini Šmartno ob Paki ne skoparijo niti takrat, ko gre za srednješolce. Priznanje župana mladim bodo za izjemen šolski uspeh prejeli Ivana Mazzoni, Andrej Kronovšek, Nejc Potočnik in Žiga Mežnar. Vsi štirje so namreč letos osvojili visoko potrditev svojega znanja, postali so namreč zlati maturanti.
Prireditve ob občinskem prazniku
Prireditve ob občinskem prazniku so v Šmartnem ob Paki začeli že konec oktobra.
Danes (četrtek) organizatorji pripravljajo Gospodarjev krst vina v zidanicah, ki so sicer postojanke v sklopu vinske turistične poti. Jutri (10. novembra) ob 14. uri v Martinovi vasi se bo predstavilo Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki, večer pa bo minil v znamenju slavnostne seje občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad.
Kot se za Martinovo soboto spodobi, bo pestro v Martinovi vasi. Ob 7. uri zjutraj bodo tam pripravili planinski pohod po Martinovi poti, med 9. in 12. uro Martinovo kmečko tržnico, prav tako ob 9. uri pa Martinovo likovno kolonijo, ki jo bo pripravilo društvo Šaleških likovnikov.
Od 9.30 do 12. ure bodo na svoj račun prišli otroci, ki se bodo lahko udeležili otroškega martinovanja, med 14. in 19. pa si bodo lahko s starši ogledali predstavitev vaških vozov, prihod sv.
Martina in krst vina. Zvečer se bo Martinova zabava nadaljevala.
Zanimivo bo tudi v Kulturnem domu Šmartno ob Paki, kjer bo Moški pevski zbor Franca Klančnika pripravil koncert Šmarska podoknica. Dan kasneje bo zjutraj ob 8.30 spet pestro v Martinovi vasi, kjer bodo pripravili 20. pohod konjerejskega društva po mejah občine s konji, dan pa se bo zaključil športno, pripravili bodo namreč tradicionalni košarkarski turnir Pod šolskimi koši.
EP
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Na vinsko turistično pot se največkrat odpravijo zaključene družbe, tako kolektivi kot prijatelji, ki ob Kristina in Boštjan Kocuvan s ponosom odpreta vrata svoje kleti ter obiskovalce »pocrkljata« tudi z rojstnem dnevu radi nazdravijo z dobro kapljico.	domačim kruhom.
Kotički z dobrim vinom in
dolgoletno tradicijo
Pot, ki vodi do majhnih tekočih pregreh
Vinogradniki Šmartnega ob Paki so ob podpori društva vinogradnikov in Turističnega društva Šmartno ob Paki maja letos uradno začeli projekt vinske turistične poti.
Pogum za uresničitev ideje, ki je pri starejših vinogradnikih v Šmartnem tlela že v preteklosti, sta najprej zbrala Anže Podgoršek in Mojca Praprotnik ter k sodelovanju kmalu pritegnila še zakonca Boštjana in Kristino Kocuvan. Še nekaj lokalnih ponudnikov je primaknilo svoj sodček in nastala je vinska turistična pot Šmartno ob Paki.
Od kleti do kleti
Po poti se lahko odpravite z avtom ali peš. Del poti lahko opravite celo s kočijo. V turističnem centru zagotovijo tudi vodnika, ki vedenje o kmetijah, zidanicah in naravnih znamenitostih deli z obiskovalci. Pot je sestavljena iz sedmih postaj, sledi pa še osma postaja, stara vaška gostilna. Čeprav so točke podobne, vsaka nudi novo doživetje.
To se začne na najvišji točki Malega Vrha, na Vinotoču Primožič. Poleg dobre kapljice obiskovalce navduši čudovit pogled na Ka-mniško-Savinjske Alpe.
Vinska pot obiskovalce nato popelje do Špančeve zidanice, ki velja za eno najbolj ohranjenih in najstarejših na Slovenskem. Obiskovalci si lahko ogledajo, kako so mošt
pridelovali v 18. stoletju, saj ga Špančevi še vedno stiskajo s hrastovo stiskalnico iz tistega časa.
Na naslednji postojanki goste pozdravi Franci Malus, kjer v zidanici ponudi bela vina chardonnay, kerner in laški rizling.
Na domačiji Kovačič se z vinogradništvom ukvarjajo ljubiteljsko, pohvalijo pa se predvsem z izdelki domače in umetnostne obrti ter z ljudsko pesmijo. Z žlahtno kapljico na naslednji točki pozdravi tudi večkratni šam-pijon in kletar leta v Šmartnem ob Paki Jože Kugler.
Vinska turistična pot se ustavi še Pr' Pau-vlekovem Korlnu, kjer prav tako postrežejo z žlahtno kapljico, in v Rakunovi oziroma Laketovi kleti, ki se ponaša z več kot 150-le-tno tradicijo pridelave vina.
Začrtana vinska turistična pot se konča v stari vaški gostilni Malus, katere začetki segajo v leto 1893, ko so med Celjem in Velenjem uradno odprli železniško progo.
Mošt v Šmartnem ob Paki bo letos nekoliko prehitel uradni predvečer martinovega. Gospodarjev krst vina tako lastniki kleti pripravljajo danes ob 17. uri. Začetek dogodka bo na prvi postaji vinske turistične poti, gospodarji kleti pa bodo krstili mošt v vino.
EP
Foto: SHERPA
Gospodar Karl Žibret pazi mošt, ki se bo danes (v četrtek) spremenil v vino. Gospodarjev krst vina lastniki kleti pripravljajo danes od 17. ure dalje. Začetek dogodka bo na prvi postaji Vinske turistične poti, gospodarji svojih kleti pa bodo krstili mošt v vino.
Razgled z Vinotoča Primožič
Špančeva zidanica
36
REPORTAŽA
Ne le delo, temveč tudi način življenja
V Šoštanju evropsko tekmovanje žerjavistov - Poklic žerjavista še vedno premalo znan in cenjen
Okolica Šoštanjskega jezera je bila v soboto prizorišče prav posebnega tekmovanja. Pričakovali bi ribiče, a o njih ni bilo ne duha ne sluha. Travnik ob ribiškem domu so zavzeli profesionalni žerjavisti, za katere tovrsten poklic ni le delo, temveč način življenja. Osem tekmovalcev, od tega celo dve ženski, se je pomerilo v upravljanju tega nepogrešljivega delovnega stroja na gradbišču.
Џ	TjmSjš
, .;./■■ ' •• v '

Poznamo dve vrsti žerjavov - zgoraj vrtljive
in hitromontažne. Pri prvih žerjavist sedi visoko nad tlemi v kabini, kjer ima boljši pregled in občutek nad gradbiščem. Hitromontažne žerjave večinoma upravljajo z daljinskimi upravljalniki in so zato primerni za manjša gradbišča. Žerjavist v teh primerih ne opravlja zgolj tega dela, temveč je lahko tudi skupinovodja ali privezovalec bremen. Ker gre v Sloveniji v večini primerov za manjša gradbišča, prevladujejo prav takšni žerjavi z daljinskim upravljanjem.
Poklic žerjavista je med ljudmi manj znan, a na gradbišču zelo pomemben. Da bi ga spoznala širša javnost, se je profesionalni žerjavist Adnan Saličević Laky odločil, da bo tekmovanje pripeljal tudi v Šoštanj. Žerjaviste si zagotovo predstavljate visoko v zraku, kjer sedijo v kabini žerjava in upravljajo z bremenom, a tokrat ni bilo čisto tako. Vedno več žerjavov, predvsem hitromontažnih, je daljinsko vodenih in prav s takšnim so v soboto tekmovali tudi v Šaleški dolini. Tekmovalci, katerih obvezna oprema je bila tako kot tudi na gradbišču čelada,
so z največjo zbranostjo s pomočjo daljinskega upravljalni-ka premikali tovor sem in tja. Karseda hitro in natančno so morali z bremenom - to je bila veriga, za katero je bila zataknjena slovenska zastava - zadeti vseh pet tarč. Najbolje se je pri tem znašel Samir Pajalić, ki je za to prejel šestdnevno smučanje v Franciji, drugi je bil Jurij Kozar in tretji Ferdo Britovšek. Njuna nagrada je novoletni izlet v Beograd.
Pomembna dolgoletna praksa
V tekmovalnih vodah žerjavistov je še posebej doma
Tekmovanje žerjavistov, kljub temu da je bilo tokrat prvič v naši regiji, ni nič novega. Še posebej so bile tovrstne p/eizkušnje pred nekaj leti priljubljene v Avstriji, Nemčiji in Švici. Dvakrat je bilo tekmovanje tudi v Prekmurju.
upokojeni žerjavist Jurij Kozar z Goričkega. Dolga leta se je udeleževal tekmovanj po vsej Evropi. Leta 2005 je postal celo evropski prvak, kar nekajkrat je pristal tik pod vrhom. »Dober žerjavist ne postaneš čez noč. Poleg tečaja in izpita je pomembna dolgoletna praksa,« je bil jasen Kozar, ki mu izkušenj z žerjavi ne manjka. S to dejavnostjo se je profesionalno ukvarjal več kot 35 let.
Tekmovanje žerjavistov, kljub temu da je bilo tokrat prvič v naši regiji, ni nič novega. Še posebej so bile tovrstne preizkušnje pred nekaj leti priljubljene v Avstriji, Nemčiji in Švici, kamor so prihajali najboljši žerjavisti iz vse Evrope. Dvakrat je Jurij Kozar tekmovanje organiziral tudi v Prekmurju. V zadnjem času za tovrstne preizkušnje med sponzorji ni več toliko zanimanja.
Adnan Saličević Laky se z žerjavi profesionalno ukvarja že 12 let. Letos julija se je odločil za samostojno pot. Svojih žerjavov nima. Dela kot podizvajalec.
Za podmladek žerjavistov se očitno ni treba bati. V upravljanju žerjavov so se lahko pomerili tudi najmlajši. Ob tekmovalnem prostoru sta bila razstavljena dva otroška žerjava, ki sta navduševala predvsem majhne dečke. V tovrstnem upravljanju je še posebej spreten Saličevićev sin, kar niti ne preseneča. Prva igrača, ki mu ju je oče kupil, je bil ravno žerjav.
Ženska podpora
Za uspešnimi žerjavisti stojijo uspešne žerjavistke. Če jih je na gradbiščih precej težko najti, je drugače na tekmovanjih. V soboto sta svoje znanje pri upravljanju žerjava pokazali kar dve. Prva je bila žena organizatorja Nada Saličević in druga partnerka nekdanjega evropskega prvaka Jurija Kozarja Lidija Grah. »Kot ženi žer-javista se mi to delo zdi zelo zahtevno. Ključnega pomena so zbranost, natančnost in odgovornost. Sploh če dela v kabini velikega žerjava,« je pojasnila Saličevićeva. Tudi pri Grahovi je ljubezen do žerjavov podporne narave. »Ko sva se spoznala, so poleg njega tudi žerjavi postali del mojega življenja. Na našem domačem dvorišču stoji celo več kot 50 let star obnovljen žerjav, ki sem ga že večkrat upravljala in na ta način pridobila občutek.«
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Žerjavisti hitromontažne žerjave upravljajo z daljinskim upravljalnikom. Eden takšnih je bil tudi v soboto v Šoštanju. Z njim se je dobro znašla tudi organizatorjeva žena Nada Saličević.
