110. številka. Ljubljana, v sredo 16. maja. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MOD.
l-shaja vsak dan ivn^er, iiimsi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poAtnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st, lil. Dpravniitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
kom, ko izstopi iz Ijudake Sole. Bilo bi torej soci* jalnopolitično važoo, napraviti gospodinjske gole, da Be delavske hčere v mejah njih Htanu izobrazijo za vrle delavske žene in da ae odpravi pomanjkljivo znanje gospodinjstva.
To je tem bolj socijalna potreba, ker statistika kaže, da se odBtotek sklenjenih zakonov kaže neugodnejši ne na zdolej, temveč na zgorej.
Od tudi so za odpravo popisanih nedoBtatkov že storila začetek nekatera društva in posamične tovarne, ki skušajo doseči omenjeni namen zlasti z gojenjem gospodinjskega pouka, je vender tukaj glede na socijalno potrebo še mnogo storiti.
Take naprave ho brez dvojbe zasebnega značaja in morajo tudi v bodoče zasebnega značaja ostati. Dub vzajemnosti in požrtvovalna ljubezen do bližnjikov imata tudi veliko polje za delovanje; vse-kako pa imajo take naprave pravico do tega, da jih pospešujejo mesta in drŽava.
Od nadaljevalnih šol prehajam k kmetijskim nadaljevalnim učnim tečajem, združenim z ljudskimi šolami. Pri tem bi le opomnil, da je znesek, ki se je vstavil za ta pouk v proračun, mnogo premajhen, in ob jednem bi izrekel upanje, da naj se v proračun za leto 1895 vstavi primerni znesek.
Število kmetijskih nadaljevalnih tečajev na Štajerskem ni v nobeni primeri s številom kmetijskega prebivalstva na Štajerskem, kjer so opetovalno kmetijski nadaljevalni tečaji za učitelje in torej spo« sobnih učnih močij komaj manjka. Seveda se je treba pred vsem odločiti za to, da se primerno nagrade učitelji, ki Žrtvujejo proste dni in celo iz svojega žepa nakupujejo učencem potrebna učila, kakor sem se sam prepričal.
Častiti gospod poslanec dr. Roser je stavil v pospeševauje kmetijskega pouka resolucijo, ki se glasi :
„G. kr. vlada se pozivlje uvaževati, ali bi ne bilo primerno, da ue kmetijski pouk na ljudskih šolah jednostavnejše in otroškemu razumu primernejše or-ganizuje."
Kolikor poznam jaz razmere, se stori v tem oziru največ, kar je mogoče, a jaz tudi ne morem pritrditi predlogu, ki se od strani bndgetnega odseka visoki zbornici priporoča in ki se glasi:
„Vlada se pozivlje, da skrbi pri novi izdaji beri), da se vanje vzprejme več sestavkov kmetijske VBebine."
Toda, gospoJa moja, to že vse imamo! Mi imamo odlična, v tri dele razdeljene berila Zeinigova in če gospodje pogledate, najdete v IV. oddelku iz prirodopisa in kmetijstva nad petdeset sestavkov, mej drugimi izvrstne o sadjarstvu, njivski prsti, gnoju, prideljevanju Žita, krmakih rastlinah, vinski trti, ži-vinarstvu itd.
Kaj pa še hočete spraviti v berilo? Potem pa zgubite glavni namen, katerega mora zasledovati ljudska šola, verskonravua vzgoja in splošno izobra-ženje. To se ne sme prezreti in zatorej se ne morem izreči za omenjeno resolucijo.
Sedaj prihajam do prave ljudske Šole. Opetovano sem odkrito priznal napredek, katerega je naredilo ljudsko šolstvo poslednja desetletja, ali ravno tako odkrito sem tudi odkrival napake, ki so so storile pri sklepanju novega Ijudskošolskega zakona. Danes se pa ne mislim vpuščati v načelna vprašanja, temveč hočem samo obračati pozornost gospoda naučnega ministra na občutljivo pomanjkanje učiteljev na Štajerskem, posebno ua Dolenjem Štajerskem.
V tej deželi so se zopet uporabljati in bo še porabljajo učitelji in učiteljice, ki so se že zaradi telesnih in duševnih napak prestavili v pokoj. Maogo nčnih mest, in to sistemizuvanih, pa ostaja praznili.
Mnogo šolskih občin, katere so za zgradbe šol doprinesle velike žrtve, ne dobe" potrebnih učiteljev. Dasi je država ogromno mnogo žrtvovala za ljudske šole na Štajerskem, vender se pritožujejo, in sicer po pravici, učitelii o njihovem slabem stanju. K temu pa pride na Štajerskem še tako imenovani krajevni sistem, posledica katerega je vedno premikanje in pogaujanie za zboljšanje stanja. Ker se to zboljšanje da doseči jedino s tem, da se dobi mesto v drugem kraju, katero je v v šjem plačilnem razredu, se učitelji vedno selijo in ni nobene stalnosti. Jasno je, da take razmere ne morejo pospeševati ljudskega šolstva. Potrebno je vsekako urejenje I laf. Potrebno pa tudi, da dovoli vlala večje štavilo državnih ustanov in v večjih zueakib, da se pospešuje obiskovanje uč teljišč. (Konec prih.)
Slovensko šolstvo v letošnji proračunski debati.
v.
Poslanec gospod Fran Robič je v poslanski zbornici dne 27. aprila t  I. govoril:
Visoka zbornica! Predno si dovolim spregovoriti ob kratkem o nekaterih vprašanjih, kise tičejo ljudske šole, bi rad naglašal, da zasluži popolno priznanje način, kako pospešuje visoka vlada nadaljevalni pouk. Pri tem bi se pa vender moralo gledati, da 8 poukom ob nedeljah in praznikih ne trpe niti cerkvene koristi, niti se krati posvečevanje nedelj. Mladim ljudem nedostaje nravne vzgoje in treba je prav na tej stopinji, da Be ne poučujejo samo, temveč tudi vzgajajo. Zato pozdravljam z veseljem, da hoče vlada, kakor razvidimo iz obravnav budgetnega odseka, tudi na obrtnih učilnicah veronauku in verskim vajam dati primernega mesta.
Gotovo imamo poslednji dve desetletji v Avstriji zaznamovati veliko uspeha glede nadaljevalnega Šolstva, pred vsem v obrtnem, pa tudi nadaljevalne šole za dekleta, tako imenovane gospodinjake šole, množe se od leta do leta.
Te nadaljevalne šole za dekleta imajo v prvi vrsti pred očmi srednji stan, torej premožnejše vrste prebivalstva. Ko se snujejo taki zavodi, misli ae le, da se zboljša stanje ženske iz srednjega stanu. Kjer so pa nadaljevalne šole za ženske u revnejših vrst, imajo navadno izrecni namen, pridobiti dobre posle, čemur bo seveda ugovarjati na more. Žensko vprašanje pa ima šđ neko drugo jako važno stran, zboljšati usodo delavk, žensk nižjih slojev prebivalstva.
Kdor ima priložnost, opazovati zakonsko življenje v delavskih slojih prebivalstva, bode kmalu spoznal, da večkrat ne zadošča skromnim zahtevani, ki se morajo staviti do take zveze, in če se zasledujejo uzroki, se največkrat prepričamo, da domači prepir, pijančevauje, slaba vzgoja otrok, razvajanje otrok itd. izhaja od tod, ker žena ni dovolj vrla.
