4t. 71. V Gorici, v soboto dne 3. septembra 1904. Tečaj XXXIV. IihnjA dvakrat na teden, Is sicer v sredo in ¦ebeto ob H. uri predpoidne ter stane z Izrednim prilogami ter 8 .Kažipotom* ob novora leta vred po poŠti prejeraana »11 v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. »60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 Četrt leta.......3 , 40 . . , 170 Posamično številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo .v,' Gosposki ulici j »v. 7. v Oorici v • Goriški Tiskarni« A. dabrščok vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. svefier; ob nedeljah pa cd 9. do 11- Tire. Na naroKUa brea dopoilane naročili e ie a« ©tirane. Oglasi la ¦»»••¦le« ie računijo po petit-vrstah fle takšno 1-krat 8 fcr., 1-krat 7 fcr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje orke po prbstortr-— Heklame ia spisi v uredniikom delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek i« Dr K. Lavrti Uredništvo se nahaja v Gosposki uliol St, 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9, do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Dopisi u».J se pošiljajo le uredništvu. ...„ . Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlitvn. „PRIMOBEC" (shaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 10 h ali gld. 1-60. «8o5ii» in .Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwar« v Šolski nlioi «n Jellersits v Nunski nlioi; — v Iratn v tobakarni Lavren«i8 ne trgu della Caserma. Odgovorni urednik in iadajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. >Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalni fiasco v Mirnu. To so bobnali in vabili! Ali kadar je dosti grmenja, je malo dežja. Strašno so se napihavali, konec je bil pa — fiasco. Pravili so, da pride v Miren k razvitju .katoliške* zastave 48 društev, ali prišlo jih je kar 44 manj, torej samo 4 dru^tveca so .počastila* v nedeljo Miren: iz bližnje Kostanjevice, iz Dornberga, Pavličevo katoliško društvo iz Gorice pa slavna Zveza iz Ljubljane; torej štiri pristna klerikalna društvu ca — vse drugo je ostalo daleč proč od te klerikalne prireditve. Nekaj se jih je bilo oglasilo, ali vsa društva, ki kaj držijo nase, so se premislita še pravočasno ter niso prišla blizu. Niti sloveči biljenski kurat Roječ nt mogel spraviti p«vcev v Miren, Tudi nikdo ni hotel priti gost — zato so morali najeti laške godce iz Gorice, ki so piskali in izvabljali inštrumentom čudne glasove, da je bilo pri tnrcvarenju slovenskih pesmij nekaj strašnega za ušesa in srce. Erinije so lepše pele. Udeležba pri veselici je bila še precejšnja, okoli 1000, ker je prišlo nad polovico ljudij iz radovednosti gledat in poslušat preslavna ljubljanska filozofa rimska doktorja Kreka in Limpela, zlasti še prvega, ki je »oče krščanskega socijalizma.* Dr. Larnpe je imel delavce očitno za norca, ko je rekel* da je njihov namen, da slovensko delavstvo združijo in mu postavijo vestne voditelje, kateri se bodo združeni borili, da bode slovenski delavec ne samo delal, ampak tudi dobrojedel! To je govorjeno po devizi: kakor kaže. Znano pa je, da stojijo klerikalci na tem stališču, dačaka de lavce plačil o onstran groba. Tako je učil tudi ra'.. Pavlica, tako se je culo tudi že v pridigi v neki goriški cerkvi. S takim plačilom pa se na tem svetu ne more dobro jesti! Dr. Krek je zabavljal liberalcem in so-djalnim demokratom, o p r p v e m delavskem vprašanju ni bilo nobene besede. Možu se ne čudimo, ker je znano, da katoliški politikujoči duhovnik pa pravo delavsko vprašanje si stojita v diametralnem nasprotju. Drugače bi bilo pa dobro, da so poslali dr. Kreka dr, Mrcini v »goriški oko- | lici*, da bi bil izdal parere, če ni morda nanj vplival »zavratni bric" v taki meri, da je čvekal neumljive reči ter farbal poslušalce. S kratka: žalostno je bilo v Mirnu, velik fiasco so doživeli klerikalci. Mislili so, da zbobnajo skupaj društva z zastavami, ter privabijo na tisoče ljudij, ali ostali so sami, le radovedneži so jih gledali. Zato pa je strašno bedasto pretiravanje po farovških listih, da se je obnesla slavnost krasno in da je Miren velika klerikalna trdnjava. Domišljija! Tako pišejo po listih, v resnici pa jih zebe okoli srca, ako si v treznih trenotkih napravijo jasne račune ter prevdajijo, kaj je bilo pravzaprav in kdo je prišel na »slavnost*. Napredne prireditve po deželi seveda se obnesejo vselej in povsodi jako dobro, dostojno, ponosno, ob obili udeležbi od vseh stranij; ako pa klerikalci kaj priredijo, tedaj ostane to vedno le pristransko, malenkostno, žalostno. Vse hvaiisanje, povzdigovanje je le grda pretiranost, sleparija, pa slepljenje samega sebe. Iz nič je sicer Bog svet vstva-ril, ali klerikalci morejo napraviti iz nič le zopet nič. Vsi slavospevi so smešni. Klerikalce seveda jezi v dno srca, da če priredijo kaj naprednjaki, vspe vse dobro ; zato pa bi strašno radi tudi oni priredili kaj velikega, kaj impozantnega, ali vse jim izpodleti, povsodi jih čaka fiasco, in fiasco so učakali tudi v Mirnu. Zato pa je tudi umevna jeza Članov »katoliškega društva* v Mirnu, ki so, navdušeni po govorih ljubljanskih filozofov izvajali takoj dejansko nauke krščanskega socija-| lizma nad nekim socijalnim demokratom, ka-* terega so vrgli ob tla ter ga poškodovali. Tako so postopali, kakor posnemamo iz »Prim. lista* — reditelji! N6, lepi voditelji to! — Ko so zmagali po večini klerikalci pri volitvah v deželni zbor, so mislili, da imajo že celo deželo v žepu ter da bodo delali odslej, kar bodo hoteli. Ali ljuto so se varali. Celo neklerikalno delavsko gibanje v Mirnu jih je bilo spravilo v tako zadrego, da so hoteli imeti pomoč proti njemu celo iz naprednih vrst, seveda da bi v motnem ribarili, razglasili vse