glasilo delavcev sozd rudarski elektroenergetski kombinat lil edvarda kardelja Celje - skladišče D-Per 539/1986 1119861046,5 maj 1986 leto XXII št.5 srečno Potreba sedanjega položaja — krizni štab Prvo leto sedanjega srednjeročnega obdobja začenjamo precej nevzpodbudno. Dohodkovni in finančni položaj delovnih organizacij kombinata je izredno kritičen. Še bolj kritičen je, kot je položaj delovnih organizacij EGS-a in približno enako kritičen kot položaj SOZD REK FLL TV. Izjemno neugodna likvidnostna situacija je zahtevala imenovanje kriznega štaba, ki bo moral omiliti likvidnostne probleme, da bomo še s pomočjo Interesne skupnosti in drugih premostili težave v tem letu. Kje tičijo razlogi za takšno stanje? Poslovno leto 1985 je bilo dohodkovno najslabše v preteklem srednjeročnem obdobju. Komaj smo dosegli takozvano pozitivno ničlo s pomočjo dotacije po interventnem zakonu in z izčrpanjem rezervnih skladov v kombinatu in v SOZD EGS. V letu 1986 smo prenesli kratkoročne zadolžitve v višini 2.500 milj. din. V obdobju od januarja do maja so prilivi denarnih sredstev, ki predstavljajo prihodek od prodaje premoga in električne energije dosegli komaj 50% odlivov. Iz tega se da sklepati, da tekoči prilivi pokrivajo komaj 50% lastne cene. Da je stanje tako, potrjuje tudi razkorak med prihodki, ki so planirani po ovrednoteni energetski bilanci v ISEP in dejanskimi prihodki. Poudariti je treba, da je ovrednotena bilanca planirana naosno-vi 50% inflacije, ki bo, če sodimo po gibanju cen dosežena že v prvem polletju. V prvem kvartalu je bil prihodek le za 56% večji kot v enakem obdobju lanskega leta, poslovni stroški so bili za 96%ve-čji, amortizacija pa za 134% večja kot v lanskem letu. Dohodek se je povečal samo za 6%. Izguba v kombinatu je bila v I. kvartalu lanskega leta 207 mio din, v I. kvartalu letošnjega leta pa 3.281 mio. din ali za 1.483% večja. Dohodkovni položaj pa se še poslabšuje. Povečanje cen komercialnega premoga s 1. aprilom in podaljšanje višje sezonske tarife na 11. in III. kvartal niti približno ne nadoknadi odstotka naraščujoče inflacije. Vsak nadaljnji mesec bomo še morali ob nespremenjenih cenah povečati kratkoročno zadolžitev za 1.800 mio. din, najmanj v času izplačila osebnih dohodkov, sicer pa bomo v blokadi. Samozadolže- vanje pa je le del problema. Bolj nerešljiv je problem, kje dobiti kratkoročne kredite? Tako velike kratkoročne zadolžitve, kot jo zahtevajo vse tri sestavljene organizacije energetike, ne prenese noben vir v SR Sloveniji, zato moramo premeščati likvidnostne probleme z izjemnimi ukrepi in s pomočjo najodogovorne-jših delavcev v republiki. V takem položaju smo dolžni z izjemnimi ukrepi poseči tudi v naše poslovanje, tako da v največji možni meri zmanjšamo odlive denarnih sredstev. Predsednik poslovodnega odbora kombinata mgr. Srečko Klenovšek je imenoval »krizni štab«, katerega naloga je predvsem izdati ukrepe in usmeritve, tako da pride do omejitve odliva denarnih sredstev. Pri tem pa ne sme trpeti planiran potek proizvodnje. Odliv denarnih sredstev je povzročen že z naročilom materiala ali usluge, zato bo treba v I. fazi zahtevati, da samo odgovorni delavci podpisujejo naročila in da naročila omejijo samo na najnujnejše potrebno. Na dan 16.5.1986, to je takoj po izplačilu osebnih dohodkov, je bilo stanje kratkoročnih zadolžitev v SOZD REK EK sledeče: — DO RRPS — TOZD RRP Hrastnik 1.887.234 din, TOZD RRP Trbovlje 1.081.880 din, TOZD RRP Zagorje 1.266.955 din, TOZD Separacija premoga Trbovlje 307.495 din, TOZD RŠC Trbovlje 85.649 din, TOZD RRP Senovo 300.000 din, TOZD RRP Kanižarica 207.000 din, TOZD RRP Laško 160.000 din. V delovni organizaciji Rudniki rjavega premoga Slovenije je tako skupna kratkoročna zadolžitev dosegla 5.296.213 din. Dobra volja je najbolja, tako pravijo štirje hrastniški rudarji. (Foto: B. Klančar) — DO RGD - TOZD RIG 600.000 din, TOZD GRAMAT 45.000 din, TOZD Avtoprevoz 105.000 din, TOZD IMD 119.000 din. Skupna kratkoročna zadolženost znaša v delovni organizaciji RGD 869.500 din. — DO TET - TOZD PEE 1.175.600 din. Skupna zadolženost kombinata znaša 7.341.313 din. Ob nakazani prognozi in ob navedenih podatkih lahko sklepamo, da bo imel krizni štab težko in odgovorno nalogo. Vsi ostali, ki bomo sodelovali v izvajanju ukrepov, pa se moramo zavedati, da nam bodo drugi pomagali le pod pogojem, da si najprej pomagamo sami. Janko Koritnik Možnosti gospodarjenja v DO RRPS v letu 1986 Leto 1986 bo za Rudnike rjavega premoga Slovenije v poslovnem pogledu eno najtežjih v zadnjem obdobju. Na to nedvomno vpliva več dejavnikov, vzroke pa moramo iskati predvsem v poslovnih dogajanjih preteklih let ter »prelaganju« tekoče nakopičenih problemov v energetiki na naslednja leta ter obstoječim gospodarskim razmeram v naši domovini. Navedeno bodo potencirale tudi naše interne zadeve oziroma tekoči problemi v Rudnikih rjavega premoga, ki so lahko v primeru bistveno zmanjšane možnosti odjema drobnih vrst premoga s strani Termoelektrarne Trbovlje in Toplarne Ljubljana še posebno izpostavljeni. O vplivu izvršenih ukrepov, podvzetih v preteklih letih in še posebno v letu 1985, za izkazovanje pozitivnih rezultatov poslovanja v letu 1986 je bilo že zapisano v predhodni številki glasila Srečno. Ti ukrepi se v letu 1986 kažejo v izredno nizki stopnji pokritja skupnega prihodka na proizvodnji električne energije, ogromnih likvidnostnih problemih ter prikazu velike izgube v poslovanju že za prvo četrtletje 1986. Tako se prvič pojavlja izguba v prvem četrtletju v prav vseh temeljnih organizacijah in je v odnosu na enako obdobje preteklega leta kar osemnajstk-rat večja. To je tudi razumljivo, saj je ob višje doseženi proizvodnji celotni prihodek večji le za 41%, medtem ko so se stroški poslovanja več kot podvojili kot posledica prisotnih gospodarskih razmer oziroma poslovanja v razmerah visoke inflacije in rasti cen. Gospodarska situacija v državi vsaj trenutno na nekaterih področjih, kot so inflacija, rast cen, ne kaže trenda izboljšanja oziroma umirjanja, kar povečuje negotovost v pogojih gospodarjenja. V takšnih razmerah gospodarjenja z vsemi notranjimi ukrepi situacijo v bistvu lahko le omilimo, nikakor pa ne razrešimo. Zato so potrebni določeni ukrepi eksternega značaja, ki pa delujejo z zakasnitvijo in nimajo v vseh primerih možnosti razreševanja za nazaj, pri čemer mislim predvsem na področje cen za komercialne premoge. Pri tem se moramo zavedati, da imamo z vidika proizvajanja razmeroma zahtevne pogoje pridobivanja, ki se kažejo v visokih stroških proizvajanja. To pa pomeni, da moramo tudi z vidika tržnih zakonitosti še v bistveno večji meri stremeti k uveljavljanju ukrepov, s katerimi bi relativno poskušali znižati stroške proizvajanja, saj smo trenutno eden najdražjih proizvajalcev premoga. Zavedamo se, da razmeroma majhen obseg proizvodnje premoga, tudi za jugoslovanske razmere, na območju kar šestih družbenopolitičnih skupnosti bistveno prispeva k temu, da nastopa razmeroma visok obseg spremljevalnih del in da naša proizvodnja ne more biti cenejša od določene, enake — koncentrirane proizvodnje. Pa vendar moramo v obstoječih razmerah gospodarjenja stremeti h kar najbolj optimalnemu izkoriščanju vseh pogojev proizvajanja do izvajanja vseh ukrepov, s katerimi lahko kakorkoli izboljšamo rezultate gospodarjenja. Že predhodno nakazani rezultati gospodarjenja v prvem četrtletju 1986 nakazujejo, da se bomo v letu 1986 srečevali z velikimi problemi, ki bodo zahtevali tudi določena odrekanja, in da bomo z velikimi težavami zadovoljevali in ustvarjali potrebne pogoje za odvijanje proizvodnje. Tu mislim predvsem na potrebno pridobitev finančnih sredstev z ozirom na likvidnostno situacijo ter omejene denarne vire gledano z vidika kreditiranja. Tako je pogled v prihodnost in predvsem glede zaključitve poslovnega leta 1986 vse prej kot jasen. Nedvomno je situacija v energetiki in še posebno v elektrogospodarstvu in premogovništvu zelo težka in jo pogojujejo problemi, ki so splošno prisotni v jugoslovanskem gospodarstvu. Razumljivo bodo zato izvršene določene aktivnosti (ki so že v izvajanju) skupnega pomena za sistem premogovništva in elektrogospodarstva, ki bi v določeni meri zagotovile pogoje na področju zagotavljanja oskrbe gospodarstva in drugih uporabnikov energije. Očitno pa bodo tudi v letošnjem letu pogoji na področju izvajanja razširjene reprodukcije in obnavljanja proizvodnje vseeno bistveno boljši kot za enostavno reprodukcijo. Ustrezna medsebojna povezanost obeh področij oziroma njuno razreševanje pa šele lahko da primerljivo dobre rezultate, gledano dolgoročno. , Ukrepi za realizacijo zastavljenih ciljev v letu 1986, katere bomo sprejeli v delovni organizaciji Rudniki rjavega premoga Slovenije, bodo zato bolj kot kdajkoli doslej dejanska potreba izvajanja le-teh, da bomo v bistveno omejenih pogojih poslovanja uresničili pričakovanja širše družbene skupnosti. Zdravko Stradar Spomin na predsednika Josipa Broza —Tita V nedeljo, 4. maja ob 15.05, smo v vsej Jugoslaviji počastili šesto obletnico smrti predsednika, maršala Jugoslavije, Josipa Broza Tita. Zatulile so sirene, z enominutnim molkom pa smo se poklonili spominu na voditelja naše revolucije. Ob tem trenutku se je ustavila tudi štafeta mladosti, v rokah zeniških železarjev. Ob obletnici smrti so družinski člani, delegacije raznih zveznih organov in družbenopolitičnih organizacij ter JLA položile cvetje na grob predsednika Tita v Hiši cvetja v Beogradu. Dan kasneje, to je v ponedeljek 5. maja, pa so namenili prve ure pouka učitelji in učenci v vseh šolah življenju in delu predsednika Tita. Časopisje, radio, televizija in drugi mediji obveščanja so posvetili velikanu naše revolucije veliko pozornost. Tito je kot revolucionar, vojskovodja in politik zmeraj stvarno presojal resničnost. Ta občutek za stvarnost je vnašal v besede in dejanja. Tudi kadar je bilo težko, je verjel v moč delavskega razreda, delovnih ljudi. Vizionarsko je odpiral perspektive družbenega razvoja, nikoli pa ni zbujal nerealnih pričakovanj. Tito se je vedno opiral na delavski razred, narode in narodnosti Jugoslavije in odločno zastopal njihove interese ter neutrudno ustvarjal vse ugodnejše možnosti za uresničevanje vodilne vloge delavskega razreda v jugoslovanski družbi, za nenehno utrjevanje in razvijanje enakopravnosti, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, vse večjo varnost SFRJ in njen samostojni položaj v svetu. Zaradi vsega tega je Titovo delo dragoceno tudi za narode zunaj Jugoslavije, postalo je dediščina delovnih ljudi in narodov vsega sveta, ki se bojujejo za družbeni napredek, mir, neodvisnost in enakopravnost ljudi z blokoma razcepljenega sveta in nasilne politike. Njegovo ime in delo bosta zato živela leta, desetletja in stoletja dolgo. Tito je bil osebnost, o kateri je govorila zgodovina, kajti pomagal je ustvarjati zgodovino. Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15. 5.1986 1. PROIZVODNJA PREMOGA (ton) Rudnik načrt ton doseženo ton Razlika do plana (ton) % Hrastnik 115.300 122.605 + 7.305 106,3 GZL 1.800 400 - 1.400 22,2 Ojstro 82.100 90.862 + 8.762 110,7 RRP Hrastnik 199.200 213.867 + 14.667 107,4 RRPT+ RŠC 237.750 221.464 - 16.286 93,2 RRPZ 106.250 120.650 + 14.400 113,6 Lakonca 41 .550 36.911 - 4.639 88,8 SKUPAJ 584.750 592.892 + 8 142 101 ,4 RRP Senovo 45.000 47 667 + 2.667 105,9 RRP Kanižarica 45.990 48.526 + 2.536 105,5 RRP Laško 15.000 7.110 7.890 47,4 RRPS 690.740 696.195 2. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (MWh) + 5.455 100,8 TOZD načrt doseženo % - PEE - PP 12.000 - 1.203 - - PEE - N 205.000 225.610 110,1 - KE - - 109 - DO TET 217.000 224 298 103,4 3. OSTALI PROIZVODI TOZD DE Letni načrt Doseženo % GRAMAT — Gradb. skup (din) 195.000 000 50.100.000 25,7 — kamnolom (m 1) 50.000 8.811 17,6 Avtoprevoz "Zasavje" (t/km) 12.700.000 3.078.038 24,2 RRPZ — Kamnolom (m ’) RRPH 75.000 21.163 28,2 — toplarna (MWh) 32.000 13.943 43,6 Erika Kavčič Investicijski program za nižjekalorični premog je pred odobritvijo Za pridobivanje premoga manjše kurilne vrednosti med površino kota 330,0 in 1. obzorom jame Kotredež, kota 175,0, je bil v letu 1985 izdelan Investicijski program v predračunski vrednosti 2.534.555.000 din, za katerega komisija za oceno investicij v SR Sloveniji meni, da je družbenoekonomsko upravičen. (Komisija za oceno investicij v SR Sloveniji je sprejela mnenje na svoji 183. seji, dne 25. 4. 1986.) Predhodno je bil izdelan dopolnilni projekt »Odpiranje in eksploatacija zalog nižjekaloričnega premoga med površino in 1. obzorom v jami Kotredež«, ki predvideva v skrajšani obliki naslednje: Rezerve nižjekaloričnega premoga Po elaboratu o stanju zalog se nahaja v južnem krilu kotredeške premogovne kadunje med površino na koti 330,0 in 4. obzorom jame, kota 10,0, 5.523.000 t eksploatacijskih oziroma odkopnih zalog nižjekaloričnega premoga s povprečno kurilno vrednostjo 10,400 MJ/kg. Po posameznih jamskih obzorih so eksploatacijske zaloge porazdeljene takole: Območje Eksploatacijske zaloge (t) do nivoja kotredeškega rova (250,0) 459.500 2. obzor jame (125,0) 2.727 .000 3. obzor jame ( 65,0) 1.249.500 4. obzor jame ( 10,0) 1.087.000 SKUPAJ: 5.523.000 Predvidena odpiralna dela za odkopavanje nižjekaloričnega premoga med površino in nivojem 1. obzora jame: Slojišče nižje kaloričnega premoga se razprostira med ordinatama 3900 in 4650 ter je razdeljeno na dve odkopni polji Pn-3 in Pn-4. Odkopno polje Pn-03 se nahaja nad nivojem Kotredeškega rova na koti 250,0 in je že odprto s transportnim vpadnikom TV-280/250 iz Kotredeškega rova in najvišjo etažo, kota 280,0. Na tej koti je iz vpadnika v smeri jug izdelan zračilni prekop, iz katerega je predviden oskrbovalni, zračilni nad-kop OZN-330/280 na površino, ki bo služil za odvajanje izrabljenega zračilne-ga toka odkopnega polja in dostavo reprodukcijskega materiala v jamo (navedeni nadkop je trenutno še v izdelavi). Vzhodno od odkopnega polja Pn-03 se nahaja odkopno polje Pn-04. Za odpiranje tega odkopnega polja bodo potrebna minimalna odpiralna dela. Iz Kotredeškega rova bomo izdelali na nivo 1. etaže transportni nadkop, za zračenje pa bo služil obstoječi »Ruardi jašek«, ki ima zvezo s površino. Za odpiranje obeh navedenih odkopnih polj med nivojem Kotredeškega rova in nivojem 1. obzora jame bodo potrebna naslednja odpiralna dela: Izpod ustja Kotredeškega rova bomo izdelali glavni transportni vpadnik TV-250/175 pod naklonom 13° na nivo 1. obzora jame, iz katerega bo v smeri vzhod izdelan transportni vpadnik TH-13/0 do vznožja transportno oskrbovalnega, zračilnega vpadnika TOZV-14 odkopnega polja Pn-14. Iz navedenega transportnega hodnika je v odkopnem polju Pn-13 predviden transportno oskrbovalni, zračilni vpadnik TOZV-13, ki bo segal v Kotredeški rov, za odpiranje odkopnega polja Pn-14 pa že omenjeni vpadnik TOZV-14, ki bo tudi priključen na Kotredeški rov. Oba vpadnika bosta izdelana pod nagibom 25° in bosta služila za transport premoga navzdol za zračenje in za dostavo reprodukcijskega materiala. Pri odkopavanju 1. obzora jame bo sveži zračilni tok prihajal v transportni hodnik TH-13/0 skozi glavni transportni vpadnik TV-250/175, kot izrabljeni zračilni tok se bo zbiral v Kotredeškem rovu in izhajal skozi obstoječi jašek Potoška vas na dan. Gradnja novih stanovanj in poslovnih prostorov v centru Zagorja gre h kraju. Odkopavanje: Odkopavanje je predvideno s široko-čelno odkopno metodo s povečano višinoetaže (10 m) z nadkopnim pridobivanjem premoga ob uporabi SHP Salz-gitter. Dnevna proizvodnja bo predvido- (Foto: B. Klančar) ma okoli 340 t/dan, pri odkopni storitvi 12 t na delavnik in jamski storitvi 4,60 t na delavnik. V predelih slojišča, kjer bo širina odkopne etaže manjša kot 8 m, bomo uprabljali odkopno metodo »dolgi steber«. Transport nižjekaloričnega premoga in nakladanje v železniške vagone: Glavni jamski transport bo urejen z gumijastimi transportnimi trakovi, in sicer pri odkopavanju nad nivojem Kotredeškega rova v Kotredeškem rovu samem, pri odkopavanju 1. obzorajame pa v glavnem transportnem vpadniku TV-250/175 in v transportnem hodniku TH-13/0. V dveh primerih se bo transportna linija končala v drobilni postaji, katera je locirana ob nakladalni rampi za železniške vagone na separaciji Zagorje. Tu bomo rovni premog drobili na frakcijo izpod 30 mm ter direktno nakladali v železniške vagone. Zaključek: V odkopnem polju Pn-03 so vsa odpiralna dela gotova razen oskrbovalnega, zračilnega nadkopa OZN-330/280, ki je trenutno v izdelavi. Trenutno odkopavamo v zahodnem krilu 3. etaže (kota 280,0), dočim se na 2. etaži vršijo priprave v premogu. V prvem četrtletju letos je bila proizvodnja odkopnega polja 8.588 t. Sedaj ko je investicijski program za pridobivanje premoga manjše kurilne vrednosti med površino in 1. obzorom jame Kotredež družbenoekonomsko verificiran, je potrebno celotno investicijo čimprej realizirati, tako da bo z letom 1988 možno proizvajati po 85.000 t premoga na leto manjše kurilne vrednosti, kot je predvideno v srednjeročnem načrtu 1985/90 za TOZD RRP Zagorje. Leopold Grahek Srednjeročni in dolgoročni program razvoja do RGD za obdobje 1986-1990 in 2000 Osnova srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja DO RGD bazira predvsem na izvajanju del za potrebe premogovništva in energetike, le v manjši meri za druge investitorje. DO RGD se trenutno nahaja v zelo neugodnem ekonomskem položaju, predvsem zaradi naj večje TOZD Rudarske investicijske gradnje, ki izvaja rudarska odpiralna investicijska dela na podlagi pogodb s fiksnimi cenami, pa tudi pri drugih investitorjih v SRS in drugod v SFRJ ter deloma v Zvezni republiki Nemčiji. Temeljne organizacije DO RGD: TOZD Rudarske investicijske gradnje, kjer bo združevalo delo v letu 1986 — 1025 delavcev TOZD Industrijske montažne delavnice — 166 delavcev TOZD Avtoprevoz Zasavje — 113 delavcev TOZD Gramat — 67 delavcev DS SS DO — 91 delavcev bodo v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju ustvarjale celotni prihodek na podlagi svoje dejavnosti, ki bazira na: — izgradnji rudarskih odpiralnih objektov za potrebe proizvodnje premoga, zlasti obzornih prog, vpadnikov, nad-kopov, slepih jaškov v rudnikih, predvsem pa na izgradnji izvoznih in zračil-nih jaškov večjih globin in presekov, za kar ima ustrezne kadre in opremo, izvajanje rudarskih del v tujini. Po potrebi se bo vključila DO tudi v izgradnjo objektov širšega pomena, kot sta predor Karavanke ter TE-TO III; — izdelavi in montaži investicijske opreme in elektrostrojne opreme, naprav in konstrukcij za rudarstvo velikih popravilih pri vzdrževanju rudarske investicijske in druge opreme, velikih popravilih »Ex« opreme, elektroinsta-laterskih in drugih delih, izdelavi rezervnih delov za rudarsko in drugo opremo; — prevoznih storitvah s tovornimi prevoznimi sredstvi — prevoz premoga, jalovine in drugih tovorov; storitvah z delovnimi samohodnimi in drugimi stroji za premogovništvo in drugih dejavnosti v okviru regije; — na proizvodnji gradbenega materiala, gramoza za rudarske investicijske gradnje in drugih. V srednjeročnem obdobju namerava razvijati rudarsko dejavnost tudi na povečanju izvoznih storitev na podlagi strokovnega znanja in števila delavcev. Predvidevamo, da bo ob zaključku srednjeročnega obdobja 1990 delež izvoznih storitev v celotnem prihodku 19%. Osnove plana TOZD — RIG za obdobje 1986-1990 Osnovne značilnosti tega srednjeročnega obdobja bodo k utrditvi poslovne uspešnosti in ekonomske stabilnosti vseh temeljnih organizacij. Še posebno to velja za TOZD—RIG, ki bi moral na vseh področjih svojega delovanja (poslovno dogovarjanje, organizacija dela, povečanje produktivnosti, zmanjševanje stroškov), doseči takšen nivo, ki bo zagotavljal poslovanje brez izgub. Navedeni cilji bodo doseženi: — z razmejitvijo delovnih in finančnih obveznosti med izvajalcem in soizva-jalcem oziroma investitorjem rudarskih odpiralno-gradbenih del, — z ureditvijo poslovno proizvodnega informativnega sistema vodenja proizvodnega procesa oziroma spremljanja dogodkov — storitev za zmanjšanje mrtvega delovnega časa in kontrolo porabe materialov v delovnem procesu, — s povečano proizvodnostjo dela z izpolnitvijo sistema nagrajevanja po rezultatih dela, — z boljšo organizacijo in sodobnejšo tehnologijo dela kakortudiz izpopolnjeno tehnično opremljenostjo v sistemu transporta in dela, — z večjo skrbjo za varno delovno okolje in delovne razmere bozmanjšana nevarnost za zdravje in poškodbe delavcev, kar naj bi vplivalo na večjo produktivnost in zmanjšalo odsotnost z dela zaradi teh vzrokov. Rezultati realizacije predvidenih ciljev bodo prispevali k konsolidaciji finančnega poslovanja. Glede na potek procesov v naši družbi bo finančna plačilna zmožnost delovne organizacije najpomembnejši cilj prvih dveh let poslovanja. Tem ciljem bodo podrejeni vsi drugi ukrepi. Naslednja tri leta srednjeročnega obdobja bodo značilna po tem, da bo v delovni organizaciji zagotovljena stalna kratkoročna likvidnost. V skladu s temi zasnovami bo TOZD-RIG izvajal na podlagi srednjeročnih programov — RRPS rudarsko-odpiralna dela prvenstveno v Rudnikih Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Laško v skladu z izdelano tehnično dokumentacijo in predvidenimi termini ter v skladu z namestitvenimi kapacitetami delavcev, ki so pretežno iz drugih krajev. V teh rudnikih predvidevamo gradnjo glavnih odpiralnih objektov, kot so izvozni in zračilni jaški v Rudniku Zagorje in Hrastnik kakor tudi vseh drugih važnejših in zahtevnejših objektov. Od skupnega števila 1025 zaposlenih delavcev predvidevamo, da bi jih v okviru RRPS izvajalo delo na gradbišču Hrastnik 148 delavcev Trbovlje 80 delavcev Zagorje 155 delavcev Laško 35 delavcev 418 delavcev ostala gradbišča T. Velenje, RUŽV, Labin Ivangrad in ostala elektrostrojno x vzdrževanje Zvezna republika Nemčija režija SKUPAJ: 236 delavcev 120 delavcev 220 delavcev 31 delavcev 1025 delavcev Na podlagi srednjeročnega plana predvidevamo delno rast zaposlenosti za 2%, ob istočasni rasti storilnosti za 3% Tabelarni pregled predvidene zaposlenosti izvršenih delavnikov, storitev in izdelanih objektov: REALIZACIJA 1986 1987 1988 1989 1990 št. zaposlenih 1025 1045 1065 1085 1105 skupno št. del. 205850 210700 215460 220498 225444 v RRPS del. 83780 85754 87692 89742 91755 storitev m/del 0,084 0,087 0,090 0,092 0,095 izdelati m 7040 7460 7890 8070 8720 Osnove plana TOZD -- IMD za obdobje 1986-1990 V naslednjem srednjeročnem obdobju se bo dejavnost TOZD IMD odvijala po predvidevanjih, ki temeljijo na osnovi delitve dela v DO RGD in povezavi z DO RRP Slovenije. Trendi rasti naj bi se odražali v obsegu izdelovanja investicijske opreme, podali pa v obsegu tekočih storitev oziroma vzdrževanja opreme za jame. Zaposlenost naj bi številčno osta-ia nespremenjena, vendar bi se strokovni nivo posebno v pripravi dela povečal. Predvidevamo letno rast produktivnosti za 3%, v kolikor bo v SOZD REK več posluha za združevanje sredstev v cilju izboljšanja delovnih pogojev v TOZD IMD. Dediščina tehnološke opremljenosti je zastarela, kar se odraža v nizki produktivnosti dela in v tej zvezi visokimi stroški proizvodnje, vendar so izgledi za izboljšanje stanja v tej asociaciji sorazmerno majhni zaradi različnih okoliščin, katere je potrebno odpraviti. V naslednjem srednjeročnem obdobju se bomo močneje povezovali s slovensko strojegradnjo, kar je nujno potrebno, če hočemo iti v korak s sodobno tehnologijo in združevati sredstva za nadaljnji razvoj. Od TOZD — IMD, ki je predhodno deloval v okviru premogovnika Trbovlje, so bile in so sorazmerno velike zahteve, vendar se zaradi preteklega neugodnega stanja le z velikimi, izrednimi napori enakopravno vključuje v družbeno delitev dela. Proizvodni program TOZD — IMD za obdobje 1986—1990 bazira na: Dejavnosti 1986 vzdrževanje strojev remontov, velikih popravil 28,0 izdelava investicijske opreme in rezervnih delov 38,0 druga dela 3,5 dela v zvezi z elektro dejavnostjo 26,5 izdelava dokumentacije 4,0 100,0 Delo bo izvajalo število zaposlenih 166 1987 1988 % 1989 1990 25,5 24,0 21,0 19,0 38,5 39,0 40,0 42,0 4,0 4,0 4,5 4,5 28,0 29,0 30,5 30,5 4,0 4,0 4,0 4,0 100,0 100,0 100,0 100,0 168 170 172 174 Na osnovi posameznih deležev v strukturi proizvodnje bo ovrednoten finančni plan, pri katerem se upoštevajo resolucijska izhodišča o gibanju stroškov reprodukcijskega materiala in drugih izdatkov, gibanja OD in sredstev SSP ter rezerv, dajatev iz dohodka itd. V primeru, da se združi elektro-strojna dejavnost v okviru DO — RGD, še bo struktura izvajanja del zaposlenih spremenila z ozirom na dogovorjene obveznosti posameznih izvajalcev, vendar bomo nadaljevali s trendi povečanja produktivnosti in ustvarjanja prihodka. Dejanskega fizičnega obsega naše proizvodnosti ne moremo prikazati zaradi raznolikosti dela. Celotni prihodek se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju povečal za 18,5% zaradi povečanja produktivnosti. V nasledenjem srednjeročnem obdobju se bo zaposlenost v TOZD — IMD po sedanjih predvidevanjih povečala za 4,8%, porast celotnega prihodka pa za 23,3%, kar pomeni, da bo porast celotnega prihodka znatno večji od rasti zaposlenosti. Iz tega sledi povečanje produktivnosti, za kar si bomo še posebno prizadevali v obdobju 1986— 1990 kakor tudi do leta 2000. Osnove plana TOZD — AVTOPREVOZ za obdobje 1986-1990 in 2000 V srednjeročnem obdobju 1986-1990 se bo dejavnost TOZD Avtoprevoz Zasavje odvijala po predvidevanjih, ki temeljijo na osnovi delitve dela v DO RGD, v povezavi z DO RRPS in bo bazirala na proizvodnji premoga. Poleg tega se bo TOZD Avtoprevoz v tem srednjeročnem obdobju v sklopu Splošnega združenja prometa in zvez Slovenije, katerega član je, vključeval v mednarodni promet, tako da bi do konca tega srednjeročnega obdobja dosegel (postopno seveda) 10% celotnega prihodka z realizacijo na tujem trgu. V novem srednjeročnem obdobju bomo nadaljevali z akcijo združevanja avtoprevozne dejavnosti na področju Revirjev v okviru SOZD REK EK. Prav tako si bomo prizadevali za širšo povezanost cestnega tovornega prometa v občini Trbovlje. Tendenca TOZD Avtoprevoz Zasavje je tudi, da se čimbolj vključi v programe del SOZD REK EK: — stalna prisotnost kot nosilci del na dnevnih kopih: Bukova gora, in dk Retje; — TOZD se namerava vključiti v zemeljska dela pri gradnji TE-TO III; — stalna dela za potrebe premogovništva in drugih industrij v okviru REK EK in izven. V okviru regije se želi TOZD Avtoprevoz Zasavje čimbolj vključiti v cestni tovorni promet Zasavja, tako da bi sčasoma prezvel vodilno vlogo med zasavskimi avtoprevozniki. Za čimboljšo izkoriščenost bomo vozila dali na razpolago OZD v Zasavju, ki ukinjajo prevoze z lastnimi vozili, ker spoznavajo, da so prevozi zaradi neizko-riščenosti predragi. Da bi dosegli srednjeročno zastavljene cilje, se bomo trudili za posodabljanje in dobro vzdrževanje obstoječega avtoparka, s tem da bi po potrebi povečali število namenskih vozil. Prav tako bomo še večjo pozornost namenili kadrovski politiki — več sred- štev