Leto XXIV., St 292 Pmcgebunr bat bezahb 1944 JDO< Tdetoo 4t (1-22, *i-Z5 11-24 kiubinua. hnniDiiiM aH-cm J — leldoo «. H-2». 51-2« Podružnica Nove MU: UnUniaki ccsta «2 izključno tnnpam ta t%izm b loli« tr •nozemstvo UPI s MILANC č urn a lulii i^uatu Mkmimi on poitoo iekovnem arah H 17.749. o MOlc kra|< •talne Servr»n' f;ooti Con Kra Nr> ll-^lll- Pteb — Cena t- h vsak dan razen ponedeljka Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo: Ljubljana — Puccinljeva ulica 4t & Telefon St 31-22. 83-23 31-24. Rokopisi ae oe vračajo Angriffspitzen weiter vorgetrieben Die deutsche Offensive im Westen — Bisher iiber 10.000 Gefangene — 200 Panzer vernichtet oder erbeutet — 124 Flug zeuge abgeschossen — Nachlassendar USA-Druck bei Aachen und an der Saar — Heftige Kampfe im Ober-Eteass — Oertlich begrenzte Kampfe in Ungarn Ffilbrerhauptquartier, 20. Dec. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An der gesamten Angriffsfront im We-sten haben unsere Armeen gestern aus der Tiefe aufgesehlossen einen grossen Teil der nooh hinter der Front verbliebenen Stutzpunkte des Feindes ausgeraumt und die Angriffsspitzen weiter vorgetrieben. Dabei kam es an viejen Stellen zu Kampfen mit vereinzelten Gruppen feindlicher Eingreifreserven, die eiligst herangezogen und sofort in den Kampf geworfen waren. Nach den bisher vorliegenden Mejdungen wurden uber 10.000 Gefangene einge-bracht, 200 Panzer vernichtet oder erbeutet und 124 Flugzeuge abgeschossen. Im Kampfgebiet von Aachen nnd an der Saar hat der Druck der Nordamerika-ner nachgelassen. Im v n p ' s > ncrdwestlich Weissenburg und am West-wa|l ostlich davon setzt cler Feind seine verlusstreichen Angriffe gegen unsere Be-festigungen fort. Im ObereLsass stehen unsere Truppen in heftigen Kampfen. An der gesamten Front in EJsass-Lotbringen wnrden gestern 37 feindliche Panzer vernichtet. Durch Seekampfmittel der Krieg«marine wnrde vor der Insel Walcheren ein feindlicher Zerstorer versenkt. London, Lfittich nnd Antwerpen lagen unter dem starken Feuer unserer Fern- kampfwaffen. In Mittelitajien konnten die angreifenden britisehen Verbande gestern Abend nordlich Faenza einen geringffigigen Einbruch erzieien, der abgeriegelt wnrde. In den heutigen Morgenstnndeu nahmen sie ihre Angriffe mit neuhenmgelnhrien Krafien wieder auf. In Ungarn dauern siidlich des Pjatten-sees nnd nordlich des Donauknies bei Waitzen heftige aber ortlich begrenzte Kampfe an. Gegen unseren vorsprigenden Frontbogen am Matra- nnd Buekk-Gebirge setzten die Bolschevvisten ihre Angriffe fort, obne den erstrebten Durchbruch zu erziejen. Zwischen Sajo und Hemad zerschlagen unsere Truppen zahlreiche feindliche Vorstosse. Im Sudteii der Ostsjovvakei brachte die anhaltende lebbafle Kampf-tatigkeit keine wesentliche Vesranderung der Lage. An aer iibrigen Ostfront halt die Kampf- pause an. Im Westen besebrankte sich die feindliche FJ; egertatigkeit auf Angriffe im front-nahen Raum. Nordnmerikanische Terror-bomber griffen aus dem Siiden kommend erneut oberschlesisches Gebiet sov/ie einige Orte in Siid- und Sudostdeuischland an. Napadalna mti potlsnfene naprej Nemška ofenziva na zapadu — Doslej n uničenih ali zaplenjenih — 124 letal se tiska pri Aachnu in ob Saari — Siloviti jeni boji na Fiihrerjev glavni stan, 20. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja; Na vsem napadalnem bojišču na zapadu so naše armade, ki so včeraj prodrle iz globine, očistile velik dei za bojiščem še preostalih sovražnikovih oporišč ter pomaknile svoje napadalne osti dalje naprej. Pri tem je prišlo na mnogih krajih do bojev s posameznimi skupinami sovražnikovih rezerv, ki so jih na naglo zbrali in takoj vrgli v boj. Po dosedanjih poročilih smo zajeli nad 10.000 ujetnikov, uničili ali zap'enili 200 oklopnikov ter sestrelili 124 letal. Na bojnem področju pri Aachnu ob Saari je popustil pritisk Američanov. Na področju pri Bitschu, severnozapadno od AVeissenburga in ob zapadnem braniku vzhodno odtod nadaljuje sovražnik z izgubo polne napade na naše utrdbe. V gornji Alzaciji so naše čete v silnih bojih. Na vsem bojišču v Alzaciji in Loreni sn:o uničili včeraj 37 sovražnikovih okjopn kov. Pomorska bojna sredstva vojne mornarice so potopila pred otokom Welchcr< n sovražnikov rušilec. London. Liege in Anvers smo obstrelie- ad 10.000 ujetnikov — 200 oklopnikov stre?jenih — Popuščanje ameriškega pri-boji v zgornji Alzaciji — Krajevno ome-Madžarskem vali z močnim ognjem našega c?a?jncstrei-nega orožja. V srednji Italiji so dosegli napacaoči britanski oddelki snoči severno od Faenze majhen vdor, ki smo ga zajezili. V da-našn.th jutranjih urah So pričeli zopet napadati z novo devedevnimi silami. Na Madžarskem se nadaljujejo ;už: o od Blatnega jezera in severno od loka I>u a-va pri Vaczu silni, toda kra.5evno omej ni boji. Boljševiki so nadaljevali napade proti našemu naprej potisnjenemu bojiš" nema loku ob pogorju Matra in Buekk, ne da bi doseg*i nameravan predor. M; d Tajom in Hernadom so razbile naše čete številne sovražnikove sunke. V južnem delu vzhodne Slovaške nadaljnje živahno bojno delo-v nie ni bistveno izprememo noPžaja. Na ostalem vzhodnem bojišču se ntla-l.hije bojni odmor. Na zapadu se je omejevalo sovražnikovo Ieta'sko delovanje na ranade v božičnem zaledni. Am-eri"kj trroris ični b mbni-ki, ki so prišteli z juga. so ponovno ra-padli področje zgornje Šlzvie ter nekatere kraje v jnžni in južnovzhcdoi Nemčiji. Nadaljnp hodi kiji v Atenah SfK^adi britansfdh in ELASovfh čet ženeva, 19 dec. Kakor je objavil general Scobie v ponedeljek, se je posrečilo dob;ti britanskim in indijskim četam v poslednjih 24 urah zopet nadzorstvo nad obalno cesto Phaleron-Pirej nad glavno cesto Fhaleron-Atene, ki so iih doslej obvladale ELAS-ove čete. V poslednji noči so uporniki močno napadli s podporo topništva glavni stan britanskh letalskih sil v Grčiji. Boji še trajajo. O tem javlja angleški vojni dopisnik: Davi so pričele britanske sile operacije, 8 katerimi hočejo zopet doseči zvezo med posameznimi skupinami britanskih čet v središču Aten in oskrbovalno luko. Kmalu po polnoči so odmevali po mestu streli topništva in strojnic. Britanski polki so pregnali ELAS-ove čete z njihovih postojank, s katerimi so obvladale cesto od Aten do luke. Istočasno z britanskimi operacijami so tuli ELAS-ove čete dvakrat močno napadle. En napad je bil usmerjen proti zaporu, kier so zaprti politični jet-niki. Nad 600 pripadnikov ELAS-a je na. padlo atenski glavni stan britanskega letalstva. Pri tem so uporabljali 75 milimetrske tooove. V teku današnj'h operacij so zasedle britanske čete tri važne griče v Atenah. Kakor poudarja atenski poročevalec britanskega radija, je poveljništvo ELAS-a ugodilo zahtevi generala Secbieja. da umakne ELAS-čete iz Atike. drugo zahtevo, da prenehajo z odporom v Atenah in Pire ju ter izročijo orožje, pa so kratko-malo ignorirali. Stockholm. 19 dec. Kakor javlja agencija Reuter iz Aten. je v ponedeljek zvečer gorela jetnišnica Averov v nekem se-vemovzhodnem atenskem predmestju, potem ko so se ves dan bili boji za to zgradbo. V tem zaporu je bil-v prib'ižno 700 političnih jetnikov, med njimi bivši predsednik Rallis in general Pansralos, o katerem sedaj ni znano ničesar podrobnejšega. ELAS vrtrl v britanski glavni stan Stockholm, 19 dec. Reuter je javil v torek opollne iz Aten, da so prodrle ELAS-ove čete skozi žične ovire, ki obdajajo britanski glavni stan v Atenah. Stockholm, 19 dec. Kakor javlja Reuter iz Aten, so se po razmeroma mirni noči nadaljevali v torek zjutraj boji v bližini trga Ammonija. na severu mestnega dela, ki ga drže Britanci-. Ostale krajevne akcije so prav tako v teku. Poročila generala Scobieja govorijo o nadaljnjem napredovanju pri čiščenju ozemlja ob obeh straneh ceste Faleron-Atene Položaj v Pireju je miren. Britanska oosadka Averovovih zaporov ki so jih včeraj oporniki napadli in ki gore, se je skimaj z nekaterimi političnimi jetniki »uspešno umaknila«. Britanske sile, ki so včeraj zavzele stadionski grič, so se v pretekli noči zopet umaknile, ker so bile njihove postojanke pod težkim ELAS, cvim ognjem. Na področju pirejske luke so očistile inlijske čete polotok Kalipolis. Po zadnjih poročilih so vdrie ELAS-ove sile skozi žične ovire glavnega stana britanskega leta-stva prt Kifissiji, nekaj km sevemovzhodno od Aten. Na pomoč mu je odšla kolona oklopnikov in oklopnih bojnih vez. Branilci štejejo 600 mož, med njimi mnego štabnih častnikov letalstva in ne-borečega se osebja, poleg tega na so na letališču tudi oddelk? nekega protiletalskega topniškega polka in druge edinice vojske. Lonteka demsmtraelja za ELAS ženeva, 19. dec. Kakor objavlja agencija Reuter, se je zbralo v nedeljo na Tra-falgar-Skuaru v Londonu več tisoč ljudi, da bi prisostvoval demonstraciji pod geslom »Roke proč od Grčije«, na kateri so govorili poslanci delavske stranke ter zastopniki Commonweaitha in komunistične stranke. Nosili so napise: »Nobenega britanskega varstva grškim fašistom!« — 5Nai Grki sami volijo?« — »Churchill imenuje ELAS-ove pripadnike upornike, mi jih imenuje-md junake!« Poslanec delavske stranke Glist jkatastrofalno politiko britanske vlade«, ter zahtevali, naj britanske čete prenehajo napade na demokratske skupine grškega odporniškega gibanja. Stockholm, DNB. Dočim je bila za ponedeljek nameravana protestna stavka nro-ti Churchillov! grški politiki odpovedana, prirejajo no vesti »United Prossa« na škotskem velika zborovanja, ki se jth udeležuje nič manj kot 150.000 delavcev iz 300 tovarn. Demonstranti zahtevajo takojšnjo sklenitev premirja v Grčiji. V znaku ogorčenja angleških delavskih krogov je sprejela sedaj tudi velika angleška zvez« nre-voznih delavcev nrot^rtni sklep proti Chur-chillovi grški politiki. Prctikofpeviški fe isto kžke-3r protifraiseasSd Lizbona, 19. dec. Od povratka Thoreza, piše pariški dopisnik »Manchester GuarcUa-na«, je postala boljševiška agitacija v Franciji zelo aktivna. Zaključek pakta med De Gaullom in Stalinom označuje boljševiška agitacija kot dokaz za to, da ustreza njena politika »pravim interesom francoskega naroda«. Boljševiška agitacija gre celo tako daleč, da označuje vsako protiboljševiško zadržanje za protifrancosko. V Lyonu je prišlo do proslave bratstva med frar.eoako in boljševiško vojsko. Govorniški oder oo okrasili s sovjetskimi zastavami in slikami Stalina, De Gaulla ta boljševiških generalov. proti inozevnsStim hujskačem Madrid, 19. dec. Znani španski pisatelj 1 ln narodni svetnik Evgen Montes je v listu »ABC« v imenu vseh Spancev protestiral protd lažnim poročilom, s katerimi rovari-jo neki tuji liati proti Španiji. Oni britanski časnikarji in poročevalci, ki govore o stvareh, ki jih ne razumejo, ter razširjajo najbolj nesmiselna poročila, ne da bi jih preverili, škodujejo s tem vsej angleški tradiciji, piše Montes/ človek bi mislil, da ima Anglija dovolj dela z eksistenčnim bojem svojega lastnega imperija ter da jI ne bi bilo treba zanimati se za tuje dežele, kjer je vse v redu, ter iskati kaos tam, kjer ga sploh ni. Montes je na to poudaril, da španski narod odločno odklanja zahtevo, da bi plesal po gol bi iz inozemstva ter bj ponovno zašel v dramo, ki je že prinesla deželi toliko gorja. Treba bi bilo pač najpreje vprašati 26 milijonov Špancev, ali so zadovolnji s tem, da uvedejo zopet republiko in z njo kaos, kot je vladal nekoč. Večina Spancev, ka so ob zaključku državljanske vojne zapustili deželo, živi sedaj spet miroljubno s svojimi rodbinami v domovini. Nekaj tisoč emigrantov pa, ki so predvsem izrabili nejasni položaj v Franciji, poskuša prepričati svet, da je sedaj primeren čas za to, da bi' v Španiji inscenirali prevrat. Dejstvo, da prebivalstvo ob meji v Pirenejih ni sprejelo s simpatijami ali s stavkami makij-cev, marveč da so jih vse ljudske plasti odklonile ter se aktivno proti njim borile, je najboljši dokaz za neutemeJjenost gonje proti Španiji. Nizozemska pred odločitvijo Amsterdam, 19. dec. Pod naslovom »Nizozemska pred odločitvijo« objavlja nizozemski list »De Wagg« članek, v kate. em se bavi z bodočnostjo Nizczemske in njenim stališčem v boju mel Nemčijo in njenimi sovražniki«. »Ali se bo uresničil lon-donski načrt in bodo Nizozemska, Belgija in Francija postale del predmostja britanskega impeiiija preti boljševiški Evropi, ki bo vključevala tudi boljševiško Nemčijo, ali bo evrr/pski zapad prav tako propadel v boljševiški poplavi ali pa se bo Nizozemska vrnila k Nemčiji, ki j* je hotela biti zvesta na podlagi utrechtske zveze«. To je odioč tev, pred katero se je Nizozemska znašla, članek nadalje ugotavlja, da se je nizozemska mia lina že odloč-la s tem, da se je izrekla za kljukasti križ, za Adolfa Hitlerja in za na*odnosocijallstično svetovno naziranje. Ta mladina ne postavlja nobenega programa, njen pre-gram je izražen v kljukaetem križu na traku na rokavu germanske mlad ne. ZskaJ Cfraerchll! m gsvorU Stockholm, 19. dec. »Stockhohns T!dnln-gen« objavlja vest lz Londona, da so nenadno odpovedali Churchilov govor, ki je bil določen za nedeljo ob 9. uri zvečer, še v nedeljo je londonski tisk napovedoval ta govor. V nedeljo popoldne pa je nastal položaj, ki je privedel do odgeditve govora. Dobro poučeni londonski krogi pravijo, da so se pričela v nedeljo dopoldne med Anglijo in Zedinjenimi državami pogajanja in da je morda prišlo celo do neposrednega telefonskega stika med Churchillom ln Rooseveitom v zvezi z grškim in poljskim vprašanjem. Zaito Churchill ni mogel govoriti o teh stvareh. O isti zadevi poroča londonski dopisnik »Svenska Morgenbladeta«, da je dosegla politična napetost spričo poljskega in grškega problema v nedeljo skoraj neznosno napetost, ki je močno si čila napetosti ob s času nekdanjih monakovskih razgovorov ali pa na sovjetski vstop v vojno. Angleška vlada se je v nedeljo prvič po treh letih sestala in po seji so objavili, da Churchill v nedeljo zvečer ne bo govoril. Ameriška sodba o Chtsr- ch i?®vi gro&cfcsprai poSftUd Lizbona, 19. dec. Z odkritostjo, ki meji na cinizem, govore tudi že v Ameriki o bankrotni britanski politiki in o vlogi gro-bokopa. ki jo je prevzel Churchill za britanski imperij. Tako piše po Reuterjevi vesti »New Tork Pc«t«, da se bliža Velika Britanija tako vojaško kakor gcepodarsko nevarni in negotovi bodočnosti. Zelinjene države zo prekosile britansko mornarico in britansko letalstvo. Z vstopom Sovjetske zveze, Ze-dr.njenih držav in Kitajske na svetovno-politično areno je postal britanski človeški materijal z vojaškega vidika nezadosten. Preobremenjeni britanski Industrijski aparat je zastarel šn obrabljen. Anglija stoji pred brutalnim problemom staranja. Churchill ga skuša rešiti z imperi-jalno in tradicijonalno toryjsko rešitvijo. Pomožne vnre in zaloge impe ija so v boju že močno izrabili,, a Churchill upa še vseeno. da bo obdržal fasado imperija. S patetično politiko skuša po malem rešiti, kar se rešiti da. ia bi se izognil kankrotu. To pa jo nekoristna, brezupna in tudi krvava politika. Vtisi acserfškega sfi^fsraata Madrid, 19. dec. Neki ameriški diplomat je obeleži' na svojem potovanju iz Rima v Ameriko vtise, ki j;h je dobil v zasedeni Italiji. Po ožaj v Italiji je, tako je izjavi] ameriški d ploma* sp.ičo poiva j-kanja življenjsk h potrebščin, neprestanih političnih manifestacij revolucionarnih levičarskih skup n ter splošne nervoze, ki onemogoča vsaka pomiijenje, »pop Inoma brezupsn-. Nihče ne vidi izhoda iz obup-| nega pofcj^aja Angloameričani ne kažejo | niti najmanjšega zanimanja za notranje težave in potrebe deže e. Neprestano preganjajo bivše fašiste, tako da primanjkuje uradnikov celo v nekaterih ministrstvih kot na primer v zunanjem. Kljub vsemu temu preganjanju se fašizem med narodom tajno širi bolj ko kdajkoli. Znamenje živje-njske sposobnosti fašizma so napisi na zidovih, v katerih je izražena vera in zvestoba Duceju ter srd proti komunizmu Prebivalstvo je do Angležev m Američanov popolnoma ravnodušno. Zatemnitev od 17.10 do 7.I5 Nemška ofenziva na zapadu se razvija po načrta Na Berlin, 19. dec. V ponedeljek zvečer, 60 ur po pričetku nemške ofenzive na zapadu, so izjavili v glavnem stanu vrhovnega poveljnika na zapadu: »Nemški napad med Visokim Vennom in severnim delom Lu-ksenburga poteka po načrtu. Dočim je moral torej sovražnik kljub deloma žilavemu odporu prepustiti Nemcem na bojišču v Eiflu nadaljnje ozemlje, prevladujejo na ostalem zapadnem bojišču obrambni boji. Po daljšem odmoru so boji sevemovzhodno od Geilenkirchna znova oživeli. Američani so tu napadli s slabšimi silami med Wur-mom in Linnichom, kjer so napredovali le za nekaj metrov. Tudi na predmostjih ob Rori zapadno ln južnozapadno od Jiilicha so obnovili krajevne omejene napade. Napravili so vdore, ki so jih nemške čete z zasedbo rečnega brega izravnale. Ob cesti Monschau-Vossenack so obstali boji na dosedanjem mestu. Med Saarlouisom in zgornjim Renom nasprotnik kljub silovitim napadom ni dosegel bistvenejših uspehov. Ob Bliesi so napadli Američani, hoteč prodreti proti Zweibriicknu, večkrat v jakosti bataljonov. Napravili so le krajevni vdor, sicer pa so jih Nemci odbili. Tu so prednji oddelki nasprotnikovih napadalnih čet še vedno nad 10 km pred zapadnim branikom. Pri Bitschu napada sovražnik utrdbe Ma-ginotove črte. Kljub ponovnim prebfialnim poizkusom doslej še ni mogel zasesti oporišča Bitsch. V stari francoski utrdbi so se razvili siloviti ogorčeni boji iz bližine. Ob Bliesi in pri Bitschu so napravile nemške čete kljub močnemu sovražnikovemu pritisku več protlsunkov, s katerimi so privedle ujetnike. Tudi severno in vzhodno od V/eissenberga je sovražnik pritiskal v prednjih črtah zapadnega branika. Trenutno skuša z bombnimi napadi razbiti oklopniške ovire in dru«re zapreke, da bi odnrl pot svojim oklopniškim oddelkom, ki jih ima zbrane pri Weissenbergu. Očlvidno hoče v kratkem napasti v smeri proti Bprg^aber-nu. Zato se obetajo Nerneem tudi v tem odseku pozicijski boji, sličnf on'm pri P°ar-louisu ln pri Aachnu. V zgornji Alzaciji so obrambni boji pritiskale nemške čete na področju severno ln severnozapadno od Kolmarja še nadalje v gorovje, tako, da ni mogel sovražnik s protinapadi nikjer napredovati. Berlin, 19. dec. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju na zapadnem bojišču: Že tri dni z naraščajočo silovitostjo izvajani velenapad nemških armad določa vedno bolj operativni razvoj na vsem zapadnem bojišču, čeprav noče nemško vodstvo iz razumljivih razlogov podati nikakih izjav o doslej doseženih uspehih nemške ofenzive, vendar lahko znova polčrta-mo, da ustreza dosedanji potek pokretov nemškim pričakovanjem in da je ponekod nagli zlom vsake organizirane obrambe nemškim napadalnim oddelkom in njihovemu vodstvu bistveno olajšal nalogo. Krvave izgube desnega krila ameriške 1. armade so bile namreč v prvih 48 urah poi vplivom ognja preciznega nemškega orožja izredno velike, dočim so tretjega dne skokoma narasle številke ujetnikov, ko so posebni nemški oddelki napadli na često nepreglednem gozdnatem in gorskem ozemlju. * Berlin, 19. dec. Ves nemški tiSk se bavi z ofenzivo na zapadu. Listi spominjajo na čase velikih nemških ofenzivnih operacij, vendar so v presoji ofenzive in njenih posle lic zelo rezervirani. »Volkischer Beobachter« piše, da ne smemo pozabiti, da se vršj ta ofenziva pet mesecev po Av-ranehesu. Novi razvoj sil nemške vojske je treba zato gledati s tega vidika. »Kakršnakoli sta obseg in cilj nove ofenzive, vendar je vsekakor jasno, da se kaže po dogodkih letošnjega poletja izredna duševna in tvarna sila. že priprave za ta napor pomenijo velikansko delo vodstva in čet, pri katerem je bila uleležena močno boreča se in ustvarjajoča domovina.« piše list. Dogodki zadniih dni ne bod^ nikogar zavedli v preuranjene nade, pravi članek nadalje. »Izkustva so nas posvarila. Ne bomo se še enkrat spustili v zmoto, da je z enim samim napadom vse končano.« „N€it!Čifa fe tmma in nevarna" Angkuner^l o iMi f»°fki na zaf*adu — Elsen- howe? treporedal objavo poročil Berlin, 19. iec. Eisenhovver je prepovedal vsakršnje objave poročil z odseka ameriške 1. armade. Reuter jev dopisnik Willi-am Steen je po vesteh, ki so prispele še pred prepovedjo objave, sporočil, da se nemški pok. etj nadaljujejo. V angleškem komentarju je opozoril komentator Larry Lesieur, da so presenetljivo siloviti nemški protiudarcl spravili an-gloameriškc- bojišče »v gibanje«. Angležem priporoča, naj se ne jeze, ker se vojna letos ne bo končala, temveč naj iz nemške ofenzive spoznajo, da je Nemčija še nadalje močna in nevarna. Lon Ionski »Da!ly Mail« izvaja iz dejstva, da je bila Nemčija sposobna pričeti tako krepko ofenzivo, nauk, da so se porušili vsi dvomi v nemško sposobnost vztrajanja do konca. »Daily Express« opozarja britanski narod, naj se resno bavi s tem novim dokazom nemške sile. »New York Times« pedčrtuje v članku z naslovom »Nemčija udarja nazaj«, da je zlasti zanimivo, ker je bila Nemčija kljub hudim udarcem letošnjega leta m kljub neprestanim angloameriškim napadom na zapalnem bojišču sposobna zbrati čete, oklopnike ln letala za nov protiudarec. Ameriški list priznava da je nemškim če- tam uspelo na raznih mestih vdreti globo, ko v ameriške črte. članek končuje z zanimivim opozorilom, da je nemška ofenziva primer, kaj vse lahko doseže dežela, ki je mobilizirala vse svoje sile za vojno. Sllčno piše vojaški sodelavec »New Tork Herald Tribune«, major Elliot, ki pojasnjuje ameriškemu narodu, da bi predstavljal zlom- nemške vojaške moči ogromno nalogo. Angleški ln severnoameriški vojni do. pisniki pravijo mel vrstami vedno znova, da je prišel nemški napad popolnoma presenetljivo. Tako poroča po vesti »Stock-holms Tidningena« neki ameriški vojak, da so ameriške čete pravkar končale obed, ko so nenadoma vdrli v njihov kraj nemški oklopniki. Prestalo jim ni drugega, kakor da so hitro zbežale. Velika nemška cifenzava postaja močnejša pravi neka vest »United Pressa«. Londonski dopisnik švicarskega lista »Die Tat« poroča, da predstavlja nemška ofenziva v Londonu senzacijo. Prišla je popolnoma presenetljivo in sicer ne le za londonske novinarje, temveč tudi za poveljništvo ameriške 1. armade. Nemški oklopniki so pre-gazili in prebili njene postojanke. Krvni davek Sie^trfedovi bojni ... ,19. dec. (Poroča vojni dooasnlk Aleks Schmalfuss). Po verjetno olepšanem poročilu, ki ga je nedavno objavil namestnik ameriškega vojnega ministra Petterson so izgubile na zapadnem bojišču boreče se štiri ameriške armade v prvih treh tednih me-eca, novembra 274.549 ljudi. To pomeni dnevno izgubo 13.100 ameriških vojakov samo med Aachnom in bojiščem ob zgornjem Renu, torej ne odseku, dolgem knkih 320 km. V svrho povsem točnega postopanja pa je trebe poseči po točno ugotovljenih in kontroliranih podatkih o nemških uspehih, ki 9o tako širokopotez-ni, da ne priznavajo niti polovice onih izgub. ki jih Patterson sam priznava v svojem poročilu. Po podatkih glavnega stana nemškega vrhovnega poveljnika na zapadu maršala Rundstedta je padlo v desetih dneh med 26. novembrom ln 5. decembrom 12.203 Američanov, 2144 pa jih je bilo ujetih, skupno torej 14.347 mož. Dnevno izhaja torej iz tega za Američane vsekako ugodnega računa izguba 1434 vojakov. Ako se pomnoži ta številka s 3, kar je za Američane zopet ugodno, se dobi število ranjencev. ki ga Nemci točno ne morejo ugotoviti, in ki znaša — ob dopustni zaokrožitvi dnevnih izgub na 1500 mrtvih ta ujetih — 4.500 ranjenih, tako da znašajo dnevno izgube 6000 mož. Kako širokopotezen ta ugoden je ta račun za Američane, kaže okol-ščina, da je njihov namestnik vojnega ministra izračunal dnevne izgube na 13.100 vojakov, torej dvakrat toliko kakor zgoraj navedena vsota. Ako se vzamejo za osnovo računov Pet-tersonovl podatki, je v enem mesecu padlo nad 40.000 Američanov, tako da se lahko z gotovostjo računa, da so Izgubili v dveh mesecih najmanj trikrat toliko ljudi kakor v prvi svetovni vojni. S 46 divizijami, ki so združene trenutno pod vrhovnim poveljništvom generala Ei-senhowra na zapadu, imajo Američani okoli 500.000 mož na bojišču. Oskrbovalni oddelki ta čete za službo v zaledju ▼ tem številu niso vštete. S 6000 padlimi vojaki na dan porabi Eisenhower ▼ treh mesecih ali točneje povedano v sto dneh vso enkratno skupino borcev na bojišču. Ako so Pattersonovi podatki pravilni, potem mora ameriški vrhovni poveljnik vsakih 50 dni dovesti na bojišče ojačenja, ki štejejo kar pol milijona ljudi. V desetih dneh je namreč padlo po nemških računih njegovih ljudi kar za celo pehotno divizijo, če se upoštevajo še ujetniki ta ranjenci, odpadejo najmanj štiri polne divizije, ako že ne, kot pravi Patterson sam, kar osem divizij. Dejstvo, da so med ujetniki le prav redko kdaj vojaki, ki so bili že v Normandiji ta da prihajajo v nemško ujetništvo vedno bolj pomanjkljivo izvežbani pešci, priča enako kot dejstvo, da se je povprečna starost ameriških ujetnikov v zadnjem času bistveno zvišala, o nujnem posegu po rezervah, ki gotovo niso bile predvidene za službo n* bojiščih. Pri teh računih pa je treba upoštevati, da se bodo ameriške izgube ob Siegfriedovi črti v bližnjem času še prav bistveno zvišale. Doslej sta bila aachensko področje in v zadnjem času tudi težišče pri Saarlouisu oni glavni točki, kjer so Nemci puščali Američanom kri. Toda čim bolj se približujejo napadalci pravim nemškim utrdbam tudi na drugih odsekih, tem bolj krvave postajajo njihove izgube. Opozoriti je treba, da je ameriška 7. armada doslej kaj malo napredovala preko stare Maginotove črte ta da je imela že v prednjih črtah nemških obrambnih postojank zelo visoke izgube. V Dienskem gozdu ta na drugih odsekih pa jo še čaka odpor, ki bo verjetno tak, kot je bil na aachenskem področju, kjer sta ameriška 1. ta 9. armada napredovali kljub izgubi 300.000 mož na najglobljem mestu le za 23 km daleč. Nemške Izgube, ki prav tako niso majhne in ki so vsekakor boleče, so že zato mnogo manjše, ker odpadejo v pozicijski vojni na napadalca vedno večje žrtve. V prvih petih mesecih po pričetku invazije je izgubil Eisenhovver 7181 naštetih oklopnikov. Tudi to število se lahko pomnoži, ker Nemci ne morejo dognati tega, kar uničijo s topniškim ognjem ta letalstvom, ta tudi ne onih oklopnikov, ki so uničeni ob uspešnem odmiku nemških črt. Ako pa se upošteva točno kontrolirano število 7181 oklopnikov v petih mesecih, se dobi povprečna mesečna številka 1136 uničenih oklopnikov. Da je ta račun pravilen, kažejo tudi zgoraj omenjene številke vrhovnega poveljnika na zapadu o nasprotnikovih izgubah v desetih dneh. Po njih so uničili Nemci Eisenhovrovim armadam od 16. novembra do 6. decembra 485 oklopnikov. Prezičentova čestitka PofcrapifsM hranilnici Ob 125-letmd obstoja vodilnega denarnega zavoda K 1251etnici obstoja Pokrajinske hranilnice je naslovil g. prezident pokrajinske uprave na g. Ceča kot predsednika upravnega odbora hranilnice laskave čes^tke z željo za nada'jno prospevanje zavoda. Med drugim je izvajal: »Vso to dolgo dobo se je hranilnica odlično in vzgledno uveljavljala v gospodarskem življenju, bila je ves čas najpomembnejši in vodilni denarni zavod v deže>i, z mecensko roko je bogato podpirala znanost in kulturne ustanove, na široko je vršila samarijanska de|a usmiljenja, pomagala in podpirala je povsod, kjerkoli je bilo treba pomoči. Zato je njena dela, truda in dogodkov po|na zgodovina popisana vseskozi z zlatimi črkami, vsak list njene kronike izpričuje nujnost in potrebo njenega odloču- jočega udejstvovanja v gospodarskem utripanju mesta Ljubljanskega in podeželja. Nujna posledica temu je, da uživa danes povsod najboljši sloves in največji ugled ne Ie v naši ožji domovini temveč tudi daleč izven naših meja v inozemstvu. Moja iskrena žel.ia je, naj bi hranilnica tudi v bodočnosti krepko uspevala in pro-cvitala ter bila vedno deležna poponega zaupanja in priznanja; želim, da bi se dvigala in dvignila do danes še nes?nte-nega, najvišjega razvoja, ki je na d?n?.r-stvenem poprišču pri tukajšnjih razmerah spjoh dosegljiv. Prosim Vas, gospod predsednik, sprejmite te moje najtopleje občutene črsttke in najboljše želje v ime;.;u hranilnice, ki ji načefujete ob n jenem teko pomembnem jubileju, na izvoijno znanje.« RcjmiiHStičui tolovaji ropajo vedno bolj brutalno in tudi lastnina pristašem ne prizanašajo več Včeraj smo objavili niz poročil z Goriškega in s Krasa, ki kažejo, kako komunistični tolovaji tudi na Primorskem na debelo ropajo. Med tem se nadaljuje njihovo ropanje tudi na Notranjskem in Dolenjskem j^vsod, odkoder še niso pregnani. Značilno je, da v zadnjem času niti onim rodbinam ne prizanašajo več, ki z njimi simpatizirajo ali celo sodelujejo. To kaže na eni strani, kako velika je njihova stiska, na drugi strani pa tudi, kako bolj hi bolj izgubljajo svoje živce. Pojasnilo za ta pojav najdemo v silnem strahu komunističnih tolovajev pred zimo. Ce so bili prej še tako trdno prepričani, da jim letošnje zime ne bo treba več prebiti v hribih in gozdovih, so morali sedaj že davno spoznati, da so se tudi letos prevarali in da so bile njihove nade spet enkrat prazne, njihovi računi spet enkrat napačni. Slej ko prej so navezani predvsem na sebe. Ker pa dobro vedo, da sami ne morejo ničesar doseči razen novih udarcev in rovih Izgub, je razumljivo, da njih malo-dušje hitro narašča. Temu se pridružuje še okoliščina, da potiskajo nemški in domobranski oddelki komunistična tolovajska krdela z vedno obsežnejših področij, in jih stiskajo na čedalje manjše predele. Vsak dan imajo zaradi tega tolovaji manj krajev, kjer bi se lahko zavarovali pred dežjem in mrazom, a tudi manj kmetij, kjer lahko še kaj vzamejo. V grenkem, a zasluženem razočaranju uvidevajo, da se bodo morali umakniti še globlje v gozdove in višje v hribe, kjer ne bodo mogli nikjer več ropati. Zato obupno »rek viri rajo« še v naglici, kjer in kar le morejo, da si naropajo vsaj nekaj zaloge za trde zimske tedne. Da s tem potiskajo prizadeto prebivalstvo v neizmerno bedo in nesrečo ter ga izpostavljajo lakoti, to jim je v njihovi brezvestnosti in njihovem strahu malo mar. V okolici Rovt na Notranjskem so bile pretekli teden na roparskih pohodih kar tri »brigade«. Ropali so zlasti v Plevšah, v Sopoti na Hlevnem vrhu in pri sv. Treh kraljih, dvakrat pa celo v neposredni bližini Rovt samih. Med drugim so oropali tudi neko rodbino, ki je nekdaj veljala za izrazito ofarsko. Odpeljali sc ji voz, konja, dva prašiča in več na pol ustrojenih kož. Naredili bi še večjo škodo in povzročili še večjo nesrečo, če ne bi jim bili povsod za petami domobranci, ki so jih neumorno zasledovali ter jim mnogo naropanega plena spet odvzeli. Z veseljem in hvaležnostjo so potem kmetje iz domobranskih rok sprejemali nazaj živino, hrano in obleko. Tako so tolovaji mogli odpeljati in odnesti razmeroma malo naropanega blaga, pač pa so v spopadih z domobranci Izgubili 27 ^tovarišev«. Komunisti so spet izropali celo vrsto družin na črnem vrhu in okolici. Pobrali so jim vse, družine pa izgnali in so se zatekle v Hotederščico. Ko so se bližali domobranci, so jo tolovaji hitro pobrisali. S seboj so vzeli tudi več simpatizerskih družin, ki so očividno imele slabo vest, ker so poprej tolovajem označevale hiše, katere naj izropajo. Te družine so šle v smeri proti Vipavski. V noči med 9. in 10. decembrom so tolovaji ropali v okolici št. Jerneja in Kostanjevice. Najbolj so trpele vasi Prekopa in Ledeča vas. Pridrli so prav po tatinsko ponoči ter izpraznili hleve in kašče, ne da bi domače obvestili. Za oropano živino in blago tudi niso dajali nikakih »rekvizicijskih« potrdil. Odpeljali so oicrog 100 glav goveje živine in- konj. Posestniki iz neposredne okolice Kostanjevice in št. Jerneja spravljajo zato čez noč konje v oba imenovana kraja, kjer so pod zaščito domobrancev na varnem. S tem prekrižajo komunistom njihove račune v dvojnem pogledu. Tolovaji jim ne morejo ukrasti konj in po večini tudi ne odpeljati drugega naropanega blaga, ker navadno vprežne živine nimajo s seboj. V hribih nad Grosupljem odvzemajo tolovaji ljudem poleg obleke zlasti prekajeno meso, klobase, slanino in mast, ki j'h potem odnašajo v svoja skrivališča, da si naberejo vsaj nekaj zaloge za zimo. Tudi tukaj so jim povsod pomagali domači terenci. V Za- i potoku je domobranska patrulja presenetila komuniste v neki hiši, ko so ravno klali prašička. Ob prihodu domobrancev so pobegnili kar skozi okna, pri čemer je bil eden od njih ubit. To je le nekaj poročil iz zadnjih dni. Nadaljevali bi jih iahko brez konca. Vedno huje trpi pod tolovajskim izmozgavanjem tudi Bela Krajina. Poleti in v zgodnji jeseni so ji komunisti še nekam prizanašali, ker so potrebovali naklonjenost prebivalstva, saj imajo v Beli Krajini svoje zatočišče skoro vse njihove glavne komande. Ljudje so morali sicer tudi takrat neprestano oddajati razna živila ne glede na to, da jim jih je samim primanjkovalo, a vse je imelo vsaj videz neke urejenosti. Ker pa so pred nekaj tedni nemški in domobranski oddelki prodrli globoko v Belo Krajino, se komunisti tudi tam ne čutijo več varne in računajo z možnostjo, da bodo prej ali slej pregnani. Od tedaj soglašajo vsa poročila iz Bele Krajine, da se je tudi ropanje tam močno stopnjevalo in da odvzemajo komunisti vse, kar dobijo, in vsem, katerim morejo kaj vzeti. Tako si skušajo komunisti z ropanjem na debelo nabrati vsaj nekaj zaloge za zimo, pred katero s strahom trepetajo. Domobranci pa jim tudi v tem pogledu zadajajo neprestane udarce. Mnogo plena jim prestrežejo že na poti, ko ga spravljajo komunisti iz izropanih vas: v svoja skrita skladišča, a poleg tega odkrivajo neumorni domobranci tudi vedno več takih skladišč samih. Zato je razumljivo, da se polašča tolovajev naraščajoč obup in da se spet množi število prebežn kov. Kako malcdušno je razpoloženje med tolovaji, najbolje dokazuje dejstvo, da se razen prisilnih mobili-zirancev javljajo v domobranskih postojankah tudi ljudje, ki so se bili prostovoljno pridružili komunistom, med nj!mi celo znani terenci. »Tu smo, storite z nami kar hočete, v hribe ne gremo nazaj!