KU LIN ARI K A
37
Ne skuhaj več, kot lahko poješ...
Martinov vinski kruh
Priprava sestavin
Predvidene sestavine sem razpolovila in pripravila manjši hlebec. Če pričakujete več ljudi, brez skrbi količino sestavin podvojite.
Za pripravo svojega hlebčka sem potrebovala 750 g bele moke, % kocke kvasa, 0,75 dcl olivnega olja, 1,75 dcl črnega vina in prav toliko vode.
Mesenje kruha
Kvas
Potrebovala sem še 0,25 dcl stopljenega masla, 1,25 dag soli in žličko sladkorja.
Preden sem se lotila mešanja sestavin, sem potrebovala vzhajan kvas. Od pripravljenih sestavin sem vzela zvrhano žlico moke, v njeno sredino naredila vdolbino, kamor sem zdrobila kvas, ga posula z žličko sladkorja in prelila z manjšo količino tople vode. Nato sem pustila vzhajati 15 minut.
Namig: testo lahko spečemo tudi v modelčkih za mufine ali mini tortice in tako ustvarimo več hlebčkov. Z malo domišljije lahko mini hlebčke okrasimo kot gobe,
Vzhajanje
Vsem prej odmerjenim količinam sem primešala vzhajan kvas in testo prepustila svojemu kuhinjskemu robotu. Naknadno sem primešala le vino.
Najbolj »dolgočasen« del priprave kruha je vzhajanje. Testo sem pokrila s kuhinjsko krpo, pečico nastavila na 45 stopinj in ga v njej pustila vzhajati 45 minut. Nato sem ga z rokami ponovno pregnetla in ga iz posode prestavila v pekač, kjer sem ga kasneje spekla. Še enkrat sem ga pustila vzhajati 35 minut. Pred peko sem po površini naredila zareze z nožem.
Vzhajano testo sem pekla na 200 stopinjah Celzija približno 45 minut. Če kruha ne pripravimo le iz polovice sestavin, ga pečemo približno uro.
Namig: ali je kruh pečen, preverimo tako, da ga z metlico privzdignemo, pri čemer mora biti spodaj zlatorjav.
Hlajenje
OCENA
Priprava
zaradi vzhajanja in peke si je treba vzeti čas
Okus
rahlo aromatično, primerno za martinovo
... je tokratna lekcija, ki sem se je naučila pri kulinaričnem ustvarjanju. A ta ne »leti« le na preobilne količine hrane, ki večkrat nastanejo pod mojimi rokami, temveč jo je treba razumeti bolj metaforično - ne zadaj si več, kot lahko opraviš. Najbrž bodo leta izkušenj pripomogla k zmožnosti opravljanja »milijavžent« opravil naenkrat. Spretne gospodinje ponavadi s kuhanjem ne zapravijo preveliko časa in vmes operejo še perilo, pometejo, pospravijo po kopalnici, prebelijo stene ... Dobro, malo pretiravam, a zmožnost opravljanja več opravil je pri izkušenih gospodinjah in gospodinjcih občudovanja vredna.
Ne vem, zakaj sem se odločila, da si moj vinski Martinov kruh ne zasluži stoodstotne

Kruha nisem hladila na rešetki, a bom to naslednjič popravila, saj se sicer na pladnju naberejo kapljice. Kruh sem prekrila in ga ohlajenega razrezala. Čeprav je s fotografije težko razvidno, je sredica kruha rahlo roza obarvana.
pozornosti, m sem vmes postorila še kaj po stanovanju. Rezultat? Brez strahu, jed je dobra, česar ne morem trditi za svojo (novo) posodo.
Odločila sem se, da bom v duhu prihajajočega mar-tinovanja pripravila nekaj prazničnega oziroma nekaj, kar bo povezano s praznikom. In ker race ali goske v moji kuhinji ne boste videli, sem se tokrat odločila speči svoj prvi Martinov kruh. Tako sem povprašala mamice, babice, tete in izkušenejše od mene. Skupaj smo našle recept, ki naj bi mu bila kos tudi neizkušena kuharica mojega kova... Le ne pozabite na maslo na štedilniku in bo! (
Sprehoc№d trgovskimi policami
Za pripravo Martinovega vinske ga kruha sem v nakupovalno košarico položila mehko belo moko, kvas, maslo, olivno olje in črno vino. Za pripravo kruha sem potrebovala še sol, sladkor in vodo.
38
VRTNARIMO
Novembrska opravila na vrtu
Spravimo korenovke in uživajmo ohrovt
Pred spravilom v klet ali zasi-pnico korenje dobro pregledamo in odstranimo tiste, ki so nagniti ali poškodovani.
Če še nismo spravili korenovk za zimo, je zdaj zadnji čas. Najprimernejši prostor je hladna in suha klet, lahko si omislite tudi zasipnico.
»Za pastinak velja, da ga je najbolje prezimiti kar na njivi ali vrtu. Mraz mu da sladkobo, zato je boljšega okusa,« pravi Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak, ko se sprehajava po njegovi njivi v Gneču nad Mozirjem. »Peteršilj je najbolje skupaj s koreninsko grudo in z nekaj prsti, ki se je drži, spraviti v klet. Tudi črno red-kev in korenček spravimo v suho in hla- ,
Zelo priljubljen je ohrovtov čips. Pripravimo ga tako, da ga narežemo na kose, ki jih poka-pljamo z oljčnim oljem in pečemo v pečici na 180 stopinjah Celzija do želene hrustljavosti. Pečenega zmešamo s soljo ali priljubljeno zeliščno mešanico.
dno klet.« Drugi način, primeren za spravilo korenovk, je ureditev zasipnice. »Ta ■ pride v poštev zgolj pod pogojem, da nimamo glodavcev v bližini vrta, sicer bo ves vrtnarski trud zaman. Zasipnico uredimo tako, da iz-kopljemo luknjo, globoko 20 do 30 centimetrov, in vanjo
položimo plast slame. Nanjo položimo pridelke in jih pokrijemo z novo pla stjo slame. Čez nasujemo zemljo.«
Zakladnica železa
Ker zaradi nizkih temperatur pozimi na vrtu ne uspeva veliko rastlin, je dobro vedeti, katere so tiste, ki mraz dobro prenašajo in nam lahko
F ^
Rdeči kodrolistnati ohrovt popestri vsako solato.
nudijo vsak dan nove vire svežih vitaminov. »Ena takšnih rastlin, ki obožuje mraz in je pozimi še slajšega okusa kot poleti, je ohrovt. To je neupravičeno zanemarjena rastlina, izjemno bogata z železom. Ohrovt lahko uporabljamo v smutijih, solatah, vedno bolj priljubljen je ohrovtov čips. Že z nekaj glavami listnatega ohrov-ta popestrimo kulinariko v zimskih dneh in nismo odvisni samo od trgovskih polic.« Ohrovt spada v družino kapusnic, in sicer enako kot zelje, brstični ohrovt in brokoli. Bogat je z vitamini, minerali in vlakninami. Vsebuje malo maščob in ima nizko kalorično vrednost. Uživanje ohrov-ta deluje protivnetno in zmanjšuje možnosti za nastanek srčno-žilnih obolenj.
MRL
Užiten ni zgolj gomolj, ampak tudi listi črne redkve. Nekateri iz njih stiskajo sok, lahko jih tudi dodajamo smuti-jem.
Cuprablau Z 35 WP
Škropljenje sadovnjakov po obiranju
Jablanov škrlup
v Breskova kodravost
; Hrušev ožiš




*	j u

yfr
TJ
f *
^Јл h
Bakterijski ožig
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
Jablanov rak
Bakterterijska pegavost
Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z
35 WP v odmerku 3 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka).
Cuprablau Z 35 WP
zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturis inaequalis), kiprezimivoblikiaskosporv odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto.
Cuprablau Z 35 WP
uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti {Taphrina deformansj. Breskve poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem.
Na aktinidiji uporabljamo pripravek Cuprablau Z 35 WP za zatiranje bakterijskega ožiga aktinidije (Pseudomonas syringae pv. actinidiae), gnilobe koreninskega vratu (Phytopthora cactorum, hytopthora spp.), alternarijske
listne pegavosti (Alternaria alternata) in bakterijske pegavosti (Pseudomonas viridi ava) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi v jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja.
Na lupinarjih (oreh, leska) uporabimo Cuprablau Z 35 WPza zatiranje orehove (lešnikove) črne listne pegavosti (Xanthomonas campestris) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja.
V jagodah za zatiranje bele jagodne listne pegavosti (Mycosphaerella fragariae) in jagodne rdeče listne pegavosti (Diplocarpon earliana)v odmerku 1,5 kg/ha.
Na oljkah za zatiranje oljkove kozavosti ali pavjega očesa (Cycloconium oleaginum) v odmerku 2 kg/ha. Priporoča se tretiranje po obiranju oljk od BBCH 90 naprej.
www.cinkarna.si
ŽIVALSKI SVET
39
Popikan pikast pes
Iglice, ki izboljšujejo kakovost življenja živali
Akupunkturo, enega najstarejših načinov zdravljenja ljudi, zadnja leta vedno pogosteje uporabljajo tudi za zdravljenje živali. Tudi v veterinarski obravnavi je veliko uporabe farmacevtskih sredstev in mnogi mladi veterinarji iščejo nove prijeme ter drugačne pristope, s katerimi bi prav tako učinkovito pomagali pri nekaterih tegobah. V pomoč so jim metode tradicionalne medicine in razne alternativne oblike zdravljenja.
Maj je 12-letni dalmatinec Melani Skornšek, članice ŠKD Celeia. Z njo ni le več let uspešno tekmoval v disciplini rally obedience, ampak je sodeloval tudi v skupini terapevtskih psov Kosmati smrčki. Ker je že v letih, ima podobno kot veliko psov njegove starosti težave s hrbtenico in z obrabo kolkov. To se kaže tako, da se mu zadnje noge tresejo, kar kaže, da ga boli, in občasno malo šepa. Bolečine mu lajšajo z akupunkturo. Ko smo ga pred kratkim srečali, je bil poln iglic in ni bilo videti, da bi posebej užival. A njegova lastnica je povedala, da je bil napredek viden že po prvi terapiji. Veterinarka Veronika Radobuljac, ki občasno dela v prostorih novoodprte Zam-ba veterine na Polulah v Celju, kamor prihaja iz Brežic, se je
Veronika Radobuljac in David Zorko zdravita tako s pomočjo klasičnih veterinarskih metod kot z akupunkturo, v prihodnje pa bosta živalim pomagala tudi s homeopatijo, iz katere opravljata specializacijo. Prav učinek te metode pri živalih je dokaz, da homeopatska zdravila delujejo, menita.
njegovega zdravljenja lotila že drugič in zatrdila, da psa to ne boli, zagotovo pa bi bil v tistem trenutku raje kje drugje. »Za svoja leta se dobro drži in fino je, če mu lahko na ta način pomagamo, da mu ni treba jemati tablet, ki imajo lahko stranske učinke,« pravi strokovnjakinja za akupunkturo.