bomo namenjali za štipendiranje potrebnih poklicev ter skrbeli za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih delavcev, ki opravljajo z družbenimi sredstvi velike vrednosti. V kolikor za izvajanje celotnega programa naša vozila ne bodo zadoščala, REALIZACIJA 1986 1987 t/km 12.700.000 13.100.000 število voznih enot 51 število zaposlenih 105 107 V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravamo povečati proizvodnost za 11,6%, zaposlenost pa za 7,6%. Storilnost na zaposlenega v teku let naj bi se povečala od 120.952 t/km na zaposlenega v letu 1986 na 125.442 t/km odnosno za 3,7%. S približno istimi trendi nameravamo nadaljevati tudi po zaključku tega srednjeročnega obdobja, to je v obdobju 1990-2000. Osnove plana TOZD GRAMAT za obdobje 1986-1990 In 2000 V naslednje srednjeročno obdobje prehaja TOZD — GRAMAT po sklepu DS TOZD z dne 12.12.1985 le z dvema delovnima enotama, in to kamnolomom in gradbeno skupino. S 31.12.1985 preneha obratovanje opekarne, ker je DE od leta 1976 do 1984 oziroma 1985 poslovala s stalno izgubo, izjemoma v letu 1981. Vzroki za stalne izgube DE Opekarne so bili vsa leta več ali manj konstantni in soseodražali vodplačeva-nju anuitet rekonstrukcije gradbenega dela opekarne (ne pa strojne opreme) obrabljenih in zastarelih strojev, velike fluktuacije delovne sile, majhne produktivnosti, do leta 1985 pa tudi administrativnega urejanja cen in drugih vzrokov. bomo zaradi kompletnejše ponudbe v svoje delo vključevali tudi kooperante. Zastavljene cilje bomo začeli realizirati že v prvem letu tega srednjeročnega obdobja in predvidevamo sledečo realizacijo naših storitev v tem srednjeročnem obdobju: 1988 1989 1990 13.450.000 13.830.000 14.176.000 109 111 113 DE — KAMNOLOM V naslednje srednjeročno obdobje prehaja DE — Kamnolom z ozirom na stanje v gradbeništvu tudi s konstantnim proizvodnim programom v količini 50.000 m3 peska raznih frakcij, prav tako pa bo tudi zaposlenost konstantna. V kolikor bodo potrebe tržišča zahtevale, bo možno proizvodnjo ustrezno povečati, še zlasti z ozirom na to, da bo potrebno v tem srednjeročnem obdobju izvršiti ustrezno rekonstrukcijo drobilca in sejalnih naprav. Gradbena skupina bo v teku srednjeročnega planskega obdobja vršila razna posebna vzdrževalna in druga dela v okviru svoje registrirane dejavnosti. Svoj program bo realizirala tudi v sodelovanju s širšo gradbeno operativo in kooperanti, predvsem pa se namerava angažirati v okviru REK EK. Delovni program je raznolik, realiziralo pa naj bi ga 67 delavcev, od katerih je predvidenih 11 v kamnolomu, 41 v gradbeni skupini, ostalo pa so režijski delavci skupaj z upravo TOZD. Franc Mlinar Rekli so ... Milan Kučan, predsednik CK ZKS: Odkar obstaja človeška družba, je v njej tudi odgovornost. Od takrat obstaja delitev dela in dolžnosti, tudi dolžnost narediti kaj za drugega, za družbo. Brez tega družba nebi mogla obstajati. Kajti, če je dolžnost, je tudi odgovornost, vključno z ukrepi za neopravljeno dolžnost. Zato so bila vprašanja dela, razmejitve dela od nedela, nagrajevanja dela in uresničevanja načela socialistične delitve po delu postavljena tudi kot moralno vprašanje. In vprašanje čistih računov, torej uveljavljanja tega istega načela tudi med delavci, kolektivi, družbenopolitičnimi skupnostmi, tudi republikami in pokrajinami enako. Čisti računi naj ne služijo temu, da nihče kljub logiki elementarne človeške in delavske solidarnosti v sistemu družben-olastninskih družbenoekonomskih odnosov na enotnem jugoslovanskem trgu ne bi drugemu ničesar dal, in ne dokazovanju, da ne more dati, ampak temu, da si nihče od nikogar noče ničesar prisvojiti in živeti na tuj račun. Kršeno bi sicer bilo načelo, da so pravice človeka omejene z enako pravico drugega. Ljudje so pripravljeni, da za rešitev krize veliko prispevajo, niso pa pripravljeni sprejeti krivice, ne kot načelo in ne kot prakso. Gotovo so tudi trdnejši temelji soglasja, enotnosti in stabilnosti družbe, kot je to morala, toda vsako zanemarjanje in podcenjevanje moralne razsežnosti povzroči prej ali slej velike pretrese: Dušen Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Slovenile: Velike in zapletene naloge nas čakajo na področju infrastrukture, predvsem v energetiki in prometu. V naši republiki smo imeli dolga leta razmeroma visok delež infrastrukturnih naložb. Toda te so potekale prepogosto preveč ekstenzivno. Prihajalo je do prekoračitve rokov, do neutemeljenih podražitev, tudi do naložb, ki so bile manj nujne, a so pri njih vztrajali lokalni interesi. V prihodnjih letih ne bo več mogoče dajati tolikšnega deleža družbenega proizvoda za infrastrukturo. Zastaviti moramo drugače. S prestrukturiranjem proizvodnje moramo relativno zmanjšati energetsko potrošnjo; s politiko cen energije ter s pogojevanjem novih priklopov moramo prisiliti potrošnike energije, da bodo bolj kot doslej razmišljali o energetskem varčevanju in energetsko racionalnejši proizvodnji. Z boljšo organiziranostjo elektrogospodarstva ter z ureditvijo dohodkovnih odnosov in skupne odgovornosti med premogovniki, rudnikom urana in elektrarnami pa bo treba zagotoviti enostavno in razširjeno reprodukcijo po vsej energetski reproverigi. Izgradnjo novih energetskih zmogljivosti moramo snovati bolj celovito znotraj Jugoslavije, kar pomeni, da moramo graditi tam, kjer bo energija cenejša in vlaganja kapitalno manj zahtevna, in v ta namen združevati sredstva po načelu skupnih vlaganj, seveda ob čvrstih jamstvih za bodoče dobave energije. Skupina sodelavcev rudnika Hrastnik pri popravilu in spravilu železnega podporja v jami Ojstro. Štefan Janc, Janko Dornik, Florjan Vengerl, Anton Kunst in Jože Skok. (Foto: J. Kirič) Miha Ravnik, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije: Nedvomno je osrednja, pa tudi najzahtevnejša naloga, ki je pred nami, krepitev ustavnega položaja delavca, da bo dejansko odločalo o pogojih in rezultatih svojega dela v vseh odnosih družbene reprodukcije. Zato nam ne more in ne sme biti vseeno, kako se bomo postavili po robu vse glasnejšim zahtevam po ukinjanju temeljnih organizacij, ki nimajo osnove v ustavi in zakonu o združenem delu. Zavedati se moramo, da nosilci takšnih tez nimajo nič skupnega s socialističnim samoupravljanjem — delavca želijo še bolj pogrezniti v mezdni položaj. Naš odgovor mora biti nenehno preverjanje samoupravne organiziranosti, njene večje učinkovitosti, preverjanje kadrovskih rešitev in tudi lastnega dela v vseh tistih organizacijah, kjer zaradi nespoštovanja ustave prevladujejo parcialni ali skupinsko-lastninski interesi, ki preprečujejo krepitev samoupravnega položaja delavca in smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, razvoj družbenoekonomskih odnosov, krepitev materialne osnove dela, nenehno povečevanje dohodka in racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi so lahko edini kriteriji za presojo ustreznosti samoupravne organiziranosti. O tem mora odločati predvsem delavec sam. ETELETEIEiHErELErELErEEvELErELEi 500.000 ton premoga iz Lakonce Panorama južnega, industrijskega dela Trbovelj z objekti tozdov oziroma delovnih organizacij našega kombinata. Zadaj površinski kop Lakonca in Bukova gora. (Foto: B. Klančar) Do konca maja letošnjega leta je dal površinski kop Lakonca do RRPS tozd Rudnik Trbovlje 500.000 ton premoga. Ko so v oktobru leta 1982 pričeli s pripravljalnimi deli za odprtje površinskega kopa v Lakonci, v Trbovljah, so predvidevali, da bo možno površinsko pridobiti okoli 350.000 ton premoga!'Pokazalo pa se je, v vseh letih obratovanja tega kopa, da so možnosti večje. Po posameznih letih je bila dosežena naslednja proizvodnja premoga na tem kopu: — leto ton — 1983 133.517 — 1984 185.570 — 1985 128.928 —1986 do 19. maja 40.269 — SKUPNO do 19. maja 1986 488.284 Ostanek do 500.000 ton so nakopali do konca maja 1986. Ob tej proizvodnji premoga pa so bile nakopane in transportirane tudi naslednje količine jalovine (v razsutem stanju): — leto ton — 1982 124.142 — 1983 1.397.084 — 1984 905.596 — 1985 993.941 — 1986 do 19. maja 89.494 — SKUPAJ do 19. maja 1986 3.510.257 Če jalovino v razsutem stanju v omenjeni količini pomnožimo z 0,7, dobimo odkopano jalovino v raščenem stanju, kar pa znaša 2.457.180 ton. Razmerje med premogom in jalovino je razmeroma ugodno, saj znaša 1 : 5,03 ton. Uspeh odkopavanja premoga na površinskem kopu na Lakonci je torej tudi v količinskem pogledu bistveno boljši, kot smo pričakovali. Naj omenimo, da dela pri odkrivanju in pridobivanju izvaja Hmezad iz Žalca s svojimi kooperanti. Pri transportu sodeluje tudi do RGD — tozd Avtoprevoz Zasavje. (tl) Naša energetska politika iz drugega zornega kota V Reviji za razvoj, številka 3/86, je bil objavljen daljši prispevek Ladislava Placerja z Geološkega zavoda Ljubljana pod gornjim naslovom. V prispevku obravnava tako proizvodnjo premoga kakor tudi izrabo hidropotenciala, urana, nafte in plina, naše zaloge, izrabo virov, pa tudi zmanjšane porabe energije. Pri pripravi svojega članka se je avtor opiral tudi na prispevke, ki so jih napisali naši sodelavci in objavili v glasilu Srečno 6/85, 7/85, pa tudi druge vire. Glede na aktualnost njegovega prispevka smo se odločili, da objavimo v našem glasilu povzetek njegovega prispevka, ki se nanaša na plane, proizvodnjo premoga ter naše zaloge in zmanjšane porabe energije. Za objavo povzetka omenjenega prispevka sta dala soglasje tako avtor kakor tudi izdajatelj Revije za razvoj. Opomba uredništva Naša energetska politika iz drugega zornega kota Podatki o naših virih primarne energije kažejo, da smo na odločilnem razpotju, nagibamo pa se k zgrešenim rešitvam Plani Energija je bila vis movens industrijske družbe; svoj pložaj je ohranila v postindustrijski dobi in ga bo, brez dvoma, tudi v informacijski. Zaradi neizogibnega izčrpavanja njenih neobnovljivih virov postaja vedno bolj pomembno smiselno izkoriščanje premoga, urana, nafte in plina, ki bodo, kljub alternativnim virom, še dolgo ohranili pomembno mesto, izkoriščanje hidroenergetskega potenciala pa je že po naravi omejeno. K pisanju tega članka me je spodbudil razvojni plan SR Slovenije do let 2000 in 2020, in sicer tisti del, ki obravnava energetiko. Če se omejimo na domače vire primarne energije, naj bi po dolgoročnem planu razvoja Slovenije med drugim, prvič, do skrajnosti povečali proizvodnjo premoga, drugič, izkoristili tehnično izvedljiv hidropoten-cial naših rek, tretjič, vključili rudnik urana v Gorenji vasi v preskrbovalni krog jedrske elektrarne v Krškem ter četrtič, pospešili iskanje nafte in plina na območju naše republike. Oglejmo si omenjena področja nekoliko podrobneje. Anton Hočevar, strelec v do RGD — tozd RIG, je v Terezija II polje, jame Ojstro v Hrastniku, pred odhodom v pokoj še enkrat ugotavljal prisotnost metana na polju K 150. (Foto: J. Kirič) Proizvodnja premoga Razvojni plan Slovenije za obdobje 1986-1990 in do leta 2000 predvideva povečanje proizvodnje lignita in rajvega premoga, vendar je analiza porabe pokazala, da bo, kljub predvidenemu bistvenemu povečanju proizvodnje premoga v SRS v srednjeročnem obdobju 1986-1990 oziroma do leta 2000, nastal primanjkljaj lignita in rjavega premoga... Zato bo treba maksimalno povečati proizvodnjo premoga v SRS, kot tudi pridobiti dodatne količine v BiH in SR Srbiji. Družbeni plan do let 2000 in 2020 je večplastna in dolgoročna vizija razvoja, ki ne more biti omejena le na obravnavano obdobje, temveč mora analizirati napake polpretekle dobe in pripraviti družbo na zahteve naslednjega dolgoročnega obodbja po letu 2020. Družbeni razvoj je uspešen, če je kontinuiran. Zlasti velja to za rudarstvo, kjer se vlaganja v to dejavnost obrestujejo šele po enem do dveh desetletjih. Če se ozremo na povojni razvoj našega premogovništva, vidimo zanos v prvem povojnem desetletju, zapostavljanje v času naftne konjukture in znake ponovne evforije v nastopajoči naftni in splošni energetski krizi. Čeprav so ciklična nihanja v razvoju običajen pojav, moramo ugotoviti, da smo ravnali proti vsem ekonomskim zakonitostim, ko bi morali v obdobju krize vlagati, v času konjukture pa racionalno eksploatirati. Če zanemarimo povojno obdobje, ki je bilo izjemno in izven ekonomske racionalnosti, so se naložbe v premogovništvu v času cenene nafte močno zmanjšale, tako da je sedanja energetska kriza našla premogovnike nepripravljene, z zaostalo opremo in brez novih odkopnih polj. Lahko bi kdo oporekal in dejal, da potrebe po premogu niso podvržene cikličnemu nihanju, vendar avtoritativne analize o tem ni, vsekakor pa je bilo že zelo zgodaj jasno, da naftno obdobje ne more trajati večno. Če smo se na pragu energetske krizeznašli nepripravljeni, je to predvsem krivda slabega družbenega planiranja, temelječega na kratkoročnih in ne dolgoročnih ciljih, ali drugače, bolj na voluntarističnih kot znanstvenih pobudah. Reakcija premogovnikov na zahteve družbe sedaj in v naslednjem srednjeročnem obdobju, kot jih postavlja družbeni plan do leta 1990, je temu primerna. Ker so potrebe po premogu velike, so vse sile usmerili v povečano proizvodnjo, ki jo lahko dosežejo z uvajanjem ustreznih odkopnih mettid in sodobno opremo. Vendar se s prekomernim povečanjem na enem mestu zgoščene proizvodnje povečajo tudi odkopne izgube, kar pomeni, da družbena lakota po premogu povzroča njegovo neracionalno odkopavanje, ki izjemoma meji že na ropanje, saj ponekod ostaja v jamah 50% in več premoga, ki bi ga tehnično lahko odkopali. Tako smo priče značilnemu protislovju: namesto da bi se družbeno planiranje in ravnanje, podrejalo naravnim možnostim, zapravljamo pomembno surovino zaradi fiktivnega napredka, ki bi ga lahko ravno tako dosegli, vendar po drugi, z vidika varstva surovinske osnove, bolj razumni poti. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da obstaja nek racionalni prag količinske proizvodnje premoga v Sloveniji, ki ga ni mogoče prekoračiti brez škode za nacionalno surovinsko bazo. Rudarski strokovnjaki se tega zavedajo, zato nekateri že opozarjajo na problem prevelikih odkopnih izgub. Lahko rečemo, da se naložbena suša v času naftne konjukture maščuje, in sicer tako, da lahko količino izkopa premoga povečamo le z neracionalnimi odkopnimi metodami, ne pa z izkoriščanjem novih premogišč. Odkopne metode z manj odkopnih izgub ne dajejo takih količin premoga, zato menimo, da je v Sloveniji že dosežen tisti količinski prag proizvodnje premoga, ki ga ne bi smeli prekoračiti. Nove količine premoga, ki jih bomo pridobivali v novih rudnikih lignita v Globokem in Lendavi, bi morale potemtakem le nadomestiti manjšo proizvodnjeo v Zasavju in Velenju, če bi dosledno, na vseh odkopih, kjer je to potrebno, uvedli odkopne metode z najmanjšimi izgubami. Če tega vidika eksploatacije ne bomo upoštevali, se nam lahko zgodi, da bomo ostali brez premoga v času, ko ga drugi viri energije še ne bodo mogli zamenjati. Naslonitev na lastne vire energije zatorej ni parola, ki bi nam dovoljevala plenjenja naše naravne dediščine, temveč spodbuda za bolj strokoven, pa morda tudi bolj znanstven pristop k reševanju razvoja energetike. S planom, kot je zastavljen v programu do leta 2000, kjer ni upoštevan vidik odkopnih izgub, in posledicami, ki jih tako planiranje prinaša, rešujemo le naše trenutne težave, odpiramo pa novo krizo, ki jo zavestno ali nezavestno prepuščamo naslednji generaciji. Ugotavljamo, da igra premogovništvo v naši zavesti in dejanjih vlogo žrtvenega konja, ki ga do onemoglosti izkoriščamo, kadar se nam zdi potrebno, zanemarjamo pa, kadar ga po splošni presoji ne potrebujemo, ne da bi se zavedali, da pomeni v naših razmerah dolgoročno občutljiv mehanizem, ki bi ga zaradi majhnih zalog morali obravnavati bolj tenkočutno in razumno. Alternativa je samo ena: čim prej izčrpati vse zaloge premoga in postati v preveliki meri odvisni od drugih ali pa podaljšati življenje premogovnikov in si ustvariti čas za premišljene energetske naložbe. V neposredni premogarski praksi pomeni dolgoročno razumni način gospodarjenja postopno uvajanje tehnologije, ki bi bistveno zmanjšala izgube pri odkopavanju tam, kjer so te prevelike. Naloga rudarjev je, da takšno tehnologijo uvedejo in postavijo pred dejstvo, da Slovenija lahko na racionalen način proizvede le omejeno količino premoga, ki je po vsej verjetnosti že dosežena. Izčrpana odkopna polja bi morali po naravni poti nadoknaditi z odkrivanjem novih nahajališč. To se sicer počne, vendar zamujenega ne bo mogoče hitro nadoknaditi, zato je treba sistematično vlagati v raziskave znanih in novih premogišč. Uspehi dosedanjih raziskav so pokazali, da je takšno investiranje smiselno. Ladislav Placer Varstvo pri delu v do RGD V letu 1985 so v okviru DO Rudarske gradbene dejavnosti v sestavi Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja delovale štiri temeljne organizacije združenega dela. Vse štiri temeljne organizacije so izvajale delo v okviru svoje registrirane dejavnosti — pretežno v zvezi s proizvodnjo premoga, le TOZD Gramat, je pridobival gramoz — dolomit in glino ter proizvajal opeko. TOZD Rudarske investicijske gradnje — RIG je izvajal rudarska odpiralna investicijska dela v okviru REK EK v Rudnikih rjavega premoga Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter v rudniku Lignita Velenje. Poleg tega je izvajal de- la v Rudniku urana Zirovski vrh v ustanavljanju. Izven SR Slovenije je izvajal TOZD RIG odpiralna investicijska dela v Istar-skih ugljeno kopih »Raša« Labin — izgradnja zračilnega vpadnika Tupljak, vse leto je izvajal dela v Rudniku mrkog ug-Ija Ivangrad — izdelava zračilnih in transportnih hodnikov, do30.11.1985 so delavci omenjene TOZD delali v Rudniku lignita Lubnica pri Zaječarju, kjer so zgradili zračilne in transportne poti. S 1.12.1985 je formirano novo grad-bišne v »Rudniku kamenog uglja Vrška Čuka Avramica«, kjer se rekonstruirajo jamske proge. Poleg navedenih del je TOZD — RIG izvajal rudarska dela v okviru poslovne skupnosti RUDIS v Zvezni republiki Nemčiji, karto poročilo ne zajema. Na gradbiščih v ZRN je v teku leta delalo povprečno 214 delavcev, in to od 183 do 224 delavcev. TOZD Industrijske montažne delavnice — IMD V letu 1985 je TOZD IMD delovala v okviru DO Rudarske gradbene dejavnosti in tekom leta izvajala dela v zvezi s proizvodnjo premoga v Rudniku rjavega premoga Trbovlje, Hrastnik ter Separaciji Trbovlje, pri vzdrževanju strojev, izvoznih ter prevoznih naprav in elektroopreme, deloma pa tudi izdelavo investicijske opreme za potrebe RRPS in drugih investitorjev. TOZD Avtoprevoz Zasavje je vršil prevoze pretežno za proizvodnjo premoga RRPS tako jamskih obratov kot površinskih kopov. Prav tako je vršil tovorne prevoze za. druge organizacije združenega dela, še zlasti za Industrijo gradbenega materiala Zagorje. V tej DO je bil še posebej angažiran pri sanaciji plazu v Kamnolomu Briše. TOZD GRAMAT je v letu 1985 poslovala s tremi delovnimi enotami, in to kamnolomom, opekarno s proizvodnjo opeke in glinoko-pom ter gradbeno skupino, ki je izvrševala razna vzdrževalna dela gradbenih objektov. V DO — RG D seje v letu 1985 pripetilo skupaj 279 nesreč pri delu, pri katerih je bilo poškodovanih 280 delavcev. Od navedenih nesreč je bilaenaskupinska. pri kateri sta bila poškodovana dva delavca, 271 delavcev je bilo lažje poškodovanih, 9 pa huje. Od skupnega števila.280 poškodovanih delavcev jih je bilo 273 na delu oziroma v jami 219, 1 na površinskem kopu, 54 na zunanjih deloviščih in 7 na poti na delo oziroma z dela. Število poškodb na posameznem gradbišču TOZD RIG, IMD, AVTOPREVOZ, GRAMAT in DS SS DO — RGD je prikazano vtabeli I, prav tako je prikazan tudi odnos napram letu 1984. TABELA 1. TOZD Gradbišče povp. 198 5 ŠTEVILO POŠKODB Del. enota štev. L H S RIG Hrastnik zap. 114 \ 41 Trbovlje 68 36 2 Zagorje 143 48 — - Laš ko 27 6 — — T. Velenje 108 18 — — RUŽV 26 10 — — Raša — Labin 48 6 1 Ivangrad 62 22 2 Lubnica (do 30.11.) 38 22 2 Vrška Čuka (od 1.12.) 3 2 — — Leče — _ — ESV/ESMD 115 73 1 Režija 30 1 - - RIG SKUPAJ: 782 235 8 1984 povp. ŠTEVILO POŠKODB Skup. na 1000 štev. zap. skup. na 1000 na 1000 85/84 41 360 123 49 398 90,4 38 559 71 29 408 137,0 48 336 154 57 370 90,8 6 222 25 9 360 61,6 18 166 152 26 171 97,0 10 384 30 16 695 55,2 7 145 30 9 300 48,3 24 387 19 10 526 73,5 24 631 8 7 875 72,1 2 666 — — — — — — 4 1 250 — 24 208 113 25 221 94,1 1 33 32 2 62 53,2 243 310 754 240 318 97,5 IMD SIMD EIMD IMD SKUPAJ: 162 17 17 105 AVTOPREVOZ 90 6 1 7 77 84 GRAMAT pov. kop. 7 1 7 142 7 1 142 100 ostalo 71 12 12 169 69 6 86 196,5 GRAMAT SKUPAJ: 78 13 13 166 76 7 92 180,4 DS SS 67 48 1 21 RGD SKUPAJ 1179 271 9 280 237 962 251 261 90,8 Pred nadaljnjo analizo števila poškodb v DO — RGD za leto 1985 moramo poudariti organizacijske spremembe in v tej zvezi število zaposlenih v posameznih TOZD. V DO RGD se je število zaposlenih povečalo za 219 delavcev, in to zaradi vključitve DO — IMD v DO — RGD kot TOZD — IMD s 162 delavci. V TOZD — RIG se je vključila TOZD ESMD s 113 delavci. Število delavcev v tej TOZD skupaj z ESV se je povečalo napram letu 1984 za 28 delavcev, v TOZD AVTOPREVOZ za 6 delavcev in DS — SS za 19 delavcev zaradi prerazporeditve delavcev SS — DO — IMD in nekaterih drugih iz TOZD. Iz letne analize telesnih poškodb in prikazanih podatkov je razvidno, da je bilo v teku leta zaposleno v jami povprečno 685 delavcev (TOZD — RIG skupaj 782 zaposlenih) in dasejepri podzemeljskih delih poškodovalo 219 delavcev oziroma je bilo v jami 78 % nesreč pri 58% zaposlenih v jami. Pri jamskih delih je bilo poškodovanih 31,9% zaposlenih delavcev (v letu 1984 33,5%). Pri zunanjih delih in na poti pa 62 delavcev oziroma 12,5%, kar pomeni, da je bilo v jami poškodovanih 31,9% zaposlenih delavcev (v letu 1984 33,5%). Pri zunanjih delih in na poti pa 62 delavcev oziroma 12,5%, kar pomeni, da je bilo v jami poškodovanih 2,55-krat več delavcev, kot zunaj z ozirom na isto število zaposlenih. V letu 1984 je bil ta faktor 2,72, kar pomeni, dasejestanjevTOZD — RIG, vključno z ESV, nekoliko zboljšalo, število poškodb se je napram večjemu številu zaposlenih povečalo od 240 na 243, vendar se je z ozirom na 1000 zaposlenih zmanjšalo za 2,5%. Razmerje se je nekoliko zboljšalo, vendar je potrebno poudariti, da je število poškodb zunaj tako v TOZD Gramat poraslo od 7 na 13 oziroma za 80,4%, dočim v TOZD AVTOPREVOZ v letu 1984 ni bil poškodovan noben delavec, v letu 1985 pa 7, od tega eden zelo hudo. V TOZD RIG je bilo v letu 1985 8 delavcev hudo poškodovanih, v letu 1984 pa 7. Tudi v letu 1985 so pokazatelji za posamezna gradbišča zelo različni z ozirom na število poškodb na 1000 zaposlenih in variira od 145 na gradbišču Labin do 631 na gradbišču Lubni-ca, kjer je bilo gradbišče zaključeno 30.11.1985. V letu 1985 se je število poškodovanih zmanjšalo za 27,9% oziroma do 666 na gradbišču Vrška Čuka, kjer je bilo gradbišče formirano s 1.12.1985 in sta se pripetili v decembru dve nesreči. Statistični podatki so za to delovišče najneugodnejši. Moramo poudariti, da seje v letu 1985 število poškodb zmanjšalo z ozirom na 100 zaposlenih na vseh jamskih gradbiščih razen na gradbišču Trbovlje, kjer je poraslo za 37% in doseglo število 559 na 1000 zaposlenih in je najneugodnejše na gradbiščih v SRS, kljub temu, da delovni pogoji niso najneugodnejši, pa tudi delovni proces ni najzahtevnejši. Število poškodovanih je upadlo v letu 1985 na gradbišču Labin za 51,7%, RUŽV 44,8, Laško 38,4, Lubnica 27,9, Ivangrad 26,5, Hrastnik 9,6, Zagorje 9,2 in v T. Velenju za 3%. Z ozirom na 1000 zaposlenih pa je razpored naslednji: Vrška Čuka 666, Trbovlje 559, Ivangrad 387, RUZV 384, Hrastnik 360, Zagorje 336, Lubnica 631, Laško 222, T. Velenje 166 in Labin 145. Razmerje med najbolj ugodnim gradbiščem — Labin in Vrško Čuko je 1:4,59, kar pomeni, da se je v Vrški Čuki pripetilo 4,59-krat več nesreč na število zaposlenih kot v Labinu. V letu 1984 je razmerje znašalo 1:5,11, tako tudi ta podatek kaže trend izboljšanja razmer. Od skupnega števila nesreč, so na prvem mestu v jami poškodbe zaradi padcev jalovine ali premoga iz stropa. Zaradi navedenega vzroka je bilo 33 delavcev poškodovanih ali 11,78%, zaradi udarca od predmetov v jami je bilo poškodovanih 28 delavcev ali 10 in zunaj 11 ali 3,5%. Pri delu z jamskimi vozički v ravnih in nagnjenih progah je bilo poškodovanih 23 delavcev — 8,21%, od padca premoga in jalovine iz sten 19 ali 6,78%, tako da predstavljajo poškodbe zaradi padcev premoga in jalovine iz stropa absolutno največje število poškodb, in to 52 ali 18,5%, v letu 1984 pa je bilo takšnih poškodb 22,3%. Z oziroma na navedeno število nesreč in poškodb glede na vzroke lahko sklepamo, da kljub rahlemu izboljšanju stanja napram letu 1984 še vedno ne moremo biti zadovoljni z varstvom pri delu, zlasti na tistih gradbiščih, ki presegajo povprečno število nesreč v Rudnikih Slovenije, še zlasti pa ne s tistimi gradbišči, ki presegajo število 300 poškodovanih delavcev v letu na 1000 zaposlenih. Sorazmerno zadovoljivo je bilo stanje na gradbiščih Laško, T. Velenje in Labin, vendar se je tudi v vpadniku Tupljak gradbišča Labin en delavec huje poškodoval, prav tako pa tudi na gradbišču v T. Velenju en delavec delovne enote ESV. Po dve hujši poškodbi sta se pripetili na gradbišču Trbovlje, Ivangrad in Lubnica ter ena v TOZD Avtoprevoz. Pri analizi vseh nesreč in hudih poškodb delavcev DO RGD je po mnenju SVD prišlo v petih primerih do nesreč zaradi neprimernega načina dela oziroma premajhne pazljivosti posameznih izvajalcev v dveh primerih zaradi neusklajenega dela delovne skupine ter v dveh primerih zaradi nenadne sprostitve hribine iz stropa oziroma čela delovišča. T udi skupinska nesreča na gradbišču T rbovlje, pri kateri sta bila poškodovana dva delavca dne 14.11.1985, seje pripetila zaradi nenadne sprostitve hribine v stropu, kjer predhodno ni bilo predvideno podgrajevanje. Navedene hude poškodbe kakor tudi skupinska nesreča so resno opozorilo, da je preverjanje stanja delovišč, še zlasti tistih, kjer ni predvidena podgradnja v nekaterih trdnih hribinah (apnenec,: dolomit, lapor) pomanjkljivo tako s strani neposrednih izvajalcev del kakor tudi nadzorno-tehničnega osebja. Na posameznih gradbiščih TOZD RIG, so bili v teku leta sledeči izrazitejši primeri, ki bi lahko ogrozili varno delo v jami zaposlenih delavcev na posameznih gradbiščih, poleg tistih, ki so povzročili hude poškodbe delavcev. Na gradbišču Zagorje v jami Kotredež je prišlo pri globinskem raziskovalnem vrtanju v sicer dela prostem dnevu do povečanega izločanja metana iz globoke vrtine, kjer je izvajal dela drugi izvajalec v neposredni bližini delovišč RGD. Podvzeti so bili ustrezni tehnično-varnostni ukrepi ter izdelan dogovor o skupnih varnostnih ukrepih, ki je zagotovil nadaljnje varno delo. S strani SVD — DO — RGD pašo bili izdani še posebni varnostni ukrepi, da bi se preprečilo Jtakršnokoli presenečenje. Kot poseben problem je bilo v letu 1985 vzpostavljeno vprašanje zadovoljivega prezračevanja delovišč pri odpiralnih delih v Rudniku urana Žirovski vrh v ustanavljanju pri izgradnji