za svoje dele pa se okori- stili ž njim. Ali »krščanskim* tičkom je spodletelo to Korenito, in danes imajo v Mirnu »organizacijo*, ki ni vredna piškavega oreha. Le mala peščica tišči, ali iz nevednosti ali sličnih vzrokov, za črnosuknježi, vse drugo pravo delavstvo, po veliki večini torej, noče imeti posla s krščanskimi socijalisti, ki niso za drugo v Mirnu nego za zdražbo in pretep. •Krščanska socijalna misel* nima ni-kake reelne podlage za delavce, ne stremi za tem, da bi bilo delavstvo zadovoljno ter bi obstajalo med delavci in delodajalci tako razmerje, da bi delodajalci v primeri z delom prišli do takega stališča, da bi mogli vedno vstrezati vsem nepretiranim zahtevam, marveč krščanskim socijalizem se lovi med delavcem in delodajalcem ter je sedaj na tega strani, sedaj na strani onega, kakor kaže; delavca ima navadno za norca. To je pokazal pri zadnjem štrajku v Podgori dosti jasno tamkajšnji nune Golob, ki je nafarbal delavce, da jim je izposloval ugodnosti, končal pa je štrajk tako, da je ostalo vse pri starem. Golob je potegnil s krivico. Po. delih jih spoznavamo l Krščanski socijalizem je varljiv, nima drugega namena nego pripraviti delavstvo do tega, da bo slepo orodje pdlitikujočih duhovnikov. Proti temu pa se moramo boriti povsodi, to ne sme biti ne v Mirnu ne drugodi! Ricmanjsko vprašanje. (Dalje.) Dne 13. sept. 1903. je izdal tržaški škof Nagi na vernike v Ricmanjih in Logu svoje tretje pastirsko pismo. V njem pravi s početka, da moli posebne molitve za Ric-raanjt e pri maši, da bi Bog omahljiva srca privedel na pravo pot, in pravi, da tudi drugi molijo ž njim! Pohvali jih, kako so bili dobri kristjani, ali prišli so hudi časi čez nje. Pregovorilo se jih je, da so odklonili že pomij ano župnijo. Narodnostno vprašanje se je zaneslo v cerkveno-pravno vprašanje. Voditelji in listi so jih hujskali in spravili jih v nevarnost, da izgube svojo vero. Beseda »Ricmanje* je postala bojni klic za tiste, ki hočejo prenašati nacijonalni duh v^cerkev božjo. — Sv. Stolica je izjavila že leta 1901,, da ne odobruje spremembe v obredu,;drugi pa so Ricmanjcem* trdili, da [je*sv* Stolica dala svoje dovoljenje. Potem govori vsakem tonu »milo* naprej, na to pa pravi doslovno: Po zrelem premišljevanju izjavila je sv. Stolica dne 3. septembra^. 1., da odo-bruje popolnoma postopanje škofijske oblasti v Trstu in da dosledna obstoječim odredbam ni dopustila, ne dopušča in ne bo dopustila prestopa prebivalcev Ricmanj in Loga h grško-rutenskemu obredu. Za katoličana je pot jasna. Rim je govoril, vprašanje je končano, naj bi končala tudi zmota! Prosim in rotim Vas torej pri Gospodu in pri ljubezni do naše matere, sv. katoliške cerkve, vrnite se zopet k cerkvenemu življenju, kakoršno Vam narekuje ta prava mati narodov. Ona sama zna najboljše, kaj Vas zopet privede do miru. Njej je dal Jezus Kristus vso oblast, sv. Petru in njegovemu nasledniku papežu je Gospod zaupal pastirje in ovčice. Skrbite torej, da bodete v Kristusovi čredi na tistem mestu, katero Vam nakazuje cerkev, ker sicer gorje Vam in Vašim otrokom. »Kdor cerkve ne posluša, ta naj Vam bo kakor pogan in očiten grešnik", je rekel sam naš Gospod Jezus Kristus. Ce bi Vara pa izvestni krogi ali časopisi zopet rekli: »Ne ostanite pod nikakim pogojem latinsko-katoliški kristjani*, znate zdaj, da ti hujskajo proti materi cerkvi in Vas hočejo zavesti k nepokorščini in odpadu. Ne pustite se zavajati z besedami, kakor so »svoboda vesti itd.*, ker te vam ne bodo pomagale v zadnji težki smrtni uri in pri sodbi božji. In če je kdo med Vami, kateri bi Vas hotel v tem slovesnem, odločilnem trenotku zapeljevati k nepokorščini, znate, kaj si morate misliti o takšnem človeku: »Odstranite hudobneža iz svoje sredine. (J. Kor. V. 13.) on nima duha Jezusa Kristusa". Poživljam Vas po očetovsko, pridite s tistim zaupanjem in s tisto ljubeznijo k meni, kakoršno gojim jaz do Vas: izberite tri zastopnike, koji se bodo posvetovali z menoj o obnovljenju cerkvenega življenja pri Vas, in ko se bo prepevalo v Vaši cerkvi Bogu hvalo na način, kakor to cerkev odre- Brez dogme. Roman. Homnn. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščin posloveni! Podravski. lltalje.) Hočem pa vendar-le imeti nekak, bodisi zelo splošen pojem o svoti, da bom sam sebi več ali manj jasen, torej v enako splošnih obrisih korakam dalje. Po dovršitvi študij na vseučilišču sem končal poljedeljsko Šolo v Franciji — z lahkoto, toda brez posebne naklonjenosti do nje, kot človek, ki v<3, da ga kmetiški posli gotovo čakajo v prihodnosti, ki pa čuti, da se nekako poniža do njih in da ne bodo pri-lični niti njegovim zmožnostim, niti ponosu. Vsekakor pa sem dosegel dva dobra uspeha z obiskovanjem kmetijske šole. Evo, poljedeljstvo mi je nehalo biti basen o železnem volku, in ne posreči se prvemu boljšemu ekonomu voditi me za nos; drugič, pri delu na polju, na prostem zraku se mi je vtrdilo zdravje in moči, s katerimi sem se potem postavil po robu takSnemu življenju, kakoršno sem pozneje živel v Parizu. Naslednja moja leta so mi namreč pretekla med Rimom in Parizom, ne govore o kratkih posetih Varšave, v katero me je sedaj pa sedaj povabila teta, bodisi vsled koprnenja po meni, bodisi vsled želje: oženiti me z nekim čopastim Škrjanceni, ki mi ga je izbrala. Pariz in njegovo življenje ata me neizrekljivo mikala. Dasi sem imel takrat dobro mnenje o samem sebi, dasi sem imel več zaupanja v svoj razum, nego ga imam danes, in samozavest, kakoršna nudi človeku | neodvisno društveno stališče — vendar sem igrai nekaj časa kaj naivno vlogo na tem velikem svetovnem pozorišču. Zaljubil sem se najpoprej na smrt v gospodično Richemberg iz francoske komedije in hotel sem na vsak način oženiti