Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor — Uredniški odbor časopisa: Anton Miklavčič — predsednik' inž. Franc Indihar — namestnik, člani: Marija Lambergar, Tine Rojina, Rina Lupša, Darinka Fajdiga, Anica Rozman, Meri Kadoič, inž. Alenka Korce, Peter Gunčar, Ivan Mauser, Miloš Štempihar in Jože Javornik. Teilef. št. 2881 do 2884. Tisk: ČP Gorenjski tisk v Kranju LETO VI. • 18. VI. 1963 • ŠT. 5 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ 0 PERSPEKTIVNEM RAZVOJU PODJETJA SO RAZPRAVLJALI NA TOVARNIŠKEM ODBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE PODJETJA Na dnevnem redu je bila tudi točka: PERSPEKTIVNI RAZVOJ PODJETJA, ki jo bomo v tem sestavku podrobneje prikazali. Uvodoma je predsednica tov. Anica Rozman poudarila, da bomo v prihodnje morali resno razpravljati o popolni avtomatizaciji in mehanizaciji proizvodnje, če hočemo doseči večji dohodek podjetja in ustrezno tudi višje osebne dohodke. Omenila je, da trenutno sicer še ni podrobno izdelanih študij za konkretne razprave, da pa je možno obravnavati posamezna vprašanja vsaj načelno, bolj konkretno pa avtomatizacijo tkalnic, potrebno specializacijo, selitev obratov in delno tudi vprašanje 42-urnega delovnega tedna. Na seji je govoril tudi glavni direktor tov. Rudi Polak, ki je dejal: »Perspektivni razvoj podjetja je funkcionalno vezan na dohodek podjetja. Čim večji bo in čim več sredstev bo na razpolago, toliko več bomo lahko investirali tudi v razvoj podjetja. Sam razvoj pa lahko delimo v dva bistvena dela, in sicer: 1. na naš interni perspektivni razvoj, v katerem predvidevamo avtomatizacijo tkalnic, zamenjavo dotrajanega strojnega parka, ple-menitilnic in nabavo najnujnejše opreme za predelavo sintetičnih vlaken (polyester) in 2. na skupno akcijo podjetij bombažna! industrije preko Po- slovnega združenja s predvidenimi centralnimi plemenitilnicami v treh bazenih, in to: MTT, Prebold in Tekstilindus.« Glede notranjega razvoja je tov. Polak dejal, da ga lahko razdelimo: na avtomatizacijo zastarelega strojnega parka v tkalnicah, kjer je večji del statev že starih preko 60 let, na dopolnitev izrabljene opreme in na investicije z ozirom na prehod na izdelavo sin tetičnih vlaken. V je tov. Polak dejal: »V našem podjetju je velik del strojev zelo izrabljen in nam ne dopušča konkurenčnega poseganja niti na domačem niti na tujem tržišču. Avtomatizacija strojnega parka je zato najbolj utemeljena in tudi najbolj potrebna. Po grobem perspektivnem planu predvidevamo, da jo bomo izvedli v treh do štirih letih. Po zaslugi Poslovnega združenja nam je uspelo, da bo mo 50 odstotkov statev lahko kupili iz uvoza, ostalih 50 pa doma. Statve iz uvoza so namreč cenejše kot domače, kar je velikega pomena z ozirom na sredstva, ki jih imamo in ki jih .bomo imeli v perspektivi na razpolago. Računamo, da bomo prve statve iz uvoza dobili že meseca julija ter zaključili uvoz z mesecem oktobrom. Za domače statve pa predvidevamo, da bodo prišle v mesecu decembru in januarju. Pravilno obveščanje članov kolektiva je naša dolžnost Vmislih imamo namreč tisto obveščanje v preprosti in razumljivi obliki, ki brez prikrivanja pove članom o raznih problemih in slabostih, o napakah in uspehih, o nepravilnih odnosih — skratka — o vsem, kar omogoča oziroma onemogoča uspešno delo kolektiva in posameznika, razvoj in napredek podjetja ter pravilne in zdrave delovne in življenjske pogoje. Da je takšno obveščanje nujno potrebno, poudarjamo na raznih sestankih in sejah, vendar na žalost koristi, ki jih takšno obveščanje nudi, ne znamo spraviti preko zapisnikov. To je sicer žalostna ugotovitev, vendar velja za vse družbeno-politične organizacije v podjetju in tudi za samoupravne organe. V eni preteklih številk smo sicer dovolj jasno povedali, kdo vse bi lahko in tudi moral preko našega glasila obveščati člane kolektiva o problemih, uspehih, o poteku dela in o potrebnih akcijah, vendar so ostale razmere nespremenjene. Sem in tja kak sestavek o poteku sestanka, sem in tja kaki zaključki, to je vse, kar so organizacije sposobne prispevati. Kdaj bomo torej prišli tako daleč, da bodo vsi forumi v podjetju spoznali, kako izredne možnosti jim prav glasilo nudi za vsestransko in sistematično obveščanje? Dejstvo je, da v listu objavljamo gradivo, ki ga imamo na raz- polago. Včasih je vsebinsko dobro, včasih tudi ne, vendar uredniški odbor in urednik tu bistveno ne moreta več vplivati, posebno zato ne, ker je gradiva skoraj vedno premalo. Pri vsem tem pa je v podjetju toliko raznih zanimivosti, problemov, nalog in tudi nejasnosti z raznih področij dejavnosti, o katerih bi nujno morati obveščati kolektiv, katere bi 'članom morali obrazložiti in prikazati takšne kot so: brez prikrivanja, brez olepšavanja. Vse to in v taki obliki bi odgovorni forumi in posamezniki nujno morali dati članom kolektiva, če hočemo, da bomo neposredne pro-izvajavce zainteresirali za pamet- čidel no gospodarjenje in upravljanje, sicer: Razume se, da tudi samo naštevanje rezultatov in napak dostikrat ne zadostuje, ker so vsi ti podatki največkrat vezani na določene pojme in oblike, ki so jasni le redkim članom. V takem primeru je nujno, da poleg vseh podatkov tudi obrazložimo vse take nejasnosti, ne glede naAo, v kakšno področje posegajo. V bistvu nam gre torej za to, da bi v prihodnje uvedli ustrezen sistem obveščanja, v katerem ne bi bilo plehkih sestavkov, ki zaradi dolgoveznosti in gole načelnosti nič ne povedo in zato niso niti zanimivi niti koristni. Ne rečemo sicer, da doslej sestavkov, ki bi vsestransko odgovarjali, ni bilo, vendar smo bili pri-(nadaljevanje na 6. strani) Našo investicijsko politiko bo treba prvenstveno orientirati tudi na zamenjavo dotrajanih tiskarskih strojev in ostalo opremo v plemenitilnicah za plemenitenje tkanin iz različnih mešanic polye-sterskih vlaken. Za predelavo sintetičnih vlaken bo potrebno v predilnicah izvesti le manjše rekonstrukcijske spremembe, medtem ko bi bilo v plemenitilnicah treba nabaviti predvsem termo-fiksirno napravo ter opremo za nadaljevanju barvanje tovrstnih tkanin. Predenje preje iz mešanic sintetičnih vlaken predvidevamo predvsem v predilnici obrata II ter zaradi tega trenutno ni misliti na realizacijo projekta preselitve in koncentracije predilnic na področju obrata I.