PofttnJns plMMB v gotovim Leto LXXI., ŠU 261 a Ljubljana, sobota 19« novembra 1938 Cena Din VENSKI iznaša v sa. k dan popoldne izvzemal aedelje in praznike — inserati do 80 petit vrst a Um 2, do 10O vrat a Din 2.50 od IU0 do 300 vrsi A Din 3. večji inseratJ petit vrsta Din 4.— Popust pc dogovoru, inseratni Javek posebej - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12. za inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CJFBAVN1&TVO LJUBLJANA, iinafl jeva ulica itev. 5 Telefon; 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Pomen vladarskih obiskov v Londona: Anglija gradi nove osnove svoje politike Povečano zanimanje Anglije za Balkan in Podunavje je v zvezi s prizadevanjem, da si ustvari v tem delu Evrope č vrste jša in zanesljivejša oporišča — Na gospodarskem sodelovanju hoče učvrstiti svoja politična zavezništva Bt~ ^.^KEŠTA, 19 novembra V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z velikim zadovoljstvom presojajo uspehe kralja Karola v Londonu, zlasti pa podčrtavajo, da je bilo politično in gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Rumunijo organizirano v popolnem soglasju in odkriti podpori s strani Francije. Ravno tako poudarjajo, da bo ta gospodarska akcija s strani Anglije in Francije v Rumuniji sluzih? ne samo blagostanju obeh držav, temveč da bodo na podlagi tega tesnega sodelovanja zavarovane tudi rumunske državne meje Zatrjujejo, da bodo posledice obiska ru-munskega kralja v Angliji mnogo večjega pomena, kakor se je dosedaj mislilo. V zvezi s tem se omenja nedavni obisk belgijskega kralja Leopolda in grškega kralja Jurija v Londonu Tu smatrajo, da je obisk poglavarjev balkanskih držav dokaz da je zanimanje Anglije za Srednjo Evropo in za Balkan postalo zelo živo. S političnega stališča zlasti z zadovoljstvom komentirajo poročilo iz Londona, da na konferenci štirih velesil v IVfonakovu ni prišlo do ni- kake razdelitve Srednje Evrope na vplivna področja in ravnotako ne odgovarja resnici, da se Anglija ne bo zanimala za Vzhodno Evropo Nasprotno se poudarja, da je Anglija odločena z vsemi svobodnimi državami sodelovati >.i konsolidaciji n" u na zavarovanju 'losedaniih meja in za zdravo gospodarsko življenje tujih držav. Zveze, ki so bile zadnje dni vzpostavljene med Anglijo in Rumunijo. so obeležene v tem ikviru in nj'.bov cilj je ohranitev miru in posp r°no «=odr|ovanie. ki ni naper-ieno nroti nikomur. Ktalf Karal v Br^sljc in Parizu BRUSELJ, 19. nov. e. Rumunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael sta včeraj odpotovala iz Londona Na postaji Viktoriji se je od njiju poslovil angleški kralj Jurij s številnim spremstvom med katerimi je bil tudi minister zunanjih del lord Halifax Kralj Karol se ie vkrcal na angleški rušilec. ki ga je prepeljal v Ca-lais. Od tam sta rumun^ka gosta nadalje- Tudi Podkarpatska Ukrajina dobi enako avtonomijo kakor Slovaška Tozadevni zakon je bil včeraj predložen čsl. narodnemu predstavništvu PRAGA, 19. nov. br. Včeraj je vlada predložila narodnemu predstavništvu še zakon o avtonomiji Podkarpatske Rusije. Zakon je docela sličen onemu, ki ureja avtonomijo Slovaške Po tem zakonu se bo odslej nazivala Podkarpatska Ukrajina Vlada bo imela tri člane Volitve v ookra-jinski parlament bodo maja 1939 Zakon bo sprejet istočasno z zakonom o slovaški avtonomiji, tako da bo to vprašanje definitivno rešeno Vlada je predložila poslanski zbornici tudi zakon o izrednih pooblastilih prezi-dentu republike in vladi Uctano-oravn:. odbor pa ie in,/i»»,avo o tem zakonu o^ek1"-nil zaradi veta Slovakov, ki zahtevajo, da se o tem razpraviia Še le do Izvolitvi novega prez'denta repn^'k« Vi h*"> v torCklr Zakon predvideva zelo dalekometna oooh^ti-la in da;e nro-HHontn rpntib^'Vp mn'nn^t iro^emembe ustavnih zakonov, vladi pa ne-omajeno zakonodajno pravico. Med tem pa se prilike v državi vedno bolj normalizirajo Pogajanja z Nemčijo in ostalimi sosednimi državami so že do-vedla do rešitve vseh perečih problemov V noči od nedelje na nonedeljek bo zopet otvorjen redni železniški promet z inozemstvom in bodo med drugimi uvedeni zopet direktni brzovlaki za Jugoslavijo Napad poljskih teroristov CHUST, 19. nov. AA. Tiskovni urad Karpatske Ukrajine objavlja, da poljski in madžar-ki teroristi nadaliuiejo s svojim delom na meji Karpatske Ukrajine Tako so teroristi snoči napadli občino Volove, ki je 20 km od polivke meje Teroristi pa so bili odbiti in so pustili na boiišču štiri mrtve in 40 jetnikov V To-uniu so teroristi s hriba st^-eliali s puškami proti središču me^ta in ubili dvoje otrok, ki sta šla ravno čez cesto. Tiha prekinitev diplomatskih edns-lajev med Zed. državami in Nemčijo Obojestranski odpoklic poslanikov na poročanje WASHIXGTON, 19. nov. e. Odpoklic nemškega veleposlanika Dickhofa v Nemčijo v tukajšnjih krogih ni izzval večjega presenečenja čeprav je državni departe-ment izvedel za ta poziv šele na podlagi poročil ameriških novinarjev iz Berlina Poudarjajo, da je tudi samo nemško veleposlaništvo to zvedelo šele na podlagi vesti novinskih agencij. V tuka išn jih krogih smatrajo, da je ponos narekoval Nemčiji, da pozove Dickhofa v Berlin, saj je bilo jasno, da Dickhof ne more ostati v Ameriki, če sta bila amerški veleposlanik \Vilson in trgovinski ataše pozvana iz Ber- lina Dobro poučeni krogi smatrajo, da bodo diplomatski odnošaji med obema državam:; za daljšo dobo prekinjeni, in ne verujejo, da bodo popreje urejeni odnosno :zboljšani. dokler ne bo urejeno vprašan ;e židovskih beguncev V tukajšnjih kro gin pripisujejo poseben pomen razsovo-rom. ki jih ie vodil ameriški veiepo^anik