^«trrina nla^nna v eotovtal
Leto XII., štev« 47
LJubljana, četrtek 26. februarja I93I
Cena 2 Din
Jpravuištvo; Ljubljana. Knafljeva alica 5. — Telefon št. S122, 3123, 3124. 3125. 3126. [nseratn* oddelek: Ljubljana, Selen-bursova uL - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica
5t 2. — Telefon št 190. Računi ori pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 7R1W1 W*ar 51 105 241
Naročnina znaèu uiesečno 25 — Din, za inozemstvo 40,— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon §t 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova c^ta 13. Te-
lefoD št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta ri fu
Važni sklepi pariške
agrarne konference
Manifestacija evropske solidarnosti — Evropske uvoz-niške države so se obvezale pokupiti vse zaloge žita
agrarnih držav
Drugi protokol se nanaša na zaloge koruze in ječmena in prav tako ugotavlja, da so sedanje zaloge mnogo nižje, kakor pa je potreba evropskih držav. Države, ki morajo te pridelke uvažati,
Pariz, 25. februarja, s. Mednarodna konferenca, ki jo je sklicalo Društvo narodov, da razpravlja o praktični rešitvi krize agrarnih držav, je danes z mnogo večjim uspehom, kakor pa se je sploh pričakovalo, zaključila svoje delo Sklepi konference so fiksirani v dveh protokolih, ki jih je podpisalo vseh 27 evropskih držav, sodelujočih na tej konferenci.
Prvi protokol se nanaša na razpeca-nje presežka pšenice in ugotavlja, da so zaloge srednje- in vzhodno evropskih držav manjše, kakor pa je potreba evropskih držav, ki morajo žito uvažati. Nt konferenci zastopane države so pripravljene v okviru dane možnosti pokupiti te zaloge. Konferenca je prišla do prepričanja, da je v doglednem času za-sigurana razprodaja pšeničnih zalog. Zaradi neenakosti razmer v posameznih državah pa na konferenci sami ni bilo mogoče takoj skleniti dobavnih pogodb. Zato pa so se države, ki so se udeležile te konference, obvezale, da bodo čimprej izvedle to transakcijo, ki bo nedvomno v veliki meri omilila sedanjo agrarno krizo.
so se obvezale, da bodo krile vse svoje potrebe pri v poštev prihajajočih evropskih državah, zastopanih na tei konferenci.
Komisija, ki |e razpravliala o tem vprašanju, je z zadovoljstvom ugotovila, da |e velik del takih kupčij že sklenjen odnosno že v teku ter da so razne evropske države dovolile prav znatne uvozne olajšave.
V krogih agrarnih držav, ki so bile na tej konferenci najbolj zainteresirane, izražajo veliko zadovoljstvo z uspehom konference in se nadejajo, da bo tudi v bodoče prišlo do slične zamenjave blaga.
Izidu konference pa pripisujejo tudi veliko politično važnost. Prvič se je složno manifestirala evropska solidarnost in od tega tesnejšega gospodarskega sodelovanja si obetajo vsaj za bodočnost tesnejše sodelovanje tudi na polju mednarodne politike.
Fiasko komunističnega „pohoda lačnih"
Včerajšnji dan je v splošnem potekel mirno, le v Berlinu in nekaterih rudarskih revirjih je prišlo do spopadov
s policijo
Dunaj, 25. februarja, s Današnji dan so ramer vali komunisti po nalogu iz Moskve v vsej Evropi izkoristiti za svo'p politično propagando. Zavedaioč se, da tvori v sko» ro vseh evrooskih državah brezposelnost najtežji problem in da je lačen človek naj» bo'j dostopen komunističnim idejam, so se že cele tedne vrgli na mase brezposelnih in skušali danes organizirati demonstracije ter uprizoriti krvave nemire, ki b- bil5 v o--da na niihov mlin. Posebno živahne pripra» ve so se vršile po komunističnih agentih v vseh večjih industrijskih centrih. zl^st' na Dunaiu, v Pragi, Ber'inu. v vseh večHh ru» darsk'h revirjih, v Parizu in drugod Po ve» steh, kj so prisnele v prvih večernih urah. pa se je komun'sticni načrt popolnoma izia» lovil. V vseh državah so oblasti pravočas» no ukrenile primerne kor~ke. da so onemo^ gočile nemire in snonade. Večinoma so bila komunistična zborovania nrepovedana. kieT pa so se vršMa, so bila pod strogim nadrpr» stvom oblasti, tako da do večjih kravalov ni prišlo.
Na Duna'u so se zbrali komunisti na Ringstrasse in demonstrirali, vendar pa so demonstracije potek'e brez večjih incidentov. Par hujskačev je b^o aretiranih.
V Berlinu s.o osredotočili komunisti svo» jo glavno akcüo. Že v donoldanskih urah so se začeli zbirati na raznih krajih mesta, vendaT pi jih je polici ia vedtno sproti raz» ganiala. Tu pa tam je prišlo do maniših s~>opadov. v ostalem na je dan vse do ve» čera noteikel dokaj mirno. Policija je v stro» gi pripraviienosti. V Neukö'nu je sknoina demonstrantov naipadla policijo s käme*
njem Oddanih je bilo tud' oar strelov Po» lic'ia pa je demonstrante kmalu razgnala
V Parizu ie potekel današnji dan popol noma mirno Vlada ie prepovedala vsa zbp rovanja. zaradi česar tndi n' pr šlo n'k'er do kakih incidentov Delavstvo ie komunistično propagando poDobj^m* ignoriralo ter je bilo v tpvarnah nr/noštPvHno na delu Polic'ia je aretirala 7*? huiskačev med nji» mi 10 inozemskih komunističnih agentov 15 komunističnih voditeljev je bilo začasne zaprtih.
Do večiih nemirov ie prišlo v nekaterih rudTsih revirjih. V Saarbrückenu je več tisoč brezposelnih demonstriralo nred ko» lodvprom. kier je prišlo do spooada s po» I i cà j o. Policija je unorabila gumiMevke in demonstrante končno razgnala V Nenn» kirchenu je več tisoč demonstrantov skuša» To n-rodreH v trgovski del mesta Ko rim ie policija z'branila d^too. so začeli ra^kp» navati cestni tlak in obmetavati pobciio s kamenjem Šele ko je policija uporabila orožie, so se demonstranti razpršili.
Praga. 25 februarja, h Današnji dan je po vse i češkoslovaški renubliki notekel pp» polnoma mirno. Le v nekaterih kraiih so se zbirali komunisti, pa so bili takoi razpršeni Tudi v premogokopnem revirju na sever» nem češVem. kier je bil položaj precej opa^ sen, vi "da poppln mir
1 eipzig. 25 februarja, h Ob 18. uri je prišlo v Leipzigu do težkih spopadov De* m onstranti so pričeli strepati na polici io, ki se ie prav tako morala poslužiti oroy'a Po dosedan;ih ooročilih so bile tri osebe ubite, 8 pa je težko ranjenih.
Huda neurja na jugu in zapadu
V Južni Italiji še vedno besne viharji, poplave in plazovi — Potniško
letalo padlo v morje
Rim, 25. februarja, s. O neurju v Južni Italiji prihajajo vedno nova poročila o na» daljnjih razdejanih. Viharju in poplavam so se sedaj pridružili še plazovi, ki so po» vzrpčili mnogo nesreč in zahteval' tudi mnogo človeških žrtev Posamezni kraji so popolnoma odrezani od ostalega sveta. V Gioiosi je nastala ponoči nova poplava. 200 hiš so morali nagl.o izprazniti. Vsi do» hodi v Reggio di Calabria so popolnoma za» suti od plazov. V Matteri se je zaradi vi» h ar ja in poplave porušilo veliko število hiš. Pri tem je bilo 12 ljudi ubitih. V provinci Tulmosa v Abrucih je zasuta vsa železni« ška proga. 30 delavcev, ki sp bih zaposleni pri čiščenju proge, te zasula lav:na. Druga lavina je porušila 12 kmečkih domov, pri čemer sp bile štiri osebe ubite.
Pariz, 25 februarja. AA. Na Sredozem» skem morju divja silen vihar. Francoska torpedovka »Bordelais« je klicala na pomoč, ker so se pokvarili stroji in ne more naprej. Na ppmoč so ji poslali 4 torpedovke in via» čilca, ki se je vrnil, ker se ji ni mogel za»
radi razburkanega morja približati
V bli žini Banylusa jt moralo pristati na razburkanem morju francosko potniško le» talo, ki leti med Alžiriem in Marseillesom. Na pomoč mu je prihitel španski parnik, ki ga je skušal remork; v luko. Pri tem se je pa vrv utrgala nakai je vihar odgnal le» talo na odprto mprje. Boie se, da je letalo izgubljeno in da so pilot in potniki utonili.
Vihar tudi v Dalmaciji
Split, 25. febr n. Preteklo noč je divjal silen ciklon na Pelješcu. kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Veliki valovi so metali težko kamenje preko ceste ob obali. Pred občinskim domom v Orebiču se je zrušila terasa zbog silnega udarjanja valov. Tam se je porušil tudi neki zid doma avstrijskih študentov. Valovi so razbili več ladij in jih vrgli na obalo. Močno je poškodovano tudi kopališče Trstnik. Poplavljene so bile ulice in je vdrla voda na mnogih krajih tudi v hiše.
Venizelosov umik ^ iz političnega življenja
Atene, 25. febr. p. Tukajšnji listi poro» &ajo, da se namerava ministrski predsed» nik Venizelos zaradi svojega šibkega zdrav» ja po nasvetu zdravnikov za nekaj časa umakniti iz političnega življenja. Odpoto» val bo najbrže v inozemstvo. Ni še znano, ali bo zaradi tega odstopil kot ministrski predsednik. V političnih krogih izražajo bojazen, da bi mogel njegov odstop izzvati nove notranjepolitične nerturhacije. kar bi znova ogrožalo konsolidacijo Grčije Zato pričakujejo, da bo Venizelos fnrmelno Se nadalje obdržal ministrsko predsedstvo, v času odsotnosti pa bi ga zastopal niegov najožji sotrudnik zunanji minister Mihala» kopulos.
Preprečen atentat na princa Stirbeya?
Solnograd, 25. febr. s. V ori j ent»ekspresu, ki je vozil iz Bukarešte v Pariz, je bil med postajama Linz in Solnograd aretiran neki Rumum, ki je obdolžen. da je hotel izvršiti atentat na romunskega princa Stirbeva, ki se je vozil z istim vlakom. Baje ga je na» meraval zastrupiti Atentat so baje naro» čili politični nasprotniki.
Prepoved nabožnih knjig v Rusiji
Moskva. 25. febr Na zahtevo brezverske ga udruženja je moskovska vlada prepovedala vsak uvoz nabožnih knjig, zhsti sv pisma in molitvenikov. Vse take knjige bodo zaplenjene in zažgane.
PRED ODLOČITVIJO V RIMU
ministra Henderson in Alexander sta sinoči prispela v Rim, da pridobita Italijo za sporazum s Francijo
Pariz, 25. febr. d. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih in kakor se da sklepati tudi iz službenega komunikeja, so pogajanja, ki so se vršila med Francijo in Anglijo glede pomorskega sporazuma, uspela. Angleška delegata, zunanji minister Henderson in minister za mornarico Aleksander sta že sinoči odpotovala v Rim, da skušata pridobiti za ta sporazum tudi Italijo.
Službeni komunike, ki je bil objavljen sinoči pozno zvečer, naglaša, da so franco-sko-angleška pogajanja že tako napredovala, da sta mogla angleška delegata odpotovati v Rim, da. tam nadaljujeta pogajanja. O poteku pariških razgovorov sta bili obveščeni tudi Japonska in Amerika kot so-podpisnioi.
Po doseženem sporazumu Je Francija pri. pravljena omejiti svoj gradbeni progi »;n za podmornice za 35 do 40-000 ton, pripravljena ie tudi začasno ustaviti gradnjo 10.000 tonskih križark in torpednih rušilcev nad 1500 ton tonaže. Zato Pa zahteva večjo svobodo pri gradnji srednjih in velikih križark. Franciji bi bila s tem zasigurana nadmoč nad Italijansko mornarico za približno 150 do 170.00 ton. To razmerje bi trajalo do leta 1936., ko poteče londonski pomorski pakt.
Rim, 25. februarja AA. Italijanski zunanji minister Grandi in mnoge druge od-Lične uradne osebnosti so prisrčno pozdravile angleškega zunanjega ministra Hen-dersona in prvega lorda admiralitete Ale xandra, ki sta nocoj prispela sem v spremstvu pomorskih strokovnjakov Craigieja in Selbyja Vsi so se nato takoj odpeljali v palačo Venezia, kjer je imel Henderson z Mussolinijem in Grandijem kratek razgovor. Pogajanja bodo najbrž trajala 48 ur.
Rim, 25. februarja s. Po dosedanjih dispozicijah ostaneta Henderson in Alexander v Rimu dva do tri dni. Kakor se izve, je Mussolini sam izrazil željo, da pride k pogajanjem osebno Henderson. Prvotno je bilo določeno, da bo vodil pogajanja v Rimu angleški pomorski strokovnjak Craigie, ki je že poprej sondiral teren v Rimu in Parizu.
London, 25. februarja. AA. Današnji listi poročajo, iz Pariza, da bo Francija pristopila k londonski pomorski pogodbi edi-noie v primeru sporazuma z Italijo. Francoska vlada zahteva, naj se ji v primeru, da ne pride do sporazuma z Italijo, prizna klavzula ki ji pušča možnost revizije svojega pomorskega gradbenega programa, ako bi Italija povečala svoje brodovje preko določene mere.
Rim, 25. februarja, d. Komunike agencije »Štefani«, ki napoveduje za nocoj prihod an-
Jako delo mora roditi samo dobre uspehe"
Ugledna angleška revija o položaju v Jugoslaviji in delu
sedanjega režima
London, 25. februarja, p. Ugledna an- I uspešno razvijale, tako kaže tudi Jugo-gleška revija »Monitor« se bavi s prili- j slavija pod modrim vodstvom svojega kami v Jugoslaviji in vzporeja sedanji i kralja razveseljiv procvit in napredek.
režim s patriarhalnimi srbskimi zadrugami, kakršne so obstojale pred desetletji. Kakor je takrat starešina vodil in nadziral vso zadrugo, dodeljeval delo in skrbel za to, da je dobil vsak član zadruge vse, kar mu sre in kar mu je za življenje potrebno, tako tudi sedaj kralj Aleksander s svojo vlado vodi in nadzira ves narod in vso državo ter se briga za dobrobit vseh slojev. Kakor so stare srbske zadruge procvitale in se
Kakor so starešine zadrug skrbele za to, da ni bil noben član bolj obremenjen kakor drugi in da so vsi uživali enake pravice in imeli enake dolžnosti, tako si tudi sedanji režim v Jugoslaviji z uspehom prizadeva, da odpravi prejšnje neenakosti ter ustvari čut in zavest popolne enakopravnost? Tako delo, spremljano od trdne volje in odkritosrčnega prepričanja mora roditi samo dobre in koristne uspehe.
Ulica admirala Gueprattea v Beogradu
Izredna počastitev odličnega francoskega prijatelja — Svečana seja
občinske uprave
Beograd, 25. februarja, p. Francoski admiral Guepratte je bil tudi danes predmet vsestranske pozornosti. Kjerkoli se je poja vil. ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo in aklamiralo. Tekom današnjega dne je napravil več posetov. Najprvo si je ogledal spomenik hvaležnosti Franciji na Kalemeg-danu. Tu ga je pričakoval sprejemni odbor, navzoči pa so bili tudi zastopniki raznih organizacij in korporacij. Z daljšim govorom ga je pozdravil univ. prof. čekanovič. Admiral Guepratte se je zahvalil v daljšem govoru, v katerem je obujal spomine na minulo skupno trpljenje. Nato se je podal ia po kopališče in položil venec na grobove fran coskib in jugoslovenskih vojakov. Opoldne je posetil ministrskega predsednika generala Zivkoviča in svojega starega vojnega dru ga Nikolo Uzunovica. Zvečer ob 18. se je vršila svečana seja občinskega sveta, na kateri je beograjski župan Nešič pozdravil admirala in mu ponovno izrekel dobrodošlico v imenu beograjske občine. V počastitev odličnega gosta je občinski svet sklenil preimenovati del Bosanske ulice v Ulico admirala Gueprattea. Admiral se je ginjen
I zahvalil za to izredno počastitev ter zaključil svoj govor z vzklikom jugoslovenskemu kralju in narodu Zvečer ob 20. je priredila Zveza svetovnih bojevnikov na čast admiralu banket, na katerem je bilo izmenjanih več govorov.
Zahvala Gueprattea
Beograd. 25. febr. AA. Admiral Gueprat» te je preko Avale naslovil na svoje jugo» slovenske prijatelje naslednjo poslanico:
»Moji dragi, stari tovariši z obal Afrike, sinovi, bratje, rojaki in prijatelji onih, k& terim sem imel zadovoljstvo in čast zapo: vedovati v Bizerti. Sprejeli ste me v svoji državi tako lepo, da sem globoko ganjen. Dobil sem in še dobivam mnogoštevilna piSs ma in brzojavke, s katerimi me pozdravlja» jo in mi želijo dobrodošlico. Toda čas, ki ga morem preživeti v vaši sredi, je pre» kratek, da bi mogel vsem takoj odgovoriti. Potrpite! Nikogar ne pozabim. Vsem bom odgovoril. Za zdaj vsem hvala! Živeli biv» ši bojevniki/ Živete Jugoslavija, živeli Nj. Vel. kralj in kraljicaI — Viceadmiral Gues nratte.«
Prepoved stavk v Angliji
London, 25. februarja, r. Med delavsko vlado in liberalno stranko se. vrše že dalje časa pogajanja o sprejetju liberalnega pred» loga, ki izključuje stavko kot borbeno sred» stvo delavskih organizacij v obrambo delav» skih interesov. O predlpgu bo jutri razpravljala spodnja zbornica pri razpravi o novem zakonu o delavskih organizacijah V vseh političnih krogih vlada za razpravo iz» redno zanimanje. Razumliivo je, da je iz» zval ta predlog v delavskih vrstah silno ogorčenje, vendaT pa se zatrjuje, da bo via» da pristala na ta pred'pg. če se liberalci ob» vežejo, da bodo podpirali vlado v drugih zadevah, zlasti pri reševanju brezposelno» sti in gospodarske krize. V teku pogajanj je bil liberalni predlog omiljen v toliko, da se proglasi za nezakonito tr nedopustnp ona stavka, ki bi po svojem trajanju osto» žala zdravje, varnost ah oskrbovanje pre» bivalstva z važnimi zrv'ienskimi potrebšči» nami. Predlog bodo bržkone podpirali tudi kpnzervativc'. Zdi se, da bo ta predlog nov povod za nadaljnii razkroj v delavsk? stran» ki, ki je že zaradi akcije poslanca Mosleya mnogo izgubila na svoji enotnosti.
Zastopnik manjšinskega urada v Sofiji
Sofija. 25. februarja. AA Semkaj ie prispel ravnatelj urada za manišine pri Društvu narodov Pablo de E*heri»ta Včeraj le bil pri zunanjem ministrvu Burovu in pri predsedniku vlade Ljapčevu Sestal se bo s predstavniki židovskih manjšin v Bolgariji in z izvršnim odborom Dobrudčanov.
Nemčija se brani
Berlin, 25. febr. AA. Wolff odločno de» mantira številke, ki so bile iznešene v pro» računski debati finančnega odbora franco» ske zbornice. Tam so poudarjali, da ima Nemčija 250 do 350.000 vojakov, torej prav toliko kakor Francija. Nemška agentura pa trdi. da Francozi vedno štejejo v teh števil« kah 150.000 orožnikov in policije, da tako dobe omenjene številke. Nemčija ima samo 100 tisoč vojaštva in vsekako manj plača» nih kakor Francija, ker jih ima Francija 106 tisoč. Nemčija pa 100 tisoč.
Potovanje Burova v London
London, 25. febr. p. V tukajšnjih diplo» matskih krogih se doznava, da bo v krat» kem prispel semkaj bolgarski zunanji minister Burov. Njegov prihod je v zvezi s sporom med Grčijo in Bolgarijo, v kate» rem je Anglija intervenirala. Ker angleška intervencija v prvem hipu na bolgarski strani ni imela uspeha, se je Grčija odio» čila, da izroči vso zadevo haaškemu razso» dišču. V bolgarskih krogih si sedaj priza» devajo, da bi to preprečili in upajo, da bo Anglija v tem smislu posredovala v Ate» nah.
Vojna tehnika ne miruje
London, 25. februarja. AA. Listi poro» čajo da so angleški vojaški letalci končali preizkuse z novim voia5kim letalom. Gre za enosp^e?no dvokrilno letalo s 6 stroj» nleami Strojnice so tako montirane, da zadenejo vse v eni točki. LeMec bo lahko opravljal z vsemi strojnicami z enim sa» mim prijemom.
gleških ministrov Hendersona in Alexandra, naglaša, da bo ostalo vse pri starem, če ne bo mogoče doseči sporazuma z Italijo.
V vladnih krogih so glede pariškega sporazuma zelo rezervirani in tudi fašistični tisk naglaša, naj javnost ne pripisuje .jreve-like važnosti vestem inozemskih listov, zlasti pa ne številkam, ki se navajajo v teh poročilih. Edino izjemo tvori rimska »Tribuna«, ki poudarja važnost teh pogajanj, ki prožijo možnost, da se takozvana pomorska trojka med Anglijo, Ameriko in Japonsko spremeni v petko in razširi na Francijo in Italijo.
London, 25. februarja, d. V tukajšnjih krogih je vest o dosegi sporazuma s Francijo izzvala veliko zadovoljnost. Kakor poročajo listi, je tudi Henderson pred *vo|im odhodom iz Pariza v Rim izjavil, da je z do-seženim uspehom zelo zadovoljen ter da odhaja v Rim v prepričanju, da tudi tam njegovo prizadevanje ne bo ostalo brez rezultatov.
London, 25. februarja. AA. V spodnji zbornici vlada veliko zanimanje za pomorska pogajanja med Francijo, Anglijo in Italijo, kar najbolj dokazujejo številne interpelacije o tem vprašanju. Podtajnik za zunanje zadeve odklanja za enkrat vsako pojasnilo.
Koncert pevskega zbora UJU v Beogradu
Beograd, 25. februarja p. Pevski zbor učiteljev in učiteljic iz Ljubljane pride po-četkom prihodnjega meseca gostovat v Beo grad. Tukajšnje pevsko društvo Stankovič je izdalo danes proglas na meščanstvo javljajoč, da nastopijo ljubljanski pevci 4. marca v univerzitetni dvorani. Pevski zbor učiteljev in učiteljic iz Ljubljane se v tem proglasu imenuje kot eden najboljših pevskih zborov naše države v vsakem pogledu.
Iz državne službe
Beograd, 25. februarja AA. Z ukazom NI. VeL kraira je postavljen za načelnika oddelka za gozdarstvo v ministrstvu za gozdove m rudnike inženjer Vojko Koprivnik, višji inšpektor tega ministrstva in profesor na univerzi.
Dunajski dirigent v Beogradu
Be »grati, 25. febr. p. Na povabilo akademskega pevskega zbora »Obilic« je prispel nocoj semkaj znani dunajski dirigent in skladatelj Baumgartner, ki bo imel v Beogradu več predavanj in bo dirigiral tudi en koncert. Za časa svojega bivanja v Beogradu bo gost avstrijskega poslanika dr. Plönisa, ki ga je osebno pričakal na kolodvoru.
Nezgoda zagrebškega avtobusa
Zagreb, 25. febr. n. Ko je vozil davi a v» tobus poln potnikov iz Samobora v Zagreb, se je pri Vrabcu splašil nasproti prihajajo» či konj ter se zaletel v okno avtobusa. Pri tem se je razbila šipa in je bil med potni» ki eden ranjen. V avtobusu je nastal vik in krik, tako da je šofer izgubil hladno» krvnost ter zavil na rob ceste, zadel z av» tobusom v brzojavni drog, ter zavozil v cestni jarek. Prav malo je manjkalo, da se ni prevrnil avtobus z vsemi 25 potniki. V nevarnem položaju se je vozilo ustavilo ob cesti in k sreči ni bilo nobene težje žrtve.
Veliki Beograd
Beograd, 25. febr. č. Danes se je vršila v Pančevu tretja seja predstavnikov občin Beograda, Zemuna in Pančeva. Razpravlja» lo se je kakor na prvih dveh o spajanju vseh teh občin v eno prestolniško občina Delo na tej spojitvi naglo in uspešno na» preduje. V prvi vrsti gre sedaj za to, da se uvede enotno poslovanje v vseh treh obči» nah, da ne bo v trenutku spojitve težkoč pri uradovanju.
Novi »državljani« Hudičevih otokov
Pariz, 25. februarja AA. Te dni so kaz-nilniške oblasti odpremile na takozvani Hudičev otok 676 kaznjencev. Med temi je 41 bivših bančnih uradnikov, ki so bili zaradi goljufij in poneverb obsojeni na več kot 10 let.
Naraščanje brezvercev na Dunaju
Dunaj, « febr. d. Po statistiki dunajskega magistrata je v lanskem letu 10.000 Dunajčanov izstopilo iz cerkve, število brezvercev je naraslo na Dunaju na 120 tisoč. Samo otrok je nad 10.000 brez vere.
Povišanje carine na sladkor v Italiji
Beograd, 25. februarja. AA, Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da je italijanska vlada zvišala carino za sladkor od 36 na 45 zlatih lir za stot Sedanja proizvodnja sladkorja v Italiji znaša 3.87 milijonov q.
Eksplozija v filmskem ate!j°ju
Kronstad, 25. februarja. AA. V tukaflJ-nji kinematografski tvornici se Je pripetila strahovita eksploeMa. Trije Igralci so bill ubiti, mnogi poškodovani. Skoda je ogromna.
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Dva nova delna regulacijska načrta - Novi upravni odbor Mestne hranilnice - Obč. svet za omiljen je kuhika
Ozadje napada na dr. šufiaja
Ljubljana. 25. februarja. Današnjo redno sejo ljubljanske občinske uprave je kmalu po 5. popoldne otvoril župan dr. Puc Po običajnih formalnostih je sporočil, da je mestna občina ob osemdesetletnici prezidenta Masaryka izročila svoje čestitke in spomenico, ki so se ji priključile tudi mnoge druge občine. Danes sta se zglasila češkoslovaški konzul in podkonzul pri županu ter mu sporočila zahvalo za ta akt Občinski svet ie vzel to sporočilo s ploskanjem na znanje.
Nadalje je sporočil župan, da je mestni proračun iotiskan Ln razdeljen med občinske svetnike Proračunska seja se bo vršila okoli 15. marca. Slednjič je župan še ugotovil, da je sedaj končno urejena zadeva regulacije Ljubljanice in da se bodo dela začela takoj, čim bo vreme dopuščalo. Tudi to sporočilo so sprejeli občinski svetniki s splošnim odobravanjem.
