SEPTEMBER 1999 eh ureditvenih načrtov fia je spet pria vrata laž Podgoršek omembna sta le poštenost in delo ntoi^Skrlep Varni smo ko poslovni partnerji ob obisku podjetja niso deležm lep pozdrava, temveč jih prijazen uslužbenec vedno napoti na pravi naslov ko se procesi na delovnih mestih vsak dan brez težav nadaljujejo. kjer so se prejšji dan zaključili ko denar in druge dragocenosti nemoteno dosežejo svoj cilj ko se prireditve odvijajo brez neljubih zapletov ko vsak dan odidemo domov brez skrbi KADAR SE NE ZGODI NIČ NENAČRTOVANEGA DRUŽBA ZA VAROVANJE VSE ZA VAREN DOM IN VAROVANJE PODJETIJ G7, družba za varovanje d.o.o. Špruha 33, 1236 trzin Tel.: 061 1885500 Faks: 061 I88 55 01 http: u\wv.j>.-7.si dc ;ig-7.si Podružnica Kamnik-Domžale Medvedova 25, 1240 Karnnik Tel.: 061 8 I 7 3.14 Faks: ()(> 1817 776 Sektor Dolenjskđ Ljubljanska 27, 8000 Novu mcsto Tel.: 068 321 425 Faks: 0b8 lib 133 ISCG cobhaževalno svetovalni center • ,m grAFIĆNE dejavnosti, d.o.o., domžale izvaja izobraževalne programe mednje in strokovne šole - verificirani programi 1 «leWronsko komercialna šola (V stopnja) ! Novska šola (IV stopnja) • „jposavljanje računovodij V/l (400 ur) I gostinska šola - kuhar, natakar IV.st. (dokvalifikacija in ^kvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN ijSPOSABUANJE TUJI JEZIKI • nemžćtna in angleščina po programu College PANTEON raćunalniški tečaji , ,V,ndows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... a Seminar za ta|nice: Moderno delo z računalnikom « usposabljanje za delo • EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) « seminar: računovodstvo malih podjetij • ..-mini za vođenje poslovnih knjig s.p. 0 varstvo pri delu in požarno varstvo • mar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) t - aj strojepisja • v : ikladiščnega poslovanja • za voznike vilićarjev • ' 4 za traktoriste - varnostno delo s traktorem in traktorskimi pnkljućki programi ZA prosti čas: • ■ šivanja in krojenja • • idisKi tečaj otroôki programi 1 (ezkovni • iiiunalniški tečaj cestno prometnih predpisov Pnjave sorjememamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafidna dejavnost d.o.o. (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do • 5. ure. ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski ite^lki (061)712-278. BAHNE) iNřfc BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI. ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 19.00. OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00. C Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor Trzin, Kidričeva14/d îel./fax: 061/719-980, 719-985, GSM 041/614-649 Jé^eí^e W7WSSA et.*.*. Đoćuu* 6 AhcijxÂ,: Akcija bo trajala od 25.9. do 5.10.1999 oziroma do prodaje zalog. alpsko mleko, Ljubljanske mlekarne " 11,3,2% f sladkor, 1kg, Ormož kava, 100 g, mleta Barcafe, Droga kumarice, 729 g, uvoz pivo, pločevinke 0,51. Union pivo Union 0,51, stekl., 20/1 zaboj pivo Smile 0,331, stekl. pivo Amber 0,331, stekl. pivo Pils 0,661, Union 109,90 SIT 149,90 SIT 139,90 SIT 129,90 SIT 119,90 SIT 2.570,00 SIT 107,00 SIT 107,00 SIT 119,90 SIT Sašo MEHLE ■ SEDEZNE GARNITURE TOVÁRNĚ OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Podskrajnik 18, 1380 Cerknica Telefon 061 793 B39, rak« 081 792 254 EMA SA.L02XJT : • Podskrajnik 18, Cerknica - Jemćeva 45a. Trzin (stari del) Telefon 714 537, faks 714 536 Delovni čas: od 7. Do 17. ure, sobota od 9. Do 13. Ure. MOŽNOST DOSTAV i VELIK IZBOR* *sedežmh elementov s kombinacijo ležišć I êUUvll• - iz naravnesa ter iimfitneu« ncnia ton a*t - iz naravnega ter umetnega usqja ter dekorativnih tkanin. y M adnjič sem kot ponoson očka pel-ja) sina prvič v osnovno šolo. Bilo veselo, lepo in praznično. 31 malih gla-; ki so jih okrásili z rdečiini kapicairu :,e od slovenskih zavarovalnic, okrog vra-. na so jim zavezali rumene rutice, se iploh ni zavedalo, v ka) se spuščajo. jSno in zvědavo so si ogledovali šolske :ostore, šošolce in učitelje in verjetno ni :„hće pomislil, da jih bo vsaj nekaj od njih ncralo, če bo po sreči, vsaj 16 let guliti o!ske klopi. Pot do učenosti je dolga, ven-iar se brez znanja ne da več živeti ,!jčetek soie je bil za većino učencev vse- • no vesel in prazničen, in prepričan sem, : ibomalčkom v šoli lepo tudi v prihodnjih ineh inmeseah, čeprav se zdaj počasi, še • asti za tište iz višjih razredov, že začenja vsakodnevno učenje in boj za boljše oce-ne. Vsi, ki smo na šolo že skoraj pozabili, ,smo, daje čas šolanja lahko prav pri]eten .;: da prave težave čakajo šele kasneje. ;irn več se bodo otroci naučili, lažje se : odo spopadali z njimi. Sploh pa prinaša .'alatudi obilo drobnih radosti in veselja: : sleg novega znanja tudi nove prijatelje, skupne vragolije, pive simpatije in celo ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: Joie štih Tehnični urednik: Emil Pevec Urednica fotografije: Mojca Rutigaj Trženje: Tone Ipavec ^ktoriranje (raœn Uradrvega vestnika): "^rija lukan Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj, Urša Mandeljc, Nuša Matan, *ni Mušić, Gašper Ogorelec. Viktorija - Oblak, Katja Rebec, Mojca Senica Tisk: ®avant Trading d.o.o,, Ljubljana Naklada: 1300 (ivo do v iiefi"* 'Zna'a enkrat mesečll° in fla dobijo 0 vsa aospodinjstva in podjetja » Trzinu. ISsN 1408-4902 i, " kulturo Republike 9k,venije "•-rvod 395/97 k'3J6"» taeopie Odsev opade med I 4,»»ft>, T "l 'e8a '"aćaji iz 13. loćke tarifne ♦"•"•odo**" ka,8re 88 P'ačuj8 5% d8vel< 0(1 P'ometa prvo ljubezen ... Naučiti pa se je treba tudi sprejernati grajo in ukore za slabo delo in neučenje. Življenje ni le igra. V trzinski šoli pa zdaj vse bolj razmišljajo o širjenju in posodabljanju šolskega poslopja. Devetleika se bliža, računajo pa tudi na dotok novih otrok, ki bodo naselili bloke in hiše, ki jih v Trzinu zdaj še gradijo. Prav zaradi novih priseljencev se v občin! lahko pohvalimo z naraščanjem števila otrok, drugače pa tudi pn nas prirastek otrok upada. Pred tridese-timi, štiridesetimi leti, ko je bil Trzin še vas in je bilo v njem 600 do 700 hiš, so »pručki« vsako jesen kar solidno napolnili prvi razred. Običajno jih je bilo več kot dvajset, tudi pet-indvajset, in več, zdaj, ko je hiš v Trzinu vsaj trikrat več, pa le s težavo napolnijo dva razreda Smo Trzinci, in na sploh Slovenci, zapisani izuirirtju? Da bi spodb' idili rast prebivalcev, bi morala družba večjo skrb posvečati mladim družinám, še zlasti tištim z več otroki. Zdaj so trije otroci skoraj luksuz, vse več pa je zakonov brez otrok in še zlasti tistih, ki se sploh ne poročijo. Prav bi bilo, da bi se zamislili tudi nad tem. Veliko mladih družin ima težave z dopoldan-skim varstvom oirok, zato je zelo prav, da je občina med svoje prve naloge uvrstila tudi zagotovitev zadosti prostora v vricih za vse trzinske malčke. Mislili smo, da bomo že v iej številki pisali o slavnostní otvoritvi novih prostorov vrtca, vendar bomo morali to pustiti za naslednjo številko. Želje včasih prehite-vajo možnosti. Vseeno pa lahko zapišemo, da je kljub neka-terim pomislekom odločitev za uredilev do- datnih prostorov vrtca tudi v starem deiu naselja pravilna. Mnogi starší zdaj prikimavajo, da je bila pravilna tudi odločitev za obvoznico Trzina, saj je zdaj pot mladih Trzincev v šolo pie-cej bolj varna, kot je bila lan: in leta nazaj. Več pozornosti pa bo treba nameniti tudi prevozom srednješolcev in studentov, pa tudi drugih krajanov, v Ljubljano in sosed nje kraje. Pri Ljubljanskern potniškem pro metu, kot kaže, niso najbolj navdušeni nad podaljšanjem eno od prog Ijubljanskega potniškega prometa do Trzma, na železnici pa še nekaj časa ne bodo imeli denarja za drugi tir progc proti Kamniku, kar bi lahko povećalo število viakov na progi skozi Tr- ' zin. Mogoče bi lahko z argumenti - podatki o številu potnikov, ki bi se želeli iz Trzina voziti v Ljubljano in mogoče tudi s sofinan-ciranjein, le ptepnčali vodstvo Ljubljanske-ga potniškega prometa. Na vsak način pa bo treba temu vprašanju posvetiti posebno pozornost. Kakor koli že, šola se je začela. Dopustov je konec in v uredništvu Odseva vsem našim bralcem želimo, da bi zacinjo jesen v tem lisočletju preživeh kar najbolj lepo -po možnosti kar z indijanskim poletjem. Za tište, ki ne vedo, kaj je to: to je obdobje jeseni, ki mu rečemo zapoznelo poletje, ko oblaki še malo počakajo, narava pa se koplje v tisočenh jesenskih baivah in sonce s svojo še neupešano močjo vabi na plan, v naravo. To v ljudeh budi dobro razpoložen-je! Urednik i II llu-r IZ VSEBINE: PREDSTAVLJAMO ZAPOSLENE NA OBCINI INTERVJU: ALPINIST IN GORSKI VODNIK JANEZ RUPAR - JANČI JOJ, KAM BI DEL - ALI TRZIN KOT ODPAD STARIH AVTOMOB/LOV VESTICKEIZPOD ZAROMETOV INTERVJU: FRANC! COTMAN IN BRIGITA DANE COTMAN MLADINSKI PLANINSKI TABOR RUDNO POLJE '99 DAN KOŠARKE TRZIN 1999 - V SPOMIN NA ALJOŠA KOLESARSKIKOTICEK POPOCITNISKA VNEMA V TURISTIČNEM DRUŠTVU Prvi korak v svet učenosti. (foto: Mojca) Kdor je gospodar šole, je gospodar dežele. (Nemški) županov kotiček ačenja se jesen. Jesen pa je čas, ki ' pri vseh Ijudeh vzbuja prav posebne občulke. Šolarji so zaključili počitnice, delavci in uslužbenci dopuste, kmetje se pri-pravljajo na jesensko spravilo pridelkov; skratka vsi, razen narave, ki se že pripravlja na zimsko spanje, se moramo jeseni lotili svojih nalog z novim zagonom in voljo. V političnem življenju pa je jesen praviloma najbolj razburljiv čas, še zlasti v Sloveniji, kjer smo imeli kar nekaj let zapovrstjo konec jeseni ali ob začetku zime volitve. Letos jih ne bo, vendar je očitno, da se tudi tokratna jesen že začenja v znamenju predolge volilne kampanje za državne volitve, ki bodo najkas-neje novembra I. 2000. Za občine je jesen pomembna zato, ker je to praviloma čas, ko se najbolj intenzivno ukvarjajo s svojimi in-vesticijami. Proračune zaradi odvisnosli od državnega proračuna in pogojev, ki jih določa država, sprejemajo občine ob koncu zime ali že spomladi, nato sledi obdobje razpisov in zbiranja ponudb za manjša delà, poleti in jeseni pa se delà odvijajo največjo intenzite-to. In tako je tudi v naši novi občini. NOVI OPDELKI OTUOŠKEGA VnTCA 03 MENGEŠK! CESTI Naš investicijski podvig leta je nedvomno nakup stare osnovne šole ob Mengeški cesti in prilagoditev pritličja te zgradbe za potrebe vrtca. Prevladuje mnenje, da je bila odlo-čitev za nakup zelo dobro obnovljene zgradbe dobra poteza, čeprav nakupa ob oblikovanju proračuna še nismo mogli predvideti, ker še nismo vedeli, da namerava dosedanji lastnik zgradbo prodati. S tem nakupom smo, po splošnein prepričanju, na zelo pri-meren način vsaj za nekaj let rešili vprašanje nujne širitve trzinskega vrtca, potrebne zaradi velikega števila vlog za sprejem otrok v vrtec, ki jih drugače ne bi mogli pozitivno rešiti, a tudi zato, da lahko trzinski vrtec postane samostojni javni zavod. Za vseli-fev treh oddelkov vrtca v nove prostore bi bilo lahko v najkrajšem času vse nared, žal pa bo zaradi formalnih postopkov, ki jih je v skladu z zakonom potrebno izpeljati (pridobitev lokacijskega in gradbenega do-voljenja za prilagoditev prostorov, tehnični prevzem in pridobitev uporabnega dovol-jenja) očitno nemogoče sprejeti otroke v te novih prostorih pred prvim oktobrom. Up-ajmo le, da bo vsaj na ta dal um to že mogoče. Ker se lahko na to temo pojavijo kakšni očitki, jih moram vnaprej zavrniti, da bo v resnici vse izvedeno v rekordnem času, saj smo pogodbo o nakupu zgradbe podpisali šele sredi julija; s postopki v zvezi z vrtcem pa smo tako lahko začeli šele v drugi polovici julija. TEŽAVE i INTERIN0 Že zadnji svet krajevne skupnosti se je začel pogajati z Interino d.o.o. o širitvi plinarne v Trzinu, saj je po ocenah same Interine in tudi po ocenah drugih strokovn-jakov tekoča zaloga plina v Trzinu, zlasti v zimskih mesecih, veliko premajhna, da bi zagotavljala redno preskrbo s plinom za vse porabnike za več dni. Nujno pa naj bi bilo, da bi zaloga zadoščala vsaj za osem dni. Glede na to, da je med krajani Trzina veliko takih, ki nasprotujejo neomejeni širitvi plinarne (strah pred možno eksplozijo ipd.), in ker seveda plinarna sama po sebi kot objekt posebne vrste pomeni svoje-vrstno omejitev v prostorskem pomenu besede, je tudi občina v nadaljevanju po-gajanj zahtevala, da se širitev omeji na najnujnejše rezervoarske zmožnosti, in da Interina sprejme obvezo, da bo ob uvedbi zemeljskega plina v Trzinu, kar je ena prednostnih nalog občine, demontira te dodatne rezervoarske zmožnosti. Po zelo dolgih in občasno tudi nestrpnih pogajan-jih je Interina sprejela pogoje občine, vendar pogodbe, za katero smo se dogovoili, in ki smo ji jo predložili v podpis v začetku julija, po dveh mesecih še ni podpisala. Nasprotno: Interina vztrajno zahteva, naj ji občina izda odločbo o plačilu komunalne-ga prispevka, kar bi ji omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek del, pri čemer pa občina ne bi imela zagotovil, da se bo Interina držala dogovora, ker, kot rečeno, pogodba še ni podpisana. Hkrati pa je Interina s pismom direktorja v bistvu zagrozila občini, češ da ulegne pozimi priti do pomanjkanja plina, in da bo krivdo za to prevalila na občino. Pri tem ponovno poudarjam, da že dva meseca ča-kamo na podpis pogodbe, za katero smo st nedvouinno dogovorili. Namen tega zapisa je torej v prvi vrsti informacija občanom in drugim porabnikom plina, da je občina storila, kar je mogla, da bi po eni strani zagotovila pogoje za oskrbo s plinom in po drugi strani tudi omejila ob-remenitev prostora s širitvijo objekta, ki po mnenju mnogih občanov predstavlja ne-sprejemljivo ekološko obremenitev in tudi nenehno navzočo grožnjo večje nesreče. AVTOBUSNE POSTAJE Občane, ki so posamič in že večkrat izrazili svoje nezadovoljstvo z novo ureditvijo avto-busnih postajališč v Trzinu in predlagali, da se ponovno uredi avtobusna postaja znotraj naselja (pri banki), naj po lej poti obvestim, da je občina že podvzela potrebne korake in pokazala se je celo možnost, resda še ne v celoti preverjena in dogovorjena, da do-bimo to postajo že v nekaj tednih. Kljub temu pa moram pojasniti, da seveda izgradnja avtobusne postaje pomeni investicijo, ki je primerljiva z drugimi investicija-mi, in da je potrebno ravno tako pridobiti vrsto dovoljenj in soglasij za gradnjo avtobusne postaje, če jo seveda hočemo zgra-diti legalno. Tako da ludi v tem primeru postopki od zamisli do izgradnje trajajo vsaj nekaj mesecev in torej tudi avtobusne postaje ni mogoče přestavili kar v dveh tednih. Seveda pa občina v vsakem primeru skuša storili vse, da občanom olajša življenje tudi v teh pogledih in to čim prej in bo tako ravnala tudi v bodoče. So pa kajpak tudi zamisli, ki jih zaradi objektivnih okolišči ni mogoče uresničiti. Ali zaradi tega, ker na to ne pristanejo lastniki zemljišč ali sosedje (spomnimo se npr., da so sosedje prepreči-li postavitev dveh otroških igrišč v Trzinu oziroma eno preprosto požagali). Vsi si torej moramo prizadevati za to, da bomo vsi skupaj dosegali čim višjo kakovost življenja in ne le vsak zase. Trzin, 07.09.1999 Župan Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin so: - 1 OO in - 1 1 O. Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Ob _'bčinske svetnike Občine Trzin je na pni jesenski, sepiembski oz. 9. redni seji -okato kar 15 ločk dnevnega reda. Kljub 2elo obsežnemu gradivu so sejo, ki se je začela ob 18. uri, sklenili še istega dne, par minut pred polnočjo. Pa naj kdo reče, ja naši svetniki niso ekspeditivni! Najprej so se fotili poročila o izvrševanju letošnjega občinskega proračuna v prvem polletju. Ker je v prvi polovici leta financiranje potěkalo še skupaj z domžalsko občino, poročilo, ki ga je podal svetovalec za finančně zadeve Jorg Petrovič, še ni povsem dokončno, saj nekateri podatki še inanjkajo, saj še ni povsem opredeljeno, katera plačila so v pristojnosti Trzina in katera gredo na račun Domžal. Iz poveda-nega je mogoče razbrati, da občina posluje dobro in da pri financiranju ni večjih težav, v nekaterih postavkah proračuna pa so še rezerve. Treba pa je vedeti, da se je občina letos že lotila nekaterih zahtevnih finančnih zalogajev, med drugim nakup stare osnovne šole in preureditve njenih prostorov v «tec, preureditev občinskih prostorov, nekatere investicije na področju infrastrukture itn. Gospod Petrovič je opozoril na nekatere postavke, kjer so porabniki proračunskih sredstev žc presegli načrlovano porabo, iz poročila pa izhaja, da na več področjih še ne dosegamo predvidene pora-tv. Ker je letošnji poračun prvi, so nekatere postavke postavljene še previsoko, pojavile pa so se tudi nekatere nove potrebe, tako da bo pred koncem leta prav gotovo potreben rebalans proračuna. Pri dohodkih • je iz naslova dohodnine natekla že prib-!>žna polovica načrtovanih sredstev, pri Javkih pa je bil dotok sredstev že skoraj "tnodstoten. Ocenjujejo, da bo do konca "bčina pri dohodkih lahko dosegla načrto-••we vrednosti, čeprav se je v blagajno -•«lej steklo približno 40 % predvidenih Sredstev. Ku so obravnavali predloga odlokov o -prwnembah in dopolnitvah ureditvenih -črtov za območji T-3 in T-12, je svetni-™ nekatere podrobnosti pojasnil direk-r Regijske razvojne družbe Borut Ulčar, • Wniki pa so se strinjali, da je oba uredit-■'.'i nacrta treba spremeniti in dopolniti :daie pri tem treba upoštevati tudi stal- občanov. Oba ureditvena nacrta bosta "Smjena v občinskih prostorih, javna ob- • -nava pa bo trajala en mesec. ! burna je bila razprava o sofinanciranju . uJfJe doma za starejše občane na Dobu, "r 11 Trzinci s sofinanciranjem lahko do-- nekaj mest za ostarele iz naše občine. Razpravljavci so poudarjali, da je v kraju vse bolj čutiti potrebo po domu za ostarele, da pa v sedanjih razmerah v Trzinu nanj vsaj 5 let še ne moremo računati. Del svetnikov je menil, da bi bilo prav, da se občina vključi v sofinanciranje doma na Dobu, ki bo sicer zasebna ustanova, v njej pa bi za trzinske sta-rostnike lahko dobili 10 mest. Predsednik Društva trzinskih upokojencev Žerjavčki, Tone ipavec, pa je povedal, da se starejši predvsem zavzemajo za gradnjo doma v Trzinu, saj jim ni všeč ideja, da bi morali starostniki menjati okolje, velika večina članov društva naj bi se po besedah g. Ipavca zavzemala za to, da bi tudi na stara leta ostali v svojem domaćem okolju. Predlagal je, da denar, ki naj bi ga namenili sofinanciranju doma na Dobu raje porabili za nakup zemlje in začetek pro-je .tiranja doma za ostarele v Trzinu. Drugi so opozrjali, da vsi starostniki Ie niso tako močno vezani na Trzin, še zlasti tišti, ki so se vanj šele priselili, rneslo v domovih za ostarele v drugih krajih pa je zelo težko dobiti, čeprav je selilev starčkov v domove za starejše včasih nujnost. Razpravo so prekinili in jo bodo nadaljevali na prihodnji seji, ko bodo dobili na vpogled tudi pogodbo o sofinanciranju doma na Dobu in pridobitvi trajne pravice do določenega števila mest v domu. Svelnike so tudi obvestili, kako potekajo priprave na spremembo dolgoročnega in druž-benega plana občine Domžale za območje Trzina. Na prihodnji seji bodo svetniki po vsej verjetnosti sprejeli odlok o začetku spre-minjanja in dopolnjevanja obeh dokumentov, saj ju je treba prilagoditi spremenjenim raz-meram in zahtevam Trzincev. Tudi razprave o vključevanju trzinske občine v Konzorcij Cero - gre za idejni projekt go-renjskih občin, s katerim naj bi v prihodnje reševali odstranjevanje komunalnih odpadkov, niso zaključili. Svetniki so opozorili, da mora naša občina v kratkem najti rešitev za odvoz in odstranjevanje odpadkov, saj bo odlagališče na Dobu že v enem letu polno. Konzorcij Cero naj bi se ukvarjal predvsem z ločevanjem odpadkov, sežigom, reciklažo in kompostiranjem, delovati pa naj bi začel v prihodnjih petih letih. Svetniki so opozorili, da je ideja pozitivna in ena od možnih rešitev, da pa je za zdaj v gradivu, ki so ga přejeli, še preveč odprtih vprašanj. Skušali bodo dobiti odgovore nanje, o vključevanju v konzorcij pa se bodo odločali šele, ko bodo te podatke dobili. Dokaj gladko so sprejeli odlok o ustanovit- vi javncga vzgojno-varstvenega zavoda vrtec Trzin in tudi informacija o poteku pre-urejanja prostorov v nekdanji trzinski šoli za dodatne prostore za vrtec ni spodbudila posebnih polemik. Svetniki so sprejeli tudi sklep o razpisu ugodnih stanovanjskih posojil in posojil za urejanje fasad v Trzinu, potrdili pa so ludi cenik storilev in honorarjev v našem glasilu Odsev. Pri ločki volitve in imenovanja so občinskega svetnika Romea Podlogarja na njegovo pobudo imenovali za člana občinskega odbora za okolje in prostor. Župan jih je seznanil tudi s potekom pogajanj o delil-veni bilanci z občino Domžale. Po zadnjih sestankih je mogoče reči, da so pogajanja zašla v slepo ulico predvsem zaradi OIC Trzin. Domžalčani so pripravljeni priznali precej manjši delež dolgov v coni, kot za-htevamo Trzinci. Zaenkrat ni videti, kako bodo našli rešitev. Med pobudami in vprašanji občinskih svetnikov je pozornost pritegnila pobuda stare-jših krajanov, da bi v Trzinu že začeli razmišljati o tem, da bi leto 2.000 v občini pričakali z družabno prireditvijo na prostém, in predlog, da bi v Trzinu ustanovili tudi pevsko društvo. KDO BO NAŠ GOST V MESECU OKTOBRU? Kulturno društvo je pred časom že organiziralo in vodilo, tako imenovane tematske večere s slovenskimi umetniki (Mila Kačičeva, Tone Kuntner). Se še spominjatef S tem prijetnim delom bomo i vesel)em nadaljevali skozi vso jesen in zimo, enkrat mesečno, seveda s pomočjo trzinske občine. Tokratni gost večera bo. v veselje mnogih, gospod VLADO KRESLIN Kdo ga ne pozna! Na žalost pa vam dneva obiska našega gosta v Odsevu še ne moremo sporočiti. Vendar pa vam obljubimo, da boste obveščeni prav vsi, pravočasno. J.