Kenedv s Chamberlainom in Macdonal-dom o židovskem problemu. V vladnih krogih v Washingtonu pripominjajo, da v tem pogledu politika Ansliie ni popolnoma v skladu s politiko USA. Nihče ne mara sprejeti Sidov še vedno se vodijo brezuspešni razgovori za naselitev židovskih beguncev iz Nemčije LONDON, 19. nov. Predlog mednarodnega odbora za begunce, ki je bil poslan raznim državam s prošnjo, naj vsaka sprej me pod svoje okrilje po 25.000 židovskih beguncev iz Nemčije, je po informacijah »Intelligence News Service« odklonilo že več držav in sicer Anglija. Francija, Belgija. Holand-ka. Danska. Norveška in Švica Predlog tega odbora sicer predvideva začasno namestitev teh zidov do definitivne rešitve njihove naselitve, toda vse države se boje. da bi morale končno definitivno prevzeti te begunce. Stališče Amerike in Anglije WASHINGTON, 19. nov. e. Predsednik Roosevelt je naročil naj se podaljšajo dovoljenja za bivanje tujcem, ki so na obisku v USA, za nadaljnjih šest mesecev. Med temi tujci je okrog 15.000 židovskih beguncev iz Nemčije. Po Rooseveltovi iz- javi bi bilo v sedanjih okoliščinah nečloveško in kruto. Če bi jih sedaj pregnali iz Zedinjenih držav. WASHINGTON, 19. nov. AA. Zunanji minister Hull je izjavil zastopnikom tiska, da so poslednji dogodki v Nemčiji zahtevali, da moramo nujno poiskati način, kako najti zatočišče za 100.000 Zidov. Hull je rekel, da je ameriška vlada v popolni meri posvetila vso pozornost tem nesrečnežem. Hull meni, da se bo celotno vprašanje lahko uredilo samo na ta način, če bodo pri tem sodelovale vse vlade. Rablin. član mednarodnega odbora za politične begunce bi rad šel v Berlin, da bi se tam z nemško vlado posvetoval kako praktično urediti ta problem. Nemška vlada je bila že pred tedni obveščena, da misli Rablin odpotovati v Berlin, vendar pa doslej iz Berlina še ni bilo odgovora. vala potovanje v belgijsko prestolnico, kamor sta prispela snoči V Bruslju je pozdravil rumunska gosta kralj Leopold s princom Karlom člani diplomatskega zbora in druge ugledne osebnosti Kralj in prestolonaslednik sta se nastanila v dvorcu belgijskega kralia. kjer ostaneta do drevi Snoči je kralj Leopold priredil goltoma na Čast v dvorcu Laeken intimno večerjo Iz Rruslja bo kralj Karel odpotoval v Pariz kjer se bo rnzgovarjal s prvaki ta-rr.ošniega političnega življenia Ta obisk je dopr^nitev njegovega obiska Angliji in služi istim ciliem Vest. da ie angleški kralj sprejel vabilo kralip Karola ter da bo prihodnje leto obokal Romunijo, je tu izzvala veliko zadovoljstvo Nanosled Hjmunski diplomatski krogi == posebnim 7arlo^1;^vnm oooznr^aio na čla nek italnan^ke^p novinarja Giovannia Ansalda v katerem prvi? italiianski tisk kategorično nastopa proti revizionistič-nim te^niam Ta članek <*e smatra za ood-črtavpnie nove smeri Tta^iie v odpošaiin napram Podnnqviu in kot posledica ratifikacije anFrlpčlro-italiianc-kega SDorazuma RFFSFL.I. 19. novembra, e. V poetičnih krogih smatrajo, da bo kralj Karol v Rrusliu vodil razgovore o bel?i ;«ko-rn- munskih gospodarskih odnošajih Dejstvo je, da kralj Karol danes obišče državno tovarno orožja v Liegu V obveščenih krogih domnevajo da bo Rumunija oddala večja naročila belgijski industriji Kralj Karol se bo razgovarjal tudi o stališču obeh iržav napram raznim mednarodnim vprašanjem zlasti o vprašanju belgijske politike neodvisnosti in stališču obeh držav napram Društvu narodov Ttiffi Bolgarija pos^iilo SOFIJA. 19. nov 21. novembra se bodo v Londonu pričela nogaianja med angleškimi bančni1 in predstavniki Bolga-rije glede ureditve voinih in predvojnih bo!gar^k1"h posojil Bolgarijo bo zastopala -»osebna d^ocraoiia s fi^nnčrnm ministrom Dobrim Rokovim na čelu V finančnih krogih smatraio da ni izkliučeno. da bo dele^aciia izkoristila svoje bivanje v Lon--^nnu rnrii za razgovore z analo5Vimi držav ni'ki gledp novp?n nos. v znesku 9.000 000 funtov šterimgov Pogaiania za sklenitev tega posniila so se že pričela in vse ka-x& rta hortn zdai u^nešno zaključena. Opozicijske kandidature v LJubljani Xa osnovi ožjega sporazuma v okviru opozicijskega volilnega bloka je postavljena v Ljubljani enotna kandidatura JNTS in socialistične skupine. Kan didata sta gg. senator dr. Albert Kra mer in dr. Cclestin Jclcnec, namestnika pa gg. inž. Jože Rus in Ivan Mli* nar, uradnik OUZD. Druga opozicionalna kandidatura v Ljubljani je sestavljena iz zastopnikov disidentov bivše SLS. Kandidata sta p dr. Ivan Stanovnik in dr. Anton Brccclj. Kandidature Hodžerove stranke Kakor nam poročajo iz vodstva stranke ministra Hodžere, borbaši v dravski banovini ne bodo postavili svojih kandidatur Abstinenca skupine dr. Puca? Zagrebški listi so poročali, da so prijatelji bivšega bana g. dr. Puca proglasili volilno abstinenco. Skupina dr. Puca se prišteva k tkzv. staroradikalom, kj priznavajo vodstvo g. Ace Stanoje-vića. Kakor nam poročajo iz Beograda, smatrajo vodilni krogi bivše radikalne stranke za izključeno, da bi katerikoli del te skupine ostal pri volitvah pasiven. London, 19. novembra. Finančni minister sir John Simon je brzojavno vprašal vse guvernerje posameznih kolonij, ali bi lahko sprejeli begunce iz Nemčije. O tem bo v začetku prihodnjega tedna obširneje poročal v spodnji zbornici. Novinarjem je izjavil, da najostreje obsoja nesmiseln zločin v Parizu, vendar pa simpatizira s tistimi stotisoči, ki morajo zaradi tega zločina trpeti Reakcija, ki bo sledila, ne more prav nič koristiti zboljšanju mednarodnih odnošajev. BRUSELJ. 