104. številka. Ljubljana, v soboto 8. maja 1897 XXX. leto. Ishaia isak dan w**or, i«imli nedelje in praznike ter velja po poŠt i prejeman za a v it ro-og e r b k e dežele r.a vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden neMO 1 rfd 40 kr. — Z« Ljubljano bre« poftiljan> na dom za VBe leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za ectrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za o ■ na ni 1 a plačnje se od itirintopre petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tieka, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dp r a v n i 6 t v u naj se blagovoliio pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 77 Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo dne 2. maja 1897 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se skliče nov OBČNI ZBOR delniškega društva Harodne Tiskarne" na dan 16. maja 1897.1. ob 11. uri dopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne" z istim, za občni zbor dne 2. maja 1897 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Škandali v parlamentu. Človeku, ki čita poročila iz poslednjih dveh e«j državnega zbora, se zdi kakor da čuje .surovo besnenje, zmerjanje in psovanje vaških fantalinov v najobskurnejši bezuici. Ta vandalski hrum, to brutalno izzivanje in vprav burševsko klicanje „na korajžo" . . . vse to dokazuje, kako nizko je že padla parlamentarna dostojnost, na kako globokem stališču izomiko in takta so Že nekateri zastopniki avstrijskih narodov. Izbruhi najostudnejše fanatičnosti in pojavi najnapetejše narodne nestrpnosti, ki polnijo državnozborsko dvorano, v kateri naj bi se delalo za gmotni in duševni prospeh ljudstva, ti izlivi strupenega sovraštva divje zagrizenih Nemcev so nam le prežalosten dokaz, kako daleč smo še od one srečne dobe, ko bodo živeli avstrijski narodi, priznavajoči drug drugemu jednakopravnost, v miru in slogi mej seboj ter se skupno trudili, kako izboljšajo toli tužno položenje proletarijatskih slojev, ječečih pod neznosno pezo brezpravnosti. Mesto dela, nujnega dela, kbkoršnega želijo, prosijo, zahte- vajo milijoni volilcev — zlasti pa še vedno milijoni nevolilcev! — privoščtije si parlamentna gospoda vprav kmečko baharenje in odurno mejsebnjno zmerjanje. Na čelu teh kričačev, ki kradejo svojim vo-lilcem, davkoplačevalcem z največjo nesramnostjo denar, ki spravljajo z vso brezobraznostjo v svoje žepe desetake le za to, da obsipajo drog drugega z najgrlimi psovkami, na čelu vseh teh stoje nemški nacijonalci in liberalci. Nemci, ki so ustvarli temeljne državne zakone z glasovitim § ln., Nemci, preganjajoči že od leta 18G7. nadalji vsakega avstrijskega državnika, ako hoče te zakone resnično tudi izpolniti, so se pokazali zopet v minolih sejah državnega zbora, kako neiskreni in hinavski so. Vedno kriče Nemci, da mora postati naša država moderna: pravna in svobodomiselna, v kateri ima vso veljavo svoboda tiska in govora, v kateri vlada narodna in verska toleranca, v kateri je ravnopraven vsakteri državljan, — a baš isti N» mci so se posluževali političnih zločinov, so tirali trumoma v ječe neprijetne jim časnikarje, vriskali so nad izjemnim stanjem Prage, pa zahtevali sto- in stokrat, naj zaduši vlada v dunajskem narodu upravičeni odpor pnti izsesovalcem in demo-ralizatorjem. Ti svobodomiselni, za moderno državo se potezajoči Nemci so celo primorali vlado, da je vskratila samomoč prvi državni občini in ni so jim oglasila vest niti takrat, ko se je rbračal raz-srjeoi in v dnu duše razžaljeni narod že proti prestolu. Oni Nemci, ki so še nedavno zahtevali od slovansk h narodov, da morajo zatreti v srcu vsako narodno zavest, da morajo opustiti vsako povdur-janje narodne individu* alnosti, oni Nemci se kažejo sedaj v najgršem narodnostnem fanatizmu; poza bljajo na korist države ter hrume in buče, naj si tudi razpade vse. Še ni dolgo tega, ko so se baha-rili Nemci, t^daj še verna vladna stranka, pred svetom, da so jedina ,državo vzdržujoča stranka", da so „čuvarji reda" v državi, danes pa že vprizarjajo v parlamentu proti državni vladi škandala, ki bijejo v obraz državo vzdržujočemu redu, pa pljujejo na državni zakonik ter se rogajo § 19. To je nemška načelnost, nemška doslednost in svobodomiselnost! V poslednjih sejah drž. zbora so Nemci tudi iz nova dokazali, da so lahko člani naroda z visoko in staro kulturo, da pa so hkratu vender surovi, ne'zomikiui in krivični v najširšem pomenu besede. Kričači, kakor \Volf, veleizd»jski in še ne dolgo tega od vseh poštenih Nemcev zaničevani Prosjak Schnnerer, Kaiser in taki imajo prvo besedo, za njimi pa hodijo liuss, G rosa in drugi možje, ki so se smatrali včasih za resne politike. Ti divji fanatični Nemci so od radosti vriskali, ko se je Čehom in Slovencem zabrusila v obra/, psovka, da so nizek, malovreden narod, da ho napram Nemcem prav v istem razmerju, kakor so Calukafri, zamorci in ljudožrci, Kskimi in Laplandci napram Francozom! Ti Nemci, ki se babajo pri vsaki priliki s svojo visoko kulturo in naobraženostjo, so imeli toliko surovosti, netaktnosti in laŽnjivosti, da so si upali ziniti ostudno trditev, da je vsa slovanska kultura izšla iz nemške, da je vsa slovanska umetnost in literatura samo ukraden prevod iz nemškega. Ali so ti nemški Volkovi Slovanstva samo toli hudobni, da lažejo tako drzno, ali pa govore iz prepričanja ter so torej toli nevedni: vsekakor pa si Slovani, sodeči po teh veljakih in prvih zastopnikih Nemcev prav lahko predstavljamo, kakšne nazore ima še le nižji nemški narod o slovanski kulturi! Ni se nam treba sklicevati na dejstva, da zavzemata v evropski literaturi rusko in Teško slovstvo če ne prvo, pa vsaj drugo stoprnjo, da je ruska umetnost, ruska in češka glasba sedaj prva in po vsem kulturnem svetu slavljena, — ni treba povdarjati, da se je povzdignil tudi ubogi, od vseh stranij zatirani slovenski narod proti nemški volji ter proti nemškim in italijanskih vsemožnim oviram na toliko stališče, do kakeršnega bi se no-torično tbgmatični, leni in počasni nemški narod ne povzdignil nikdar, ako bi živel v naših razmerah. Nočemo tudi reagovati na nemške laži z dejstvom, da se je spočela, rodila in razvila nemška kultura in nemška literatura le v francoski zibeli in da bi b h Nemci brez Francozov povsem obskuren narod. Vsakomur, kdor so je le količkaj bavil s kulturno zgodovino Nemcev je znano, da ne morejo napraviti taisti v nobenem oziru uiti jednega LISTEK. G I o 8 e. Izvestno ste že mislili, gospod nrednik, da je Vaš glosist onemel, ali pa da se je že izpisal. Toda jako se mutite! Izprememba veseli mene in — mislim — tadi droge. Da bi se ponavljale moje „gloee" vprav pedantično točno vsako soboto, zdi se mi za Vaš liberalni list prefilistrski, to pa, veste, nisem bil in ne bom nikoli. Klerikalci obojnega kova in spola bi bili podajali v baš minolem čaeu gloeisfu vedno koš gradiva; a zdelo se mi je, da opravljajo pesel prcfoaov dovelj rezko in vstrajno tovariši nad črto. Čemu bi vihtel šibo še jaz, pa bil ondi, kjer je že itak — klobasa poleg klobase? Vender naj prid enem ta le še epizodico „iz ljubljanskega političnega življenja", ki je morda značilna. Ko ste na velikonočno soboto podali svojim Čitateljem hudomušno uganko: kdo je bil oni pristno slovenski .gospod", ki je beračil okoli nemške arietokratke za kanonikat, dasi je njega, sicer smrtno bolni imejitelj še živel? — prišel je k meni Buckov atrije, poseetnik v Kravji dolini. -— „Ga že J imamo! Sem a .Sloven Listiu ! —je zakričal, je dva da je stopil preko prrga. — „Koga pa?" — In povedal mi je, da je uganil Vašo zastavico ter resno zahteval, da iztirjam od Vas, g. urednik, oh. ljubljeno nagrado. Le s težka sem mu dopovedal, da zastavice ni prvi uganil, nego da 6e je, prav kakor on, Buckov atrije in ljubljanski meščan iz Kra vie doline, potegovala za nagrado že — polovica Ljubljane. — „Ob, to mora biti hndo temu ,gospcdir!M je vzdibnil sočutno Kravjadolinčan. — »Ker jo osramočen? Kj, beži, beži, Grcgoričanca ea ne prime nič več ?tf — V pogovorn pa sva prišla z Buckovim atrij* cem tudi do vprašanja: kaj jo prav za prav slovenski krščanski aocijalizem? — „0, to je jasno! Vsak aSloven. Listu sem doslej prečital do poslednje črke — torej že moram vedeti!" je dejal Kravjadolinčan. — »No, pa povej difinicijo!"—Krščanski socijalist je . . . je . . . tisti človek, ki dela — ne, ki govori neprenehoma in v najrazličnejših varijacijah o — siogi . . .M — ,Dobro, a definicija še ni popolna!" — „ ... in ki ,deluje za dosego slovenske sloge' s tem, da neprenehoma in v najrazličnejših varijacijah grdi, psuje in natolcuje dr. Tavčarja in njego g. soprogo, pa pljuje na vse pristaše narudtfe stranko ... A!i nisem dc bro po* vedal?u — „Izvrstno, krasno! Res, prav t*ko je!" Vidite, g. urednik, tudi Ljubljančanom so že padle luskine z očij, da vidijo prav, kdo so ti Gregoričanci in Koblerjanei s svejim jalovim lističem! Ako smatra ta gospoda svoje herostratsko počenjajo za „kršč. socijalno delovanje' in v korist „s'oge", potem jih razumem. M slira pa, da bi storili Gregoričanci & Comp. poštonejše, ako bi nadeli odkritosrčno svojemu listu naslov: ,P 1 j u v al n i k" ali „Giljotina". Potem bi bil program tega krvoločnega klerikalnega lističa najpreciznejše označen. Pa še nek drug tak „krščanako-socijalen", „veri ii vedi" pesvečen list je izšel klerikalnim rabeljem na pomoč: ,Katoliški Obzornik", sinček Mahničevega ,Rim. Katolika". Ker ga je „SIov. Narod" ž« pred njegovim rojstvom povsem pravično označil kot glasilo burniranih Mah-ničancev, zagrizenih sovražnikov vsake prave umetnosti, drznih grdilcev odločno narodnih društov in brezstidnih psovalcev najodhčnejsih slovenskih mož, zaleta se seveda že I. štev. ,Kat. Obzornika" z vso klerikalno ijutestjo v Vaš litt in v njega somišljenike. Ta list so baha z najne.ramnejšo samozadovoljnostjo, da je njegov oče, BRim. Katolik": koraka naprej brez Francozov, — znano pa mora biti tudi vsakomur, da so baš sedaj Slovani oni faktor, na katerega se naslanjajo i Nemci i Francozi. Škandali, katere nprizarjajo sedaj „kulturni" Nemci, obsojajo se sami; obstrakcija Nemcev pa izživlja tudi k primerjavi s predlansko obstrukcijo Cehov, ki so bili odločni, a vedno dostojni in taktni, dasi so sinovi „malovrednega naroda". — Morda da privedejo škacdali Nemcev ves parlament ad absurdum, morda bo njihova žrtva grof Badeni; nikd;ir več pa ne bodo igrali Nemci v Avstriji uloge voditeljev, kajti slovanska večina je kompaktna in mora postati po takik žaljenjih še kompaktnejša in odločnejši. Državni zbor. £h Na Dunaju, 7. maja. TUzburjenont v parlamenta rast« od seje do c*je. N»mSki terorizem je razgrel tudi mirnim slovanskim poslancem kri, vendar so se vilic nezasli* sani surovosti in bintalooflti nemških opo^eijoaal nih poslrncf-v premagovali io tako preprečil, da ni prišlo d i izgredov. Začetkom seja jo pravosodni minister grof Gleinpacb rdg^var.al na t«ai interpelacije g'e^e uvedenja novega civiinopravdnega reda in izjavil povs*m določno, da se bo vlada točno držala dolo čenega tfrmina, dns 1. jannvuria 1898 Zbornica je potem nadaljevala razpravo o predloga, nsj se obtožijo ministri, in prvi je zopet gnvor I pravosodni minister grcf G le i s pa c h. Koj prvi stavki miflistfOVtg« p;ovora bo ra^buriii nemšio Opczc jo. M ni«t-r je namreč* rekel, da neče prosi afi v dremanja, se li da cbstruliciJA združiti s par-hm^r.tarno