Š. novičke iz občinske pisarne V JESEN 2 JAV NI Ml OBRAVNAVAMINAČRTOV ZA URED IT EV TRZINA Z izzidom te številke Odseva se začenja enomesečni rok javne razgrnitve in obrav-nave ureditvenih načrtov za dve območji Trzina. V občinskih prostorih so zdaj raz-grnjeni predlagani nacrti ureditve območja T3 oziroma bodočega središča Trzina ter območja TI2, kar označuje območje med industrijsko cono in ostalim delom Trzina. Ker so ureditveni nacrti za ti dve območji že narejeni, želijo zdaj na Občini s ponovno razgrnitvijo in javno obravnavo doseči le nekatere spremembe, ki naj bi se bolj prib-ližale željam krajanov in razmeram na ome-njenih območjih. ZA SPREMEMBO UREDITVENEGA NACRTA T3 Pri predlogu za spremembo in dopolnitev odloka o urednitvenem nacrtu območja T3 gre pravzaprav za prilagoditev tega odloka sporazumu, ki so ga dosegli z investitorji objektov v osrednjem delu bodočega centra. Kot verjetno veste, so ti investitorji: Kraški zidar, Poteza in Inco invest, z njimi pa je občina dosegla sporazum, po katerem so morali znižati visine objektov in tudi zinanjšati število stanovanj v njih. Predlog spremembe odloka pa predvideva tudi zmanjšanje obsega novih gradenj na tem območju. Po novem predlogu naj bi inves-titorjem še dopustili gradnjo objektov na drugi strani Ljubljanske ceste, na zemljiš-ču, ki je v njihovi lasli, pet ali šest objektov, ki so bili predvideni za lemi objekti še nekoliko južneje, taní, kjer zdaj stojijo individualne hiše ob obvoznici, pa naj bi zdaj crtali iz načrtov. Na ta način naj bi v skladu z doslej izraženimi željami Trzincev bistve-no zmanjšali pritok novih priseljencev in za zdaj še ohranili lani stojeće hiše. Spre-mernba odloka naj bi bila zelo v duhu raz-prav, ki so jih slišali v zvezi s T-3. Pri tem pa naj ne bi šlo le za znižanje višine stavb, ampak tudi za omejitev števila novih stanovanj in s tem tudi števila novih priseljencev, kar pomeni tudi manjšo obremenitev tega prostora (šola, vrtec...). Sprejetje spremenjenega odloka pa bo do-sedanjim prebivalcem območja, ki ga zdaj imenujemo T3, omogočila tudi več svobodě pri urejanju obstoječih objektov. Svoje dosedanje hiše bodo lahko posodabljali, dozidavali, nadzidavali in drugače preure-jali, česar zdaj zaradi veljavnega zazidalne-ga nacrta niso mogli. Sprememba zazidal-nega nacrta naj bi pravzaprav deblokirala lo območje za sedanje prebivalce, vendar pa bodo morale biti vse spremembe, za katere se bodo odločali, v skladu z měřili, ki naj bi veljala za to območje - hiše naj bi bile koli-kor toliko skladne, da se ne bi kdo odločal za stekleno palačo, drugi pa za leseno kočo. Sploh pa bo treba tudi za morebitne novogradnje doseči dodatno spremembo zazidal-nega načrta in ga prilagajati željam stanoval-cev. SPREMEMBA NAČRTOV 2A OBMOČJE T12 Tudi pri spremembi odloka o zazidalnem nacrtu T 12 gre več ali manj za prilagajanje razmeram in možnostim na terenu ter tudi željam lastnikov tamkajšnjih zemljišč. Spremembe se nanašajo predvsem na potek po-vezovalne ceste med industrijsko cono in ostalim delom naselja. Zdaj je več ali manj vsem že jasno, da povezovalna cesla mora biti, predvsem kot servisna cesta ob štiripa-sovnici, pa tudi kot povezava med obcma de-loma naselja, kar je še zlasti pomembno za tište Trzince, ki imajo v coni podjetja ali tam delajo. Cesto naj bi premaknili nekoliko bolj vzhodno od zdaj predlagane trase, hkrati pa naj bi jo naredili tudi bolj življenjsko. V do-sedanjih načrtih je cesta izrisana skoraj kot nekakšen bulevar ali avenija, po novem predlogu pa naj bi jo nekoliko zožili, tako da bi bila široka kot Kidričeva ulica. Vozišče naj bi bilo tako široko 7 m, ob obeh straneh pa naj bi bila hodnika za pešce oz. pločnika, široka po dva metra. Kolesarska steza naj ne bi bila več urejena samostojno, izven vozišča, tem-več naj bi potěkala po vozišču, seveda z us-treznimi oznakami. Po vsem, kar se zdaj do-gaja, kaže, da bodo cesto zgradili prihodnje leto spomladi, saj postopka ni mogoče prej speljati po zakoniti poti. PREDVIĐENE SPREMEMBE DOLGOROČNEGA PLANA Kot smo že poročali, je občina sprožila pos-topek za dopolnitev in spremembo dolgoroč-nega plana občine. Gre za to, da naj bi v občini ugotovili, kakšne so možnosti in želje za bodoči razvoj občine, kaj potrebujemo in ka-terim stvarem naj damo prednost. Občina sicer že ima dolgoročni plan, ki pa je bil dělán še za nekdanjo občino Domžale, tako da je treba plan, če nič drugega, vsaj prilagoditi nastalim razmeram. Na občini so že zgodaj spomladi začeli s přípravami za dopolnitev in spremembe dolgo-ročnih načrtov. V to so se najprej vključiii odbori občinskega sveta, kasneje pa so pri-tegnili tudi strokovnjake, ki so poleti delovali v učnih delavnicah, v delo pa so vključevali tudi krajane. V prvem obdobju, ki se zd^ izteka, so predvsem zbirali podatke o tem kaj v Trzinu imamo, kaj še potrebujemo à kakšne so želje občanov. Občinski svet sn na septembrski seji seznanili s potekom dosedanjih dejavnosti, že na oktobrski seii pa bo svet o tem najbrž že prvič obravna« odlok o spremembi dolgorčnega plana temu pa bo sledila tridesetdnevna javna razprava. Postopek spreminjanja tega načrta se je zavlekel, saj je morala občina zaprositi nekatera ministrstva in druge držav, ne organe za njihova mnenja in izhodišča ' odgovori pa še niso vsi prišli. Vse kaže da bo postopek spreminjanja dolgoročnegá načrla lahko končan šele v začetku prihod-njega leta. V občini po dosedanjih ugotovitvah obsta-jata dve na videz nasprotujoči si dokaj moćno izraženi želji. Na eni strani je želja po čim uspešnejšem razvoju Trzina, še zlasti na gospodarskem področju, hkrati pa je zelo močan tudi interes, da naj bi se Trzin ne smel več širiti izven že za pozidavo določenih površin, da je treba ohraniti zelene površine in predvsem bolje izkoristiti tište površine, ki so bile že zdaj namenjew pozidavi. DA NE BI BILO NEP0TRE8NEGA PREKOPAVAN JA Občina je pred kratkim sklicala sestanek izvajalcev in investitorjev večjih del v občini. Na sestanek so tako povabili predstavnike Telekoma, Elektra, Komunalnega podjetja Prodnik, operaterja za kabelsko TV, upravljavca javne razsvetljave itn. Pozvali so jih, naj se med seboj uskladijo in občini predložijo nacrte ali programe, kaj bi bilo treba v Trzinu v prihodnje narediti. Občina bi rada usklajevala njihovo delo, sa? se želi izogniti temu, kar se vse prevečkrat dogaja, da eno od podjetij prekopava zem-Ijišče in vanj polaga svoje kable ali cevi, klimaj jarke zasujejo, pa se na isti lokaciji po-javijo novi izvajalci, ki začno spet razkopa-vati teren prav tam. Občina želi preučiti vse nacrte, nato pa jih bo skušala usklaje-vati tako, da bosta istočasno na eni lokaciji lahko delala po dva ali celo po več investitorjev, se pravi, da bodo takrat, ko bodo eni razkopavali zemljo, v jarke lahko položili tudi napeljavo drugega investitorja. V občini želijo, da se tako uskladita že inšta-laterji Telekoma in kabelske televiije, ki rta; bi v kratkem začeli s kopanjem jarkov. Kar se tiče kabelske, pa naj bi bila ta vse bolj dosegljiva. Že letos naj bi jo dobit del Trzina, najprej območje industrijske cone preostali del naselja pa naj bi jo dobil v j>pSEV____ •rihodnjem letu. Na občini se zdaj priprav-jio na podpisovanje pogodb z interesenti. Xt nekaj časa čakamo tudi na posodobitev i poenotenje telefonskega omrežja po Tr-ánu felekom naj bi zdaj dobil soglasje za loka-ijsko dovoljenje, tako da bi v kratkem do-"'3 še gradbeno dovoljenje, ker pa ti pos-',:pki običajno trajajo nekaj časa, na občini ûpaj°' delavcev Telekoma ne bo prehi-:eia zima. MANJŠA INVESTICIJSKA DELA V POLETNIH MESECIH Jemčevo cesto v starem delu Trzina so po-nekod delno že popravljali, ponekod pa je ^esta potrebna celovite prenove, saj so ne-lateri odseki že v obupnem stanju. Na obilni bi radi dosegli, da bi ob posodobitvi jemčeve ceste poskrbeli tudi za posodobi-tev nekaterih podzemnih vodov, predvsem vodovoda, kanalizacije in elektrike. Želijo, da bi hkrati posodabljali ceslišče in tudi vode, ki vodijo pod ali ob cesti. Ob delu Jemčeve ceste zdaj urejajo javno razsvetljavo. Gre predvsem za krak Jemčeve ceste, ki je speljana po nekdanji strugi Pšate. V kratkem naj bi položili asfalt na dveh raanjših odsekih cest v novem delu naselja, v industrijski coni pa naj bi v kratkem do konca uredili ulici Gradišće in Prevale. V poletnih mesecih naj bi že ojačali vodovodni vod v industrijsko cono. Za del šir-jenja vodovodnega omrežja naj bi v skladu s pogodbo, ki je bila sklenjena še pred osamosvojitvijo Trzina, sredstva zagotovila občina Domžale, za tretjino del pa naj bi račune poravnala občina Trzin. Ker pa ce-loten vod ni dokončan, se v industrijski coni še ne morejo oddahniti in pozabiti na možnost, da v coni ne bi bilo dovolj vode za gašenje ob morebitnem požaru. DELITVENA BILANCA POČASI DOBIVA JASNEJŠE OBRISE V vse večjem interesu naše in domžalske občine je, da bi čimprej sklenili delitveno bilanco. Zgodbo bi radi končali tudi v Domžalah, saj tudi oni ne morejo kar tako najemati po-sojil in finančno poslovati tako, kot bi lahko. Pogajalski skupini sta zdaj, kot pravi župan Anton Peršak, v fazi bližanja zaključku raz-čiščevanja, kaj je že bilo narejeno, kaj še ni, in pridobivanja dokumentacije o tem. Na osnovi tega naj bi dosegli, da bi lahko prikazali, kakšen je dolg iz preteklosti do cone. V zadnjem obdobju je posebna mešana po-gajalska komisije občin Domžale in Trzin podrobno preučevala vso dokumentacijo, po- godbe, uporabna dovoljenja, zapisnike o teh-ničnih prevzemih in ugotavljala kaj manjka, česa še ni narejenega. Šele na osnovi teh ugotovitev bo mogoče oceniti, kakšno je stanje in kakšen je dolg iz preteklosti do cone in Trzina na splošno. Up-ajo, da se bodo že v septembru ali oktobru lahko dogovorili o tem. MALO MOŽNOSTI ZA PODALJŠANJE PROGE LJU8UANSKEGA POTNIŠKEGA PROMETA DO TRZINA Pred volitvami so pravzaprav vsi kandidati zatrjevali, da bodo poskrbeli za podaljšanje ene od prog Ijubljanskega potniškega prometa do Trzina. Pred kratkim smo izvedli tudi anketo, ki je pokazala, da se večina Trzincev poteguje za podaljšanje ene od prog LLP-ja. Občina je o tem obvestila Ljubljančane in jih prosila za podaljšanje ene od prog, vendar uradno odgovora še niso dobili, kar je, kot pravi župan, slab znak. Anton Peršak je neuradno izvedel, da pri LPP tudi v Črnučah ne želijo niti za par sto metrov podaljšati proge za mestne avtobuse, saj naj bi to ne bilo upravičljivo iz ekonomskega razloga. Podaljšanje proge naj bi bilo predrago in nespodbudno glede zaslužka, drugi razlog pa naj bi bil bolj politične narave, saj je mestni promet speljan Ie po območju Mestne občine Ljubljana, Trzin pa je samostojna občina. V Ljubljani želijo dati večji poudarek razvoju primestnega prometa, še zlasti železni- ŽUPANOV POSMEH I -2) om :, '-^rtioč •iorazri b odločitvi Ustavnega sodišča, da Odlok o uredilvenem nacrtu območja T-3 Trzin center ni v neskladju z Zakonom, iv našemu županu tako zrasla samozavest, da •"Kprotnikom blokovskega centra Trzina na- le še posmeh. Župan se v junijskem Odsevu v Županovem etičku norčuje iz vseh, ki jih zanimajo finanč-tokovi v T-3 in koliko bo zaradi T-3 obre-"!,cn'en iranski proračun, saj pravi, da si lah-*'to vsak sam izračuna, če zna brati in raču-Jtl s kalkulatorjem. Po mojem mnenju to ni ^ogoče. Župan pa lahko dokaže nasprotno. 'Stem pisanju mi župan pripisuje fantaziran-p ne navaia pa, kaj sem si izmislil. "«edičenje brez dokazov je natolcevanje. _n ^ločbi Ustavnega sodišča lahko ugotovi-■ da je nerazumljiva za navadne državljane, 8radni° blokov na poseljenem " -I" in prizadele občane spreminja v dru- - r"".uLiv uirt-um; s^nuininjđ v u 1 ^«dne državljane. Najbolj žalostno ob tem pa je, da so ob sporu prebivalcev Trzina z načrtovalci in investitorji centra naši izvoljeni predstavniki, z redkimi izjemami (gospod Romeo Podlogar in Jakob Ložar), stopili na nasprotno stran. Občina Trzin je na Ustavno so-dišče poslala sporazum z investitorji. Ob tem lahko rečemo, da je bila večina svetnikov kra-jevne skupnosti Trzin ob načrtovanju centra sicer zelo dobro zmanipulirana, ob koncu svojega mandata pa so pokazali neprimerno več razu-mevanja za hotenja prebivalcev Trzina, kot pa ga sedaj premore prevelika večina svetnikov in župan Občine Trzin. Se nekaj o politikanstvu po županovo. V majskom Odsevu župan domneva, da je odvetnik g. Starman v svojem dopisu pozival, naj po politični liniji rešuje problem gradnje v T-3. Za župana naj bi bil spořen stávek g. Starmana: »Spoštovani g. župan, pričakujem, da boste zastavili ves vpliv, da se spošluje odločba Ustavnega sodišča in s tem temelji pravne države.« (Tedaj še ni bilo končne odločbe Ustavnega so- BRALÇl^^ úq0m) dišča, ampak se to nanaša na prvo od-ločbo, ki govori o za-držanju gradnje). Poziv g. Starmana na obrambo zakonitosti je pravo nasprotje politikanstva, ki ga na ta dopis naslavlja župan, kar pa ne bi mogli trditi za županov dopis Ustavnému sodišču v podporo investitorjem v T-3. V majskem Odsevu je bil izpuščen stávek v mojem članku Županov molk, s tem pa se je spremenil pomen tistega delà članka. V Odsevu piše: »Župan pa je svetnike »prepričal« ludi s pomočjo izsiljevanja, da bo odstopil, če ne bodo glasovali o predlaganem sporazumu« (sporazum z investitorji). Pisati pa bi moralo: Župan pa je svetnike »prepričal« tudi s pomočjo izsiljevanja, da bo odstopil od problematike v T-3, pa naj jo potem sami rešujejo, če ne bodo glasovali o predlaganem sporazumu. Peter Kralj predstavljamo zaposlene na občini Ime in priimek: Jorg Kristijan Petrovič Izobrazba: dipl. ekonomist Področje, ki ga upravljate: proračuni in finance Kakšno se vam zdi delo? Zdi se mi zelo zanimivo, vse skupaj kot nek velik izziv. Imamo zelo veliko delà, ker smo se razdružili z občino Domžale. Na to gledam kot na velik projekt, ker je bilo treba vse začeti znova. Občutki: Prav dobro se počutim. Mislim, da smo dober mlad kolektiv in bomo lepo sodelovali. Ime in priimek: Nuša Barleč Izobrazba: višja upravna delavka Naziv vašega delovnega mesta: tajnica uprave, vložišče Delo, ki ga opravljate? Sem tajnica ter pokrivam operativna delà. Občutki: Služba v Trzinu mi je všeč, v njej se dobro počutim. Dosedanje delo: Zaposlena sem bila na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, na področju izobraževanja in usposabljanja mladih. a Izobrazba: diplomirana pravnica Naziv vašega delovnega mesta: direktorica občinske uprave opravljanje najzahtevnejših nalog in vođenje 1er sodelovanje v najzahtevnejših občinske uprave, priprava aktov za potrebe organov občine, skrb za zakonitost delà občinske uprave, skrb za učinkovitost in racionalnost delà občinske uprave, skrb za usklajevanje delà med županom in občinsko upravo, razporejanje delà med delavce občinske uprave in skrb za delovno disciplino, določena delà na področju urejanja prostora, oddaja javnih naročil ... Občutki: Kljub začetnim težavam se počutim zelo dobro. Veseli me, ker so vidni rezultati. Najpomembnejše pa je, da so odnosi med vodilnimi v občini in občinsko upravo ter med samimi delavci uprave zelo dobri, da se razumemo med seboj. Dosedanje delo: Zaposlena sem bila na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer sem skrbela za pravno ustrezno pripravljenost dokumentov, ki so jih obravnavali na vladi RS oz. je na njihovi podlagi vlada izdajala mnenja, sklepe, odloke ... V celoti pa sem pokrivala področje oddaje javnih naročil ter v manjšem obsegu pripravo pogodb in nekaj kadrovskih zadev. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem članom društev in posameznik-om, ki so sodelovali pri preselitvi arhiva in inventarja bivše KS, ter trzinskim obrtnikom, ki so sodelovali pri posodobitvi prostorov, v katerih je zdaj sedež občine. Ime in priimek: Vika Kreča Izobrazba: gimnazija družbene in jezikoslovne smeri Nazvi vašega delovnega mesta: tajnica župana Dosedanje delo: Še preden smo postali občina, sem že 12 let delala na Krajevni skupnosti Trzin. Če primerjam razmere prej in sedaj, je zelo velika razlika. Vendar sem zelo vesela, da je Trzin postal občina in da se želje Trzincev lažje ures-ničujejo. Želim si tudi, da bi se tukaj zaposleni zavedali, da delamo za občane in da jim pomagamo. Občutki: Kar prijetno je. Zaposleni skupaj z županom Antonom Peršakom in podžupanom Valentinom Kolencem Če je krmilo v trdnih rokah, bo ladja prestala vsak vihar. Bengalski Ime in priimek: Andreja Tavčar Izobrazba: višja upravna delavka ter Studentka tretjega letnika Fakultete za organizacijske vede (ob delu) Naziv vašega delovnega mesta: Moj naziv je svetovalka za družbene dejavnosti, sem pa tudi svetovalka župana. Delo se mi zdi zelo zanimivo. Vse skupaj mi nudi določen izziv. Občutki: Zdi se mi zelo prijetno delovno okolje, prijetni sodelavci. Mislim, da smo zelo dober kolektiv. Dosedanje delo: Preko študentskega servisa sem tri leta delala na kadrovskem področju. f predstavitev občinskih svetnikov občine trzin_____ Tudi v tej številki nadaljujemo s predstavljanjem občinskih svetnikov. Tokrat smo izbrali Anito Porento in Milana Karčeta.: ime in priimek: Milan Karče Poklic: dipl. ing. strojništva V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete? • V odboru za gospodarske in javne službe in komunalno infrastrukturo, • sem član odbora za finance. Ali ste predsednik katerega odbora ali komisije? Sem predsednik odbor; za gospodarske in javne službe in kumunalno infrastrukturo. Kako ocenjujete dosedanje delo občinskega sveta? V tej zadevi sem nov, tako da bi težko primerjal prejšnje delo v KS in sedanje. Seje so zelo konstruktivne, veliko aktov smo že ures-ničili. Mislim, da zelo dobro delujemo. Vsi smo zelo aktivni. Za kaj si prizadevate kot občinski svetnik? Na svojem področju zelo dobro poznam problematiko. Bistvenega pomena se mi zdi kabelska televizija, ki pa bo, upam, končana v začetku naslednjega leta. Drug problem, ki ga rešujemo, je sporazum z Interino. Poskušamo doseči le delno širjenje, ne celotno kot so predvidevali oni. Umik cistern ob uvedbi zemeljskega plina bi bil zelo velik uspeh. Poleg tega so tudi še drugi problemi. Katere, mislite, da so prednostne naloge? Razširitev vrtca, ogrevanje šole ob prehodu na zemeljski plin, poglabljanje Pšate. In Vaš prosti čas? Pozimi rad smucam, poleti pa igram tenis in hodim na sprehode. Na primer na Dobeno s pravo družbo. Precej se ukvarjam s športom. kljub temu, da sem nekaj športov že opustil (srfanje). Zelo rad tudi postorim kaj na vrtu. Ime in priimek: Anita Porenta Poklic: gimnazijska maturantka V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete? • V komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja • ter v komisiji za priznanja, proslave in promocijo občine. Ali