SLOVENSKI

Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— Va leta K 4*— celo leto K 8*— za inozemstvo:	„	„ 250	„	w 5*—	„	„10*—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasninà za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 27.
Vsesokolski zlet v Pragi.
, јт*~и ш$т
tJB«»*a34jS-' '■ 'ä

" '	.	. ч .	ii'
» ...........^ ’ "' -•:
'
--
: /:-"г
‘"‘i?:#'
•^f|- J . ,
I s	v •,	- Vx"
"_:	.	's ч „Г1
lelovadba naraščaja na telovadišču na Letni : 1., 3. in 4. nastop telovadkinj. 2. nastop dečkov. Telovadilo je hkratu 6.000
dečkov in deklic. (Po posebnih fotografijah za S. L T.)
DR. VELIMIR DEŽELIČ:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
L
Solnce je bilo že visoko na nebu, ko seje s počasnimi koraki približeval mladi popotnik svetemu maurskemu mestu Kordovi.
Videlo se mu je na licu, da je silno navdušen. In v resnici, to, kar je gledal pred seboj, napolnjevalo mu je srce z zanosom in nekakim slastnim čustvom.
Pred njim se je razprostirala visoka kordovska Siera Morena, pred njim se je razgrinjala rodovitna ravan, po kateri se je vil srebrni Gvadalquivir, reka, o kateri so mu toliko pripovedovali. Ciprese in pomaranče, mirte in smokve, oleandri in oljke, palme in topoli, vinske trte, krasni vrti in lavorike, so se vrstile pred njegovimi očmi že nad dva dneva njegovega potovanja. Vsa ta prirodna lepota, dasi ga je iznenadila, vendar mu ni navdušila srca, zakaj v njegovi daljni domovini je bilo tudi obilo prirodnih krasot. Ali pogled na svetovno mesto, po katerem je toliko hrepenel, radi katerega je toliko potoval, mu je privabil solze v oči.
Tu je tedaj Kordova, mati in zaščit-nica znanosti, to je mesto, v katerem so ne samo Arabci in Židje, ne samo kristjani bližnjih narodov, nego tudi ljudje iz daljnih dežel Evrope, iskali znanja.
To je tedaj mesto, broječe stotrinajst-tisoč hiš, tristo džamij, devetsto kopelj in osemdeset javnih šol, to je mesto z osemindvajsetimi predmestji in z ono krasno akademijo, v katerem prebiva milijon prebivalcev !...
In v resnici je nepregledno morje hiš pozdravljalo popotnika in zdelo se mu je, da gleda pred seboj odprta vrata v raj.
Razprostrl je roke, kakor bi hotel objeti ves ta kraj in vzdihnil:
— Bog, hvala ti in slava, da me puščaš v ta raj. Daj, da bo moje bivanje tukaj tebi v slavo, a meni v korist. Ne daj, da med tolikimi neverniki izgubim pravo vero in daj, da izvršim to, kar mi nalaga dolžnost.
Ko je odmolil to molitev, se je pokrižal in šel dalje. In dokaj časa še je minilo, da je prišel do velikega mosta. Petnajst stebrov iz črnega marmora je nosilo ta most in mladi popotnik je za trenutek obstal, ter presenečen ogledoval zgradbo, o kateri je že slišal pripovedovati. Ob mostu se je dvigal visok stolp, kakor stražnik, kakor zmaj, ki ne dopušča nikomur priti do device Kordove.
In v resnici, naš popotnik je naletel na zapreko.
Velik, vitek Arabec v beli, lepi obleki, se je nenadoma pojavil pred njim.
— Ukazano mi je, da ne smem pustiti nobenega tujca v mesto, ako se mi ne javi, kdo je. In ti si tujec.
— Tujec sem iz daljnih krajev.
Arabec ga pogleda mirno, kakor da mu to ni nič nenavadnega, ako vidi tujca iz daljnih krajev, zato vpraša vnovič:
— Povej, kdo si, kaj si in od kod, in pokaži, ali imaš kak spis, da je to resnica, kar mi praviš?
Prišlec je podal Arabcu neki dokument in rekel:
— Jaz sem Strezinja, sin Miroslavov, kraljevskega rodu hrvatskega. Prihajam v Kordovo, da poiščem slavnega poveljnika telesne straže . . .
— Wadhu el Amerija? — doda Arabec in vzame v roke pergamen, da vidi, ali govori tujec resnico.
— Resnico govoriš.
Nato mu je vrnil spise in djal:
— Dobro-došel v imenu Alahovem ! Idi čez ta most naravnost po oni cesti, ki jo vidiš. Ona vodi naravnost do alkazarja, cesarskega gradu. Ne daleč od njega se nahaja vojašnica telesne straže. Tam najdeš svoje rojake.
— Ali jih je mnogo ?
Zmagovalec pri sokolski tekmi za prvenstvo v Pragi : Slovenec Stane Vidmar. (Fot. Krema.)
— Kolikor mi je znano, jih bo štiri tisoč.
— Štiri tisoč Hrvatov? Počutil se bom, kakor bi bil doma - odvrne Strezinja.