19. nov. AA. Predsednik vlade in zunanji minister Spaak je včeraj izjavil nizozemskemu poslaniku, da bo Belgija morebiti pomagala nemškim političnim beguncem, če bodo to storile tudi druge države. VARŠAVA, 19. nov. AA. Na visoki tehniški šoli v Lvovu so včeraj -poljski dijaki prinndili protižidovske manifestacije. Po končanih predavanjih so poljski dijaki na hodniku napadli nekega židovskega dijaka in ga pretepli. NEW YORK, 19. nov. AA. Od včeraj popoldne od 16. ure naprej 50 redarjev straži pristaniški del severnega nemškega Llovda in pa Hamburške linije. Boje se namreč demonstracij. Mednarodno društvo za kolonizacijo Židov HAAG, 19. novembra. Ha vas: Storjen je prvi korak za ustanovitev mednarodnega društva za kolonizacijo Židov. Ta organizacija namerava podvzeti vse potrebne ukrepe za izseljevanje Židov iz Srednje Evrope in olajšanje njihove naselitve v gotovih pokrajinah. Pravila društva so že izdelana, ter presegajo prispevki, ki so bili dozdaj zbrani, milijon goldinarjev. X if?n ljudi je defiliralo mimo mrtvaškega odra Ataturka v Carigradu Danes bo krsta prepeljana iz Carigrada v Ankaro CARIGRAD. 19. nov. r. Palača Dolma Bagde v Carigradu, kjer je položen na mrtvaški oder tvorec nove Turčije Kemal Ataturk, je postala včeraj in danes pravo romarsko središče. Nepregledne množice prihajajo od blizu in daleč, da se posled-njič poklonijo velikemu reformatorju ter da v nemi žalosti počaste njegov spomin. Kakor velika reka se ves dan vali množica mimo mrtvaškega odra. Tu so zastopani vsi sloji naroda, delavci in uradniki, meščani in kmetje, staro in mlado. Do polnoči je defiliralo mimo mrtvaškega odra že blizu milijon ljudi. Zlasti včeraj je bil tolikšen naval, da je prišlo do več hudih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 11 oseb. Za današnji pogreb v Carigradu so izvršene že vse priprave. 2e več dni sem se je razvila pravcata kupčija za prostore, od koder bo sprevod najlepše viden. Za prostore na oknih in balkonih hiš v ulicah, po katerih bo šel sprevod, se ljudje naravnost tepejo in ponujajo skoro bajne vsote. Za prostor pri oknu v prvem nadstropju plačujejo po 500, v drugem po 400, v tretjem po 300, v četrtem in petem pa po 200 din. Zelo se je podražilo tudi cvetje. Na mrtvaški oder je bilo dosedaj položenih že 1.600 krasnih vencev, iz raznih krajev Turčije pa je prispelo še 8 vagonov vencev. Venci, ki so bili dosedaj po 3.200 din, so poskočili že na 17.000 din, nekateri pa so desegle celo že ceno 20.000 din. V Carigrad so prispele že vse tuje delegacije, ki bodo prisostvovale pogrebnim svečanostim. Sinoči je prispela tudi ju-g o si o venska delegacija pod vodstvom vojnega ministra generala Miljutina Nediča. V delegaciji je tudi oddelek planinskega polka iz Škofje Loke. Vsi tuji delegati so bili sprejeti z vojaškimi častmi. V carigraj-ski luki se zbira tudi že mornarica. Pogrebne svečanosti bodo nadvse veličastne, ker hočejo tudi na ta način izkazati velikemu pokoiniku spoštovanje vsega turškega naroda. Zlasti turška mladina, ki ji je bil Kemal Ataturk oče in voditelj, se pripravlja, da ga v naravnost ogromnem številu spremi na njegovi poslednji poti. OVINARSKI ? e*tf" iv *0 iO CEVI I I 1. DECEMBRA NA TAB&RJ OB 2 0. URI LES 1 ■( vOOBA VIA Poncet izročil svoje poverilnice RIM, 19. novembra. Danes ob 11. dopoldne je novi francoski veleposlanik v Rimu Francois Poncet izročil svoja akredi-tivna pisma kralju Italije in carju Abesi-nije, s čimer je Francija tudi formalno priznala Abesinijo za italijansko posest. Ogromen požar v Barceloni CARTAGENA, 19. nov. AA. Tukajšnja radijska postaja je objavila vest, da je V Barceloni izbruhnil strašen požar, ki ga spremljajo močne eksplozije. Požar je zelo obsežen in se je na mesto požara podal sam predsednik vlade Negrrin. Pomanjkanje živil v Španiji PARIZ, 19. nov. br. Predsednik španske-g-a parlamenta Martinez Bario je tmel snoči predavanje o položaju v republikanski Španiji. Med drugim je naglasil, da je v republikanski Španiji 55 odstotkov vsega španskega prebivalstva. Tri milijone je samo beguncev z ozemlja, ki je pod oblastjo generala Franca. Spričo dejstva, da so ogromne pokrajine popolnoma opustošene in je na tisoče kmetovalcev moralo zapustiti svoje domove. se pojavlja vedno večje pomanjkanje živil. Zato Španija ni samo navezana na uvoz iz inozemstva, marveč naravnost na tujo pomoč. Akcija za pevratek emigrantov v Italijo RIM, 19. nov. o. Na zadnjem zasedanju avtarkičnega sveta je Mussolini poudaril potrebo, da bi se italijanski emigranti z vsega sveta vrnili v domovino. Njegova pobuda se je takoj pričela realizirati. Pod vodstvom zunanjega ministra Ciana je bilo že več konferenc, na katerih je bilo sklenjeno, da bo zunanje ministrstvo organiziralo to akcijo. Italijanski emigranti se bodo uporabili predvsem v afriških kolonijah. Vrnili se ne bi le oni. ki so v tujini kaj prištedili, nego tudi brezposelni Italijani. V tujini živi okrog 10 milijonov Italijanov. Polovica je kmetov, ostali pa so industrijci, delavci in obrtniki. Svobodnih profesionistov je okoli 160.000. Okrog 1,600.000 jih živi v Evropi, dva in pol milijona v Afriki. 800.000 v Franciji, skoraj vsi ostali so v Ameriki. Med italijanskimi emigranti v Franciji je več deset-tisoč antifašistov, ki za povratek v domovino ne prihajajo v poštev. Ce se bo vladni načrt o vrnitvi Italijanov, ki žive v tujini v celoti izvedel, tedaj se bo nad 10 milijonov oseb vrnilo v Italijo ali pa bodo odšli v razne dele cesarstva. V Evropi posebno pa v Franciji živi približno 1,600.000 Italijanov, 200.000 jih je v Afriki, več deset tisoč pa v obeh Amerikah. Coloundre odpotoval v Berlin PARIZ, 19. nov. AA. Na novo imenovani francoski veleposlanik v Berlinu Cou-londre je včeraj odpotoval na svoje novo mesto. Borzna poročila. Inozemske borze Curih, 19. novembra. Beograd 10._ Pariz 11.66. London 20.32, New York 442 75 Bruselj 74.825, Milan 23.275, Amsterdam 240.50. Berlin 177.12, Praga 15.15 Varšava 83.