roorab; in da je taVo juristu k*kor ns-jaristn jasco, da vladi, katera stori, kar so st jrile pred njora.ne d ruse vlade in kar sta odobrili ebs zbornici drž. zbora, ni možno impotirati niti krivde, niti namena krSiti ust'vo, in da vs'ed tega tisti poslanci, ki predlagajo obtoibo mifrieterstva, ž njo splch niso ra gii r kiar i^:eti ronega namena. In nastal je uprav peklenski bru«. N*mci so tulili k kor gladni volkovi, zahtevajoč, naj minister p. • ■'< < i 11 svoje besede i rs n»j presi odpuščanja. Zi-man s-* ;e trudi predsednik dr. Kathrein po miriti razgrajače. Ti so tako kričali, da Gleispach ni mrgel govoriti. Prsds^dnik j-< vsled tega pretrgal sejo, mnis*or pa je zapustil rivocaoo. Grcf Badeni ce je posvetoval z načelniki kiubcv, predsedaistvo st jo trulilo dokazati ras-gra;a!om, da ;ih GJuitpah ni hotel rasialitl, a vse ni nič pcmagaH. Ko je prediedsik zepet sejo otvord in dal D€8tdo pravooodnemu ministra grefu Gleispaehn, uprizorili so nemSki poslanci tak škanda', da j d-na'tega u i pozna agođovioa avstrijskega parla menta. Mas ri so bledi sedeli sa svojih mestih, predsalnik je m il!e zrl na kas ia si ni zoal pomagati. Nemci po kričal', da so ai dri g; poslanci mamili uš na. M nister Gleispach je pač nekaj govori', n razumeli so ga samo pred n im sedeči ste ■ogridi Namnki prs'anci so se zhr?.li pr^d sedeži anastopii kot oborožen bojevnik tako temeljito, da ao naSi n a j ho 1 j i *) k n j i ž n i k i p o si 1 i u m o 1 k-nili" (Str. 14, 4, 5. in 6. vrsta.) — rrr obljublja, da bo i „Kat. Obzornik" prav tako moril naše najboljše kri) žT.k»>. To začenja ža spis „Loposlavje fin de ce'e", kjer utia sila modri lemenatarček E. Lampe — ve'ik^.na A Aškerca in drugove, pa dr. A Utacićnik, ki je vr-žalil in da ga Nemci ne paste govoriti, dokler ne prekliče. Posl. dr. Pergelt je tudi zahteval zadoščenja, ker je minister Njmce razžalil ia protestoval proti tema, da je minister evoj govor narekoval stenograf jm, ker ga zbornica ni razamela. Posl. dr. R n s s je zahteval, naj minister ponovi, kar je govoril mej kričanjem tako, da so ga razumeli samo stanografi. Pusl dr. F u n k e je rekel, da so slovanski poslanci obkolili ministra, ter Nemce brutalno t stran pehali. Posl. Mnvreder: Kakor hlapci 1 Posl. dr Fanke: Ministrov govor ne sme priti v steaografični zapisnik. Predsednik odbije to zahtevo, ker so poslanci ministra čah in so stenografi zabeležili njegove besede. Posl. Schonerer je predlagal, naj se čita ministrov govor. Prdsednik je vzlic ngovora nekaterih poslancev prečitd, kar je rekel minister, da namreč ni hotel nikogar raz žaliti s tem, da ne zmatra predloga o zatožbi ministrov resnim, nego le za taktično orožje. Na vreto je potem priš-d dr. Pergelt, kateri jn trdil, da se bo odmev ministra Gleispaha besed ćal v ! ministerskih pelačsh in da bode vihar ljudske jeze stresal okna v cesarskem dvorca tako, da bodo šipe žvenketale. Potem se je h »vil s jezikovnimi riaredbami, povdarjaje, da predlog, naj se obtžijo miniatri, ni zadnje sredstvo, 8 katerim ee morejo Nemci boriti preti narsdbam. Za poljski klab je izjavil Javvoraki, da - na- rajo stavljeni predlog popolnoma neosnovanim in d* bodo zategadelj glasovali za prehod na dnevni red. Nacijonalec dr. Hochenburger se je ha-doval, da sa večina patetičnim izjavam opozicijo-nalcev in njih grožnjam sam3 sranje, tar prsmleval k*r so že dragi povedali, d« je vlada kršila zakon, da je Nemcem sovražna itd. Napadal je tudi ministra Glehpacba in vpraševal, kake ramene ima vlada v dižtvuopravnem oziru za bodočnost Za češke veleposestnike je rekel grof Pallffy, da po njih mnenji vlada z jezikovnimi naredbami ni prekoračila svoje kompetence. Razprava se je na to pretrgala in na vrsto so prišla čitanja raznih samostalnih predlogov in interpelacij, pri kateri priliki se je Schonerer zopet dvakrat korenito osmešil. Mož menda ni popolnoma zdrave pameti. Konec seje je poljedelski minist-r predložil načrt zakona o ustanavljanji kmetijskih zadrug. Prihodja seja bo jutri. Politični ideal XX. veka. Znani socijolog, vseučiliški profesor dr. Lu-dovik Gumplovvicz v Gradci, je v Hardenovem časopisu „Zukunfr," priobčil zanimivo razpravo o političnem idealu XX veka, iz katerega naj nam bo dovoljeno rekapitulirati, kaj misli ugledni pisatelj o tej stvari. Gumplovvicz povdarja najpoprej, da ustano* vitev držav in njih razvoj ni odvisen zgolj od slučaja; vse to se vrši po določnih zakonih, katerih navaden opazovalec niti ne vidi, kateri so pa vender tako zanesljivi, da je možno sklepati iz njih na bodočnost. Podlaga vsemu ugibanju,je dejstvo, da je politični ideal vedno ravno nasprotje obstoječim političnim razmeram — ali, razumljivejse povedano — vsak pritisk vzbudi protipritisk in to v vseh dobah in povsod. Nastane-li n. pr. v republiki revolucija z vso svojo grozoto, vzbudi se v glavah mirnejših in raz-sodnejsih ljudij ideal diktature. Narobe rodi despo-tizem, kateri omejuje svobodo posamičnikov in sa vzdržuje z najkrutejšimi sredstvi, v mislih obupa-jočega prebivalstva željo, iznebiti se, bodi na katerikoli način, trinoštva — političnim idealom postane nihilizem; dokazov in slučajev za to daje zgodovina v izobilji. Posebno značilen je vzgled, kateri navaja prof. Gumplovvicz iz dobe naše narodne renesanse. Ko je cesar Jožef II., vzgojen sicer po načelih racijonalizma, nakrat se odločil, da naredi iz Avstrije nemško državo in dekretiral narodom nemSčino kot jedini uradni in učni jezik — kaj se je zgodilo? Povsod% iga^T Dalje v prilogi. FfllllUJi „JlUv'HIIHKHIIIU JHMIUU Kl. I U K U HM g l»rl)mo v nemščini. S tako naredbo, ki nemščini pri znava pravico po vsej Češki, češčini pa le v jednem delu dežel, Cehi ne morejo biti zadovoljni. Urejena je prav po dunajskih punktacijah, s katerimi se je hotelo ustanoviti na češkem zaključeno nemško ozemlje. Morda hoče vlada s to naredbo malo potolažiti Nemce. Svobodno agrarno združenje imenuje se zveza poslancev kmetskih občin, ki se shajajo, da se posvetujejo o kmetijskih koristih. Ta zveza ni parlamentaren klub v pravem pomenu besede, vanjo lahko vstopijo kmetski poslanci vseh klubov. Zastopniki veleposestva in mestni zastopniki pete kurije se morejo v novo zvezo vzprejeti samo, če so tri četrtine članov za to. Zveza se bode bavila samo s kmetijskimi vprašanji; politična, verska in narodna so popolnoma izključena. Njeni sklepi pa za člane niso obvezni. V zbornici lahko glasujejo drugače, kot je zveza sklenila, zlasti, če je klub, v katerem so, drugače sklenil. — Podobno zvezo smo imeli v državnem zboru, a ni imela dosti upliva, a tudi sedaj od nove zveze posebnih uspehov ne pričakujemo. Izjemno stanje v Galiciji. Zadnje volitve v Galiciji so hudo prestrašilo poljsko šlahto. Nič ni več pomagala vsa pomoč vlade, duhovstva in židovstva. "Voljenih je v državni zbor nekaj mož, ki bodo porabili vsaki čas priložnost, da ožigosajo gospodarstvo poljske šlahte v Galiciji. Pri volitvah so se godile grozne krivice. To je pa narod še bolj razburilo proti poljski šlahti. Nevolja narašča od dne do dne. Da se omeji gibanje proti poljski šlahti, začeli so poljski višji krogi premišljevati, da bi ao v Galiciji uvedlo izjemno stanje. Prav za prav je izjemno stanje vladalo v Galiciji tudi že pri volitvah, torej sedaj naj bi se zakonito proglasilo, poprej so ga bili uveli okrajni glavarji samovoljno. Mi malo dvomimo, da bi se grof Badeni upal sedaj kaj tacega ukreniti, ko ima v parlamentu že toliko drugih težav. Vojna mej Torki in Grki. Ker so Grki ostavili Farsa], je brigada generala Smofenskega popolnoma odrezana od ostale vojske. Turške čete jo obkoljujejo od treh stranij. čez gorovje Otris se ne more umakniti, ker ni potov. Umakniti se mora v Volo in ondu Čakati, da ee sklene premirje, ali se pa cdpeljati po morju. Za Turka je jako velike vrednosti, da so tako jedno grško brigado odločili od drugih čet, da jim ničesar ne more pomagati. Smolenski je precej dober vojskovodja in njegovi vojaki se štejejo tudi mej najboljše, kar jih ima grška vojska. S* daj pa imejo Turki opraviti samo še z ostanki vojne kraljeviča Konstantina. — Osem ladij turškega brodovja je te dni oeta-vilo Dardanele. Poveljniki so pa menda spoznali, da se ne bi mogli spuščati v boj z grškimi vojnimi ladjami, in pomaknile so m- v Dardanele nazaj. Turške vojne ludije so silno slabe in niso za hajši boj. Posredovanje velevlasti mej Turčijo in Grško. Velevlasti že težko čakajo, da bodo mogle posredovati mej Grki in Turki. Ako Grška odpokliče vse vojake s Krete in prizna avtonomije tega otoka, takrat hočejo posredovati. Nekatere vlade so celo pripravljene posredovati, če Grška tudi le na neofici-jelen način izrazi željo. Grška pa dosedaj v tem oziru še ni druzega storila, nego da je polkovnika Vasosa in nekaj častnikov poklicala s Krete, vojake je pa ondu pustila. Salisburvjev govor. Angleški ministerski predsednik Salisburv je imel v Primrasaligi govor, v katerem je naglašal, da vsled grško-turške vojne ni najmanjše nevarnosti za evropski mir. Izimši malih krajevnih prepirov stoji evropski mir na trdnejši podlagi, nego je doslej. Potem je pa angleški ministerski predsednik govoril o južno-afriških zadevah. Ondu so nastale težave, ker Anglija zahteva, da se izpolnjujejo sklenjene pogodbe in ne rušijo v škodo Anglije. Električna razsvetljava in nje nasprotniki. i. Pred Veliko nočjo se je v Ljubljani pričelo z gradbu mestna elektrarne, m dela danes kaj vilo napredujejo. Ce se ne prikažejo posebne ovire, gledali bodemo pričetkom prihodnje zime ljubljansko mesti: električno razsvetljeno. Ko ie decembra meseca I. 1894. občinski Svet soglasno sklenil, napraviti si iastnu elektrarno, odobravalo je občinstvo vsestranski ta sklep, kajti bilo ja prepričano, da je sedanja pl\iova rassvetljara pomanjkljiva, in glede na svojo kakovost tudi predraga. Svila« pa. ko se je pričela elektrarna grad.ti, je slišati glasov, ki izraz.jo svoje pomisleke glede rentabiiifrte vs ga podjetja, in tudi glede kakovosti cele naprave. Tafcs glasovi prihajam iz raznih strani. Tu se oglašajo v pr»i vrati ljudje, ki v svoji pre veliki konservativnosti nasprotujejo sploh vsaki no vofariji, vsakemu napredku, češ, da pred toliko in roliko leti ni bilo ne plinove, ne električne rassf et I j« ve; služila je navadna lojeva sveča in oljnata leš>rba, in ljudje so vender živeli in dočakali večje ah manjše starcet'. S takimi hudmi je seveda težko se pravdati. Tem kličemo v spoiain dejstvo, da je dan današnji na kmetih že prav težko najti hišo, kjer bt ne imeli petrolejska svetilcice, ki jr bih onda pr*d par desetletji še prav redka vrana. Prav tako ne najdemo danes nobenega trga ali mesteca, kjer b: po noči na ulic»h in cestah ne brlele, Če tudi le skromne lučice, docim so oadu naši stari očetje po noči tavali domu v t*di temi, »li pa, če njim jo bila tema Žo pretrda, si pot razsvetljevali s svojo privatno leščerbo. Ca« zori in proizvaja cd dne do dne nove izuutne, človek si jih nehtlo izkorišča, in sčasoma postanejo mu prava, neizogibna potreba Nekateri ljudje izrazijo bojazen, da električna raasvetljava, kot novodobne izumba Še ni toliko popolna, da bi se moglo s , i . itjo račnnati na nje sigurno in povsem zanesljvo funtcijomranje. Ti kaj Kadi kažejo na nekatere nedostatke, ki so se doslej pokazali v d sedanji provizorični inštalaciji električne razsvetljave v „Narodnem domn", kjer žarn'ce časih v svoji svetlivosti