ste predsednica odbora ali komisije? Sem predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kako ocenjujete dosedanje delo občinskega sveta? Delo je zelo usklajeno in perspektivno. Kot mlada občina smo bili prisiljeni sprejeti in tudi uresničiti lepo število najrazličnejših aktov. Zelo veliko zadev smo že izpeljali: delitveno bilanco, probleme povezane s cesto ... Svet deluje zelo neobremenjeno, v korist občine. Za kaj si prizadevate in katere so prednostne naloge? Prizadevam si, da bi bili imenovani ljudje iz vseh strank. Pod drugo pa se mi zdi pomembno, da bi se Trzin združil in postal več kot le spalno naselje. Pomembno pa se mi zdi tudi, da se vse zacrtane smernice čim bolje izpeljejo. Katere, mislite, da so prednostne naloge? S področja okolja in prostora, se mi zdi pomemben prizidek k šoli, vrtec, pokopališče ... ter ločeno pobiranje odpadkov. In Vaš prosti čas? Hodim v službo in zelo pozno domov. Ob prostem času grem rada v kino in na izlete, kjer se mi vrnejo spomini iz otroštva. Rada tudi smučam, hodim na morje in v hřibe. VABILO NA PREDAVANJE Dolga stoletja je življenje naših prednikov spremljala vrsta nepisanih pravil, stotere šege in navade, ki st družile vas v veselju in žalosti, ob delavniku in prazniku. Danes živimo na zadnjem robu tega starega načina življenja. Komaj še vemo, kaj pomeni orati s plugom, žeti s srpom in kositi s koso. Da ne bi pozabili korenin, ki nas kljub naglici moderne dobe vežejo na našo staro dobro Zemljo, vas vabimo na predavanje Dušice Kunaver: SLOVENSKE LJUDSKE ŠEGE - OD POMLADI DO ZIME. Predavanje bo v četrtek, 21. oktobra 1999, ob 19. uri v kulturnem domu v Trzinu. Trajalo bo eno uro. Vstopnine ni. Dušica Kunaver je poznana zbirateljica slovenskega ljudskega izročlla in avtorica številnih knjig o tej temi. Organizator predavanja: Odbor občinskega sveta za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev. M»HJa Hojnik BLAŽ PODGORŠEK - JEFAČENKOV BLAŽ -Trzinc, Kamničan, svetovljan ZAME^STA POMEMBNA LE POŠTENOST IN DELO r ravijo da pravi Trzinci oslanejo Trzinci za vse življenje, pa naj gredo kamorkoli po svetu. Eden takih je tudi jefačenkov Blaž oz. Blaž Podgoršek, ki že vrsto let živi v Kam-n.ku pa se vedno rad prizna, da ima korenine v Trzinu in da se v njem pretaka trzinska kn. Ker ]e gospod Blaž zanimiv člověk, ki ve veliko povedali ludi o nekdanjem življenju v I rzinu, se je z njim pogovarjaia njegova "soseda" Jožica Valenčak ker so zaradi raznovrstnosti pridelkov v njih gnezdile jerebice, druge ptice, polno je bilo zajcev ... Pogled si sedaj spočijem na bukvi v našem vrtu, ki razproslira veje z razno-barvnimi lisliči. Gospod Blaž, ali ste srečen člověk? Sem in nisem. Med mojimi rožicami, največ imamo hortenzij različnih barv pa tudi kaktusov, ki jih sam vzgajam, sem srečen. Mislim, da živiva z ženo lepo. Upam, da se ludi ona tako počuti. Otroci pa so itak vsak po svoje. Ali niste véč desetletij živeli v meščan-ski hiši sredi Glavnega trga v Kamni-ku, v kateri je še sedaj znana mesnica. Res je. Hišo sla kupila moja starša leta 1924. Vendar ti povem, da je bila to hiša i napako. Lepa arhitektura na pogled, vendar je zidar v njej zazidal sveže strope in so popolnoma slrohneii. Hiša je bila po vojni nacionalizirana, po dvajselih letih pa smo jo dobili nazaj, vendar mislim, da le zato, Nesrečen pa sem, ker sem prekmalu izgubil mnogo dolgoletnih in dobrih prijateljev. Tudi moj najboljši prijatelj -Mariborčan, s kalerim sva prepotovala skoraj vse celine, ni več med živimi. Tako oslaja moja velika želja - videti Bajkalsko jezero v Rusiji - še neizpolnjena. Upam, da se mi bo tudi to potovanje uresničilo. Prijatelje sem imel in še imam po vsem svelu, spoznal sem jih v slari Jugoslaviji, med drugo svetovno vojno in po njej. Med njimi pa ni nikdar našel mesta alkohol. Kol akliven sem potoval le poslovno, šele po upokojilvi turislično. Bil sem na Kitaj-skem, po vsej Evropi, Rusiji, Ameriki. No, tudi v Južno Ameriko si še želim. Žena tudi rada potuje s svojo skupino prijateljic. In kako preživite dan? Rad imam jutro, čas, ko skupaj z ženo poskrbiva za rože, ko pregledam vrt, poslušam ptičje petje, rad imam dopoldan, ko Stavba je res impozantna... Ja, stavba je iz 14. stoletja in je spomeniško zaščilena. Za časa avslrijske-ga cesarja Jožefa II. je bila lu, kjer vidiš sobe, plesna dvorana za oficirje, zraven kuhinja, spodaj pa ogromna klet za izdelavo piva, kisa... Vidim, da imate v hiši tudi nekaj umetniških del, vašo mater je naslika! přiznáni slikar Perko, pod eno od slik je podpis J. Podgoršek. Ali ljubite umetnost? Rad imam glasbo, raznovrst-no, nekaj talenta je tudi v družini. Sam pa nisem na-darjen za umetnost, le obču-dujem in gledam. Ali veš, da sem na svojih poslovnih potovanjih pogoslo utrgal vršiček nageljna ali druge rože in ga doma po-taknil. Gledal sem prostrana polja, lepa so bila takrat, ko so jih še obdelovali kmetje, Kot deklica se vas spomnim - pripeljali ste se v Trzin v uniformi, visok, moćan moški, prijeten na pogled ... Ali ste pridobili ljudi s svojim šarmom ali je pri vas pomembno kaj drugega? Zame je, in tudi bo, pomembno le poštenje in delo. Ni bilo časa za šarmiranje, lega nismo znali in ne poznali. Na prve m mestu je bil vedno posel. Če ti povem, soseda, kakšen je bil delovni teden pri nas doma v Trzinu, odkar sem se začel spominjati, boš temu verjela: ob ponedeljkih so peijali živino na grem na sprehod s psom, nabavljanje na trgu je še vedno moja strast in zato tudi naloga, po kosilu in po-čitku malo pogledam, kaj delajo domači, nekaj časa pa mi skupaj z najmlajšim sinom in njegovo družino vzame obnova in urejanje te zelo velike in zahtevne stavbě, našega doma v Kamniku, na Tomšičevi cesti 15. ker je bila potrebna drage obnove. V hiši je odvetniška pisama starejšega sina, drugi pa nadaljuje z mesarsko dejavnostjo. Kmetij-ske in gozdne parcele, ki so bile po vojni prav tako nacionalizirane, bomo verjetno dobili nazaj, popolnoma pa je izgubljena hiša v Celovcu, za katero je oče odštel pred razpadom Avstroogrske dve Iretjini kup-nine. Tako pač je, vojna da in tudi vzame. v Kranj, ob torkih so proda-Tzaseko in mesne izdelke na tr-u y Kamniku, ob sredah kupovali a prodajali živino na sejmu v Gor-áem Gradu, Moravčah in Litiji, ob ctrtkih so vozili živino v klavnico 'i prodajali meso v Ljubljani, petki .obili rezervirani za trgovanje v rrtxwtjah, ob sobotah pa so šli po nakupili v Brežice. Imel sem oba .larša, vendar sem ju videi skupaj le ob ne-Jeljah popoidne. Takrat smo družinsko prali prašičke, ki so se pripeljali iz Brežic z ..lakom v Ljubljano za prodajo na kranjskim sejmu. Kasneje smo kupovali živino po vsej Jugoslaviji. Ali veš, da sem se že kot sedemletm fantic s parom konj pripeljal s sejma domov? Rojeni ste bili v Trzinu? Ja, rodil sem se leta 1916 pri jefačenku, kot se reče po domače, v Trzinu. Mama je hilaTrzinka, oče iz Polja pri Ljubljani. Kato sta tislo hišo dobila, ne vem, dokupila sla zemljo in uredila gospodarsko poslopje zahlev, svinjak, ledenico ... Veliko živine smo vzredili doma s pridelki s posestva. Kakšno je bilo takrat življenje v Trzi-nu? Trzinci so bili znani kot "kšeftarji". S preprodajo se je največ zaslužilo. Manj s klanjem in predelavo mesa in prodajo izdelkov. Prašički so bili cenejši v Bre-žicah, in kasneje v Kranju, Ljubljani. Tudi ledene gmote so prodajali Pivo-varni Union, pa les in mleko so že takrat vozili v Ljubljano. Skoraj vsaka hiša je imela mesarja, par konj za furo, čeprav so bile manjše kajže, pa se je vedno kaj našlo. Preden nadaljujete, mi povejte, kako je bila zgrajena ledenica in ali jo je možno postaviti tudi danes? Pozimi so pri Malnu spustili vodo, Pšata se je razlila do Neuda in zamrznila. Ledene gmote so namestili v ledenice. Tu se je led in meso ohranil tudi do septembra. Kot je kopnela ledena gmota, je kopne-lo tudi meso. Ledenica je bila nare-jena iz lesa in kaj lahko jo je narediti, med dvojnimi lesenimi stěnami je bilo žaganje najboljši izolator. Pravite, da ste morali že zgodaj popri-jeti za delo? K moja starša sta resnično veliko delala. >'«*el zahteva vsaj dva ali celo družino. ^ ■-ak mora opraviti svoje delo. To sem rrevzel tudi sam in malokdaj sva šla z ženo -lm skupaj, vedno je bil eden tu, drugi .Mislim, da sem to Ie nekako prenesel -a otroke. Danes so Ijudje od socializma bolni, priča- kujejo in so celo prepričani, da jim mora družba nuditi vse. Otroci se ne osamosvojijo s polno-letnostjo in ne začno sami skrbe-ti zase. To je bila velika družbe-na napaka, ki jo bo možno popraviti šele z novimi generacija-mi. Slovenci imamo končno svojo državo. Vaš oče in vi sta v polpretekli zgodovini že bila v igri, da to dosežemo. Pa nismo, zakaj? Bila sva v igri, oče v prvi svetovni vojni, jaz v partizanih. Vendar smo Slovenci naredili še dve usodni napaki. Leta 1918, ko smo hoteli za vsako ceno v Kraljevino Jugoslavijo, in potem med drugo svetovno vojno, ko smo se spet viděli v Jugoslaviji. Če ne bi bilo tako, bi segala naša Slovenija do tja, kjer živijo naše manjšine in do Sušaka ... Takrat, leta 1918, smo se prodali na Balkan - "tiri srebr.'e krone smo zamenjali za en sr jski dinar, ki ni imel zlate podlage. Slovenija je imela več denarja kot ves Balkan. Kaj hoćemo, nekateri so hoteli biti veliki ministri na velikem prostoru. V slovenski polpretekli zgodovini vidim Ie dva prava Slovenca: Rudolfa Maistra in Sta- neta Rozmana. Čeprav je general Rudolf Maister s svojimi prostovoljci přišel čez Kar-avanke, mu zaradi interesov Balkana nismo sledili, smrt Staneta Rozmana pa je že čez dva dni pomenila srbsko komadno, ki je bila v vojski prej slovenska. Povejte, gospod Blaž, zakaj se niste ak-tivneje vključiii v politiko, ko vam je bila na dosegu roke? Moja vera in politika sta delo in poštenje. Politika me ni zanimala. Bil sem sicer odbornik v Kamniku, vendar krajši čas. Tudi za vo-jaško napredovanja mi ni bilo. Bil pa sem trikrat direktor, nazadnje sem s tega mesta odstopil iz protesta. Bilo je konec petdesetih let, ko so v Beogradu zidali dom sindikatov. Podjetja naj bi v tistem času zbrala in nepovratno namenila za to gradnjo veliko denarja. Župani so tekmovali, kdo bo več zbral. Kot direktor podjetja s 35 zaposlen-imi, nisem přistal na to, da odrejeni denar namenimo nepovratno v Beograd. Bil sem za posojilo. Našega posojila takrat Srbi niso hoteli, denar so nam vrnili. Najtežje mi je bilo na čelu obvezne kmeti-jske oddaje. Spomnim se kmeta, ki mu je od 32 glav živine v hlevu ostala le ena. O oddaji smo tedensko poročali pristojnemu minislrstvu. Sam sem poskušal oddajo voditi tako, da bi kmetom le nekaj ostalo. Če je kmet moral na primer oddati 100 kg govejega mesa, se mu je vzela krava, razlika v mesu je šla v prosto prodajo. V praksi sem délai tako, da sem razliko med obvezno oddajo in prosto prodajo vračal kmetom v naravi -vračal teličke. Tako niso prišli ob čredo. Bal sem se, da moja politika ne bo sprejeta. Vendar sem bil eden redkih direktorjev, ki v tistem obdobju ni bil zaprt. Zelo težko je bilo za vse, posebej za kmeta. Potem pa ste šli "na svoje"? Ko sem se z mesarslvom začel ukvarjati na svoje, to je bilo v sedemdeselih letih, sem bil eno leto prvi davkoplaćevalec v Jugoslaviji, eno leto pa drugi. Takrat je šio 85 % prihodka državi, 15 pa za vzdrževanje lastne obrti. Živite v Kamniku, poznate Trzin, kaj bi priporočali Trzincem sedaj, ko imajo novo občino? Sam mislim, da so Domžale, tako kot velja za Kamnik, zavrle razvoj Trzina. Marsikaj se je dělalo za interese Domžal. Kamnik je bil dolga leta velik okraj, sedaj je Ie mesto. Trzinci lahko v novi občini veliko dosežete. Imate idealne pogoje, saj ste ob vstopu v Ljubljano. To smo izkoristili tudi vaši predniki, ko smo z Ljubljano trgovali, ko so Ljubljančani hodili v trzinske gostilne, ko so iz Trzina njihove poti vodile na Dobeno, Rašico. Rodili ste se v isti sobi kot Ivan Hri-bar ... Tako je, rodil sem se v isti, poudar-jam, isti sobi, kot znani ljubljanski župan Ivan Hribar, seveda toliko let kasneje. Spomnim se, kako je ljubljanski župan obiskal starša in nas pet otrok ter nam prinesel sladkarije. Zagotovil nam je, da bo - če se bo kdo od nas odločil za šolanje - tega tudi izšolal. V šolo sem začel v Trzinu, učila me je gospa Kocijančičeva. V tistem času smo tudi otroci pomagali zidati kulturni dom, oče pa je imel dosti delà kot načelnik gasilcev. Šolanje sem zaključi) v Kamniku, kamor smo se počasi selili po nakupu hiše na Glavnem trgu. Tako je tekel posel v Trzinu in Kamniku. Pa menda niste samo dělali? V tem obdobju je bila priljubljena orodna telo-vadba. S katerim športnom ste se uk-varjali, če ste imeli čas in kje. Seveda sem se, z rokoborbo in boksom, s pokojnim Balohom sva bila glavna v Sloveniji, kamniška skupina je premagovala ljubljansko. Tudi uteži sem dvigal. Če nam ne bi umri oče, bi bil mogoče priznan bok-sar?! Tako pa mojstrski izpit in delo. Se danes vodim Boksarski klub Kamnik. Lovec pa sem od mladih let. Kako pa se spominjale obdobja pred drugo svetovno vojno? Seveda se ga. Poznali smo delavske Tr-bovlje. Tam smo trgovali, tudi sestra se je poročila v Trbovlje. Ali veš, da je moja mama přejela Orden zaslug za narod. Bila je v taborišču, brat je padel na domaćem dvorišču, sam sem prostovoljno odšel v partizane Mojstrski izpit za mesarja ste imeli že zelo mladi. To je bila takrat kar priz-nana kvalifikacija, ali ne? Seveda, veliko je veljala. Izpit mi je přišel prav tudi v partizanih. Bil sem mesar in intendant. Marsikdaj sem moral zato přehodili po 14 ur na dan, dostikrat več kot sotovariši. Veš, kaj pomeni skrbeti za preh-rano vojske? Cetudi sem bil brez čina, sem marsikdaj po-veljeval akcijam, predvsem leta 1944, ko smo delovali na terenu Črnega grabna. Vaša rojstna hiša v Trzinu se mi zdi edinstvena in je škoda, da tako propada. V njej seje rodil Ivan Hribar, bila je za-točišče partizanom in, na žalost leta 1944 tudi prizorišče enega najbolj tragičnih dogodkov med drugo svetovno vojno v Trzinu, na kar spominja spominsko obeležje. V hiši pa je bila tudi priznana mesarska obrt, zra-ven nje je bilo preko 100 let staro kri-ževo znamenje... Hiša je res edinstvena. Lastnika sta zdaj moja sinova, in mislim, da bosta temu primerno ravnala. oosa Katerega dogodka se vedno znova spominjate in ali bi sedaj ravnali dr,, gače? Zelo dobro se spomnim božica leta 1945 Takrat sem y Beogradu vozil vojnega min! istra. Bil je Crnogorec. Želel sem se de mobilizirati, kot je bilo objavljeno v urad nem listu, minister pa je mojo prošnjo pre shšal. Tri dm sva bila popolnoma tiho Šel sem do polkovnika za demobilizacijo pa sem zelo hitro odšel brez uspeha. Na hodniku sem potarnal sotovarišu, kar je slišal tudi minister. To je bilo ob 11. uri. Ob 12.30 sem imel vse pripravljeno za odhod Bil sem brez čina, drugi oficirji pa so čakali na dokumente po več kot 14 dni. Takrat je bila politika kot muha enodnevnica in take tudi odločitve. Kako naj bi mi čin kaj pomenil, ko so ministrstvo, pa tudi moj majhen prostor šofer-ja, stražili oficirji... Če se takrat ne bi demobilizirali, bi lahko bil šofer na veleposlaništvu v Atenah ali Ankari, po 15 letih užival visoko pokojnino. Tako pa ... Gospod Blaž, hvala za prijeten klepet. Jožica Valenčak slovenija katerim sem prišla na turnejo po Sloveniji. Ce bom imela otroke, bi želela, da bi znati slovensko. In kakšna se ti zdi Slovenija? Res je lepa. Tu sem zdaj že četrlič, vendar V erjetno so I tišti, ki jih ne bi za-H nimalo, od kod iz-Hfcr j virajo, kdo so bili I '/rJàdÊk» njihovi predniki in ■ kako so živeii. Člo-9 vek se vedno spra-| šuje, od kod prihaja in kam gre, zato m čudno, da se številni odločajo za brskan-je po starih bukvah in raziskovanje svojih korenin. Takšna vprašanja se postavljajo tudi izseljencem in njihovim potomcem. Marsikoga mika, da bi spet videl svoj kraj ali vsaj spoznal »staro domovino«, iz katere izvira njihov rod. Odkar se je Slovenija osamosvojila, so se vezi z izseljenci nekoliko okrepile in zato opažamo, da se vse več izseljencev odloča za obisk domačih krajev ali domovine svojih prednikov. Svet postaja vse manjši in poletje je ravno pravi čas za vraćanja h koreninam. je lepa s priokusom pelina i V Trzinu smo srečali 22-letno Ivanko Kran-jec iz Toronta v Kanadi, ki je minulo poletje izkoristila za daljše počitnice v Evropi in še zlasli v Sloveniji. Ivanka pripada že tretji generaciji, saj so v Kanado pred 55 leti prišli njeni stari starši, vendar je čistokrvna in za-vedna Slovenka. »Vsi moji sorodniki so Slovenci - moja stara mama je bila iz Trzina, vendar se mi zdi slo-venščina kar težak jezik. Bolje ga razumem, kot pa govorim. Saj znam vprašati kakšno stvar in kaj pripomniti, vendar se v pogovoru kaj hitro zatečem k angleščini.« Pa imate v Torontu slovenske šole? T e pa imamo. Imamo tudi slovensko cerkev in slovensko organizacijo. Slovenci smo kar dobro povezani med seboj. Veliko se družimo, jaz na primer sodelujem z iz-seljenskim folklornim društvom Nagelj, s Ljubljana Matica se, kot organizator, res ni izkazala, čeprav so njeni folkloristi na gostovanjih, ki jih imajo pri izseljencih v Kanadi, vedno nad-vse prisrčno in lepo sprejeli. V Piranu je na na stop folklorne skupine otrok slovenskih izseljencev přišel en sam obiskovalec, po par jih je bih tudi v nekaterih drugih večjih krajih, precej bolje pa je bilo v Prekmurju, kjer so pravzaprav sorodniki izseljencev sami pripravili nastope. Mladi folkloristi, ki so sicer med turnejo obiskali Škofjo Loko, Ljubljano, Ko-per, Piran. Metfiko, Novo mesto, Prekmurje, Maribor in Vrhniko, so bili upravićeno razočarani, saj so se na gostovanje skrbno pripravljali. Lahko bi se za vedaH, da jim domaća slovenska pesem in domaći ples i pomeni jo povsem nekaj drugega kot pa sodobni slovenski mladini doma. Triglavska jezera in čez Komarčo, v drugem poskusu pa smo šli s Pokljuke do Planike in od lam na Triglav. Prav vesela sem le izkušnje in da sem izpolnila svoj narodni dolg z vzponom na najvišji vrh Slovenije. Kje si bila pa na morju? Na slovenski obali, pri Portorožu. V bližini sečoveljskih solin. Te so mi zelo všeč. Bilo je prav prijetno. Ivanka je bila z letovanjem v Sloveniji in obiskovanjem svojih sorodnikov nadvse zadovoljna in se bo še rada vrnila. Vseeno pa ostaja okus pelina ob slabi organizaciji, ki so si jo privoščili maličarji, ki se radi kujejo v nebo. Otroci naših izseljencev niso hoteli kritizirati, tišti, ki so spremljali turnejo, pa so bili osramoćeni. Slovenija je očitno še vedno trda mali, tudi za potomce tistih, ki so se morali iz nje izseliti. Miro Štebe Turnejo si izkoristila tudi za obisk sorodnikov in drugih slovenskih krajev. Vzela sem si kar nekoliko daljše počitnice, saj sem končala šolanje in me zdaj čaka za-poslilev. V Evropo sem prišla že en mesec pred začetkom turneje po Sloveniji. Obiskala sem številne evropske države in njihove zanimivosti. Razen Spanije in Portugalske nisem obiskala Skandinavije in vzhodnoevropskih držav. Bila pa sem na Češkem in Mad-žarskem. Potem sem prišla v Trzin, ki je bil pravzaprav moje izhodišče v času bivanja v Sloveniji. Po turneji pa sem šla s trzin-skimi sorodniki - Starino-vimi in Ručigajevimi, še na Triglav in na morje. Kako pa je bilo na Triglavu? Kar naporno. V Kanadi nismo vajeni hribov. Vendar je bilo čudovito, čeprav tudi vreme ni bilo najboljše. Za kondicijo smo šli najprej na se vedno znova rada vračam sem. Dežela je tako pestra, zelena. Ima hribe, morje in sploh veliko lepih krajev. Kaj pa misliš o Slovencih? Na podeželju in v manjših krajih, tudi v Trzinu, so zelo prijazni in gostoljubni. V večjih mestih pa ni tako. V Ljubljani smo naletěli na zelo grob odziv, ko smo spraševali za avtobusno postajo. Bila si na gostovanju s folklorno skupino izseljenskih otrok in kot slišim, ste bili razočarani. Ja, malo pa smo res bili. Naše gostovanje naj bi organizirala Folklorno društvo Ljubljana Matica, vendar je bila organizacija zelo slaba. Proslori za ples so bili včasih povsem improvizirani in neprimerni za ples. Nekje na Dolenjskeni so hoteli, da plešemo na grajskem dvorišču, ki je bilo tlakovano z okroglimi kamni, sredi dvorišča pa so bile luknje za odtok vode, kjer se enostavno ni dalo plesati, saj je bilo prenevarno za naše gležnje. Enostavno smo rekli, da tam ne bomo plesali. Slabo je bilo tudi z oglaševanjem, tako da publika ni bila obveščena. Bolje je bilo v manjših krajih, v večjih pa je bilo zelo slabo. Všeč mi je bilo tudi v Vrhniki, kjer smo nastopili v vojašnici Pred vojaki. Bili so zelo prijazni i" so nam vojašnico tudi razka-E»li. Celo s tanki smo se vozili. 