Na osnovi lastnih izkušenj
Sama se je tega naučila v Španiji. »Prvo psički sem pred 15 leti, ko je imela enake težave kot Maj, vozila na Gorenj-
sko k veterinarki, ki je obvladala to metodo. Ker je psički zdravljenje zelo pomagalo, sem si rekla, da se moram tega naučiti tudi sama,« se spominja sogovornica. V Evropi je nekaj programov, kjer se te metode lahko naučiš, odločila se je za Španijo, kjer šolanje traja eno leto. »Trikrat moraš tja za en teden, sicer pa spremljaš predavanja na spletu. Lahko pa se greš učit tudi na Kitajsko,« pravi Veronika, ki je za tovrstno dodatno usposabljanje navdušila veterinarskega kolega Davida Zorka, ki jo je spremljal tudi v Celje.
city/center
Vse najboljše
novi tednik	
rad	io celje
POPOLNI NA MATURANTSKI PLES
CITYCENTER POSKRBI ZA STILISTA, FRIZURO, MAKE OP, MANIKORO TER OBLAČILA IN OBUTEV V VREDNOSTI 250 6!
POIŠČITE KUPON TUDI V NASLEDNJIH PETIH ŠTEVILKAH NOVEGA TEDNIKA, GA IZPOLNITE № POŠLJITE NA NOVI TEDNIK, PREŠERNOVA ULICA 19.3000 CELJE. ŽREBANJE B019. DECEMBRA NA RADIU CELJE.
KUPON ZA POPOLNI MATURANTSKI PLES
IME iN PRiiMEK: . NASLOV:.
TELEFON iN E-POSTA: ŠOLA iN RAZRED:
OBKROZiTE: A) smo NAROÜNiKi B] SMO oBCAsNI BRALcI NovEGA Tednika
UDELEŽENEC DOVOLI ORGANIZATORJU ZBIRANJE, OBDELOVANJE IN HRANJENJE POSREDOVANIH PODATKOV ZA NAMENE NEPOSREDNEGA TRŽENJA SKLADNO Z VELJAVNIM ZAKONOM O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV - ZVOP-1UPB1 (UR. L. ST 94/2007 S SPREMEBAMi if
Sam se svojim bolnikom povsem prilagodi in pride k njim na dom. »Stranke imajo to rade, poleg tega imam večkrat opravka s takšnimi bolniki, ki težko hodijo ali sploh ne,« pravi Zorko.
Za boljši pretok energije
Učinkovitost akupunkture so mnogokrat tudi znanstveno potrdili, sicer pa oba sogovornika pravita, da vse alternativne metode, ki so uporabne pri ljudeh, lahko izvajajo tudi pri živalih. »So enako ali celo bolj uspešne, saj živali nimajo blokad, ljudje pa se velikokrat že na začetku odločimo, da nekaj ne bo delovalo, in s tem zmanjšamo učinek zdravljenja,« meni Veronika Rado-buljac. »Z akupunkturo naj bi po kitajski teoriji sproščali blokade, saj se energija či, ki bi morala teči po telesu, ustavi, je zablokirana in tam se pojavi bolečina. Z iglicami te blokade sproščamo. Zabadamo jih v točke, ki so razporejene v meridianih, to so kanali, po katerih teče energija,« razlaga veterinarka. »Predvsem pri starejših psih, ki imajo manj či energije oziroma ta teče počasneje, dosegamo lepe rezultate. Akupunktura lajša kronične bolečine, z njo uspešno zdravimo epilepsijo, kronične prebavne težave in tudi akutne zadeve, kot so bruhanje, toplotni udari ...«
Običajno je na začetku treba priti trikrat v dveh mesecih, potem je treba opraviti še nekaj ponovitev v daljšem
Veronika Radobuljac: »Po dveh ali treh obiskih se mora videti izboljšanje, so pa tudi primeri, ko akupunktura ne pomaga. Vse alternativne metode, ki temeljijo na energiji, so takšne, da tega ne moreš zanesljivo vedeti. Vedno hočeš doseči, da se telo začne samo zdraviti, ti mu samo pomagaš. Ne veš pa, koliko energije še ima žival. Stanja s tem ne poslabšamo niti ne povzročimo drugih bolezni.«
Maj je potrpežljivo prenašal zdravljenje in bil nagrajen vmes, ko je moral kot ježek čakati pol ure, da so mu nato iglice odstranili.
obdobju, odvisno od težav. Prvi obisk stane 60 evrov, naslednji obiski so po 30 evrov. V zadnjih dveh letih je zanimanje za to metodo vedno večje in tudi veterinarjev, ki jo znajo izvajati, je vedno
več. Žal se je v okviru študija na naši veterinarki fakulteti še ni mogoče naučiti, kar pa za nekatere druge v svetu ne velja.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Pes ima na telesu približno tristo akupunkturnih točk. Glede na stanje živali veterinar izbere kombinacijo tistih, ki pomagajo, da je napredek čim večji.
SfoW
v predprodaji do 30.11. 2017
vozovnica ODRASLI ' Sezonska SKI karta
PONEDELJEK - PETEK
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Zgodbe velenjskih starih hiš
Carl Schmutz je v leksikonu Štajerske zapisal, da je bilo Velenje leta 1822 še vedno skromen trg z 31 hišami in s 147 prebivalci
-	od tega je bilo 58 odstotkov žensk - in da so tam redili 30 konjev in 13 krav. Današnja podoba provin-cialnega trga se je izrisala že v prvi polovici 19. stoletja, nedolgo po tem, ko je leta 1801 ves trg Velenje s cerkvijo vred pogorel. Na to katastrofo nas na poslopju najstarejše trške hiše, nekdanje občinske pisarne
-	današnja Kajtnarjeva hiša s hišno številko Stari trg 16
-	opominja napis pred vrati: »Den 26. mai 1801 ist hir der markt ferprunnen«.
Po požaru so trški veljaki namesto skromnih pritličnih gradili nadstropne stavbe s historičnimi fasadami; v pritličju so si uredili delav-
Herman Goli
nice oziroma gospodarsko dejavnost, stanovanja pa v nadstropju. Nekateri premožnejši Velenjčani so se ukvarjali z več dejavnostmi hkrati, cvetela je tudi trgovina s hmeljem. Hiter razmah obrti, trgovine in gostiln v
Velenju je bil seveda predvsem odsev razvoja premogovništva konec 19. stoletja. Bližina premogovnika je na trg posredno močno vplivala, saj so trgovci in gostilničarji pridobili večje tržišče. Velenjski premogovnik je bil zaradi gradnje jaškov in potrebe po tesanem lesu velik odjemalec lesa, kar je vplivalo na večji razmah lesne trgovine.
Gostilna »Zur Post« (Gollova gostilna in poštni urad v Velenju)
Družina Goll izhaja iz Slovenj Gradca. Gollovi so bili veleposestniki, lesni trgovci, imeli pa so tudi parno žago
-	največje lesnopredelovalno podjetje v Velenju, kjer so zaposlili do 50 delavcev
-	pošto, gostilno, ki so jo običajno dali v najem, ter hotel Post.
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Bili so najpremožnejša družina v trgu: imeli so kočijo in pozneje avto, 10 parov konjev in 30 do 40 glav živine. Na prostoru Gollove hiše (zdajšnji Stari trg 11 in 23) je v 19. stoletju stala majhna hiša, reklo se je pri Perger-ju. Jožef Perger je bil tudi lastnik Hanzekovega mlina (stavba nasproti OŠ Antona Aškerca) in poštar. Kasneje se je poštni urad iz njegove hiše preselil v Pibernikovo hišo - mesarijo (zdajšnji Stari trg 23) in nato v Lemplovo hišo (zdajšnja Ljubljanska cesta 2). Po Pergerjevi smrti je njegovo premoženje na dražbi kupil trgovec Pavlinc za 2.800 goldinarjev, hiši na trgu pa je prodal najemniku pošte Hermanu Gollu, ki je na prelomu v 20. stoletje najprej kupil poštni in brzojavni urad na Dobrni in si nato na koncu prve svetovne vojne, ko so drugi že obubožali, prislužil velike dobičke s kupovanjem in prodajo nepremičnin v Velenju. Leta 1927 je doživel prvi udarec ob hmeljski krizi, saj so vsi bogatejši tržani gojili in kupovali hmelj od manjših posestnikov, cene hmelja pa so tedaj v približno dveh letih padle za več kot desetkrat.
Se nadaljuje.
ANDREJA AŽBER, Knjižnica Velenje
Trg Velenje: prva hiša na levi je današnji Stari trg 21 - Gollova gostilna, trgovina in pošta.
ALBUM S CELJSKEGA
Na otroškem igrišču med Kajuhovo in Jurčičevo ulico v Celju, 1958
Na nekdaj - v času našega otroštva - lepo urejenem igrišču ob Savinji smo se veliko igrali tudi otroci iz bloka Kajuhova ulica 8 in 10. Naše mame so bile doma, zato nismo hodili v vrtec, a smo kljub temu kdaj malo pokukali v enega od njih, ki je bil v vili v ozadju, in tako stkali tudi vezi z varovanci in s prijaznimi vzgojiteljicami. Tam, kjer so bili takrat igrišče in vile ob Jurčičevi ulici, so danes Dom ob Savinji, blok z varovanimi stanovanji in mali park Doma.
Prispevala: Angelca Hudej
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Anton Aškerc: Med Turki in Rusi
Pesnikovi potopisi
Slovenski potopisi iz starih časov so redki, saj so ljudje malo potovali. Že pot iz recimo Šmarja pri Jelšah v Celje je bila v starih časih za male ljudi velik dogodek, kaj šele kam v Turčijo ali Rusijo. Manj znano je, da je velik slovenski pesnik Anton Aškerc pisal tudi potopise, v katerih je opisoval svoje poti po Turčiji, Rusiji, Gruziji, Ukrajini, Poljski, Bolgariji, Srbiji ...
»Črnobradati hodža pa nam je zmerom za petami, ker se menda boji, da bi tudi mi po angleški navadi izruli si kakšen košček mozaika za spomin,« opisuje Aškerc obisk veličastne Hagie Sofije, ki so jo Turki nekoč spremenili iz cerkve v mošejo. Prav tako opisuje živahne bazarje in vrvež na Galatskem mostu, kjer so hodili v takrat običajnih narodnih nošah Turki, Grki in Albanci. Opazoval je tudi sudanske črnce, Čerkeze, Japonce ... Aškerc je lahko, ko je kupil vstopnico, srečal tudi vladarja, turškega sultana, skupaj z njegovimi ženami iz harema in njihovimi otroki ter z evnuhi. Po ulicah je kraljevala velika množica potepuških psov. »Carigrajski psi so štirinogata sanitetna policija, ki pa saniteti škodljive predmete po ulici sama tudi - poje!« je zapisal.