Arabec namrši obrvi in nabere ustne, vendar ne reče ničesar. Ako bi ga Strezinja dobro opazoval, videl bi na prvi mah, da ne ljubi Arabec preveč njegovih rojakov. Da, opazil bi celo nekak izraz mržnje in ob jednem tudi to, da mu zabranjuje strah vsako javno izražanje napram njim.
Strezinja ga vpraša:
— Ali je živ in zdrav Wadha el Am eri ? v
— Živ je in zdrav. In močnejši je sijaj njegove zvezde, kakor je bil kdaj poprej. Ako boš pod njegovo zaščito, potem so ti odprta vsa vrata v Kordovi, zakaj on ima ključ od alkazarja. Novi hadžib mu je pa naklonjen še bolj, nego mu je bil prejšnji.
— Wadha el Ameri je moj rojak in nadejam se, da ni pozabil na svojo hrvatsko narodnost v tej daljni deželi.
— Ni pozabil. Tvoji rojaki — telesni stražniki — niti ne umejo drugače go-
voriti, nego hrvatski. Malo jih je, ki bi znali arabski.
— Ali Wadha el Ameri vsekako ume arabski?
— On bi ne znal! Nikdo bi mu ne mogel reči, da ni naš, ako le odpre usta. Arabska govorica mu teče kakor med — odvrne zviti Maur.
Strezinja se je hotel posloviti od Maura, A ta ga^prime za roko in mu reče :
— Čuj me, sin hrvatski ! Rekel si, da si kraljevskega rodu. Ni dvoma, da te bo tvoj rojak Wadha el Ameri sijajno sprejel. V njem je visok polet uma, in orlovski vid, v njem je levovo srce in roka jeklena. Vitek je kakor libanonska cedra in moder, kakor da je sin proroka Mohameda. Kalifi in narodi se klanjajo, ko govore o njem.
Strezinja je mirno gledal govornika in pogledal v njegovo dušo. Spoznal je, da ta silna pohvala ne prihaja iz njegovega srca in da je zvok njegovih besed neiskren.
— To, o čem mi pripoveduješ, mi je znano. Tudi v našo Hrvatsko so prišli glasovi o njegovi slavi in morda me ravno zato vidiš tukaj. So nekaka vprašanja, katera bi rad hrvatski kralj rešil s tvojim kalifom.
— Ti si tedaj prišel v važni pol Hiški misiji? — vpraša Arabec naglo.
O tem ti nisem dolžan dajati pojasnil.
— Tega niti ne izprašujem. Alah me varuj ! Sicer je pa bolje, da o tem niti dalje ne govoriva, ker so sedaj tukaj burni in viharni časi.
— Tako?
— Rečem ti, da si izbral slab čas, da si prišel sem. Še se kadi po dolinah prelita kri, še so naši meči rdeči od krvi. A ne od krvi gjaurov, nego od krvi bratske.
— Vem to. Še predno sem prišel v Španijo sem zvedel, da se odigravajo tukaj burni dogodki. In ko sem stopil na vaša tla, sem zvedel, da kalif Hešam ne vlada več, nego hadžib Mahdi.
— Alah mu bodi v pomoč — se zmerno prikloni Arabec in nekaj zamrmra v svojo brado.
— Samo Wadha je ostal enako močan.
— Rekel sem ti, da so v njem orlove oči in bistra pamet. Ali sedaj čuj prošnjo Jusufa, sina Alijinega. Ti si priletel, kakor sokol preko morja, da poiščeš tukaj orlovo gnezdo. V tebi je velika sila in Wadha te bo posadil na desnico svoje mize. Čuj tedaj mojo prošnjo, veliki sin pomorskih dežel. Spomni se me, ko bodeš pri njegovi mizi, zakaj on mi lahko pomore. Povej mu, da se v meni ne bo prevaril, če me povzdigne v časti. Ti to lahko storiš, ti si njegov rojak, njegov prijatelj. On bo izpolnil tvojo željo. Švoje povesti ti danes še ne morem povedati. Saj še bo zato dovolj časa in prilike. Čudil se boš, kaj je vse pretrpel in preživel ubogi Jusuf. Sedaj mi samo obljubi, da boš govoril za me pri mogočnem Wadhi. Hvaležen ti bom za to do groba in preko groba. Videl boš, da si našel v meni prijatelja, kakršnega boš rabil v tem tujem svetu, zakaj vedi, da tudi orlovo oko Wadhinovo ne more prodreti v vse kraje, kakor žarek solnca ne prodre v vsak kotiček.
(Dalje prihodnjič.)

$
KMETSKA POSOJILNICA £V0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
Г. z. z n. z.
'2 /o v Liut,ijani'
obrestuje hranilne vloge }»o	'	' brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.
Ши^шшшт^ш1жжш1жшкшш''шгшгжгт^.жт^ш:шж'ггтшхж1&
Vabilo na narocbo.
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ je edini slovenski list te vrste; naročite se nanj in razširjajte ga!
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ stane
za Avstro-Ogrsko za Ameriko za ostalo inozemstvo
celoletno	8-—	K	3"—	dol.	10"— K
polletno	4-—	K	1 '50	dol.	5 — K
četrtletno	2‘—	K	0"75	dol.	2'50 K
mesečno	070	K	0'25	dol.	ODO K
Za dijake in vojake v Avstro-Ogrskem za celo leto ti K, pol leta 3 K, četrt leta 1 50 K, mesečno pa 50 vinarjev.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.
