Leto XXXVII Št. 32 Murska Sobota 20. avgust 1987 Cena 350 din DANES V VESTNIKU K stalnem preverjanju poštenost do stroke str. 4 Od jubilejnega do »srebrnega« Pomurskega sejma str. 10 Dolgost našega življenja str. 29 OB SREBRNEM JUBILEJU M NENEHNEM ISKANJU Pisalo se je leto 1962, ko so v Gornji Radgoni prvič organizirali razstavo pomurskega gospodarstva. Pravzaprav je bilo to le nadaljevanje razstav, ko so jih že od leta 1955 organizirali v Murski Soboti in nato preselili v to obmejno mestece ob Muri. Kot je raslo in se razvijalo pomursko združeno delo, tako se je razvijala tudi razstavna dejavnost. Od prvih, izrazito potrošniških sejmov, ki so bili uokvirjeni predvsem v okrajne meje, je ta prireditev začela dobivati vse širše obeležje, v iskanju bogatejše vsebine se je spreminjal tudi njen koncept, sredi šestdesetih let pa je ta sejemska manifestacija že začela dobivati nekoliko bolj kmetijsko obeležje. Zaradi ugodne lokacije, na stičišču treh meja in v osrčju slovenskega kmetijstva, so dotedanji razstavni prostori postali pretesni in v letu 1972 so sejem preselili na sedanje prostore. 12. sejem pomeni tako prelomnico v nadaljnjem razvoju te sejemske prireditve, ki je dobila naziv kmetijsko-živilskega sejma, s tem pa prestopila meje pomurskega gospodarstva in postala zanimiva tudi za tuje poslovneže. Ob srebrnem jubileju Pomurskega sejma lahko brez zadrege zapišemo, da je to drugi največji kmetijski sejem v Jugoslaviji in upravičeno nosi ime mednarodni Kmetijsko-živilski sejem. Iz leta v leto večje zanimanje med razstavljala in stotisoče obiskovalcev je najboljši dokaz za to. 1.200 domačih in tujih razsta-vljalcev, ki bodo na 100 tisoč kvadratnih metrih razstavnih prostorov tudi letos prikazali najnovejše dosežke na področju kmetijstva, zagotavlja, da bo tudi ta sejemska prireditev na visoki kakovostni ravni in obiskovalci ne bodo razočarani. Sejem se je v 25 letih tako razvil v krepostnega mladeniča, ki mu ne manjka volje in elana za nadaljnji razvoj. Žal pa še vedno omejen s prostroskimi okviri tudi letos ne bo mogel ponuditi vsega tistega, kar bi želel in kar bi lahko. Novih 5 tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov, ki so jih pridobili od lanskega sejma, daje sicer nekoliko več možnosti razstavljalcem, vendar vseh želja organizatorji tudi tokrat niso mogli zadovoljiti. Vsaj še 2 tisoč kvadratnih metrov pokritih razstavnih prostorov bi potrebovali, če bi želeli zadovoljiti trenutno povpraševanje po razstavnem prostoru. Kljub vsemu pa zagotavljajo, da bo letošnja sejemska manifestacija vsebinsko bogatejša od lanske, večje bo tudi število razstavljal-cev, med njimi pa se pojavljajo tudi nekateri novi in tako se bodo na letošnjem sejmu predstavili tako rekoč vsi naj večji jugoslovanski kmetijski sozdi in izdelovalci kmetijske mehanizacije. Bogat bo tudi strokovni program, saj se bo vsak dan zvrstilo več posvetovanj in seminarjev za strokovnjake, zanimiva predavanja pa pripravljajo tudi za obiskovalce. Ob že uveljavljenem ocenjevanju mesnih izdelkov, vin zasebnih slovenskih vinogradnikov, kmetijske mehanizacije in inovacij so letos prvič ocenjevali tudi sire in mlečne izdelke ter kruh. Prav ocenjevanje mlečnih izdelkov naj bi postalo na tem sejmu tradicionalno, prav tako pa želijo tudi z ocenjevanjem mesnih izdelkov preseči republiške meje. Od 21. do 30. avgusta letos bo torej v Gornji Radgoni praznično. To pa ne bo le praznik za Radgončane, pač pa za vse Po-murce, kmetovalce, strokovnjake in številne obiskovalce, saj bodo v desetih dneh lahko na sejmu kupili ter videli in slišali tako rekoč vse o kmetijstvu. Napovedujejo rekorden obisk, čez 200 tisoč obiskovalcev, to pa je seveda za organizatorje še večja obveza, da bodo prihodnji sejmi po vsebini še bogatejši in aktualnejši. In prepričani smo, da nas pri tem ne bodo razočarali. L. Kovač TOREK, 25. avgust 1987 PETEK, 21. avgust 1987 25. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM GORNJA RADGONA, 21.-30. AVGUSTA 1987 12.00 — koncert godbe na pihala 13.00 — otvoritev 25. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma 14.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 18.00 — zabavnoglasbeni večer: Legija in Marijan Smode SOBOTA, 22. avgust 1987 9.00 — odprt turnir za memorial dr. Toplaka (v Apačah) 10.00 — predavanje za kmete: Varstvo pri delu s kmetijskimi stroji (v dvorani Pomurskega sejma) 15.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 18.00 — zabavnoglasbeni večer: Magneti NEDELJA, 23. avgust 1987 DAN ČEBELARJEV —predavanje za čebelarje:.Zatiranje varooze, kuge čebelje zalege in poapnele zalege (v dvorani Pomurskega sejma) — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem -velike KONJSKE DIRKE z revijo najboljših konjev —zabavnoglasbeni večer: Magneti PONEDELJEK, 24. avgust 1987 DAN MLEKARJEV DAN MESNE INDUSTRIJE DAN KONJEREJCEV DAN KMETIJSKE TEHNIKE 10.00 — podelitev priznanj za razstavljene konje 10.00 — seja združenja Alpe-Jadran (v lovski koči) prispevek šole za kmetijsko mehanizacijo v Mariboru ob 30-letnem jubileju pri usposabljanju kadrov za sodobno kmetijsko proizvodnjo (v dvorani Pomurskega sejma) -razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ocenjevanja kmetijske mehanizacije in inovacij (v dvorani Pomur- skega sejma) —seja IO za mlekarstvo -razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja mlečnih izdelkov —strokovno predavanje: Nove težnje v razvoju mesnin. Kulinarični vidiki razvoja mesnih jedi (v dvorani Pomurskega sejma) . —razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja mesnih izdelkov —slavnostna seja sisa kmetijsko-živilskega sejma -zabavnoglasbeni večer: jugoslovanska glasba DAN PRAŠIČEREJCEV DAN VINOGRADNIKOV DAN POSLOVNE SKUPNOSTI ZA SADJE DAN SOZDA MERX DAN IMP PANONIJA DAN POLJOOPSKRBE IN TMP (Posl, zajednice industrije trak- tora, poljoprivrednih Strojeva i motora) - posvetovanje: Perspektive kooperacijske prašičereje (v hotelu Radin, Radenci) —predavanje za kletarje: Cas trgatve, predelava grozdja, žveplanje mošta in vina, hranjenje vinskih posod in negovanje vina (v kulturnem domu v Gor. Radgoni) —razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja vina zasebnih pridelovalcev (v kulturnem domu v Gor Radgoni) —strokovno predavanje: Novi načini izrabe mehanizacije v sadjarstvu (v dvorani Pomurskega sejma) —seja IO sisa za kmetijstvo in preskrbo občin Ljubljane (v lovski koči) —predstavitev posebnega sadjarskega traktorja (v vzorčnem nasadu na sejmišču) —Predstavitev programske opreme delovne organizacije Iskra Delta v agroživilstvu (v dvorani Pomurskega sejma) —zabavnoglasbeni večer: jugoslovanska glasba SREDA, 26. avgust 1987 DAN ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE DAN PIK TAMIŠ DAN AGROTEHNIKE GRUDA ŽITA LJUBLJANA PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE —posvetovanje: Nadaljnji razvoj kmetijskega in gozdarskega zadružništva in hranilništva v Sloveniji —podelitev priznanj Zadružne zveze Slovenije in Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije za uspehe pri razvoju in krepitvi zadružne organiziranosti ter dosežkov v proizvodnji (v kulturnem domu v Gornji Radgoni) —strokovno posvetovanje: kakovost in razvoj živilske industrije —slavnostna podelitev priznanj za kakovost kruha v Sloveniji (v dvorani Pomurskega sejma) —strokovno predavanje: Tehnologija predelave sladkorne pese in uporaba stranskih izdelkov (v dvorani KZ) —srečanje zadružnikov Slovenije (na gostinskem delu sejmišča) —revija najboljših živali s strokovnim komentarjem —zabavnoglasbeni večer ČETRTEK, 27. avgust 1987 DAN VETERINARJEV DAN ŽIVILSKE INDUSTRIJE DAN PERUTNINARJEV DAN VRTNARJEV DAN SOZDA TIMA DAN SOZDA HP - SOZD TIMAV DAN ZMAJA ZEMUN —strokovno posvetovanje: Mikroklima in zdravje živali na prašičerejskih in perutninarskih farmah in v kooperacijski reji ter izvajanje nekaterih zoohigienskih ukrepov (v kulturnem domu v Gor. Radgoni) —predavanje: Novosti pri pridelavi vrtnin. Novosti pri razmnoževanju okrasnih rastlin (v dvorani Pomurskega sejma) —okrogla miza: Oblikovanje turistične ponudbe in zasnove dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju (v lovski koči) —revija najboljših živali s strokovnim komentarjem —zabavnoglasbeni večer: Don Juan PETEK, 28. avgust 1987 DAN ŽIVINOREJCEV DAN SOZDA ABC POMURKA DAN MADŽARSKIH RAZSTAVLJAVCEV —posvetovanje: Odnosi kmetijstvo-divjad-lovstvo (v lovski koči) —strokovno posvetovanje: Možnosti racionalnejše prehrane podmladka domačih živali, obogatene s proteini rastlinskega izvora (v kulturnem domu v Gor. Radgoni) —nastop skupine Agropop v okviru programa dneva ABC Pomurke —revija najboljših živali s strokovnim komentarjem —zabavnoglasbeni večer: Agropop SOBOTA, 29. avgust 1987 DAN LOVCEV, DAN GOBARJEV AVSTRIJSKIH RAZSTAVLJAVCEV —odprt teniški turnir za pokal Pomurskega sejma (na RŠC Trate) —streljanje na umetne golobe in zmanjšano tarčo srnjaka za pokal Pomurskega sejma (na strelišču v Hercegovšča-ku) —predavanje za kmete: Silaža (v dvorani Pomurskega sejma) —revija najboljših živali s strokovnim komentarjem —zabavnoglasbeni večer: Comet NEDELJA, 30. avgust 1987 —odprt teniški turnir za pokal Pomurskega sejma (RŠC Trate) —zbor udeležencev parade kmečkih opravil in običajev (na parkirnem prostoru Avtoradgone) —pohod parade kmečkih opravil in običajev po mestu —sklepna prireditev parade — nastop sodelujočih skupin in podelitev priznanj (na gostinskem delu sejmišča) —revija najboljših živali s strokovnim komentarjem —zabavnoglasbeni večer: Comet aktualno doma in po svetu Svetovne agencije poročajo, da je položaj v Zalivu, kjer plujejo mine in tuja flota, čedalje bolj napet. Časopis Združenih arabskih emiratov Al Banaj dopušča celo možnost neposrednega spopada velesil. Ladje še vedno iščejo pet pogrešanih članov posadke z ladje, ki je v Zalivu naletela na mino. NERAZUMLJIV ZAČARAN Ko se je zvezna vlada odločila, da bo z ukrepi omejila vse vrste porabe, torej tudi osebno, so tovarnarji in trgovci postali panični. Vsakršno omejevanje porabe, torej trošenja osebnih dohodkov, nosi za seboj najprej padec povpraševanja, nato kopičenje zalog in nazadnje zmanjševanje proizvodnje, saj je skladiščenje neprodanega blaga silno draga zadeva. Čeprav je zaradi različnih omejitvenih ukrepov padla kupna moč, saj se hkrati znižuje tudi življenjska raven, se ljudje zaradi inflacije skušajo čimprej znebiti denarja. Tudi varčevanje ni več donosno. Toda cene predvsem trajnejših dobrin, kot so pohištvo, televizijski sprejemnik, štedilnik ali hladilna skrinja in ne nazadnje tudi obleka, so vendar tako visoke, da so trgovci zaradi