Davek na nezazidane parcele
Na podlagi poročila finančnega odseka, ki ga je podal obč. svet. Ivan Tavčar, je občinski svet rešil 92 prizivov proti predpisu davka na nezazidane parcele. Obč. svot. Frelih je načelno govoril ob tej priliki proti davščini na nezazidane parcele, ker morajo posestniki teb parcel itak plačevati še zemljiški davek in občinsko priraslkarino. Predlagal je. naj se vsem 47 zavezancem, ki imajo že plačati davščino za nezazidane parcele, odpusti popolnoma ta davščina, ali pa se jim dovoli daljši rok za zazidavo parcele.
Referent Tavfar je v svojem odgovoru zavrača! nekatere trditve predgovornika in opozarjal, da je črtanje te davščine za nazaj že zato nemogoče, ker bi se deficit v proračunu potem še povišal Velika večina zavezancev je to davščino tudi že plačati, z mnogimi zavezanci se je dosegel v tej zvezi sporazum, da popustijo naoram mestni občini drugje n. pr. pri regulaciji. Ce bi sedaj občinski svet odpisal zavezancem to davščino. bi mora! sam uničiti vse sporazume glede regulacije in povrniti davščino tistim, ki so jo že plačali.
Za predloge obč. svet. Freliha je glasoval le predlagalelj sam, vsi ostali pa so glasovali za predlog finačnega odseka, ki je bil s tsrr. skoro soglasno sprejet
Nadalje je občinski svet rešil več pritožb proti predpisu davka na prirastkarino. Sprejeta je bila ponudba konzumnega cr i-štva za Slovenijo za odkup parcele št. 803 ln 804 v Zgornji šiški, nazvane sMostec«, zn znesek 21.000 Din.
Magistratna telefonska centrala
loltfonska centrala mestnega magistrata se je pokvarila, ko so popravljali centritno k u rj.ivo. UgotoviJo se bo sodnim potom, kdo odgcvarja za poškodbo, ali tvrdka Siemens ali |>a tvrdka Obnova, ki je uvedla centralno kurjavo. Povzročena škoda znaša 209.000 Dm. Delovanje telefonske centrale pa se mora vzpostaviti takoj. Občinski svet naj dovoli za popravilo kredit 209.000 Dìd, ki naj se izplača iz tekočih sredstev, dokler ne dobi občina škode povrnjene.
Ob Ižanski cesti proda mesto parcelo št 430 šestim interesentom, ki so si tam postagli svoje bišire. Slednjič je občinski svet sprejel še predlog finančnega odseka, da se dovoli mestili zaslavljalnici najem posojila 1.UOT.OOO Din za obratno glavnico v svrho povečanja prometa
Dva nova regulacijska načrta
Za gradbeni odsek je poročal podžupan prof. J a r c. Prof. Plečnik je izdelal regulacijski načrt za okolico nove šišenske cerkve Na severu te cerkve bo vodila široka avenija, na južni strani pa bo po načrtu urejen lep dohod k cerkvi. Regulacijska načrt se odobri, za dve posestvi, glede katerih z lastnikoma ni bilo mogoče doseči sporazuma, se izda stavbna prepoved, po preteku petih let pa uvede razlastitveno postopanje.
Prof. Plečnik ie izdelal regulacijski načrt tudi za trikot med Dunajsko in Vodovodno cesto. Načrt sloni na principu, da se obranit} že stoječe stavbe. Poleg stadiona bo vodila široka avenija, na jugu stadiona pa bo pirk. Občinski svet je odobril tudi ta načrt.
Gradbene zadeve
Ugodilo se je nadalje nekaterim prošnjam za parcelacijo in za zamenjavo sveta. Dovolil se je naknadni kredit 700.000 Din za renoviranje magistratnega poslopja. Napravile se bodo nove stopnice ter novi stebri, pred posvetovalno dvorano pa foyer.
V	zadev regulacije Gledališke uMce za humanistično gimnazijo je razlastitveno postopanje izpadlo v vseh instancah ugodno za občino. Po dogovoru s sedanjim lastnikom g Žalto mu bo plačala mestna občina 35.000 Din za odstopljeni svet, novo vrtno ograjo pa bo napravil g Žalta sam po dogovoru z mestnim gradbenim uradom.
Kuluk
Na zahtevo banske uprave je občinski svet določi! celo vrsto mestnih ulic, ki naj bi prišle v poštev pri osebnem delu za kuluk.
V	debati je poudarjal obč. svetnik Urat-nik potrebo, da bi se napravil podroben proračun o kuluku. ker je potrebno, da se ves zbran denar porabi izključno za ceste.
Referent podžupan prof. Jarc je izjavil, da za enkrat še ni ugotovljeno, koliki bodo dolndki iz kuluka in koliko oseb bo prizadetih. Pri označenju cest gre samo za izvršitev na'oge banske uprave.
Župan dr. Puc je poudarjal, da se popis obveznikov kuluka vrši prvič v dravski banovini in da je zato praksa zelo negotova. Vloženih bo gotovo nešteto pritožb in minili bodo meseci, preden bo prav za prav ugotovljena osnova tega davka. Tudi zakonski predpisi niso tako jasni, da bi mogli že danes reči. kako se bodo uporabljali. Razen tega je odpor proti kuluku zelo velik in ni izključeno, da pride §e do kakih izprememb Ako bodo dohodki kuluka izdatni, potem bi bilo najbolje, če se to upošteva pri proračunu in se zmanjšajo občinske doklade.
Fakatersko podjetje g. Rozmana bo moralo odstraniti kiosk na Aleksandrovi cesti, kj ga ie postavilo brez dovoljenja.
Personalnopravne zadeve
Za personalno-pravni odsek je poročal obč svet. dr. Bohinjec. Rešene so bile šte-vi'ne prošnje za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo, odnosno za zagotovilo sprejema.
Poročilo o inkorporaciji sosednih občin Vič, Moste in Zg. Šiška je bilo odstavljeno z dnevnega reda, ker bi bilo prezgodaj, da bi občinski svet že sedaj zavzel svoje stališče, ko še ne ve, kakšen bo novi občinski zakon, ki se pripravlja.
Po zakonu o pospeševanju kmetijstva se mora tudi v Ljubljani osnovati poseben kmetijski odbor; v odbor je obč. svet izvolil posestnika Josipa Jamaika z Ilovice, posestnika Antona Škrabo iz Črne vasi ter občinske svetnike inž. Zupančiča, Lovšo in Vrbinca.
Novi upravni odbor Mestne hranilnice
Dne 7. februarja je potekla triletna funkcijska doba dosedanjega upravnega odbora Mestne hranilnice. Na predlog kandidacijskega odbora, ki so ga tvorili občinski svetniki /are. Jenko in Tavčar so bili, izvoljeni v nov upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske naslednji gospodje: 1. Belič Andrej, 2. dr. Bohinjec Joža, 3. Dachs Ivan 4. Jarc Evgen, 5. dr. Klinar Tomaž, 6. Lovšin Evgen, 7. dr. Lukan Miroslav, 8. Miklošič Ljudevit 9. Olup Josip, 10 dr. Pestotnik Pavel, 11. dr. Pipenbaclier Josip, 12. Rchrman Viktor, 13. Rojina Anton, 14. Rutar Josip, 15. mag. ph. Sušnik Rihard, 16. Šterk Peter. 17. Türk Josip, 18. Urbas Miroslav, 19. Zajec Albin, 20. Zan Ivo
Predlog za omiljenje kuluka
Obč. svet Ivan Tavčar je vložil nujni predlog, v katerem pravi med drugim:
Z uveljavljenjem zakona o kuluku v drav. ski banovini se zahtevajo od prebivalstva nove velike dajatve. V večini naših občin je osebno delo na cestah skoro neizvedljivo. denarna plačila pa pomenijo prevelika nova bremena. Ne zanikamo dobrih namenov zakona o kuluku, posebno za one dele drŽave, sjer se iz dosedanjih razpoložjivih javnih sredstev cestni program ne da zadovoljivo izvesti. Vendar dravska banovina med te pokrajine ne spada, ker že z banovinskitni ln občinskimi davščinami daje za zgradbo in zboljšavo svojih cest vse, kar premore.
Mestna občina ljubljanska n. pr. Izkazuje v svojem proračunu za leto 1931 za ceste, mostove ln kanale ogromno vsoto 11.6 milijonov dinarjev. Ljubljana bo morala dalje po novem cestnem zakonu plačevati za cestni odbor Ljubljane in okolice najmauj 2.8 milijona dinarjev, tako da bo skupaj dala za cestno oskrbo okroglo 1.4.4 milijonov dinarjev, ali na prebivalca 250 Din letno.
Spričo gospodarskega položaja ljubljanskega prebivalstva in spričo dejstva, da Je Ljubljana že do skrajnosti davčno obremenjena ter da zadene kuluk najtežje ravno gmotno slabo situirane sloje, gotovo ni neutemeljen naslednji naš apel:
Visoka kraljevska vlada blagovoli odrediti, da se pobiranje kuluka za Ljubljano, kakor tudi za dravsko banovino odgodi, ali pa vsaj ustavi pobiranje kuluka za leto 1930, za leto 1931 pa predpiše v najnižji Izmeri.«
Razprava o predlogu
V utemeljevanju svojega predloga je ob» činski svetnik Tavčar poudarjal, da je za dravsko banovino določenih 6 delovnih enot, dočim bi zadostovali dve. Najhuje je, da je kuluk predpisan tudi za nazaj za le* to 1930. Spričo velikih investicij, ki jih iz» vršuje mestna občina za svoje ceste, se Ljubljani ne more očitati, da ne stori do» volj za svoje ceste. Zato lahko prosimo, da se njeni davkoplačevalci odvežejo doiž» nosti plačevanja kuluka. Govornikovim i z» vajanjem se je pridružil tudi obč. svetnik Frelih, ki je zlasti grajal, da se je plače» vanje kuluka naložilo tudi lastnikom novih hiš, čeprav so oproščene vseh samouprav» nih doklad.
Zupan dr. Puc je glede predpisa kuluka tudi za nove hiše omenil, da se je mestno načelstvo strogo držalo dobljenih navodil.
Obč. «vet. Uratrtik je poudarjal potrebo, da se izdela točen program cestnih del, ki naj bi se izvršila na podlagi zakona o ku» luku. Po njegovem mnenju se delavci in nameščenci nikakor ne morejo strinjati z županovim mnenjem, naj bi se dohodki iz kuluka upoštevali pri proračunu ter se zmanjšali drugi davki Saj bi bili s tem udar» jeni ravno delavci in nameščenci. Pridružu» je pa se predlogu, naj se stori vse, da se kuluk odpravi ali vsaj omili.
Obč. svet dr- Bohinjec je omenjal, da je treba v načelu sicer pozdravljati pove» čano skrb za ceste, da pa uvedba kuluka v sedanji obliki ne bo prinesla toliko koristi, kolikor lahko na drugi strani indirekfcno škoduje. Naši pomisleki in ugovori so iz» rečeni iskreno ln upamo, da bodo tudi iskreno sprejeti. Prav bi bilo. ako bi se na program reševanja cestnega problema na» slanjalo tudi reševanje problema brezposel» nosti.
Samostojni predlogi
Zupan je odkazal pristojnemu odseku sa» mostojna predloga obč svet Dietricha o razširjenju železniškega prelaza na Erjavče» vi cesti in napravi novega prehoda med Tobačno in Rutarjevo ulico ter obč. svet. Lovšeta o regulaciji Emonske ceste.
S tem je bil dnevni red javne seje izčr» pan ter jo je žuoan zaključil ob 19.45.
V tajni seji so bile podeljene nekatere ustanove, namenjene dijakom srednje teh» nične šole in rešene nekatere druge osebne zadeve.
Policija intenzivno nadaljuje preiskavo — Nekatere dosedanje zanimive ugotovitve
Zagreb, 25. febr. n. Jutrišnje »Novosti« poročajo o napadu na pokojnega univ. prof. dr. Milana šufiaja: Policija je uvedla poizvedbe, ki se vodijo intenzivno v smeri
ugotovitve osebe napadalca. V ostalem pa se vrši preiskava v različnih smereh. Policiji je namreč prijavila neka oseba, da je dr. šuflaj, ko se je vračal iz Albanije preko Dubrovnika in Sarajeva v Zagreb, že v vlaku opazil nekega sumljivega moškega, ki mu je vemo sledil ter ga je opisal prav v istem smislu, kakor so ga opisali nekateri očividci napada, v Dalmatinski ulici. Dr. šuflajeva sestra je pripovedovala v bolnici neki gospej, da je pokojnik pripovedoval svoji sestri po povratku v Zagreb o tem sumljivem moškem, ki ga je spremljal v vlaku. Policiji se je prijavila še neka druga oseba, ki je videla pasti dr. šufiaja pod udarcem neznanca, kako je na-
padalec s palico v roki tekel iz Dalmatinske ulice proti MeduJičevi ulici. »Novosti« nadaljujejo: Med prebivalstvom se o priliki napada na dr. šufiaja zelo mnogo govori o nekih čisto znanstvenih zvezah z neko državo ter o nasprotnih interesih, ki bi mogli nastati iz njegovega znanstvenega dela ter prinesti tej drugi državi škodo. Mnogo se komentrajo v javnosti pogosta potovanja dr. šufiaja v inozemstvo. Ni dvoma, da vrši policija poizvedbe tudi v tej smeri in bo gotovo prišla na dan jasnejša slika tudi v tem pogledu, čim bo zaključena preiskava. Vsi komentarji javnosti se pojavljajo baš istočasno, ko so nastala v inozmestvu obračunavanja med emigranti, ki so bili gotovo podrobno poučeni o tezi, ki jo je zastopal pokojni šuflaj v svojem znanstvenem delu.
Preiskava o atentatu na kraija Zop
Atentat je bil po trditvah glasila ruskih emigrantov zasnovan v Moskvi — Izgon albanskih emigrantov z Dunaja odgoden
Dunaj, 25. februarja, d. Kljub ojačenju telesne straže In obširnim varnostnim ukrepom dunajske policije se v okolici albanskega kralja Ahmeda Zogu boje, da bo prišlo do novih atentatov na kraljevo osebo. Res so se tudi širile vesti, da se pripravlja na albanskega kralja nov atentat Konkretnih podatkov o tem policija doslej ni mogla ugotoviti, vendar pa preiščejo vsakogar, kdorkoli se približa kralju ali njegovemu stanovanju v hotelu »Imperial«. V hotelu je prišlo že do prav neljubih dogodkov, ker so detektivi ustavili več uglednih gostov, ki so zaradi tega seveda užaljeni zapustili boteJ. Kakor zatrjujejo iz okolice albanskega kralja, namerava Ab-med Zogu še precej časa ostati na Dunaju.
Pariz, 25. februarja p. Ruski emigrantski list »Vozroždenije« poroča z Dunaja, da je policija v teku preiskave po atentatu na albanskega kralja Zogu ugotovila, da je bil atentat zasnovan v Moskvi. Oba atentatorja sta bila v tesnih stikih z agenti komunistične internacionale ter sta tudi od njih dobivala finančna sredstva Preiskava se v tej smeri intenzivno nadaljuje. Vse okoliščine govore za to, da ostali albanski emigranti niso bili v zvezi z atentatorjema. Policija je sedaj pregledala že vso korespondenco, ki jo je zaplenila pri posameznih emigrantih ln na njihovih stanovanjih, vendar pa ni našla ničesar, kar bi dokazovalo, da je bil atentat dogovorjen od
albanskih emigrantov. Na Intervencijo za-, govornikov obeh atentatorjev je policija odgodila izgon aretiranih albanskih emigrantov, ker bodo v procesu proti atentatorjema nastopali kot prič^. Sodišče je tudi naprosilo pravosodno ministrstvo, naj bi se o atentatu zaslišal po diplomatskem potu tudi kralj Zogu sam.
Dunaj, 25. februarja. AA. čeprav je doslej proučen šele del pri albanskih emigrantih zaplenjenega gradiva, ker ga še d I bilo mogoče popolnoma pregledati, vendar piše »Neue Freie Presse«, da je brez dvoma vseh 10 zaradi atentata osumljenih emigrantov, med njimi tudi njihove žene, vedelo za zaroto proti albanskemu kralju ali pa so bili celo aktivno udeleženi. Atentator Gjelosi sam je bil zelo oprezen. Doma ni imel nlkakega orožja. Na dan atentata sploh ni prišel opoldne domov, nego je šel v trgovino, kjer je poleti prodajal sladoled. Ta trgovina je zdaj zaprta. Tam je Gjelosi vzel dobro skrit revolver, s katerim je napravil atentat. Policija je v tem lokalu izvršila hišno preiskavo in odkrila velik revolver istega kalibra, ki je bil dobro skrit ln ki je gotovo Gjelosljeva last. Kako so zapletene razmere pri dunajskih Albancih, se vidi iz tega, da je bil umorjeni major Topolaj še opoldne na kosilu pri svojem rojaku Albancu Flamasiju, ki je eden izmed glavnih zarotnikov proti njemu.
Natečaj za učitelje kmetijskih šol
Beograd. 25. febr. C. Ministrstvo sa kmetijstvo je razpisalo natečaj za dva nastav-nika srednjih kmetijskih Sol, in sicer za enega agronoma in kemika v Valjevu ter za nastavnlka vinogradništva in sadjarstva v Križevcih. Reflektanti morajo imeti fakulteto za kmetijstvo.
K trgovinskim pogajanjem v Pragi
H. Praga, 24. februarja. Pogajanja o trgovinski, odnosno carinski pogodbi med češkoslovaško in Jugoslavijo,-ki trajajo ravno en mesec, so bila začeta v zelo težki situaciji in so se razvijala pod zelo neugodnimi okoliščinami. Ozračje so zlasti vznemirjali in kalili stalni zunanji, sporazumu nasprotni vplivi. Kljub vsemu temu pa je bilo na obeh straneh toliko razumevanja za stvar in toliko dobre volje, da so pagajanja le dovedla do načelnega soglasja in da je treba pogodbo izdelati le še v podrobnostih.
Jugoslovenska delegacija je imela pred očmi trgovinsko bilanco Jugoslavije iz leta 1930., ki je v odnosih s Češkoslovaško za 1.100 milijonov K5 pasivna. To se pravi, da presega vrednost češkoslovaškega uvoza v Jugoslavijo za nad 1 milijardo Kč vrednost onega blaga, ki ga je Jugoslavija Izvozila v Češkoslovaško. Jugoslovenski uvoz obsega pred vsem industrijske surovine in poljedelske pridelke, toda ta izvoz od leta 1926 neprestano pada. Naravno je, da je jugoslovenska delegacija stavila kot prvo svojo zahtevo, naj se to nesorazmerje uredi s trgovinsko pogodbo. Nova pogodba naj bi z raznimi ugodnostmi in z nizkimi carinami omogočila izvoz jugoslovensklh kmetijskih pridelkov, zlasti žita in živine, na češkoslovaško, da bi ta izvoz po vrednosti dosegel ravnotežje z vrednostjo češkoslovaškega uvoza z Jugoslavijo. Kot sredstvo za zboljšanje trgovinskih odnoša-jev je jugoslovenska delegacija smatrala carinski tarifni dogovor, ki naj bi ustvaril boljše pogoje za jugoslovenski izvoz na češkoslovaško.
češkoslovaška delegacija pa Je s svoje strani poudarjala dejstvo, da celotni uvoz agrarnih pridelkov na češkoslovaško od leta do leta narašča v škodo domačega kmetijstva. Na to rastočo težnjo nima padanje jugoslovenskega uvoza na češkoslovaško prav nlkakega vpliva. Da kaže jugoslovenski uvoz na češkoslovaško kljub temu padajočo težnjo, mora imeti to druge vzroke. Ti so po mnenju češkoslovaške delegacije deloma v višji ceni, deloma v drugih neugodnih okolnostlh. Carinsko-tarifni dogovor zato sam na sebi ne bi mogel zadržati tega padanja in bi torej ne prinesel zboljšanja položaja, marveč bi nasprotno težko oškodoval češkoslovaško, ako bi bil dogovor izdelan le v tem smislu. češkoslovaška delegacija je naglaša-Ia, da je treba iskati zboljšanje uvoznih prilik z navezovanjem neposrednih stikov. Izločiti le treba posrednike, kajti dejstvo je, da doslej še niso premagane stare tradicije in da se trgovina še vedno v preveliki meri razviia preko komisiionariev na škodo Jugoslavije in češkoslovaške. Dunaj in Budimpešta imata še danes v našo obojestransko škodo važno vlogo v naši trgovini.
Tako sta se od samega početka razlikovali stališči obeh delegacij zaradi različnega razumevanja trgovinske poeroflbe. Položaj so seveda še znatno otežkočnle češkoslovaške. z zakonitimi predpisi fiksno določene carinske postavke na poljedelske pridelke. Ravno ti predo's! so tvorili skoro nepremostljivo oviro. Soočetka je mejo minimuma carin določala češkoslovaško-rumunskn poe-odba po Vlavruli o največjih ugodnostih. Vendar je bila ta meja neprimerno višia, nesro je bil minimum, po katerem se je vršil trwivirtffki promet do izteka nocodbe z Madžarsko.
češkoslovaška kupuje večino kmetijskih pridelkov oo svojih neposrednih sosedov: Poljske. Madžarske ln Humunije. Od Jugoslavije kupule neprimerno mani. zato Jugoslovenski uvoz v češkoslovaški bilanci ne igra velike vloge. Jugoslavija Izvaža v češkoslovaško večinoma blago, ki ima veliko tonažo in zavoljo tega velike prevoz-
ne stroške. To otežkoča konkurenčno možnost jugoslovenskega izvoza, tedaj pred vsem kmetijskih pridelkov, in zmanjšuje njegovo dobičkanosnost
Trgovinski stiki med obema državama so se uravnavali po doslej sklenjenih pogodbah teh dveh držav s sosedi na temelju klavzule o največjih ugodnostih. Za uvoz iz Jugoslavije na češkoslovaško so bile merodajne ugodnosti iz pogodbe med češkoslovaško in Madžarsko, po izteku te pogodbe pa so na njih mesto stopile ugodnosti iz pogodbe med češkoslovaško in Rumimi jo. Uvoz 5 z češkoslovaške v Jugoslavijo pa se je vršil na temelju pogodb, ki jih je Jugoslavija zaključila z Italijo, Anglijo (1. 1925), Avstrijo (1. 1926), Nemčijo (1. 1927) in s Francijo (1. 1928). V kolikor so bili tedaj trgovinski stiki s temi pogodbami zadovoljivo urejeni, ni došlo do posebnih pogajanj, češkoslovaška se je v glavnem pogajala le za svoje specijalne izdelke, za tekstilije, steklo in porcelan ter za nekatere manj važne postavke kakor gnjat kumarice In pivo. Jugoslovenska delegacija pa je morala vzeti za osnovo pogajanj agrarne carine, ki so določene v češkoslovaški pogodbi z Rumunijo in ki so razmeroma mnogo višje, nego so bile carine glasom pogodbe z Madžarsko.
Med pogajanji sta obe delegaciji postopoma revidirali svoji stališči in obe stranki sta z ozirom na dani položaj vzajemno popuščali. Pred vsem je bilo treba temeljito proučiti postavko za postavko ter razjasniti položaj pri vsakem posameznem predmetu, ki igra kako vlogo pri trgovinskem prometu. Možnosti popuščanja in medsebojnih ugodnosti, ki so bile takoj v početku zelc tesne, so zahtevale od obeh pogodbenih strank največjo zmernost ter najboljšo voljo za sporazum.
Obe državi, tako Jugoslavija kakor češkoslovaška, sta. v težkem gospodarskem položaju, Ki daje malo nade na skorajšnji preokret na boljše. Kmetijstvo Je v obeh državaii v krizi; na češkoslovaškem se vrhu tega občut: še industrijska kriza. Največje industrijske panoge so omejile obrat: železarska na 60. steklo in porcelan pa celo pod 50 odstotkov. Pogajanja je od dne do dne otežkočalo jadrno zviševanje carinske zaščite v Avstriji in Nemčiji. V teh prilikah brze in zavoljo rastoče kmetijske krize stalno se povišujoče carinske zaščite sta si delegaciji prizadevali ugotoviti vsaj bazo za sedanje carine. 2e v tem je uspeh, kajti češKoslovaška in Jugoslavija bosta morali v d oglednem času revidirati nekatere pogodbe, ker kažejo carine zavoljo vedno večje carinske zaščite na vseh straneh rastočo težnjo.
Znano je, da so v pogajanja skrajno neugodno posegale tudi intrige od zunaj in glasilo čsl. socialno-demokratske stranke »Pravo Lydu« se je podrobno bavilo s tem problemom ter ugotovilo, da te intrige niso prizanašale niti šefom delegacij osebno.
V pogajanja so v odločilnih trenutkih na pomirljiv način posegali činitelji češkoslovaške vlade zlasti zunanji minister dr. Be-neš in trgovinski minister Matoušek. Na-glaäali in pojačevali so dobro voljo na obeh straneh ter se zavzemali za ugoden sporazum. Takisto blagodejno in s polnim razumevanjem položaja ter važnosti sporazuma so v pogajanja posegali jugoslovenski činitelji. Želeti bi bilo, da bi sporazumna uvidevnost, ki se Je izkazala v sedanjih pogajanjih, vladala tudi v bodoče pri pogajanjih katerekoli druge vrste. Ugotoviti je treba nadaije, da se je češkoslovaški tisk vseh strank vedel prav vzorno in ni nikdar posegal v pogajanja, da bi jih ' oviral, marveč je potisnil v ozadje željo po j senzacijah ter vzdržal odlično lojalnost na obe strani.
Dosedanji uspehi pogajanj so zadovolH-vi in se lahko reče. da bo tarifna pogodba nudila tako Jugoslaviji kakor češkoslova- , škl vse možnosti za razvoj vzajemnih trgovinskih stikov v prospeh obeh pogodbenih strank.