—, Bukarešta 3.25. « Btran 3 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 10. novembra 1938. stev. Nekaj javnih del v ljutomerskem srezn Cestna dela — Telefon k Mali Nedelji — Novo postajno poslopje v Gornji Radgoni Križevci, 19 novembra, že opisanih javnih del v našem srezu in to graditve novega mostu preko Mure pri Petanjcih in drugega tira iz Ljutomera proti Murski Soboti do Nor-šime, se izvršujejo v našem srezu še neka era druga pomembna dela. Ta dela so zelo važna, kajti urejene bodo nekatere ceste, ki so važne prometne žile in pa telefonske naprave, ki so tudi zelo važne. Leta 1934., torej pred štirimi leti, so začeli graditi novo banovinsko cesto iz Ljutomera — oz. Stročje vasi proti Štrigo-vi. Ta nova cesta bo skrajšala pot iz Ljutomera do Štrigove od sedanjih 16 km na 9 km in bo to najkrajša zveza med prle'ko in medžimursko metropolo v naši banovini. Odpravljeni bodo sedaj veliki ovinki preko Razkržja in Pristave, ki so to pot ze*o podaljšali kar je bilo posebno za trgovski promet velika ovira. Dela na novi cesti so š'a zelo počasi naprej Vzad-nien času pa so j'h pospešili in bo otvoritev ceste nekako v začetkn decembra. Sedaj nava'aio gramoz in je na cesti zelo živahno, ker je zaposlenih mnogo delavcev Z novo cesto b^> promet z kraii v Medži-muriu živahnejši. po*rDno pa zato. ker so v bližini Strigovskih toplic pri Bučkovcm precejšnja ležišča premoga in so posebno v zadnjem času tam v bližini odkrili tudi ležišča nafte. Strigovske toplice so nekake kmečke toplice, ki so med našim ljudstvom zelo znane in upoštevane, saj hodijo tja od blizu in daleč zdravit revma-tizem. išijas in podobne bolezni. Druga cestna dela se izvršujejo na občinski cesti Križevci—Veržej. Ta cesta se odcepi od Križevcev pri gostilni Kosi in vodi po ovinkih proti Veržeju. Takoj v neposredni bližini odcepka je cesta zelo nizka, tako, da vsakoletne povodnji ovirajo ves promet. Bližnji potok poplavi okoliške travnike in voda dere preko ce^te. tako. da je promet večkrat prekinjen. Cesta ima tudi precej nepotrebnih ovinkov. Sedaj so pričeli navažati gramoz in bodo cesto dvignili za cel meter, da voda ne bo mocda preko nje. Uredili bodo tudi kanale nod oesto, po katerih se bo voda odtekala na drugo stran ceste. Izravnali bodo tudi nekatere ovinke, ki so posebno na od čepku proti Grlavi nepotrebni. Tudi pri teh delih je zaposlenih več delavcev domačinov, ki so bas sedaj pred zimo potrebni zaslužka. Pred kratkim so dobile nekatere vasi v Slovenskih goricah telefone. Le velika ma-lonedeljska občina iz neznanih vzrokov ni bila vključena v to telefonsko omrežje. Sedaj pa so po mnogih intervencijah pričeli graditi telefon od Sv. Jurija proti Mali Nedelji. Ta kraj, ki je takorekoč središče sadjarstva ni imel nobene zveze s svetom. Baje bo telefonska proga do 1. decembra gotova in bo do takrat že otvor-jen reden telefonski promet. S tem pa bodo imeli sedaj vsi večji kraji našega sreza telefonske zveze. Tudi Veržej je dobil svoj telefon pred meseci, kljub temu, da nima lastne pošte. Sedaj se baje Veržejčani potegujejo za to. da bi dobili svojo lastno pošto. Tako velik hraj, kakor je Veržej, pa dobiva poŠto le trikrat tedensko in to iz Križevcev. Tr^m je mno"o večiih trgovin in po^i^tij. ki so na tem. da doh<> redno poŠto, zelo in-teresirnna poc*»bn^ pa še zaradi toga. ker ie tu nrecpv'en bvn? živine, perutnine in iajc in večkrat dospejo razna naročila prekasno, ker pride pošta tja samo vsak drugi dan. V Gornji Radgoni je zrasla poleg starega, lesenega postajnega poslopja, lepa reprezentativna stavba nove postaje. Poslopje je dograjeno v surovem stanju in že pokrito. Sedaj urejujejo prostor okrog postaje, ga planirajo in ravnajo, tako, da bo delno odpadel znani vzpon proti glavni cesti. Novo postajno poslopje, ki bo najbrž spomladi gotovo, bo lepa stavba, kakršne si vsakdo želi tu ob meji Ce si se pripeljal z nemške strani preko obmejnega murskega mostu na našo stran, si zagledal malo, neskončno postajico, ki nikakor ni v skladu in v čast slovenski Radgoni, ki se je v povojnem času znatno razširila in vsestransko napredovala ter postala pravo obmejno trgovsko mestece Novo postajno poslopje bo res reprezentativno, dvingilo bo zunanji okras Gornje Radgone in bo vsak tujec dobil že pri vhodu v našo državo dober vtis — Vik — Mariborsko gledališče vprizori Verdijevo »Al do« Vr ATtia vprašanja v zvezi s pripravami so že zadovo ljivo rešena Maribor. 19. novembra Te dni bo v mariborski operi premiera Verdijeve veličastne opere »Aide« Na mariborskem odru smo gledali »Rigoletta«, »Trubadurja« in druge Verdijeve opere. Nismo pa mislili, da je pri naših odločilnih gledaliških ljudeh toliko hrabrosti, da so se v .proslavo 135-letnice Verdijevega rojstva odlojili za njegovo »Aido«. Pri presoji položaja dobiš res občutek tveganosti in poauma. Toda zdi se, da bo »Aida« nasla tudi na našem odru svoj učinkovit okvir, saj so uspešno rešena že vsa poglavitna vnrnšanja. ki 90 odločilne važnosti za uspešno uprizoritev tega Verdijevega edinstvenega glasbene£a odrskega dela. Ovoje vprašanj je bilo predvsem, ki sta se porajali ob dvomu, ali je mogoče misliti na uspešno priredbo Verdijeve »Aide« na mariborskem odru: 1. Vprašanje solistov in zbora. 