poje«aajo, in kjer je razsvetljava zares park rat celo odrekla. V nekaterem oziru iwajo ti ljudje prav, kajti doslej zares nimamo nobene, še toliko etare in izkušene naprave, ki bi ves čas svojega obstanka fankcijonirala brez vsakega zadržka, pri kateri bi so nikoli ne prijavil ta ali oni cedostatek, kajti absolutno popolna, absolutno zanesljiva ai nobena iz-umba. nobena stvar. V L ubijani imamo plinovo razsvetljavo ie od leta 1860 , in vender ee je lanskega leta pripetilo, da je jedenkrat za par ur kar odrekla, in da je vsled tega mesto bilo nekoliko časa v temi. In vendar bode v kratkem preteklo celih sto let, kar Človeštvo rabi plinovo razsvetljavo. A navzlic tej nevarnosti jo bode rabilo tudi še odslej, in morebiti ie v večji meri nego doslej. Kar pa zadeva sedanjo razsvetljavo v BNarodnem domu", moramo pripomniti, da je urejena le provizorično, da služi onda kot gonilna sila navaden, in poleg še zelo star in obrabljen lokomobil. Kdor se je kdaj pečal s parnimi stroji, pač ve, da navaden lokomobil nikoli ne teče, in po celi svoji konstrukciji tudi ne mere teči ves Čas z jednako-marno hitrostjo. Od jednakomernega teka pa je zavisna jakost električnega toka, ki se vzbnja v električnih strojih, katera goni parni stroj. S car ima mašinist kolikor toliko v svoji moči, da lahko tek parnega stroja nravna, da oetaje precej jednakomeren ; — pa kaj je storiti, če msfiinist ni ves čas natančno oprezen, ali če je stroj star in je vsled svoje konatrukcije bolj ali manj n ubogljiv? — Zakaj pa ti grajalci električne razsvetljave ne obračajo svoje pozornosti na električno razsvetljavo v deželni bolnici, ki fuakcijonira brez graje in v občno zadovolj* nost vnah prizadetih krogov? Povdarjati moramo, da je električna razsvetljava dandanašnji upeljana že v zelo mnogoštevilnih krajih in mestih, v velikem in malem obsegu, da so se ljudje dejansko prepričali o nje zanesljivosti in sigurnosti, in da bi je, ko so spoznali nje ugodnost v ekonomičnem, sanitarnem in v vsakem dragem cziru, nikakor ne hoteli zamenjati s katerimkoli poprejšnjim načinom razsvetljenja. Našteli bi lahko na stotine elektrarn, ki so po deset- ali večkrat večje, kakor je prejektovana ljubljanska, ki funkci-jonirajo že leta in leta brez vsakega nedostatka! Da bode ljubljanska elektrarna urejena po najnovejših načelih elektrotehnike, o tem sme biti ljubljansko prebivalstvo averjeno, — za to jamči tudi graditeljica elektrarne. — svetovnoznana tvrdka Siemens & Halske na Dunaja, katere ustanovni členi stoje mej prvimi in najbolj odličnimi elektrotehniškimi strokovnjaki. Tudi takih ljudij ne manjka, ki se spodtikajo na tem, da se elektrarna gradi kot mestno podjetje, češ, da vsako podjetje, katero je last kake občiue, dežele "li države v ekonomičnem oziru nikoli tako dobro ne uspeva, kakor kako privatno podjetje, recimo, ki je osnovano na delnice. Če vprašamo takega Človeka za vzrok njegovega moenja, ne ve druz-g« navesti, kakor to, da vsa privatna podjetra zase delsjo dosti več o reklamo kakor javna podjetja, in da od take reklame zavisi gmotno uspavanje podjetja. V nekolikem oz ru moramo temu pritrditi, kajti skušnja na pač dobro uči, kako reklamo delajo neka podjetja zase, da se poslužujejo pri tej vseh dopustnih sredstev. Obravnave pri sodišč h pa nam tudi kažejo, da marsikdo, heteč na vnak nuč;n svojo, bodisi dobro, bodisi slabo robo specati, čestokrat seže tudi po nedopustnih sredstvih, tako da pride naposled v koiflkt s kazenskim zakonom. Jasno pa je, da javni zastop, bodisi mesto, dežela ali kdo drug*, za svoja lastna podjetja radi javne časti ne sme in ne more delati takšna reklame, kakeršno lahko uprizori privatna oseba ali privatna družba. Turaj mestni magistrat ljubljanski za mestno eJektr^rno ae Dede smel delati večje reklame, nego to zahteva javni interes; njegova dolžnost pa je, da opozarja meščanstvo na občno korist podjetja, katero je zasnoval me t ni zastop po svojem dobreu prepričanju in vsestranskem preudarku, ne iskajoČ pri 8?ojih sklepih kAih koristi tli dobička za posamezne osobe ali družbe, marveč pri ovojih tdtlepih pred očmi imaioč blaginjo mesta in njegovega prebivalstva. Ako je mestni zastop prišel do prepričanja in spoznanja, da je za Ljubljano koristno zgraditi elektrarno za razsvetljavo in odlajo motorne sile, potem je ravnal popolnem pravilno, da ie to podjetje .*.a -no 'a! kot mestno podjetje Tako pestopajo v jednakih slučajih sploh tudi droga mesta, ako jih pri tem ne ovirajo druge, žo obstoječe pogube, ki se ne dajo meni nič, tebi nič razveljaviti. Tudi država sama se je v novejšem Času poprijola tega načela, k»r se poteguje ra to, da bi n. pr. podrža-vila to ali o jo železnico. Č'i je elektrarna v m'sinih rokah, mesto ne bode iskalo večjih dohodkov, kakor so potrebni, da bede podjetje shajalo, t. j., da se iz njega dohodkov pokrivajo stroški za cbrestovanje in amortizacijo investiranega denarja in za potrebne upravne stroške Pri podjetjih, zasnovanih na privatne stroške, žele adeleženci tega podjetja, to so oni, ki so investirali v to podjetje svoj denar, prejema;i iz njega kolikor največje dohodke, kolikor uri večjo cbresti investiranega kapitala. Kaj takega mestna občina ne bode storila; pa recimo, da bi so kaj tacega tudi i zgodilo, potem bi sa dohodki stekali v mestno blftgajnico, ae pa v reke posameznikov in bi služili občnemu blagru. Nasprotno, mi emo prepričani, da bode mestna občina v slučaju, da se elektrarna rentuje, cene za prejemanja e'ektrične eneržije takoj znižata, od česar bodo meščani uživali koristi. Kaj tacega ni tako z lahka pričakovati od privatnega podjetništva. V dokaz ttj trditvi omenirro mimogrede ie to, da je ljubljanska plinarna, ki je ves čas 8'ojoga obstanka prav dobro shajala in svojim delničarjem izplačevala, posebno v zadnjih let h, prav visoke obresti, plinu ceno znižala šele tedaj, ko je zaznala, da njej z mestno elektrarno nastane nevaren konkurent. Mi smo torej overjeni, da so ugovori proti mestni elektrarni radi tega, ker je mestno podjetje, neutemeljeni, ničevi. S tem, da smo omenili ljubljansko plinarno, navedli smo ob jednem tudi največjega protivnika mestne elektrarne. Slovansko Sokolstvo. Nova telovadeka knjiga Ljubljanski „Sokol" bode izdal v kratkem telovaduko knjižico, ki bode gotovo dobro došla vsem slovenskim sokolskim društvom, katerim je resno mar, da goje pcglavitai svoj smoter, to je telovadbo. Naslov kmižice je: Redovne vaje v členu in četi. Razložil Viktor Murni k. Za ožilo telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani. Pisatelj knjižice je dcbro znan slovenskim telovadnim krogom po svojem zaslužnem in vspešnem delovanja na polju S kclstva in je 8 to knjižico ustregel živi potrebi. Ko izide knjižica, bodemo spregovorili bolj obširno o njej. Za zdaj pa obračamo nanjo pozornost vseh slovenskih sokolskih droštev. Tamburaški zbor ljubljanskega „Sokola" priredil je minolo soboto v „Naroduem domu" od hoduico svojemu odhajajočemu vodji, bratu etud. iur. Ant. S ve teku. Večer je otvoril bral Bjgumil Kajzelj ter v prvi vrsti pozdravil brata podetarosto dr. Još Kušarja, brat« tajnika A Vernika ter zastopnika si. hkad. fer. društva „Save" g. stud. ing. Janko Krsn ka. Po daljšem govoru navajal je potem zasluge, katere si je dosedanji vodja pridobil *a tamburaški zbor, ter se končno v imenu vse* ga zbora poslovil od njega, izrekajoč mu najtoplejšo zahvalo. Pri tej priliki so izročili tamburaši odhajajočemu vodji v spomin izprehodao palico s srebrnim ročajem. Z) tem jo govoril brat podetarosta, dr. Jos. Kuš.:r, in se zahvalil v obširnem govoru v imenu odb, ra Sokolovega odhajajočemu za trud, ter ga prosil, da tudi v b doče ostane zvest ljubljanskemu „Sokom". Brat A Svetek ee je zahvalil predgovornikom za laskave uapituice. tamburaškomu zboru pa za poklonjeno mu darilo. Omenjal je, da mu bivanje v tamburaški sredi ostane v vedno prijaznem spominu, oržaloval je le samo to, da rnu ni mogoče nadalje ostati in voditi zbor, kar mu je bila jako častua nauga. S krepkm sokolskim — Na zdar! — končal je svoj govor. Nadalje napilo se je si. akad. fer. društvu „Sava". V imenu navedenega društva zahvalil se je gosp. etud. ing. Janko Krsnik ter napil slogi, katera vlada mej tamburaši. Odbornik Jos Nolli, ki se ni mogel udeležiti večera, je pismeno nazdravil odhajajočemu ter mu zaklical: Na zdar! — Zabava trajala je pozno v noč — Tako poslovil se je tamb zbor „Sokola" zopat od jednega svojih vodij. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8 maja. — (Povodom grozne smrti Sofije vojvod-kinje Alen<,onske) izrekel je župan Hribar cesarskemu dvora v ira nn občine ljubljanske brzojav nim potom izraz najg'obokejšega sožalja. — (šentjakopsko trnovske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) občni zbor bo juri, 9. t. m., cb 5. uri popoludne v dam-skih prostorih .Narodnega Doma". — (Kranjsko društvo v varstvo lova) imelo bode dne 22. maja ob 3< ur: popoludne v prostorih hotela „pii Malici" svoj V. redni občai zbor z ehičainjm »sporedom — (Blagoslovljenje zastave pevskega društva „Ljubljane" .. vršilo se bode dne 27. junija t. 1. Zistava se bade blagoslovila na jako slovesen način v cerkvi Sv. Janeza Kratnika v L ubijani. Knmica zastuvi bode preblagorodca gospa Hribarjeva, soproga župana ljubljanskega, gospoda Ivana Hribarja. Ker so na to alovemost p nabijena vsa slovenska društva, in ker društvo priredi tem povodom veliko narodno slavnost, prosi društven odbor, nai se slovenska društva ozirajo, prirejajoč svoje slavnosti, na dan 27. junija. — (Pevsko društvo „Slaveo") napravi jutri v nedeljo cb ugednem vremenu mali popoln-danski izlet v Podutik. Gostje dobro došli. — (Podkovska šola ) Skušnje na ljubljanski podkovski šoli se bodo vršile dne 28. in 30. junija t. 1. in sicer 28. junija skušnja iz podkovetva za kovače, kateri niso obiskovali podkovske šole, dne 30. junija pa za učence podkovake šole iz podkovetva in ogledavanja klavne živine in me=»a. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri vodstvu do 15. junija t. I. Novo šolsko leto se začne 1. julija t. 1. S poukom v podkovstvu * je združen tudi nauk o ogledovanja živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. S spričevalom, da se je pri kakem kovača izačil za kovaškega pomočnika ; 2. z domovinskim listom ; 3. s spričevalom svojega župnika ali župaaa, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendije po GO, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 1. ubožci list, 2. spričevalo o poštenem vedenji, in 3. potrdilo, da se de- lali že dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje s le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15 junija glavnemn odbora c. kr. kmetijske dražbe v Ljab-Lani. šola traja do konca decembra 1897. leta. Kdor dobro prebije preaknšojo, anore po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more aihče brez preskušje postati kovaški mojster. Nt»u* v tej šoli je brezplačen, vs«k nčenec si ima za šoUki čas skrbeti le *a živež in stano vanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dub odo učenci za majhno plačo v š diki hiši. — (Stavbena kronika ) Stavbena dela prišla so koncem preteklega meseca v najboljši tir; na jedni strani pospešuje jih ugodno vreme, na drugi obilica materijala, kakor tadi število delavskih moči. Lice našega mesta se po potresu na zunaj čedalje bolj prenavlja in razvija; tudi v preteklih štirinajstih dneh je zaznamovati nam viden napredek: Na Dunajski cesti napreduje gradnja nove mestne artilerijske vojašnice kolikor moč naglo, in visoki ondotni odri pričajo o pospešenju del pri vseh objektih. Isto velja o gradnji meščanske hiše v Špitalskib ulicah, koje temeljno zidovje je že iznad tal, in razna dela pri elektrarni so v istem ugodnem tiru. Te dni so jeli kopati tla za novo hišo M Plautzove na Starem trgu; na sv. Jakoba trgu je Bahovčevrf hiša do tal podrta, v Trubarjevih ulicah se gradnja Smrekarjeve hiše na spodnjem koncu nadaljuje, zajedno pa ostali del stare (Schlaferjeve) hiše podira. Blagajeve hiše podrto je tretje nadstropje, temu sledita v kratkem kakor rujemo, tudi ostala dva. Gradnja Pongratzeve hiše v Židovskih oziroma v Gospodskih ulicah ter ona „ Katoliškega doma" na Turjaškem trgu je v višini jednega sežnja uad površino napredovala. Na Rimski cesti so pri podrtih poslopjih (št. 5 in 8) stavbena dela v tiru. Snaženje in omet pri hišah v Gospodskih in Vegovih ul cah, na Trnovskem pristanu, na Kongresnem trgu, v Grališči, pri Wet-tachovi vili ob Tržaški cesti i. dr., bode to poletje dovršeno in hiše vporabne. Podiranje Auerjevega poslopja v Wolfovih ulicah je deloma že dovršeno. Na tem prostoru zgrajena bode v novi stavbinski črti nova trinadstropna hiša. Na sv. Petra cesti zgrajeni bodeta novi hiši št 42 in 19, kojih gradnje se jinčneta baje še letos. V Prulah je jedna (pritlična) hiša pokrite, dvojo zgrajenih do prvega nadstropja, četrta v parteroi višini dozidana. Pri je*uvitskem farovžu ob Elizabetini cest • nadaljujejo se zidarska^ dela. Nova dvonadstropna hiša trgovca Rogra na Žitnem trgu st. 2 je dograjena in pokrita. V Vogelnih ulicah zgrajena je nova jednonadstropna hiša tudi že pod streho. Vladnega poslopja zgrajeno je te dni temeljno zidovje do površja. Pri cerkvah, ki se popravljajo in prenavljajo, izvršuje se ta čas naslednje: Pri šentjakobski nadaljujejo se zidarska dela in slikanje pri pročelji in znotraj cerkve, pri zvoniku pa se izvršujejo dela v spodnjem delu strehe ter postavljajo kamniti dni i na zidovje. Pri Frančiškanih se bode presbiterij na novo preslikal ter so v to svrho odri že do vrba postavljeni. Podrti del zidu koncem cerkve se je nadomestil z železno ograjo na kameniti podlagi. Pri šentpeterski cerkvi se bode — poleg zidarskih del pri cerkvi in zvoniku — prenovila in popravila tudi streha obeh zovnikov. Zvonika Trnovske cerkve se snažita in ometavata zdaj v gornjem delu. Prihodnji teden izdelano bode nad linami na vseh štirih oziroma osmih straneh kazališče ure v primerni velikosti in v barvah, Prihodnje dni bode zgrajen tudi lični zvonik protestantovske cerkve. Tekom tega tedna se je pričelo pri vrtu „Narodnega doma" polaganje kamenja za železno ograjo okolu celega kompleksa in na nasprotni strani snažijo in urejajo mestni vrt nar g. Heinitz in njega delavci opustošeni prostor za prihodnji park, kakor bo prikladen ondotni okolici in primeren bližini posloplja „Narodnoga Doma", — (Praznoverstvo pred 100 leti.) Mina ljudstva je Se danita es p ec-j nakloniena prazoo-verstvu, vender se je omika v sad nji h 100 letih m< gočno razširi In. Kako neumni bo bili ljudje še pred dobrimi 100 leti ne samo na kmetih, nego tudi v mest h, lluetiuje jako drastično naslednja do godb ce, katero navaja vladni svetnik pref. dr. pl. Valenta v svoji najnovejši brošur rezbunla, da se Ha cqaet ni upal aikamor več. Tako neumao zdaj Ijudetvo pač ni več, a to je v prvi vrsti zasluga šole in č-eepism. — (Policijske vesti) Mestna policija ljubljanska je aretovala tekom meseca aprila letos 217 oseb, in sicer zaradi potepanja 66, zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru 50, zaradi beračenja od hiše do hiše 27, zaradi pijanosti in ležanja na ulici 24, oseb brez stanovališča, izkaznosti in sub-sistence 18, zaradi reverzije 7, zaradi hudodelstva tatvine 3, zaradi prestopka tatvine 3, vlačugarice 3, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe 2, zaradi hudodelstva goljufije 1, zaradi prestopka goljufije 1, zaradi prestopka lahke telesne poškodbe 1, zaradi prestopka poneverjenja 1 in zaradi prestopka cestno policijskih predpisov 1. C. kr. deželnemu sodišču ae je izročilo 6 oseb, c. kr. za m. d. okraj, sodišču pa 45 oseb. Odgonskim potom se je odpravilo iz Ljubljane 113 oseb, iz mesta izgnane so 4 osebe. Tatvin se je ovadilo 12, vrednost ukradenih reči je znašala 435 gld 85 kr. V 8 slučajih so ae storilci poizvedeli in ovadili. Mestni policijski stražniki so napravili 586 ovadeb in mestni policijski detektivi pa 102. Vseh vlog je imel policijski urad v mesecu aprilu 1852. — (Izgred.) Včeraj popolndae prišla sta v pisarno stavb eske družbe „Union" na Dunajski cesti dva laška delavca ia sta zahtevala, da njima polir takoj lapleca ztslutek. K*t p lir ni mogel tej želji takoj ostreči, aačela sta delavca v pisarni razgrajati in groziti tako, da ja je moral polir s silo iz piearne odatraeiti, in ker je jeden delavec vdaril po-lirja z dežnik >m, eanil ga je ta tako, da je padel. Na to eta delaven Iti'ali kamenje v pol rja in je kamen zadel ter rami pjlirja na roki. Pohrjn so pr'šli na pomoč še dragi delavci in nastal je pretep, pri katerem je bil delavec Peter Donato težko telesno ranjen — (V Lattermannovem drevoredu) je zdaj dan aa d-.ii kaj žtvabno g banje. N«stanuo se je tam toliko raznovrstnih „komedij", da j*> dotično mesto prav podob*o dunajskemu praterju. E < ktričoa železnica je vedno via polna, poleg nje pa obuja največ zsnimaojs Trab*rjev muzej in panoptikum, kateri je res vredna, d« si ga vsakdo ogleda. Mn/.ej je jako bogat ia zaslužijo plastične skapine in znanstveni prepArati toplo prizaanje. Mej dr*gimi so tuli nekatere figure v naravni vel,konti, katere predelujejo, kako se je v dobi teme in klerikalne vspgamogočeonti ravnalo z živimi bitji, z ljudmi; vidi se namreč, kako je inkvizio j» groznegi opomina mučila ljudi. Drugi in tretji oddelek obsega aoatomic.no patolog čeu muzej, v kateri je pristop dovoljen samo odraslim. — (Iz Novega mesta) se nam poroča, da je bil dne 5. «iaju g Josip Ž u r c, o d S^embur, bo-glaino Ia voljen županom občine Stmhel-Stopiče. — (Novo gasilno društvo) se ustanovi v Loškem potoku Društveaa pravna so se že predložila v pntrieaje dež. vladi. — (Efektno tombolo) priredi kmetijska podružnica v 15 t;ie ,.if. pri Radovljici. — (Gospodarstvo mestne občine celjske) je priznano tako slabo, kakor malokje drugod. Ob-čiuski svet lazglaša sicer Celje kot j&ko prijetno letovišče, za povzdigo mesta pa ne Btori čisto nič. Celje je jako nezdravo mesto in le čuditi sa je, da be še n\jdejo ka4ni, kateri se hočejo čez poletje v njem muditi. Saveds, kdor je bil jedno potatje v Cdlju, se več ne vrne, če ni slučajno kak domačin, kateri službuje v tujini. Kako malo se meni občina za olepšavo mesta, to sv-duči kapucinski most. Ta čaka is davno, da bi ga podrli, čaka pa zaman, d-tsi je name8tništvo že večkrat naročilo mestni občini, naj most podere in napravi drugega, pre • tilo je tudi, da ustavi pohrauje nrstnine, ali po* magedc ni vse nič, most še vedno stoji, pravi spomenik sposobnosti in delavnosti celjskih mestnih očetov. — (Slovenska gledališka predstava v Celji.) Zi akademiio, ro ptirede jutri v celj- skeua „Narodne« domu" nekateri člani slovenskega gledališča pod vodstvom režiserja g. 1 aemanna, so se delale t»ko skrbne priprave, da bode predstava, za katero ju sestavljen kaj raznovrsten in zanimiv vzpored, gotovo uspela. Pričakovati je, da se najde načiti, kako omogućiti redno gostovanje slovenske drame in slovenske opere v Ctilju, kar bi bilo za narodno življenje in napredovanje v Celji velikega pomena. — (Nesreča na Savi) Pri Sevnici je v ponedeljek, dne 3. t. m. trčil plov ob skalo in se razbil. Dva savinjska plovca sta padla v jako naraslo Savo in utonila Jedaega mrliča so ljudje na mestu potegn.li iz vode, druzoga pa 80 odaeeli valovi. — (Požar.) V noči od soboto na nedeljo je zgorela šol« pri Sv. B«rbari v Halozah. Tudi župnijska cerkev je bila v nevarnosti, ker je v zvoniku že začelo tleti, a na srečo so ljudje to pravočasno zapazili in ogenj pogasili. — (Goriške novice) Razmere v Gorici se še vedno niso nič premenile. Lahi postopajo napram Slovencem vedno brutalnejše in da jih tudi vladni organi ne božajo, je pač ob sebi umevno. Kot-lisko-vanje slovenskih listov je na dnevnem redu. Skoro je ni številke „Soče", katere bi ne zaplenilo drž. pravdništvo. D* gre stvar hitreje, si je drž. pravd-ništvo omislilo tiskane obrazce odlokov o zaplembi, redarji pa love na bicikljih „Sučine" raznašalce. — Občinski svet je sklenil v svoji zadnji seji, da pošlje ministarstvu in dež. vladi nekako spomenico, v kateri bodo opisane vse grozne krivice, katere JB3QT* Dalje v prilogi, '^ta Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 104, dnć 8. maja 1897. w» gode goriškim Lahom ođ strani Slovencev. Čudno. ,Corriere" ime noje Slovence ,piccolo mondo ignorante di serve, đi faccbini e aimili", a vander more ta avet hlapcev in dtkel delati Labom grozne krivice. No, morda pa Slovenci niso zgolj hlapci in dekla, saj bi se sicer laškim trgovcem ne tres'e klače, ker jim nečejo več dajati nasložka. Samo dosledno in energično fcojkotovanje u Žene gerilke Lahe, in vsacega Slovenca prešinja veselje, ko vidi, kako krepko in odločno goriški rojaki v tem ozira postopajo. — (Iredente ni f) Gori?ko redarstvo je zaprlo cefo vrsto goriških laških mladeničev, kateri so o priliki izleta v ViBinale v Italijo prišli v navskrižje ■ kazenskimi zakoni. Kcrminski Italijani so te mla d» ime pretepli, ker so jih elišili zabavljati proti Avfilr ji in cesarja. Veleizdaja se je časih na Pri morskem proglašala za otročarijo. Vlada Ii sedaj drngo mnenje, se pokaže v tem slučaju. — (Asanacija Pulja) Gnani legar, kateri je lani divjal v Fnijn, je vender vzdramil poklicane oblasti iz njih spanja. Zdaj se vri komisijska ogledovanja in pesvetovanja glede asantcije. Ker biro-kratizem na Primorskem ni nič boljši ntgo drugod, bede Pulj najbrž še dolgo čakal na asanacijo. * (Pariška katastrofa.) Pri pežaro v dobrodelnem bazaijn v ulici Jan Gonjen je, kakor je doslej degnanc, zgrrelo 146 oeeb. Agncfciramh je bilo 116 mrliče*, 6 mrtičev ni bilo meč ignoscirati. ker jih je cgenj preveč razjede), 24 oseb pa ee pcgieča, a ni dvema, da so zgorele, te tmpel ni najti, ker jih je cgenj premenil v panel. * i Živijo njo vojvodinje d' Alencon) Vojvc-d rja (, A ei c< n, kateia je na tsko žaicstin način izvršila svoje življenje v Pariza, je najmlajša hči bavarskega vojvode Maksa ter sestra pikrjne prin eezinje Helene Ttum Tt x s. avstrijske cessr potom poreogrtfinih spisov in stik je obrt, katera redi človeka Milanska policija je te dni aretovala 32'etnsga Karola H fmacna iz Km •'• ovc, kateri je več let izvrševal v Milanu, seveda skrivaj trgovino s pornograflčnimi fotografiji!mi. Na pošti je imel v mjerna kar 7 poštnih predalov, vsako seveda na dtngo ime. Iz papirjev, katere je našla pri njem policija, ra je kcnstatovala, da je povprek za&Iužtl po 60 000 frankov na leto. * (Silna toča) se je vsula dne 4. t. m. po celi ptkrajini mej Verono, M* nt ovo in Vicenzo. Pi bi'a je seveda vse, kar je bilo na poljih. Pcnekcd je ležala toča do 10 centimetrov visoko. * (Dvajset let nevesta) je bila Ana Pacig, ki se je 20 aprila t. 1. v Cievelandn cmež la