se ž njo. Koliko tragičnih spletk je nastalo iz tega, o tem nočem pisati, ker se sedaj nekoliko sramujem teh časov, marveč me le nekoliko mika, smejati se jim. Potem so me vodili še večkrat za nos, kajti tudi meni samemu se je pripetilo, da sem smatral znamke za igro za pravi denar. Francoska ženska, takisto kakor tudi poljska, naj si bi tudi pripadala najvišjim krogom in bila pri tem čednostim, da je le mlada, spominja me učitelja bo-renja z meči. Kakor je učitelju borenja potrebno, imeti vsaki dan svojo »uro vaje,« da se ne odvadi gibčnosti v ročni borbi, tako se tudi te gospodične borijo v okrožju občutkov preprosto le radi izurjenosti. Kot mladenič, nič grši od zlodja in pripadajoč boljši družbi, sem bil večkrat povabljen na tako »uro vaje^; da sem pa v naivnosti duha smatral take vaje za resno borbo, zato se mi je pripetilo, da sem takrat tudi resno ulovil katero. Kajpada da te rane niso bile smrtne, vendar pa so bile dovolj globoke. V ostalem pa sem prepričan, da mora plačevati vsak svoj davek naivnosti na tem svetu in v takem življenju. Moj čas je trajal vzgledno kratko. Na to je napočila doba, ki jo morem označiti z besedo: »la revanehe.« Plačeval sem to, kar mi je bilo posojeno, in ako so me še takrat vodili za nos, godilo se je to radi toga, ker sem se dal voditi. Ker sem imel povsod lahek pristop, spoznal sem različno družbo, pričenši z legitimnimi hišami, v katerih sem se v ostalem dolgočasil, ter končavši s svežo, zelo nadarjeno inteligencijo, ki so jo vstvarili Bona-partje in Orleanci, in tvori velik svet... morda ne pariški, morda pa na primer nicejski. Dumas sin, Sardou in drugi, zajemajo svoje grofe, mejne grofe in kneze prav iz tega rodu, kateri se, ker nimajo nikakoršnih zgodovinskih izročil, toda množico naslovov in denarja, vkvarja glavno z uživanjem življenja. V te kroge spadajo tudi visoke finance. Kar se mene tiče, kretal sem se v njih najrajše z obzirom na te gospodične. One so nežne, duševno uglajene, ki iščejo vtise, koprneče po uživanju, ter oropane v resnici vseh idealov. One so pogostoma isto tako popačene, kakor so popačeni romani, katere čitajo, kajti njih nravnost nima niti verske podlage niti zaveznega ustmenega izročila. Vrhu tega pa je to kaj sijajen svet, »Ure vaje« so v njem tako dolge, da so enake dnevom in nočem, morejo pa biti tudi nevarne, ker ondi nimajo navade, topiti borilnih mečev. Radi tega sem se tudi, čeprav z veliko težavo, učil, dokler se sam nisem dovolj izuril. Bilo bi to dokaz ničemurnosti, in kar je še več, slabega okusa, pisati obširno o svojih uspehih; povem torej samo to, da sem si prizadeval ohraniti izročila očetovske mladosti kolikor le mogoče. Najnižji krogi tega sveta se stičejo nekako z največjimi velikega polusveta. Ta poiusvet je nevarnejši nego se to zdi človeku na prvi pogled — ker nikakor ni trivijalen. Njegov cinizem je celo na videz utemeljen. Ako ondi nisem pustil premnogo perja, predno sem juje, tedaj bo ustanovljena jjK Vas tudi sa-mosialna [župnija. Vslreženo bo tedaj Vaši vroči želji in jr pravi svobodi vesti in v pravi svobodi otrok božjih boste mogli vrSiti svoj posvetni poklic, ne da bi izgubili nebeških zakladov. Ne pustite se pa zavesti tudi po prazni slavi ali gmotnih koristih, katere bi se Vam morebiti obljubljevale; ker .nebeško kraljestvo ni jed, ne pijača, temveč pravičnost in mir in veselje v svetem Duhu; kdor namreč tako služi Kristusa, dopade Bogu in je potrjen pri ljudeh. Torej, kar je od miru, to posnemajmo, in kar je v lep izgled, to si hranimo jeden drugemu". Poglejte tudi na ljube svetnike, na zmagoslavno cerkev v nebesih; glejte na velika apostola sv. Cirila in Metoda, katera sta postala le po milosti božji in po svoji uda-nosti do sv. Stoike to, kar sta. Prava Ciril-Metodijeva cerkev je le ona, v koji je papež vrhovni poglavar« Ista sv. Štolica, katera je vodila oba svetnika, ista vodi tudi Vas; ista sv. Stolica, koja je govorila po sv. Cirilu in Metodu, ista govori danes tudi Vam in kakor sta si pridobila sv. Ciril in Metod s pokorščino* do sv. Očeta venec v nebesih, tako se bodefe večno izveličali tudi Vi le na ta način, dafse pokorite ukazom sv. Stolice, kajti sv. Stolica je oni zvesti oskrbnik in gospodar, .kateri zajema iz svojega zaklada in deli novo in staro ob pravem času". Končno izročam to našo skupno zadevo Materi dobrega sveta, sv. Očaku Jožefu in vsem našim sv. angeljem varuhom in našim sv. zaščitnikom in Vas opominjam in blagoslavljam z besedami apostola narodov: »Če kdo ne vboga naši besedi v pismu, zasra-mujte ga, in ne družite se 2 njim, da bo osramočen: ne smatrajte ga pa za sovražnike, ampak posvarite ga kot brata. Gospod miru pa naj Vam podeli vsepovsod večno-trajni mir. Gospod naj bo z Vami vsemi". (Tes. fll, 14-16) Trst, dne 13. septembra 1303. f Frančišek Ksaverij škof. Ta pastirski list je izšel tudi v laškem jeziku ter so ga dobili tudi laški duhovniki. Dr. Nagi je v tem pastirskem listu zamolčal vse, kar mu je u k a z a 1 a sv. Stolica izvesti v Ricmanjih, in povedal le, česar ni dovolila. Kaj naj rečemo k temu, kako naj imenujemo tako postopanje škofa Nagla? Vidimo pač, da je rimsko-katoliški škof tržasko-koprski dr. Nagi nkaze sv. Stolice na prosto k asi r al ter jih ni hotel niti priobčiti, tem manje pa izvršiti. Ali ne veljajo tudi škofu, ki se noče pokoriti ukazom sv. Stolice, in te v mnogo večji meri, besede, ki jih je škof dr. Nagi v gorenjem pastirskem pismu naslovil Ricmanjcem: ,Kdor cerkve ne posluša, ta naj Vam bo kakor pagan in očiten grešnik, je rekel sam naš Gospod Jezus Kristus". (Pride Se.) Dopisi. Sovodnje, dne 30. avgusta 1904. — (Petje v naši cerkvi.) — Blagovolite, g. urednik, sprejeti v Vaš čenj. Ust protiglas o našem cerkvenem petju, o katerem Vam je nekdo iz Sovodenj poročal. Vaš cenj. list je priobčil po nekem dopisniku v sobotni štev. napad na naše cerkvene pevce* kateri res ne zaslužijo, da se jih graja, marveč j prav nasprotno zaslužijo, da se jih javno j pohvali. Ta napad je le izrodek maščevanja j nekaterih oseb, ki ne morejo brez prepira ?!