« S takimi in sličnimi besedami se predajaj d in so tako živ dokaz razkroja, ki je zajel komunistično tolovajstvo. Sgsoitslfsjsjmo se fefesdcsssffiev, darujmo za Z:msko poessoč! Boj i etokss Neprestani japsnskl napadi na ameriško izkreevalno brodovje Tokio, 18. dec. >Iz ncvrh sovražnikovih izkrcevalnih operacij pri San JošsJu ob južnem r°bu otoka Mindora je razvidno, da sovražniku vsled trdega japonskega odpora na Leyti ni preostalo nič drugega kakor, da se je spustil v to novo hazardno igro,« je izjavi] generaitni poročn.k Hom-ma, bivši vrhovni poveljnik na Fi ipinih, zastopnikom tiska v Tokiju. »Sovražnik se ne more in noče spustiti v obrambne bitke, v kakršne so ga prisilile japonske sile na Leyti, marveč nadalje išče hitro odločitev. Le tako je mogoče razlagati drzni skok na otok Mindoro. 400 km severnozapadno od Leyte. Odtod namreč upa sovražnik, da bo lahko pretegal zvezo Leyte z Luzonom, ker misli, da se bo za korak bolj približal uresničenju prekinitve japonskih zvez na južnem področju. Gledano s stališča, da je Manila cilj Mac * Arthurjeve filipinske ofenzive, je oporišče na Mindoru velikega pomena. Kakor je poudaril general Homma. otok Luzon nima nobene ugodne luke na vzhodni obali in je z;: t o sovražnik navezan na <-.unefc z zapada. Kakor na Leyti hoče tudi na Mindoru v prvi vrsti ustvariti letališča S tem bi postal ta otok. čeprav skoro nima nobenih cest, zelo važno oporišče, na drugi strani pa je s tem podaljšal sovražn;k dovozno zvezo in povečal nevarnost napadov. Sovražnikove izgube na morju Sulu pa stalno naraščajo, potem, ko je objaviti japonski glavni stan 16 decembra, da so potopile oziroma poškodovale japonske s:le v tem vodovju 25 sovražnikovih prevoznih ali vojnih ladij, so sporečili v nedeljo, da so bile potopljene 4 nadaljnje prevozne ladje in ena bojna ladja sili velika križarka. S tem so Japonci uničili ali onesposobi-i več kakor tretjino sovražnikove spremljave, ki je štela prvotno približno 80 edinic. K r pa japonski bombniki in torpedna leta!a ter posebni napadalni oddelki noč in dan napadajo sovražnikovo ladjevje, račune j o, da se bodo nasprotnikove izgube v bližnji bodočnosti še močno povečale. Zemljepisno predstavlja Mindoro nadaljevanje vuiksmske gorske verige, ki ?e razteza od otoka Luzona proti jugozapadu preko otoka Mindoro na o+ok Palavan. Na tem po vefckosti sedmem filipinskem otoku pride na kvadratni kilometer le 13 ljudi, vsled česar tudi ni tu nobene industrije. V gorati notranjščini še živijo povsem necivilizirani domačini. Poljedelstvo in gozdarstvo ter gojenje konoplje in ribištvo tvorijo gospodarsko podlago otoka. Letalski napad na Nagoje Toldo, 18. dec. 70 ameriških velebombni-kov je napadlo 18. decembra popoldne okolico mesta Nagoje na Hondu. Povzročena škoda je majhna. Istočasno je nekaj vele-letal preletelo področje Inkija, vendar niso odvrgla bomb. 17 ameriških veSebomtmlfeav sestreljenih Tokio, 19. dec. V torek zjutraj je napadlo po vesti japonskega glavnega stana okrog 30 ameriških velebombnikov Omuro na Kiušiju. število sestrelitev sedaj še proučujejo. Povzročena škoda je le majhna. Med napadom na Nagojo so sestrelili 17 ameriških velebombnikov, nadaljnjih 20 pa poSkodovalL Dve japonski letali sta ae namenoma vrgli na sovražnika, 4 nadaljnja se niso vrnila na svoje oporišče. Nove potopitve pri Mindoru Tokio, 19. dec. Japonski glavni stan je objavil v torek, da so potopila japonska letala pri napadih na sovražnikove spremljave v vodovju pri San Joaeju ln otoku Mindoro dne 17. in 18. decembra 1 križar-ko ali rušilec ter tri prevozne ladje. Dve prevozni ladji so težko poškodovala in zažgala. Churchill je umolknil Amsterdam, 19. dec. Churchill je izjavil danes v angleški spodnji zbornici, da ni nameraval podati parlamentu izjave o vojnem položaju. Vsekakor se sedaj vrši »velika bitka«. Na pripombo nekega poslanca, da prevzemajo angleški listi trenutno vsa poročila iz nemških virov m da bi bilo dobro, ako bi po odstranitvi tiskovne zapore dobili listi boljše Informacije, je izjavil Churchill, da je za vprašanje začasne zapore objavljanja novic pristojen vrhovne poveljnik, ki ga je treba vsekakor podpirati. Stockholm, 19. dec. Churchill je objavil v spodnji zbornici, da ne bo Imel pred božičnimi počitnicami nobenega govora več. Parlamentarne počitnice se bodo pričele po vesti »United Pressa« v četrtek Churchill je odklonil tudi nadaljnje izjave o GrčijL Ker je angleški tisk z velikim poudarkom napovedoval nov Churchillov govor, je nekoliko presenetljivo, ker se je Churchill odločil za molk. Ne bomo se mnogo motili, ako bomo tolmačili ta molk kot dokaz za spore v nasprotnem taboru, ki so Churchillu zmešali račune. Francosko teroristično pravosodje Ženeva, 17. dec. Zasledovanje katoliških duhovnikov v Visokih Savojdh je zavzelo takšne oblike, da se je škof iz Annecyja obrnil na javnost s pozivom na pCraoč. Sporočil je, da so boljševiki odpeljai in ubila s strelom v tilnik duhovnike v dveh občinah. V p osrednjih dneh je zbežalo z Visokih Savojev preko švicarske meje pre'd, kar je potrebno za nadaljnje p^io iu> delo. 'Ti novinarji, ki so prispeli v Nem- čijo iz dežel, kjer vleda sedaj sov: ažvk, so izgubili po večini v.-e svoje premoženje in sv-je dosedanje službe. Govorniki so se zahvalili za oskrbo, ki jim je bila nudena, in so izjavili, da ne bodo popustili v boju proti rikupr.e.nu sovražniku. To izjavo sodelovanja so p jtr-di'lii glavni urednik Ginas, ki je zast.pal Estonsko in Latvijo, glavni urednik Victor Mattheyes za Be!g'jo in glavni urednik Ward Hermans za fjamsko časopisje. Narodni komisar repub'ik-n kera fašističnega časnikarskega sindikata Giulio Benedetti je podal zanimiva poročila o sociaijizacigi novinarstva v severni Italiji. Jean Luchaire, francoski generalni konr-sar za informacijo in propagando, je opozoril na to, da je bil takogiedu storf?no v vojnih let h mnogo več kr.I-.r kdaj koli prej. Da bi bila pomoč siromašnim, ne gjode na to, kaiko m zakaj so zaš'i v bedo. res učinkovita, bi morali v socialni akciji sodelovati vsi tisti, ki kJjub vsemu še zmeraj žive v blagostanju. Z drugimi b.vedami povedano; pomagati bi moral vsak po svojih močeh. Pri tem pa je tudi velikega pomena, kakšna je pomoč, ki jo kdor koli nudi siromaku. To je vprašanje, ki se je k<> nujnost porodilo iz socialnega vprašanja. Kadar hitimo na pomoč bližn;emu v stiski, se moramo vsaj skušati vživeti v rje-gov po'ožaj. Pred vsem ga moramo razumeti Le tako mu lahko učinkovito pomagamo. Kajti nedvomn-j je, da ni vseeno, kako mu pomagamo. Primeri se. da nekdo nujno potrebuje določeno vsoto denarja aH pr. doolčen predmet. Če nekdo potrebuje n. pr. takoj 100 lir mu prav nič ne pomagamo, če mu damo čez 'eden dni 1000 lir ali celo še več. Ca. ih zadostuje malenkost, da je socialno vprašanje ene cele obubožane družine rešeno. Primeri pa se tudi. da je treba izredno mnogo. da se resnično pomaga enemu samemu siromaku. Velika in usodna pogreška je, če tako rekoč sredi p^ti ukinemo pomoč. S tem siromaka lahko uničimo, in sicer ne samo rrn >tno, marveč tudi moralno. In premno- :r~at je moralna pomoč neprimerno bolj •;.-trebna kakor pa gmotna. Kadar poma-g;*mo bližnjemu v stiski, ne smemo merit. - ra pomoči po lastnih dnevnih izdatkh. to je po tistih nujnih izdatkih v okviru izjemnih razmer. To siromaku ne bi zadostovalo. Ponjisliti moramo, da tud; on živi v izjemnih razmerah. In v takšnem položaju potrebuje in porabi nep.imeimo več Zakaj povsem razum'jivo je, da ima denar v urejenih razmerah mnogo višjo vrednost kakor pa v neure enih. Zato je nujno, da se najprej seznanimo s siroma-kovimi težavami. Pred vsem pa je potrebno, da mu pomagamo po želji. Ce n pr. potrebuje takoj 300 lir. je dolžnost tistega, ki mu pomaga, da mu jih taiVoj dd. Ta: o mu bo dejansko pomagal. Ra-rvml ivo je, da ne bi mu pomagal, če bi mu nu no potrebnih 300 lir dail v Leh me? tč ih obrokih. Previdni moramo biti tudi z nasveti. Namreč z nasveti ei'Omaku, kako je treh"? gospodariti m gospodinjiti. To je bi.Ja e a izmed največjih, obenem ra tudi na j češ čh pogrešk premnogih »dobrotnikov« n »do-brotnic« iz polpretekle dobQ Kdor mi s i da bo lahko z nasveti učinkovito po ag 1 družini v bedi. nedvomno nima Rti pojma, kaj je njegova dolžnost, ali e F® skuša na lep način odtegniti svoji d Iž o-sti. Če nekomur, ki je v stiski, zg Ij >-v -tujemo. obenem pa dejansko ne p ina a-mo, v resnici škoduie.no. Ne san>.» gmotno, tudi moralno mu škodujemo Zrner j moramo imeti pred očmi siromakov po o. aj. Zlasti, če je nekdo že nekaj let v s is-i, je razumljivo, da ima čut man vre.In ti Zato je izredno občutljiv. Vseka kriva« beseda mu položaj lah/ko samo poskuša. Vsaka malenkost za : o-tule, da pade v š. večjo stisko. In čim hujša je tiska, t m teže je učinkovito pomagata. Kadar pomagamo s;romaku, si r-.o arr.o zmeraj predstavljali, da rir-cmo ni k r. polomljen voz po zelo strmi "n ra»:if po i. Pot do vrha — do no m lizncjc si:0.rakovega stanja — je še dc'ga. Voz je t*žas. Kolesa slaba. Zmerai <=e knj p kvari — zmeraj kaka nova resrrča zadene čo ek v stiski. Če ne poro«parno '.v.t«o "n uvidev- no se t«»Mrn tda vox zdrvi navzdol — do prejšnjega stanja — in ae še bolj poškoduje. Da bi bife pomoč po tem še težja, menda ni treba posebej poudariti. Pomoč siromaku mora biti torej premišljena, načrtna. Upoštevati je treba, da iioa vsak siromak za seboj cel roman, pester in zanimiv. Zato je neobhodno potrebno, da se pomoč zmeraj prilagodi zahtev o m 6iro-makovega položaja, nikakor pa ne obratno. Pomoč mora biti vselej hitra in ustrezajoča, vselej tam, kjer je najbolj potrebna. In če bo pomoč nudena res s srcem, ne pa morda z namenom, da bo ime darova tel j a natisnjeno v dnevnkh, bo sOoial-no vprašanje letošnje zime mnogo laže rešeno. »Osrečuj in boš srečen!" Danes praznuje 80 letnico rojstva gospod Karel Kune, industrijec v Ljubljani. Jubilant se je narodil na današnji dan pred 80 leti na Dunaju, dovršil tam gimnazijo, trgovsko akademijo, pa tudi slikarsko akademijo. Od 1. 1911. dalje živi v Sloveniji, kjer je v Ljubljani ustanovil industrijo pletenin, ki še danes deluje. Svoj stalni dom ima v Prelogah pri Mokronogu, kjer je splošno znan ter vsled svoje plemenitosti tudi splošno spoštovan in priljubljen. Marsikdo je bil v zimskem čssu po njegovi zaslugi toplo oblečen, kajti jubilant je za božičnico vedno obdaroval otroke. Pri tem ga je vodilo geslo »Osrečuj in bodeš srečen!« Prežet iznajdljivega trgovskega duha se g. Kune v prostih urah bavi s slikarstvom ln poezijo. Njegovi znanci in prijatelji mu k današnjemu slavju kličemo: Bog Vas ohrani še mnogo let! M. B. Se koilčkarfev fcrdl e . . Pod tem naslovom — tako nam piše mestni tiskovni referat — je zadnji »Slovenski narod* v rubriki »Socialno obzorje« z najboljšim namenom objavil daljši članek, kjer med drugimi podobnimi zavodi hvali predvsem Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici ter poudarja, kako vzorna je skrb mestne občine ljubljanske za onemogle in ostarele. člpnek ugotavlja nadalje, da so vse te ljubljanske ustanove lepo urejene in vzorno oskrbovane, imajo pa veliko nc.pako, da so premajhne. Ljubljana raste. Iz leta v leto se veča število njenih prebivalcev in po vojni se bo nedvomno še povečalo. Vedno češče se dogaja, da stari in onemogli zaman trkajo na vrata teh človekoljubnih ustanov, ki jih no morejo sprejeti, ker so prenapolnjene, članek ja zaključen z naslednjo željo: »Zato bi bilo prav, da že zdaj pomislimo, kako živo potreben bi nam bil nov moderen azil za ostarele in onemogle, ki bi bil predvsem zadosti prostoren, da bi pod svoj gostoljubni krov lahko sprejel vse, ki bi v stiski in potrebi potrkali na njegova vrata.« Temu predlogu sledi podroben opis. kje in kakšni naj bi bili ti zavodi, zlasti naj bi bili pa podobni onim v bližini Prage, ki je njih slika priležena tudi članku. In prav s to sliko objavljeni >Masarykovl domovi« v Pragi so bili za vzor mestni občini ljubljanski. da je za enake namene kupila 400 tisoč kv. metrov sveta na Bokal nah. razpisala natečaj za načrte podobnih zavodov, priredila v Jakopičevem paviljonu dalje časa trajajočo razstavo vseh teh načrtov in modelov, nato je pa po prirejenih načrtih na Bokalcah kot prvo etapo Doma za onemogle, ki bi popolnoma ustrezal in še visoko prekašal prav vse v članku navedene f:e!je in nasvete, tudi že sezidala prvo veliko poslenje mestnega Doma za onemogle. O tem Domu n onemogle 00 m vsi naši Osti razpisali prav na široko ln podrobno, da bi vsa naša socialno čuteča javnost morala biti prav dobro poučena, kako je mestna občina ljubljanska z izredno velikimi žrtvami Mestne hranilnice in lastnih sredstev že začela na Bokalcah ustvarjati Dom onemoglih s prostorom za tisoč oskrbovancev in prav vsem komfortom, ki ga pozna sodobnost za zavode z enakim namenom. Sicer pa na Bokalcah že stoji na najlepšem kraju ogromno poslopje nameravanega mestnega Doma za onemogle, kjer je mestna občina že pripravila streho za 400 starih in onemoglih Ljubljančanov in za postrežbo potrebnega uslužbenstva. Samo vojne razmere so krive, da se podpore potrebni varovanci mesta Ljubljane še niso mogli preseliti v to, zaradi nemirnih časov še ne popolnoma gotovo, toda že sezidano veliko poslopje, ki pa pomeni, kakor rečeno, samo prvo etapo nameravanega in za Ljubljano ter naše razmere zares mogoč- nega mestnega Doma sa onemogla. Hkrati s tem izredno velikim in deJoma že uresničenim načrtom se je pa mestna občina prizadevala tudi za zgraditev tako imenovanega Doma meščanov, kjer bi zlasti upokojenci in drugi rentniki imeli zagotovljeno najudobnejšo starost. Ljubljanski dnevniki so nas seznanili z načrti, pridobljenimi pri natečaju za Dom meščanov na Prulah, ki bi bil skoraj razkošno domovanje. Prav tako je pa mestna občina na drugI strani mesta za rentnike nameravala adaptirati Kollmanov gradič. Zato naj bo naša človekoljubna javnost potolažena, da se mestno županstvo neprestano in na vseh straneh trudi za olajšanje bede in za dostojno preskrbo onemoglih in ostarelih svojih varovancev. Poleg tega se pa mestno županstvo zaveda tudi velikih in težkih novih nalog, ki jih mu nalagajo svetovna vojna ta njene posledice, že sedaj razmišlja, da bo treba po vojni socialno skrbstvo še pomnožiti in izpopolniti. Normanski otoki v senci vojne Z zasedbo severne bretonske obale so angioameriike divizije od Cherbourga do Bresta v polkrogu objele tudi Normanske otoke. Ko se je potem vojna obrnila proti vzhodu, 60 ostali otoki Guemsey, Jersey, Aldemey in Serk kot stebri nemške zapadne obrambe v hrbtu izkrcanega sovražn ka. Odtlej je minilo že 16 tednov — pčše nemški vojni poročevalec Hans H. Reinhardt — in teh 16 tednov stoji še danes v senci vome. Ali to pomen«, da je bila utrditev te otočke skupine s posadko vred na otokih brez pomena? Ali je ta poteza pomenila nepotrebno tratenje lastnih sil? Vojaški pomen normanskih otokov v letih, ko je bila francoska obala ter morje pred njo v nemških rokah, ni bil tolko v tem, da so Nemci te oteke zaeedli. kolikor v tem, da sovražnik ni mogel z njimi razpolagati. Ob tistem času bi bilo pomenilo angleko oporišče na kateremkoli izmed Normanskih otokov stalno vojaško in gospodarsko ogražan e obrežnega prometa, kskor ste je dogajalo to že v 18 stoletju tod okoli. Kakršnakoli angleška flotilja brz'h čolnov bi s St. Heliera lahko mot>la promet nemških ladij mod Brestom in Cherbourgom, odnosno bi vsaj povzročla, da bi morali Nemci imeti na razpolago dovolj močno brodovje za za?