padca kupne moči imeli manjši promet in polna skladišča. Vse to zaviralno vpliva na poskuse oživljanja gospodarstva. Za oživljanje je v gospodar- KROG stvu znan tako imenovani zaprti krog: z ustrezno visoko plačo povečujemo povpraševanje, !e-to pa vpliva na večjo proizvodnjo, kar ustvarja možnosti za višjo plačo. Krog se potem nadaljuje — večje povpraševanje, višja proizvodnja in tako naprej. Z ukrepi naj bi — nasprotno — zmanjšali porabo. Zato so se proizvajalci in trgovci domenili, da bodo vendar osebno porabo pospeševali, da bi preprečili kopičenje zalog. Kaj storiti? V Jugoslaviji smo namreč že leta omejevali potrošniška posojila, in to predvsem zaradi inflacije. Ker se nikakor niso mogli dogovoriti za inflacijsko zviševanje mesečnih obrokov, so posojilo zmanjšali do skrajnosti. Posojilo je bilo mogoče dobiti, če je kupec položil 80 odstotkov glavnice. Trgovci so te dni začeli z vrsto akcij, od brezobrestnega posojila na šest mesecev do nižjih cen dražjega blaga, če je kupec takoj plačal ves zne- sek. Začeli so tudi z velikimi sezonskimi razprodajami, saj zgubi proizvajalec z nižjo ceno manj kot s skladiščenjem. Čeprav mnogi na ves glas vpijejo, kako ne morejo živeti, so trgovine polne kupcev. Kaj je zdaj res, ali ljudje nimajo denarja ali ga imajo. Mrzlično kupovanje pomeni, da ga vendar imajo, toda od kod, ko pa vendar trdijo, da z mesečnimi dohodki komajda pokrijejo izdatke za hrano, elektriko, stanarino in drugo najvažnejše. Govorimo o razmerah in navadah v Sloveniji — varčno življenje, popoldansko delo, lastna opravila doma in še posebnost, okoli 60 odstotkov vseh Slovencev živi na deželi, ne v mestu. Torej obdelujejo, če že ne njive, vrtove, imajo sadovnjake in vinograde — in vse to je prav tako dohodek. Od tod statistična razlika med rednimi mesečnimi prejemki in višjimi izdatki. Upajmo, da bodo trgovci pospešili proizvodnjo in tako vsaj delno omilili gospodarsko krizo. LOV NA MACKE Beograjčani so zelo iznajdljivi. To je mogoče videti po vseh beograjskih ulicah. Povsod namreč nekaj prodajajo. Najčešče blago, ki ga prinašajo iz Turčije, Romunije in od drugod. Cesto razne krpice, ki jih šivajo žene in dekleta doma. Neredko poslikane krožnike in podobno okrasje, da o najrazličnejšem nakitu sploh ne govorimo. To je pravzaprav v sferi tako imenovanega »sivega gospodarstva«, ki ga tukaj tolerirajo — zaradi pomanjkanja delovnih mest in redne zaposlitve. Ob tem je kajpak tudi precej težav z inšpektorji, ki občasno nadzorujejo to ulično prodajo, prej zaradi neuglednih mizic in podobnega, kar služi prodajalcem za razkazovanje blaga. Marsikdo si namreč sposodi za ta namen kar pleteno košaro za odpadke, ki jo pokrije z lepenko. Toda če prihaja inšpektor z ene strani, se izgubljajo prodajalci v drugo smer, jih obidejo po stranskih ulicah in se potem za njimi vračajo na svoje prejšnje mesto ... To je zelo podobno večnemu preganjanju prekupčevalcev z zelenjavo, ki jih je kljub temu vedno več in več. Ob vsem tem pa so prisotni tudi »šušmatji«, obrtniki brez obrtnega dovoljenja, ki se prav tako množijo kot gobe po dežju in jih bržčas kličejo tudi sami inšpektorji, ko je kaj narobe v stanovanjih, saj so najcenejši, cesto pa tudi edini izhod, ker marsikaterih servisov in serviserjev sploh ni... Prava posebnost pa so zadnje čase — lovci na mačke. Teh je nabrž največ v Novem Beogradu, kjer je tudi mačk največ, saj se množijo kar po kleteh, potem ko so se jih stanovalci naveličali in pregnali iz svojih stanovanj na ulico. Eden od takšnih lovcev na mačke je na primer Lbrahim Husani, ki je svoje lovsko početje tudi uradno potrdil — dal si je izdati potrdilo, da lovi mačke za Farmakološki inštitut Medicinske fakultete, ki uporablja mačke v znanstvene namene. Ta inštitut je sicer prej uporabljal za te namene pse, ki jih je dobival od kafilerije, vendar je psov potepuhov sčasoma zmanjkalo in jih zdaj zamenjujejo mačke, ki pa jih kafilerija nima, ali vsaj ne dovolj. Tako je nastal lov na mačke, ne samo po novobeograjskih ulicah. Način je zelo enostaven: kletka z ribico, ki mačko privabi, in potem se vratca nenadoma zapro. Nekaj podobnega, kot so zanke za golobe na primer, toda učinkovito. Seveda se vsako početje mora izplačati. Omenjeni inštitut plača mačko od 5.000 do 7.000 dinarjev, novih seveda, in tako se lovci na mačke bolj preskrbijo z denarjem na priložnostnem lovu na mačke, kot pa v času redne zaposlitve na delovnem mestu. Kajpak, vsaka ugodnost ima tudi slabo stran. Te se zdaj poja-vljajo v obliki članov društva za varstvo živali. To društvo dviga velik Q hrup zaradi trgovanja z mačkami, čeprav so mačke lahko tudi prava m nadlega, če se preveč razmnožijo. To isto prebivalstvo je svojčas zganjalo velik hrup nad pasjo *2 nadlogo, ko se je dogajalo, da so podivjani psi v tropih napadali Iju-vJ di, kajpak tiste, ki so se ponoči vračali domov. Oboji: mačke in psi so velemestna nadlega. Mnogi Beograjčani Ul si ne morejo pomagati, da ne bi imeli v hiši mucke ali psička. Nekate- I 00 ri imajo kar celo krdelo mačk vseh vrst, nekateri imajo v svojih stano- I vanjih tudi doge, pse velikane, ki imajo visoko ceno in se jim splača odstopiti del stanovanja za razmnoževanje. Seveda to niso vse živali, ki jih imajo Beograjčani v stanovanjih. Q Nekateri imajo tudi ježa, kačo velikanko, volka in še kaj, da o ka-narčkih, papigicah in podobnih ptičih ne govorimo. Torej je Beograd postal res velemesto z vsemi velemestnimi na- vadami, v katerih je lov na mačke sicer novost, seveda pa ne zadnja. O Med takšnimi velemestnimi vsakdanjostmi je seveda tudi brskanje po smetiščih. Kakorkoli so v Beogradu ob zadnji podražitvi kruha dvignili nezaslišan krik in vik, še vedno reveži izbrskajo iz kant za odpadke tudi cele in polovične hlebce najbolj belega kruha. Ne sicer za- globus VIŠJE KAZNI ZA PROMETNE PREKRŠKE V osnutku novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki ga je ZIS predložil skupščini SFRJ, je predlagano desetkratno povečanje denarnih kazni za prestopke v prometu, denarne kazni za prometne prekrške pa naj bi bile dvakrat ali štirikrat večje. V obrazložitvi osnutka je rečeno, da je treba po mnenju organov za notranje zadeve poostriti kazensko politiko na tem področju, saj se število kršenj prometnih predpisov iz leta v leto povečuje. Predlagana je tudi splošna omejitev hitrosti v naseljih s sedanjih 60 na 50 kilometrov na uro, saj se kar dve tretjini prometnih nesreč zgo- di v naseljih, najpogostejše žrtve pa so pešci. Osnutek zakona predvideva tudi nekaj ukrepov, s katerimi naj bi povečali prometno kulturo. Voznikom, ki bodo v dveh letih naredili tri ali več prekrškov, bodo naložili običajne kazni, poleg tega pa bodo morali hoditi še na predavanje s prikazovanjem filmov o posledicah, ki nasta- Neporazdeljeno obilje Razmere v svetovnem kmetijstvu so se v obdobju zadnjega desetletja dramatično spremenile, svet je prepoln hrane. Uporaba umetnih gnojil, novih vrst kulturnih rastlin, namakanja in genskega inženiringa, vse to je povzročilo, da je na svetu pridelek hrane zelo porasel, vendar imajo velike presežke samo razvite in že tako bogate države, medtem ko sta na drugi strani tega velikega obilja še vedno huda revščina in lakota. Po mnenju svetovnin strokovnjakov za prehrano in zdravstvo je na svetu pol milijarde ljudi stalno podhranjenih. Po podatkih OZN je samo v Afriki kakih 10 milijonov ljudi zapustilo svoje domove in krenilo s trebuhom za kruhom, ker jim zemlja in domače razmere niso mogli zagotoviti hrane za vsak dan. V celoti pa je okrog 230 milijonov kmečkih domov v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, katerih se zelena revolucija sploh ni dotaknila. Še siabše! Podatki govore, da so v 40 državah v razvoju pridelali manj žitaric kot pred 30 leti. Kronična lakota zato še naprej ogroža lep del svetovnega prebivalstva, kljub velikim kmetijskim presežkom. In nič ne kaže, da bi lahko revne države kaj kmalu toliko razvile svoje kmetijstvo, da bi zagotovile vsaj hrano za svoje prebivalstvo, saj jim redno primanjkuje denarja za nakup gnojil, strojev, namakalne naprave, za odkup boljših in uspešnejših rastlinskih vrst. Denar, ki bi ga morda kljub revščini lahko usmerili v razvoj kmetijstva, dostikrat nepotrebno porabijo na nakup orožja ali pa ga potrošijo vladajoče plasti prebivalstva za razkošje in da z njim polnijo bančne račune v tujini. Večina pa tolče lakoto. Tako se revščina druži z oboroževanjem, korupcijo, nesposobnostjo vladajočih, z zadolževanjem, nekontrolirano rastjo prebivalstva in za nameček vsega še z uničevanjem in degradacijo okolja. nejo zaradi nespoštovanja prometnih predpisov. Prav tako bo še nadalje veljal ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, čeprav do zdaj ni dal pričakovanih rezultatov. Po novem bi lahko to kazen preložili, tako da bi vozniku vozniško dovoljenje odvzeli v primeru, če bi v tem času naredili novo napako. V osnutku zakona so precej pozornosti namenili pešcem, ki so v prometu najbolj zapostavljeni. Vozniki se bodo morali v prihodnje ustaviti pred prehodom za pešce, kjer promet ni urejen s semaforjem, da bi lahko cesto prečkali otroci ali starejši ljudje, oziroma pešci, ki so se že napotili čez cesto. Poleg tega vozniki svojih vozil ne bodo smeli parkirati na pločnikih, razen na krajih, kjer bo to posebej označeno. se, temveč za hrano svinjam, vendar. . . Pomeni, da je kruh še prepoceni, da nam gre še preveč dobro, čeprav so plače majhne — dokler so postranski zaslužki veliki. Viktor Sirec NIKOZIJA — Pedagoško akademijo, ki bo prva fakulteta v okviru nove ciprske univerze, bodo odprli septembra prihodnje leto, je sporočil ciprski minister za izobraževanje Andreas Hri-stofidis. O predlogu zakona o ustanovitvi univerze bo najprej razpravljal ministrski svet, potem pa še parlament. PEKING — »Kitajska bo tako kot doslej pomagala, da se bo jedrsko energijo uporabljalo samo v miroljubne namene. Naša država je dosegla velik napredek v mednarodnem sodelovanju na tem področju,« je dejal namestnik ministra za jedrsko industrijo, Li Dingfan. STOCKHOLM — Švedski znanstveniki trdijo, da je bilo letos precej več jedrskih poskusov kot lani. Predstavnik švedskega raziskovalnega inštituta za obrambo je izjavil, da so letos naredili 27 podzemeljskih jedrskih poskusov, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani le 12. Po njegovem mnenju je do tega prišlo po odločitvi Sovjetske zveze, da bo ukinila enostranski 18-mesečni moratorij na jedrske poskuse, Sovjetska zveza je opravila 12 jedrskih poskusov, ZDA devet, Francija štiri. Velika Britanija in Kitajska pa po enega. LIZBONA — V manevrih, ki