Mlada soproga je delavcu pač žena, ne pa gospodinja, ker je gospodinjstvu premalo vešča.
Dekle iz delavskih krogov ima že valed rodbinskih razmer le redkokdaj priložnost, izobraziti se v domačih opravilih, navadno mora iti za zasluž-
LISTEK.
Šolska slika.
Srbiki spisal L. K. Lazarević. Preložil J. P. Plan 1 ns k i.
IV.
(Dalje.)
Mara stoji na pragu, pa g<eda Široko naokrog. Globok ji je dib, a nekako čudno v prsih.
— A kaj si se zamislila, golobica? reče Ikooija.
Mara še globlje dihne:
— Nič! odgovori, a pogled ji je uprt v daljavo. — Kako je vse divno, polno življenja, kako je svež zrak !
Ikonija ji pogleda v oči, potem pa na ono atran, kamor bo gledale Marine oči:
— Murva? pravi ona.
— Kaj?
— Zreš v murvo? Mara ae malo nasmehne:
— V murvo in povsod! In zam šljeoo nadaljuje: Kar gladna Hem na ta zrak.
— E , kuham jaz kavo zate, pravi Ikonija.
Vem jaz, ti si se čisto pomestila. Ti imaš rada belo kavo!
Mej tem se vrne tudi pop z vrta. Njega svetniško obličje je zopet zadobilo zemsko podobo, ker ga je radost obsijala: usta se mu drže* neprenehoma na smeh, a na sivih trepalnicah mu visi vsak hip po kaka kapljica, katero duša porosi, kadar Be ji mrači in kadar ji svita.
A skozi koruzne latve na sosedovem dvorišči se sveti oko. Te koruzne latve so Nenada Ćerića, a ta ima sina Pavla, mladeniča za žeaitev. To je tisti, komur je učitelj reiiel, da je živina.
Pop sede z Maro za mizo pod orehom. Ikonija prinese belo kavo.
Pop ne zmakne ž nje očij.
— Kaj si delala, hčerka, odkar si vstala?
Mara privzdigne obrvice. Trudno sj ozre naokrog, in ko jih upre v popa, Be mu zdi, kakor da ga poliva s kakim oiivljajočim balzamom.
— Gledala aem naravo, reče ona nedolžno. Pop vtakne prste jedue roke mej prste druge,
iztegne oba palca in jima stakne vrha, in položi tako sklenjeni roki na mizo. Nasloni se na klop, a glavo nagne malo na desuo in pogleda v nebo.
— Naravo! reče on zamišljeno.  Da! Ti misli
sem se tudi jaz posvetil. Velikanska kn]iga je to! Kdor jo prebira, ta se bliža Bogu!
Da, alt pop ne vo na koliko načinov ue d£ čitati ta knjiga!
Dnovi minevajo. Mara je carica sela. Vse govori zgol o nji. Nadeja, da nam bo kedaj učiteljica, nas je oživljala vse. A ona hodi po polji. Zatnišliena je — ali lice ji je jamo. Ni to žalost niti Bkrb, kar navdaje nje dušo.
To je tinta sentimeutalnost, lastna morda njenim letom in šoli, katero je dovršila. Hodeč tako po polji, shijaia se je tudi z učiteljem; najprej, pravijo, se ga je bala, ali polagoma se ga je privadila.
Tako je trajalo to mesec dnij. Poslej je postala še bolj zamišljena. Čudno Be je jela vesti.
Nekoč je sedela z nami. Razlaga in pripoveduje, kaj je vse videla po svetu, potem pa plane kvišku; samo rekla je: — Treba delati! pa nas ostavi in mi zijamo za njo.
Pride popo'udue, ko pop navadno nekoliko leže, pa ga gleda, nagne s» k njemu, pa se hipoma zgane, vzravna  glavo,  gre v sobo in odpre knjigo.
Ali pa hodi po polji. Zapoje slavec najprej izlalika, potem krepkeje, ljubko in milo, veselu ka-
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani, 16. maja. DriavrU zbor. Program delovanju poslanske ibornice ne je nekoliko premenll. Najprej bode zbornici reiiti proračun, potem prideta na vrsto trgovinski pogodbi s Rumunsko in s Špansko, novela k zakona o sava« rovanju delavcev proti nezgodam, novela k zakonu o davku na pivo, predloga o podržavljenju železnice Lvov čraovce, zakon o razprodaji in zakon o razširjenju nedeljskega počitka. — Onojozna naznanila ne omenjajo tiskovne novele in so popolnoma pozabila na željo pravosodnega ministra, da bi se Če v tekočem zasedanju dognala generalna debata o novem kazenskem zakonu. Če se obistini, kar se javlja glede avstrijsko-ruske trgovinske pogodbe, potem pač Se ni misliti, da se kmalu unideta delegaciji. Pravi se namreč, da se pogodba te dni podpiše in da se mora rešiti še v tekočem zasedanji. 2iovl člani gospodske zbornice. „Gazeta Narodowa" javlja iz parlamentarnih krogov, da je za prve dni meseca junija pričakovati imenovanja nekaterih novih članov gospodske zbornice, mej katerimi bo pet Poljakov in jeden Malorus.
Akcija za Dal maci jo. Pod predsedstvom grofa Harracba sešli so se te dni razni prijatelji Dalmacije in vsi poslanci dalmatinski, da se dogovore* o ustanovitvi družbe za pospeševanje ekoaomiškib interesov te kronovins. Na prihodnje posvetovanje sta povabljena tudi ministra Kallav m Falkenb»ya, admiral Sterneck in župani raznib dalmatinskih mest. Ustanovila n« bode posebna družba, ki bo delovala na to, da se zgrade v Dalmaciji hoteli in Železnice itd. in Bkušala pridobiti vlado ..a veliko akcijo v korist te zapuščene kronovine.
Hrvati in Mati jar i.
Vsled povabila madjarskih poslancev, naj člani hrvatskega sabora obiščejo Budimpešto, sešli so bo včeraj hrvatski poslanci, da se posvetujejo o tem izletu. Zastopuiki stranke prava so udeležbo odklonili, kar je vladno stranko silno neugodno zadelo. Znani Ciernkovich je pravaše rotil, naj bo udeležv, a brez uspeha.