-eti. Sicer ni vredno dopisniku odgovarjati, a zavoljo javnosti in da se ohrani čast naših ; pevcev, me sili, da ga dostojno zavrnem. Dopisnik pravi, da ni bilo več lepega petja v sovodenjski cerkvi, odkar je obolel g. B. Ne vem, ali je hotel dopisnik s temi besedami se šaliti, ali pa resno govoriti. Ako se je hoteLšaliti, ni takašala tukaj na mestu, ker je preokorna in nelepa, pa tudi dostojna ni za omikanca, ako ima dopisnik le trohico omike na sebi. Ako pa je hotel resno govoriti, potem pa res ne vemo, ali se je s pametjo skregal, ali pa je na glavo padel. Sam gosp. B, je večkrat javno pohvalil sedanje pevce in njih cerkveno petje, ter se čudil, kako vrlo lepo napredujejo, odkar je on opustil pevovodstvo. Da, celo sam je priznal, da ko je oa orgljai, ni bilo nič. Tudi jaz podpišem z obema rokama besede g. B. in še dostavim, da takšnega petja v naši cerkvi res ni še bilo, kakor je sedanje. Človek gre res z veseljem v cerkev, ker poleg dušnega veselja užije tudi telesno. Drugače kot kruljenje! Mojster naj pride in naj sodi sedanje petje in petje pod g. B. Prepričan sem, da bi bila sodba mojstra za dopisnika kar uničujoča. Sicer, kakor sem že rekel, golo maščevanje in jeza nekaterih, ker ne morejo videti na koru sedanjega pevovodjo, in pa želja, da bi se sedanji cerkveni pevski zbor razrušil. Želeti bi bilo, da bi tudi sovodenjska godba tako napredovala kakor napreduje cerkveno petje, da bi bila res v ponos naši občini. In še to rečem, da ako se jih z lučjo po dnevu išče v Sovodnjah, se ne dobi boljših pevcev od sedanjih cerkvenih. To dokazuje tudi laskava sodba nekega gospoda, ki nekaj reč razume o glasbi, kakor sovodenjski .glasbeniki", ki jo je bil izrekel v cenj. aSoči* pred dvemi leti ravno o teh pevcih, ki pa takrat niso še peli v cerkvi. Zdaj pa prihaja (aH pravzaprav prihajajo) dopisnik s trditvijo, da se v sovodenjski cerkvi kruli. Najbrže se mu je kako kolesce v glavi strlo. Pred svojim pragom, potem pred drugimi! Da se ra-! Gias iz občine. Omane ta razne novice. Imenovanje. — C. kr, primorski namestnik je imenoval e. kr. kanceiista Mihaela Vončino oficijalom in c. kr. orožniškega narednika Viljema Schafferja kancelistom c kr. namestništva. Dar. — Ker se ni mogel udeležiti predstave .Rokovnjačev« v Dornbergu, je podaril g. Ivan K a t n i k, gostilničar v Gorici, društvu »Naprej« v Dornbergu 3 K, za kar mu izreka isto zahvalo. Smrtna kosa. — V petek ob 4, zjutraj je umrla v Kobaridu gospa Ana Miklavič, soproga tamošnjega učitelja, sestra svoječasno vrlo znanega učitelja Antona Šeklija, ki je umrl pred 20 leti v Trstu. — Pokojnica je imela raka v spodnjem telesu. Iskala je pomoči v Gorici, Trstu, Ljubljani, aH zaman, ker prepozno. Trpela je nepopis«^ muke, katerih jo je rešila smrt. Bila je vrla žena, dobra mati, rodoljubna Slovenka, priljubljena med vsemi, ki so jo poznali. Naj počiva v mira I Preostalim naše sožalje. Javni ljudski shod v Nabrežlnl. — Akad. fer. društvo ,Adrija* priredi javen ljudski shod v Nabrežini v četrtek dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne na dvorišču g. Silvestra Caharije s sledečim dnevnim redom: 1. Slovensko šolstvo. 2. Ljudska izobrazba. Kraševci, pridružite se tudi Vi veličastnim manifestacijam, ki so se vršile tekom zadnjih dveh let sirom slovenske domovine v prilog našemu šolstvu! Prihitite 8. t. m. v Nabrežino, in culi bodete iz ust akademične mladine, koliko trpkosti je morala zavžiti, ko so jo mučili s tujim jezikom in napajali s tujim duhom. »Slovensko dete -— v slovensko šolo".... to bodi zapisano na našem praporu. Le za tem praporom pridemo do zmage — blagostanja in prosvete! Odbor, Dijaški tambnraSkl zbor le Ljubljane napravi te dni izlet po naši Primorski. V tem času bo sodeloval dne 4. sept. pri veselici na Repentabru, kjer se jim pripravlja lep vsprejem. V ponedeljek popoldan si ogleda zbor Trst, v torek priredi zabaven večer pri .Jelenu*. Na ta večer se opozarja si. občinstvo iz Gorice in okolice, ker bo imelo priliko poslušati res mojstersko izurjen zbor. Isti zbor je nastopal že ob raznih prilikah v Ljubljani ter žel povsodi obilo pohvale. Koncertni spored in druga zabava — za- kojo je tudi preskrbljeno — bo trajala od 8. ure približno do 10. ure zvečer. Potem se prične ples. Pri plesu bodo svirali tam-burasi. Prostovoljni darovi se bodo hvaležno sprejemali. Prihodnji dan v sredo pohite tambu-raši po Vipavski dolini do A j d o v š č i n e,, s v četrtek sodelujejo pri slavnosti Čitalnice v Vipavi. Kakor se vidi ostane d. t. zbor dlje časa v naših krajih in nastopa ob več prilikah. Priporoča se torej še enkrat si. občinstvu* naj se v kolikor mogoče velikem šte-viiu udeleži zabavnega večera dne 6. sept. ob. 8. uri zvečer „pri Jelenu". Pridelek Šolskega leta v Gorici. — Na gimnaziju in na realki se bo vršilo vpisovanje dne 14. t. m. od 9. do 11*30. Drugi dan bodo všprejemni izpiti, 16, in 17. ponavljalni izpiti, 18. bo maša, 19. pa prične redni poduk. Na ženskem učiteljišču bo vpisovanje 14. in 15. t. m„ 16. prično izpiti. V višje razrede se ne sprejme novih učenk. Na v a dni c a h, deški in dekliški, bo vpisovanje 15. t. m. od 8. do 12. dop. 16. bodo ponavljalni izpiti, 17. prične reden poduk. V višje razrede se ne sprejema novih učencev in učenk. Odhod .ijakov. — Vojaki s* odšli, ko so se vrnili v sredo z manevrov, kmalu popoludne v svoje garnizije. V sredo po-poludne so odšli 27. pešpolk in 87. Artile-rija in kavalerija je šla v četrtek, istotako je odraarširal čez Miren v Trst tudi pešpolk št. 97. Nedeljski počitek v pr .Soči* iz istih krajev, katere pa so pisali drugi ljudje. Mrcini pa se ne zgodi nic. — To jasno kaže, kakšne so naše šolske oblasti!! .Odgovarjajte stvari*. — Mrcina na-migava v .Gorici", naj bi odgovarjali stvarno ter se ne dotikali oseb. Mi smo že stokrat povdarjali potrebo stvarnosti ter smo tudi dokazali, da se je znamo držati, ali Mrcina ne zna drugega nego udrihati po osebah, zlasti je mojster v zaničevanju. V tem se kaze vsa lepa njegova klerikalna duša.