Med vračanjem proti »Belemu gradu« se je Aškerc ustavil v bolgarskem Plovdivu, kjer je med drugim obiskal našega frankolovskega rojaka stenografa Antona Bezenška in njegovega brata Ignaca, profesorja plovdivske vinarske in kmetijske šole. Pot je nadaljeval po Srbiji, kjer je potoval skozi redko poseljene kraje. »Kaj, ko bi naši Slovenci, namesto v Ameriko, selili se raje med brate Srbe?« se v potopisu vprašuje slovanski navdušenec Aškerc, ki mu je bilo seveda več kot do dolarjev do vseslovanske ideje. V Beogradu ga je navdušil napredek mesta, ki je od njegovega zadnjega obiska dobilo tramvaj in električno razsvetljavo.
V drugem potopisu Aškerc opisuje Rusijo in med drugim čudovito stvaritev carja Petra Velikega - Sankt Petersburg. Čudovito mesto, ki je imelo že takrat milijon in pol prebivalcev. »In ko bi ta genialni Rus ne bil drugega storil, kakor da je ustvaril ob izlivu Neve v morje novo prestolnico, morali bi ga imenovati po pravici velikega,« je opisal svoje navdušenje slovenski pesnik. Po velemestu je potnike prevažal še konjski tramvaj, tako kot tudi po delu Moskve, ki jo je Aškerc prepoznal kot bistveno bolj rusko, kot je bil
A\ ■ . . Д t
V
ANTON AŠKERC
Med Turki in Rusi
Petersburg. Najbolj ga je navdušila lepota Kijeva, ukrajinskega mesta z novim električnim tramvajem, ki se mu je zdelo precej zahodno usmerjeno.
Med drugim potovanjem v Rusijo je Aškerc obiskal Krim in Kavkaz. »Dve imeni, polni iztočne poezije!« je navdušeno zapisal. »Javnih knjižnic ima vsako količkaj važno rusko mesto po več. V tem oziru smo mi v Avstriji daleč zadi za Rusijo!« je opazil v pristaniški Odesi. V kopališčih ob Črnem morju ga je močno presenetilo, ker so se moški - sicer ločeni od žensk - kopali kar v Adamovem kostimu. »Prve trenotke, moram reči, človeka, ki ni navajen svojega brata po Adamu gledati nagega, ti >mo-deli< nekoliko ženirajo. Kmalu pa se privadiš golega človeškega telesa in skoro te je sram - da te je bilo sploh - sram zaradi tega,« je razmišljal Aškerc. Na Krimu je obiskal Sevastopol in Jalto ter srečeval Tatare.
In nato Kavkaz. »Čisto nov svet, novi narodi, nove šege, novi vtiski!« je ugotavljal slovenski popotnik. »V Tiflisu si podajata roki Evropa in Azija,« je spoznal v gruzinski prestolnici, to je v Tbilisiju. In Gruzinci so ga spominjali na Italijane. V Vladikavkazu je želel obiskati slovensko naselbino, kjer so bili celo naročniki knjig Mohorjeve družbe, vendar mu to ni uspelo. In ko je med vračanjem ob prihodu na Dunaj v kavarni bral slovenski dnevnik, je postal slabe volje. Kar štiri tedne je imel srečo, da ni vedel, kaj se dogaja doma.
BRANE JERANKO
BRALCI POROČEVALCI
41
Prometna doživetja
Učenci tretjega razreda OŠ Vran-sko-Tabor so imeli 4. oktobra tehnični dan o prometu.
Z avtobusom so se odpeljali v Celje, kjer so si ogledali železniško in avtobusno postajo ter tržnico. Vrnili so se z vlakom do Polzele in s kombijem do šole.
Avtobusna doživetja
-	V Šempetru smo zelo dolgo čakali na lokalni avtobus. (Vito)
-	Zanimive so bile »pikice« na steklu (za senco) avtobusa. (Iza)
-	Sploh ni bilo varnostnih pasov!? (Jakob, Lana)
Doživetja na železniški postaji in vlaku
-	Sami smo si lahko kupili vozovnico za vlak. (Vsi učenci)
-	Nenavadno je bilo hoditi v podhodu, nad nami pa je vozil vlak! (Karla, Ožbej)
-	Lepo mi je bilo, ko me je v čakalnici železniške postaje obiskala babica. (Ožbej)
-	Veličasten je bil prihod vlaka! (Jakob)
-	Vožnja z vlakom je bila nekaj najboljšega. (Nely, Lana, Zarja)
-	Najbolj zanimivo je bilo pri strojevodji v kabini lokomotive. (Ažbe, Erik, Lara R. J.)
-	Zanimiv občutek je hoja v potniškem vagonu med vožnjo vlaka. (Jan)
-	V lokomotivi strojevodja nima volana, kar je bilo zelo nenavadno. (Anže Š.)
-	Sploh ni bilo občutka, da se vozimo. (Mija)
-	Super se je bilo peljati skozi predor. (Vito)
Učenci 3.b-razreda Podružnične osnovne šole Tabor z razredničarko Darjo Savinek
Sedma likovna delavnica, sedem šol, dvajset otrok
3. oktobra je bilo na Tinskem spet živahno in razposajeno, saj smo člani Turističnega društva Tinsko gostili likovno nadarjene učence, ki so se prelevili v prave slikarske mojstre.
Nabor sodelujočih šol se iz leta v leto veča, saj se vsi zavedajo, da je takšna izkušnja za otroke nekaj posebnega. Letos so sodelovali učenci 4. in 5. razredov naslednjih šol: OŠ Šmarje pri Jelšah, POŠ Šentvid, POŠ Kristan Vrh, POŠ Sveti Štefan, POŠ Zibika, POŠ
Pristava pri Mestinju in I. OŠ Rogaška Slatina.
Velika zasluga za ta dogodek gre akademskemu slikarju Janku Oraču, ki je v naših krajih zelo dejaven in z veliko vnemo to delavnico vodi že sedem let. Otroke vsako leto povabi v svoj atelje na Tinskem in jim na preprost način predstavi delo slikarja. Nato v nekaj urah slikanja s pravimi akrilnimi barvami in z njegovimi nasveti večina otrok ustvari 2 do 3 slike, na katerih se pojavljajo
različni motivi iz narave, a med vsemi prevladujeta cerkvi.
Da delo otrok ne ostane neopaženo, poskrbimo takoj po delavnici, ko pripravimo razstavo nastalih izdelkov tudi za starše, ravnatelje, župane ... Otroci s ponosom zrejo v svoje umetnine in jih primerjajo z drugimi ter komaj čakajo, da bodo razstavljene v njihovi šoli, kar je postala vsakoletna praksa.
S pomočjo Občine Šmarje pri Jelšah in ob podpori ravnateljev sodelujočih šol je prihodnost otroške likovne delavnice na Tinskem zagotovljena.
TD Tinsko
9.11. 2017 ob 19.30 uri
dvorana TRI LILIJE Laško
-	OKROGLI MUZIKANTI
-	NUŠA DERENDA
-	ANSAMBEL MODRIJANI
-	SKUPINA GADI
-	KVINTET DORI
-	ANSAMBEL AKORDI
-	ANSABEL UNIKAT
-	M.J.A.V.
Prodaja vstopnic: TIC Laško in Bar Playoff. Cena vstopnice v predprodaji 12 €, na dan koncerta v dvorani TRI LILIJE 15 €.
u o
o <
novi tednik	rad	io cel	ie
Od leve Primož Posinek, predsednik sveta MČ Dečkovo naselje, poslanka Janja Sluga, Nevenka Matelič Nunčič, ravnateljica IV. OŠ Celje, in Maks Klemen, predsednik sveta MČ Nova vas
Kostanjev piknik
Mestni četrti Dečkovo naselje in Nova vas sta za krajan-ke in krajane obeh MČ v soboto, 14. oktobra, pripravili tradicionalen jesenski kostanjev piknik na trgu v Novi vasi.
Program smo začeli že zgodaj zjutraj, ko smo predstavili letenje z jadralnim padalom na Golovcu in se ob 10. uri pridružili ostalim na trgu. V nadaljevanju dopoldanskega druženja so zaplesali plesalci Celjskega folklornega društva, zaigrala je glasbena skupina Rolling Train iz Celja. Številni obiskovalci so uživali v lepem jesenskem dnevu, pokušali pečen kostanj, domač mošt in odličen golaž iz kuhinje IV. OŠ Celje. Kot vedno se je obiskovalcem pridružila tudi poslanka DZ RS Janja Sluga.
PP
Foto: arhiv MČ Dečkovo naselje
42
BRALCI POROČEVALCI
Z mednarodnim projektom do najnovejših znanj v izobraževanju za gradbeno stroko
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje se je vključila v triletni mednarodni projekt Skillco, ki ga izvajajo v treh državah članicah EU - v Nemčiji, na Madžarskem in v Sloveniji - in s podporo evropskega panožnega združenja FIEC s sedežem v Bruslju.
V gradbeni dejavnosti je trenutno približno 45.000 delovno aktivnih. Ta delež je glede na skupno zaposlenost v RS v letu 2016 znašal 6,6 odstotka. Na Zavodu RS za zaposlovanje so lani poročali, da je od vseh prijavljenih prostih delovnih mest 13,8 odstotka povezanih z gradbeništvom. Srednje gradbene šole, poklicni centri in panožne delodajalske organizacije so sklenili zavezništvo in Evropski komisiji poslali svojo projektno idejo, kako zagotoviti kompetentno delovno silo na na trgu dela v EU v gradbeni panogi in kako posodobiti izobraževalne kurikule za poklicne in strokovne šole. Predlog je uspel. Vodilni partner projekta, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Erasmus+, je Zbornica gradbeništva in industrije gradbenih materialov
Snemanje za pripravo gradiva za izračun stroškov za gradbeni objekt s pomočjo novih metod modelne arhitekturne zasnove
pri GZS, s katero šola zadnja leta dobro in aktivno sodeluje.
Rezultati sodelovanja različnih ustanov (zbornic, malih, srednjih in velikih gradbenih podjetij ter aktivnih sektorskih izobraževalnih ustanov ...)
bodo predstavljali najboljši možen odziv na nove, sodobne zahteve po znanju, predvsem z osveženimi učnimi vsebinami, ki bodo tako učencem kot zaposlenim v gradbeništvu ponudile možnost, da
nadgradijo in pridobijo nova uporabna znanja ter veščine.
Za zapolnitev vrzeli v znanju
Začetna raziskava identifikacije manjkajočih znanj
je zajemala študijo različnih virov in terensko poizvedovanje med dijaki, delodajalci in drugimi udeleženci. V drugem letu izvajanja projekta bomo za štiri identificirane manjkajoče skupne spretnosti zasnovali učne enote in učna gradiva. Končni rezultati projekta Skillco bodo prispevek k razvoju gradbene stroke, zapolnili naj bi vrzeli v spretnostih in znanju tako dijakov kot zaposlenih.