Seja savezne aprave SK J
Beograd, 25. februarja AA Uprava Sa* veza Sokola kraljevine Jugoslavije neumor* no dela na organizaciji Sokolstva v vsej državi Posebno v zadnjem času se dela z velikp naglico m sprejetih je bilo mno^o sklepov za razvoj te najmočnejše nacion-al» ne organizacije v državi. Od 19. do 24. fe-bru rja je zasedal izvršilni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije, načelstvo saveza in plenum uprave sokolskega saveza. Na teh zasedanjih so razpravljali o materijalu za glavno letn.i skupščino sokolskega s veza. Na seji načelnikov saveznih odborov so bi» la podana poročila o Sokoistvu v vsej dr* žavi. Iz teh poročil se vidi močan razvoj Sokolstva v vseb kri jih države. Razprav» Ijald so na tej 6eji .o pravilniku in poslovni* ku, ki sta bila predložena zvezi v sankcijo. Posebno važna je bla razpravi o ideolo* škem programu Sokolstva v Jugoslaviji, ki je bil predložen v posebnem elaboratu. V tem programu Sokolstvo precizira svjpje st'* lišče glede nalog Sokolstva med ljudstvom ter odnošaje Sokolstva do s'ovanstva in nazadnje odnošaje do države in politike. V tem progr mu s.o navedeni tudi odnosajd do vere, vojske in šoie ter ostalih nacionalnih organizacij. Ta elaborat bo poslan posebne* mù odboru, da ga pripravi za glavno letno skupščino sokolskega saveza. Plenum upra* ve saveza SKJ se je bavil z vprašanjem or* g nizacije Sok.olstva na vasi in z vpraša* njem sodelovanja jugoslovenskega Sokol* stva na zletu v Pragi. Sprejet je bil predlog o osnovanju socijalnega fonda, o osnovanju sokolske zdravstvene zadruge, o d/jločrtvi enega dneva v letu za zadružno samopomoč in določitvi enega due v letu za sokolski naraščaj. Razen tegi je razpravljal šs o nekaterih drugih vprašanjih. Vsi predlogi so bili poslani v proučevanje poedinim odsekom Siokobkega saveza, ki bodo te predlo* ge predložili glavni skupščini SKJ 12. mar* ca v Beogradu.
Veliko zanimanje Westfal-cev za Jugoslavijo
Gelsenkirchen, 22. februarja. Na Westfalskem se pridno nadaljuje propaganda za Jugoslavijo in njene pokrayn-ske lepote. Odkar je mladi popularni slikar Josip Arens priredil v Gelsenkirchnu svojo veliko razstavo, ki je vzbudila v vseh slojih in prav posebno še v inteligenčnih in premožnih krog.h tako veliko zanimanje, kakor le redko katera umetnostna prireditev v teh mestih je Jugoslavija prišla tako rekoč v modo. S 1. marcem bo Arensova razstava otvorjena v Reklinghausu, kjer se bodo zopet vršila predavanja o Jugoslaviji. Protektorat je prevzel preds. westral-sikega deželnega zbora g. dr. Haemer, nad-župan v Recklčnghausnu. Arens je dosedanji kolekciji priključil nekatere zelo lepe nove umetnine in pa akvarele svojega tovariša Neugelkena, ki poleti najraje biva na Rabu.
Otvoritev razstave v Recklinghausnu bo ob 5. popoldne, zvečer pa se bo v gradiču Engelsburg, ki je last Kluba industrijcev, vršila slavnostna večerja za povabljene goste in bo na njej tako rekoč oficiielno pro-klamirana ustanovitev tukajšnje Nemško-jugoslovenske družbe, ki se bo takoj nato konstituirala. — Iz Recklinghausna bo Arensova razstava premeščena v Dortmund, ki je takisto eno najvažnejših westfalskih industrijskih središč in biva v njegovem območju lepo število naših rojakov.
Mladi mojster Arens, ki vrši propagando v prid Jugoslavije kakor še razni tukajšnji intelektualci z ljubeznijo in idealnim prizadevanjem, se je poleg svojih umetnin in sijajnih potopisnih črtic iz naše države odlično izkazal tudi kot predavatelj. V petek 13. t. m- je predaval v sila prostorni, in nabito polni dvorani palače »Hans Sachs-Haus« v Gelsenkirchnu. Opisoval je Slovenijo in Južno Srbijo na podlagi 150 krasnih ioto-grafičnih posnetkov (velikost 16 kveni). Govoril je nad dve uri brez priprave tako toplo, da ga je odlično občinstvo večji del včlanjeno v Nemški kolonijami družbi, prekinjalo in nagradilo z burnim odobravanjem ter je ob zaključku mahoma razgrabilo ves propagandni materija!, ki ga je predavatelj imel na razpolago od strani jugoslovenskega »Putnika«.
To je prav gotovo, da bo letos prišlo ravno v Slovenijo pa tudi na morje zelo mnogo prominentnih nemških gostov iz Wesi-fallje in zavisi seveda pač le od organizacije in postrežbe v domovini, da ne bodo mòrda razočarani. — Vsekakor je Arensono-vo predavanje bilo za Gelsenkirchen dogodek. Ožja družba nas je posedela do štirih zjutraj in se je razgovor sukal izključno le okrog načrtov potovanja v Jugoslavijo. Nemška ko'lonijalna družba pa je Arensa naprosila še za dve predavanji o lepotah, življenju in pesebnostih Jugoslavije.
Črna filmska zvezda v Zagrebu
Zagreb, 25. febr. n. Jutri zjutraj ob treh prispe z milanskim brzovlakom v Zagreb znana filmska umetnica črnka Nina Mae. člje film »Aleluja« bodo igrali v Zagrebu.
Prometne nezgode v Beogradu
Beograd, 25. febr. p. Tekom današnjega dne se je pripetilo več prometnih nezgod. Najslabše se je odrezal kočijaž Kna Gjor-gjev.č, ki ie po nepazljivosti za vozil s svojim tovornim vozom v tramvaj. Trčenje Je bilo tako hudo, da je voz popolnoma zdrobilo, Giorgieviča pa ie vrglo več metrov daleč v stran. Obležal ie s precej hudimi poškodbami nezavesten in so ga morali prepeljati v bolnico. Ugotovili pa so, da da njegove poškodbe niso nevarne- Tudi oba konja sta bila hudo ranjena.
Vremenska nauoved
Zagrebška rrenienska napoved za dane*:
Neznatno spremenljiva oblačnost, stalneise, toplejše vreme. — Sitnari ja vferaišnicga «Ine: Visoki pritisk, ki je prihajal z Atlantskega oceana, je zaiel tudi Področje naš« države ter povzročil izboljšanje vremena. Pritisk se le v splošnem dvienil za 4 do 10 mm, nalveč v severnih krajih. Temperatura so večinoma padle za 1—5 stop., največ v eentralnih in severo - zapadnfh krajih.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno in topleje.
Naši kraji in ljudje
Inž. Jan Horky *f
Ljubljana. 25. februarja.
Predlansko pomlad je nenadoma izostal iz stalne družbe pobratimov. Par tednov na= to je prispela z Golnika razglednica šalji« ve vsebine: »Imel sem rokoborbo z Mo» rano (boginja smrti). Zaenkrat sem ostal še zmagovalec«. - No. zadnji torek se je odigrala odločilna rokoborba in dragi naš Jan. nekoč tako močan in vesel, je oble» žal na bojišču za vedno. Danes popoldne ga spremimo od Sv. Krištofa k Sv. Križu.
Blagi pokojnik je bil plemenita vseslo» vanska duša, izredno široke naobrazbe, za» to je bil v vseh krogih dobrodošli družab» nik. Dasi je bila njegova specialna stroka kemija, se je moglo ž njim razpravljati na vseh poljih znanstva. Rodom Čeh iz Mora» ve se je v par letih bivanja v Ljubljani popolnoma naučil naš književni jezik s pravilnim naglasom, ker je pridno kupoval slovenske knjige in časopise in vse pazlji» vo prečital.
Dragi Jane, hudo Te bo pogrešala ljub» Ijena rodbinica, a tudi prijatelji Te nikdar ne pozabimo!	A. B.
Društvo za varstvo otrok v Trbovljah
deluje že nad 20 let. Velike važnosti društva se zavedajo vsi sloji prebivalstva posebno delavstvo, zato ima tudi društvo največje število članov v Trbovljah. Društvo vrši tudi posle Državne krajevne zaščite dece in mladine.
Občni zbcr društva v nedeljo je vodil predsednik g. Murn. Izčrpno je poročala o delovanju društva tajnica šolska upravi-teljica Lapornikova Društvo vzdržuje v Trbovljah otroški vrtec, ki ga obiskuje vsako leto do 160 otrok, in gospodinjsko šolo, v katero sprejema vsako leto do 24 učenk, po večini rudarskih hčera. Te plačujejo mesečno za pouk in za prehrano 10 Din, hčerke poduradnikov 20 Din, bolje situirane privatnice pa 200 Din. Obe ustanovi sta nastanjeni v poslopju, katerega vzdrževanje je znašalo lani okrog 7000 Din. V tem poslopju stanujejo tudi otroške vrtnarice in voditeljica gospodinjske šole. Društvo vzdržuje tudi javno ljudsko knjižnico, ki pa je zaradi nizke izposojevalnine odvisna od podpor občine in drugih kor-poracij. Lani je obljubila Delavska zbornica v Ljubljani letno podporo po 20.000 Din pod pogojem, da ustanovi občina veliko centralno knjižnico. Ker občina lani temu pogoju ni mogla zadostiti, je odpadla za to leto ta podpora.
Društvo je razdelilo lani različnih podpor v znesku 7312 Din, od novega leta dalje pa tudi že 2750 Din. 8 bolehnih otrok je poslalo društvo na letovanje.
Za vse pa potrebuje društvo mnogo denarnih sredstev ki jih dobi v obliki mesečne članarine po 50 para od vsakega delavca, poduradnika in uradnika, zaposlenega pri TPD, cementarni in podjetju Dukič. Poleg tega prispevajo še s članarino tudi drugi privatniki Ker pa ta članarina še ne zadostuje, dobi društvo še podpore od ministrstva za soc. politiko, od banske uprave, občine in n. rudarske skupine v Celju. Razsvetljavo in del kurjave daje TPD, razne vožnje pa oskrbuje brezplačno podjetnik g. Hauck.
V odboru, ki se voli vsaka tri leta, so tudi zastopnik bana, sreskega sodišča v Laškem, ravnatelj rudnika, župan, župnik, šolski zdravnik, upravitelj šol in 2 zastopnika Delavske zbornice.
Društvo je imelo lani 54.346 Din dohodkov in 38.182 Din izdatkov. Na predlog računskega pregledovalca Iva Pleskoviča je ciobil blagajnik škrinjar absolutorij.
Iz poročila knjižničarja Jesiha je razvidno, da je število izposojevalcev od časa, kar je bila knjižnica na Vodah, občutno padalo, zaradi česar se je preselila nazaj v Trbovlje II. Lani se je priglasilo novih čitateljev 70, število vseh izposojevalcev je bilo 1533, izposojenih knjig 3381 in dohodkov 3630 Din.
Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor: Murn Filip, Lapornik Ana, škrinjar Jože, Gunšek Franc, Fine Alojz, Hrušovar Alojz. Bastie Franc, Guzej Jernej, Križnik Filip, Zupane Franc, Cestnik Iva, Jamšek Rudolf, Guček Ivan, Bastič Dominik; namestniki so- Jerman Franc, Giuliatti Ivan, Raušl Martin, v nadzorstvo pa Fleskovič Ivo, Filač Franc.
Z ozirom na krizo ostane stara članarina mesečno 50 para. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi nekak meddruštveni odbor vseh karitativnib društev, ki bi kontroliral liste obdarovancev. da sa ne bi dogajalo. da dobe nekateri podporo pri več dru-
štvih, drugi, ki so enako potrebni, pa ne dobe ničesar.
Bastič Franc predlaga, da bi se naprosilo bansko upravo v Ljubljani za gradnjo prepotrebnega Dečjega dama v Trbovljah. Križnik izjavi, da se bavi s tem načrtom Vincencijeva konferenca ki ima stavbišče že kupljeno. Zgraditev dečjega zavetišča bi stala okrog 4,000.000 Din, Vincencijeva konferenca pa ima na razpolago komaj 300.000 Din.
Zborovanje Narodno strokovne zveze v Zagorju
Zagorje, 24. februarja.
V nedeljo se je ob lepi udeležbi vršil v mali dvorani Sokolskega doma občni zbor Narodne strokovne zveze, ki je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti. Ker absol-vira NSZ svoje redne vsakoletne občne zbore načeloma sleherno leto drugje, «e je letos vršil občni zbor v Zagorju kot peti po redu. Udeležili so se ga poleg drugih, za oblast sreski glavar svetnik g. Podboj, zastopnik in član izvršilnega odbora NSZ g. Vladimir Kravos, zastopnik podružnice Loke, tamošnji predsednik g. Fink Ivan z ve čodborniki, iz Trbovelj je pa prihitel g. Krmelj.
Po otvoritvenih pozdravih je predsednik g. Jože Dolar orisal krajevno situacijo z ozirom na konstantno krizo in izrazil upanje, da se bodo razmere izboljšale. Poročilo blagajnika g. Vinka Sedlarja je bilo zadovoljivo, člani se zavedajo svojih dolžnosti do organizacije. Blagajniku je bil soglasno priznan absolutorij.
Tajnik g. Slavo j Kuš?r je ugotovil, da je le slaba konjunktura vzrok, da ni onega društvenega razmaha, kakor bi sicer lahko bil. Ako delavec zadosti zasluži, se pozna ta efekt prav povsod, trgovina lažje diha, obrt ima svoj zaslužek, vsi skupaj se lahko denarno in idealno udejstvujejo v kulturnem društvenem delovanju. Za vsako tako delo je pa pred vsem treba eksistenčnega sidra, šele iz nekake brezskrbnosti za kruh vzklije pravo duhovno življenje. Saj je naš rudar dovzeten za vsako napredno delo v organizaciji, že sedaj so skoro vsi člani zagorske NSZ tudi aktivni in redni člani Sokola. Za bodočnost priporoča čim tesnejše sodelovanje in poziva k pristopu v Sokola. Toplo pozdravlja namen občine, ki bo začela še to pomlad z zidanjem nove šole. Saj jo bo obiskovala pretežno rudarska in obrtniška mladina, ki si bo le s temeljito izobrazbo zagotovila boljše čase. Ni odlašati s projektom ubožnice za upokojene rudarje. Ti so sedaj brez prave starostne zaščite. Trbovlje in Hrastnik, ki sta to vprašanje uresničila, naj nam bodeta zgled. Z vzlikom je bil nato izvoljen novi odbor, v katerem so naslednji člani: Sedla.r Vinko, predsednik, Govejšek Peter, prvi podpredsednik, Dolar Jože, drugi podpredsednik, Kušar Slavoj, tajnik, Jezeršek Tone, blagajnik. Odborniki: Drolc Lojze, Ku-kec Lojze, Grm Franc, Juvan Franc. Jesih Mirko, Borštnar Tone, Molan Blaž, Ma-gorš Anton in Poženel Franc. Nadzorstvo: Poljšak Ferdo tei Stupninar Ivan. Predsednik poročevalskega odseka Kušar Slavoj je bil pooblaščen, da izposluje v tedniku »Domovini« rubriko za Zagorje, nakar bo k sodelovanju povabil nekaj članov. Poročilo g Kravosa je bilo obširno in temeljito. Podvzeli so se na merodajnih mestih potrebni koraki v svrho omiljenja in sanacije položaja v revirjih. Prav te dni se mudi v Beogradu predsednik NSZ g. Juvan Rudolf, kjer konferira z zastopniki narodne sindikalne delavske federacije.
Delavstvo naj bo disciplinirano in v delu za nacionalno stvar enotno. Nacionalne organizacije v državi zaznamujejo močan razmah. Samo v Zagrebu je pristopilo v NSRF čez 3000 novih članov, da ne omenimo ostalih krajev. Le v enotnosti duha bodo uspehi kakor jih potrebuje pred vsem naša mlada država.
Slediti bi moralo predavanje dr. Bohinca, a je bil zadržan, ker se je udeležil shoda na Jesenicah, kjer je tudi predaval. Predavanje se bo vršilo enkrat kasneje, o čemer bodo člani obveščeni.
Pri slučajnostih se je govorilo o načinu in virih, kako brezposelnim rudarjem priskočiti na pomoč, iznešenih je bilo nekaj manj važnih predlogov, nakar je predsednik z jedrnato besedo zaključil skupščino.
Obsodba zaradi umora pred 8 leti
Novo mesto, 25. februarja.
Razprava proti Slavku Pintarju, ki je vzbudila ogromno pozornost ne samo v kra* jih, kjer se je odigral zločin, marveč v vsej naši javnosti, je bila danes ob 11. zaklju« čena. Obnovljena razprava proti Slavku Pintarju, ki je bil že lani obsojen na 18 let robi j e zaradi roparskega umora posestni« ka Rajarja iz Rateža, ki ga je izvršil v družbi nekega Žingarja v noči na 16. juni» ja 1923, se je vršila sedaj zaradi pritožbe Pintarjevega zagovornika dr. Frlana, ki je tedaj predlagal vzklic ter revizijo procesa. Stol sedmorice v Zagrebu je temu ugodil in v ponedeljek se je začela nova razprava, za katero je vladalo, k^kor že rečeno, sploš» no veliko zanimanje. Razprava je trajala dva dni in so na snočnem zasedanju go» vorili državni pravdnik, ki je zastopal tož» bo v celoti, za njim pa oba obtoženčeva za» govornika dr. Frlan in dr. Vašič.
Posvetovanje sodnikov je trajalo danes dopoldne od 9. do 11. nakar je senat raz» glasil sodbo, po kateri je bil Slavko Pin» tar obsojen na 17 let in 3 mesece robije, na izgubo častnih pravic, na poravnavo stro» škov, nastalih z revizijo procesa, ki jih mo* ra nositi brez Žingarja. Tudi mora plače* vati za otroka umorjenega Rajarja meseč» no po 150 Din od dneva umora naprej. Nje» govi vdovi pa mora plačati pogrebne in druge stroške v iznosu 25.000 Din Da po» pravimo razen tiskovne pomote iz dose» dan j ih telefonskih poročil o tem procesu, navajamo še, da sta bila kot izvedenca gg. primarij dr. Pavlic in zdravnik dr. Polen» šak, važne priče pa paznik Robas in Bržolj ter Lakner.
Razpravi je ves čas prisostvovalo mno» go ljudi iz mesta in okolice in so prihajali mnogi celo po 3 do 4 ure daleč iz svojih vasi.
K obč. zboru borovškega Tujsko-promtnega društva
Kranjska gora, 23. februarja.
V zgodovini našega tujskega prometa si je priborilo borovško Tujsko*prometno dru» štvo pač častno mesto prvoboritelja za ljud» sko blagostanje.
Lansko leto je bilo za društvo doba ne» kakega mrtvila, katerega posledice se bodo pokazale že v najbližjem času Lanso občni zbor se prav nič ni pečal s progra» mom pozitivnega dela, temveč se je raz» blinil v navadnem besedičenju o sporu z občinskim zastopom in o osebnih malenko» stih razpoloženj. Pri tem prerekanju je ob» činski odbor seveda dobil svoje zadoščenje.
Danes premiera ob 4., 7. In 9. url!
Veseloigra iz zabavnega dunajskega miljeja, film ljubezni, očarljivih arij,
petja in muzike . ..
Charlotte Ander Igo Sym Max Hansen Paul Morgan
Film v stilu kakor »Dvoje src v % taktu«. — Nove ELITNI KINO čarobne popevke! — Predprodaja vstopnic od 11. do MATICA pol 13. ure! — Nabavite si takoj vstopnice! Telefon 2124
kaj pravijo številke:
7CX).000ZAVITKOV
ELIDASHAMPOO
PRODANIH V ZADNJEM LETU!
DOKAZ NJEGOVE PRILJUBLJENOSTI!
700.000 zavitkov Elida Shampoo med 13 milijoni prebivalcev Jugoslavije! Vsak 20. prebivalec uporablja torej Elida Shampoo.
a negovanje ìas
ELIDASHAMPOO
a društvo je moralo žrtvovati svojega naj« delavnejšega in najsposobnejšega člana.
Letošnji občni zbor tega društva je bil sicer napovedan že za drugo nedeljo tega meseca, a se ni vršii in se bo po novi na» povedi vršil v nedeljo, 1. marca Po kak» šnem programu in o čem bo razpravljal je neznano. A toliko je že jasno, da se bo mo» ral pečati o važnih zadevah, ki sn tako nuj* ne, da ne trpe nobenega odlašan i a več. Ra* di tega potrebujemo v druìlvu mož ki so v tujskem prometu dobro kvaiificiian' in vse» stransko orijentirani. Kranjska gora je last splošne človeške celokupn >sii. Ta princip morajo naši ljudje vendane že spoznati in usmeriti svoje naziranje m svojo miieinost po tem principu, ker jih drugače svet ne bo upošteval.
Sodba tujcev je, da je Kranjska gora kljub temu, da se je pregiatila za letovišče, v nekaterih ozirih še vedu zanemarjena. Čistoči in umazanosti, Ki vladata po hote» lih in vseh privatnih stanovanjih, nikakor ne odgovarjajo razmere, tei se kažejo na javnih prostorih, osobito na onih, ki naj služijo tujcem kot nekaka usiljena prome» nada, ali pa javna pota in še celc posamez« ne vaške ulice, ki so ponekod v takem sta* nju, da nikakor ne morejo delati časti mo* dernemu letovišču.
Zato je skrajna potreba, da se pri Tuj» sko » prometnem društvu ustanovi olepše» valni odsek, čigar člani d* morajo biti po* učeni o pravilih estetike :n energično gle» dati na to. da nemudoma in brezobzirno odpravijo vse, kar kvari celotni značaj Kranjske gore in škoduje ugledu letovišča. Brez takega olepševalnega odseka nikakor ne bomo dosegli onega, kar zahteva svet
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« grenčica posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
brezpogojno od nas.
Upamo, da bo občni zbor za bodoče leto začrtal program, ki bo izbrisal vse sledi minulega, nepotrebno usiljenega Interregna.
KULTURNI PREGLED
Hudožestveniki
Dne 27. in 28. t. m. bodo zopet nastopili pod streho ljubljanskega gledališča priljub» Ijeni Hudožestveniki, člani sedanje beo»
P. Pavlov, vodja beograjske skupine »Hudožestvenikov«.
grajske skupine, ki jo vodi P. A. Pavlov.
Prvi večer nameravajo uprizoriti Gogolje« vega »Revizorja« Našemu gledališkemu občinstvu je ta izborna ruska komedija do* bro znana in jo bo s tem večjim zanimaš njem spremljalo v izvedbi Hudošestveni» kov in v ruskem jeziku. »Revizorja« so tu» ski umetniki naštudirali v Bepgradu, ker ga na dotedanjem svojem repertoarju začudo niso imeli, čeprav je ta komad po svojih tipičnih, izrazitih osebah kakor nalašč za Hudožestvenike.
Drugi večer je na programu drama »Bela garda«. Prirejena je po romanu sovjetsko« ruskega pisatelja M. A Bulgakova Krstno predstavp je imeli pred leti v moskovskem Umetnostnem (Hudožestvenem) gledališču. Uspeh je bil izreden: v d/veh sezonah več sto repriz! Snov »Bele garde« je posneta iz ruske meščanske vojne. »Beli« in »rdeči« so v bojih na življenje in smrt Drami se si« cer pozna, da je prirejena po romanu, ven« dar je polna odrsko učinkovitih in dramat« sko napetih prizorov. Uspeh te globoko človeške igre je postal sovjetski vladi ne« prijeten in je avtprja obtožila zaradi kon« trarevolucionarnosti Bulgakov se je sicer rehabitiral in ie sedaj pomožni režiser MHT, vendar »Bela garda« ne bo nikdar več videla sovjetskega odra.
Sedanji skupini Hud,ožestvenJkov stoje na čelu tro'e starih članov iz m tiče MHT g. Pavlov Grečeva in Žulavin, dalje so v ansamblu Dnjeprova, Korsakova, Levicka. Tok'Jrskaja, Àleksjejev, Bogdanov i. dr., potem novo angažirani član Reinhardtovega gledališča A. Alekin in bivši petrograjski režiser A. A. Vereščagin. (Pp N. Fedorovu).
» Rigoletto « v ljubljanski operi
V torek zvečer smo slišali Rigoletta z g. Oberwalderjevo kot gostom v ulogi Gilde ter kot debitanta v ulogi Vojvode Manto-vanskega mladega tenorista, začetnika, g. St. Iveljo, ki je doma menda v Mariboru. Ostale uloge so bile porazdeljene kot običajno: naslovno partijo je pel g. Primožič, Monterona g. Janka, Sparafucila g. Rumpelj, njegovo sestro Maddaleno ga. Kogejeva, manjše uloge Španova, Ramšakova, Perko, Sekula itd. O Gildi ge. Oberwalderjeve sem ob priliki njenega prvega gostovanja obširneje že poročal. Z odličnim glasom obdarjena in temeljito šolana pevka si je tudi topot priborila močan uspeh. Cela pevka je, pogumna, visoko hoteča, zelo muzikalna in inteligentna. Sigurno pojde od uspeha do uspeha. Gosp. St. Iveljo kot začetnika seveda ne gre soditi prestrogo. Predvsem: ur-sko - tenorskega materijala ims mnogo. Ne morem se ga pa prav veseliti. Že se ga pevec preveč zaveda in bojim se, da se za temeljito prešolanje ne bo dovolj pobrigaL Njegovo predavanje odkriva že nekake neprijetne manire, nelepo izgovarjavo, sem-tertam zadirčivost, guturalno barvo, neizrav-nanost registrov itd., vse to pa bi pevec, ki ima, kot se vidi, mnogo ambicije, v strogi pevski šoli izlahka popravil. Da ni na odru še doma, da njegova igra ni mnogo prida, da je silno odvisen od taktirke, da je še neokreten itd., tega mu sedaj še ne kaže zameriti. V splošnem se mi zdi, da bi se volumen in barva njegovega tenorja bolj prilegala operetnim zahtevam, kot resnim, lirokopoteznim opernim. Morda bi g. Ivelja o tem resneje premišljevat Dosegel pa je s popularno arijo o nezanesljivosti ženskih src celo aplavz na sceni.
Gosp. Primožič je podal Rigoletta, kakor smo ga od njega navajeni, semtertam neko-
liko pretirano v igri, pevski z vsem svojim razpoložljivim znanjem in, seveda, v hrvatskem jeziku, kajti on se vsa leta, odkar je stalni član naše opere, ni preučil v slovenski jezik niti ene partije svojega železnega repertoarja. Saj za to menda tudi ni plačan kot slovenski član slovenske opere. Tako g. Janko kot g. Rumpelj sta bila smiselna in vsestransko dobro pogojena Monterone in Sparafucile. Za go. Kogojevo sem se nekoliko bal, ko je sedla na šibka kolena svojega ljubimca. Tudi pevski je dokaj robustna Maddalena. Predstava je bila, hvala gostoma, dokaj živahna, toda le srednje obiskana. Vodil jo je silno zaposleni, a neumorni g. Neffat.	—h
Člani Prvega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani so v torek 24. februarja uprizorili v drami >Divjega lovca«. Režiral i» gosp. Smerkoli, član Narodnega gledališča, ki je vestno posnel letošnjo oficijelno uprizoritev. Predstava je vzbujala spomine na vnemo nekdanjih čital-ničarjev. Upaj.no, da se je marsikdo, katerega n'smo videli v gledališču, pa bi ga morali, oddolži: idealizmu požrtvovalnih amaterjev na kak drug način.