Slovanske slavnosti v Pragi.
(Izvirno poročilo iz Prage.)
Minole dni so se vršile v Pragi velikanske slovanske slavnosti, ki so vsemu svetu pokazale moč in silo ideje slovanske vzajemnosti. Zbrali so se tisoči in tisoči vseh slovanskih narodov iz vseh delov Evrope, da celo iz daljne Amerike so prihiteli, da so pokazali, da tudi tam živi in raste krepka veja slovanske lipe.
Po ulicah zlate Prage so valovile od ranega jutra do pozne noči neštete množice ljudstva občudojoče in občudovane. Vsa Praga je bila odeta v praznično obleko; vse hiše v zastavah in okrašene s cvetlicami in venci. Po ulicah pa pestra množica v vseh slovanskih nošah in med njimi so prevladovale vsepovsod rdeče srajce v znak, da je vse te neštete množice prignala sem ideja — sokolska v znak, da triumfira misel Fügnerja in Tyrša — misel slovanska.
Te dni so Čehi zopet znova pokazali svoje zlato slovansko srce. Vsprejeli so svoje slovanske brate z iskreno ljubeznijo in velikanskim navdušenjem, kakor znajo to le oni, edino oni.
Slovenski „Sokoli“ so se odpeljali v sredo popoldne s posebnim vlakom ter so prišli v Prago v četrtek zvečer. Sprejem Slovencev v Pragi je bil nad vse presrčen. Zastopnike bele Ljubljane dr. I. Tavčarja in tovariše je prišel osebno sprejet sam župan praški dr. Karel Groš. Po Vaclav-skem namestju je bilo natlačeno polno občinstva, da niti tramvaj ni mogel voziti. Ljudje so splezali celo na tramvajske vozove. Iz vseh hiš so metale Čehinje cvetlice, vse je mahalo v pozdrav z robci in z malimi zastavicami ter iz stotisočerih grl so grmeli „Na zdar“-klici v pozdrav. Množica je bila kakor elektrizirana, tako navdušeno je pozdravljala brate Slovence. Kaj tacega se ne da popisati, to se da le doživeti.
Enako presrčno so sprejeli Čehi tudi druge goste, vendar se je pa opažalo, da so dajali Cehi vsepovsod Slovencem prednost.
V petek 28. junija so dospeli tudi hrvaški posebni vlaki. Ob 3. je dospela mestna delegacija iz Sofije. Ves popoldan je bil Vaclavski trg, Prikovi in Ferdinandova cesta tako prenapolnjena ljudi da so si delali vozovi in skupine Sokolov že z največjo težavo pot skozi množico. Ob pol 7. zvečer so dospeli hrvaški Sokoli iz Zagreba, kakih 800, med njimi 200 dam. S seboj so imeli tudi oddelek trobentačev. Na kolodvoru so jih pozdravili jugoslovanski akademiki, ter zapeli pesem „Lepa I
naša domovina“. Pol ure pozneje so dospeli srbski Sokoli z načelnikom Hofmanom in podstarosto Ivanovičem. Na to Sokol iz Finske gore z načelnikom Lazo Popovičem. Srbe so spremljali tudi 3 popi v temnomodrih pluvijalih. Vsi so bili z navdušenjem sprejeti. Dospel je Sokol iz Dalmacije „Dušan silni“ s 600 udeleženci,
ob 3/48. je dospel vlak s Srbi iz Bosne in Hercegovine in srbskimi Sokoli iz Zagreba. Nato so dospeli Hrvati in Slovenci iz Istre, ki jih je pozdravil načelnik dr. Schreiner in zastopnik mesta Prage. Zvečer so dospeli na to še Sokoli iz Sofije in češki Sokoli iz Londona in Budimpešte. Popoldne so dospeli med neštevilnimi drugimi so-
Namestnik-načelnik „Zveze ruskega Sokolstva“ Robert Todt.
kolskimi društvi tudi še nekateri ruski gosti, katerim so se pridružili vodja ruskega naučnega ministrstva Sevijakov, general Arhangelsk!, državni svetnik Vorsil in generalni major Kuzmin ter državni svetnik Pozdjejev.
Vse te goste je pozdravil tudi zastopnik mesta Prage ter ruski konzul v Pragi Zukovski.
V	četrtek so dospeli tudi Poljaki, toda brez sokolskega kroja v civilni obleki.
V	petek so prišli v Prago tudi zastopniki Francozov, njim na čelu pariški župan Galli in 180 gimnastov (t. j. telovadcev). Sprejela jih je cela Praga in ob velikanskem navdušenju jih je spremljalo sokolstvo skozi mesto.
Pripeljalo se je nad 300 posebnih vlakov in nešteto deputacij. Tolikega navala še Praga sploh ni doživela. Ti slovanski dnevi v Pragi so bili nekaj impozantnega, velikanskega, veličastnega.
* *
*
Ni se vršil le vseslovanski sokolski zlet, temveč vršili so se tudi razni kon-
gresi : vseslovanski gostilničarski kongres, vseslovanski^ časnikarski kongres ; kongres inozemskih jSehov o gospodarsko-kulturnih vprašanjih Cehov v inozemstvu itd. Bilo je odkritje spomenika Palackega, Jan Lege itd.