bodo od 31. avgusta do 18. septembra na območju ibero-atlantskega poveljstva, bo sodelovalo kakih 150 ladij in 250 letal iz enajstih držav članic Nato. Na manevrih bo poveljeval ameriški admiral Baggett. Prvič bo na manevrih s svojimi ladjami in letali sodelovala tudi Španija, čeprav ni članica NATO. Napovedujejo, da se bo manevrov udeležila tudi Francija. Med manevrom se bo konvoj ladij napotil iz Lizbone in Leixosa proti Veliki Britaniji, hkrati pa bo drugi konvoj plul v nasprotni smeri. ŽARIŠČU DOGODKOV^^bb^bbbsb DO ZAČETKA NOVEGA TISOČLETJA Kot kaže projekcija beograjskega centra za demografske raziskave, ki jo je te dni povzel Tanjug, nas bo v Jugoslaviji na začetku novega tisočletja za okrog tri milijone več. Število jugoslovanskega prebivalstva se vsako leto povprečno poveča za 0,63 odstotka. Seveda pa je ta odstotek po posameznih območjih države različen: v Vojvodini je komaj 0,08 odstotka, na Kosovu pa kar 2,39 odstotka. Projekcije pa kažejo, da bodo prebivalci te pokrajine, ki jih je zdaj blizu 7 odstotkov vseh prebivalcev naše države, dosegli 30 odstotkov naravnega prirastka. In na kaj še opozarjajo? Na znatno zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva in pereče probleme okrog zaposlovanja. V prihodnjih letih se seveda ne bomo mogli izogniti splošnemu pojavu razvitega dela sveta — procesu »demografskega staranja«. Leta 2001 se bo v Sloveniji, Hrvaški, Vojvodini in na ožjem območju Srbije skoraj povsem izenačilo število starih in mladih Jugoslova- REMONT V NUKLEARKI V jedrski elektrarni v Krškem, ki je v letošnjih sedmih mesecih delovala brez prekinitev in dosegla za pet odstotkov boljše rezultate, začenjajo z remontom. Ker pa letos ne bodo opravili inšpekcije reaktorske posode, ki je sicer bila planirana in je sedaj odložena na prihodnje leto, bo remont trajal dvajset dni manj in naj bi bil končan do 11. oktobra, ko se bo elektrarna spet vključila v omrežje. Glavna dela med remontom bodo seveda potekala tako v primarnem jedrskem delu kot v sekundarnem. Pred odpiranjem primarnega dela in izmenjavo goriva je treba doseči določeno kemijo hladilne vode v reaktorju, določena dela bodo opravljena na motorju primarne črpalke, montirali bodo dvigalo ipd. Kasneje bodo potekala dela okoli priprav za start, testiranje in sinhronizacijo v omrežje s poskusnimi delnimi do popolnimi obremenitvami. Hkrati z opravili v primarnem delu bodo potekala obnovitvena opravila tudi v sekundarnem delu, kjer bodo predvsem kontrolirali ventile, motorje, črpalke. Med pomembnejša dela na tem področju pa štejejo tudi pregled generatorja, odpiranje turbine visokega pritiska, spremembe grelnika pare in pregled dizelskega generatorja. Seveda je remont tudi priložnost za spremembe in dopolnitve nekaterih delov opreme predvsem zaradi izboljšav in tehnološkega posodabljanja. nov. Kosovo bo ohranilo vse značilnosti tako imenovanega »naprednega tipa družbe«. Do konca stoletja bo polovica prebivalstva te pokrajine mlajša od 20 let, kar je podobno strukturi prebivalstva v državah južne Afrike. »Demografsko stara« območja Jugoslavije bodo imela naslednjo skupno značilnost — hkrati se bo zmanjševalo števno predšoisKe-ga, šoloobveznega, mladinskega in delovno sposobnega prebivalstva. Poleg tega, da se bomo do konca stoletja precej postarali, pa se bo v tem času nadaljevala tudi deagrarizacija prebivalstva, ki se je začela takoj po vojni. Od leta 1948 do leta 1981 se je kmečko prebivalstvo s 67 odstotkov zmanjšalo na 20 odstotkov vsega števila Jugoslovanov. Šest milijonov članov kmečkih družin je torej zapustilo polje in se preselilo v mesta in tovarniške delavnice. Hkrati se je število ljudi, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, trikratno povečalo — z blizu pet na skoraj 18 milijonov ljudi. Naj povemo, da je na Danskem ta proces potekal kar petkrat počasneje Če bo vas v resnici ostala taKO nepriljubljena, kot to napoveduje center, se bo kmečko prebivalstvo zmanjšalo še za polovico — torej z 20 odstotkov na 9 odsto- tkov vseh Jugoslovanov. To pa pomeni, da bo v Jugoslaviji ob koncu stoletja le nekaj več kot dva milijona kmetov: zdaj jih je 4,5 milijona. Če bo jugoslovansko gospodarstvo še naprej tako počasi sprejemalo delovno silo, nas bo problem brezposelnosti spremljal tudi na začetku 21. stoletja. S temi težavami se bo prav gotovo srečala tudi Slovenija, kjer je brezposelnih manj kot dva odstotka prebivalcev, še zlasti pa bodo prizadele Kosovo, kjer je že zdaj brez dela 30 odstotkov ljudi. Če bomo v obdobju od leta 1986 do leta 1991 zaposlili 585.000 ljudi, se bo število brezposelnih nekoliko zmanjšalo. Da bi v Jugoslaviji do konca stoletja popolnoma odpravili brezposelnost, pa bi se moralo zaposlovanje vsako leto povečati za 2,8 odstotka (namesto sedanjih 2,3 odstotka). Posamezni deli države oodo imeli seveda različne možnosti za rešitev tega problema. Da bi na ožjem območju Srbije do konca stoletja to »bolezen« popolnoma izkoreninili, bi se moralo zaposlovanje letno povečevati za 2,4 odstotka. V Vojvodini bi morali doseči 2,2-odstotno stopnjo. V kosovskem gospodarstvu pa bodo morali, da bi preprečili povečevanje brezposelnosti, odpreti enako število delovnih mest kot na območju ožje Srbije oziroma kar 3,5-krat več delovnih mest kot v Vojvodini. Da bi zaposlili vse morebitne delavce, bi se moralo zaposlovanje letno povečevati za 7,8 odstotka (zdaj je ta številka kar za polovico manjša). Probleme z brezposelnostjo pa bodo leta 2001 imeli tudi v Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Črni gori. STRAN 2 ■ VESTNIK, 20. AVGUSTA 1087 Razporeditev enodnevnega zaslužka Da bi v Pomurju uskladili akcijo odpravljanja posledic po neurju s točo v ljutomerski in radgonski občini, so se v Murski Soboti na skupni seji sestali predsednil.i izvršnih svetov in predstavniki regijskih družbenopolitičnih organizacij ter sozda ABC Pomurka. Po prvih ocenah je v radgonski občini škode za 2,5 milijarde, v ljutomerski občini pa med 900 milijoni in milijardo dinarjev. Na tem sestanku so pregledali sklepe medobčinskih družbenopolitičnih organizacij glede poziva organizacijam združenega dela, da uvedejo enodnevni zaslužek za prizadeta območja v soboški občini, kjer je bilo neurje t točo 25. julija. Ker je medtem naravna ujma prizadela tudi druga območja Pomurja, so se dogovorili, da bi zbrana sredstva od enodnevnega zaslužka porabili v svojih občinah. Prav tako so predlagali, da bi solidarnostna sredstva, ki se zbirajo na posebnem žiro računu Rdečega križa Slovenije, razporedili na posamezne pomurske občine, upoštevajoč priznano škodo v republiškem skladu solidarnosti. Pri tem so se dogovorili tudi za enotna izhodišča pri zagotavljanju republiške solidarnosti. Predlog cen za škodo na uničenih kmetijskih posevkih pa bodo izdelali v SOZD ABC Pomurka. Pohvalno je, da so se v soboški občini in izvršnem svetu odločili za enoten pristop, ko gre za solidarnostno zagotavljanje republiških sredstev. Na sestanku pa so spregovorili tudi o nameravani ukinitvi lokal nih potniških vlakov na progi Murska Sobota —Ormož. Ugotovili so, da je rok, ki ga je postavila Železniška transportna organiza cija Maribor, prekratek za odločanje o možnostih pokrivanja stroškov nerentabilnih vlakov. Zato bodo s predstavniki železniškega gospodarstva in občine Ormož sklicali skupni sestanek na Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, da bi razčistili zadeve, od kod zbrati precejšnja sredstva. Milan Jerše Konec akcije Slovenske gorice 87 Edini pospeševalni dejavnik razvoja Minuli konec tedna so s slovestnostjo na Ptuju končali zvezno mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice 87, za katero skupaj skrbita občini Ptuj in Lenart. Predvsem slednji so s potekom akcije posebno zadovoljni in jo želijo ohraniti, čeprav so (predvsem denarne) težave ob organizaciji akcij v Sloveniji iz leta v leto bolj občutne. V Lenartu se jim zdi (in to je kaj slabo spričevalo za deklarirano politiko enakomernejšega regionalnega razvoja), da je mladinsko prostovoljno delo dandanes še edini pospeševalni dejavnik razvoja manj razvitih. Letos so se brigadirji, v dveh izmenah akcije jih je bilo na Štajerskem približno 390, ukvarjali z izkopavanjem jarkov za primarni in sekundarni vodovod. V drugi izmeni, ki je bila številčno slabša od prve, so delali mladi iz Titove Mitroviče (Kosovo), Olova (Bosna in Hercegovina), Podravske Slatine (Hrvaška), Paračina (Srbija) in Mio-nice (Srbija). Sodelovati bi morali še brigadirji iz Slovenske Bistrice, pa je bilo — kot smo v naši republiki že navajeni — za brigado premajhno zanimanja, zato se je nekaj posameznikov že v prvi izmeni priključilo brigadi iz Murske Sobote, ki je prav tako sodelovala na tej akciji v severovzhodni Sloveniji. Prvotno so načrtovali izkop 4.000 metrov jarkov, kljub slabemu vremenu v drugi izmeni pa so brigadirji izkopali 800 metrov več. Poleg tega osnovnega dela so sodelovali tudi pri reševanju družbenega in osebnega premoženja zavoljo zemeljskih plazov. Zaradi že omenjenega deževja, predvsem v drugi izmeni, so bili na delovišču štiri dni manj, kot so nameravali. Da bi izpad nadomestili, so delavnik podaljšali s šestih na osem ur. Jarke so kopali v Frolehu, Bačkovi in delu Zgornje Ščavnice (občina Lenart) in na Majskem Vrhu, Doleni in Jurovcih (občina Ptuj). Brigadirsko naselje je bilo tokrat prvič v mestu (Ptuj), prebivali pa so v dijaškem domu — podobno kot na akciji Goričko 87. Sprva so se bali, da bo na objektu veliko škode in da bo prišlo do vrste konfliktov s sosedi, saj je v bližini večje naselje, vendar razen redkih in nepomembnih izjem težav ni bilo in so, vsaj po besedah podpredsednika skupščine akcije, Ivana Jemenška, tudi v tem pogledu zadovoljni. Kako torej z akcijo Slovenske gorice naprej? Kaj določnejšega je težko napisati, ker so interesi različni — vsekakor je v občim Lenart veliko več volje in zanimanja za nadaljevanje bngadirstva kot v ptujski. V prvem primeru naj bi kramp in lopata spet pridobila na pome-nu, v drugem manj. Ostaja pa dejstvo, da bo s pripravo tovrstnih zveznih manifestacij v Sloveniji drugo leto še več težav zaradi denarja, ki ga je družbena skupnost v ta namen vse manj pripravljena odriniti. Bojan Peček POMURSKI ZORNI KOT SPREMINJANJA USTAVE-- DRŽAVLJAN, (ALI) IMAŠ BESEDO? Od besede do dejanja, se človeku mnogo sanje, ja vzdihnil eden od sogovornikov, ko smo ga vprašali, kaj pričakuje od sprememb naše temeljne listine — obnovljenih ustavnih določb. Drugi je uporabil tole zanimivo prispodobo: Če imate v sadovnjaku jablano, pa nanjo obesite listič, da gre za hruško, drevo s tem ne bo postalo hruška. Tudi če okrog njega zberete vse svoje otroke ter glasno in slovesno zaprisežete, da je to hruška, bo drevo ostalo kar je: rodilo bo jabolka. Podobno je z ustavo. Karkoli bomo napisali na papir, je povsem brezpredmetno, če je v nasprotju s stvarnim življenjem. Javna razprava o prenovi ustave naj bi se začela jeseni, v teh aprilsko spreminjajočih se avgustovskih dneh pa v republiški in zvezni komisiji za ustavne spremembe usklajujejo in izmenjujejo mnenja o posameznih ustavnih amandmajih. Za naš prostor so še posebej pomembni tisti, ki zadevajo področje kmetijstva, zlasti zemljiški maksimum. Leta 1953 je bil z ustavo zmanjšan od 30 na 10 hektarjev. Razlogi niso bili ekonomski, ampak politični. V 80. členu zdaj veljavne ustave je zapisano: »Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, ki meri največ 10 hektarov na kmečko gospodarstvo.