zračiu pri izgradnji zračilnih in presipnih jaškov z dvižno platformo »Alimak«, ki ima sistem zračenja urejen le z dovajanjem komprimiranega zraka po notranjih ceveh vodilnic. Pri izgradnji jaška »Zajec II« v avgustu in septembru so se namreč pojavile težave, ker ustaljen sistem prezračevanja ni zadovoljeval, da bi bilakoncentracijažarčenjaRn (Rado-novih) potomcev izpod 0,4 WL, tako da je bilo potrebno urejati dopolnilni sistem zračenja, ki pa je bil z ozirom na omejeni prostor in sistem dela zelo otežkočen. V kolikor bo prihajalo do podobnih situacij oziroma do izvajanja del v orudenenih conah, bo potrebno priskrbeti efektivnejši način zračenja ali pa delo z napravo Alimak po takšnih conah prekiniti. Najvišji indeks izpostavljenosti 0,39 je dosegel en delavec, nadaljnjih šest delavcev pa je doseglo indeks izpostavljenosti 0,3 do 0,35. V teku leta so bili delavci TOZD — RIG, zaposleni na gradbišču RUŽV, seznanjeni z osnovami varnega dela v Rudniku urana Žirovski vrh v ustanavljanju na posebnem seminarju, ki ga je organiziral investitor. V tej zvezi je bil tudi poseben preizkusznanja, ki gaje izvršila komisija Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane. Ker seje na gradbišču Lubnica v teku leta z ozirom na število zaposlenih pripetilo največ nesreč oziroma 631 na 1000 zaposlenih, moramo podati vsaj osnovne vzroke poškodb. Od skupaj 24 nesreč je bilo 10 delavcev ali 41% poškodovanih zaradi padcev jalovine in premoga iz stropa in sten delovišč. Navedeno število te vrste nesreč predstavlja 19,2% vseh nesreč v TOZD — RIG zaradi padcev jalovine in premoga, čeprav je bilo na tem gradbišču zaposlenih le 4,8% delavcev. Vzrok za štirikratno večje število nesreč te vrste je v sorazmerno neugodnih delovnih pogojih, saj je bila hribina izredno drobeča in je bilo potrebno vršiti izkope v veliki meri ročno, brez razstreljevanja, celo s podgradnjo na zatik. Kot ostali vzroki so bili premajhna pazljivost in nespretnost pri delu, neizkušenost in nepravilno vodeno delo, pa tudi poškodbe po sodelavcu. TOZD — IMD V TOZD IMD, ki združuje DE Strojne industrijske montažne delavnice SIMD in Elektro industrijske montažne delavnice EIMD, se je pripetilo v teku leta 17 nesreč pri povprečno 162 zaposlenih, kar predstavlja 105 poškodovanih pri 1000 zaposlenih. Vse navedene poškodbe so bile lažje. Od navedenih poškodb so bile tri na poti na delo oziroma z dela in to zaradi poledice in neurejenega cestišča. Največ poškodb, sedem, je biloza-radi osebne neprevidnosti pri različnih delih, dve zaradi istega vzroka pri delovnih strojih. Pet ali 29% pa je bilo poškodb očes zaradi padcev tujkov v oko, večina zaradi neuporabe očal pri struženju in čiščenju železnih predmetov. Pri obdobnem preizkusu znanja delavcev se je zlasti v DE — SIMD ugotovilo pomanjkljivo znanje, zlasti poznavanje jamskih pogojev dela pri tistih delavcih, ki občasno opravljajo dela v jami. ozirom na tehnološki proces, pri katerem so se pripetile. Kar 7 poškodb ali 53% se je pripetilo pri različnih opravilih v zvezi z letvami v opekarni. Kot glavni vzrok lahko navedemo neprevidnost in premajhno pazljivost. Iz teh vzrokov se je pripetilo 7 poškodb, zaradi neusklajenega načina dela dve. Po ena poškodba se je pripetila zaradi nezavarovanega delovnega mesta, neupoštevanja predpisov in neustrezne zaščite. Z ozirom na to, da se ta TOZD preusmerja iz proizvodnje opeke v izvajanje raznih vzdrževalnih del gradbenih objektov v širšem prostoru, in to tudi s kooperanti, bo potrebno v bodoče tej TOZD posvetiti posebno skrb za usklajeno izvajanje del ter skupne varnostne ukrepe na vseh gradbiščih. Predvsem pa je potrebno zagotoviti ustrezno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, ki bodo skrbeli za tehnično pravilno in varno delo. V letu 1985 je bilo zaradi 280 poškodb izgubljenih skupaj 5585 delovnih dni oziroma je zdravljenje ene poškodbe trajalo 19,9 dni, v letu 1984 pa 22,2 dni, kar pomeni, da je zdravljenje ene poškodbe skrajšano za 10,4% napram letu 1983 pa za 18,8%, saj je zdravljenje ene poškodbe takrat trajalo 24,5 dni. Resnost poškodb je bila največja v TOZD RIG, saj je trajalo zdravljenje zaradi ene poškodbe 21 dni, dočim je bila resnost poškodb v TOZD Gramat najmanjša in je znašalo zdravljenje zaradi ene poškodbe samo 6,2 dni oziroma je bila resnost v TOZD RIG 3,38-krat večja, v TOZD Avtoprevoz 3,24-krat in TOZD IMD 2,38-krat večja kot v TOZD Gramat. Vzporedno z 280 poškodbami pri delu je bilo v DO v teku leta tudi 3406 obolenj, zaradi česar je bilo izgubljenih 28983 delavnikov. Število obolenj na zaposlenega je bilo največje v TOZD Gramat in je bil vsak delavec 3,68-krat v bolniškem staležu, v TOZD RIG 3,39-krat, v IMD I, 98-krat, v DS SS 0,94-krat in v Avtoprevozu 0,92-krat. Zdravljenje ene bolniščine je trajalo v letu 1985 8,51 dni, v letu 1984 pa 9,64 dni. Vsak delavec je bil v bolniški 24,58 dni, v letu 1984 pa 28,9 dni, leto poprej pa celo 29,19 dni. Največkrat so bili v bolniškem staležu delavci Gramata, pa tudi vsak delavec je izgubil največ delovnih dni zaradi bolniškega staleža, in to 43 dni, kar je v določeni meri razumljivo zaradi sorazmerno težkih in neugodnih delovnih pogojev, pa tudi zaradi strukture delavcev — ženska delovna sila. Zaradi navedene situacije je bilo v DO izgubljenih zaradi bolniščin tudi 47.705.298 dinarjev oziroma 40.462 din na zaposlenega. Zdravljenje ene poškodbe je trajalo 19,9 dni oziroma 2,33-krat dalj kot ene bolniščine. Izgubljenih sredstev zaradi poškodb je bilo skupaj II. 312.391 din oziroma 40.401 din zara- di ene poškodbe, na zaposlenega pa 9594 din. Iz primerjave sledi, da je bilo zaradi bolniščin izgubljenih 5,18-krat več delavnikov in 4,21-krat več denarnih sredstev. ____5 Kljub temu, da se je število poškodb na 1000 zaposlenih zmanjšalo od 261 na 237 oziroma za 9,2% in da se je zdravljenje ene poškodbe zmanjšalo od 22,2 dni na 19,9 oziroma za 10,4%, so na drugi strani stroški za bolniščine ene poškodbe narasli od 29.604 din v letu 1984 na 40.401 din oziroma za 36,47%. En dan bolniščine zaradi poškodbe v letu 1984 je stal 1332 din, v letu 1985 pa 2025 din oziroma je porast 52%. V TOZD RIG je bil strošek enega dneva bolniščine zaradi poškodbe 2077 din, za redno bolniščine pa 1804 din. TOZD — AVTOPREVOZ V TOZD — Avtoprevoz se je v letu 1985 zopet pripetilo 7 nesreč pri delu, od katerih je bila ena zelo huda. Pripetilase je pri montaži gume, in to zaradi premajhne pazljivosti. Opis je podan pri opisu hudih poškodb. Poudariti je potrebno, da v letu 1984 v tej TOZD ni bilo nesreč pri delu, v predhodnem letu 1983 pa je bilo prav tako 7 delavcev poškodovanih, od teh tudi eden huje. Tudi v tej TOZD seje večina poškodb — štiri — pripetilo zaradi premajhne pazljivosti ponesrečenca, in to pri delu z ročnim orodjem, pri odpiranju kesona in pri demontaži motorja. Dve sta se pripetili zaradi spolzkih tal. Pri preizkusu znanja za leto 1985 smo ugotovili, da delavci premalo poznajo potencialne nevarnosti pri delu vzdrževanja prevoznih sredstev, pa tudi protipožarno zaščito in gašenje požarov. TOZD — GRAMAT Sorazmerno precej nesreč se je pripetilo v TOZD GRAMAT, in to 13 oziroma 166 na 1000 zaposlenih. Vse poškodbe so bile lažje, vendar bi bile nekatere nesreče lahko tudi hujšega značaja z SREDSTVA VLOŽENA ZA ZAŠČITO DELAVCEV TOZD Zaščitna Predhodni Malica Močnejša TABELA V. SKUPAJ sredstva obd. zd. pr. topel obr. hrana DIN RIG 19.351.297 3.381.629 26.010.617 817.052 49.560.595 IMD 3.652.084 1.436.808 5.305.277 211.678 10.603.847 AVTOPREV. 753.823 1.152.341 3.877.446 5.767 5.789.377 GRAMAT 851.964 622.243 2.248.620 158.841 3.881.668 DS-SS 200.251 157.862 2.306.250 - 2.664.363 DO - RGD 24.809.419 6.750.833 39.746.210 1.193.338 72.499.850 V teku leta so bila vložena znatna finančna sredstva za zaščitna sredstva, ki jih prejemajo delavci za normalno izvajanje del, predhodne in obdobne zdravniške preglede ter malico in močnejšo hrano. V TOZD — RIG je bilo izdano za zaščitna sredstva skupaj 19.351.297 din oziroma 24745 din na zaposlenega, za zdravniške preglede 4324 din, 33261 din za malico in 1044 din za močnejšo hrano. Skupaj je bilo porabljeno v zaščitne namene delavca TOZD RIG 63376 din na zaposlenega, v IMD 65455, v AVTOPREVOZU 64326, GRAMATU 49764 in DS SS 39766 din oziroma v DO skupaj 72.499.850 din oziroma 61492 din na zaposlenega. V DO RGD je trenutno zaposlenih 84 delovnih invalidov, od katerih jih je 16 zaradi poškodb pri delu in 68 zaradi obolelosti. Število invalidov v posamezni TOZD z ozirom na vzroke invalidnosti in težo: TOZD II.K III.K B N B N RIG - RUD. D. ESD IMD AVTOPREVOZ GRAMAT DS SS 33 6 5 6 7 1 6 5 1 3 Skupaj: 59 14 Invalidi, ki so zaposleni trenutno v DO — RGD, so evidentirani po posameznih letih od leta 1983. Iz razpredelnice je razvidno, da je največ invalidov III. kategorije, in to 73 ali 87%, le eden je II. kategorije, 9 delavcev ima spremenjeno delovno zmožnost, pri enem delavcu pa je neposredna nevarnost nastanka invalidnosti. Od skupnega števila invalidov je v 68 primerih ali v 80,9% invalidnost nastopila zaradi bolezni in v 16 primerih 19,1% zaradi poškodb pri delu. V DO je zaposlenih vključno z delavci v ZRN 6% invalidov. V teku leta je bilo v DO RGD na novo sprejetih 299 delavcev, odšlo pa jih je 235, kar pomeni, da je bila fluktuacija sorazmerno velika. Vsi novo sprejeti delavci so bili s strani službe varstva pri delu seznanjeni z osnovami varnega dela, še posebej za rudarska podzemna dela. Prav tako so v teku leta izvršeni obdobni preizkusi znanja pred imenovanimi komisijami v vseh TOZD-ih. Rezultati preizkusa so bili zadovoljivi, vendar z določenimi pomanjkljivimi znanji iz posameznih področij. Kljub temu, da delavci poznajo določene tehnične normative in varnostne predpise, prihaja pogosto do njihovega zanemarjanja, zavestne kršitve, večkrat tudi z enostavno razlago, da se pri spoštovanju varnostnih predpisov ne morajo dosegati delovni rezultati, ki se od njih zahtevajo. Kot tipični takšni primeri so: občasno vnašanje alkoholnih pijač na delovno mesto, vožnja s trakovi, kjer je prepovedana, občasno zanemarjanje kontrole škodljivih plinov, ker vodje delovišč nimajo pri sebi indikatorjev metana, nenošenje samoreše-valcev, pomanjkljivi oziroma nustrezni delovni odri, delo brez zaščitnih sredstev srajc v jami, očal v delavnicah, še posebej pa je problematično vprašanje obdobnih pregledov delovnih priprav in naprav, še zlasti vsakodnevnih s strani uporabnikov pred njihovo vsakodnevno uporabo. Z ozirom na pomanjkljivo kvalifikacijsko strukturo vseh kategorij delavcev od tehnično — nadzornega osebja do neposrednih proizvajalcev na posameznih delih smo v teku leta posvečali tudi posebno skrb za izobraževanje ob delu tako za pomočnike kopačev, kopače in strelce na vseh gradbiščih, kjer je bilo pomanjkanje določenih kategorij. Preizkusi znanja so bili na posameznih gradbiščih opravljeni tudi za upravljalce različnih delovnih strojev. Nadzorniki, ki so izpolnjevali pogoje za polaganje strokovnih izpitov, so bili zadolženi do konca decembra predložiti zahtevane pismene naloge. TABELA VI. SDZ NNNI SKUPAJ B N B N B N 6 1 1 40 8 48 1 6 6 12 1 8 1 9 6 6 5 1 6 3 3 8 1 1 68 16 84 Služba varstva pri delu, za katero so opravljali delo v letu 1985 trije delavci, je v okviru svoje fizične sposobnosti vršila občasne preglede, zlasti jamskih delovišč ter na podlagi ugotovitev ustrezno ukrepala z ustnimi predlogi, po potrebi pa tudi pisnimi službenimi nalogi. Opravljala je tudi druge naloge iz svoje pristojnosti v zvezi z urejanjem zadev, z nesrečami pri delu, analizirala njihove vzroke ter vodila ustrezno evidenco, skrbela za obdobne zdrav- niške preglede delavcev ter sodelovala pri preizkusu znanja delavcev. Tudi do konca leta 1985 SVD služba DO RGD še ni organizirana povsem v skladu s shemo organiziranosti in potreb vseh štirih TOZD s 1179 zaposlenimi. S 1.1.1986 je bilo izpolnjeno mesto varnostnega inženirja za TOZD IMD, Avtoprevoz in Gramat, ki pa bo istočasno opravljal tudi naloge varstva pri delu elektrostrojne službe. S 1.2.1986 pa je bilo izpolnjeno mesto tehnika za protipožarno zaščito, da se bo tudi temu problemu posvetila potrebna pozornost, ki jo zahtevajo zakonska določila in interni interesi DO za požarno varnost. Franc Mlinar Op. uredništva: Prispevek F. Mlinarja je povzetek njegovega obsežnega poročila, ki gaje izdelal za DO RGD o delu službe za varstvo pri delu. Povzetek smo pripravili v uredništvu. 3. julija bomo praznovali dan rudarjev in praznik kombinata Tako kot že dolga leta doslej bomo tudi letos praznovali v četrtek, 3. julija 1986 dan slovenskih rudarjev, ki je hkrati tudi praznik vseh delavcev našega kombinata. V širšem okviru praznovanja letošnjega praznika pa bo vrsta drugih spremljajočih prireditev. Program obsega naslednje prireditve: — v soboto, 24. maja, so bile na rudniku Senovo športne igre delavcev vseh tozdov in delovnih skupnosti vseh treh delovnih organizacij kombinata. Tekmovali so v malem nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, šahu, streljanju in ribolovu; — predvidoma 14. junija bo centralna jamska reševalna vaja jamskih reševalcev iz vseh slovenskih rudnikov. S to vajo bi počastili 80-letnico obstoja in delovanja jamske reševalne čete rudnika Trbovlje; — v soboto, 28. junija, bo ob 16. uri na Senovem tretje srečanje slovenskih rudarskih godb; — 2. julija ob 10. uri bo v hotelu Jelka v Hrastniku šahovski turnir energetike Slovenije; — pred dnevom rudarjev bo organizirano tudi letos tekmovanje gasilskih enot iz slovenskih rudnikov, in to predvidoma v Kočevju; — v četrtek, 3. julija, ob 10. uri bo na rudniku Senovo proslava ob dnevu rudarjev in prazniku kombinata. Tu bodo podeljena oziroma objavljena razna priznanja inovatorjem, jamskim reševalcem, jubilejne nagrade, športni rezultati. V okviru te proslave bo odkrit spomenik rudarjem in rudarskim rodovom na Senovem. Ob tej priliki pa bo izšla tudi knjiga Zgodovina premogovništva na Senovem, I. del; — isti dan, to je 3.7. ob 18,30 uri, pa bo v Hrastniku proslava v počastitev tega praznika, in to na Trgu Franca Kozarja. V kulturnem programu bosta sodelovali obe hrastniški godbi in vsi pevski zbori. Po slavnostnem govoru bo odkrit spomenik rudarjem in rudarskim rodovom Hrastnika; — v četrtek, 10. julija, bo termoelektrarna Trbovlje proslavila svoj 80-letni jubilej s kulturno prireditvijo v Delavskem domu, na kateri bodo podelili tudi razna priznanja; — krajevni proslavi tega praznika bosta 3.7. tudi na rudnikih Kanižarica in Laško. V okviru letošnjega praznovanja dneva rudarjev in praznika kombinata pa bo še več drugih kulturnih in športnih prireditev. Podrobneje bomo člane kolektiva kombinata o vseh prireditvah seznanili potem, ko bodo dokončno oblikovani programi in določeni datumi, ure in lokacije, kjer bodo posamezne prireditve oziroma proslave potekale. (tl) Finančne razmere so zelo kritične Iz informacij elektrogospodarstva Slovenije povzemamo, da jefinančnasi-tuacija v prvi polovici maja letos postala tako huda kot še nikoli doslej. Letos potrebujejo 201 milijardo dinarjev skupnega prihodka, vendar je vprašanje, od kod vzeti 60 manjkajočih milijard. Ob koncu prvega trimesečja letos se je nabralo v elektrogospodarstvu in premogovništvu za 15,5 milijarde dinarjev izgube. Koncem lanskega leta je združeno delo v Sloveniji zbralo na temelju intervencijskega zakona nekaj nad 6 milijard dinarjev, in to za delno pokritje lanske izgube v elektrogospodarskih in premogovniških organizacijah. V letošnjih prvih treh mesecih pa so znašale izgube v slovenskih elektrogospodarskih in premogovniških organizacijah 15,5 milijarde izgube. Največja je v sozd REK FLL v Titovem Velenju, kjer znaša 7 milijard. Proizvodne, prenosne in distribucijske organizacije elektrogospodarstva — sozd EGS, so imele 5,6 milijarde dinarjev izgube, v sozd REK EK Trbovlje pa je bilo ugotovljene 2,9 milijarde dinarjev izgube. Tu sta šteti le izgubi v DO RRPS in DO TET, ne pa tudi DO RGD. V ozdih že nekaj časa trajajo hude likvidnostne težave, nazadnje pa še blokiranje žiro računov zaradi nesposobnosti odplačevanja tujih kreditov. Vsi ozdi elektrogospodarstva in premogovništva najemajo kratkoročne kredite za izplačilo osebnih dohodkov. Prihodki namreč ne pokrivajo več materialnih stroškov, oblikovanja amortizacije in njenega izplačevanja za razširjeno re- produkcijo. Ker je premalo denarja za nakup reprodukcijskega materiala in za rezervne dele je v nekaterih ozdih že hudo ogroženo redno obratovanje, predvsem še redna vzdrževalna dela. Skrajno kritične razmere v slovenskih elektrogospodarskih in premogovniških ozdih so tudi izvršni svet SR Slovenije pripravile do tega, da je podprl nedavni dogovor z uporabniki električne energije v skupščini ISEP, po katerem veljajo tudi po 1. aprilu višje sezonske cene (zimske) za prodajo električne energije. Kljub temu pa so letošnja finančna pričakovanja zastrašujoča. V teku so sanacijski ukrepi. (tl) Finančni rezultati kombinata v prvih treh mesecih leta 1986 Delitev celotnega prihodka DO Rudniki rjavega premoga Slovenije (RRPS) Zap. Elementi Plan 1986 Doseženo v 000 din Indeks št. ■ 1—111/1986 1. Celotni prihodek 38.504.190 4.601.204 12 2. Poslovni stroški 19.832.110 3,711.851 19 3. Dohodek 18.672.080 889.353 5 4. Obveznosti iz doh. 4.695.696 879.397 19 5. Čisti dohodek 13.976.384 9.956 — 5.1. Del ČD za OD 11.638.712 2.527.038 22 5.2. Del ČD za stanov, grad. 1.047.066 — — 5.3. Del ČD za SSP 564.925 — _ 5.4. Del ČD za RS 701.754 . — — 5.5. Del ČD za druge sklade 23.927 — — 6. Izguba — 2.517.082 — DO Termoelektrarna Trbovlje (TET) 1. Celotni prihodek 9.050.500 1.408.740 16 2. Poslovni stroški 5.120.400 661.399 13 3. Dohodek 3.930.100 747.341 19 4. Obveznosti iz dohodka 2.917.200 927.670 32 5. Čisti dohodek 1.012.900 180.328 — 5.1. Del ČD za OD 873.900 234.050 27 5.2. Del ČD za stanov, grad. 52.400 2.347 4 5.3. Del ČD za SSP 43.000 — — 5.4. Del ČD za RS 34.900 — — 5.5. Del ČD za druge sklade 8.700 — — 6. Izguba — 416.726 — DO Rudarska gradbena dejavnost (RGD) 1. Celotni prihodek 6.554.888 1.256.949 19 2. Poslovni stroški 2.580.506 707.669 27 3. Dohodek 3.974.382 549.280 18 4. Obveznosti iz dohodka 1.122.534 252.384 22 5. Čisti dohodek 2.851.848 296.895 10 5.1. Del ČD za OD 2.196.571 620.376 28 5.2. Del ČD za stanov, grad. 197.691 3.620 2 5.3. Del ČD za SSP 118.275 4.798 4 5.4. Del ČD za RS 149.792 5.599 4 5.5. Del ČD za druge sklade 189.519 — — 6. Izguba - 337.497 - Slavi Žibret, sodelavka rudnika Hrastnik, pri čiščenju in likanju delovnih oblek za rudarjev Hrastniku. (Foto: J. Kirič) DS Skupnih služb SOZD (DS SS SOZD) 1. Celotni prihodek 268.409 35.285 13 2. Poslovni stroški 66.021 13.299 20 3. Dohodek 202.388 21.986 11 4. Obveznosti iz dohodka 44.663 5.090 11 5. Čisti dohodek 155.725 16.896 11 5.1. Del ČD za OD 136.600 26.844 20 5.2. Del ČD za stanov, grad 12.294 — — 5.3. Del ČD za SSP 6 831 — — 5.4. Del ČD za RS — — 5.5. Del ČD za druge sklade — — — 6. Izguba — 9.948 — SOZD REK EK Trbovlje 1. Celotni prihodek 54.377.987 7.302.178 13 2. Poslovni stroški 27.599.037 5.094.218 18 3. Dohodek 26.778.950 2.207.960 8 4. Obveznosti iz dohodka 8.782.093 2.064.541 24 5. Čisti dohodek 17.996.857 143.419 1 5.1. Del ČD za OD 14.845.783 3.408.308 23 5.2. Del ČD za stanov, grad. 1.309.451 5.967 _ 5.3. Del ČD za SSP 733.031 4.798 1 5.4. Del ČD za RS 886.446 5.599 1 5.5. Del ČD za druge sklade 222.146 — — 6. Izguba - 3.281.253 - Načrtovani celotni prihodek za leto 1986 v višini 54.377.987.000 din smo v SOZD v prvih treh mesecih realizirali z indeksom 13. Vzrok za tolikšen izpad je v politiki cen premoga (indeks CP DO RRPS 12), električne energije (indeks CP DO TET 16) in storitev (indeks OP DO RGD 19). Ob normalno doseženih proizvodnih in storitvenih rezultatih in podplanskih poslovnih stroških bi v primeru realnih cen kombinat posloval finančno pozitivno, tako pa so se znašle vse tri delovne organizacije v izgubi in izpadu skladov. Obveznosti iz dohodka ter osebni dohodki so se odvedli v mejah planiranih za prvo trimesečje leta 1986. Skupno beležimo v SOZD 3.281.253.000 din izgube. Izguba in ocenjeni izpad skladov po TOZD in DS: (v 000 din) TOZD,DS Izguba Izpad skladov Skupaj (izguba+skladi) TOZD RRPH 724.571 135.978 860.549 TOZD RRPT 597.103 97.443 694.546 TOZD RRPZ 578.829 128.487 707.316 TOZD RRPS 203.021 58.473 261.494 TOZD RRPK 106.806 55.948 162.754 TOZD RRPL 128.244 25.023 153.267 TOZD SPT 113.542 50.250 163.792 TOZD RŠC-Z 55.544 21.620 77.164 DS SS RRPS 9.422 11.198 20.620 DO RRPS 2.517.082 584.420 3.101.502 TOZD PEE 408.944 22.325 431.269 TOZD VN 7.782 12.425 20.207 DS SS TET — f — — DO TET 416.726 34.750 451.476 TOZD RIG 334.971 109.842 444.813 TOZD IMD — 20.474 20.474 TOZD Avtoprevoz 2.526 19.824 22.350 TOZD GRAMAT — 2.651 2.651 DS SS RGD — 2.988 2.988 DO RGD 337.497 149.803 487.300 DS SS SOZD 9.948 4.781 14.729 SOZD REK EK 3.281.253 773.754 4.055.007 Kot vidimo, so redke TOZD in DS, ki če ustvarjeni izgubi prištejemo še SS TET, TOZD IMD, TOZD Gramat). din, dobimo skupen izpad v SOZD v viši- ni 4.055.007.000 din, kar znaša 7% kompletne letne realizacije kombinata. Izpolnjevanje fizičnega obsega proizvodnje in storitev Proizvodnja premoga Za leto 1986 smo planirali izkop premoga v višini 1.815.000 ton ter ga realizirali v pryih treh mesecih z indeksom 27, kar pomeni po dinamiki letnega plana pozitiven rezultat. Trimesečna proizvodnja v višini 483.001 ton jehkratiza 3% ali 15.059 ton višja kot dosežena v enakem obdobju leta 1985, predvsem na račun površinskega kopa Lakonca, kajti jamska proizvodnja je višja le za 1.741 ton. Največji presežek nad letnim planom in doseženimi rezultati v enakem obdobju leta 1985 beležimo v Hrastniku, nato sledi Senovo, medtem ko so ostale jame pod doseženimi rezultati v enakem obdobju leta 1985, čeprav so vse, razen Laškega, nad dinamiko letnega plana 1986. Če primerjamo doseženo proizvodnjo v prvih treh mesecih z lansko v enakem obdobju, vidimo, daje letos višja, vendar smo zanjo potrebovali tudi več ur dela. To kaže, da kljub relativni rasti proizvodnje na eni strani, storitve na drugi strani niso ekvivalentne tej rasti, kar je sicer precej posplošena ugotovitev, kajti upoštevati je potrebno še vse ostale pogoje, ki so vplivali na proizvodnjo. Proizvodnja električne energije V DO TET so od letnega plana proizvodnje električne energije v višini 570.000 MWh proizvedli 178.012 MWh, kar po dinamiki letnega plana predstavlja 31% izpolnitve le-tega. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1985 pa je proizvodnja nekoliko nižja. DO RGD — storitve in proizvodnja Zaradi prenizkih cen storitev TOZD RIG v prvem trimesečju ne dosega planirane realizacije po dinamiki letnega plana (15%), medtem ko TOZD IMD, ki je posloval brez izgube, realizacijo po dinamiki plana presega za 2%. TOZD Avtoprevoz je opravil 17% planiranih letnih prevozov ter za 29% več kot v enakem obdobju leta 1985. V TOZD Gramat ne proizvajajo več opečnih izdelkov, gradbena skupina pa je po planirani letni realizaciji že skoraj na nivoju polletja (46%). V kamnolomu so izpolnili 11% letnega plana proizvodnje gramoza. Proizvodnja gramoza in toplotne energije V hrastniški toplarni so proizvedli 9% več toplotne energije kot v enakem obdobju leta 1985 oziroma 30% letnega plana, v zagorskem kamnolomu pa je proizvodnja nižja od planirane ter dosežena v enakem obdobju leta 1985 (indeks na plan 16, v primerjavi z obdobjem januar-marec 1985 pa 59). Stanje zaposlenih in odsotnost z dela Za realizacijo letnega plana proizvodnje premoga električne energije in storitev v letu 1986 smo planirali v kombinatu 7.251 delavcev. V prvih treh mesecih smo plan realizirali z indeksom 91, kar pomeni, da nam do polne planirane zaposlenosti še manjka 632 delavcev. Največ (562 delavcev) manjka v DO RRPS, v TET 31, prav tako 31 pa v DO RGD. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1985 smo povečali skupno zaposlenost za 3% oziroma za 213 delavcev. Odsotnost z dela, ki je znašala v prvem trimesečju leta 1985 18,4%, znaša letos 19,1% (indeks 10,4). Po vzrokih odsotnosti je na prvem mestu odsotnost zaradi letnih dopustov (8,5%), slede pa odsotnosti zaradi bolezni (7,7%), nezgod (1,7%), izrednih dopustov (0,4%), neopravičenih (0,4%), porodniških dopustov (0,3%) in odsotnost zaradi ostalih vzrokov. Brutto osebni dohodki na zaposlenega delavca iz ur dela in nadurno delo: v din DO SOZD povprečno povprečno Indeks BOD 1985 BOD l-lll (%> 1986 RRPS 95.931 168.133 175 TET 94.458 146.925 156 RGD 96.083 167.063 174 SOZD 95.913 166.443 174 V kombinatu smo v prvih treh mesecih dosegli povprečni brutto OD na delavca iz ur dela v višini 166.443 din, kar preds- tavlja v primerjavi s povprečjem leta 1985, ko smo dosegli 95.913 din, 74% rast osebnih dohodkov iz ur dela. Od povprečne rasti odstopa DO TET, ki je dosegla manjšo rast, ostali dve delovni organizaciji pa sta v rasti OD usklajeni. Odstotek nadurnega dela je znašal letos 8,2%, v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985, ko je bilo 7,5%, smo povečali nadurno delo za 9%. Po delovnih organizacijah so sledeči odstotki nadurnega dela: DO RRPS 9,o2% DO TET 0,8% DO RGD 7.2% Skupno je bilo letos v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985 izvršenih 11% več naddelavnikov ter 7% več izvršenih naddelavnikov na enega zaposlenega. Na poslovni uspeh SOZD-a v prvih trem mesecih leta 1986 še nadalje vpliva prepočasna rast cen premoga, električne energije in storitev, ob hitro rastočih stroških poslovanja, in velike likvidnostne težave. Vse to vpliva, da se naporom za kontinuirano proizvodnjo premoga in električne energije pridružujejo še veliki finančni problemi, ki nas bodo spremljali vse dotlej, dokler ne bomo dosegli realnih cen osnovnih proizvodov kombinata. Miloš Dolinar Gozdarska dejavnost DO RRPS za leto 1986 Kot vsako leto smo tudi letos pripravili operativne programe gozdarske in zemljiške dejavnosti v DO Rudniki rjavega premoga Slovenije. Programi del obsegajo pogozdovanje, nego gozdov, obžetov nasadov in posek ter finančni predračun stroškov za opravljena dela. TOZD RRP HRASTNIK pogozdovanje 0,50 ha vegetativno 0,50 ha razmnoževanje obžetov 1,00 ha nega — redčenja 2,00 ha Programe smo pripravili za tozde Rudnik rjavega premoga Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Senovo, za tozda Laško in Kanižarica bomo programe pripravili kasneje. Pregled planiranih del gozdarske dejavnosti za tozde DO Rudniki rjavega premoga Slovenije: 3.000 sadik smreke vrbovi podtaknjenci Pogozdovati smo delno pričeli že spomladi, večji del pogozdovanja bomo opravili v jeseni 1986. Vsa ostala predvidena dela bomo opravili preko celega leta 1986 Na poskusnih ploskvah DO TET na Račkovini bomo izvedli dvakrat obžetev, jeseni pa še osnovali eno ploskev, ki jo bomo v sodelovanju s Seme sadikami Mengeš posadili s Pančičevo omoriko, za katero trde, da je najmanj občutljiva drevesna vrsta za ožige in žveplov dioksid. Pa še nekaj! V zadnjem času opažamo rjavenje na bukovem listju. Da ne bi slučajno mislili, da so to ožigi. Pojav je evidentiran po vseh gozdovih Slovenije. Povzroča ga hrošček — rilčkar, ki objeda žile lista, ki prične rjaveti. Bukev bo ta napad zlahka preživela. Egon Casagrande izkoriščanje— posek 50 m-’ ..