Položaj na Ogerskem,
Vprašanje glede usode VVekerlovega minister-stva še vedno ni rešeno. Vse, kar se v tem ozira poroča, je sama kombinacija. Vladni listi pravijo, da Wekerle ne misli odstopiti in da mu je zagotov-1 ena večina v magnatBki zbornici, ker k drugemu glasovanju baje ne bo dvornih dostojanstvenikov. Verjetno pač ni, da bi krona hotela poseči v par lameotarne zadeve na tak načia, kakor to želi vlada. Klerikalni listi zopet pravijo, da bo pri drugem glasovanju predlugi nasprotna večina še večja, nego je bila pri prvem glasovanju, češ, da prideio tedaj glasovat tudi nadvojvode. Včeraj je imel Wekerie v klubu liberalne Btranke govoriti o položaju. Ta njegov govor bo situvacijo nekoliko pojasnil. Da še ni vse v tako lepem redu, kakor zatrjujejo Wek«r)a podpirajoči Usti, kaže to, da je veleposlanik v Be-rolinu, Szozy^ny Maricb, odpotoval na Dunaj. Splošno se sodi, da je to v zvezi s politično situvacijo. Szo-gyeny je bil kot točen poznavatelj ogerskih razmer poklican k cesarju in ker je nasprotnik cerkveno-političnih predlog, ne pričakujejo ogerski prvaki nič dobrega od njegovega uplivanja. Vsekako je že to karakteristično, da je S/ogyenyjev prihod a a Dunaj obudil v vseh političnih krogih največjo senzacijo. Pravda proti Hama nota Skandalozna pravda v KoloAu ae nadaljuje v odsotnosti zagovornikov. Zatoženci ao sodnikom dokazali, da je stvar po zakonu zastarela in da jih radi razširjevanja memoranduma ni moči pre-
ganjati. Sodnikom je to sapo zaprlo, ne pa državnemu pravdniku, ki je hladnokrvno izjavil, da se obtožba ne nanaša na razširjenje memoranduma, ampak na sestavo. Zatoženci ao državnemu pravdniku iz obtožnice dokazati, da je njegov ugovot ne-resničen, vprašali, zakaj so potem toženi razlirje-tnlci, a vse to ni nič pomagalo. Sodišče je sklenilo nadaljevati obravnavo. — Okolu KoloSa, v bližnjih vaseh, ne je zbralo na tisoče Rumunov, katerim branijo Luzarji vstop v KoloŠ. Kdor sine besedo proti Madjarom, na odpelje v zapor. Vlada je uredila poseben koreapondenčni urad, ki razpošilja neresnična poročila o tej pravdiv
Nadvojvoda Albreoht v Bosni Generalni Inspektor <*ete avstrijske vojske, nadvojvoda Albreeht, porabil je binkoštne praznike za potovanje po Bosni in po Hercegovini, kjer je bil že 1. 1886 Potovanje je bilo pravi triumfalni sprevod. Nadvojvoda se je mudil v Baajalukt, v Sarajevu in v Mostaru in bil povsod jako slovesno vzprejet.
Vii a u je stržare.
Časti primerne besede* Dva člana francoske vlade sta porabila binkoštne praznike, da govorita aa raznib shodih o potrebni jedinosti mej Francozi, izvzemši seveda „brez-domovinske socijaliste". Naučni minister Spuller je govoril  v  PoitierBu  in vabil  duhovščino,  naj ne oklene prapora republike, obljubljajoč, da bode vlada razmere mej  državo  in  cerkvijo  sodila  v duhu prave tolerance in se ogibala vsem bojem. Minister Rayaal je v Lyonu govoril zoper socijaliste in niih prilepke, dolžeč j-h, da delujejo na desorganizacijo domovine.   Potegoval se je za močno, ne reakcionarno vlado in sa jedinost vseh Francozov. Kakor se kaže, pride končno Gambettino geslo: »Le eleri-calisme voda I' esnemi" vender ob veljavo. Mejnarodni rudarski shod. Na binkoštni ponedeljek začel je v Berolinu zborovati letošnji mejnarodni rudarski kongres. Rudarji  so  mej vsemi delavci najbolje organizovani in so vBled tega postali prava socijalna sila, s katero mora računati vsaka vlada.   Letošnji shod se ima baviti ■ vprašanjem o osemurnem delavniku, o mejnarodnem mejsebojnem  podpirsnju pri štrajkih, o delovanju žensk, o regulaciji mezde itd. Na shod so prišli odposlanci rudarskih zvez iz vseh krajev. Največje zanimanje obuja to, da so zastopniki angleških »trades-unions", ki so bile doslej protisoci-jalistiške, stopili očitno  na socijalističko stališče, tako,   da je smeti reči:   Vsi evropski rudsrji so organizovani na  podlagi  socijalistiškega programa. Angleški panamino. Včeraj smo na kratko popisali fiaasčsi škandal, v kateri je mimo raznih bivših ministrov zapleten tudi sedanji trgovinski minister žid Mundella. Čim •e je angleško časopisje  uverilo, da je Mundella dejanski kompromitovan, zahtevalo je soglasno, naj odstopi. Samo dva dni je trajal ta boj in minister ae je moral ukloniti javnemu mnenju in odstopiti. Portugal in Brazilija. Mej Portugalom in Brazilijo se je že dlje časa obstoječe nasprotstvo tako poostrilo, da sta obe državi ustavili vsako diplomatično občevanje in odpoklical! svoje zastopnike. Ali utegne konti kt imeti Še drugih posledic, to sedaj še ni znano.
urednika imenovanih listov vsak hip nove tožbe, zasledovanja, preiskavanja in kazni na vrata, to pač hudo boli usmiljeno gospo lo, da ae more širšemu sveta prikriti takih svojih bolečin in — bolečinic. Tudi v sobotni  .Slovencevi"  številki pretaka bridke solsice nad usodo omenjenih urednikov, češ, ubožčska, kar šestero tiskovnih pravd bosta imsln pri prihodnjem zasedanju goriške poroti. Zares, izredao zanimanje. Hvala lopa I — Lo toliko moramo opomniti, da tistih šestero tiskovnih pravd ao gotovo jedino le srčne Željice naše velekatoliške semesiške gospode, kajti v resnici bosta (če pojde vse po sreči!) le dve pravdi. Torej kar štiri pravde si gospođa umisli v svoji burni domišljiji?! Katera je prva pravda? Evo! Čitateljem »Slov. Naroda" je znana škandalozna zadeva o tistem grozovitem Solkanskem napadu (!) na štiri Goričane. Nad 100 Solkancev je bilo preslišanih pod prisego, a nič ni prišlo na dan tega, česar si je želel ves labonaki Izrael, pač pa nasprotno, da Sohaaci n i a o napadli Goričsnov. Laš'ii listi so v tej zadevi strahovito pisarili in udrihali po Slovencih v obče, nazivaje nas »divjaški narod" z živinskimi nagoni".  A kaj sta zagrešila »Soča* in ,R nnovamunto" ?!  Registrovala sta aasproti lahon-skim listom dve govorici, ki sta bili splošni v Gorici in okolici — in sicer: 1. ds jedni vidijo povod napadu v tisti razdražsnosti, ki je sastala mej delavskim stanom proti jednemu napadascu (Travanu), ki je vodja okrajne bolniške blagajne — in 2. da splošno se govori, da Goričasi ao se pretepli sami mej sabo. (A za to domnevanje ju govorilo etokrst več znamenj, nego proti Solkancem!) — Zaradi teh dveh notic drznil se je Travan tožiti;   njegov zastopnik je dr. Frapporti. — In glejte našo katoliško gospo lo, kako se oaa  veseli, da bosta urednika „Soče" in »Rinnovameata" sedela radi te škandalozne zadeve na zatožni klopi!  Ves labonaki Izrael in vsa irredenta bo vriskala od veselja, češ, zopet smo jih malce pritisnili na steno! Ia ž njimi bodo vriskali tudi gospodje v goriškem semenišču in kar jih  je  pod  njihovim   vrhovnim pokroviteljstvom.