31 ALPINIST IN GORSKI VODNIK JANEZ RUPAR - JANČlj V STENAH RES NI NIKOLI DOLGČAS V Odsevu si svoje intervjuvance vedno izbiramo sami. Imam to srečo, da si za sogov-ornike izberem ljudi, ki so mi že na pni pogled simpatični. G. Janez Rupar - Janči je tak člověk. Januarja naslednje leto bo praznoval šesldesel let in pričakovala sem pač - šestde-setletnika. Vendar moram že na začetku napisali, da iz njega veje živa energija, ki te potegne za seboj. Z njim bi lahko klepetala ure in ure. f J M er g. Rupar delà v Soči, sem ga ■ ^^najprej vprašala, kako se počuti člověk, ki že 45 let hodi v gore, pleza po nevarnih stenali do neskončno visokih vr-hov, se spušča po ledenih strminah, premaguje ledenike ludi v najbolj nemogočih vremenskih razmerah, skratka člověk, ki se marsikdaj znaj-de v življenjski nevarnos-ti, ko v službi vsak dan vidi ljudi, ki so se na tak-šen ali drugačen način poškodovali in se sedaj zdravijo v Soči. "Težko je," pravi, "predvsem če vidiš otroke. Vedno pomislim na lo, da se tudi meni lahko zgodi kaj podobnega, toda ... nevarnost je povsod. Poglejte, koliko ljudi je vsak dan na cesti." Janez je rojen l.jubljančan. Če bi bila zlobna, bi rekla, da ima to srečo, da se pri njem to ne opazi. Zelo preprost je, zelo prijazen, všeč ml je bilo, da mu je včasih ušla kakšna naša, domača beseda. Ko sta se z ženo poročila, so s hčerjo živeli v inajhnem stanovanju v Ljubljani. Ko se je družina povećala še za enega člana, pa so se preselili v Trzin. "Triindvajset lel nazaj. Ampak takrat je bilo drugače. Z ženo sva vzela posojilo in pet let smo težko živeli. Potem pa je bilo bolje. Danes je vse drugače. V hišo smo se vselili za novo leto pred dvaindvajsetimi leti. V štirih dueli sem se navadil živeti v Trzinu. Danes me žena ne spravi več v Ljubljano nili po nakupili. Rad živim tu." ZDAJ PA V HRIBE Sestnajst lel mu je bilo, ko mu je prijatelj pripovedoval o Krnu. Takrat je bilo tam še veliko šare iz prve svetovne vojne; razne žlice, pa čelade, pa menažke in podobno. In stvar ga je začela zanimali. Na prvo turo je šel s prijateljem in njegovim očetom na Mangart. Z vlakom v Novo Gorico, z avto- busom v Bovec, od tam pa peš v Log pod Mangartom. Tam so v gostilni přespali, se navsezgodaj povzpeli na goro, potem pa spust v Koritnico. Přespali so pri neki kme-lici, naslednji dan pa mimo Špičke na Vršič in v Kranjski Gori na vlak. "Triinštirideset let je že tega, pa me še danes vse kosti bo-lijo, če se spomnim," se zasměji. In tako se je začelo. Hoja v hribe ga je vedno bolj veselila in hribi so postajali čedalje višji in višji. Naslednje leto v maju sla s kolegom skozi okno ušla na Planjavo. "Bilo je maja. Takrat so bile zime še drugačne kot danes. Na Planjavi je bilo veliko sne-ga. Vedela sva, da nama domaći ne bi pustili, pa sva pustila listek in ušla. Ponoći je prijateljev oče přišel s službene poti, našel listek in se sredi noči odpravil za nama. Bil je dober hribolazec in je vedel, kakšne nevarnosti prežijo na naju. Bila sva mulca. Kaj pa mularija ve ... Srečali smo se, ko sva se že vračala. Bala sva se, da naju bo stresel iz hlač, on pa naju je slikal, nama po-nudil čokolado in skupaj smo se spustili v dolino. Še danes sem mu hvaležen za to." IN TAKO SE Ji ZAČEL TUDI AlPINIZEM Šel je v plezalno šolo v študentskem klubu in tam so nastala prava prijateljstva. Bilje eden redkih, ki tudi po poroki ni nehal plezati. "Z ženo sva se pred poroko poznala sedem let in se je s tem sprijaznila. Res se ni nikoli pritoževala nad mano." Seveda so se dogajale tudi nesreće. V kak-šnih nevarnih trenutkih si je tudi že obljubi', da "če pride dol, ne bo šel več gor", ampak ti trenutki so minili, gore pa so ostale. Lepe in privlačne. Magnetne. Najhuje je bilo, ko sta s prijateljem počivala na grebenu pred vzponom na vrh. Prijatelj je slopil na na videz "zdravo" skalo, ki pa se je zrušila. Bila sta v navezi, Janez se je k sreći ujel in je dobil le nekaj prask, prijatelj pa je po šlirih dneh umri, saj so bile rane prehude. Takih stvari ne pozabiš Na Kotovi špici je bila nevihta in pod vrhom so čakali, da poneha. Hoteli so čez vrh na drugo stran. Zaslišal je "čebele", prihajajočo slrelo, in prebudil se je šele čez nekaj minut. JANEZ RUPAR - JANCI se z alpinizmom ukvarja od leta 1957. Izpit za alpinista je opravil leta 1958 kot član Akademskega odseka pri takratnem PD Univerza. Opravil je kakih 560 alpinističnih tur vseh težavnostnih stopenj, od tega pa je preplezal tudi 51 prvenstvenih vzponov in tudi 9 prvih zimskih vzponov. Med njegovimi vzponi v Kamniških Alpah je treba še zlasti opozoriti na 1 zimska vzpona preko Glave Plan-iave (VI+ . A2) in po smeri Pod stolpom v Skuti (VI-), med alpinisti pa sta zelo priljubljeni tudi njegovi prvenstveni smeri Spommska v Koglu in Pnpravmška grap3 na Sukavmk v Planjavi V Juhjcih seje izkazal s številnimi prvenstvenim! prečenjiin z vzporu na manj obiskane vrhove in stene. Še zlasti velja omeniti njegov prvenstveni vzpon po Osrednjem stebru Planje (V+). smer Ob zajedl v Planji (VI). Steber v severní stern Skrlatice (VI). Zajedo v Pelcu nad Klonicami (VI-). prvenstve-no smer v) stem Dimnikov. Pohvali se lahko tudi z več prvenstvenim, smermi v Zahodnih Ju-lijskih Alpah, v Kuželjski steni in v Paklenu. Med svoje pomembnejše vzpone Janez lahko uvrsti tudi Steber Dedca v Kamniških. Schinkovo smer v Frdamanih policah v Julicih m smer Crobath - Metzger v Višu. Bil je tudi član petih alpinističnih odprav: Kavkaz 65. Lofoti 71, Pamir, 72. Hoggar 74 in Cordillera Blanca 75 Gorski reševalec je od leta I960, gorski vodnik pa od leta 1965. Letos je dobi! med-narodno licenco za gorskega vodnika. ODSEV______ Takih zgodb je v njegovem spominu še ve-fflto Kamen mu je pustil enajst šivov na Javi, tudi neka plezalka je že padla nanj íredi stene. Dolgčas v steni res ni nikoli. Sajljubše med gorami nima, saj so vsi • rhovi lepi. Morda ima še najraje Zahodne Julijske Alpe v Italiji, saj je tam zanj res plezalni raj. [anez Rupar je tudi gorski vodnik. I.eta '63 ji bil tečaj za vodnike v Vratih in takrat je naredil tudi izpit. Ker pa še ni bil star 25 let, je aktivno začel delovati šele čez dve leti. Biti vodnik pomeni nositi veliko odgovornost za varnost posameznikov in skupine, ki jo vodiš. V skupini je lahko ra-zlično število ljudi, odvisno od težavnostne ture. V Sloveniji je približno 70 gorskih vodnikov in vsi so vključeni v mednarodno vodniško zvezo. G. Rupar je povedal, da je včasih zgrožen nad "planinci", ki jih srečuje v gorah. In nad tem, kako delajo napačno tište stvari, ki se člověku zdijo samoumevne. Kaj naj rečem za konec? G. Ruparju želimo srečo ob njegovem praznovanju in da bi še naprej s tako energijo in veseljem obiskoval naše in tuje vršace. Nuša Matan joj, kam bi del -ali trzin kot odpad starih avtomobilov 19 III, dobro nain gre! Avtomobili so že sestavni del naših družin, takorekoč kot pohištvo. Zdaj je že zelo redka hiša, kjer še nimajo vsaj enega avtomobila, kar precej pa je takih, ki jih imajo po več. jev lahko začno cediti kisline in olja, da o nevarnosti, da se v njih lahko ranijo ali celo zastrupijo otroci, ki jih takšne »igračke« pač privlačijo, ne govorimo. Naši bralci nas vse pogosteje opozarjajo na zavržene avtomobile, za katere se zmenijo le še tatovi avtomobil-skih delov. Včasih je prav zanimivo opazo-vati, kako z opuščenih avtomobilov dan za dnem zginevajo deli, dokler ne oslane le še rjava, izropana školjka. V Trzinu je zdaj, po naših podatkih, vsaj 10 takšnih zapuščencev. V tej številki objavljamo slike le pelih »sirot«, od tega nm je tri poslal naš bralec Franci Bardorfer, objava slik še drugih razbitin pa bi nam vzela kar preveč prostora. Problem z odsluženimi avtomobili je v tem, da je najceneje, če jih kar »zavržeš«, saj odvoz avtomobila na odpad stane od pet do deset tisočakov - toliko kolikor je za koga vre-den že sam odsluženi avto. Težava pa nastane, če hoče tak avto odstraniti kdo drug, saj gre v tem primeru za krajo. Občina je skoraj nemocna, saj lahko o zavržencih obvešča le inšpektorje. Ti pa so takorekoč zasuti s prijavami o opuščenih kri-pah. Saino ljubljansko občino je lani odvoz takšnih vozil stal dva milijona. Pravi-jo, da je rešilev v spremembi zakonodaje, slišati pa je celo ideje, da naj bi vozniki v bodoče že ob registraciji vozila plačevali tudi takso za uničenje odsluženih vozil. Prav bi bilo, da bi se nad tem vse bolj žgočim problemom resno zamislili, ne le v občinskem odboru za okolje in prostor, in skušali najti kakšno primerno rešitev. Problem so le garaže. Teh je odločno premalo. Nekatere trzinske ulice se že spreminjajo v parkirišča, v zadnjem času pa tudi v odlagališča starih, odsluženih avtomobilov. Pogled nanje ni spodbu-den, lahko pa so celo nevarni za okolje, S3j se iz njihovih akumulatorjev in motor- I. September je bil vesel in prazničen. Tudi tisti osnovnošolci, ki pravijo, da jih začetek pouka ne veseli preveč, so se zju- traj razposajeno drenjali skozi vhodná vrata hrama učenosti in si veselo pripo-vedovali o dogodivščinah med počitni-cami. Vsem je bilo videti, da so veseli, ker so spet srečali stare prijatelje in da so tudi drugim lahko povedali, kako lepo so se imeli med počitnicami. Se zlasti praznično pa so se počutili tisti, ki so prvič prestopili šolska vrata. Ob deveti uri je 31 deklic in dečkov v spremstvu marnic in oč-kov zvědavo prvič prikorakalo v šolo in v marsikaterem pogledu je bilo zaznati kanec negotovosli in Z NOVOSTMI V NOVO ŠOLSKO LETO a učence je v šoli vsak dan kaj novega, saj se ves čas, razen mogoče ob koncu lela, ko je več ponavljanja, učijo nove in nove stvari. Vendar je v šolah tudi vedno še kaj drugega novega, tudi kaj takega, kar se na prvi pogled mogoče niti ne opazi. Šele poznavalci, predvsem listi, ki so tam zaposleni, vidijo, da je šola živ mehanizem, da se venomer prilagaja novim razmeram in se razvija. To velja tudi za trzinsko osnovno šolo. Že aprila letos je območje, ki ga pokriva naša občina, postalo samostojen šolski okoliš. To med drugim pomeni, da so iz lega okoliša izpadli učenci iz Depale vasi in l.oke, ki so v prejšnjih letih obiskovali trzinsko šolo. No, niso povsem izpadli. Ker gre zdaj za prehodno obdobje, tisti, ki so bili v našo šolo vpisani že prej, lahko še naprej hodijo k pouku v Trzin, to možnost pa imajo tudi tisti, katerih starši zaprosijo za to možnost. Ker naravni prirastek med Slovenci upada, se zdaj številne šole že borijo, da bi v svoje klopi pritegnile vse otroke iz svojega okoliša, zato ni čudno, da si to prizadevajo tudi domžalske in mengeška šola. Kot nam je povedal ravnatelj OŠ Trzin Franc Brečko, v trzinski šoli pričakujejo, da bodo izpad otrok iz Depale vasi in Loke v prihodnjih letih nadomestili otroci, ki se bodo v Trzinu naselili v blokih in hišah, ki jih zdaj gradijo v bodočem centru Trzina in nad Zareberjo. Pričakujejo, da bodo prve učence iz blokov na območju T3 dobili že konec leta. Novosti so tudi v učnih načrtih. Profesorji so se tudi v poletnih mesecih pripravljali nan-je. Posodobljene učne nacrte so podrobno preučili, nato pa so v skladu s smernicami in navodili državnega kurikularnega sveta izde-Iali svoje, podrobnejše učne nacrte. Seznanili so se z novimi učbeniki, ob tem pa so se tudi dodatno izobraževali. Posebno poglavje v poletnih pripravah profesorjev so bile tudi priprave na devetletno osnovno šolo. V nekaterih šolah so letos poskusno že začeli s poukom, kakršen bo čez nekaj let po vseh slovenskih šolah, v drugih, tudi trzinski, pa se na novosti še pripravljajo. Med pomembnejše priprave na devetletno šolo sodijo ludi priprave prostorov za to. V Trzinu so se odločili za prizidek k sedanji šoli in nacrti postajajo vse bolj oprijemljivi. Ravnatelj šole nam je povedal, da so podrobno pretehtali vse možnosti in se v skladu z navodili o graduji osnovnih Sol, ki so jih pripravili v ministrstvu za šolstvo, odločili, da naj bi s prizidkom pridobili nekaj novih prostorov, delno pa naj bi spremenili tudi na-membnost že obstoječih prostorov. Izhodišče za oceno potrebnega povečanja šole so bili podatki o gibanju rojstev do leta 2.004 ter predvideno povećano število os-novnošolskih olrok zaradi novogradenj. Predvideli so, da naj bi se v prvi fazi število stanovanj v Trzinu povećalo za 350 enot, kar pomeni, da bi se število prebivalcev Trzina v tem primeru povećalo za približno 1.085 ljudi, od tega naj bi bilo kakili 130 osnovno-šolskih otrok. Če se bo število stanovanj v naslednjih letih še povećalo (predvidoma do 500 enot), v šoli predvidevajo, da bodo k prizidku, ki ga zdaj načrtujejo, prizidali še nekaj novih prostorov. Program gradnje šol-skega prizidka je načeloma na občini že sprejet, ni pa še potrjen. Program pred-videva, da bi s prizidkom pridobili 3 sploš-ne učilnice, eno učilnico za naravoslovne predmete in eno gospodinjsko učilnico Poleg tega naj bi v prizidku dobili še 4 kabinete, zbornico za učitelje, skupni prostor za dva prva razreda, garderobo, v skladu z navodili ministrstva pa bi bilo treba zago-toviti še dodatne pokrite vadbene prostore. Kot smo že zapisali, naj bi kar nekaj prezi-dav in posodobitev doživeli tudi nekateri že obstoječi prostori v OŠ. 0 načrtih in prizidku k osnovni šoli bomo v našem glasilu še pisali, zdaj pa povejmo, da so nekaj investicijsko vzdrževalnih del v OŠ opravili tudi v letošnjem polelju. Pre-pleskali so učilnice, zaščitili in obnovili nekatere lesene dele, poskrbeli za novo opremo jedilnice in glasbene učilnice, za popravilo centralne kurjave ter za prostor za orodje v telovadnici. Na začelku šolskega leta so v trzinski šoli precej pozornosti namenili tudi varnejši poti otrok v šolo. Na splošno ugotavljajo, da so se razmere, odkar imamo obvoznico, moćno izboljšale, zaradi gradbišča na po-bočjih Ongra (T5) pa so se precej poslab-šale varnostne razmere na poti v šolo, ki vodi z Lobodove ulice po pešpoti preko Ongra. Svet šole se je zato strinjal, da je Ireba omenjeno pešpot začasno zapreti in šolarje preusmeriti na druge, varnejše poti. SOLA JE SPET ODPRLA VRATA celo strahu. Vendar so strah kaj kmalu po-tisnili v stran, saj so jih predstavniki šole sprejeli prijazno in s spodbudnimi besedami, Vsak prvošolček je dobil kapico, rutico in kresničke za varnej-50 pot v šolo, ravnatelj Franc Brečko pa jih je prijazno pozdravil in jin, razloži I nekaj osnovnih pravil šolskega življenja. Njihovi prvi razred-ničarki sta jih za tem, še y spremstvu Mojstru so rekli: "Učenci se te ne bojijo." Pa je odgovoril: "Tudi jaz se ne njih." Perzijski staršev, popeljali v učilnici, kjer so se zvědavo spoznavali in ugotavljali, kdo je A-jevec in kdo B-jevec. Da bi prebili led, so malčki že prvi dan pobarvali izstri-žene papirnate balone in nanje napisali svoja imena ter jih nato nalepili na tablo, da so viděli, kdo vse bo hodil v njihov razred. Otroci so se kar razživeli, ko pa sta jim razredničarki razrezali še torti in jih pogostili z dobrotami, pa je še zadnji nezauplji-vec spoznal, da šola le ni »bav, bav« in da se bodo v njej lahko imeli tudi prav prijetno. Starši so medtem v avli ob osvežilnih pi-jačah izmenjavali vtise, skrbi in spomine, nato pa so jih povabili v učilnice, kjer sta jim razredničarki razložili vse, kar jih je zanimalo in je treba vedeti in urediti ob začetku šolanja. Prvi dan v šolskem letu je bil v trzinski šoli prav prijeten in vsaj pr-vošolčki ga verjetno ne bodo pozabili kar tako hitro. URE PRAVbdlG V VRTE U ŽABIGft Vrtec Žabica tudi letos pripravlja program ..Ure pravljic- za otroke, ki ne obiskujejo vrtca v dopol-danskem času. Ure pravljic bodo vsak torek od 16. do 18. ure, vodi pa jih vzgojiteljica Va nj a Pandur. Program ur pravljic se je v tem šolskem letu začel v torek, 21. septembra. Pripeljitc svoje otroke v vrtec, da sc bodo zabavali in seznanili z drugimi otroki! v vrtcu niso bili nič slabsi P M rijetno pa je bilo tudi v tr-zinskem vrtcu Žabica. Čeprav je vrtec deioval vse poletje, je bil tudi zanj 1. September poseben in kar prazničen dan. Tega dne se je napolnil kot že dolgo ne, saj so se s počitnic vrnili malodane vsi malčki, prišlo pa je tudi kar nekaj novih. Vzgojiteljice so jih prijazno sprejele in poskrbele, da so se vsi počutili kar najbolje. Ker na po-čutje vpliva tudi dobra prehrana, so malčki svoj »delovni dan« začeli z obilnim zajtrkom, potem pa so se lotili risanja, barvanja, postavljanja kock in sploh številnih zanimivih igric. Življenje se je spremenilo v igro in kaj bi želeli še lepšega? V KRÁTKÉM OTVORITEV NOVEGA VRTCA 1/ nekdanji osnovni šoli Trzin ob r Mengeški cesii mojstri prizadevno urejajo dodatne prostore za trzinski vrtec. Treba je pohvaliti občinsko vodstvo, ki pri oddaji del daje prednost domaćim, trzinskim podjetjem in obrtnikom. Ker je bilo treba poskrbeti za cei kup papirjev, otvoritev vrtca nekoliko za-muja, vendar na občini pravijo, da bo pa takrat bolj slavnost-no. Med drugim bo trzinski vrtec z otvoritvijo novih prostorov postal tudi samostojen zavod. Novih prostorov vrtca pa bodo še najbolj veseli v tistih družinah, ki bodo dobili kakovostno varstvo za svoje malčke v času, ko so starši v službah. Člani KUD Franc Kolar napo-vedujejo, da bo malčke ob otvo-ritvi obiskala ludi žirafa Klara in da bo sploh prijetno, na občini pa nam niso hoteli izdati, kdaj bo olvorilev. Vsi drži-jo pesti, da bi bila I. ali 2. oktobra, vendar za to ni pripravljen nihče dati roke v ogenj, kajli doslej so že morali pozirati zarečeni ' kruh. BOG NA POČITNICAH t rzinskega gospoda žu--A. pnika smo zaprosili za krajšo predslavitev poletnih dogajanj v trzinski fari in ob njegovi pomoći smo se odločili za naslov: BOG NA POČITNICAH Starejši Trzinci in Trzinke verjetno tako pregrešne misli še nikdar niso slišali, kaj šele da bi pravoverniku kaj takega prišlo na pamet! Vendar na tako premišljevanje kažejo res-nična dějstva. Prvo nedeljo v juniju so otroci zalaknili spričevala z uspehom za klobuk ali za uho in odjadrali na počitnice. Mnogi spričeval tudi vzeli niso. Župnik se je lahko ob njih spotikal vse počitnice. Tudi cerkvene klopi so dosegle svoj poči-tek. Obiskovalci so v veliki meri zainenjali glajenje cerkvenih klopi z bolj mehko stvar-jo - morsko vodo ali planinsko sapico. Kaj bi le oporekal, saj je tudi Jezus svoje učence spodil na dopust in jim je rekel: "Pojdite na samoten kraj in se nekoliko odpočijte." V tem pogledu so Trzinci kar ubogljivi. SOBER I2KORISTEK POČ/TNIŠm DNI Prometni dolgčas, ki je nastal ob preusme-ritvi prometa na štiripasovnico, je skoraj omrtvil promet na Habatovi ulici, tako da je tudi župnik opustil jutranji blagoslov mimo župnišča in cerkve vozečih voznikov in jeklenih konjič-kov. (Nekdaj je 1260 voznikov přejelo blagoslov v dveh urah.) STREHA NI 2ĐRŽALA Zagodel pa jo je nebeški Oče z nalivi, tako da streha na župnišču ni zdr-žala. Pricurljalo je v zgornje bivalne prostore in na enem mestu tudi skozi betonsko ploščo v spodnje prostore. Tako smo bili prisiljeni v drugi polovici julija in prvi avgusta pristopili k sanaciji strehe. Odprli smo jo in katastrofalna revščina je butnila v oči, usta, nos in pljuča. Delà je izvajal obrtnik Boris Žitnik iz Grosuplja in domaći pomočniki. Po končanih delih je šel tudi župnik za slabe tri dni namakat zaprašene okončine in grivo. Ko se je vrnil, pa so ga že čakala nova delà, kot naprimer štirje bilteni odbora za papežev obisk in Slomškovo beatifika-cijo 19. 9. 1999. ŠE BESEDA ů SLOMŠKU ... Ni kazal poti, po kateri sam ne bi hodil. Ni nala-gal bremena, ki ga sam ne bi bil nosil. Kar je gov-oril, je dělal. Kar je učil, je živel. Pri njem gre za harmonično oseb-nost s treznim presojanjem svoje sedanjos-li in s preroškim uvidom v příhodnost... (Dr. France Kramberger; mariborski škof, v Mariboru, 11.2. 