— Na tako postopanje pač nI na mestu stvarnost, pa tudi sploh ni mogoča, ker piše take reči, da zasluži za nje palice — v stvarni odgovor. Mešajo se mu pojmi. — Mrcina ne ve niti tega, kdaj zagleda kak dopis beli dan. Beli dan zagleda takrat, kadar je pri-obCen v listu — poprej je le skrit rokopis I AH Mrcina se je hotel postaviti za če3tilea Matere božje pa je zapisal, da na praznik vnebovzetja Matere božje pred letom so zagledali beli dan njegovi dopisi'. To ni res, ker .Gorica* ni izšla na omenjeni praznik. Sedaj pa čajmo, kako se zagovarja Mrcina v .Gorici*. Pravi, da taki možgani (namreč .podajačevi*!) ne vedo, da ima lahko vsak dopis svoj datum in da mora obhajati dopis svojo obletnico po svojem datumu, ne po časnikovem. Sofist! Sedaj seje skril za datum dopisa. Ali da tu m dopisa je nekaj drugega nego zagledanje belega dne! Dopis nosi lahko datum recimo i., zagleda beli dan v listu pa recimo 5. To je jasno, to razume s ,poda-jaCem* vred vsakdo, le Mrcina, tako visok gospod, ne razume tega. Obžaljujemo t Ali nekaj drugega še tiči v tisti njegovi notici o prazniku Matere božje. Najbrže je hotel povedati svetu, da je Mar'jin o t r o k t Ta bo prava I Nd, malce star je ta obrok, ali naj bo! Sicer pa dostavljamo, da je kvasaril Mrcina po .Gorici* že mnogo prej o .narodnih klopotcih* in sličnih luraparijah. Ob naznačeni obletnici je zlezel le .na deželo* in potem v .goriško okolico*. Slovnica, logika, nekaj dragega. — Mrcina očita v dopisu nekomu, da se je spri s slovnico, logiko in z nečim drugim. Poglejmo njega! Mrcina piše: Andrej Gabršče-kov podajač, kar je morda prav po slovnici njegovega prijatelja .prof.* O., ali po pravi slovnici se reče podajač Andreja Gabrščeka! Kje je s 1 o v n i c a, g. Mrcina! Pravi, da je imel .podajač* mačka, daje bil strašno pijan in nezavesten je bil — pa vendar trdi o njem, da je pisal. Kje je logika, gosp. Mrcina I Da se je spri Mrcina z .nečim drugim*, to pa je že sploh pripoznano, kajti drugače bi miroval ter ne pisal raznih neumnostij. Ali revežu se vse reči postavljajo že tako na glavo, da je usmiljenja vre« den, ter se obračajo od njega že lastni pristaši. Kaj bo 2 njim?! Drugič naslikamo Mrcino kot »vzornega* učitelja in .prijuLelja" mladine! Izpred sodnlje. — Jos. Masten iz So-vodenj je bil obtožen razžaljenja Veličanstva, storjenega v neki občinski seji, ali pri obravnavi je bil obtožb« oproščen. V LoCniku je bilo prišlo v kavarni do pretepa med nekim Jos. Bressanom in Avg. Jančičem. Redarji so posegli vmes ter juraz-družili, ali tu se je Bressan zoperstavljal ter tolkel po redarjih, da ga niso mogli aretirati. Dobil je za to 5 mesecev trde ječo s postom vsaki mesec. Prodaja sadnih, dreves. — Iz tukajšnjega eraraega nasadnika se bo prodajalo letošnjo jesen okoli 9000 sadnih dreves, in sicer le za posestnike v sodnih okrajih: Goric?., Kanal, Krmin in Gervinjsn. Prodajal se bo komad po 20 v za manjše posestnike, po 40 v pa za boljše. Obrniti se je v tej zadevi pismeno na glavarstvo v Gorici, od-nosno v Gradišču ob Soči, in sicer do 25. t. m. kuje, marveč odgovarja na podobna vprašanja: »ne vem« — in ta »ne vem« se vceplja v dušo. Danes se dušeslovje vkvarja z zelo natančno analizo vsakorSnih duseslovnih prlkaznij, toda vprašano po neumrljivosti duše, odgovarja takisto* »no vem* in v resnici ne samo da ne ve — marveč tudi ne moro vedeti. Ali sedaj mi bo lažo očrtati stanje mojega namena. Evo: ne vem, ne vem! V ie-m, v tej pripoznani onemoglosti človeškega razuma tiči tragedija. Zakaj, naj tudi ne omenjam tega, da bo naša duševna narava zmerom glasno zahtevala odgovora na podobna vprašanja, saj so to najvažnejša realna vprašanja, ki se najbolj živo tičejo človeka. Ako je na eni strani nekaj in sicer nekaj večnega, pa postanejo nesreče in izgube na tej strani majhne pod ničlo. Njim bi veljale potem besede Hamleta: »Naj zlod odnese žalovanje, jaz pa se ogrnem s soboljevino*- - »Strinjam se s smrtjo,* pravi Renan, toda naj vem, da mi ona kaj pridodsS.« A modroslovje odgovarja: »Ne vem*. Človek se premetava v tej veliki nevednosti ter čuti, da bi mu bilo dokaj bolje in mirnejše pri srcu, ako bi se mogel nagniti na to ali ono stran. Toda kaj mu je storiti na to? Ali naj morda dolži modroslovje, da je namesto da bi stavilo sisteme, ki se vsaki dan podirajo ualik hišicam iz kart, priznalo lastno onemoglost ter se jeio vkvarjati z razis-kovanjem in urejanjem prikaznij, ki tiče v mejah, pristopnih človeškemu razumu? Ne! Mislim si samo, staro reduto; toda Japonci so ju držali za Ruse ter ju v začetku obstreljevali s topovi, pozneje je pa pehota nanje streljala ter ju popolnoma uničila. Od 4. ure naprej ho Japonci pričeli silno napadali južni oddelek, da bi ga na levem krilu zajeli, En ruski polk in ena baterija sta to preprečila ter prisilila Japonce, da so se v velikem neredu umaknili ter morali zapustiti že zasedene pozicije. Med ruskimi četami vlada veliko, navdušenje. Zadnje Testi. Poroča se, da so Japonci zasedli Liaojang, da je Liaojang v ognju, iz današnjih poročil pa je razvidno, da se Rusi umikajo. Japoncev je padlo nad 10.000, ranjenih je kakih 10.000. Iz japonskih poročil je razvidno, da je Liaojang še v ruskih rokah. Japonci hočejo prav izsiliti zmago. Zgube na ruski strani niso tako velike kakor na japonski. — V Tokiu upajo, da pade Port Artur koncem t. m.?! Razgled po svetu. Vladlka Strossmajer bo slavil jutri 4 t. m. devetdesetletnico svojega rojstva. Na Hrvatskem, izlasti v Djakovetn se delajo velike priprave za proslavo tega za vse SIo-vanstvo znamenitega dne. Umrf je ˇ tržaški bolnišnici privatni učitelj Friderik Giuliuzzi, ki je bil are-tovan radi afere bomb. Bil je v bolnišnici od prvih dni avgusta. Dne 10. avgusta st» prišla v bolnišnico dva policijska agenta ter sta, na ukaz preiskovalnega sodnika dra. Bar-zala, proglasila Giuliiizzija aretovanim. Ker je bil težko bolan in ni mogel zapustiti postelje, da bi jima sledil, sta agenta pustila stražarja pri njegovi postelji, z nalogo, da ne sme nikomur dovoliti, da bi govoril z Giuliuzzijem, Od tedaj je bil Giuliuzzi vedno zastražen po redarjih, ki so se menjavali vsake 3 ure. Predor y hribu Selere prodrt. — Z Opčin pišejo: Dne 1. t. m. so predrli delavci na gradnji bohinjske železnice 1200 u» dolgi predor v hribu Selevc blizu Opčin, Slavnosti se je udeležilo vse uradništvo podjetja Kupka, Orgelraeister in Zupančič, potem delavstvo in mnogo prebivalcev z Opain. Veličasten je bil obhod po predoru, na Čelu mu godba. Oba vhoda bila sta okrašena z zelenjem in zastavami, med katerimi mnogo slovenskih. V predoru je bilo pogoščenje vseh navzočih, posebno delavstva. Culo se je tudi par napitnic od strani oseb podjetja, kakor tudi delavstva na adreso podjetništva, posebno na osebo obCe priljubljenega podjetnika Zupančiča. Nov brzoriak DnnaJ-Trst, — S 1. majem prih. 1. uvede južna železnica nov brzovlak med Dunajem in Trstom, ki bo postajal le na šestih postajah ter prevozil to dolgo pot v devetih urah. S tem hoče južna železnica tekmovati z novo želevnieo čez Ture, kjer se bo treba voziti 12 ur. Kbtber v UallcIJI. Naš ininister^ki predsednik potuje po Galiciji. Ob raznih prilikah govori več ali manj. V Krakovem je nadzoroval deželno nadsodnijo ter pri tem govoril sodnikom tako-le: »Cim hujši je boj za obstoj, tem hujše so tudi skušnjave. Naš rod je prišel do trga, da to stališCe tudi upošteva ter zahteva cd sodnika, da, ako že mora kaznovati, ne zavrže, kogar je še mogoče rešiti. Vedno se bolj odmikamo od edinega nazora, da ima kazen namen, človeka zastrašiti; mislimo temveč na poboljšan je, kar se doseže najbolje s prizanesljivostjo napram tistim, ki jim še ni vkoreninjena hudobnost. Zala pazi moderno pravosodslvo posebno na take. ki se prvič pregreše proti zakonu ter si prizadeva, da obvaruje škode take ot>ebe, ki jim je bila pri njihovi napaki tuja grda misel. Tudi Vt, gospoda moja, si bodete zakone tako tolmačili: stroga kazen zločincu z namenom, zmernost napram takim, ki še niso uničili vsega upanja in predvsem prizanes-ljivost mladini! Ako tako povzdigate slavo avstrijskega sodnega stanu, smete Vedno računati na mojo najboljšo podporo*. (Pride se.) Pol mlljona ia uradniško hčere. -Ministerstvo za notranje zadeve je pred kratkim izdalo skoro pol milijona kron za vzgojo uradniških hčera, in sicer iz sledečega razloga : Ko je imela Avstrija z Ogrsko Se skupno upravo, ustanovili so uradniki v Pečnhu društvo, ki naj bi nabiralo prispevke za vzgojevanje uradniških hčera. To zbirko je 1. 1867. prevzelo mesto Pečuh in je sedaj narasla na 900.000 K. Za !o zbirko sta se pričeli pogajati avstrijska in ogrska vlada U.r jo razdelili v dva enaka dela. Tako je dobila vsaka vlada do 500.000 K ter ustavila ustanove za uradniške hčere. Tečaji sa zdravljenje Jecljajočih Šolskih otrok. — Po razpisu ministerstva zid nk in bogočasje se bodo vršili tudi letos na Dunaju štirje tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. ZsCeli se bodo meseca oktobra in bodo trajali po pet tednov. Udeleževati se jih morejo tudi Ijudskošolski učitelji, da se nauče dotične metode. Natančna določita o teh tečajih se razglasijo o pravem času. Baske Me r Carigradu. — Turška vlada je do-elik menihom na gori Atos, da si ustanove senenišče v Carigradu. S tem imajo Rusi v Carigradu tri šole in arheolo-gičen zavod. Največjo trgovino na svetu otvori 1. oktobra t. I. v New-Yorku John "VVannama-ker. Hiša obsega 314 ms ter ima 16 nadstropij, 14 nad zemljo, 2 pod zemljo. Stala je hiša 15 milijonov kron. Okvir iz jekla ima 14.000 ton. Glavni del poslopja obsega koncertna dvorana, ki obsega 9290*, je 15 m visoka ter sega od drugega do petega nadstropje, V dvorani je 1560 sedežev, oder, sobe za preoblačenje itd. Prodajalo se bo v tej trgovini vse, največja važnost pa se bo dajala konfekcijam in glasbilom. Zopet Strajk železničarjev t Italiji? —• Dasi je vsled štrajka predlandskim zvišala vlada železničarjem plače za celih 20 milijonov lir, zahtevajo sedaj znova zvišanje ter groze s štrajkom. Vlada pa ae ne misli vdati, temuč skliče rajši vse rezerviste in domobrance v službo pri železnicah. Toplice na javni dražbi. — Dne 1. oktobra t. I. se bodo na sodišču v Laškem (spodnje Štajarsko) prodajale na dražbi on-dotne toplice, dosedaj last Teodorja Gunkla. Izklicna cena je 235.410 kron, a izpod 117.705 se ne prodajo. Kronanje kralja Petra. — Iz Bele-gagrada javljajo, da kralj Peter po svojem kronanju gre tudi v samostan Žica, in to dne 27. sept. t. 1., kjer se bo vršilo miro-pomazaeje (raaziljenje) v prisotnosti le malega števila dostojanstvenikov. Italijani v Inomostn. — Glasilo tirolskih Italijanov, .Alto Adige" je sprožil misel, da bi si Italijani sezidali v Inomostu »italijansko hišo«, v kuteri bi bilo prostora za vse tarooinje italijanske zavode in društva. Rečeni list