Scbdie Seelen finden sich!" Druga pravda je pa čč. čitateljem „Si. N." že znaša. Vitez Tonkli si išče pred porotniki svoje politične časti. Ali kar išče, to najde. Razloček je le v tem, da išče časti pred porotniki, kjer mu je ne bodo mogli dati niti tedaj, ako bi bil tiženi urednik obsojen, kar ko-nečno Še ničesa ne dokaže. — Iz obravnave, ki izide v tisku po stenografskem zapisniku, si bo ves Bvet mogel narediti jasno sodbo o vitezu Tonkliju in maraikakem njegovem nizkopokloniku. — Kdo plača stroške, naj se pa „Slovence" ne briga. Kaj pa, ako bi jih moral plačati vitez Tonkli? Kaj potem?! Na to morebitnoBt, kakor se zdi, samo-evestna gospoda niti se misli. Vederemo!
Dopisi.
In Gorice, 14. maja. [Izv. dop ] ( „Kršča n-ako-katoliška ljubezen") v Goriškem semenišču ne more mirovati, marveč jednako usmiljenemu Samaritanu vsak hip izkazuje usmiljena dela svojim — politiškim nasprotnikom. Vs> svojo ljubezen in skrb pa obrača omenjena gospdda v prvi vrsti urednikom (sic!) „Soče" in  „R nnovamenta". D* imata
kor svatovska, pa zopet otožno kakor mrtvaška pesem. A ona ga sluša, sluša, in pogled ji blodi po zraku. Potem hipoma udari z nožico ob tla in vzravna glavo!
— Luscinia philomela, pa kaj! Ali izruje trpotec iz zemlje, pa ogleduje prstič, v kateri se je še kot dete vrezala in na kateri ji je Ikonija trpotca privezala. Gleda lističe in misli nekaj, pa ga potem nekako srdito vrže iz rok in nekako zaupno zaše-peče: — Plantago lanceolata — navadna stvar!
Nekoč zopet stoji sama v sobi. Nekako strašno se bori sama s seboj. Uder6 se ji solze, pa plaka, plaka, pa zopet hipoma otare oči, zgrabi knjigo, jo zažene na mizo in odpre, pa jame čitati.
Nekoč je sedla pod oreh. Plete, a knjigo Bi je položila na krilo; nabrala je oči in čita, ne da bi prenehala. A na Beoožeti nad njo stoji mlad človek. Naslonil se je na kosišče in išče z očmi popove hiše. Koj potem vzame dvojnice, zapiska nanje in njih jasen pisk otožno plava po zraku. To ni znana pesen niti igra — kdo ve\ kaj je to! Hipoma zažene pisčal na tla, viha s prsti ono malo dlačico nad ustnicami in mrko gleda v kočo, kjer je šola. Kri
mu sili v oči, vlažne bo, in lice mu gori kakor v vročinski bolezni.
A ko mrak zagrne zemljo, plazi se nekdo kraj popovega plota. Na njem se ne beli seljaška srajca niti ne ostaje na polu široki sled od opsnk. Nasloni se na ograjo, a iz popove hiše se pomika počasi, kakor lunini žarek, druga slika v dolgi opravi; Btopa k plotu in dolgo in tiho Sepečeta. Nihče ne vidi niti ne opazi na drugi strani izza BkladišČa črnih Pavlovih očij, kako  presekavajo nočni mrak
— Jaz v resnici ne vem, kaj bi storila? govori slika z dvorišča.
— Ostani! pravi slika z ulice.
— Glej, precej si hudi
— Jaz ne maram za male duše niti se ne maram tu s teboj lizati! Jaz hočem, da pokažeš da li me ljubiš ali ne! Prvo ali drugo! Jaz nečem krožnika dvojih lic. Ne maram za ljudi, ki ne mogo, kar hote, a kar raogo, nočejo. Ali — ali! . . . Jaz vidim vse . . . Raje se vrni, pa čitaj sentimentalne romane in poljubljaj očetovo roko . . .
(Dal)e prih.)
Primorsko planinsko društvo v Ljubljani in na Bledu.
i Konec.)
Ko Brno v ponedeljek zjutraj okna odpirali, bila je Ljubljana v gosto meglo zavita; to nam je dajalo upanja, da bode osvanil lep dan in nadeja nas ni prevarila. Takoj za Medvodami razplinile bo so megle in zasijalo je solnce, ki nas je izpremljalo ves čas skupnega bivanja.   Naši gostje niso vedeli, da je jutranja megla v Ljubljani navadno ozaanje-valka lepega dne; vender ae je dala samo trojica odplašiti, vsi ostali so sa udeležili izleta in kakor so nas uveravali in smo tudi sami prepričani, ni jim bilo žal, da bo si šli ogledat biser naše domovine.   Po vsem potu dobili bo dokaze, da vo vzbujeno ljudstvo ceniti in uvaževati poset zastopnikov bratskega naroda. Že v Š t. Vidu grmeli so topiči ob prihodu juternjega vlaka, ki je seboj vozil članove primorskega in slovenskega planinskega društva.   Na postaji pozdravil je gosp. župan izletnike v ime občine, čitalnice in rokodelskega društva. Na Trati pri Loki pozdravil je g. dr. Ar ko v ime čitalnice goste.   Na obeh mestih bili so prisotni mnogobrojni članovi s svojimi zastavami. Posebno odlikoval se je naš starodavni Kranj.   Ob železnici na  obeh  krajih  kolodvora bili so nameščeni mnogobrojni dečki s zastavami v rokah. Icletnike pozdravila sta g. notar Globočnik in g. mestni svetnik Saj o vic v ime čitalnice in bralnega dru-gtva.  Lep venec krasnih dam pa je obsul 8 cvetlicami goste, katere j a ta  izraz  ljubeznivosti vrlo navdušil. V Kranji pridružilo se je nekoliko gospo le planinarjem in dalje smo drdrali mimo Podnarta, kjer nas je vzprejelo pokanje topičev.  Na visokem Vidovcu pozdravljale so nas plapolajoče zastave
vrlih Kamenogoričanov in Kropenčanov. V Lescah slelnjič, izrekla sta dobrodošlico gostom g. župan Peternel v ime občine Blejake in g. učitelj Run v ime Blejskega bralnega društva. Zastopniki društva, krepki možje v narodni noši, izzvali so zanimanje hrvatskih planioarjev. Da ae je tudi na vseh rečenih mestih vzprejem vršil ob pokanji topičev, nsm ni treba de posebno pristavljati. Na vsaki postaji, kjer so dotični zastopniki pozdravljali planinarje, odgovarjal je s prijaznim priznanjem g. Bole, predsednik primorskega planinskega društva. Izletniki pit iu domačini dozivali so si mej sobno krepko .Živeli Slovenci in Slovenke" ter „Živeli Hrvati in Hrvatice". V .Medvedji" in v .Radovljici" pokazal je molk dosti glasao, v kakovem mrtvilu te dve mesti žive.
Večinoma na kolih prispeli so izletniki v Za* gorico, kjer je bilo na mnogih hišah izobešenih za-etav; ustavili ao se pri g. županu Peternelu in se z zajuterkom pokrepčali, potem pa ob desetih odrinili na Blejski grad. Razgled po jezeru in po krasni okolici je bil velečasten in je izvil mnogokateremu gostu glasno priznanje o krasoti tega predela. Na povratku privezli Brno se na čolnih na Blejski otok, kjer se je zvon vedno glasil, potem pa bibo odrinili v .Luiizino kupelj". V elegantnem salonu imelo je obed 60 izletnikov.