« Tov. Polak je omenil tudi to, da je s postavitvijo kotla v obratu II sedaj ne le dovolj pare za dosedanje kapacitete, temveč da razpolagajo sedaj tudi z viškom pare, kar nam narekuje, da razmislimo o specializaciji plemeni-tilnice obrata II na plemenitenje sintetičnih tkanin ter tako ustvarimo pogoje za čim večje izkoriščanje pare. Pri drugi akciji gre predvsem za povečanje kapacitet plemeni-tilnic, ki naj bi omogočile plemenitenje večjih količin surovih tkanin, ki jih izdeluje naša tekstilna industrija in katere je bilo treba doslej nerentabilno izvažati. Tako oplemenitene tkanine bi ustvarile pogoje za rentabilni izvoz. Predvideno je, da se bodo določena manjša podjetja odpovedala investiranju v povečane lastne plemenitilnice. Projekt je predan v proučitev odgovornim organom Izvršnega sveta. Stroški oziroma potrebne investicije bodo znašale okoli 7 milijard dinarjev, za kar seveda podjetja nimajo lastnih sredstev, vendar so predstavniki združenja naleteli na veliko razumevanje pri Gospodarski banki, ki bo dala ustrezne kredite. Zato lahko računamo, da se bodo investicije kmalu začele odvijati ter bo realizacijo celotnega projekta možno dovršiti postopoma v petih do šestih letih.« V razpravi so bila iznešena mnoga vprašanja, in to: kaj bo s starimi tiskarskimi stroji, kaj s česalnico v obratu I, ki ni izkoriščena, kako bo s prostorom za montažo novih strojev, kako z nerentabilnimi artikli, kako z 42-urnim delovnim tednom? Na postavljena vprašanja je ve-odgovoril tov. Pollak, in »Stare tiskarske stroje bomo predvidoma demontirali, ker so dotrajani ter na njih ni mogoče izvršiti rekonstrukcije. Razmišljati bo treba tudi o koncentraciji česalnih strojev, kar je tesno povezano tudi s specializacijo predelave sintetičnih vlaken. Glede nerentabilnih izdelkov smo podvzeli energične ukrepe, da se njihovo število zmanjša. Posebna komisija, postavljena s strani Upravnega odbora ta problem rešuje s tem, da postopoma zamenjuje nerentabilne artikle.« Glede 42-urnega delovnega tedna pa je tov. Polak dejal: »Ta skrajšani delovni teden bi moral veljati zlasti za podjetja, ki delajo v treh izmenah. Za njegovo uvedbo pa je seveda treba ustvariti tako proizvodnjo, da ostane nivo osebnih dohodkov pri 42-urnem delovnem tednu isti kot pri sedanjem delovnem času. Zaradi dosedanjih slabih izkušenj pri uvajanju skrajšanega delovnega časa moramo biti pri tej akciji zelo previdni, vendar pa sem prepričan, da bomo s skupnimi' napori to -akcijo lahko speljali, upoštevaje pri tem kvalitetni dvig artiklov, ki predstavlja dokajšnjo notranjo rezervo, uvedbo avtomatizacije ter osvojitev predelave sintetičnih vlaken.« Iz vsebine • O perspektivnem razvoju podjetja • Pravilno obveščanje članov kolektiva je naša dolžnost • Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije — tovariš Janko Smole v našem podjetju • Nove energetske naprave so pomembne • Kako ekonomske enote izvršujejo mesečno svoj plan • Volitve v slikah • Proslavili smo veterane • Tribuna mladih tekstilcev • Volitve v občnisko skupščino so za nami • Poživimo športno rekreacijo • Rezultati volitev v občinsko skupščino • I. delavski šahovski festival • Novi upravni odbor in komisije UO • Nekateri pomembni problemi v zvezi s predvidenim prehodom na triizmensko obratovanje v tkalnici I po izvršeni avtomatizaciji • Nagradna križanka • Povečana fluktuacija zaposlenih • Leteči čolniček • Spet avto-moto tečaj • Kopalne obleke • Pavla Mravlje o sebi Podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije - tov. Janko Smole v našem podjetju Janiko Smole V sredo, 22. maja je pred šir Šim političnim aktivom v našem podjetju govoril podpredsednik izvršnega sveta Slovenije i:n kandidat za republiški zbor Janko Smole. Tovariš Smole je odgovarjal na nekatera vnaprej postavljena vprašanja, kot so: specializacija proizvodnje, kooperacija, integracija, 42-urni delovni teden ter na direktno postavljena vprašanja udeležencev. Vsa vprašanja je tov. Smole prikazal v povezavi s trenutno ekonomsko situacijo našega gospodarstva. Posebno obširno je obravnaval vprašanje izvoza, pametnega planiranja in investiranja, vprašanje turizma itd. Mnogi podatki in obrazložitve, ki jih je povedal tov. Smole bodo imele pozitivne posledice za nadaljnje delo podjetja. Člani podjetja so tov. Smoleta pozorno poslušali I Na 3. strani si oglejte | volitve v slikah 1 Kako ekonomske enote izvršujejo mesečno svoj plan V sestavku so zajeti odstotki izpolnitve za navedena obdobja, hkrati pa tudi razlogi oziroma zapreke v posameznih enotah, ki so vplivali na delne neizvršitve planiranih količin. PREDILNICA I Ta enota je dosegla aprila le 98,8 % v efektivnih kilogramih, maja pa 103,6%. Kumulativno znaša njen uspeh za prvih pet mese- Gostje in ostali udeleženci na otvoritveni svečanosti poleg novega kotla cev 101,7 %. V predilnicah je sedaj situacija glede osnovnega materiala stabilizirana ter zato v bodoče ne bo prišlo do večjih težav zaradi pomanjkanja surovin kot se je to dogajalo v prvih mesecih tega leta. Kljub vsemu pa kvaliteta preje še vedno v celoti ne ustreza