Na gostilničarskem kongresu je bila zastopana tudi „Zveza slovenskih gostilničarjev“ ter se ga je udeležilo poleg tajnika taiste g. Mencingerja tudi več slovenskih gostilničarjev in kavarnarjev. Razrešila so se resna važna stanovska vprašanja ter rešile razne resolucije. Brezdvomno je, da prinese ta kongres tudi Slovencem obilo sadu.
Kongresa žurnalistov so se udeležili Slovenci R. Pustoslemšek in Trstenjak, I. Hribar, dr. Gregorin, Ekar, Gabršček in „Slovenski llustrovani Tednik“ je zastopal urednik I. Vuk. — O kongresih še poročamo.
* *
*
Najvažnejša točka slovanskih slavnosti v Pragi pa je bil „Vseslovanski sokolski zlet“.
Začetek sokolskih slavnosti. V petek zjutraj so se začele prve tekme sokolskega zleta. Zgodaj zjutraj so se sešli na Letni v velikem vežbališču Sokoli na konjih — okoli 100 — ki so izvajali vaje na konjih. Posamezne in skupne vaje so budile mnogo navdušenja med občinstvom, ki je že na vse zgodaj prišlo na Letno.
Ob 8. uri zjutraj se je začela tekma za prvenstvo Zvezi slovanskega sokolstva. Udeležilo se je tekme 52 borcev, med njimi največ Cehov, potem Slovenci, Hrvati in Rusi. Splošno se je govorilo, da so postali Slovenci nevarni tekmeci tudi Cehom. Popoldne ob 4. so nastopili dečki. Na tribunah se je zbralo polno slovanskih gostov. Veliko pozornost je budil češki naraščaj s svojimi krasnimi vajami — in ruski dijaki, ki so pokazali lepe uspehe in obetajo za sokolsko misel veliko bodočnost.
Popoldne se je vršil koncert na žofin-skem kongresu za sokolstvo sploh — zvečer pa je bil v „Obecnem domu“ pozdravni večer sokolskim društvom. Večera se je udeležilo mesto Praga, razna društva, predsedniki zvez, načelniki žup itd. Pozdravil jih je dr. Schreiner, nakar so govorili drugi staroste sokolskih zvez.
* *
*
Slovenska zmaga v Pr agi. Zgodilo se je, kar preje ni nihče pričakoval.
Ruskemu carju Nikolaju (1) predstavijo Erben-a’(2),^načelnika' „Zveze ruskega Sokolstva“.
Starosti „Zveze ruskega Sokolstva“, poslanec gosudarstvene dume A. S. Sižinskij.
Slovenec Vidmar je zmagal v tekmi za prvenstvo v slovanski sokolski Zvezi. Ako pomislimo, koliko imenitnih telovadcev ima v svojih tisočerih vrstah češki Sokol, ki je bil doslej prvi na vseh mednarodnih tekmah — potem bomo vedeli ceniti ta veliki uspeh našega mladega Sokola.
Vidmar je od 230 možnih točk dosegel 220 in pol, torej 05 odstotkov. Upalo se je, da bo zmagal Čeh Czada, ki je bil za Vidmarjem le tri točke, toda v prostih vajah ga je Vidmar popolnoma prekosil. Drugo mesto je dobil Čeh Svoboda z 217 in pol točkami, tretje Slovenec Fuchs z 216 točkami, torej je le poldrugo točko za Čehom. Ko je Vidmar zmagal, so mu vsi čestitali. O slovenski zmagi se povsod govori, tujci se zanimajo in občudujejo nas. Češki listi pišejo, da je zmagal krasen 20-letni borilec.
Ne le češki listi, temveč vsi slovanski in tudi francoski, angleški i. dr. listi pišejo laskavo o zmagi Slovencev. Zadnji Slovenci sicer nismo bili nikoli, a da si bomo priborili prvenstvo med Slovani, tudi nikdo ni upal misliti. Naš napredek se kaže kaj lepo, od leta do leta bolj napredujemo na mednarodnih in na slovanskih tekmah.
To je sad mnogoletnega sistematičnega požrtvovalnega dela in truda za sokolsko idejo.
* *
*
Sokolstvo zbrano v Pragi je počastilo tudi ustanovitelja sokolstva dr. Miroslava Tyrša in Jindricha Ftignerja ter obiskalo njun grob.
Vse sokolstvo, ki se je te dni udeležilo zleta slovanskega sokolstva v Pragi je korporativno prikorakalo v soboto ob 8. uri zjutraj k grobu Tyršovemu in Fiig-nerjevemu, da se pokloni očetoma vsega silnega Sokolstva. Prikorakali so tudi Francozi inf Angleži ter položili na grob venec. Vseslovanski narodi so bili zastopani po svojih Sokolih. V imenu slovenskega sokolstva je govoril načelnik Celjske župe brat Smrtnik.