— 10 m 1 iglavcev, 40 m-’ listavcev; varstvo gozdov— izdelava lovnih dreves — lubadark, omejevanje, oziroma razdelitev površin na grede. TOZD RRP Trbovlje pogozdovanje 1,50 ha obžetov 2,00 ha 5.000 sadik smreka, bor TOZD RRP Zagorje pogozdovanje 0,72 ha nega — obžetev 3,00 ha varstvo gozdov: izdelava lovnih dreves: — lubadark izkoriščanje: posek 150 m-1 iglavcev, 100 m3 listavcev omejevanje: obnovitev mejnih presek in znakov. 5.000 sadik — 1.000 smreke 4.000 bor TOZD RRP Senovo pogozdovanje priprava tal nega — obžetev nega — čiščenje Izkoriščanje: 400 m 1,00 ha 0,70 ha 1,00 ha 1,00 ha 3 iglavcev. 3.000 sadik smreke 150 m3 listavcev varstvo: izdelava snegoloma, izdelava lovnih dreves — lubadark Motivacija in motiviranost v delovnih procesih Električna energija po načrtu V času od 1.1. do 30.4.1986 je združeno elektrogospodarstvo v Jugoslaviji proizvedlo skupno 26,4 milijarde kWh električne energije, kar pomeni 101,8% sprejetega načrta oziroma 7,1% nad doseženo proizvodnjo v istem obdobju lanskega leta. Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila dosežena v višini 11,6 milijarde kWh, kar je 29,9% nad- načrtom oziroma 28,9% nad doseženo proizvodnjo v istem obdobju lanskega leta. Dotoki vode v hidroelektrarnah so znašali 40,7% nad načrtovanimi. Stanje energije v akumulacijskih jezerih je koncem aprila znašalo 4,5 milijarde kWh, kar je 82% od možne vsebine in 32% nad načrtovanim stanjem. Termoelektrarne na premog so proizvedle 12,4 milijarde kWh elektrike, kar je 8,5% pod načrtom oziroma 2,2% pod doseženo proizvodnjo v enakem obdobju lanskega leta. Jedrska elektrarna Krško je proizvedla v tem času 1,7 milijarde kWh elektrike, kar je 6,6% nad načrtom oziroma 1,6% nad doseženo proizvodnjo v istem času lani. Termoelektrarne natekočain plinasta goriva so proizvedle 0,6 milijarde kWh, kar je 67,5% pod načrtom oziroma 50,8% pod doseženo proizvodnjo v istem času lani. Skupna brutto poraba električne energije je znašala v prvih štirih mesecih letos 25,1 milijarde kWh, kar je 3,5% nad porabo v tem času lani. V tem času je bilo izvožene 1,4 milijarde kWh, uvožene pa 0,5 milijarde kWh elektrike. (tl) Ljudje v enakih situacijah reagiramo zelo različno in enake probleme tudi rešujemo zelo različno. Temeljno vprašanje pri tem nastaja, zakaj se v neki določeni situaciji obnašamo tako ali drugače in zakaj so naše aktivnosti v čisto določeni situaciji zdaj takšne, zdaj popolnoma drugačne. Proučevanje te različnosti in ugotavljanje razlogov — to, rej motivov omogoča razvijanje in sprožanje motivov. Motivacija motivov je torej razvijanje in sprožanje razlogov, ki usmerjajo aktivnost ljudi k vnaprej določenim ciljem. V tem smislu je torej zelo pomembno sredstvo, s katerim je mogoče doseči, da se določeni procesi, ki so predmet človeške aktivnosti, pospešujejo ali zavirajo, skratka usmerjajo k vnaprej zastavljenim ciljem tistih subjektov ali družbenih sil, ki motivacijo uporabljajo kot svoje sredstvo. Motiviranost je v vsakodnevnem življenju še posebej pomembna tako v osebnem življenju, še bolj pa v različnih delovnih procesih. Kadar delamo, takrat zavestno trošimo svojo energijo in svoje sposobnosti, da z uporabo delovnih sredstev in predmetov dela proizvajamo materialne in nematerialne dobrine. Motivacija posameznega delavca, skupine delavcev povzroča in omogoča, da so delovni procesi bolj ali manj učinkoviti ali bolj ali manj racionalni. Produktivnost dela v posameznem procesu in tudi družbena produktivnost dela je odvisna od tehnične opremljenosti delovnih procesov in od uspešnosti delavcev pri delu. Uspešnost delavcev je odvisna od njihove usposobljenosti zadelo in njihove motiviranosti. Večjo delovno storilnost delovnih sredstev dosegamo z vedno boljšimi in sodobnejšimi stroji in napravami, za uspešno rabo teh pa moramo motivirati še delavce. Le oboje skupaj daje ustrezne, boljše rezultate dela. Učinkovitost vsake skupine ljudi, ki združujejo svojo aktivnost k skupnemu cilju, je ob drugih enakih pogojih (opremljenost dela in usposobljenost delavcev) tem večja, v čimvečji meri vsak posameznik v skupini pri svoji, k skupnemu cilju usklajeni aktivnosti, uporablja vse svoje fizične in umske sposobnosti. Prav tako je ob enakih drugih pogojih bolj učinkovit tisti delovni proces, v katerem vsi delavci, ki združujejo svoje delo, posvečajo več svojih telesnih in umskih sposobnosti doseganju skupno dogovorjenih ciljev. Motivacija je torej pomemben dejavnik delovne učinkovitosti ter uspešnosti in s tem povečevanja delovne učinkovitosti ter uspešnosti. Nova rudniška delavnica v Hrastniku bo kmalu dograjena in usposobljena za delo. Spredaj urejujejo novo križišče na Trgu Franca Kozarja, kjer bo stal nov spomenik rudarskim rodovom. (Foto: B. Klančar) Delavci smo na delu zato, da bi z delom zadostili svoje fiziološke in socialne potrebe ter interese. V ta namen prilagajamo svoje osebne interese skupnim v tem večji meri, čim večje so lastne potrebe, ki jih moramo zadostiti . Najbolj so delovno učinkoviti tisti delavci, katerih interesi so identificirani s skupnimi interesi delovnega kolektiva. Manj, vendar še vedno delovno učinkoviti so tisti delavci, ki se zavestno podrejajo skupnim interesom in najmanj delovno učinkoviti so tisti delavci, ki čakajo primerno priliko za odhod. Smisel razmišljanj o motivaciji je ustvarjanje takšnega delovnega okolja, v katerem bo dosežena čim večja skladnost med skupnimi interesi vseh delavcev v temeljni organizaciji in strokovnih službah in med individualnimi interesi vsakega izmed delavcev. Dejavniki, ki motivirajo in vplivajo na pripravljenost delavcev za usmerjanje svoje aktivnosti k skupno dogovorjenim ciljem, so predvsem naslednji: — osebni dohodki, — soodločanje o delu in gospodarjenju, — zanimivo delo, — primerno delovno okolje, — razporeditev delovnega časa, — možnost usposabljanja in napredovanja, — medsebojni odnosi med delavci v delovnem procesu. Če se pri obravnavi motivacije omejimo zgolj na področje osebnih dohodkov, potem je potrebno izbrati takšne motivacijske faktorje, ki bodo dali najboljši rezultat. Prav zaradi tega izbiramo stimulativne sisteme za vsako posamezno delovno tehnološko zaokroženo celoto. Za rudarje bo stimulacija lahko uspešna, če bo sistem stimulativnega nagrajevanja temeljil na tehnični sposobnosti delovnih sredstev, v danem delovnem okolju, poprečni sposobnosti delavcev in podani tehnologiji in organizaciji dela. Sistem merjenja pa mora biti tako preprost, da ga delavec ali skupina lahko povsem sama izmeri in spozna zaslužek. Povsem enak sistem merjenja stimulacije oziroma produktivnosti, če jo bomo meri-li npr. tona/del. ali tona/šiht, pa že ne more veljati npr. za strugarja, elektrikarja in druge. Prav zaradi te različnosti je potrebno poiskati za posamezno tehnološko zaokroženo celoto povsem prilagojen sistem za razmere in delo tega področja. Za vodilne in vodstvene delavce pa bo sistem verjetno temeljil predvsem na gospodarskih rezultatih tistega delokroga, za katerega je delovno zadolžen. Vodstveni delavec je z umsko sposobnostjo predvsem usposobljen in odgovoren za takšno organizacijo dela delavcev, da bo čimmanj tako imenovanega neproduktivnega delovnega časa ob varnem delu. Vidimo torej, da je za motivacijo dela delavcev potrebna različnost v pristopu, da lahko pride do izraza motivacija posameznika ali skupine delavcev. Stane Poplas 0 0 0 0 Inovacije in tehnološki razvoj V dneh od 28. do 30. maja letos bo v Opatiji IX. posvetovanje na temo: Inovacije, transfer tehnologije in tehnološki razvoj. Potekalo bo pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije v organizaciji Centra za delavsko ustvarjalnost RAST YU Reka. V času od 29. do 31. maja pa bo prav tako v Opatiji Vlil. posvetovanje o energiji, ki ga prireja isti center na Reki skupno s področnimi zvezami — energetikov, iznajditeljev, Zveznim komitejem za energetiko, industrijo in obrt, Tehnično fakulteto itd. Rezultati geoloških — rudarskih raziskav predstavljeni V dneh od 13. do 15. maja letos je Raziskovalna skupnost Slovenije — enota za odkrivanje in raziskovanje surovin splošnega pomena/javno predstavila rezultate geoloških rudarskih raziskav v letu 1985. Predstavitev je potekala v prostorih kluba delegatov v Ljubljani. Prvi dan so navzočim predstavili rezultate raziskav energetskih univerzalnih surovin (premog, uran, nafta, plin, termalne vode); drugi dan so predstavili rezultate raziskav kovinskih mineralnih surovin in rezultate nekovinskih mineralnih surovin. Tretji, to je zadnji dan, pa so govorili o rezultatih raziskav pitnih in mineralnih voda ter o izdelavi osnovnih geoloških kart. Za premog so poročali Avgust Čebulj, dipl. ing., iz Geološkega zavoda Ljubljana, Uroš Bajželj, dipl. ing., iz Rudarskega inštituta Ljubljana ter dr. Simon Pirc iz Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. K. Ljubljana. Razpravo je vodil in usmerjal A. Čebulj — za področje energetskih mineralnih surovin. Na predstavitev omenjenih rezultatov so bili vabljeni vsi člani ENOTE, organizacije združenega dela s posameznih področij, fakultete, instituti in ostala javnost. Pričeli smo z izvajanjem preventivnega zdravljenja delavcev v naravnih zdraviliščih Že kar v navadi je, da s prihodom lepšega in toplejšega vremena v maju pričnemo razmišljati tudi o pripravah na letovanje in obenem tudi na preventivno zdravljenje. Že več let je maj tisti mesec, ko prve skupine naših delavcev odhajajo na preventivno zdravljenje v naravna zdravilišča in si tako utrjujejo zdravje in povečujejo svojo delovno sposobnost. Že v začetku letošnjega leta smo pričeli z razgovori in iskanji ponudb posameznih zdravilišč za izvajanje preventivnega zdravljenja naših delavcev. Kot rezultat te aktivnosti so že sklenjene pogodbe za izvedbo štirinajstdnevnega zdravljenja delavcev kombinata v nekaterih naravnih zdraviliščih, in sicer: Zdravilišče Terme Čatež Pogodba je sklenjena za zdravljenje skupno 124 delavcev. Po določilih pogodbe bo zdravilišče nudilo članom kolektiva zdravstvene in hotelske storitve od 5.5.1985 dalje neprekinjeno do izteka skupine 124 oseb, in sicer v petnajstih dvoposteljnih bungalovih. V zdravilišču so zagotovljene zdravstvene usluge, h katerim spada dvakrat zdravniški pregled in po dve zdravstveni stori- tvi dnevno po priporočilih zdravnika. V ceno penziona je vključeno tudi neomejeno kopanje. Prva skupina delavcev je že pričela z zdravljenjem od 5.5.1986 dalje. Zdravilišče Rogaška Slatina Z zdraviliščem je sklenjena pogodba za zdravljenje 24 delavcev našega kombinata, in sicer v štirih skupinah po šest delavcev. Prva skupina je pričela z zdravljenjem 11.5.1986, zadnja pa bo zaključila 6.7.1986. Bivalni prostori so zagotovljeni v dvoposteljnih sobah v hotelu B kategorije. Zdravilišče zagotavlja poleg bivanja in dietne prehrane še kopanje v bazenu ter zdravstvene usluge z začetnim kontrolnim in zaključnim pregledom, fizikalno in balneoterapijo vsak delovni dan dva postopka, pitno kuro, kombinirano gimnastiko, zdravstveno prosveto in odpustno pismo zdravnika. Zdravilišče »Radenska« Radenci Po pogodbi se zdravilišče zavezuje sprejeti skupno 67 delavcev, in sicer v sedmih skupinah. Zdravljenje se prične 19.5.1986. Vsi naši delavci bodo nastanjeni v dvoposteljnih sobah in pri zasebnikih v bližini zdravilišča, prehranjevali pa se bodo v restavraciji »Vikend«. Zdravstveni del uslug bo vključeval pregled pri zdraviliškem zdravniku, po dve fizioterapevtski storitvi na dan (razen nedelje) ter kopanje v pokritem bazenu. Zdravilišče Dobrna Zaradi adaptacije objektov v zdravilišču Dobrna se bo zdravljenje predvidoma pričelo v drugem delu avgusta. Na osnovi predhodnih razgovorov bo bivanje naših delavcev zagotovljeno v dvoposteljnih sobah obnovljenih hotelov B kategorije. Ustrezno pogodbo z določenimi datumi pričetka zdravljenja bomo dobili do sredine maja. Thalassotherapia — Crikvenica Zdravilišče v Crikvenici zagotavlja našim delavcem zdravstvene usluge po priporočilu zdravnika v času zdravljenja, dočim bosta bivanje in prehrana organizirana v našem počitniškem domu v Crikvenici. Delavci bodo predvidoma pričeli z zdravljenjem 29.8.1986. Določila pogodb z vsemi zdravilišči omogočajo tudi višje število koristnikov preventivnega zdravljenja, o čemer se bodo pristojne službe naknadno dogovorile. Po sklepu samoupravnih organov SOZD je v letu 1986 zagotovljeno zdravljenje 315 delavcem kakor tudi potrebna finančna sredstva v skupni planirani višini 26.932.500,00 din. Preventivno se bo tako v letu 1986 lahko zdravilo 25 delavcev več kot pa v letu 1985. Vsem delavcem, ki se bodo preventivno zdravili v naravnih zdraviliščih, želimo prijetno bivanje v času zdravljenja kakor tudi da z aktivnim sodelovanjem pri izvajanju predpisanih zdravstvenih terapij utrdijo svoje zdravje ter izboljšajo svoje počutje. Anton Hančič Pogoji letovanja v letu 1986 Vse člane kombinata obveščamo, da je delavski svet SOZD REK EK dne 18.4.1986 obravnaval in potrdil cene oskrbnega dne v naših počitniških domovih kakor tudi določil način oziroma kriterije regresiranja letovanja delavcev, ki bodo preživeli svoj redni letni dopust v naših počitniških domovih ob morju ali kje drugje. Organizirano lahko letujejo naši delavci v počitniških domovih na Rabu (151 ležišč), v Crikvenici (v domu 36 ležišč in v zakupu 39 ležišč), v Pineti No-vigrad (36 ležišč), v Termah Čatež (40 ležišč), na Partizanskem vrhu (36 ležišč) in na Kalu (77 ležišč). Sprejete cene penzionske oskrbe v naših počitniških domovih v letu 1986 so naslednje: — za člane kolektiva in njihove ožje nepreskrbljene svojce — za otroke od 4—10 let starosti 70 % cene oskrbnega dne — za zakonce, ki so zaposleni izven SOZD REK EK — za upokojene člane kolektiva in njihove ožje nepreskrbljene družinske člane — za tuje letovalce velja polna ekonomska cena oskrbnega dne sezona 1.750.00 din/dan 1.225.00 din/dan 2.100.00 din/dan 1.750,00 din/dan 3.000,00 din/dan posezona 1.400.00 din/dan 980,00 din/dan 1.680.00 din/dan 1.400.00 din/dan 2.400.00 din/dan Razlika do ekonomske cene bremeni namensko združena sredstva sklada skupne porabe (35%združevanja) posameznih TOZD in DS, kjer je letovalec zaposlen, oziroma kjer je bil letovalec zaposlen pred upokojitvijo. Za člane kolektiva in njihove svojce, ki so si zaradi prezasedenosti v naših počitniških domovih morali sami zagotoviti prenočevanje, hranijo pa se redno v naših počitniških domovih, velja dogovorjena penzionska cena, zmanjšana za dogovorjeno ceno prenočevanja v domu, in sicer 1.000,00 din/noč. Za letovalce, ki se bodo posluževali le posameznih uslug v naših počitniških domovih, bodo veljale za posamezne obroke oziroma nočitve naslednje cene: — zajtrk — kosilo —- večerja — nočitev 360.00 din 880.00 din 760.00 din 1.000,00 din Za člane kolektiva, ki bodo letovali v naših počitniških domovih dvakrat v letovalni sezoni, enkrat v lastni režiji, drugič pa koristili deset-dnevno preventivno zdravljenje po priporočilu osnovne organizacije zveze sindikata, je cena oskrbnega dne za drugo letovanje 2.100,00 din/dan. Za tiste člane, ki bodo samo na desetdnevnem preventivnem zdravljenju preko osnovne organizacije sindikata, pa je cena oskrbnega dne 1.750,00 din/dan. Sprejeta je predlagana »socialna lestvica« za ugotavljanje upravičenosti do regresiranja oskrbnega dne v času letovanja: Povprečni OD na Regres S e z ona Pred in posezona družinskega člana odrasli otroci 4-10 let od rasli otroci 4 - 10 let 0 - 11.655,- 100 1.750,- 1.225,- 1.400,- 980,- 11.656, 17.482,- 80 1.400,- 980,- 1.120,- 784,- 17.483, 26.224,- 60 1.050,- 735,- 840,- 588,- 26.225, 39.336,- 40 700,- 490,- 560,- 392,- 39.337, 59.003,- 59.003,- dalje 20 350,- 245,- 280,- 196,- Osnova za izračun višine regresiranja oskrbnega dne po socialni lestvici je sprejeta cena oskrbnega dne v naših počitniških domovih in doseženi osebni dohodek na člana družine. Pri izdajanju potrdil za regresiranje po socialni lestvici naj se upošteva 48-urni tednik zaposlenega v rudarstvu v okviru družbenega dogovora in dohodka ožjih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (delavec, njegov zakonec, nepreskrbljeni otroci, posvojenci, pastorki in osebe, ki jih je delavec dolžan po zakonu preživljati ih jih preživlja), doseženih v prvih treh mesecih tekočega leta. Za osebni dohodek se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega prihodka občana. Za letovanje v počitniškem domu na Rabu in v Crikvenici bomo organizirali posebne, avtobusne prevoze do letovišča in nazaj. Cene prevozov bodo naslednje: din; Trbovlje — Crikvenica — Trbovlje Trbovlje — Rab — Trbovlje 4.100,00 3.000,00 din. V počitniškem domu na Rabu in v Crikvenici ter v Termah Čatež bodo letovalci letovali v naslednjih dekadah: Izvoljeni so bili novi samoupravni organi I. dekada II. dekada lil. dekada IV. dekada V. dekada VI. dekada VII. dekada Vlil. dekada od 20.6. - od 30.6. - od 10.7. - od 20.7. - od 30.7. - od 9.8. - od 19.8. - od 29.8. - 30.6.1986 10.7. 1986 20.7.1986 30.7.1986 9.8.1986 19.8.1986 29.8.1986 8.9.1986 predsezona sezona sezona sezona sezona sezona sezona posezona Za počitniški dom Rineta Novigrad veljajo naslednje dekade: 1. dekada od 18. 6. - 28.6.1986 predsezona II. dekada od 28.6. 8.7.1986 sezona III. dekada od 8. 7. - 18.7.1986 sezona IV. dekada od 18. 7. - 28.7.1986 sezona v. dekada od 28.8. 7.8.1986 sezona VI. dekada od 7.8. - 17.8.1986 sezona VII. dekada od 17.8. - 27.8.1986 sezona Vlil. dekada od 27.8. - 6.9.1986 posezona Stara rudarska kolonija Kurja vas in Fani, ob njej pa novi stanovanjski bloki ter individualne hiše. (Foto: B. Klančar) člani kolektiva in njihovi svojci lahko letujejo v naših počitniških domovih tudi v izvensezonskem času od 20.6. do 30.6. (predsezona) in od 29.8. —8.9. (posezona) in je cena oskrbnega dne 80% sprejete cene. Cena bivanja v počitniškem domu na Rabu, v Crikvenici in v Novigradu v izvensezonskem času, to je od 1.3. do 10.6. in od 20.9.1986 dalje, znaša za uporabo posteljnine 200,00 din enkratno in za sobo 450,00 din/dan. V to ceno je vključeno bivanje, električna energija in voda. Vsi letovalci, ki bodo letovali v izvensezonskem času, plačajo turistično takso sami v kraju letovanja. Vsi tisti, ki želijo letovati v naših domovih, se morajo čimprej vpisati v seznam letovalcev pri pooblaščenih delavcih za vpis na področju, kjer delajo. Pri vpisu in izbiri letovalcev se upoštevajo merila in kriteriji po sprejetem pravilniku o letovanju v počitniških domovih SOZD REK EK. Vse letovalce obenem opozarjamo, da so v času letovanja dolžni upoštevati določila sprejetega hišnega reda v počitniškem domu in se po njem tudi ravnati. Mirko Pirnauer Volitve v samoupravne organe SOZD REK EK Volitve v samoupravne organe SOZD REK EK so v glavnem potekale po rokovniku aktivnosti, ki ga je sprejel koordinacijski odbor sindikata. Z izjemo TOZD Rudnika rjavega premoga Kanižarica so vse temeljne organizacije in delovne skupnosti izvedle volitve po sklepu delavskega sveta sestavljene organizacije v sredo, dne23.4.1986. TOZD RRP Kanižarica je volitve izvedla 13.3.1986, istočasno z volitvami članov delegacij za skupščino SIS in družbenopolitične skupnosti. Udeležba na volitvah je bila sorazmerno dobra. Od 6659 vpisanih v volilni imenik jih je glasovalo 5.482 ali 82,3%. Za delavski svet SOZD REK EK, ki šteje trideset delegatov, je bilo izvoljenih 29 delegatov. V DS SS DO RGD smo izvolili samo enega delegata, namesto dveh, za samoupravno delavsko kontrolo sestavljene organizacije, ki šteje dvanajst članov, pa je bilo izvoljenih trinajst članov, saj je bil v DO RGD izvoljen en delegat preveč, sicer je izvedba volitev za samoupravne organe sestavljene organizacije potekala v skladu z zakonom in posebnim pravilnikom za izvedbo volitev. Božo Marot Dne 14. aprila tega leta so bile volitve novih samoupravnih organov za naslednje dveletno mandatno obdobje. Organizirane so bile v vseh tozd in ds v vseh treh delovnih organizacijah našega kombinata. Poročilo o rezultatih volitev objavljamo na drugem mestu, v posebnem prispevku. Tu pa naj navedemo imena delegatov, ki so bili izvoljeni za predsednike delavskega sveta in izvršilnih organov v kombinatu. Na 1. konstitutivnem zasedanju delavskega sveta sozd REK EK, dne 8. maja, so bili na predlog koordinacijskega odbora Osnovnih organizacij Zveze sindikatov sozd REK EK izvoljeni za predsednike posameznih organov naslednji delegati: DELAVSKI SVET SOZD REK EK — predsednik Franc Blaznik iz do RGD-tozd RIG, — namestnik predsednika Franc Švajger, do RRPS, tozd Rudnik Kanižarica IZVRŠILNI ODBOR SOZD REK EK: — predsednik Branko Detela, do TET - tozd Vzdrževanje naprav, — namestnik predsednika Jani Hren, do RGD - tozd IMD ODBOR ZA RAZVOJ SOZD REK EK: — predsednik Hinko Kus, do TET-ds ss — namestnik predsednika Franc Če-šnovar, do RGD - tozd RIG ODBOR ZA GOSPODARSKO FINANČNE ZADEVE SOZD REK EK: — predsednik Darka Janež, ds ss sozd REK EK; — namestnik predsednika Jože Dolar, do TET - ds ss ODBOR ZA SPREMLJANJE SPORAZUMOV O DELITVI ČD IN SREDSTEV ZA OD: — predsednik Lea Hribernik, do RGD - ds ss; — namestnik predsednika Franc Faj-fer, do RRPS - tozd Rudnik Zagorje KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN KADROVSKO SOCIALNO POLITIKO SOZD REK EK: — predsednik Viktor Medija, do RRPS - tozd Rudnik Zagorje, — namestnik predsednika Ivan Škri-nar, do RGD - tozd IMD KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SOZD REK EK: — predsednik Jože Albert, do RRPS -tozd Rudnik Trbovlje, — namestnik predsednika Ervin Go-nelli, do TET - tozd Vzdrževanje naprav KOMISIJA ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE: — predsednik Miha Zelič, do RRPS -tozd Rudnik Senovo, — namestnik predsednika Jože Štraj-har, do RGD - tozd IMD SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SOZD REK EK: — predsednik Leopold Sakeljšek, do RRPS - tozd Rudnik Zagorje, — namestnik predsednika Vili Ceglar, do TET - tozd PEE Skupščina izobraževalne skupnosti za rudarsko in geološko usmeritev (ISR-GU) je zasedala v petek, 25. aprila 1986. Imena vseh članov organov upravljanja vseh tozdov in delovnih skupnosti, delovnih organizacij in kombinata bomo objavili kot prilogo glasila Srečno v eni naslednjih številk. To je bila prva seja v novem mandatnem obdobju 1986-1990. Med drugim je sprejela predlog sprememb in dopol- nitev statuta, 41. člena statuta, ki govori o strokovnem svetu. Ta šteje trinajst članov, uporabniki imajo sedem članov, družbenopolitične skupnosti enega, izvajalci pa pet članov, od katerih je eden študent. Delegati so razpravljali in sprejeli poročilo o delu skupščine za obdobje 1982-1986. Dosti je bilo govora tudi o stanju prijavljenih v 1. letnike za šolsko leto 1986/87, ki v splošnem ni zadovoljivo. V srednjem usmerjenem izobraževanju vpis precej zaostaja za planom v vseh šolah. Zadovoljuje le vpis za geološkega tehnika na srednji naravoslovni šoli v Ljubljani, kjer je planiran vpis v 1. oddelek, vpisalo pa seje 24 učencev. V srednji rudarski šoli Titovo Velenje je vpisanih 70 učencev od planiranih 150. Na srednji šoli rudarske usmeritve v Zagorju ob Savi je vpisanih 28 učencev od planiranih 120, v dislocirane oddelke v Krškem pa dvanajst od planiranih trideset. Pri vpisu v Zagorju računajo še na vpis učencev iz Bosne in Hercegovine. Bolj razveseljivi so podatki o vpisu na višji in visoki stopnji. Tako je za študij rudarstva na višji stopnji od razpisanih , dvajset mest (samo za študij ob delu) prijavljenih enaindvajset študentov. Za rudarstvo (redni študij) je od razpisanih štirideset mest prijavljenih petdeset, na geološki usmeritvi (VIS) pa je od razpisanih trideset mest za redni in pet za študij ob delu prijavljenih 51 študentov za redni in pet za študij ob delu. Skupščina je izvolila tudi novo vodstvo. Razveseljivo je, da bodo najodgovornejše funkcije opravljali tudi delavci iz naše sestavljene organizacije, česar v preteklosti ni bilo. Tako je bil za predsednika skupčine izvoljen Franc Mlinar iz DO RGD, Matjaž Hočevar iz DO RRPS pa je predsednik zbora uporabnikov. Božo Marot Iz izobraževalne skupnosti za rudarsko in geološko usmeritev Izvoljeno je novo predsedstvo SR Slovenije Republiška volilna komisija SR Slovenije je sredi aprila 1986 objavila poročilo o izidu glasovanja o izvolitvi predsednika in članov predsedstva SR Slovenije za naslednjo mandatno dobo. V vseh slovenskih občinskih skupščinah ter v skupščinah mest Maribora in Ljubljane ter obalne skupnosti občine Koper je bilo 6.274 delegatov. Na volilnih sejah je bilo navzočih 5.604 delegatov ali 89,4%. Vse volilne seje so bile sklepčne. Za predsednika predsedstva je glasovalo skupaj 5.590 delegatov ali 89,1%. Za kandidata je glasovalo 4.355 delegatov ali 69,4%. Za člane predsedstva je glasovalo prav toliko delegatov. Za predlagane kan- didate pa je glasovalo 5.396 delegatov ali 86% vseh delegatov. Na temelju podanega poročila in ugotovitev so bili izvoljeni: — za predsednika predsedstva SR Slovenije France Popit, rojen 1921, družbenopolitični delavec; — za člane predsedstva pa so bili izvoljeni: — Alojz Briški, dipl. polit., — Ivo Fabinc, univerz, profesor, — Majda Gaspari, socialna delavka, — Boris Majer, univer. profesor, — Andrej Marinc, dipl. ing. agr., — Janez Stanovnik, dipl. polit. Vsi člani predsedstva so iz Ljubljane. Izvoljena so nova vodstva v federaciji in republiki Dne 15. maja je predsedstvo SFRJ na posebni seji izvolilo in razglasilo novega predsednika in podpredsednika predsedstva SFRJ. Oba sta bila izvoljena v skladu z določili zvezne ustave in na podlagi vrstnega reda, ki je določen s poslovnikom o delu predsedstva. Enoletni mandat novega predsednika Sinana Hasanija in podpredsednika Lazarja Mojsova je pričel teči 16. maja 1986 in bo trajal do 15. maja 1987. Novi predsednik predsedstva Jugoslavije je Sinan Hasani, ki je bil rojen leta 1922 v Požaranju, v SAP Kosovo. Po narodnosti je Albanec. V NOB je bil od leta 1941, član KPJ oziroma ZKJ pa je od leta 1942: Po osvoboditvi je končal visoko partijsko šolo v Beogradu. Opravljal je številne odgovorne dolžnosti na Kosovu, v Srbiji in v federaciji. V letu 1974-1982 je bil podpredsednik skupščine SFRJ, od leta 1982-1984 je bil predsednik pokrajinskega komiteja ZK Kosovo, član predsedstva SFRJ pa je od maja 1984 dalje. Je dopisni član Kosovske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa je tudi pisatelj. Podpredsednik Lazar Mojsov je bil rojen 1920 v Negotinu, po narodnosti pa je Makedonec. Je diplomirani pravnik. Član KPJ oziroma ZKJ je od leta 1940, v NOB pa se je vključil leta 1941. Po osvoboditvi je bil na raznih dolžnostih. Tako je bil direktor časopisne hiše Nova Makedonija, veleposlanik v Sovjetski zvezi in Mongoliji (1958-1961), direktor Borbe (1962-1967), veleposlanik v Avstriji (1967-1969), stalni predstavnik v organizaciji združenih narodov (1969-1974), med tem je bil tudi predsednik varnostnega sveta (1972-1973) itd. Od 