s sveiim trideset let ljubljenim ženinom Johnom Hobbesom. Pied 30 leti ee je Pacig ločila cd svo jega rreža, ker je ljubila Hotbeea, soseda. Možici se seveda ni reogla, dokler ni soprog umrl. L. 1875 je ncož vendar zapustil to dolino eolz in zaljnb I »m a sta se zaročila. Baš ko sta se hotela poročiti, pa je mecno cbilela Ana Pacig ter ležala do'go v bolnici. Ko sta vrovič določila dan poroke, umrl je nevesti oče, in iz neva sta morala odložiti poroko. In tako ju je rreganjala zlobna ceeds, da sta hotela iti 12kr»t že k altarju, a vedno je priifla v pt slednjem hipu kaka nova ovira. Cebb 20 let sta ti bila tsko nevesta m ženin. Na letečnjo VelikoncČ sta ee betela vrovič pripraviti k pore ki, a nevesta je cbolela zopet smrtno nevarne ter je morala v Clevelanda v bolnico. Ker oa je dejal zdravnik, da bo v kratkem umrla, proBila je nevesta svojega ženina, naj ee poročita v bolnici. In res. Dnlovnik je zve z* I zvesta človeka v bc hiški dvorani, — par dnij potem pa je Ana Pacig umrla. Dolga berba za prekratko srečo! Dunaj 8. maja. Današnja seja poslanske zbornice je bi)a še dosti mirna. Nemški kri čači eo se bili untsli. Vimeni liberalnih nem £kib veleposestnikov je izja\il grof Dubsky, da jezik ovnih nandb sicer ne odobravajo, da pa bedo glasovali zoper predlog, naj se obtožijo mii istri. Dr. SušteršiČ je zahteval, naj se jednake naredbe, kakor za Češko in Moravsko, izdajo tudi za pokrajine, koder prebivajo Slovenci in izrazil svoje veselje, da je bratski narod češki dosegel vsaj jeden del pristojeČih mu pravic. Falkenhavn je nacijonalcem očital, da hočejo potovati v Draždane, e^emur opozicija hrupno ugovarja. Zadnji je govoril dr. K in đerma n n. Ob polu 3. uri se je začelo glasovanje po imenih. Dunaj 8. maja. Mej posl. "VVolfom in prsi. Hofico je bil danes dvoboj na sablje. Oba sta precej težko ranjena. Atene 8. maja. Grška vojska je popolnoma demoralizirana. V bitki pri Farsalu so se le nekateri polki hrabro držali, drugi pa so se kuj po prvih strelih jeli umikati ter tako olajšali zmago Turkom. Brigada generala Smo-lenskega se je hrabro borila in se v dobrem redu umaknila v Ilalmvros. Atene 8. maja. Tukaj vlada popolna anarhija. Vojaki ne slušajo več svojih Častnikov. Eeservisti, določeni, da odpotujejo na bojišče, so so uprli. Ljudstvo se jim je pridni žilo in zapovedništvo je moralo odnehati ter peljati reEcrviste s kolodvora nazaj v vojašnico. Atene 8. maja. Policija je hotela are-tovati laškega anarhista, poslanca Ciprijanija, ker je hujskal zoper dinastijo, a ljudstvo je to šiloma preprečilo. Fran ko brod 8. maja. „ Frank f. Ztg." javlja, da je ruski poslanik v Atenah v imenu ruskega carja sporočil ministerskemu predsedniku, da bodo velesile varovale Grško samo, če ostane ljudstvo lojalno udano vladajoči dinastiji, cer pa da bodo pustile, naj stori Turčija ž njo kar hoče. Narodnc-gospodarske stvari. — (Državne železnice- Dne 1. maja tega lafa se je otvorla mej postajama Gr-G?obnitz in Zvrettl c. kr. držamib železnic pri k lometra 25 8 prege Sc! vrarzenaa-Zwettl ležča pestajica G rosa-Haslaa tudi za prentet z ljudmi in s prtljago. Čase odhoda in dobe da na tej poefajici csfav Ijajočih se vlakov je razv deti iz voznih redov veljavnih cd 1. maja. Vozni listki se dobivajo pri krčmarja g. Antona Binderju v Groes-Haslann, za prtljago se plačuje naknadno. Razilrjeno đomade zdravilo. Vedno večja po- praSevanja po „MolI-ovem francogkem tganja in soli" dokazujejo uspešni npliv tega zdravita, zlasti koristnega kot bolesti nteSujofio, dobro znuno antirevnmtično rnazito. V steklenicah po 90 kr. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. HOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJf, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLli-ov preparat, zaznamovan t varnostno znamko in podpisom. 4 (97—6) Proti zoliolioln fia gnjilohl aob Izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cera 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. •T «- i 1 i 11 fl /nlu^' ii lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mosta. (91 —17) gp^pV Dan; hi ji številki prdržma je z» Ijnb-Ijantke Daror"nike priloga tvrdke Maggi & Co. v Bregencu. Umrli so r I ju bi i,ini. Dne 4. maja: Alojzij 1'oglnj, delavfcv sin. lil mes. Dunajska cesta It, 90, dnUjivi kašelj. — Mnrija Kolnik, zidarjeva hfi, 18 let, Karolinška zemlja &f. 1!'. vnetje možganske nirence. — Uotlieb l'ei-moser, strojevodjev sin, 1 dan, Dunajska cesta St, 72, življenska shiliost. Dte f>. mHJa: Matija Česen, delavka. 80 let, Sv. Ja-kolia tig 6t. 7, otrpnenje srca. — France Fleischer, zlatar, 77 let. Križevniske nlice st. ti. pljučnica. Dne ti. maja: Uršula Glojek, hišnika žena, 69 let, Mestni trg št. 17, srčna hiba. Dne 7. maja : Andrej Zakrajšek, posestnik, 88 lat, Gradišče St, 10, ostnreI"-t. V deželni bolnici: Dne 2. maja: Jernej Meiljak, krovce, 47 let, plnčni eksudat. Dne 4. maja: Terezija Jcre, delavčeva hči, 1 leta, sp. slabost. — Joliana Hočevar, babica, 40 let, Zvozlanje črev. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. .Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 7. 9, zvečer 7339 6 ti sr. as ah. dež 8. 7. zjutraj 731 -3 r>-7 sr. sjsziihoil del 280 2. popol. 734 7 116 1 sr. vzsvzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 7*8°, za 5'2° pod nor malom. ZED^a^ELjslra, borza dne 8 maja 1897. t kupni državni dolg v notah..... 101 gld. 85 kr. Skupni državni dolg v srebru , . . . 101 f 90 g avstrijska zlata renta....... 122 f 65 B ivstrijska kronska rento 4°/0..... 101 , 40 Dgerska zlata renta 4°/0.....• . 122 9 25 , Ogerska kronska renta 4°/0 . . . , . 99 , 80 t Avstro-ogereke bančne delnice , , 94S , — x Kreditne delnice ,........ 360 0 50 s London vista........... 119 „ 55 B Semfiki drž. bankovci sa tOO mark . , 58 , 62' t . 90 mark......., . . . . 11 , 72 r iO frankov........... 9 „ &2 , ftalijaneki bankovoi......, , J5 , 25 „ 0, kr. cekini........... 0 a 65 a Dne 7. maja 1897. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 15fi gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 190 „ 50 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. , . 1'27 B 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/i°/0 zlati zast. listi . Si) , 80 , Kreditno srečke po 100 gld...... 197 B 60 m Ljubljanske srečke......... 22 , 25 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 „ — B Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld,, . 164 „ — m rramway-dmit. velj. 170 gld. a. v. . . . 413 a — , Papirnati rubelj......... 1 , 2ti»/4 , Savinska podružnica ..Slov. planinskega društva" naznani žalostno vest, da jo njen član in bivši tajnik, gospod Anton Perne notarski koncijdjent, rezervni ČaBtnik, bivši jired-sednik „Triglava" v 30. letn svoje starosti, dne 6. maja t. 1. ob polu 8. uri zvečer v Gornjcmgradu umrl. Rajnki se priporeča vsem prijateljem in znancem v drag spomin. (652) Gornjigrad, dne 7. maja 1897, Vsem dragim prijateljem in znancem, ki bo nam na tako ljubezni polni način skazali svoje sočutje mej boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega očeta, tista in starega očeta, gospoda Frančiška Fleischer-ja zlatarja in člana ljubljanskega prostov. gasilnega druStva kakor tudi onim, ki so rajncega spremili k zadnjemu počitku, posebno pa gusilnemu društvu za tako mnogobrojno iskreno sočutje in darovalcem vencev izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani 7, maja 1897. (656) Žalujoči ostali. Friporocam se vsem kromarjem, posestnikom in drugim, koji več vina potrebujejo. Podpisani imam jako dobro črno vino oenejie ln dražje. Pošiljal bi ga v svojih posodah od 60 do 300 litrov. Liter vina je po 16, 18, 22 in 26 kr. a. v. (65i—ij Jurij Bole posestnik v Pulju, Via Olovla it. 42. Ces. kr. avstrijske £$S državne železnica b • 2 c > C Jg .g jd m s ■ rt o ,-. S 31§ i m I •« a - • en ' ~ a o — ►o O.TT GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lutne KISELINE najboljšo zdravilne In osveaaj*9e ptjacta« ki se je vedno dobro obnesla pri /cliulinill in {revnih boleznih, pri boleznih ledi« In me« burja in jo priporočajo najprvl zdravniki kot biatveno potipimiiio sredstvo pri Kar-lovovarlkih zdravljenjih in adravljenjl po VII. rabi teb toplic. (14—1) V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Dve stanovanji na Tržaški cesti št. 41 se oddasta h 1. iivKiiotom v najem, tn sicer: jedno stanovanje v pritličji s 4 sobami, ti » »HI nadstropji „3 „ Več ee izve pri Filipu Nii|>uit*f*l4*-ii na Rimski cesti št 16. (639—2) w * «4 e«»tss>ieoeeseee«s *».:»•**• »efi«a*«s (109) Ljudevit Borovnik (17) puškar v Borovljah (Farlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje »taliovrstntli |»nj*«»k za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj«* stare samoki esnice, v/prejema vsakovrstna popravil« in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr praskuševalnici in od mene preskušene. — Iluatrovani ceniki zastonj, S sj : & MNNIIMIIIMIIN i ^nonsna ekspedicija J^udolf ^(osse Telefon 2664 2)UTl S^rstđHe S @3nan>ifa voafic vt&fo oc v z preje nt -t/ejo tt/'t i z uit ni/i cen a/i, /• a h cz v tt pzctvniStvi /t CCtOfPtnOV ccztni/t ti: c>e točno ta&ata&ajo. — clzt več/1/i inoezdioftift iteizočififi 06 3ovotjnjc najvišji zeitieit. c/zeve a z/zi ofooo&OV, fiafatoai it*S. it*?. Sto&pfačno in Stca o-fcoo&ov* ®tiaittcćni netciti aa oznanita oe taBov&tjno OoSavUafo, iie % einer- TTsak kdor l]u.bl olcusno kavo, noče zdra-" ostati in. ni kaj p riti raniti. Izvod iz voznega reda ■vel3a.T7-«.osjrofc od 1. m-aja. 1897. Odhod In L)nbljaue ju>.. kol.). Proga 6oz Trbiž. (15-104 Ob 1«. uri 6 min. po noći oiul.nl »iak t Trhli, BaUak, OalOTOO-tTraaienafoete, Tjjubuo, čea Selithal t Auiaee, Taohl, Omundan, Solaogiad, rrr. Klein-ReifUng t Smyr, Line, na Oaaa) rla Am«t«ttan. — Ob 1, ur, 5 min. ajutraj oiobni d, Iiend-Oaateia, ZeU na Jaaflru, Inomual, i',ifk......, durih, (tftiev), Paria; Aei Kloiu-Reitling t Hloyr, i.i■ i •, Bud*je- t'ob, l'1/.-nj, Marijine t»re, Heb. KranooTe t»r«, Karlovo v;irii, Prairo, I.ipiko. Dunaj Tla Amatattan. — Ob 7. uri 4S min. avočar osubui Tlak t Ijoice-llloil Profra ▼ Novo mesto ln v Kofievje. Ob 8. uri 15 min. sjulraj raeaaut Tlak. — Ob 19. uri 65 min. po* poludna metani Tlak. — Ob t. uri 80 min. aTečer mneaul Tlak. Prihod v LJablf,ano juž. kol.). Proga is Trbiia. Ob I vi (i nun. ajutraj oaobul Tlak ■ Uunaja Tla Amatntton, 8olnofrrada, Liinoa, Stoyra, Omundena, laohla, Auaaetta, LJubna, OoloToa, Boljaka, Vracaenafeata. — Ob 7. uri 65 min. ajutraj udobni vh.k is Leaoe-Illoda. — Ob II. ari 30 min. dopoludi o aaobnl Tlak s Dunaja Tla Amatetten, Karlovih var..v, M<>l>a, Marijinih vartv, Planja, Budejovlo, tSoloograda, l,n..-:t, S»..)ra, Pariaa, Oaucve, Ouriha, U • ;<• Inomoita, Zella na jeseru, Ijend-Oaatelna, I^jubna, Oaloroa, l.n ■ . Pontabla — Ob t. url 57 min. popoludno oaobni vlak a Dunaja, l.J.iln n, Hel-thala, Boljaka, OeloTaa, Franzonafoite, Pontabla. — Ob 9. nrl 1 mU . -vi. .u oaobnt nak ■ Dunaja tU Amatotteu in Djnbno, ta Lalpikaga, Prage, Krancovlh varov. Karlovih ▼arov, M"'*, MarUiulh van.v, PUnja, ll-i lojuvlo, Linca, Stevra, Soluugr^da , Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga is Novega mesta ln iz Kooovja. Ob 8. ari 1» min. ajutraj mel-.nl vlak. — Ob 3. url 32 min. po-poladus metani Tlak. —■ Ob 8. ari 85 min. evo. .