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja pripravlja dva izobraževalna modula: prvi modul je izračun stroškov za gradbeni objekt s pomočjo novih metod modelne arhitekturne zasnove oziroma načrta arhitekture objekta z računalniškim programom Archicad in priprava popisa del s kalkulacijami, izhajajoč neposredno iz arhitekturnih načrtov, s pomočjo programa 4BUILD.
Drugi modul, ki je prav tako pomemben, a ne samo v gradbeni stroki, je priprava izobraževalnega modula ukrepi za preprečevanje mišično-ko-stnih obolenj in osnove ergo-nomije. Pripravljene izobraževalne vsebine bomo vključili v pouk športne vzgoje in praktični pouk.
V	šolah v Nemčiji in na Madžarskem bodo pripravili še več drugih izobraževalnih modulov, ki bodo brezplačno na voljo v več jezikih, vendar bo Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC tako usposobljena, da bo lahko po končanem projektu in po pilotnem testiranju razvitih modulov za delodajalce v gradbeni panogi izvajala večdnevna usmerjena izobraževanja in usposabljanja.
Projekt bo temeljno prispeval k napredku v izobraževanju za gradbeno stroko, ki je najpomembnejša na vseh ravneh: vsi njeni rezultati, zgrajeni objekti, povečujejo urejenost bivalnega okolja in naše počutje, gradbeni posegi morajo biti skrbno načrtovani v prostoru in morajo upoštevati vsa trajnostna načela.
V	šoli so izjemno veseli, da je gradbeništvo ponovno v vzponu. Predvsem pa, da delodajalci oziroma gradbena podjetja iščejo kadre, predvsem diplomante programa gradbeni tehnik, ker bo imel ta tudi z novo zakonodajo o graditvi objektov pristojnosti vodenja.
Več o projektu na www. skillco.eu.
IP
Dobrodelna akcija za zapuščene živali v OŠ Salek
Vsako leto 4. oktobra obeležujemo svetovni dan živali. Veliko je živali, ki so prepuščene ulici in zavetiščem, saj se vedno več ljudi znajde v situaciji, ko za psa ali mačko ne more ali ne želi več skrbeti. Zato smo se mladi prostovoljci OŠ Šalek Velenje odločili, da pripravimo dobrodelno akcijo zbiranja hrane in ostalih potrebščin za zapuščene živali.
V tednu med 4. in 12. oktobrom smo tako zbirali hrano, odeje, povodce, igračke in druge pripomočke. Akcija je bila zelo uspešna, saj smo zbrali 90 kg briketov, 124 konzerv s hrano, 65 različnih priboljškov, 40 različnih kosov opreme za živali (povodce, oblekice, posode ...), 17 igrač, 75 odej in blazinic ter pravo posteljo za psička. Povezali smo se z Društvom proti mučenju živali Celje. Članici društva sta nas z zajčkom Mikcem obiskali v četrtek, 12. oktobra. Predali smo jima zbrano hrano, prisluhnili žalostnim zgodbam rešenih živali in se z veseljem družili z Mikcem.
Z majhnimi dobrimi deli lahko poskrbimo, da je naš svet lepši.
Prostovoljci OŠ Šalek
u o
o <
VELIKI TRADICIONALNI . DOBRODELNI KONCERT
( Л
VLADO KRGSLIN ■
IN MALI BOGOVI	4
GIMNAZIJA CELJE - CENTER
V-V
Rotary klub Celje Barbara * Celjska
GIMNAZIJA CELJE - CENTER
PET 117.11.119h
Cena vstopnice: 15€ I Prodajna mesta:
i: mojekart&si
(Bencinski servisi Petrol in OMV trafike K-kiosk in 3Dva, poslovalnice Alpetour in Kompas, Micflngntri, turistični informacijski centri)
Glasbeno presenečenje
V sredo, 18. oktobra, nas je v športni dvorani OŠ Vransko pričakalo pravo glasbeno presenečenje. Program so začeli učenci mladinskega pevskega zbora ter ansambelske igre pod vodstvom učiteljice Vanje Govek.
Povezovalca programa Samo Paulič in Jaka Turk sta po glasbenem uvodu na oder povabila bobnarja skupine Elvis Jackson Marka Soršaka Sokija, ki je v šolo pripeljal kar tri nova glasbila: bobne, kitaro in cajon. Seveda ni izgubljal časa in je nekaj nadebudnih učencev povabil, naj poskusijo igrati nanje. Odlično so se odrezali. Na oder je stopila tudi Anja Oset, predsednica
Študentskega kluba Žalec, ki je povedala, da je klub del vstopnine Žalske noči mladih namenil za obdarovanje kar dveh šol. Naša šola je že 57. po vrsti, ki jo je v okviru svoje dobrodelne akcije 20 za 20 obiskal in obdaril Marko Soršak Soki.
Na koncu, preden smo naredili skupnega »selfija«, je povedal, da vsa glasbila ostanejo v šoli. Komaj čakamo, da bomo med urami glasbe lahko igrali nanje.
Za podarjena glasbila se iskreno zahvaljujemo in obljubimo, da jih bomo pridno uporabljali.	ML
BRALCI POROČEVALCI
43
Nepozabna doživetja v okviru Erasmusa na Portugalskem
V letošnjem šolskem letu v Osnovni šoli Lava nadaljujemo projekt Erasmus+, v okviru katerega sodeluje šest držav: Portugalska, Nizozemska, Nemčija, Španija, Turčija in Slovenija. Tematika projekta je »Rediscovering motivation« oziroma tema srednjega veka in zgodba oprode Petra, ki potuje iz države v državo s srednjeveškega gradu na grad, ob tem se vrstijo dogodivščine, prepletene z ljubeznijo princese Casan-dre. Oproda odkriva življenje v srednjem veku, običaje, kulturo, družabno življenje, kulinariko ... Na Portugalsko smo odpotovali z odlično ekipo, učiteljicama Polono Kolšek in Vanjo O. Karner ter ravnateljico Marijano Kolenko.
Nekaj vtisov naših učencev, udeležencev izmenjave:
Portugalsko sem obiskal v okviru projekta Erasmus+. V mestu Sousel sem spoznal nove prijatelje in teden druženja je kar prehitro minil. Živel sem pri prijatelju Mige-lu, ki sem ga gostil v Sloveniji. Portugalska družina me je zelo lepo sprejela. Spoznal sem tamkajšnjo kulturo, navade, jezik in kulinariko. Njihovi obedi so slastni in izdatni. Zjutraj jedo sladek kolač, za kosilo zelo začinjeno juho ter značilni sladki kruh in čokoladno kremo. Življenje na Portugalskem je drugačno kot pri nas. Sprehodil sem se tudi skozi glavno mesto Lizbono, si ogledal nekaj znamenitosti in občutil utrip velemesta. Na letalu sem še zadnjič s pogledom objel najdaljši most v Evropi - most Vasca da Game in vtisi o Portugalski so ostali nepozabni. Stkala so se prijateljstva in upam, da se bomo še kdaj srečali.
Anže Marolt 9.a
Že prvi dan me je očarala Lizbona s svojo barvitostjo, z različnimi motivi ploščic na hišah in vso svojo lepoto. V mestecu Sousel, kjer smo tudi bivali pri družinah, so bili Portugalci zelo gostoljubni, prijazni in ustrežljivi. Teden je minil zelo hitro. Ne vem, kdaj sem se nazadnje toliko smejala, okusila nove jedi in se imela neizmerno zabavno. Mestece je lepo, polno barv, radosti in veselja. Ima tipične hiše bele barve z rumeno, modro, zeleno ali rdečo obrobo. Šola, v kateri smo imeli delavnice, je bila sicer zelo lepa, a za moj okus malo pusta. Vendar moram priznati, da je pokrajina naše države veliko lepša, saj imamo več zelenja in hribovja. Prijateljev ne bom pozabila nikoli, saj jih bom verjetno odšla naslednje leto obiskat, a kljub temu jih že zdaj zelo pogrešam. Skupaj smo postali zelo dobra ekipa. A tako kot je običajno, je slovo najtežje. Vsi objokani smo se v objemu poslovili. Portugalska mi bo ostala za vedno v spominu.
Gaja Kramberger, 9.b
Na Portugalskem mi je bilo super. Naučila sem se veliko novega in videla veliko čudovitih stvari. Majhno mesto Sousel, kjer smo stanovali, me je presenetilo s svojo barvitostjo in prijaznostjo ljudi. Ko smo se sprehajali po ulicah, so nas vsi veselo pozdravljali, čeprav nas niso poznali. Spoznala sem, da so Portugalci zelo prijazni in sproščeni ljudje. Tam sem vzpostavila zelo močne prijateljske vezi in spoznala zelo veliko prijateljev, ki jih nikoli ne bom pozabila. Na splošno, tam mi je bilo super in z veseljem bi še enkrat ponovila te kratke, a zelo zanimive ter čudovite dneve v okviru izmenjave.
Manca Romih, 9.b
V novo študijsko leto s Tonetom Partljičem
Z oktobrom se je začelo aktivno dogajanje v Ljudski univerzi Šentjur. Na uvodnem srečanju univerze za tretje življenjsko obdobje je nastopil priljubljeni pisatelj, dramatik, scenarist, politik, dobitnik Prešernove nagrade in komediograf Tone Partljič.
Začetki njegovega pisanja segajo v 60. leta prejšnjega stoletja. Objavil je veliko odmevnih proznih in dramskih del, scenarijev za televizijske in radijske igre ter filme, znan je tudi po mladinskih delih. Zaradi pogoste komičnosti v delih so ga, kot pravi, številni označili za ljudskega dramatika in štajerskega humorista. Na srečanje ga je pospremil njegov dolgoletni prijatelj, častni občan Šentjurja Mihael Bučar, s katerim sta povezana tudi zato, ker je bil Partljičev oče železničar. Partljiča je pozdravil tudi župan Marko Diaci, ki pravi, da je Tone pristen Štajerec.
Čeprav je deloval dvanajst let tudi kot politik, je ostal vedno pisatelj. Izjavil je: »Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem.« Je eden najboljših slovenskih komedio-grafov, nekateri ga imenujejo »mojster za smeh«.
V prvem delu je povedal zgodbo iz knjige Hotel sem prijeti sonce, ki govori o njegovem otroštvu, črtica o njegovi mami, na katero ima posebej lepe spomine, pa je resna. Marsikdo je imel rosno oko ob pripovedi zgodbe deklice Micike, ki je živela z mamo pri velikem kmetu v majhni revni izbi. Pisatelj v knjigi opisuje spomine na svoje otroštvo, saj je živel med drugo svetovno vojno, ko niso bili prav nič prijetni časi.
Partljič pravi, da tisti, ki bere knjige, drugače vidi svet. Spomnil se je tudi na znane šentjurske književnike, dr. Rudolfa Doboviška, literarnega zgodovinarja ddr. Igorja Grdino. Poznana mu je tudi poslikava Frana Jelovška in Jurija Šubica v naših cerkvah.
Bil je učitelj slovenščine, več kot dvajset let je delal v gledališču. Pri 77 letih še
vedno piše knjige. Ljudi hitro loči na tiste, ki berejo, in tiste, ki ne. Nekateri po koncu šole preprosto prenehajo brati. Ne razume pa ljudi, ki nič ne berejo in vedno vse vedo, kričijo in niso pripravljeni na dialog.