* *
*
Od groba Tyrsovega in Fiignerjevega so sli udeleženci, posebno Slovenci in Ju-
goslovani k grobu Jana Lege, kateremu so odkrili nagrobni spomenik. Na grobu je ležalo mnogo vencev, ki so jih darovali: mesto Ljubljana, akademično društvo „Ilirija“, „Slovenska Sokolska Zveza“, mesto Praga, „Praška meščanska beseda“ in drugi. Prvi je govoril predsednik „Ilirije“ jur. Ratej, ki je orisal delovanje Legovo. Potem je govoril podžupan ljubljanski dr. K. Triller, ki se je v vznešenih besedah spominjal dela zaslužnega moža, za kar ga je mesto Ljubljana imenovalo za častnega meščana. Dež. poslanec G a n g 1 je govoril za slovensko Sokolstvo in prof.

Starosta „Českč obče sokolské“. dr. J. Schreiner.
Ilešič v imenu „Slovenske Matice“. Govorili so še Čehi dr. P i k v imenu praškega občinskega sveta, M a š e k za češko Sokolstvo, Ruttner za „Meščansko besedo v Pragi“ in v imenu češkega učiteljstva T u č e k.
* *
*
Opomba: O maratonskih igrah, o slavnostnem sprevodu Sokolstva, o glavni telovadbi, o odkritju spomenika Palackega, o večernih zabavah itd. poročamo prihodnjič; priobčimo pa tudi slike o teh veličastnih slovanskih slavnostih.
’ Predsednik municipalnih uradov Pariza Henri Galli kot zastopnik Francozov na vsesokolskem zletu v Pragi.
Stane Vidmar. Na drugem mestu poročamo, da je priboril na sokolski tekmi za prvenstvo v Pragi Slovencem prvenstvo Vidmar. Je to 21 leten Stane Vidmar, iz „ znane narodne rodbine v Ljubljani. Njegov brat je znani šahovski mojster dr. M. Vidmar, o katerem je že poročal lani S. I. T. v štev. 5., da je zmagal na šahovskem turnirju v San Sebastjanu. Njun oče ima trgovino z dežniki in je bil več let tudi odbornik v ljubljanskem občinskem svetu. — Stane Vidmar je že v otroških
letih vstopil v vrste sokolskega naraščaja. Bilo je za časa II. slovenskega sokolskega zleta v Ljubljani L 1904. ko je Vidmar telovadil pod vodstvom svojega prvega vaditelja br. Bojan Drenika v vrstah šolskega naraščaja. Mali Vidmar si je pridobil že takrat radi svoje pridnosti in ljubeznjivosti simpatije svojih vaditeljev. Kaj naglo je napredoval in postal sam predtelovadec. L. 1907. se je udeležil V. vsesokolskega izleta v Pragi (torej ravno pred petimi leti) in je takrat dosegel med Slovenci v nižjem oddelku prvo mesto. Ta uspeh ga je bodril k nadaljnemu delu in napredoval je tako, da ga je S. S. Z. uvrstila 1909 med svoje tekmovalce za mednarodno tekmovanje v Luksemburgu, kjer je pripomogel, da so si Slovenci priborili časten uspeh. Lani se je pa udeležil mednarodne tekme v Turinu ter tudi tukaj pripomogel, da so si priborili Slovenci IV. mesto. Stane Vidmar je bil izmed Slovencev-tekmovalcev najboljši. A letos si je priboril prvenstvo^ slovanskega sokolstva ter je prekosil tudi Čehe, ki so znani po vsem svetu kot najboljši telovadci. Njegov uspeh je tudi naš uspeh, njegova zmaga je zmaga Slovencev. Mlademu sokolu zmagovalcu naše iskrene častilke, njegovemu daljnemu delu in uspehu pa „Na zdar !“
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na Češkem.
____________ Vzorci na željo franko. Zelo
■N zmerne cene. Na željo dam tu ■■ HI izgotoviti gosposke obleke. ЦЈН
Učiteljiščniki iz Kastva na izletu. V
sredo, dne 24. maja so napravili dijaki hrvaškega učiteljišča v Kastvi poučni izlet. Med potjo so si ogledali v Hrušici zares uzorno, procvitajočo in plodonosno mlekarno, od katere prejema naše revno ljudstvo stalno lepe dohodke. Nato so odšli v Slivje, kjer so si ogledali prekrasno in orjaško jamo »Dimnice«, koje številni kapniki in mogočni stebri, vsakega obiskovalca očarajo. Iznenadil jih je tudi ogromen čebelnjak preč. g. kaplana A. Hreščaka, od katerega so slišali marsikaj poučnega iz čebeloreje in pa zbirka starin ter obsežna knjižnica g. Edv. Bubniča. Na obsežnem vrtu gostilne Bubnič je bilo po skupnem obedu zelo živahno. Vračali so se izletniki veseli domov, bilo jih je 46, med temi sledeči gg. profesorji: Pribil, Ribarič, Sprach-mann, Ryšlavi in dr. Jedertič. Izletnikom se je pridružil tudi preč. g. župnik I. Vodička iz Vodic ter nekaj domačinov.
f Anica Zemljič iz Radinec umrla 18. junija 1912. Rodbino g. Jakoba Zemljič v Radincih in šolo pri Kapeli je zadela bridka izguba. Po dolgi mučni bolezni je umrla dne 18. junija llletna hčerka Anica. Bila je izredno nadarjena, pridna in ljubezniva deklica. Bila je najboljša učenka kapelske šole, ter jev vseh štirih razredih in v vseh predmetih imela edinole prvi red. Predlanskim še je zdravih, rudečih lic tako navdušeno pozdravljala mariborskega knezoškofa, da je bil isti do solz ginjen. Prehladila se je, podvreči se je morala raznim operacijam, a vsa zdravniška pomoč je bila zastonj in postala je žrtev prerane smrti. Nešte-vilna množica belo oblečenih deklet in drugega ljudstva jo je spremljalo k zadnjemu počitku. Nar. rodbini naše sožalje !