in povzroča težave v tkalnicah. Da bi predilnica I odpravila predvsem nopkavost mora v celoti izvesti rekonstrukcijo mikalnikov. Ta rekonstrukcija bo končana krajem junija. Problem so tudi prstančevi stroji, ki še niso v celoti urejeni oziroma rekonstruirani. Predilnica ima stalne težave tudi z bombažem, ker ne ustreza normativom. V omenjenih primerih seveda tudi preja ne more ustrezati, in vse kaže, da se stanje pri izdelavi preje Nm 34 in navzdol še nekaj časa ne bo izboljšalo. PREDILNICA II Predilnica II je dosegla aprila 106,0%, maja pa 100,3%. Kumulativno pa samo 99,4%. Predilnica ni izpolnila plana v prvih mesecih predvsem zaradi večkratnih premenjav na strojih in zaradi pomanjkanja električnega toka. Primanjkuje ji tudi utenzilij, ki so bile naročene že leta 1962 pa jih doslej še niso dobili. Enota bi potrebovala tudi 3000 vreten in travelarjev. Zaradi slabega bombaža so celo morali zmanjšati obrate na mikalnikih, kar seveda direktno zmanjša proizvodnjo. V času dopustov bodo izpad plana poskušali nadoknaditi z nočno izmeno, ker ga do- sedaj niso uspeli kljub nedeljskemu delu. PREDILNICI SKUPAJ Uspeh obeh predilnic za april je 99,7%, za maj 102,4% in kumulativno za prvih pet mesecev 100,8%. Skupno torej nekako le dosegata zadolžitve, čeprav bi ob urejenih razmerah rezultat bil neprimerno večji. TKALNICA I Enota je izvršila plan za april s 101,9% in za maj s 100,1%. Kumulativno pa je dosegla 105,9%. V prejšnjih številkah smo poročali o izredno velikih uspehih te enote, vendar je kot podatki kažejo, krepko nazadovala. Probleme ji zadnja dva meseca povzroča izredno visoka številka odsotnih, saj znaša povprečno 95 ljudi na dan. Problem jim je povečala še večja fluktuacija. Poleg naštetih zaprek ima tkalnica I tudi ozko grlo v pripravi. Negativno vplivajo tudi prepogoste menjave artiklov na posameznih statvah. Tovrstne menjave povzročajo posebno velike zastoje na avtomatih. Velike preglavice jim seveda dela tudi slaba preja. TKALNICA II Ta enota ima od vseh najslabše rezultate, saj je aprila dosegla le 95,6%, maja 97,8 in kumulativno 97,9%. Razloge, ki so večidel objektivni smo v eni prejšnjih številk že našteli. TKALNICI SKUPAJ Skupni uspeh enot je bil aprila 99,9%, maja 99,9% in kumulativ-(nadaljevanje na 6. strani) Predsednik obratnega delavskega sveta vzdrževalnih obratov se zahvaljuje CDS za nove naprave Predsednik CDS tov. Janez BOŽIĆEVIĆ je prerzal vrvico Nove energetske naprave so pomembne 25. maja je bil pomemben dan tudi za naše podjetje, saj smo dali v pogon nove energetske naprave v obratu II, brez katerih je bilo doslej delo zelo otežko-čeno. Otvoritvene svečanosti se je udeležil od gostov tudi predsednik obč. odbora tov. Martin Košir, od članov kolektiva pa so bili navzoči predstavniki uprave, samoupravnih organov in političnih organizacij. V naslednjem sestavku vam posredujemo opis poteka te gradnje, ki ga je na otvoritveni sve-čanostni podal vodja tehničnih obratov tov. ing. Tone Grošelj. »Kakor sta 1. maj in 29. november dneva ko po navadi otvarja-mo važne objekte,« je dejal tov. Grošelj, »tako smo jima pridružili še 25. maj — rojstni dan maršala Tita. Danes bomo staremu BW kotlu in stari turbini (izdelek L Brnenske) pridružili še nov kotel in novo turbino, kar je za podjetje izredne važnosti. Podjetje je namreč bilo stalno v velikih težavah glede oskrbovanja s potrebno toploto in pogonsko energijo, ker je bil obstoječi parni kotel stalno preobremenjen. Posebno je bilo stanje kritično pozimi, ko uporabljamo paro tudi za ogrevanje prostorov. To pomanjkanje toplotne in pogonske energije je predstavljalo tudi resno oviro za nadaljnji razvoj podjetja, saj ni bilo možno izvesti rekonstrukcije zastarelega strojnega parka brez ustrezno povečane energije. Zaradi tega je bilo nujno potrebno zagotoviti vso potrebno toplotno in električno energijo. Samo v letu 1962 smo kupili 4 milijone kWh, kar je 50% skupne porabe električne energije. Za kupljeno energijo smo dali 60 milijonov din. Stari parni kotel je bil izdelan leta 1942, to je y vojnem času, in zato niti material niti izdelava več ne ustrezata. To se je pokazalo velikokrat, in skoraj vsako leto je prišlo do kakšne težje okvare kotla. Puščati je začel pa-rojem, eksplodiral je predgrevač pare itd. Enkrat je popravilo trajalo celo 11 dni in je bila proizvodnja tkanin ustavljena. Takšno stanje je bilo torej nevzdržno, saj je tako ugotovil tudi Inšpektorat parnih kotlov, ki je podjetje opozoril, da mora nabaviti nov kotel. Zato je delavski svet leta 1960 sprejel sklep, da se zgradi nov kotel in nova turbina. Izdelan je bil elaborat, ki ga je februarja 1960 potrdil tudi Izvršni svet Ljudske skupščine. Tehnični podatki novih agregatov. Parni kotel je izdelala naša re-nomirana tovarna »Djuro Djako- vič« iz Slavonskega Broda. Zmo-jekt« iz Kranja, vse ostale napra-gljivost kotla je 16/20 t/pare na uro, največji pritisk znaša 42 atn, temperatura pare pri vstopu v turbino pa je 430° C. Ima potujočo rešetko in uporablja za kurjavo zdrob iz zasavskih rudnikov. Parna turbina je izdelek »Jugo-turbine« iz Karlovca. Maksimalna moč agregata je 1875 kVA, maksimalna moč na sponkah generatorja 1500 kW, vstopni tlak pare je 35 — 40 atn, protitlak odjemne pare pa 5,5 ata. Tudi ostalo je izdelek naših tovarn, in sicer je gradbena dela izvršilo gradbeno podjetje »Pro- lišča v strojnici, »Litostroj« reve pa so izdelali: Elevator za pre- duktor, ki reducira (obrate od mog in komandno ploščo v kot- 8500 na 1500 na minuto, tovarna lovnici z vsemi inštrumenti to- »Rade Končar« generator, izola-varna »Brača Kavurič« iz Zagre- cijska dela je izvedla »Termika« ba, načrte »Elektroprojekt« iz iz Ljubljane, vse