« Delovno besedilo osnutka amandmajev k ustavi SFRJ pa v 15. amandmaju pravi: »Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, ki po površini na gospodinjstvo ne sme biti večje od površine, ki jo določa zvezni zakon.« Franc Fašalek iz Lasto-merc se kot kmet in član republiške komisije za ustavne spremembe (in član družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine) s tem ne strinja. Kot nam je povedal po ponedeljkovi se- Ste že bili v knjigarni ali na knjižnem sejmu? Večina najbrž že, kajti takšna je pač navada, da šolarjem čim prej priskrbimo vse, kar potrebujejo za novo šolsko leto; in to se naglo bliža. Kot nam je povedal poslovodja Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota Štefan Vitez, pa so pri njih stekle priprave na novo šolsko leto že konec aprila, ko so se skupaj z ravnatelji osnovnih šol in Organizacijsko enoto Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti začeli dogovarjati, kako naj bi izvedli oskrbo učbenikov in šolskih potrebščin ter kaj bi bilo sploh potrebno pripraviti. Do konca junija so potem vse demurni seji omenjene republiške komisije v Ljubljani, bodo slovenski člani zvezne ustavne komisije v Beogradu — ta bo prav danes sklenila dvodnevno usklajevanje — predlagali, naj bi šel v javno razpravo predlog, da ne bi smel biti zemljiški maksimum manjši od 10 hektarjev. Kmetje pa hočejo ustavno jamstvo — ne z zveznim zakonom — za najmanj desethektarsko lastninsko pravico, kajti v državi, kjer se zakoni menjujejo po tekočem traku in so temelji ekonomske politike hudo majavi, nikoli natanko ne veš, pri čem si. Hude besede prihajajo iz kmečkih vrst. Terjajo, da jim oblast in politika nalijeta čistega vina. Vemo, zakaj sta propadla prva dva koncepta razvoja kmetijstva. Zakaj nam propada tudi tretji? Eden prvih jugoslovanskih agrarnih teoretikov dr. Dragan Veselinov meni: »Sistem združevanja je uničil kmečko zadružništvo in si izmislil novo obliko zadružništva, ki temelji na enačenju ekonomskih odnosov delavskega razreda s kmeti. To pa je popolnoma nesmiselno . . . Izenačevanje zadrug z industrijskimi podjetji tudi pri lastninskih vprašanjih ... je po BLIŽA SE ŠOLA naročili, v drugi polovici julija pa se je že začela prodaja. Zlasti v zadnjih dneh so imeli povsod veliko gnečo. Žal je tako, da založbe niso pravočasno natisnile vseh potrebnih učbenikov in delovnih zvezkov, zato morajo starši ali šolarji večkrat v knjigarno spraševat, ali so manjkajoče stvari že prejeli. In tudi zato je vrvež toliko večji. Knjigarne ga delno želijo zmanjšati s knjižnimi sejmi ali prodajami po šolah. Na nekaterih osemletkah (primer Odranci) pa so se Šolske potrebščine prodajajo tudi v Blagovnici Murska Sobota, kjer je prav tako vsak dan precejšnja gneča. Foto: A. Abraham 20 let športnega sodelovanja V letošnjem letu so športni stiki med ekipami in posamezniki med lendavsko občino in županijo Zala izredno pestri. Več kot deset ekip je letos gostovalo na Madžarskem, prav toliko pa jih je bilo na obisku pri nas. Najbolj množično je seveda tekmovanje v nogometu, kar pa ni čudno, saj se je ta šport najbolj razvil v krajevnih skupnostih. Športno sodelovanje med ekipami lendavske'ob-čine in sosednje Madžarske bo letos staro že 20 let, začelo pa se je takrat, ko so v Dolgi vasi odprli mednarodni mejni prehod. V zadnjih letih pa se je polna kopija organizacije ekonomskih odnosov v industriji, ki je umetno cepljena na zakone ekonomije kmečkega posestva.« Bi bila potrebna nova agrarna reforma? Kmet Anton Kous z Goričkega, a ni edini, nam je brez dlake na jeziku dejal, da bi morali tudi kmetje štrajkati in tako pokazati zobe. O tem je govoril tudi na aprilskem občnem zboru zadružne zveze Slovenije v Ljubljani in podobnem zborovanju v Beogradu ter vse skupaj podrobno argumentiral s primerjalnimi podatki, ki kažejo, kako je kmetijstvo še vse preveč porinjeno na stranski razvojni tir. Zanimivo vprašanje, do katerega zna priti v javni razpravi, zadeva mešana polkmečka-poldelavska gospodinjstva, polkmete-poldelavce in njihovo prilagajanje do več vrst aktivnosti. Večina pokazateljev kaže, da polkmet ni prehoden pojav. Seveda se mora specializirati, da postane njegova dejavnost kapitalno intenzivna. To pa pomeni, da njegovo prilagajanje ne more biti zgolj spontano in prepuščeno samo njegovi iznajdljivosti, temveč mu mora priti naproti vlada z ugodnimi posojili, s subvencijami in drugimi oblikami pomoči. Ta vidik prilagajanja je posebej pomemben pri nas, ko tržišče ne deluje, ko cene niso uravnovešene in ko je stroškovno okolje podvrženo vladnemu refleksnemu intervencionizmu. Kaj more v tej zvezi ponuditi ustava? Državljan, (ali) imaš besedo, da boš kaj spremenil, če že ne dejansko pa vsaj na papirju? Branko Žunec odločili, da bodo v sodelovanju s knjigarno učencem vse priskrbeli kar sami, tako da starši in učenci nimajo skrbi, kaj in kje kupiti. Oskrba z učbeniki in šolskimi zvezki kljub prizadevanjem knjigarn ni zadovoljiva, ker novih izdaj še niso prejeli, nekateri učbeniki pa so že pošli. Upajo, da bodo po 20. avgustu manjkajoče stvari vendarle prejeli — ali iz tistih knjigarn v Sloveniji, kjer so imeli prevelike zaloge, ali pa iz založb. J. G. razvilo sodelovanje na športnem področju tudi med delovnimi organizacijami. Zaenkrat je to najbolj razvito v Ini Nafti Lendava, v zadnjem času pa tudi v Komunalnem podjetju. Športno sodelovanje se bo v prihodnjem letu še bolj razvilo, predvsem pa bolj organiziralo, saj bodo športni forumi na obeh straneh meje sprejeli dogovor o sodelovanju. Občinska zveza za telesno kulturo gmotno podpira ekipe iz lendavske občine, ki sodelujejo z ekipami na Madžarskem, saj same tega bremena ne bi zmogle. Jani D. Solidarnostno pomoč najbolj ogroženim V Murski Soboti je bila razširjena seja koordinacijskega odbora za solidarnost ob naravnih nesrečah pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze. Ugodno so ocenili dosedanje aktivnosti za odpravljanje posledic po neurju s točo v soboški občini. Solidarnostna akcija zbiranja denarja za prizadete se nadaljuje, zato pozivajo občane, tudi z območij, kjer niso doživeli velike naravne ujme, da se ji čimprej odzovejo. S tem bodo pomagali najbolj socialno ogroženim ljudem, ki so potrebni pomoči, zlasti pa starejšim. Pomoč naj bi dobili tudi tisti, ki niso imeli zavarovanih poljščin in objektov. Kot smo slišali, bo 22. oktobra vsesplošna akcija Rdečega križa, ko naj bi zbirali tudi hrano za najbolj ogrožene. M. J. ŽETEV SKORAJ KONČANA ’ Če ne bi bilo neurij s točo, bi bila žetev v Pomurju konča- ■ na že pred dobrimi 14 dnevi, tako pa se je zavlekla vse do tega | tedna. Slabo vreme je vplivalo tudi na kakovost in količino pridelka, saj bi bil le-ta v letošnjem letu celo rekorden. Pred za- g četkom slabega vremena so bili hektarski donosi v družbenem ■ sektorju okoli 65 stotov na hektar, ponekod tudi do 70 in čez, v H zasebnem pa okoli 45. Do ponedeljka, ko smo zbirali podatke ■ po posameznih kmetijskih zadrugah v Pomurju (v družbenem H sektorju je bilo s pšenico posejanih okoli 2.320 hektarov, v za- ■ sebnem pa okoli 15.000) so razen okoli 100 hektarjev poželi E vso pšenico (pa tudi ta je verjetno požeta do izida Vestnika). " Pri Intesu so do ponedeljka odkupili 27.129 ton pšenične-ga zrnja. Načrtovali so jih 28.706 ton, vendar pa upajo, da bo- ■ do manjkajočih 1.500 ton odkupili, ko bodo kmetje in kmetij- ■ ske zadruge požele vso preostalo pšenico, oziroma ko bodo ■ posušili tudi pšenico, ki so jo poželi v slabem vremenu. Pri odkupu so se najbolj izkazali v družbenem sektorju, saj so v veli- ■ ki meri presegli načrtovane količine: KG Rakičan je namesto ■ načrtovanih 7.286 ton prodal 8.866 ton, v Radgoni so namesto ■ 2.090 ton prodali 2.580 ton in v Ljutomerčanu namesto 660 ton I 814. Načrtovanih količin pa niso prodali v tozdu Mursko polje “ in tozdu Kapelčan. V zasebnem sektorju je bil največji izpad pri Ljutomerča- I novi tzo Kooperacija, od dogovorjenih 750 ton so jih odkupili I le 386 ton, velik izpad pa je bil tudi pri KZ Panonka. Tam so I načrtovali odkup 10.400 ton pšenice, odkupili pa so je le 6.987 ton. Pri ostalih je bil odkup v okviru dogovorjenega. ■ Žetev bi bila — če ne bi bilo toče — letos torej rekordna. I Žal pa smo še vedno, kljub sodobnemu kmetijstvu, boljšim I sortam pšenice in pridnim kmetom, odvisni od dveh gospodar- " jev: ali suše ali toče. ■ D. L. POSLOVANJE OZDOV V RADGONSKI OBČINI V PRVEM POLLETJU 1987 Večji fizični obseg poslovanja Značilnost radgonskega gospodarstva v prvem polletju 1987. leta je, da se je v vseh dejavnostih fizični obseg poslovanja povečal, kar pa ne pomeni, da se je hkrati ugodno povečal tudi finančni rezultat. Osnova za ocenjevanje uspešnosti gospodarjenja v občini je uresničevanje resolucije — če samo tako ocenjujejo polletne rezultate, so lahko zadovoljni. Izračunali so namreč 7-odstotno rast družbenega proizvoda, 8-od-stotno rast industrijske proizvodnje, 8-odstotno rast drobnega gospodarstva, 6-odstotno rast produktivnosti in za kar 57 odstotkov večji izvoz. Kmetijska proizvodnja naj bi se povečala za 6 odstotkov, vendar je bila informacija o poslovanju pripravljena pred uničevalnim neurjem 9. avgusta. Rezultati kmetijstva bodo ob koncu leta 1987 prav gotovo slabši kot pa bi lahko bili, saj je toča uničila pridelek na 3 tisoč hektarjih površin, med njimi pa jih je veliko zasajeno z vinsko trto. OCENJEVANJE VIN ZASEBNIKOV NA RADGONSKEM SEJMU Za beli pinot 18,6 točke Sedemčlanska komisija enologov, med katerimi je bil letos prvič tudi madžarski kolega dr. Palfy Denes z Raziskovalnega inštituta Teleki Kastely, je imela letos kar težko nalogo. Oceniti so morali 186 vzorcev vin zasebnikov, če smo točnejši le 175, kajti 11 vzorcev je bilo izločenih zaradi napak