15. maja 1984 dalje je član predsedstva SFRJ. Dne 15. maja se je v Beogradu konstituirala tudi zvezna skupščina četrtega delegatskega sklica s štiriletnim mandatom. Za novega predsednika skupščine SFRJ je bil izvoljen Ivo Vrandečič (SR Hrvatska), za podpredsednika Ne-dja Barkovič (SAP Kosovo), za predsednico zveznega zbora Mika Gligorijevič — Takeva (SR Makedonija), za predsednika zbora republik in pokrajin pa Mi-lanko Bojanič (SR Srbija). Izvolili sotudi predsednike skupnih delovnih teles. Med temi so tudi Jože Marolt (SR Slovenija) v komisiji za vloge in predloge, dr. Marjan Rožič (SR Slovenija), v komisiji za varstvo in izboljšanje človekovega okolja. Božo Kovač (SR Slovenija) je bil izvoljen za predsednika odbora za notranjo politiko, Janez Kern (SR Slovenija) za predsednika odbora za delo, zdravstvo in socialno politiko —v zveznem zboru. V zboru republik in pokrajin pa je bil izvoljen Jernej Jan (SR Slovenija) za predsednika odbora za finance. Dne 16. maja pa so delegati obeh zborov zvezne skupščine na skupni seji izvolili na predlog predsedstva SFRJ Branka Mikuliča (SR BiH) za novega predsednika zveznega izvršnega sveta, za podpredsednika ZIS sta bila izvoljena Janez Zemljarič (SR Slovenija) in Miloš Milosavljevič. Novi zvezni izvršni svet ima 32 članov. Med člani ZIS sta iz Slovenije Janez Zemljarič in Francka Herga. Med zveznimi sekretarji ni nikogar iz Slovenije, pač pa sta dva med predsedniki zveznih komitejev, in to dr. Andrej Ocvirk za energetiko in industrijo ter dr. Lojze Ude za zakonodajo. Za predsednika ustavnega sodišča je bil izvoljen Ivan Franko. Dne 8. maja se je sestala republiška skupščina SR Slovenije v svojem četrtem delegatskem sklicu. Za novega predsednika republiške skupščine so izvolili Mirana Potrča, za podpredsednika pa Marijo Vičar — Zupančič in Jožeta Kneza. Predsednik zbora združenega dela je Valentin Dvojmoč, podpredsednik Franc Jelen, predsednik zbora občin je Vlado Beznik, podpredsednik Miro Steržaj, predsednica družbenopolitičnega zbora Valerija Škerbic in podpredsednik Jože Stegne. Na seji so razglasili novo predsedstvo SR Slovenije s predsednikom predsedstva Francetom Popitom. Za novega predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je bil izvoljen Dušan Šinigoj, za podpredsednika pa Janez Bohorič in dr. Boris Frlec. Novi slovenski izvršni svet ima 23 članov. Med temi je Pavle Kunc, predsednik Republiškega komiteja za energetiko. Med namestniki predsednikov republiških komitejev je tudi Martina Ookič, in sicer v republiškem komiteju za drobno gospodarstvo, dosedanja predsednica izvršnega sveta skupščine občine Trbovlje. (tl) Ml II II II fl-Ht 0 fh-0—I Prvomajske nagrade podeljene Dne 29. aprila so podelili v palači federacije v Beogradu zvezne prvomajske nagrade s strani posebnega zveznega odbora za podeljevanje prvomajskih nagrad. Letos je dobilo to visoko priznanje 30 delavcev, neposrednih proizvajalcev, ki so dosegli izjemne rezultate na področju izumiteljstva in prizadevanj za povečanje delovne storilnosti ter prispevali k razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. To visoko priznanje tvorita posebna listina dela in denarna nagrada. Od 30 prejemnikov letošnjih nagrad so štirje iz Slovenije, in to: — Matija Koritnik (rojen 1947 v Trbovljah), zaposlen kot strojni tehnik v Steklarni — Sijaj v Hrastniku. Je avtor petih izumov, ki jih s pridom uporabljajo v do- mači Steklarni, pa tudi v drugih steklarnah v Jugoslaviji; — Jože Peklenik iz ISKRE, Kranj; — Janez Rotar iz Metalne, Tržič; — Milan Tacinger, kmet iz Lešja, Ptuj. Čestitamo! Državna odlikovanja in priznanja Pred kratkim so bili z ukazom predsedstva SFRJ odlikovani številni občani iz revirjev. V Hrastniku so prejeli odlikovanja: Milorad Gruden — red republike z bronastim vencem, Alojz Pavčnik — red zaslug za narod s srebrnim vencem, Mirko Draksler — Leopold Grošelj, Valentin Potušek — medaljo dela s srebrnim vencem, Avgust Fišner, Marija Kopše in Avgust Predovnik — medaljo zaslug za narod. V Trbovljah je prejela Sabina Prašnikar — red dela s srebrnim vencem. V Zagorju pa so ta odlikovanja prejeli: Stane Gošte — red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Alenka Casagrande in Andrej Roglič pa red dela s srebrnim vencem. Državna odlikovanja so izročili dobitnikom pooblaščenci občinskih skupščin. Čestitamo! ★★★★★★★★★★★★★★ Zlati znaki sindikata Slovenije Dne 29. aprila je v prostorih slovenske skupščine v Ljubljani podelil Miha Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov, letošnje zlate znake Zveze sindikatov Slovenije. Prejeli so jih za večletno izjemno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva, in to 30 posameznikov in 4 sindikalne organizacije. Med posamezniki, ki so prejeli zlate znake ZSS za leto 1986, so tudi prejemniki iz naših krajev: — Janez Ciglar iz Hrastnika (Steklarna -Sijaj); — Izidor Dolar iz Trbovelj, naš bivši sodelavec v TOZD Rudnik Trbovlje, sedaj upokojenec; — Andrej Radej iz Zagorja, glavni jamski poslovodja iz DO RRPS, TOZD Rudnik Zagorjej — Julij Škrinjar iz Črnomlja (občinska skupščina); — Adam Vahčič iz Krškega (Elektro-distribucija). Čestitamo! Sindikat energetike o problematiki elektrogospodarstva in premogovništva Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije je na 2. seji 23. aprila 1986 v Ljubljani obravnaval potek obravnave rezultatov gospodarjenja v OZD energetike v letu 1985 in tekočo gospodarsko problematiko ter naloge sindikatov. V zvezi s tem je sprejel, ob upoštevanju že sprejetih ocen, stališč in sklepov v okviru organov ROS delavcev energetike Slovenije, ki so se nanašali na zahteve po odločenjši akciji za doseganje take cenovne politike oziroma cene električne energije in premoga, s katero bo pokrita najmanj enostavna reprodukcija, da je treba, glede na sedanje slabšanje družbenoekonomskega položaja, še zlasti elektrogospodarstva in premogovništva, opraviti v Skupščini SRS celovito obravnavo problematike energetike in da je potrebno v povezavi s tem zagotoviti enakopraven položaj delavcev energetike z drugimi delavci združenega dela še naslednje dodatne ugotovitve, sklepe in usmeritve: Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije ugotavlja, da so bile organizacije in organi ZS v OZD energetike vključene v priprave in obravnavo rezultatov gospodarjenja v letu 1985 skladno s sprejetimi usmeritvami oziroma navodili v Zvezi sindikatov Slovenije. Nadalje ugotavlja, da so bili zaključni računi za leto 1985 sprejeti v vseh OZD energetike in daje bila izkazana izguba v elektrogospodarstvu in premogovništvu za leto 1985 pokrita. Hkrati s tem ROS delavcev energetike tudi ugotavlja, da so prenešene obveznosti iz leta 1985, kot tudi pokrivanje izgube v elektrogospodarstvu in premogovništvu za leto 1985, ob nedovolj opredeljenih pogojih za leto 1986 prispevale, da je še zlasti elektrogospodarstvo in premogovništvo soočeno s poslabševanjem družbenoekonomskega položaja in s tem s problemi oziroma težavami pri gospodarjenju. ROS delavcev energetike Slovenije zato poziva vse organizacije in organe Zveze sindikatov v OZD energetike, da se aktivno vključijo skupno z drugimi odgovornimi dejavniki s področja energetike in drugih nivojih v prizadevanja za učinkovito reševanje obstoječe problematike energetike, še zlasti elektrogospodarstva in premogovništva, in s tem izboljšanje družbenoekonomskega položaja energetike sploh. Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije ocenjuje, da bo zaradi že omenjenih razlogov oziroma težav in problemov, s katerimi je soočeno še zlasti elekgrogospodarstvo in premogovništvo, na začetku poslovnega leta pri le-teh izkazana za prvo trimesečje letošnjega leta izguba in daje zaradi tega pričakovati, da se bodo težave in problemi še povečali oziroma poglobili, kar bo vplivalo tako na proizvodnjo kot na likvidnostni položaj in s tem tudi na materialni položaj delavcev oziroma osebne dohodke. ROS delavcev energetike Slovenije zato pričakuje, da se bodo, še posebno kolektivni in individualni poslovodni organi v SOZD elektrogospodarstva in premogovništva, kot tudi DPO in samoupravni organi v teh OZD, skladno s svojo vlogo, polno in z največjo mero odgovornosti angažirali, da se zagotovi, da bo proizvodnja potekala nemoteno in da v okviru lastnih sredin sprejemajo ukrepe za preseganje problemov in težav, ki so jim lastna in na katere imajo možnost vplivanja, da jih presežejo oziroma razrešijo. V tem okviru je treba ustrezno pozornost nameniti tudi osebnim dohodkom delavcev. Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije poziva oziroma zadolžuje vse organizacije in organe Zveze sindikatov Slovenije, da se z vso odgovornostjo in doslednostjo aktivno vključijo v priprave in samo izvedbo obravnave rezultatov gospodarjenja v OZD energetike v prvih treh mesecih letošnjega leta in preverjanje načrtov gospodarjenja, pri čemer se morajo še posebno zavzeti, da bo v teh obravnavah dan ustrezen poudarek lastnim razmeram, pomanjkljivostim, slabostim in odstopanju od planskih predvidevanj kot tudi ukrepom in naporom za njihovo preseganje oziroma odpravo v okviru vsesplošnih prizadevanj za uresničevanje nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Vztrajati morajo, da se obravnave dosledno izpeljejo v vseh temeljnih sredinah OZD energetike. Republiški odbor Sindikata delavcev energetike pri tem pričakuje, da se bodo poslovodni organi z vso odgovornostjo vključili v pripravo in izvedbo obravnave rezultatov gospodarjenja v prvih treh mesecih in da bodo v svoja poslovna poročila vključili poleg osnovne problematike in značilnosti gospodarjenjatudi odprta vprašanja in ukrepe, ki jih je nujno treba sprejeti za zagotovitev uresničevanja planskih ciljev in drugih odprtih vprašanj in problemov ter sprejetih dogovorov. To slednje po mnenju ROS delavcev energetike še zlasti velja za OZD elektrogospodarstva in premogovništva, zato predlaga, da se v poslovnih poročilih in obravnavi posebej še izpostavijo vprašanja, vezana za aktivnosti in resničevanje sprejetega v zvezi s samoupravno organiziranostjo, sklenitvijo samoupravnega sporazuma o skupnem ustvarjanju, razporejanju in delitvi skupnega prihodka, sprejetjem standardov in normativov za pridobitev dohodka oziroma deleža v prihodku, medsebojnim pretokom informacij, enotnim oziroma usklajenim nastopom na različnih nivojih samoupravnega dogovarjanja in odločanja itd. ROS delavcev energetike zadolžuje svoj izvršni odbor, da na eni svojih sej, na katero povabi tudi predsednika kolektivnih poslovodnih organov na nivoju SOZD in DO, razpravlja o omenjeni problematiki, pri čemer mu nalaga, da posebej izpostavi vprašanje odgovornosti, vezano na uresničevanje politike in plansko- razvojnih ciljev energetike, še posebno elektrogospodarstva in premogovništva. Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije posebej poziva kolektivne in individualne poslovodne organe kot tudi organizacije in organe ZS v OZD energetike, da se maksimalno angažirajo v aktivnostih in delu na pripravi materiala in sami obravnavi, ki sev zvezi s stanjem in reševanjem družbenoekonomskega položaja energetike, še Pred odhodom na delo v jamo se prileže dim zadnje cigarete. (Foto: B. Klančar) Tekmovanje »Sindikati, SLO in DS 86« Občinski svet Zveze sindikatov Trbov-Ije organizira tudi letos v okviru svojih aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije v akciji NNNP 86 tradicionalno tekmovanje ekip OO ZS in KK SZDL »Sindikati v SLO in DS 86«. Tekmovanje bo potekalo 14. junija 1986 na področju: Rovte — Planinska vas — Klek — Vasle — Dom DPO —Terezija rov — Strelišče Dobrna — dom Svobode Dobrna. Letošnje tekmovanje bo potekalo v počastitev 41. obletnice osvoboditve in občinskega praznika občine Trbovlje 1. junija. Vsaka osnovna organizacija zveze sindikatov oziroma krajevna konferenca SZDL prijavi lahko eno tričlansko ekipo in enega rezervnega tekmovalca. Večje osnovne organizacije sindikata s preko 200 člani lahko prijavijo še dodatno ekipo, enako tudi KKSZDL. V vsaki ekipi mora biti vsaj ena tovarišica. Tekmovanje bo obsegalo streljanje z zračno puško, izpolnjevali bodo test s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, metali bodo ročne bombe, se orientirali na zemljišču, razstavljali in sestavljali polautomatsko puško, sodelovali bodo v vaji z brentačo in v pohodu do 8 km. Prve tri ekipe in najboljša ženska ekipa bodo prejeli pokale ter priznanja. Tekmovanje se bo pričelo v soboto 14. junija, s pričetkom ob 8. uri pred gasilskim domom na Savinjski cesti 35. Izvedeno bo ob vsakem vremenu. Prijave je treba poslati do 4. junija na občinski svet Zveze sindikatov Trbovlje. Pri izvedbi tekmovanja bodo sodelovali OK ZRVS, občinski štab teritorialne obrambe, oddelek za ljudsko obrambo, občinski štab za civilno zaščito, OK SZDL in OK ZSMS Trbovlje. zlasti elektrogospodarstva in premogovništva pripravlja v okviru izvršnega sveta in skupščine SR Slovenije. Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije na svoji seji zaradi zapoznelosti dogovorjenega gradiva o poteku obravnave rezultatov gospodarjenja v OZD dejavnosti Zemeljski plin v letu 1985 in tekoči problematiki gospodarjenja ter odsotnosti članov ROS na seji iz te panoge dejavnosti ni mogel razpravljati oziroma v zaključku posebej vključiti specifiko te dejavnosti. Izvršni odborzato zadolžuje, da na svoji prvi prihodnji seji razpravlja o družbenoekonomski problematiki te dejavnosti v preteklem in tekočem letu in sprejme po potrebi, skladno z zaključki 2. seje ROS, dodatne ocene in usmeritve. Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije poziva komisijo ROS za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi, da vskladu s sprejetimi dogovori v okviru izvršnega odbora ROS pospeši delo na pripravi ustrezne analize o gibanju osebnih dohodkov v letu 1985 v OZD energetike Slovenije in njihovo usklajenost s SaS dejavnosti. Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije zadolžuje izvršni odbor in komisijo ROS za družbenoekonomske odnose in razvoj samoupravljanja, da redno spremljata oziroma se aktivno vključita v priprave in aktivnosti za sprejem ovrednotene elektroenergetske bilance, ki bo vobravnavi in sprejemu na skupščini ISEP v drugi polovici maja tega leta. Republiški odbor Sindikata delavcev energetike Slovenije daje pobudo programskemu svetu RTV Ljubljana oziroma uredništvu oddaj »Okrogla miza« in začasnemu koordinacijskemu organu na nivoju vseh treh SOZD (EGS, REK FLL Titovo Velenje, REK EK Trbovlje), da glede na ugotovitve, ne le iz razprave na 2. seji ROS delavcev energetike, ampak tudi glede na obstoječe nejasnosti in dezinformacije, ki so v pogledu sedanjega družbenoekonomskega položaja elektrogospodarstva in premogovništva ter reševanja težav in problemov energetike sploh prisotne v javnosti, proučita umestnost, da se v okviru oddaj »Okrogla miza« organizira posebna oddaja, ki bo na eni strani razgrnila javnosti tekočo in razvojno problematiko energetike, še posebno elektrogospodarstva in premogovništva; po drugi strani pa prispevala k boljšemu seznanjanju javnosti z družbenoekonomskim in samoupravnim položajem delavcev v energetiki. Franc Druks Na proslavah pred letošnjim praznikom Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznikom dela — prvim majem, ki so jih pripravili v posameznih občinah v glavnem že v petek, 25. aprila, so podelili tudi letošnja občinska srebrna priznanja Osvobodilnefrontesloven-skega naroda. Na področju posameznih občin so se posebne žirije pri občinskih konferencah SZDL odločile, da letošnja priznanja podele naslednjim občanom in skupinam: a) v Hrastniku so jih prejeli: Majda Žagar — Diacci, Rudi Hribšek. Mili Kobal, Franjo Krsnik, Jože Gole, Janez Ulaga in Društvo invalid Hrastnik; b) v Trbovljah Miha Ferme, Pavla Jeršin, Rajko Medvešek, Elvira Korošec, Franci Roj-šek, Alojz Vrbnjak in Strelska družina STT; Na proslavah v počastitev letošnjega praznika OF — 27. april in praznika dela 1. maja so predsedniki občinskih svetov zveze sindikatov na predlog posebnih žirij podelili letošnja občinska priznanja zveze sindikatov — srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije najaktivnejšim sindikalnim delavcem, društvom in organizacijam. Na področju posameznih občinskih sindikalnih svetov so jih prejeli: a) v Hrastniku Karli Hribar, Elza Ločičnik, Roman Kreže, Jože Sušeč, Majda Trbovc, Emil Rec in Gvido Kosm; b) v Trbovljah Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Trbovlje, konferenca OO Zveze sindikatov Cementarna Trbovlje, Marjan Bajda, Edi Brglez, Marjana Bogožalec, Srečko Drugovič, Roman Grilc, Mili Hacin, Branko Jurgan in Rudi Murn; Občinska priznanja O F c) v Zagorju Jože Malovrh, Štefan Lipičnik, Peter Ludoviko, Ivan Brečko in Janez Krznar; č) v Krškem Gasilsko društvo Podbočje, Franc Vakselj, Niko Keše, Janez Volčanšek, Jože Škoberne, Majda Blaževič, Vinko Gomiljšek, Janez Levičar, Zdenka Žič-kar, Henrik Kljun, Rudi Zupančič; d) v Črnomlju Jure Damjanovič, Janez Hotujec, Milan Kranjc, Slavko Malešič, Verica Marušič, Rihard Šoper; e) v Laškem Majda Gospodarič, Leni Videc, Ivan Čerin, Pavel Ajdnik, Štane Lotrič. Čestitamo! c) v Zagorju Marinka Kreže, Ivan Klančišar, Mija Fajfar, Mitja Kržišnik in Slavko Koželj; č) v Krškem Kornelija Božič, Janko Hrovat, Rafko Jelen, Ivan Lubšina, Jožica Mikulanec, Jože Moškon, Ivanka Petan, Anton Pleterski ml., Milena Sintičt Irena Strgar, Jernej Vintar, Stanislav Zupevc, OOZS Metalna — tozd TGO Senovo, OOZS TCP Djuro Salaj, tozd Proizvodnja celuloze Krško; d) v Črnomlju Marko Banovec, Kazimir Čemaš, Ivan Hrustek, Anton Muc, Alojz Puhan, Angela Štukelj in OOZS IMV Črnomelj; e) v Laškem Odločili so se, da bodo znake podelili nekoliko kasneje. Čestitamo! Srebrni znaki sindikatov — priznanja najboljšim Slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine Trbovlje s podelitvijo Prvojunijskih priznanj bo v nedeljo, 1. junija, ob 11. uri v delavskem domu v Trbovljah. V počastitev praznika občine Trbovlje pa bo 14. junija tudi družbeno-politična akcija sindikati v SLO in DS 86. Letošnje slavnostne seje vseh treh zborov občinske skupščine se bodo Kritično o skupnih interesih v revirjih Dne 12. maja so se sestali delegati skupščine skupnosti revirskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Na seji skupščine so govorili oskupnih temeljih planov vsake od teh občin v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo skupnosti za naslednje mandatno obdobje. Za zadnjo sejo skupščine skupnosti revirskih občin lahko rečemo, daje bila precej kritična, predvsem ko je šlo za dogovor o skupnih dejavnostih. Nekatere delegate je motilo to, da so sestavljale! dogovora pustili nekatere zadeve nedorečene. Enotnega mnenja niso bili pri tem, da bi del denarja, n. pr. za družbeni razvoj, dobile tudi občine, kjer delavci živijo. Dogovor vsebuje tudi naloge, pri katerih že doslej niso našli skupnega jezika, to so n. pr. obveznosti do Zasavskega srednješolskega centra, oskrba z vodo, skupni oskrbovalni center ipd. Ugotovili pa so, da so medobčinske službe dobro organizirane, to so medobčinske inšpekcijske službe, geodetska uprava, veterinarska služba, razmeroma dobro pa je tudi sodelovanje pri urejanju cest. Pomisleke so imeli nekateri delegati v prerazporeditvi deleža dohodka po občinah in enakomernejši policentrični razvoj, usklajeni razvoj zd- (tl) S 1. junijem višje pokojnine Že v prejšnji številki našega glasila smo 13. maj — dan varnosti Ob letošnjem dnevu varnosti so pripravili proslavo v dvorani Glasbene šole Trbovlje. V okviru te proslave so izvedli kulturni program ter podelili tudi letošnja republiška in občinska priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim delavcem na področju varnosti. Prejeli so jih: a) zlati znak za zasluge za varnost — tovarna kemičnih izdelkov, tozd Proizvodnja klora, Hrastnik, KS Steklarna Hrastnik, Jože Zorčič in Jože Potočnik; b) bronasti znak za zasluge za varnost — Jože Centrih, Zvonimir Ule, Karel Šergan; c) bronasti znak republiškega štaba civilne zaščite — Miha Molan. Več delavcev s področja varnosti je prejelo pisne pohvale zaopravljeno delo in uspehe, trije učenci osnovnih šol so prejeli knjižne nagrade za najboljše spise na temo varnosti in na to temo izdelali tudi najboljše likovne izdelke. Čestitamo! 1. junij — praznik občine Trbovlje Občani občine Trbovlje že vrsto let proslavljajo 1. junija svoj občinski praznik. Proslavljajo ga v spomin na zmago naprednih delavcev nad Orjuno 1. junija 1924 v Trbovljah. Občinska skupščina je skupno z družbeno-političnimi organizacijami in društvi pripravila v počastitev letošnjega praznika vrsto prireditev. V soboto, 24. maja je bila na strelišču na Dobrni proslava ob 40-letnici mladinske delovne akcije Brčko — Banoviči in dneva mladosti 25. maja. V sredo, 28. maja, ob 12. uri je bila v sejni dvorani družbeno-političnih organizacij predstavitev knjige »Trbovlje v NOV 1941 — 1945.« Že naslednji dan, v četrtek 29. maja, ob 12. uri je bila odprta novaturis-tična poslovalnica Kompas na Ulici 1. junija 18 (v bivši poslovalnici Dela pri Bergerju). Isti dan ob 18. uri je bila odprta tradicionalna likovna razstava članov likovnikov DOLIK z Jesenic in RELIK iz Trbovelj v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu. V petek, 30. maja, ob 16. uri pa je bila na prostoru med stanovanjskimi bloki Ulica Sallaumines pred restavracijo Lazarevac kulturno — zabavna prireditev. Isti dan ob 17. uri so otvorili dializni oddelek ZZB Tozd Splošna bolnica Trbovlje. V soboto, 31. maja, ob 6. uri je bil tradicionalni množični pohod na Vrhe s proslavo pred domom revirskih in savinjskih borcev ob 11. uri. Isti dan ob 16. uri pa na stadionu ŠD Rudar srečanje mažuretnih skupin in pihalnih orkestrov Slovenije. Pred tem srečanjem bo parada na Ulici 1. junija. poročali, da bc bodo pokojnine 1. junija letos že tretjič povečale. Znano pa ni bi lo, za kolikšen odstotek se bodo povečale. Dne 28. aprila pa je odbor za plan in finance pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije — SPIZ, sklenil, tla se s 1. junijem letos pokojnine že tretjič usklade med letom, in to za 20% z veljavnostjo od 1. januarja 1986 dalje. Letos so pokojnine na podlagi rasti osebnih dohodkov uskladili doslej že dvakrat, in to s 1. aprilom za 15 % in s 1. majem za 16 %, vsakokrat z veljavnostjo od 1. januarja 1986. Skupno povečanje pokojnin zaradi naraščanja osebnih dohodkov vseh zaposlenih v letu 1986 tako znaša 33,4 %. Pri tretji uskladitvi so upoštevali dejansko povečanje osebnih dohodkov v prvih dveh mesecih letos, oceno rasti osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih letos in priliv denarja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po podatkih republiškega zavoda za statisti- udeležile tudi delegacije vseh pobratenih mest, to je iz Sallauminesa, Lazarev-ca, Jesenic, Valandova kakor tudi iz Donjega Lapca. Po vsej verjetnosti pa bo poleg omenjenega osnovnega programa pripravljena v počastitev tega praznika še kakšna druga kulturna, športna ali ma-nifestativna prireditev. (tl) ravstva, reševanje usmerjenega izobraževanja ipd. Vsako od teh nalog si nekateri predstavljajo po svoje. Enoten jezik pa so našli delegati vseh treh občin, ko so se zavzeli za to, da TET I z 22 MW blokom (Pauker) čimprej preneha obratovati. Zavzeli so se za skupno podporo gospodarskih programov, ki so tudi izvozno perspektivni. Pri gradnji TE-TO III je treba obvezno zgraditi čistilne naprave. Ogrevanje revirskih občin naj ne bi bila le skrb naših občin. Poudarjeno pa je bilo tudi to, da vedno govorimo le o edinem onesnaževalcu, t. j. o termoelektrarni. Morda so mnogo večji onesnaževalci kemična v Hrastniku, Cementarna v Trbovljah, IGM v Zagorju, predvsem pa individualna kurišča v stanovanjskih naseljih. Govor pa je bil tudi o nadaljnjem razvoju turizma, dograditvi zasavske ceste ipd. V teku so javne razprave po posameznih občinah o tem dogovoru. Te bodo do koncajuni-ja letos. Za novega predsednika skupščine skupnosti revirskih občin je bil izvoljen Samo Logar iz Hrastnika, za podpredsednika Igor Ajtič iz Zagorja, za sekretarko pa Emilija Pišek, ki je bila do sedaj vodja strokovnih služb občine in izvršnega sveta Trbovlje. ko je razvidno, da je znašal povprečni čisti osebni dohodek vseh zaposlenih v obdobju januar—februar 82.551.—din, kar je za 50,2 % višji osebni dohodek od povprečnega v lanskem letu. Po oceni so se sredstva za OD letos v prvih štirih mesecih povečala za 55 % napram povprečju leta 1985. S tretjo uskladitvijo pokojnin bo doseženo 60,08 % skupno povečanje pokojnin zaradi naraščanja osebnih dohodkov zaposlenih. Tolikšno povečanje pokojnin ustreza glede na predviden porast osebnih dohodkov v prvem polletju v primerjavi z letom 1985. Za enak odstotek kot pokojnine se povečujejo tudi zneski za pomoč in postrežbo. Ta bo znašal 36.818 — din, nov, nižji znesek pa bo znašal 18.409,— din. Preživnine kmetom se bodo postopno povečale s 1. junijem kot pokojnine. Ko so sklepali o vnovični uskladitvi, so upoštevali določila zveznega zakona o sprotnem usklajevanju pokojnin z gibanji osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike. S temi usklajevanji med letom SPIZ uresničuje zakonske predpise. (t.l.) Pripravljamo letovanje otrok Tudi v letošnjem letu smo se lotili organizacije za brezplačno letovanje otrok smrtno ponesrečenih in aktivno umrlih delavcev kombinata. V zadnjih nekaj letih so otroci letovali v počitniškem domu v Vrsarju. V letošnjem letu so nam v komisiji za letovanje v Zagorju nekoliko obrnili hrbet, saj nam kljub lanskoletnemu ustnemu dogovoru niso rezervirali potrebnega števila ležišč. Zato smo se obrnili na Zvezo prijateljev mladine Trbovlje, ki nam je odstopila 60 ležišč v počitniškem domu na Debelem rtiču. Otroci bodo letovali od 1. do 15. avgusta. Cena oskrbnega dne je 1.800.