ventilatorje pa L'ubljane, »Hidromontaža iz Ma- je dala tovarna »Ventilator« iz ribora ploščo in predelavo stika- Zagreba. Pregled investicij za rekonstrukcijo kalorične centrale je naslednji: Kompletni parni kotel s pripadajočo opremo in v 000 din montažo 140,139 in 56.000 DM Transport premoga in montaža transporterja 7,674 Transport pepela 500 Razširitev vodočistilnice in montaža 9,854 in 600 DM Transportni stroški 1,950 Gradbena dela 12,763 Načrti 4,800 Pomožna delovna sila in razni material Skupaj kotlovnica (DM so že preračunane 7,645 v dinarje) 222,632.000 Investicije za turbino: din Kompletni turboagregat 105,300.000 Montaža 10,000.000 Transportni stroški in zavarovanje 700.000 Stikalna plošča in predelava stikališča 17,000.000 Gradbena dela 14,000.000 Načrti 4,800.000 Pomožna dela in material 895.000 Skupaj strojnica 152,695.000 Skupne investicije za rekonstrukcijo kalorične centrale znašajo 375,327.000 dinarjev. To so najvažnejši tehnični in finančni podatki. Na koncu bi se rad še zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi te delovne zmage. Posebno bi se rad zahvalil vsem sodelavcem tovarne: Brača Kavu- rič, Djuro Djakovič, Elektropro-jektu, Hidromontaži, Jugoturbini Rade Končar, Litostroju, gradbenemu podjetju Projekt iz Kranja, Termiki in Ventilatorju, ter osebju tovarne Tekstilindus, ki je sodelovali pri gradnji.« m Tribuna mladih tekstilcev Tovarniški komite ZMS je organiziral 27. 4. 1963 v sindikalnem domu v Kranju tribuno mladih tekstilcev s proizvodnim, kulturnim in zabavnim programom. Kljub zelo uspešni organizaciji in pripravi oziroma odličnemu programu tribune pa naša mladina še vedno nima dovolj zavesti, da bi se takih prireditev polnoštevilno udeležila, čeprav bi se prav tu lahko seznanila z najaktualnejšimi dogodki, hkrati pa bi se lahko tudi zabavala. Smatram, da rekreacijo v najširšem smislu vse preveč prepuščamo stihijskemu razvoju mi- Major Vinko Kepic, predsednik ZB Kranj je mladim govoril o spominih iz NOV sleč, da je to stvar, ki je interesantna le za posamznika oziroma rekreacijo premalo obravnavamo tudi z vidika dviga produktivnosti. Omenim naj le, da prilično sproščen človek veliko dojema in tudi izvršuje razna dela, kar mu ne pomeni prevelikega napora in zato do maksimuma lahko izkoristi svoje sposobnosti. Ob tej priliki se mi zdi potrebno povprašati, če sploh imamo tiste materialne pogoje, ki bi omogočili pravilno in zaželjeno rekreacijo. Odgovor je jasen: teh pogojev oziroma možnosti imamo odločno premalo. Da je teh možnosti manj kot želimo, je vzrok v prej omenjenemu pojmovanju rekreacije. Kadar danes govorimo o potrebi, da bi se metoda in vsebina dela organizacije ZMS prilagodila in vskladila z novimi razmerami, ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da je mladinska organizacija tudi dosedaj v vseh fazah našega družbenega razvoja zelo uspešno našla svoje mesto, ustrezne metode in smoter dela ter zato tudi danes ne moremo govoriti o nobeni krizi organizacije. Danes gre samo za to, da bi metodo našega delovanja še popolneje vskladili z novimi družbenimi razmerami in da bi se vsebina dela naše organizacije še bolj celovito usmerila k tekočim potrebam in zahtevam mladih ljudi. Tako bi izbrali ugodno ozračje, da bi v praksi še naprej razvijali in uresničevali načelo in tiste usmeritve, ki smo jih sprejeli na VII. kongresu ZMJ. . Na tribuni mladih smo se seznanili z družbenim planom komune od 1957 do 1963, vzporedno tudi s predvolilnimi nalogami mladih, ki nam jih je konkretno nakazal član Občinskega komiteja ZMS tovariš Jure Hribar, tovariš Novak Miro pa nas je seznanil s perspektivnim razvojem tekstilne industrije v Sloveniji oziroma v podjetju. V kulturnem delu smo proslavili tisti zgo- Poživimo športno i rekreacijo ! O športni rekreaciji se danes mnogo govori in piše, še poseke' pa o rekreaciji v delovnih kolektivih, kjer je v sodobnem, modernem svetu pomemben sestavni del vsega dogajanja. Danes delovni človek ni več tako harmonično zaposlen, kot je bil nekoč. Mehanizacija dela, industrializacija in urbanizacija zapuščajo v doživljanju sodobnega človeka težke sledi. Te se kažejo predvsem v živčni preutrujenosti in duševni neuravnovešenosti. Kako pa je s športno rekreacijo v našem bako se bo to koma- služila. Nazadnje me je pa to za- " lo. V tem pa sem zavila po hod&i- čelo tudi dolgočasiti in sem si iz-ku v drugo smer, neznane žene pa mislila, da bi bilo najbolje, če si je nenadoma zmanjkalo, nikjer več zgradim hišico. Imela sem šest tiri ni bilo. Stopila sem korak na- soč dinarjev, za tri tisoč sem kupi-zaj, da bi videla, kam je šla, pa la zemTjišče, trije tisočaki pa so mi zagledam v velikem stenskem zrca- ostali. Potem sem spravljala skupaj lu samo sebe. Tako torej, ves čas les, kopala skale, hodila delat ope-sem gledala sebe, pa se nisem spo- ho itd. Sosed mi je posodil slepo znala. Lepa ree. kobilico, z njo sem vozila skupaj Pri slovesni proslavi dovršitve kamenje. Moram reči, da mi je ve-prve petletke sem sedela med tova- čina sosedov zelo pomagala z vsem rišema Mavricijem Borcem in To- potrebnim, pa tudi z MOJE tovar-netom Fajfarjem. Zahtevali so od ne so mi krepko pomagali, tako z . mene, naj držim govor, naj povem materialom, kakor tudi s prevozi. Ko smo dokončali petletni plan, kako smo delali za petletni plan S krvavimi prsti sem dopoldne nosem bila med drugimi tudi jaz po- ltd. Pa sem vstala, najmanjša in po sila malto zidarju, popoldne pa sem vabljena v Ljubljano na Izvršni mojem mnenju tudi najbolj neved- s težavo vezala niti v tovarni. Bila sve . Leljak smo se z vlakom m ko na in govorila, sama ne vem več sem tako utrujena, da nekoč ko smo prtslt v Ljubljano, so nas na