v vinu. Radgonska ocenjevalna komisija velja kot najstrožja v Sloveniji, zato se je vsi pridelovalci nekako bojijo, pa tudi želijo, da bi jih ocenila. Predsednik komisije je bil enolog Jani Gone iz Kmetijskega kombinata Ptuj. Čeprav se je ocenjevanje vin začelo prav s pomočjo Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, je le-ta letos sodelovanje odpovedala. Sejem je tokrat povabil k tesnejšemu sodelovanju društva vinogradnikov in kmetijske zadruge. Ocenili so 147 vzorcev belega vina (4 vzorce pozne trgatve, 7 vzorcev izbora in 1 vzorec pozne trgatve) ter 25 vzorcev rdečega vina. Vsi člani komisije so se strinjali, da je bilo med letošnjim izborom vin najboljše vino beli pinot Guste Janežiča z Jeruzalema in ga ocenili z najvišjo oceno — 18,6. Med poznimi trgatvami je bil najbolje ocenjen laški rizling, in to z 18,4, vzgojil pa gaje Stanko Čurin s Koga, prav blizu pa je bil po kakovosti še rumeni muškat Jožeta Šikerja. Tudi med izbornimi vini je bil najbolje ocenjen beli pinot z oceno 18,7, z njim pa se lahko pohvali Stanko Čurin s Koga, ki je tudi vsa leta nazaj prejemal številna priznanja. Presenetljivo visoko so bila ocenjena rdeča vina, in sicer kra-ški teran Srečka Štoka z 18,0, prav tako pa kraški teran Borisa Lisjaka in merlot Ivana Batiča. Vsa vina, tudi rizlingi in šiponi, so bila dobre kakovosti. Čeprav je bilo kako vino ocenjeno s 16 ali 17,0, ni nič slabše od drugih, kajti lanski letnik vin bo eden najkakovostnejših. Čeprav je veliko dobrih vin tudi s kapelskih, radgonskih, ljutomerskih, prekmurskih in lendavskih goric, je bilo na ocenjevanju v Gornji Radgoni 12. avgusta le nekaj vzorcev. Bernarda Peček Radgonska občina je glede osebnih dohodkov še vedno najnižja na lestvici, saj zaostaja za republiškim povprečjem za 20 odstotkov. Zaostajanje pri osebnih dohodkih je večje kot zaostajanje pri doseganju dohodka na delavca, kar je v veliki meri posledica interventnega zakona, ki je zamrznil OD na podpovprečni ravni, ter prepoštenega obnašanja prejšnje leto. Vseh izgub v občini je 800 milijonov dinarjev, od tega večji del odpade na Tovarno polnilne opreme, tozd Kmetijstvo, Naravno zdravilišče in seveda Elek-tro. To je 14 odstotkov vseh pomurskih izgub. Tudi likvidnost radgonskega gospodarstva je relativno dobra, saj od junija 1986 nobena organizacija združenega dela ni imela blokiranega žirora-čuna. V prvih mesecih 1987. leta je slab finančni rezultat prikazala tudi Obrtna zadruga 14. oktober, za katero pa se je kasneje izkazalo, da niso uporabljali pravilnega obračunskega sistema. Bernarda Peček Številka žiro računa občine Gornja Radgona za zbiranje solidarnostnih sredstev za odpravo škode po toči: 51910-743-73062 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 3 Srečanje s prof. dr. Jožetom Ostercem V. STALNEM PREVERJANJU POŠTENOST DO STROKE Rojak iz Kokorič pri Ljutomeru, izvedenec za področje gospodarskega križanja in oplemenjevanja v govedoreji ter racionalnih tehnologij v kmetijstvu z vidika uresničevanja temeljnih razvojnih ciljev, predstojnik inštituta za živinorejo na ljubljanski biotehniški fakulteti, je ena redkih pomurskih osebnosti, ki neposredno in stalno sodeluje s tukajšnjimi kmetijci, še posebej z Živinorejsko-veterinarskim zavodom v Murski Soboti ter Kmetijsko zadrugo Križevci pri Ljutomeru, kjer je bil svojčas vodja obrata za kooperacijo in pospeševalec. Že pred časom smo temu izvrstnemu strokovnjaku, ki je med drugim izdelal predlog mreže srednjih kmetijskih šol v Sloveniji, zastavili več vprašanj. Prvo je zadevalo okoliščine njegovega »umika« iz domače pokrajine v 70. letih. Ljubezen do kmetijstva, posebej živinoreje, iz katere je diplomiral, mu je vcepil oče. Profesorji na fakulteti so mu ponujali, naj ostane, on pa na to: »Za kmeta bi želel delati.« Uspešno se je vključil v križevsko zadrugo, pomagal kmetom s strokovnimi nasveti in se v bistvu razumel z zadružnim vodstvom. »Prišlo pa je do nekaterih nesoglasij z občinskim političnim vodstvom. Jeseni 1968, pomladi 1969 so bile volitve in bil sem kandidat za republiškega poslanca, skupaj s Pušenjakom. Privoščili so si vse mogoče mahinacije in bil sem osebno prizadet. Žena ni mogla dobiti službe. Imela sva že otroka. Po nekaj grobih, neos-novanih, nepoštenih napadih — podtikali so mi stvari, o katerih se mi še sanjalo ni — sem se odločil, da se umaknem. Po odpovedi v zadrugi sem bil brez službe. Hitro mi jo je uspelo dobiti v kmetijskem kombinatu Emona, kjer sem bil tehnolog za pripravo krme za približno tisoč krav molznic in osem tisoč govejih pitancev. Jeseni 1970 sta me pokojna profesorja Eiselt in Jelačin povabila na fakulteto. Odzval sem se, ponovno začel s študijem in leta 1974 doktoriral s področja analize mišičnih vlaken pri govejih pasmah v Sloveniji. Leta 1976 sem habilitiral za predmet govedoreja in odtlej sodelujem v pedagoškem procesu na agrononskem, veterinarskem in živilsko-tehnološkem oddelku biotehniške fakultete, največ pa seveda na oddelku za živinorejo.« Vaši specialni področji sta prireja govejega mesa in prireja mleka. Največ raziskav ste naredili na domači kmetiji, pri bratu v Ko-koričih. Lahko zvemo nekaj podrobnosti? Tu sem leta 1975 izdelal načrt za goveji hlev proste reje. Šlo je za prvi zgrajen zasebni sodobni hlev proste reje v Jugoslaviji, zato ima določene napake in bi da Zaradi svoje majhnosti se kmetije usmerjajo v intenzivno in specializirano živinorejo ter s tem odstopajo od idealnega kolobarja, ki je potreben ali ki je primeren za ohranjanje ugodne strukture in rodovitnosti tal. Tako so v Pomurju kmetije, ki imajo preveč živine na enoto površine, medtem ko družbenemu sektorju, ki živine nima, plodnost tal pada, rodovitnost se slabša, saj primanjkuje humuSa, organske mase. Inž. Šilc je leta 1982 ugotovil, da na nekaterih družbenih posestvih v Prekmurju — mislim, da navaja Rakičan — ne morejo bistveno povečati pridelkov, kljub večji porabi rastlinskih hranil in semena rodnejših sort. Vzroke za to, da pridelki ne naraščajo, vidi v padanju plodnosti tal. nes marsikaj spremenil. Vendar je bil ta in hlevi, ki so jih kmalu za tem naredili po načrtih inženirja Tumpeja na ptujskem območju, znanilci preobrata v Sloveniji. Tu sem opravil prve etolo-ške študije. Opazoval sem obnašanje živali v prosti reji in o tem nekaj napisal. Prirejo mleka v tem hlevu stalno spramljam in s tem ocenjujem sposobnosti krav lisaste pasme za prirejo mleka. Nekaj teh rezultatov je tudi objavljenih. Mislim, da sem naredil razmeroma natančno analizo o tem, koliko lahko lisaste krave dajo iz voluminozne krme: v naših razmerah je to kakih 3500 do 4000 kilogramov mleka letno. To znanje je osnova za načrtovanje selekcije lisaste pasme. Vse ugotovitve skrbno beležite. Kakšne so konkretne številke? Sodelovanje z bratom ni omejeno le na nasvete. V tem hlevu v bistvu stalno delam aplikativne raziskave, vso dogajanje in prirejo nadzorujem. Ob slehernem prihodu domov — in tako že od leta 1979 — zapišem ugotovitve in podatke, ob koncu leta pa naredim neke vrste obračun. Tako sem na primer za leto 1986 izračunal, da je kmetija prodala 54.905 litrov mleka, po kravi 4377 litrov ali 11,9 litra na krmni dan. Če k temu prištejemo mleko, porabljeno za teleta in porabljeno doma, potem je dala vsaka krava v povprečju čez 5000 litrov mleka. Pri tem je morda zanimivo, da je porabil brat za liter prirejenega mleka 163 gramov močne krme. Vsa krma je narejena doma, čeprav je vmes del ku- pljenih krmil, ki pa jih meša z doma mleto koruzo, pšeničnimi otrobi in oljnimi pogačami. Če-odštejem prirejo mleka iz močne krme, je po kravi priredil lani iz voluminozne krme, torej trave, sena, silažne koruze, 3418 litrov mleka. Če upoštevam še prirejo mesa prodanih živali, potem je bila prireja beljakovin živalskega izvora po hektarju za pridelovanje krme 230 kilogramov. To pa je intenzivnost, ki je enakovredna največjim intenzivnostim, ki jih dosegajo po svetu. Upam si trditi, da je na tej in številnih drugih kmetijah večja od poprečne intenzivnosti v družbenem sektorju v Sloveniji in Jugoslaviji- Je to ustaljen način, da strokovnjaki preverjate sebe in stroko? Dober strokovnjak se mora stalno preverjati, če je pošten do stroke in sebe. Seveda je za to več načinov. Ste morda pri tem sledili kakšnim zgledom iz tujine? Predvsem sem si izdelal lasten sistem, ki mi je med drugim omogočil, da sem lahko izračunal strukturo prihodka na tej kmetiji. Lani je brat dobil od skupnega prihodka 57 odstotkov za mleko, 22 odstotkov za prodano živo težo, 15 odstotkov za prodano sladkorno peso, štiri odstotke so znašali izredni prihodki in dva odstotka premije. Skupno je iz govejega hleva dobil 81 odstotkov prihodka. To je razumljivo, saj je kmetija izrazito usmerjena v intenzivno govedorejo. Tudi v preteklnik letih se ta odstotek giblje med 75 in 85. V dinarjih je to lani znašalo 7,668.000, kar je glede na stroške bistveno manj kot v letih 1982/83. Kaj da primerjava s poprečnimi srednjeevropskimi kmetijami? Razmere v kmetijstvu so bistveno slabše kot v preteklosti. Če primerjamo te rezultate s podatki iz kmetij v Avstriji, Nemčiji, Švici, lahko ugotovimo, da po pridelavi mleka po kravi ali iz voluminozne krme kmetije kot je bratova in številne druge v Pomurju in vzhodni Sloveniji (pa primer na ptujskem območju) po intenzivnosti ne zaostajajo za poprečnimi srednjeevropskimi kmetijami. Žal jih je pri nas premalo in še majhne so — z do deset hektarji obdelovalne zemlje. Zato so se morale usmeriti v zelo intenzivno govedorejo, da ustvarijo dovolj dohodka za preživetje družine. Brat ima denimo čez tri glave velike živine in hektar in tako obremenitev imajo tudi številne druge kmetije, kar je seveda preveč, kajti gnoja, ki pri tem nastaneje toliko, da je površinam že lahko škodljiv. Lahko prizadene tla, lahko pride do odpravljanja določenih hranil, tudi v tekoče vode. Da bi ustvarile dovolj dohodka za preživetje družine, se kmetije prilagajajo. Kaj storiti? Kako ukrepati? Spremeniti je treba agrarno strukturo in načrtovati kmetovanje kot sistem, ki ni tuj ekosistemu ali mu je čim bližji, čim bolj vključen v biotični krog. Bral sem razpravo Švicarjev, v kateri razčlenjujejo prihodek na kmetiji usmerjeni v poljedelstvo. To dobi 45 odstotkov vsega prihodka iz govedoreje, kar pomeni, da kmetuje tako, da ima v kolobarju travno-deteljne mešanice, ki pomagajo k ohranjanju plodnosti tal in strniščne posevke, ki jih ne uporablja za podor, ampak za prehrano goveda; zanj uporablja tudi stranske proizvode poljedelske pridelave. Pomurski kmetje, ki sejejo sladkorno peso, glave in listje sladkorne pese silirajo. S