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
bugata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Abadie — kotiček.
Slavno poštno ravnateljstvo v Trstu prosimo, da naj napravi na ljubljanski pošti red, da ne bodo S. I. T. po nepotrebnem zadrževali, kakbr so ga pretekli teden neopravičeno celih 18 ur. Mi damo letno 6000 kron (šest tisoč kron) za znamke, pa da bi se nas zato šikaniralo, presega že vse meje. Pa to ni prvi slučaj. S. I. T. se oddaja na pošto po četrtkih zvečer in ljubljanska pošta ga odpošlje le malokdaj še isto noč naprej temveč šele v petek opoldne oziroma celo popoldne. Prosimo, da preiščete to zadevo in napravite red, da se ne bodo naši naročniki pritoževali, da dobivajo list šele v pondeljek, oziroma celo v torek.
Upravništvo S. I. T.
Vsesokolski zlet v Pragi : Vratolomna vaja na krogih.
Domači prepir nastane kaj lahko, če žena postavi možu na mizo slabo kavo.^Vsaka gospodinja se lahho izogne takim prepirom in njih neljubim posledicam, če pridene kavi Kolinske kavne primesi, kajti Kolinska kavna primes, ki je znana kot najboljši kavni pridatek, napravi tako dobro kavo, da vsakemu ugaja in tudi mož ne bo imel več nobene prilike, da bi godrnjal in se jezil zaradi slabe kave. To nam gotovo rade potrdijo vse one gospodinje, ki Kolinsko kavno primes kupujejo. — Poudariti je tudi treba, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago in tudi v tem oziru popolnoma ustreza zahtevam zavedne slovenske gospodinje, ki vedno kupuje samo pristno domače blago.
Sprevod t Anice Zemljič v Radincih. Fot. Razlag.
Po želji členstva in cele slovanske javnosti ustanovila je od 1. prosinca 1910 banka »Slavija«. vzajemno zavarovalna banka v Pragi, poleg drugih že obstoječih oddelkov tudi oddelek za zavarovanje proti tatvini z vlomom. To zavarovanje pridobiva vedno več in več simpatij v najširših krogih prebivalstva, kar je neizpodbiten dokaz, kako potrebno je tako zavarovanje v varstvo svojeg^ imetja. Banka je porok proti majhnemu letnemu prispevku za škode, ki nastanejo vsled tatvine z vlomom v najširšem smislu besede. Tudi za vsakoršna življenska zavarovanja je posebno priporočati banko »Slavijo«. Vsa pojasnila daje radevolje generalni zastop »Slavije« v Ljubljani, ki pošlje na zahtevo tudi svojega uradnika na dom.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Zanimiva ljubezenska zgodba. V Budimpešti zbuja veliko pozornost poroka, ki je bila 25. pret. mes. v zanimivih okoliščinah. Pred desetimi dnevi je prišel v Budimpešto namestnik na otoku Sejlonu ; hotel si je ogledati mesto. Dan po svojem prihodu je imel glavobol in se je odpeljal z avtomobilom do lekarne. Stopil je v lekarno, medtem pa, ko je pripravljal zanj lekarnar zdravilo, je opazil
strojepisko in se mahoma v njo zaljubil. Odtlej je prihajal slehrni dan v lekarno in prinašal svoji oboževanki rož. Četrti dan je prosil za njeno roko. Gospodična je izjavila, da jo snubi živinozdravnik. Namestnik, ki je govoril samo angleški, je odgovoril, da jo
N ESILI
-JEVA
moka za otroke
Pepel» I
» n *1«. otroke Ib bolnike ■e Moden.
Veebul* Pietro planinsko mleko.
Skelfja K L80 v maki lekann in drojrerijl.
t 11 letna Anica Zemljič iz Radinec pri Radgoni na Štajerskem. Fot. Razlag.
mora dobiti za ženo; obljubil je, da da zapisati na dan poroke nanjo 100.000 dolarjev in jo s tem preskrbi za vse življenje. Naslednji dan se mu je strojepiska vdala in bila je poroka. Se tisti večer sta odpotovala no-voporočenca na Sejlon.
Panika pri pogrebu. Pariz, Francija. V carmavški cerkvi vršili so se zadušni obredi za nekim pokojnikom, kjer se je zbralo mnogo žalujočega občinstva. Poleg pokojnikove rakve stalo je več sveč. Po neprevidnosti vžgal se je na rakvi se nahajajoči venec iz celuloida, ki je mahoma zajel mrtvaški oder v plamen. ^	J Navzoče občinstvo se je vsled tega zelo pre-
16^strašilo; vse je drlo proti izhodu, da se reši. Pri tem je bilo šest žensk tako hudo poteptanih, da se nahajajo sedaj v kritičnem položaju v bolnišnici.
Breskev je izborno odvajalno sredstvo. Priporoča se jesti tri do šest breskev zvečer, predno se gre k počitku. Breskev tudi čisti in osveži kri ter pospešuje prebavo.