kaj. Ploskali so mi, seveda, gotovo sem bila na konferenci v Ljubljani, kolodvoru caka.li predstavniki obla- zato, da bi me opogumili, ampak nisem mogla toliko upogniti nog sti m organizacij med drugimi se- poguma mi ni manjkalo nikoli, da ,bi sedla. Klicati so morali zdrav- trill 'P, Tl Ma™C*l fore, Za- prav res da ne. niha, da mi je dal injekcijo. Kljub g m« ** Trbovelj^ m drugi. To- Vse moje tovarišice na tej pr osla- izmučenosti in krvavim žuljem pa vi' so dobile razna darila in prizna- sem v tovarni vedno izvršila svojo nja, jaz pa nič. Kar nekam pomi- dolžnost, kar lahko povedo vsi ki lovalno so me gledale, malo mi je so delali z menoj, bih nerodno, bila pa sem vseeno Hišica je počasi rasla. Vaščani so srecnaK češ, med vami pa sem le mi veliko pomagali pri zidanju; bila. Človek pa ne sme biti nikoli hvala jim. Pobelila sem prostore in užaljen in razočaran, če ne dobi se ob novem letu 1952 končno vse-nekaj, kar drugi imajo, t-o sem ved- lila. Tako sem sedaj gospodar sicer no pravila. Potrdilo pa se je čez par majhne, vendar moje hišice. Pa kr-dni, ko me je ob vrnitvi iz dela ča- mim ptičke, putke in zajčke, le prikuh doma najlepše darilo in sicer dite pogledat, boste vedno’ dobro-lep nov radioa,parat, še danes mi došli. i&ra> pa ga slisim brez slušnega apa- Zadnja leta so mi noge in roke rata. Da tako! Bilo je trdo življe- postajale nekam manj gibčne, če pa nje ko smo delali in tekmovali ob sem pomislila, da bom morala iti v slabo ali pa nič zabeljeni polenti pokoj, me je kar stisnilo pri srcu. tn.,°'b. koruznem kruhu, bilo pa je Predstavljala sem si, da bom odšla tudi lepo. zadnji dan iz tovarne prav tako kot Ker sem vso mladost trpela po- vedno', ob koncu delovnega dne. ' manjkanje, sem bila skromna in Zadnji teden sem delala v nočni iz-sem si prihranila okoli 30 tisoč din, (dalje na 8. stràni) variš Janko Rudolf nas je vodil v Naši kegljači vodijo med krožki Vsako leto kegljaški klub Triglav organizira redna mesečna tekmovanja za prehodni pokal med kegljaškimi krožki delovnih kolektivov v Kranju. Na prvenstvu sodeluje 12 ekip iz kranjskih podjetij. Po končanih tekmovanjih (v maju) je v vodstvu ekipa »Tekstilindusa« s 1968 podrtimi keglji ali povprečno 393,6 na enem tekmovanju. Prvenstvo poteka v borbenih igrah. Naši kegljači so predvsem odlično nastopili in dosegli najboljše rezultate v februarju in marcu. Sicer pa so rezultati po mesecih naslednji za našo ekipo: januarja 354, februarja 439, marca 433, aprila 365 in maja 377. Na majskem krožkovnem tekmovanju so sicer dosegli nekoliko slabši rezultat, vendar so kljub temu še vedno v vodstvu pred vsemi ostalimi ekipami. Rezultati zadnjega tekmovanja (v maju) pa so bili naslednji: 1. Elektro 409, 2. Planika 408, 3. Iskra B 384 4. Tekstilindus 377, 5. Iskra A 367 itd. Jože Javornik NOVI UPRAVNI ODBOR IN KOMISIJE UO Dušan Štiglic Drago Žvokelj ČLANI UO IN NAMESTNIKI Volitve v novi upravni odbor so bile 6. maja letos. Za nove člane so bili izvoljeni naslednji: Karel Ajdovec (namestnik Alojz Osterman) (Majda Valher); Karolina Ciglič (Jože Kalan); (Ivan Zorec); Irena Ristevski (Anica Pograjec); Pavle Draksler (Franc Škofič); Anton Kavčič (Marjan Brajnik); Marjan Bizjak (Francka Sekne); Zvone Černe (Jože Petelin); Ivan Mauser (Metka Zupančič). Na 1. redni seji novega UO je bil za predsednika izvoljen tov. Zvone Čeme, za podpredsednika pa tov. Ivan Mauser. Za overovatelja sta bila izvoljena Drago Žvokelj in Irena Ristevski, za zapisnikarja pa Milka Novak. ČLANI KOMISIJ PRI UO Na svoji 2. seji je UO podjetja imenoval tudi nove komisije v naslednjih sestavih: Anton Plut in IN KOMISIJA ZA POŽARNO VARNOST Miro Ravnikar — predsednik, Andrej Knific — namestnik, člani pa so: Franc Dolenc, Martin Zaletel, Franc Osredkar, Franc Krmelj in Janez Pičman. KOMISIJA ZA ODPRODAJO IN NADOMESTITEV STROJNEGA PARKA Anton čare — predsednik, inž. Milan Turel — namestnik, člani pa so: Jože Petelin, Franc Reš in Franc Škofič. so: Ivan Traven, Ivan Alič. KOMISIJA ZA CENE ZASLEDOVANJE RENTABILNOSTI ARTIKLOV Anton Virnik — predsednik, Viktor Smodej — namestnik, člani pa so: Anton Čare, Franc Remic, Dragica Ladiha, Jože Bre-zec in Rudi Polak. OŽJA KOMISIJA ZA CENE Anton Virnik, Viktor Smodej in Franc Remic. UREDNIŠKI ODBOR TOVARNIŠKEGA ČASOPISA Anton Miklavčič — predsednik, inž. Franc Indihar — namestnik, člani pa so: Marija Lambergar, Tine rojina, Rina Lupša, Darinka Fajdiga, Anica Rozman, Meri Ka-doič, inž. Alenka Korče, Peter Gunčar, Ivan Mauser, Miloš Štempihar in Jože Javornik. UPRAVNI ODBOR IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA Viktor Kompare — predsednik, Janez Ahačič — namestnik, člani pa so: Jošt Bajželj, Nežka štefe, Milan Slokan, inž. Zvonka Černe in Dušan Djukanovič. KOORDINACIJSKA KOMISIJA ZA OSEBNE DOHODKE Peter Tulipan — predsednik, Anton Kavčič — namestnik, člani pa so: Marjan Tomažin, Stane Markelj, Zlata Humer, Dana Podgornik, Alozija Tišler, Marinka Rahonc, Janez Vraničar, Ludvik Tepina, Marica Kovačič, Jelka Smen in Jože Brezec. KOMISIJA ZA REŠEVANJE PROŠENJ IN PRITOŽB Karolina Ciglič — predsednik, Dušan Štiglic — namestnik, člani pa so: Anica Polovič, Miha Polj-ka in Sašo Uzar. P. O. NEKATERI PROBLEMI V ZVEZI S PREDVIDENIM PREHODOM NA TRIIZMENSKO OBRATOVANJE V TKALNICI I PO IZVRŠENI AVTOMATIZACIJI — V tem sestavku bi želel opozoriti na nekatere probleme v KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE zvezi s predvidenim prehodom na ŠKODE triizmensko obratovanje v tkal- Jože Brezec — predsednik, Jan- niči in to le s stališča kadrov oz. ko Pegam — namestnik, člani pa zaposlovanja in razporeditve ob-so: inž. Stane Seliškar, Srečko stoječe delovne sile. Ni dvoma, Teran in Stane