Na koncu obeda ustal je g. 1\ o 1 e ter se v toplih  besedah  zahvalil odboru slov. planinskega društva, katero je po bratski vzprejelo pobratimsko društvo ter mu priredilo primeren vzpored. Izrekel je zahvalo štovanemu Ljubljanskemu občinstvu za mnogobrojni vzprejem pri dohodu in za poset pri koncertu. Zahvalil se je pevskemu društvu .Ljubljani", ki je pripomoglo, da bo je zabava živahnejše vršila in da se je dala prilika slavni „Jadranski vili* pokazati avojo veščino v udarauji tambur.c, ki si je pridobila toliko glasnega priznanja. Konečno se zahvaljuje občinam, društvom in odborom, ki so oskrbeli in priredili tako sijajen vzprejem društvu in slednjič še vsem osebam, ki so si pridobile zaslug za sijajen vspeb izleta. — Nato je odgovoril predsednik slov planinskega društva g. prof. Orožen, ki je orne njal neprilik, katere so zavirale, da sa vzprejem društva in uspeh poseta ni tako vršiti mugel, kakor bi bilo želeti, ker sta neugodno vreme iu pomanjkanje primarnih  prostorov zavirali  pravi razvitek veselega društva.   Izrekal je nadejo,  da se bode bratskima društvoma ponudila še mnogokrat prilika, ukupno si ogledavati krasote slovenskib  planin in hrvatskega krasa in morja. — Naposled govoril je g. profesor M i I č e t i č iz Varaždina.   Dejal je, da je kot dijak popeval pesem .Otok bleski,  kinč ne beški". Želel si je videti ta predel slovenske zemlje, ki ga je danes s svojo lepoto presenetil. Povdarial je, da je ta lepi kraj stvarnik podaril tudi vrednemu narodu, da ga čuva, narodu, ki je sam iz sebe se dokopal do zavesti; konečno izreka željo,  da naj slovenski narod vztraja čuvajoč svojo lepo zemljo kot svojo in se ne da iztisniti od strancev.  — Da so bili vsi govori z burnim povlađivanjem vzprejeti, je jasno in da ae je navdušeno odpevala .Lepa naša domovina", uineje se samo ob sebi.
Po obedu dali so se izletniki Bkupuo fotogra fovati. Žal, da je bil čas, odmerjen skupni zabavi, prekratek. Ob dveh krenili so izletniki v L^sce, odkoder bo se odpeljali v dveh različnih vlakih v Ljubljano. Še jedenkrat zahvalil se je g. predsednik primorskega plan. društva za vzprejem , Slovenci se rokujejo in opraščajo s članovi primorakega društva in brzi vlak, ki je bil kmalu po prihodu gorenjskih vlakov v Ljubljano dospel, odnesel nam je mile goBte v njihovo domovino.
Mi pa se bodemo z veseljem spominjali veselih dnij, katere smo preživeli v njibovem društvu in samo želimo, da bi tudi v njih bila uspomena na te dni tako ugodna!
Domače stvari.
— (Važna jezikovna odločba,) o kateri smo včeraj iz Piiberka na Koroškem brzojavno poročali, došla nam je v prepisu ter slfl'e — ker je intimat nemški I! — v slovenskem prevodu: .Št. 61. — Županu gospodu Simonu Klo kerju v Bistrici pri Pliberku. — Visoko c. kr. ministerstvo za notranja dela je glasom odredbe z dne 2 6. marci j a t. I, Št. 2433, ugodilo Vašemu rekurzu ziper odločbo visokega c. kr. deželnega predsedstva v Gelovci z dne 15. in 27. septembra 1893, št. 1496 in 1546, b katero se
je potrdilo, da morate plačati 5 gld. oziroma 10 gld. kazni, naložene Vam s tuuradnimi dekr ti z dne 25. svgusta in 2. septembra 1893, št. 115 in 120, ker ste rabili slovenski jezik v poročilih do c. kr. okrajnega glavarstva v izročenem področji ter Vas oprostilo od imenovanih kaznij, ker ni nikakega, po §. 9 5. občinskega reda kaznivega prekrška dolžooati in ker občini Bistriški, v kateri prebivajo nkoro izključivo le Slovenci, ni moći na podlagi nikake zakonite določbe braniti, da se v služ benem občevanji z višjim si okrajnim glavarstvom poslužuje slovenskega, v koroški deželi navadnega jezika. — O tem Vas obveščamo vsled odredbe visokega c. kr. deželnega predsedstva z dne 5. majnika t. 1, št 660. — V Ve-likovci, 10. majnika 1894 C kr. okrajni glavar: Kolenz*.— Mi bodemo o pomenu te poštene odločbe več govorili v jedni prihodnjih številk.
— (.Slovenska Matica") bode imela jutri ob petih pjpoludne v mestni dvoraui svoj XXIX. občni zbor, na kar opozori še jedenkrat gospode Matičarje z željo, da se zborovanja mnogobrojno udeleže), — odbor.
— (Občinskega sveta Ljubljanskega) seja ko prične jutri Šele ob sedmih zvečer z ozi-rom na „Mat ce Slovenske" vel ki zbor, ki bode jutri ob 5. uri popoludne v mestni dvorani in utegne vsekako trajati Čez 6. uro.
— (Odvetniška zbornica kranjska) ima dne 19. t. m. popoludne svoj letni shod. Na dnevnem redu so dopolnilne volitve.
— (Društvo .Pravni k") napravi letos svoj izlet v Novo Mesto in s.cer, kakor je sedaj določeno, v nedeljo 8. julija t. 1.
— (Delavsko pevsko društvo »Slavec") bode julija meseca praznovalo svojo desetletnico pod pokroviteljstvom gospe dr. Ivan Tavčarjeve.
— (R u d e č i križ.) Občni zbor tega društva za Kranjsko se je vršil včeraj v mestni dvorani. Predsednik je poročal o društvenem delovanju v minulem letu in predložil računski zaključek. Zbor je oboje odobril, potrdil neko premembo pravil in voli! računskim preglednikom drž. posl. gosp. J. Kušarja, njegovim namestnikom pa trgovca gosp. J. Lozarja. Obširnejše poročilo priobčimo jutri.
— (Osobne vesti.) Absolvirani pravnik g Edvard G r u m je imenovan pravnim praktikantom pri politični upravi na Kranjskem. — Začasni učitelj glasbe na L;ubljanskem učiteljišči gospod Alojzij Sokoli je imenovan definitivnim in uvrščen mej vadniŠke učitelje. — Poljedelsko miuisterBtvo je potrdilo imenovanje g. Frana G o m b a č a , katerega je deželni odbor kranjski nastavil potovalnim učiteljem za vinarstvo.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lisi h sta poslala: G. dr. S. Kraut na Brdu 10 kron 20 vin., katere je nabrala gospica E<sa Mazuran povodom 751etnice njenega strijca gosji. Janeza Svarcla v Prevojah. — Gospa Marija T e r č e k v Ljubljani 4 krone, na-mestu venca na rakev gospo Mariji Perdan. Skupaj 14 kron 20 vi;:. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
— (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: Gosp. dr. S. Kraut na Brdu 10 kron, katere je nabral g. Janez Švarcel v Prevojah v veseli družbi povodom svoje 75letnice. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Birma v Ljubljani.) Oba binkoštna praznika je bilo v Ljubljani v stolni cerkvi birmanih 2010 otrok. Iz Ljubljane jih je bilo 571, iz drugih krajev pa 1439 birmaucev.