«r maianl Tlak. »iIJkmI la Lijabljsine (drž. kol.) v Humnik. Ob 7. ari 33 min. ajutraj, ob 3. url 5 min. popoludna, ob 6. url 50 min. *. > «r, ob 10. url 36 min. »vo.-er (Poaladnji rlak la ob nedaljah ln pracniklh.) Prlbod v I.Jub.|ti!io (drž. kol.) la Kamnika. Ob 6. ari 66 min. ajutraj, ob 11, uri 8 min. dopoludn«, ob 6. nrl SO min. aveuer, ob 9. uri 66 min. aveuer. (Pmlednjl vlak 1 •> jb ne laljah ln praaniklh.) IL*ŠT Od leta, 3-333. se ~1£3} Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih drŽavah, Švici itd proti pultuliii bolesalm- zlasti proti vsake vrste spuščajem uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novetja mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje Juskinio na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Her-K«'rj«'vo k«trauovo iuil» ima v sebi l o o«i*t.otkoT~ 1cmih*k» kolranit in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vili mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride -puri j mu v okom, zahtevaj iz-rečno ll«"rj5er|«*vo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri iteozdrtavljivili polt-nili bolcznlb se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot bltsžje kotranovo milo za odpravljanje nesnage » polti. proti spnsčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za unilvanje ln kopan)« za v*alidau|o rabo služi Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo, v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfum >vano . Cona komadu vaake vrste z navoiiom o uporabi 35 krajo. Od drugih llergerjevih un «1 i i i u -> b «> - koNine-tičnlli mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo : lteiiKoc-milo zafinopolt; borakMovo niH«» za priSčo ; k»rb«»lNko milo za uglajenje polti pri pikah vslcd koz in kot. razkužujuča mila: B >rge)rjevo smrekovo •lglav-Hlo milo za umi. mi j«, in toilelo, Iterserjcvo milo xa neino oaroojo dobo (asitr*)! l<;htyoiovo uillo proti rudečici obraza; milo za ppk«i v obrazu jiko učinkujoče; 11« n i us U o milo za potne noge in proti izpala-nju las; zobuo milo, najboljše sedstvo za čifičenje zob. Bledo vseh drugih llergerje \ ili mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno B i*rii«r)ev« in Hm, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (1l»7—f>) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, (i. Pieeoli, J. S/oboda in U. pl. Trnku zy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Za trgovce (€55-i) Vinski popotniki. Neka prva ogernka vinska eksportna hiSa ii5e spretnih sutopnikov proti visoki uroviziji. Ponudbe z navedbo referenc na: Brrider Waln, Badapest, Kossath Lijos n 18. Izboren Schwarzenbergov sir pr 100 25 nI«!., v poStnih zabojih n^t^o Mtj franko gld. ■ -ln za zabojček, vzorci brezplačno, priporoča najbolj« (B42—1) purna Mirurnu |{ acs/.avv. provinciji solidna denarna sr -d-itva ]er se gre za prepreSenje tožb in ij, vzprejemajo se terjatve, s tem se prihranijo pravde NikakerSno naprej plačevanje. Noben riziko. A. Ie., Dunaj, lil 2, Kegelgaaae lOA, vrata i. Adresa naj se spravi. Zaupnost dokazljiva. (617 —8) iT Gotov in pošten zaslužek "VB brez glavnice in rizike nudimo osobara vsacega stanu na vb. h krajih po prodaji aakonlto dovoljenih drtav-nlh papirjev ln sredic. — Ponudbe vzprejem.i Luđovlk Oeiterreioher, VIII, Deutschegasse 8, Budimpešta. 477 Razpis učiteljske službe. Na naši SHrrazredni deski ljudski Soli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje učiteljska služba s 600 gld. letne plače in z 2/s doneskom k pokojninskemu zavarovanju. Plača se povikša, ko bi bili ačni uspehi po tem. Prednost je prosilcem, ki so že prebili skušnjo usposobljenosti. Postavno opremljene prošnje naj se do dni 15. majnika t. I. dopošljejo podpisanemu vodstva. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 8. aprila 1897. ,Danubia4 kolesarske tovarne AJcks. llulla na Dunaj i VII Hermanns(|asse št. 29 ponujajo Bvoje nove prvorazredne i»7 1. modele, gospodske, damske, in desk«1 roverje po najnižjih ceiab. Na zahtevanje se pošiljajo katalogi brezplačno in poštnine prosto. Povodom petdesetletnega slave polnega vladarskega jubileja naSega splošno čislanega cesarja izhajalo bode a pospešilno podporo več c. kr. ministerstev monumentalno krasno delo pod skupnim imenom: Unsere Monarchie die osterreichischen Kronlarider. Izdaje Jullus Laurončič s sodelovanjem najimenitnejših domačih pisateljev in umetnikov Kompletno v 24 seS.tkih a 50 kr. — 288 podobnih tabel in strauij besedila v nemškem, češkem, poljskem in lafikem jeziku. Dobiva so pri (621—3) J. Giontini-ju, knjigotržcu v odpravi v 7 dneh popolnoma (3H1-19) dr. ClirlmtotT-a izborni neškodljivi jedino ujotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olep&anje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Joh. ."M ii v i--Ji» loUitrua v I.jul>l|iuil. Največje skladišče raznega semena n. pr : nemške, ritn|erMke, inkariint, tiar-šli«- in tiavnlšhi' re j 0 iu popolno moAko gl. H.— Iz bol}ae s ^ cj obleko (uiikujav, l-jjl. 7.7K i/, flue ^ ■<* ° lilu«-«- lu telovnik) Ul. 1» 1/. li m-j^.-1 t. t « NUne SHUio J |1. lO.RO is naj Ho. J ■> Jeden kupon za črno salonsko obleko kIb«r9 vedno novo blago, določene najni2je cene, najpozornejfia izvršitev tudi manjših naročil itd. itd. 184 lepo in dobro posestvo pod prav ugodnimi pogoji v bližini mesta Kamnika radi ■dratinskih razmer. Isto obsega čez 30 oral lepe in rodo--vitne comlje ter prav lepo na novo zidano in z opeko krito hit'* na novo zidano, s skalico krito gospodarsko poslopje in jako lep in dobro urejen sadni vrt. Poseboo pripravno za kale o poletno stanovanje. Več. o tem pove gospod Alojzij Plro, dacar v Skofji Loki. _(584-3) Prodaja se staro vino in slivovka oboje lastni pridelek. Vpraša naj ae pri (600—3) upmtejstvu posestva Horvatska pošta Pregrada, Hrvatsko. i j T i Slavnemu p. n. občinstvu -.: oojam si podpisanec naznanjati, da sem pr'ivzel gostilno o fi sce! »Ha. ^rM*a,t*jt?tfii gpO**l •/i ure boda na poro od kolodvora v Kranja. Go-Mt.dna bode dao 25. marca t. 1. otvorjena m vsakemu pristopna. Prizadeval si bodem, da bodem vedno postregel K dobro pijačo in točno postrežbo. Uljudno prosim pa, ako bi nameravala večja družba i/.let napraviti mi pravočasno naznaniti, da L; ode m mogel vsu popolnoma zadovoljiti. Nadejaje se prav obilnega obiska, beležim z valeipolto vanjam Janko Ev. Sire najemn.k CofiSča. C 44 3—5) ^Kr\«3r ir ^Kir \ar xa»r Usojam se s tem naznanjati, da se od dne i 1. iiinin INI>T moji prodajalni prostori naliaiajo 3>unaj, II/1, Gr. Ffarrgasse 23. Najnovejši patentirani stroji . s tekočo ogljikovo kislino za izdelovanje sodine vod© in limonad (541—4) kakor tudi za točenje piva doz daj 1 tuIB :i. Nlcpliiiiilelior. I Tekoča ogljikova kislina po ceni. Prospekti brezplačno in poštnine prosto. Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (60) parobrodno društvo v Reki. iiiiaja v Trnt. Fcstaj e Dunaj . . Ifuraiuaohlag Gradec . . Maribor . Ccljo . . . Laiki trg. . Kiutske toplice ZiilunimoBt . Hrastnik. . Trbovlje Zagorje . . Sa-a . . . Litija. . . Kresnice. . Lazu . . Zalog. . . Ljubljana . Borovnica . Logatao . Planina (postaj.) Kakok . . . Postdjina Prestranek . St. Peter. . . Divača . . . Nabrcžina . Trst .... Odhod Prihod Odhod Prihod Brzovlak i Postni vlak 1 Mešani vlak 1 Sekundarni vlak 8-20 po noči 7 80 ijntraj 1 15 popol. 900 po noči j 625 zjutraj — 11*88 , 10*22 dopol. 5*80 . 1 1-48 • i — 129 1252 popol. 9 21 po noči 5-45 n 10-67 dopol. — S* Al , 218 , 11*89 ■ <-57 zjutraj j 2 »28 popol. — 4 16 „ 3-42 , 1 1 >58 s 10'08 dopol. i 5 '40 b po noči 5*40 zjutraj 3-55 , 208 10-23 ji 603 6 00 „ _ 405 „ 2*19 n 1033 n 6-20 b 614 „ 4*60 „ 4* 19 , 212 n 1 L •08 657 n 6-3« „ _ * 2-:')3 a 11-17 n 7 15 n 6*49 „ _ 434 , 301 n 11-25 rt 7 28 n 7-00 „ _ 440 „ 31)1» n 11 .33 $ 7-40 „ 710 „ _ a 2a 71 ni«; n 8-01 rt 727 „ _ 458 , 333 11-56 popol. 817 b 7-43 , _ 344 ■ 12-07 8-35 b T-58 „ _ _ 367 12 20 B 800 b 818 , _ _ 4-07 12-30 1 it 17 830 „ 5-57 5 30 zvečer 4-18 n 12-41 b 935 „ 8-45 „ ti-01 zjutraj 5 34 „ 4*82 n 12 50 n 10-95 b 7-a.r> po noči _ 5-07 L'80 rt 11*25 n 810 6.55 „ 6 28 po noči 5 51 zjutraj 2-10 n 12 43 n 850 „ _ — 8.09 227 n 114 rt 907 ,t _ 648 6-22 n 2-40 ji (•49 ji 9*21 „ 7-30 7 01 6-44 301 n 2 ly n 942 „ _ 712 r, 56 3-13 rt 2-3S b 9 54 7 54 I 7-25 8-10 n 334 jt 3-17 n 10 05 „ B*21 7-52 „ 9.00 b 410 b 4 31 11 — »•03 „ i B-34 „ 9*54 dopol. G 1 irf 1» 6.07 zjutraj — 9-25 „ 11 i 856 , 10-25 ■ 1 5.40 ♦» : 6.55 ti 1 ~ 1/. Trsta na I>inif\j. "Postaj Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Sekundarni vlak Trst . . Nabreiina Divača . št. Peter Prestranek Posto lina Bakek . Planina (postaj.) Logatao . Borovnioa Ljubljana Zalog. . Laze . Kretnice. Litija . . Sava . . Zagorje . Trbovlje. Hrastnik. Zidanimost Rimske topi Lafikitrg Celje . Marihor Gradec Mtlrzzuschlag Duuaj. . . Odhod. Prdiod Odhod j| 8-05 po noči j 7-4"» zjutraj '.»•55 dopol. 6*85 po noči ! 8-50 „ 822 „ 10*61 it 7*16 •i t! 9-43 „ 9-14 „ 11 57 »» H--J3 tt 10-25 „ f 9 50 „ 12 12 popol. 9 14 »t _ 9-58 „ 1253 J! 9*96 it 110-44 10-oH dopol. 107 It 9*89 « — 10*29 „ 1 -25 It 8 59 tt — — 1-85 11 10T0 it 1115 „ 1039 „ 1-48 It 1024 t. _ 2-14 10-54 11-57 „ 1123 u 2-44 It 11 25 tt 12 02 „ 11*29 „ 252 11 12 25 tt _ 304 12-38 _ _ 314 11 11 12 49 _ — 3-27 1-03 tt — 1203 popol. 8*88 II 1-15 it — — 3-49 11 1*96 tt — 12-21 „ 4 03 11 1 40 «i — 12 27 „ 4-U 11 1-48 >t — 4-19 tt 1-57 tt 114 „ 1-01 „ 4-40 11 2-24 it 111 „ 4-52 11 2-37 ti — 120 „ 5*08 tt 2-49 tt 1*44 „ 1-33 „ 5-23 zvečer 3-10 it 3-21 ,, 3-02 „ 7-40 po noči 5-3.» it 4 47 „ 4 29 „ 10 03 ti 805 zjutraj 7-07 zjutraj 6-.r»l po noči 2-08 ti 11-57 dopol. 1000 dopol. 9*45 „ 6-40 zjutraj 4-00 popol. 10- 00 po nori 11- 26 „ 1-21 „ J 250 „ i 3.'»7 „ i I 3-30 „ I 409 „ 4*20 „ ' 4-41 „ I 5-18 „ ! 6-05 „ 6*95 „ ; 6-41 „ i 6*59 „ I 7-17 „ 7*82 zjutraj 7- 46 „ 803 „ 8- 13 „ 8-24 „ 8 51 „ 9*07 „ 922 „ 9 47 dopol. 1-00 popol. 4*60 „ 9-23 pon. Prih, 6 40 zjutraj 6 51 „ 705 „ 724 „ 735 „ 749 ,t 8-2U „ ».50 „ 6.00 po noči 6 16 po noči 6 3<» „ 6 48 „ 704 „ 718 „ 7-35 „ 7*45 „ 7- 56 „ 816 „ 8- 31 „ 8-45 in 11 I »rib. »BI Občno kot najboljši priznani izdelki mansote ~ imajo našo zokonito zavarovano i e v o v o in se prodajajo prodajalnicah za moško v tn- in IVI. Joss & L6wenstein, AOA, VII. v najboljših modno in platneno blago inozemstvu. Na drobno se pri nas ne prodaja. m-D I. najstarejša posredovalnica stanovanj in tinte. Ljubljana G. FliI7X Breg it. 6 priporofm In namena iiV.i službe iskajoče vsake vrste (nnisivt In #«-nwli»- ) i« t iiK t«I In drugod. Za ko* 111» «>r m.. _<><-<■ hitro In feilno pontreibo ne |»iini, 0"bČi2TLSl J^vdCOStO namerava zgraditi shrambo gasilnega orodja in hpi bo '!< In oddalo mi Javni dni/Id dne 10. maja ob 10. uri dopoludne. (6iy-3; IVI. Marenčlć. Zobozdravnik AVGUST SCHWEIGER. Stanuje v hotelu ..pri Maliću", II. nadstropje štev. 25-26. Plombe v zlatu ln platini. Nove emailove plombe, barva jednaka zobem, traja mnogo let, ne da bi se odrabila, nikakorsne bolečine po napolnitvi. Umeteljni zobje (le američanski) v zlatn brez neba v kavčuku, uebna stran z zlatom obložena. Za vso popolno Jamstvo. Sonzacijonolno: Zobne kapljice lastne iznajdbe, ki takoj ozdravijo vsako bolečino zob. (*>o4) PJeV* Ostane trajno tukaj. ^fj$*fl6 Gostilna z zemljiščem ali brez njega, blizu večjega podjetja, ki se ima v kratkem pričeti, se daje ceno v najem. — Na9lov se izve pri nprav- ništvu „Slovenskega Naroda*._r62Q-—3> Vsak ka&elj ^ 1 temeljit* ~ , m . 