č'to svojih ladi". Brez te otoške skupine pa je bil sovražnik nri-moran voditi vojno proti namškemu ladijskemu prometu na drug način, t j. z občutnimi izgubami brzft čolnov. ro*ilcev n križark. Prav tako se je zkazala p<^cst Normanskih etokev ob času sovražnega izkrcanja na Co-tentinu Nemci so imeli v rokah vcžro zaporno trdnjavo. Odkar je padlo pristanišče St Ma'o, je seveda pomen Normanskih otokov padel, vendar stoje trije, oz štirje oteki še danes budno na straži, čeprav ee sovražn k ne prikaže pred nj hove topovske cevi, iz-vzcroši dva an^le^ka rušilca. ki noč in dan stražita na morju južnozapadno od Guem-seva. Angleži so več nego enkrat n<7caz3'i vnemo in prizadevanje, da bi dobili Normanske otoke v sivojo pose~t. Zgodilo se je celo, da 5*0 obstreljeval otok Aldemev dve in pol uri s 40 6 cm granatami. Te salve so oddali z oklopnice »Rodnev«. V drugi po'ovki septembra je vrhovni novel n'k zavezniške inva-zijske vojake poslal nemškemu komand intu p-sno, v katerem mu ie predlagal, naj se podmorski kabel med Jprseve-m n celino zopet pcpTavi Poznere se je noj a vrl s siičnrn predlogom še neki kinacgki cdposanec. Seveda ri vspel. Po odloč'lr>'h dneh invazije, ko se je videlo, din Ang'0-amrričan Normanskih otepov ne mi lijo zariti, se ie pomika popadka pripravila na dol? odpor. Kmetijstvo, k» na svoj h fannah prideluje večinoma rmo zelenjavo za ange^ka mj^a. se je mo-alo prilagoditi novra razmeram. Ne sme se namreč pohabiti, da so z otokov Jerseva in Guernseva normalno vS'ko leto i?vozi*i r Ang"»;o kakšnih 66.000 ton krompirja in pribi 2n ? 6.000 ton para-iT;žr'kov Paradižnik pridelujejo na No^man-sf< h otokh v posebnih steklen h rastlinjakih. Ves ta nr de Hk pride seda? v korist nemški po«*v.lki na Normamkem otočju Ker je na rtrk'h tudi dovolj živine ter je cdo pride"ek "ita zadosten za prnskvbo prebivalstva fo s tem ustvarjeni vsi pogoji za redno preživljanje. Na dnigih področjih s ie namreč treba pomo^nti z improvizacijo. Tako n. pr. dhnes prdobi a o na otokih tudi sol za domačo uporabo kavo pa varijo iz posebnega nadomestka, iz mešmice ječmena n želoda Pri oskrbi s. je treba tudi pomagati z vzdrževanjem prometa med Normanskimi otoki Otočani namreč medsebojno izmenjujejo pridelke in s» na ta način pomagajo. Nemci imajo na razpolago nekaj ladij, proti katerim so skušali Angleži večkrat nastopiti s svojimi rušdlci in brzimi čolni. Vendar ni bila nem-kim ladjam povzročena nobena večja škoda ter je ostalo v glavnem vse pri starem. _ Z ozrrom na potrebe braniteljev Normanskih otokov se je moralo civilno prebnalctvo na Normanskih otokih močno skrčti v pogledu porabe premoga, plina in elektrike. Seveda nsdostaja tudS zdravil, ki morajo biti ▼ prvi vrsti na razpoago za vojaštvo Prebivalstvo Normanskih otokov štee danes prbližno 60.000 oseb. nadaljnjih 40.000 ljudi se ja umaknilo ob zasedbi. Na otokih ostalo prebivalstvo je popolnoma mirno ter Kvršuje svoja dela ne glede na dogodke. Nemška posadka pa vztraja na slojih postojankah tet je priprav'jena na vsek morebitni napad. Živi kakor v trdnjavi ter je preverjena, da bo s sivoj m zadržanjem še lahko mnogo koristila nemški ti evropski stvari. Slavni krotitelj Mr. Green je nekoč v družbi pripovedoval svoje doživljaje z levi. Med drugim je povedal tudi tale zanimiv primer: Ne mislim, da bom povedal kaj novega ali presenetljivega, če rečem, da je lev, ki je dovršil vso šolo udomačenja in dresure, prilično nedolžna žival. Tak lev je bolj nenevaren kot bolha, ker bolha grize, medtem ko je to pri levu izključeno. Ako je sit, se ga ni bati niti najmanj. Samo, kadar se neredno hrani, postane krvoločen. Lev, o katerem pripovedujem, je bil ta čas lačen. Dogajalo se je, da je bil tudi po šest dni brez hrane ali pa je bil vsaj premalo hranjen, No, to se je dogajalo tudi meni. Gladovala sva kot za stavo. Občinstvo ni posečalo cirkusa, da vidi najbolj suhega leva, kot je to napovedoval lepak. Ravnatelj ni mogel izplačevati plače in meni je glad gledal iz oči, a lev je gladovanje še teže prenašal od mene. Lev namreč ni rojen umetnik v stradanju. Bil je vedno bolj razdražljiv. Desetega dne stradanja me je udaril s svojo šapo, da me je temeljito pretreslo. Dvanajstega dne me je ugriznil v gleženj. Na srečo nisem izgubil prisotnosti duha in sem bliskovito potegnil samokres in ustrelil leva v rep, da me je od bolečine izpustil. Naslednji dan sem moral zopet vtakniti svojo glavo v levovo žrelo. Ponavljam, da sem čisto točno vedel, da je katastrofa neizbežna. Lev je bil od gladu ves divji, a jaz sem postal tako slaboten, da se ne bi mogel braniti, ako bi prišlo do nesreče. Bil som nesrečen, moje življenje se ml ni sdelo vredno pipe tobaka, zato sem se odločil, da končam z vsem. Ko je minil tretji teden, me je nekega jutra prebud'1 hrup. želodec ini je krulil. Isti trenutek sem zaslišal rjovenje leva. ki je rjovel od stra-da'nih muk. Odločil sem se. Opotekajoč se cd gladu in slabosti sem prišel k levovi kletki. Odprl sem vrata in spominjam se samo še. da se je lačna zver vrgla na mene in potem je nastopila katastrofa. — Prisotna dama je mr. Greena nezaupno pogltdala in ga hlastno vprašala: »Ali vas je lev požrl?« Mi Green se jc grenko nasmehnil in odkimal. »Ne! Jaz sem pojedel leva « Spcsrifsifaf&so se fesrez&micev, darujem za Zitesko pomsl! VENI PEE&LED nPaslednjl hhtF v S3& F. X Svobodo. Mgar veseloigro »Posled- . nji moža je v prevodu pisatelja Frana Go- i vekarja in v režiji prof. O. Šesta uprizorila j naša Drama, uvršča slovstveni zgodovinar j Arne Novak ir;ed predstavniki' ^zavednega socialnega realizma«. V tej veseloigri, ki je nastala l. 1920., ni očitnih sledov kakršnega koli literarnega programa, razen v tretjem dejanju, ko eden izmed ženinov v hiši tiranskega očeta, inž. Sodar, odkriva očetu opravo lice« njegove rodbine, resnične posledke njegove napačne vzgoje. V splošnem je ta veseloigra te maio značilna za češko dramatiko, njena dramatska vrednost ne presega povprečne ravni družinsko-moralističnih komedij, vendar je — vzlic prisiljenemu d^misleku z očetom Petelinom v tretjem dejanju — na splošno prepričljiva, prijetno zabavna ln vredna uprizoritve med deli, ki naj tvorijo v sezonskem repertoarju prehod k zahtevnejšim in pomembnejšim dramam. Pisatelj Fran Gove-kar ji je dal gladko tekočo slovensko obliko in jo tudi po imenih in okolju prilagodil našim razmeram. F. X. Svoboda je v češkem slovstvu važ- ; nejši pojav, kakor bi mogel kdo soditi sa- j mo po tej dramatskl stvaritvi. Njegovo de- j lo se razteza na lirično, pripovedno in dra- i rnatsko področje; kvantitativno se je naj- i bolj razrasel in razživel v romanu in noveli. precej je spisal tudi za oder, a če ao- ! dim po posameznih znanih delih iz njegovega obsežnega oeuvrea, bi dal prednost Svobodi kot liriku, pesniku tipično češke krajinarske note in zrele meditativnostl. V lepi prozi, kjer se je uveljavil že v za-četku devetdesetih let kot zaveden ln iz- j razit realist, je uspešno tekmovala z njim i in ga v nekaterih kvalitetah celo pr.-Kosila njegova žena Ružena Svobcdova. Iz S /obo-dovega dramatskega dela imamo v slovenščini poleg «Poslednjega moža* še enode-janki »Popek« in »Bogatin in smrt« (v Bradačevem prevodu); obe knjižici je izdala v dvajsetih letih Tiskovna zadruga, katere zbirka »Oder« je uspešno premagovala občutno vrzel v slovenski dramatskl književnosti. Vsebina »Poslednjega moža« je na kratko tale: Petelin se bogato oženi in živi v brezdelju; ker je pa odločen in dejaven mož, poln neizčrpnih energij — še sam se primerja s parnim kotlom, v katerem je nakopičene ogromno gonilne sile — se za-grize v družinsko življenje, kjer se zaustavlja ob vsaki malenkosti in uvede počasi pravi sistem rodbinske tiranije, žena, sin in dve hčerki imajo pred njim hud strah in s slepo pokorščino izvršujejo njegove ukaze, čeprav ga za hrbtom kar se da goljufajo in se skušajo vsak po svoje sprostiti. Tako nastane v hiši Petelinovih dvojni svet: videz in resničnost. Ves odnos med očetom in njegovo družino sloni na hinavstvu in laži, kakor vselej in povsod, kjer osebna tiranija ne dopušča svobodnega razmaha osebnosti. V to zatohlo družinsko ozračje prodre nenadoma snubec ene izmed Petelinovih hčera inž. Sodar, mlad mož, ki se ne straši tiranije starega družinskega medveda ln brž spozna, da je dobršen del njegove moči v tem, ker se ga vsi v hiši boje in ker se mu ne upajo pokazati v pravi podobi. S primerno zvijačo, laskajoč se njegovi vzgledni možatosti, pridobi ( Petelina zase, ln da ga Petelin prepriča o svoji avtoriteti v družini, mu določi takoj za ženo prav tisto hčer, ki jo je — česar stari ne ve — prišel snubit. Za drugo hčer se poteguje mnogo bolj plašni odvetnik dr. Gabršček, sin Jaros'nv pa ima tudi že tzvoljenko, študentko Tončko. Ob zaupanju, Iti si ga je pridobil inž. Sodar, se vse te prikrite zveze v družini v odsotnosti strogega očeta razžive, dokler očetova nenadna vrnitev zopet ne razžene sproščene in vesele družbe v strogem domu. Zdaj inž. Sodar pridobi Petelina, da na videz odpotuje, v resnici pa prisostvuje v podobi magačene figure« zabavi v domači hiši, da vidi svojce take, kakršni so v resnici. V tretjem dejanju, ki ga vsega obvladuje ne posebno srečen do-mislek z »nagačenim očetom«, ne sluteč, da je figura živi oče, se zapovrstjo izpovedujejo vsi, kaj mislijo o strogem očetu. Naposled pa v Petelinu vzkipi ogorčenje, nenadno razdere videz nagačene figure in plane v svojo družino in med snubce. A zdaj ne več kot tiran, marveč kot umeva-joči človek, ki je imel prav za prav vedno dobro srce ln so ga samo okolnosti spremenile v domačega tirana. Ni mogoče reči, da bi bila taka nagla preobrazba povsem verjetna, kakor je sploh v tretjem dejanju največ izkonstruirane komike in prisiljene morale. Toda njegov pot«»k ostaja vzlic takim ugovorom zabaven, m srečen konec prinese tudi tu veselo olajšanje napetosti. Veseloigra je dobro uprizorjena. Poglavitna igralska kreacija je Petelin: ena tistih oseb, ki se posebno prilegajo figuri ln vsej Igralski tehniki Ivana Cesarja. Težko bi v našem dramskem ansamblu našli boljšega interpreta za to, sicer hvaležno vlogo. Cesar se v nji izživlja iz polnega, njegov posebni smisel za resne vloge, ki učinkujejo komično, se lahko v tem primeru izdatno uveljavlja. ProtVesje robustnemu Petelinu je gibčni ln iznajdljivi inž. Sodar v Nakrstovi Interpretaciji: temperament In energija mladega realno mislečega ln zdra- vo čutečega človeka sta dobila v Nakrstovi igri učinkovit izraz. Kakor vedno, je ga. Nablocka tudi tu, kot Petelinova žena, vzlic bolj pasivnemu značaju vloge igralski tanko dognana. V vlogah obeh Petelinovih hčera, zrelih deklet, ki najbolj trpita pod očetovo tiranijo, nastopata ge Branka Ras-bergerjeva in Vida Juvanova, medtem ko je Verdonik ves razgiban in prepričljiv v vlogi visokošolca, ld ima tudi že svojo iz-voljenko, naivno ta s svojo presrčno neposrednostjo usvajajočo študentko Tončko, ki jo igra Svetelova. V vlogi odvetnika drja Gabrščka nastopa Drenovec, ob vsej izrazitosti igre pa učinkuje snubčeva straho-petnost nekoliko pretirano. Nastopata tudi P. Mazovčeva in Raztresen ter kot zaljubljena dvojica Iz kuhinje efektno izpopolnjujeta poteze okolja v »strogi hiši«. Na ponedeljski premieri je bilo mnogo zabave in smeha. Obisk v kiparjevem ateljeju Zgodi se ti včasi, da zaideš tja, kjer je tiho utripanje ljudi posvečeno delu umetnosti, zakonu in postavi duha in končno ljubezni. Nad vsem pa kraljuje lepota. In lepota se povsod ponuja, zgrabi jo in se je napij. Toda tako malo oči je, ki jo opazijo. Pa jo proži trata, v njej trepeta bor, jo izpuhteva kam.?n, tvoj najvernejšl prijatelj; ob krstu ti je drugoval ln v grob lega s teboj. Kamen je sploh hvaležen in tih in ne vem, zakaj so naši predniki rekli o človeku brez srca, da je trd kakor kamen, ko se s človekom niti primerjati ne da. Vsaj danes ne, pa naj bo po dobroti, potrpežljivosti in ljubezni. Kdor tega ne verjame, naj vsaj za trenutek stopi v delavnico akad. kiparja Pr. Sraerduja. V Tivoliju sameva, zdi se ti kot pozabljena baraka izza lepših let, ko pa stopiš vanjo, te sgrabi, kot da M stopil v svetišče, kjer je za vekomaj zapisano: Silentium! Kipar je ta trenutek zaverovan v relief. Kleše ga v porfirno ploščo, ki je bila sklana na naših domačih tleh ta je morda ležala stoletje na kakem dvorišču ta je po njej hedila že davno pozabljena gospoda. Zdaj bo kipar iz nje pričaral nov svet in s svetostjo se je bodo dotikale roke ta motrile oči. Da, ta domači kamen, ki smo ga le preradi zametavaii in hlastali za tujim, pa zato dragim, bo na ta način dobil veljavo in za zmerom vredno spričevalo, da je po svoji barvi, moči ln zgrajenosti telesa sposoben za dekorativ-nosti razvajenih salonov, vrtov in pokopališč. Kipar se je s čudovito ljubeznijo oklenil domačega kamenja. Iz. pozabljenega por-firnega robnika, ld je zmrzoval že bogve kje in pretrpel že bogve kaj, je prav minule dni dokončal kipec, dekliško glavo; poosebljena ljubezen; pomlad in hrepenenje diha iz te glavice, ta roža v laseh ti kar zadiši. Delo je rodila ljubezen, tista sila, ki prepreza nit za nitjo od človeka do človeka. da je človek in v dopolnjenosti sočlovek. Da, sočlovek! To bi bilo izpolnilo človeških in božjih postav, danih od vekomaj za vekomaj. Iz našega domačega kamena je kipar ustvaril umetnino, ki diha čudovito življenje, kakršnega že izlepa nisem občutil in morda tudi ti ne. Njegov obraz je nekam nasmejan, ko gleda svoje delo. Zdaj mu je kipec plačilo za vso ljubezen, ki je spremljala kamen od najdbe pa do zadnjega za-mahljaja s kladivom po dletu. Tako nekako stoji in gleda gruntar ali pa bajtar, ki je divjo ledino ukrotil in je dokazal, da ja za plodno njivo ustvarjena. »Ta kamen je kot ustvarjen za obdelavo!