tem pridobijo po hektarju krme za prehrano ene glave velike živali recimo krave. Večina tega, glav in listja sladkorne pese, se po predelavi preko goveda ponovno vrne na njivo v obliki organskega gnoja. Zelo malo se uporabi in izgubi. Družbeni sektor, ki živine nima, glav in listja sladkorne pese ne silira, ampak podorje. Na melioriranih površinah v ščavniški dolini je imela zadruga Križevci pred leti nekaj desethektarski kompleks čudovite sladkorne pese. Če bi bil ta kompleks v nekaj parcelah, ki bi »Dober strokovnjak se mora stalno preverjati,« je prepričanje znamenitega pomurskega rojaka. jih obdelovali kmetje, bi ob sladkorni pesi pridelali še krmo za precej govedi. Zadruga pa je vse ostanke podorala. Tak način kmetovanja vodi ob slabšanja plodnosti tal in hkrati manjše intenzivnosti kmetovanja. Pridelki na kmetijah, ki intenzivno kmetujejo, ne zaostajajo za pridelki na družbenih posestvih. Na primeru kmetov zadruge Križevci sem ugotovil, da so celo višji in po digestiji večinoma boljši ali vsaj enakovredni. Kakšna je vsebina vašega dokaj kontinuiranega sodelovanja z Ži-vinorejsko-veterinarskim zavodom v Murski Soboti in kako vidite njegovo poslanstvo, prihodnost? Z zavodom sodelujem, odkar sem odšel v Ljubljano, najbrž tudi zato, ker sem na področju govedoreje v vseh mogočih republiških komisijah — tudi v komisijah za lisasto pasmo. Verjetno bi tega sodelovanja lahko bilo še več, vendar sem preobremenjen in jim ne morem vselej ustreči. Kot učitelj za govedorejo na visoki šoli, ki pokriva vso Slovenijo, imam naloge, vezane na ta prostor, hkrati pa sem vključen v jugoslovanske raziskovalne projekte in sodelovanje s tujino; z raziskovalnimi inštitucijami in univerzami. Vse to me sili, da sem na svojem področju seznanjen z novostmi, od česar utegne imeti posredno korist tudi Pomurje, saj so moji nasveti lahko koristnejši. Soboški ŽVZ je nedvomno usposobljen za nekatere uporabne raziskave in jih tudi izvaja. Mislim pa, da mora biti člen v verigi oziroma da njegovi strokovnjaki sodelujejo v raziskovalnih skupinah, ki se ukvarjajo s temeljnimi raziskavami. Dr. Križnar s tehniške fakultete v Mariboru je izjavil, da prenos novih znanj v industrijsko proizvodnjo ni mogoč, če v tovarnah niso razviti razvojni oddelki. ŽVZ je razvojni oddelek ABC in v bistvu razvojni oddelek kmetijstva v tej regiji. Malo verjamem, da bi lahko bil sam organizator in izvajalec temeljnih raziskav in prenosa. Gre za vprašanje smiselnosti, čeprav se take želje občasno pojavljajo. Po moje to ni umno in sem bolj pristaš tega, da teče to organizirano na slovenski ravni, saj bo uspeh verjetno boljši. Seveda brez znanja ni razvoja; tudi na področju kmetijstva ne. Vaš algoritem za izobraževanje v kmetijstvu je v tem pogledu silno zanimiv tudi za našo agrarno pokrajino. Prišel sem do spoznanja, da nam pri kmetijskem izobraževanju v Sloveniji manjka dvoje. V zadnjem času nismo imeli dobro organiziranega izobraževanja za potrebe kmetov, ki gospodarijo (obdelujejo) s preko 80 odstotki slovenske kmetijske zemlje. Zato je predvsem od tega, kako je organizirano kmetovanje na teh površinah, odvisno, koliko bomo Slovenci pridelali hrane. Na 17 odstotkih, ki jih ima družbeni sektor, tudi ob veliki intenzivnosti ne moremo pridelati dovolj. Torej je potrebno pri rednem izobraževanju kmetov narediti občuten premik. Storili ga bomo samo, Če zasnujemo tovrstno izobraževanje regionalno, da postanejo regionalne šole sreišča izobraževanja na svojem območju z vsemi posebnostmi. Seveda tako izobraževanje ne more temeljiti zgolj na kredi in tabli, ampak mora imeti posestvo, ki je lahko neke vrste simulirana kmetija. Pri praktičnem pouku bi moral kmečki sin ali dekle, ki se usposablja za prevzemnika kmetije in kmetovalca, videti in doživeti vse, kar bo doživljal na kmetiji in se naučiti kmetovati. Na to posestvo, na učitelje, ki tam delajo, bi se moral tako navezati, da bi se takrat, ko trči ob neznanko na kmetiji, znal za pomoč obrniti na šolo, če mu območni pospeševalec ne more pomagati. Vendar, če bi bila območna šola središče znanja, bi bili tudi pospeševalci v tej pokrajini navezani nanjo, dobivali bi od nje znanje in ga prenašali na kmete. Drugo pa je, da bi te šole morale postati nosilci stalnega in dopolnilnega izobraževanja kmetov na posameznih območjih. Če pa to hočejo postati, morajo biti njihovi učitelji vključeni v sistem stalnega izobraževanja na raziskovalnih ustanovah in fakulteti. Za to bi morali poskrbeti fakulteta in višja šola v Mariboru. Šele ko bo prišlo do tovrstnega sodelovanja, lahko pričakujemo, da bodo učitelji mogli novo znanje prenašati na tiste, ki so v rednem izobraževanju in na tiste, ki se preko tečajev vključujejo v sistem dopolnilnega izobraževanja — zlasti za svoje bivše diplomante. Pri tem jim lahko dosti pomagajo pospeševalci, ki bi skupaj s temi učitelji morali za to skrbeti, saj živijo predvsem od prihodka, ki ga ustvari kmet na svojem posestvu. Tudi za opravljanje te naloge bi morale imeti šole ustrezna posestva, kjer bi vsa proizvodnja morala biti analitično spremljana v smislu neprestanega uporabnega poskusa. Kje je v tej zvezi kmetijska šola v Rakičanu? Mislim, da je v slovenskem merilu Rakičan še najboljši, dobra pa je tudi šola v Šentjurju. Lahko, da delam drugim krivico, ker bolje poznajo živinorejo in poljedelstvo, manj pa sadjarstvo in vinogradništvo. Toda rakičan-ska šola ima v tem smislu nekatere povezave. Tako ji je recimo tovarna iz Zemuna zaupala izobraževanje kombajnistov, tako da so učitelji in dijaki kontinuirano seznanjeni z novostmi pri kombajnu, kar je najkrajša pot seznanjanja. Na tak način bi morali biti povezani SIP iz Šempetra in vsi proizvajalci kmetijske mehanizacije v Sloveniji. Podobno velja za vsa druga področja. Za hiter prenos novih znanj je pomembno, da tečejo na posestvu poskusi. Če bi bilo posestvo, kot že rečeno, simulirana kmetija, bi bile novosti za učence sprejemljivejše. Lani ste obiskali kmetijske šole v Švici in Avstriji. Kakšni so vtisi? Povsod sem našel odlično opremljene delavnice. V Švici so pred kratkim selili šolo, po sto letih obstoja, z bližine Ziiricha na kmetijsko območje. Tam so zgradili povsem nove delavnice za praktični pouk, kjer morajo učenci izdelovati številna orodja, ki jih rabijo na kmetiji. Učijo jih skratka veščin, ki jih na kmetiji potrebujejo. Ko sem bil mlad, je vsak kmet znal splesti košaro in >krbiilo<, izdelati metlo, grablje, toporišča in drugo. Danes je med mladimi redek, ki še zna kaj narediti, čeprav se bodo vzemimo grablje na kmetiji vselej rabile. Danes jih kupuje na trgu. To sicer pomeni specializacijo, delitev dela, vendar je strošek. Če v tako razviti deželi kot je Švica kmetje veliko orodij izdelajo sami, najbrž ni brez smisla, če se tega naučijo tudi v naših kmetijskih šolah. In predvsem učenja veščin bi v kmetijskih izobraževalnih programih moralo biti bistveno več. Radi bi slišali vaše mnenje o »slovenskem sindromu« oziroma delitvi in predvsem podvajanju programov na univerzah v Ljubljani in Mariboru, saj to tako ali drugače zadeva tudi naš pomurski prostor in naše izobraženstvo, ki se šola in študira v obeh univerzitetnih središčih. Povedal bom osebno mnenje, ki ni nujno, da je optimalno. So- dim, da nas je Slovencev tako malo in Slovenija tako majhna, da ne prenese podvajanja na kateremkoli področju visokega izobraževanja. Prizadevati bi si morali za delitev dela in usklajevnje med ljubljansko in mariborsko univerzo. Ker tega ni, prihaja do anomalij, ki hudo bremenijo naš razvoj. Žnačilen primer je kmetijstvo. Severovzhodni Sloveniji običajno pravimo žitnica Slovence, saj je tu večina kmetijske pridelave. Kljub temu je to območje bistveno slabše zasedeno z Profesorji kmetijske fakultete v Novem Sadu ugotavljajo, da celo v Vojvodini ozki : kolobarji, monokulture in pomanjkanje organskega gnoja slabšajo plodnost tal. Pa ne samo plodnost. Tla postajajo bolj zbita, nestrukturna, znatno manj ugodna za rastline. S takim načinom kmetovanja v bistvu slabšamo možnost za preživetje zanamcem. Te pravice pa nimamo. diplomanti visokošolskega študija kmetijstva kot ostali slovenski predeli. V Mariboru je pač od leta 1960 višja kmetijska šola. In ker se razen nekaterih strokovnjakov, ki menijo, da je za Slovenijo ena visoka kmetijska šola dovolj, nihče od vplivnih mož (politikov) doslej do zadeve ni jasno opredelil, imajo mladi upanje, da bo prišlo do preraščanja v visoko šolo in se s tega območja ne vpisujejo na fakulteto v Ljubljani. Posledice so hude. Ne glede na kakovost je jasno, da dveletna šola ne more dati toliko znanja kot štiriletna. Vrh tega da dveletna šola zlasti tehnična znanja in tehnični način razmišljanja, medtem ko bi morala visoka šola mladih ljudi spodbujati ustvarjalnost. Zaradi pomanjkanja diplomiranih inženirjev je to območje tudi znatno slabše vključeno v raziskave. Večina temeljnega raziskovanja je vendarle osredotočena okrog Biotehniške fakultete in delno Kmetijskega inštituta, temeljno raziskovalno delo pa je osnova uporabnemu in prenosu novih znanj. Slednji v veliki meri temelji tudi na osebnih stikih in prav teh je med raziskovalci v Ljubljani in strokovnjaki na tem območju manj, saj tukaj ni, kot sem že omenil, diplomantov visokošolskega študija. Nedvomno je to velika škoda za razmah kmetijstva na našem območju. A kako priti problematiki do živega? Seveda ne načelno. Organizac-cije združenega dela in tisti, ki skrbijo za štipendiranje, morajo spodbujati mlade, sposobne, da se bodo vpisovali v Ljubljani in jih v ta namen ustrezno štipendirati. Do tega mora priti. Zdaj pridejo s tega območja študirat v Ljubljano tisti, ki imajo tam sorodnike oziroma redki izjemneži, ki so pač dovolj trmasti. Od tistih, ki končajo višjo šolo v Mariboru se redki odločijo za tretji letnik v Ljubljani. Ne gre namreč le za razlike v vsebini predmetov, Prof. dr. Jože Osterc, r. 16. marca 1942 v Kokoričih pri Ljutomeru, je po osnovni šoli v Križevcih in klasični gimnaziji v Mariboru 1966. diplomiral na živinorejski smeri agronomskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani. Sprva se je uveljavljal v križevski zadrugi, nato v ljubljanskem Agrokombinatu Emona, 1970. začel kot strokovni sodelavec in asistent Biotehniške fakultete, 1974. pa uspešno zagovarjal doktorsko tezo Premer in število mišičnih vlaken v musculusu longissimu dorsi v povezavi s proizvodnimi lastnostmi nekaterih govejih pasem v Sloveniji. Od leta 1982 je predstojnik oddelka za živinorejo. Z referati in razpravami je sodeloval na številnih pomembnih znanstvenih in strokovnih posvetovanjih doma in v tujini. Je