3 m. i odpravi samo Vsaka hrlpaVOSt j 8 Krausa-Ja katarnim uničevalcem (dobrookimno lconiltur-o). (561-2> Zavojčki po iJ5 kr. bo dob vajo v I.|ubl|s»ul pri: UllMiin I.eiiMl«»k-u, lekarna pri „Mariji Pomagaj" ; Ibitldn i mu on y - j ii. lekarna „pri enorogn"; <«*»l>r. Plocull-Jn* lekarna pri angeljn* ; J, Majr-Ju, lekarna pri „zl. jelenu". Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega Vrelicanstva. XXXI. državna loterija za civilne dobrodelne namene. «loliilli€»V v gotovem denarji, razdeljenih na 148 dobitkov a 3834 preddnhitki m ...v; l naknadnimi dobitki v Hkupnpm znenkn Ki.l.OOO Klililli kroti in I 4Mft.1i.>O sili. »vntr. vclj. in sicer: 1 dobttek z lfiO.OOO kron v zli 1 n m 1 ■ n 1 » . 1 ■ n 1 I n 1 I „ 1 . » 1 n H 3 dobitki po 4 , ■ 4 „ „ 4 * s Srečkanje bode nepreklicno dne 10. junija 1S97. Srečke »o dobivajo pri oddelku za državne b terije na Dunaji, I., lliemergasse 7, v loterijskih kolekraran, tobačnih trafikah, pri davčnih, poltnib in brzojavnih nradih, v menjalnicah itd. Načrti srečkanja za knpovalre srečk brezplačno. jJ*T~~ Srečke se <3.oi=ožil jstjo jpoe-tn-liie presto, ~sJag Od c. kr. loterijskega ravnateljstva, ('J.'f't—5) oddelek državnih loterij. ..1 >....... kron v zlata ISO ooo 8 do bitkov po 175 goldinarjev — 1.400 L5.I 00 kron v zlata ir>.ooo 14 n * 160 B 2.10O d.OOO goldinarjev •n f).(HK) 18 100 II 1 800 4 ooo n 4.000 a b n i 75 9 — 2 100 3.000 M 3.OOO 59 ■ 9 50 n 2.600 2.IKK) y.< ■(»> 96 30 n = 2.880 1 800 9 — 1 .80 » r>o ■ ■ as m =» 1.250 1.61 0 l 600 189 ■ • 20 | 8.640 1.300 — 1.30O r>H4 II 16 H 8.7KO l.ooo OB 3. OOO 3f>0 i 12 ■ 4.200 fiOO n — '2.( OO 1.860 n n 10 13.500 300 ■-- 1.20O 860 7 t 4.690 200 800 4.400 n n 6 | — 26.400 \ HilaV 11 ■!■ itt»inllW1MgM Sobni slikar lij ubijan a, Hilšerjeve ulice 3 r mm Sobni slikar Snilednik-Hiepne uljudno naznanja, da je pričel izvrševati (66 1—3) -v I_ij-u/blja.n.i slilsa,rsIso o"brt i n ^e priporoča p- n, občinstvu v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, katera izvršuje ukusno, točno in cono. Plamena naročila prosim pošiljati v Repnje, p. Smlednik. Bazgla glede prevzetja zgradbe okrajne ceste iz Želodnika v Moravče. Stroški so proračunjeni na U.">.s:t 1 gl«l. in se bodo izplačali v čestih jednakih hitnih obrokih z napredovanjem dela. Razprava o ponudbah določuje se na 15. dan. maja 1837 dopolnilne na 169. uro. in do takrat se morajo vložiti dotične, po priloženem obrazcu sestavljene ponudbe za celo zgradbo, oziroma za celo 88 zgradbo določeno svoto pri brdskera okr;ijnem cestnem odboru v notarski pisarni na Brda. Tem s kohkom za 50 kr. kolekovanim ponudbam pridejati se mora oetodstotni (.r)°/0) vadij v gotovini ali državnih papirjih, katerih vrednost se določi po vsakokratnem kurzu. Ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, mora povišati vadil na deset odstotkov dotične dražbene cene. Črteži in zgradbeni aogoji Ie2e v notarski pisarni na Brdu in se lahko vidijo vsak dan v navadnih uradnih urah. Brdski okrajni cestni odbor sklepa o sprejemu posameznih ponudb ne glede na visokost ponuđene svote in s pridržkom, da sprejem ponudbe odobri visoki deželni odbor. Vaak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, kakor hitro je isto izročil. < »k ciljni cM»Ktni otll>08- na. jBrdu dm; 1. maja 1897. Franc Verar 1. r., načelnik. Cbrazec :za. pcnudloo. Jaz pndpisnuec, stanujoč............biS. St. . . potrjujem s tem, da sem videl črteže in splošne ter nadrobno pogoje glede zgradbo okrajno ceste iz Želodnika v Moravče, in se zavezujem, da bom i/.vrši l vsa rieln brez napake natančno in tako, kakor to zahtevajo Crteži in zgradbeni pogoji za poprečnino.....gld. . . kr., z besedami :............in prilagam v ta namen petodstotui vadij v znesku 1292 gld. r gotovini lali pa v državnih papirjih po koran). (Sledi bivališče in datum ter ime in priimek, kakor tudi značaj ponudnika.) Naslov od zunaj: O 1* r u I ii i o e h t n i udbor Ponudba jih Brdu 'a. izvršitev okrajne ceste iz Želodnika v Moravče. (v notarski pisarni). riložeiiib jo v gotovini.....gld. . . kr„ z besedami:...........(ali državni vt>li—'d) papirji itd.) Kranjsko društvo v varstvo lova. ZLO V. rednemu zborovanju ki bode dne 22. maja 1.1. popoludne ob 3> uri v hotelu „pri Maliću". 13 ii ovni r « «1: 1.1 Računsko poročilo za leto 1890. 2. ) Poročilo revizijskega odbora. 3. ) Volitev Štirih odbornikov. A.) Volitev revizijskega odbora za leto 1897. 5.) Posebni predlogi. Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo ho naznaniti najmanj osem dnij poprej pri društvenem odbdrn. (619—1) V Ljubljani, dne 8. maja 1897. Odbor. Otvoritev gostilniškega vrta. V nedeljo dne 9. maja t. 1. otvori 1 se bode v gostilni „pri novem svetu" na Marije Terezije cesti štev. 14 popolnoma na novo prirejen vrt na katerem se nahaja velik salon za 100 ljudi in na novo urejeno in utrjeno kegliSče. Točil bodem izvrstna pristna vina in Koslerjevo marčno pivo ter skrbel za dobra jedila in točno postrežbo. Na vrtu svira godba c. in kr. pešp. št. 27. Začetek ob 4. uri. Vstopnina prosta. Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Valentin Mrak (643) "osti In ionr. L. Luser-jev obiiž za turiste. C.olovo in hitro vajoče sredstvo prot kurjim of-eNom, žuljem mi podplatih, petah in v^^ar »ph- >^A% Dobiva bc v leh<:r n 11 . drugim trdim . praskam ./v,^. kožo. c$>\o>^ L. Schvvenk-a lekarna Veliko priznabiih pisem je na oglod v crlavnr razpošiljalniri; ^S^" y 328-11 Meldllngr-DunaJ. ^ Pristen samo, če imata navod iu .-hjT obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; toroj naj so pazi <%?S in zavrno vso manj vredne ponaredbo. i'ridti n v I.jnhi)i9i.i s J. Mayr, Manletschhiger, U. pl.Trnkoczy,O.Piccoli,L. Grečel: vitmioiroveni B* pl. Sladovifi, F. [laika; v Ksuiiilkn J Močnik; v Celovel A. Eggor, W. 1 )m i m v. i!orloi G. H. Pontoni; v IVoIfa-Iiitkii A. Hal h; v Km-■i|l K. Havnik; v Itit.l-K<»ul C. E. Andriou; r Idriji Josip VVarto; v Kutloi lllel A. lioblos:; v CelJI K. Gola; v Cr-nonaIIn i F. Haika. Do I. junija in od I. septembra stanovanjske tarife za 25°',, znižane. Zdravišče_ Krapinske Toplice na Hrvatskem od aagorjanako železniške postaje , Zabok-Kraplnsko-Toplloo>l oddaljene za jedno uro vožnie, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30" do 35" R. gorko akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protluu, mlildnl in dlenskl revml, in njih posledičnih boleznih, pri lakll, novralglji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightljevl bolezni, otrpnenjn, kronlonem materničnem vnetju, ekaudatlh parinterinalnih vezin. Velike baainako, polne, aeparatue kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tusno kopeli, livratno urejene potllnloe (sudariji), masaža, elektrika, Sved. zdravilna gimnastika. Priležna stanovanja. Dobro in no drage gostilne ; stalna topli&ka godba, katero oskrbuje godba o. in kr. pes-pelka nadvojvode Leopolda it. 53. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan omnibnsi v Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Pavel pl. Oreakovio. Brošure se dobe v vBoh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (r,37_4) kopališč no ravnateljstvo. 8506 Prya kranjska izdelovalnica novih bicikljev f° Josip Kolar Selenburgove ulice št. 4 in 0(1 1. mu jn Ullljo v pošlo ■ s tare pošte. Najuljudneje javljam Blav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. I m . m pa tudi veliko zalogo najfinejših angležkih in dunajskih koles po nenavadno nizkih cenah. Ker imam sedaj urejeno delalnico za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare-Jati, ponlkljati ln lakirati, iz starih nove narejatl in izvrševati najtežavnejša popravila najbolje in naj točneje Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi. Z velespostovanjem se uljudno priporočam (358-io) Josip Kola??. Posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo regfistrovaiia sad.r-o.gfa z neomejeno zavezo vabi a tem k v L kateri se bode vršil v torek dne 18. maja ob 9. uri dopoludne v prostorih Čitalnice v Staremtrgu pri Ložu z nastopnim dnevnim redom: 1 ) Potrjenje Ittnih računov. 2. ) Razdelitev čistega dobička. 3. ) Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4) Privoljenje remuneracij načelatvu. Btaritrg pri Ložu dne 7. maja 1897. Načelstvo. i i Prevzetje restavracije. Dovoljuiem si p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem v dan 1. majnlka prevzel kopališko restavracijo v Toplicah pri Novem mestu. Točil bodem dobra vina, kakor tudi skrbel za slastna Jedila in dobro postrežbo pri nizkih oenah. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem 637) oskrbnik iu restavratčr. Na Gorenjskem (Lesce-Bled) se proda prav lepo obsegajoče hišo, gospodarsko poslopje, hleve, skladišče in druge postranske prostore, dalje jako lep, jeden oral velik senčnat vrt s parkom in dva orala travnikov in njiv, vse v najboljšem stanji. Posestvo leži v prav dobrem kraju, pol ure od zdravilišča Bleda oddaljeno, torej prav priporočljivo za trgovee in zasebnike. Natančneje se poizve v ..^osliHisi 'ZVi^iH«'" V Lescah na €««»>•« ia j** Kes si. (599—3) m m m Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se svojim velečjistitim naročnikom najlepSe za zaupanje, katero so mi v toliki meri izkazovali skozi .'iT let v mojem frizerskem podjetji v Ljubljani, Kongresni trg (nasproti kazini) UBojam se ob jednem — s profinjo, da mi blagovolijo ohraniti prijazen spomin — naznanjati, da sem izročil frizersko podjetji- s današnjim dnem svojemu poslovodju gospodu Otonu Fotttoh-Frankhelmu tor prosim prijazno, prenesti meni vedno izkazane simpatije na mojega naslednika. Z velespoStovnnjcm Ludovik Buzinaro. Z ozirom na spredaj stoječe naznanilo se usojam obračati se do vele-častitega p. n. občinstva z nljndno prošnjo, da bln;'«»voli mojemu predniku, gospodu L. Buzinaro, izkazano zaupanje prijazno name prenesti in vzprejeti zagotovilo, da se bodem vedno trud I, elegantno in toč »o postrežbo pridobiti si zadovoljnost p. n. naročnikov ter si s teui ohraniti njih trajno naklonjeno t in se priporočam , .. z velespostovanjem Oton Fettich-Frankheim frizer za moške in ženske. I urar v Ljubljani l^l^c t IX djldGlX urar v Ljubljani Ix^Eostili tig1 štev. 25, nasproti rotovžu. (D o "S? S >W (D CD O «? Pozor kolesarji! ,, S turist" kolesa znana dosedaj kot iitt|bol|Nn in najpriljubttSjša, pridobila so letos n«j>« «•}«■ nevesti in zanimanje postalo je zares veliko. Kot i.-l>*\ ni KiiHtopnik ui Kranjsko priporočam jih v prvi vrsti in najtoplejše. Tudi imam v zalogi prav dobre izdelke iz drugih tovarn, kakor uuuuJnIc«* in augleftke ,,Korlr" po uenavudiio nizkih veuah. •44 Kadovoljno zamenjavam liniifnnva kolesa s starimi. ^ Dsojam si slav. občinstvo posebno opozarjati na SVOJO l'i»i»r('|0 EalOK» žepnih in stenskih ur, verižic, prstanov, srebrnine, zlatnine. Vhm popravilo i.\rM' n.- ločno iu ceno. K svoji trgovini pridružil sem Se kot novo zalogo IHljlMlIJM' šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje. V zalogi imam najfinejše izdelke po Jako nizkih oenah igeff~ =s jamstvom. TtWl «2. o o «2. w CD S O Ul< CD Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši katera vzprejema io izdeluje van, tudi najfinejša popravila kolen ln ftlvalnili strojev. (453—13) Isto lam otvorit Immioiii tudi s 1. aprilom t. 1. Izvežballšče ali šolo za učenje kolesarstva katera bode v»nkeiuu novemu naročnika brezplačno n« racpoluKo. Priporočam so za obilen obisk najuljudnejSe jIjP^SCTOU^I^. Cag^^LSL^L^^S^U I 1 ' t*M ll<*MI Veli Ko zalogo it . 