2. Vprašanje scenerije. opreme in celokupne zunanje odrske priredbe. Manoševski predstavlja dragoceno operno moč. ki bo dorasla nelnhkim nalogam, ki so postavljene tenorju. Ostali naši pevci so, kakor znano, prestali s-vojo preizkušnjo že ob lanskih opernih uprizoritvah Verdi levega »Trubadurja« in Smetanovega »Da-libora«. Posebno pomembna naloga pa pripada v »AidU zboru. Gledališki zbor je preslab, da bi ustrezal. Radi tega so sklenili pritegniti i/brane pevce mariborskih pevskih društev, /lasti Nanosa, ki bodo skupno z gle- dališkimi pevci predstavljali krepko celoto 70 polno donečih grl Zbor je za predstavo »Aide« že tako izvežban. da jamči že vnaprej lep uspeh. Število zborovcev je celo nekoliko večje od števila zborovcev ob uprizoritvi »Aide« v ljubljanski operi. Tudi vprašanje scenerije, opreme, kostumov in odrskega prostora ie ugodno rešeno. Scen eri ja bo popolnoma nova. Gledališki upravi je treba izreči polno priznanje za težke materialne žrtve, ki imajo edino ta namen, da se kulturnemu Mariboru omogoči pomemben kulturni dogodek, uspešna predstava veličastne »Aide« na mariborskem odru. Obleke si ie mariborska opera izposodila v Zagrebu. Znano je, da posvečajo v Zagrebu takšnim rečem posebno pozornost. Ce bi namreč moralo naše gledališče nabaviti tudi nove kostume, bi ne zadoščalo 40 000 din, da se ustvarijo pogoji za to predstavo. Mariborski oder je po globini med največjimi v državi in je rudi s te strani odstranjen vsak dvom ki bi se ob »Aidi« utegnil nana?ati na prostorno opredelitev velikih nastopov in prizorov na našem odru. Predstava Verdijeve »Aide« bo za Maribor svetla točka v našem obmejnem kulturnem življenju. Upanje je, da bo izpričala vso tvorno silo našega gledališča, ki mu pripadajo spričo sprememb ob meji vse večje in pomembnejše nacionalne kiilturne naloge in dolžnosti. Društvo prijateljev SK železničarja Nr^-rmetne tekme v Mariboru zopet dovoljene — V kratkem bo ustanovni občni zbor novega društva Maribor, 19. novembra Kakor smo že na kratko poročali, je tukajšnje predstojništvo mestne policije zopet dovolilo nogometne tekme v Mariboru. Tako bomo jutri po presledku šestih tednov zopet imeli priliko prisostvovati nogometnim tekmam in sicer na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti, kjer bosta (s pričetkom ob 14.) pomerila svoje moči ISSK Maribor in SK Slavlja. LNP je sicer za jutri določil še tekmo med SK Rapidom in Čakovačkim SK. ki bi morala biti na Rapidovem igrišču, toda te tekme najbrž ne bo, ker sresko načelstvo slej ko prej za tekme na Rapidovem igrišču ne izdaja potrebnih dovoljenj. Ob času poročila še ni znano, ali bodo Rapidovci svojo tekmo odigrali na Železničarjevem stadionu ali ne. Zadevni pravilnik sicer predvideva, da mora klub odigrati prvenstveno tekmo na tistem igrišču, ki je na razpolago. Kar pa je trenutno na raznolngo le Železničarjev stadion, bo moral SK Rapid najbrž odigrati tekmo na omenjenem igrišču. Deputacija tukajšnjega Okrožnega odbora LNP se je sicer podala k sreskemu načelniku, toda intervencija ni imela nobenega uspeha, prav tako tudi ne intervencija od strani nekaterih »športnih diplomatov« pri tukajšnji policiji. Medtem pa se je znašla akcija za zbliža-nje mariborskih klubov na mrtvi točki. »Športni diplomati« so se očividno borbe proti SK Železničarju že naveličali. Nič ni slišati v zadnjem času o ponovnih intrigah, toda tudi ponovnih pogajanj ni. Pač pa se sliši, da skušajo nekateri »športni diplomati« pritegniti v borbo proti SK Železničarju pobresko Slavijo, ki jo skušajo pridobiti v nasprotni tabor. Toda SK Slavija je vse laskave ponudbe odklonila ter se zvesto bori na strani SK Železničarja proti raznim spletkam. SK Železničar pa je sedaj organiziral in mobiliziral vse svoje pristaše in prijatelje. Našle so se nekatere vplivne osebnosti, ki so ustanovile »Društvo prijateljev SK Železničarja«. Zadevna pravila so že vložena in bo v kratkem ustanovni občni zbor tega obrambnega društva SK Železničarja, ki ne bo imelo v smislu pravil samo namena nuditi SK Železničarju oporo v nacionalnem in kulturnem pogledu, ampak zbirati rudi potrebna sredstva, s pomočjo katerih bo klub angažiral sposobnega trenerja, izgradil stadion itd. Ustanovitev »Društva prijateljev SK Železničarja« je globoko odjeknila pri vseh železničarjih, pa tudi pri privatnikih, ki znajo ceniti trud in delo našega največjega športnega kluba ob naši severni meji. Vetrinjska ulica Maribor, 19. novembra Ozka in tesna je, v središču prometa in živahne razgibanosti. Kar imamo avenijo in kar je mariborsko poslovno in družabno življenje osredotočeno ob Grajskem trgu, ji pripada vedno večja važnost v srediSČnem mestnem prometu. Iz dneva v dan čutimo, kako nam ta vijugasta, čudno zanimivo oblikovana ulica postaja ožja in tesnejša. Zdi se nam, kakor da bi bilo na njej vedno manj prostora. Toda to je le privid. Resnica je drugačna: Prostor je isti, le promet narašča iz dneva v dan. Preobremenjena Je ta ulica s prometom, ki se ob vogalu Tat-tenbachove ulice izliva v nevarno prometno ustje. Ob pogledu na ta promet in pa na promet ob državnem mostu se nehote vprašaš, kako da ni v Mariboru več prometnih nesreč, več usodnejših karam-bolov. Problem ureditve prometa ob državnemu mostu predstavlja poglavje zase, h kateremu se morebiti v kratkem Se t povrnemo. Zaenkrat nas zanima Vetrinjska ulica, ki nikakor na more zmagovati taksnega prometa, kakor ga imamo zdaj. Razen toga pa je treba pomisliti na nevarnost križišča ob vogalu Tattenbacho-ve ulice, kjer je vse na varnem, kar drvi tod mimo, le pešec ne, ki preži na trenutek, da se prerine od pločnika do pločnika na drugi strani. TI in drugi prometni nedostatki bi izostali, ko bi se