—din . Za razliko od preteklih let moramo v kombinatu zagotoviti tudi potrebno število vzgojiteljev. Letovanje organizira koordinacijski odbor sindikata SOZD, financirajo pa ga delavci sestavljene organizacije. Vsak delavec prispeva od OD enkraten znesek, odvisno od višine stroškov letovanja. Božo Marot Delegati iz naših krajev v republiški in zvezni skupščini Iz poročila republiške volilne komisije povzemamo, da so bili izvoljeni delegati za družbenopolitični zbor SR Slovenije in delegati za zvezni zbor zvezne skupščine. V družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije je bilo izvoljenih 50 delegatov, med njimi so tudi Franc Grešak, rojen 1927, višji upravni delavec, upokojenec, Trbovlje; Miralem Imširovič, rojen 1957, ing. elektrotehnike, Črnomelj; Emil Štern, rojen 1942, ekonomist, Zagorje. V zvezni zbor skupščine SFRJ je bilo iz Slovenije izvoljenih 30 delegatov. Med njimi so Jože Breznikar iz Radeč, Martin Molan iz Krškega, Janez Sašek iz Črnomlja, Leopold Grošelj iz Flrastnika, Janez Lukač iz Litije. Milan Kožuh — predsednik Zveze slovenskih upokojencev Dne 25. aprila je bila v Ljubljani konferenca Zveze društev upokojencev Slovenije. Zveza je naslednica Društva upokojencev Slovenije in praznuje letos 40-letnico svojega delovanja. V društvih upokojencev v Sloveniji je včlanjenih 165.000 oziroma67% vseh upokojencev. Na konferenci so ugotovili, dasosedru-štva okrepila v vseh pogledih, predvsem organizacijskih, njihova dejavnost pa se je zelo razmahnila in razširila na mnoge dejavnosti. Naj omenimo pri tem tudi ustanovitev univerze za tretje življenjsko obdobje. Razumljivo je, da upokojence najbolj skrbi gmotni položaj. Predvsem je bilo težko lansko leto, ko se je stanje še poslabšalo napram letu 1984. V zadnjih mesecih so se pokojnine povečale, vendar še vedno precej manj kot osebni dohodki. Na konferenci so razpravljali še o raznih drugih aktualnih problemih. Za novega predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije je bil izvoljen Milan Kožuh, ki je sicer predsednik Društva upokojencev Trbovlje. Umrl je France Klopčič (25.10.1903 - 25.4.1986) Pred praznovanjem letošnjega prvega maja, delavskega praznika, so v Ljubljani pokopali v domačem in tovariškem krogu Franceta Klopčiča, komunista, revolucionarja od leta 1920, organizatorja spopada z Orjuno v Trbovljah, zaslužnega občana občine Zagorje, dobitnika Prvojunijske nagrade občine Trbovlje itd. Umrl je v 83. letu starosti. Od njega so se poslovili tudi predstavniki revirskih občinskih skupščin in družbeno-političnih organizacij ter na njegovo željo tudi moški pevski zbor Loški glas iz Zagorja. S smrtjo Franceta Klopčiča smo izgubili enega prvih slovenskih komunistov, menda tudi zadnjega, ki se je udeležil pred šestinšestdesetimi leti ustanovnega zbora komunistične partije Slovenije. Izgubili pa smo tudi moža, ki je bil posebno v mladih letih neločljivo povezan z rudarji in rudarskim življem bodisi v otroških letih v francoskih rudnikih ali pa pozneje v Zagorju in zasavskih revirjih. Ko se spominjamo njegove življenjske poti in njegovih bojev, ne moremo mimo njegovega velikega deleža v boju z Orjuno in uspešno končanega spopada z njo 1. junija 1924 v Trbovljah. France Klopčič je bil leta 1924 sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ in leta 1925 član CK SKOJ-a. V letih 1926-1927 je bil član pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo in v letih 1929-1930 tehnični sekretar politbiroja CK KPJ. Aprila leta 1930 je pobegnil v Sovjetsko zvezo. Tu se je šolal na mednarodni leninski šoli in delal kot novinar. Kot žrtev stalinskih procesov je bil osem let zaprt v taborišču ob reki Uhti. Leta 1956, to je po dobrih 25 letih, se je vrnil v domovino rehabilitiran. Skupno je prebil v starojugoslovanskih in sovjetskih zaporih in taboriščih enajst let. Po vrnitvi domov je bil med leti 1959-1965 član CK ZKS. Napisal je vrsto knjižnih del iz novejše zgodovine, predvsem revolucionarnega delavskega gibanja. Med objavljenimi so predvsem naslednja pomembna dela: Velika razmejitev, Neravnodušni državljan, Kritično o slovenskem zgodovinopisju, Desetletja preizkušenj in O preteklosti drugače. Izgubili smo tovariša in prijatelja, ki je ostal do zadnjega zvest revolucionarnim idejam iz svoje mladosti , človeka, ki je verjel v komunistično družbo in ostal zvest načelu,986 je bila v Tržiču 14. mednarodna razstava mineralov in fosilov. Pripravili sojo kot običajno v tamošnji osnovni šoli Heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Pokrovitelj jetošnje razstave sta bila Rudnik urana Žirovski vrh in skupščina občine Škofja Loka. Rudnik urana je pripravil razstavo uranovih rud in pregled varstva človeka in okolja. Predstavila se je občina Škofja Loka, Inaprojekt Zagreb je pripravil pregled dejavnosti tozda Kompleksna, geološka, raz-izskovalna, predstavili so se mladi raziskovalci Trilobit iz Velike Gorice. Srednja naravoslovna šola iz Ljubljane je prikazala geološko izobraževanje, razstavljena je bila zbirka okamenin in rudnin jeseniškega prostora, predstavljena je bila slovens- ka geološka transverzala. Na posvetovanju je bil govor ovrednotenju in eksploataciji uranskih nahajališč. Na seminarjih o sodobnih vidikih geologije in mineralogije pa so govorili o nastanku in ekonomskem pomenu radioaktivnih mineralov in jedrske varnosti. Kot prireditelj so nastopali Društvo prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču, komite za mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču, odbor za 14. mednarodno razstavo mineralov in fosilov v Škofji Loki in prireditveni odbor za 14. mednarodno razstavo v Tržiču. Na predvečer, 16. maja, so prireditelji pripravili kulturni program, naslednji dan ob 8. uri pa so odprli razstavo. (tl) Določen je najnižji znesek za socialno varnost Izvršni svet SR Slovenije je 24. aprila letos objavil odlok o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Ta odlok je sprejet na podlagi določil zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju oseb- nih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. Z veljavnostjo od 27. aprila dalje velja najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, mesečno 35.000,00 din. C Posvetovanja, simpoziji, konference V času od 20. do 24. oktobra letos bo potekal v Ljubljani peti jugoslovanski simpozij o podzemski eksploataciji. Organizatorji tega simpozija so Zveza rudarskih,-geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov Jugoslavije — komite za podzemno eksploatacijo. Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov Slovenije in Rudarski inštitut Ljubljana. Tema simpozija je: Sodobne usmeritve razvoja podzemskega rudarstva v Jugoslaviji za ekonomično proizvodnjo mineralnih in energetskih surovin. Podteme pa so: Uporaba računalništva v podzemski eksploataciji, Vpliv fizikalno mehanskih in drugih lastnosti delovnega okolja na tehnološke procese v podzemski eksploataciji in Ekonomika v podzemski eksploataciji. Na simpoziju bosta poudarjeni predvsem dve novi usmeritvi, in to uporaba računalništva in geoinženiring. Organizatorji pa želijo, da bi udeleženci dali prispevke tudi s področja avtomatizacije s pomočjo elektronike, robotizacije itd. Podzemsko rudarstvo bo lahko obdržalo korak s časom le, če bo pravočasno spoznalo ne le uporabnost, pač pa tudi nujnost tehnoloških novosti, ki v drugih tehničnih panogah že povzročajo novo tehnološko revolucijo v vseh fazah procesa eksploatacije od idejnih zamisli do pridobivanja in še naprej. Udeleženci, ki nameravajo sodelovati na tem simpoziju z referati, morajo referate poslati organizatorju, to je Rudarskemu inšitutu v Ljubljani, najkasneje do 15. julija 1986, medtem ko je bilo treba predhodno informacijo z naslovom refereta predložiti do 15.4.1986. (tl) X X Vpliv onesnaženega okolja na zdravje otrok Dne 11. oktobra 1985 je potekal v Trbovljah sestanek pediatrične sekcije slovenskega zdravniškega društva. Na tem sestanku, katerega se je udeležilo večje število zdravnikov — pediatrov iz vse Slovenije, je bilo pripravljenih več referatov na temo: Vpliv onesnaženega okolja na zdravje otrok. Vsi ti referati so objavljeni v publikaciji Zdravstveno varstvo številka 1-2/86. Objavljeni so naslednji referati: Pediatrična služba v Zasavju, (prim. dr. Ludvik Kramberger), človekovo odzivanje na ekosistemske spremembe (dr. D. Vrbovšek), Vplivi onesnaženega zraka na bolnike z bronhialno astmo (dr. Marijana Kuhar), Vzgojno varstveni zavodi in obolevnost otrok za akutnimi respiratornimi efekti (dr. Matej Kunaver), Vpliv stopnje onesnaženega zraka na gibanje natalitete in incidenco rojevanja nedonošenčkov in zahirancev v Zasavju (dr. Nenad Terzič), Vpliv onesnaženosti zraka v trboveljski dolini na zdravje šolske in predšolske mladine (dr. Marjeta Opresnik — Pešec), Ekološki in meteorološki vplivi na obolenje dihal pri otrocih v Zasavju (dr. Magda Lušič). Interesenti, ki se zanimajo za vsebino teh referatov z ugotovitvami, si lahko ogledajo le-te v omenjeni publikaciji v strokovni knjižnici sozd REK EK. (tl) Mir — preprosta beseda z velikim pomenom Človeštvo vse bolj hrepeni po njem, mir pa izginja iz naših dlani in se nam vse bolj oddaljuje. Tako smo že na robu prepada, ki vodi v tretjo svetovno vojno. Spomnimo se na železno zaveso, ki je padla med Vzhod in Zahod, spomnimo se krvavih bojev narodov proti kolonialistom, raznih terorističnih akcij, jedrskega oboroževanja velesil, vojne zvezd... . Toda pri tem nimajo besede preprosti in, pošteni ljudje, ki si želijo živeti svobodno, človeka vredno življenje. Največkrat si to dovoljujejo »velike sile« in prav takšna dejanja so zaskrbljujoča. Jugoslavija se zavzema, da bi golob miru poletel in razprostrl krila čez vse dežele sveta. Sama ne bo napadala, v primeru vojne pa se bomo vsi borili in branili pred napadalci. Jasna Fabjan, 8.c Osnovna šola narodnega heroja Rajka, Hrastnik Berta Čobal — Javornik Reci poetu... »... sin tvoj zaril se je živ pod zemljo -v Ameriki koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva ...« Nekoč zapel je poet, ko s trebuhom za kruhom v svet — odšel je sin naših dolin, gorš in morjš ... ko zapustil je plug in motiko in s sliko domačega kraja — rodnega raja zaril se v črno zemljo za skorjico kruha, ki bila je trda in suha, vsa prepojena z znojem in lastno krvjo... V rovu je hiral, v tujini umiral, izgubljal življenje, naš sin ... Reci poetu! Sin naš po svetu več ne potuje, knapov rod ne odhaja na tuje! Tu, v zemlji domači, ob beli pogači koplje črni zaklad ... mu tuja je glad! zarja poljan - dan na dan toplo ga obseva, s srcem ljubečim kot mati ogreva gruda domača ... Reci poetu! Danes v svetu knapov rod utira pot si milejše in svetlejše ga zarja dneva obseva ... Zato! Rudarii, vsem srečno! Ko kjerkoli, vedno in večno — v miru, svobodi — bodi rudar na svoji zemlji ... svoj gospodar! Obisk v Cankarjevem domu Na 110. obletnico Cankarjevega rojstva — 10. maja, smo bili povabljeni v Cankarjev dom na ogled baletnega triptiha. Žal se nas je temu vabilu odzvalo mnogo premalo. V velikem foajeju nas je pozdravil direktor Cankarjevega doma. V našem imenu pa seje zahvalilTine Lenarčič. Najprej smo si ogledali Cankarjev dom. Morali smo potrditi, da je to resnično velika stvaritev in pridobitevza slehernega Slovenca. Nato smo v veliki dvorani videli orgle, o njih nekaj več izvedeli in tudi slišali nekaj skladb. Ob 17. uri pa se je začela predstava, baltni triptih. Sestavljen je iz treh delov: Richarda VVagnerja — Siegfriedova idila in Matilda ter Pastoralna simfonija L.W. Beethovna. Bila je enkratna predstava. Uživali smo v prečudoviti glasbi, koreografiji in v odlični izvedbi plesalcev baleta. To je bila predstava, ki je ne bomo kmalu pozabili. Delo smo nagradili z burnim in dolgim ploskanjem, Mislimo, da ne bomo imeli kmalu prilike, da bi si lahko zopet ogledali takšno vrhunsko delo, zato nam je žal vseh tistih, ki tega niso videli. Rudi Janežič V Zagorju so se vabilu na razgovor odzvale naslednje tovarišice: Joža Mrva, administrator v TOZD RIG, zaposlena štiriintrideset let, Marija Draksler, zaposlena dvaindvajset let, dela pri obračunu OD, v rudniški menzi pa je zaposlena dvanajst let Marija Kranjc. Vse tri so bile tako polne doživetij, tako navdušene, da je to težko opisati. Najprimernejši bi bil posnetek na magnetofonski trak. Strnjene misli pa so: Enkratno je bilo. Srečne smo, da so se nas v Ljubljani spomnili. Premalo imamo duševne hrane. Veste, da so se ljudje bali tega obiska. Nismo si mogle predstavljati, da imamo pri nas kaj tako lepega. Več ru- Marica Grešak — Jakopič Pridi veter Zapusti, o vetrič, skalne vrhe in pridi v dolino, kjer čakam na te, čakam na tebe, ker njega ne bo, za vedno od mene vzel je slovo. Objela bom tvoje nevidno telo, kakor sem njega za grenko slovo, a ti bi razkodral mi temne lase, kot so nekoč jih njegove roke. Tebi, le tebi bom dala srce in ti zaupala svoje gorje, le ti mi zvesto solze bi sušil in srčne mi rane spet ohladil. Moj mladi rudar si drugo je zbral in pred oltar jo je popeljal, nesrečno zdaj moje je mlado srce, prevarana točim grenke solze. darjev je reklo. Kaj pa bom jaz v Cankarjevem domu. saj nisem za tja, pa še balet Tako nobenegaod rudarjev ni bilo videti, škoda. Ko bi se udeležili, bi jim bilo gotovo všeč. Laiki smo, predstava je bila za izobražene ljudi, vendar smo od lepote onemeli. Dovolj je bilo, če si gledal samo svetlobne učinke. Pa orgle. Mene je kar v grlu stiskalo in na jok mi je šlo, tako je bilo lepo, je povedala ena od udeleženk. Žal nam je, da nismo imeli več časa, da bi si notranjost doma podrobneje ogledali. Še bolj pa nam je žal, da se predstave ni udeležilo večje število sodelavcev. Obveščenost ni bila najboljša. Okrožnico ljudje karzaložimo med ostale akte. Razobesiti bi morali plakate. Organizirajte še kdaj ogled kakšne predstave v tem čudovitem domu. Prepričane smo, da bo udeležba velika. V laboratoriju RRPS v Trbovljah so se vabilu na predstavo v Cankarjev dom odzvale v velikem številu predvsem ženske. Že dolgo smo se odpravljale v Cankarjev dom, saj smo si ga želele ogledati, odkar so ga zgradili. Organiziran obisk nam je zato prišel še kako prav, so povedale Alenka Krafogel, Heda Klenovšek in Marjana Uranič. Da se nismo že prej odpravile, je bilo več vzrokov. Eden izmed glavnih so vstopnice, ki jih v Cankarjevem domu po telefonu neradi rezervirajo. Če je predstava dobra, pašo sploh hitro razprodane. Tako bi moral dvakrat v Ljubljano — enkrat po vstopnice, drugič pa n£ predstavo. Če bi šle same, si tudi ne bi mogle tako temeljito ogledati doma. Pohvaliti moramo osebje Cankarjevega doma, ki nas je tako prijazno sprejelo. Cankarjev dom smo videle prvič. Bile smo presenečene nad veličastnostjo tega doma. Predstava je bila moderna, enkratna, všeč nam je bila, čeprav nismo glasbeno preveč izobražene. Orgle so prav tako veličastne v tem velikem prostoru. Predlagamo, da bi še kdaj organizirali obisk v tem čudovitem domu, vendar ne na delovno soboto. Morali bi se odločiti za kakšno lažje delo, prirejeno v okrogli dvorani. Zelo radi se bomo odločili, verjetno tudi moški, ki res niso tako navdušeni za balet, zato je bil verjetno tudi tako slab obisk. Še dolgo nam bo ostalo v spominu to lepo sobotno popoldne. Sašo Kosmač, dipl. ing. rud., zaposlen v DS SS RRPS V Cankarjevem domu do sedaj še nisem bil, zato sem se rad odzval vabilu za ogled tega kulturnega doma. Organizacija je odlično potekala. Predvsem všeč mi je foaje, kjer nas je sprejelo osebje in predsednik Cankarjevega doma. Prostor je veličasten, tla marmornata, stene dekorirane z lepimi tapiserijami. Velika dvorana deluje nekoliko hladno, industrijsko, poseben čar k izgledu pa le prispevajo orgle. Predstavitev orgel mi je bila izredno všeč. Nisem ravno ljubitelj baleta, vendar mi je bila predstava všeč, k temu je prav gotovo pripomogla koreografija in odli- čni svetlobni učinki. Z eno besedo všeč mi je bilo in rad bi se še odzval vabilu. Lepo bi bilo videti še kakšno gledališko predstavo, morda dramo ali opero. Pravzaprav sploh ne vem, kako sem vstopila v avlo Cankarjevega doma. V hipu me je vso prevzelo: veličastno, lepo, presenetljivo. Obstala sem, skoraj neslišno sem vstopala, čudno mirna in polna tihega zadovoljstva. Korak za korakom in z občudovanjem sem ogledovala vabljive tapiserije, mogočne luči, ki so v vsej svoji lepoti krasile vse tisto, kar se je ponujalo očem. Zdelo se mi je kot da sem sama, kot da je v tistem hipu vsa ta lepota namenjena samo meni. To pa je bil le trenutek, že v naslednjem hipu sem se zazrla v množico, ki je prav tako občudovala vse tisto, kar je tako nenadoma prevzelo mene. Nisem še utegnila vsega videti, kar sem želela, ko sem že vsa mirna inpolna občudovanja prisluhnila orglam. Še kot otrok sem rada poslušala zvoke, ki so me to pot še bolj napolnjevali z neznanimi, mogočnimi občutki. Ob baletni predstavi pa sem pozabila na vse: svetlobni efekti, glasba, gibanjenaodru, vse to me je popeljalo v sanjski svet, ki ga ni mogoče pozabiti... Tak'šni so moji vtisi, nosim jih v sebi, vsak dan, vsako uro, vsako minuto, spremljajo me povsod in na vsakem koraku bogatijo moj vsakdanji delavnik. Ta prispevek nam je poslala prosvetna delavka Irena. Ivan Kunstek, zaposlen kot nadzornik v gradbišču tozda RIG šestindvajset let. Večina nas je prvič videla rezultate, tudi našega dela. Prepričali smo se, da denar, ki smo ga prispevali, ni bil vržen stran. Marsikje v Evropi sem že bil, vendar se mi zdi, da kaj tako lepega nisem videl. Lahko smo ponosni na ta kulturni hram. Predstava je bila odlična, koreografija tudi, potek sinhroniziran. Osebno mi je bila predstava zelo všeč, menim pa, da bi si rudarji raje ogledali kakšno domače dramsko delo. Upam, da ga bomo lahko kaj kmalu videli. Dragica Bregant pedagog. Tričlanska žirija je izbrala 21 zborov, ki jih je predlagala za sodelovanje na festivalu Kurirček in mladinskem festivalu v Celju Tako strokovnjaki, kot tudi publika je bila mnenja, da se je raven mladinskega zborovskega petja dvignila napram prejšnjemu letu: Ugotovili so, da se te pomembne revije premalo udeležujejo primorski, gorenjski in dolenjski pevski zbori. Revijo je pripravil Svet revije. Letošnja jubilejna revija je potekala pod pokroviteljstvom Republiškega komiteja za kulturo, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo ter Lidije Šentjurc in Janeza Vipotnika, ki je imel uvodni govor ob začetku revije. Naj omenimo še to, da je v prejšnjih devetih revijah sodelovalo 206 zborov na464 nastopih pred občinstvom. Z letošnjimi udeleženci je nastopilo na vseh revijah okoli 40.000 mladih pevcev iz Slovenije, ki pojejo v okoli 800 zborih. O tej reviji mladinskega zborovskega petja bi lahko seveda pisali še precej več, vendar so o tem pripravili obširnejša poročilažetudi ostali časopisi, radio in televizija. Likovne razstave Od 25. aprila do 6. maja je bila odprta likovna razstava del Jožeta Naglava, ljubitelja slikarstva iz Hrastnika. Pripravili so jo v Delavskem domu v Hrastniku. Od 8. do 19. maja je bila v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu odprta razstava likovnih del treh slikark, članic RELIK-a Svobode Center. Helca Krasnik je razstavljala 20 akvarelov, Ivanka Uršič 21 olj, akvarelov, tušev, itd., De-sanka Kreča pa 11 del v kredi, akvarelu in voščenkah. Skupno je bilo razstavljenih 52 del na različne motive — pokrajina, stare zgradbe, domačije, krušne peči ter obmorska in gorska pokrajina. Pri otvoritvi je sodeloval moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Majcna, razstavo pa je odprl predsednik izvršnega sveta občine Trbovlje Ervin Malešič. Od 13. do 16. maja je bila v festivalni dvorani na Bledu odprta razstava slikarskih .del ob mednarodnem simpoziju o termoenergetiki. Svoja dela so razstavljali Ernest Špilar, Helca Krasnik, Ivanka Uršič, Zdravko Dolinšek, Ervin Malešič, Ivan Žgalin, Miloš Vastič in Franc Kopitar, akademski slikar. Raztavljena dela so se nanašala na energetiko, industrijske in rudarske motive... Od 13. do 23. maja pa sta razstavljala v razstavnem salonu Viktorja Gregorača na Javorniku — Koriška Bela, dva člana RELIK-a iz Trbovelj, in to Ivan Žgalin in Bojan Piki. Žgalin je razstavljal olja in akvarele, Piki pa baker in lignit. Skupno je bilo 25 del. V likovni galeriji v Delavskem domu Trbovlje je bila v času od 25. aprila do 5. maja razstava del ljubljanskega slikarja Franja Smoleta. Razstavljal je 37 del akvarelov in risb z motivi iz NOB. Ob otvoritvi je sodeloval mešani pevski zbor Svobode II. Vse navzoče je pozdravil in razstavo odprl Janez Zavolovšek v imenu likovne sekcije RELIK. V času od 24. aprila do 5. maja je bila v avli Delavskega doma Zagorje razstava na temo: »Rišem politični plakat«. Predloge za plakate so izdelali učenci zagorskih šol. Razstava pa je sodila v okvir kongresnih aktivnosti. Inventura kulturnih prireditev V zadnjem enomesečnem obdobju so se zvrstile številne kulturne prireditve v krajih, kjer delujejo naše organizacije združenega dela. Kot običajno, jih bomo na kratko omenili v našem pregledu tudi tokrat. Gledališče Dne 8. maja zvečer je gostovala v Delavskem domu Trbovlje Drama SNG iz Ljubljane. V okviru večernega abonmaja v organizaciji ZKO T rbovlje je nastopila s komedijo N.V. Gogolja: Kvartopirci. Dne 16. maja zvečer je v Delavskem domu v Trbovljah gostovalo kulturno-umetniško društvo Bratstvo iz Raven na Koroškem. V srbohrvatskem jeziku so nastopile z delom Iva Brešana: Smrt predsednika hišnega sveta. Burlesko v osmih slikah je v režijskem pogledu pripravil Bojan Čebulj, realizacijo pa Fa-hrudin Handarovič. 6. maja je bila v Delavskem domu v Hrastniku šesta in s tem zadnja predstava gledališkega abonmaja za odrasje v tej kulturni sezoni. Nastopilo je Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane' z burko Thorntona VVilderja: Snubačka. 15. maja so v knjižnici v dijaškem domu v Hrastniku pripravili gledališki večer s članoma SLG Celje Ljerko Belak in Bogomirjem Verasom. 20. maja je v okviru mladinskega abonmaja v Delavskem domu v Hrastniku nastopilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z gledališkim musiclom Metka in Janko. V Hrastniku so si obiskovalci v okviru večerneg^abonmaja ogledali šest predstav. Prodanih vstopnic za vsako od teh predstav je bilo 334, dejansko pa se jih je udeležilo povprečno po 250 obiskovalcev. V mladinskem abonmaju so si učenci predmetne stopnje ogledali dve predstavi, v pionirskem abonmaju patri dela. Obisk so organizirali preko šol. Koncerti V času od 1. do 5. maja je mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt gostoval v ČSSR. V šumperku so pripravili več koncertov narodnih in umetnih pesmi. 9. maja tega leta je moški pevski zbor Društva upokojencev Hrastnik imel celovečerni koncert ob dnevu zmage in 20-letnici zbora. Peli so slovenske narodne in umetne pesmi pod vodstvom Adolfa Dragarja. Ta je prejel na koncertu Gallusovo listino Zveze kulturnih organizacij Slovenije za življenjsko delo na glasbenem področju. Pesem ne pozna meja je bila letos v Pliberku, in to 18. maja. Revija je bila 13. po vrsti in je bila tokrat prvič na Koroškem. Poleg tržaških in primorskih pevskih zborov seje revije udeležil tudi mešani pevski zbor Svobode II pod vodstvom Helge Briner. Vsak zbor je zapel po dve pesmi in vsi zbori skupaj tudi dve pesmi. Koncert so pripravili na gradu Pliberk. 7. maja zvečer je bila v Delavskem domu v Trbovljah osma revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz Zasavja. Organizirala stajo Zveza kulturnih organizacij Trbovlje in Zasavska pevska skupnost. Revije so se udeležili zbori iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije. V času od 16. do 18. maja je potekala v Zagorju 10. revija mladinskih pevskih zborov. Slavili so torej 20-letnico te nadvse pomembne revije za slovensko mladinsko zborovsko petje. Revije se je udeležilo 51 zborov z okoli 2800 mladimi pevci. Strokovno žirijo je vodil Branko Rajšter, znani zborovodja in glasbeni Franja Šprogar, predsednica skupščine občine Trbovlje, je 18. aprila odprla samos- tojno razstavo Stojana Batiča, ak. kiparja. Dne 6. maja so zaprli imenitno razstavo 41 plastik in 10 risb Stojana Batiča, akademskega kiparja, trboveljskega rojaka, sicer pa živečega v Ljubljani. Razstava je bila prirejena posebej za to priložnost v predavalnici Delavskega doma. Deležna je bila s strani občanov precejšnje pozornosti in velikega obiska. Umetnik je pripravil to razstavo v Trbovljah na povabilo Kulturneskupno-sti Trbovlje ob njegovem 60 letnem jubileju. O tej manifestaciji likovne umet- predavalnici Delavskega doma v Trbovljah. (Foto: B. Klančar) nosti smo poročali na kratko že tudi v prejšnji številki našega glasila. V času od 29. maja pa do 9. junija je v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu likovna razstava del članov likovnega kluba DOLIK z Jesenic in likovne sekcije RELIK iz Trbovelj v počastitev občinskega praznika občine Trbovlje 1. junija. Skupno je razstavljenih 50 del. Vsaka od teh sekcij razstavlja polovico del. (tl) Izposojeni trenutki resnice Kakor vsi veliki kulturni pojavi ima alpinizem prebogato vsebino. Boj z gorami, ljubezen do gora je le simboličnega pomena, kakor je končno smrt le primerjava z življenjem. V vsemirspada patudi človeška volja. G. Lammer Med najšibkejšimi je najmočnejši tisti, ki ne pozablja na svoje slabosti. Švedski pregovor Ni vedno sezona za striženje ovc. Francoski pregovor Niti en razboriti duh ni nikoli smatral menjavo mnenja kot znak nespodobnosti. Ciceron O umetniški stvaritvi ne recite, da je zanič, če vam morda ni všeč, dopustite možnost, da je ne razumete. R. Ringbauer Narod, ki nima svoje zgodovine, je kakor človek brez spomina. M. Bor Lepoto in bogastvo del mogočne matere narave smo tolikanj obložili s svojimi iznajdbami, da smo jo povsem zadušili. Vendar pa narava čudovito osramoti naša jalova in ničeva prizadevanja, kjerkoli zablešči v svoji čisti pristnosti. M. D. Montaigne Medicinsko raziskovanje je tako zelo napredovalo, da praktično ni več zdravega človeka. A. Huxley Tisti, ki morejo, naredijo. Tisti, ki ne morejo, učijo. E. A. Murphy Človek ni do ničesar tako nestrpen, kakor do ravnokar odloženih lastnih zmot. J. W. Goethe Moške je treba jemati takšne, kakršni so, ženske takšne, kakršne bi rade bile. F. VVedeking Kaj je, kaj pomeni ... BILATERALIZEM — je sistem meddržavnih odnosov, ki je zasnovan na pogodbah med dvema državama. Nasproten je multilaterizem, ki temelji na pogodbah več držav; CENZUS — je popis; v rimski državi popis premoženja rimskih državljanov zaradi razporeditve v davčne razrede; je pogoj, ki je postavljen za pridobitev pravice; DOTACIJA — je denarni znesek, ki se daje kot podpora. Dotacija so nevračljiva denarna sredstva. Ta sistem financiranja je prevladoval v administrativnem gospodarskem sistemu. Denarna sredstva so se v proračunu zbirala in iz proračuna dajala. Sicer pa se v praksi ta beseda pogosto pojavlja n. pr. pri odobravanju raznih pomoči društvom, organizacijam itd; INVESTICIJE — pomenijo v ožjem pomenu naložbe v nova osnovna sredstva. V širšem pomenu so naložbe v nova osnovna sredstva; KARTEL — je nižja oblika monopola; je kratkotrajni sporazum zaradi izločanja, odprave konkurence. Poznamo kartel cen, proizvodnih kvot in kartel trga; KONSIGNACIJA — je pošiljka blaga za prodajo. Konsignacijsko skladišče je skladišče za blago, ki je poslano za prodajo. Konsignacijsko blago ostane lastnina tistega, ki ga da konsignacijskemu skladišču v hrambo ali prodajo; ORGANIZACIJA DELA — beseda izvira iz grške besede »organon«, kar pomeni orodje. Iztega izviratudi beseda organizem in pomeni živo bitje z vsemi deli ali organi, ki sestavljajo celoto. Pomeni tudi delovno skupnost. Da bi taka skupnost lahko pravilno delovala, je treba vse dele harmonično povezovati in koordinirati po času, kraju in nadoločen način. Razvojne stopnje organizacije dela v gospodarstvu so obrtniški način proizvodnje, manufakturni in industrijski. Do individualnega načina proizvodnje je organizacija dela temeljila na izkušnjah. Strojni način proizvodnje pa je zahteval znanstveno preučevanje organizacije dela. Pomembne smeri tega preučevanja so: taylorizem, fayolizem in fordizem; STANDARD — pomeni obvezen, splošno veljaven tip ali