Ilustrirani Slovenec
leto V      Tedenska priloga »Slovencau (ši. 137) x đne 16. VI. 1929     Šiev. 24
Foto: Fr. Krašovcc.
Lepote naše slovenske zemlje: Pođ Sv. Višarjami
186
Pričetek svetovaclavskih svečanosti v Pragi
Letošnje, svetovaclavske svečanosti, ki bodo trajale vse poletje in ki se jih udeleže prve dni julija tudi Slovenci v prav častnem številu, so se pričele s slovesno posvetitvijo sedaj dovršene veličastne katedrale s\% Vida v Pragi, kjer so shranjeni svetnikovi smrtni ostanki. Slika nam kaže slovesno posvetitev katedrale ob navzočnosti najvišjih čeških cerkvenih dostojanstvenikov.
Spodaj:
Ramsay Macđonalđ
voditelj angleške delavske stranke, ki je dosegla pri volitvah 30. maja nepričakovano velik uspeh in hudo porazila konservativce in liberalce, bočim so imeli v prejšnjem parlamentu konservativci 400 mandatov, delavska stranka 162 in liberalci 46, so jih na dobili sedaj delavci 288, konservativci 254 in liberalci 57. Čeprav delavska stranka še nima absolutne večine, ki znaša 308 poslancev, je vendarle računati z Macdo-naldovo vlado, kar utegne imeti dalekosežni vpliv na vso svetovno politiko.
Nov rekord v zrakoplovstvu
Zrakoplovstvo se izza vojne razvija od leta do ieta. bolj in že danes spada med najvažnejša prometna sredstva, njegova bodočnost je pa vprav nedogledna; saj se mu vedno lx)lj umikata čas kakor tudi prostor. Pred kratkim je bil dosežen nov svetovni višinski rekord, ki znaša že nad 12.000 m, skoro istočasno so pa dosegli trije ameriški piloti (glej sliko na desni) z letalom »Trije mušketirji« nov rekord glede trajnostnega leta, ki znaša sedaj že 174 ur. Nad 1 teden dni so torej brez prestanka vztrajali v zraku in če se ne bi pripetila motorju mala nezgoda, so hoteli ostati v zraku celih 250 ur. Z bencinom so se preskrbovali med letom.
Zborovanje
vagabunđov
v Stuttgartu. O binkoštih se je vršilo v nekem gozdiču pri Stuttg«rtu velezaniraivo zborovanje. SešH so se namreč vagabundi iz vse Nemčije, da razpravljajo o svojih »stanovskih interesih«. Nad sto oseb, ki čutijo v svojih žilah potrebo po rednem pohajkovanju, in med katerimi se nahaja mnogo duhovitih in nadarjenih mož, je bilo navzočih. Nemški vagabundi izdajajo celo lastno glasilo, »ki se bori za njih pravice«. Slika nam kaže zborovanje med govorom njih voditelja, dr. W. Hammelratha iz Bonna.
187
General Sava Tripković 
novi poveljnik naše Dravske divizije, ki je Ljubljančanom v prijetnem spominu še izza prejšnjih let, ko je služil v Ljubljani.
S procesa proti Puniši Račiću In tovarišem
Dne 27. maja je pričel v Belgradu proces proti Puni.šu Račiću in tovarišema, ki je trajal skoro 14 dni in vzbujal silno ipozornost tudi v inozemstvu. Slika nam kaže obtožence, in sicer od leve na desno: Puniša Račića, D. Jovanovića in T. Popovića. Prvi je bil obtožen znanega umora hrvaških poslancev 20. junija 1928, ostala dva pa soudeležbe pri tem umoru. Puniša Račić je bil obsojen na 20 let robije, ostala oproščena.