usmilili Vetrinjske ulice in ji prizanesli z vsakim vozovnim, avto- busnim, avtomobilskim, motocikl ističnim in kolesarskim prometom. Imamo Kopališko, Frančiškansko in Sodno ulico, po katerih bi se lahko usmeril promet v pravcu Glavnega trga in državnega mostu. Regulacija prometa ob vogalu Tatten-bachove in Vetrinjske ulice bi bila lažja in smotrnejša. Izostal pa bi tudi kompleks onih okoliščin, ki ustvarjajo dnevno možnost nevarnih trčenj m novih Žrtev neracionalno in neprimerno uravnanega prometa. Mariborske in okoliške novice — Proslava 1. decembra v Mariboru. Naš obmejni Maribor proslavi tudi letos 1. december. Proslava bo v znaku 201et-nice Jugoslavije. Da se izvrši v čim ve-ličastnejSem obsegu, bo v ponedeljek 21. t. m. v mestni posvetovalnici ob 18. informativni sestanek predstavnikov posameznih društev, da se porazgovorijo glede organizacije prvodecembrske proslave. — Iz poslovnega življenja. Iz trgovinskega registra so med drugim izbrisane sledeče tvrdke: J. Reitingerjevi nasledniki, Špedicija v Mariboru, zarad prestanka obrti in razdružitve. H. Prinčič, trgovina z delikatesami. Maribor. Aleksandrova c. 42, zaradi opustitve obrta; Franc Grobel-šek, trgovina 7 mešanim blagom in menjalnica 2ita v Mariboru zaradi prestanka obrta; Vekoslav Golubovič. špedicija v Mariboru zaradi opusti ve obrta-. J'»sip Mtlnzer, špedicij.*ka trgovina zaradi prestanka obrta; Tihomir Miloševič, carinski posrednik, zaradi prestanka obrta; Josip Rože in drug, trgovina s perutnino in sadjem na debelo ter obrt za izdelovanje likerjev pod imenom »Alpina« na Pcbrež-ju pri Mariboru Cesta na Brezje 88, zaradi prestar ka obrta. — Iz učiteljske službe. V Maribor je premeščena iz Studencev učiteljica Amalija Gnus. — Promocija Na ekonomsko komercialni visoki šoli v Benetkah je bil promoviran g Albert Vicel ml., sin uglednega in znanega mariborskega trgovca in posestnika g. Alberta VVla v G^f^poski uliei. Mlademu doktorju ob odlično prestanem rigorozu in promociji naše iskrene čestitke. — Premestitev. Dnevni čarka pri tukajšnjem sreskem sodišču Ivanka Zcrec je premeščena v Beograd, kjer je dodeljena pravosodnemu ministrstvu. — Trgovski in zadružni regiSfer okrožnega sodišča v Mariboru je že prispel v Murs»ko Soboto kier bo tamoš^ie okrožno sodišče obravnavalo sedaj te zadeve v svojem območju. — Nov klub. Pri Novem svetu je bila te dni ustanovitev novega kluba. Jahalnega kluba. V odboru so: irdustriiec Reich predsednik. A. Kovačič podpredsednik Dušan Kralj tajnik Metka Tominškova blagafničarka. Julče Novak tehn:čni vodja. — Nevarna Amaronka. Na Bjesni se je razvil v neki hiti družinski spor. S"sedje so skušali vplivat! pomirien^lno. Toda vznemirjena in razkačena soseda Je pograbila železni drog in se z vso močjo zakadila v viničarfa Franca Vogrinca, ki je oble*8 na tleh v krvi in z občutnimi poškodbami. Vogrinca so prepeljal v bolnico. Bojevito Amaconko so orožniki zaslišali. Zadnjo besedo bo imelo sodišče. ZVOČNI KINO POBREŽJE: 19. in 20. 11. vesela opereta v nemškem jesftca »Vsaka žena Ima tajno«. Karin Hardt — Hans Sbhnker. _ Drobne novice. Na 34 letnega zidarja Franca Kuharja iz Kicarja so navalili iz zasede še neizsledeni napadalci in mu zlomili desnico. Prepeljali so ga v bolnico. — Nov damski plašč je izs^nil na še nepojasnjen način Mariji Lešnikovi iz Ro-šnie. Plašč je vreden 700 din. — Trgovec Ferdinand Božič iz Slovenske ulice 34 je izgubil 500 din vredno za pest no uro — Policijski stražnik je našel pred hišo g. Pinter in Lenarda na Aleksandrovi cesti kolo z ev. št. 9782-3. Kolo čaka na lastnika na policiji. — Z dvorišča v Vrbanovi ulici 73 so si še neugotovljeni nočni dihurji izbrali najboljše komade sušečega se perila in oškodovali železnicarievo ženo Nežo Natekovo za lep znesek. Tudi že-držav. upok. Tončki se'lnovi so odnesli perilo v vrednosti preko 300 din. Policija poizveduje za tatovi. _ Prizorišče rabuk je postala v zadnjem času Tattenbachova ulica. V neki gostilni sta se v noči na petek spopadli dve družbi. Kozarci so frčaU po zraku, nastalo je splošno prerivanje, bojeviti vročekrvne^ so se znašli na cesti, kier Jim je deževje ohladilo jezo in sovraštvo. Tudi policija je imela opravka z bojeviteži. Izkazalo se je, da je v ozadju spopada lepa Lizika, ki je Ju roka vneto vzpodbujala k boju. — »DoUrase« obsojen. V včerajšnji številki smo poročali o incidentu ki se je pripetil 16- an, gusta v neki tukajšnji gostilni. 29 letni natakar Alojzij Zidar je pognal gledališkemu igralcu Edu Gromu v obraz kozarec, mu prebil obe ustnici, omajal nekatere zobe ter izbil drugi desni sekalec. Natakar Zidar, ki je v Mariboru popularen in znan kot ^Dollfusst. ker je močno podoben pokojnemu avstrijskemu kancelarju. je bil obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 2 let. ako plača E. Gromu v 6 mesecih 2200 din za zobe ter 1000 din odškodnine. — 32 le*ni čevljarski pomočnik Anton Gobec, ki je povzročil 11. septembra v Dajnkovih barakah strašno krvopreritje, o čemer smo izčrpno poročali v včerajšnji številki, je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora. — Božićnico prirede tudi letos mariborski državni upokojenci v okviru svoje organizacije. Ob tej priliki prejmejo revni člani in člani z večjim številom nepreskrbljenih otrok in majhno pokojnino majhno podporo v gotovini ali blagu. Res potrebni društveni člani naj vlože prošnje na vzorcu, ki se dobi v društveni pisarni na Rotovškem trgu ob uradnih urah do 1. decembra. _ Manifestacija obmejnega učiteljstva je bila danes dopoldne ob 11. v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. TJčitelj-stvo je