Strašna katastrofa zrakaplova „Schwaben“ (30 oseb lahko, 7 pa težko ranjenih). Poročilo in slike objavimo prihodnjič.
Vse tiste, ki so naročili sliko Aškerca, prosimo, da še potrpe, ker še ni gotova. V 8—10 dneh jo pa dobe gotovo.
Mnogo gradiva in slik smo morali izpustiti, a pride vse na vrsto, samo prosimo potrpljenja.
Slovenski starši vpi-šite svoje otroke di-jake na srednjih šo-lah povsod v sloven-ske oddelke!
: Sprejme se iečto :
dobrega značaja. Pred-dnost imajo oni, kateri so dovršili meščansko šolo v Celju ali Krškem.
Z. Krajnc, Kranj
trgovina delikates, špecerije in deželnih pridelkov.
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Premeri & Jančar
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajlne glasure, laki, fimeži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
Dva gospoda
se sprejmeta na stanovanje v Frančiškanski ulici 12/1. Več se izve pri hišniku istotam ali pa pri : upravništvu Tednika. :
K. JURMAN
izprašani optik in specijalist
LJUBLJANA,
:: Šelenburgova ulica. ::
Optični zavod z električnim obratom. Opozarjam slavno občinstvo na mojo na novo urejeno delavnico. — Steklo brusim le z amerikanskim kamnom.
Prva ljubljanska higie-V nična mlekarna v
priporoča
Yoghurt — bulgarsko v kislo mleko
kakor tudi
pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), ka-vino smetano, kislo smetano, : sir in prima čajno maslo. :
Nart čila se sprejemajo v central : Slomškova ulica št. 3 kakor tudi v prodajalnah in mlečnih pivnicah : Lingarjeva ulica št. 1, Poljanska cesta št. 13, Florijanska ulica št. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko dobiva. Dostavlja se tudi na dom.
Franc Može
Sv. Petra nasip št. 51
— kroj ast i o
najmodernejše po najnižjih cenah. Najfinejša Izdelava 22 K. Na zahtevo pridem na dom.
Kdor hoče kaj prodati :
posestvo, hišo, gostilno, trgovino, obrt itd., ali kdor hoče kaj v najem vzeti ali dati doseže najhitreje in najlažje svoj namen, če da oglas (inserat) v Slovenski Ilustrovani Tednik, ki je najbolj razširjen in ::	največ čitan slovenski časopis. ::
Učiteljiščniki iz Kastva v Istriji na izletu
Nagrada bralcem tega lista.
Mi razielimo 3000 paro? čevliev!
Vsled vpeljave naših izbornih veleelegantnih čevljev iz najboljšega, trpežnega chevrousnja, moderno izdelanih, razdelimo 3000 parov, kakor kaže slika.
Samo delo v znesku 16 K za 3 pare se nam naj plača. Mi Vam pošljemo kakor želite ali čevlje za gospode, ali dame po vsaki poljubni številki ali centime-terski meri. Vi dobite torej za samo 15 K, 3 pare izvrstnih čevljev, ki stanejo drugače 42 K in bodete z njimi gotovo zadovoljni.*) Pošilja se po povzetju ali če se plača naprej. Zamenjava dovoljena, zato ni rizika Vsa naročila se naj naslavljajo na
R. Bergerjevo razpošiljalnico čevljev, Dunaj 27, poštni predal 42.
*) Šele po Vašem priporočilu bomo imeli dobiček.
Vid Cari
mizarski mojster in stavi-telj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage Poskrbi po tovarniških cenah dobre motorje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci! Svoji k svojim!
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
MORANA.
Morana uniči stenice in golazen ter se naroči pri
M, Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
Dve steklenici staneta K 3-20, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat.
Vsak naš prijatelj ne čita samo Sl- I. T., ampak ga tudi plača in mu pridobiva novih naročnikov.
ITČH DtEW| titeln echter Balsam
mm -wf Sckw«ee|ti-AptO»fce ét
A-Tkierry in Prigrada h*i IUIn>wk~S«uarbrttMi
Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto =E in fino kakor alabaster.	E=
Pege, pike, izpuščaje |
rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise =j in vsak neprijeten nedostatek odstrani za-jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- j| klenica K 2 50. Rationell bals. milo K P20. EH Učinek je opaziti že po enkratni rabi. EEE
= Neprijetne dlačice = §
z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EH lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EH Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50. fjl Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- Hi stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna EH za umivanje in česanje las, katera jih sama EH skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. Џ Steklenica 2 K.	EEE
= Bujna rast las in brk = Ш
se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo EEE (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. EH
Bujno polnost-krasno I = oprsje = I
= doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. EH EE Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- j| EH znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- EH == polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino EH jH krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- EH EH klenice univerzalnega sredstva Et - Adunile EH EH z navodilom 5 K. K temu posebni kremni EH !§ izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- E§ E|	šilja edino ord. kosm. laboratorij	EH
« W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. «
: Lepa prihodnjost! :
Zaradi nezmožnosti samolastnega vodstva se prodata 2 hiši z gruntom in opravo. Priprave za gostilno, hotel, trgovino, za penziona!, ali za kmetijstvo. Ob Bohinjskem jezeru, lepi stavbeni prostori s pravico do kopališča in lastnega čolna. V nekaj letih se bode dobil 3kratni denar, ako se proda na drobno. — Pojasnila pri M. Grobotek, Bohinj. Bistrica
Lekarnarja A. THìERRY-jev BALZAM.