Procesija sv. Rešnjega Telesa v Belgradu
Sijajno, kakor še nobeno leto, se je vršila v nedeljo 2. junija v Belgradu procesija sv. Rešnjega Telesa. Vodil jo je nad.škof dr. Rodić, udeležili so se je pa razen kraljevega zastopnika, polkovnika R. Zlataiio-vića, tudi ministri dr. Korošec, dr. Srskić in dr. Frangeš kot zastopniki vlade, ter razni drugi odličniki. Vernikov je bila nepregledna vrsta in srbski listi se izražajo o njej jako laskavo, priznavajoč, da je od leta do leta bolj majestetična, kar je znak, da število belgrajskih katoličanov hitro narašča. Tudi sicer se razvija katoliško versko življenje v Belgradu vedno lepše, zato postaja tudi ziidava dostojne stolnice vedno nujnejša.
Hrvaški romarji, s svojimi škofi na čelu, v Rimu
Sredi meseca maja je romalo v Rim več sto Hrvatov in njih škofje so imeli ob tej priliki tam važna posvetovanja. Na sliki vidimo v sredini našega poslanika pri Vatikanu Simiča, levo od njega nuncija Pellegrinettija, mostarskega škofa Mušica, šibeniškega škofa Mileto, hvarskega škofa in križevskega atofa Njaradyja; desno od Simiča pa zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, djakovskega škofa dr, Akšamoviča, apost. administratorja za Banat Budanovića in
novega dubrovniškega škofa dr. Carevića.
188
189
Is blejske okolice
K đanašnjemu prosvememu dnevu v Gorjah
župnija gorjanska se sme prištevati med najlepše na Gorenjskem. Oddaljena slabo uro peš hoda od Bleda spada še popolnoma v njegovo krasno okolico ter združuje v sebi veliko naravnih lepot. Krasen razgled, posebno s hriba Višelni-ca, se ti odpira iz Gorij malone po celi Gorenjski; na eni strani Stol in pozimi ob solncu se svetlikajoča koča, Begunj-ščica in v daljavi Storžič in Sv.Jošt. A v dolini same vasi in večji kraji, kakor Radovljica s svojim visokim, cerkvenim stolpom, Lesce z raznimi novimi tovarnami in tik v dolini blejski Grad z jezerom. Zadaj za vasjo se odpre dolina Radovna z vedno, tu<fi poleti, mirzlo vodo in na koncu te doUne proti nebu štrleči Triglav. Tu veje hladen planinski zrak, ki tudi pozimi ni preveč mrzel, ker vse hujše vetrove zapira Triglavska skupina.
Župnija šteje okrog 2300 prebivalcev, ki so povečini kmetje in delavci v raznih tovarnah, kakor na Dobravi, Jesenicah in pri raznih parnih žagah, vsaj so že v kraju samem dve. Bolj kakor s poljem, se preživljajo z vožnjo lesa in izdelovanjem drv. V bližini je znana Pokluka s smre-korim in bukovim lesom, ki je last šumske uprave, »rokiluka je zlata skleda za Gorjance«, ki imajo premalo zemlje.
Gorje so pa tudi lepa izletniška točka, posebno znan je doljri dve uri oddaljeni Mrzli studenec. Tu je tudi več
lovskih in pastirskih koč; v t. zv. Gozdarski koči ima kraljeva rodbina svojo sobo.
Slabo uro od Mrzlega studenca je Rudno polje, res polje, posejano z velikanskimi smrekami, ki so tudi last erarja. Tudi tu so koče za lovce in čuvaje gozdov. Poleti in pozimi kar vrvi življenje v teh goizdih. Pa tudi veliki pašniki so v teh krajih. Znani »Repečnikov rovt«, last živinorejske in konrerejske zadruge v Gorjah, je poleti poln goveje živine in konj, ki se pasejo po teh planinah.
Razen te zadruge pa je v župniji še več drugih zadrug. Mlekarska zadruga ima svoj dom. Najbolj razvito je »Kmetijsko društvo«, ki ima tudi lasten dom.