iskreno manifestiralo ob 201etnici osvobojen j a za naše obmejno šolstvo. — Radvanjske novice. Tudi v Radva-nju dobimo svoj gasilski dom, ki bo v kratkem dograjen. Gradbeni stroški znašajo okoli 120.000 dinarjev. — Slovenjegoriške novice. Trgovec in gostilničar Franc Breznik od Sv. Ane v Slovenskih goricah je poslal Zdravka Do-kla z 800 din k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah po nabavi jmi tobak. Doki pa je med potjo opazil, da mu je denar s knjižico vred izginil. Oškodovani je prijavil to orožnikom pri Sv. Lenartu. — Med sorodniki. V Limbušu je nastal spor med posestnico Pavlo Lešnikovo in njenim svakom. Beseda je sledila besedi, dokler se ni svak tako razburil, da je pograbil opeko in jo vrgel v Lešnikovo s tako močjo, da se je Lešnikova morala zateči v splošno bolnico, kjer so ugotovili težje poškodbe na glavi in ustnicah. — Zlat uhan z briljanti je izgubila na poti od glavnega kolodvora do Grajskega trga zasebnica Gerda Bruderman iz Ko-šakov 41. Uhan je vreden 1200 din. — Sleparju nasedel. Trgovski zastopnik Kmest Cizerl z Aleksandrove ceste 43., se je dogovoril s trgovskim pomočnikom Metodom Sečkom, da bosta odpr'a skupaj trgov'no z manufakturo Cizerl je posodil »družabniku- 3000 din za začetek in pod pogojem, da bosta obračunavala vsak teden sproti. Sečko je bil res agi-len trgovski zastopnik. Kupoval je v raznih tovarnah na njegov račun blago ter ga razprodajal strankam v mestu in na deželi. Ob koncu tedna ko bi moral obračunati, se je pa vedno znal izmikati, naposled pa jo je odkuril na jug, odkoder je sporočil, da je v Zagrebu, kjer je prevzel neko zastopstvo. Zdi se. da je hotel zabrisati sled za seboj. Cizerl je zadevo prijavil oblastem. — Mrtvaški zvon. Na Teznem na Ptujski cesti je umrla zasebnica Katarina Peršuh Dosegla je Častitljivo starost 78 let V splošni bolnici je umrla zasebnica Terezija Tchl. stara 67 let. 2alujočim naše iskreno sožalje — Ribji trg je bil včeraj precei dobro založen Prodali so 100 kg sardel po 12 do 14 din. 50 kg giric po 10 din. 50 kg molov do 18 do 20 din, 30 kg ciplov po 18 do 20 din. 15 kg azijalov po 22 din, 20 kg škombrov po 14 din. 10 kg pala-mid r>n 28 din za kg. — Tretja nagrada Umetniškega kluba v Mariboru. Odbor Umetniškega kluba je na zadnji seji razpisal podelitev tretje nagrade, ki bo znašala 500 din. Nagrada ie razpisana za vse štiri panoge: za glasbo, slikarstvo, lenoslovje in gledališko ustvarjanje. — Obenem Umetniški klub ponovno sporoča, da je natečaj za vladanje del podališan do 1 februarja Predvsem se onozariaio gledališki igralci, da prijavijo do omenjenega dne svoje vloge, na podlaei katerih želijo, da jih nagradijo Neprijavljene vloge se ne bodo upoštevale. Sobota. 19. novembra, ob 20.: »Boccacclo«. Red D. Nedelja. 20. novembra: ob 15.: »Hudičev učenec« Znižane cene. — Ob 20.: »Pokojnik«. Znižane cene. Nedelja v Narodnem gledališču. Popoldne ob znižanih cenah zelo zanimiv Sha-wov melodram »Hudičev učenec«, primerna igra tudi za okoličane. — Zvečer pa istotako ob znižanih cenah Nušičevo zadnje delo. vseskozi dramsko napeta, ne le zabavna, nego tudi poučna komedija »Pokojnik«. Mariborska beležnlca Dežurni lekarni: Maver jeva v Gosposki ulici in Vaupotova na Aleksandrovi cesti. Društveno življenje: Nocoj v Sokolski dvorani koncert Učiteljskega pevskega zbora. — Jutri ob 10. v mali dvorani Narodnega doma zborovanje jugoslov. gozdovnikov. Iz Celfa —c Dve gledališki predstavi. Društvo »Vzajemnost« v Celju vprizori drevi ob osmih in jutri ob 16. v Mestnem gledališču v Celju Nestrovevo čarobno burko »Lumpacij vagabund« v režiji g. Jakoba Jerama. Udeležite se obeh predstav v čim večjem številu! —c Sokolski lutkovni oder vprizori v nedeljo 20. t. m. ob 14.30 v Sokolskem domu v Gaberju lutkovni igrici »Razbojnik Moroz« in »Kraljevič krompirjeve dežele«. —c Sokolsko društvo Celje-matica priredi v sredo 30. t. m. ob 20., na predvečer praznika zedinjenja, svečano akademijo v gledališču. Dne 1. decembra ob 8. se bo so-kolstvo udeležilo službe božje v župni cerkvi, ob 9.30 proslave pred mestnim poglavarstvom, ob 10.30 pa slavnostne seje in zaobljube novega članstva v veliki dvorani Narodnega doma. Akademije, službe božje, proslave pred mestnim poglavarstvom in slavnostne seje se morajo kroja-ši udeležiti v kroju, ostali pa v civilu z znakom. —c Na praznik zedinjenja zvečer bo v celjskem gledališču slavnostni koncert, na katerem bodo sodelovali Celjsko pevsko društve, pevski društvi »Oljka« in »Celjski Zvon«, Glasbena Matica in Celjsko godbeno društvo. —c Dve nesreči. Ko je bil 541etni posestnik Janez Strgaršek iz Dobovca pri Sv. Juriju pod Kumom zaposlen v četrtek na svoji žagi, ga je zgrabilo rezilo žage za levo roko ter mu odrezalo tri prste inraz-mesarilo dlan. V celjski bolnici so morali pozneje Strgaršku odrezati še en prst, tako da mu je ostal samo palec. — Te dni je skočil 131etni delavčev sin Anton Dreč-nik iz Ljubije pri Mozirju čez ograjo pri šoli in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Zanimiva nogometna tekma, Na Olimpovem igrišču v Gaberju se bo pričel v nedeljo 20. t m. ob 14 ostanek pod-savezne prvenstvene tekme med SK Olimpom in SK Celjem, ki je bila 23 oktobra zaradi incidenta prekinjena v 27. minuti drugega polčasa ob stanju 2:0 za SK Celje. Obe moštvi bosta igrali v nedeljo ostalih 19 minut prvenstvene tekme, nato pa še 71 minut kot prijateljsko tekmo. Za- nimivo tekmo bo sodil g. Vrhovnik iz Ljubljane. —C V celjski bolnici je umrla v četrtek 321etna dninarica Ivana Sanda z Zgornje Rečice pri Laškem, v petek pa je umrl na Sp. Hudinji 20 pri Celju 