avtor štirih samostojnih publikacij ter nad sto znanstvenih in strokovnih člankov, razprav in poročil. Je tudi član več domačih in tujih strokovnih in izobraževalnih teles. marveč za preusmeritev v načinu razmišljanja. Na visoki stopnji je znatno več temeljnih predmetov kot so matematika, biologija, kemija, biokemija, ki so osnova drugačnemu načinu razmišljanja in prav ta osnova je tisti prag, preko katerega težko prestopijo. Še nekaj o biotehnologiji, za katero pravijo, da je kot nova industrijska revolucija in bi jo smeli postaviti ob bok mikroelektroniki in novim materialom. Slikovito govorijo, da je znanost v pridobivanje surovin vpregla že tudi mikrobe. Vaš komentar? Biotehnologijo bi mogoče res lahko postavili ob bok mikroelektroniki, vendar ne pomeni zgolj uporabe mikrobov v procesih pridobivanja hrane. Na fakulteti se ukvarjamo z biotehno-loškimi problemi tudi zaradi se lekcije. Gre namreč za vrsto novih pristopov na področjih reprodukcije domačih živali, transplantacije, bioinženiringa, vcepljanja novih genov za določene lastnosti, proizvodnje hormonov. Vse to bo lahko prineslo revolucijo. V govedoreji so ob transplantaciji še zelo pomembna določanje spola, delitev embrijev, ustvarjanje enojajčnih dvojčkov in podobno. To lahko postavi skoraj na glavo vse obstoječe selekcijske postopke. Marsikaj od tega se bo prav gotovo kmalu uresničilo. Center za biotehnologijo na Biotehniški fakulteti smo ustanovili ne z željo, da bi na tem področju kaj bistvenega prispevali v svetovno zakladnico znanja, temveč je za nas pomembneje, da smo sposobni za čim hitrejši prenos novosti iz sveta v našo prakso. Skupine usposobljenih strokovnjakov za tovrstno raziskovalno delo morajo imeti vse pogoje za povezave s tujino. Morda ni nikjer tako kot v kmetijstvu potrebno s poskusi in raziskavami v domačem okolju večino novosti pred prenosom preskusiti. Za uvajanje inovacije v tovarni avtomobilov v Ameriki, na Japonskem ali pri nas so v proizvodni dvorani potrebni enaki ekološki pogoji, le delavca je potrebno naučiti. Pri pridelavi hrane pa okolja ni mogoče poenotiti. Zato je potrebno ob uvajanju novosti najprej z raziskavo ugotoviti ali jo lahko brez kakršnihkoli sprememb prenesemo. Ravno zato je tako pomembno, da premoremo lastno raziskovalno sfero. • • • Profesor dr. Jože Osterc je v daljšem pogovoru pojasnil, da je njihov oddelek za živinorejo dokaj dejavno vključen v delo Centra za biotehnologijo na Biotehniški fakulteti predvsem na treh področjih: mikroflora prebavnega trakta, ki je izjemno pomembna za disciplino prehrane domačih živali, mikroflora, ki sodeluje v procesih kisanja ali siliranja krme in pridelava bioplina iz živalskih odpadkov in komunalnih odplak. Aprila lani je imel na znanstveno-tehnološkem posvetu Biotehnična znanost v službi človeka na Brdu pri Kranju izjemno obsežen in poglobljen referat, ki ga v študij in ravnanje priporočamo tudi pomurskim kmetijskim strokovnjakom. Tudi njegova dognanja glede problematike gnojevke pričajo, kako hoče biti v stalnem preverjanju pošten do sebe in stroke. »Izračunal sem, da bi bilo mogoče s čistimi hranili, ki jih spušča v Muro prašičja farma v Nemšča-ku, dobro pognojiti blizu sedem tisoč hektarjev površin. Če vnesemo ta hranila v zemljo z mineralnimi gnojili, pomeni to ogromno energije za proizvodnjo mineralnega dušika. Hkrati pomeni ogromno deviz za uvoz fosforja, ki ga uvažamo. Pomeni pa tudi izjemno polucijo in uničevanje ekosistema. To sem pred leti povedal takratnemu predsedniku slovenskega izvršnega sveta Janezu Zemljariču, ko je obiskal naš oddelek. Te in podobne ute meljitve drugih strokovnjakov so pripeljale do sprememb in dogradili smo le še farmo v Krškem. Toda tudi to farmo so že tako načrtovali, da bi vso gnojevko porabili na površinah. Kaže pa, da so načrtovalci precenili pripravljenost kmetov za odvoz gnojevke, zato je gnojevka problem tudi na tej farmi. Načrtovana je bila še farma v Žalcu, ki je nismo zgradili. Z gradnjo velikih prašičerejskih farm smo resda prenehali, toda na zgrajenih imamo ničkoliko težko rešljivih problemov. Rešljivi sicer so, vendar terjajo ogromno denarja in tudi potem bi ostala prašičereja pretežno izključena iz naravnega biotičnega kroga. Tudi zato, dolgoročno gledano, take velike farme po moje nimajo prihodnosti.« BRANKO ŽUNEC STRAN 4 , VESTNIK, 20. AVGUSTA 1087 kmetijska panorama Čimprej do učinkovite obrambe pred točo Seveda bo denar, ki ga bodo prejeli, namenjeni izključno za odpravo posledic v kmetijstvu, zato vsi tisti, ki mogoče špekulirajo in računajo, da bo ta denar razdeljen med prizadete, delajo račun brez krčmarja. Na seji so spregovorili tudi o nekaterih pojavih med kmeti na Goričkem. Medtem ko je bilo solidarnost med neurjem in takoj po njem za zgled, pa se v zadnjem času pojavljajo nestrpnosti. Nekateri kmetje se čutijo namreč zapostavljene — baje, da drugi dobivajo pomoč prej. Na seji so zatrdili, da ne gre za nobeno favoriziranje posameznih dejavnosti, kajti posledice neurja odpravljajo v skladu s programom, ki so ga sprejeli, in ta je sestavljen po posameznih fazah. To pa pomeni, da je posledice potrebno odpraviti najprej tam, kjer je škoda — dolgoročno gledano — lahko večja, na primer v živinoreji. Samo poljedelstvo zaradi slabega vremena in sanacije v tem trenutku ni tako kritično kot živinoreja, zato V petek se je v Ljutomeru sestalo predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Pomurje. Edina in osrednja točka dnevnega reda so bila neurja, ki so pustošila v Pomurju, in odprava posledic. Da je škoda velika, povedo že številke, koliko družbenega prihodka posameznih občin je sklestila toča: v Murski Soboti 17, v Gornji Radgoni 7,9 in v Ljutomeru 4,7 odstotka. Ker je cenzus za pridobitev sredstev iz sklada solidarnosti za manjrazvite občine 3 odstotke, pomenijo našteti odstotki, da so vse tri občine upravičene do solidarnostnih sredstev. je akcija usmerjena najprej v to dejavnost. Seveda pa na poljedelce nikakor ne bodo pozabili. Na seji so menili, da bi bilo dobro program odpravljanja posledic javno, tako da bi bili vsi oškodovani seznanjeni z njim in da podobnih nezadovoljstev ne bi bilo. Člani predsedstva so spregovorili tudi o sistemu obrambe pred točo. Ne toliko o strokovnostih kot .o tem, da so zadnja leta pokazala, da je obramba manj učinkovita, kot bi lahko bila, oziroma kot je bila prej, ko je radarski center bil v Žikarcah. Velike težave pa povzroča tudi obmejnost, zato bi odgovorni v republiki morali čimprej narediti nekaj več v dogovarjanju s sosednjima državama, Avstrijo in Madžarsko, o učinkovitem ali sistemu obram be pred točo v obmejnih pasovih. Strokovnjaki naj bi ocenili tudi učinkovitost sedanjega sistema in morebiti predlagali tudi kakšne spremembe, recimo vključevanje letalske obrambe, ki bi lahko naredila največ pri zgodnjem preprečevanju nastajanja točonosnih oblakov izven naših meja. Veliko možnosti za dogovarjanje je v sklopu sodelovanja Alpe-Jadran. Na koncu so na predsedstvu izrekli veliko pohval o učinkovitosti delovanja Zavarovalne skupnosti Triglav, medsosedski pomoči, reagiranju odgovornih republiških vrhov, ki so že drugi dan po ujmah obiskali ogrožena območja, in sredstvom javnega obveščanja za ustrezno, korektno in življenjsko poročanje. Dušan Loparnik V SOBOTO V PREDANOVCIH OBMOČNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V organizaciji ABC Pomurke se bodo v soboto, 22. avgusta, v Predanovcih pomerili pomurski traktoristi. Poleg poklicnih traktoristov bodo tudi na letošnjem tekmovanju sodelovali mladi zadružniki in ženske, s poklicnimi traktoristi pa se bodo letos prvič lahko pomerili tudi kmetje. Tekmovalci se bodo preizkusili v poznavanju teorije, spretnostni vožnji in oranju, razdeljeni pa bodo v štiri kategorije. Zenske bodo orale z dvobrazdnim plu ANTON ZAMUDA, VODJA ENOTE IN ODKUPOVALEC V TZO VIDEM OB ŠČAVNICI PREJEL RED DELA S SREBRNIM VENCEM Kmetijstvo v službi in doma gom, prav tako mladinci, traktoristi pa bodo poskušali najboljše zaorati z dvobrazdnim in tribrazdnim plugom. Po dva najboljše uvrščena tekmovalca iz vsake kategorije bosta zastopala pomurske orače na republiškem tekmovanju, ki bo 4. in 5. septembra pri Kopru. Tudi na letošnjem tekmovanju traktoristov lahko pričakujemo dobre rezultate, saj so pomurski tekmovalci že doslej dokazali, da spadajo med naj boljše v državi. To potrjujejo številni naslovi republiških in državnih prvakov, ki so jih največkrat osvajali traktoristi Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Organizatorji tudi pričakujejo, da si bo sobotno tekmovanje ogledalo veliko število obiskovalcev, predvsem / kmetov. Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri, do takrat pa naj bi zbrali tudi dokončne prijave tekmovalcev. L. K. Prizadetih 35 vasi V kratkem času je neurje s točo že dvakrat pustošilo po Pomurju. Tokrat je bil »uničevalni pas ali val« po hribovju Slovenskih goric. Največ škode je povzročilo v radgonski občini, saj so prizadeti trajni nasadi kakovostne vinske trte in sadja, ki se bodo lahko obnovili šele čez nekaj let. Že takoj naslednji dan po nočnem neurju, 10. avgusta, se je na izredni seji sestal izvršni svet občine Gornja Radgona. Ustanovili so komisijo za oceno škode ter podali prvo oceno; že na naslednji seji so iz zbranih podatkov ugotovili, daje škoda precej večja, saj je bilo uničenih 3000 hektarjev površin, pas, kjer je bilo največ škode, pa je dolg 15 in širok 2 kilometra. Prizadetih je bilo območje 35 vasi, najbolj pa Ivanjševski Vrh, Stavešinski Vrh, Zbigovci, Orehovski Vrh, Janžev Vrh, Kobilščak, Kapela, Rožički Vrh, Murščak in Hrastje Mota. 50-odstotno je uničen pridelek grozdja na več kot 500 hektarjih vinogradov, manj kot polovica je družbenih, z njimi pa je upravljala VG Kapela. Enako je poškodovanih čez 550 hektarjev polj s koruzo, okrog 40 hektarjev pšenice je poškodovanih 80-odstot-no, 55 hektarjev sladkorne pese 30-odstotno, okrog 300 hektarjev travnikov, detelje in pašnikov 80-odstotno, prav tako pa je skoraj po vsem uničilo vrtnine in krmne rastline. Poleg tega je neurje povzročilo tudi veliko škodo na objektih. 5 kilometrov makadamskih cest je bilo neprevoznih, 15 kilometrov huje poškodovanih, 5 kilometrov asfaltiranih cest pa je ostalo brez bankin. 