1999) naravoslovni poletni tabor v piranu Poletje je čas za najraziičnejše tabore. \j njih lahko združimo prijetno s koristnim -, zato ni čudno, da v času počitnic pripiavljajo tudi številne izobraževalne tabore. Zakaj ne bi počitnic izrabili tudi za "čenje? Eden lakšnih taborov je bil 12. pravoslovni tabor v Piranu, ki so ga pripravili za nekatere najboljše učence z ,'ibmočja nekdanje občine Domžale. Iz Trzina so se tabora udeležile tri učenke sedan-jih osmih razredov: Nina Radanovič 8.a 1er Tina Listar in Mateja Ravnik iz 8.b razreda. Nina je po taboru napisala nasled-nji prispevek: JO. avgusta ob 8. uri zjulraj smo se z avto-busom, v katerem so bili že šolarji iz Domžal, Radomelj, Preserja in Mengša odpeljali proti Primorski. Ker se udeleženci še nismo poznali, smo se med seboj gledali kar malo postrani. Vožnja je hitro minila in počasi smo se spoznavali med seboj. Začeli smo se pogovarjali, poslušati smo druge in dolgočasje je šio počasi v pozabo. Pri Kopru smo zavili proti rasi Sv. Peter, kjer nas je že med vožnjo pozdravil naš tamkajšnji vodič, ki nam je razkazal in razložil vse o slovenski obali. Nato smo si šli ogledat staro oljarno v Tonini hiši. Hiša je na pogled zelo zan-imiva - vsa je iz kamnitih kock. Za tamka-jšnje hiše so značilne s streho pokrile stop-nice v prvo nadstropje, kjer so živeli. Najprej smo si ogledali zunanjost hiše, nato pridelovalnico olja, na koncu pa šc stanovanje. Vodič nam je razložil, kako se pridobiva olivno olje. Pri obiranju oliv z dreves so ženske veliko bolj spretne kot moški, ki pa tega ne priznajo. Mislijo, da « oni povsod najboljši! Ampak niso! Najprej je bilo treba olive potrgati, potem so jih razvrstili in dali na kamnito tnizo z vdol-bino na sredini in valjem. Konj je hodil «krog te mize in potiskal valj, ki je tlačil wive. Potem so goščo zajemali in jo dali v peharje. Peharje so položili na kup in jih stiskali z utežjo ter polivali z vročo vodo. Olje je teklo v dve kamniti posodi, napol-"jeni z vodo. Dvignilo se je nad vodo in z zajemalkaini so ga lahko spravili v lesene ptisode. Stanovanje je bilo skromno. Takoj pri 'hodu je odprt kamin, namenjen kuhanju in oswllitvi prostora. Tako so lahko obisko->alce v lemi spoznali. Poleg kamina je še miza in police za krožnike. V drugi sobi je vpalnica s posteljo, kotom za umivanje in Grinjo za obleke. Zapustili smo Tonino hišo in nadaljevali z ogledom Stene pri reki Dragonji in reke same. Stena je bila zelo zanimiva in s Tino sva že razmišljali, kako bi bilo dobro plezati po teh stenah, saj obe obožujeva plezanje. Struga reke Dragonje je bila suha, zato smo jo raziskovali. Potem smo šli v Piran, v naš penzion Mak-similijan, kjer smo pojedli kosilo in si nato ogledali še Piran. Po napornem ogledu města smo se zvečer utrujeni vrnili v penzion in se razdelili po skupinah. Vsaka skupina je imela določeno temo razisko-vanja in spoznavanja. Pri Adi Švegelj smo imeli temo: Živali lilorala. Podrobno smo raziskali rr irskega je.'ka in pod mikroskopom opazovali njegove zobe. Hoteli smo ga tudi oplodili, a nam ni uspelo, ker ni bilo sam-cev. Vseeno pa je bilo zanimivo opazovati ženske spolne celice. Mira Marinšek nas je vpeljala v neverjeten svet sproščanja, spoznavanja samega sebe in duševnega miru. Opravili smo tudi avtogeni trening, po katerem smo se počutili kot prerojeni - polni energije in pripravljeni doseči svoj življenjski cilj. Kaktuse smo podrobneje spoznavali z jure-tom Slatnarjem. Predaval in pokazal nam je slike kaktusov s celega sveta, predzadnji dan pa smo si ogledali tudi Orašičevo zbirko kaktusov. Mojca Kanduscher nam je pomagala razvrsti- li alge in narediti algarij. Zaradi pomanjkanja gradiva nekaterih primerkov nismo mogli poimenovati. Z Branetom Černohorskim smo se potopili v globine morja in občudovali prekrasno morsko življenje. Pod vodo pozabiš na vsakdanje življenje in se prepustiš morskim lepotam. Potapljali smo se tudi s kisikovimi jeklenkami. Vodil nas je g. Kavs. Zvečer smo se z ladjo odpeljali v Portorož, kjer smo se neizmerno zabavali. V slaš-či- čarni Mignon imajo najslastnejši sladoled na svetu. Ob poznih in zgodnjih jutranjih urah pa smo uživali v družbi »poklicnih« maserjev, ki so nas neulrudno razvajali - masirali. Mi pa smo s piškotki razvajali svoje lačne že-lodčke. Domov smo se z novimi močmi in polni energije vrnili 24. avgusta. Nina Radanovič SPOMINI NA POLETJE S počitnic je vsak prinesel zanimive spomine, nekateri celo spominčke. Med otroki niso tako redki tišti, ki so kopanje ob morju izkoristili tudi za nabiranje školjk. Nekateri so jih nabrali celo toliko, da jih lahko tudi prodajajo. Skupina podjetnih malčkov si je ob prihodu domov omislila kar trgovino na prostém. Stojnico so postavili blizu mosta čez Psalo in svoje spomine prodajali po kar znosnih cenah. Kupčija ni ravno najbolj cvetela, saj je obvoznica odtegnila precej prometa. Ampak vsak začetek je težak, in upamo, da bodo mladi prodajalci z izkušnjami, ki so jih pridobili, dobri ekonomisti, ko bodo veliki. T^orej, drage dame in gospodje, kot vidite, svet se šc vrti. No ja, za trenutek se je res del Evrope ozrl v nebo, kjer sta svoj tango plesala večna ljubimca, Luna in Son-ce, ter ga sramežljivo končala s poljubom, ah, bilo je ganljivo, res. Na trdnih tleli so tokrat stali samo izdelovalci, predvsem pa prodajalci oćal za ogled tega spektakla, in preštevali novce. Konca sveta pa od nikoder. Člověk resnično ne more zaupati ni-kornur več, tudi prost ranemu ve-solju ne. No ja, pa pustimo te malenkosti in se prepustimo res-nejšim stvarem, teatru seveda. In kot smo se dogovorili v zadnji številki Odseva, vam bom opisal še zadnji del našega letošnjega de-lovnega potepanja po Evropi. Seveda, če mi to dovolíte, moje drage dame in gospodje, da vam na kratko najprej osvežim spomin. Teater Ci-zamo je v letošnji sezoni gosloval na Češkem (Česky Krumlov), v Avstriji (Zwettl) in na Poljskem (Poznan). To se pravi, če se še spominjale, so bili to mednarodni gledališki festivali in dva od teh smo že obdělali v zadnji številki občinskega lasila. Ostaja nam na koncu samo še Poljska. Med festi-valoma v Avstriji in na Poljskem nam je ostalo še toliko časa, da smo se lahko za tri dni ustavili v Pragi. Kaj naj vam rečem o Pragi! Prečudovito mesto, VESTIČKE IZPOD ŽAROM ETOV pojdite tja. Resno mislim. Mi smo se imeli lepo. Praznovali pa smo tudi rojstni dan našega najmlajšega člana teatra Cizarno, Saša, ki si je v centru starega delà města Prage prislužil z ulično spretnostjo na diabolu prve prave ovacije in prvi honorar: igra na klobuk. Trije dnevi so na žalost prehitro minili. Čakala nas je zopet dolga pot, tokrat dokončno, proti poljske-mu Poznánu. Na poti, kot že veste, smo bili s kombijem, ki smo ga dobili na posodo od domžalskega študentskega servisa, in z enim osebnim vozilom - mojim. Da pa na Poljskem na veliko kradejo avtomobile, mi je bilo znano in tudi zgodbice, da si lahko vesel, če jo odneseš s celo kožo, mi niso bile tuje. No, potem veste, kako mi je bilo prijetno. Je pa res, da imajo veliko zamreženih in varovanih parkir-išč, kjer smo puščali avtomobile. Parkirnia je bila kar precej zasoljena, pa vendar, ko si vide), da tja vozijo in tudi zaupajo varovanje svojih konjičkov Poljaki sami, smo to brez premisleka delali tudi mi. V Poznánu so nas namestili v študentskem naselju, kjer smo tudi zajtrkovali, seveda tišti, ki smo vstajali tako zgodaj (tako zgodaj je bilo do desete dopoldan). Vendar pa vam moram povedati, da časa za lenarjenje ni bilo, kajti v štirih dneh, ki smo jih preživeli na tem gledališkem festivalu, imenovanem "MALTA", smo odigrali našo SHAKESPERI-ADO šestkrát, da drage dame in gospodje, šestkrát in to na treh različnih krajih mesta. Seveda je bilo nekaj nerganja, slabe volje s strani igralcev, češ da nas izkoriščajo (kar je bilo delno tudi res) 110 ja, pa smo tudi to preživeli. Najbolj pri vsem tem pa nas je motilo to, da nismo imeli več časa za oglede drugih představ. Po dvakrat dnevno smo si morali pripraviti masko in vso kramo po dvakrat razkladati in nalagali itd ... Miru pa nam ni dala niti poljska nacionalna TV, kajti od šestih představ, ki smo jih odigrali, je našo predstavo snemala třikrát. Dvakrat v starem delu Poznana, na velikem trgu, ki mu pravijo - Stari Rynek - no, in na tem mestu vam lahko povem, da smo pri drugi predstavi imeli do sedaj največ gledalcev, tam nekje okrog tisoč. No in tretjič, ko so nas poljski televizijci snemali ob jezeru Malta (po katerem se imenuje tudi fes- tival), je bilo to predvajano direktno na televiziji. Na tem festivalu so sodelovali ig-ralci, plesalci, glasbeniki iz dvanajstih držav. Drznil si jih bom nekaj našteti: iz Finske (Leningrad cawboys), Francija (La compagnie Malabak) z neverjet-nim spektaklom, imenovanim - voyage of the aquadreams, iz Avstralije so prišli (Strange fruit) na velikih drogovih so odplesali svoje sanje - bilo je lepo. V petih dneh in nočeh je bilo v mestu in ob jezeru Mal-ta predstavljenih okoli 120 performensov. Veliko, kajne? In čisto na koncu je bila zopet vožnja proti domu - dolga, utrujajoča in lo takoj pokončanem koncertu Leningrad cowboys. Domov, kot vidite, smo prišli vsi živi in zdravi, predvsem pa z veliko, veliko najrazličnejših vtisov. No, da pa nam ne bi kdo očital, da se potepamo z našim teatrom samo v tujini, po mednarodnih festivals, vam povem to, kar že sami zagotovo veste, pa vseeno: z našo novo ulično predstavo - KLARA - smo gostovali tudi na meci narodnem festivalu, tokrat v Ljubljani, imenovanem - TRN-FEST, in to zopet, tako kot pred dvěma letoma z otvoritveno predstavo na Prešernovem trgu. Konec meseca septembra pa bomo, drage dame in gospodje, odigrali našo ulično predstavo OGENJ! KAKŠEN OGENJ?tudi v Trzinu pred lokalom BARCA. Klara bo obiskala trzinske osnovnošolce, vendar se bo potrebno dogovoriti še za določen termin. Vendar pa to še ni vse: Mirjam in Uf-ša bosta to sezono vodili gledališke krožke za osnovnošolce, letos prvič v dvorani KUD-a. Sicer pa se bo v letošnji sezoni v kulturnem domu dogajalo veliko različnih stvari. Za oktober vam lahko že zagotovo napovem večer z Vladom Kreslinom. Do-volj! Za vse tište srečneže, ki ste se prebili do konca vestičk, pa kot vedno, lep gledališki pozdrav. Jože Štih poletna gledališka šola ^^^^prejšnji številki Odseva sem obljubila, da napišem nekaj utrinkov s poletne ••ledatiške šole v Izoli. Ker smo se šele dohro vrnili in smo še čisto pod vtisom Izole, kar ne vem, kje bi začela. Naj najprej obno-\im: seminar je obiskalo približno 230 Ijubiteljev gledališta iz Slovenije, Avstrije in Italije. Med udeieženci pa smo bili ludi trije Trzinci: .Uirjam Štih, Jure Lajovic in jaz. Tudi mentorji so bili iz Slovenije, Italije in Nemčije. Predavanja so se začenjala ob devetih zjutraj in so trajala do dveh popoldne, ko je bil čas za kosilo. Mirjam si je za letos izbrala učenje pri Dušanu Jovano-viču, ki je strah in trepet na AGRFT-ju. Svojo zahtevnost je pokazal tudi v Izoli. Zgodba iz črne kronike o ukradenih zlatih kljukah je Mirjam preganjala skozi vso noč. pa impro delavnica. Zaspala je s svinčnikom in blokcem v roki in seveda z nedokončanim scenarijem in po-manjkljivo sceno. Jure se je letos resneje lotil jutranjega vsta-janja in se zdaj lahko pohvali, da je samo enkrat zaspal in zamudil uro kabareja pri Alen-ki Vidrih in Gorazdu Radoje-viču. Jaz pa sem se iz klasične igre in režije letos preusmerila na fizični teater k plesalcu iz Italije Corradu Canulliju. Učil nas je tehnike modernega plesa in klasičnega baleta ter kako zau-pati soplesalcu. To je med drugim pomenilo tudi, da smo se miže prepustili partnerju, ki nas je porival in celo metal po lleh, ter improviziranje na neko temo ali celo le prepusti-tev čustev glasbi. Po popoldanskem počitku ali plavanju v slovenskem morjti je sledil igralski studio pri Tomijujanežiču in Sebastjanu Cavazzi, predavanja o dramatur-giji pri Janezu Venclju ali Po deveti uri so sledile zabave, ki so nam jih pripravili organizatorji: spoznavni večer, koncert, impro session, nočno kopanje, hamburger party ali pa večer v lastni režiji. Ko se je začenjalo daniti, okoli pete ure, smo se odpravljali na kratek počitek v di-jaški dom, nato pa zopet vse od začetka. Za konec smo popestrili prvi dan izolske ribiške noči ter s kratkimi predstavicami pokazali, kaj smo se naučili v tistem tednu. Nato pa čas slovesa in žalost. Na koncu bi se rada zahvalila predsedniku KUD-a Jožetu Štihu, ki nam je omogočil obisk na mednarodni gledališki šoli v Izoli. Urša Vse mLacIe. ki vas zanima: - izdcloVAlsjc RAzliČNÍh fiquiiíc iz MAVCA, - oblikovANjE izdtlkov iz sIaNECjA testa, ' ORÍQAMÍ, ' izdelovANjE česmk, - RÍSANjE NA STEklo, ' ÍN še ÍN še ... VABIMO NA PRVO DELAVNICO, Kl BO V SREDO, 6.OKTOBRA, OB 18H V PROSTORIH KUD'A V TRZINU. Sc ŽE VESeLÍMO skupNEÇA USTVARJANjA Z VAMl! Čt si star Mťd 12. ÍN 18. UtOM. Želiš bolj SpOZNATi SEbE ÍN dRUqE ljudi, se nam pRidRuži v dsUvNici SPOZNAJ SAM EGA SEBE, ki bo VSAk TOREk ob 18. urí v prostorů KUD Trzín. PRiČETEk bo 12.10.1999 Se vidiMo! OGENJ? KAKŠEN OGENJ! KUD Franc Kotar in kulturi prijazni lokal BARCA bosta s to ulično predstavo, ki jo bo pred BARCO odigral TEATER CIZAMO, sklenila dolgoročno sodelovanje. In sedaj še na kratko o zgodbi sami, ki jo ponuja ta ulična predstava: OGENJ? KAKŠEN OGENJ! Na sceno prihajata gasilca in si ogradila svoj prostor, za katerega sta pripravljena marsikaj storiti. Vendar v njun svet, ki ga us-tvarjata gasilca, vdrejo nepovabljenci, in se jima tako iz trenutka v trenutek podira. Vrhunec poraza je, ko se režiser v nekem trenutku prelevi v žensko in prevzame oblast. To predstavo smo letos odigrali že v: Logatcu, Volčjem potoku (Arboretum), Tolminu (republiški gledališki festival), Trzinu, Avstriji (mednarodni festival). Upamo, da smo vas prepričali in nas boste prišli pogledat pred lokal BARCA vpetek, 08.10.1999, ob17. uri Otroci, ki si bodo ogledali predstavo, pa bodo tudi obdarjeni. Torej: vidimo se 08. 10. 1999 pred lokalom BARCA. J.š. POLDRUGI MARTIN IN ALENKA Tudi tokrat vam predstavljamo dva mlada trzinska kulturnika, parček, ki je več kot par, saj sta od ne dolgo tega tudi mož in žena. predstavo o žirafi Klari, kjer igram njeni sprednji dve nogi. M S ■ alokdaj se zgodi, da se dva člověka, ki si želita skupnega življenja in imata skupne interese, najdeta v istem kraju. Vendar tudi to se zgodi. Taka usodna zve-zda je posijala nad Brigito Dane Cotman in Francijem Cotmanom. Moram řeči, da sta zelo zavedna Trzinca, ki si za vse življenje želita ostati v Trzinu, kljub temu da sta skoraj tako rekoč brez stanovanja. Vendar z veliko ljubezni se da stisniti v eni sobi, tudi če so trije (še Francijeva hčerka Barbara). Drugače pa se ob prostém času Franci in Brigita s povišanimi nogami ter baklami ali pa žogicami v rokah sprehajata, v spremstvu drugih članov teatra CIZA-MO, po gledaliških scenah. Začelo se je pred petimi leti... Zanesljivo in 100% sva se spoznala v našem KUD-u. Bilo pa je takole: Leta 93 naj bi igral v igri Legenda o poldrugem Slovencu, ki jo je prire-dil Andrej Rozman Roza, Brigita pa naj bi napisala článek o tej predstavi. Ko je bila že ravno na vaji, ji je Andrej Župane, sedaj njen svak, v roke potisnil scenarij in ji naročil, naj bere Alenkino besedilo, jaz pa sem igral poldrugega Martina. Na srečo ali žalost sva v igri igrala par. Po nekaj ponovitvah se z Brigito nisva več videla. Nato sva ugotovila, da nama nekaj manjka. Čez nekaj mese-cev sva se začela družiti tudi zasebno in ugotovila, da mene bolj zanima Brigita kot Alenka in Brigito bolj Franci kot Martin. V petem letu sta se poročila ... Ja. V Piranu sva pra-znovala novo leto. Zadnji dan pred odhodom domov sva otožna sedela v kavarnici in pre-mišljevala, kako lepo sva se imela. Po pol ure lišine sva se vprašala, kaj pa če bi imela še en žur. Zakaj? Poročiva se! Tako sva se poročila v strogi tajnosti. Vedeli so le neka-teri člani najinih družin. Rekla sva si: to je najin dan, zakaj bi delala, da bi se drugi zabavali. Tako sva se poročila iz čiste ljubezni in zato, ker želiva biti še dolgo skupaj. Ta poroka je vso stvar še bolj utrdi-la. Vsi cilji so se postavili v skupno luč. Sedaj nama je najbolj pomemb-no, da Brigita do-študira, jaz pa zaslužim čim več denarja. No, seveda se bova poročila tudi cerkveno in to kmalu ter priredila žur, poskrbela za pijaco, jedačo in glasbo za vse najine prijatelje. Pa medeni ted-ni ... Tudi te si bova še privoščila. Po vsej verjetnosti v mesecu februarju. Kam pa bova šla, je sedaj še vprašanje. Odločiti se morava med Latinsko Ameriko ali Afriko. Vsekakor bova šla nekam, kjer je toplo. Igralske izkušnje ... Franci: V osnovni šoli, mislim da v 4. razredu, sem pod vodstvom Majde Ipavec igral v predstavi Kekec vlogo Rožleta. Naj-težje je bilo odigrati prizor, ko Mojca spre-gleda in jo mora Rožle od veselja objeti. Meni je bilo zelo nerodno. Naslednjo vlogo sem igral v igri Bog (Woody Allen). Imel sem vlogo voditelja grškega zbora. S to predstavo smo bili tudi zelo uspešni. Sledila je neuspela predstava Daritev na grobu sprave, ki pa je nikoli nismo odigrali zaradi različnih konfliktov med igralci Potem je prišla predstava Lov. To je bila prva predstava cestnega gledališča. In s to predstavo se je tudi začei teater CIZAMO. Nato je sledila zelo uspešna predstava Shakesperiada, ki jo še daiies igramo, letos pa smo naš repertoar obogatili še s predstavama Ogenj? Kakšen ogenj! in s Brigita: Jaz pa sem ravno Janes dobila zelo mikavno ponudbo. Pod vodstvom Ravila in v produkciji KUD France Prešeren naj bi igrala v otroški predstavi A. S. Puškina. Drugače pa sem z Rena-tom Volkerjem delala ot-roške igrice. Predstava ob prvem občinskem prazniku je bila narejena pod vaji-nim vodstvom ... Sama sebe sem hotela pre-izkusiti, če sploh imam lake sposobnosti, se pravi pripraviti predstavo oz. jo režirati. Ponavadi namreč kritiziram druge, sama pa nič ne naredim. In to je bila prava prilika. Želela sem si, da bi bila proslava nekoliko drugačna, kot so bile ostale. In mislim, da se mi je kar posrećilo. Trzincem sem hotela čim bolje predstaviti Trzin in ljudi, ki delajo v njem. Zalo smo posneli prvi film o Trzinu, ki je bil tudi del te proslave. Sne-manje in drugo sva prepustila prijateljem, ki jim zelo zaupava in kateri so že posneli sPot o Shakesperiadi za našo promocijo. Sledile so recitacije, vendar le za okus. Te so mi delale največ težav. Predstavili pa smo pesmi trzinskih pesnikov. Proslava je bila zame zares zelo velik izziv 'n izkušnja, vendar to ni moja prihodnost. Aktivno bova še naprej sodelovala v projektili, ki nama bodo všeč. Sedaj je popularna impro liga ... ludi Trzin ima svojo skupino, ki redno •sako sezono tekmuje. Zelo radi bi ustano-™' še skupino mladih, ki bi tekmovaii v Ši-«upro ligi. Pri tem bi zelo rada pomagala n najino znanje ponudila mlajšim. Nekateri niso zadovoljni z obliko gle-"f'Šča, ki ga predstavlajte (cestno Rledališče)... Ljudje imajo še vedno staro prepričanje. '"liko časa, kolikor smo delali na doma- ćem odru, so bili Trzinci prepričani, da je to namenjeno samo njim. Vendar Trzin se je spremenil. O preteklosti ostaja samo še mit. Trzina, kakršen je bil, ne bo nikoli več. Mi smo se usmerili na zvrst gledališča, za kale-rega menimo, da nam prinaša prihodnost in uspeh. Na primer leto.šnje poletje smo bili zelo uspešni. Poljska televizija nas je dvakrat prenašala v živo po njihovi televiziji. Tudi udeležba na Linhartovem srečanju ni kar tako. Na svoj način se trudimo, da bi oživili novo gledališko življenje. Naj poudarim, da je gledališče CIZAMO le ena od sekcij, ki deluje v KUD-u. Vsak je vabljen v domaće gledališče, da uresniči svoje ideje in želje. Mi se trudimo v eni sme-ri, seveda pa ni-mamo odkionil-nega mnenja do drugačnega gledališča. Vendar ne gre vse skupaj v en žakelj. Življenje dveh kulturnikov ... Zdi se mi zelo dobro, kajti po vsakem sestan-ku, po vsaki vaji se zmeraj doma o tem pomeniva. Na vajah pa en drugega popravljava. Krasno je, ker imava isti hobi in vedno sva lahko skupaj. Pa drugače ... Franci: Delam na Skladu RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti oz. sem producent za alternativno in multimedijsko dejavnost, kjub temu da je moj poklic gozdar. Sem zelo vesel, da imam tako službo, ker sem ven-omer v štiku z gledališčem. Brigita: Za enkrat še Studiram, oz. imam še štiri izpite do konca. Vse lo bi lahko opravila že pred leli, pa me je delo nov-inarja čisto prevzelo. Želje ... (vse bolj v smehu) Ko končani s šludijem, bom zaživela dru-žinsko življenje. Imela bova pet do šest otrok plus Francijevo Irinajstletno hčerko Barbaro, ki dostikrat v gledališču priskoči na pomoč, Iri pse, tri mačke, hišo, jahto (ker mislita ostati v Trzinu, bosla plula kar po Pšati), vikend v kamnolomu ter moža z veliko denarja - Francija. Urša Mandeljc ČE IMATE ZNANJE, IZKUŠNJE, OBI LI CO ENERGIJE, NEOMEJENE KOLIČINE IVEJ, PREDVSEM PA VELIKO VESEUA DO VELA Z MLADIMI, VAS VABIMO DA SE Z NAMI UDELEŽITE USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA ZVEZE PRIJATELJEV MLAD/NE - TRZINA Kl BO V DVORANI KULTURNEGA DOMA TRZIN DNE 5. 