Tudi za prosveto so ljudje zeJo dovzetni. Letos praznujejo 50 letnico Kat. balnega društva. Za ustanovitev društva je leta 1879. prvi sprožil misel pisatelj in tukajšnji rojak Matej Tonejc (Samostal). Že spočetka so mislili na prosvetni dom. Vse delo je vzel v roke g. Janko Žirovnik, sedaj nadučitelj v pokoju. In leta 1884. je dvorni svetnik g. prof. Fr-Šuklje otvo-ril Gorjanski dom. Dolgo je društvo delalo v tej hiši. Kmalu pa je postala pretesna. Ko je prišel v Gorje za kaplana g. Fr. Marke ž, se je sprožila nova misel, da lo treba sezidati novo hišo, ki bo ustrezala novim zahtevam. In prav v tem času bo blagoslovljen novi Gorjanski dom, ki je eden največjih na Gorenjskem.
Planinski pašnik živinorejske
zadruge v Gorjah na PoklukL Na desni:  Gorfc pri Bledu
Spodaj: Dom ^Kmetifslccga društva" v Gorfa^, ki je obhajalo lani svojo tridesetletnico.
Na levi:
Janko Žirovnik
znani harmonizator slov. nar. pesmi in eden izmed ustanoviteljev »Presvet, društva« v Gorjah.
razvaline nekdanje železotvarne v Radovni pri gorjah, nekoč last sv. Heme, sredi preteklega stoletja je bila pa opuščena.
Na levi: Spravlfaatc drv po Radovni. " Na desni: Kaiolišlco bralno drušivo
v Gorjah, ki slavi a*nes svojo 50 letnico.
Mrzli  studenec   priljubljena planinska izletniška točka pri Gorjah.
Spodaj: Novi prosvetni dom.
v Gortah, ki ga bodo danes blagoslovih.

Na desni: Tip gozdnega čuvaja
iz gozdov v okolici Gorij (Prežel z Rudnega polja).
190
Spodaj :
Zanimiva cesta
v Ameriki, kjer menda ne vedo kam z denarjem, so zgradili nedavno 2500 čevljiev (762 m) dolgo valovito cesto, ki služi za preizkušnjo jakosti avtomobilov. Razlika med vzpetinami in poglobitvami znaša fwldrugi meter in zahteva baje od šoferja, kakor tudi od avtomobila samega mnogo napora in trdnosti.
Avto
že davno ni več le za luksus, temveč opravlja od leta do leta važnejše službe. Berlinski mesarji so uvedli že celo mesnice na avtomobilih, s katerimi oskrbujejo s svežim mesom vse predkraje in vasi v okolici.
Spodaj :
Pred kratkim se je vršila v Alsterstadtu (Nemčija) velika razstava severnonemškega kmetijstva, ki je nudila vse polno najrazličnejših zanimivosti in novosti. Med drugim je bil razstavljen tudi poseben aparat, ki potom posebnega dinamometra natančno izmeri in določi moč konja. S tem so pri konjskih kupčijah nemogoče kakršnekoli
prevare.
Ređka tovariša
Da so tudi med živalmi mogoča prav prijateljska sožitja, nam kaže zgornja doga, ki z mirno potrpežljivostjo dovoljuje opici, da preiskuje njen jezik.
Na levi:
Zvezdoslovci v snegu in ledu
v snegu in ledu
Zvezdoznanstvo je navadnemu smrtniku ena najčudovitejših znanosti. Zahteva pa res tudi silne vztrajnosti. Slika nara kaže zvezdoslovce pri njih daljnogledih v astronomskem observatoriju na Jungf rauenjochu (3456 m visoko, v Bernskih Alpah). Obdani od visokih snežnih sten sede zvezdosJovci v kožuhih pri svojem poslu.
191
Mlađa umetnica međ ameriškimi Slovenci
11 letna Karolina Gućkova iz Anaconda (država Montana v Zedinje-nih državah), hčerka slovenskega uradnika neke tamošnje tovarne, doma s Štajersike. Mala umetnica je jako nadarjena in že ,kot 6 letno dekletce je 1.1924. igrala v domačem mestu ob priliki božićnice. Nato je nastopila še večkrat ter žela vselej navdušeno priznanje poslušalcev, a največje priznanje si je pritlobila lani, ko je igrala ob priliki otvoritve anacondske radiooddajne postaje. Nadarjeni mladi umetnici iz verne in narodno zavedne slovenske ameriške rodbine se obeta še velika prihodnost.