Lenin na odru. Francois Porohé je spisal dramo Lenin, ki se bo v bližnjih tednih uprizorila na deskah gledališča Atélier v Parizu.
Max Reinhardt namerava ponovno zrežirati Goethejevega »Fausta«, kar smatrajo za nov dogodek v nemškem gledališkem svetu. Naslovno vlogo bo igral Werner Kraus.
Ali si že clan Vodnikove družbe?

Živahna dražba v porotni dvorani
Ljubljana, 25. februarja.
Velika, nekdanja porotna dvorana ju» stične palače, ki je po odpravi porote kaj redkokdaj odprta občinstvu je bila danes dopoldne spremenjena v živahen aukcijski lokal. Ob 9. se je namreč pričela javna dražba najraznovrstnejših corpora delicti, datirajočih še izza leta 1917. tja do 1929. Na tleh so bili razvrščeni veliki in mali za» voji. Bila je prav pestra razstava predme» tov, ki so jih pokradli veliki in mali tatovi, tako zimske suknje, obleka, bluze, perilo in rjuhe. Sekire, velik cepin, tolkači, boksarji in noži različne velikosti od malega žepne» ga do velikega kuhinjskega pa so spominja» Ii na ubijalce in pretepače.
Na dražbo je bilo postavljenih 296 partij. Dražiteljev je bilo okoli 30, med njimi kmetje in lovci, ki so imeli opravka na so* dišču in jih je radovednost prignala v dvo» rano. Sodni cenilec, vpokojeni sod. uradnik g. Hübscher je kratko označeval ceno po» sameznim skupinam predmetov, nakar je klicar oklical vzklicno ceno. Na klop, kjer so nekdaj pisali beležke časopisni poroče» vaici, so zlagali pomešane predmete in jih potem celotno ocenjevali. Tako so n. pr. za dražbo zložili skupaj: veliko vrečo, malo sekiro za sekanje drv, listnico, krivec, no» žek in lepe škarje. Sodni organ je nazna nil:
—	Vse to za 15 Din. Kdo da več?
In ljudje so začeli naglo dražiti. Neki Ljubljančan je te stvari, ki so bile cenjene na 15 Din, zdražil za 30 Din. Ko jih je po« tem natančno pregledal, je žalostno pri» pomnil:
—	O ti hudič, tla sem se pa usekal.
In nadaljevali so z dražbo. »Sedaj pridejo na vrsto noži in vilice,« je omenil cenilec. »Samo mesa nam manjka,« se je oglasil nekdo izmed dražiteljev. »Pijačo imamo tam,« je pripomnil sodni organ. Pokazal je na majhen sodček, v katerem je bila neka žgana tekočina.
K nožem in vilicam so še dodali 2 para čevljev, pokvarjeno »zlato uro«, štilet, del za vodovod in po vrhu še pravi gumijasti pendrek. Za vse to je bila vzklicna cena 5 Din. Kupil je te stvari neki okoličan za 20 Din. Ko ga je nekdo vprašal, kaj bo delal s pendrekom, je šaljivo odvrnil: »Do« ma bom krave tepel!«
V takem tonu se je nadaljevala dražba. Velik cepin, nož, sekač, gasilsko sekirico, grablje in vile je nekdo zdražil za 21 Din. Dražitelji pa so potem v dvorani naprej prodajali zdražene nože in druge stvari. Se» veda za 1 ali 2 Din. Pribor divjega lovca, obstoječ iz bodala in mnogih lepo izdela» nih rogov, v katerih je bil shranjen smod» nik, je dobil neki lovec za 15 Din. Neki kmetič je kupil za 120 Din kar 3 suknje. Mnogim jih je bilo žal, zato je nekdo omenil:
—	Če bi bil tla kak bošnjakar, ne bi šlo tako gladko. A kmetič je dejal: »Bo za mojega hlapca.«
Najhujša borba se je razvila za 29 1 dr» žeč sodček, na katerem je bila vžgana tvrdka A. A. Baaker & Co in v katerem je bila »slivovka«, baje stara 10 let Čuli so se po dvorani klici: »Sedaj dajmo sod!« Postavili so sod na klop. Strokovnjaki so duhali vsebino soda. Nekdo je dejal: »To je slivovka!« »Ne, ni slivovka,« je bil ener* gičen ugovor. »•Poskusimo! Kozarec sem in bomo videli. ..« »če je močna bo gorela, zato jo zažgimo,« je nekdo svetoval.
Na klop so zlili nekoliko tekočine, ki je kazala svetlorumeno barvo. Nekdo je zažgal in res je tekočina po malem zago» rela. Neka gospa, gostilničarka je pripom« nila: »To ni slivovka, to je vermut« Vz« klicna cena soda brez njega vsebine je bila 15 Din. In z največjo hitrostjo so ljudje gnali ceno kvišku.
Dražba corpora delicti je trajala približ» no do 11.30 dopoldne. Za prodane predme» te je sodna uprava izkupila okoli 1000 Din.
Domače vesti
*	Odlikovanje vrlih gasilcev. Od Lenarta v Slovenskih goricah nam poročajo: V nedeljo 21. L m. je bilo pri nas šest članov gasilnega društva za zvesto dolgoletno delovanje pri društvu odlikovanih z zlatimi kolajnami, dva člana pa sta dobila častni diplomi. Zlato kolaijno so dobili: Scheyba! Ivan. Kurnik Jakob, Krajnc Franc, Muhič Anton, Herbst Karl in Pras Auguštin; častno diplomo pa Gorjup Vincenc in Fischer Mihael. Po slovesni službi božji so odkorakali gasilci z zastavo in godbo na čelu na dom odlikovanca Auguština Frasa, ki ga je bolezen priklenila na posteljo Vidno ganjen je sprejel odlikovanje iz rok društvenega načelnika. Nato so odkorakali gasilci, ki jih je spremljalo številno občinstvo, v Sokolski dom Tu je slavljence nagovoril v vznešenih besedah tržki župan dr. Go-rišek, na«car jim je župni in društveni načelnik S. Krajnc pripel odlikovanja. V imenu odlikovancev se je zahvalil z globoko občutenim besedami Mihael Fischer. Godba je intonirala narodno himno. Pri slav-nosti je bilo zastopano župno starešinstvo in občinski odbor Po slovesnem aktu so bili vsi člani društva pogoščeni. Obenem z našimi gasilci je bil odlikovan z zlato kolajno tudi Jože Horvat, član gasilnega društva Sv Trojice v Slov zoricah
♦	75 letnica zaslužnega šolnika. V petek, dne 27 t m bo slavil 75 letnico zaslužni veteran našega učiteljstva, g Josip Sabati, upokojeni nadučitelj na Zgornji Polskavi Ko je g. Sabati pred petmi leti vstopil v 70. leto, je »Jutro« v obšrneišem članku orisalo njegpvo delo m zasluge Veseli nas. da lahko svojemu zvestemu naročniku ob 75 letnici zopet čestitam., in ziželimo še na« daljnja zdrava m zadovoljna leta v večeru njegovega delavnega in častneg življenja!
*	Še: Ajdovščina. V ta članek v včeraj» šnjem »Jutru« se je vrinilo nekaj tiskovnih pomot. V 1 stolpcu naj se glasi pravilno: (reformirani avguštinci ali eremiti)* v 4 stolpcu: oživiti, ne. oživeti: trikotni Boršt« nikov trg; v 5. stolpcu: Ajdovščina, ne Aj» davščina.
♦	Razpust društva. Kr. uprava Dravske banovine ie razpustila društvo »Literarno-
dramatičm krožek v Ljubljani«, ker že več let ne deluje in nima pogojev za pravni obstoj.
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnica je umrl g. Anton Jurkovič, upokojeni državni železničar, star 62 let. Pogreb bo danes ob 15. _ v 31. letu starosti je kot žrtev materinstva izdihnila v mariborski ženski bolnici ga Nežika Š o n a j e v a, soproga železniškega uradnika g. Joška Šonaje iz Ruš Pogreb bo danes ob pol 17. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na mestno pokopališče v Pobrežju. — V mariborski bolnici je umrla zasebnica 45 letna ga. Alojzija Zorni a n o v a. Dalije sta umrla v Mariboru žena mestnega delavca ga Terezija KI o j finii o v a, stara 78 let, in zasebnik g. Jernej Kcčijaž v visoki starosti 90 let Pokojnik »m blag spomin, žalujočim naše sožalie!
♦	Naši v Ameriki. V Chicagu se bodo v kratkem vršile volitve v tamkajšnjo mestno upravo V 21 okraju, kjer biva največ Slovencev, je postavljen za kandidata rojak Anton Duler, ki je kandidaturo sprejel in bo najbrže izvoljen. — V Avonu v državi Minnesota poučujejo na neki tamkajšnji javni šoli štL-rje slovenski učitelji, oziroma učitelj.ce, in sicer Matej Oman, ravnatelj šole, Bernice in Bernardine Omanovi, dvojčici tn hčerka ravnatelja Omana, in Karel Oman. ravnateljev nečak. — Zedinjene države Severne Amerike so pristopile k bern-ski konvencija glede avtorskega prava. S tem so v Ameriki zaščitena vsa dela evropskih držav, kri so podpisale konvencijo, taiko tud dela slovenskih avtorjev. — V San Frančišku v Kaliforniji je umrl rojak Ivan G >vedmk za jetiko. Rojen je bil v Lokvcah pri Metliki, kjer zapušča brata Martina — Istotam je umrla med našimi ameriškimi rojaki dobro znana Katarina Anžičeva, stara 32 let. — V slovenski naselbini Travnik v državi Michigan je preminul rojak Anton Levstik, po domače Ju-rešov, do rodu iz Travnika pri Loškem potoku. — V naselbini Meadow Land je umrl rojak Franc CigaJe, star 70 let. Po rodu je bil iz Jaroe doline pri Žireh. V Amerüko je priše' pred 30 leti. — V naselbini Kohler je umrla rojakinja Ana Hočevarjeva v sta-
Zdravnik predpisuje
kot zanesljivo, milo sredstvo za čiščenje, ki sigurno » deluje,
I y Arth,.
I l^fdražeje
Zavoj za 8 Din — zadostuje za 4—6 krat.
Vremensko nororilo
Meteorološkega zavoda v Llubliani
25. februarja 1931. Številke za označbo Icraia pomenijo: 1 čas opazovanja 2 stanje barometra 3 temperaturo 4 relat'vno vlago v %. 5 smer in brzmo vetra. 6 oblačiv»st 1—10. 7 /rsta padavm 8 padavine v mm
Ljubljana: 7 769 3, —1.2, 90 E 2. 0, —, —. Maribor: 7. 766.8 —3.0. 90, N2, 0, -, —. Zagreb: 7. 769.1, +2.0, 60. NE 4. 9, —, — Beograd: 7 766.0, +1.0, 90 mirno, 10, sneg, 4.0. Sarajevo: 7. 767 1, —2 0, 90. NW2, 10. sneg, 1.0. Skopi je: 7 764.0. +2 0. 80 mirno. 10. —, Split: 7 761.7, +6.0. 40. N 6, 8, Najvišja temperatura d'ne« v Ljubljani +5.2, v Mariboru +7.2, v Zagrebu +4.0, v Beogradu +2.0. v Sarajevu +3.0, v Skop. Iju +9.0, v Splitu +12.0. najnižja v Ljub. Ijani —1.4. v Mariboru —3.0. v Zagrebu +2.0, v Beogradu 0.0, v Sarajevu —2.0, v Skpplju +2.0. v Splitu +5.0.
Solnce vzhaja ob 645, zahaja ob 17.42, luna vzhaja ob 10.12, zahaja ob 2.29.
rosti 42 fet Doma je bila v Rovtah pri Bočui, v Ameriko je prišla leta 1912 Zapušča moža in šest nepreskrbljenih otrok. — V Evelethu. Minnesota, je izdihnil Ivan Ramuta. star 57 let V Ameriki je bival 31
et Doma je bil iz Metlike. V starem kraju zapušča ženo in dve sestri.
*	Dar vinogradnika za kraljev vinograd Vinogradnik Ivan Ljubvojevič iz Bjelovara že dolgo vrsto let posveča posebno pozor» nost sadiereji ter ie na svojem posestvu dosegel prav lepe uspehe Te dni je Ljubo--jevic izročil upravi dvora deset lepih mand» Ijevih drevesc z-i kraljev v'nograd
*	Vsem subskribentom dr Gogalovega dela »Pedagoške vrednote mladinske* ga gibanja« se tem potom sporoča, da knjiga radi premajhnega odziva od strani naše javnosti — komaj 675 priglašencev! — ne izide. Vsi oni subskribenti, ki so vplačali kakšen znesek, dobe denar vrnjen, če to javijo podpisanemu blagajniku (Ljubljana. Poljanski nasip 14/1.), v nasprotnem primeru se jim bo vplačani znesek vpisal v dobro na račun članarine za I. 1931. Možno je. da izide dr Gogalova knjiga kot redna knjiga pri SI. Sol. Matici za tekoče leto. - V Ljubljani, 24. febr. 1931. Pavel PlešniČar, blagajnik Slov. Šolske Matice.
*	Pehotna podoflclrsjka šola kraljice Marije v Zagrebu bo sprejela l. maja letos večje število gojencev iz oivila in vojske. Na konkurz imajo pravico vsi zadostno pismeni mladeniči v starosti 17 do 21 let Pogoji konkurza in opis, kaki dokumenti so potrebni in kakšno lepo bodočnost ima kandidat, so na vpogled pri občinskih obla-stvih, oTOžniških postajah, vojnih okrožjih, pehotnih polkih, šolskih nadzornikih in učiteljih kakor tudi v omenjeni šoli.
*	Zdravniška zbornica za Dravsfeo banovino sklicuje za 8. marca ob 10. v prostorih OUZD na Miklošičevi cesti redno letno skupščino, na kateri se bodo na podlagi novega zakona o zdravnik h vršile tudi volitve Dnevni red skupščine je razviden iz Glas'la Zdravniške zbornioe št. 21.
*	Pevski zbor učiteljstva UJU sporoča vsem članom in članicam, da bo zadnji pevski tečaij za turnejo 27. t m. ob 20. samo za ženski zbor. 28. t m. ob 8. uri ter 1. in 2. marca pa za mešani zbor v prostorih Glasbene matice Polnroštevilna in točna udeležba strogo obvezna.
*	Stalno gledališče na Cetinju. Ban Zet» ske banov;ne dr Uroš Kru£j je pozval na Cetinje gledališkega direktorja Markoviča ter mu poveril naiogp d ■ organizira tam» kaj stalno gledališče Markovič se mudi se« daj na Cetinju in v Dubrovniku, da pregle» dia poslopja, ki bi za gledališke predst ve prišle v poštev. ker se bodo predstave vrši» le ob gotovih dneh na Cetinju. sicer pa v Dubrovniku. Delovan'e banovinskega gfeda» lišča se prične v septembru.
*	Hripa v Beogradu- V početku februarja se ie v Beogradu hripa močno razpasla Samo v Ljudskih šolah je obolelo nad dvesto šolskih otrok. Sedaj je bolezen že znatno popustila ta prošli teden je bilo prijavljenih ie še 53 obolenj na hripi.
*	Nagla smrt usn]arskega delavca. Zagrebška policija ie bila predvčerajšnjim obveščena, da so v seniku zagrebške kmetijske fakultete v Maksimiru našli truplo starejšega moškega Policijska komisija se je takoj z avtom odpeljala v Maksimir Na potu pa je avto obtičal v blatu in so ga s parom volov morali rešiti iz neprijetnega položaja Na fakultetnem posestvu so naši mrtvega 62 let starega usnjarskega delavca Ivana Kuzmiča iz Murske Sobote, ki je večkrat prenočeval v omenjenem seniku Zdravnik ie ugotovil, da ga ie zadela kap
*	Zagonetna prerok!n]a. V Molu v Bačk se žena trgovca Lazarja Petroviča večkrat primeri, da pade v trans in v takem nezavestnem stanju prerokuje razne dogodke Baje je že v maju 1914 napovedovala razne strahote svetovne vojne, zadnja leta pa je večkrat napovedovala potrese, atentate epidemije in razne druge hude dogodke Katarina, kakor fe je ime. !e verna in pravi, da se v nezavestnem stanju sprehaja nekje na meglenih poljanah ter se razgo varia z mnogimi pokojnimi znanci. Ker se pričakuje, da bo 17 marca zopet padla v trans, ie njen mož povabil razne zdravnike da prisostvujejo in proučijo fenomen
*	Proces prof sedm orici višjih državnih uradnikov. Pred državnim svetom v Beogra* du se ie predvčeraišniim pričela obravnava proti sedmim višiim državmm uradn'kom železn'ške stroke. Ir 'ih disciplinarno tož-prometno ministrstvo Ohtoženi 6o: Milan Cvjetinič šef železnške direkciie v Zagre* bu- Rudolf Milač, referent f;n'nčnega od* delka iste direkcije Anton Stjepanič. šef h an ja luške ppstaie: Ivan Soklič šef postaje Kranj: Sima Dokmanov'c n"če1n;ik nromet-no=komerciialnega oddelka pr železniški di» rekciji v Zagrebu- Josip St^ner šef pro* metne službe v Osiieku, ter Matija Stipetic. revizor blaga ine pri kontrol prihod gene» ralne železniške dikcije Obtožba je v zvezi s samomorom blaga mika osiioške že< lezniške posta ie G Reichherzerja, ki se je usterlil leta 1926 Pri preiskavi se je do"ma» V>. da ie iizvršil samomor, ker je zabrede1 v brezupno situac'io zarad; neracionalnega upravi i n ja z blaga ino V desetih mesecih ie državno Magamo '»Škodoval za dva m'H? iona D'n Preiskava v tei afer ie dovede do tega procesa ivred državnim svetom Ob» tožence brani io dr Jež. dr Olip dr Ribar dr. PeleS 'n dr. Bujovič Obravnava bo tra» ial-i več dni.
*	Smrtna obsodba orožnika Živalìeviéa potrìena. Kasacsiskr. sodišče v Beogradu je ootrdilo smrtno obsodbo orožnika Giorgia Ziva'ievica. ki je lani, ko ie bil v službi v topčiderskem parku, rzvrš'1 nasilie nad Da« no Milenkov:čevo in V> zadavil Smrtna sodb-1 je sedaj izvršljiva, ako obsojenec ne bo pmmiloščen od kra"a
*	Ne sme v krčmo Samski kolar — de» Wec v Račici pr; L'tiii Bogomir G-^bršek. ro'en v LiubHani 1906 'n Ha oristoien. ie b?1 s prnvomočno razsodilo okrajnega so« di&č" v Litiji obojen na prepoved noše» čanja krčem za dobo enee a leta Ta doba se ie zaöe'a 23. t. m.
*	Aretaella aW'a'ea. kl je 11 Berlina po. begnil v Mostar. V Mostarju je bil pretekli
1 ponedeljek aretiran cirkuški uslužbenec Josip Winter, ki je — kikor ga dolži berlin» ska policija — leta 1924. ubil tri osebe neke«
Kašljajoči ljudje so nadloga, če kašljate, vzemite
Kresiviil
Takoj izleči.
ga cirkuškega podjetja Pn zaslišanju je Winter odlično zanikal, da ie on izvršil zločin in da gie te za neko žensko intrigo Winter je bil z m^čno str žo odpravljen v Split in bo izročen berlinskemu sodišču.
*	Trinajstletni ubijalec. Okrožnemu sodišču v Banjaluki je bil predvčerajšnjim izročen trinajstletni deček Giorgie Učina iz Prnjavora Fant je te dni z nožem zabodel Vasilija Sto rek a. Jel je napadel Ličino in dva njegova tovariäa. ko so se na cesti igral» Tovariša sta zbežala, Ličino pa je nasilnež začel daviti, n^ kar je mali Gjorgje potegnil iz žepa nož in ga Štoreku zasadil v vrat Nasilnež je izkrvavel in je ostal na mestu mrtev
*	Dražba občinskega lova Preddvjor, ki naj bi se vršila 2 macca pri sreskem na-čelstvu v Kranju, se prekjicuje. ker se bo lov podaljšal dosedanjemu zakupniku.
fTO zobna pasta n a i b o I} š a !
*	Opozarjamo na današnji oglas odlične kave Jugobrazil. na otvoritev samoprodaje In na k'nopredstavo.
*	Tovarna Jos. Re1'eh spreje mehko in škrohHeno perilo v naPeošo ImfPtov.
*	Znatne stavbne prihranke dosežete, če izvrši stavbne načrte, proračune in nadzorstva Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25-1.
Iz Linbliane
o— Letalski zvočni film ZKD. Opozarjamo občinstvo na krasni film »Sedem orlov«, ki s krasno in naipeto vsebino prikazuje borbo letalcev na zapadnem bojišču med svetovno vojno. Film se bo predvajal danes poslednjikra* v kinu »Ljubljanski Dvor« ob pol 20. im 21.
u— Iz gledališča. Opozarjamo na nooodš-njo premij ero Krležo ve drame: »Gospoda Glembajevi«. Predstavi bo prisostvoval avtor, ks je že prišel v Ljubljano in bo dopoldne navzoč tudi pri generalni skušnji. Predstava bo za red E. Glavno vlogo igra g. Emil Kralj in je ta vloga ena navječjih, kar jih je dosedaj odigral v teku svojega večletnega, izredno uspešnega delovanja v naš; drami — V soboto ob 16. se vprizori Lipahova komedija »Glavni dobitek« kot dijaška predstava po globoko znižanih dramskih cenah. — Za obe gostovanji slavnih ruskih umetnikov - igralcev vlada med naš:m občinstvom živo zanimanje. Prvi večer nam bodo igrali »Revizorja«, s katerim so pred leti že gostovali pri nas. Tudi naše gledališče Je že parkrat vprizorilo to izvrstno rusko komedijo v prevodu univ prof. dr. Prijatelj Drugi večer pa igrajo • Beic gardo«, ki je za naše mesto in repertoar noviteta. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. — Marij Šimenc bo gostoval dTevi v operi »Lohengrin« Elzo poje prvič tla našem odru gdč Maidi-čeva. Prvovrstna zasedba pod vodstvom opernega ravnatelja jamči za lep uspeh in veMk užitek. Predstava je za red D.
o— Veseloigra »Ekstemporale« na Šentjakobskem odru Je dosegla popoln uspeh. Tako kritika. Tudi posetruki, ki so se gotovo dobro zabavali in temeljito nasmejali, bodo potrdili isto. Situacijska in besedna komika sta na višku. Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva, Gorupova, ter gg Ctik Kune, Lavrič in Moser. Vstopnice se dobe od četrtka dalje v trgovini g. Miloša Kairničnika na Starem trgu.
o— Poroka Poročili se je g. dr. Josip Grablovic, odvetnik v Ljubljani, z gdč. Nado Bauerjevo. hčerko viš. svetnika Roberta Bauerja v Pakracu. Poročil Ju je gospod prota Dimitrije Jankovič. Svedoka sta bila gg. Franjo Medic in Henrik Franzi industrijca v Ljubljani. Čestitamo!
o— Oblastni odbor Udruženja rezervnih letalcev bo imel redni občni zbor v nedeljo I marca ob 10. v Ljubljani. Kazina n. Vabljeni prav vsi rezervni letalci.
u— Udružeuje iuaoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljublana, bo imela redna občni zbor v sobeto 14- marca ob po1 20 v lastnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1-11.
u— Pri včerajšnji osmrtnici za Josipom Tomcem je pomotoma izostala beseda ♦oče«, kar s tem popravljamo
u— Društvo zobotehnikov bo imelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 28 t. m. ob 20 v prostorih Delavske zbornice, levi vhod i i Miklošičeve ceste, pritličje. Vsi in točno!
u— Ciril Metod, podružnici v Šiški ima-občni zbor v ponedeljek, 2. marca ob 20 pri Reininghausu.
u— Streljska družina Llubliana vabi svoje člane in prijatelje strelskega sporta, da se udeleži zaključne strelske tekme v sobnem streljanju, ki bo v soboto 28. t ra. v salonu hotela Lloyd. Istočasno dogovor za-rad začeflka ostrostrelske sezone na vojaškem strelišču.
u— Roditeljski sestanek na Viču prired! meščansk* šola v soboto ob pol 19 (takoj po litanijah) v šolski telovadnici Ravna tel i bo predaval o vzgoji naše mladine, naikar bo svoboden razgovor staršev z učiteli-stvom ob priliki zaključka II tromesečja Starši učencev in učenk so dolžni udeleževat' se takih sestankov. Ker pa i e snov predavanja posebno glede na sedanji čas zelo važna, se vljudno vabijo poleg staršev tud5 vsi prijatelj* šole in mfedine.
u— Razne poškodbe. Mesarski vajenec 14-letni Josip Kožar je včeraj popoldne gnal do Celovški oesti vola. ki se je jel na lepem kujatf Postal fe muHast in ie naenkrat sunil z e'avo proti Kofartn ter g» oodrl po tleh MfadeTtfč ie posodovan očesom ln fma zlomi leno tndi desno rebro — Kovaškega oomočnika 21-letmeea Antona Mramorja iz Begunj ie predvčerajšnjim neki vozniik po nesreči udaril z b!čem po levem očesu in ga mu občutno poškodoval. Kožar in Mramor sta v bolnici.