Engelman. da je nadaljnji obstoj in razvoj podjetja v celoti odvisen od tega, KOMISIJA ZA ODPRODAJO kdaj bomo uspeli rekonstruirati ODPADNEGA MATERIALA posamezne obrate, to se pravi za-Marjan Tomažin — predsednik, menjati in dopolniti zastarele in Ivan Eržen — namestnik, člani izrabljene stroje z novimi moder-pa so: Ludvik Tepina, Silvo Sla- nimi avtomati. Ne postavlja se dič in Franc Štupnikar. torej vprašanje avtomatizacije, temveč samo vprašanje časa. KOMISIJA ZA TEHNIČNO — Od avtomatizacije pričaku- IZPOPOLNITEV jemo večjo proizvodnjo, znižanje razmisliti naslednje: 1. Zakon o delovnih razmerjih prepoveduje zaposlovanje mladine do 18. leta v nočni izmeni in teh je v tkalnici trenutno 43; 2. z istim zakonom je prepovedano nočno delo nosečim ženam in materam z otrokom do enega leta starosti — teh vanje novih, kjer bo prišlo do bistvenih sprememb. Doslej smo v tkalnici I zaposlili letno od 30 — 40 mladoletnih delavcev t. j. takih, ki še niso dopolnili 18 let, in to na raznih pomožnih delih, kasneje pa so se usposobili za tkalce in za druga odgovornejša dela. To so delavci iz Kranja in IVANKA ŽIROVNIK je odšla v pokoj. Leta 1953 se je zaposlila v adjustirnici kot sortir-ka ostankov. Vsa leta je bila pridna in vestna pa nam je zato hudo, ker nas Je zapustila. Vsi sodelavci in ostali člani plemenitil-nice II ji želimo, da bi v miru in zadovoljstvu uživala zasluženi pokoj. bližnje okolice — pogosto otroci je sedaj v tkalnici približno naših delavcev z urejenimi stano-100 — 120; vanjskimi in družinskimi razme- 3. prepovedano je tudi nočno rami. Te vrste delavcev bo tudi v delo delavcem, katerim bi po prihodnje dovolj na razpolago, mnenju zdravnika obratne medtem ko bo po vsej verjetno-ambulante takšno delo po- sti večje ali manjše pomanjkanje slabšalo zdravstveno stanje, ustreznih delavcev za triizmen-— Upoštevaje vse to lahko tr- sko obratovanje s področja Kradimo, da blizu 200 delavcev ne bo nja in okolice. To pomanjkanje smelo delati na tri izmene. Ker je očitno že sedaj, kajti od 155 Marjan Strniša — predsednik, stroškov, boljšo kvaliteto, večjo Miloš Štempihar — namestnik, produktivnost ob istočasnem zni- „ ... člani pa so Jože Javornik Sta- žanju zaposlenih, kljub prehodu ?a ta doloclla zadevajo predvsem novozaposlemh v našem podjetju ne Primožič,' inž Alenka Korce. " dvoizmenskega na triizmensko zenske Pomem to, da preko 1/5 v prvih 4 mesecih letošnjega leta KOMISIJA ZA OBRATNE NEZGODE OBRATA I Polde Jenko — predsednik, Boris Soklič — namestnik, člani pa so: Marjan Križaj, Alojz Osterman, Jože Šmid. iz dvoizmenskega na triizmensko v , . , . „ ,, 1 • T žensk, ki so sedaj zaposlene v obratovanje Danes tkalnica I za- tkalnici ne bo ^jućiti v posluje okoli 960 delavcev, po iz- triizmensko delo. PostaJvlja se vrsem avtomatizaciji - večji del vprašanje> kam z njimi. KjeJ najti ustrezna delovna mesta zanje? — Druga posledica triizmenske-ga obratovanja bo tudi zaposlo- se predvideva že letos — jih bo zaposlenih v tkalnici I le še okrog 800, torej okrog 150 manj. Vendar se razmerje med moškimi in TEKSTILEC Pečnik ženskami ne bo spremenilo in bo KOMISIJA ZA OBRATNE ostalo približno 1:4 v korist žensk. NEZ&ODE OBRATA II — Še predno pa pade dokončna Jože Knific — predsednik, Sto- odločitev o uvedbi treh izmen v jan Pečnik — namestnik, člani pacelotni tkalnici bi bilo potrebno Nagradna križanka je kar 60 takšnih, ki so se doselili v Kranj iz drugih krajev Slovenije. Vsi ti seveda še povečujejo stanovanjski problem, ki je v Kranju že itak pereč. To pa je tudi ena slaba stran medalje. Polde Jenko Vodoravno: 1. država v jugovzhodni Arabiji z istoimenskim glavnim mestom, 6. ime popularnega pisatelja pustolovskih in indijanskih romanov Greya, 7. soglasnika v sredini abecede, 9. krajši naziv za prašek, ki se uporablja za uničevanje mrčesa, 10. hojenje, hoja, 12. obdelovanje njive s plugom, oranje, 13. glavno mesto etiopske pokrajine Eritreje, 15. priljubljen slovenski tednik, 16. ameriška pevka zabavne glasbe (Peggy), 17. himalajska ko- 1 Z 3 < s $ e 7^ € 9 fo 11 f. 12 13 1A 15 $ 16 17 *8 t 19 SO 21 m 22 za; tudi kraj v severni Istri, 19. avtomobilska oznaka na diplomatskih vozovih, 20. reka, ki teče skozi rojstni kraj velikega angleškega dramatika Shakespeara Stratford, 22. kontrola, nadzorovanje. Navpično: 1. otok na ameriški reki Hudson, na katerem se je razvil najvažnejši del mesta New York, 2. kratica velike evropsko-azijske države, 3. vrsta posode za pranje perila, 4. prebivalec pritlikave državice v Pirenejih, 5. pravilna enakorobna tristranična piramida v geometriji, 8. rast telesa, stas, 11. okrajšava za zahod-nonemško valuto, 14. kemični simbol za kovino aluminij, 18. oblika življenjske skupnosti v pradavnini, 21. kratica za »Nogometna zveza«. IZŽREBANI SO BILI: (nagradne serpentine) 1. nagrada — 1500 — Franc Masten, gravura, 2. nagrada —■ 1200 — Janez Vraničar — splošna uprava, 3. nagrada — 1000 — Anica Mihelčič — predilnica II, 4. nagrada — 900 — Nežka Štefe — splošna uprava, 5. nagrada — 800 — Andrej Kodele, 6. nagrada — 600 —■ Marija Križnar. Obvestilo OBVESTILO KOMISIJE ZB Komisija ZB prireja izlet »NEZNANO KAM«, in sicer 30. junija. Odhod bo ob 6. uri zjutraj izpred obrata I. Izleta se lahko udeležijo vsi člani in upokojeni člani ZB. Prijave sprejema sindikalna pisarna do 25. junija. Prijavite se takoj! Komisija V predilnici II so se poslovili od dolgoletnega člana Staneta MATELIČ, ki odhaja v pokoj. Matelič je bil mojster, vedno vesel in pripravljen pomagati. Člani enote so mu ob slovesu dali darila ter se prisrčno poslovili. MARIJA ISKRA je odšla meseca maja. Zadnja leta je bila zaposlena v ekspeditu, prej pa v predilnici I. Marija je aktivno