vzorec blaga, vrsta blaga določene stroke, kakovosti (JUS, DIN). Standard pomeni tudi poprečno življenjsko raven. Poznamo osebni in družbeni standard. Rudarstvo in energetika doma in po svetu Energije je več kot potreb Ni še dolgo tega, ko so planerji in analitiki v zveznem merilu razpravljali o tem, kolikšna naj bo proizvodnja premoga in drugih virov energije v letošnjem letu. Letni proizvodni načrt jugoslovanskih premogovnikov na temelju sprejete energetske bilance znaša 75 milijonov ton premoga vseh vrst. Da bi lahko to količino nakopali, pa ni tako enostavno. V pomladnih mesecih je namreč bilo kar precej padavin in so tako akumulacije pri HE večinoma polne, težave pa so nastale, ker je trenutno ponudba vseh vrst energije večja kot so potrebe, kar se ni dogodilo že več let. V celoti še niso izkoriščene vse zmogljivosti v premogovnikih, elektrogospodarstvu, pa tudi ne v industriji nafte in plina. Tako se ustvarja vtis o presežkih energije, kar bi lahko imelo v bližnji in daljni prihodnosti negativne posledice. Pri varčevanju in racionalni porabi energije se to posebno pozna pri gospodinjstvih, ki omejujejo nakupe oziroma porabo. Za kupce so visoke cene premoga, dražja energija oziroma elektrika in dragi naftni derivati zadostni razlog, da se bolj zanimamo za porabo. Tudi v združenem delu čedalje bolj iščejo racionalnejše rešitve v pogledu vrst in količin posameznih virov energije. Zaradi zadostne hidroenergije je večje število TE v rezervi ali pa samo simbolično obratujejo. Dnevna zimska poraba električne energije je znašala 240 milijonov, sedanja pa znaša le okoli 150 milijonov kWh. Nekatere rafinerije terjajo, da bi pričela obratovati tudi TE na mazut, da bi se zmanjšale na ta način zaloge in omogočila nadaljnja proizvodnja naftnih derivatov. V Maoču blizu Plevlje so velike zaloge premoga V okviru načrta za raziskave energetskih bogastev v Črni gori že dve leti pospešeno ugotavljajo, kolikšne so zaloge premoga v Maoču blizu Plevlje. Rezultati kažejo, da je tam veliko premoga, zaloge že zdaj cenijo naokoli 120 milijonov ton. Dela so v skladu s sklepom izvršnega sveta skupščine SR črne gore doslej financirali iz sredstev, ki so jih zagotavljali iz maloprodajne cene nafte in njenih derivatov. Da bi dela dokončali, pa jim primanjkuje okrog 150 milijonov dinarjev, toda ker gre za precejšnje zaloge premoga, pričakujejo, da bodo denar le zagotovili. Energija iz odpadkov Večletne raziskave v Veliki Britaniji kažejo, da bodo Britanci lahko pridobivali dragoceno energijo tudi s predelavo odpadkov. Izdelali so posebne kroglice, uporabne namesto premoga, ki imajo sicer polovico manjšo kalorično vrednost od premoga. Na institutu za znanost in tehnologijo se ukvarjajo s predelavo odpadkov v kurilno olje. Organski odpadki, predvsem les in papir, vsebujejo celulozo, ki vsebuje ogljikove hidrate. Če odpadke segrevajo pri visoki temperaturi, dobijo olje. Iz 1 tone odpadkov pridobijo 450 litrov olja. Premog namesto nafte Vse sladkorne tovarne v Franciji so pred leti kurile s premogom, potem so jih gradili na nafto, sedaj pa spet preusmerjajo na premog. Lani je kurilo s premogom že 30 tovarn za predelavo sladkorja. Francozi so ustanovili posebno društvo, ki se ukvarja s prestrukturiranjem termocentral. Društvo jeodaprila 1983 naložilo v spremembo 700 milijonov francoskih frankov (34 milijard dinarjev), poraba premoga se je povečala za 500 tisoč ton na leto, sladkorne tovarne pa prihranijo na leto okoli 17 odstotkov za energijo. TV kamera za rudnike Vsa električna oprema, ki jo upra-bljajo v rudnikih, kjer so prisotni eksplozivni plini, mora biti zavarovana pred eksplozijo. Najnovejši model daljinsko vodene televizijske kamere zaprtega tipa je pomembna novost, saj jo v rudnikih lahko uporabljajo tudi tam, kamor ljudje ne morejo. Kamero izdelujejo Britanci, je odporna proti vodi, prahu, opremljena z brisalci in 3 kilometre dolgim kablom, poleg električne opreme ima vgrajena še optična vlakna, kar omogoča jasno sliko. ZR Nemčija je odvisna od uvoza energije Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo ZR Nemčija kljub zmanjšani porabi energije še naprej odvisna od uvoza energetskih surovin, zlasti nafte. Lani se je uvoz nafte v ZR Nemčiji povečal za 1,9 odstotka. Z nafto pokrijejo 42,3 odstotka svojih energetskih potreb, s premogom 31,6 odstotka potreb po energiji, z naravnim plinom pa 15,7 odstotka. Strokovnjaki napovedujejo, da bo poraba naravnega plina naraščala, zato bo varčevanje z energijo še naprej nujno. CK ZKJ o graditvi jedrskih elektrarn Dne 13. maja je predsedstvo CK ZKJ v okviru priprav na sejo zvezne konference SZDL proučilo rezultate javne razprave o kritični analizi delovanja političnega sistema. Na isti seji pa so razpravljali tudi o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z gradnjo jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Mnenja so bili, da je nujno treba pospešiti sprejem skupnega načrta za razvoj energetike v Jugoslaviji do leta 2000 z usmeritvijo v prednostno in racionalno izkoriščanje domačih ener- Gradnja na prostoru rudnika Trbovlje. (Foto: B. Klančar) Tropine s premogom — več kalorij Vinska klet v Gornjem Matejevcu, ki je največja klet na območju Niša, je doslej kot pogonsko gorivo uporabljala naftne derivate, zdaj pa je pogonsko energijo začela pridobivati iz odpadkov pri predelavi vina. Letno jim bo to prineslo 40 milijonov dinarjev prihranka. Kilogram tropin pomešajo s premogom in to kurivo jim da 4.700 kalorij, toliko kolikor boljši premog. Klet pa se je s tem rešila še 200 vagonov tropin na leto, kolikor jih jim je doslej ostajalo. ■ getskih virov. Poudarili so tudi, da mora razvoj jedrske energije v naši državi temeljiti na skupnem jugoslovanskem jedrskem programu, izoblikovanem na podlagi enotne politike in tehnično tehnološkega koncepta razvoja jedrske energije. Sprejeli so opozorilo, da lahko pristojni zvezni organi sprejmejo sklep o gradnji jedrskih elektrarn le na podlagi poprejšnjih posvetovanj z znanstveniki in strokovnjaki in da mora biti javnost pravočasno in izčrpno seznanjena s tem. Mednarodno posvetovanje na Bledu V dneh 14. in 15. maja t. I. je potekalo na Bledu vsakoletno posvetovanje (mednarodno) na temo: »Termoenergetika 1986«. Organizirala ga je Tehnična zveza velikih energetskih proizvajalcev — VGB v ZR Nemčiji. To zvezo so ustanovili leta 1920, potem ko je prišlo do eksplozije parnega kotla z več smrtnimi žrtvami. Naloga te zveze je, skrbeti za raziskovalne, tehnične in obratovalne strokovne ukrepe, da bi termoelektrarne, med katere sodijo tudi jedrske, delovale kar najbolj varno tako za delavce kakor tudi za ožje in širše okolje. Sedanja dejavnost te zveze pa se je razširila na celotno tehnično problematiko teh objektov. Članica tezvezejetudi Jugoslavija preko JUGEL-a. Letošnjega posvetovanja se je udeležilo več kot 300 strokovnjakov, od tega 250 jugoslovanskih, ostali pa so bili iz Avstrije, Švice in nekaterih drugih držav. Udeležili so se ga tudi štirje predstavniki našega kombinata oziroma TET. Letos so obravnavali v razpravi in referatih različna področja, predvsem pa je veljala posebna pozornost popolnejšemu izgorevanju, zlasti slabših vrst premoga, za čimboljši izkoristek, po drugi strani pa za čimmanjše onesnaževanje okolja. Govor je bil tudi o problematiki načrtovanja energetskega razvoja. Pokazalo se je, da bogatejše države lahko načrtujejo z večjo zanesljivostjo in za daljše obdobje. Osrednja tema, o kateri so govorili predvsem naši strokovnjaki, pa je veljala razžvepljevanju dima iz termoelektrarn. Omenjeno je bilo, da bi do leta 1993 zmanjšali razžvepljevanje saj za 30% zlasti v termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, pa tudi v ljubljanski toplarni. Proizvodnja premoga v prvem trimesečju Jugoslovanski premogovniki so v razdobju januar — marec 1986 nakopali skupno 17.356.000 ton premoga, kar je 6,5% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Od te količine je bilo 94.000 ton črnega in 3,199.000 ton rjavega premoga (112,7%) ter 14.063.000 lignita (105,2%). Večina premogovnikov je nakopala v tem obdobju nekaj več premoga kot v enakem obdobju lanskega leta. Le nekateri so nakopali manjše količine — Raša, Ibarski rudniki, Djurdjevik, Zenica, Breza, Mostar, Miljevina, Tušnica I, Laško, Resavsko moravski bazen, Kreka, Gračanica, Tušnica II, Plevlja, Šta-valj, Lubnica in Bajovec. Akcije za povečanje proizvodnje premoga Do leta 1990 naj bi premogovniki Jugoslavije povečali proizvodnjo premoga za novih 25 milijonov ton letno, tako da bi znašala skupna proizvodnja do konca tega srednjeročnega obdobja 92 milijonov ton. Da bi ta program lahko izpeljali, so potrebna skupna vlaganja v višini 486 milijard dinarjev. Sredstva delovnih organizacij bi tvorila 20%, združena sredstva pa okoli 30% predvidenih vlaganj. V tekočem srednjeročnem obdobju, kot je določeno z družbenim dogovorom oziroma družbenim načrtom Jugoslavije, je treba intenzivirati izgradnjo in modernizacijo domačih premogovnikov v skladu z dolgoročno opredelitvijo opiranja na domače vire energije. Da bi lahko dosegli tolikšno proizvodnjo premoga, je nujno, da že sedaj podvzamemo več vzpodbudnih ukrepov. Tu je treba predvsem zagotoviti sredstva za graditev in izboljšanje ekonomskega položaja premogovnikov in rudarjev. Ta usmeritev pa je še posebno pomembna, če imamo pred očmi dosedanji neizenačeni razvoj premogovnikov za proizvodnjo premoga za termoelektrarne in premogovnike za zadovoljitev potreb industrije in široke porabe. Znano je, da smo v zadnjem razdobju predvsem skrbeli za razvoj premogovnikov, ki oskrbujejo termoelektrarne in toplarne s premogom, medtem ko so deloma zaostali premogovniki, ki oskrbujejo s premogom industrijo in široko porabo. Predvideno je, da bi 1/4 sredstev, potrebnih za bodoča vlaganja, izviralo iz premogovniških ozdov, računajo pa, da bi okoli 30% sredstev prispevali kupci premoga z združevanjem potrebnih sredstev. Z družbenim načrtom razvoja Jugoslavije v tem petletju je predvideno, da se del sredstev v odpiranje novih in modernizacijo obstoječih premogovnikov zagotovi na način, kakor je to bilo doseženo v preteklem petletju. Z družbenimi dogovori naj bi regulirali vse pomembnejše akcije za dosego večje proizvodnje premoga. Premog — temelj elektrogospodarstva V tem srednjeročnem obdobju naj bi zgradili, ali začeli graditi vrsto energetskih objektov. Najpomembnejšo pozicijo pri tem imajo TE, saj v jugoslovanskem merilu odpade nanje v tem srednjeročnem obdobju 2/3 novozgrajenih elektrarn. Razumljivo je, da takšna usmerjenost terja tudi povečanje proizvodnje premoga za potrebe termoelektrarn. Kako velike naloge stoje pred jugoslovanskimi premogovniki ilustrira podatek, da bo treba za pokrivanje porabe v tem petletju zgraditi in spustiti v obratovanje skupno 3.658 MW energetskih zmogljivosti. To pomeni, dajezzg-raditvijo TE do leta 1990 treba zgraditi in razširiti obstoječe zmogljivosti premogovnikov za potrebe TE. Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah mora v letih 1986 do 1990 zabeležiti naj-dinamičnejšo rast. Predvideno je, da bi povprečna stopnja rasti znašala 6,4% letno, skupna rast proizvodnje električne energije pa 5,5% letno. Stopnja rasti proizvodnje v termoelektrarnah bi bila dva krat bolj dinamična napram hidroelektrarnam, pri katerih se računa s povprečno letno stopnjo rasti 3,5%. Delež termoelektrarn bi narastel od 47.210 GWh v letu 1985 v skupni proizvodnji 72.905 GWh na 64.421 GWh v letu 1990, skupna proizvodnja električne energije pa na 95.275 GWh. Proizvodnja v TE na premog bi se povečala od 40.115 GWh v letu 1987 na 54.115 GWh v letu 1985 in 64.470 GWh v letu 1990. Da bi dosegli takšno rast proizvodnje v TE na premog, je treba zagotoviti že letos 63.426 milijona ton premoga v letu 1990 pa 75,881 milijona ton premoga za potrebe elektrogospodarstva. Največje število premogov-njkov za potrebe elektrarn deluje, ali pa jih odpirajo na področju Srbije, deloma pa tudi v Sloveniji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Velika vlaganja so pre- dvidena tudi v našem kombinatu, nato v REK FLL v Titovem Velenju, Kolubari in drugod. Novi energetski objekti v BiH Na področju Bosanske krajine je raziskanih precej energetskih potencialov, ki predstavljajo temeljni pogoj za razvoj energetike. Na tem področju je povprečna poraba električne energije na prebivalca manjša od povprečja v Bosni in Hercegovini. Električna energija v tej Bosanski krajini proizvaja v osmih elektrarnah, od katerih so štiri hidro, štiri pa termoelektrarne. Hidroelektrarne sodijo v elektrogospodarski sistem SR BiH, medtem ko so termoelektrarne v sestavu večjih industrijskih podjetij. Tako npr.: INCEL v Banja Luki, Celpak v Prijedoru, INCEL v Cazinu in Papir v Titovem Drvarju. Termoelektrarne imajo zmogljivost od 50 do 98 MW. Glede na to, da znašajo rezerve premoga v tej krajini okoli 200 milijonov ton, so možnosti za zgraditev dodatnih elektroenergetskih zmogljivosti precejšnje. Zmogljivosti vodnih elektrarn oziroma vode so izkoriščene le 26%, možnosti pa so tudi za izkoriščanje geotermalne energije v razne namene. Pri reviziji investicijskega projekta za TO-TO Banja Luka so strokovnjaki dali pozitivno oceno. Tu so sodelovali projektanti termoenergetiki, rudarji, ekologi in ekonomisti. Predračunska vrednost objekta znaša 40 milijard dinarjev. V teku je procedura v elektrogospodarstvu te republike. 15 odstotkov jedrske energije Že v 26 državah pridobivajo električno energijo v jedrskih centralah. Po statistiki Mednarodne organizacije za jedrsko energijo (AEG) na Dunaju, je bilo koncem leta priključeno na omrežje 248.577 megavatov. Vodijo ZDA s 93 reaktorji (77.851 megavatov), nato Sovjetska zveza s 50 reaktorji (26.803 MW) in Francija s 43 reaktorji (37.533 MW). V Veliki Britaniji je 38 reaktorjev, na Japonskem 33 in v ZR Nemčiji 20. Po vsem svetu je lani začelo delovati 31 reaktorjev s skupno zmogljivostjo 29.152 megavatov. IEK Kostolac ima težave Že dolgo pišemo in govorimo o zgraditvi rudnika Poljana z jamskim pridobivanjem lignita v okviru IEK Kostolac. Vnovič so nastale težave zaradi pomanjkanja denarja. Potrebujejo ga namreč 15 milijard dinarjev za zgraditev tega rudnika. Tako so zgraditev ponovno odložili. Sredstva za zgraditev bi morali zagotoviti porabniki, to je združeno elektrogospodarstvo Beograd, SR Srbija in drugi. Iz novega rudnika Poljana bi letno nakopali 750.000 ton premoga, od tega bi šlo 450.000 ton za široko porabo. Odprt je nov premogovnik Brik — Berovo V okolici Berova so odprli nov premogovnik, ki ima po oceni 2,6 milijona ton premogovnih rezerv. Letna proizvodnja naj bi znašala 120.000 ton premoga, investicijska vlaganja so znašala 359 milijonov din. Aktiviranje tega nahajališča premoga je velikega pomena za industrijo vzhodnega dela Makedonije, ker bodo s prehodom na uporabo premoga nadomestili 30.000 ton mazuta. Skupni prihranek samo na tej osnovi bo znašal okoli 4 milijarde dinarjev letno. Rezerve premoga v rudniku štavalj V premogovniku Štavalj v Sijenici ocenjujejo, da znašajo rezerve premoga na podlagi dosedanjih raziskav okoli 200 milijonov ton. Na območju 1.500 km2, ki je primeren za eksploatacijo. V prvi fazi zgraditve rudnika bi znašala letna proizvodnja 1,3 milijona ton premoga. Če bi pa zgradili TE z močjo 200 MW, kar v tem rudniku predvidevajo, bi milijon ton premoga dobavili letno temu energetskemu objektu. Z dokončanjem druge faze rudnika bi se povečala proizvodnja za dodatnih 1,2 milijona ton. Termoelektrarna Kakanj 5 Računajo, da bo termoelektrarna Kakanj 5 dograjena vsaj v prvem trimesečju prihodnjega leta, torej čez leto dni. Imela naj bi 230 MW moči. Računali so, da bo do tega roka odprt tudi površinski kop Vrtlište, iz katerega naj bi že letos nakopali 1,2 milijona ton premoga. Vzrok za to zamudo pri odpiranju površinskega kopa je pomanjkanje denarja. Nesreča v Černobilu V noči med 25. in 26. aprilom tega leta je nastala huda nesreča na jedrskem reaktorju jedrske temoelektrarne v Černobilu v Ukrajini, Sovjetska Zveza. Kraj leži 130 km od Kijeva. Posledice te hude nesreče smo čutili tudi pri nas s povečanim žarčenjem. Radioaktivnost se je povečala precej nad normalo, vendar neposredne nevarnosti za zdravje ljudi ni bilo. Posebni štabi civilne zaščite v republiki in posameznih občinah so priporočali, da naj ljudje ne pijejo deževnice, ne jedo sveže zelenjave in sadja, razen morda iz Dalmacije, kjer radiacije ni bilo, odsvetovana je bila uporaba svežega mleka, odsvetovali so gibanje, predvsem majhnih otrok, zunaj, izvedeni so bili še podobni ukrepi. Največja stopnja 'radiacije je bila pri nas okoli prvomajskih praznikov. Občani so bili dnevno z raznimi mediji informiranja seznanjeni s stopnjo radiacije in njeno nevarnostjo. Sredi maja je nevarnost v glavnem minila. Nesreča v Černobilu je povzročila hude protijedrske demonstracije po vsem svetu in posamezne države so se začele odvračati od nadaljnje gradnje jedrskih elektrarn. V jedrski elektrarni Černobil pa so z raznimi ukrepi preprečili nadaljnje širjenje radioaktivnih oblakov. Upamo, da se kaj takega ne bo ponovilo še kje drugod. Na tem novem površinskem kopu sicer že kopljejo premog, vendar le polovico predvidene proizvodnje. Problem je v tem, da tudi v drugih premogovnih srednjebosanskega bazena, predvsem rudnik Breza, ne dobavljajo dogovorjenih količin premoga termoelektrarnam v Kaknju. Računajo, da bo tej termoelektrarni prihodnje leto manjkalo 320.000 ton premoga, naslednje leto, to je leta 1988, pa že približno pol milijona ton, Iščejo začasne rešitve, dokler ne bo usposobljen površinski kop Vrtlište, tako da bi lahko v celoti pokrival potrebe termoelektrarne. V primeru, če bodo rudniki Kakanj, Breza in Zenica usmerjali svojo proizvodnjo v kakanjsko termoelektrarno, bodo nastale težave pri drugih, ker bodo obveznosti do drugih kupcev in izvoza omejene, ali pa bodo celo izpadle. Energijo trošimo neracionalno Sredi aprila letos je odbor za racionalno gospodarjenje z energijo pri slovenski gospodarski zbornici obravnaval poročilo o delu na področju racionalne rabe energije v pogledu izvajanja družbenega dogovora v letu 1985. Podatki iz poročila kažejo, da sta tako pora- Razgovor z zasavskimi gospodarstveniki Dne 28. aprila so novinarji, ki delujejo na področju zasavskih občin organizirali v prostorih Radia Trbovlje v Delavskem domu okroglo mizo. Razgovor je bil posnet na magnetofonski trak in so ga predvajali 4. in 11. maja ma Radiu Trbovlje. Razgovor je vodil novinar Stane Strbucelj, udeležil pa se ga je tudi predsednik poslovodnega odbora sozd REK EK Srečko Klenovšek. Sicer pa so v razgovoru sodelovali še Jože Zorčič in Jure Kolenc iz Medobčinske gospodarske zbornice, Stane Kirn iz občine Hrastnik, Jože Andrej Čibej za raziskovalno skupnost Trbovlje in drugi. Teme razgovora so bile gospodarjenje, toplifi-kacija revirskih občin, ekološka vprašanja ter razvoj proizvodnje v bodoče. V razpravi so bili nekateri udeleženci zelo kritični do našega kombinata in njegovih delovnih ter temeljnih organizacij združenega dela. Omenjeno je celo bilo, da je REK EK cokla razvoja v Trbovljah oziroma Zasavju. To pa seveda terja daljšo obrazložitev in prav nasprotno utemeljitev. Sicer je naš predstavnik v razgovoru posredoval ustrezna pojasnila in upamo, da so se jih poslušalci dobro zapomnili in vse navedbe dali na tehtnico, ko je REK EK »na zatožni klopi«, predvsem zaradi razvoja, stanovanjske izgradnje, onesnaženja oziroma ekologije, razvoja itd. Po vsej verjetnosti bo treba na posamezne prigovore, ki so jih imeli nekateri razpravljale! dati tudi preko našega glasila obvezno pojasnilo oziroma odgovore. ba in struktura na energetskem področju še naprej neugodna, predvsem pri nadomeščanju porabe nafte in njenih derivatov. Na seji so poudarili, da je treba za konkretne razmere in izboljšave v racionalizaciji gospodarjenja z energijo nujno priznati tudi razmere v posameznih panoga. Zato bo izdelava ustreznega pregleda za šest panog tvorila tisto osnovo, ki bo omogočala oceno in usmerjanje prestrukturiranja investicijskih vlaganj, prav tako pa tudi pripravo konkretnih predlogov za vseh enajst skupin večjih porabnikov. Pripravili so tudi predloge, da je v investicijskih elaboratih za področje ocen energetske oskrbe treba vgraditi tudi faktor, ki bo ocenil odvisnost ekonomičnosti projekta na morebitne spremembe cen energije. Ugotovili so tudi, da je presoja projektov premalo strokovna in da je preveč političnih odločitev brez globalne presoje, ki pa mora biti ustrezno strokovna tudi glede energetskih vprašanj. To naj bi veljalo za vse nove investicije v bodoče. Pripravili naj bi tudi enotno metodologijo za kvalitetni pregled stanja po posameznih panogah. To naj bi postal nekakšen uzakonjen način prikazovanja energetskih podatkov. (tl) V nekaj vrstah Obnova ceste v Hrastniku Dne 16. maja so pričeli delavci Cestnega podjetja Ljubljana obnavljati glavno cesto v Hrastniku od križišča do rudnika. Vsa dela naj bi končali do 30. junija, to je do občinskega praznika občine Hrastnik. V okviru obnove tega dela ceste sodi odstranitev granitnih kock, ureditev kanalizacije, asfaltiranje, namestitev ograj, ureditev pločnikov itd. Vsa dela bodo financirali deloma iz sredstev občinske skupnosti za ceste, deloma pa iz sredstev združenega dela v Hrastniku. Cicibani na Debelem Rtiču Dne 20. maja je odpotovala prva skupina cicibanov iz trboveljskih otroških vrtcev v mladinsko okrevališče Debeli Rtič. V prvi skupini je 55 cicibanov, ki bodo prebili skupno s svojimi vzgojiteljicami 10 dni vtem prelepem kotičku naše domovine. Druga skupina je odpotovala na Debeli Rtič 23. maja, prav tako za 10 dni. Skupno bo deležno obmorskega letovanja preko 200 otrok iz trboveljskih vrtcev. Stroške bodo krili deloma starši, in to v višini od 25 do 80% oskrbnih stroškov, preostali del pa bo krila interesna skupnost otroškega varstva Trbovlje. STT Izdeluje opremo za TE Bitola lil Sredi maja letos je Strojna tovarna Trbovlje dobila v licitaciji doslej največje delo oziroma naročilo. V konkurenci devetih domačih in tujih ponudnikov so dobili naročilo za izdelavo in dobavo večine opreme za TE Bitola III. Gre za izdelavo dveh bagrov za razkladanje in nakladanje premoga, nadalje za transportne trakove in drugo opremo. Naprave bodo sodobne in jih bodo upravljali daljinsko. Vsa dela so vredna po tej pogodbi 2,52 milijarde din po cenah iz decembra lanskega leta. TOZD PEKO deluje uspešno O tovarni čevljev tozd Peko Trbovlje, ki ima svoje prostore v Gaberskem beremo in slišimo bolj poredko, čeprav je v tem tozdu zaposlenih 440 delavcev iz revirskih krajev. Ta tozd izdeluje za svojo matično tovarno v Tržiču zgornje dele obutve. V letu 1984 so pozidali in opremili dodatne prostore in montirali še tretjo linijo za izdelovanje zgornjih delov obutve. S tem so omogočili možnost dodatne zaposlitve vrsti novih delavcev. Do konca leta 1986 naj bi zaposlili še 60 delavcev, tako da bi štela ta temeljna organizacija skupno 500 delavcev. V prvih treh mesecih letošnjega leta so izdelali preko 227.000 parov zgornjih delov obutve. V izdelavnih količinah pa je vloženega več dela zaradi spreminjajočih se modnih modelov. Plan za to razdoblje so presegli za 1 odstotek. Tozd v Trbovljah direktno ne izvaža, ker izdeluje le zgornje dele obutve, pač pa dobršen del izvozi matična tovarna Peko v Tržiču. Lani so izvozili 72% vseh proizvodov, temu ustrezen pa je tudi delež tozda v Trbovljah. V letu 1985 je znašal fizični obseg proizvodnje 824.480 parov zgornjih delov obutve. V teku je torej dodatno zaposlovanje, uvedba sodobnejše organizacije dela, postavitev novih strojev itd. Zelo si prizadevajo za dvig kvalitete in za še večje usposabljanje svojih delavcev za doseganje še boljših rezultatov Precej pozornosti posvečajo tudi boljši izrabi delovnega časa. Seminar za kadrovlke na Partizanskem vrhu Dne 14. maja je organizirala skupnost za zaposlovanje skupno s kadrovskimi delavci enodnevni seminar v našem počitniškem domu na Partizanskem vrhu. Udeležilo se ga je 45 kadrovskih delavcev iz posameznih delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. Uvodno besedo je imel Franjo Glavica, sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje. Govoril je o pomembnejših usmeritvah tudi na našem področju. Govor pa je bil tudi o zapostavljanju kadrovskih dejavnosti na raznih področjih dela. Udeleženci so na tem seminarju izvedeli marsikaj koristnega, kar jim dnevno lahko služi pri njihovem delu. Kam po končani osnovni šoli? V revirskih občinah bo letos končalo osnovno šolanje v osmih razredih 529 učencev, od tega 217 v Trbovljah, 118 v Hrastniku, ostali pa v Zagorju. Od skupnega števila osnovnošolcev, ki bodo letos končali šolanje, se jih bo 339 ali 64% vključilo v srednje šole usmerjenega izobraževanja v Zasavju. Ostali se bodo vključili v šole usmerjenega izobraževanja v drugih krajih, 16% pa jih šolanja ne bo nadaljevalo. Po obstoječih podatkih se bo v srednjo rudarsko šolo v Zagorju vpisalo 23, v kovinarsko-strojno v Trbovljah 88, elektro tehnično v Zagorju 48, ekonomsko v Trbovljah 85, gos- Pogled na del Trbovelj z Delavskim domom ter stanovanjskimi in poslovnimi stavbami. (Foto: B. Klančar) tinsko v Zagorju 51, naravoslovno matematično v T rbovljah 65. Naj pri tem omenimo, da se je 12 osnovnošolcev odločilo za vpis v kadetsko-miličniško šolo. Srečanje ZRVS Jugoslavije v Sloveniji Koncem junija in v začetku julija letos bo potekalo v Sloveniji 16. srečanje Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. ZRVS v Trbovljah bo imelo v osteh 45 udeležencev, članov ZRVS iz R Bosne in Hercegovine. Iz drugih republik in pokrajin pa bodo v gosteh v drugih krajih. Organizator 16. srečanja je ZRVS Slovenije, ki je imenoval poseben koordinacijski odbor za izvedbo tega srečanja. Končan je seminar v Hrastniku V prvih dneh maja letos se je v Hrastniku odvijal trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, ki gaje organiziralo študijsko središče politične šole CK ZKS pri Medobčinskem svetu ZKS revirskih občin. Obiskovalo ga je 14 slušateljev iz vseh treh revirskih občin. Na koncu pa so slušatelji izražali želje, da bi bilo morda koristneje in učinkoviteje organizirati obiske v tozdih in krajevnih skupnostih, da bi lahko pridobljeno znanje v seminarju primerjali z vsakodnevno prakso. Kovinarji so tekmovali Dne 22. aprila tega leta so se udeležili kovinarji iz reviskih organizacij združenega dela letošnjega tekmovanja v raznih kovinarskih veščinah z namenom, da preverijo svoje znanje. Letos se je tega tekmovanja udeležilo 69 kovinarjev iz devetih delovnih organizacij revirskih občin. Potekalo je v različnih tovarnah v organizaciji Medobčinskega sveta Zveze sindikatov revirskih občin. Na tem tekmovanju so dosegli najboljše rezultate Štefan Sapač — kovinostrugar iz STT, Ivan Jerman — kovinorezkalec iz Elektroelementa Izlake, Franc Knez, ko-vinobrusilec iz STT, Anton Lesjak — orodjar iz STT, Rudi Kramar — varilec iz STT, (mag.) in Boris Gabrijel — varilec (reo.) iz REK EK — DO