« si pritrjuje kipar in pozabil je na ves trud, v ljubezni je vendar zmerom tudi odpuščanje. Kroniko * Nemška vojna umetno®* se je Izkaz«. Ia, bodisi v sposobnosti posameznega vojaka, kot v spretnosti vodstva, piše švicarski ist »Landibote« v nekem uvodniku k vojaškemu položaju na zapadnem bojišču ter pravi nadalje: Napadalec ima sicer nekaj uspehov, toda napreduje lahko le korak za korakom ln če potisne nasprotnika nekoliko nazaj, si mora vsak korak zemlje težko priboriti. Zalet pohoda skozi Francijo se je izgubil. Nemška obramba je žilava. Nemško vodstvo je znalo učinkovito iz: abiti odmor, do katerega so bili prisiljeni zavezniki na področju nemške meje. * Francosko poljedelstvo pred težko katastrofo. Potem ko je skoro popolnoma ohromelo francosko industrijsko življenje po prihodu angloameriških čet, kakor je razvidno iz posebnega poročila pariškega dopisnika agencije Reuter Harolda Kinga, grozi sedaj tudi francoskemu poljedelstvu težka katastrofa. Ta katastrofa grozi, kot javljajo nevtralna poročila iz Tunisa, zaradi brezvestnega izkoriščanja francoske Severne Afrike po opolnomočencih Wall-streeta. Francosko poljedelstvo je uvažalo iz Tunisa večino umetnih gnojil. Med nemško zasedbo v Franciji je pošiljala Nemčija francoskemu gospoda: stvu umetna gnojila. Ameriške oblasti pa so prepovedale vsak izvoz tuneških fosfatov, ki jih lahko izvažajo sedaj samo še v Združene države. Razen tega je francoskim rn tu-neškim poljedelcem izrecno prepove lano uporabljati fosfate kot umetna gnojila. Od ameriške zasedbe Tunisa se je posrečilo ameriškemu kapitalu, da je dobil v roke večino akcij najvažnejših rudokopov dežele. Združene države danes monopolno obvladajo tuueško fosfatno industrijo ter so pričele brezvestno izkoriščati rudnike. V poučenih krogih računajo, da bo tuneška poljedelska proizvodnja močno nazadovala ter da se bo s tem tudi močno zmanjšal uvoz Ž3ta v Francijo. Francoska prehrana bo s temi ameriškimi merami torej dvojno prizadeta. Severnoafriški žitni presežki bodo manjši. Istočasno bodo tudi v Franciji proizvajali manj žita. ker primanjkuje potrebnih umetnih gnojil. Nadomestek iz Maroka ni možen, ker izrabljajo tamkajšnje fosfatne rudnike britanske družbe. * Izselitev — poslednje navodilo Badog-Hjevih izdajalcev. Kakor javlja agencija AFI, je izjavil braziljski letalski minister, k! se sedaj mudi v Rimu. da je Brazilija pripravljena sprejeti italijanske delavce, ki se hočejo izseliti v Brazilijo. V fašističnih krogih pripominjajo k temu da je iz brazilske ponudbe razviden popoln zlom in nemoč demokratske Italije. V času fašistične Italije se italijanskim delavcem ni bilo treba iseljevati, marveč je nudil od fašizma ustvarjen imperij vsem delavolj-nim silam italijanskega naroda široko področje za nov obstoj. Sedaj pa je zopet nastopilo osnovno zlo predfašistične Italije, j izselitev in s tem izguba dragocenih sil. * Dve nesreči. Sovjetska in angleška zveza sta dve nesreči, ki sta uničevali Francijo pol stoletja kot rak, pravi list j »La France«. Zaradi teh dveh nesreč je iz- j gubila Francija največ krvi. Pogodba, ki i jo je podpisal de Gaulle 10. decembra v ; Kremlju, kmalu po slovesni obnovi zveze z ■ Anglijo je prinesla deželi zopet iste pogo- i je njene nesreče in njenega zgodovinskega ponižanja. Na zunanje in notranje političnem področju je prišla de Gaullova Francija zopet na staro pot, o kateri je znano, do kakšnih prepadov je vodila. h Ljubljane u— Novi grobovi Umrl je gospod Rudolf Schemerl, nadporočnik v pokoju. Za njim žaluje brat Alfred Schemerl. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 21. t m. ob 15. popofdne z Zal. iz kapelice i sv. Frančiška na pokopališča k Sv. Križu. — Umiri je predobri oče, tast in stric, g. Martin Oblak, skontist Kmečke posojilnice. Za njim žalujeta sin Tine Oblak in snaha Anica, roj. Cedilnik. Pogreb bo v petek 22. decembra ob pol 9. dopoldne z žal iz kapelice Sv. Petra na pokopališče pri Sv. Križu. Maša zadušnica bo v soboto 23. t. m. ob pol 7. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. — Umrla je ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, ga. A g a t a Kavčič, upokojenka Tobačne tovarne. Na mrtvaškem odru leži } v mrliški veži Splošne bolnišnice, pogreb j pa bo v četrtek 21. t. m. ob 4. uri popol- j dne izpred viške cerkve na viško pokopa- ] lišče. Ža pokojnico žalujejo: hčerka Agi- ca, zet Ciril Skok in drugo sorodstvo. Pokojnikom bodi ohranjen blag spomin, svojcem izrekamo tudi naše sožalje! u— Čemu tako kratek rok ? Prejeli smo: Včeraj so začeli v Ljubljani deliti vermut in žganje na ustrezajoče odrezke. Naval kupcev je bil naravnost ogromen. Zakaj? Ker traja prodaja samo tri dni ter bodo zamudniki dvignili blago, če ne pridejo sedaj do njega, šele prve dni januarja. V današnji dobi alarmov je kratek rok, ki ga je določil »Prevod« za prodajo teh dveh pijač, naravnost nerazumljiv. Kdo pa ima vsak dan 24 ur časa samo za nabavo življenjskih potrebščin? Enkrat moraš ča-čati v trgovini, drugič v mesnici, tretjič pred mlekarno, da o opravkih po uradih niti ne govorimo. Naj bi pristojni činitelji to upoštevali in roke za prodajo prilagodili časom, v katerih živimo! u— Prodaja božičnih drevesc na Kongresnem trgu. Včeraj in davi so se na Kongresnem trgu pojavili prvj prodajalci božičnih drevesc. Bolj malo jih je in tudi drevesc nimajo mnogo. Za drevesca zahtevajo razmeroma visoke vsote. Ker so- med prodajalci tudi otroci, ki drevesc gotovo niso nasekali v svojem gozdu, bi bilo- prav, da se kakor druga leta zahteva od njih iz-kazilo, kje so drevesca dobili, že lani in prejšnja leta se je namreč dogajalo v Ljubljani in v najbližji okolici, da je posekala neodgovorna mladina na tujem svetu brezobzirno mnogo majhnih drevesc, jih potem prodajala na Kongresnem trgu in denar največkrat zapravila. u— Zaključna številka prvega letnika »Kmetijskih Novic«. Te dni je izšla zaključna številka prvega letnika službenega glasila pokrajinskega kmetskega po-verjeništva. »Kmetijskih Novic«, ki ga ure-je inž. Viktor Repanšsk. številki je priloženo kazalo za ves letnik. Iz njega povzemamo, da je to sedaj edino glasilo našega kmečkega stanu objavilo v kratkem času mnogo praktičnih poučnih člankov iz vseh panog kmetijskega gospodarstva. Zadnja številka prinaša poleg Prevodovih objav članek našega znanega sadjarskega strokovnjaka Franca Kafola z naslovom: Obnova sadovnjakov. Sledi poziv za izmenjavo krompirjevega semena, številko zaključujejo praktična navodila kmetovalcem, in člančič o izdelkih lz koruznih stor-žev in ličkanja. ŠPORTNO DRUŠTVO IZTOK želi vsem svojim dobrotnikom in simpati-zerjem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! PISALNE STROJE, RAČUNSKE: STROJE, radio aparate, nalivna peresa, register blagajne, gramofone Ltd. — Hitro, precizno in solidno popravlja specialna precizna delavnica »EVEBESTSERVIS«, LJUBLJANA, Prešernova ulica 44 — Telefon štev. 26-36 Za socialno pomoč so darovali: Rodbina Pavlin, Privoz 6, je darovala 300 lir namsto cvetja na grob pok. ge. Antonije Kramar. — G. Edvard Š k o p e k , Ljubljana, je daroval 1.000 lir v počastitev spomina blagopokojnega g. Vaclava Meri-ne, tovarnarja v Pragi. — Ga. Ivanka Kušter, Ljubljana, je darovala 300 lir namesto cvetja na grob pok g. Alojzija Meserko, poslovodje pri tvrdki Ozva,1d-Pengov. — Vsem darovailcem iskrena zahvala. u— Neimenovana gospa daruje za društvo slepih 300 lir za božičnico na spomin umrlega sina. u— Koio si je »sposodil«. Pekovski pomočnik R. K. si je letos pri nekem posestniku na Orlah sposodil kolo. Obljubil mu je, da mu ga kmalu pripelje nazaj. V Ljubljani pa ga je zapeljala priložnost in je skušal kolo prodati. Ker ni imel prometne knjižice, mu je uspelo le, da je dobil na račun zastavljenega kolesa 1500 lir posojila. Za nepošteno dejanje je kmalu zvedela policija, ki je R. K. aretirala, kolo pa zaplenila in vrnila njegovemu lastniku. Nepošteni posojilojemalec kolesa je prišal pred sodnika pcedinca, kjer je svoje dejanje odkritosrčno priznal. Razprava je bila v torek pred okrožnim sodiščem. Večino škode je povrnil in ker doslej še ni bil aznovan, je bil sodnik z njim tokrat bolj prizanesljiv. Po § 318./T mu je odmeril 2 meseca strogega zapora in eno leto izgube častnih pravic. Na svobodo bo prišel prav na božič, ker se mu v kazen všteje tudi preiskovalni zapor. u— Lepo božično in novoletno darilo so letošnje knjige Vodnikove družbe, s katerimi boste razveselili staro in mlado! u—; Pisalne in računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44. u— Goste, ki pridejo za božične praznike po vino k nam, vljudno prosimo, da prinesejo steklenice s seboj. Gostilna Lovšin, Gradišče št. 13. u— Primerno božično darilo so knjižne novosti knjigarne Tiskovne zadruge: Go-spodinji pcdarite »Sobodno kuhanje« (dr. Lušicky — dr. B. Merljakova), »Shranjevanje živil« in Gospodinjski koledar 1945«, otrokom pa slikanico »Sambo in Joko« in | druge knjige iz zbirke Polica za male, da-; lje »Sneguljčico« in še kako knjigo izmed : prejšnjih izdaj. Mladostnikom bo zelo ugajala znamenita »Džungla«. u— Radio aparate, gramofone ali posamezne dele, kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44. u— Pouk za dijake srednjih šol se vrši dnevno v »korepeStoriju«, Mestni trg 17 I. Razlaga, izp-aševanje, ponavljanje! Posebn oddelki za privatiste! Informacije dnevno! u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO LST IN GRLA dobite v lekarnah. u— Listnica 7. denarjem je bila najdena v kinu Unionu. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v pisarni kina. S Koroške^ Nov kino v Celovcu. Zaradi vojnih razmer so mora i zapreti tudi obmejno gledališče v Celovcu, s čemer je bilo prebivalstvo tega mesta prikrajšano za mnoge gledališke užitke. Pristojni činitelji pa so kmalu poskrbeli za primerno nadomestilo v obliki kinematografa. Z odredbo državnega ministra za ljudsko propagando so v gledaliških prostorih odprli kino, ki bo vsaj deloma nadomestil izpadek gledaliških predstav. ROrožki listi povdarjajo, da gre le za ukrep v okviru totalne vojne, ki naj zaradi sedanjih izrednih razmer zadovolji prebivalstvo. Novi kino so odprli v torek 19. t. m. ob 19.45 s Tobisovim trakom »Fiiharmoniki«. Predstave v tem kinematografu bodo najmanj po dvakrat na dan, ob delavnikih cb 16.45 in 19.15, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bodo dnevno po tri predstave, in sicer ob 14.30, 16.45 in ob 19.15. Pojasnilo o dodelitvi sladkorja. V nemških listih čitamo obvestilo o količini sladkorja za 70. dodelitveno dob©. Tudi v tej dol« ostane keličini sladkorja nespremenjena ter znaša skupaj z mezgo 1.250 gramov. Od te količine so prejeli potrošniki 875 gramov sladkorja in mezge že v naprej, tako da jim preostane za imenovano dobo samo še dodelitev 375 gramov sladkorja ali 750 gramov mezge. Božična glasba, v četrtek, 21. decembra ob 16. priredijo gojenci celovškega konsrr-vatorija posebno produkcijo, kd bo imela na sporedu božično glasbo. Smrt v Sv. Jakobu. V viscflri starosti 90 •let je umrl v Št. Jakobu daleč naokoli znani domačin Matevž Erlaher. Na bojišču je padej korogki posestnik Jožef Blaznik Zapušča ženo in tri sinove. Po dolgi in mučni bolezni je umrl v 69. letu svoje dobe upokojeni podpolkovnik Jakob Lušin, koroški rojak. Pokopali so ga dne 16. deceVnbra. Nadalje je umrl v Celovcu mizarski mojster Jožef Vonič. — Dne 16. decembra je preminula tajnica pri koroškem deželnem svetu Hansi Sova-kova. pokopali so jo dne 20. decrrr.br« v rodbinski grobnici na celovškem po' opa-iišču. S štajerskega Zadnja p»t župana Dietne1"ja. V Celju je podlegel bolezni župan in krajevni skupinski vodja iz Podčetrtka na štajerskem Konrad Dietner. Pokopali so ga na celjskem pokopališču. V Gradcu ®ta umrla 53 letni mehanik Peter Peric ter avtomehanik Johan Glatz, star 31 let. štajerski rojak-stotnlk Beno Nusbauer-mer iz Gradca je bil odlikovan z nemškim križcem v zlatu. Odlikovanec je sin nekdanjega postajenačelnika v Lienzu. Novi prorektor in dekan na gi^Škl nni-verzi. Dosedanji protektor graške univerze prof. dr. Eichler je zaradi starostne meje opustil izvrševanje dolžnosti prorektor-ja. Za novega prorektorja je bil imenovan svetnik prof. dr. Karel Rauch. Obenem je odstopil dosedanji dekan na juridltal fakulteti ter je bil za novega dekana na tej fakulteti imenovan dr. Maks Rintelen. Dosedanjemu prorektorju in dekanu je bila izročena za njuno delo topla zahvala. Sto let je nedavno očakal bivši župan občine Dollach-Sagritz Johan Granig. Kmalu ko je dovršil stoletnico, ga je pobrala smrt. Granig ae je udeležil bitke pri Kustod ter je rad obnavljal spomine na ta zgodovinski spopad. V Gradcu so umrli: 77 let stara perica Marija Kirchnerjeva, 38 letni invalid Jo. sef Waltor ter zasehnica Antonija šenko-va, ki je učakala 91 let. Pravljična ura v Mariboru. Deklice ln dečki v vrstah nemške mladine v Mart boru 90 v nedeljo 17. decembra ob 16 popoldne poslušali pravljice, katere so jim pripovedovali v dvorani mariborske ljudske iz-obraževalnice. Iz Trsta Predbožičnl koncert v protestant»ki cer. j kvi. V nedeljo popoldne je nastopila v tr-1 žašM protestantski cerkvi v okvi>iu posebnega predbožičnega sporeda vojaška god-bena skupina, ki je ped vodstvom majorja Volkenanda izvajala izbrane Bachove in Mozartove skladbe. NaJdenčck. Ko je šla uradnica Leopolda Merchese iz ulice Zudecche v službo, je našla pred Gariba Id i jev im k in ogleda i-ščem zaboj, v katerem je bil pobit, novorojenček. Najdenčka so spravili v deč e zavetišče, oblastva poizvedujejo za ma-i terjo. Na Opčinab so se pojavile te dni prve • šajkače. Dobrovoljci so- zbudili veliko zanimanje prebivalstva, ki je njihovega prihoda zelo veselo. j Vsak dan nezgode. 52letni Rudolf Piza-! re]lo se je spričkal s svojo podnajemnico ; in jo je pri tem izkupil. Ima poškodbe na ! • vratu. — Na desnem kolenu se je pobil 43!etni delavec Emest Serafini, ki se je ponesrečil pri delu. — Desno nogo si je zlomila pri padcu 35!etra hišnica Eleorora i Vatovec iz ufice Battera. Pones ečenci se ! zdravijo v tržaški bolnišnici. Zvezna pisarna narodnih pionirjev V Zvezni pisarni narodnih pionirjev. Kolodvorska 22, naj dvignejo sledeči došlo pošto: Anžlovar Marija, Ažič-Delago, Beravs Marija, Bolla Terezija, Babnik Eli, Bernik Jerca, Bitenc Ivanka, Bitenc Vele, Bulan Anton, Brlan Angela, Berce Lojzka, Rre-skvar Vera, Cajhen Marija. Črnivec Zin-ka, Cerv Ana, Dominiko, Dežman Viktor in Jožica. Delničar Franc, Dvoraki Štefan, Frtin Miha. Fritz Poldka, Fritz Silva, Go-dma Uršula, Gajšek Duša, Gorjup Danica, Hočevar Martina in Ana, Ivane Franja, Jaku lin Mici. Jemec Janez. Knep, Kušar Janez, Kšmanc Angelca, Lazar Milica, Mustavar Marija. Poianc Jožef. Pajk Marija, Plat Pepca, Peterka Jarmila, Poianc Marija. Rus Štefanija in Danijela, Rus Franc, Snoj Franja, Svetek Jera, Supan Ana, Sedej Ana, štefančič Rozi, švarc Vida, šaHnc Josipina, Tekavčič Janez, Trček Frančiška, Tratar, Vodušek, Zalar Nežka, Žnidaršič Ivan. Beleinica KOLEDAR Četrtek, 21. decembra: Tomaž. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Festival v Solnogradu Kino Sloga; Nora. Kino Union: Takšna mi ugajaš DEŽURNE LEKARNE, Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste — Založita cesta 47. Iz Gorice predavanje Gaulei terja Frauenfelda, V nedeljo dopoldne je govoril Gauleiter Frau-enfeld na povabilo nemškega svetovalca v Gorici pred pripadniki nemške vojske. SS in policije ter nemškimi državljani v slav- j nostni dvorani nemškega svetovalca. Gau- j leiter Frauenfeld Je bil ob sklepu svojih izvajanj deležen toplega priznanja. Nakazila družinskim članom padlih vojakov. Družinski člani padlih vojakov, bi. vazočih v cfcmočju goriškega okraja, ki j i si še niso dali Izplačati zaostalih ali teko- j j čih nakazil, se vabijo, naj to store čim i ! prej na goriškem županstvu, ostali iz ne- i kontroliranih občin pa na uradu začasnih i občin v Marconijevi ulici št. 4. Iddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 21. DECEMBRA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10—9.00 Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40 Poročila v slovenščini 9.00—9.10 Poročila v nemščini 12.00—12.30 Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini 12.45—14.00 Salonski orkester vodi A. Dermelj, sodeluje sopranlstka Milena Malnaričeva 14.00—14.15 Poročila v nemščini 14.15—15.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — šare meh 15.00—17.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba) 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15 do 18 00 Senzacije 18.00—18.15 Glas Slovenskega domobranstva 18.15—18.45 Zaljubljena igra 18.45—19.00 Narodopisno predavanje — Ing. Simon Kregar: Načrtna ureditev podeželja 19.00—19.30 Koncert mez-zosopranistke Vide Rudolfove in pianista Marjana Lipovška 19.30—19.45 Poročila v slovenščini 19.45—20.00 Aktualno predavanje (prenos) 20.00—20.15 Poročila v nemščini 20.15—21.00 Danes smo pa dobre volje 21.00—22.00 Večerni koncert — Radijski orkester vodi D. M. šijanec, sodeluje Komorni zbor 22.00—22.15 Poročila v nemščini in napoved sporeda 22.15—24.