sodelovala v družbenopolitičnih organizacijah, kot delavka pa je bila marljiva in vzorna. Marija je sodelovala tudi v NOV. Ob odhodu ji vsi sodelavci želimo veliko zdravja in sreče v krogu domačih. Sodelavke so mu izročile darila Povečana fluktuacija zaposlenih V začetku letošnjega leta ugotavljamo precej povečano fluktua- cijo v primerjavi z istim oodobj em lani. V posameznih mesecih je zapustilo podjetje: I9ö3 1962 1961 m ž skupaj m ž skupaj skupaj januar 10 20 30 4 i/ 21 22 februar 17 25 42 8 16 24 12 marec 50 10 60 37 19 56 39 april 20 15 35 12 30 42 28 skupai 97 70 167 61 82 143 101 Iz podatkov vidimo. da je fluktuacija porasla od 101 v letu 1961 na 167 v letu 1963, kar predstavlja povečanje za 66 odstotkov. Medtem, ko se je število žensk, ki so zapustile podjetje, od^ 82 v letu 1962 zmanjšalo v letu 1963 na 70, torej za 8, pa je močno poraslo število moških, ki so ousu v tem času iz podjetja. V letu 1962 je odšlo 61 moških, medtem ko jih je letos odšlo že 97 ali za 59 odstotkov več. Da bi.dobili jasnejšo sliko moramo pregledati še načine prene- hanja delovnega razmerja: 1962 1963 delavcev delavcev Sporazumna odpoved 26 13 Lastna odpoved 17 4 Samovoljna zapustitev dela 16 10 Odpoved s strani podjetja . . 3 - 1 Disciplinsko odpuščeni 3 2 Odsluženje kadrovskega roka 39 29 Upokojeni ali Konfekcija 12 11 Skupaj 167 143 Šele načini prenehanja delovnega razmerja nam dajo točnejši pregled fluktuacije delovne sile. Če odštejemo tiste, ki so zapustili podjetje zaradi odsluženja kadrovskega roka, dalje upokojene ali premeščene v 'Konfekcijo »Triglav« po Invalidski komisiji in ostalo, torej delavce, ki so odšli iz podjetja po višji sili vidimo, da je dejansko fluktuiralo v letu 1962 vsega 30 delavcev medtem ko v letošnjem letu že 65 delavcev ali z drugo besedo fluktuacija se je v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta povečala letos za 116 odstotkov. Kje je iskati dejanske vzroke za tako povečano fluktuacijo, ki nekaterim ekonomskih enotam že povzroča resne težave, saj zapuščajo. podjetje večinoma mladi (povprečno stari 25 let), zdravi in že usposobljeni delavci, medtem ko je nove delavce treba šele priučevati, kar traja včasih dolge mesece in tudi leta. Naj nas zato 155 letos na novo zaposlenih ne uspava preveč. Vzrokov je več. Čeprav delavci ob odhodu iz podjetja ne i povedo vedno resničnega vzroka, so na prvem mestu osebni dohodek in odnosi ter delovni pogoji. To nam dokazujejo tako izjave delavcev kot tudi tale podatek: v prvih 4 mesecih 1961. leta je odšlo iz bivšega podjetja »Tiskanina« le 40 delavcev, v letošnjem letu pa iz obrata I že 111 delavcev, oziroma je v 1961. letu po svoji volji zapustilo Tiskanino 17 delavcev, v letošnjem letu pa v obratu I 50 delavcev, torej trikrat več. Kot je znano, smo osebne dohodke v takratni Tiskanim vskladili z ostalo industrijo v Kranju v drugi j polovici 1960 oziroma v začetku 1961. leta. Od takrat pa do danes pa se osebni dohodki niso pri nas bistveno povečali, saj povečanje osebnih dohodkov ni ustrezno pokrilo njti višje produktivnosti niti težjih delovnih pogojev, povečanega obsega nočnega dela ter prevoznih stroškov, kaj šele porasta življenjskih stroškov. Na nekaterih delovnih mestih pa je prišlo z novimi pravilniki celo do znižanja minimalnih osebnih dohodkov. Ostala kranjska podjetja pa beležijo vztrajen napredek tudi na tem področju in tako smo spet močno zaostali. Na drugem mestu so medsebojni'odnosi. Kljub temu, da so se medsebojni odnosi bistveno zboljšali, prihaja še vedno med delavci in neposredno nadrejenimi do nepotrebnih sporov, žalitev, omalovaževanja in podobno, kar pogosto pripelje do prekinitve delovnega razmerja podrejenega delavca. Ni dvoma, da bodo vodstva ekonomskih enot, njihovi samoupravni organi in tudi centralni organi podjetja vprašanje osebnih dohodkov in medsebojnih odnosov, morali dobro proučiti in izboljšati. Isto velja tudi za delovne pogoje, saj so na nekaterih delovnih mestih res toliko težavni, da bo treba hitro ukrepati, če želimo obdržati na takih delovnih mestih stalne delavce. Povečana fluktuacija, ki še vedno narašča, nam nikakor ne more biti deveta briga; saj nam iz dneva v dan prinaša škodo, in zopet škodo. V nevarnosti je proizvodnja in še bolj kvaliteta izdelkov, to pa pomeni v našem sistemu delitve zmanjšanje osebnih dohodkov, kar bo zopet povod za še večjo fluktuacijo. Smo torej v začaranem krogu, iz katerega je treba stopiti, vendar z besedo — »ni sredstev« — tega koraka ne bomo uspešno napravili. Pavla Mravlje o sebi meni. Ko sem šla zadnji večer na delo, sem pomislila, kako mi bo-Toliko let sem delala, naenkrat pa nič več. Sklenila sem, da bom trdna. Moji delovni tovariši in tovarišice pa so mi priredili tako lepo slovo, da ga nikoli ne bom pozabila. Spominjali smo se skupnih naporov, skrbi, utrujenosti in tudi prepirov, ker med tistimi, ki delajo, vedno kaj pride. Malo smo po-'jokali, malo preklinjali, vedno pa delali in izpolnjevali svoje dožno-sti. Slovo smo Slavnostno zaključili pri Jerici, kjer sem vsem skupaj držala zelo slovesen govor. Vse življenje so drugi meni govorili, takrat sem pa jaz povedala .svoje. Rekla sem tudi, naj nikar toliko ne priganjajo pri delu pridnih starejših žena, ki vedno delajo kolikor je treba in še več, ampak naj naučijo mlade, da bodo delale kot smo me, ker bo to v korist njim samim, podjetju in vsem.