dokazuje, kolike vrednosti bi bilo za Italijane v Inomostu tako sredtee in zbiralitčt. Torej nekak — »narodni dom". Včasih jim prihajajo vendar prav tudi slovenski Izgledi, Odpovedane vojaške vaje, — Iz Bukarešta : Vojaške vaje 4. armadnega zbora so bile radi sule odpovedane. Na Balkana, — Albanska vstaja v Petu in okolici narašča. Alfanni zahtevajo odstranitev kristjanskih orožnikov, policajev in sodnikov, nadalje znižanje desetine ter povrnitev 153 Albanov, ki so bili povodom lanskih nemirov izgnani v Malo Azijo. V Peču »n okolici je bilo zadnji čas več kristjanov umorjenih. Največja napaka je bila, da so se turški re*/.erini bataljoni razpustili. Tudi v Ljumi so bili hudi nemiri, Albani so izgnali sodnike, pri Čemer je baje luriko vojaštvo pomagalo. Konj, kt pije pivo. — Poleg čudežnega konja »Hmsa", o katerem smo že poročali, imajo v Beroitnu tudi konja, ki pije pivo, in sicer prav strastno. Za vodo ni nič kaj unet. »Črna toka* v HewJorki. — VNevr-jorku obstoji neka laška band* zločincev, ki imajo svojo zvezo, imenovano »črna roka*. Ta banda pile temu »1« onemu, naj plača 500 dolarjev ali S50, kakor ga cenijo, ker iicer mu poženejo hilo v zrak ter ga uirorta. Nekdo se je branil plačat«. Radi tega so ga umorili, mu iztrgali srce iz telesa Ur isto mrežah na kosce. Neki L*h je ranil t nedeljo v prepiru v Nevvjorku neko goipo t nožem. Množic«, ki je to videla, ga je prijela ter neusmiljeno mučila, zlasti, ker vsled ,mi& roke* je prebivalstvo strašno razburjeno proti Lahom. Sodi ae, da je listi Lah čl«i zvezo »črne roke*. Policija ga je le s težavo iztrgala iz ?ok občinstva. Učiteljskim prijateljem. Vsa na$a javnost se bavi danes z zamotanim, a poročim vprašanjem, kako bi se izboljšalo gmotno stanje ljudskemu učitcljstvu, in vsa javnost priznava tudi, da se rešitev tega vprašanja ne da ve? odlašati, naj ae vzame denar, kjer hoče, da čimpreje pride v okom vedno večjemu pum«njkai:,u moškega učittljstva. Žalostna in priznana istina je torej, da je učiteljslvo za svoje trudapolno iu blagonosno delo sramotno slabo plačano ter z največjimi težavami in skrbmi prenaSa neznosno pezo današnje draginje. V»i stanovi si izboljšujejo na razne načine svoje dohodke, le ljudski učitelj, ki je vezan edi-nolc na svojo pičto mesečno plačo, si v tej neznosni dragiivi ne more nikamor pomagati. Ta hudi boj za vsakdanji kruli, aii bolje, boj za obstanek, je prisilil uči-teljstvo, da se je začelo med sabo tesneje organizovati in združevati. C.e pride učitelj v stisko in denarno potrebe, kdo mu pomaga iz zadrege? Nihče, ker vsakdo pozna mi-zerno nate gmotno stanje. Prav iz tega vzroka smo si ustanovili zadnji čas svojo lastno »Hranilnico in posojilnico", s katero smo zl ustanovili krepko oporo, ki bo učiteljem-krpinom tolažilno sredstvo v mnogih bridkih časih, tistim pa» ki imajo morebiti kaj pristradanega in pritrganege, pripomoček, da si plodonosno nalagajo krvave svoje prihranke. To našo »Hranilnico in posojilnico« je rodila skrajna potreba in neznosna sila, ki ječi pod njo ljudsko učitelj-stvo. Zbog nizkih ptič, ki jih dobiva učitelj-stvo, imajo učiteljske vdove tudi nizko pokojnino, s katero ne morejo živeti in ne umreti. Da se pa stanje učiteljskim vdovam vsaj deloma izboljša, so ustanovili naši starejši tovariši fVdovsko učiteljsko društvo", katerega glavnica znaša danes že 120,000 K. To društvo daje učiteljem* Članom pravico, di dobivajo njih vdove do grurti po 200 K letne podpore in vsaka učiteljska sirota po očetu pa do devetnajstega leta letnih 60 K, sirota po očetu in materi pa po 100 K na leto, in sicer tudi do devetnajstega leta. Ko umre učitelj oCe, se Cestokrat pripeti, da nt niti vinarja pri hiši. Uboga vdova nima nit« za sol, kje neki bo vzela potrebne novce za pogrebne stroške? Tudi tu smo učitelji vsaj deloma olajšali skrbi svojim; vdovam. Potreba in žalostna izkušnja sta nas prisilili, da smo ustanovili v ta namen društvo: .Jubilejska samopomoč". To društvo izplača takoj po moževi smrti vdovi toliko goldinarjev, kolikor članov ima društvo. Danes ima .Jubilejska samopomoč" 195 članov,' torej dobi vdova, katere mož je bil član ,Ju-bilejske samopomoči" za pogrebne stroške 195 gld. V to društvo pa vpise učitelj tudi Ubko svojo ženo in po njeni smrti je pa dotični učitelj deležen te podpore. .Vdovsko učiteljsko društvo* in pa .Jubilejska samopomoč" lajšata učitelju njegovo zadnjo uro, ker kot skrben mož in oče ko-likortoiiko laglje umre, ker ve, »la boJo žena in otroci njegovi deležni podpor teh dwb druStev. A trudna m pa težka je učiteljeva pot življenja, posebno se, če je oblagodarjen s kopico otrok. Težko je izhajati dandanes takemu učitelju s svojo nizko plačo, s katero niti učitelj samec ne izhaja, kamoli učitelj z družino. In vendar je njegova dolžnost, da preživi in vzgoji svvj^ teto stanu primerno. Zbog nizke plače mu je nemogoče poslati svoje otroke v mesto v srednjo šolo. če je pa že učitelj oče v taki stiski, pač ni !?Lba poudarjati, kake reve so v tem oziru &elc utflelj*ko vdove in sirote. Ta potreba nas je topel prisilila, da smo ustanovili leta 189*. »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani", katerega namen je, zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, ki bo varno ognjišče in skrben namestnik ljube očetove hUe učiteljskim sirotam in otrokom ?,a svojih Siudij, .Učiteljski konvjkt" je namenjen za vse učiteljstvo na Kranjskem, Spodnjem Sia-;erskem in Primorske m brez razlike narodnosti in političnega mnenja dotičnikov. V desetih letih smo nabrali za .Učiteljski konvikf 20.000 kron zgradbenega kapitala, ki smo ga zložili večinoma u*tte)ji sami. Potreba .Učiteljskega konvikta" postaja pa dan za dnevom večja in nujne jl&. 