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Četrtek, 21. dec. ob 16.30 dramska predstava: September. Red B. Petek, 22. dec. ob 14 operna predstava: Rdeča kapica. Mladinska predstava. Cene od 60 lir navzdol. Ob 17 dramska predstava: Marija Stu-art. Red D. Sobota, 23. dec. ob 14 dramska predstava: Matiček se ženi. Red Sobota. — Ob 17 operna predstava: Tb-iis. Red C. »September«. Drama v treh dejanjih. Režiser: M Skrbinšek. — V članku, ki je izšel pred premiero Svobodove veseloigre »Poslednji mož«, v vrsti sodelujočih po pomoti ni b«l omenjen gosp. Nakerst, ki igra v omenjeni veseloigri eno glavnih vlog, inž. Sodarja. Mladinska opereta: »Princeska in zmaj«. Prva i letošnja uprizoritev te baike. ki sta jo napisala Golo vin in Gregorc, bo na Štefanovo v torek 26. t m. ob 14. uri. Pri predstavi bo prihod Božička z angeli. — Vsebina igre pokaže boj junaškega dečka Joška s troglavim zmajem. Čistemu otroškemu srcu so naklonjene prirodne sife: sojenice in palčki. S pomočjo teh in živali premaga dečko zlo in reši deželo. -f- »KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI« NAZNANJA ŽALOSTNO VEST, DA JE PO TEŽKI BOLEZNI UMRL NJEN DOLGOLETNI USLUŽBENEC, GOSPOD MARTIN OBLAK ZVESTEMU IN ZASLUŽNEMU SODELAVCU BOMO OHRANILI ČASTEN IN HVALEŽEN SPOMIN. LJUBLJANA, 20. DECEMBRA 1944 Zdaj se misli kipar čisto posvetiti domačemu kamnu, kolikor je pač tudi tehnično mogoče. Da, in ko odhajam iz kiparjevega svetišča in boš odhajal morda tudi ti, spoznavam, da je samo dvoje vrst ljudi: ljudje, ki jim roke in oči hlastajo in grabijo le po gmoti, ki se spreminja v pogačo, in pa ljudje, ki stezajo vse sile duha, da ujamejo duha in odkrijejo svetal drobec lepote od vesoljstva lepote. V to in pa v ljubezen verujem. Jan Plestenjak Utrinki Pri Gunnarju Gunnarssonu sem bral tole podobo življenja: »živeti pomeni, sedeti na morskem obrežju in gledati, kako se oddaljujejo dnevi, upanja, vse življenje ...« Izpoved pasivnega človeka! Zares, kdor samo gleda, premišlja in sanjari, vidi, kako vse odhaja in se izgublja v nečem daljnem, v zmesi tega, kar je minilo. Aktiven človek bi dejal ob tej podobi: »živeti pomeni, pluti po burnem morju neznanim pristanom naproti, voditi ladjo čez razpe-njene valove, zastavljati si vedno nove cilje in nenehoma gojiti nova upanja. Nikdar ne kloniti, neugnano kljubovati usodi...« Kdo izmed obojice ima prav? Na to vprašanje bi bilo mogoče odgovoriti samo tedaj, če bi bila resnica o človeku izven človeka, spoznanje življenja izven življenja. Tako pa sta oba tipa samo dva tečaja istega sveta, potrebna drug drugemu kakor luč in tema, dobro in zlo, radost in bolest. * Danes se množice duhovno oblikujejo zlasti s pasivnim sprejemanjem. Holandski modroslovec J. Huizinga opozarja v svoji miselno podnetni knjigi o krizi kulture na razliko med človekom, ki bere knjigo, in človekom, ki posluša radio. To je dvoje načinov sprejemanja duševne hrane: dejavni to trpni. Zakaj so se mnogi današnji ljudje odvadili knjigi? Zaradi tega, ker je vrednost knjige tem večja, čim večji napor zahteva. Dobra je samo tista knjiga, ki je ne uživaš pasivno, zgolj z očmi, marveč si jo * svojo notranjostjo, z razu- mom in srcem, se z njo nekako boriš, jo obvladuješ in neprestano izpopolnjuješ z dostavki iz samega sebe, s prilivi lastnih misli in čustev. Pravilno prebiranje dobre knjige je potemtakem izrazito dejaven akt. Pri uživanju knjige se lahko kadar koli ustaviš, premotriš in premisliš povedano, pogledaš nazaj. Film ali radio sta Izvrstna pripomočka za naglo in udobno uživanje, za prvenstveno čutno sprejemanje, toda njun vpliv je površen. Ne dajeta ti možnosti, da bi pri tem uveljavil sebe in svoj notranji svet; ni jima niti mar, ali ga imaš ali nimaš. Kultura, ki bi hotela s takimi trpnimi učinki nadomestiti knjigo, bi bila zgolj površinska in v najslabšem pomenu besede materialistična. Mar se ne zdi, da je množica v sodobni civilizaciji že močno prežeta z zgolj sugestivnimi in trpnimi učinki teh novih obrazovalnih pripomočkov ? * A. France je uvrstil tudi gledališče med pasivne kulturne obrazovalce. Pri gledanju kake drame ne utegneš o čemer koli razmišljati. Režiser in igralci so dramatikove zamisli oživili, jim dali določeno obliko, izpolnili ali zasenčili vrzeli, ki bi jih sicer čitatelj utegnil občutiti pri branju drame; skratka, predstava je kakor dobro pripravljena večerja: sedi in uživaj! Zaradi tega so nekateri misleci nasprotniki gledališča, ki se zdi nekemu velikemu pisatelju najlažja hrana za duhovno najmanj zahtevne ljudi. Taka sodba je nedvomno pretirana. Konkretizacija nekih zamisli, oživljenje nekih podob, dramatsko izoblikovanje duševnih in sociainih konfliktov, dogajanj in pretresov ne more biti — prav zaradi svoje žive nazornosti in množestve-nega učinka — manj pomembno, kakor fantazija samotnega uživalca, ki prebira drame. Ob spretni režiji m res dobri igri je učinek večine dramatskih del močnejši kakor ob samem branju. Nekaj pa Je le res. Gledališče lahko ob nekih pogojih uspava inteligenco gledalca, zato pa s tem večjo potratnostjo nasiča njegove čute. S tem, da kar se da zmanjša potrebo mišljenja ln duševnega napora, poplitviči tudi svoj vpliv. Zato je pri gledališču, ki hoče biti več kakor zabavišče, silno važno, da mimo zgolj igralskih in sceničnih učinkov, t. j. prek tega, kar človek vidi in sliši, nudi hrane naši spoznavalni potrebi, razgiblje gledalčev miselni svet in vzburi njegova etična čustva; to so pa deleži, v katerih je predstavljalna umetnost zgolj posredovalka, žarišče je v kvaliteti in pomembnosti dramatikovega dela. Samo to varuje gledališko umetnost, da se ne porazgubi v sama čutna ugodja, da ne vzgaja samo za pasivno sprejemanje govora, mimike, gibanja igralcev, t. j. form, ki dobivajo pravo vrednost samo z lučjo vsebine, ki jih od znotraj razsvetljuje. Ob prebiranju literarnih del starejšega in novejšega časa se spominjamo, da obstoji v umetnosti besede večno valovanje oblik Nekatere se za dolgo časa umaknejo in se potem nekega dne zopet pojavijo prerojene in včasih prilagojene novemu času. Antična literarna kultura je na primer močno čislala pisma: zares, Ciceronova ali Senecova pisma sodijo med bisere starorimskega slovstva. Ta oblika je oživela po renesansi: spomnimo se samo, kakšno mesto zavzemajo v starejšem francoskem slovstvu vzorna pisma gospe de Sevignč. Podobno je z dialogi: obliko, ki je bila v antični, zlasti filozofski literaturi zelo priljubljena in je imela zlasti v Platonu nesmrtnega mojstra. Pozneje je prav tako oživela in dialogizirane razprave, kakor jih imamo na pr. pretežno med spisi Giordana Bruna, segajo ponekod v 19. stoletje, ko Je' filozofsko-umetniški dialog gojil zlasti Leopardi. Podobno je z aforizmom. Morda Je nastal v zvezi s fragmenti, ki so se ohranili lz nekaterih antičnih del. Francoski moralisti 17. in 18. stoletja so gojili z zavestno skrbjo umetnost kratkih, nekajvr-stlčnih sestavkov, obravnav a j očih določeno misel. V 19. stoletju je tej literarni obliki dal največ novega življenja Friedrich Nietz-sche, ki je svoje delo namenoma izoblikoval v podobi aforizmov, namesto da bi ga razširil v toge, težke razprave. Današnja doba je, kakor kaže, malo naklonjena aforiz- mom, čeprav bi — prav kakor lirične pesmi — najbolj ustrezali njenemu tempu. Afo-rizmi so miselne okrajšave, ki vedno zahtevajo Izdatnega sodelovanja bralcev. Zato jih ne moreš prebirati nepretrgoma kakor roman; bolj so podobm brevlrju, ob katerem je treba premišljevati in moliti. Literatura aforizmov zahteva veliko zbranosti; izmed vseh slovstvenih zvrsti so le-ti najmanj učinkovito uspavalo, razen pri ljudeh, ki jim je inteligenca zadremala, še preden so vzeli tako knjigo v roke. • Ce se človek spomni, koliko velikih mož ▼ preteklosti je štelo med svoje priljubljene knjige Plutarhove življenjepise in kakšno pomembno poslanstvo je izvršilo to delo v obrazovanju mladih ln starih ljudi in v vzgoji karakterjev, mora videti neke vrste dekadenco v tem, da se je ta knjiga uvrstila med pozabljena klasična dela. Neki Napoleonov življenjepisec meni, da bi se Bonapartova fantazija, ki je izdatno sodelovala pri razvoju njegove osebnosti, razvila v dokaj drugo smer, če bi že za mlada ne prebiral s tako vnemo Plutarha. Morda je s tem v zvezi dobršen del Napoleonove duhovne rasti, kajti tako štivo sodi med doživetja, in mladostna doživetja so skriti vrelec premnogih poznejših impulzov to usmeritev. Lahko je reči, da bi bilo morda brez Plutarha svetu prihranjeno preneko Napoleonovo dejanje, če mislimo na dejanja. ki so za nas negativna; ali pa bi ne bilo škoda tega, kar je pozitivno? Človek si po vsej pravici domišlja, da {Hi vsem, kar tvori našo usodo, sodeluje vsaj majhen del naše inteligence; ta verjetnost in pa možnost, da inteligenca vendarle nekoliko vpliva na karakter, pa močno povzdigujeta veljavnost takih avtorjev kakor je Plutarh. Najsi se tudi pri nJem mešata med seboj pesnitev in resnica, ie vendar posebna slast, če vzameš v roke njegovo veliko pričevanje o antiki. Čudno je, da pri nas prevajajo vsepovprek Plutarhovih »Biol par&lleloi« pa se ni še nihče lotil! Darujte za Zimsko gomojl! Zapiski Smrt Paula Hazarda. Kakor je zabeležil »Neues Wiener Tagblatt«, je umrl v Parizu tudi v krogu naših literarnih teoretikov, kritikov in primerjalnih slovstvenih zgodovinarjev znani in citirani profesor Paul Hazard. Pokojnik je zaslovel po raznih študijah iz evropske literature; tako je spisal daljše delo o Leopardiju, o La-martinu, o Stendhalu, o Cervantesovem Don Quijotu, iz primerjalne literature pa poleg nekaterih teoretičnih in metodičnih spisov večjo razpravo o francoski revoluciji in italijanski knjževnosti. Posebno je zaslovel po knjigi »Kriza evropskega duha v I. 1680—1^15«, ki je izšla malo pred sedanjo vojno tudi v nemščini in vzbudila splošno priznanje kompetentnih ljudi. O Hazardu so pisale nekatere naše revije, posebej ga obravnava knjiga »Razgovori« v izdaji Tiskovne zadruge. Se ena Sneguljeica. Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani je pravkar izdaiia v knjižici na 32 straneh »Zgodbo o Snegulj-čici« v slovenski priredbi Toše Letonje. To je v teh dneh že druga varianta znamenitega pravljičnega motiva. Medtem ko se Toryjeva prireditev oklepa starega, najbolj znanega teksta ki pripoveduje zgodbo o Sneguiljčici od njenega rojstva ti a do smrti hudobne kraljice. ki ie tako zasovražila lepo in dobrosrčno dekle, začenja Le-tonjeva Sneguljčica v izdaji knjigarne Tiskovne zadruge serijo motivov, ki so se nanizali okrog pravljičnega lika Sneguilj-čice. Zgodba z mnogimi ljubkimi podrobnostmi uvaja otroka v čarobni svet sedmih Škratov, »plešastih, z doisimi srebrnimi bradami in košatimi obrvmi«, v tej inačici slovečega pravljičnega motiva se pripovedni krop sicer "trne. ko lepi princ s poljubom vzdrami Snegu!ičico v novo življenje in uresniči n^ene sanje, vendar tudi omogoča nadainji razpet zgodbe; prav tega se bodo mJadi b*-»1ci veselih že vnaprej in ga napeto pričakovali Knjižica je obilno ilustrirana z risbami, ki lih lahkb otroci sami poslikajo z barvami. Ilustrator m naveden. »Zeodba o Sneeulijč;ci« se dobiva y knjigami Tiskttrae zadruga ____ Ko je Napoleon vladal Istranom Pod tem nasjovom je objavila »Deutsche Adria Zeitung« pred časom nekaj zanimivih podatkov iz istrske zgodovine ob pričetku preteklega stoletja. Članek izpod pere, sa Viktorja Orsinija pravi: Bilo je leta 1805., ko je izbruhnila med Francijo in Avstrijo vojna, ki se je dne 26. devembra tako nesrečno zaključila za podonavsko monarhijo z bratislavskim mirom. Avstrija je morala odstopiti nasprotniku velike predele svojih dežel, med nji-tudi Istro, ki sa jo je pridobila s campr formi jskim mirom. Napoleon je tako postaj gospodar vse Istre, ki so jo njegove čete že mesec dni pred pogajanji v Bratislavi zasedle. Na tem področju je ustanovil generalni poročnik Seras 6. decembra 1805 začasno vlado pod vodstvom odvetnika Calafattria. Napoleon je deželo priključil kraljevini Italiji, jo dvignil v kneževino in cesarski fevd ter imenoval maršala Bessieresa za istrskega kneza, ki mu je pripadal dohodek v višini 15 odstotkov vseh javnih dajatev v deželi, pozneje pa sto tisoč frankov na ieto. Koper je ostal še nadalje glavno mesto dežele. Maršafl je docela prevrnil po i-tične razmere v Istri. Odpravil je tradicionalne pravice plemenitsšev in jih nadomestil z državljansko enakopravnost o, ustvaril občine, priznal občanom enake pravice, a jim tudi na ožil enake obveznosti. Volili so si svoje krajevne obasti in dobili »podestate«. Izvedene pa so bile še druge reforme, ki so se mestoma v praksi dobro izkazale, a so bile za takratne čase prebivalstvu v veliko breme. Leta 1806. je bil uveden tudi Napoelonov zakonik, ki je pomeni] nove zna• ne obremenitve. Visoke cene soli so prizade ale istrskim ribičem veliko škodo. Odpravili so sicer dajatve in desetino, uvedli pa davke v denarju, ki ga je biilo takrat sila malo. Uvedle so se hipotečne in registrske takse, kolikovani papirji, osebne taikse. davki na obit in zemljarina. Če naj se verjame kronistu, beleži Or-simi, je prišla z zasedbo in anok=i;o Is.re nad deželo velika nesreča. Po njej je kar mrgolelo vojakov, ki so živeli na račun prebivalstva. Le tu pa tem so ljudje prejeli od zasedbenih oblasti neznatne odškodnine. Najhuje je deželo prizadejala omejitev pomorskega prometa. Avstrija se je znašla kot zaveznica Francije v vojnem stanju z Anglijo, tako da so se prekinile vse zveze s Trstom, ki je Avstriji še ostal. Škoda se je še povečala, ko je Napoleon proglasil nasproti Angliji kontinentalno zaporo. Angleške ladje so takrat vdirale na Jadran in vse, kar je plulo pod francosko zastavo, torej tudi istrske barke, je postalo njihov plen. Vse je bilo nezadovoljno. Zlasti med ribiči in ljudskimi sloji, ki so imeli kakršno koli zvezo z ribjim lovom in trgovino, je nastalo silno sovraštvo nasproti Francozom, ki so ga ljudje sicer zadrževal., a ga stalno rreti i. Novo oblast, ki jo je Napoleon dal deželi pod naslovom »Italijanska vice-kraljevina«, so ljudje občutijo kot vsiljeno francosko nasilje. Spričo tega ni bilo čuda, da so se Istrani uprli Napoleonu. Ko so bile v aprilu leta 1809. njegove vojske zopet na pohodu proti Avstriji in so francoske zasedbene čele odtegnili iz Istre, je prišlo do upora, ki se je po tirolskem zgledu razvil v prilog Avstriji. Center upora je bil Rovinj, ki mu je francoska zasedba tudi prizadejala največjo škodo, ker je šlo nad sto malih in večjih ladij v izgubo spričo anglešk:h napadov. 