Živimo v zelo resnih časih in se zelo malo smejemo. Zato nam je povedal smešno dogodivščino iz svojega otroštva, zgodbo o svoji prvi poroki pri devetih letih.
V Ljudski univerzi Šentjur imajo seniorji celo študijsko
leto možnost vključitve v študijske krožke (računalniške urice, krožek reprodukcije starih fotografij, likovno ustvarjanje, kaligrafija, ustvarjanje ob zvokih citer) ter jezikovne tečaje angleščine, nemščine ter francoščine. Učenje, druženje starejših in nizka članarina omogočajo široko dostopnost vsebinsko raznolikih možnosti za bogatitev znanja, ohranjanje umske in telesne čilosti ter krepitev socialnih veščin in stikov.	MT
Svet zavoda
OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE
Aškerčeva cesta 1 3272 RIMSKE TOPLICE
na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS, št. 12/91 in 8/96) in 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 -popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16-popr. in 25/17 - ZVaj; v nadaljevanjem besedilu: ZO-FVI) in sklepa 4. redne seje sveta zavoda OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice št. K6/8 z dne 20. 9. 2017,
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat mora za imenovanje na mesto ravnatelja Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske Toplice, izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI. Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Predviden začetek dela je 1. 3. 2018. Delovno
mesto ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev -izobrazba, naziv, strokovni izpit, ravnateljski izpit (kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, ga mora opraviti v zakonitem roku), delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, potrdilo oz. izpis iz kazenske evidence, potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, pisna izjava, da pri katerem koli sodišču zoper kandidata ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, kratek življenjepis ter vizija in program vodenja šole - pošljite v zaprti ovojnici do petka, 24. 11. 2017, na naslov Svet zavoda Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske Toplice, s pripisom PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA/RAVNATELJICO.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
V razpisu je moška slovnična oblika uporabljena kot nevtralna in velja za oba spola.
44
MLADI ZA MLADE
Regijska razstava konj slovenske hladnokrvne pasme
V soboto, 7. oktobra, sta Šolski center Šentjur in Ko-njerejsko društvo Šentjur organizirala regijsko razstavo slovenskih hladnokrvnih konj iz širše celjske regije. Razstava je trajala od 9. do 15. ure na posestvu Šolskega centra Šentjur. Pred njo je bilo strokovno predavanje Nataše Gorišek, univ. dipl. ing. zoot., z naslovom Zgodovina konjereje v Sloveniji. Predavateljica je bila v nadaljevanju predsednica ocenjevalne komisije. Priprave na razstavo so trajale cel teden pred dogodkom. Dijaki smo pod vodstvom profesorjev v okviru ur praktičnega pouka pripravljali prostor in okolico za razstavo.
Na regijski razstavi je sodelovalo 50 plemenitih živali.
Pocta^TlinrnVi ioVvilr» лтап ctoin i n
i V/ кЈ l_l_l V IJ 111 ^ j ^ l—'-ll-Vy v \w-\w.	1.1.1.^,
na katerih so obiskovalci lahko izbrali in kupili izdelke iz ponudbe. Obiskovalce je poleg čudovitih konj in stojnic pritegnil prikaz kovanja podkev in podkovanja konja. Živali je ocenjevala komisija, najboljši konji pa so bili nagrajeni s pokali.
Na začetku je zbrane pozdravil predsednik šentjurskih konjerejcev Franc
Oerizek. nato ie besedo
- ------' ------ i - - - —
prevzela Nataša Gorišek z Veterinarske fakultete Ljubljana. Gospa Gorišek je zaposlena v sektorju za
kopitarje, deluje tudi kot sodnica na razstavah konj. Predstavila je način ocenje-
vanja konj in komisijo, ki je to delo opravila na tem dogodku. Živali, ki jih je ocenjevala komisija, so lastniki pripeljali v ocenjevalni krog, kjer so se predstavile. Komisija je pri vsaki predstavljeni živali upoštevala pasemski tip, skladnost, plemenitost, kondicijo, stojo nog in kakovost gibanja. Na koncu so v krog ponovno povabili tri konje, ki so dobili najboljše ocene, njihove lastnike pa so nagradili s pokali.
Predstavilo se je 50 odbranih konj v devetih kategorijah: kobile do 5 let z žrebeti, kobile do 5 let brez žrebet, kobile od 5 do 10 let z žrebe-ti, kobile od 5 do 10 let brez žrebet, kobile nad 10 let brez žrebet, žrebice do 3,5 leta, žrebice do 2,5 leta, žrebice do 1,5 leta in plemenski žrebci. Prvak razstave je postal plemenski žrebec Pastir Vulkan XVII, oskrbnik je Janez Klančnik iz Zreč. Prvakinja je postala kobila Sarka lastnika Jožefa Klančnika prav tako iz Zreč. Pokal v kategoriji kobil 2 do 3 leta brez žrebička je dobila naša dijakinja Nika Brinjovc s kobilo Tunika.
NATAŠA SLIVNIKAR, dijakinja 2. letnika programa kmetijsko podjetniški tehnik

- . . Ж»
Slaščičarji Šolskega centra Šentjur predlagajo jesensko sladico
KOSTANJEVO-COKOLADNA KREMA
Potrebujemo naslednje sestavine:
ČOKOLADNA KREMA	'
0,51 sladke smetane 20 dag čokolade 1 žlička maraskine
Čokolado stopimo in primešamo ostale sestavine.
KOSTANJEVA KREMA
25 dag kostanjevega pireja 25 dag sladke smetane 3 g ruma
50 g sladkorja v prahu
Kostanjev pire lahko pripravimo sami tako, da kostanj skuhamo, olupimo in spasiramo, lahko pa kupimo že pripravljen kostanjev pire.
Iz obeh krem naredimo dekoracijo v lončkih.
Pripoved živalskega prijatelja
Pozdravljeni!
Moje ime je Puhica in v življenju sem že veliko doživela.
Skotila sem se v mačji družini s štirimi brati in sestricami. Mama Sivka nas je imela zelo rada. Nekega dne mame ni bilo nikjer. Klicala sem jo z nežnim mačjim glasom, a odgovora ni bilo. Ker sem bila stara že skoraj sedem mesecev, sem se odločila, da bom svoje bratce in sestrice poskušala vzgojiti sama. Odpeljala sem jih v majhen skedenj, kjer smo imeli zavetje. Hrane ni bilo veliko, ampak sem našla toliko miši, da smo lahko preživeli.
Nekega poletnega dne se nam je življenje spremenilo na bolje. V skednju nas je našla prijazna gospa, ki nas je vzela k sebi domov. Dajala nam je hrano, nas umivala in čistila ter nas imela neznansko rada.
Bili smo zelo srečni, vse dokler za nas gospa ni mogla več skrbeti, ker je bila zelo bolna. Sorodnikov ni imela, zato ni vedela, kaj naj z nami. Odločila se je, da bo izobesila znak z naslovom: »Mačji mladiči naprodaj! Prijazni in igrivi.«
Minilo je nekaj časa in ljudje so si nas prihajali ogledovat. Odhajali smo drug za drugim vsak v svoj dom.
Jaz sem odšla k petčlanski družini, ki me je imela neznansko rada. Tudi razvajala me je tako kot gospa, ki nas je našla. Vsak dan sem odšla na lov, a vedno nisem bila uspešna. Ampak ko sem kaj ulovila, sem z veseljem prinesla domov pokazat.
Minevala so leta in postajala sem vedno starejša. Lastniki so se starali z menoj. Nekega lepega sončnega dne sem bila tako slabotna, da so me lastniki odpeljali k veterinarju. Tega nikoli nisem preveč imela rada, ampak ker nisem imela več veliko moči, sem odšla v ordinacijo.
Veterinar me je pregledal in nekaj rekel. Vsi okoli mene so bili žalostni. Vedela sem, zakaj. Od bolečin sem zaprla oči in zaspala.
Takšno je bilo moje življenje. V življenju sem trpela, a na koncu le našla pravo srečo in smisel. Vesela sem, da sem to doživela.
TINA BELEC,
dijakinja 2. letnika programa živilsko prehranski tehnik
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Šentjur.
144 N
v J
novi tedniki radio celie

NAGRADNO ŽREBANJE
med VSEMI naročniki!!
21.12. 2017
Ff Postanite naročnik Novega tednika in se tudi vi potegujte za lepe nagrade!
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov П га 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Dat j m rojstva: Telefonska številka: Datum:
Podpis naročnika:
FOTOGRAFIJE NAPRAV SO SIMBOLIČNE!
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje,
s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017.
OTROŠKI VRTILJAK
45
Otrok sam izbere tisto, kar želi
V novem Montessori vrtcu v Novi Cerkvi - Vsak dan tudi trenutki umiritve
Špela Operčkal, vodja vrtca Montessori
V novem šolskem letu je naše območje bogatejše za nov vrtec v Novi Cerkvi. V nekdanjem gospodarskem poslopju, v povsem prenovljenem »marofu«, je od septembra ustvarjalno v Hiši otrok - vrtcu Montessori. Gre za nekoliko drugačen način vzgoje, ki posebej spodbuja otrokovo ustvarjalnost. Poimenovan je po svoji utemeljiteljici, italijanski zdravnici Marii Montessori.
Ko smo prišli pred igralnico. smo skozi veliko steklo opazovali malčke, ki so bili vsak zase povsem zatopljeni v svoje ustvarjanje. Lina je izdelovala verižico, Matevž je risal svoj obraz, Matej je gradil s kockami, Florijan je za malico lupil mandarine, Živa jih je jedla, Livek je izdeloval številke ... Med ustvarjanjem miselne zbranosti otrok nismo smeli prekiniti.
»Pri otrocih spodbujamo čim večjo samostojnost. Vse, kar otrok zmore, lahko naredi sam,« je povedala vodja vrtca Špela Operčkal. Otroci se tako oblačijo in obuvajo sami, tudi malico si pripravijo sami, pomivajo posodo, sami pometejo, operejo perilo in ga obesijo ... Ko otrok nekaj polije, gre po krpo in polito pobriše. Po opravljenem delu za seboj nasploh pospravijo. Malčkom je to všeč. Za otroke je vse potrebno za njihovo samostojnost pripravljeno, stvari za samostojno delo si nato le še vzamejo in nato delajo.
Na policah igralnice je gradivo z različnih področij, vse od jezikovnega znanja do umetnosti. »Otroci lahko sami izberejo, kaj želijo delati. Naloga vzgojiteljev je, da jim pokažemo, kako se z določeno stvarjo dela,« je še razložila vodja vrtca. Vzgojitelji vsakega otroka opazujejo in spoznavajo njego-
ve potrebe, nato pripravijo tisto, kar te potrebe zadovolji. V igralnici je na primer med drugim slikarsko stojalo, kjer lahko otrok, ki si to želi, naslika na primer drevo v njegovi jesenski podobi ali kaj drugega. Nekdo to na primer počne danes, drug otrok bo slikal jutri ali pojutrišnjem, spet tretji ne bo nikoli.