Berači Včeraj in predvčerajšnjim je policija aretirala več raznih beračev, ki so nadlegovali ljudi jjo mestu. Včeraj zjutraj se je jwjavila na mestnih ulicah cela družina, mož z ženo ter otroki, ki so prosili po hišah irf moledovali ljudi tudi zunaj. Več beračev se je predsinočnjim zateklo tudi v Uršulinsici samostan, kjer so prosili za hrano Aretirani prosjaki so bili po zaslišanju deloma izpuščeeni spet na svobodo, deloma pa jih je policija izročila sodišču.
u— Žrtev žeparja. Marija Dermastjeva iz ljubljanske okolice se je v torek dopoldne zgladila po opravkih na Figovčevem dvorišču. Ko j? «tala nekaj časa v gneči med raznimi ljudmi, je nenadoma pogrešila svolo ročno torbico v kateri je imela precej drobiža in razne spise. Dermastjeva je takoj obvestila o dogodku stražnika, ki je začel iskati tatu. a ga ni bilo mogoče prijeti. Bil jc to baje neki mlad potepin, ki so ga že večkrat opazili, da se je potikal po Figovčevem dvorišču.
u— Velika tatvina v vlaku. Te dni je bila ukradena nekemu trgovcu v brzovlaku iz Zagreba do Ljubljane iz usniatega kovče-ga aktovka s 6000 Din gotovine. 100 nemškimi markami. 2 obveznicama vojne škode m z menico na 11.400 Din. Tatvine sta osumljena dva moška, prvi star okrog 40 let in srednje velik, drug-' star šele okrog 25 let, srednje postave in kostanjevih las Govorila sta hrvatsko ter nemško in st3 oškodovancu ponudila cigareto, ki je bila prepojena z etrom, da je okradenec zaspal u— Najdeni kozarci. Te dni zvečer je nekdo naše! na Krakovskem nasipu v vrečici 9 vinskih kozarcev, 8 malih kozarcev za žganje, četrtlitersko steklenico, I vazo za cvetice m pepelnik za cigairete Ti predmet izvirajo najbrže iz kake tatvine in si iih lastnik lahko ogleda na policijski upravi. — V torek popoldne je neki tat ukradel avgustu Slugi s kolesa na Reslievi cesti dinamo - svetilko vredno 300 Din.
u— Vinsko pokušnio v dneh L, 2. in 3. marca priredi v Unionski kleti Centralna vinarna.
u— Preporod Plesna vaja bo tokrat izjemoma v nedeljo ob 20.
u— Izgubil se ie trak z napisom »Soča«. Odda nai se na Hceju v Ljubljani.
u— Listnica z večjo vsoto denarja se je našla: Naslov v upravi »Jutra«.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza V petek, 27. t. m. ob 8. zvečer se bo vršila spominska proslava petdesetletnice velikega ruskega genija — Dostojevskega. Ta veliki mislec in pisatelj je pravi predstavitelj moderne Rusije, ki jo pretresa mrzlični val najhujših ekstremov. Slovenci, počastimo spomin velikega genija, pokažimo, da ni le predstavnik bratskega ruskega naroda — temveč tudi naš z vsem srcem in razumom. Predaval bo univ. prof. dr- Jelašič iz Skoplja a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila »Ciganska ljubezen«, ki spada med najbolj» še letošnje uprizoritve. Gostovanje Marija Šimenca bi v soboto ter priporočamo čim prejšnjo nabavo vstopnic. Že rezervirane vstopnice dvignite še danes — Slavni ru» ski umetniki Hudožestveniki bodo gostova» li v ponedeljek 2. in torek 3. marca v Mari» boru Uprizorili bodo pod vodstvom zna« menitega igralca Pavlova ^rvi večer Gogo» Ijevo komedijo »Revizor«. Priporočamo ta» kojšnjo nabavo vstopnic. V primeru za» dostnega poseta obeh predstav se bo po» daljšalo gostovanje še za tretji večer, v sredo 4 marca ter se bo uprizorila drama pisatelja VLdimirja Volkenštajna »Rusija na razipotju.«
II. Ili il - „Mite"
127/a
a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 26. t m ob 19. bo predaval šolski upravitelj g. Hren o začetku in razvoju Studencev. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike.
a— Srebrno poroko je praznoval včeraj respicijent v pokoju g. Jakob Košič s so» progo Marijo. Jubilantoma naše prisrčne če» sti tke.
a— Odkladanje smeti in snega. Mestno županstvo opozarja hišne posestnike, da so za odkladanje pepela in smeti določeni na« stopni kraji: opuščena gramozna jama v Smetanovi ulici mestna gramozna jama na Tržaški cesti in Drava niz broda. Odkla» danje odpadkov na delih ne otvorjenih cest ali nezazidanih parcel je strogo prepove» dano. Odkladanje snega je dovoljeno le v Dravo in sicer na Pristanu. Za dovolitev kraja za odkladanje sipe in kamenja pa je treba vsakokrat zaprositi pri mestnem grad» benem uradu.
II. III. 181 - J«
41
1231*
a— Iz hleva je padel zaradi onemoglosti 581efcni Ignac Strnad. Zaradi padca iz viši» ne petih metrov si je zlomil desno roko m so ga morali prepeljati v bolnico.
a_'frije vlomi v eni noč i so zaznamovani
v policijski dnevnik v noči od torka na sredo in sicer dva izvršena in eden posku» šen. V paviljon trafike na vogalu Stro;is» mayerjeve in Slovenske ulice so vlomili zli» kovci skozi okno od severne strani in od» nesli okrog 1°C0 zeta, 100 sa va in 100 var» dar cigaret Na Ruški cesti so se splazili čez vrt iz Dvorakove ulice do hiše. kjer je oisarna Svobode. Z vitrihi in dleti so prišli v pisarno in odnesli okrog 700 Din gotovine. — Vf rijini ulici 10 pa je nekdo ooskušal s nomočio dleta vlomiti v ta» mošnjo trafiko, oa je bil oči vidno od pa» santov pregnan, ker se poznajo na ključav« niči samo sledovi dleta.
a— Iz kinematografov. Grajski kino, sa» mo še danes v četrtek »Alraune«, v petek WMlv Forst »Gosnod po naročil»«. — T7nion. od četrtka dalie »Vihar nad Mont-Rlflncom. sila ina govoreča m zvočna dram-r. visokih n1««5n. — Apolo. v soboto in nedeljo: Fred Thomson »Črni jahač«.
Pw^naitp k „Vodnikovi družbi"
Veliki dogodek
v nedeljo, dne 1. marca:
Pričetek
nove zgodbe s slikami
šilonoska in Vrtismrček
MED MALIMI OGLASI v »JUTEU«
Iz Celja
e— Gostovanje Hudožestvenikov v Celju zaradi preslabega odziva celjske gledališke publike še ni zagotovljeno. Zato se opozar» jajo vsi. ki še niso obvezno rezervirali vstopnic, da to store še danes dopoldne, najpozneje do 10., ker pozneje bo prepoz» no. Hudožestveniki bi nastopili v Mestnem gledališču v nedeljo zvečer z Gogoljevim »Revizorjem«. Pričakovati je, da bodo Ce» Ijani znali pravilno ceniti umetnost m trud velikih ruskih umetnikov in da bodo z za» dostnimi prijavami omogočili predstavo.
e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20 bo predaval v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici g. prof Srečko Bro» dar v svojih najnovejših odkritjih v jami Potočki zijalki Zanimiva izvajanja bodo spremljale številne lepe. nove «kioptične slike
e— Celjska podružnica »Soče« bo imela občni zbor v nedeljo ob pol 14. v mali dvo» rani Celjskega doma. V primeru nesklep« čnosti se bo vršil občni zbor pol ure po« zneje ob vsaki udeležbi.
126 »
e— Srečke III. razreda drž. razr. loterije so že prispele in naj jih lastniki čim prej dvignejo v celjski podružnici »Jutra«. Rok za obnovo srečk traja le do 5. marca.
e— Samomor ali potegavščina V torek zvečer je bila v neki gostilni na Starem gra« du manjša moška družba, v kateri je bil tu» di 20*letni brezposelni mesarski pomočnik Bernard K. iz Spodnje Hudinje. Fant je že ves dam govoril le o smrti in se je tudi na debelo poslavljal od svojih prijateljev in znancev. V gostilni je izpil tri čaje in pol litra vina, nakar je odšel na grajske razva» line, izročil tovarišema Francu P. m Josipu I. dvoje poslovilnih pisem na mater in lju» bico, slekel suknjič in skočil, preden sta mu mogla tovariša to ubraniti, čez skalovje v prepad. P. in I. sta nemudoma odhitela v mesto in o zadevi obvestila policijo m orož» nike Tudi reševalni oddelek je takoj po obvestilu odhitel na Stari grad, kjer so r&» ševalci z vso vnemo in naporom iskali trup» lo pod skalovjem, toda zaman. Našli so le raztrgano moško ovratno saraoveznico iu nogavično podvezo, na neki bližnji veji pa odtrgan košček moških spodnjih hlač. Var» nostni organi so tudi včeraj vse dopoldne preiskovali teren, pa Bernardovega trupla nikakor niso mogli najti. Mogoče je, da se je K težje poškodovan ponoči zavlekel na kako skrito mesto in obležal, veliko verjet« nejše pa je K. padel tako srečno, da je ostal nepoškodovan in je brez sledu po» begnil. V mestu in okolici so se o zagonet* nem dogodku razširile vsakovrstne, večino» ma pretirane govorice.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 2030 krasni 100 odst. zvočni zimsko«sportni film »Sin belih planin« z Louisem Trenker* jem, Karlom Steineriem in Renato Müller» j evo v glavnih vlogah.
Z Bleda
bi— Z montažo konstrukcijskih delov, ki so pred kratkim prispeli iz tov-me strojev in mostov na Brodu ob Savi, so pri gradnji stirega hotela »Toplice« te dni pričeli Stari hotel je obdan z železobetonskimi stebri, na katere se bo montiralo tretje, četrto in peto nadstropje
bi— Priprave za asfaltiranje blejskih cest. Na južnem pobočju blejske Straže, kjer je kamnolom, že več tednov vrtajo in drobiš jo z vrtalnimi str.oji kamenje, katerega pri* prav?jajo za asfaltir "nje blejskih cest, s čemer nameravajo v kratkem pričeti
bi— Nova trgovina. Znani trgovec go« spod Petač. ki imi tudi podružnico v Gorjah pri Bledu, bo otvoril s 1. marcem v pro» štorih gasilnega doma v Ribnem novo trgp» vino z mešanim blagom.
Iz Trebnjega
tr— Dramski odsek Sokola priredi v ne» deljo ob 20 v društveni dvorani na Ma» rofu znano Meškovo »M ter« v režiji go« spoda Dolefa Pavlina. Prijatelji lepe besede 'n Sokolstva vabljeni.
tr— Ustanovitev javne knjižnice. Že dol« go pogrešamo v Trebnjem javno knjižni« co. Sokol je preuredil staro knjižnico Br .1« nega društva in jo namerava izpopolniti z novimi knjigami ter čim prej ustanovit: jav« no sokolskip knjizn'co. k: bo dostopna vsem. Ker nima na razpol go dovolj denarnih sredstev, je knjižnični odsek pokrenil nabi« ralno akaijo za nabavo novih knjig. Zato se ponovno obrača n' vse, da odrinejo pri« meren dar pobiralcema, ki se bosta zglasila te dni v hišah.
Iz Krškega
kr— Zadnja pot br Zotterja. V torek po« poldne smo pokop li br. Maksa Zotterja, nesebičnega naprednega borca in vrlega 60* ustanovitelja krškega Spkoia Krško mesto je ob tej pri'iki pokazalo pravo ž Ino lice in so se številni bratje, sestre, prijatelji in rnanci zbrali pred h;šo žalosti od koder so spremili ob sviranju žalostink nepozabne» ga br ta na domače pokopaFšče Ganlüvo > bi',o slovo težko za vsakogar, ki ie po« mal pokoinika in njegovo b'ago srce Ob od« -tem grobu se je v imenu Sokola poslovil •d pokojnika d»r. Dobovišek. ki ie orisal n<e» n-o življenje in dedovanje z1 narod Za« -niia ga le zern'ja. toda srpomin na pokoj» nika ostane trajen' — V prmedeljek zbr'» na družbi v hotelu Gregorič ie v počasti« tev spomina br. Zotteria zbrala znesek 360 dinarjev za gradbo Sokolskega doma v Krškem.
Vitek stas
qovzdbnitì in obdržati
aa kateremkoli mesto telesa ore? liete. Ore» «dravil. kopeli in ioleoCasnih idravilnib miioo» morete e francoskim Izdelkom
'tO
fo|iomoD« cnnanja poraba. Krepi Koto. ne ta •niča gob. Ze šestega Ine video a e p e b
Lekarna t»ri Sv. Troistvn'
ZAGREB, ILICA 43,
tjer lahko dobit* pujurnlo o tem uspešnem srea <tvo Na tisoče orunantc	1907
üepot za Sarajevo Apoteka kod ,Orla' Mr. V rani e
Of^ot ta Skopi ie Dvorska »poteka Boeojevif
Z Jesenic
s— Društvo obrtnikov na Jesenicah spo» roča svojim članom ter vsemu obrtništvu in trgovstvu, da priredi knjigovodski tečaj, v katerega se sprejmejo svojci in uslužbenci n-vedenih. Prijave do 2. marca v združeni
obrtniški pisarni pri Mesarju na Jesenicah pd 9. do 14 dnevpo. Tam se dobe tudi vsa nadaljnja navodila.
Iz Zagorja
z— Nevarna pot. Od Renk proti Zagorju je ob Savi slaba pešpot, ki pa je zelo ob> ljuden i Vse prebiva stvo občine Polšnik jo uporablja največ delavci, ki ao zaposleni v Zagorju, kakor tudi branjevke, ki dnevno prinaša.ip v Zagorje razna živila. Večkrat prileti kamenje s hnba na pot in ie ie sre» ča, da se ne pripetijo hude nezgode Zad» nji zapadli sneg je povzročil na tej poti 11 nevarnih sneženih plazov in je pot zasulo še s prstjo in kamenjem. Dolžnost polšni» ške občine je, da v takih primerih da pot vsaj toliko pdkidati, da ljudje ne bodo v nevarnosti, da zdrče po plazov:h v Savo.
z— Nesreča s konji. Posestniku in lesne» mu trgovcu g Franc Boršku v Šklendrovou je na lepem pogin:! 5000 Din vreden konj. Ppsestnku in gostiln;čarju g. Matevžu Ju-vanu v Polšniku se je pa konj pri vožnji ubil. Juv n je ves teden vozil svojemu so» rodniku v Konjšici smreke. Zadnji dan je konju v snegu spodrsnilo, da je padel v globok prepad in se ubil. Konja so pustili na mestu, ker ga ni mogoče dobiti iz pre» pada, le opravp so spr viil z njega. Tudo tu je škode nad 5000 Din.
GOSPODARSTVO
Gbčni zbor Zveze gostiiničarskih zadrug v Ljubljani
Včeraj dopoldne se je vršil letošnji občni zbor Zveze gostiiničarskih zadrug v Ljubljani, in sicer v prostorih predsednika Zveze g Kavčiča na Pruiab Zbora se je udeležilo 21 deiegatov gostiiničarskih ia drug lz območja uekdanje ljubljanske oblasti. Načelnik g. Kavčič je otvoril zborovanje in je pozdravil zastopnika banske uprave dr. Sinka, zastopnika zbornice za TOl dr. Pretnarja, ravnatelja banovinske-ga tujsko-prometnega sveta gosp. Veliko-njo in zastopnika mariborske Zveze gostiiničarskih zadrug g. Petelina
Po kratkih uvodnih besedah je podal obširno poročilo o delovanju Zveze tajnik g. Pintar, ki je omenil številne akcije in intervencije zveze za koristi gostiiničar-skega stanu. Poročal je o delu na osnutku novega obrtnega zakona in o prizadevauju zveze za olajšanje trošarinskih predpisov. Prizadevanje zveze gre za tem, da bi gostilničarji plačevali trošarino šele tedaj, ko se pijača nastavi za neposredni konzum. V tem smislu je zveza intervenirala pri finančnem ministru, pri bauski upravi in pri finančni direkciji. Zavzemala se je tudi proti previsoki obremenitvi gostilničarstva, navzlic temu pa številne občme zvišujejo doklade Tudi zahteva po znižanju cen za pivo je pri pivovarnarjib ostala brez uspe ha. Pri banski upravi je zveza intervenirala za znižanje davščine za $lese. zlasti na dežel: in je imela toliko uspetia. da so biie takse nekoliko znižane Banska uprava je tudi pristala na povračilo preveč plačanih občinskih trošarin Zveza je nadalje zahtevala, da se ustavi nadaljnje po-delovanje koncesij, ker se dovoljujejo točilnice vseh vrst, in da se revidirajo dose danji lokali Nastopila je za odpravo vodenja trošarinskega lista, protestirala je proti točenju pijač v konsumih iD iruštve nih lokalih, zavzemala se je za maksimiranje občinskih doklad, za omiljenje Kazni z prekoračenje policijske ure ln je intervenirala glede točenja vina lastnega pridelka, glede znižanja točilnih taks cdn odmerjena po množini iztočenih pijač, glede odprave računske takse od 20 par pri vsakem gostu itd. Ko je bil v Ljubljani predsednik vlaae g general živkoviča, zveza izročila predsedniku obširno spomenico, v kateri je navedla vse težnje go-stilničarskega stanu, zlasti pa se je pri tožila zaradi nove uvrstitve gostiiničarskih nameščencev iz 8. v 12. nevarnostni razred nezgodnega zavarovanja, kar ima za posledico občutno povišanje prispevkov Mnogo posla je imela zveza zaradi avtor skih pravic za godbe v lokalih Doslej še ni prišlo do pogodbe, ker sklenjenega sporazuma beograjska družba ni odobrila Zveza je imela tudi mnogo poslov pri sestavljanju rekurzov posameznim članom in z dajanjem pravnih nasvetov.
Občni zbor sta nato pozdravila zastopnik banske uprave dr Sink in tajnik Zbornice za TOI dr Pretnar, ki je v daljšem govoru poudarjal važnost sodelovanja Zveze z Zbornico in poroča! o težavah pri sestavi novega obrtnega zakona Na konferenci v Beogradu se je osebno zavzemal, da se v tem zakonu zavarujejo Interesi gostilničarjev Poudarjal je tudi velik pomen tujskega prometa za naše gostilničarstvo. ki pa stavi tudi na gostilničarja večje zahteve Tudi ravnatelj banovinskega tujsko-prometneera sveta g Velikonja je v svojem govoru podčrtal veliko važnost tujske ga prometa za našega gostilničarja.
Iz računskega zaključka Zveze je razvidno, da so znašali lani dohodki 71.660, izdatki pa 70.920 Din. Proračun za L 1931. navaja 95.00 Din zdatkov Pri ^'uarin* od 30 Din za člana bi znašali dohodki 90 tisoč dinarjev Ker pa je pričakovati še rìrug'h :zdatkov ie odbor predlagal poviša nje članarine na 40 Din, kakor velja tudi pri mariborski zvezi, kar je občni zbor odobril.
Soglasno je nato občni zbor sprejel predlog. da se imenujeta za častna člana Zveze g. Fran Krapež kavarnar in restavrater v Ljubljani ob priliki 45-letnice samostojnega obrtovania in predsednik Zveze tjosD Kavčič ob priliki 20-letnice. odkar je ored-sednik ljubljanske gostilničarske zadruge in 11-letnice odkar je predsednik zveze. Pri s'učajnostib je g. Majcen, restavrater na Zidanem mostu podal zanimivo poročilo o ustanovitvi gostilničarske pivovarne v Laškem, ki ga je občni zbor soglasno odobril.
Ustanovitev društva Kreditna zaščita
V dravski banovini se je z zaščito upniških interesov doslej bavilo samo Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. Ker pa so mogla biti pri tem društvu včlanjena samo podietja Industrijskega ln ve-letrgovskega značaia. 3e le za detailno trgovino, za razna obrtniška podjetja ln za mnoge druge panoge pridobitnikov pokazala potreba po ustanovitvi posebne organizacije, ki bi bila vsem tem interesentom
na razpolago. Iz teh razlogov se je v Ljubljani pred kratkim ustanovilo društvo »Kreditna zaščita«, ki Ima svoje prostore skupaj z Društvom industrijcev in vele-trgovcev v Trgovskem domu (Gregorčičeva ul. 27). Ustanovljeno je bilo ob najožjem sodelovanju Društva industrijcev in veletrgovcev, ki ima t?a polju zaščite upnikov že obsežno praksa in ki razpolaga z izvežbanim aparatom in z obsežnim informacijskim materijalom. Namen novega društva je informiranje svojih članov o kreditnih razmerah njihovih odjemalcev oz. klijentov, zavarovanje pred neracionalnim kreditiranjem in pred nesolidnimi odjemalci oz. klijenti, izterjevanje terjatev vsake vrste in dajanje nasvetov ter posredovanje \ pravnih, strokovnih in gospodarskih poslih vsake vrste.
Društvo »Kreditna zaščita« je s svojim poslovanjem že pričelo ln bo delovalo za svoje člane nele v splošnem oddelku, kjer se bo mogel včlaniti vsak pridobitnik, ampak bo delovanje opredeljevalo tudi po sekcijah kjer bo združevalo pridobitnike istih ali sorodnih strok, ki imajo pri zaščiti skupne upniške interese. Kot prva se je ustanovila sekcija zobozdravnikov.
Ustanovitev te sekcije je bila po poročilih prizadetih krogov že skrajno potrebna in že tudi deluje V njej bo društvo skušalo z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, ščititi svoje člane pred oškodovanjem od strani brezvestnih naročnikov tako, da se ne bodo mogli več ponavljati primeri, da bi člani iste družine v svrho zdravljenja posečali različne zobozdravnike in nikjer ne plačali oz da bi klijent. ki je ostal dolžan pri enem zobozdravniku, v primeru potrebe poiskal drugega zdravnika in temu zopet ostal honorar na dolgu Kratko povedano: Tako zvano -hauzira-nje« z dolgom se bo prenehalo. Sekcija bo zabeleževala take brezvestne dolžnike v svoji črni listi, ki jo bo razpošiljala potom okrožnic svojim članom.
Ustanovitev novega društva ni naperjena proti dolžnikom, ki po nesreči ali iz skraine potrebe zaidejo v dolgove, ampak proti brezvestnežem ki zlorabljajo kredit, in bo torej v veliki meri pripomoglo k razčiščen ju težkih gospodarskih prilik, kar ie gotovo pozdraviti tudi z etičnega stališča.
Poslovanje Poštne hranilnice
Poštna hranilnica je te dni izdala letno poročilo za pret. leto, ki kaže, da se je ta institucija tud' v pret. letu lepo razvijala. Glavne podatke o prometu in stanju vlog smo že objavili. Letno poročilo navaja še zanimive številke o stanju čekovnih raču nov pri ceutrali in pri posameznih podruž nicah, ki kažejo naslednje gibanie:
1925 192S 1929 1930 Beograd	1610 3150 3710 4300
Zagreb	4022 5068 5348 5663
Ljubljana 4208 4914 5165 5430 Saraievo 2619 2706 2753 2799 Skoplje	- 678 817 lOol
Skupno število čekovnih računov je ob koncu pret. leta doseglo 19.193 nasproti 17.793 in 16.516 v zadnjih dveh letih. Najhi treje narašfa število fekovnih računov pri centrali v Beogradn ki se je v zadnjem letu povečalo za skoro 600 Ce bo šlo v tem tem pu naprej, bo centrala elede števila Pekov nih računov v nekaj letih dosegla ljubljansko, odnosno zagrebško podružnico.
Iz bilance je razvidno, da je imela Poštna hranilnica lani 309.1 milijona Din likvidnih sredstev v gotovini in pri Narodni banki (ob koncu 1. 1929. 390.3 milijona Din). Pri de narnih zavodih je imela naloženih okros 250 Din. ostali dolžniki po tekočih računih Da so znašali okroa 130 milijonov Din Povpraševanje po kreditih je bilo slabše Med hranilnimi vlogami, ki so se povečale od t<X).6 na 203.5 milijona Din ie 7.2 milijona Din hranilnih vlog naših izseHencev. Rezervni fond ie povečan od 20 na 30.5 milijona Din, dočim je fond za razliko tečajev vrednot nazadoval od 5.6 na 0.9 milijona Din. iz česar je sklepati da je imela Poštna hranilnica prehodno izgubo pri državnih oapirjih. ki »ib je kupovala v svrho stabilizacije tečfnev Kakor znano, se Poštna hra nilnira vedno bolj uveljavlja kot regulator tefaiev za državne papirje, zlasti obveznic za vojno škodo in Blairovega posojila. Državni panirji so v njeni bilanci vneseni že z vsoto 344.3 milijona Din nasproti 206.2 milijona Din ob koncu 1. 1929.
Od skupnih lombardnih posojil v višini 164.7 milijona Din (1. 1929. 99.6) je lani odpadlo 103 milijona Din na lombard državnih papiriev in 53.5 milijona Din pa na lombard na podlagi potrdil o vplačanih delnicah Privilegirane agrarne banke. Beograjska občina ima tako lombardno posojilo v višini 20.5 miliiona Din. ostalo pa odpadf večinoma na zadruge Od lombardnih nosojil na državne panirje (skuoai 103 miliione Din) odpade na Feoer»«*	n» Zaereh 4 6. na
Tmihliano 1.4 na Sarajevo 24.2 in na Skop Me 3 miliinne Din. Pomrlo navain tudi. d» >e dravska banovin» dobila po«oii1o ml •nlHionov Din. od fcateréaa le «lo konrn let» izkoristila le 3 miliione Din. Cisti dobiček znaši 35.3 milijona Din, od tega dobi drŽava 31.1 milijona Din.
= Stabilna dividendna politika ljubijan» skih velikih bank Ljubljanske banke so v
gl-vnem že končale delo na sestavljanju bilanc za pretekli leto m se zadnje dni vr» stijo bilančne seje posameznih zavodov Pretekli petek se je vršila, k kpr smo že poročah, bilančna seja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, na kateri je bilo sklenjeno, dia bo upravni odbor predlag 1 občnemu zboru 7. marca izplačilo ncizpre» menjene dividende v višini 10 odst Račun» ski zaključek izkazuje čist- dobiček od 3.58 milijona Din (za lete 1929 3.62) pri del» nišk' glavnici 12.5 in pri rezervah od 16 m;» lijonov Din — Včeraj sc je vršil ; tudi bi» lančna seja Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, na kateri je ravnateljstvo predlo» žilo zaključne račune za leto 1930. Skupna bilančna vsota tega zavoda se je povečala za 53.6 na 543.6 miliiona Din. pri čemer eo se hranilne in kontokurentne vloge ppvi» šale za 47.6 na 363.2 milijona Din. Cisti dobi» ček znaša 1.83 milijona Din (lani 1.46) in bo na občnem zboru 23. marca predlagano izplačilo enake div*dende kakor lani, to je
9	odst. na delniško gl'vri1 co 12 mil'jpnov dinarjev. — Tudi Ljubljanska kreditna ban» ka je že sestavila bilanco za preteklo leto in se bo bi ančna seja upr vnega sveta vr» šila v soboto. Kakor doznavamo bo tudi Ljubljanska kreditna banka predlagal iz» plačilo enake dividende kakor lani. tp je 6 odsit. na delniško glavnico od 50 milijo» nov dinarjev.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 600 komadov metel; prometno - komercijalni oddelek do 2. marca ponudbe glede dobave 12.000 kg petroleja; gradbeni oddelek pa do 3. marca glede dobave 1300 kub. m tolčenega gramoza, 1000 kg pisanih cunj, 250 komadov slamnatih podnožnic, 250 komadov navadnih krtač in 20 komadov žimnatih omel ter do 6. marca glede dobave 100 komadov plohov, 30 komadov betonskih cevi in 40.000 kg portland-skega cementa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. marca ponudbe glede dobave okovja in ključavnic, do 4. marca pa glede dobave 5C00 kg moke. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. marca ponudbe glede dobave 170 kub. m lesa, raznega pisarniškega mate-rijala ter glede dobave centimalnih in decimalnih tehtnic. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 7. marca se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave mesa za čas od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932. (Oglas je na vjk>-gled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri isti komandi.)