Ženske pregledajo v časopisu navadno najprej mrtvaška naznanila, nato »Kaj je novega«, za tem pa še »Sveta življenje in vrvenje«, a osemletna Mimica iz Ljubnega na Gorenjskem prebere vsak dan ves časopis od uvodnika
do inseratov.
Spodaj:
Prekmurski delavci odhajajo za kruhom
Prekmurje je jako gosto naseljeno, zato mora iskati vsako leto na tisoče moških in žensk zaslužka na tujem, da se morejo preživeti čez zimo. Časih so hodili na madžarska veleposestva, zadnja leta pa zahajajo deloma na Belje, deloma pa v Nemčijo, kjer jih jako cenijo kot izvrstne poljske delavce. Slika nam kaže odhod večje skupine v Nemčijo, kjer ostanejo do zime.
V desnem kotu prinašamo rešitev uganke v »II. Slovencu« št. 21. Z debelo črto je označena najkrajša pot, ki vodi od vhoda do hiše.
Vseh rešitev je prispelo 91. I. nagrado je dobila Štefi Pi-brovec, Celje, in II. nagrado Ivan Drnovšek, Sava pri Litiji.
Za pravilno rešitev se razpisujeta: I. nagrada: Prešeren, Zbrano delo. — II. nagrada: Conan Doyle, Znamenje štirih.
K današnji uganki: Premesti števila od 1 do 49 v kvadratu tako, da bodo vse vodoravne in horicontalne vrste po sedem števil, kakor tudi obe diagonali, imele vsoto 175. — Za pravilno rešitev se razpisujeta nagradi, ki sta označeni pod uganko.
192
Naš modni kotiček
Letni plašč
Letošnja moda z velikim poudarkom uvedjavlja tako imenovani »komplet«: plašč, obleka, klobuk, šal, rokavice, nogavice in čevlji tvorijo popolno enoto. Ni dvoma, da se dajo s takim aranžmanom doseči posebno izbrani učinki; toda praktičen pa »komplet« ni in bi ga bilo uporabljati le za slovesnejše prilike, odnosno večerne prireditve. — Za vsakdanjo rabo je pa treba takih komadov, ki jih je mogoče nositi v vsaki možni kombinaciji.
In tu zavzema praktičen letni plašč prvo mesto. To je jlašč, ki nam služi skozi tri etne čase: ipomlad, poletje in jesen, in ga moremo nositi v mestu in na potovanju, v letovišču in morskem kopališču, sploh vselej in povsod, kadar zahteva vreme varstvo proti hladu in dežju. — Razumljivo je, da zahteva komad, ki naj nam tako vsestransko služi, čim najsolidnejši material, čim najboljše blago. Tu pomenja štedenje ^tovo izgubo-, tembolj, ker hočemo in moremo tak plašč nositi leta in leta. Saj je njegova potreba in uporabnost tako neobhodna in očividna, da ga nobena moda ne more izključiti. Veselje bomo pa imeli s takim komadom le tedaj, ako bo popolnoma prilagođen svoji svrhi in bo obenem kazal odličen okus.
Poleg kakovosti blaga prihaja v poštev barva, ki ne sme nikoli biti kričeča, marveč nevtralna. Tudi ni izbrati blaga z velikimi, izrazitimi vzorci.
Kar se tiče kroja, se ni treba pri praktičnem plašču nikoli ozirati na vse muhe zadnje mode. Raven, čim manj razrez-an plašč, dovolj obilen, da se je moči vanj dejansko zaviti, je vedno modern in prav letos izrecno zopet. Isto v^elja o paletot-ju, le da je ta nekoliko krajši, tako da se vidi izpod njega rob obleke približno za pol pedi visoko. Ranglan, ki se posebno prilega
vitkim postavam, in princesni plašč, sta letos posebno priljubljena. Naša slika kaže nekaj vzorcev modernih plaščev. Nekaj drugega je razkošen poletni plašč,
ki ga predstavlja naia druga slika. Ta paradni komad je zamišljen za sprehajališča v velikih svetovnih kopališčih. Ukrojen je iz najfinejšega belega sukna in bogato oblit s pristnim rdečim lisičjim krznom.
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XVI. poglavje.
Vsi so ustavili konje in jahali naprej v koraku. Kmalu so itak morali prav počasi potovati. Žužel je zavil v hrib. Ko so se spustili zopet navzdol, so zagledali čudno grmovje: imelo je drobno, zeleno listje, samo pa je bilo vse rumeno, kakor da bi bil kdo prevlekel sleherno vejico z zlato svilo. Vsak grmič se je kar svetil, tako se je lesketal na solncu!
Sli niso še nikoli videli kaj takega, a kmalu so se morali čuditi drugi stvari: jerebicam. Kakor miši v skednju so tekale cele jate od enega grma do drugega, na tisoče jih je bilo.
Grigorij in Nilka jih nista mogla mirno gledati; skočila sta na tla in pričela metati kamenje; ubila sta kakih deset ptic, jih zvezala z vrvico in zopet skočila v sedlo.
— Tega je dosti pri nas! — je rekel Žužel, — povsod tekajo.
Še naprej je bila stepa poraščena z drugim grmovjem, visokim bodečim karaganikom. Ta je sličen ruski akaciji, samo je še bolj gost in košat; za jerebice je to najpripravnejši kraj.
Ko so se sli prerili skozi grmovje, so prišli zopet v stepo in med gorovje. Bilo je še zgodaj, a solnce je že pričelo pripekati. Vsi so postali žejni, a nikjer ni bilo videti vode. Samo Žužel se ni oziral na vse strani, jahal je mirno naprej, se zibal in nekaj tiho prepeval.
Kmalu potem so sli opazili orle ali kragulje: veliko jih je krožilo na nekem kraju v zraku. Prišli so na vrh klanca in zagledali kakih dvajset korakov daleč odtod, ob vznožju griča, pravo črno kašo: to-
liko ptic se je pretepalo tam, bilo s perotmi in hri-pavo kričalo. Sli so prišli prav blizu, a kragulji se niso za nje brigali: niso zleteli proč, samo bolj tihi so postali.
— Kaj ipa je to, menda leži človek tam? — se je prestrašil Vedenej Savič in nategnil povodec. Vsi so se ustavili.
Poslovodja se ni zmotil: na tleh, z obrazom navzgor, je ležal mrtev so jot. Desna roka mu je bila vržena nazaj in bila, kakor tudi ves obraz, obrana od kljunov do samih kosti. Ptice so mrliču sedele na prsih in na še ne načetih nogah.
— Ali so ga umorili, ali kaj? — je plašno vpraševal Vedenej Savič.
— Kdo naj bi ga bil umoril? Sam je crknil...
— je mirno odgovoril Žužel.
— Zakaj pa leži tako sredi stepe?
— Kje pa naj bi ležal? Če kdo crkne, ga pri-vlečejo iz jurte ven in pustijo v stepi.
Vedenej Savič je pljunil in od jahal proč. Zadaj pa so zopet zahreščali jezni glasovi, zaloputale peroti in se zopet pričel še bolj srdit pretep.
— Še strah jih ni, kragul jo golazen ! — je rekel poslovodja.
— Kaj bi jih bilo strah? — je odgovoril Žužel.
— Kragulju nihče ne sme kaj storiti, imamo tako postavo !
Poldne je že minilo, ko so slednjič priromali sli do vode, majhnega potočiča. Vsi so se do sita napili, opulili jerebice, jih nataknili na palčiće in jih začeli peči nad ognjem. Izvrstno kosilo so imeli in jotem so šli vsi počivat: prečakati so morali naj-lujšo vročino. Počivali pa so slabo. Solnce je stalo na višku. Karaganik je vrgel samo kakor brizgi drobne sence na tla, pa niso nič zalegli.
(Dalje prihodnjič.)
BaJcroiisU JugoalovanaUe itaUame v Ctubliitni