Enkrat na dan je druženje skupine, ko malčki zapojejo, zaplešejo, telovadijo. Na koncu tega je igra tišine, ko otroci povsem utihnejo, zaprejo oči in se umirijo. Zato, da občutijo, da se je treba v življenju občasno tudi umiriti. V Novi Cerkvi so zelo blizu narave in radi odhajajo v gozd. Pred stavbo vrtca je začel nastajati tudi njihov vrt. V tamkajšnji Montessori vrtec je vključenih 25 otrok, ki so v dveh skupinah, v mlajši in starejši.
BRANE JERANKO Foto: GrupA

NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
P Vse o zdravilnih zeliščih in čajih ™| I ter o vlaganju in zamrzovanju živil! |
Dve knjigi po ceni 14fS
+ poštnina
Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico.
Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga.
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
7
93
_ EUR _
+ poštnina	i
^J^ubarćbe bub ve
vladanje, dhranjeuanje in zamrzovanje zivil
Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom?
Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva.
Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Šali je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Ščurki in stenice
Mihec pride zelo dobre volje iz šole in oče ga vpraša, zakaj je tako dobro razpoložen.
Mihec: »Učiteljica je zastavila vprašanje in sem se prvi in edini javil.«
»Kakšno pa je bilo to vprašanje?«
Mihec: »Kdo lahko jutri prinese pokazat stenico in ščurka. Sem rekel, da jaz!«
Goska
Mož in žena gresta na tržnico kupovat gos za martinovo in žena skrbno izbira. Ko ima v rokah že deseto gos, ji reče prodajalka: »Če bi bil vaš mož tako izbirčen, kot ste vi, bi bili vi še vedno samski.«
Jeclja
»Ali on stalno jeclja?« »Ne. Samo takrat, kadar hoče kaj povedati.«
Kavalir
Mujo: »Pravijo, da kavalirji ne obstajajo več.«
Haso: »Neumnost. Jaz sem včeraj Fati držal dežnik, da ni bila mokra, ko je menjavala gumo na avtomobilu.«
Pomaga
Dedek in babica sta praznovala zlato poroko. Ko so gostje zapuščali njun dom, je dedek rekel:
»V časopisu sem prebral, da se dobi sredstvo, s pomočjo katerega lahko spet uživava kot nekoč!«
Žena ga je poslala v dežurno lekarno. Farmacevtka mu je razložila, da je sredstvo zelo močno in ga sme vsak od njiju vzeti le dve kapljici. Ko se je vrnil domov, sta v pričakovanju nemogočega vsak spila polovico stekleničke tega čudežnega zdravila.
Legla sta na posteljo, toda starka je v trenutku skočila pokonci in planila v stranišče. Ko se je vrnila je rekla:
»Si videl, da sem tekla kot osemnajstletnica?«
Dedek pa je žalostno odgovoril:
»To ni nič. Jaz sem naredil kar v postelji, kot triletni deček.«
Lovska
Skupina lovcev pod vodstvom starega lovca Janeza je odšla v lov na medveda. Vsi močno oboroženi so ga iskali in končno, ko so prehodili že deset kilometrov, ga je Janez zagledal ter zavpil:
»Medved! Bežite!«
Vsi so se pognali v beg, med tekom pa je eden od lovcev vprašal Janeza:
»Toda zakaj bežimo, saj smo vendar prišli v lov na medveda!«
»Bodi tiho in beži!« je za-vpil Janez.
Bežali so naprej, toda po petih kilometrih se je eden od lovcev ustavil, napel petelina na puški in ustrelil medveda. Janez je zgroženo obstal, nato pa izustil:
»Ti norec, ti! Zdaj ga pa sam nosi še teh preostalih pet kilometrov!«
Radiator
Učitelj zgodovine pride v razred in najde v klopeh vse dijake razen enega, ki nekaj dela v kotu učilnice.
»Ti, ki se tam v kotu skrivaš, pridi in povej, kaj veš o francoski revoluciji!«
»Nič ne vem ...«
»Katerega leta se je začela prva svetovna vojna?«
»Tisoč tristo .«
»Sedi, ena! Kako ti je ime?«
»Janez Kovač.«
»Kako to, da te ni v redo-valnici?«
»Če so me pa poslali, da popravim radiator!«
Ni pravi
Od trenutka, ko sem ga zagledala, sem vedela, da mu bom dala napačno številko telefona.
REŠITEV SUDOKU 281
3	8	1	7	2	9	5	6	4
5	9	4	8	6	3	2	7	1
7	2	6	4	5	1	3	8	9
4	7	8	2	3	5	1	9	6
1	6	2	9	8	4	7	5	3
9	5	3	1	7	6	8	4	2
6	1	7	5	9	2	4	3	8
2	3	5	6	4	8	9	1	7
8	4	9	3	1	7	6	2	5
Otroci, ko jih starši gledajo ...
... in ko jih ne.

imam, hujšati? Pij vodo!
reši vse.
Moški v pogovoru z mamo in ženo
здошд гвг-
Vse slikovne šale vir: splet
		7	8		6			
		6			2	8		
		1		5	3	2		
9				1			7	3
2								4
				8				6
7	1		3					
			9	6		7	3	
	8		7				9	
Opolnoči na pokopališču
Včasih, ko sem bil dvajse-tletnik, me je bilo, ko sem pešačil v temi z zadnjega vlaka, strah. Zlasti takrat, ko je kdo iz domače ali sosednje vasi umrl. In ko je v poltemi kaj zašumelo, mi pri srcu ni bilo ravno prijetno. Z leti sem strah pred mrtvimi povsem izgubil in večkrat se pripeti, da utegnem na pokopališče oditi šele v temi, ko sem tam edina živa duša.
Tudi pred letošnjim dnevom spomina na mrtve je bilo tako. Odkar praznujemo še dan reformacije, so se »vsi sveti« celo še podaljšali. Grobovi morajo biti urejeni do skrajnosti, obvezno ovenčani s cvetjem in z gorečimi svečami, že vsaj v jutru dneva reformacije. Dan pred letošnjo »reformacijo« sem bil dolgo časa v službi v Celju, nato sem imel ob sedmih zvečer še zobozdravnika v okolici Varaždina in nazadnje sem moral še na oddaljeno kozjansko pokopališče. Tja mi je uspelo pripotovati šele tik pred polnočjo. Zjutraj, ko bom jaz še spal, bodo na pokopališču seveda že prvi obiskovalci in v današnjih časih se ti lahko zgodi, da boš tam brez ikebane. Brez ikebane, ki na pokopališču včasih dobi noge. Seveda bi bilo prav tako čudno, če bi bil grob naslednji dan tudi brez goreče sveče. Voščene seveda, saj smo prepričani, da tiste na baterije niso enako »vredne«, čeprav so dražje. No, letos sem opazil v multinacionalni drogeriji celo že solarne sveče in to slovenskega izdelovalca. Vprašanje je, koliko časa ostanejo te sveče, ki stanejo od pet evrov naprej, na istem grobu...
V povezavi s pokopališkimi tatovi imam v spominu dogodek, ki se je zgodil pred približno tremi leti. Tudi takrat sem uspel preveriti, če je na grobu vse, kot mora biti, prav tako šele ob zelo pozni in temni uri. Naenkrat je na oddaljeno kozjansko pokopališče z veliko hitrostjo pripeljal avtomobil. Iz njega se je nekdo napotil naravnost proti meni, ki sem se kot kakšen duh bleščal v soju sveč. Zagledal sem policijsko uniformo in v njej človeka, ki je želel ugotoviti, če kdo ob tej pozni uri krade. Nisem bil pravi. Policistov seveda ne sme biti strah niti živih niti mrtvih duš.
No, včasih ne bi šel na pokopališče v temi za noben denar na tem svetu, vendar sem sčasoma takšen strah povsem izgubil. Če pa bi se mi zgodilo to, kar se je nekemu znancu, me verjetno na pokopališču ob pozni in temni uri ne bi bilo nikoli več. Ta je šel mimo pokopališča v Črešnjicah ob zelo pozni uri, ko veliko ljudi verjame, da takrat straši. In naenkrat ga je v tisti nočni tišini in megli nekaj močno zgrabilo za spodnji del plašča. Človeka je seveda skoraj zadela kap, vendar se je hitro izkazalo, da se roba plašča ni lotil kakšen hudi duh, ampak neprivezan pes.
NIČ VEČ STRAHOPETEN
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Poskusila sem že vse možne diete. Lepega dne pa sem se vsega naveličala in si...
PRIPRAVA
ZA DRUŽABNIK OBEŠANJE
ZAZNAVNOST
PEŠČENA PUŠČAVA
VOJAŠKO POVELJSTVO
20
BELA KRVNIČKA
AMERIŠKI PEVEC (ROY)
VODNA RASTLINA
ZINEDINE ZIDANE
GOL (EKSPR.)
AM. IGRAL.
(JUDY) STRANSKA DELA TRUPA
TERENSKO VOZILO ORGAN VOHA
16
VALTER BONČA
Vsi, ki se strinjate z mojo idejo, recite da. Tisti, ki ste proti, pa recite pikčasta ptička v pikčasti kletki...
KrižamKe &
ugamKe
NEKD. NEM KANCLER (HELMUT)
PREBIVALEC ADLEŠIČEV
AMERIŠKI ASTRONAVT (EDWIN)
BENEŠKI POGLAVAR
IZRAELSKA LUKA
13
PRIZADEVANJE (PUBLIC.)
AZIJSKI VELETOK
MAJHEN DIRKALNI AVTO
SONJA LOKAR
ČREVESNA NALEZLJIVA BOLEZEN
AMERIŠKA IGRALKA THURMAN
EVROPSKA UMETNOSTNA SMER 19. STOL.
LIK S POMENOM
AVSTRALSKA PAPIGA
NADARJENOST
ODDALJITEV OD GLAVNE TEME
IZKLJUČITEV
ELEKTRIČNEGA TOKA
PODALJŠEK ŽIVČNE CELICE
PAPIRNATO POKRIVALO POKRIVALO
BREZ KRAJEVCEV
STRUPEN IGLAVEC
IZRAELSKI KRALJ
IT. MODNI KREATOR (GIORGIO)
PREBIVALEC DŽIDE
SKUPINA OTOKOV
KATOLIŠKI REDOVNIK
NERESEN ČLOVEK (ŽARG.)
TIBETANSKI MENIH
22
LEGENDARNI KRALJ BRITANIJE
LETEV, LATA BRITANSKA REKA
ZNAMKA VODOV. PIP AMERIŠKA PESNICA (HILDA)
MARIBOR. ŽIVILSKO PODJETJE
ASHTON KUTCHER
Povsod z vami
ŠKOT. FILOZ. (HENRY) AZIJSKA DRŽAVA
INDIJANSKI ČOLN GLAS OB STRELI
AVSTRIJSKI PISEC (EMIL)
SIMBOL DRŽAVE
15
UROŠ ROJKO KLARINETIST BRLEK
ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL JUŽNOAFR. REPUBLIKA
KVARNER-SKI OTOK
NEDORASEL FANT
OČE (STAR.)