BORZE
25. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so se tudi danes nadalje dvigali in je deviza Newyork že dosegla tečaj 56.78.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zaključena za kaso po 416.5 in za februar po 416. Dolarski papirji so ostali brez prometa. Zaključki pa so bili v beg-luških obveznicah po 68.5 — 69. Med bančnimi delnicami je prišlo do prometa v Pra-štedioni po 975, v Juto po 78 in v Unton-banki po 1935. Od industrijskih vrednot pa ;-e imel zaključek samo Union Osijek po 70. Vevče so se okrepile na 130 den.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 22.825, Berlin 13.51 -13.54 (13.525). Bruselj 7 9315. Budimpešta 9.9207. Curib 1094.4- 1097.4 (1095.9). Dunaj 793.74-796.74 (795.24). London 27601-276.81 (276.41). Newyork 56.68 - 56.88 (56 78). Pariz 222.96 Praga 168.44, Trsi 297.63 denar "297 80 zakliuček.
Zagreb. Amsterdam 22.78 — 22.84, Dunaj 797.74 — 800.74. Berlin 13.51 — 13.54, Bruselj 793.15. Budimpešta 990.56 — 993.56. London 276.01 — 276 81, Milan 296.65 do 298.65 Newvork kabel 56.79 — 56.99. New-vork ček 56.68 - 56.88. Pariz 221.96 do 22396. Praga 168.04 — 168 84, Curib 1094.4 !o 1097.4.
Curih. Zagreb 9.126. Pariz 20.345, London 25.2275. Newvork 51905. Bruselj 72.83 Milan 27.18. Madrid 55 _ 60. Amsterdam 208 275. Berlin 123.4, Dunaj 72.93. Sofiia 3.76. Praea 15.3775, Budimpešta 90.525, Bukarešta 3.08.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92 blago, 7% Blair S2 bi Celjska 160 den. Ljubljanska kredit na 125 den Praštediona 980 den. Kr«ditn-zavod t70—180. Vevče 128 dem. RuSe 246
den.
Zagreb Državne vrednote: Vojna škod» tl7 _ 418. kaša 417 - 418. za maj 416 do 417 5 8% Blair 91.75 - 92.5 7% Blair 81.75
10	82. 7% Drž hipotek, banka 815 — 82 6% bechiške 68.75 - 69. inv-sticilsko 86.5 lo 87.25. agrarne 51 — 51.5: bančne vrednote: Praštediona 975 — 980 Union 193.5 do 194.5. Jugo 77.75 — 78. Narodna 8075 do 8150. Srpska 195 - 198, Zemaliska 134 do 138- industrijske vrednote: Našička 900 do 990. Gutmann 140 — 147, Slaveks 40-45 Drava 238 — 250. Šečerana 277.5 — 285 Brod vagon 84—90 Union Osijek 70 - 72. Vevče 130 den., Dubrovačka 380 _ 390. Trbovlje 332 - 334.
Beograd. Vojna škoda 416.5 — 416.75. za mare 417.5 — 418. investicijsko 87 — 87.5. 7% Blair 81.875 zaklj., Narodna 8000 den.
Blagovna tržišča
«ITO
-4- Ljubljanska borza (25 t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se (franko slovenska poetaja. po mlevski 'arifi plačljivo v 30 dneh): pšenica- baška -»otiska m srhobranska 80/81 kg po 210 -212.5 gorn lebaška 79/80 kg po 205—207 5 Saraniska 79/80 ke po 190 - 192.5 Sombor ikolica. 79 kß po 190 - 192.50 oves ba-ranjski (pn navadni voznim) po 195 — 197.5: koruza- baška stara po 150 — 152.5 Saška, nova umetno sušena 00 142.5 — 145 pri navadili voznini po 147 5—152.5. času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5 moka- hanaška »0« po 340—345
+ Novosadska blagovna borza (25. t m.) Tendenca mirna. Promet: 16 vagonov pšenice, 13 v. koruze, 9 v. moke in 2. v. otrobov. Pšenica: baška, okol. Novi Sad. 79/80 ka 152.50-157.50. okolica Sombor 145—147 50 <redniebaška 79'80 ke 155 157 50 sremsk.i T8 ke 137.50-142.50. slavonska. 78 ke 140-142.50 Oves: baški in sremski 145—150 !efm««n baški in «remski. 63 64 ke 107 50 112.5 Koruza: baSka in srem9k» 79 - 81 *a mare mai 85 - 90 baSka. ladja Dumn ali Sava, predčasno suha 84 — 86; baška za maj 87.5 _ 92.5 Moka: baškn >0g< in >0ge« 245 — 265, >21 215 — 230 : >5< 185 do 195; >6« 175 — 185; >7< 140 — 145; >8<
105 — 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; srem-ski in banaški 90 — 95.
+ Budimpeštanska terminska borza (25. t. m.) Tendenca slabša; promel miren. Pšenica: za mare 14.82 — 14.83, za maj 14.93 do 14.94; rž: za mare 11.17 — 11.18, za maj 11.26 - 11.27: koruza: za maj 12.40—12.42, za julij 12.70 — 12.71.
Iz službenih obiav
Konkurz je razglašen o imovini Veko» slava Dolničarja, bivšega restavraterja »Ti» voli« v Ljubljani. Konkurzni sodnik s. o. s. Jakob Jerman, upravnik mase odvetnik dr. Josip Hacin. Prvi zbor upnikov pri dežel» nem sodniku, soba 140, 28. t. m. ob 9. Ogla» sitveni rok do 28. marca, ugotovitveni na» rok dne 4. aprila ob 9.
Konkurz je razglašen o imovini Franceta Krika. trgovca v Celju; konkurzni sodnik s. o. s. France Tiler, upravnik mase dr. Jo» sip Karlovšek, odvetnik v Celju. Prvi zbor upnikov 2. marca ob 9., oglasitveni rok do 15. iparca, ugotovitveni narok 30. marca ob 9 uri.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Antona Čadeža, trgovca v Slovenj» gradcu. Poravnalni sodnik starešina okraj» nega sodišča v Slovenjgradcu Ivan Romold, poravnalni upravnik odvetnik dr. Alojz Bratkovič. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu 17. marca, rok za oglasitev do 10. marca.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imo* vini Adolfa šušteršiča, koncesijoniranega mestnega stavbenika v Ljubljani, Vil. Go» riška cesta 31. Poravnalni sodnik dr. Bog» dan Petelin, upravnik odvetnik dr. Leo Gruden; narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba 140, 2' marca ob 9., rok za oglasitev do 15. marca. Porav» nalna ponudba se glasi 40 odstotkov ter» ja tev upnikov z enoplačilnim rokom.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Franceta Šfemana, trgovca in po» sestnika v Radohovi vasi. Poravnalni sod» nik dr. Ivan Močnik, starešina okrajnega sodišča v Višnji gori. poravnalni upravitelj odvetnik Miroslav Kvas Narok za sklepa» nj'e poravnave pri okrajnem sodišču v Vi§» nji gori 27 marca ob 10.. rok za oglasitev terjatev istotam do 20. marca.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini dolžnika Božidarja Obradoviča,
agenture in komisije v Mariboru. Porav» nalni sodnik s. o. s. dr. France Kovča, po» ravnalni upravnik trgovec Ivan Soštarič v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodi šču v Mariboru, soba 84, 30. marca ob 9. Rok za oglasitev do 25. marca.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini dolžnice Prve celjske mizarske za» druge r. z. z o. z. v Celju. Poravnalni sod» nik s. o. s. France Tiler. upravnik dr Mil» ko Hrašovec odvetnik. Narok za sklepa» nje poravnave pri okrožnem sodišču v Ce» Iju 30. marca ob 10.30, rok za oglasitev do 20. marca.
V stečajni stvari prezadolženke tiskarne Panonije v Murski Soboti je postavljen za upravitelja konkurzne mase odvetnik dr. Vali, ker je umrl odvetnik dr. Goljevšček.
Zaključeno je poravnalno postopanje dolžnice Ljudmile Kovačec, trgovke v Ptuju.
Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sedi» šču v Mariboru, soba 27, 13. aprila ob 10. zemlj. knj. a) Sv Lovrenc na Pohorju vi. št 213. b) vi. št 9 in c) zemij. knj. Reče» njak vi. št 10. Cenilna vrednost a) 264.636 Din, 399.366 Din. 155.707 Din. Najmanjši ponudek skupno 525.666.66 Din — Istotam 6. marca ob 9. zemlj knj. Rače vi št 126 in 406. ccnilna vrednost 108.173 Din. naj» manjši ponudek 72.116 Din. — Pri okraj» nem sodišču v Metliki 17. aprila ob 9. zeni» ljiška knjiga Štrekljevec vi. št. 246. Dole vi. št 266 m Pribišje vi. št. 30. CenMna vrednost 40.095 Din, najmanjši ponudek 27.300 Din.
Vpisani sta v trgovinski register na no» vo tvrdki Elektroindustrija d. d. v Ljublja» ni s temeljno glavnico 750.000 Din ter tvrdka »Stuhec in Božič«, gradbeno pod» jetje Trbovlje — Loke št 438
Pri tvrdki Pristavec in Golja, lesna in« dustrija d. z o. z. na Preserju pri Ljublja» ni je spremenjena točka petič družbene pogodbe. Izbrisan je poslovodja France Golia.
Vili. redni občni zbor bo imela 10. mar» ca ob 15. tovarna zaves »Štora« d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano, in sicer v posvetoval» niči Zadružne gospodarske banke v Ljub» liani — XI. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubi ia* ni bo v soboto 7. marca ob 10. v sejni dvo» rani zavoda v Ljubljani, Prešernova uli» ca 50.
PRI ZIMSKEM SPOKTU, OB MRZLIH DNEVIH
NIVEA-CHENF
In sicer poprej vdrgniti, predno greste ven na mrzli zrak. Nivea-krema pronikne popolnoma v kožo in ne pušča bleska za seboj, napravi jo odporno proti vetru in vremenu. Nivea-krema prepreči, da koža razpoka ali da postane hrapava.
Vdrgnite si, predno se podaste spat, vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo. Z radostjo boste konstatirali, kako mehka in gibka je vaša koža, če jo potipljete, in kako zdravi in mladostni izgledate. Nivea-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je druge kreme za kožo, ki bi vsebovala kožo negujoči EUCERIT.
Doze po 5, 10 tn S2 Din — tube po 9 ta 14 Din Izdelovatelj » Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. g. o. J. — Maribor, Gregorčičeva št. 24
Sport
Razpis
sankaške tekme za prvenstvo Pohorja, ld jo priredi ISSK Maribor 1. marca na progi Ruška koča — Ruše.
Zaradi propagande imajD pravico starta verificirani in neverificirani vozači. Start ob 14. žrebanje eno uro pred startom. Prijave s prijavnico io Din za osebo in kategorijo je nasloviti na ISSK Maribor, »Sport«, Roglič, Maribor, Grajski trg.
Tekmuje se: gospodje posamezno, dame posamezno, gospodje v dvoje dame in gospodje v dvoje. Prva trojica plasiranih v vseh štirih kategorijah prejme spominske kolajne.
žirija: predsednik Golubovič, tehnični vodja Voglar, starter Bergant, sodniki: Lesjak, prof. Sile, Parma; časomerilci na startu: ravn. Pišek, Vesnaver, na cilju še-pec, Gnus, zapisnikarja Laznička, Hribar B., zdravnik dr. Stamol. V primeru neugodnih snežnih razmer bo klub progo skrajšal.
Medklubska gorska tekma v smuku na Zelenici SK Tržič razpisuje za nedeljo smuško tekmo s startom ob 13. pri koči na Zelenici, cilj pn cerkvi Sv. Ane. Proga je dolga cca 5 km. višinska razlika cca 600 metrov. Žrebanje se vrši ob 11. v Zeleniški koči Prijave sprejema športna trgovina R. Stransky Tržič, do 27. t m. ob 19.. nakn. prijave proti dvojni prijavnini pred žreba» njem Pravico do tekmovanja imajo samo člani JZSS Tekmuj: se po pravilih JZSS, vsak tekmovalec na astno odgovornost Prvi trije tekmovalci, ki dosežejo najboljši čas dobijo častna darila, katere je pokloni» la mestna občina T žič Posebno zanimanje vlada za prehodni »zeleniški pokal«, kate» rega je poklonila tvrdka Ed. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču. Istega prejme oni klub, ki s tremi tekmovalci doseže najbolj» ši čas. Dotični klub, ki si iztekmuje tri» krat zaporedoma ali petkrat v presledkih ta pokal, ga prejme v trajno last G Frie* drich baron Born iz Sv. Ane pa je poklonil častno darilo za najboljšega tekmovalca čla» na SKT Vsa ta darila so razstavljena v športni trgovini A. Goreč. Ljubljana, pala» ča Kreditne banke do incl. 27. t m Raz» glasitev in razdelitev daril bo ob 17. na dan tekmovanja v hotelu Lončar. Event izpre» membe razpisa si pridržuje SK.T. Tekme se udeležijo tudi inozemski tekmovalci, ki pa tekmujejo izven konkurence. Oskrbništvo koče na Zelenici je dalo prednost za pre» nočišča tekmovalcem m funkcijonarjem ter zastopnikom JZSS. Posebne želje radi pre» nočiše naj se pravočasno pošljejo na SKT. Prenočišča v Tržiču se dobijo v h-telih Lončar, Globočnik in Ljubelj ter v gostil» ni Ankele pri Sv. Ani. Vsa nadaljna pojas» nila daje radevolje SK Tržič.
Bivši člani SK Slavija se poživljajo, da se udeležijo sestanka 28. t. m. ob 20. v gostilni Kmšič v Zeleni jami. Posebno se nozivajo Srebotnjak, Gos ar, Florjančič, Soni T in II, Žagar I m II. Kamnikar. Zu« pan. Sluga Gale, Stramsjer. Pungerčar. Be» žan, Jurčič. Zupančič, Kobal.
TSK Slovan. 28. t. m. ob 20. I. redna odborova seja v lovski sobi gostilne »So» kol«.
SK Jadran. Danes seja upravnega odbora. Polnoštevilno! G. Kalčič naj prinese na sejo zapisnik.
ŽSK Hermes. Namestu danes bo seja upravnega odbora v soboto 28. t. m. ob 20. pri Štepicu.
Športni drobiž
12. marca se vrši v Beogradu nogometna tekma med našo in grško reprezentanco. Ta tekma velja obenem za balkanski pokal. Kakor znano, je grška reprenztanca lani porazila našo z 2:1. Upamo, da r am bo letos uspela revanža. Savezni kapetan inž. Simonovič je sestavil našo reprezentanco nastopno: Spasič—Ivkovič, Babič— Jovanovič, Premeri, Gjokič—Tirnanič, Mar-janovič, Hitrec, Tomaševič, Virič. To gotovo ni naša najmočnejša reprezentanca, ker je bil savezni kapetan z ozirom na to, da je Hajduk v Južni Ajneriki, navezan le na Beograd in Zagreb. Tekmo bo sodil bolgarski ali rumunski sodnik.
Stanje v tekmovanju za balkanski pokal je sedaj naslednje: Rumunija	3 2 0 1 13:7 4
Jugoslavija	3 1 0 2 5:4 2
Bolgarija	2 10 1 5:0 2
Grčija	2 10 1 3:9 2
Znano najboljše levo krilo Joža (Jiller, ki se zaradi poškodbe, ki jo je dobil pri tekmi Jugoslavija : Francija, v zadnjem času ni udejstvoval v nogometu, je pristopil beograjski Jugoslaviji.
Bivši jugoslovensiki reprezentativni vistar éiflis, ki je pred nekoliko leti rvlšel med madžarske profesijonale, se je prijavil k Ujpestu. Prej je igral v Sabariji in v Ferencvarosu.
Repertoarfi
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek. 26.: Glembajevi. Premijera. E. Petek. 27: Zaprto.
Sobota, 28. ob 16.: Glavni dobitek. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20 Četrtek, 26.: Lohengrin. Gostuje gosp. Marij Šimenc. D.
Petek, 27.: Revizor. Gostovanje Hudožestve-nikov.
Sobota, 28.: Bela garda. Gostovanje Hudože-stvenikov. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Četrtek, 26.: Ciganska ljubezen. A. Kuponi Petek, 27: Zaprto.
Sobota, 28.: Prodana nevesta. Gostovanje gosp. Marija Šimenca. Izven.
Prvovrstna francoska tvrdka išče
v industriji dobro uvedenega
ZASTOPNIKA
ki popolnoma obvlada slovenščino in srbohrvaščino in tudi enega naslednjih jezikov: francoščino, nemščino ali angleščino. Javiti se je v hotelu Union, soba 68, od 11.—12. in od 1.—2. ure.
Iz življenja in sveta
K rudniški nesreči v Nemčiji
Slika nam prikazuje odvoz prvih izkopanih trupel nesrečnih rudarjev v Nothbergu-Eschweilerju. Krste polagajo na tovorne avtomobile, da jih prepeljejo v mrtvašnico.
Tovarna brez oken
Tovarna brez oken in z drugimi nenavadnimi lastnostmi gradijo ta čas v Fitchburgu (Zedinjene države). Kjer so okna, je tudi solnce in to solnce, so našli ameriški kapitalisti, je kaj neracionalna luč, ker neprestano izpreminja svojo intenziteto in utruja delavčeve oč;. Zato je najbolje, če se mu onemogoči dostop v tovarniške prostore, in zato naj se tovarne gradijo brez oken. Namesto solnca bodo svetile posebne električne žarnice s svojo enakomerno svetlobo, ki ji ne bo manjkalo niti ultravioletnib žarkov.
So pa tudi druge stvari, ki motijo delavca pri delu in zmanjšujejo efekte tega dela. To so n. pr. šumi od zunaj — ki jih bodo paralizzali z debelimi zidovi. Kar se tiče šumov, ki jih proizvajajo obratujoči stroji, se ne dado odpraviti, kvečjemu omiliti s tem, da jih bodo montirali na podlage iz plutovine, sicer pa pridejo ti šumi manj v poštev in so do neke mere celo koristni, ker se njih enakomerni ritem prenaša v delavčevo delo in takšno enakomerno delo je baje najbolj plodno.
Razume se, da bodo tudi zunanjo temperaturo, ki se menjava prav tako kakor zunanja svetloba, pognali iz te tovarne. Nadomestili jo bodo s stalno toploto, ki jo bodo proizvajali in regulirali s stroji. Za primeren čist zrak in ventilacijo bodo poskrbeli na isti način, niti najmanjša sapica ne bo od zunaj prišla v delavnice, ker bodo njene blagodejne učinke ustvarjali z mehaničnimi in kemičnimi napravami Prav tako ne bodo delavca nikoli motile dišave zunanjega sveta in barve, ki dražijo oko. Notranjost tovarniških prostorov bo po-
Trenchcoatov
in površnikov za pomlad največja in najcenejša izbera pri
Drago Schwab, Ljubljana
barvana tako, da bo morala delavca poganjati do najbolj racionalne in matematično izračunane izrabe njegovih sil. Stene in stropi bodo pobarvani belo, modro in zeleno, stroji sami pa svetlo oranžno.
Itd. Nič ne bodo izpustili, kar bi moglo po sedanjem stanju znanosti pomagati do najbolj plodonosnega izkoriščanja delovne sile. Narava, kakršno je Bog ustvaril, ne bo imela tu nobene bš" sede več, vsak gib, vsak dih. vsak pogled bo do skrajnosti preračunan na to, da bi čim bolj pripomogel do odebelitve podjetniških mošenj. Vsaj teoretično je vse to preračunano Kako bo v praksi, kjer odločujejo čestokrat še vse drugačni činitelji. nego jih more objeti teorija (pa o tem se ameriškim teoretikom po vsem videzu niti malo ne sanja) to bo pokazala praksa sama.
Naivečia mesta na svetu
Na zemlji je po najnovejših podatkih 27 mest. ki štejejo milijon in več prebivalcev. Ta mesta so: London (7,805.870 prebivalcev), Newyork (6 milijonov 959000), Berlin (4,347-000), Chicàgo (3,374000), Pariz (2,871-429), Šangaj (2.677-000). Osaka (2,408.800), Toki jo (2,294.600), Buenos Aires (2 milijona 116.284), Moskva (2.025 947), Filadelfia (1,961.000), Dunaj (1,865-780), Rio de Janeiro (1,730 000). Ljeningrad (1,614 008), Detroit (1.564 000), Sydney (1,238.660), Los Angeles (1,232.000). Budimpešta (1,217 325 — neka novejša vest pa je te dni navedla celih 212.000 prebivalcev manj v madžarski prestolnici!). Bombav (1,175914), Hamburg (1,146.000), Kalkuta (1,132.246). Ivanovovoznesensk (1,112 276), Varšava (1.086 305), Kairo (1.064.567). Glasgow (1,048 963), Sao Paolo in Melbourne (po 1 milijon prebivalcev). Po tem pregledu bi prednjačila Evropa z 11 milijonskimi mesti, Amerika bi jih imela 8, Azija 5, Avstralija 2, Afrika 1 Toda pregled bo netočen, ker so te dni Italijani poročali, da sta dve njihovi mesti (Napoli in Milan) dosegli po 1
milijon prebivalcev, po drugi strani pa bo še kakšno milijonsko mesto na Kitajskem, od koder je težko dobiti natančnejše podatke. Mest s preko 500.000 stanovnikov štejejo Združene države in Britski imperij po 13, Nemčija in Kitajska po 10, po drugih državah jih je pa tudi še lepo število.
Najdragocenejše noge na Japonskem
Evropske in ameriške plesalke so že v mnogih primerih zavarovale svoje noge proti nezgodam, a na Japonskem jim je sledila kot prva plesalka Masa-ko Une To si je izmislila pred nedavnim, ko se je malo ranila na kolenu. Sklenila je z agentom neke ameriške zavarovalnice pogodbo, s katero si je vsako nogo zavarovala za približno 3 milijone dinarjev s pristavkom, da ji bodo izplačevali po 30000 Din mesečno za vsako lažjo poškodbo, ki bi ji začasno onemogočala nastopanje. Tako je Masako Une lastnica najdragocenejših nog v deželi mikadovi.
Kmetje proti smučanja
Poljedelci iz okolice švicarskega glavnega mesta Berna se pritožujejo nad smučarji, ki jim vozijo po polju in s tem delajo škodo. Pritožniki so pred sodiščem dokazali, da obstoji škoda v tem, ker se steptani sneg stopi znatno kasneje, nego sneg, ki obleži v rahlem stanju, kakor je zapadel. Mesto Bern, ki mu je veliko na tem, da se smučarski sport ne samo ohrani, marveč celo razvije, je ponudilo posestnikom odškodnino, ki pa so jo ti odklonili. Tudi drugi švicarski kantoni so se pridružili temu protestu in bodo ukrenili enake korake, da se prepove smuka po zasneženih njivah. Y naših krajih še ni bilo sličnih pritožb, razen v primerih, kjer so se nekateri smučarji vozili po preplitvem snegu in s tem poškodovali ozimino. V Švici nrihaja zavoljo visoke lege bolj v poštev prepozno kopnenje snega, pri nas pa se to najbrž ne bo poznalo, osobito, ker se zimski športniki v naših krajih ne vozijo po polju, marveč večinoma le po senože-tih in višje ležečih travnikih.
Prva justifikacija ženske
v Pensilvaniji
V Rock vie wu so prvič v zgodovini ameriške države Bensijvanije izvršili smrtno obsodbo nad žensko. Justifici-ranko, neko Ireno; $ehroderjevo, so obsodili na smrt, ker je skupno s svojim prijateljem, učiteljem Daguenom, umorila policijskega käprola Paula. Dague je prejel isto kazen. Noč, preden sta sedla na električni stol, je ta prebil s pisanjem svoiih spominov, Schroderje-va pa s čitanjem — humoristične priloge nekega dnevnika.
Nevihte in viharji na Siciliji
Pogled na mesto Catanljo, ki ga je vihar posebno prizadejal. Mnogo hiš je zasutih in
porušenih, več oseb je pri tem izgubilo življenje. V ozadju mesta je videti kadeči se tignjenlk Etno.
Po bohinjskih tekmah
Na Bohinj in krasno dolino Savice je le« gel prejšnji mir. Mračno Bohinjsko jezero bo dalje sanjalo; v hote'u Sv. Janez je neha» lo utripati burno življenje D;vne bele str» mine na obeh pobočjih so zopet prazne in zapuščene: le smučine in sledovi začrtanih prog pričajo, da so se tod gibala jeklena te» lesa na živih deskah Bohinj je preživel
6voj prvi praznik sporta!
*
Ko sem sedel na vlak s ciljem do naše zadnje železniške posti je pod Črno prstjo mi je veselja igralo srce Saj na solncu in snegu ni skrbi in težav Zato je bila pot predolga. Noč nas je prehitela ;n v Bistrici je b'lo temno kot v rogu Snega je padlo — 6vežega in mokrega — skoraj pol metra; ko smo izstopali, je rosilo. Voznika smo dobili v vasi; nič mu ni bilo preveč, da ne bi upregel sani in nas odpeljal do Ja* neza. Nebo je bilo neusmiljeno: mene je vsaka kaplja bolela, ker je bilo tudi dosedaj vse'ei krivo samo vreme, da se naše prve mednarodne zimsko»sportne tekme niso mogle že davno vršiti Toda. sedai je šlo zares' Ce bo lilo še dalie smo izgubljeni Kdo bo poravn ' Škodo, kdo bo dal dečkom poguma da bodr kljub temu oomerili avo» je sile Take misli so na6 obhaiale «se, kar nas je že v četrtek hpdilo po Bohinju.
Z dežjem se je pričelo...
*
Pri Sv. Janezu je bii glavni stan poroče-
valcev. Bdo nas je mnogo in najboljši pri» jatelji nismo bili med seboj Senzacije so bile vse na kupu in nihče jih skoro ni mo» gel rezervirati zase. Če jih je odnesel do pošte, Jdh je tamkaj raztrobental na ušesa še drugim. Ubogi deklet, v prostorčku za brzojiv, telefon in uradovanje! Tako lepo sta živeli, skriti kot vijolic' pod grmom; pa je navalila smučarska armada in neiz« ogibni zastopniki listov Kakor bi hotel? prevpiti ves svet od jutra do poznega ve» čera. Ko je v hotelu Stalno zasedal savez in so se v veliki dvorani vrteli pari pb zvo» kih neumornega iazza iz Ljubljane, takrat smo poročevalci potili krvave srage. Slabe proge, shbi stenografi, slabi aparati, vse je bilo krivo, da nismo biiln zadovoljni sami s seboj. Oskrbništvo Sv. Janeza nam je dalo na razpolago udobna stanovanja, kjer smo si po prestanem delu ravnali živce. Kje sta si jih ravnali dekleti ob telefonu, niso iz» vedeli niti novinarja!