12. aprila so uporniki zavzeli istrsko glavno mesto Kopetr. Upor se je vedno bolj širil ter je zaje; že območje Vcdnjana in Pulja, pa se je še posebej ojačil ko je francoski emigrant Le Terriere de Mani-tol tam in na Reki zbral četo, ki o je po-vedei v borbo proti svojim lastnim rojakom. Pa tudi on je delal silo prebivalstvu, prišel z angleškimi ladjama v Poreč in dne 18. aprila v Umag, kjer ga je pa preseneti! neki francoski bataljon. Njegova četa je bila poražena, razpršena in deloma ujeta. Celo njega samega so Francozi prijeli in pozneje, 13. oktobra 1809 v Trstu ustrelili Po tem uspehu pri Umagu so se Francozi pod vodstvom generala Chittarda obrnili proti središču upora, Roviniju. Dne 21. oktobra je prišlo do bitke in po hudih in neusmiljenih spopadih, v katere so posegale tudi žene, ki so polivaje francoske vojake z vrelim oljem ter jih Obmetavale z opeko, je bilo mesto premagano. Francoski poveljnik pa ie prizanese! mestu in mu naložili le kontribucijo 24.000 goldinarjev. Prebivalstvo so razorožili Vsi moški, ki so imeli kakršen koli opravek s pomorstvom, so bitfi za kazen prisilno rekru-tirani in so jih odpeljali kot francoske mornarje v Toulon. Tako so francoske zasedbene oblasti v času svoje vlade že drugič sestavile oddelke svoje vojske iz ljudi, ki so jih nabrali po Istri. Prvič se je to zgodilo tri leta prej, ko se je ustvaril dne 31. maja 1806 tako imenovani kralj jvski istrski bataljon. Štel je 670 mož. V času miru so bili ljudje dolžni s-lužiti pri vojakih po pet let. V času vojne njih s.užtbena doba ni bila omejena. Ko je bil rovinj siki T~o drevo, in vse srne je že prešle'. Mr t ija je bil res pravi gozdni škrat. Jakob se ni mogel premagati, da bi ga ne vz-J s seboj. Lepo počasi sla š'a po k?menit h Etih in se čisto resno p /govarjala o vsem, r je zanimivega med velikanskimi debli. Tako je šel ča>s šs hitreje naprej. N's a se zavedala več realke v slarcsti. Jakob in Matija sta bila samo drvarja. Z ve i-kanskimi zamahi sta odbijala ve.e, ali pa zisgaia ojlenico počasi in previdno, da bo (iobro ogi!je in L« šlo v denar. Pa se vendar Jakob nekoč spomni preteklosti in mora ker ostrmeli, ko ima prod seboj Matijca, velikega in močnega, da bi se ga ustrašil, če bi ne bil njsg- v siru Kako hitro so minila ta letal On se je postaral, ko se je priselil sem gor. Prvikrat je tedaj, da spoznava kako teče življenje z naglim tokom. Vedno usiha in vedno znova pritekajo nove moči. Zdaj more res reči, da je v Matiju nadaljevanje njegovega življenja. saj je Matija tako njemu podoben. Vse njegove lastnesli ima. Kadar bo torej moral on v dolino v grob, bo žel tja z zavestjo, da v njegovi bajti še živi drvar, prav tak, kakor je bU on nekoč. Dogodilo se je, ko je to) Matija že velik m samostojen drvar, da je Marijano premagalo življenje in ao jo mrtnaTi odnesti t Ja do* v dolino k večn<*n« počitku. Rok« je imela sklenjene in po vsej resnobi in bodi svojega življenja se je sm?hlafl njen obraz, da te je bilo težko ločiti od nje. »Zdaj boš kmalu sam. moj fant,eg;o svoj cilj. Potem je postafl nemiren. Samota in tišina ga je navdala z drznostjo, da ni miroval V nevarnih pečinah je bila njegova sreča in hoja čez meli je biia kakor sprehod po rajskem vrtu. Včasih se je s kana enitega vrha ozl v nižino in pobožal s pogledom svojo bajtico, ki je tako ponižno ždela doli v hosti. Zdelo se mu je, da bi jo vzel v roko In pritisnil na srce, ta svoj zaklad, spomin na prelepo preteklost. Potem se mu je vendar stož?i!o po družini. Moral je iti v dolino med ljudi in se pomešal mednje. Nekoč je zadnjikrat pre-stc^>il prag svojega doma, o katerem je mislil, da ga zapustiti ne more. Zdaj pa stoji tam gori samo ge očrnefi ogefi in bršjjan se vzpenja po njem, nekoč pa bo podel še ta, da bo izginil zadnji spomin na drvarja, ki sta svoje življenje prekalila v gorah, v samoti kjer ni bilo n&ogar, ki bd jih mo** vmw^ duje Moskva na tem ozemlju: inteligenco je treba spraviti s sveta z justifikacijami, kmečki stan pa je razlastiti ter ga obsoditi na usodo kolhozov. Tako se nacionalno življenje teh ljudstev uniči, nakar postanejo boljševiki gospodarji narodov in njihovih ozemelj. Zemljepisa! Ie zgodovinski Gornik v zvezi z imeni, ki jih čitamo v vojnih poročilih Kaposvar je sedež madžarskega ko-mitata Somogya. Mesto šteje okoli 30.000 prebivalcev, katoličanov in protestantov. Leži ob reki Kapos in je železniška postaja na progi, ki vodi iz Budimpešte do Csurga. Kaposvar je znano tržišče za konje, v njegovi okolici je precej poljedelske industrije. Mesto ima svojo gimnazijo, sodišče, lepo stolnico v romanskem slogu, tujci pa obiskujejo tudi ruševine starega gradu. M o h a č je mesto v madžarskem komi-tatu Baranji. šteje okoli 16.000 prebivalcev nemške, hrvatske in srbske narodnosti, ki so večinoma katoličani in protestantu Leži ob Donavi in ima svoje pristanišče za parnike. železnica ga veže s Pečuhom. V mestu je znana tekstilna industrija, mnogo izdelujejo raznih strojev, znano je mohaško pivo. Trgovina prekupčuje predvsem z lesom, žitom in premogom. V zgodovini je Mohač doživel najžalostnejši dan, ko je nedaleč od njega 29. avgusta 1526 podlegel Ludvik n., madžarski kralj, turškemu sultanu Solirr.anu n., s čimer je začela Madžarska prehajati pod turško nadoblast. Pri Siklcsu, ki leži južnozapadno od Mo-hača, sta leta 1687. Karel Lotrinški in Ludvik Badenski premagala velikega vezirja SoJimana. P a k s je velika občina v madžarskem komitatu Tolna. šteje okoli 12.000 madžarskih in nemških protestantov in leži ob železnici Adony—Paks. Na Dcnavi je postaja za parnike. V občini pridelujejo predvsem vino in žito. Nedaleč od Paksa je bilo v starem veku taborišče Rimljanov, znano pod imenom Lussonium. hišnih posestnikov Po mestnem cestnem redu, ki obravnava spravljanje 6nega s hodnikov je dolžnost hišnih posestnikov in upraviteljev kidanje snega s hodnikov aii pešpotov vzdolž njihovih hiš in zemljišč. Ce zapade sneg po-n?či, je treba hodnik ali pešpot otrebiti snega do 7. zjutraj, če pade sneg podnevi ga je treba odmetati večkrat, da so hodniki in pešpoti vedno brez snega. Dolžnost hišnega gospodarja ali posestnika zemljišča je tudi, da obcestno kadunjo otrebi snega, da posebno od od jugi snežnica 'ehko odteka. Kidanje snega s hodnikov je obvezno tako za zasebnike kakor tudi za juri-dične osebe. Za sedaj naj hišni gospodarji pregledajo opore snega na strehah, če so v redu. da sneg ne bo drča] raz streh in oviral javnega prometa ali cb odjugi poškodoval pa-sante. Pregledati je treba tudi strešne žlebove in o točne cevi, da ne bo zastajaia snežnica in tekla na pešce. Snega, ki zdrči raz streh ali so ga že gospodarji dali odmetati raz njih, ne smejo odmetati na cesto, temveč ga morajo hišni gospodarji takoj dati odpeljati na določene prostore in zmetati v Ljubljanico, Za odlaganje snega v Ljubljanico so določeni naslednji prostori: na levem bregu Ljubljanice od Prujskega mostu do izliva Gradaščice ter od kavarne Prešeren do mostu ob 'mrtvašnici bolnišnice, na desnem bregu Ljubljanice pa od Gruberjevega prekopa do Gallusovega nabrežja ter od Zmajskega mostu do Kodeljevega. Sneg je treba na bregove Ljubljanice zmetati tako, da zdrči v strugo. Kadar nastopi poledica, morajo posestniki hiš in zemljišč hodnike in pešpoti posuti z žaganjem, pepelom ali peskom. Za vse nesreče, ki bi se spripetMe na ledenem hodniku, je kazensko in civilno odgovoren posetmk hiše ali zemljišča. Z ozirom na zmanjšani stalež mestnega delavstva ne bo mogoče v taki meri ia s tako hitrostjo s cest odstraniti snega kot pretekle zime, zato naj pa vsi fci imajo doflžnoet spravljati sneg, to delo opravijo z voljo in o pravem času. Gospodarje posebno opozarjamo, da jei uprava policije naprošena za strogo nadzorstvo Izpolnjevanja določil mestnega, cestnega reda. ŠPORT dihanje — temeljni zakon v športu Pri vsakem telesnem gibanju — od preproste hoje pa do največjih športnih naporov — potrebuje človeško telo več zraka kakor kadar miruje. Srce mora imeti možnost, da mišicam vedno znova dovaja svežo kri in tako onemogoči prehitro utrujenost Navadno trebušno dihanje pri tem ns zadostuje, temveč mora sodelovati ves prsni koš s celotnim r.bregom. Temeljito izdioa-vanje, pri katerem se izloči in izdiha ves že i-Grabijeni zrait, je pri tem najmanj tako važno kakor gljooko vdihavanje. Zato se ne smemo čuditi, če šport n-ki pravočasno posvete mnogo pozornosti piaviln, din« Ini tehnili. Turist smučar, pi a valeč, tekač in drugi so spoznali čisto podzavestno, Kakšne važnosti je zanje urejeno dihanje. Sodocua raziskavanja so še poglobila pridobi jena iz-kistva. Z razširi* vi jo športa je dosegla -ii-hulna tehnika še iruiogo večji razvoj. Japonci na primer že vs-c stoleiaj smatrajo Znanje za šport. Indijski jogi ji so učili najprej, da je dihanje nekai božanskega in ostane človeška duša telesu le tedaj, če pravilno dihamo. Ta nauk so prenesli duhovniki na Kitajsko in od tam na Japonsko, kjer so ga pozneje še bolj izpopolnili V ta namen so izdali natančne predpise o pravilnem dihanju. Eno teh pravil se glasi: »Ne dihaj skozi usta! Dihaj ritmično skozi nos ter zadržuj dih za vdihavanje in izdihavanje. Bodi zbran pri dihanju.« Po teh načelih lahko prične skrbeti za pravilno dihanje tudi moderni športnik. Plavalec ali tekač mora čisto obvladati dihalne organe, če hoče pametno porazdeliti svoje sile ter noče prej ali slej izgubiti »sape«. Pomanjkanje zraka ima često za posledico, da športnik začne dihati skozi usta, kar pa je seveda č isto napačno, ker pri tem preveč draži spodnje dele dihalnih organov. Za vsakega mora veljati temeljno pravilo, da mora tudi pri največjih naporih dihati skozi nos. Pravilnemu dihanju bi morali športniki posvečati večjo pozornost kakor je splošno v navadi. Vsak športnik bi moral smatrati za svojo dolžnost, da uporabi davna izkustva in izide najnovejših raizskavanj v interesu svojega lastnega napredka v športu, bodisi telesnega in tudi duševnega; le takšno izvajanje športa mu bo navrglo dobre uspehe ln splošno zadovoljstvo. 1;sj64 — nov evrspski rekord v hrbtnem plavanju Odlični švedski plavalec B o r g je nedavno' v 25metrs'.kem bazenu v Norrkop-pingu o priliki 251etnice tamkajšnjega društva dosegel nov evropski rekord v plavanju na 100 m hrbtno, in sicer s časom 1:06,4. Doslej je ta vsestranski plavalec že pOvStavil rekorde na 200 m hrbtno s časom 2 26.9, na 400 m pa s časom 5:15,9. Teh dveh rekordov pa še ni potrdila FINA. Na vseh teh treh progah se dosedaj ponrša z najboljšimi časi Nemec Heinz S c h 1 a u c h iz Erfurta, ki pa se trenutno ne mOre brigati za njihovo nadaljnjo usodo, ker je na fronti. Nekaj iz zgodovine tega rekorda Najvidnejše uspehe v hrbtnem in prsnem plavanju so po Evropi spravljali Nemci, kajti od onega dneva, ko je dne 6. aprila 1912 Oskar Schiele iz Magdebur-ga v Bruslju prekosil svetovni rekord Madžara Baranyja s časom 1:18,4, so v seznamu rekorderjev samo nemška imena. Otto F a h r (Magdeburg) je komaj štiri tedne po tem podvigu dosegel nov rekord v odličnem času 1:15,6. Naslednji v tej vrsti je bil Ernst Kiippers, ki je maja 1927 v Diisetldorfu beležil novi rekord s časom 1:12. Ta izvrstni plavalec je izboljšal svoj rekord, ko je potoval v Ameriko, kjer se je mnogo naučil od takratnega svetovnega rekorderja Kojaca. videl je nove obrate ter nov način starta ter kmailu izboljšaj evropski rekord na 1:08.8. S tem časom je zaostal samo še za 6 desetirak sekunde za Kojacovim svetovnim rekordom z olimpijskih igrer v Amsterdamu i. 1928. Kiippersovi uspehi so bili za evropske razmere tako sijajni, da je poznejš mu Heinzu Schlauchu kemej uspe'o, da ga je prekosil, in to šele po devetih letih. Schlauch je 14. III. 1937 v Ha'leju dosegel izvrstni čas 1:08,6 ter vzbudi'! ž njim mnogo pozornosti. Ta dobri plavalec je bil šele v začetku svoje plavane kariere, ko je že dosegel ta odlični uspeh. Po dveh letih marljivega treninga je dne 20. IIL 1938 v Halleju dosegel odičen čas 1:06,8, ki je bii} nov evropski rekord in ne zaostaja mnogo za odličnimi uspehi ameriških plavalcev. Ta rekord je torej šele sedaj — po dolgih 6 letih — izboljšal prej omenjeni znanega imena na 1:06,4. Dra&lž po svetu Nemški železničarji so marljivi športniki. V zvezi s proslavo »Dneva nemških železničarjev« je bilo mnogo železničarjev odlikovanih, ker so si v teh težkih časih pridobili posebne zasluge za državo. Njihov trud in prizadevanje pa sta bila dosegljiva samo zaradi tega, ker so vsi zrasli iz strumno Mali oglasi JCP 1BBHHBBM ITTFIUUUI »II B H B II » HI DO PETKA DO 4. UBE POPOLDNE SPREJEMAMO OGLASE ZA BOŽIČNO ŠTEVILKO V SOBOTO ODDANE OGLASE NE JAMČIMO ZA PRIOBČITEV Oglasni oddelek »JUTRA" PRIDNO DEKLICO 14—15 letno, res zanesljivo, sprejmem takoj k dveletnemu fantku. Pojasnila med 13. in 15. uro. I. M., Tr-stenialcova 3. 34265-la SNAŽILKO sprejmem taJooj. Plača po dogovoru. Nasslov v ogl. odd. Jutra. 33763-1.1 PRIDNO DEKLE pošteno z znanjem nekaj kuhe, iščemo za ta koj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34436-la TZDELTJJEMO in popravljamo, moško damsko ln otroško peri lo ter ves pribor za novorojenčka, entlamo ple ničk« in drugo ter popravljamo stare kravate. A.E.R., Novi trg 5. 34398 3 GOSPODIČNA učiteljica, z znanjem nemščine sprejme in-etruk-Aje učence-ke iz osnovne, meščanske šole in nižje gimnazije. — Naslov ▼ cgl. odd. Jutra. 34279 3 LEPO PREPROGO velikost 2x3 m, prodam Cesta rta Rožnik 5-1. 34391-6 OTROŠKI tricikeljčkl za 1 do 3 let cta.re, ugodno napr0 daj. Merkur, Pubujev;. 6 34360-6 ' STRUŽNICA dobro ohranjena za 28 tisoč lir in 2 vrtalna stroja, naprodaj. Merkur Puh ar jeva 6. 34361-6 blago (kočevsko) za moško ob lek0 damski kostum al-plašč, ugodno predam. Naslov v ogl. odci Ju tra. 34357 6 DINAMO ln elektromotor ugodne prodam. Merkur. Puhar jeva 6. 34355-6 KOLESA za gur i diro, kompletna s sprednjo in zadnjo osjo. ugodno proda Mer kur. Puh ar jeva 6. 34356-6 zimski plašč temno6iv. troški, predvojni za višjo postavo, prodam ali z.menj?,m.— Tržaška c. 27 1. desno. 34345 6 LEPO RUTO fPLET) volneno, za narodno nošo. v rumenem stilu, primerno za darilo in starinsko ve-trino .orodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34284-6 d:namo luč novo. kompletno prodam. Ogled od 4. ure dslje. Kladezna ul. 13 Trnovo. 34312 € STRUŽNICO, skorai novo. moderno, 200 X1500 mm. z Nortoti vod!! nim m povlačnim vrete-nora, z električnim motorjem in vsemi tovarniškimi pHtiklinami. prodam. Iler-šič. R;mska ccsta 13. Telefon 37-55. ___34112-6 širite „JFUTfS©^ GLOBOK VOZIČEK predvojni, prodam Hrenova 14-11. 34192-6 Lep HUBERTUS PLAŠČ, popolnoma ohranjen. 1 delovne hlače in suknjo prodam Krojaštvo ▼ Dalmatinovi 3. 34138-6 VENECIJANKO. moderno, skoraj novo, na dve ojnici, kot polnojanne-nik, proda Ileršič, Rimska cesta 13. Telefon 37-55. 34111-6 DVE VIOLINI koncertni, prodam ali zamenjam za proti vred. nost. Ogled dnevno od 7. do 11. ure. Rimska c. 13 priti. levo. 34187-6 MIŠI PODGANE ln ščurke zanesljivo pokončate s 6trupom. ki ga dob'.te v drogerlji — Anton Kane, Židovska l 34423-6 ODEJO čisto, še noVo. fres bar ve prodam ali zamenjam Naslov v ogi. oddelku Jutra. 34424 6 VOLNO a?, prejo, več kg prodam. Naslov V ogl. odd. Jutra. 34425-« ŽIMNICO trodelno, polnjeno z morsko travo, novo, — predvojno blago, prodam Vinšek. Dunajska 6. dv0 rišče 34426-6 GOBELIN BLAZINO lepo darilo, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 12 d0 3. uxe 34429-6 ŽENSKI PLAŠČ črn zli srednjo postavo prodam aH zamenjam.— Ogled od 12. do 3. Naslov V ogl. odd. Jutra. 344306 LANSKO KOKOŠ zamenjam za zajcfl ali večjega petelin?. Naslov v ogl. odd Jutrn. 34431-6 HARMONTKO lepo božično darilo — Me;nel Herold, d.atonič-no (8 b~sov), ugodno prodam Nafslov v ogl. odd. Jutri 34432-6 2 KRASNA MUFA predam. N-slov v oglas, nem odd. Jutra 34433 6 JARČKE prodam. Albanska 49-1. FLANELO neksj r-etrov, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 34434 6 BLAGO Za moško obleko, prodam. Nfu-lOv v ogl. odd. Jutra 34435 6 SOD ZA ZELJE 50 1 posteljo^ usnjene polenice. snežke 36-37. dekVške če/IJe št. 36. liker servis ter pekočo 48x30. prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 34415-6 POHIŠTVO za kuhinjo tn «obo — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34400-6 ZIMSKE KLAČE dobr0 blfgo, darnast prt 6 prt čkov. 4 tn blaga volnen buret in usnjeno potovalno aktovk-) na zadrgo, prodam ali zamnjam Ogled nra Ce lovški c. 94 n. d s? no. 34404-6 ŠKORNJE št. 40. nekoHko rabljene. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. O^led od 8. do 10. 34406-6 organizirane stanovske skupnosti. Moč in udarno silo teh skupnosti pa so črpali nemški železničarji iz mnogih železničarskih športnih društev. Kljub vojni je bilo prav v teh letih ustanovljenih v Nemčiji mnogo novih sekcij pri železničarskih društvih, hkratu pa zgrajeni tudi mnogi novi športni prostori. Vsega imajo trenutno nemški železničarski klubi 200 lastnih športnih igrišč; 90 nadaljnjih športnih prostorov, 175 teniških igrišč. 28 odprtih plavalnih bazenov, preko 160 telovadnic, 150 športnih in tovariških domov, 20 smučarskih domov, 60 čolnarnic, 450 strelišč s preko 2000 tarčami in 108 keglišč. Podobne uspehe na športnih področjih zaznamujejo lahko le še nemški poštarji. SD Iztok obvešča svoje člane, da bo danes c četrtek 21. t m. sestanek ob 19. uri v gostilni Lovšin. GUGALNI KONJ nov naprodaj. Naslov r ogl. odd. Jutri. 34417-6 PRODAM kompletni elektrogramo-ton. Gajeva 9, vrat* 4. 34374-6 ŽELEZNO PEČ (gašperček) prodam Za 1500 lir. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 34307-6 BLAGO za 2 moški srajci, 2 pl-džami, in žensko bluzo prodam alt zamenjam. Klot predpasnik zamenjam za kokoš. A.E.R. Novi trg 5. 34399-6 ZAMENJAM več kur, že dorasle Jarč ke za ženske čevlje št. 40 ali tudi za kakršnokoli žensko obleko, moško al, otroško. Informacije pri hišniku na Aleksandrovi 10. 51406-6 KNJIŽNO OMARO trodelno. moderne oblike z brušenimi stekl; 35x117, orehov fumlr, odlično ohranjeno pro-dam za 10.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34407-6 OKRASKE t» božično drevo, prodam. Kopališka 2. 