10. 1999 OB 19. URI. Éâ cNGER PD TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN 1 KRATKE IZ PLAN I N/Kl H KROGOV ^riani PD On-ger Trzin med po-letjem nismo prav nič počivali. Iz zanesljivih virov vemo, da se je nekaj članov povzpelo na streho Evrope - Mont Blanc in švicarska štiritisočaka Weissmies in Allalinhorn. Ostali pa so obiskovali domaće vrhove. Upamo, da bomo o teh pod-vigih kaj več lahko zapisali v Ongrčkih. V mladinskem odseku pa so poleg mladin-skega planinskega tabora, ki je namenjen osnovnošolcem, že drugič pripravili tudi dijaški oz. Studentski labor - letos v Trenti. Taborjenje je namenjeno aktivnim članom MO. Tako lažje opravimo kakšno skupno turo, se pogovorimo o gorniški problemati-ki, seveda pa, tako kot je pri gornikih navada, nikoli ne pozabimo tudi na družab-nosl. V uredniškem odboru Ongrčkov smo zopet Pred "legendarno" trgovino v vasi Na Logu v Trenti zasukali rokave in s polno paro pripravljamo novo številko Ongrčkov. In ne pozabite. ON-GRČKI so v planinski javnosti ocenjeni kot NAJBOLJŠI DRUŠTVENI ČASOPIS V SLOVENIJI. Če želite tudi vi v našem glasilu opisali vaša gorniška doživetja, ne odlašajte, ampak nam pišite na naslov: ONGRČKI, p.p. 12, 1236 Trzin, prispevke pa lahko pošljete tudi po el-pošti na naslov: ongrcki@yahoo.com - vabljeni k sodelovanju. Pa še to: V "pos-kusni fazi" je že tudi spletna stran Ongrčkov na Internetu. Več o tem pa v prihodnji številki Odseva. EP Ml^ëmsM pfcmîrtskî Ritcfoe p© fis© Letos smo v Mladinskem odseku PD Onger Trzin organizirali že 8. tabor 'nove generacije'. 36 nas je bilo - 24 otrok in 12 članov vodstva. Preživeli smo 9 prijetnih dni pod platneno streho. Nekaj utrlnkov s tabora si lahko ogledate na (otografljah, kl sledijo, kaj več pa boste poleg udeležencev izvedeli tlstl srečnežl, kl se vam bo uspelo prebiti do tabornega časopisa, ki bo skupaj s planom Izlelov MO ugledal bell dan najpozneje okrog dedka Mraza. Hribolazili smo kot za stavo, vsaj prve dni. Ko je kazalo, da nas pred gotovo smrtjo od naporov čaka samo še Igmanski marš, je modro vodstvo končno zaukazalo predah za onemogle, najbolj zagrebeni pa so z vsemi štirimi zgrabili še ponudbo za vzpon na Veliki Draški vrh. Časa za predah je bilo naslednje dni itak dovolj, saj nam vreme ni dopušćalo 'pravih' vzponov. Tako se je Pokljuški luknji, Brdu, Debeli peči, Javorovému vrhu, planinama Zajamniki in Javornik ter Velikemu Draškemu vrhu namesto Triglava na koncu pridružila kar Uskovnica. Nič ne de. Saj veste, gora počaka,... Ustvarjalne duše so letos ustvarjale iz lepenke in naravnih materialov, izdelovale rože in šopke iz papirja, zapletale so se pri pletenju zapestnic, vozlale pri makrameju, se gubale pri origamiju in prihranile kakšen tolar z razglednicami, ki so jih ustvarile same. Tisti, ki jim jezik dobro teče, so se lotili tudi japonščine in francoščine, mojstri peresa so se poskusili v novinarstvu, dolgoprsti pa so brenkali na kitaro. Tudi gomiške plati izobraževanja nismo izpustili Lepote Tnglavskega narodnega parka nam je s čudovitimi -iapozitvi predstavi! Jože Mihelič, primere igranih gorskih nesreč pa smo si ogledali na videoposnetkih. Prostor za izobraževalne dejavnosti so nam pnjazno posodili kar v vojašnicí. Za preganjanje dolgčasa smo organizirali nekaj tekem v odbojki in nogometu, karaoke, WiCi kviz in še en kviz, igre brez meja, lov za zakladom in prepevanje ob tabornem ognju - no, ja - ob plinskih svetilkah, če smo čisto pošteni. Bivakiranje nam je letos dobesedno zmrznilo. Prezebanje v spalki je sicer čar bivakiranja, a smo se s tem dovolj ukvarjali že v šotorih, tako da smo se dodatnemu zmrzovanju kar mirne duše odpovedali. Ene so oběsili še pred krstom, drugi pa so na zasluženo kazen morali počakati malo dlje. Da je tabor potěkal tako, kot je Tako ali drugače pa so nam izvedbo tabora olajšali: SV - Vojašnica Moste in treba, je poskrbelo vodstvo: Emil, Irena in Irena, Dragica, Borut, Eli, Martina, Tomaž, Boštjan, Mateja in Urša. Za lačne želodce je odlično skrbela Nataša. Gorska šola slovenske vojske na Rudnem polju, Občina Trzin, OS Trzin, OS Domžale, Marko Ravnikar, Lojze Šircelj, Maks Prelovšek, Mimi Birk, Celjske mlekarne, Goldi, Konta, INA plin - Plinama Trzin ... Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala! Zapisala: Irena Mučibabić o si prezeble uhlje greli še čez dan. Četrtkov naliv je popolnoma onesposobil dva šotora. Pregnanci so prenočevali v avtu, skladišču in eden celo - oh, kakšen srečnež - med dekleti. Na srećo nam je petek namenil dovolj sonca, tako da smo za silo posušili poplavljeno imetje. N0VIŒPR0ST0V0UNE6A GASILSKECA DRUŠTVA TRZIN jadralnim letalom. Seveda ni manjkalo gasil-skih veščin in družabnih iger ob tabornem ognju. Na koncu so si otroci ogledali še rudnik svinca in cinka v Mežici. Moramo poudariti, da je bilo izredno lepo in da je teden prehitro minii. Otroci so vsi po vrsti zatrjevali, da se bodo tudi prihodnje poletje udeležili tabora. Tako kot v lanskem šolskem letu imamo gasilci tudi letos na osnovni šoli krožek oz. društvo Mladi gasilec. Prvič smo se že sešli v sredo, 15.9., ob 16. uri, vendar se nam vsi, ki jih P I ocitnice so za nami, kar pa še ne pomeni, da smo čez poletje lenarili. Udeležili smo se vrste sektorskih vaj in slovesnosti ob jubilejih sosednjih društev, čez poletje pa smo opravili tudi nekaj pren- ovitvenih del v gasilskem domu. Največji dogodek polelja pa je bil tabor mladih gasilcev v Libeličah nad Dravo-gradom. Otroci so se preizkusili v lokostrelslvu, plezanju po umetni steni, vožnji s čolni po reki Dravi, nekateri pa so imeli to srečo, da so se popeljali tudi z naša dejavnost zanima, še lahko pridružijo. Otroci so v šoli že přejeli program in vpisnice za krožek. Krožek bo vsako sredo od 16. do 17. ure. Poskrbeli bomo, da bo druženje mladih gasilcev prijetno in zanimivo, zalo se nam pridružile. Vabljeni! Bodi zaenkrat dovolj. Lepo vas pozdravljam z našim pozdravom: NA POMOČ! Predsednik PGD Trzin Jože Kajfež Mladinski odsek Planinskoga društva Onger Trzin vabi osnovnošoice v PLANINSKI KROŽEK v Osnovni šoli Trzin Ze več kot desetletje, smo prisotni na OŠ Trzin s planinsko idejo. V teh letih srno skupaj preživeli mnogo prijetnih ur na izletih. Najbolj pa smo ponosni, da města vodij že prevzemajo tisti, ki so pred desetletjem še nosili rumene rutice! Planinski krožek bo razdeljen v dve skupini: 1.-4. razred: sreda od 15.00 do 15. 45 (vodi prof. Irena Mučibabić) 5. - 8. razred: sreda od 16.00 do 16.45 (vodita Tomaž Kocman, Emil Pevec) S krožkom pričnemo 29. septembra! Prijavnice dobite v tajništvu OŠ Trzin. VABLJENI! SMUČARJI PRIPRAVLJAJO -v-m SE ZE NA ZIMO i^lani Smučarskega drušlva Trzin se vse bolj veselijo bližnje zimske sezone. Večina jih že pridno nabira kondicijo, predsednik je med drugim obrede! vrsto najvišjih vrhov v Sloveniji, začeli pa so tudi s pripravami za širitev brunarice ob trzinskem smučišču. Konec avgusta so po-prijeli za lopate in krampe in odkopali pre-cej-šen kup zemlje in kamenja ob bru-narici. Ob tem je precej pozornosti pritegnila velika zasigana skala nenavadne oblike. Eni so celo mislili, da gre za ostanke nekega nekdan-jega bitje, mogoče celo dinozavra. Ko so si nekateri pozna-valci skalo ogle-dali, so ugotovili, da s senzacijo v Tihi dolini ne bo nič, je pa skala za-nimiva in bi geologi lahko povedali kaj, vrednega pozornosti, o lem, kako DUDE SO PRESELILI V VEČJE IN LEPŠE PROSTORE ■ Bij p" Znanje jezikov v sodobnem življenju pomeni pol do uspeha. Tega se zavedajo tudi šlevilni Trzinci, zato jih med na-j mi ni tako malo, ki obiskujejo najrazličnejše tečaje in Sole tujih jezikov. Kar prcccj Trzincev se je odločilo, da znanje tujih jezikov pridobi v Centru za tuje jezike Dude, ki ga vodi Lili Jurman. Vomenjenem centru jezikovno izobražu-jo svoje delavce tudi več trzinskih podjetij. V začetku septembra, natančneje 3. 9. 1999, pa je bil za Center Dude velik dan, saj so se iz prostorov v nekdanji tovarni Toko preselili v nove in udobne prostore v drugem nadstropju centra Breza (Breznikova 15), tja kjer je tudi domžalski McDonald's. Center je s tem precej razširil svoje prostore, saj so v njem tri nove učilnice s knjižnicami, zbornico, klubskim prostorom in pisarnami. V centru poučujejo anglcščino, nemščino, italijanščino, španščino in francoščino, znanje teh jezikov pa ponujajo vsem, pa naj gre za predšolske ali šolske otroke, za maturante, študente ali pa za odrasle. Nudijo najrazličnejše strokovne seminarje in strokovna predavanja, programi pa so prila-gojeni vsem okusom, zmogijivostim in zahtevam. Tečaji so lahko jutranji, popoldanski, večerni, llltl! 1111 A I Otvoritev novih prostorov centra je bila nadvse slavnostna, saj se je zbralo nad 200 štu- klilil! U* ! í ' dentov, poslovnih partnerjev in znancev. Slavnostní ton prireditvi so dali domžalski ro- i ' ' WwvJ./V i •'MWlÉ^ii» J gisti, p riđih Škotske pa so pridali Drago Kunej, edini slovenski dudaš, ki je igral na ■ ' ' À f^Jftf > l\ !5ř,jÉ i j1 ' dude, in dva mladeniča, ki sta med obiskovalci strumno hodila v škotskih krilih, kiltih. ^L. ** ^ W OjS&J Direktorica Lili je po vseh slavnostnih govorih přeřezala trak, nato pa jo je čakalo kar W >'- '^J. "^^TLA-l zahtevno opravilo, rezanje ogromne torte z znakom centra Dude; merila je kar lxl m. i*. VS.JwSStírJř" Jfff - O centru in njegovi dejavnosti so tisti dan poročali na radiu Hit, naslednji dan pa je * jB .«MByři^ imel center še dan odprtih vrat. Zdaj tečaji že potekajo, vendar se še lahko vključitc v njihove programe. Podrobnejše podatke lahko dobite po tel.: 716-913. STRELSKA DRUŽINA TRZIN veseLKA EA Miee »«Lem sikoga, še zlasti za najmlajše, je bil na veselici najpomembnejši srečelov in očki so tako pridno odpírali denarnice, da je srečk zmanjkalo še pred koncem prireditve. Glavni dobitek, kolo, je srečni nagrajenec odpeljal že precej pred polnočjo, tisti, ki so kar precej plesalcev, pevec pa je rad zakora-kal med obiskovalce in z njimi vzpostavljal prijeten neposreden stik. Skupina v »kuhinji« se je hitro vrtěla okrog žara in ćevapčići so šli kot za stavo, seveda pa je ob takém vz-dušju tudi pijača lepo tekla po grlih. Za mar- X^rzinski střelci so se odločili za tvegan -trel, a so uspeli. Svojo veselico so pripra- y'soboto, 28. avgusta, se pravi prav v asu, ko je sezona dopustov na vrhuncu, pa ^ vreme je bilo precej nestanovitno. Čeprav je precej Trzincev še dopustovalo, |t hil obisk dokaj dober in čeprav je še prejšnji dan dež spiral upanja, se je v so-Imto zjasnilo in šele zadnje obiskovalce so à' ob koncu zabave dežne kaplje spomnile, Ja jih doma čakajo tople postelje. Střelci so se spet izkazali z dobro organizacijo. Člověk bi rekel, da so že kar uigrani. Za zabavo je tokrat skrbel ansambel 12. nasprotje, ki je vsakič k plesu pritegnil stavili na vrednejše dobitke ob koncu sre-čelova, pa so se nato potegovali še za velik, udoben fotelj. Nagrad je bilo precej in vsaka srečka je zadela. Veselica je uspela, za Trzin pa je pomenila prijeten uvod v veselo jesen. ' ! ! i I ! NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN dmi koíarkc trzia 1999 - y ipomin m auûîa Šporlno društvo Trzin je v soboto, 11. 09. 1999, že drugo leto zapored pripravilo DAN KOŠARKF. v spomin na tragično preminuloga prijatelja Kolene Aljoša. S to prireditvijo ga želimo ohraniti v trajnem spominu, saj je bil velik privrženec športa in igralec košarke. V svojih najboljših letih je igral tudi za ekipo Trzina v šolski in rekreacijski ligi. Poleg športa pa je bil tudi velik prijatelj Trzincev, zato mu riamen-jamo ta dan. Program smo popestrili s tekmami pionir-jev, prijateljev, sošolcev, podjetnikov, re-kreativnih igralcev in ostalih znanih oseb-nosti iz Trzina ter okoliških občin. Tekme so bile zelo zanimive, saj so se vsi igralci borili z mislimi na poštenem druženju. Razveseljiv je tudi podatek, da se tokrat ni zgodila nobena poškodba kljub Aljoševi PRIJATELJI : Aljoáevi SOŠOLCI rali: zopet so se poměřili večni tekmeci. Mengšani so se prišli v Trzin oddolžit za poraz na junijskem košarkarskem maratonu, vendar jim tudi tokrat ni uspelo. Zmagal je trzinski dream team pod vodstvom g. Zevni- ka, ki je igral tudi za ekipo podjetnikov iz Trzina. Razveselila nas je udelež-ba vseh povabljenih igral-cev, Aljoševih sorodnikov in gostov. lzmed trzinskih veljakov, ki so prišli, naj omenim g. Peršaka, župana občine Trzin. Po končani çrireditvi se je predsednik SD zahvalil vsem, ki so pomagali pri izvedbi, in prisotnim za igro ter obisk. Obljubil je tudi, da bo prireditev postala tradicionalna. Vsa pridobljena sredstva iz naslova spon-zorjev, prostovoljnih prispevkov in pozi-tivnega iztržka smo namenili za spominske majice, cvetje, osnovno ureditev igrišča in osvežilno pijaco za igralce. REZULTATI TEK EM : s nričetkom ob 12.00 uri in uradnim zaključkom ob 1 9.00 drsečemu asfaltu in nezaključenomu delu igrišča. Med igralci je bil tudi župan občine Mengeš g. ŠTEBE, ki je igral za VIP TRZIN, in drugi. Vse tekme so bile bolj sproščene, razen zadnje, ki je vsebovala že nekaj več profesionalne igre. Igrali so najboljši igralci iz Trzina in Mengša, kar bi lahko komenti- DREAM TEAM TRZIN 1. TURNIR - 2. TRZIN, letník 83 in mlajši 3. Aljoševi PRIJATELJI 4. PODJETNIKI iz Trzina 5. DREAM TEAM TRZIN osnovnošolske ekipe OŠ TRZIN (na koncu tudi zmagovalna ekipa) OŠ MENGEŠ OŠ LUKOVICA : TRZIN. letník 82 in starejši : Aljoševi SOŠOLCI : VIP TRZIN (znane osobnosti občine s povabl|enimi) : MENGEŠ OŠ TRZIN : OŠ MENGEŠ Prireditev je uspela tudi zaradi sončnega dneva. Senco smo iskali pod šotorom, kjer je bilo poskrbljeno za hrano in pijaco. Tudi tokrat je imel pohvalno glavno vl-ogo za postrežbo vodja gostinskih zadev v ŠD Trzin Gorazd Za-vršnik s pomočjo članov ŠD. VIP Trzin : PODJETNIKI Tanja Prelovšek Maroli ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN Organizira rekreacijo za občane Trzina s pričetkom 03.10.1999. jgEMlNI RFKREACHSKE VADBE ZA OBČANE: KOŠARKA: NOGOMET: NAMIZNI TENIS: TELOVADBA ZA ŽENSKE: ODBOJKA: ŠPORTNO PLEZANJE: Možnost rekreacije imajo vsi občani , ki imajo plaćano članarino ŠD TRZIN za tekoče leto. Pridržujemo si pravico spremeniti termine zaradi zasedenosti dvorane. V kolikor bo premalo přijav, bomo uvedli drugo športno disciplino ali oddali termin. Vse spremembe Vam sporočimo na prvem treningu ali v časopisu ODSEV. PONEDELJEK od 20.30 do 22.00 ure OS TRZIN TOREK od 20.30 do 22.00 ure OŠ TRZIN TOREK od 19.00 do 20.30 ure KUD TRZIN ČETRTEK od 19.00 do 20.30 ure KUD TRZIN SREDA od 19.30 do 20.30.ure OŠ TRZIN ČETRTEK od 20.30 do 22.30 ure OŠ TRZIN ČETRTEK od 19.00 do 20.30 ure OŠ TRZIN ŠOLA ŠPORTNEGA PLEZANJA: TOREK od 19.00 do 20.30 ure OŠ TRZIN OŠ TRZIN bo v sodelovanju z ŠD TRZIN in PD ONGER TRZIN organizirala šolo športnega plezanja. Šolo bo vodil IGOR PUHAN, profesor športne vzgoje in izkušen alpinist. Prijave sprejema tajništvo OŠ TRZIN do vključno 15.10.1999. Šolo priporočamo vsem, ki se želijo kasneje vključiti v rekreativno ali tekmovalno plezanje. PRIREDITEV V SEPTEMBRU IN OKTOBRU V okviru akcije ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO vabimo vse, da se nam pridružite na zgoraj omenjenih rekreativnih vadbah. Akcija poteka od 10. 09. 1999 do 10. 10. 1999 po širni Sloveniji, zato smo se kot društvo prijavili in s (em zagotavljamo enkratno vadbo zastonj. LOKOSTRELSTVO SOBOTA od 10.00 do 12.00 ure IGRIŠČE OŠ TRZIN 09.10.1999 v primeru slabega vremena prestavljeno na 16.10.1999 Vabimo, da se v okviru akcije Mesec športa udeležite promocije lokostrelstva v Trzinu. Obiskal nas bo profesionalni igralec z vso svojo opremo. Ob pravilnih napotkih boste lahko tudi poizkusili. Morda bo kdo dobil voljo za treniranje te panoge. PRIREDITVE ČEZ ZIMO SMUČANJE SMUČARSKI IZLETI POZIMI DOLGA DOLINA (SMD TRZIN) NOVEMBER 1999 - MAJ 2000 enkrat mesečno doma ali v tujini SESTANKI ŠPORTNEGA DRUŠTVA - PRVI JESENSKI SESTANEK 5. »0. 1999 OB 19.00 URI In ČLANSTVO MED ŠPORTNIKI Po zasluženih krajših poletnih počilnicah začenjamo v septembru drugo polovico športnega leta. V tem času spreje-mamo tudi nove člane in članice. Želimo, da postane šport del vašega dneva. V kolikor Vas zanima naše delovanje, vadbe v okviru društva, prijetna družba in če želite trenirati še druge športe, se oglasite, zato Vas vabimo na £LANSKI SESTANEK ki bo dne 05. 10. 1999 ob 19.00 uri v prostorih občine Trzin. Tema sestanka bo rekreacija čez zimo, priprava finančnega in operativnega plana (vključitev v plan prireditev Športne unije Slovenije) za leto 2000 ter povzetek dosedanjega delovanja. PRIDRUŽITE SE NAM, VABLJENI !!! ŠD TRZIN DOBENO '99: 2. Blaž Pozman, 3. Rok Pozman KOLESARSKI USPESEN NASTOP V TOPOLŠČICI Člani kolesarskega kluba Energija iz Ve-lenja so v nedeljo, 8, 8. 1999, pripravili gorsko kolesarsko dirko »Topolščica 99«. Proga s srednje zahtevnim vzponom je bila dolga 8 km, na njej pa se je poměřilo 1 76 kolesarjev. Trzinski kolesarji smo spet pri-tegnili pozornost, saj sta v kategoriji pio-nirjev brala Rok in Blaž Pozman spet za-blestela. Rok je bil prvi, Blaž pa je zasedel drugo mesto. V kategoriji članov je Trzin solidno zastopal Simon Dane, ki se je uvrslil med prvo trideselerico. Vsem trem iskrene čestitke. Za pripravo koles sla skr-bela Drago Pozman in Marjan Dane, z dirke pa na žalost ni posnetkov, zato z nekoliko zamude objavljamo sliko z gorske dirke Dobeno 99, na kateri je bil Blaž drugi, Rok pa trefji. IZKA2AU SMO SE TUDI NA DOLENJSKEM Sredi avgusta, v nedeljo, 15.8.1999, se nas je deset Irzinskih kolesarjev podalo na Dolenjsko, natančneje v Kostanjevieo na Vodja kolesa rske sekcije Andrej Ljubešek Krki, kjer je bil 9. Rudijev memorial. Na tekmovanju je sodelovalo kar 500 kolesarjev iz Slovenije in tujine, progi pa sta bili dolgi 35 in 90 km. Tudi na tej dirki Trzinci nismo ostali praznih rok. Na krajši progi sta nas razveselili sestri Ručman, saj je Ana zasedla drugo mesto, Sonja pa je bila tretja. Odlično se je izkazal tudi Blaž Pozman s tretjim mestom v kategoriji pionirjev. Zelo dobro se je v kategoriji veteranov odřezal Srečo Frantar pa tudi tisti, ki smo tekmovali na daljši, 90 km dolgi progi, smo dokazali, da Trzinci znamo dobro vrleti pedala. Najbolj nas je razveselil Rok Pozman s četrtim mestom, pa tudi preostalih pet nas je bilo solidnih, saj smo vsi na cilj prikolesarili med prvo trideselerico. Kljub dokaj zahtevnem petkilometrskem vzponu smo se Andrej Ljubešek, Boštjan Zajc, Simon Dane, Andrej Ručman in Tone Jensterle na cilju veselili med prvimi. Tudi tokrat sta za pripravo koles in tehnično plat skrbela Drago in Marjan, posebej pa bi se radi zahvalili Igorju Kralju za prevoz koles. smo po 17 km dolgi in zahtevni poti na vrli Crnivca prikolesarili s solidními časi. V kategoriji pionirjev je Blaž Pozman osvojil 4. mesto, njegov brat Rok pa je bil deseti. V kategoriji članov je bil Brane Pozman 5. Boštjan Zajc 12., Simon Dane 20. in An- ' drej Ljubešek 48. Med veterani je Herbert Kotnik zasedel 2. mesto, Andrej Ručman pa 46. Seveda sta tudi pri tej dirki za pripravo koles in ostalo skrbela Drago in Marjan. S temi rezultati smo dokazali, da se lahko postavimo ob bok tudi nekaterim boljšim kolesarjem v Sloveniji. GORSKO CESTNA DIRKA ČRNIVEC 99 V nedeljo, 22. 8. 