♦
V nedeljo je biä višek. Za poročevalce prav posebej iz dlveh razlogov: Delali amo 60 m nad terenom; dvakrat je bilo treba splezati tja v višave Kako smo zavidali tisoče onih ki so si pod vznožjem znesl' »toplo« gnezdo in občudovali pogum n"ših gostov z mosta. Koliko bolj smo za vi. dali one, ki so po končanem prvem dejanju našli kotiček v prijazni gostilni g Pristav? ca v Polju ter so po malem privezovali du« šo za popoldansko predstavo. (Zal je bilo teh zelo malo, ker g. Pristave, ko je gradil hišo, ni računal na neposredno bližino
Hanssenove skakalnice). Drugi so si poma» gali, kakor je bilo .. Mene je zaneslo v kmečko izbo nedaleč od tam, kjer 6em na» šel toliko toplega prostora, da sem lahko ošpičil pero in začel. Nisem še pomislil vsega, ko je bilo treba znova na serpentine. Mimogrede sem si »ogledal« * okrepčevalnico in nato uradoval dalje. Zvečer smo se vojskovali za. telefon, morda bolj kot sto» tine gledalcev, ki so se tlačili v zadnji ve»
černi vlak iz Bohinja.
*
Hotel Sv. Janez je bil središče dela. So» ba za funkoianarje — polna številk in dru« gih tehničnih priprav. Tehnična pisarna polna pomnoženih startnih list, seznamov, doseženih rezultatov skic, diagramov itd. Pisarna »skrbništva s telefonom in nebroj .naročili za stanovanja, brano 5n polno vsega mogočega in nemogočega. Po sobah za go» ste so nad nekaterimi inizanr zastavice tujih držav. Guttorms^n sedi v družbi Sram» la in Goloba pod svoio državno zastavico. V lovski sobi ee se zbirali Čehi, strogo po navodilih svojega strogega vodje. Resni obrazi, ki jim berem voljo do zmage z obra» za. Kar pri vhodu je vedno vesela družba sosedov iz Avstrije, ki uživajo splošne sim» o aiti je. Med vsemi temi poročevalci, sklju» čeni nad papirji in plašni kot zajci. Komaj se kdo premakne, je treba že vedeti, zakaj ni miren. Tako gre iz dneva v dan, včasi kar brez spanja!
»
V ponedeljek so padale odločitve. Slika rezultatov je bila vedno jasnejša, pregled
K atentatu na albanskega kralja
Avto kralja Ahmeda Zaguja s prestreljenimi šipami. V vogalu oba prijeta atentatorja musliman Aziz Kami (levo) in katolik Ndok Gjeloši.
Pustna šala maharadže
V čeških Budjejevicah se je na pe-pelnično jutro vračal z maškarade ta-mošnji ugledni meščan Jan. M. Gospod je bil oblečen kot indijski maharadža, bil je razigran in dobre volje, pa je tudi na ulici uganjal svoje šale. Med drugim je srečal mladega vojaka, ga ustavil in zahteval dovoljenje, zakaj je voj-nik tako zgodaj na cesti. Mladi vojak se je ustrašil visokega gospoda, smatrajoč ga za višjega častnika ter je hitro pokazal zahtevano dovoljenje. Maharadža je listek prečital in videl, da je vse v redu. Šale pa mu očividno še ni bilo dovolj, zato je začel na vojaka kričati in mu poveljevati razne pozdrave in obrate. Vojak je vse točno izvedel. V tem pa je prineslo mimo nekega dijaka, ki se mu je vojak zasmilil. Dijak je nesrečnemu vojaku povedal, da maharadža sploh ni vojak in da se samo norčuje iz njega. Zdaj pa je vojaka popadla pravična jeza. Izdrl je bajonet in navalil na maharadžo. Ta je seveda takoj zbežal, toda vojak ga je zasledoval po vsem mestu, dokler se spe-hanemu maharadži ni posrečilo zateči se v neko kavarno. V kavarni so ga skrili za točilno mizo. kajti vojak mu je hotel na vsak način plačati neumestno šalo. Maharadža se je pod mizo popolnoma streznil in svečano obljubil, da se ne bo nikoli več norčeval iz vojakov, nakar so ga v zaprtem avtu odpeljali domov. _
Dva <KSaka poiščeta izgubljeno odoravo
Danska vlada je dovolila dvema norveškima dijakoma da smeta napraviti potovanje preko Grenlandije. Od severne obale te dežele bosta skušala prodreti do fiorda Franca Jožefa in sicer s sanmi. Namen tesra notovanja je. da bi našla odoravo nemškega raziskovalca prof. Wegeneria. ki je šla približno isto pot. a ni o niej že več mesecev ne duha ne sluha DiiaVa pravita da bosta svojo nalogo izpolnila v petdesetih dneh.
Kaznjenec orez?odai na svobodi
Češki listi poročajo o zanimivem primeru vlomilca Jana Ružičke, ki je bil 1. 1928. obsojen na tri leta ječe in bi moral priti na svobodo šele aprila meseca letos. Uprava kaznilnice pa ga je izpustila že lani aprila meseca. V kaznilniški registraturi je bil namreč zaposlen tovariš Ružičkov neki Lemberg, ki je ponaredil listine in vse datume v Ružičkovi zadevi premaknil za eno leto nazaj Ružičkov brat mu je zato obljubil nagrado 1000 Kč. Lemberg je vse tako spretno uredil, da uprava ni opazila ponaredbe in je Ružičko izpustila iz ječe že lani Nihče bi ne bil
zasledil tega sìeparstva, da se ni neki drugi tovariš Ružičkov, vlomilec König, zaradi tega norčeval iz kaznilnič-ne uprave ter jo s tem opozoril na sle-parstvo. Ružičko so seveda takoj zaprli, da odsedi še eno leto ječe, brata njegovega in tovariša Lemberga, ki je izvedel sleparstvo, pa policija še išče, da bosta delala družbo kaznjcncu, ki je prehitro prišel na svobodo.
Jeklene ceste
Kakor poročajo angleški listi, se tam vedno bolj širi raba jekla za tlakovanje cest. V sami okolici Londona so lansko leto zgradili nad 10 km betonskih cest z jeklenim ojačenjem. Jeklo polagajo v beton v obliki mrež iz manjših palic, ker so se debelejše palice slabše obnesle. Ojačevanje betonskega tlaka z jeklom preprečuje nastajanje razpoklin v betonu.
Radio
Izvleček iz programov
Petek, 27. februarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Popoldanski koncert. — 18.30: Socijalni pomen meništva. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Chopinov večer. — 22: Napoved časa m poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodne melodije. — 18: Koncert lahke glasbe. — 20: Narodne pesmL — 20 30: Koncert Beograjskega kvarteta. — 21.30: Koncert ruskih narodnih pesmi. — 22: Igranje na harfo. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert radio - orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos koncerta \z Beograda. — 22.45: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos opere iz gledališča. _ 22.20: Koncert moderne glasbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 17.45: Glasba za miadi-no. — 19.30: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert orkestra mandolin. — 19.55: Plošče. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije.
—	Prenašanje inozemskih postaj. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.25: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — 22.30: Slavnosten koncert. - BERLIN 19: Koncert lahke glasbe. — 20.40: Bachove orgelske skladbe. — .Mešan glasbeni program. — KÖNIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 19.45: Koncert orkestra. — 21.10: Šlezijski večer iz Breslaua.
—	22.30: Lahka glasba in godba za ples. — M0HLACKER 16.30: Popoldanski 1 oncert
—	19.45: Koncert ruskih narodnih pesmi. — 20.30: Dramski večer. — 21.45: Koncert f i 1— harmoničnega orkestra: moderna glasba. — 23 05: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Plošče. — 17.25: Dunajsk- pesmi. — 20.15: Klavirski koncert. _. 21.30. Orkestralen koncert — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Mešan program. — 21.35: Koncert operetne glasbe.
srečnih dobitnikov lepih daril vedno večji. Darila za skoke so bila že oddana. Guttorm« sen je izvojeval za svojo domovino srebrn pokal vojnega ministra Hadiiča, Šramel pa darilo »Pravde«. Vsem nam je bilo težko da ravno njegovo darilo še ni prispelo Janša je bil med našimi najboljši. Dobil je lepe spomine, med njimi tudi srebrno za» pestno uto »Jutra«. Okoli štirih popoldne se je pričelo šušljati o končnem zmagoval» cu in bodočem lastniku kraljeve ure. Skriv» noetno so izgovarjali informirani njegovo ime, ker bo šele dve uri pozneje znano za javnost. Presenetil je plasman Juritscha; mladi tekmovalec je pokazal v vseh disci» plinah prav dobro formo in je krtovo lah» ko mariborskemu podsavezu v čast in po» nos.
Zvečer je bila demobilizacija. Sani za sanmi so drsele proti Bohinjski Bistrici Najprej so odšli visoki gostje; nato pa drug za drugim. Komusr se ni mudilo, je lahiko sodelova1 pri zabavnem večeru. Ve« selja in razigranosti je bilo dovolj. Funk« cionarji in vsi, ki jim je pomenila razdeli« tev daril konec de!a. so bodhP nekako sve« čano po sobah. Videle 6e jim je, di so z veseljem odložili breme Velika skupina se ie v lovski sobi pcwtav'la pred magnezi 'o drugi so vezali stike za poznejše Case. Pia čilni Zima (kako veselo <me za smučarje) ie imel polne roke posla: saj ni mogel vsem kaj. Tudi on si je oddahnil; mnogo smo se jezili drug na drugega in niti ne brez potrebe. Gladnega in vedno nestrpnega po«
ročevalca je pač težko zadovoljiti. Ko« lega si je postregel sam. pa so ga v prvem navdušenju za jed in pijačo kir še poslali ponjo. Ker je bilo med smučarji, ni bilo afere.
*
Konec je bil včeraj zjutraj. Kolone sani stoje pred hotelom Vse nosi in naklada prtljago. Menil sem, da ne bomo zvozili do večera. Guttormsen prenaša zaboj s poka» lom; povsod je nerodno. Čehi so preskrb« ljeni in že na poti. Poročevalci smo tppot solidarni; prijateljsko smo posedili na skup« ne sani in odnesli vse papirje do že'ezniče. Kakor s svatbe se je vračala cingljajoča povorka s krasnega središča naše prve šport« ne manifestacije z mednarodno udeležbo. Bohinj je dokazal da živi z nami v novi dobi, ki jo osvajata sport in telesna kultu« ra. S solncem se je končalo...
Ako Vam deca ne more jemati ribjega olja, dajte ji
ki ima zelo prijeten okus in vonj in ga otroci Jemljejo kakor kako slaščica Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliki zavojček in 25 Din za mali zavojček.	m
E. M. Hali:
Nato ie nenadna groza minila in njen pogum je spet oživel. Bilo je šele poldne in do noči se je utegnilo še marsikaj zgoditi. Vsekako se svojega dejanja ni kesala. Pomirjena je spet legla v senco in trdno sklenila, da se ne da zbegati nevarnostim in težavam, dokler ni čas za to. Zdaj se je morala odpočiti in počakati, da mine najhujša vročina. Počasi jo je obšla zaspanost in zazdelo se ji je, kakor da bi bil zrak prepojen z vonjem tobaka, ki je v njenih predstavah zmerom spremljal šejkovo podobo. Prižgala si je eno njegovih cigaret in z njeno dišavo so se vrnili vsi spomini, ki jih je hotela izbrisati iz svojega duha.
Zastokala je in vrgla cigareto v pesek. Minulost je vstala pred njo in neobrzdano zadivjala v spominu, tako da je naposled z butajočimi prsi in zbeganimi očmi planila po koncu in zastrmela proti jugu. Občutek, kakor da je šejk pri njej, je bil res strašen!
»Nervozna sem«, je rekla in pogledala okoli sebe. »Še zmešalo se mi bo, če ostanem tu.«
Sedla je na konja in odjahala dalje. Vse okoli nje je bilo molk in samota. Popoldne je minevalo in vročina se je izpreminjala v hlad.
Zdaj je zajahala iz ravne puščave proti vrsti nizkih gričev, o katerih ji je slutnja govorila, da se vlečejo med njo in pravo smerjo. Pavnala se je po zahajajočem solncu. Ko je pa pogledala okoli sebe, se je ustrašila in sunkoma potegnila »Srebrno zvezdo« nazaj. Preko puščave se ji je bližalo krdelo Arabcev. Bilo jih je kakih petdeset mo ž in vodja, ki je iahal pred njimi, je sedel na velikem črnem ko-
nju. V čistem zraku so se ji zdeli bliže, nego so v resnici bÜi...
Na takšno srečanje ni biia niti pomislila. Upala je, da naleti na kak tabor karavanskih trgovcev, ki bodo vsaj toliko poznali omikani svet, da bodo razumeli svoj dobiček, če ji pomorejo. Ta tolpa bojevitih Arabcev v strnjenem redu, ki je njih puške dobro razločila, jo je navdala s silnim nezaupanjem in strahom.
Obrnila je »Srebrno zvezdo« v senco skalovja, a prepozno; Arabci so jo bili že opazili. Vodja se je okrenil na sedlu in vzdignil roko. Z divjim krikom so potegnili možje svoje konje nazaj in poveljnik je sam zajahal proti njej. V prvem trenutku je mislila, da bo omedlela, in zamolkel jek se je iztrgal iz njenih prs. Nič več ni mogla dvomiti: sam Ahmed ben Hasan je jahal za njo! S prestrašenim obrazom in divjimi, od groze blaznimi očmi se je Diana potuhnila na tilnik svoje kobile, jo izpodbodla in zdirjala kakor še nikoli.
Ne glede na skalovito, nevarno pot je priganjala kobilo k največji naglici. Samo njena hitrost jo je mogla rešiti. In kako dolgo se je smela zanesti nanjo? Nato se je spomnila, da jaše šejk »Kragulja«, braia »»Srebrne zvezde«, in da še ni nikoli nobeden izmed njiju prehitel drug drugega. Res je bila že ves dan na poti, Ahmed ben Hasan je imel najbrže bolj naporno ježo za seboj; on ni svojim konjem nikoli prizanašal in tudi lahek ni bil.
Tisti mah pa je razločno začula šejkov globoki glas:
»Ce ne ustavite, ustrelim vašega konja. Minuto vam dam, da premislite.«
Omahnila je na sedlu in zagrabila konja za uzdo, a ustavila ni, nobena moč na svetlu je ne bi mogla pripraviti do tega. »Srebrna zvezda« je drevila dalje. Diani je bilo, kakor da ne bo minute nikoli konca. Zdajci pa, še preden je začula strel, je konj poskočil v zrak in se zrušil. Diana je preko njegove glave zletela v mehki pesek. Omamljena od padca se je počasi pobrala in se opotekla h konju, ki
je zlefcnjen ležal na tleh. Obupno je tolkel s kopiti okoli sebe. Še preden je obmiroval, se je pokazal zraven njega veliki vranec. Šejk je skočil z njega, planil k Diani, jo zgrabil za zapestje in jo potegnil v stran, tako da se je spotaknila in obležala. V tem je začula drugi strel, ki ji je povedal, da je »Srebrna zvezda« nehala trpeti.
Negotovo je vstala. Šejk je pristopil k njej.
»Kako ste prišli semkaj? ln kje je Oaston?«
»Gaston?«
Z dušečim se glasom nra je povedala vse; zdaj je bilo vse eno, ne glede na to, da ji je mogel vsak trenutek izsiliti priznanje. Ničesar ni rekel, le. »Kragulja« je pripeljal, jo z lahkim prijemom dvignil nanj in se vzpel za njo. Nato sta odjahala v običajnem, naglem diru. Popolna ravnodušnost jo je napadla. Duševni zlom jo je prevzel tudi telesno m vso voljo, kolikor je jè še imela, je morala napeti, da ni zdrknila s sedla.
Cez pol ure sta dohitela krdelo. Diana ni vzdignila oči; a slišala je Jusuiov jasni* glas, ki je šejku nekaj zaklical. Nato so od jahal i proti taboru.
Vedela je, da je bilo njeno dejanje blazno in da ni moglo imeti uspeha; tudi tega se je zavedala, da bi jo bilo isto naključje, ki jo je vrnilo šejku, utegnilo spraviti kakemu drugemu Arabcu v roke. Sreča se je bila spet nasmehnila Ahmedu ben Hasanu, kakor že prvič takrat, ko jo je ugrabil.
Nihala je na sedlu, zakaj pokoncu ni mogla več sedeti, in dvakrat ali trikrat težko udarila v šejka, ki je sedel za njo. Njegova bližina se ji ni več upirala; občutila^jo je le z nekakšnim topim strmenjem. Njeno oko je počivalo na Arabčevih rokah, ki so rjave ta krepke gledale izpod gub njegovega belega plašča. Kar obupno se Ji je hotelo zajokati. Val drhteče samote se je zgrinjal nad njo, čuvstvo brezupne zapuščenosti in čudno, nerazumljiv o koprnenje po nečem, česar sama ni poznala.
SOKOL
Prednjaški tečaj Sokolske župe Maribor
Sokolska župa v Mariboru je priredila v Ptuju župni prednjaški tečaj od 3. do 16. t tn. Drugi tečaj se bo vršil od 2- do 15. marca.
Prvi tečaj je posečalo 32 bratov in 18 sester iz najrazličnejših društev, od teh okroglo 30 obrtnikov, kmečkih fantov in deklet Vsi tečajniki so brez izjeme zelo redno poscia!; predavanja in marljivo sodelovali. Predavani je bilo dnevno poprečno po 8 do 9 ur. Poleg tega je bila za vse tečajnike obvezna telovadba članov in članic ter pouk \ streljanju. Uspehi tega so bili zelo zado-\ olim, le žal, da zaradi prevelikega snega m bilo mogoče izvesti ostrega streljanja. Predavali so br. Cilenšek, podporučnik Cvetkovič, Hasi, s. Hinterlechner, Jurko, Koma c, Lavrenčič iz Maribora, dr. Mrgole, Pertot. Šterk in dr. Vrečko.
Poleg rednih predavani je predaval br. ^estan o vladiki Strosmaierju, br. Skaza o Sokolu kraljevine Jugoslavije in br. dr. v- —l:-nec o narodnostnih bojih Slovencev . . V nedeljo 5. t. m. ie priredi! po-odsek družabno popoldne za deco, •. pa družabno popoldne za naraščaj, vc je priredilo 2. t. m. pozdravni ve-istva v slovo tečajnikom. Na poslo-r večeru je predaval br. Hasl o delu kih sokolskih društev, zbor Glas-*>1atice pa ie pod vodstvom br. Šedl-■-.ueria zapel prav dovršeno par lepih pe-s " .n že! zato burno priznanje.
so posetiii tudi župni starosta dr. . župni načelnik Mačus in Lavrenčič nega večera pa sta se udeležila jnik Dojčinovič in blagajnik Zorko, ačelnik dr. Vavpotič, mestni načelni. Brenčič ter lepo število članstva.
z
eolska župa Ljubljana bo imela v ne-marca pb 9. predpoldne svojo redno i skupščino v mali dvorani Sokolske* ... ma na Taboru. Dnevni red so prejela >r> i društva od župne pisarne ter se da se skupščine po svojih delegatih - ■-51 rvilno udeleže. L rava zagorskega Sokola. Starosta t f :do Poljšak, nam. staroste br. Korbar načelnik br. Klun Franc, nam. nač. nuh Ivan, načelnica s. Žitnikov a . lam. nač. s. Finkova Poldi, p ros ve-.. j.. Kopriva Ivan, tajnik br. Kalan Jo-:. Člani uprave: blagajnik br. Majer An-ton, matrikar br. Saks Slavoi, gospodar br. Firm Ignac, odborniki bratje Weinber-r Mirko, Mrr.aii Polde, Mejak RudoJf, ■ ik Janko, Kolenc Lojze, Šulin Matko Adamič Arnošt. Namestniki članov upra->ratie: Fium Ivan, Grm Jože, Korošec :"■- >. Perger Viktor, A.šič Anton, Savšek Drnovšek Nande, Cernelč Božo, Po-
Pavle. Suša Viktor 5 . o! v Toplicah pri Novem mestu ima njo upravo: starosta Gregore Drago-i namestnik Sitar Ignac, načelnik Bučar nam. Sitar Stane, načelnica šlibar I am Fuks Jožica, prosvetar žen Ivan, in statističar šegedin Franjo, bla-^ šlibar Martin, praporščak Gutman . gospodar Henigman Drago; odbor-Osana Ivan, žobar Ivan. Uhan Ivan, l,3vr' Jože. Janko Alfred, Sitar Stane. F ' Jožica, namest Gutman Frane, Pri-c ••..•.« Loj z. Rozman Marija; revizorji: šo-■1 - Franc, Tornine Franc 2en Vladko.
; r.i-oi v šoštanju Po pustnem rajanju c - iprijelo naše sokolsko društvo znova ■cga dela. Dramatični odsek vadi v re-t \ h Robinščaka veseloigro »Njen kor-r	Pevski krožek se z vso vnemo pri-
■■-avij.-r na svoj prvi koncert Na tem kon-. i bo izvajana s spremljevanjem orke-«="• r Schwabova »Zlata kanglica« S.
i 'robejeva vadi z naraščajem mladin-s :-■ ig o s petjem in plesom ^čudežne go-i - T idi v telovadnici se živahno telovadb oddelkih ta lovska skupščina Sokola na Ponik-v Z planom, ki ne pozna zaprek, prodira è /iujLona misel v vsako vas Prodrla je tudi na starodavno Ponikvo, kjer smo 8. t m. ustanovili Sokola Na skupščini je bilo zbranib lepo število fantov in deklet ter
prijateljev Sokolstva. S ponosom beležimo, da so nas ob tej priliki počastili sreski načelnik dr Kartin, br. starosta dr. Svetina iz St» Jurja, zastopniki Celjske sokolske župe, med njimi br. starosta Smertnik in br. Fürst iz Šmarja. Z navdu&enim! besedami so nas bodrili k delu za dobrobit jugoslovenske domovine ln naroda Navdušeno pritrjevanje je dokaz, da so šle lep« besede vsem do srca in da Je pač vsak zase sklenil vstofpiti v Sokola kraljevine Jugoslavije., ki ima tako lepe ln vzvišene cilje. Po načelnih izvajanjih br. gostov se je sestavila uprava: starosta br Obersnel, pod-starosta Zriolšek A., tajnik Kregar M., blagajnik Podgoršek P., prosv Lipovšek Fr., načelnik Kincl, načelnica Sturm; odborniki: Podgoršek, Romih, Trbovc, Ferlež; revizorji: Bolle, Komar; razsodišče: Bolle, Vošnjak, Leskovar, Kuder. Prestolonasledniku Petru se je odposlala pozdravna brzojavka.
Sokol Sv. Peter pod Sv. gorami It priredil na pustni torek našim občanom prvo železniško progo. Pravcata lokomotiva se je premikala po naši vasi, pa tudi potnikov ie bilo dovolj. Masa naroda je prisostvovala tej pustni prireditvi. Zasluga za tako zabavni pustni korso. gre predvsem agil-nemu starosti, požrtvovalnemu strojevodji br. Gabronu kakor vsem ostalim. — Velikodušen dar: Brat Urek, upravitelj velepo-sestva v Sent Janžu je daroval v znak priznanja našemu Sokolu 100 Din, za kar mu društvo izreka zahvalo. .. .	...
Sokol v Šmartnem ob Pakl uspešno deluje, čeravno obstoja šele štiri mesece. Na občnem zboru 25. jan. so vsi funkcijonarti s svojim delovanjem dokazali, da uspeva Sokol tudi na deželi Telovadba je prav dobro obiskana. Telovaditi pa morajo v razredu, v katerem se vrši vsak dan pouk od 5. do 17. Zrak Je slab, prostor tesen, Sokolu manjka tudi za predavanje, predstave itd. po trebnih prostorov. Društvu so dosedaj darovali za dom: pivovarna Union v Ljutója-ni 100 Din; drogerija Sanitas, Celje 50 Din; Nabavi j alna zadruga drž. nam. v Mariboru 50 Din; Dunav, zav. družba, po dr. Ljublja. rta 100 Din; dr. Janko Rak, sreski san. referent, 100 Din; prvi mestni mlin Celje 50 Din; Franc Kolenc, veleposestnik, Juvanje 100 Din; dr. Cernie, primarij, Maribor 20 Din; Mariborska tiskarna d. d. 50 Din: Fe-niks, zav. dr. Ljubljana 200 Din; Franjo Kalan, trgov, s premogom, Celje 25 Din: Avgust Koišek. notar, Marenberg 30 Din: Marija Napotnik, trgovka v Šmartnem ob Paki 50 Din; Maks Palone, industrijalec 150 Din. Prosimo še nadalnjega odziva na naše prošnje.
Iz Šoštanja
št— Planinska koča na Smrekovcu se
bliža uresničenju. Potrebm les je natesan in mizarska dela so že tudi od lana. Tako bo. mo v letošnjem poletju že imeli otvoritev prve planinske postajanke v območju §a, leške podružnice SPD Seveda bo koča opremljena sprva tako. kakor bo to drvpu* ščarlo finančno stanje naše podružnice Vsem Šaleščanom. katerim je na tem. da se akcija za zgraditev koče podpre, jè dolž* r/Tst. da rvosetijo II plan'nski sejem ki ga priredi SPD v soboto 28. t m v Sokolskcm domu Pole*? zabave, ki jo ho nudila pri5 reditev. bodo imeli posetn-ki še zavest, d i so s svojo udeležbo na sejmu podprli z'gra= ditev koče na Smrekjrvcu
PERJE
od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puba. volne tn bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjsk) tog 17-	302
Trgovina z vinom
na debelo IŠČE spretnega
POTNIKA
Nastop takoj.
Ponudbe z zahtevki pod s VINO« na ogi. zavod AJoma Company, Ljubljana. 3400
Zastopnika za Celje
v svrho prodaje gradbenega materijala SPREJMEMO.
Pri trgovcih in stavbnih tvrdkah uvedene osebe imajo prednost.
Ponudbe pod »Gradbeni materijal« na oglasni oddelek »Jutra«.	3397
OtvcrStev mesnice S
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom v sobot« dne 28. t. m. ©tvoril svojo lastno mesnico v
Florjanski ulici štev, 7
ter se svojim cenjenim odjemalcem naj-vljudnejše priporočam
Karol Južnič, mesar
Florjanska ulica št. 7.	3399
Antiseptično preparirana
Čuvajte svoje največje blago —
ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena.
I
Trajno kritje strehe — izolacijsko sredstvo — dvakratno impregnirano —- iz
čistega naravnega bitumena BITUMENOZNA STREŠNA LEPENKA Dobavlja
JOS. R. PUH, Ljubliana
Telefon tnternrban 2513. 118
ZAHVALA
Za vse izraze blagodejnega sočutja k nenadomestljivi izgubi, ko nas je zapustil na£ nepozabni soprog, oče itd., gospod
dr. Josip Vrečko
izrekam v imenu naše rodbine iskreno zahvalo vsem onim, ki so se dragega pokojnika spomnili in mu dali zadnje spremstvo. Osobito se zahvaljujem č. duhovščini, Celjskemu Sokolu, pevcem, vsem darovalcem krasnih vencev, posebno pa g. dr. Juru HraSovcu za njegove globoko občutene besede ob grobu.