841etni preužit-kar Jernej Smerc. —C Nočno lekarniško službo ima od sobote 19. t m. do vštetega petka 25. t m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. Ljudska univerza v Mariboru Maribor, 19. novembra. V ponedeljek ob 20 bo predaval prof. Lucijan M. Skerjanc, skladatelj iz Ljubljane o samostojnosti, značaju in pomenu slovenske glasbe. Tudi slovenska glasba je doživela v zadnjih dveh desetletjih lep razvoj in je imela priložnost, da se v njej slovenska duša najlepše dokumentira Vsi ljubitelji slovenske glasbe, pridite poslušat našega odličnega skladatelja in glasbenega kritika. V ponedeljek 28. t. m. bo predaval g. dr. Fr. Mesesnel univ. profesor iz Ljubljane o razvoju srbske umetnosti po svetovni vojni. Tečaj slovenskega jezika. Ljudska univerza otvori tečai slovenskega jezika, ki bo vsako sredo ob 1 zvečer v njenih prostorih na Slomškovem trgu. Trajal bo predvidoma 8 do 10 večerov Pri^d^vok znaša za režijske stroške po 2 din od večera. Program obsega obravnavan ie problemov sedanjega slovenskega knjižnega jezika: 1. zgradba sodobnega knjižnega jezika. 2. smernice pravopisja. 3. knjižna in odrska izreka, 4. kako tvorimo nove besede, termine. 5. naš časnikarski jozik, 6. odnos slovenščine do srbohrvaščine in drugih slovanskih jezikov, 7. raTpravlianje o najrazličnejših in na i varnejših jezikovnih napakah iz sodobnosti. Prčetek tečaja je v sredo. 23. novembra ob 20. uri. Prijavite se čim prej pri predsedniku inž Kukovcu, Krekova 18. ali na pri profesorju Stanku Buncu na realki. Prijave se sprejemajo tudi pred pricet-kom prve tečajne ure. ŠAH" Veleturnir na Holanf :I; m Amsterdam. 19. novembra. Včeraj popoldne je bila končana prekinjena partija Botvinnik—dr. Aljehin Dr. Aljehi" BC je po 61. potezi belega vdal. Stanie je hHo pred dovr.šitvijo še prestale partije n*e-shevskv—dr. Aljehin sledeče: Fine 6. Ke-res 5 in pol, Botvinrdk. Capablanra 4 in pol. dr. Aliehin. Re?h«vsky 3 fl), dr. Fu-we 2 in pol. Flohr 2. Danes avcCer s** igra v Arnhemu 9 kolo turnirja, s sl^d^č'mi nasprotniki: Flohr—dr. Eiuve, dr. Ali< —Canablanca, Fine?—ResheV kv in Botvin-nik—Keres. Jutri v nedeljo, bo v Rivdi odigrano 10 kolo: dr. Euvo—drAli^un. Keres—Flohr. Canab^anra—Fine. Re«?h^v-sky—Botvinnik. Jutrišnje kolo se if,ra izjemoma od 17.10 do 22 10 našeea ča^n. ZANIMIVOSTI S TURNIRJA Turnir osmih najboljših šahistov sveta prireja holandska radio družba AVKO. Prireditev pa nima izključno reklamnega namena Najbrž bodo prireditelji kljub ogromnim stroškom še prav dobro zaslužili, kakor so že pri obeh matehih za svetovno prvenstvo med dr. Aljehinom in dr. Euwejem. Saj se igra vsako kolo turnir: v drugem mestu, pa je vedno prisotnih zelo veliko število gledalcev, včasih celo po več tisoč, čeprav je vstopnina precej visoka (1 goldinar, to je 26 din). Seveda so zato morali prireditelji urediti program tako, kakor najbolj odgovarja željam občinstva, niso pa pri tem vedno vpoštevali, da bo program za mojstre morda fizično preveč utrudljiv. Tako so konec preteklega tedna, da izkoristijo ugodne termine, nastavili kar štiri kola eno za drugim. Pa so se pri tem morali na pr. v soboto peljati mojstri najprej iz Amsterdama v nad 200 km oddaljeni Groningen, zvečer pa še igrati. Da jim vsaj nekoliko zmanjšajo napore potovanja so se odločili prireditelji za prevoz mojstrov kar z — aeroplanom. Pa tudi to ni bilo vsem všeč. Ko je bilo potem drugo jutro treba priti še do poldne v nad 100 km oddaljeni Z\vol!e, pa so se udeleženci pred partijami hoteli še vsaj nekoliko naspati, je moral stopiti v akcijo celo — posebni vlak, ki je pripeljal mojstre v Z\volle četrt ure pred začetkom igre. Do svojevrstnih dogodkov je prišlo v srečanju starih rivalov dr. Aljehina in Ca-pablance v 2. kolu. Ze od leta 1927, od njunega mateha za svetovno prvenstvo, kjer je prišlo med obema do nesporazumov, nimata ta dva šahovska velikana med seboj diplomatskih stikov. Enkrat samkral, L 1936 v Nottinghamu, sta od tedaj igrala med seboj v turnirju, pa še tedaj nista spregovorila besedice drug z drugim. Tokrat sta se v Haagu tudi po&ebno ogorčeno borila, očividno je hotel vsak zmagati. Ob prekinivi, ko je stal Capablanca ugodneje, je prišlo do manjšega incidenta, ki je kazal kako napeta je situacija. Naslednjega dne se je partija nadaljevala. Bila je edina partija tega dne, pa vendar so gledalci kljub visoki vstopnini napolnili dvorano, ker so pričakovali posebno zanimivega zaključka borbe. Tcda že po štirih potezah igre je Capablanca nepazljivo dopustil dr. Aljehinu žrtveno kombinacijo, s katero je dr. Aljehin lahko svojo pozicijo izenačil. Dr Aljehin je seveda takoj zapazil priliko, napravil zmagoslavno svojo potezo in se odšel sprehajat med občinstvo. Capablanca se je nekoliko zamislil potem pa so gledalci videli, kako je stopil k turnirskemu vodji Ladau-u in se z njim razgovarjal. Nato je zopet Landau poiskal dr. Aljehina in z njim govoril par besed. Dr. Aljehin je samo pokimal z glavo, tur-nirski vodja pa je ustavil uro. Ted^ij so sporočili občinstvu, da sta se nasprotnika sporazumela za remis. Turnirski vodja je bil očividno moral posredovati pri »mirovnih pogajanjih« Gledalci so morali res drago plačati tiste štiri poteze, zabavali pa so se vsaj nad nenavadnim zaključkom partije. Iz Pt"*-* — Vlom. V noči na nedeljo so neznani vlomilci vlomil, v stanovanje posestnice Ane Voglarjeve v Ptuju in odnesli ra^ne vrednosti, obleko in perilo. Voglarjeva ima škode okoli 3000 din. V SOLI Učitelj kaže učencem sl'ko zebre. No, Jurček, katera žival je to? — Konj v kop°7nem tr'koju, gospod oi3-telj, — se odreže Jurček.