11 lastne moči pa ne pridemo učitelji se kmalu do zaželjenega cilja, če ne dobimo podpore in pomoči pri učiteljskih prijateljih. Upamo pa, da nas bodo nali prijatelji t otirom na nase resnu prizadevanje in blagi namen ter t otirom na nate stabo gmotno ^.anje dragevotje podpirali vsak po svoji tioči. V* ta namen razpoJtilja odbor .DruStva za zgradbo u6 eljskega konvikta v Ljubljani" utiteljskim prijateljem tiskane proSnje, kateri vwki je pridejana poltnohraniinična položnica z namenom, da se je dotičnik posluži ter koiikorkoli daruje na žrtvenik .Učiteljskega konvikta*. Vsak, tudi najmanjši dar, tudi eno samo krono ali ie par vinarjev bo sprejel ciber .Društva za zgradbo učiteljskega kon-*ikta* z največjo hvaležnostjo. .Kamen do kamna palača*. Z otirom že na zgoraj navedene vzroke in tudi z ozirom na to. da deluje Ijud-»ks učitelj nesebično, z veseljem in požrli o-valno v vseh narodnih, pevskih in kmetij-«ih druSUih, pri požarnih brambah, v kraj-nitj »olskih svetih, v občinsk h odborih :'id., sbio trdnega mnenja, da se bodo naši pri-,*'r>HU in tirnih a-tv«i«nj i)..:< stis)j, n i; nlit»va kiijtii o o \fix hinettu)}. lUilmu ^e i4*!<;i^ nt franku v prt*. 8rkwan»eti-Aj>ot«kf'l Naznanilo. Podpisani si usojani naznanjati, da som otvorit v Gorici sedlarsko delavnico x. v ulici Vetturinl štev. 3. Priporofass se tim i>otom slavnemu občinstvu kakor tudi svojim prejšnjim gjj. odjemalcem za vsakovrstna naročila sedlarskih izdelkov, bodisi za težko aH lahko vožnjo, kakor tudi vsakovrstne poprav© spadajoče v mojo obrt. Dele solidno Cene zmerne. Priporočam se spoštovanjem sedlar, prtj satdlar v Ajdovičlni. Sprejmem takoj sedlarskega pomočnika in učenca. Anten Patatzky v Corici. Jf* *redi Balttlja T. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Nilceieje kneevaiiit ¦traberikafa ti drefcitfa MtfS ter tkaala, prej« 1» »Kij. POTREBŠČINE n pitiraict, kadilce in ptptiiki. Najboljše Sivahke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ta krojaiš in ievijarfa. SvetlnJIce. — BožnI venci. — Masne knJUtee. lišna obuvala za ?se letne čase. Semeni za ziltijira, trave in Milje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih Veliki prazni sodovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternu,^ na Franc-Josipovi cesti št. 9. f Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Porso Giuseppe Verdi št 33 izdeluje vsakovrstne obleke = - za vsak stan, kakor tudi za civilne, vojaške In držav, uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angležkoi domače blago za jesensko in zimsko dobo. ima zalogo gotovih oblek in površnih sukenj za vsak"'šfaW." Cene zmerne: ..Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. 1902. "tako?1** iD mm**m%w *e *toaOo v skupni eeji dne 28. nov. Hmnlln« vlog. se obrestujejo po 4»/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po dogovoru. Rentni davek plačuje poa. sama. m JESSKl nf-Vksn|ilH.R° 6V»*5 na ˇ«*Hno ali zastavo B%, na menica 6%. Glavni deleži koncem leta 5l/»%. i^rS-n,*ti31, ??°" m?' (v krona»»): Članov 1777 z deleži K = 123.644. ~ Hranilne vloge 1,416.573-66. — Posojila 1,471.650-42 *»*Og /U.UO'o9. Hranilne vlc^re se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. Vaše Blagorodje! Dovoljujem si Vam najuljudneje naznaniti, da se mudim nekaj časa na Dunaju da izberem za bližajočo se dobo najzadnje novosti v konfekciji za gospode in dame. Pri izbiranju polagam pri sleherni stvari strogo pozornost na dobro kakovost blaga, najlepši kroj in solidno delo, tako, da bodem v prijetnem položaju svoje čast. odjemalce vsestransko zadovoljiti. Cene, katere sem osebno dosegel, bodo vzbujale pozornost. Proseč Vas, da si pred nabavo jesenske obleke ogledate mojo zalogo, Vas zagotavljam najsolidneje postrežbe ter sem odlič. spoštovanjem J. Medved. ter na deželi. S 35-8 Jakob Šuligoj urar gfo v Gorici, C. kr. železnic *8* Gosposka ulica it. 25 priporoča šivalne stroje najnovejših sistemov najbolj trpežne in tudi zanesljivo ceneje nego drugje v Gorici. Da se o tesni vsakdo prepriča si lahko ogleda mojo zalogo v Gorici in na To!-min»k«m pri J. Suligoju, urarju pri Sv. Luciji. ?»!« so tovarniške. nadalje priporoča raznovrstne ure, .•jfini-j" ^viiaiNkf iu pariške ure. najliolj natanjčn.* in trpojm*. Cene Od 4 krono naprej (Innminl Naznaniam'da daJem ceneie i° boljše ure nega vse UpuliliII. krakovske in dmge židovske Krme, ker kupujem ure v veliki množini ter garantiram vsak komad. Le ogledati si treba mojo bogato zalogo. Franc Palik v Gorici, Nunska ulica 17 izdeluje po najnovejšem sistemu stiskalne stroje za grozdje in sadje, Gospod ali MMw se sprejme Da sfai)o^at)jc in faano. Naslov pov6 upravništvo. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Komu gt. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solldn« postrežho po jako zmernih cenah. )\nton 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih batih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na l| zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »JDetniške družbe združenih pivo-varen Zateo-Laški Jrg m plzenjskega piva .nrazdrni* h siowce tfpsko »meščanske pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Cano zmerna. Postrežba poštena In tožna. *¦* Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu 1 vpisana zadruga z omejenim jamstvom ¦ ."- tovarna 8 strojeviiini obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje nsurazličnejša pohištva vseh slogov ¦¦ — ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ......-~t: ~ Podružnica v Trstu Via di Piazza veecola f. Zastop v Spljstu tur Orljuntu. Cene zmerne, delo lidno in solidno. Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Brlzgalnlce za sadjlno drevje z mešalom za rneSanico iz bakra in ajma tak«*,