Prosimo vse, da ohranite predragega pokojnika v dobrem spominu !
Celje, dne 26. februarja 1931.
3413
ROZINA DB. VREČKOVA
V BOJU PROTI JETIKI
je neobhodno potrebna knjiga
Doc« dr. Iv. Matko: Proti tuberkulozni tfispenzar ? službi socialno-Itieilenske borbe proti f etiki kot liudskl in kužni bolezni.
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—.
Naročila točno izvršuje
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova
ulica štev.
Lipski
pomladni velesejm
1931
splošni vzorčni velesejem od 1. d« 7, marca; veliki tehnični tn stavbni veleeejem od 1. do 11. marca; tekstilni, velesejem od 1. do 4. marca; velesejm športnih predmetov od 1. do 5 .marca.
Pojasnila dobite pr! zastopstvu
STEGU, Ljubljana
Gledališka ulica 8/H. Telefon 2935
Dr. Josip Grablovic
odvetnik
Nada Bauerjeva
poročena
LJUBLJANA
PAKRAe
t
Brez posebnega obvestila
SONA JA JOSKO, žel. uradnik, javlja v svojem kakor v imenu sinčka vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretresujočo vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga oziroma mati, gospa
Šonaja Nežika
roj. GalšeU
v torek, dne 24. februarja 1931 ob 22. uri, previdena s tolažili sv. vere, v 31. letu njene dobe kot žrtev materinstva izdihnila njeno blago duSo.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil t Četrtek, dne 26. februarja ob pol 17. url iz mrtvafinios mastnega pokopaliflte na mastno pokopalldč* v Pobreftju.
Avsta maAa aadušnloa s* bo darovala do» 28. februarja 1931 ob 7. uri v mestni stolni tn župol cerkvi.
Maribor, RuSe, dne 25. februarja 1931.
3414
AVINAL
je poznano sredstvo berlinskega lekarnarja Franka, da se odvadi Človek pijančevanja, s pomočjo
»AVINALlA.« se je odvadilo pijančevanja že nar stotin ljudi.	j o par
Glavni depo: Lekarna Mr. Rožmana, Beograd, Terazije 5,	3303
Javljamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno
Anton Jnrkoviè
upokojenec drž. železnice
S	J*1*™1' * 62- *«tu «tarostl, dne 24. t. m.
ob 21. Bogu vdan preminul.
predragega pokojnika ss bo vrSU is bolnlee
dne 26. t. m. ob 15. url k Sv. Križu.	m 15
£aIufoÄ ostaB
Oglasi v „Jutra" imajo
inaio siguren uspeh.'
CENE MALIM OGLASOMt
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek •Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hoče
da •• mu pomije po poiti nam lov aH ßaßo drugo informacijo ticoco me malih ofiamov naj priloži v »ntsmßah ticer no bo prejel odgovora t « Z^mMW
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din, Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
flaòtovi matih og£a&cv
t» druge Informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« v
flovem me&tu
dJeòenicaPt
ln na
Ljubljanska cetta it. 12	pri kolodvoru št. 100
Male oglase tn Inserate naročajte v naših podružnicah.
«Ti
k
Šofer
«»mo iznčen mehanik, ne-oženjen in vojaščine prost dobi stalno službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >666«.
8656-1
Mlad vrtnar
dobro verziran v vseb kulturah in dober vezalec, dobi službo. Ponudbe na O"!as. oddelek »Jutra« pod gifr« »E. K.c	8612-1
Trg. učenca
dobrega računarja. pridne-pi in poštenega, sprejmem takoj v trgovino mesa-ne-ga blaga. 8 brano in stanovanjem v hiši. Mihael 2 ma ve, Kajbenburg. 8602-1
Tesarski mojster
z nekaj premoženja za tekoče posle, dobi pri lesni industriji s parno žago in mizarskimi stroji v Ljub liani tesališče in les na razpolago - Ponudbe z jjramko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Podjeten«.
8574-1
Učenko
zdravo, staro 14—16 let. katera Ima res veselje do trgovine z mešanim bla gern, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v htsi. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	S"361'1
Postrežnico
pošteno in snažno, ki je že služila v boljših hišah, i ? 5 e m za pospravljanje stob od 7. do 11. ure dopoldne. Vprašati med 3. in 5. uro popoldne v Vrhov-f-evi ulici 5.	8710-1
Šofer
trezen in zanesljiv, vojaščine prost star 34 let, samski, zmožen tudi popravil avtomobilov, išče službo h kakršnemukoli avtomobilu. Andrej Topler, pošta Guštanj, Koroško.
S582-2
Prodajalka
mešane stroke, želi službo v mestu ali na deželi. — Dopise na naslov: Vončina E., Krško.	8577-2
Mlad trg. pomočnik
*in poštenih staršev, ieli primerno namestitev v me stu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra «od »Marljiv špecerist«. K	5873-2
Vrtnarski pomočnik
išče službo za takoj ali pozneje — najraje pri trgovskem vrtnarju. Naslov
Sri podružnici »Jutra« na esenicah.	8684-2
Mesarski pomočnik
dobro izučen, vešč sekanja mesa in vseh v stroko spadaj očib del ter nemškega, slovenskega in srbohr vaškega jezika v govoru in pisavi, išče službo — jiajraje v Ljubljani, Kranju ali Mariboru. Ponulbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dober pomočnik št. 412«.
Mlad trg. pomočnik
mešane stroke, išče službo za takoj v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«_ pod šifro »3 mes. zastonj«. 8701-2
Direktrico
w-rfektno, za fine pletera-iie sprejme tovarna pletenin na Hrvaškem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »W«.
8691-1
Krojača
samostojnega — s svojo obrtjo in vsemi krojaškimi potrebščinami, z znanjem irtjnovejšib krojev, sprejmem v krojaški atelje na deželi, katerega bi samostojno vodil. Dober obstoj zasiguran. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod è;'to »Samostojen krojač«.
8585-1
Mlajšo postrežnico
pošteno in pridno, iščem za dopoldanske ure. Na-e'flv pove oglasni oddelek »Jutra«.	8728-1
Kroj. vajenca
z-dravega. k*	ima veselje
do obrti, išče	Franc Rup-
nik, kroi.iški	mojster v
Dol. Logatcu.	8741-1
Mesarski pomočnik
pošten, dobi službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8759-1
Natakarica
ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, dobi službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8755-1
Perfekten Stenograf
mlad. neoženjen. ki obvlada slovenski, nemški in po možnosti tudi italijanski jezik v srovo-rn in pisavi, dobi mesto. Reflekt-an-ti s prakso v le=ni stroki imain prednost. Ponudb» z navedbo dosedanjih službenih mest, referencami ter zahtevkom plače pri prostem stanovanju, kuriavi in razsvetljavi, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stenograf«.	8749-1
Voditeljica
Za žensko socialno institucijo iščemo zelo zanesljivo ? o s p o kot voditeljico. — Imeti mora pred vsem mnogo socialnega smisla, razumeti mora gospodinjske in kniieovodske posle Mesto je dobro plačano in izven Slo-venije. Ponudbe 7. navedbo dosedanjega dela na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »5555«. 8751-1
K otrokom
sprejmem gospodično. Prednost imajo one. ki znajo nemško. — Hotel Lončar, Tržič.	8762-1
Dobro kuharico
samostojno, išče dvočlan ska družina sredi mesta. Tlača dobra. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek «jutra« pod »Zmožna boljše in preproste kuhe«.
87704
Službo sluge
v Sloveniji ali na Hrvatskem išče mlad in pošten fant, &tar 25 let. Gre kot sluga v hotel, kot kočija.ž k dvema konjema ali kaj sličmega. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8704-2
/Mesarski pomočnik
22 let star, vajen prekaje-vanja in dragih mesarskih del. priden in pošten, išče službo. Mevlje Josip. Rakek št. 18.	8745-2
Natakarica
pridna in poštena, Išče stalno mesto za takoj ali s 1. marcem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8746-2
Kovaški pomočnik
vojaščine prost, išče službo! Gre tndi k tovornemu avtomobilu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8750-2
Mlad kroj. pomočnik
išče službo v mestu a.li na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Mlad krojač«.	8766-2
Službo hišnika
v Mariboru ali okolici želi mlajši poročen par. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8786-2
tli
Kot šofer
ali skladiščnik
pri industrijskem podjetju iščem nameščenje. Nudim takoj 100-000 Din kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod značko »100«, 8614-2
Deklico
•taro 11 l»t, želim oddati x hišo. kjer bi se pozneje izučila kake obrti. Dokler bodi v Solo plačam 100 Din mesečno. Pozneje b! hk« o«tal a ket pomoč v Ponndbs na podruž-» Ju tra« v Trbovljah pod Efro »Deklica 56«.
8756-2
Precizen strelec
odličen lovec, poznavale« šumarstva in pisarniških poslov, s 4. gimn. razredi, ki govori slov., srbohrv. in nemško, išče primerno službo. Ponudbe na oglas. odeJek »Jutra« pod značko Waldmaunsheil«. 8604-2
Potnico
agilno, trg. naobraženo, »
prikupljivim nastopom — iščem za obisk privatnih strank. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dnevnina in provizija«.
8648-5
Piksum in provizijo
dobe v manufakturi verzi-rani potniki za obisk privatnih » trank v Ljubljani, okolici in vsej Dravski banovini. Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljuhlja ni pod šifro »Fiisum«
8066-5
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberšcik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 52. — Prihodnji redni tečaj prične 2. marca. Sola se preseli 1. mar ca, in objavim naslov pravočasno v časopisih.
8611-4
Zastopnika
dobro vpeljanega, za Slovenijo išče tovarna nogavic »Manot« v Žalcu. Pro vizija po dogovoru. 8601-3
Agenti (nje)
ki M potovali po celi Slo veniji in obiskovali privat-ne stranke, lahko luevni, zaslužijo 200 Din Zelasi ti se je dnevno med 9- tn U-uro v gietilni P r s v d 1 6. Trbovlje, ali pismeno na podružnico »Jutra« v bovi i ah pod šifro »Pottik« 84-3
Šivilja
gre šivat na dom po 20 Din dnevno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8771-3
Hodu?
Zvočnik
Aroophon, izboren, skoraj nov za 320 Din proda Japelj v Tržiču. 8699-9
Radio-aparat
tricevni. zvočnik, akumulator in baterijo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8739-9
JMortu*
wsito-
Zaprt avto
dvosed ežen. v brezhibnem stanjn, malo rablj'en. dobre znamke, kupim. Ponudbe na naslov: M. Rudolf, Vojnik pri Celju.
8591-10
kupom,
Kompleten drog
prenosljiv, event. z blazino rabljen, dobro ohranjen kupimo. Ponudbe z opisom in ceno na Sokolsko društvo Vitanje.	8652-7
Kočijo
enovpTežno, popolnoma prenovljeno, elegantno in _ zelo lahko proda Luka fcitko kolar n» Vrhniki. 8742-6
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
Cerne — juveilr
LJubljana. Wolfova ulica S
ÖC
Poljskih tračnic
za žago, 300 m in 5 va-gončkov ali delov istih, dobro ohranjeno kupimo. Detajlirane ponudbe na na slov: Uprava Snežnik, pošta Stari trg — Rakek.
8594-7
Dva površnika
suknjo in skoro nove moške čevlje prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8686-13
Srečke, delnice In obligacije
kupuje Upravništvo Merknr Ljubljana, Selemburgova nI. št. 6/H.	8782-7
Z veleposestnikom
ki je event. trgovec ali industrijalec, išče izkušen ekonom stik, glede proiz vajanja novega, zelo važnega predmeta iz gospodar skega izdelka, kateri se tudi lahko patentira. Skoro nobene investicije, «a gospodarstvo pa pomeni veliko povišanje dohodkov Prevzame tudi vodstvo_ gospodarstva. Izvežban j« v gospodarstvu, vin ore ji, v lesni trgovini in industriji ter vec panogah chem. industrije. — Ponudbe pod »R. K. 206« na oglas, oddelek »Jutra«. 8617-16
Družabnika (co)
z večjim kapitalom sprejmem na gostilno in posestvo, kjer bi imel pri dobrih ljudeh dober dosmrten dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Družabnik pri Mariboru«
8695-16
13.000 Din posojila
za eno leto iščem, proti ■vrnitvi 15.000 v mesečnih obrokih po 1000 Din. — Lahko dam tudi stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Okolica trr. Petra«.
8732-16
Pristopim
b kakem podjetju z 8000 do 10.000 Din, ali položim ta snesek kot kavcijo za kjerkoli, zanesljivo, dobro in stalno službo. Sem za vse poraben. delaven, strogo zanesljiv in marljiv. — Točne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Družabna moč SI«.
8736-16

Camernikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36
(J ugo Auto). Prva oblast k->nc«sijonirana. — Prospekt zastonj Pišite ponj I 251
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gofko Pipenbacher
LJubljana. Gosposvetska 12 — Zahtevajte taf ormaci j »• 4516 4
i
Zastopnike (ce)
C kavcijo, z znanjem «le-venSSins to nemščine, za Ljubljano «prej®« Inozemska tvrdka. Oferts na ogl. oddelek »Jntra« pod »Samo resna oseba«.
8735-3
Mleko
bi z Jutranjim vlakom dnevno dobavljal v Ljub liano okr. 50 letrov, v posodi odjemalca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8649-6
Pisarniško opravo
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8520-6
Puhasto perje
čisto, čuhano. kg po 48 Din i ruga vrsta po Din 38 kg Sisto. čohau». kg po 48 Din Dim tn čisti puh kg po D!» 350. — Razpošilja po pogt nem povzetju L. Brotovté Zagreb, llica 82. kemične čistilnica perja.	262
Železno posteljo
in kopalno banjo prodam. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«.	8747-6
Soalno or» r avo
kompletne, plasirane — la
opletene steklenice
«d T—901, peeeni predam
Naslov v Ojflasmem oddelku »Jutra«.	8714-6
Industrijsko
podjetje
staro, dobro vpelja<no. prodam iz proste roke. Potreben kapital 600.000 Din Visoka rentabilnost. Po nudbe pod »Bolezen« na oglasni oddelek »Jutra«.
8326-6
Žive ribe
Ì2 Štajerske — namočeno
polenovko
najboljše vrste, vedno »ve žo ter vse delikatese in špecerijsko blago nudi v veliki izbiri F R. Kovači« na Miklošičevi cesti št. 32 7747-6
Razprodajamo Izvrstna
bela vina
po Din 3.50 tn Din 4
za liteT na debelo, vsled opustitve veletrgovine, ir klei traja zaloga »Vln»a« veletrg t vinom. Rudnik nri Ljubljani.	3899 6
Otroški voziček
(Korbwagen) prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8718-6
4500 kg ježic
fknoper). 250 kg vinskega kamna in 35 kg suhih gob proda Vindiš. trgovina — Sv. Andraž-Haloze. 8692-6
77/
Kuhinjo na račun
dam s 1. marceim v Ljubljani. Prednost imajo dobro vpeljani in zanesljivi za gostilniško kuhinjo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8722-19
Mlada gospa
zanesljiva — s koncesijo, išče gostilno na račun, ali mesto natakarice pri dobrih ljudeh. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8703-19
Natakarica
veSS« tudi kuhinje, ki lahko položii večjo kavcijo išče službo v boljši gostilni, ali pa prevzame isto na račun. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijazna«.	8772-19
Gostilno v Mariboru
dobro vpeljano oddam v najem za 10 let. Pojasnila daje Janko Cerne, Maribor, Vojažaiški trg St. 2.
8784-19
Delavnico
za majhno industrijo vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija«.	8624-17
Hotel
s 30 sobami, dobro Idoč. na najlepšem otoku Dal macije oddam v najem proti odkupnini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8764-17
Gostilno v Mariboru
dobro idočo. s sobami za tujce in vsem inventarjem radi bolezni takoj oddam v naj'em Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ugodna prilika« 8T788-17
Va-UUMU
Med
cvetlični, zajamčeno pristen, 5 kg za 100 Din franko vsaka pošta razpošilja čebelar, I. Bradač ml., Lese 8, pošta Krka pri Stični.	8694-33
Posestvo z majhnim mlinom
v bližini mesta ali industrije kupim. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« ( od »Stalna voda«	8506-20
Elegantna hiša
t zelenjadnim in sadnim vrtom naprodaj. Pojasnila daje Soršak, Vransko pri Celju.	8501-20
Veliko posestvo
s hišo in gospodarskim poslopjem. vse v najboljšem stanju, ob prometni ce&ti Sevnica-Planina, prodam. Natančnejši podatki se dobijo v pisarni dr. Rok Je-senko, odvetnik v Sevnici.	8368-20
Kupim hišo
v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poletje«.	8715-20
Hišo ali parcelo
v centru mesta k o p i m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko ' »83«.
8623-20
Hišo s trg. lokalom
primerno tudi za vsako obrt, na zelo prometni točki v Velenjti prodaan. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 8777-20
2 opremljen! sobi
parketirani. z elektriko in strogo separiranim vhodom iz stopnjišča. blizu drame takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8716-23
Prazno sobico
solnčno, separirano, i elektriko oddam na Mirjn. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8712-53
Sobo
szno -ali deloma oprem-jeno, s souporabo kuhinj« oddam, najraje gospodični Kodeljevo, ob Ljubljanici St. 31/1.	8721-23
Ile
Starejšega gospoda
boljšega, vzamem v vso oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 8733
Mesečno sobo
sredi mesta takoj oddam stalnemu gospodu za 300 Dim. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 8737-33
Vinograd, posestvo
lepo, majhno, z njivami in gozdom, tik farne cerkve in šole, pripravno za obrtnika ali branjarijo., poceni prodam z vsem inventarjem. V hiši je bila vedno gostilna. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celjn.
8779-20
Hišo
e trgovino mešanega blaga trafiko in gostilno, z lepim sadnim vrtom, ▼ bre®-konkurenčnem kraju, radi družinskih razmer takoj zelo usodno prodam. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dobro ädoöo«.	8790-20
fUmwtm}a
Stanovanje
1 ali 2 sob in kuhinje* r mestu išče uradniški zakonski paT brez otrok. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Zračno in čedno«.	8672-31
Prazno sobo
blizn Tabora oddam gospodični. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 8776-23
1 ali 2 gospoda
takoj poceni sprejmem na stanovanje in orano Na slov pove oglasni oddelek »Jate»«. „ . . 8606-23
Stanovanje
3 sob ia kuhinje oddam s 1. marcem v Podgori 88, St. Vid nad Ljubljano.
2 komfortni
stanovanji
tri- ln dvosobno, z vsemi modernimi pritiklina-mi, solnčno, v novi vili blizu Zvezde oddam s 1. majem rednim, maločlan-skim rodbinam. Ponudbe na offlas. oddelek »Jutra« pod šifro »©in 1600 Din 1300« 8470-21
Sobo s kuhfnlo
išče stranka brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »L Z. 50«.
8753-31
Stanovanje
1 ali 2 s<ob. kuhinje ta prl-tiklin. suho in zračno, v mestu iSče mirna stranka s 1. marcem. Plača do Din 500. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Točen plačnik«. 8754-31
Stanovanje
oddam v najem ta kako konfekcijsko delo. Istotam oddam tudi
"ostilniško kuhlnfo
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8783-31
fi 01A
Opremlieno sobo
čisto In solnčno. v nori vili, parket, elektrika, ko palnica in lepa kuhinja, tako] oddam zakon. paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8619-23
Vi
Kamnik
Restavracija Frane Rode, Kamnik 7, prodi več stavbnih parcel ob prometni cesti, 3 minute od kolodvora — velike 500—10.000 m». Solnčna lega, brez prahu in električna napeljava ob cesti.	8637-20
Lepa vila
eno- oziroma dvodnižinska z lepim vrtom ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 8615-30
Krasno stavbliCe
aa manjle stavbo, v eeatru Ljubljane naprodaj. Ta kotSnj» poaudo» na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Malo denarja«. 8T34-20
Opremljeno sobo
z 2 posteljama oddam b 15. marcem na Poljanski cesti 18/1, levo. 8737-28
Ooremlieno sobo
povsem separirano takoj oddam za ubožnico — Zavrti, Sketova ulica št. 5.
8781-33
Opremlleno sobo
svetlo, s posebnim vhodom in elektriko, sredi mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8730-23
Sobo
lepo opremljeno takoj od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8738-23
Gospoda
sprejmem takoj na stanovanje v lepo in separirano sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8688-33
Separirano sobo
lepo opremljeno takoj oddam. Polzve se v Trnovem, J erano va ulica St. 5.
8687-33
Snažno sobico
bltcu eantra mesta 11 i e soliden, mlad goepod. Po-nndfce do »obot» na ogl. oddelek »Jutra« pod Stiro »R. P. 300«.	8775-23
Starejšo damo
sprejmem na stanovanje na Sv. Petra cesiti Stev. 47 — dvorišče.	8758-23
2 krasni sobi
solnčni, prazni ali opremljeni. v centru mesta oddam. Vbod popolnoma se-pariran. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 8748-23
Sobo
oddam 1 ali 3 dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8760-23
Lepo sobo
oddam gospodu ali gospodični v Kolodvorski ilici št. 33/1.	8773-33
Sobo
s prostim vhodom oddam dvema gospodoma blizu Tabora. Wisiak, Prisojna ulica 3/ni.	8774-23
Infvrnuuij*
Svarilo!
Opozarjam cenj. odjemalce, da Franc Zabukovšek iz Celja, ni upravičen sprejemati za mene naročila, Še manj pa kak denar. — Rudolf Deržaj, Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 28.
8733-31
Izjava
Preklieujem žalitve in ob-dolžitve iznešene o Ivanu Gornjak, sedlarju v Rušah in se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. I. Jug, posestnik. Ruše. 8705-31
Opozorilo!
Podpisana mati prosi, da se njeni hčerki Anici ne proda ničesar na up. — Marija Sribar, Dobrova pri Celju.	8780-31
Lanz lokomobilo
vročeparno. 48/60/72 HP. v brezhibnem stanju prodamo VpraSanja na oglas, od le lek »Jutra« pod »Lok oni o bila«.	8690-29
Šivalni stroj
»Singer« ali »iPfaff«, brezhibno ohranjen kupim. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Singer«.
8781-29
Tk^piti
Z Zoraida preparati
zadobite idealno lepoto!
Zoraida krema, proizvod divne Orden talke — krone barema bivšega s n 1 t a n a Abdul Bamida — daje licu naravno barvo cvetoče mladosti. Din 12-50. Zoraida puder vseb barv, baržuna sto mehak, nevidljiv. Din 6. 13 in 30. Zoraida mil« za občutljiv teint 12 Din. Čire Végétale. edino ma mia toper tiSaje 13 Din Lilija mlečna krema ta bo-faks. specialno samo zoper pege ta madeže. Din 12.50 Priporoča se parfum eri ja Dran. Ljubljana, Mestni trg II.	8708-34
Vdovec
35 let star, v boljši stalni tlužbi, želi spoznati dobrosrčno gospodično ali vdovo s premoženjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pozna sreča« 8720-24
Pavel Vabič,
prekajevalec
n3j se takoj javi v podružnici »Jutra« v Celju.
8778-24
* jlllllll1
Violino
dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8719-26
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikate BSsendorfer. Steinway, Förster. Hölzl Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska izbira vseh glasbil in strun.
Najcenejša Izposojevalnica!
395
Nov planino
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8752-36
Pianino
dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe s ceno na šolo Trzin.	8 757-26
SivtM
Pravi volčjak
10 mesecev star naprodaj Cesta na Rožnik Stev. 45.
8697-27
Velik pes doberman
bel, s črnimi lisami se je zatekel. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8734-28
Mladega psa
volčjaka ali dobermana kupi Dušan Kovač, Sv. Petra cesta št. 24 — Commercial Union.	8698-27
Psica
črno - belo šekasta. lovske pasme, brez znamke, se je zatekla. Lastnik jo dobi: Privoz 3/L	874-3-27
Lovski pes
belorumeno lisast, na verigi je bil prijet v Rožni dolini od neke «tränke, katero prosim, da ga proti na gradi odda na naslov Ing. Todorovič. Večna pot 5 — sicer ovadim policiji.
8522-28

Zlata zapestnica
je bila izgubljena. Posten najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 8707-38
Žimnice

Pokraj. razglednice
pc Vaši sliki ali aegativu v pristni fotografijj tage tovi de 20.000 dnevno tvornica tari Lojze Smuc Ljubljana VII. Aleševfteva št 36 Zahtevajte ponuibi-In ceniki	342
zgornje iz močnega b»ae» po 340 Din. mreže, otomane, divane in fotelje kupite najcenejt pri Ignaca Narobe. Ljubljana. Gosposvetska cesta 16. pri Lvvu 3735-30
Najboljša reklama
ki zraven nese še lep do hodek, je na vsak način lepa fotografija Va šega kraja — vasi, trga. mesta, letovišča. Vaše tr govine, gostilne, restavra ci je, obrti, trafike itd. — Pišite šed danes za prospekte in cenik na t.vor-nico fotografskih razglednic ta slik: Lojze Smuc. Ljubljana VU. Aleševčeva ulica 26.	98
Uniforme
Deine plašče, vse potrebščine r zalogi Simon Kli manek. Selcnburgova 6-
106
Modroce
vrhne, Ia afrik. močno blago. po 340 Din. zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preoble ko pohištva najceneje nu di Rudolf Sever, Marijin &g 3.	130-30
iae
Xdr. ^nZwjy^ dLnjvxjo
MÙ&MMS 6
OG.. /vmsvoCCZC <r
hfCfrtj&m, j jii»
Izumitelji!
Oddam načrt za neizgre& ljiv perpetuum mobile. — Prednost vztrajni. Dopise na naslov: D. H., poštno ležeče, St. Vid pri Stični.
8700-37
Proda se
gozdičefe
velik 1600 m=, tik morskem produ, ki bi služil za lastno kopa-ličše, osobito pripraven za gTadnjo hotela. Obrnite se na Opčin-sko upraviteljstvo
Kastel Lukšič (Primor. banovina) 3375
Telefon 2059
^Ksk Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ŠL 5
Kava brez kofeina je slična avtomobilu brez bencina, zato pijte vsi
Jugobrazil kavo
V četrtek dne 26. februarja
Otvoritev
a
^ V' JV <r>
N jr 4* „^ .o
Brc solatna kinopredstava
o kulturi kave, velezanimivo, v nedeljo dne 1. marca ob 11. uri v
kinu IDEAL.
Brezplačne vstopnice na razpolago v samoprodaji.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s Ljubljani,