— (Zglaševanje črnovojnikov. ) Zakon o zglaševanju črnovojnikov je zadobil pravno veljavo in tisti, katerih bo tiče, se morajo po njem ravnati. Ta zakon ukazuje v § 1.: Tisti Črnovujniki, ki bo služili v vojski, pri mornarici, pri domobran stvu (uštevši reserve) ali pri orožnikih, kakor tudi tinti, kateri bo določeni za posebne službe, kedar se skliče črna vojska, in ki so v to svrho dobili posebne izkaznice, so dolžni, zgtasiti se jedenkrat na leto pri občinskem uradu tiste občine, v kateri prebivajo, in to v času, ki se določi s ozirom na pridobitne razmere sploh. Le ako bi to v dosego smotra ne zadostovalo, se morajo /glasiti pri osebi ali obla-stvu, katero je določiti z ozirom na bivališče zgla-ševančevo. Za to ni smeti več porabiti, kakor jeden dan. Domobrannki minister sme v posebnih slučajih posamičnikom dovoliti pismeno zglaševanje. Tisti črnovojniki, ki imajo izaazniee, morajo vsako pre-
membo svojega rednega bivališča tekom 30 doij pismeno ali ustno naznaniti pristojnemu oblastvu. § 2. določa, da je tiste, ki greše zoper te določbe, kaznovati po § 62. vojinskega zakona iz leta 1889.
— (Kontrolni shodi v Cerknici.) Korno poveljništvo v Gradci je dovolilo, da se bodo vojaški kontrolni shodi za novi sodoi okrsj Cerkniški odslej vršili v Cerknici.
— (Prenovi jen je stare kapelice v Kamniku.) Notranji prostori starinsko znamenite tronadatropue kapelice na Malem gradu v Kamniku so se prenovili. Kapelica je zdaj obiskovalcem zopet odprta.
— (Razširjenje šole.) Dvorazredna ljudska šola na Bledu se bode razširila v trirazred-nico. Ko bode pripravljena potrebna tretje učna soba, se takoj razpiše služba tretiega učitelja.
— (D o I e s j s k o pevsko društvo) priredi v nedeljo dne 20. t. m. koncert na Brunerjevem vrtu. Sodelujejo tamburaši in mestna godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 novčičev.
— (Slovensko braluo društvo v Sevnici,) ki je v jeseni imenovalo mariborskega škofa dr. Mihaela Napotnika in DjakovBkega biskupa Josipa Juraja Stroasmaverja svojima častnima članoma in jima poslalo častni diplomi, je dobilo nedavno od obeh cerkvenih dostojanstvenikov jako laskavi zahvalni pismi.
— (Strela udarila v voz.) Minuli teden vozilo se je več 1 j udi j na vozu iz Opčine v Trst. Mej potom nastala je nevihta in je strela udarila v voz. Dva na vo/u sedeča kmetovalca Jožef Semič in Janez Stibil sta se zgrudila, kakor mrtva na tla. Druge tri osebe niso bile poškodovane. Prihiteli so kmalu ljudje na pomoč in odnesli brez zavesti ležeča v van, kjer sta bo kmalu zavedla in popolnoma okrevala.
— (Pogumne Ravno gorke.) V Ravni-gori v Vrbovskem okraji na Hrvatskem služboval je več mesecev kajielan G M. kot župni upravitelj in se je tako omilil, da je nastala velika razburjenost, ko se je čulo, da je premeščen drugam. De-putaci;a občanov je šla prosit k škofu in je pov-darjala, da so vse ženske v občini jako razdražene. A vse je b lo zaman. Ko je nedavno prišel novi župnik v občino, čakalo ga je nad 500 R*vnogorskih krauotic na občinski meji. Župnik je bil izuenadjen, da se ga vzprejme tako sijajno, a kmalu bil je konec tej prevari. Nekoliko nežnih rok poprijelo je konje za uzde in obrnilo voz nazaj proti oni strani, odkoder je prišel. Ko je Župnik povpraševal, zakaj se vse to godi, stopi mlada žena k vozu, in polju-bivši župniku roko pravi: Oprostite velečastiti gospod, mi ne moremo drugače, ne delamo iz lastnega nagiba, nego angelj Gabrijel se nam je prikazal in nam tako velel. Župnik se je naBtnehuil in rekel: No otroci moji, če me nočete in če Vara je angelj Gabrijel ttku velel, ne bodem se Vam usiljeva), a vsaj to mi dovolite, da pogledam kraj, kjer je Bog ustvaril tako krepke ženske, kakor ste Vi. A tudi tega mu ti ai dovolile vaške amazonke in mej glasnim njihovim krikom moral se je odpeljati nazaj. Vsa stvar se bode zd.«j razpravljala pred sodiščem.
— (Ameriški Slovenci.) Slovenci v Clevelandu so ei ustanovili svoje bralno društvo, ki prav lepo uspeva, ter je tudi že priredilo veselico z dramatično predstavo. — Dae 17. aprila je v Ročk Springs-u, W>s , ponesrečil Josip Potisek, doma iz Kočnice, okraj bintriški. Delal je v premogokopu, kjer se je utrgal 400 funtov težak kamen in ga ubil. — V Romeo Ville, III., je dne 25. aprila ponesrečil Martin Simonič iz Drašič pri Metliki.
— (Opomin iz Trsta.) Gospod, kateri je nabral v miuolein letu več kron z namenom poslati jih uredništvu »Slov. Naroda" v korist .Narodnega doma" v Ljubljani, naprošen je uljudno, da izroči isto svoto čim preje ter ntznani imena darovalcev.
7----
Slovenci ln Slovenke! ne z&blte
dražbe sv. Cirila ln Metoda 1
&w- _—-4
Razne vesti.
"(Velike francoske telovadske slav-nosti v Lyonu) udeležilo se je tudi več deputacij čeških Sokolov, ki bo bili navdušeno vzprejeti. Pri banketu na čast ministru notranjih zadev Ravaalu se je mej drugimi zdravicami napijalo tudi županu mesta Prage.
* (Ogersko- slovanski slovar.) V glavnem zboru PeterburSkega blagotvoriteljnega društva bo je sklenilo, da društvo izda na svoje stroške ogersko slovanski slovar, ki ga je sestavil madjarsk duhovnik.
* (Nemški cesar Viljem) se je te dni pokazal kot — gasilec. Nekje blizu Berolina*nastal je bil pr '/.at. Cesar je prihitel na pogorišče, odprl lastnoročno kurnik, v katerem so bili pogorelčevi piščanci in rešil nedolžne živalice grozne smrti. Pomagal je nadalje iz hleva spraviti kravo in se sploh silno trudil, kakor pravi oče. Ko je bil ogenj večinoma že pogašen, rekel je cesar po daljšem premišljevanju: nNe vhid, kako je ogenj nastal*, na kar je poleg njega stoječ kmetic modro pripomnil: „Ick ooch meh".
* (Dvoboj mej bratoma.) Brata Botija sta bila ugledna trgovca v mestecu Quintanar na s plinskem. Mej njima je bilo uepremostno nasprotje in ko sta bo zopet jedenkrat skregala, sta sklenila, da se bodeta dvobojevala in sicer na pokopališči. Starejši brat Izidor je tu nakrat iz avil, da se ne mara biti s svojim bratom, a ta se mu je rogal, češ, da se boji. ,Bodisi! Ubij svojega brata, če hočeš", odvrne Izidor in vrže samokres proč od sebe. Mlajši brat Eligij mu je odgovoril s tem, da mu je bodalo sunil v prsa in ga, dasi je bil takoj mrtev, na grozen način mrcvaril; potem se je morilec svojega brata PBm prijavil sodišču.