1». |sJiW a priporoča j. Soklič. itt AAAAAilLAAAAAA s^ ■ j JOSIP REICH > 4 likanje sukna, barvanja t in jLsu n^S j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 w 4 ho priporoča za vsa v to stroko spada- k 2 joča dela. ' ' Postrežba točna. — Cene nizke, r W W W W W W W* W W W W W W Ljubljana, Židovske nlice št. 4. Velika zaloga obuval <2&> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakersua naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse more se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. i občinstva za obilno naročevanje r»zno«L vrstnih v n 1. katera izvršuje ceno, y' §j poSteno in iz zanesljivo trpežnega usnja *: J od najfinejše do najpriprostej&e oblike. ^ Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom V? §j naj se blagovoljni) pridene vzorec. S> fl m m ■ - & |R|oderci| li ■ W H izvrs*no facone,Q D ■ V Hnajboljši izdelek [j 0 i1.' ntijooiioje pri [l f alojziju perschej j] Pred škofijo 22, poleg neiti« bil«, n ^fr3 lr=» IBEIBIB_fajBr5EEfBc 1 Pijte domaći liker | j iz planinskih zelišč I J. Klaucr v Liubljanh j Ivanka Toni jo v Vo«linatii nI. :t priporoča p. D. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo kovaško olirt izdeluje vsa v to itroko spadajoča dela, posebno priporočagg hiSnim posestnikom vezi za stavbe 5 ter jamči is dobro delo in točno potrežho. (391 HENRIK KENDA ^Ceneni lepi klobuki za"^ darne. VeđnO zadnje novosti. INipra« '.ju se urno in prav po ceni. ledni Israali KraiU ia tsatoij. LJUBLJANA. (17) Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vaeh vrat ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonski hur vso le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v atenskih urah vedno v zalogi. 2t) Popravo se izvršujejo najto&neje. ^■iiiiiiiii ibiimm iiijmiihi lini iiiimrr Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT Ljubljana Pl pr*' ustaiovljeno 1030. pri krilu". Stari trg: št. 1/3- 26 Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno. •S ti ■Ji i^Tr^ a *jrv>+ r**» i/V> ■ <*JTV\* i si W Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. { \ Pleskarska mojstra c. kr. državne in * J3 c. kr. priv. južne železnice. 'K p Slikarja napisov, *J S. itavbinsk* in pohištvena pleskarja. K * Tovarna za oljnate barve, lak 7 ž in pokost. (34) S f* Zaloga orlgl"t%lne«* k»rbollne|». j 3) Maščoba za konjska kopita in usnje, t Puškar in prodajalec biciklov. (97) Najboljše nrejena j|sy dolavnioa za popravljanje blolklov ln šivalnih strojev. FRAN KAISER V Ljubljani Selenburgove ulice G. \ Največja iztaer najnovejšega svilnatega blaga črno in barvntito, za cele obleke in bluze, priporoča l>o uikjulajlh ceutsli (35) ojzij Persche || Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. Sobni slikar Poljanska cesta 72 Josip Erbežnik Sobni slikar Moste 33 lzvrinje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogoče po najnižjih oenah. (28) Za nknsno ln trpežno delo se Jamči. NaroČila pismenim potom: Moste št. 33. ~T6£j Tovarna pohištva J. J. NAG-LAS Ljubljana <20) Turjaški trg štev. 7 M ■ Ljubljana, IftisiiuJsEtu c*esln &t. To7arniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. M sssaTraae^-jRssanra -•^sag^rgrr Hri'fFiSri i Anton Preslcer Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospod.e in dečke, jopic in plašče v za gfospe, nepre-močljivih liavelokov itd. Ol>lolco i»r> meri se po najnovejših uzorc.ih in po najnižjih cenah solidno iu najhitreje izgotovljajo. (.'i") I Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip št. 8 (Reiehon hiia) priporoča svojo bogato zalogo sledilnih ognjišč u»)priproNtejHlli, kukor tudi na|fl litJMih, z žolto medjo ali mesingom montiranih za ohklade s pefinicarni ali kablami. l*«.pra>i|aik|n hitro ln po eeul. Vnanja naročila se hitro izvrše. Me hanik |(38) Ivan Škerl f Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani i ixdeluje Iu poprftfajtl I šivalne «tr*o|« in vcil«>«l-5J pode ter se priporoča p. n. občinstvu \i T za izvrSevanjc v njegovo atroko spadajo- jj \ Cih del in popravkov po najnižjih cenah. I M Vnanju naročila le to«no iavršujejo. [J _s?i——raj?! ra sa P1^ I > 8 J •-« 31 31 I" V L jllt>l jjLlli Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo orožja kh lov Iu o^eliiio var-iiohI^ Htreljivn iu potreli-šelu lovee. (31) Popravki se Izvršujejo v moji delavnici. l^i^-^i 11 Detter T_.:-u."toljeinsb, Sta-ri trgp štev. 2--Prva in najstarejša zaloga šiTrsalnili strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne Mlttnio-rexiiic*e in inliktiDiilce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) Ceniki zastonj in poštnino prosto. Pekarija Slaščičarna r- v Ljubljani, na Starem trp št 21 postreza toftno z najraznovrstnejilml štirikrat na dan svežimi, ukusni ml, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski in (39J pekovski obrt spadajočlmi izdelki. Tu je dobiti vsak dan domačo potvioo, vseh vrst krah na vago, ržen kruh in prepe čenec i Vanille Zwiebaok). XXXXXXXXX>0O«C XXXXI *»* ifosf0;„osa šoj i te v kole! NGosP* w gosp/cef "e zanemarjajo ,e„% „ ? "C ■ fS ovo mi/o Dserm V Ljubljani prodajajo na debelo: Avgust Auer, Anton Krisper in Vaso Petričić. Glavno zastopstvo: A. Motsch & Co , Dunaj, I, Lugeck 3. II. (218—8) Stanovanja z 2 in 3 sobami ali pa celi* lil An r vrtom, jako ogodnim za vrtnarstvo, v bližini mesta, na zelo lepem kraju, oddal« Ne v naj«*i>i. — Več pove iz prijaznosti upravniStvo „ Slov. Nar". (")71-3) !6l—18) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem se priporoča slav. občinstvo in naznanja, da izdeluje in popravlja VMUkovrMtue nikIc i/. hrBsIinog« Iu u»«U- "cena le-«« po najnižjih cenah. Tudi predujmu in kupujem Htitro vin<1mi **mi jul« v.oi»ni» boleelne se uamrtenjem života« Prevzetje restavracije, Dovoljujem si p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem V «lnn i. m t»J ii i ka pre vseel restavracijo g. I N. Potočnika v JOomžalali katero bodem imel na svoj račun. Točil boden dobro anano 3udcJevlako pivo, kakor tudi dobra tirolska in dolenjska vina. Zn slaBtna Jedila in dobro postrežbo pri zmernih cenah bodom skrbel kar najbolje. P. n. cenjenim poštam je tudi v razpolago krito kegllsče. Končno priporočam se tudi vsimi ljubljanskim Izletnikom, kateri so me v Kamniku s svojim oniskom počastili, da me blagOVole poseliti i tako v Domialah, Z odličnim spo.štovanjein se priporoča (598—3) m IVI i lan Keržišnik. Popolne strojne uprave za (108—17) parne opekeroice dobavljajo kot glavno s perij al i t eto Friderik Wanaieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). - Nud HUO tovarn instaliranih. = Iu Z&JaSSSSESSZJS SI J Bartosch-ev zobni cement za samoplombiranje votlih zob. S tem sredstvom, ki je preskočeno že već nego 20 let, si lahko vsakdo bre/. truda po navedbah porabnpga navodila naredi zobno plombo, zatorej se isto posebno tam, kjer nedostije zobozdravnili specijalitet, more označiti kot dobrodošel pripOĐIOČek za daljše ohranjenje zob, kakor tudi kot pomofiek zoper zobobol. Cena i i ^ < «■ s* i <-111 lmurk t £?ltl. Dobiva se pri (337-10) I JTosipia W©iss-,\s, (lekarna pri zamorcu) DUNAJ, I., Tuclilauhen 27 Icstlcor večini lekarn na, 3Crai£ljaVlC03XL« vModlingu Dsojam se najuljudneje naznaniti p. n. nlav. občinstvu, da sem prevzel zastopstvo Popravljanja se izvršujejo točno in po ceni. Kl i tovarne za čevlje v Modlingn ter da bodem odprl te dni prodajalnico na Mestnem trgu št, 11. —»& Največja izber -S-— čevljev za dame. gospode ia otroke solidno in okusno delo bode vedno na Bkladišču. Z zagotovilom najreelnejfie postrežbe vabim Da mnogobrojen obtuk z \ elespostovaajom (616) A. Jenič. vzprejme takoj (644—2) dr. Urban Lcmci odvetnik v Slov Bistrici. Prodajalnica s kuhinjo n«» m I im«, i«■ ibi v ii»tfoni nik Vnlvn« ■or(eveoi lrj;u (prej Krifcevniški trg) *i. \V- hh izve pri F. Supanči6-u. (220—14) v O* Samo kratek čas! 4^ Prvikrat tukaj! V Lattermannovem drevoredu. IfcJT Parna gorska in dolinska železnica i z električno razsvetljavo, i Vsak dan od 4 ure popoludne odprta. t| Jako zabavno za odrasle in za mladino! || Za mnogobrojni poiet prosi odani $ B04—7 ImefltelJ M Izurjena šivilja takoj w|>r«\JMi<- iia Murnu ossllJtvsiie proti postnemu povzetju, etentuvelno tudi će se denar preje vpoSl e, pri ) 1 Wi6ner Uliren-Esport S. Blodek \Vien, II 1, IMlt'rsdoit'^asse li N. Novo r poljano! brizgalnice Ljubljana iz prvih to»arn, garanto-vano najboljša kakovosti, vzdržljhe nsjhnjsi zračni pritisok, priporoča (fill-2) J. S. Benedikt Sr^% MS Stari trt. -$i Izredno fine h|- naghdne hartonaše za napolnjevanje za krngnjarje dobavlja najceneje izdelovalec kartonaž A^i I j <*m ITnder "V Tereziini (Thereaienatadt) na Oeikem. (613-1; V Latermanovem drevoredu je Traberjev slaviioziiHiii <* i ti ji i < m i i« * i» i muzej in panoptik, Nad 1000 umetnostih in narovoslovskib preparatov, moj temi 50 figur v življenski velikosti. Odprt je panoptik od O. uro zjutraj do 10. ure zvečor. Ob petkih samo za damo. (603—7) Vatopnlna 20 kr. Vojaštvo in otroci plačajo 10 kr. Katalogi v slovenskem in nemSkem je/.iku. lh iffis i >.*y*«.i*»••jtMO'j^ašk ckblandska* ameriška črta. Pazniki vozijo p<> Ikrat do 2krut na teden 5fc^ iz Rotterdama v Hew-Y"ork. Pisarna za kajute: l)iiuii|, I., Kolovvrati-luR1 9. Plurni /a ntdkroi i Dunaj, IV.. Weyrinj]erg. 7 A. I. kajttta: aprila do 81, oktobra . . mark 290—40O*) novembra do .'II marca . „ 230 —320 II. k uju ta: Od 1, avgusta do 15. oktobra......mark 200 n 16. oktobra do 81. julija........ 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. 1492—ti) I T. P. Vidic & Co. v Ljubljani / ponujajo |><» najnižjih cetiall VNukoitoli nmo/iuo zidarske opeke, zarezane opeke (i/delane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajoč o stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa Hončene peči in štedilnike (lastnegi izdelka) jR omari-eement HDOT7-šlri Poitland-cercierit kakor vse v stavki nsko stroko spadajoče predmet*. Najnižje cene!!! (h1m Al,. I, poleg mesarskoga mostu. s i 5 i # 5 # « « « s Cap t nam je opozarjati p. n. družine, gostilničarje in trgovce na na*o čisto domačo mast. D.i bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali amo nado mast razkrojiti v ,Javnem razkrojnem zavoda dra. S Božnjakoviča v Zagrebu" ter nam je bil priobčen 22. decembra 18'J6 natančni razkrojbeni nspeh 8 tem le zaključkom : „Izcvrta mast, ki nam je bila predložen«, je povsem Čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih ia drugih primeskov, s kojimi se to-likrat svinjska mast padi; v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo." Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro ime naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da na« v našem stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da so naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša Hrma. Dobiva se v vseh boljših trgovinah na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost ali po n:ši li zastopnikih gg. A. Butsclior, Ljubljana ; C. Walzer, Celje; A. Stocker in drug, Gorica. Z odličnim spoštovanjem (648—1) prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti M. G-avrilović sinova vPetrinji. «««««««««n«n««nt«tot««nt«««^ § 0 « S Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk HNarodne Tiskarne*.