1999, smo se z Lobodove ulice »za ogrevanje« odpeljali proti Kamniku, kjer je bil pred kavarno Veronika štart 11. gorske dirke na Črnivec. Dirka je štela za državno prvenstvo, na njej pa se nas je poměřilo kar 1.200 kolesarjev iz vse Slovenije, Iz Trzina se nas je na tekmovanje prijavilo sedem kolesarjev. V zares močni konkurenci Pa še to! Zanikam vse jjovorice, da nočemo kolesariti za Sportno društvo Trzin. Na vseh dirkah smo se prijavili kot Kole-sarska sekcija Športnega društva Trzin. Ponovno vabimo vse, ki bi se nam radi pridružili, čeprav se kolesarska sezona počasi zaključuje, da naj se oglasijo na Lobodovi cesti (pri Bramarju) vsak dan od 16.00 do 16.30. flpSEV POPOČITNIŠKA VNEMA V TURISTIĆNEM DRUŠTVU ^^i-ini enega najmlajših trzinskih druš-.tV- Turističnega društva, tudi poleti niso Mirovali, v septembru pa so še zavihali ro-gix in na števiinih področjih bomo po vsej lerjetnosti kmalu lahko viděli sadové njiho-,ega delà. 1k2inska predstavitev na huhaelovem sejmu v društvu zdaj osrednjo pozornost namen-jajo predstavitvi Trzina na Mihaelovem sejmu 25. in 20. t m. v Mengšu, kjer bo imelo društvo prvič trzinsko predstavitveno dojnico. Predstavili bodo del trzinske ponudbe, predvsem izdelke domaće obrti in domače kuhinje. Člani društva so skušali med sokrajani najti tište, ki izdelujejo izdelke, s katerimi bi lahko zastopali naš kraj, ali pa se ukvarjajo z dejavnostjo, ki bi jo bilo dobro predstavili tudi drugim. Zbrali so kar veliko idej, čeprav vsi védo, daje med nami še precej takih, katerih izdelke in dejavnost bi lahko pokazali na Mihaelovem sejmu in podobnih prireditvah. Zdaj so člani društva k sodelovanju povabili nekatere Trzince, ki ročno izdelujejo predmete iz lesa in gline, tište, ki se ukvarjajo z vezenjem, kvačkanjem, pletenjem in slikanjem na blago, predstavili pa naj bi tudi zeliščarje, pridelovalce medu, žganja in vina ... Med gospodinjami so našli tište, ki znajo peči dobre potiče in pecivo, različne vrste kruha, pa tudi tište, ki znajo pripraviti domače rezance, marmelado in druge dobrote. Odziv med tistimi, ki jih je Turis-tično društvo povabilo k sodelovanju, je bil zelo dober in kar precej se jih je zbralo na prisrčnem srečanju v hiši Franca Flor-jančiča (pri Smuku), kjer so se dogovorili o "kupném nastopu na mengeškem sejmu. Odločili so se, da bodo k predstavitvi Trzina povabili tudi nekatere gostilne, mesar-'je, slaščičarne in pekarije, ki bi na predstavitvi lahko sodelovali s svojimi izdelki in tudi propagandnim materialom. Trzin "ameravajo predstaviti tudi z zgibankami in Jfugim tiskanim materialom, kar ga o Trz-"iu še obstaja (zgibanka ob lanski 750. "Wetnici prve omembe Trzina, o krožni TOti okoli Trzina itn.). Na Trzin pa naj bi ca sejmu opozorili tudi z národními "ošami, ki bodo sodelovale v povorki, in ^pravljivčkom, s katerim bodo vozili po -Wngšu. **edavanja iuristično društvo namerava v jesenskem n ámskem času pripraviti več zanimivih predavanj za Trzince. Prvo bo 1. oktobra ob 19. uri v avli OŠ Trzin, ko bo Tilka Grad -Barle predavala o permakulturi. Gre za posebno, naravi prijazno pridelovanje zdrave zelenjave in drugih rastlin. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi, vstopnine pa ne bo. Kasneje načrtujejo tudi prikaz mešanja kok-tejlov, saj imamo v Trzinu, bolj natančno pri Narobetu, državnega prvaka v tej spretnosti. V začetku decembra bo društvo pripravilo predavanje o pripravi božično-novoletnih pogrinjkov, dogovarjajo pa se že tudi, da bi uvedli tečaje kuhanja, ročnih del in podobno. ra2stave Ena od dejavnosti, ki naj bi jih Turistično društvo spodbudilo, bodo tudi razstave. Na njih naj bi predstavljali trzinske umetnike, seveda pa tudi goste. Med prvimi bodo v oktobru pripravili razstavo fotografij o Trzinu. Kot verjetno veste, je društvo v juliju objavilo razpis za najlepše fotografije o Trzinu in življenju v njem. Rok za oddajo fotografij in di-apozitivov se izteče 1. oktobra, prispele fotografije bodo predstavili na razstavi, ki naj bi jo odprli zadnji teden v oktobru, najboljše fotografije pa bodo tudi nagradili z denarnimi nagradami. Še je čas, da sodelujete na natečaju. obiskinaravoslovnih poti Člani Turističnega društva so poleti obiskali več naravoslovnih poti po Sloveniji, saj želijo tudi v gozdu nad Trzinom, v sodelovanju s trzinsko osnovno šolo, urediti gozdno učno pol. V društvu imajo že več zamisli za izpel-javo takšne učne poti na Ongru, pripravljajo pa se tudi na ustanovilev turističnega krožka v osnovni šoli. Kot dolg članom društva ostaja nadaljnja ureditev turistične poti okrog Trzina, vključiti pa se nameravajo tudi v delo za posodobitev vodnika po poti spominov NOV-a na območju nekdanje občine Domžale. Ocenjujejo, da Trzin lahko to pot obogati z nekaterimi naravnimi in kulturními zanimivostmi na našem območju. nacrti Turistično drušlvo zdaj šteje približno 80 članov, ob tem pa je treba reči, da število članstva ves čas postopno narašča. Društvo ob tej priliki vabi vse, ki bi želeli kako delovati na turističnem področju, da se jim pridružijo. Zanimivo je, da je pravzaprav vsak, ki se je doslej vključil v društvo, pokazal interes za delovanje na katerem od področij, ki jih društvo pokriva. Trzinsko društvo letos ni sodelovalo v tek-movanju slovenskih krajev s področja varstva okolja, saj so se ta tekmovanja začela, še predno je bilo društvo ustanovljeno, drugo leto pa bo na teh tekmovanjih sodelovalo ludi naše društvo. Načrtujejo, da naj bi prihodnje leto sodelovali na tekmovanjih, ko se posamezni kraji v regiji in državi potegujejo s svojo urejenostjo. V društvu pa že letos sodelujejo v repub-liškem projektu organiziranosti in razvoju turizma v domaćem kraju. Člani so že razdeljeni v različne projektne skupine, ki že pridno delajo na svojih področjih. Za-enkrat gre bolj za organizacijske priprave, računajo pa, da bodo do konca oktobra že pokazali toliko, da bodo projekt lahko predstavili tudi v občinskem svetu ter preko novinarske konference in drugih dejavnosti ludi drugim občanom. Želijo, da bi k skrbi za lep in urejen videz kraja priteg-nili kar največ ljudi, o tem pa naj bi sprožili tudi javno razpravo. TURISTIČNO DRUŠTVO TRZIN vabi na predavanje Tilke Grad - Barle O PERMAKULTURI (permanentni agrokulturi). Izredno zanimivo predavanje bo v petek, 1. oktobra 1999, ob 19. uri v avli Osnovne šole Trzin. Predavanje bo trajalo približno uro in pol in bo spremljano z diapozitivi. Vstopnine ni. Vabljeni! ANTON ŠKRLEP GRE NA SVETOVNO PRVENSTVO NA HAVAJE G — jeklenem možu Trzina - Antonu Škriepu, smo v Odsevu že pisali, Takrat nam je izdal tudi svojo skrivno željo, da bi mu na tekmovanjih tri-atloncev uspelo zbrati zadoslno število točk za uvrstitev na svetovno prvenstvo triatlon-cev na Havajih. To prestižno tekmovanje je želja in cilj malodane vseh, ki se ukvarjajo s triatlonom, zato ni čudno, da je tako težko izpolniti pogoje za nastop na njem. Prednost za do-sego vstopnice za nastop na havajski tekmi imajo listi triat-lonci, ki se s Iriatloni ukvarjajo poklieno in so tovrstnim tekmo-vanjem posvetili vse svoje delovanje, kot marsikje drugje, pa imajo tudi pri tem več možnosti zlasti tisti z več denarja. Ti lahko tekmujejo na tekmovanjih triatloncev na drugih celinah, na primer v Aziji ali Avstraliji, kjer konkurenca ni tako mocna kot v Evropi, in tako laže zbe-rejo potrebne točke. Anton pa ni profesion-alec, saj je ob svojih Ireningih in tekmovanjih redno zaposlen pri zasebniku, s sponzorski-mi sredstvi pa si, kjub svojim številnim uspe-hom, ludi ni mo-gel privoščiti tek-movanj na drugih celinah. Vendar mu je zdaj Ie uspelo! Svojo tekmovalno kariéro bo kronal z udeležbo na naju-glednejšem triatlonu na svetu -svetovnem prvenstvu najbolj žilavih mož. Tone, kot ga kli-čemo prijatelji, je zadnjih nekaj lel skoraj živel za ta cilj, saj je vedel, da čas neizprosno teče. Treninge in tekmovanja je pre-mišljeno naravnal k temu cilju in že za lansko leto lahko rečemo, da je bilo zanj stopnička za Havaje. Leto 1998 je bilo zanj nadvse uspešno, saj je v svoji kategoriji postal državni prvak v triatlonu in tudi v duatlonu, osvojil pa je tudi prvo mesto na tekmovanju IRONMAN, kjer je bilo treba preplavati 3,8 km, prekolesariti 180 km in preteči 42 km dolgo progo. Po tako lepih rezultalih se je bilo treba pripravili še za letošnji veliki met. Treninge in tekmovanja je naravnal tako, da se mu je te-lesna pripravljenost postopno stopnjevala vse do kvalifikacijske lekme za Havaje, tekmovanja ob Vrbskem jezeru v Avstriji. Za Antona je bil 18. julij 1999 res velik dan. Na tekmi naj bi dobil oceno dvoletnega vztraj-nega in napornega delà. Na cilju se je zbralo 918 tekmovalcev iz 31 držav, med njimi pa je bilo kar 60 profesionalcev. Za Havaje je bilo prostih še 26 mest, od tega v Antonovi kategoriji, za moške od 50 do 55 let, le eno mesto - samo za zmagovalca. Kljub izredno močni konkurenci in psihične-mu pritisku se prekaljeni Tone ni dal. Vsem je pokazal, iz kakšnega testa smo Trzinci. Start tekme je bil ob 7. uri zjutraj. Najprej je bilo treba přeplavali 3,8 km dolgo razdaljo v Vrbskem jezeru, nato pa na kolesu premaga-ti 180 km vzponov in spustov, nazadnje pa preteči še razdaljo velikega maratona - 42 km. Anton je na cilj pritekel ob 16. uri, 47 minut in 44 sekund. Štoparice so pokazafe čas 9:47,44 in prvo mesto v njegovi kategoriji (skupno 137. mesto). Certifikat za TRIATLON WORLD CHAMPIONSHIP. HAWAII, svetovno prvenstvo na Havajih ki bo 23. oktobra letos, je bil v Antonove'ra žepu. Lahko si predstavljamo njegovo veselje, z njegovim uspehom pa se lahko ponašamo tudi drugi Trzinci. Anton zdaj marljivo trenira po načrtih, in upamo, da se bo v svetovni eliti kar najbolje odřezal. Obljubil nam je, da bo po vrnitvi s Havajev kaj več 0 tem povedal tudi za bralce Odseva, zdaj pa mu želimo kar največ uspeha na tekmi in seveda tudi veliko užitkov ob petju in plesu havajskih dek-let ter udarjanju valov ob bele peščene plaže pod palmami. Aloah! Miro Štebe PRIDRUŽITE SE NAMH Uredništvo Odseva vabi vse pišoće, j ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se ; nam pridružijo! Trzin je neizmerna zakladnica najrazličnejših tem za | pisanje. Smo v prelomnem obdobju i za naš kraj, zato prispevajfe kaj v njegovo zgodovino! ée zlasti vabi- j mo mlade, dinamične fante in dek- j leta, ki obvladajo pisanje na raču-nalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti £ kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrnite se na koga od I članov uredništva ali neposredno na | I sedež Občine Trzin. V naših vrstah " boste dobrodošli! Poskusite in viděli ! boste, da ste lahko tudi novinarji ali j pa komercialisti! Vabljeni! i Poletje se izteka in še zadnji zakasneli dopus-tniki se vračajo s počit-pic. Većina nas je že z novo delamo vnemo zgrabila za delo. Dopustov v službah je konec in ludi pouk je že potrkal na vrata. Počasi vstopamo v čas skrbi in obveznosti. Čas, ko nikakor ne smemo pozabili na svoje telo, saj nas bo drugače samo grobo spomnilo nase. Preveč besed je bilo že napisanih o pravilni in redni prehrani, o tem, kako moramo telo vzdrževati tudi kondicijsko in o vseh ostalih preventivnih ukrepih, ki naj bi nam pomagali zaživeti polno in zdravo življenje. In vendar nikakor ne gre pozabiti na stari znani rek, da je preventiva temelj zdravega razuma. V tokratni številki naj posvetimo nekaj več prostora vprašanju, kako se spopasti s tegobami, ki nam jih bo přineslo deževno obdobje, ki se neizbežno přibližuje. Predvsem šolarji, in seveda tudi ostali, ki so tako ali drugače aktivni, so v jesenskem času primorani ponovno pripraviti svoje telo do delovanja s kar najboljšim izkoristkom. In kot pravijo: prazna vreća nikoli ne stoji sama pokonci. Poskrbeti bomo torej morali za pravilno pripravo telesa, tako s fizičnega kot tudi iz psihološkega vidika, na nove napore. Predvsem na telesni ravni je mnogo stvari, ki jih lahko nemudoma sami pos-torimo zase. Če začnemo z redno vadbo, nam bo telo nesporno zelo hvaležno, če pa temu dodamo še boljši način pre-hranjevanja, se nam uspeh ne more izmuzniti. V pomoč lahko dodamo le še nekaj majhnih nasvetov, ki bodo pomagali pri poti k našemu uspehu: -» O pomembnosti vitaminov in mineralov bi lahko pridi-gali v nedogled. Konkreten nasvet s tega področja pa je naslednji: ste kdaj slišali o silni koristnosti majhnega rdečega sadeža - paradižni-ka? Očitno nam njegov okus ustreza, saj ga uporabljamo razmeroma pogosto, predvsem v raznih prelivih in omakah. Toda ali ste vedeli, da je ravno v paradižniku snov, ki zavira poapnevanje žil. Poleg tega je paradižnik tudi zakladnica antikarcero-genih snovi, kar pomeni, da ublažuje pogoje za nastajanje rakavih tvorb. Na tem mestu moramo takoj dodati tudi nekaj besed o soji (tudi zanjo namreč velja, da ima podoben účinek). In če ne vemo, kako do nje, nemudoma zavijmo v kitajsko restavracijo, kjer jo servirajo v skorajda k vsaki jedi. Prenekateremu dijaku in študentu tudi gotovo ni tuje dějstvo, da k mentalni živahnos-ti zelo pomaga kruh in drugi polnovredni žitni izdelki. Seveda pa je kljub vsemu na-jboljši nasvet za tište, ki se učijo, naj namenijo čim več časa spanju. —» Pa še nasvet v zvezi s telo-vadbo: za pridobitev kondicijske pripravljenosti ni nujno preživeti pet ur na teden v zatohli fitnes sobici. Telesna aktivnost je vse, od česar ste utrujeni in zadihani: torej tudi hitenje po trgovinah, tek v šolo, hoja po stopnicah in seksanje. Jeseni se marsikdo, kljub temu da skrbi za svoje telo, morda ne bo mogel izogniti prehladu ali gripi. Odkar so se tovrstni problemi pričeli pojavljati po-gosteje, je tudi medicina pričela z intenzivnejšimi raziskavami. Tako so do sedaj uspeli razviti kar precejšnje število preventivnih cepiv (vakcin), ki naj bi nas skušali obvarovati pred bo-leznimi. In ker so za večino ce-novno dostopni, je vredno pos-kusiti, mar ne? Katja Rebec ŠAH: SPREGLEDOVANJE, NAPAKE, NAPAKICE Pametni se učijo na tujih napakah, neumni na lastnih. (judovski pregovor) Tudi velikim šahistom preteklosti in sedan-justi se je přiměřilo, da so izgubili partijo po neumnosti, kot pravimo. N'ajsi je temu lotrovala časovna stiska in zato prenagljena poteza ali pa trenutna raztresenost, pre-"trujenost, nekaj, kar je za kratek hip zanosilo razumsko presojo - in že je napaka tu. 'Mše je s spregledom. Ponavadi gre za ""regled figure. Če je nasprotnik približno ' :!akovreden, to lahko že pomeni, da za -srečnika nadaljevanje partije ni več smi--.-lno. Kaj lahko na kratko rečemo o takih Primerih? Vsak izmed boljših šahistov ve, a je poleg preigravanja šahovskih partij in '-dija posameznih delov partije potrebna tudi vzdržnost, koncentracija. Nekateri pri-*S3jo, daje intenzivnost šahovske igre in moč »vse«, ob tem pa marsikdo od najvidne-jšili šahistov skriva, da skrbi za telesno počutje, vzdržljivost, za zdravo in prožno telo, ki lahko prenese napore. Spaski še vedno z veseljem igra tenis, Robert Fischer je vnet plavalec, drugi se pre-pustijo nogometni igri ali pa kolesarijo. Omeniti velja nekdanjo rusko šahovsko šolo, ki je ob sistematičnem šahovskem učenju posebno skrb namenjala tudi fizični pripravljenosti šahistov, pripravljala jih je za prema-govanje duševnih in fizičnih naporov. Drugod in drugi šahisti za to vedo, vendar so največ-krat prepuščeni svojim odločitvam in svoji volji, lastni šporlni nagnjenosti. Vaje in tre-ningi z različno športno fizično pripravo, še zlasti po zadnji svetovni vojni, nikoli niso bili brez pomena. Spregled je zagotovo najneprijetnejši trenu-tek pri šahu. Trenutek nepazljivosti, trenutek nezbranosti in usodni padec je tu. Tudi vr- hunski šahisti niso imuni za spregledane figure in poteze, ob tem pa je treba reči, da je med spregledom in napako velika razlika. Pri spregledu je učinek trenuten, pri na-paki pa sledi proces, ko se mora tekmovalec še dokazovati, da ovrže napačno potezo. Tudi največjim šahistom se zgodi, da odi-grajo potezo, ki jo smatrajo za solidno, celo dobro, pa se potem izkaže kot vir vseh težav ali celo za pogubno. Potem so vsi analizatorji pametni in po bitki so lahko vsi zmagoviti generali. Še vedno pa velja modrost Tartakoverja, da je zadnja napaka usodna. Vladimir Nadj ŠAHOVSKE NOVICE lahko preberete na str. 36. NOVE 01. DOFOLNJENE PRAVICE ŽRTEV VOJNEGA NASILJA Ker je ludi v naši občini nekaj članov Društva izgna-ncev Domžale, nas je predsednik društva Jože Kve-der zaprosil, da objavimo naslednji prispevek: Državni zbor je letos sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja in uvedel nove kategorije žrtev vojnega nasilja: begunci ter otroci, katerih starši (oba starša) so bili ubiti zaradi sodelovanja v NOB ali pa ubiti kot talci. Ob tem bi radi opozorili vse, ki še nimate do-končno rešenih zahtevkov, kar pomeni, da ste VLOGO oddali, pa še niste přejeli odločbe, ali je odločba v reviziji ali ste se nanjo pritožili in še niste přejeli odgovora, daje potrebno pri Upravni enoti Domžale oddati le izjavo. Izjavo podpišete na Referatu za žrtve vojnega nasilja in z njo izjavite, da se vam status in pravice priznajo s t. julijem 1999 - po sprejemu novele zakona. Vsi, ki imate že dokončno negativno rešen zahtevek in izpolnjujete pogoje spre-menjenega zakona, pa morate ponovno vložiti zahtevek. Vse žrtve vojnega nasilja, ki so bili v italijan-skih koncentracijskih taborišćih (Gonars, Padova, Treviso, Cairo Montenotte, Frascette, Alatri), v ustaških taboriščih (Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava) in madžarskem taborišču Sarvar ter ukradeni otroci, morajo ponovno vložiti zahteve za priznanje statusa in rente ta-boriščnika. Upravna enota Domžale je že ob-vestila omenjene upravičence. Če slučajno ob-vestila niste přejeli, vas prosimo, da se sami oglasite na Upravni enoti. Vsem žrtvam vojne, ki imajo že uveljavljene pravice, pa sporočamo, da se jim v skladu s spremenjenim zakonom pokojninska doba za čas izgnanstva upoš-teva od datuma vložitve zahtevka pri Upravni enoti in ne več samo šest mesecev po vložitvi zahtevka pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavaravanje, kjer morate vložiti zahtevek za upoštevanje pokoj-ninske dobe za nazaj. Ker je bilo v teh dneh tako na Referat kot na Društvo naslovljenih veliko vprašanj v zvezi z zagotavljan-jem varstva družinskim članom osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945, na kratko odgovarjamo, da ima večina družinskih članov teh oseb že zago-tovljeno varstvo po Zakonu o vojnih invalidih. Če pa menite, da ste upravičeni do te pravice, se prav tako oglasite na Upravni enoti, kjer dobite tudi vse druge potrebne informacije. PO NOVELI ZAKONA JE ZAHTEVO ZA UVELJAVI-TEV STATUSA IN PRAVIC ŽRTEV VOJNEGA NASILJA MOGOČE VLOŽITI NAJKASNEJE V ŠESTIH MESEC1H OD UVELJAVITVE TEGA ZAKONA -NAJKASNEJE DO 19-12.1999. Če česarkoli ne veste, pokličite! Društvo izgnancev Domžale KRATKE NOVICE IZ ŽERJAVČKOV /Líerjavčice in žerjavčki smo se vse do poletja redno seslajali ob ponedelj-kih v gostišču Bor v Trzinu, nato pa smo odšli vsak na svoje počitnice v krogu domačih, v krogu svojih sedan-jih in bodočih prijateljev, v spoznavanje novih dogodivščin, novih doživetij. Polni vtisov smo se 23. avgusta, seveda spet v ponedeljek, ponovno dobili v našem starem prijaznem lokalu. Pripovedovali smo si o zanimivostih, ki smo jih doži-veli, a kaj hitro smo prešli tudi k resnemu delu. Rekli smo: "Izlet na Vršič bo v ponedeljek, 6. septembra 1999, tako kot smo že objavili v občinskem časopisu Odsev in kot smo o tem seznanili članstvo, ki je z velikim pričakovanjem izlela takoj vpisovalo prijave za prvo jesensko "vandranje". Drugo kar smo ugotovili je, da ima društvo upokojencev Žerjavčki iz Trzina zdaj skupno 176 članov. Pričakuje-mo še vpis v naše vrste, saj je med nanti dovolj prostora za vse upokojene naše občine, seveda vabimo v članstvo tudi naše simpatizerje. Jesen bo lepa, smo rekli in odločili, da bomo sredi oktobra šli na izlet v Prek murje. Vodila ga bo žerjavčica Jožica Valenčak. Prijave in objavo izleta bo kot to žerjavčki delamo že po ustaljeni navadi, t.j. obesimo plakate in pobira-mo prijave na rednih sestankih v lokahi Bor v Trzinu ter preko naših članov. Na izletu bomo imeli tudi kosilo. Skupna cena za vožnjo in kosilo bo primerna za žep vsakega žerjavčka, kar vsi člani že vedo, saj je bilo tako à do sedaj. V novembru bomo žerjavčki žurirali. Praznovali bomo vse rojstne dneve žerjavčkov za leto 1999. Žur si bomo organizirali sami: kaj si bomo spekli, kupili pijaco in si zapeli. Saj vsi vemo, kako je, če je veliko veselje ob rojstnih dnevih. V decembru se bomo poslovili od le-tošnjega leta in tega tisočletja. Kje in kako bo to, se bomo vsi skupaj odločili na rednih srečanjih, saj vemo vsi, kje je to: v lokalu Bor v Trzinu, vsak ponedeljek ob 16. uri. Pridite tja, pripeljite svoje prijatelje in bodoče člane našega društva. Ne mine ura, dan, ne noč med nami vedno še navzoča, v naših srcih ti živiš zato pot nas vodi tja, kjer tebi dom ti rože zdaj krasijo in drobné lučke ti v spomin gorijo, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga žena, mami, sestra, stara mama HELENA MUŠIČ roj. Rosenwirth Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje. darovano cvetje. sveče in druge darove. Zahvaljujemo se tudi njenemu zdravniku dr. Tomažu Mušicu in vsem, ki ste ji ob težki bolezni stali ob strani. Posebna zahvala gospodu župniku Pavletu Krtu za lep cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Trzin in Mengeškemu zvonu za občuteno zapete pesmi in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Hvala vsem. ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni .-OSEV NA ŽELEZNICI PRISLUHNILI ŽELJAM POTNIKOV Ve, ¥ ^/čkrat smo poslušali nezadovoljs-tto potnikov, ki so negodovali, ker niso mogli na vlakih kupovati vozovnic, prodajne, kjer bi jih lahko kupili, pa navsezgo-daj zjutraj še niso bile odprte. Isto se je jogajalo zvečer, ko so bila prodajna města že zaprta, vlaki pa so še vozili. Se zlasti nezadovoljni so bili tišti, ki radi zamujajo ali delajo vse v zadnjem hipu, saj jim je pred odhodom vlaka zmanjkovalo časa še zaobisk trgovin in nakup kart za vlak. Pri Slovenskih železnicah so se zdaj od-ločili, da bodo na vlakih, ki vozijo po kam-niški' progi, prisluhnili željam potnikov in jim omogočili nakupe vozovnic v najbolj kritičnih terminih tudi na vlakih. S 1. oktobrom bodo tako začeli voiovnice po običajnih cenah prodajati tudi na vlakih. Vozovnic pa ne bo mogoče kupovati ves čas in povsod na vlakih, ampak bo ta ugodnost veljala le za vlake, ki zjutraj kre-nejo na pot pred 8.15 minut, in za tište, ki zvečer po voznem redu odpeljejo s posta-jališč po 19. uri. Na vseh vlakih, ki odpeljejo z izhodiščne postaje po 8. uri in 15 minut, pa bodo morali potniki do 19. ure že imeti kupljene vozovnice tako kot doslej, sicer bodo prisiljeni plačevati 11 -kratno vrednost vozovnice. Ugodnost bo torej veljala le pred 8.15 in po 19. uri. Na vlakih pa bodo vozovnice lahko kupovali le potniki, ki bodo vstopali na postajališčih Trzin in Trzin Mlake ter na postajališčih Kamnik Graben, Kamnik mesto, Duplica -Bakovnik, Šmarca, Homec, Rodica, Ljubljana Ježića in Ljubljana Brinje. Vozovnice bo mogoče kupiti pri sprevodni-kih, vendar ne kjerkoli v vlaku, ampak na prodajnih mestih, ki bodo posebej določena za to. Potniki brez vozovnic bodo lahko vstopali v vlak pri prvih in drugih vratih vlaka, gledano v smeri vožnje (to je v prvi vagon garniture), kjer bodo sprevodniki, ki bodo prodajali vozovnice. Potniki brez vozovnic bodo dolžni sami pri-stopiti do sprevodnika in kupiti vozovnico. Železničarji upajo, da bodo potniki toliko pošteni, da se bodo potrudili z nakupom vozovnic. Prav bi bilo, da jih ne bi razočarali, saj so se potrudili in upoštevali želje potnikov. Sprevodnik enostavno ne more od postaje do postaje prehoditi vseh vagonov in pri CENEJŠE MESEČNE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE IZ TRZINA Mogoče še niste vedeli, vendar v tem šol-skem letu dijaki in študentje iz Trzina plačujejo 15 % cenejše vozovnice, ker je občina Trzin s prevoznikoma Slovenske železnice in Kambus sklenila pogodbo o sofinanciranju enotnih mesečnih vozovnic za vlak in avtobus za dijake in študente iz Trzina. Naša občina se je odločila, da bo, Iako kot občina Mengeš, za plačilo teh vozovnic primaknila po 15 odstotkov, medtem ko nekatere okoliške občine pri- *P«vajo le po 10 %. Ob tem moramo poddali še to, da se nekatere občine sploh niso odločile ali bi dale kaj denarja tudi za to ali ne, zato morajo tam starši za '«zovnice svojih otrok posegati globje v fep. Cene prevozov dijakov in študentov so ugodnejše tudi zato, ker od polně cene njihovih mesečnih ali letnih vozovnic država, pravzaprav Ministrstvo za šolstvo, plača 17 % vrednosti, k temu pa tudi oba převozníka, SŽ in Kambus, primakneta svoj 20-odstotni komercialni popust. In kako dijaki in študentje uveljavljajo 15 -odstotni popust? Stvar je zelo enostavna in pravzaprav avtomatična. Ko prinesejo posebno za to pripravljeno potrdilo o šolanju s prošnjo za abonentsko vozovnico, na po-trdilu píše, kje stanujejo, in če stanujejo v Trzinu, jim pri obračunavanju cene vozovnice že avtomatično vračunajo tudi 15 -odstotni občinski popust. lilovdfijka žaly^nky tem še prodajati vozovnice. Postajališča so prepogosta, hkrati pa je ob konicah na vlakih tudi prevelika množica ljudi. O tem, da bi uvedli avtomatske naprave za prodajo in nadzor vozovnic ali o elektronskih vo-zovnicah pa bodo železničarji, kot kaže, še kar nekaj časa le sanjali. Potniki, ki bodo vstopali na vlak drugje kot pri prvih ali drugih vratih, bodo morali pokazati za tišti dan kupljene karte ali pa mesećne oz. letne vozovnice, v nasprotnem primeru pa jih bo čakala kazen, plačilo enajstkratne vrednosti vozovnice. Železničarji poudarjajo, da je uvedba prodajnih mest žanje obremenitev, s katero so želeli razbremeniti potnike, zato računajo, da bodo tudi potniki sprejeli nova pravila igre in tako ne bo treba prevečkrat zaračunavati kázeňsko zasoljenih vozovnic. Ob tem opozarjajo, da na vlaku kupljene vozovnice za eno potovanje ne bodo veljale na avtobusih Kambusa, veljale bodo le za vožnjo z vlakom. Za vlake, ki vozijo izven časa, ko bo možno kupovati vozovnice na vlakih, bo treba še naprej kupovati vozovnice na tistih prodajnih mestih, ki veljajo že zdaj. V Trzinu so to: • obe trgovini Flis (tista na Kidričevi cesti je odprta od 7.00 do 21.00, trgovina na Mengeški 9 pa od 7.00 do 19.00), trgovina Mercator Grmada (trgovina pri banki, odprta je od 7.00 do 20.00) ter trafika Barca (od 7.00 do 22.00). Potuj, da kaj vidiš, kajti to, kar vidiš, ti ostane. Svahilski Kdor potuje, srečuje veliko krčmarjev, pa malo prijateljev. Danski Prazen žep je najtežje breme na poti. Danski ii I Y, // § if SKB BANKA D.D. PE Domžale Kamnik Ekspozitura Trzin SKB BANKA B.O. 1 ^ TRANSAKCIJSKI RAČUN ZA POSLOVANJE S TUJIMI VALUTAMI la Da bi vam čimbolj olajšali in poenostavili postopke odpiranja transakcijskih računov, ki jih prinaša nova O devizna zakonodaja in reforma plačilnega prometa, smo se v SKB Banki odločili za več ukrepov. ki bodo m pnspevali tudi k hitrejšemu in kakovostnejšemu toku informaci), hkrati pa bomo nudili še celo paleto ^^ spremljevalnih storitev: ť ^ Pri SKB Banki zdaj lahko devizne račune ndoirate v obliki transakcijskih računov Za odprtje transakcijskega računa v tolarjih ni dodatne administracije, saj je treba skleniti le aneks k že sklenjeni pogodbi za odprtje in vođenje transakcijskega računa v tujih valutah W Pi' P0í°van'u,v Plačll"em Prometu za tolarsko kot devizno poslovanje tako zdaj lahko uporabljate le eno ff identifikacijsko številko računa, odprtega pri SKB banki. fi Pri poslovanju preko transakcijskega računa v tuiih valnih vam bo SKR hanka omomrah- \\ * voden)e računa v yečini tu)ih valut. ki SO na tečajni listi Banke Slovenije, s čimer se boste izognili tečajnim ra® * tveganjem pri poslovanju s tujino ' • opravljanje nakupov in prodaje deviz v skladu z vašo tolarsko likvidnostjo • vezavo za različna obdobja • dvig gotovine • konverzije tudi med tujimí valutami Svoje stranke, ki so imele pri nas doslej odprte devizne račune, tudi obveščamo. da je SKB Banka v skladu z zakonodajo 1 septembra vse dosedanje devizne račune avtomatično spremenila v nove transakcije račune v ÏÏÙnov v tu^ihtaViutahraCU ' °Perativni' ko bod° "nje podpisane pogodbe o vođenju transakcijsk.h Ugodnosti pri plačevanju nadomestil Çenika storitev za opravljanje plačilnega prometa s tuiino nismo spreminjiU prav tako pa vam za odprtje transakcijskega računa v tujih valutah SKB banka ne bo zaračunavala nadomestil Do konca leta vam bomo storitve vođenja računa opravljali brezplačno, sredstva na računih pa vam bomo obrestovali glede na gibanje evrotržnih obrestnih mer. ■fl* Še naprej boste lahko plačilni promet s tujino preko SKB Banke opravljali tudi brez uporabe transakcijske^ ^ va^irVraSÎ ^ * nakup°m deviZ Za nakazil° v tuí'no 02 ' 2 nakazilom tolarjev iz deviznega priliva na VÍ Upamo da ste bili že doslej pri opravljanju plačilnega prometa s tujino z nami zadovoljni in da se boste tudi zato VL laZ,e,°dl°a''°dprtJ® transakcijskega računa v tujih valutah v SKB Banki. Tudi v prihodnje se bomo za vas še poslovanja " P3 VM da 56 V SKB banki že Povijamo za elektronski način medsebojnega Jg V pričakovanju dobrega medsebojnega sodelovanja tudi v prihodnje vas prijazno pozdravljamo: i/ Vaša banka - SKB Banka ŠAHOVSKA NQVÍCE napredkov hitr0p0te2ni turnir Na julijskem Napredkovem hifropoteznem turnirju je med 16 udeleženci zmagal Vitojanjič z 12 točkami pred Osolinom in B. Skokom s po 11,5 točkam in Jackom, Nadjeni in Cerarjem z 9,5 točkami. Tudi predzadnjega turnirja se je udeležilo 16 šahistov, prvo mesto pa sta dělila B. Skok in Osolin s po 12 točkami, sledijo pa Cerar 11,5, Janjič 10,5, Jack 9,5 ... lep uspeh aleksandra nadja Komenda (25.-28. avgust 1999): Na 13. odprtem prvenstvu Komende za mlade do 20 let se je zbralo 44 igralcev in igralk. V zelo močili konkurenci je zmagal Jan Gombač, ki je premagal vse tekmece. Drugo inestoje osvojil Sašo Brusnjak, tretji pa je bil Aleksander Nadj iz Trzina. Vrstni red: Gombač 9, Brusnjak 7, Nadj 6,5 itd. finkenstein open: Aleksander soliden - 5 točk od 9 (50 96) 7. - 14. avgust: Na 15. odprtetn mednaro-dnem prvenstvu v avstrijskem mestu Finkenstein je nastopilo 136 igralcev in igralk. Mladi šahisti ŠD Napredek Domžale: Aleksander Nadj, Luka Lenič in Luka Paviič. ki so se tekmovanja udeležili, so igrali odlično. Vrstni red: I. Fucak Emilijo (HRV) 7,5, 2. Krizsany Laszlo (MADŽ) 7, 3. MK Reichman Egon (7)... 37. Lenič 5,5, ... 53. Paviič 5, 55. Nadj 5 točk itn. pEV AEROBIKA JAMJk sBp. poiv1žale radomlje trzin i ham krtina INFORMACIJE IM PRIJAVE tel.: 814 - 397 G S rvi: 040 - 225 - 054 A tfeiwiebMtiilrœ Prešernova 35, 1234 Mengeš, Telefon: 737 - 311 Oelovni čas: od f do 17h, sobota od 7 do 14 V NAJVEČJIDREVESNIC1V SLOVENIJI VAM NUDIMO: • SADIKE za POGOZDOVANJE • OKRASNÉ SADIKE IGLAVCEV in LISTAVCEV • TRAJNICE • VRTN1CE • SADIKE SADJA • HUMIS ter NAJVEČJO IZBIRO SADÍK za ZIVE MEJE PRI GOTOVINSKEM PLAČILU DO 20% POPUST F1ZI0CENTER TRZIN AVTOBUSIMI PREVOZI IZLETI turizem VRANKAR MARJAN s.p BUČ 20, 061/847 203 Novi trg, Kamnik, tel/fax 061/817 767 ORGANIZIRAMO IZLETE V GARD ALAND IN NAKUPOVALNE IZLETE V LENTI IN TRST. PRIDRUŽITE SE NAM! Izkušnie fuskih zdravnikov. fizioterapevtov in maseriev Zdravje, sprostitev in lepota y ročna limfna drenaža / shiatsu terapija / refleksna masaža stopal / aromaterapija / podvodne masaže / biserna kopel / blatne obloge / anticelulitni programi / antistresni programi 06l 162 18 37 Kara« d.o.o. mahciiiska n-luibiliiMija llr.i«n 10. IOO Ti/ui. )2}6Tr/Jn u-i : Ci6l 162 18 57. faks «I 162 10 97 IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE 12.07.1999 Ob 07.10 uri so prijavili vlom v osebni avto, ki je bil storjen v noci iz 11. na 12.07.1999 pred hišo na Prešernovi ulici v Trzinu. Neznáni storilec je iz avta odnesel kasetni avtoradio znamke Kenwood, yreden okoli 40.000 SIT. Prav (ako je odnesel tudi snemljivo ploš-čico avtoradia, ki jo je našel v vozilu. Policisti so opravili ogled in pričeli z zbiranjem obvestil za storilcem. Ob 15.40 uri je v osebnem avtu na glavni cesti skozi Trzin v bližini industrijske cone izbruhnil požar. Policisti so ugotovili, da je šlo za avto Citroen XM in da je požar naredil za okoli 150.000 SIT škode. Požar so pogasili mimo vozeći občani ter preprečili še večjo škodo na vozilu. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestil tujo krivdo izključili. 14.07.1999 Ob 09.00 uri so PP obvestili, da naj bi v Trzinu na Jemčevi ulici neznanci nosili »robo« iz podjetja. Policisti so na kraju ugotovili, da je sodni izvršitelj opravljal rubež, vendar ni potřeboval pomoći policistův. 18.07.1999 Ob 08.00 uri je bii prijavljen vlom v gostinski lokal Jan bar v Trzinu. Policaji so ugotovili, da je neznani storilec preko noći med 01.30 in 07.45 uro vlomil skozi vhodná vrata tako, da je zlomil vložek cilindrične ključavnice. Vložek je bil brez varnostnega ščit-nika. Iz nolranjosti je odnesel različne cigarete in denár v znesku 167.000 SIT. 20.07.1999 Ob 12.20 uri je dana prijava o tatvini iz avtomobila, parkiranega na dvorišču hiše na jemčevi ulici v Trzinu. Neznani storilec je izkoristil priliko oz. odklenjen avtomobil in iz njega vzel avtoradio znamke Sony, vreden okoli 20.000 SIT, 25.07.1999 Ob 07.05 uri so prijavili nočni vlom v avto, ki je bil parkiran na Kidričevi ulici. Neznani storilec je razbil prednje levo steklo in nato iz nolranjosti vzel potni list na ime oškodovanca. Slabe pol ure za prvo prijavo so ob 07.30 uri prijavili še en vlom v avto na Kidričevi ulici. Neznani storilec je ponoći razbil stekli na obeh prednjih vratih in iz avta vzel moško usnjeno torbico z raznimi dokumenti ter bianco čeke oškodovanca, ki je utrpel za okoli 160.000 SIT materialne škode. Ob 10.40 uri so prijavili še tatvino dveh gorskih koles s Prešernove ulice v Trzinu, vendar pa so kolesi kasneje našli v bližini avtopralni- ce. 27.07.1999 Ob 16.30 uri so iz trgovine Motosport v Trzinu sporočili, da so iz Irgovine ukradli motoristična očala, vredna okoli 15.000 SIT. Policisti so ugotovili, da so tatvino izvršili trije moški, od katerih je eden zamotil prodajalca, dva pa sta kradla. 09.08.1999 Ob 09.00 so prijavili vlom v gostinski lokal Taubi v Trzinu. Z ogledom in zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je neznani storilec ali storilci preko noči s primernim orodjem na vzvod odprl vrata lokala. Iz nolranjosti je bil vzet fotokopirni stroj, računalnik z moni-torjem, barvni TV sprejemnik znamke Samsung ter telefax znamke Canon. S tem je nastala materialna škoda za okoli 400.000 SIT. 13.08.1999 Ob 21.20 uri so policisté pozvali, da naj posredujejo na Habatovi ulici v Trzinu. Ugotovljeno je bilo, da sta se sprla ter tudi step|a „,< in hči. Zoper oba je podana prijava sodniku za prekrške. 18.08.1999 Ob 07.40 uri je bil prijavljen vlom v delovni kontejner na ulici Mot nica v Trzinu. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec preko zad." nje noči preščipnil ključavnico obešanko in odprl vrata ter iz notran-josti odnesel več različnega električnega orodja, ki je bilo last noa." jetja Kovinotehna MKI d.o.o. Ugotovljeno je bilo tudi, da je na enak način bilo vlomljeno še v bližnji gradbeni kontejner, last podjetja Begrad Črnomelj d.o.o kjer je prav tako bilo vzeto različno električno orodje. 21.08.1999 Ob 11.40 uri je oškodovanec prijavil, da so mu po njegovem mnen-ju mladolelniki poškodovali inštalacije v novogradnji stanovanjske hiše na koncu Kidričeve ulice ob makadamski poti v Trzinu. Kriminalist si je ogledal kraj in ugotovil, da je bila poškodovana električna, vodovodna in kanalizacijska napeljava. Uničenega je bilo več vreč apna in cementa, razbitih pa je bilo tudi nekaj zidakov. Nastala je večja materialna škoda. Mladolelniki so podobno razgrajali tudi v sosednji novogradnji, kjer so prevrnili paleto z zidaki in razmetali orodje po bližnjem grm'ovju. 28.08.1999 Ob 00.30 uri je bila opravljena intervencija v lokalu Overdose pub v Trzinu, kjer sta se sprla in stepla R.D. iz Mengša in B.B. iz Domžal. Oba sta prijavljena v postopek pri sodniku za prekrške. Zaradi povečanega števila viomov v osebna vozila policisti predlagajo, naj voznlki, ko za-pustijo vozila, oblačila, torbice, denarnice In druge vrednejše predmete shranijo v prtljažni prostor ali jih odnesejo s seboj, nikakor pa naj jih ne puščajo na vidnih mestih v vozilu, saj se storilci tovrstnih dejanj odločajo za viorne na podiagi predhodnega pregleda notran-josti vozila. Prav tako naj voz-niki, ki imajo vgrajen avtoradio s snemljivo ploščico, le-to, ko zapustijo vozilo, odstranijo in spravijo. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedell o nerazrešenih primerih, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št. 721-218, ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. Naslednja številka Odseva izzide 20. oktobra. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvo najkasneje do 8. oktobra. Pošljete jih lahko na naslov Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali z elektronsko pošto na naslov: casopis_odsev@hotmail.com Novi salon OPEL KOSEC DOMŽALE ODPIRA VRATA Vozila OPEL sedaj še korak bližje v novem prodajnem salonu OPEL KOSEC na Kamniški 19 v Domžalah. Pridite in preizkusite vozila OPEL na "dnevih odprtih vrat" od 13. do 19. septembra! Ugodnosti: staro za novo • kredit, leasing • servis - mehanične, kleparske, elektrikarske storitve. Razlog več, da bo vaš novi avto - avto OPEL. OPELS avtofehna in Kosec, Kamniška 19, Domžale, salon tel.: 716-092, servis tel.: 715-333 OPTIKA Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale tel.: 714-006 Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00 sobota zaprto Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980 d.o.o. Trgovina z grudbenim materialom /.g. Suante. I A. STAIIOVICA Tel. : O6I/X27-0M). S27-ÍW5 FAX: 0611X27-0-15 e. mail: \t(â sum.si Trgovina z gradbenim malerialom Ktukovskti J H. DOM/ALF. Tel.: n.e. 061.720-020 Trgovina 0611 720-560 Fax. 06//7I.I-2KH e-mttil: dtnn(a sam.m linii: u ww.sam xi VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO f MESEC U SEPTEMBRU VAM PO AKCIJSKIH CEN AH NUDIMO: strcMlike Bramtn hidru in termo tzohu t/e I IM-u Izolirke in Frugmtiia opno. t emeni proizvode Batimiitt opeku Wiťtierherger opékáme Ormo: 1er ushde artikle iz prodajnega IZKORISTITE AKCIJSKE CENE, Kl SO NEKATERE CELO NlIŽJE.KOT PRED UVF.DBO DAV KA NA DODANO VREDNOST VSAK TOREK OD 17 DO 19 URE BREZPLAČNO SVETOVANJE NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTOD\ IGALOM \ trgovinali vus pričakiiiemo vsak dan od 7.-19. ure. ob sohotah pa od 7. do 13. ure V SAMU NISI NIKOLI SAM Imenici: WWW.SAM.SI KYČCD CEMENTNI IZDELKI d.o.o. 2 ^ O c: cd o 3 E g CL o ® O fi) 3 O s 2 N< O £ ? X O s rn CD S" û) O 3 1- — CD O = 3 3T -a * S CD CD O — » m « S N O o CD CD q 3 3 S a £ 2 2 ô'< m CD 3 3 3 w r* r; - CD O Û) ■Ç. N N o M 0) " Q" O o s ^ s* Š û) _ o 3 (5 o .. ® a u CD S. m Itudentski ervis Domžale tel: 711-790; www. dude-.. -O.O. PIKAT d Projektiranje, inženiring, krovstro. adaptacije, trgovina krovsko kleparska delà gerord Decra kriline izolalerska delo akustična izolacija stropov in ster hidroizolacija ravnih sten adaptacija streh Knauf - stene, stropi 1236 Trzin IOC TRZIN Šprt,ha 42. Tel.: +386 61 162 22 IS Fax: +3 S fi fil 162 22 19, GSM: 041/662-815 Mengeska c. 81 Trzin VULKANIZERSTVO IN AVTOPRALNICA Možnost naročanja po telefonu: 061/737 176 -IITIH PLATIŠČ AEZ -ENZO - _RIAL BORBET C^-10%) ZIMSKIH IN IETNIH PNEVMATIK DUNLOP SEMPERIT DEBICA SAVA Akcija velja v septembru 1999. AKCIJSKA PONUDBA: RTV SERV/S GORENCs.p. ljubljanska 44, Trzin telefon: 061 716 302 mobitel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PCmonitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike Trgovina tekstilnih izdelkov GRoeeusKA 8. 1234 MENGEŠ TEL. 061/737-904 ***** « y?**«^ Odlična lega v bližini Ljubljane, v zelenem okolju in z dobrimi prometnimi povezavami. ZA VAS GRADIMO: jSGP Kraški zidar, d.d., I Nepremičninska dručba Poteza, d.o.o., IN,CO Invest, d.o.o. POTEZA nepremičninska družba Poteza d.o.o Investitorji: Dunajska 22/IV Ljubljana tel.: 061/30 70 800 KATALOŠKA PRODAJA sedežnih garnitur Model "DEVA" 94*900»* SIT + brezplačna dostava + dařilo (tabure) 1 blago 30F T I blago 5B6B 1 blago 27F IBRAM d.o.o, Trzin, Kidričeva ulica 33, 1236 Trzin Informacije na telefon (061) 71-33-89. Ogled od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro.