taštnina plačana v — Strokovni list za poozdlgo In napredek obrtnIStoa Dranshe bananine. .OBRTNI VESTNIK* Uhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— polletno Din 20*— posamezna številka. . Din 1*— " 1 J.: ■ ■ .1' f .1*v.:. .. Glasilo obrtništva Dravsjke banovine. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Borš(nikoV trg Štev. 1. "V "1 i! 7 ' nt fbU* Netranktranl dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatisld dovoljeni le a navedbo vira. Stev. pri poštni hranilni«^, podružulci v Ljubljani KMMjL XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 15. januarja 1932. . j Štev. 3. Milan Ramuščak, predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu. Srečno novo Na prošnjo našega uredništva nam je poslal g. Milan Ramu* ščak, predsednik Saveza hrvat* skiih obrtnikov v Zagrebu, nas slednjii članek, !ki ga je že ob* javil v zagrebškem »Obrtniškem vjesniku«, vendar pa je članek namenjen izrecno nam. G. pred* sednik Ramuščak je velik prija* tel j slovenskega obrtništva in že dolgo poznan kot izmed prvih vnetih borcev za obrtniške inte* rese in pravice jugoslovanskega obrtništva. Njegovo sliko smo ponatisnili v prvi letošnji števil* ~ ki Obrtnega vestnika. Mnogo milijonov ljudi je izreklo ito željo ob nastopu novega leta. Med te* mi milijdni je bilo tudi mnogo itisočev obrtnikov. Koliko je teh zadnjih, ki so te besede izrekli tako iz navade, a ko* liho jih je, ki šo se pri teh besedah zamislili in vprašali: ali bode novo le* to, srečno? In kako bi postalo srečnej* še? Mi obrtniki v Jugoslaviji imamo dosti razlogov, da sc pri teh besedah zaustavimo, zamislimo in vprašamo sa* mi sebe: kaj nam je treba storiti, da nam bo bolje? In itn dobimo hitro od* govor v lepih in resničnih narodnih prislovicah: »Pomagaj si sam, in Bog tj bo pomagal« ali »Vsak je sam svoje sreče kovač«. V prvi vrsti si moramo staviti vpra* šanjčv ali smo dovolj resno vzeli pri* sJovic^ »(Pomagaj si sam« in ako smo zadostno in na pravi način kovali svo* jo srečo. Največji del obrtnikov živi v blodnji, če misli, da more danes obrt* nik živeti in napredovati, ako vso svo* jo fizično moč porabi v svoji delavni* ci. Danes so nastali povsem drugi časi, ko se tudi od obrtnika zahteva, da ure* di svoje življenje in delo tako. kakor to danes zahteva duh časa. Obrtnik mora tudi danes svoje fizične sile po* rahljati v delavnici, ali kdor se zana* ša samo na svojo fizično silo, ta bo v življenju slabo izhajal, a kar je naivaž* nejše. obrtniški stan ne bo mogel za* dOStiti onemu pozivu, kateri' se nanj stavlia kot na važen faktor v našem narodnem gospodarstvu. V naši državi, ki je pretežno agrar* na ter izvaža poljedelske, živinorejske in lesne proizvode, je treba, da se obrtništvo dvigne in razvije v taki me* ri, da prepreči uvoz tujega blaga in po* krije vsaj tri četrtine naše domače po* trebe. Da je to mogoče izvesti, mora* mo sami delati na tem, a naše obrtne ustanove nas morajo pri tem podpi* r.aiti. Naše delavnice moramo urediti tako, da bodo ustrezale napredku tehnike in duhu časa, svoie strokovno znanje mo* ramo izpopolniti in prilagoditi zahte* vam iin potrebam konsumontov ter ča* •su, v katerem živimo. A naši izdelki morajo biti po kvaliteti in ceni enaki onim, ki jih uvažamo iz inozemstva. Temu velikemu pozivu ne moremo zadostiti, če bomo od jutra do pozne noči delali s sredstvi im znanjem, ka* terih so se posluževali tudi naši pred* nitki. In če hočemo m:i z obrtniško so* trdnimi in cenenimi izdelki zadovolji* ti konsumemtc, ne bo potrebe po iz* graditvi velike industrije. Razen te velike dolžnosti v našem narodnem gospodarstvu sc zahteva od nas tudi izvrševanje meščanskih dqlž* nosti. Vemo, da so obrtniki zastopani po vseh mogočih društvih ter da ima* jo v mnogih tudi vodilno besedo, ven* dar se moramo vprašati, ali so obrt* niki zadosti zastopani v onih ustano* vah, v katerih se kroji usoda naših in* direktnih interesov, ki so često tako velike važnosti, da odločujejo o na* šem: biti ali ne biti. Kaj nam koristi trud po naših delavnicah, če nihče ne zastopa naših interesov v občinskih in mestnih zastopstvih, v odborih za odmero davkov, v šolskih odborih, v banskih svetih, v parlamentu in v vseh ustanovah, v katerih se brez nas re* šujejo vprašanja, ki se tičejo izključ* no nas, našega obstoja in napredka, v katerih se odločuje o davkih, dokla* dah, trošarinah in carinah, s katerimi se naš obrtni stan obremenjuje. Ako se nekoliko globokeje zamisli* mo, moramo priti do prepričanja, da moremo samo tedaj izboljšati svoj bedni položaj, če bomo prav tako ži* lavo in vztrajno, kakor v svojih delav* nicah, delali tudi na vsakem drugem mestu,'kjerkoli se odločuje o naših in* '»a#»eh'7e potrebno obrt« niiku ne le strokovno znanje, temveč tudi neke stalne mere splošne iz obraz* be. Kako hočemo doseči dobro stro* kovno izobrazbo in kako hočemo priti do tega, da uredimo svoje delavnice tehnično sodobno, da s svojimi izdelki izpodrinemo inozemske? Kako hoče* mo priti do one splošne izobrazbe, ki nam je potrebna v obrambo in pro* spoh naših interesov na vsakem mestu izven naših delavnic? Veliko vpraša* nje, ali tudi na to je lahek odgovor, in sicer kratek: »Pomagaj si sam, pa ti Bog pomaga!« Da, bratje, mi se moramo odločno postaviti na svoje noge in ne pričako* vati pomoči od drugod. Nikogar ne bomo našli, ki bi hotel pomagati zdra* vernu človeku z vsemi pogoji za živ* Ijenje. Prej bomo našli ljudi, ki bodo znali tega človeka izrabiti v svojo ko* rist. In tako se godi baš z nami obrt* niki. Za vse posle izven delavnic, ki so tako važni za naš razvoj, se sploh ne brigamo in jih prepuščamo drugim, ki izrabljajo našo brezbrižnost v svo* jo korist. Tako je bilo vsaj doslej. Re* kH so nam, da nimamo zakonske mož* nosti ščititi in uspešno zastopati svoje interese, vezani da smo na tega ali onega, v naših gospodarskih ustano* vah nimajo razumevanja za naše po* trebe, zapostavljajo nas, omalovažu* jejo itd. iPa skoraj ie bilo tako, in vse to po naši krivdi, ker nismo znati niti one male zakonite možnosti izrabiti v svo* jo korist, temveč smo brezbrižno pre* pustili drugim krojiti našo usodo. Sedaj prihaja čas, ko se lahko izne* bitno vseh onih bremen, zaprek, ozi* rov in motenj in da se emancipjramo od vseh onih, ki stoje na poti naše* mu razvoju. Od onega velikega števila obrtni* kov se je našla peščica ljudi, ki so dvi* gali stanovsko zavest ter požrtvoval* no in vztrajno delovali v svojih orga* nizaciiah, da smo dobili zakon, ki ne daic le možnosti, temveč tako rekoč sili obrtnika, da se postavi na lastne noge ter prevzame svojo usodo v last* ne roke. Novi obrtni zakon nam daje možnosti, da v prisilnih organizacijah zberemo vse naše številne sile, da to veliko silo spravimo z mrtve točke, da s to silo začnemo dobro premišljeno in koristno delo, ki bo služilo našim interesom. Imamo možnosti, da pazi* mo, kakšen naraščaj bo prihajal v na* še vrste, da nadzorujemo vzgojo tega naraščaja in naših pomočnikov, da preprečimo raznim nekvalificiranim šušmarjem vstop v naše vrste, ki nam kvarijo ugled in delajo škodo. Dobivamo možnost, da sami brez vsakega protektorata in brez mnogih ozirov gospodarimo z vsemi najvaž* nejšimi gospodarskimi ustanovami (zbornice), s pomočjo katerih moremo dvigati strokovno kvalifikacijo, sploš* no izobrazbo obrtnika in z razumeva* njem njegova prizadevanja, da posta* ne sposoben in da more s svojimi iz* deliti uspešno tekmovati s tujimi pro* dukti. Pomagati jim moramo, da bodo vsak čas in na vsakem mestu, kjer gre za interese obrtnika, dobro zastopani, Brigati se moramo, da v slučajih bo* leznl, starosti in bede niso prisiljeni prijet) za beraško palico. Vse to in še i/nnojgp lahko danes storimo, ker ima* mo ra to zakonske možnosti, po no* vem obrtnem zakonu. In sedaj je vse odvisno od nas samih. Treba nam je v prvi vrsti zaupanja v samega sebe, v svoje sposobnosti, moči in važnost našega stanu. Ne smemo samega sebe podcenjevati. Mi najbolje sami vemo, kaj nas teži, ne naslanjajmo se na nU kogar, da nam pomaga, ker mi morat mo sebi sami pomagati. Potrebno nam je nekoliko več medsebojnega zaupa* nja, požrtvovalnega in vztrajnega dela in po nekoliko letih bomo z zadovolj* stvoru videli, kako se naše prilike iz* boljšavajo in uvideli bomo tudi, da nam bo zaupanje v samega sebe dalo moči in ustvarilo razumevanja, s kate* rimi bomo mogli našemu stanu ustvar* jati boljšo bodočnost in blagostanje. Ni verjetno, da bi‘ našli v naši drža* vi obrtnika, a gotovo ne onega, ki se šteje za najnaprednejšega, ki po pra> vilnem informiranju ne bi mogel raz* umeti resnosti položaja, ki nastaja z dnem uveljavljenja novega obrtnega zakona in ki ne bi hotel vzeti usode svojega stanu v lastne roke, temveč bi še naprej hotel živeti pod varuštvom. Pač pa je verjetno, da je dosti ljudi, ki žele to varuštvo tudi nadalje izvr* sevati nad obrtniškim stanom. Obrt* n'kom je prišel čas, da se postavijo sami na svoje noge in da tem varu* bom povedo: pu smo polnoletni, v na* še-posle se ne mešajte! • :_____________________________________ Šušmarji Splošna gospodarska kriza je prisi* lila vse stanove do skrajne pazljivosti in štediljivosti. Štedljivost je pa pri* gnala mnogo ljudi, tudi obrtnike do tega, da dajejo v delo ali popravilo obrtna dela neobrtnikom ali takim, ki nimajo naznanjene obrti, vse to pa seveda v veliko škodo obrtnikom, ki ne moreijo reducirati svojih izdatkov ta* ko, kot so se reducirali dohodki. Vprašanje pa je, kje je krivda in ka* ko to preprečiti. Navada je, da se za take stvari kliče zakon na pomoč, ka* kor da je s tem že vse narejeno. Še malo se pa ne čutimo sami krive, ako damo takoj nato svoje stanovanje pre* beliti sosedovemu sinu, ki se je učil soboslikarstva, češ bo cenejši kot pa mojster. Po deželi imamo posebno ve* liko samoukov, ki pa prav gotovo niso za obrtnike tako škodljivi kot so pa različni brezposelni profesijonisti, ki morajo navadno skrbeti za svojce. In kaj z njimi. Zakon prav gotovo ne bo zalegel, ker živeti morajo, vendar je lepše, da si košček kruha zaslužijo, ker bi ga sicer morali vzeti. Ali pa nismo tudi obrtniki malo krivi, da je tako vdlik kader nrofesijonistov brez* poseln. Če pogledamo po naših delav* nicah. bomo opazili takoj samo zelo mlade obraze, malokdaj kakega sta* reišega. Če se podrobno zanimamo bomo zvedeli, da so to sami vajenci, le v sezoni se vzame kakšnega pomoč* nika. To pa ne samo sedaj, za časa krize, ampak bilo je tako vedno. Ima* mo sicer neke predpise o številu va* jencev. ne pomaga pa nič, dokler si mojstri nismo svesti tudi moralne od* govornosti za one. ki pridejo v našo delavnico, da se kaj naučijo, ne pa da mojstra živijo. Imamo pa tudi veliko obrtnikov in malih podjetij, ki si dajo poprav* ljati svoje izrabljene stroje ali me* njati niih dele od raznih profesijoni* stov, ki so stalno nameščeni po javnih ali privatnih podietiih. Znan mi je primer, ko si je ugleden obrtnik, ki se tudi javno udejstvuje in ne živi v sla* bih razmerah, dal obrniti obleko po pomočniku, zaposlenem pri mojstru, ki je obleko delal. Delo se je izvršilo na domu delodajalca ob večernih urah. Vise ito pa prav. gotovo samo zato, da manj stane. Ne zavedamo se pa, da prav s tem povečujemo sami krizo meri obrtništvom. Zgoraj navedeno je le majhen dro* bec, ki kaže krivdo nas samih, kar se pa zelo rado pozabi, kadar govorimo ali pišemo o šušmarstvu. Treba nam je več stanovske zavednosti vseh panog obrtništva, spoštovanje vseh pred.pi* sov in čut odgovornosti za prihodnjo obrtno generacijo. x. Zahvala Podpisana Marija Zgonc izrekam Obrtniški Samopomoči Zveze Obrtnih zadrug v Ljubljani najtoplejšo zahvalo za prejeto posmrtnino, ki sem jo do* bila po pok. soprogu Andreju, ter Sa* mopomoč vsem slojem toplo priporo* čam. Marija Zgonc, gostilna Cerknica 161. Vahilo Na redni letni občni zbor Obrtnega društva v Trbovljah, ki se vrši v nede* Ijo dne 24. januarja t. 1. ob petnajsti uri (3. uri) v gostilni ge. A.ne Forte, Trbovlje*Vode, vabi se tem potom vse obrtnike iz Trbovelj, da se tega obč* nega zbora sigurno udeleže. Zadruga krojačev in kroja-čic na Jesenicah aporoča tem potom, da se vrši dne 17. januarja 1932 ob 9. uri dopoldne vajenska preizkušnja v salonu restavracije KAZINO na Jesenicah. Istotam se vrši isti dan ob pol 3. popoldne seja zadružnega odbora. Vse prijave za preizkušnjo je poslati zadružnemu načelniku na Jesenicah ali pa najbližjemu zaupniku. M m ■ fd*. Obrtništvo iz sreza Dravograda m okolice se je izjavilo ponovno za ločene zbornice V nedeljo popoLtlan.se je vršil občni zbor obrtništva iz sreza Dravograda pod vodstvom načelnika g. Pondelja* Iva. Za zborovanje je; vladalo veliko sfartimanje, ter SO, se napolnili vsi pro* stori v gostilni g. Pšeničnika. G. na* čelnik Pondeljak je otvoril okrog 15. ure zborovanje (ter uvodoma toplo po« zdravil vse navzoče, posebno pa za* stopniike in sicer: g. s rezkega podna* četnika iz Dravograda, dalje obrtnega nadzornika g. Založnika iz Maribora, g. dr. Pretnarja iz Ljubljane, kot za* stppnika zbornice .za TOI, g. Vahtar* ja in g. Viirjenta kot zastopnika Zve« ze Obrtnih zadrug iz Maribora, g/ Pičmana iž Ljubljane in druge zastop* nike obrtništva iz bližnjih srezov. Slo« venjgradca iitd. G. načelnik je v kratkem in jedrna« tem govoru orisal težki položaj obrt* ■ništva, v katerem se nahaja osobito na deželi in poudarja, da je treba vse« splošne obrtniške zavesti in samoodlo« čevanja v obrtniških organizacijah. Sledile so nato točke dnevnega re« da, 'tajniško in blagajniško poročilo; obširna je bila tudi debata glede obrt« niškega zavarovanja in reorganizaci* je glasom novega Obrtnega zakona. Veliko zanimanje je vladalo za glav« no točko dnevnega reda: za sistem; zbornic, za katere ie kot prvi govor« nik obrtni nadzornik g. Založnik ob« Sirno poročal in pojasnjeval dobre strani skupnih zbornic. G. Kac, predsednik Obrtnega dru« štva iz Dravograda, je s svojim odloč« nim stališčem v širši debati dokazal, da obrtništvo lahko pričakuje uspehov le v ločenih zbornicah. Isto stališče je zavzel tudi načelnik g. Pondeljak. ' • ;V/, ^ G. dr. Pretnar, zastopnik . zbornice za TOI, je v obširnem govoru doka« zoval prednost skupnih zibornic in Spodbijal dobro stran ločefiifi: G.SČB® E man pa mu je dokazal,. da4&fd^brota skupnih zbornic ne obstoja r v takih mejah, pač pa, da bo za obrtništvo imelo koristi le takrat, ko dobi SVojc ločene obrtne zbdmicet Nadalje sta pledirala za skupne zbornice zastopnika Zveze Obrtnih zadrug iz Maribora gg. Vahtar in Vir« jent, in sicer brez uspeha. Kratke govore sta podala še g. Kac in g. Pondeljak. Obrtništvo samo pa se je ves čas izražalo le za ločene zbornice. Nato se je vršilo glasovanje ter seje obrtništvo z aplavzom izreklo eno« dušno za ločene zbornice. Najpoprej se je vršilo vzklicno, potem pa še po« imensko glasovanje, ter sc obakrat glasilo soglasno. Pri točki »Raznote« rositi« se je izglasoval tudi soglasno sklep Zveze Obrtnih zadrug v Ljub« Jjani, ki je bil priobčen v Vestniku 8. I. 1932 na 3. strani »Iz organizacij« in sicer točke 1, 2, 3, 4 in 7, kjer se želi izmenjava v Zbornici za TOI ka* kor tudi tajen plebiscit o sistemu zbornic itd. V tem se vidi, treba je le enega za* stopnika in propagatorja ločenih zbor« nic, da obrtništvu na kratko obrazloži to ali drugo stran, in takoj zna obrt« ništvo dobro soditi. Razumljivo pa je, da kamor dospo zastopniki in propa« "atorii skupnih zbornic, in to mnogo' krat v večjem številu, tam znajo ne« -oučeno obrtništvo tako informirati, da v resnici ne ve, kaj mu je koristno. Albin Kunstler: Zakaj je v kolarski stroki pomanjkanje dela V sedanjem težkem času je po po« manjkanju dela naiveč prizadeta obrt, ki se peča z izdelovanjem vozil. K tej stroki spadajo kolarski, kovaški, sed« larski in ličarski obrtniki. Glavni vzrok, da so te obrti pri nas brez de« la, je nadomeščanje doma izdelanih voziil z uvozom inozemskih automobi« lov. Dokler se je rabilo doma izdelano rentabilno vozilo z vprego, je bila vsa potreba vozov izdelana v deželi z do« maoiimi delavci in domačim materija* lom. Zaslužek je bil skromen, vendar pa stalen, tako, da sc ie obrtnik vese« lil dela in življenja. Nato je prišel čas, ko so se po za« slugi velike propagande in reklame automobilske /industrije in auitomobil« skih trgovcev ter po vsiljivem oseb« nem ponujanju pričeli uvažati tujii iz* delki v državo, zaradi česar se je iz* podrinilo rentabilno vprežno vozilo in vzela tudi možnost izdelave motornih vozil po domačih podjetnikih. Z uvo« zom v tujini izdelanih automobilov, osebnih in tovornih, ni potrebe po do« mačom izdelku, zato tudi ni možnosti izobraziti domačega obrtnika in d«lav* ca v tej panogi tako popolno, da bi bilo mogoče konkurirati inozemskim proizvodom s kvaliteto. Temu 'stanju je kriva pomanjkljiva zaščita voznih obrtnikov pred tujimi produkti, ka« kršne bi lahko sami producirali, če bi imeli priliko napredovati z razvojem v stroki. Kolarski obrtniki in njih de« Iavski kader so dosegil z ozirom1 na slabe poslovne čase s samoukom, in nadarjenostjo čudovito velik napredek in ker po naravi nimajo velikih živ« ljenjskih zahtev, so cene doma izdela« r.ih vozov in karoscij mnogo nižje ka* kor pa uvožene. Ako bi imeli naši ko* larji še malo več strokovne naobrazbe, nam pa gotovo ne more konkurirati tuji fabrikat niti s kvaliteto. Borba za vsakdanje življenje in gmotni položaj nas razdvaja, vendar naj se ta boj v teh težkih časih vrši med nami domačini in naj se ne kliče v konkurenco še inozemskih podjetij, katera nam za vedno odtegujejo de* nar od našega narodnega premoženja. Kdor živi od domače zemlje in roja* kov, mora imeti toliko domoljubja, da da pri nabavah prednost domačemu blagu in odklanja tuje uvožerio, pa če tudi boljše blago. Ker nam na domo* Ijilbnost kuncev ni mnogo računati, mora oblast zaščiti domače izdelke ored uvozom, da bodo imeli naši voz* -nj; obrtniki in delavci vsaj življenjsko možnost. 'Drugi vzrok pomanjkanju dela pri »n^stnih* Voznih obrtnikih so delavnice, kattere si vzdržujejo mestne in držav* srie uprave. V teh delavnicah se po* pravi ja jo in izdelujejo vozila za mest* ne in državne potrebe. Do pomanjkanja dela v vozni stroki dopr.inaša mnogo tudi prevelik stalež samostojnih obrtnikov, kateri si ne* kolegijalno odjedajo delo in nižajo ce* ne izdelkom tako, da je plačan komaj materijal in delavec. Prevelik stalež samostojnih obrtnikov je nastal zato, ker mojlstri izuče preveč novincev, ka* teri vsled brezposelnosti ustanavljajo lastne delavnice. Na vsak način je tre* ba to nadprodukcijo strokovnih delav* cev omejiti, kar je odvisno od moj* strov obrtnikov samih. Za vozno stro* ko naj se vzame v pouk samo tak na* raščaj, kateri ima res veselje do tega poklica in samo toliko, kolikor pri« manjkuje pomočnikov. Z raznimi mo« dernimi naredbami se je preprečila tu* di vsaka prava vzgoja vajencev, kakr* šno potrebuje mlad človek, da posta* ne pošten in ttdločen mo'ž. To je tudi vzrok, da so današnji vajenci brez p ra* vega strokovnega znanja in po veliki večini potuhnjeni in zahrbtni, ter je težko dobiti takega delavca, kr bi bil hiši in mojstru zanesljiv uslužbenec. Drobne zanimivosti EIly Beinhorn poleti na Mount Everest Iz Kalkute poročajo, da je nemška le-talka Elly Beinhorn startala v Kalkuti na polet k vznožju Himalaje. Poskusila se bo dvigniti nad Mount Everest in napravi« nekaj fotografskih posnotkov. Če se ji podvig posreči, bo obiska.la pozneje pesnika Rabindranata Tagoreja. Gostje v pariških nočnih azilih Lani je prenočevalo v javnih prenočiščih v Parizu 165.000 osefo. Med njimi je biio 15 umetnikov, 16 učenjakov, 18 učiteljev. 13 glasbenikov in 20 dijakov. OUZD v decembru 1931 5. 15. 20. 25. 30. V drugi polovici meseca decembra je začela brezposelnost prav nalahno popuščati. Število zavarovanih delav* cev je bilo manjše nego istega datuma lanskega leta: 1. XII. za 11.023 delavcev » 12.317 » » 12.117 » 11.267 » 11.236 >» 10.783 Ali so to samo slučajne vibracije in* tenzivnošti gospodarske krize, ali pa že oznanjevalci bodočega gospodar* skega poleta, se iz statistike OUZD*a ne da ugotoviti. Zdravstvene razmere so se pri mo« ških neznatno poslabšale (povečanje odstotka bolnikov za + 0.14 odst.') in oni ženskah pa precej zboljšale (zmani* šanie odstotka bolnikov za —0.39 od* Stotka). ' ..... Povprečna dnevna zavarovana mez* da, katera odgovarja približno pov* prečnemu dnevnemu delavskemu za* služku, je padla za —1.02 Din (prej* šnji mesec za —0.86 Din) t. j. za 4 od* sto tke. Faktično znižanje delavskih plač pa je še večje, ker podjetniki ved* no pravilneje prijavljajo delavce V zavarovanje. Celokupna dnevna zavarovana nriez* da je padla za —389.711.20 Din: To pomeni, da je delavstvo, izgubilo zara* di gospodarske krize, t. j. zaradi od* pustov iz služb in krajšanja plač dnev* no blizu 500.000 Din ali mesečno 12 do 13 miliijonov. — Dohodki OUZD*a (bolniški- prispevki) so se zaradi tega vkljub povišanju tarifa od 6 odst. na 6.5 odst. znižali dnevno za več kot 13.000 Diin ali mesečno za ea 350.00' •''in. Brez povišanja tarifa bi bil pri* manjkljaj skoraj še enkrat tako velik. IZKAZ najvažnejših statističnih podatkov za mesec december 1931. Povprečnina moških ženskih skupaj članov 51.770 - 10.027 29.881 — 1.648 81.651 — 11.675 bolnikov 1.258 — 157 759 - 105 2.017 — 322 odstotek bolnikov '/o 2-43 -f 0*14 254 — 0-39 2-47 — 0-04 povprečna dnevna zavarovana mezda Din ■ 28-40 - 0-86 19-62 — 0-62 25-19 — 1-02 celokupna dnevna zavarovana mezda Din 1,470.343-60 — 337.711-20 586.16080 — 52.000* - 2,056.504-40 — 389-711-20 Spodnje debelejše številke piomenijo prirast » + « oziroma padec »—« od lanskega leta. Mojster Grča Iz življenja iin delovanja slovanskega obrtnika. Nadaljevanje Pazil je na vsak migljaj mojstra in pomočnikov ter tudi takoj vse sto* ril, kar mu je bilo naročeno. Zadovo* Ijen je bil tako z njim mojster kot po« močniki ter so mu dajali polagoma tu* di v delo vse različne stvari, katere je vedno tudi izvršil v popolno zadovolj* nost. Poleg praktičnega pouka v de* lavnici je pa črpal tudi teoretičnega v obrtno*nadaljevalnii šoli vsako nedeljo dopoldne ter sc je tako sproti izobra* ževal obojestransko. Delali so mnogo v delavnici vsakovrstnih mogočih stvari, ali ni bilo niti ene stvari, da bi je Franček pri vsem svojem zanima* n ju ne opazil. Zanimalo ga je skratka vse, in niti vedel ni, kdaj jc postal po* močnik. Mojster mu je čestital k uspe* šno prestali preizkušnji, pomočniki in vajenci so cenili in odobravali strogo natančnost in dovršenost pomočniške* ga izdelka, ki ga je naredil pred pre* izkuševalno komisijo v splošno zado* voljnost. Razume sc, da mojster tudi ni takoj odpustil pomočnika Franca, kot so ga odslej naprej vsi nazivali, ampak mu je določil plačo in mu po* verjal v izvršitev vodno najboljša dela. Pomočnik Franc pa tudi ni pozabil na svoje domače, katere je odslej več* krat in vselej, kadar mu je bilo mo* goče, tudi obiskal in jim nudil materi* jalne podpore v oni meri, kot je bilo največ mogoče. Pozabil pa ni nikdar obiskati v bližnji vasi učitelja Ježa, ka* teremu je bil iz dna -srca hvaležem za to, da je postal mizar. Mojster jc bil zadovoljen s Francem in ga je tudi vedno stavil vajencem za zgled, on sam pa ni imel nikdar miru, temveč je vodno izrabil vsak prosti čas za boljšo dovršenost v svoji stroki s tem, da se je učil in risal. V veliki me* ri pa mu je pomagala pri vztrajnosti dela in učenja tudi rodna sokolska te* lovadba, katere se je redno udeleževal od svojega prihoda v mesto, in katere pozneje tudi kot pomočnik ni opustil. Sam je priznaval, da mu telovadba do* bro dene in da jc prepričan popolno* ma, da bi brez telovadbe ne mogel biti tako vztrajen, najsibo telesno ali du* ševno. ’ Pri vsej svoji sreči, ki jo je uživaf in ob vsem zadovoljstvu se je pa zgo* dilo nekaj, kar mu je zarezalo rano v dno srca. Drugi pomočniki so videli, da mojster vedno bolj upošteva Fran* ca, kar jim ni bilo po volji. Kakor da bi sc zmenili, so mu povsod nasproto* vali in mu celo v delavnici pri n j ego* vih delih škodovali s tem, da so mu marsikaj pokvarili ali podtaknili, češ saj to je Franc naredil itd. Franc pa je bil pošten in ni hotel odgovarjati na te šikane,in nagajivosti tovarišev tako, da bi tožil mojstru, temveč je vse mirno prenašal. Ko jim ni bilo mo* goče drugače onemogočiti Franca in ga izpodriniti, se je eden izmed po* močnikov zmislil uporabiti grdo sred* stvo, da ga odstrani. Podtaknil mu je denar, nakar je zagnal vik in krik po delavnici, da mu je nekdo ukradel de* nar z denarnico vred in da ga hoče na* zaj. Vsi pomočniki in vajenci pod moj* strovim nadzorstvom so hiteli odpira* ti svoje kovčege in omare, da dokaže* jo svojo nedolžnost. Niso ga našli ni* kjer, ko pa je odprl svoj kovčeg po* močnik Franc, hoteij dokazati svojo nedolžnost, jc na svoje začudenje in prestrašenje ugotovil, da mu je nekdo denarnico podtaknil. Vse izgovarja* nje pred nesramnim pomočnikom ni nič pomagalo, ker jc leta trdovratno vztrajal in trdil, da denarnice ni nikdo drugi vzel kot Franc. Franc pa je za* trjeval svojo nedolžnost, a nič ni po« magalo. Zadevo so javili orožništvu, ki je vse preiskalo in osumilo, da j c Franc denar ukradel. Pomagalo ni nič, bil je obsojen na malo kazen, ker so vsi pričali proti njemu, samo mojster je bil zanj in zagotavljal in prepričeval sodnika, da to ni res. Upoštevali so na sodišču njegovo krivdo le v toliko, ker še ni bil nikdar kaznovan in so mu za« radi tega odmerili samo denarno ka* zon. Vse pritožbe njega in mojstra ni* so več pomagale ter je moral končno vendarle plačati kazen. Bolelo ga jc to zelo, ker se je zave* dal, da so mu to podtaknili, hoteč do* seči s tem, da ga odstranijo. Premišljal je in se končno odločil, da zapusti de* lavnico mojstra Uraniča ter gre po svetu v svrho izpopolnitve v svoji obr* ti, kot se je to takrat splošno prakiti* ciralo, ker nismo imeli doma onih šol na razpolago kot jih imamo danes. Mojstru je sporočil svoj sklep ter mu rekel, da zaradi primera, ki se mu je zgodil in pri katerem je popolnoma neudeležcn, izapušea delavnico ter poj* de no svetu, da se nadalje izpopolni v svoji stroki. Vzel je zopet kot tedaj, ko se\je šel učit, culico pod pazduho in odšel v šir* ni svet, da vidi in dela, kot se dela drugje z namenom, da pozneje, ko se vrne domov, sam začne na svoje obrt in pokaže zmožnosti, ki si jih je pri* dobil v tem času, kot je bil tedaj obi* čajen. Kajti tedaj je le oni nekaj ve* ljal, ki je par let preromal in prehodil peš kot rokodelec razne dežele in dr* žave, pridobivši si s tem potovanjem potrebnega teoretičnega in praktične* ga znanja za svoj poklic. Isto se j c go* dilo z našim Francem; preromal in prehodil je Avstrijo, Italijo in Nem* čijo, ko je sprejel vest od doma, da mora v vojaško službo. Nemudoma sc ie napotil domov in odrinil v vojake k »Janezom« v Jelovec, kamor jc bil potrjen za tri leta. Konec prihodnjič. • ZANATJKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE It d. podniiniCU UublJflU Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon fltev. 30—20. Central«: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim sadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje. Olavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge c kil brez odpovedi. Otvorja tekoče inžiro račune. Izdaja, kavči je in, , garancijska pisma. Račun podtne hranilnice Stev. 14.008. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize In valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. IzvrSuje vse ostale bančne posle. Pavčič Pavel, tesarski 'mojster, Moste pri Ljubljani. Tovariši obrtniki, zdramite se, ura je dvanajsta! Novi obrtni zakon, ki je zdaj napravljen za vso Jugoslavijo, je, lahko trdim, najmodernejši. Najmodernejši in najboljši je pa zato, .ker . daje vsakemu stanu svobodne roke tako, da si lahko vsak stan po svoje uredi svoje gospodarsko stanje. > Novi zakpn pravi, če se bo večina obrtnikov , Izrekla za samostojne ločene obrtniške zbornice, se te tudi potrdijo, ako ne ostane pri starih skupnih zbornicah. Slišim ,po različnih obrtnih zborovanjih vedno isto pesem: zdaj ni čas za taka vprašanja (ločene zbornice, ki so najbolj važne), ker se moramo 'boriti s krizo, ki je nastala prav sedaj v gospodarskih krogih. Vsak razsoden obrtnik, če ima le kaj soli v glavi, si bo hitro znal ustvariti svoje pravilno stališče in bo hitro odgovoril, da je prav sedaj potrebno to vprašanje razčistiti, ker nam je novi najmodernejši obrtni zakon odprl vrata na stežaj, da gremo lahko iz stareva stanovanja in krize ven v svoj lastni dom, kjer bomo res lahko neovirano delali in reševali naše težnje v korist celokupnega jugoslovenškega obrtništva An v korist celokupne naše lepe Jugoslavije. Zavedajmo se, Obrtniki, alko me poidemo iz starega stanovanja hitro ven, da se bodo vrata zope t za orla in ostali bomo stari kimavci, pa nič drugega. 'Ne smete misliti, da smo samo .tu v Ljubljani za ločene samostojne zbornice; če bi bili samo mi tu v Ljubljani, ne bi no- vi zakon predvidel teh možnosti, da se obrtništvo osamosvoji. Za ločene samostojne zbornice je vsa Srbijo, vsa Hrvatska in prav lahko trdimo tudi nad polovico Slovenije. Tovariši obrtniki, gotova stvar je, da Hrvatska dobi svojo ločeno obrtniško zbornico, ker tam se je obrtništvo soglasno izreklo za njo, v Srbiji jih pa itak že imajo. Jaz samo- vprašam vas, dragi moji obrtniki, ali moramo mi slovenski obrtniki res vedno igrati obrtno politiko, s katero itak nikamor ne pridemo? Ali hočemo biti res samo privesek drugih korporacij? Zaikaj vpijete vedno no vseh zborovanjih: Obrtništvo nat? ostane skupaj! Zaikaj nočete 'poslušati nas. ki vpijemo on prosimo, da bi se res enkrat vse naše jugosllovensko Obrtništvo znašlo v eni celoti? Zakaj razdirate .jugoslovansko obrtništvo, ko je naša sveta in vzvišena dolnožnost, da se že enkrat bratsko objamemo in poljubimo. Kdo je tisti, ki se upa razdirati oziroma ovirati to .lepo zap'očeto delo? Ali ne veste, da naše slovensko obrtništvo -ostane samo velika ničla brez srbskega in hrvatskega obrtništva, ki se bo moralo naslanjati na one, ki jim je vse drugo prej, kakor .pa obrtnik? Ali veste, kaj pomeni celokupno jugoslovensko obrtništvo, ki šteje 200.000 (dvesto tisoč) obrtnikov, ali pa naše slovensko obrtništvo, ki ga je komaj 24.000? Ali se sploh zavedate, obrtniki, kako bomo mi slovenski obrtniki samega sebe zavozili v blato in za veliko dobo lot? Dragi tovariši obrtniki, ali ni Vam vsem skupaj prav dobro znano in jasno kot 'beli dan, da se je med našim obrtništvom razširilo sušmarstvo kakor nikjer drugje, da^ smo zaradi tega popolnoma nemogoči in Vprašam Vas, če srno ■ zakaj ne gremo ven, ko so nam vrata odprta na stežaj. da se združimo z vsem juigosilovenskim obrtništvom, da primemo vsi skupaj za voz in vajeti, da rešimo, kar se še rešiti da. Ne dajte se begati od neobrithiikov, ki nimato interesa, da bi ščitili obrtnika. Zakaj ne poslušate svojih lastnih tovarišev, ki z Vami vred prenašajo vse težave in želijo res samo dobro lin ne morajo imeti drugega pred seboj kakor samo interese obrtništva. Naš obrtnik je vedno tisti, ki sebe podcenjuje in ta slabost se je prav med slovenskim obrtništvom v veliki meri razpasla in prav to je za našega obrtnika najpo-gubonosnejše. Obrtnik, kot dober in zaveden dr-; žavljan, ki je napravil vse lepote in udobnosti človeku na tem svetu, bi moral stati med prvimi, ne pa med zadnjimi, in tega se pa naš obrtnik po večini ne zaveda, zato pa vsak ž njim dela ikar hoče in tako obrtnik (nasede vedno tisti stvari, ki je .zanj slaba. . -Res je, da je pri vsaki stvari, preden se dosežejo uspehi, treba temeljitega in poštenega boja. Zato moraš ti obrtnik, ki si pošten, biti tudi previden, zadosti vztrajen, energičen in nepopustljiv, kadar gre za zboljšanje tvojega položaja. Vse lepe ugodnosti, ki nam jih vsiljujejo in nudijo neobrtniki, so samo na jeziku, kakor je bilo to tudi doslej. Ce bo hotela sku^a zbornica kaj napraviti za slovenskega obrtnika, se bo morala obrniti na samostojno ' obrtniško zbornico v Beogradu ali Zagrebu. Zato bodo ,oa naši uspehi pri skupni zbornici slabši. Zagotavljam Vas, da bodo le v skupnem jugoslovenskem obrtništvu uspehi za obrtnika, samo v slovenskem pa prav majhni, in če se bo kaj doseglo rza obrtnika, bodo to dosegle prav srbske in hrvatske samostojne 'obrtniške zbornice, druge pa prav malo. Kar se -tiče finančnega stanja no vzdrževanja zbornice skupnih alr pa ločenih, je pa stvar po natančnih po-datikh iz Beograda nastopna: Obrtniška zbornica v Beogradu ima 75.0110 članov in potroši na leto približno 450.000 Din na upravnih stroških, plačah olsdbju, davku, penrziOskem foln-du itd. 'Skupna zboruiča v Ljubljani obseva glttsom izkaza 43.877 obratov itn potroši na leto za plače pisarniškega osebja približno 2,000.000 Din — všteto J« tudi pokojninsko zavarovanje. Torej ima naša skupna zbornica skoraj polovico manj članov, a več kot 4krat večjo režijo. Dragi tovariši obrtniki, ta dejstva primerjajte in sodite! Ce vse zgoraj navedeno dobro in stvarno premisliš, se boš takoj odločil lin napravil sklep za samostojno točeno obrtniško zbornico in se ne «meš dan več pregovoriti ne na obrtniških zborovanjih ne posamezno. Vse tiste obrtnike, ki hodijo okrog Vas in Vam vsiljujejo skupne zbornice, enostavno odklonite in jim pokažite vrata. Odgovori e vsakemu, da je dosedaj obrtnik samo delal v svojih zatohlih delavnicah in plačeval različne takse in pristojbine, sedaj hoče pa tudi sam nastopiti ,in govoriti ter odločati o obrtniških vprašanjih in obrtniškem denarju, ker rtcer ni to v njegovo korist in prospeh. Da na to more res uveljaviti, je mogoče le potom samostojnih obrtniških zbornic. za katere mora vsak obrtnik dati svoj glas. Kdor pa ni obrtnik, ,ta bo glasoval za skupno zbornico. Tovariš obrtnik; po zakonu so ti vrata odbrta, da stopiš iz stanovanja, v katerem nimaš ničesar več iskati; sto-pi na plan in .glasuj za ločeno samostoi-1*« obrtniško zbornico, v kateri je edina tvoja rešitev. Ako boš čakal, da se vrata zopet pred teboj zapro, ostaneš zopet zaprt v svojih zatohlih delavnicah, morebiti za veliko dobo let. Vedi, da za ugodnosti obrtništvu, katere se nam sedaj nudijo, ne odgovarjaš samo sebi — odgovarjaš tudi svojim potomcem. Obrtnik, premisli dobro, kaj napraviš. da te ne bodo kleli, in glasuj za samostojno ločeno obrtniško zbornico. Zahvala Podpisana Mara Ambrožič izrekam tem potom Obrtniški Samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani to* pl o zahvalo za takojšnje izplačilo po* smrtninc po pok. Urhu Štefanu, ter blagajnico vsem slojem najtopleje pri* poročam. Mara Ambrožič, šivilja Slov. Javornik 78. Huj je novega? Borze J . > l, v,.' Ljubljana. Amsterdam 2259.21 — 2266.65, Bruselj 782.33 _ 784.J69, CurUi 1097.25 _ 1100.55, London 191.61 i_ 193.21, Newyonk 5.613.72 — 5630.72, Pariz 220.87 — 221.53, Praga 166.89 _ 167.39, Trst 284.23—286.63. Zagreb. Amsterdam 2259 21 —2266.05 Berlin (privatno) 1335—1340 (1345 zaklj.) Bruselj 782.33—7846.9, London 191.61—193.21, 5635.72 — 5752.72. Newyork Ček 5613.72 Obrtniški ples, napovedan za 16. januarja letos, se zaradi splošne krize ne bo vršil. Pomanjkanje je veliko tudi med obrtniki, zato naj vsakdo, kdor more, po možnosti skuša s kakšnim darom podpreti »Pomožno akcijo«. VAŽNA IZJAVA g. PREDSEDNI* KA VLADE. Vsem nam je še dobro v spominu brodska konferenca, na kateri so bili navzoči tudi slovenski delegati — obrtniki. Na tej konferenci je bila na* pravlj,ena resolucija in predana pred* sodniku vlade z željo, da se upraviče* nim točkam resolucije ustreže. Toliko je smatral ig. M. J. Stojano* vič, predsednik Obrtno zbornice v Beogradu, za potrebno ugotoviti ■ na zadnji plenarni sfcji Zbornice, da je ravno sedanji predsednik vlade izpol* nil tbdi ono, kar je že pred leti oblju* bil, med tem ko so prejšnji ministri in poslanci vse obljubili, a nič naredili. Zahvala beograjskih obrtnikov. Posebna deputacija beograjske obrtne zbornice je 2. jhnuarja 1932 poselila ministrskega predsednika Zivkoviča in ministra za trgovino dr. Kumanudija te" rima izročila diplome o izvolitvi za čast na predsednika v znak priznanja in za hvale za izdajo novega obrtnega zakona. 2£ccaji in predavanja Zavod za pospeševanje obrta Zbor* nice za TO/ priredi v Kranju za kranj* ski, tržiški in škofjeloški okoliš, pa tu* di za interesente iz drugih okolišev, ki bi se prijavili, lOdnevni tečaj za av* togeno varjenje. Ta tečaj se prične v ponedeljek 18. januarja ob 8. zjutraj ter bo trajal do srede 24. januarja. Poučevalo se bode v tečaju varjenje enostavnejših predmetov, predvsem v železu, jeklu in aluminiju. Pri današ* nji gospodarski krizi je za kovinar* skega obrtnika in pomočnika velike važnosti, da sc izvežba v tej stroki. Z varjenjem se dajo izvršiti mnoga po* pravila železnega orodja, strojnih de* lov, poljedelskega orodja, avtomobil* skiih blokov in karterjev, prelomlje* nih jermenic, osi,- železnih konstrukcij itd., ki bi se sicer ne dale izvesti. Sprotnemu varilcu se, zato odpira no* vo polje dela in s tem tudi zaslužka. Visak udeleženec se mora prijaviti najkasneje do 14. januarja neposred* no ali potom Skupne obrtne zadruge v Kranju Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani, da..dobi potrebna navodi* la. Opozarjamo, da mora pripraviti vsak po 4 komade kovnega pločnega železa, širokega 50, dolgega 150 in de* belega 2 mm, dalje v dimenzijah 50*60/150/6 mm in 50*60/10*12 mm, 2 komada železhih cevi s premerom 30*50 mrh in plinskih cevi v dolžini 50*100 mm, 2 komada kotnega železa 50/50/3 mm v dolžini 150*250. Nad 8 mm debelo železo je treba ob robovih opiliti za 30 do 35°. Pristojbine znaša* jo za vsakega udeleženca mojstra 100 Din, pomočnika pa .50 Din. V poseb* nega ozira vrednih primerih se na prošnjo pristojbina v celoti ali vsaj deloma povrne. Prostor, kjer se bo vr* šil tečaj, bo zavod naznanil naknadno. Obrtnik z Gorenjskega I Drugje - pri nas Delo zaslužnih mož je častno delo! 'Posebno je vzvišen čut, ako mortemo reči: iz svoje sile, Lz svojega razuma in 'lastnega žrtvovanja si nekaj postal. Tako je zapisala nemška krojaška strokovna revija o svojem resnično takem možu Karlu Liikmannu, krojaškem mojstru o priliki čestitanja pri prevzemu predsedstva samostojne obrtne zbornice IZanatske komore) dne 1. junija 1931. Veliko in zaslužno je delo tega moža, kar podrobno ugotavljamo iz članka, kateremu je prildejana njegova slika, in kateri je bil njemu na čast za to priliko spisan. Ze kot mladenič se je začel zanimati za svojo stroko, kar je pa šele izpopolnil v večji meri potem, ko se je vrnil iz vojaške službe. Začel se je z vso vnemo poleg svojega strokovnega izpopolnjevanja zanimati tudi za snovanje enotnih samostojnih obrtniških organizacij, pa naj si bo prostovoljnih ali prisilnih. Ze prej, ko je bil mož nagrajen z zanij najvišjim odlikovanjem, Je postal na željo obrtnikov zastopnik innogo-b rajnih obrtnih ustanov, da, še celo član uipfave nemških zveznih železnic itd. Pri prevzemu predsedstva v »Han-deUskammer« — samostojno obrtno zbornico, so mu hvaležni nemški obrtniki iz Weimerja In Thiiringena zapisali ob zaključku posvečenega'mu članka še sledeče^. i»Ponosna je obrt, še prav posebno oblačilna obrt, ker v naši sredi je Karl iLikmann, cel i;n pomenljiv mož. Taka hvala • zanj je premajhna, sodelovati, sograditi mora vsak obrtnik za Karl Likmannov železni cilj, za zboljšanje in ustaljenje razmer obrtnega stanu, za naš boljši razvoj in pot v bodočnost, navzlic sedanjim kritičnim razmeram in vprašanjem.« To je pot, ki jo ima pred seboj vsak obrtnik, pot, posuta z delom Karla Lik-manna za naš vzvišeni obrtni stan preko granic in poljan. Tovariši, Te besede so prišle iz ust mož takih držav, ki nam jih tako radi servirajo za zgled. No, in kako pa se godi našem možem, ki delajo za korist in samoodločevanje istega stanu? Blatijo tih, sramotiti (jih hočejo, uničiti hočejo njih delo, (izdajalce obrtnega stanu jih imenujejo', nepravilno slikajo nje in njih po zakonu dovoljeno delo. Le naprej, zakaj borbeni smo in bomo ostali, država nas ceni in nam bo tudi dala, kar je našega. Zato povemo na glas, da nas vsi slišite, da imamo na čelu moža, ki je zanesel med nas to veliko idejo osamosvojitve. Tebi pa, naš tovariš, naj velja gesto: »Za naš vzvišeni obrtni stan v državi naši vsi na plan! in zato ni več daleč čas, da borno kakor prijatelji Lakmanna pisali tudi pri nas.« Te vrstice sem napisal zato, ker nas tako prepogosto in radi varajo o zbornicah v drugih državah. Vsi verno, česa je Nemčija zmožna gospodarsko ali 'kakorkoli, naravnost zadivljeoi smo pa lahko, ako zasledujemo splošno krizo v Nemčiji. Vse to-, cenjeni tovariši, more prenesti le izobražen in kulturen narod. Nam sicer pravijo, da smo nazadnjaki, ker hočemo svoje zbornice, v katerih hočemo odločati o svojih zadevah le sami. A v teti kulturni in napredni državi pa vidijo v takih samostojnih zbornicah edino prave in odtočne zagovornike obrtniške politike. V Nemčiji, kjer je tehnika na višku, ve obrtnik, da mora zase voditi račune sam, mi naj bi bili pa vezani na razne gospode, 'kateri se zanimajo za nas samo takrat, kakor je n. pr. napisal 'tovariš iz Rogaške Slatine, pred raznimi volitvami itd. Samo taki in slični primeri so res tudi ne-pobiten dokaz o potrebi poštenega, koristnega i.n samozavestnega dela tistih mož, ki so prevzeli težko in neprijetno nalogo boriti se za popolno osamosvoji-fev obrtnega stanu. _______ Obrtniki, inserirajte v svojem glasilu! Tvornica ZA DUŠIK D. D Že v 24 urah kemično snažl, plislra ln barva obledele obleke, plaSče, klobuke Itd.' — Skrobl In avetlo-llka srajce, ovratnike ln zapestnice. Pere, suši, monga ln lika domače perilo tovarna JOS. REICH. f/icimofotte in gtam0§0H&&e picAČe adrntenr fngoftiov. tvornice ucvtllena in oksigena d. d. foto- aparate y . Vzvratnimi proizvodi: /.adovoi)n|eta • svojimi DNEVNO SVCl-E PRAŽENA : —TUava KARBI DOM - Dl SSOUS PLINOM in KISIKOM loto* potrebščine Krom v«e .InjponinviJe na stotine avtogenskih varilcev c ene l_3UBL^D -VODNIKOV TRft »T.S.— in nudita tiooteriiii mirno, lepo in solnfcnobelo Jv43 ).’■ J «5- • » .. 3t otganifaeij OBČNI ZBOR »OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA« V' Utj&jAN* 6e je vršil v soboio dne 9. januarja 1932 ob veliki udeležba člasntva v re* fctavfaciji »Zvezda«. G. Lovro Pičrtijtrr, poslevodeči podpredsednik je zbor otvoril in vodil ter uvodma pozdravil častnega predsednika g. Josipa Turka, zastopnika oblasti in ostalo članstvo. Po kratkem poročilu p dolu v pretek* lem letu se je spomnil tudi med letom preminulih članov, katerih spomin so navzoči na običajen način počastila. Iz poročila ostalih funkcijonarjev, osobito tajniškega je razvidno; da dru* štvo v preteklem poslovnem letu ni talko delovalo kot bi bild zaželfeti. Pri dolbčitvi članarine se je sklenilo, da ostane ista, t. j. 24 Din lfcftno. Pri na« to sledečih Volitvah, ki so bile jako ži* vahne, je zmagala lista ž g. Josipom Rdbekom na čelu, ker hi prišlo do kompromisa in je ostala tako lista s splošno priljubljenim čevljarskim moj* strom ih uglednim članom g. Ivanom Rozmanom v manjšini. Da pa ne bo* do smatrali naši čitatelji in člani, ki niso bili navzoči, o kaki večinski zrna* gii, sporočamo, da je bilo 64 glasov od* danih za g. Rebeka in 48 zp. g. Rozma* na, kar nikakor ni talko velika večina kot pišejo ljubljanski dnevniki. Po kratkem idejnem govoru novega predsednika in drugih je bil občni zibor zaključen. Poročilo o občnem zboru obrtnega društva v Brežicah. Dne 6. januarja t. 1. se je ob 9. dopoldne vršil 12. redni občni zbor Obrtnega društva v BreJi* c ah- V pozdravnem govoru se je pred* sfcdhik društva tov. Holy dotaknil p*r važnih dOgodkofv v preteldem lfeto, predvsem novega obrtnega zaikona tern tistanovitve podružnice Zanaitske ban* ke v Ljubljani. Po izčrpnem tajniškem poročilu tov. Medveščka o delovanju društva v minulem letu je poročal bla* gajnik tov. Mnkša, da znaša društvena im o vin a Din 10.500.—. Od 'te vsote sklene občni zibor 5000 Din vplačati v fond za onemogle člane. Na predlog pregledovalcev računov se izreče bla* gajniku »bsojutorij. Po bumi ih dolgi debati je 'bfl ha kompromisni listi iz* voljen sledeči odbor: predsednik HoIy Josip, brivski mojster; Brežice; pod* predsednik Florjančič Franc, mizarski mojster; Sv- Lenart; predsednik dni* štvenega razsodišča Vogrinc Ivan, ko* vaški mojster, Brežice; odborniki: Po* Ijanšek Ignac, pekovski mojster, Bla* ževič Ivan, mizarski mojster, Zohrer Josip, krojaški mojster, Klabučar Hen* rik, kleparski in inštalaterski mojster, Medvešček Martin, steklarski mojster-, Potočar Branko* čevljarski mojster, Gabrič Ivan, zidarski mojster, Vogrinc Karol, tesarski mojster, Sikošek Franc, slikarski mojster, Radanovič Mihael, ključavničarski mojster, vsi Brežice, pregledovalca računov: Mrkša Rado, sedlarski in tapetniški mojster in Pre* danič Fric, mizarski mojster, oba Bre* žice. Pri slučajnostih se je razpravljalo o obrtnih nadaljevalnih šolah ter o iz* obrazbi obrtnega naraščaja po stro* kovnem učiteljstvu. J)o6ave Direkcija državne železarne VareŠ sprejema do 27. januarja t. 1. ponudbe glede dobave Bakrene pločevine. Direkcija državnega fiidnika Breza sprejema do 28. januarja f. L ponudbe glede dobave 300 komadov lopat za premog, 100 plošč železne pločevine, 20 plošč klingerita,. 100 komadov ru* darslkih želez. Direkcija državnega rudnika Banji , Luka sprejema do 28. januarja t. 1. po» nudbe glede dobave izolatorjev in že* leznih opor za izolatorje, materijala za transformatorske postaje, instrumen* tov za merjenje itd. Oddaja čevljev v izdelavo. Dne 30. januarja 1932 se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za iz rad u vojne o d oče v Zagrebu ustmena licitacija glede oddaje 1500 parov gorskhi čev* Ijev v izdelavo. Prodaja lesa se bo vršila potom ofer* talne licitacije dne 28. januarja 1932 pri Direkciji šum križevačke imovne opčine v B jelov aru. Prodaja lesa se bo vršila dne 18. ja* nuarja 1932 pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinikovcih. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema db 21. januarja t.. 1. ponudbe glede dobave 2000 m žičnih vrvi. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 550 kg žice in 3200 metrov jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kg dinamo-olja; do 28. januarja t. 1. pa glede dobave 2 števcev za strujo. Otfdaja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom licitacije dne 22. januarja t. L pri