EVGEN CAR VEČJI OGNOJEK
DOMAČA ŽIVAL
PODOBA GOLEGA TELESA
JANEZ ERŽEN
SPRETNO RAVNANJE Z VOLANOM
ENA
(POG.)
VNETLJIVA TEKOČINA
NEKDANJA NOTRANJA MINISTRICA (KATARINA)
Nagradni razpis
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Oven
Bik

Rak
Lev
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. novembra.
Geslo iz številke 44: Umetnost človeka bogati.
Izid žrebanja
1.	nagrado, porcijo perutničk na žaru z ocvrtim krompirjem in sladico za dve osebi v Rib'ci Žalec, prejme: Ro-zika Mestinšek iz Celja.
2.	nagrado, dve malici: perutničke na žaru z ocvrtim krompirjem v Rib'ci Žalec, prejme: Alojz Gunzek iz Šentjurja.
3.	nagrado, malico: perutničke na žaru z ocvrtim krompirjem Rib'ci Žalec, prejme: Marija Jakop iz Vitanja.
Nagrajencem čestitamo. Potrdila o nagradi bodo prejeli po pošti.
Za vse- ki ne
uživajo v iskanju pritokov Šarija, ne poznajo vseh nordijskih bogov in si niso domači z bangladeškimi politiki.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
Tehtni ca
Tudi tokrat se vam bo zdelo, da je življenje nepredvidljivo. V tem času lahko pričakujete spremembe prav na vseh življenjskih področjih. Kažejo se vam zanimivi in intenzivni dogodki, na katere tokrat ne boste imeli neposrednega vpliva. Harmonija v ljubezenskem odnosu vam bo pomenila več, kot ste si pripravljeni priznati.
Vaše življenje bo še naprej nepredvidljivo in zanimivo, obdarjeni boste z mnogimi idejami, vendar jih zaradi okoliščin ne boste uspeli uresničiti. Poskrbite za večjo telesno aktivnost, kajti energija se kopiči v vašem fizičnem telesu. Zaradi vpliva vaše vladarice Venere v znamenju škorpijona lahko pričakujete pozitivne razplete, ki bodo osredotočeni predvsem na delovno področje.
Vaše razpoloženje se bo spreminjalo iz ure v uro, zato lahko pričakujete nekaj težav čustvene narave. Naredite načrte, kako boste najhitreje razrešili večjo težavo, ki je že bila prisotna v preteklosti. Vpliv vaše vladarice v škorpijonu vam bo pomagal, da boste z intuitivno zaznavo točno vedeli, kam usmeriti svojo moč. Medsebojne povezave bodo ponovno v ospredju, zato v ljubezni pričakujte spremembe.
škorpijon
Dvojčka
Veliko se boste ukvarjali s težavami drugih ljudi in potiskali svoje na stranski tir. Vpliv planetov vam bo v tem obdobju vsekakor pomagal, da boste razrešili marsikatero konfliktno težavo, ki se nanaša na preteklost. Pred seboj boste želeli imeti trdne, jasne cilje, zato ne boste oklevali pri konkretnih akcijah. Še je čas, da spremenite odločitve, ki ste jih sprejeli v poletnem času.
Zaskrbljenost se bo umaknila dobri volji, zato boste v tem času dobre volje in pripravljeni, da naredite nove preobrate v svojem življenju. Položaji planetov vas podpirajo na različnih področjih. Vpliv močnega škorpijona vam bo pomagal, da boste uskladili nasprotja in iz vsega skupaj potegnili zmago ter dobre možnosti tudi za naprej. Čaka vas nova poslovna priložnost.
Strelec
Imeli boste priložnost, da popravite napako iz preteklosti. Nemirni boste, zato lahko naredite instinktiven umik. Tokrat lahko probleme rešite le tako, da se z njimi soočite iz oči v oči. Presojali boste, ali je bila vaša nedavna odločitev pravilna ali je bila samo trenutna muha, ki bo minila. Tudi v ljubezni vam zvezde kažejo lepo, ujemite priložnost, ki se vam bo ponudila.
Vpliv Saturna še vedno deluje zaviralno in predvsem očiščevalno na vaše znamenje. Nujno je, da naredite dobro analizo vsega, kar je pred vami. Osredotočite se bolj skrbno tudi na finančno stanje. Včasih boste imeli občutek, da se vam ma-jejo tla pod nogami, v naslednjem trenutku pa ne boste vedeli, kam usmeriti puščico, da bi dosegli cilj. Prepustite se močnim energijam in kmalu boste ugotovili, kaj si želite.
Kozorog
V sebi boste začutili moč in težave kar naenkrat ne bodo tako velike, kot ste jih videli v preteklosti. Posla se boste lotili z novim prijemom, kar bo presenečenje za mnoge v vaši okolici. Mogočen in močen škorpijon bo na vas deloval s povečano močjo, zato se ne ustrašite intenzivnosti reakcij, ki bodo prišle povsem nepričakovano. S povečano energijo si boste zagotovili napredovanje in tudi občudovanje okolice.
Povečala se bo vaša odločnost, zato boste lažje vzpostavili komunikacijo z osebo, ki vam pomeni več kot samo prijateljstvo. Izogibajte se stresnih situacij in ljudi, ki vam jemljejo energijo. Preteklost bo še vedno močno delovala na vsa vaša področja življenja, zato se potrudite, da dosežete ravnovesje in tako težko pričakovane cilje. Nič ni naključje, boste ugotavljali. Pred vami je pomembno in odločilno obdobje, da se postavite zase.
Vodnar Цд
Devi ca
Malce težav pri komunikaciji se kaže predvsem zaradi nestrpnosti in povečanega nemira. Vendar se po drugi strani kažejo tudi lepe priložnosti, ki jih nikakor ne smete zamuditi. Nekdo bo naredil zelo velik vtis na vas, zato se boste potrudili, da boste iz vsega skupaj naredili nekaj več. Vaš vladar v strelcu bo deloval na vas tako, da boste ideje izstrelili kot puščico, ki bo dosegla svoj cilj.
Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA.
Vplivi planetov bodo pozitivno delovali predvsem na vaše čustveno življenje. Zgodilo se vam bo, da boste sanjali z odprtimi očmi. Prepustite se tej magični energiji in končno naredite tisto, kar bi morali že v preteklosti. Strasten in ma-gnetičen škorpijon bo blagodejno vplival na vas, zato boste karizmatični in polni želje po dogodivščinah in raznolikih spremembah.
Ribi
Življenje je čudovito, kar boste znova in znova ugotavljali. Presenečenj ne bo konec tudi v naslednjih dneh, zato se boste zabavali in uživali. Vpliv Venere vam bo vrnil nekoga iz preteklosti, vpliv Marsa pa bo pomagal, da boste uskladili vse konfliktne situacije, ki so bile del tega. Na trenutke boste imeli občutek, da vam zmanjkuje energije, zato boste veliko previdnejši, kot ste bili v preteklem obdobju.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
12
2
18
OCET
3
19
10
RENIJ
17
4
9
7
6
5
14
21
11
8
www.trik
48
RUMENA STRAN
»Cel Ljub
ski grofje« osvajajo jano z razstavami ..
Dober ulov
»Ribič, ribič me je ujel ...« Tokrat z mrežo v ribogojnici v Malih Braslovčah, kar ni poseben ribiški dosežek, očitno pa se je ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanu Židanu kljub temu dobro zdelo, da se mu je pred nogami znašel tak ulov. Morda je preverjal, če bo riba prave velikosti za v ponev, ali pa je kot nekdanji veterinar ugotavljal, kako je z njenim zdravjem.
Foto: TT
»Pokorili smo državni svet in Cankarjev dom, zdaj pa prodiramo naprej po Sloveniji in čez meje,« je Stane Rozman (desno), direktor Pokrajinskega muzeja Celja vneseno razlagal Mitji Bervarju (levo), predsedniku državnega sveta in podpredsedniku drugega doma slovenskega parlamenta Primožu Hainzu. Pri tem prvi med celjskimi pokrajinskimi muzealci seveda ni imel v mislih kakšnih vojaških osvajanj novodobnih Celjskih grofov, marveč kar dve razstavi, s katerimi je v zadnjih treh tednih Pokrajinski muzej Celje gostoval v Ljubljani. V državnem svetu je postavil razstavo Filatelistična dediščina Celja, v Cankarjevem domu pa je še vedno na ogled razstava o znameniti celjski popotnici Almi M. Karlin. Brvar, ki je tudi doma iz celjskih logov, je kajpak lahko bil le navdušen nad kulturno ekspanzijo rojakov.
Foto: MILAN SKLEDAR
... in tudi s knjigo
Novodobni kulturniški »Celjski grofje« pa ne pripravljajo le imenitnih razstav, marveč tudi pišejo imenitne knjige. Avtor razstave Filatelistična dediščina Celja Damir Žerič je napisal knjigo Celeia, Cilli, Celje, ki govori o bogati in vznemirljivi zgodovini knežjega mesta. Presenečenje in ganjenost Marjete Tratnik Volasko, vodje kabineta predsednika državnega sveta, ob darilu sta po sliki sodeč dovolj zgovorna.
Foto: MILAN SKLEDAR
Podpora?
Ne vemo, ali je podjetnik in predsednik Rotary kluba Celje - Barbara Celjska Miran Gracer (levo) prijateljsko bodril Marjana Ferjanca, direktorja Splošne bolnišnice Celje, ki se mu zadnje čase maje stolček. Morda pa mu je dal le kak nasvet v skladu s svojo filozofijo, da moraš delati po načelu realnih možnosti. Kakorkoli, Ferjanc je takšne poskuse zamenjave že doživel in preživel, če bo tokrat drugače, pa bo kmalu znano.
Foto: GrupA
Za prave poklice
Tatjana Štinek, samostojna svetovalka na Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje, se že desetletje trudi za večjo promocijo poklicev in podjetništva, ustvarjalnosti, inovativnosti in vsega, kar osnovnošolec potrebuje za pravo odločitev o svoji nadaljnji karierni poti. Da je to dolgotrajen proces, ki se v gospodarstvu ne vidi čez noč, saj pravih kadrov vedno primanjkuje, ji lahko pove Drago Polak, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje. Ampak to ji gotovo ne bo vzelo poguma.
Foto: GrupA
Naj bo vinogradništvo zeleno, vinček pa vseeno zlat
Martinovemu na čast smo obudili eno od letošnjih bolj slavnih jesenskih zdravic. Ko so v Podsredi slavili jabolka, je bilo vino še mošt, če ne sok. Morda so tudi zato nazdravljali z nečim, kar je bilo sumljivo zelene barve. Če je imela pijača kakšno zvezo z jabolki, nam tudi mlečna kraljica Ida Simončič in direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič nista zaupala. Vsekakor navijamo za to, da bi bilo tudi novodobno vinogradništvo bolj zeleno kot doslej. Ampak zgolj v prenesenem pomenu. Ko gre za kapljico v kozarcu, večina prisega na bolj tradicionalne barve.
Foto: SHERPA