* ( K o n i h k o meso na Dunaj i. ) V minulem letu se je na Dunaji zaklalo 18.909 konj in použilo njih meso.
Književnost.
— »Slovanski Svet" ima v št. 9. to-le vsebino: Problem utrakvisma v Avstro-Ogetski; — O gospodarstvu Rudije in njenih nasprotnikov; — Poslanica biskupa Posilović* o staroslovenskoj liturgiji; — Iz poezij Prešernovih; — Na deželi; — Uspomeni hrvatskih mučeniks; — Rodu; — Vidovdan; — Der Kouigssobn Marko; — Listek; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovauskem svetu ; — Književnost,
— .Popotnik." Glasilo Ziveze Bloveuskib učiteljskih društev" ima v št. 9 to-le vsebino. Psi-hologičui listi (H. Schreiot r); — Slovniška teorija Keruova (Dr. Bezjak); — Šolstvo na ameriški razstavi (J. S); — SlovBtvo. (Poročilo odbora za cceno bIov. mladinski!) ap:sov); — Novosti; — Društveni veKtnik; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji.
— Novi denar in hitri računar — tako se imenuje v založbi £ Pawie v Gorici izšla, 160 slranij obsežna knjižnica, ki prinaša primerna pojasuila o novi valuti, in priprostim ljudem potrebna j.reračunanja.
Brzojavke.
Dunaj 16. maja. V dauašnji seji poslanske zbornice naznanil je predsednik, da je umrl posl. Nischelwitzer in se ga je spominjal s toplimi besedami. Predno se je začela razprava o proračunu poljedelskega ministerstva, protestoval je Mladočeh Dyk proti sklepu predsedstva, da je vse dele tega proračuna rešiti v jedni debati. Za besedo so se oglasili contra: dr. Ferjančic, P f ei f e r; pro : Povše, Robi č, Suklje. Povše ju razpravljal o Vipavskih vodah, o gozdnih razmerah na Gorenjskem, o vladnih agraruosocijaliiih predlogah in urgiral imenovanje živinozdravnika za Postoj i no. Fer-iančič je obširno razpravljal o vodnih razmerah na Notranjskem in o osuševanju nekih krajev ter o razmerah Idrijskih rudarjev.
Dunaj 16. maja. Finančni minister Pleuer in naučni minister Mudevski sta imenovana tajnima svetnikoma.
Dunaj 16. maja. V petek se stavi v poslanski zbornici inicijativni predlog, naj se zakonito uvede osemurni delavnik za rudarje, naj se odpravijo rudniška konsunina društva iti dovoli rodbinam v Ostrovici ustreljenih pre-mdgarjev državna podpora.
Dunaj 16. maja. Vsi strajkujoči zidarji začeli so danes delati.
Budimpešta 16. maja. Na predlog Wekerla je sklenila poslanska zbornica, da zanič jutri razpravo o nunciju magnatske zbornice glede civilnega zakona, razpravo o zakonu glede podržavljenja matic pa odloži za sedaj.
Peterburg 16. maja. V JalutoroNVBku je policija zasačila 30 ponarejalcev denarja. V boju ž njimi sta bila ubita dva pnnarejalca in štirje redarji. V Gančiti, v guberniji Vilna. so kmetje umorili sest članov neke židovske rodbine.
Beligrad 16. maja. Vlada je reaktivirala poslanstvi v Berolinu in v Rima. V Berolin pride kot poslanik Garašanin, v Rim Franasovič. Vlada je čestitala Nataliji k rojstnemu dnevu, prvič, odkar je bila iztirana.
Rim Iti. maja. Policila je v stanovanju odvetnika dra. Siana zasledila roulette-banko in veliko tisoč lir konfiskovala. Na lici mesta je zasačila jednajst oseb, mej temi dva diplomata, dva visoka duhovnika, nekega bivšega ministra in nekega višjega policijskega uradnika.
Rim 16. maja. V Calitriju so bili veliki izgredi. Ljudje so napadli mestno hišo, pobili uradnike in hišo užgali.
Listnica uredništva.
Gosp. dopisniku pri Sv. Križi: Vaš dopis amo oddali uredništvu „Rodoljubovemu".
Umrli so v I, jiiltlj.tul:
11. maja: Marija Peham, črevljarjeva hči, 2 leti, Strelifike ulice št. 11.
12. maja: Marija Cerar, rudarjeva žena, 51 let, Kravja dolina št. 11. — Marija Merhur, gostija, 80 let, Kolezijske ulice it. 26.
13. maju: Frančiška Knoblehar, delavka, 20 let, Stari trtr št. 20.
14. maja: Ludovik Ernest pl. Appel, majorjev »in, 4' , leta. Stari trg It. 3. — Marija Perdan, zasebnica, 7-s let, Cecarjs Jožeta trg št 13.
15. maja: Andrej Janež, klavec, 45 let, Poljanska cesta št. 25.
V deželni bolnici-9. map: K aro I Wagner, marker. 48 let. 10 maja: Jožef Ahlln, hiapec, 30 let. 11. maja: Anton Aužifi, gostač, 76 let.
Meteorologično poročilo.						
T i	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
15 maja	7. zjntraj '2. popol. 9.zvečer	735 4 ... '34 8«*. • 35 5 »<■.	11 6° C 224« C 15 31 C	i ■I. sev. jasno si. j v z. obl. al. zah.; jasno i		0 00 na.
Srednja temperatura 16*4°, za 2 4   nad normalom.
ZD-CLrxaJslssi borza
dne* 16 maja t. I.
Skupni državni dolg v srebra    .... 98
Avstrijska zlata renta....... 120
Avstrijska kronska renta 4" (,..... 97
Ogerska zlata renta 4"/0...... 119
Ogerska kronska renta 4°/u..... 95
Avatro-ogerake bančne delnice        .   .   . 9 <9
Kreditne delnice......... 856
London vista........... 11*5
NcmSki drž. bankovci za 100 mark    .   . 61
20 mark............ 12
20 frankov........... 9
Italijanski bankovci........ 44
C. kr. cekini .   . ........ 5
Di:e 15. maja t I.
!•/, drtavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147
Državne Brečke iz I. 1864 po 100 eld..   . 200
Dunava reg. srečke 5»'0 po 100 gld.   .   . 126
Zemlj. obč. avstr. 4l;//o zlati zaat. listi    . 123
Kreditne srečke po 100 gld...... 196
Ljubljanske srečke........ '■!'>
Rndollove Brečke po 10 gld...... 22
Akcije anglo-avstr. banke po 20o gld. .   . 151
Tramway-dru*t. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 30O
Papirnati rubelj......... t
gld.	45	kr.
■	30	«
1	45	0
n	95	t
*	45	II
	—	■
n	—	n
>	25	n
»	20	it
•	30	%
•	26	■
»	96	n
■	65	n
■	90	it
gld.	—	kr
• n	50	■ p
n	50	n
■		H
a •	50	n •
t	75	o
m	34	m p
Zahvala.