34408-6 ŽENSKE ČEVLJE šport, rjave, št. 38. žen ske snežke št. 39, prodam Igriška 6, dvorišče 34409-6 PRODAM »MSrklln Metal Pbauka-sten« št. 4 ln 4a. Lepo božično darilo aa dora" ščajoče otroke. Sedlar. Igriška Ul. 3-1. 34382-6 AVTOMOBILČKE 'in posteljico, primerno za božično darilo, prodam. šišenska 63. Vi-drih. 34376-6 BOŽ. DREVESCA (umetna) prodaja ln iz deluje tudi Po naročilu Miklošičeva 8 dvorišče levo. 34362-6 OVRATNIK naravni opoaum prodam za denar, bluzo za želez nlčarja ali poštarja, za-menjam.. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34272-6 2 NOVI RJUHI (Schroi š'fon) predam ali zamenjam. Ogled od 13. do 14. ure dnevno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34184 6 PRODAMO 2 rabljeni pisalni mzl iz mehkega le^a 'in 1 koplrn; stroj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34267-6 NASLANJAČ v najboljšem stanju — prodim Na-lov V oglas nem cdd. Jutra. 34441-6 SCBROLL SIFON za kapne n blazi-.e. pr0 dam. Dom "bran? ka 13,— visoko priti. ievo. 34443 6 RADIOAPARAT 4 /sevni in harmon ko (kl*aVirsko) prodam Naslov v ogl. cdd. Jut-a. 34445-6 ŠIVALNI STROJ z okroglim č-:Jn'rčkari — pogrezl j v lepo ohranjen. pr-dam. Naslon v Ogl. odd. Jutra. 34447-6 OTOMANO noVo preoblečeno z g.-sdlom. prodam. NieJov v ogl. odd. Jutra. 3444R-6 DAMSKI KOSTUM nov, predvojno blago za obiln0 postavo ter servis z«, 6 o^eb iz najfinejšega češkega stekla — prodam ali zamenjam Naslov V ogl. odd. Jutra 34449-6 LJUBI.J. ZVON letnik 1903—1923 vezan, pro dim Ponudbe pod »Ljubljanski Zvon« na ogl. odd. Jutra. 34450 6 LEPO PUNČKO voeifek. ko&vrieo. igrač, ke in štrapacne nizke čevlje št. 33 tecr že letalo posteljo, prodam. Kra-kov?k,' na^ip 22. 34454-6 GRAMOFON namizni (ni prelcup) — prodam 2000 lir. Naslov v ogli odd. Jutra. 34462-6 RADIO 4+1. nov -prodam. 21-bertora 25-1. Ogled od 18. do 50 ure .'V34726 ČRNE ŠKORNJE boks in 8 kv. usnj« — prodam. Strteurjeva ulica 7-III. zvonec 3. Ogled od 12. do 15. 34471 6 GLOBOK VOZIČEK igračo. dobr0 ohranjen, prodam. Naslov v oglas nem odd Jutra 34470-6 OBJEKTIV ZEISS Za projekciji ati povečevalni aparat, prodam. Dunajska 31-11. desno levi zvone«. 34469-6 KUPUJTE edino nri naSlb * .SEVALCIH' BOŽIČNA DARILA liker in Jedilni servis sa 6 oseb, prodam. Naslov: Ciril Metodova 37b, klet no. 34410-6 OMARO za ooleke Veftiko, trdi les, čisto zamenjam aa 2 kg medu. Vprašati: Flander, Gosposka 4. — pritličje. »4412-6 GUGALN. KONJA ▼ najboljšem stanju — prodam. Hrovatin. Cesta v Rožno dolino 20. 34413 6 ŠIVALNI STROJ amerlfikl Singer. pogrezljiv prvovrsten prodam Ogled od 2. dalje. Beethovnova 9-HI. 34420-6 DOLGO SUKNJO toplo, zelo dobo ohranjeno ln dve kratki, — vse iz predvojnega prv0 vrstnega blaga, zamenjam. Ogled od 11. do 2 tire. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34421-6 GLOBOK VOZIČEK pleten, zelo lep, dobro ohranjen, predvojni nu terial. prodam. Albanska 6-1. 34438-6 JERMEN poganjki, ameriški orig. Bainboov 35 cm širine in 15 m dolžine, prodam. Ogled od 11. do 12. pri Novobor, Tavčarjeva 13 34468-6 GASILSKO ČRPALKO novo, 100 m dvižne višine, prodam. TavčarjeVa 13, priti, desno od 11.— 12. 34467-6 BOŽIČNA DARILA kino Pathe-Baby aparat 9 mm, otroški avto na pedale Vn več otroškh nemških Šaljivih llustra cij, prodam. Ogled od 2. do 3. v Levstikovi 18 34466-6 MOŠKO OBLEKO nov0 in smučarske hlače, prodam. Nunska 3-1. 34465-6 DAMSKA DARILA dragocena, z® Božič, ln operni daljnogled prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34464 6 KOLESI damfiko in moško prvovrstne znamke kot v no vem stanju, zelo ugodno prodam. Merkur. Pu harjeva 6. 34463-6 ZIMSKI KOSTUM damski, predvojno blago, ugcdrio prodam. Na ogled pri vratarju Jutra Puccinijeva 5. 34460-6 DAMSKO KOLO dobr0 ohranjeno. Stnv pseno prodam. Ocled od 11. d-, 3. JiJCe Dunajska 15-H. desno 34459-6 GRAMOFON na perQ za 6 oloSč — r.W*ajno ti p'ektr. mem brano nrrk!Ju?ek na r?dio. prodam. Orled V dPOErpr.li Gregorič. P-e-Sernov 5. 34455-6 RAniOi»p»nAT ncr7 komT)'-'t;n 5 c*vn: boljS° rnifmie prod->m ea 14.500 V*- S.vs Dunajska 35, trgovina 34437 6 LON"FNE PEČI nove ali stare kup'm.— Ponudbe na ogl. odd. ?vtra pod »Lon?e^» <>3 či< 34381-7 STEKI.EN1CE rizl ča h vr?t kupujemo D.m Ponudbe na ogl. odde-lek Jutra pod »Spalnica 444« 34373-7 VREČE in železne sode, kupimo Plačamo zelo dobro. — Merkur. Puharjeva 6. 34358-7 OGLJE karbid, vreče, Železne so de. kupimo. Plačamo zs lo dobro. Merkur. Fuhar teva 6. 34359-7 RADIO klavir, Letoo. Retlno, Rol!eiflex ali sllAni fo-toapvat. kupimo. Merkur, Puharjeva 6. 34353 7 DVA DRESA ženska smučarska. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34337-7 V KOMIS. PRODAJO sprejemamo vsakovrstne boljše predmete. Parfu-oerij* Venus, palači Ba ta. 34228 7 MOŠKE OBLEKE, ženske in moške čevlje, perilo — pohiitvo itd. stalno kupuje: Drame Alojzija — Gallusovo nabrež(e 29. 33912-7 PREPROGO. perzijsko ali pirotsko, dobro ohrameno, manjšo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina« 3406,-7 VREČE različne, tata od ambala-ie, stalno kupaiem Pod-bevšek Filip. Obirska 4 (Šiška) 33170-7 PREPROGO sarajevsko, vozljano. do beo ohranjeno potrebujem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen Jugo-peraer« 34427-7 PERZ. PREPROGO meunjdo. dobr0 ohranjeno kup in-, od privatnika. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dober plačnik« 34428-7 OTROŠKO BANJO pločeV tuurto, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Banjica« 34401-7 FOTOAPARATE in daljnoglede, stalno kupujemo. Parfumertja Venus, palača Bata. 34229-7 GOJZARJE št. 38-39 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar zamenjava« 34440-7 PARNI KOTEL 200 litrski a pritlskocn 1—4 atmosfer kupi Žego za, Gallusovo nabr. 33. 34452-7 PEČ NA ŽAGANJE kupi takoj Zegoza. Gallusovo nabr. 33 34453-7 BAKROREZE stare, kupt-n. PonudB>» na ogl. odd. Jutra pod »Bakrorezi« 34457-7 ZDRAVNIK išče opremljeno fiOfoO v šlškl ali v sred ni mesta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Zdra'7nik« 34416 23a OPREMLJ. SOBICO s posebnim vhodom naj raje v bližini Viča, Rož ne doline. Gllnce aH Pa v centru mesta Iščem. Po možnosti s souporabo kuhinje zaradi večerje. Ves dan odsotna. Plačam dobro in točno. Na slov oddat« V ogl. odd. Jutra pod >1923' 34402-23-. SOBICO preprosto opremljen« koj oddam Prednost z lastnem perilom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34442-23 OPREMLJ. SOBO lepo z vhodom t stopnic, oddam zfe protivrednost Poljanska c. 18-n. levo. 34461-23 ['i lil STANOVANJE dvosobno, kabinet. kopalnica, kuhinja, v Slškl pri Keršiču. zamenjam za enako v drugem delu mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Doplačam lir 4000« __ 34414-21» Razna IND. PODJETJE majhno, zelo zaposleno prodamo, ev. damo v na jem. Potreben kapital najmanj 300.000 lir. Po-nudToe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost« 34354-37 POSOJILO 1 0.000 lir za dobo Šestih mesecev, proti dobrim ob-restim ln večkratnim jamstvom, iščemo za nabavo stroja. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Investicija«. 34113-37 I Umrla je naša ljubljena mama, sestra, teta in tašča, gospa Agata Kavčič vpokojenka tobačne tovarne Blagopokojna leži v mrliški veži Splošne bolnišnice. Pogreb bo v četrtek 21. t. m. ob 4. uri popoldne izpred viške cerkve na pokopališče na Viču. Ljubljana, 19. decembra 1944. Globoko žalujoči: AGICA, hčerka; CIRIL, SKOK, zet ter ostalo sorodstvo Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije in posredovanja »SERVIS BIRO« Šelenburgova nI. 4, telefon št. 21-09 MOŠKO ROKAVICO usnjeno, svetl0 rjavo de jho sem Izgubil dne 15. t. m. Najditelj naj Jo vrne proti nagradi v Stu dentovskl ul. 13-1. 34446^37 KINO MATICA Telefon 22-41 Borba znamenite pevke "n male abiturientke v glasbenem filmu FESTIVAL V SOLNOGRADU V glavnih vlogah Willy Birgel in Lil Dagover Predstave ob 16. ln 18. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Film po motivih psihološko globoko zasnovanega Henrik Ibsenovega dela NORA Lulse Ullrich, Viktor Siaal Predstave ob 16. in 18. uri Ki NO UMON Tel f-m 32-21 Plesalka — kmetica TAKŠNA MI UGAJAŠ Gusti Huber, Wolf Albaeh Retty Predstave ob 16. in 18. uri. V nedeljo 24. t. m. premiera TEBI NA LJUBO z Winnie Marku* in Hiins Holtom Predprodaja za nedeljo kakor običajno od petka dalje, za praznike pa že od četrtka naprej. Globoko užaloščeni obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da nam je umrl predobri oče, tast ln stric, gospod Martin Oblak skontist Kmetske posojilnice Na zadnji poti ga bomo spremili v petek 22. t. m. ob % 9. uri dopoldne z žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v soboto 23. t. m. ob uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 19. decembra 1944. ANICA, roj. CEDILNIK, snaha TINE OBLAK, sin; Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadni smrti naše predrage mame, bab.ee, prababice, sestre, tašče ln tete, gospe Berte Siti^Ie roj. JUVANČIČ in vsem, ki ste poklonili cvetje, vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti Izrekamo našo prisrčno zahvalo. Maša zadušn ea se bo brala v soboto 23. decembra 1944 ob 7.30 uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 19. decembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI KLOBUCARNA „P A J Kw Vam strokovno osnažt, preobKka tn prebarva Vaš klobuk, da Izgleda nov. — Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. P*5TRA CESTA ST 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) ZAHVALA Najlskreneje se zahvaljujem vsem, ki ste z menoj sočustvovali in mi s tolažilnimi izrazi pomagali prenašati trpko bol ob smrti preljubega soproga, dobrega, skrbnega očeta, gospoda Dr. Blaža Svstdja f prof. drž. trgovske akademije Veže me dolžnost, da se posebno prisrčno zahvalim ravnatelju trgovske akademije g. dr. Pir-jevcu za tolažilne besede, g. pri-mariju dr. Meršolu za poslovitev ob odprtem grobu in gospodu, ki se je pokojnika kot njegov učenec spominjal z govorom hvaležnosti. Iskrena zahvala prim. g. dr. Guzelju in gg. zdravnikom, ki so pokojniku lajšali trpljenje, čč. sestram za požrtvovalno postrežbo in vsem, ki ste darovali vence ali se z darovi spominjali dobrodelnih zavodov. Posebno zahvalo profesorskemu zboru, dijakinjam in dijakom, vsem prijateljem in znancem za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. — Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 23. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 20. decembra 1944. ANGELA SVETELJ G. Fnrtmiiller: 10 Kipec princese Amare Roman »Nu, prav. Držim vas za besedo.« Ko sla odhajala po stopnicah, je Helbing mahoma °bstal. »Kaj pa je?« se je Urban zavzel!. »Nič — — kar vstopite in se odpeljite. Kmalu pridem za vami.« »Naj pošlem avto nazaj?« »Ne, hvala. Pripeljem se z vlakom.« • V modnem salonu »Helga« so pospravljali. »Konec za nocoj!« je zaiklicala voditeljica delavnice. Roke, ki so ves dan marljivo delaife, so vrgle fina volnena in svilena Maga na mizo. Začelo je živahno prerivanje stolov. Vsaka izmed deklet je hotela biti prva, ki obesi svoje delo na obešalnik in pospravi za seboj. »Kaj bo zdaj z oblekami gospe Rotheje-ve?« je vprašalo veliko, kar previtiko dekle in vprašujoče pogledalo voditeljic® »Za zdaj še ne vem. Gospa Rothejeva ni nič sporočila. Njene stvari bo trebe dokončati, da ji bodo na razpolago.« S koprnečimi očmi je dekfe potegnilo z roko po dragi tkanini. Za hipec si jo je podržaila prefko temne delovne obl^dce, nato je vzdihnila in jo obesila na njeno mesto. »Zda se mi, Heiena, da bi radi za vsaiko ceno igrali veliko damP?« je z dobrodušnim posmehom pripomnila voditeljica. »Mislim, da imam dar za to,« ie zamišljeno reflclo dekle. »Ze davno me miika iti k filmu. Kdo ve, tam bi nemara tudi jaz lahko nosila tako obleko.« »Pustite gradove v obiafcih, Helena, in lepo pametno ostanite pri svojem deu. Uspeh pri filmu ne terja samo lepih otalek, ampak tudi mnogo znanja ki dokaj več dela, nego slutite!« Dekle je vridahniio ki je$o pospravljati »Konec,« je rekla nekoliko kaenede in se pazljivo ozala. Vse je bilo v redu. Zdaj je lahko Sla, Ko je s tovarišicami zapuščala delavnico, je pri vratih srečala visokega, vitkega gospoda. Tujčev izraziti obraz jo je presenetil »Aii koga iščete?« je vprašafea in otetala, med tem ko so druge stekle po stopnicah nizdoj. »Da. Rad bi govori] z lastnico modnega eajona .Helga'.« »Te ne žaost ni tu; na potovanju je. A njena namestnica g°spa K auaejeva, je i* tukaj. Vas naj naznanim?« »Prosim, bodite teko pričami,« j* popro-Helbing, ki mu je bila mladenkina vnema všeč. Helena je odprla vrata v delavnico, ki je bila le še skopo razsvetljena. »Gospa Krausejeva,« je zaklicala, »neki gospod je tu, ki želi govoriti z vami.« Ogovorjenka se je začudgia pribifižain. >S čim smem postreči, gospod?« »M)cje ime je Helbing,* je rekel komisar, ko je dekle odšlo, in se izkazali »Za neko pojasnilo bi vas prosil, gospa Krausejeva« »Prosim. Ce vam lahko ustrežem storim to iz srca rada. Za kaj gre, gospod komisar?« Pričakujoče ga je pogledala. Kar je bila v službi ki to je bilo že dalj ko dve desetletji, še ni pomnila, da bi bila 6topi'a v modni salon »Helga« kriminalna policija. »Gotovo se spominjate, gospa Krausejeva, da je bija gospa Marlena Rothejeva včeraj popoldne pri vas?« Voditeljica je pritrdilno sklonKa gfav<>. »Gospa Rothegeva je naša stalna stranka. MinuS teden je naročila nekaj novih oblek in včeraj popoldne je izbrala spet dva modela »Ta naročila bo morala na žalost pre-kficati. Veste, da je bil gospod Rothe anofci ustreljen?« »Da, slišala sem. Uboga Sena! To je sanjo straJna nesreča!« »Obkorej ja bila gospa Rothejeva pri vas? Prosim, n« prenaglita m z odgovorom. Mirno premislite.« Prestrašeno ga ja pogledala. »Ne mmu- mem vas, gospod komisar — — Gospe Rothejevi je do tega umora enako daleč kakor soncu do zemlje« »Moje vprašanje ne pomeni, da bi sumničil gospo Rothejevo. Take poizvedbe so pač neogibne. Razbistritev kriminalnega slučaja je posel, ki nalaga člcvefcu prav toliko odgovornosti kakor zamotanega dela.« Gospa Krausejeva je staknila konce pav etev in se zamislila. »Trenutek prosim — —« Je rekla. »Zelo mnogo dela imamo in včeraj je bil Se posebno naporen dan.« Vzela je delovni blok in poftsta!a po njem. »Po kosilu je prišla gospa Brinkmannova, nato gospodična Kobnerjeva, nato sestri Westerniggovi ki pozneje gospa Rothejeva. »Ob katerem času je prifta gospa Bottie-jeva?« »Prišla je o polštirih. Pri p°merjanju se ji je hudo mudilo, kar drugače ni njena navada. Tudi nove modele je le doceta površno izbirala.« »Ime« ste torej vtis, da gospa Rothejeva ni bija povsem pri stvari?« »Da. tako nekako,« ja obotavljajo se pritrdila. »Koliko časa ja ostal« tu?« »Tega ne moram zanes jivo refti da je bilo čefcrt na pet, ko je odHa.« »Tako? Torej četet na pet? A* m ne motite? Po moji sodbi bi bila morala gospa Rothejeva oditi uro kasneje.« Z naglim gibom si je popravila pramen las, ka ji je bi] med govorjenjem ušel na čelo. »Uro kasneje? Ne gospod komisar, to je povsem izključeno. Mogoče je, da se motim za najjveč deset minut. Toda za celo uro? Ne — izključeno!« Wemer Hedbing se je poigraval s svinčnikom, ki ga je držal v roki. »Zakaj se vam zdi izključeno, gospa Krausejeva? Sami pravite, da ste imeli včeraj zelo mnogo dela V takih okoliščinah je pomota kaj lahko mogoča.« »To pač, a ponavljam, da se n e motim. Ob petih je prišla gospa Sandenova, in odkrito povem, da sem se je bala, kajti gospa Sandenova je zelo živčna stranka, ki je ne moremo nikoli zadovoljiti. Zato sem večkrat pogledala na uro. ker «mo dogotavljaK zanjo neko nujno naročilo.« Helbing je vstal ter segel po klobuku m aktov«. »Hvale vam aa ustrežljivost, gospa Krausejeva. nočem vas dalj zadrževati Vsekako pa vas opozorim, da bosta morali svojo izpovedbo nemara pred sodiščem ponoviti.« Gospa Krausejeva j» skomignila z rameni. Ta možnost je ni plašna »Prosim, ia bo treba, sem vam seveda na voljo.« Schriftlelter — Urejuje: Milan Zadnek — F&r das Konsorttam »Jutro« als Verlag tfskarnarJat Fran J< Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko ------------- . .—taseratni Virant — Fttr »Narodi odde lak odgovarjat tiskarna A. G.« VoHM DruebsteUe — Za »Narodno tiskarno