Edino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejanje in vsak prekup drugega balzama s prevarljivimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje hÜioAi I111 Је d?brega učinka pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, bljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu! eiehi « kV ipr*siih' boleznih na pljučih, posebno pri influenci, želodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, s aoi preoavi, telesnemu zoporu, zobobolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12/2 ali 6/1 ali ena velika posebna steklenica K 5.60
Lekarnarja THIERRY-jevo edino pristno mazilo iz vrtnice
ic zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in stori, da so bolestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pn zastarelih ranah itd. Dve škatli staneta K 3*60.
Kupi se: Lekarna pri angeiju varuhu,
Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu.
Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodllntcah.
Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje.
HOTEL PETRAN
BLED
I HOTEL „JEKLER“ I
Ф= BLEP -Ф
j NAD „ZDRAVILIŠKIM DOMOM“. I
HOTEL SEKOVANICT"
BLED
34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt.
Gostilna Strekelj, Bled-Grad 5
se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča.
MARTIN TANCAR, Jesenice
(poleg kolodvora).
Sobe za tujce.	Gostilna.
Hrstal Tratnilr Zlata kaplja v Ljubljani nU Lt/1 H d Lili Ix Sv. Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
Gostilna Kunstelj v Gorjah
se priporoča za obilni obisk. — Postrežba = točna in dobra. =====
rronr-žvtST.nili >xH llllL^t»lvt~(»friTlr^^r^HlKl 1) ll»fcV4^Vir
....— Vrhnika ■
HOTEL „ČRNI OREL“.
Lepo opremljene sobe — senčni vrt — izborna kuhinja — fina vina. — Nizke cene.
It M M I^	1 Д ^ r il № WTI
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice. Akro term e (1°Р^се z mehko vodo) 38° C., kopališče z zdravilno pitno vodo. Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishiji, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brez ::	plačno in daje pojasnila Kopališka uprava. ::
Gospe se smejijo ,62
od veselja, ko dobijo to blago :
12 metrov lepo sortiranih ostankov . . samo 5 K 10	»	rumburške tkanine ....	„	5	,
10	,	dobrega chiffona...............5 .
9	„	Zefir za srajce................ „	5	„
7	„	delen za obleke................ „	5	„
6	„	atlassatin pri pranju ne zgubi barve „	5 „
4	„	modni štof v	vseh barvah .	„	5	„
2!/2	„ • štof za bluze	s svilo ...	„	5	„
2	„	čisto volneno	angleško sukno	„	5	„
4 komade sortiranih predpasnikov za
kuhinje................... „	5 „
2	„ fini laneni prti.................. „	5	„
2	„ fine posteljne odeje ...	„	5	„
pošilja se po pošt. povzetju pri naročilu od 15 K franko.
Rudolf Lichtner, Litmerice V.
Češko. Za neugajajoče denar nazaj ! Češko.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v
•>! I
FRANC JAKOPIČ
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-:	cijsko ključavničarstvo. :
Špecialiteta : Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor : obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.

^ Teodor Korn =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim Skrilj em, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterij ska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Stampilije
vseh vret и
■mèe, érw&tva, trgevo« IM
ANTON ČERNE
ivever Ib i*4#ievat«| kaviehev» ИашНШ
Ljubljana, Stari trg 21
Ceniki trenta».
fapwdani optik FR. P. ZAJEC
* LJUBLJANA, Stari trg št. 9.	::
priporoča aval dobro urejeni
optični zavod
očala, ičipalce, daljnoglede, to-plomeije i. t d.
Nadalje priporoča avojo veliko zalego švicarskih ur, zlatnine in ere-brnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrat m v veeh jezikih ed K 2-50 naprej. — Cenik brezplačno.
A.	Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje?
B.	Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3.
Pozor !
Ч Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
]
To že veste?!
Viktorija Sterniša
= Jurčičev trg štev. 3 =s
ima v zalogi najboljše kakovosti obuval vseh vrst. Import.	Eksport.
Skrivalnica.
Kje je bratec?
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
Podružnica :
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. :
Izposoj e vanje koles.
(Hribarjev gaj.) Nanovo otvorjena gostilna z vso točno postrežbo. : : :	Prostor za balincanje.
Se priporočata	Ivan in Lucija Gril.
Ljubljansko mestno kopališče
odprto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. 222
KOLEZIJA
KLIŠEJE
na cink. baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste.
JOSIP STRANYÄK
§ fotokemigrafičen umetniški zavod
DUNAJ VIII/2.
Tigergasse !tev. 13 Telephon 18.085.
’ooootxxxxxxxioooooooooooooooooooeoooooe
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100.000-—
proti 5% obrestovanju, ter povrača zneske do K 5001 brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vi og in njih obrestovanje jamči občina Drniš.
Trgovina s steklom
NLTllŠek, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Prvi zakonito izprašani pleskarski mojster na Kranjskem
Anton Mitteregger
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v ::	mestu in na deželi.	:: ::