« Na koncu pa želim kolektivu še veliko delovnih zmag. Kopalne obleka Bliža se čas, ko bomo lahko oblekle kopalne obleke. Izbira je letos zelo pestra. Lahko se še vedno odločite za dvodelne kopalke. Če imate vitko postavo, boste to kaj rade storile. Bikini ali dvodelne kopalce, ki segajo do pasu so bolj praktične kot enodelne, kajti zelo zdravo je, če si lahko sončimo čimveč kože. Enodelne kopalke so navadno bolj estetske posebno za polnejše osebe. Letos so moderne kopalke v kombinaciji enobarvnega s črtastim blagom, črte vedno olepšajo postavo, če so pravilno kombinirane. Na primer, če smo bolj polne se bomo odločile za kombinacijo črt podolgem, če pa smo suhe pa nam bodo pristojale črte počez. Tistim, ki se ne morejo pohvaliti z idealno postavo se ne priporočajo preveč pisane kopalke. Lepo je, če je kopalna obleka močnejše ženske bolj umirjena, ker debelost potem ne izstopa preveč. Janželj Julka Zadnje čase pogosto slišim, kako nekateri člani godrnjate čez dohodke. Rad bi vam pojasnil, da to ne smete delati, ker je tu posredi višja sila, in sicer sistem oovezne rotacije, ki je med drugim zajel tudi naše dohodke. Tako smo bili pred leti na vrhu lestvice osebnih dohodkov v komuni, sedaj smo pa zaradi rotacije zdrknili že na eno zadnjih mest. Bojim se v našem primeru sedaj še tega, da bodo uvedli še izpadanje zadnjih dveh na lestvici, kot je to običajno pri športnih tekmovanjih. V tem primeru bi morali seveda v nižjo ligo, kar ne bi bilo posebno prijetno. Ko se že vrtim okoli dohodkov in finančnih sredstev bi rad omenil še to, da tudi ni treba razširjati klevet in raznih neresničnih zgodbic okoli tistega izleta v No-vigrad, ki je bil po sklepu Centralnega delavskega sveta planiran za 15. maj. Nekateri govorite, da ni bilo ustreznih sredstev, čeprav so ostale v ta namen neizplačane sejnine članov CDS in upravnega odbora, nekateri govorite, da enostavno nismo smeli na izlet, ker to v podjetjih ni več dovoljeno, nekateri pravite, da so vas potegnili, vendar se mi zdi, da pravega vzroka ne veste niti vi niti jaz. Ker pa je nekje le tehten vzrok bi bilo prav in na mestu, če bi ga v prihodnji številki lahko brali. Verjetno ste tudi vi tega mnenja, vsaj mislim, da je tako. Ker so kot vidite tokrat na programu osebni dohodki bi povedal še to, da so nekateri člani eko- nomske enote vzdrževalni obrati v obratu II uvedli kaj čuden sistem nagrajevanja. Gre za tiste člane, ki izdajajo ostanke. Delali so pa takole: delavec je vzel ostanke, vzemimo 4 kg; na listku je imel torej napisano 4 kg ostankov, v zavitku jih je pa bilo samo 3 kg. Ko pa so nesli domov ostanke omenjeni nebodijihtreba, so imeli na listku napisano 3 kg, v zavitku pa je bilo 4 kg ostankov. Sicer res pravi pregovor — KDOR RISKIRA, TA PROFITI-RA — vendar bi bilo prav, da bi tem članom dali tudi odpustnico iz podjetja kot dodatno nagrado. Omeniti moram še nekatere ženske iz splošne uprave, ki postajajo vse bolj predrzne in celo nesramne. Tako letajo vedno bolj pogosto tja gor v adjustirni «p 'a^uejso ofozoj J3f5[ ‘ijapppo bi zadostile svojim željam in zahtevam, čeprav to ni dovoljeno. Če ne gre drugače, nadlegujejo tam zaposlene delavke kar na hodnikih in tudi pri malici, da reve sploh ne vedo, kam bi se skrile. Dostikrat celo na malico ne gredo prav zaradi strahu, da se ne bi srečale z omenjenimi izsiljevalkami. Jaz pravim takole: VSE KAR JE PRAV, VENDAR ČE SE RAZMERE NE BODO BISTVENO IZBOLJŠALE, BOM »NAŠUNTAL« UREDNIKA, NAJ JIH MALO POSLIKA, JAZ PA BOM NAPISAL ŠE USTREZEN KOMENTAR. BOMO VIDELI, ČE BODO POTEM ŠE TAKO OBJESTNE IN VSILJIVE. Sedaj pa še eno, ki je precej podobna tisti zgodbici o znameni- tem in nepozabnem »GUMBKU« v obratu II. Kot veste sem moral takrat kar precej čvekati, da so ga končno le naredili. Tudi v tem primeru, ki ga bom takoj navedel mislim tako dolgo gobcati, da bo zadeva urejena. V pisarnah v obratu II je namreč mlada tipkarica, ki že več kot dva meseca prosi za delovno mizo. Trenutno ima mizico za pisalni stroj, medtem ko ima ostale pripomočke kar na tleh. Prepričan sem, da bi mizico in tudi še kaj drugega dobila takoj, če ne bi bila samo strojepiska. Upam pa, da bo mizo vseeno dobila v bližnji prihodnosti, kot so vratarji dobili svoj gumbek. Nekega dne (če vas zanima točen dan, je bilò 1. junija) sem šel skupaj z delavci iz predilnice I in tkalnice I mimo zgradbe oplemenitilnice, in sicer ob 22.10. Po pravici povem, da sem se moral ustaviti, saj je iz prostorov, kjer imajo sanitarije, zadonela lepa narodna pesem. Ni dvoma, da so jo udeleženi moški čudovito zapeli, čeprav je tudi res, da bi bilo morda še bolje in koristneje, če bi tako pridno prijeli za delo, saj se s planom v tej enoti ne morejo posebno pohvaliti. Drugič pa naj jo veselo zapojejo na poti domov ali pa takrat, ko bodo po dolgem času plan spet presegli tako kot bi bilo treba. Še lep pozdrav! L. č. OBVESTILO! Križanke oddajte najkasneje do 28. junija! Prispevke za naslednjo številko oddajte do 25. junija! Spet avto- moto Poštenega najditelja .prosimo, naj vrne očala, ki jih je izgubil naš vratar v obratu I, pred kakimi. 30 dnevi vzdolž obratne ambulante oziroma pred vhodom v podjetje. Vrne naj jih kar pri vratarju. Uredništvo ZAHVALA Vsem tiskarjem plemenitilnice I se lepo zahvaljujem za lepa darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Peter Vilfan ZAHVALA Vsem, ki so šli za pogrebom dragega očeta, darovali vence in sočustvovali — se lepo zahvaljujem. Vera Bogataj tečaj Društvo Ljudske tehnike našega podjetja je tudi letos spomladi organiziralo avto-moto^rcaj za nove voznike A in B kangorije. Tečaj obiskuje 41 članov našega kolektiva. Prihodnje dni bodo na programu že prvi izpiti. Naša Ljudska tehnika je že doslej vzgojila vrsto novih voznikov, s tem tečajem pa bo »pridobila« spet lepo število novih. Na tečaju so predavali: Miloš Štempihar (prometne predpise), Miro Golobič (tehniko vožnje) in ing. Grošelj (motoroznanstvo). Naslednji tečaj bo Ljudska tehnika organizirala spet jeseni. Jože Javornik