RGD. Prvi trije so dobili pravico nastopa na republiškem tekmovanju kovinarjev na Ravnah za memorial Franca Leskoška Luke. V Črnomlju dobili novo trgovino Pred letošnjim 1. majem so v Črnomlju odprli v naselju čardak novo samopostrežno trgovino s špecerijskim blagom. Odprla ga je Emona — Dolenjka, tozd Detajl iz Črnomlja. Površina znaša 560 m2, od tega je 220 m2 prodajne površine. Trgovino so uredili v montažnem objektu Marles in so znašali stroški postavitve ter opreme 94 milijonov din. Pred trgovino so uredili tudi parkirišče. S tem so odpravili večji očitek trgovski mreži, da slabo skrbi za smoternejšo oskrbo prebivalstva z raznovrstnim blagom. Eksplozija v Iskri Dne 6. maja dopoldan okoli 9. ure je prišlo v kompresorski postaji Tovarne polprevodnikov v Trbovljah do eksplozije, kateri je sledil požar. Ker z delom niso mogli nadaljevati, so odšli delavci ta dan domov in so delo nadoknadili v naslednjem prostem terminu. Okvaro so popravili domači vzdrževalci in je bilo delo opravljeno že naslednji dan. Menijo, da so povzročili eksplozijo pregreti oljni hlapi, ki so prišli v stik s komprimi-ranim zrakom. Zbor operacijskih sester instrumentark Slovenije V petek, 16. maja, so se zbrale operacijske sestre-instrumentarke iz vse Slovenije, ki so združene v Društvo medicinskih sester Slovenije, na svoj zbor. T o srečanje je potekalo letos pod kupolo hotela Rudar. Poslušale so in razpra- vljale o rudarskih nesrečah in poškodbah, pa tudi o ginekološki problematiki. Letošnjo organizacijo so imele na skrbi operacijske sestre-instrumentarke ZZC tozda Splošna bolnica Trbovlje. Predavatelji (dr. Rudi Zupan, dr. Vurnek) so se poslužili pri predavanju tudi diaprojektorja in video rekorderja za prikazovanje diapozitivov in filmov. Ekipe prve pomoči tekmujejo V soboto, 24. maja, so v Trbovljah tekmovale ekipe prve pomoči. Organiziral ga je štab civilne zaščite občine Trbovlje. Podobna občinska tekmovanja so pripravili tudi v drugih občinah. V Zagorju so ga tako imeli 25. maja na igrišču Proletarca. Povsod, kjerkoli so pripravili to preverjanje znanja iz prve pomoči, so imeli dovolj gledalcev. Republiško srečanje občinskih ekip prvih pomoči pa bo 14. junija v Zagorju. V okviru tega tekmovanja bodo pokazali način reševanja utopljencev v bazenu na Selu, pokazali bodo način reševanja ponesrečencev v rudniku, v Delavskem domu pa razstavo opreme in drugih sredstev za medicinsko prvo pomoč in radio-biološko zaščito. Začeli so z gradnjo blagovne hiše v Zagorju V začetku maja letos so začeli s pripravljalnimi deli za zgraditev nove blagovne hiše sredi Zagorja. Stala bo v soseščini glavne avtobusne postaje. Podreti je bilo treba nekaj starih objektov. Čeprav se je v začetku zatikalo, predvsem zaradi pomanjkanja denarja, vse kaže, da bodo dela lahko potekala po načrtu. Lisca povečuje prostore Tovarna Lisca Sevnica, tozd Konfekcija Zagorje, je pričela z deli pri povečanju svojih tovarniških prostorov v Poto-ški vasi. Gre za boljše pogoje dela delavcev v proizvodnji, pa tudi pri režijskih delih. V prizidku bodo uredili skladišče gotovih in negotovih izdelkov, povečali bodo medfazno regalno skladiščenje, razširili varne prehode in zagotovili normalne delovne pogoje režijcem. V ta namen bodo uredili večnamenski prostor in obnovili jedilnico. V tem srednjeročnem obdobju bodo lahko zaposlili dodatnih 35 delavcev. Dokončanje vzporedne ceste v Trbovljah Sredi maja letos so v Trbovljah dokončali lani v jeseni na grobo dokončan cestni odsek od Kamnikarja do kopališča v dolžini 120 m. Lani so cesto usposobili za promet in predhodno položili grobi asfalt, letos pa so asfaltirali ta del vzporedne ceste z zaporno plastjo asfalta, asfaltirali pločnike in uredili prometne znake. Seveda pa občani čakajo, da bi z gradnjo ceste nadaljevali tudi do pokopališča, mimo občinske upravne zgradbe in dalje proti zgornjemu delu Trbovelj, šele potem bi vzporedna cesta v Trbovljah dobila svojo polno veljavo. Nekaj dni prej pa so asfaltirali s finim asfaltom tudi cesto v naselje Topoleto-vo. Cesto samo so uredili že lansko jesen, letos pa so jo s položitvijo finega asfalta tudi dokončali. Obnova vodovoda v Hrastniku S tem ko se povečuje število novozgrajenih stanovanj, pa tudi razširja obseg industrijske in druge dejavnosti, se hkrati povečujejo potrebe po dodatnih količinah pitne vode. Že tako gre kar precej pitne vode v izgubo zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja. Računajo, da znašajo te izgube 35%. V načrtu je ureditev novih zajetij in rezervoarjev ter obnova vodovodnega omrežja. Dela naj bi opravili s sredstvi Komunalne skupnosti, območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava, pa tudi s sodelovanjem hrastniškega združenega dela. Marko Bulc v Krškem Takoj po prvomajskih praznikih je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Buic na obisku v Krškem. Pogovarjal se je s predstavniki Posavja, predvsem zaradi nadaljnjega razvoja. Pomudili so se tudi v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj. Govorje bil o obnovi njihove opreme, ki je precej zastarela in dotrajana. Zato in za prestrukturiranje proizvodnje bodo potrebovali v tem kolektivu do leta 1990 60 milijard dinarjev. Govorje bil tudi o gradnji savskih elektrarn. Za prvo, na Vrhovem, je inves-. ticijski program izdelan, za drugo v Bo-štanju pa je v izdelavi. Stare apnenice v Zagorju Sredi maja letos so pri IGM v Zagorju podrli stare peči za žganje apna. Te že nekaj časa niso več služile svojemu namenu. Na tem prostoru bodo namreč postavili novo skladišče. Miniranje so opravili delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane. Pri tem so sodelovali tudi tečajniki republiškega tečaja za minerje. Delo so opravili v zadovoljstvo naročnika, to je IGM. Prvi maj smo proslavili dostojno Večina prireditev ob letošnjem dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznika dela — 1. maja je bila že v petek, 25. aprila. Na teh proslavah so podelili priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Prvomajske prireditve oziroma srečanja delavcev in delovnih ljudi pa so bila na predvečer 1. maja, 30. aprila in na sam praznik dela. Tako so v Trbovljah pripravili 30. aprila zvečer kresovanje na strelišču Dobrna. Na tem srečanju je sodelovala Delavska godba in pa pevci. Srečanje je postalo tradicionalno in se ga je tudi tokrat udeležilo zaradi lepega vremena mnogo občanov. Isti večer so goreli kresovi na bližnjih točkah, najbolj pa je bil viden tisti, ki so prižgali trboveljski planinci na Mrzlici. Dne 1. maja se je zbralo precej ljudi iz revirjev in savinjske doline na Mrzlici, ki je že včasih veljala za tradicionalno srečanje delavcev obeh območij na Mrzlici. Srečanja pa so bila tudi na drugih tradicionalnih krajih. Zagorjani so bili na Lešah, Hrastničani na Kalu in Gorah, Lilijani na Sitarjevem. Letovanje otrok smrtno ponesrečenih članov kolektiva Družbenopolitične organizacije našega kombinata tudi letos organizirajo preko tajništva samoupravnih organov v ds ss sozd REK EK brezplačno letovanje šoloobveznih otrok smrtno ponesrečenih in umrlih delavcev sozd REK EK. Letos bo to letovanje izpeljano v času od 1. do 15. avgusta 1986 v domu Zveze društva prijateljev mladine na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Vsi otroci ponesrečenih in umrlih članov kolektiva so bili posebej povabljeni na letovanje. Računajo, da se ga bo udeležilo letos okoli 60 otrok. Letovanje se financira s samoprispevkom vseh članov kolektiva kombinata, ki prispevajo v ta sklad enkrat letno določen znesek od svojih osebnih dohodkov. (tl) Ravnanje prebivalstva in enot civilne zaščite ob alarmu če smo v stanovanju, zaprimo vodovod in plin, izključimo električni tok v gospodinjskih strojih, ugasnimo luči, odprimo okna (da zračni pritisk ob napadu ne bi razbil steklo), vzemimo pripravljeno opremo in čim hitreje odidimo v zaklonišče. Oprema: plašč, ležalne blazine, odeja, prvi povoj, konzervirana hrana, pribor za osebno higieno, žepna svetilka, tranzistor, zaščitna maska in zaščitni plašč. V podjetju — ustavimo stroje, (če delovni proces to dovoljuje), izključimo vse napeljave in dovode, pogasnimo luči in opravimo še druge naloge, ki jih predvidevajo navodila. Kjer delovni proces ne dovoljuje premora, mora biti v naprej določeno, katera delovna mesta ne smejo zastati in poskrbimo za zaščito delavcev. če smo ob alarmu v javnem lokalu, na železniški ali avtobusni postaji, pristanišču — vzamemo osebno opremo, ki jo imamo pri sebi in gremo v najbližje javno zaklonišče. če nas alarm ujame v vozilu mestnega prometa — takoj ko se vozilo ustavi, gremo v najbližje javno zklonišče. Voznik mora ugasniti luči in parkirati ob pločniku najmanj 10 m proč od uličnega hidranta, vhoda v zaklonišče in križišča. Če smo ob alarmu na ulici ali na trgu — odidemo čim hitreje v najbližje zaklonišče ali drugo zavetje (podvoz itd). Enote civilne zaščite ob alarmu odidejo v zaklonišče, razen opazovalcev. Ti se umaknejo v odkrita zaklonišča, od koder opazujejo. Ob znamenju, da je nevarnost mimo: — enote civilne zaščite zapustijo zaklonišča in po navodilih začno z reševanjem in odstranjevanjem posledic napada; — občani, vključeni v enoto civilne zaščite, ki ob alarmu niso bili zbrani v enoti, se morajo zbrati po napadu, odidejo z reševalno opremo na zbirališče svojih enot, — preostali občani se vrnejo na delovna mesta. (iz Priročnika o osnovah.civilne zaščite sozd RŠK EK) Všeč mi je... Želim vam povedati, da mi je glasilo na moč pri srcu, da ga zavzeto in skrbno prebiram, saj nudi kopico zanimivih podatkov in sporočil iz sicer meni manj znanega življenja. Prepričana sem, da sodi po kvaliteti in kvantiteti med najboljša tovrstna glasila in v celoti dosega pomen in namen. Berta Čobal — Javornik Dializni oddelek pri Splošni bolnici pričel delovati Večletna prizadevanja zdravstvenih delavcev v Zasavju, posebno pa še delavcev Splošne bolnice Trbovlje, da bi v Zasavju uredili dializni oddelek za bolnike, ki so potrebni tovrstnega zdravljenja zaradi slabega delovanja ledvic, so se končno uresničila. Dializni oddelek so pričeli urejevati v lanskem letu, predvsem v prostorskem pogledu, letos pa so ga pričeli opremljati s potrebno opremo. Uradna otvoritev tega oddelka je 30. maj 1986 ob 17. uri, in to v okviru prireditev oziroma programa ob letošnjem občinskem prazniku občine Trbovlje. Ob otvoritvi ima možnost vsak občan, da si ogleda novo urejene in opremljene prostore. Ob otvoritvi sodeluje Delavska godba Trbovlje. Dejansko pa je dializna enota pričela delovati že 20. maja 1986. Ta dan so bili prvi štirje bolniki, od tega tri ženske in en moški, deležni dializnih storitev. Dializna enota v organizacijskem pogledu spada pod interni oddelek Splošne bolnice Trbovlje, vodi pa jo dr. Adamlje. Pri delu na enoti pa sodelujejo zaenkrat še tri medicinske sestre. Kasneje nameravajo uvesti dvetretjinsko delo na tej enoti. Ob pričetku delovanja te enote je imel kratek nagovor direktor Splošne bolnice Trbovlje Florjan Plevnik, se zahvalil sodelavcem v domači bolnici kakor tudi sodelujočim v gradbenem odboru in vsem darovalcem, ki so pomagali z raznimi prispevki k ureditvi dializne enote. Najboljše želje pa je posredoval tudi bolnikom, koristnikom novo urejene dializne enote. Uspeh je torej tu. Zahvaliti se je treba tudi preko našega glasila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k ureditvi te prepotrebne dializne enote, ki bo koristno služila vsem občanom, ki so tovrstne pomoči potrebni. (tl) Naše T rbovlje - Mali vodnik Del naselja Nasipi (tretja etaža) z novim Frančiška rovom — vhodom in novo industrijsko cesto, ki pelje iz Lakonce do priključka na glavno cesto pri Sušniku. (Foto 8. Klančar) V dneh 9. in 10. maja tega leta je bilo v Trbovljah srečanje šol iz vse Slovenije, ki nosijo ime Ivana Cankarja. Ob tej priliki je osnovna šola Josip Broz Tito T rbovlje — pedagoška enota Ivana Cankarja, ki je bila organizator tega srečanja, pripravila v okviru jugoslovanskih pionirskih iger Mali vodnik po Trbovljah. Pripravili so ga s sodelovanjem raznih sodelavcev, predvsem pa združenega dela. Izšel je v 1.000 izvodih na 25 straneh, tiskala pa gaje KTL-TOZDTIKA. V Malem vodniku je v kratkem orisano Trbovlje, dodana je še skica kraja z navedbo najvažnejših objektov — tovarniških, rudniških, kulturnih, šol, športnega društva ipd. Objavljeni sta dve pesmi Janeza Mohorja na rudarsko temo in pesem Panorama o Trbovljah. V nadaljevanju pa so na kratko opisane delovne organizacije, kultura in šport, obeležja naše revolucije, športne dejavnosti in rekreacija, zdravstvene ustanove in drugi nekateri pomembni podatki. (tl) Vse več je upokojencev \v.\v.v.v.\%v.v.\v.v.v • •••••••••••••••••••••• X X X X X Po podatkih, ki jih j-e objavil SPIZ — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, število uživalcev pokojnin narašča hitreje kot število zavarovancev. Tako se veča število upokojencev na število aktivnih zavarovancev. Vse kaže, da se bo število v tem srednjeročnem obdobju še povečevalo. V Sloveniji je SPIZ v letu 1985 izplačeval pokojnino povprečno 311.000 upokojencem, od tega približno 137.000 starostnim, 68.000 invalidskim, 70.000 družinskim ter 36.000 upokojencem po prejšnjem zakonu o zavarovanju kmetov. V prejšnjem obdobju je število vseh pokojnin naraščalo s povprečno letno stopnjo 4,1, samo starostnih pa s 4,9% stopnjo. Lani se je število starostnih pokojnin povečalo napram letu 1984 za 7,1%. Vzroki za to so različni — novi predpisi s področja delovnih razmerij in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja, intenzivno zaposlovanje v povojnih letih itd. Po istih virih se podaljšuje tudi povprečna doba uživanja pokojnin. V letu 1985 se je za starostne upokojence povečala na 17 let, za invalidske in družinske upokojence pa 14 let. V preteklem letu je prišlo na100 aktivnih zavarovancev 31,3 upokojenca, v letu 1981 pa 29,7 upokojenca. Po grobem izračunu lahko rečemo, da na tri aktivne delavce pride en upokojenec. V zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja leta 1990 bo na 100 zavarovancev že 34 upokojencev. V tem srednjeročnem obdobju bo predvidoma število upokojencev naraščalo s povprečno letno stopnjo 2,8%, od tega starostnih pokojnin s 3,4%, invalidskih z 2,6% in družinskih pokojnin po 2% povprečni letni stopnji. Mnogo zaposlenih, malo brezposelnih Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko Slovenije je bilo lani v združenem delu v Sloveniji zaposlenih na mesec povprečno 814.256 delavcev, kar je za 1,5% več kot v letu 1984. Resolu-cijske okvire za leto 1985 smo presegli, predvsem v družbenih dejavnostih. V ostalih republikah se je število zaposlenih povečalo še bolj, na primer v SR BiH in v SAP Kosovo za 4,1% več kot leto poprej. Lani je bilo v Sloveniji sprejetih na delo 11.435 pripravnikov, kar je skoraj polovica na novo zaposlenih. Število brezposelnih v Sloveniji je bilo leta 1985 po prijavah na Zvezi skupnosti za zaposlovanje SRS povprečno 14.657, kar je za 4,3% manj kot v letu 1984. Od tega števila je 53% žensk, med vsemi pa je največ polkvalificiranih delavcev, več kot polovica vseh pa je mlajša od 26 let. Največ brezposelnih je prijavljenih v Murski Soboti (1,7%), najmanj pa na ljubljanskem območju (0,4%). Planinske novice Planinsko društvo Trbovlje je pripravilo tudi letos kresovanje na »Savinjskem Triglavu« — Mrzlici, 30. aprila zvečer, v počastitev praznika dela. Dne 26. aprila se je 67 mladih planincev in njihovih mentorjev ter planinskih vodnikov udeležilo izleta na Partizanski vrh, Vrhe in Čebine. Izlet je organiziral mladinski odsek s sodelovanjem vodnikov izletniškega odseka Planinskega društva Trbovlje. Dne 1. maja je bilo na Mrzlici tradicionalno srečanje delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov iz revirjev in Savinjske doline. Kakega programa ni bilo, zaželjeno pa je, da bi trboveljski sindikati v bodoče delavskemu prazniku dali na Mrzlici večji poudarek. V dneh 17. in 18. maja je potekalo pri Gašperjevi koči pod Velikim Kozjem letošnje tradicionalno srečanje zasavske in posavske planinske mladine. V soboto, 17. maja, je bilo izpeljano tekmovanje v orientaciji za člane, mladince in pionirje. V nedeljo, 18. maja, pa je bilo srečanje planinske mladine pri Gašperjevi koči z začetkom ob 10. uri. PD Radeče, organizator letošnjega srečanja, je pripravilo kulturni program, družabne igre in srečelov. Žal se letošnjega srečanja ni moglo udeležiti več mladine zaradi radiacije po nesreči v jedrski elektrarni Černobilov v SSSR. Tako je vodstvo osnovne šole J.B. Tita v Trbovljah odsvetovalo udeležbo na tem srečanju zaradi domnevne radiacije. V soboto, 24. maja, je PD Kum Trbovlje na Kumu izpeljalo svoj občni zbor. Isti dan je PD Trbovlje organiziralo prostovoljno delo na Mrzlici. Udeležilo se ga je precej članov. Od 6. majadalje je planinski dom na Mrzlici brez oskrbnika in je zato zaprt. Dosedanji, zelo uspešni oskrbnik Miha Medija iz Zagorja, je prevzel mesto upravnika počitniškega doma Iskre na Velikem Lošinju. PD Trbovlje išče ustreznega oskrbnika — zakonski par, za svoj planinski dom na Mrzlici. PD Trbovlje bo tudi letos organiziralo že četrtič po vrsti pionirski planinski tabor. Letos bo tabor v dolini ene naj lepših alpskih dolin — Trenti. Udeležili se ga bodo mladi planinci iz trboveljske osnovne šole. Tabor bo letos izpeljan od 5. — 13. julija 1986 ob vodstvu in v organizaciji mladinskega odseka PD Trbovlje. V teku je akcija za zbiranje denarnih sredstev. Razumljivo je, da vseh stroškov ne morejo nositi starši, niti organizatorji, pač pa po svojih močeh in možnostih tudi organizacije združenega dela. V teku so številni izleti, ki jih pripravljajo planinska društva na našem območju. PD T rbovlje na Blegoš, PD Kum na Golico itd. (tl) V.V.V.NV.V.V.V.V.V.V.V • ^•••••eeeeeeeeeeeeeeee Glasilo Srečno izdaja sozd Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 T rbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Franci Žgalin (predsednik), Jože Kirič, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janko Savšek (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.400 izvodov. Tisk KTL - tozd TIKA Trbovlje. Za člane kolektiva sozd REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb itd. ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za informacije, št. 421 1 /74 z dne 9.1.1974, spada glasilo Srečno med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. X X X X X Rešitev prvomajske nagradne križanke VODORAVNO: IRSKA, POLETJE, DELAVSKI RAZRED, INOVATOR, KOST, LENIN, VI, OPART, KMET, UMAG, ATENTAT, TAR, RANA, ERA, AGRUMI, INN, ARGUMENT, TO, RECESIJA, XE, ENA-RE, SLINAR, KANTA, LEGO, AST, IST, ŽO.STRN, SLAMA, PRISTANEK, ARON, EFEMERIDE, LONEC, AJA, FONETIK, CVET, LESKA, TUKAN, ICA, LES, IVAN, IK, EOL, VIM, TORTA KEMILUMINISCENCA, ODDIH, ATILA, AVESTA, ORK, EAM, ANIS, AVLA, KLER, BOLZANO, INTER, RAJKA, SA, MIJATOVIČ, IZA, OMELO, WD, OGEL, KABEL, NESTOR, IŠTVAN, PRAVILO, JI, URA, JOLA, ORA, AGNES, KN, VA, BEDRO, IE, TEKAČ, SLIKA, EVIAN, JUŠ, DAN, PONOR, BLOKADA, AMULET, ASIMETRIJA, IME, ANEMONA, KOSEKANS, NANIZANKA, DIR, ASTRA, OK, DLAN, ONAN,ALT NAVPIČNO: KRA, TITO, BMW, SPAKA, MARX, UVOD, OIDIJ, LOSOS, ENGELS, KARDELJ, ŠOVINIST, TAU, ELEFANTI-AZA, TLAKOMER, MEGAFON, AHMA-TOVA, AREKA, FENOMEN, NOGA, TA, URNA, AMERIKA, OVEN, BRNO, MAT-RA, ETIKETA, IL, OBELISK, IDILA, ES-PRI, MINIČ, PREVOJ, RENEGAT, TRIK, ILIN, RADIKAND, SLON, GOS, ID, ELASTIKA, RAA, AL, KAVIAR, LISEC, OU, EZAV, ONDINA, AVANTURIST, VILMA, RABI, AMIN, ST, EMENTALEC, IVA, ELA, EZ, KOVNICA, NOTA, NEVROLOGIJA, PIRIT, ERŽEN, ISLAM, NEUMANN, OR, AIS, OKEL, VSTAJENJE, ŠUNKA, LAKOTNIK, CELICA, KL-EIST, LEAN, EZOP, NJASA, SEME, KAOS, EDEM, TRSAT, ANTRAKS, NOL, TU, KATODA, JETRA, TROJA, CRES, ORKAN, NIL, ED, TR, ANNA, AKRA, RANČ, ART 0 0 0 0 Žreb je odločil Uredništvo našega glasila je prejelo do vključno 14. maja 1986 za nagradno križanko ob 1. maju, objavljenovštevilki 4/86, skupno dvajset rešitev. Reševalcem, ki so pravilno rešili križanko, podeljuje uredništvo tri knjižne nagrade, ki jih prejmejo: 1. nagrado: Mihaela Žavbi, Dom in vrt 2, 61420 Trbovlje, 2. nagrado: Erika Šergan, Novi dom 33/b, 61420 Trbovlje, 3. nagrado: Milena Žnidar, DS SS DO RGD, 61420 Trbovlje. Vsem trem nagrajencem čestitamo. Knjižne nagrade bomo poslali po pošti. °o0 V Oo° V °o° •o* °o0 V 0o° *o* ‘fr V Opravičilo: V četrti številki glasila Srečno je bilo v rubriki kadrovske vesti za Jožeta Guzeja pomotoma objavljeno, da opravlja dela analitika, planerja. Sprejet pa je bil kot samostojni projektant v TOZD IMD. S. B. °o° *o* °o0 *.’• °o° ‘o* Oo° 00° ‘o’ ‘fr V V času od 4. do 29. aprila 1986 so darovali kri naslednji krvodajalci iz sozd REK Edvarda Kardelja, Trbovlje v Splošni bolnici Trbovlje. Dne 4. aprila 1986 Tozdi s področja Trbovelj Franc Hribar, Ernest Žunk, Dušan Macerl, Jakob Posavec, Jezdimir Krnjič, Franjo Bendra, Ivo Drugovič, Boris Jurgan. Tozdi s področja Zagorja Ludvik Kic Dne 11. aprila 1986 Tozdi s področja Trbovelj Rajko Golob, Zlatko Kolar, Marjan Sladič, Bojan Škrlep, Milan Pavelšek, Hazim Čarno, Darko Blažun, Anto Bobonja, Drago Motoh, Bogomir Jaug, Ahmo Šehič, Janko Zupančič, Franc Narberger, Franc Remar, Drago Čeme-riko, Marinko Aščerič, Boris Klančar, Janez Goljuf, Ervin Belina, Jurij Piki, Anton Metličar, Bojan Strgaršek. Tozdi s področja Hrastnika Teodor Gabrič, Drago Obrez, Viktor Sotošek, Miroslav Funkelj, Jože Razpotnik, Silvo Sladič, Marjan Slapšak, Branko Jelakovič, Julij Gorenc, Miran Planinc. Tozdi s področja Zagorja Halil Mujkič Dne 18. aprila 1986 Tozdi s področja Trbovelj Igor Umek, KarloTabor, Rezak Halilovič, Vladimir Bobek, Miran Jurše, Gregor Povše, Branislav Nikolič, Stojan Krajšek, Zdenko Humar, Bojan Hlastan, Štefan Gorza, Jože Ovnik, Jani Koželj, Slavko Hanžič, Dragiša Perič, Peter Jovanovič, Rado Rajevec, Drago Perič, Tone Kavčič, Roman Paveljšek, Vid Sa-vičič, Dragiša Fikič, Husein Tanjič, Mija Ilič, Franc Vozelj, Zdravko Merzelj, Zoran Osolnik, Ana Ostanek, Fani Grah. Tozdi s področja Hrastnika Željko Hrnčič Krvodajalska akcija Tozdi s področja Zagorja Jože Čoki Dne 25. aprila 1986 Tozdi s področja Trbovelj Muhamed Dedič, Ivo Šimunovič, Ramadan Rušid, Boris Zalaznik, Alojz Podmenik, Martin Brečko, Ludvik Kupček, Edin Duratovič, Damir Vučilovski, Branko Gros, Mile Karamarkovič, Vid Žibert, Franc Kuder, Marjan Resman, Jože Kobal, Karel Kepa, Mihael Žibert, Aleš Ledinek, Fadil Čauševič, Jože Ljubič, Božo Bajc, Milan Veteršek, Marjan Kastelic, Bojan Jerše, Anton Kobal, Srečko Lesar, Iztok Šmid, Rudi Rabuzin, Filip Ahac, Aljoša Pilič, Tomo Petrovič, Kadir Mehinovič, Andrej Tahirovič, Maksimiljan Koželj, Stjepan Breščako-vič, Rašid Sulejmanovič, Ivan Spajič, Sabit Alič, Jože Jan. Tozdi s področja Zagorja Alaga Husičič, Hasan Mešič, Mu-harem Džamastagič, Branko Pavlič, Roman Pavšek, Musto Heveševic, Peter Teršek, Ivan Marinovič, Ivan Grobin, Franc Klančišar, Husein Karahasanovič, Samo Krhlikar, Milan Grabnar, Sadik Zahirovič, Ivan Mali, ŠemsoOsmanovič, Galib Osmanovič. Tovariši, darovalci krvi, hvala vam! J. D. Kadrovske vesti od 1.4. do 30.4.1986 PRIHOD: DO RRPS TOZD RRP Hrastnik Franc Škoberne - učnik, Milorad ive-Ijič- kopač, Siniša Nesladek- učnik, Aleš Rački - učnik, Alojz Repovž - učnik, Darko Hlastec-učnik, Ibrahim Kasumo-vič - kopač, Anton Gačnik - učnik, Franc Kolar - učnik, Jožo Bagavac- učnik, Ma-rkan Jurišič - kopač, Stojan Kačič -učnik, Jožo Brkič - učnik, Ernest Bratec - jam. kovinar, Stanislav Peci - učnik TOZD RRP Trbovlje Zoran Osolnik - vozač, Igor Umek -vozač, Sandi Levičar - jam. kovinar, Ni-jaz Rizvič - vozač, Ivan Jurečič - vozač, Martin Lapuh - kopač, Franc Zalar -kompresist, Jožo Pejič - kopač TOZD RRP Zagorje Matjaž Žibert - učnik, Ivan Drgan -jam. kovinar, Pjanič Mumič - učnik, Andrej Dornik - učnik, Bojan Kovač -učnik, Janez Drnovšek 38. - strojnik jaška, Ivan Guna 5. - učnik, Anton Arh -učnik, Samed Junuzovič - del. na sep., Hazim Omerhodžič - kopač, Toša Ristič - kretničar-premikač, Franc Molka -kompresist-kurjač, Franc Poglajen 6. -jam. kovinar, Franc Grabnar 17. - jam. kovinar, Niko Vukič - učnik, Franc Aleš-zun. nadzornik, Franc Lebar 10. - učnik, Hasan Džombič - učnik, Bego Osmič -učnik, Milan Strnišnik - učnik TOZD Separacija Trbovlje Andrej Smuk - del. na sep., Zlatko Čavar - kovinar, Roman Pustak - del. na sep. TOZD RŠC Trbovlje Anton Janežič - kopač, Albert Kotnik -kopač, Mirko Nikolič - kopač, Pavel Brumen - ključavničar, Jurij Ferlič- strugar, Muhamed Džafič - kopač, Muhidin Osmanovič - kopač DO RGD TOZD RIG , Mevludin Huremovič - vozač, Sevala Cajič - čistilka, Nermin Čurič - vozač, Fani Duh - pom. del. v delav., Marija Zupančič - kurirka TOZD IMD Samo Glavan - voznik viličarja, Mirko Golob - strojni tehnik DO TET Aleksander Šanc - elektrikar, Polona Novak - ek. tehnik DS SS SOZD Pavel Kovač - razv. ing. za rudarsko podr. ODHOD: DO RRPS TOZD RRP Hrastnik Franc Tomc - elektrikar - spor. prek., Albin Obrez - učnik — spor. prek., Andrej Hafner - vodenje zračenja - upokojen, Ivan Ramšak - učnik - upokojen, Rudi Hlastan - učnik - discip. odp., Stanko Koren - učnik - discip. odp., Srečko Zelenko - učnik - discip. odp., Aleksander Vaš - učnik - spor. prek. TOZD RRP Trbovlje Janez Juhnar - kopač - upokojen, Anton Marčen - kopač - upokojen TOZD RRP Zagorje Ivan Drgan - jam. kovinar-spor. prek., Bego Osmič - učnik - v zapor, Senad Mujadžič 2. - kop. pomočnik - samov. prek., Mevludin Mulavdič - kop. pomočnik - samov. prek., Alojz Sotenšek 2. -stroj, poslov. - upokojen, Ludvik Sotlar-kopač - upokojen TOZD RŠC Trbovlje Zdravko Jajalo - kop. pomočnik -samov. prek., Himzo Blekovič - kop. pomočnik - discip. odp., Zuhdija Vejzo-vič - kopač - discip. odp. TOZD Separacija Trbovlje Zlatko Cavar - del. na sep. - prem. v delavnico, Valerija Grandovec - del. na sep. - upokojena, Konrad Gorenjec -del. na sep. - umrl, Mirko Nikolič- kopač - spor. prek., Zdenko Gabrovec- kovinar - spor. prek., Dragoslav Čobanovič- del. na sep. - spor. prek. DS SS DO RRPS Jana Zorko - ek. tehnik - spor. prek. DO RGD TOZD RIG Hasan Memič- kopač-vzapor, Anton Hočevar - kopač - upokojen, Hazim Omerhodžič - kop. pomočnik - samov. prek., Stjepan Zadravec - kopač - spor. prek., Leopold Hribovšek - varilec -spor. prek., Safet Čostovič - vozač -samov. prek., Sead Okič-jam. elektrikar - odp. v posk. dobi, Fikret Hodžič - kop. pomočnik - samov. prek., Franjo Kovačevič - kopač - discip. odp., Zahir Ka-rupovič - vozač - discip. odp. TOZD Avtoprevoz Mihael Hild - šofer - upokojen TOZD GRAMAT Fani Duh - zlag. opeke - prem. na Rig, Marija Zupančič - zlag. opeke - prem. na Rig TOZD IMD Franc Tomažič - delavec - upokojen, Jože Podbevšek - ključavničar - upokojen, Ivan Mlakar - ključavničar - discip. odp. DO TET TOZD PEE Aleksander Šanc - elektrikar - prem. na VN, Ivan Jurečič - delavec - opor. prek., Mirko Vidergar - elektrikar - umrl TOZD VN Slavi Babovič-ek. tehnik-spor. prek., Leopold Tofolini II. - delavec - spor. prek., Terezija Zgorelec - delavka -upokojena DS SS DO TET Polona Novak - ek. tehnik - prem. na VN Sonja Božič