Za mnoge dokaze najarf nejSega soCutja moj boleznijo in o smrti našo dm***', dobre matere, odnosno tašče, babice in prababice, gospe
Marije Perdan poro J. Klembas
kakor tudi ta mnogobrojno spremstvo drago pokojnice do poslednjega počivališču, potem za mnoge krasne vence izrekamo vsem svojo najsrčnejšo in najtoplejšo zalnalo. Zlasti pa se Se zahval) o jemo alavreiuu pevskemu društvu .Slavec" a« krušno nagrobno pefjo.
(543) Žalujoči ostali.
Lepa trava
Ne   produ   po«l   koIo   u^otlnlmi pogoji.
Več se poliva: Ulice ni* Ura«! at. 10. (542—1)
G. tr glavno ravnateljstvo avstr. Url, železnic.
Izvod iz voznega reda
-v-ol?Q.-vTn.e>gret od 2.. 3aa.ok.jaL 1664.
Naatopno omenjeni prihajal'tI ln odhajalni caai oanaćenl ao V mr+dn}rrrr<>p*k*m nun. Srednjeevropski čas J« k rajnemu caiu t Ljubljani aa 9 minuti naprej.
Odhod Is Izubijane (juž. kol.).
Ob 1». «*ri S min. fHt noti otehni vlak ▼ Trbii, Pontabel, Reljak, Celovec, Pranuenifeete, Ljubno, c«a Holithal T Aunt«, Iacbl, Onnn-den, Solnograd, liend-Gaateln, Zeli na jeaera, Stevr, Lino, liudejevioe, PlienJ, Marijin« var«, Kifer, Karlove Tara, Prancove Tare, Prago. Iilpaijo, Dunaj Ti a Arnitettan.
Ob S. uri 7 min. tjtttrnf meianl vlak v Kočevje (t Rudolfovo od dneva) otTorjenja prometa).
Ob 7. *tri lO min. mjutraj oaebnl vlak v TrbIS, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Fransenafaeta, Ljubno, Dunaj, če« Helzthal t Solnograd, Dunaj vla Amatetten.
Ob 11. uri 41 min. dopolutlnm metani vlak v Kočevje (v Rudolfovo
od dnera otvorjenje prometa). Ob 11. url SO min. dopolurtn* oaebni vlak t Trbii, Pontabel, Beljak,
Celovec, Franaenafeate, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popolurfnr oaebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec,
Franaenafeate, Ljubno, čea Selithal v SolnOfrrad, Ijand-Gaetain, Zeli
na jeaeru, Inomoat, Kregnio, Curili, Genevo, Pari a, Btejrr, Lino, Omun-
den, Iiohl, Bad«jevice, Plaenj. Marijin« var«, Kaer, Firanoove vare,
Karlova vare. Pravo. Llpako, Dunaj via Amatotten. Ob O. uri SO min. *fW*»r meianl Tlak v Kočevja (v Rudolfovo od dneva,
otvorjenj« prometa).
Prihod ▼ Ljubljano (jnž. kol.).
Ob B. uri S3 min. mjutrni otebnl vlak a Dunaja vla Amatetten, LIp-
aije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov,
Planja, Budajevio, Solnofrrad«, Linea, Hterra, Omundena, Iaottla, Aua-
aeea, Zolla na Jeaeru, l>r.nd*Oaatelna, Ljubnega, Celovca, Beljaka,
Franaanafeat«. Trhlia. Ob S. ««ri 6 min. rfiitrttj meiani vlak ia Kočevja (la Rudolfovega ato-
prav od dneva, ko bode promet otvorjen). Ob 11. Mri H7 min. dopoiusin« oa«bnl vlak a Dunaja vla Amatatten,
Tjlpatj«, Prag«,   Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih
varov, Planja, Budejevio, 8olnograda, Llnoa, Ste;ra, Parita, GeneT«,
Ouriha, Bregnlo«, Inomoat«, Z«lla na J«a«rn, Land-Oaatelna, Ijjubnena,
Oelovoa, Llenaa, Pontabla, Trblia. Ob 1'4. Mri 44 min. pnjmiiuinr meianl vlak ia Kočevja (ia Rudolfovega
aloprav od dneva, ko bode promet otvorjen). Ob 4. uri 4M min. v>or»oiwrfne oaebni vlak a Dunaja, Ljubaaga, Selathala,
Beljaka, Oelovoa, Franienafoate, Pontabla, Trblia. Od H. uri 34 min. tvrrrr meiani vlak ia Kočevja (Ia Rudolfovega ito-
prav od dnova, ko bode promet otvorjen). Ob 9. Mri 91 min. a>cWwr oaebni vlak a Dunaja preko Amatottena iu
Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trblia.
Odhod ta LJubljano (dri. kolj.
Ob
7. uri iiS min. tjutrn}       v Kamnik. m    a.   a   OS    9     popoludne „ „ 9    ft.   9  so   n    gavair1       „ w
,, IO.   ,,   lO    „     mveier ,,       ,,     (alednji vlak 1« ob nedeljab
ln praanikih.)
Prihod ▼ LJubljano (drž. kol.).
Ob   0. uri se min. mjutraj       ia Kamnika, a   11.   n   IS     n     dojmtudn*   „ ,,
a    0.   a   ^»'»    n     tvrčrr m       m     (alednji vlak le ob neđeljab
ln praanikih.)
(4—108)
pozlatarskih pomočnikov
•đolil trafen aualiižek v Orađcin.
Ponudbe vzprejem* g. Johann Wlwoda. Orax, Marlahtlf 15. 541)
Otvoritev vrta in kegljišča
..pri Virantu"
bode
tt četrtels, dne 1T7. laciaLJSL.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje (539) A. "W«ixl, gostilničar.
Kraški teran
ima na prniluj g>sj»od
Anton jtPolley v Sežani na Primorskem.
Prve vrete po 20 gld. hektoliter, Druge vrste po 13 gld. hektoliter, Tretje vrste po 10 gld. hektoliter. (384—7)
Oplemenjeni raki
živi. ae razpošiljajo aveSe takoj po njih lovu in se jamči za to, d* dospejo živi. Poa Ija bo po poStnem povzetju ter stano koSara, v kxtcri je (f>40—1)
lOO komadov l«*plli navatlulli rakov   .   . 8
SO , velikih riakov......4 „
:15—4O komadov solo-rakov......S „
m. l*otokcr, Monasterzyska, Galicija.
Na najnovejši in najboljši na6in <
larat^ria«^ (6i>4—88 ^
iiHtkvija brea vaakib boli^in ter opravlja plombo* '1
y».u|m in  vho robili  nju-riio'       — odstranjuje X
■ubur lioh'<'liir z ii taiu 11 •-. 11 i t ■ iii Živca *>'
J zobozdi'avnik A. Paichel, t
J   {RftSI fiSVUsnkSftS moHiu, v Kttliler-jovi hiši, I. nadstr. J
M<y«OT»*V«<VV*'*« ->♦••> v-^-O 4~f* *>4>0 4»4>^4>^ I
Kalitera naj se |»oyso<1
(158—15j
Doering-ovo milo
;;msr najboljše milo svet A! "TBSWU
Cir«mLora.lrs.o zastopstvo: MOTSCH tSc Oc, 3Dvlix&,3, I., X-i-u.greclc 3STr. 3.
i ilini:.!*.'i) in odgovorni utciiutk: Jniji No ili.
Laatuiua m tisk .Narodne Tiskarne".