11. avgusta je radgonsko in ljutomersko občino obiskal tudi predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič. Strinjal se je, da ima škoda, ki jo je povzročila toča, kratkotrajne in dolgotrajne posledice: «... Ocenjujemo, da so se znotraj občine, predvsem sama družbenopolitična skupnost in pa kmetijske organizacije, pri odpravljanju posledic zelo dobro organizirale, saj so že zagotovili ves potreben repromaterial. Naloge širše družbenopolitične skupnosti pa so v tem, da jim pomagamo s kakovostnimi obratnimi sredstvi, da jim pomagamo zagotoviti tisti material, ki si ga sami niso mogli. Mi — znotraj kmetijstva na ravni republike — bomo storili vse, poiskali vse možnosti, tako kot že za tisti del Pomurja, ki ga je še pred nedavnim prizadela nesreča. V izvršnem svetu bomo poizvedeli, kaj je možno storiti s pomočjo sredstev rezerv, da bi hitro zagotovili potrebna obratna sredstva.« Milan Kneževič je tudi zagotovil, da to, da večino vinogradov ni bila zavarovanih, ne bo vplivalo na dodeljevanje pomoči pri odpravi posledic. Komisija, ki jo je ustanovil republiški izvršni svet in bi naj ugotovila, zakaj je prišlo do tako velikih naravnih nesreč oziroma, zakaj je sistem obrambe pred točo zatajil, še ni končala z delom. Najsi so vzroki subjektivni ali objektivni, odpraviti jih bo treba čimprej. Na Goričkem naj bi zatajila zveza, v Slovenskih Gori- 14. avgusta so se zbrali na seji člani Predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Gornja Radgona. Sprejeli so sklep, da bodo vsi delovni kolektivni enodnevni zaslužek meseca avgusta nakazali na poseben žiro račun in tako pomagali pri odpravi posledic nesreče neurja s točo. Interesne skupnosti se pri tem enodnevnem zaslužku odpovejo prispevnim stopnjam. Delovne organizacije naj bi zaslužek nakazale do 20. septembra. Radgonski sindikalisti bodo tudi predlagali Republiškemu svetu ZSS, da poskuša najti prave krivce za te nesreče — delavci namreč ne bodo mogli v nedogled plačevati za malomarnost drugih. cah pa je zmanjkalo raket. Računalnik je dajal napačne podatke, smo še slišali, prav tako pa tudi mnenja, da bi center_ moral biti — kljub vsemu — v Žikercah. Gornjeradgonska občina je letos ob dobršen del družbenega proizvoda, saj je skupne škode za več kot 2,5 milijardi dinarjev, posledice pa bodo čutili še prihodnja leta. Bernarda Peček »Situacija se slabša. Ljudje so se preveč navadili na dobro. Na primer od 1970 do 1978 leta je bilo za kmete dobro obdobje z ugodnimi krediti, dobrimi obrestmi, poceni mehanizacijo ... takrat so bili ljudje veliko bolj zadovoljni kot sedaj. Potrebe rastejo, možnosti se manjšajo. Več imajo, več bi radi imeli. Situacija pa ni rožnata. Ta čas predstavljajo največji problem obresti in inflacija. To opažam tudi pri odkupu. Prej je vsak redil kakega bika ali prašiča, če ni imel svoje krme, je pa kupil krmilo. Sedaj pa to nima računice — cena krmila in cena živega prašiča ne gresta skupaj ...« Nekako tako sva se pogovarjala z Antonom Zamudo iz Radenec, ki je že vse od 1955 leta zaposlen pri kmetijski zadrugi. Najprej je bilo več zadrug, ko so se združile zadruge Berkovci, Stara Gora in Videm je začel službovati v Vidmu (1958 leta). Toda njegovo delo ni niti malo pisarniško. Večino delovnega časa preživi na terenu, med kmeti ali bolje rečeno med živino. Vsako kravo, bika, prašiča in drugo, kar pripeljejo na odkup, je potrebno pogledati in zapisati. Pozna vse ljudi. Kako ne, saj dela že s tretjo generacijo gospodarjev. Ko sem mu postavila vprašanje, s katerimi je bilo lažje delati, je dejal: »Vete, kak je, či duže, teže je delati,« ker so pač navajeni na dobro. Vsa ta leta je Anton odkupoval razne pridelke in živino. Pred leti je bilo tega blaga več, saj so ljudje prodajali preko zadruge tudi les, grozdje, vino in skoraj vse pridelke. In kako je on sam doživljal vsa ta leta, za koga je navijal — za kmete ali zadrugo — smo ga malo zbod- I /, V>- *” Anton Zamuda je za uspešno dolgoletno delo prejel red dela s srebrnim vencem li: »Tudi sam sem malo kmet. Bil sem tudi 15 let v trgovini, nato pa na odkupu in vodja enote. Vedno sem poskušal kmetom tudi pomagati ... saj to tudi priznajo ... kolikor je pač bilo v mojih možnostih. Kolikor se je pač dalo rešiti za kredite in vezane vloge. Pri današnjih cenah pa ne moreš nič.« Nato smo se seveda pogovarjali še o letošnji letini, pa o izsuševanju zemljišč na videmskem območju, kar se močno pozna pri pridelku. Letos bo več koruze in manj pšenice. Tukajšnji kmetje se zavedajo, da če enkrat uničiš osnovno čredo živine, jo le težko spet obnoviš. Večina je tudi odvisna od kmetijstva, zato so razumni in je z njimi lažje delati. Glavni vzrok, da smo obiskali Antona Zamudo, doma iz Radenec, pa je bilo visoko priznanje red dela s srebrnim vencem, ki ga je prejel za svoje dolgoletno delo v kmetijski zadrugi. »Kaj pa vem, bil sem kar malo presenečen, ko sem dobil to priznanje. Niti nisem vedel. Kaj mi pomeni? Nisem navajen priznanj . .. pomeni mi seveda nekaj... neko zadoščenje. Ker če te nekdo predlaga in potrdi zadružni svet, ti s tem izrazijo priznanje za dolgoletno delo. Tudi za lastno proizvodnjo sem že dobil priznanja, od ABC Pomurke, za sladkorno peso že trikrat, pa za živino...« In tako sva bila spet pri kmetovanju. Ne vem, kaj bi odgovoril, katera priznanja so mu ljubša — tista, ki jih je dobil za uspehe pri kmetovanju doma, ali tisto, ki ga je dobil za uspešno dolgoletno delo? Verjetno pa bi marsikateri kmetovalec pritrdil, da bi morali biti vsi zaposleni na kmetijskih zadrugah in drugih organizacijah, ki imajo posla s kmetovalci, taki, kot je Anton Zamuda. Bernarda Peček Tone Slavič, inž. agr. DESETLETJE UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V POMURJU UVOD Ravnica ob Muri se iz apaške kotline razširja med Slovenskimi goricami in Goričkim in se pri Lendavi nadaljuje na Hrvaško Pomurje. Ko želimo posebej opozoriti na gospodarski pomen tega območja, ga poimenujemo tudi kot žitnica Slovenije. Prirodne danosti so pomurskega človeka v preteklosti in danes usmerjale v razvoj kmetijstva. Bolj ali manj uspešno si je podrejal naravne sile, da bi si zagotavljal obstoj — hrano in dohodek. Žal pa je bila v zgodovinskem razvoju lastna gospodarska moč preskromna za hitrejši razvoj. Sele v novejšem obdobju, po drugi svetovni vojni, zlasti pa v zadnjih dveh desetletjih, ko je postala proizvodnja hrane prednostna skrb širše družbe, se začne z načrtnimi in obsežnimi naložbami postopno spreminjati svet ob Muri iz zamočvirjenosti in ekstenzivnosti v urejeno kmetijsko pokrajino. Odprava poplav, ki jih je povzročala muhasta Mura s pritoki, osušitev močvirij in končno obvladan (kontroliran) vodni režim v tleh — osuševanje in namakanje je tisto, kar ponuja narava in želi človek, ki tu živi in dela, in tisto, kar potrebuje širša slovenska družba. L DEMOGRAFSKI IN ZEMLJIŠKI PODATKI POMURJA 1.1. Prebivalstvo po občinah in skupaj: Občina prebival. kmečko aktivno skupaj prebivalstvo krneč, prebiv. Ljutomer Murska Sobota Lendava Gornja Radgona POMURJE 17.761 60.250 24.402 19.826 122.238 4.506 20.962 7.304 4.350 37.123 3.279 16.506 5.690 2.764 26.239 1.2. Sestava površin Občina skupna obdelov. površina zemlja njive travniki Ljutomer Murska Sobota 17.870 69.165 12.434 43.552 7.225 27.649 3.185 11.919 Lendava 25.617 17.626 10.233 5.768 Gornja Radgona 20.988 13.585 6.286 4.579 POMURJE 133.640 87.205 51.393 25.451 1.3. Naseljenost na enoto površine: — 1,09 ha skupne površine na enega prebivalca — 0,71 ha obdelovalne zemlje na enega prebivalca — 0,42 ha njivske površine na. enega prebivalca — 3,34 ha obdelovalne zemlje na enega aktivnega kmečkega prebivalca — 1,96 ha njiv, površine na enega aktivnega kmečkega prebivalca — na 1 ha površine živi 0,92 prebivalca (=92 preb./km') — na 1 ha obdelovalne zemlje živi 1,4 prebivalca — na 1 ha njivske zemlje živi 2,39 prebivalca 1.4. Posestna sestava v Pomurju: velikost Ljutomer Lendava G. Radgona M. Sobota Pomurje posesti kmetij % kmetij % kmetij % kmetij % kmetij % do 2 ha 1957 58,1 3201 60,0 1824 56,5 4924 43,2 11906 51,1 2 - 4 ha 679 20,2 1555 29,2 761 23,6 3568 31,3 6563 28,1 4 - 6 ha 321 9,5 429 8,1 318 9,8 1793 15,7 2861 12,3 6 - 8 ha 219 6,5 103 1,9 149 4,6 704 6,2 1175 5,0 nad 8 ha 190 5,7 43 0,8 177 5,5 404 3,6 ■ 814 3,5 Skupaj 3366 100 5331 100 3229 100 11393 100 23319 100 2 DOSEDANJE VODNOGOSPODARSKO UREJANJE IN ZEMLJIŠKE OPERACIJE V POMURJU 2.1. Regulacije .. Vse do druge svetovne vojne so bila regulacijska dela omejena na večje ali manjše občasne posege pri krotenju Mure, da so se zmanjševale škode zaradi poplav, ki so bile včasih katastrofalne. Po osvoboditvi do danes pa so bila opravljena obsežna regulacijska dela. Ne le ob reki Muri, ki je z visokovodnimi nasipi ukročena v svoji strugi, ampak na celotnem območju Pomurja. Podatki o obsežnih regulacijskih delih v Pomurju, vse od gradnje razbremenilnika Le-dava —Mura v letih 1948-1957, pa do gradnje mnogih zbiralnikov, zadrževalnikov in drugih sistemov so znani, saj so bili naši javnosti že večkrat predstavljeni v sredstvih javnega obveščanja in posebnih publikacijah. V tem sestavku se omejujem le na dejstvo, da so obsežna in načrtno izvedena regulacijska dela zagotovila t.i. osnovno odvodnjo in s tem omogočila nadaljnje ukrepe pri urejanju vodnega režima v tleh z detajlno odvodnjo in agromelioracije, kar skupno pomeni usposabljanje kmetijskih zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. 2.2. Melioracije Regulirane tekoče vode v Pomurju so omogočile začetek melioracijskih del, tako v Prekmurju kot v Ščavniški dolini. Do leta 1973, ko je bil sprejet Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je že podrobneje določal področje agrarnih operacij, je vodno gospodarstvo s svojimi regulacijskimi posegi skrbelo le za urejanje vodnega režima tekočih voda, da bi odpravili poplave in s tem velike škode zaradi le-teh. Od tedaj se je začelo načrtno planirati in izvajati tudi usposabljanje kmetijskih zemljišč za intenzivno proizvodnjo povsod tam, kjer se je z urejeno osnovno odvodnjo odpravilo zamočvirjanje tal. Leto 1973 je torej mejnik, ko se začne v Pomurju posebna skrb za čim načrtnejšo rabo tal kmetijskih zemljišč za intenzivno rastlinsko pridelavo. Prisoten je dvojni interes: več hrane za širšo slovensko družbo in več dohodka za kmeta in delavca v kmetijstvu, pa tudi tistega delavca, ki posredno živi od kmetijstva v Pomurju. To slednje je za Pomurje še posebno pomembno. Dohodek iz kmetijstva, iz zemljišč — te primarne dejavnosti, je naša temeljna prednost, ki izhaja iz prirodne danosti. To je osnova, ki nas lahko izvleče in nas postopno tudi mora izvleči iz marijrazvitosti; to je tisto, kar daje narava, da se lahko ob lastnem delu in znanju dosežeta razvoj in napredek. Zaradi potreb po hrani širša slovenska družba združuje znatna sredstva za investiranje v usposabljanje zemljišč za intenzivno pridelavo. Velik delež teh sredstev je bil porabljen tudi v Pomurju. Obseg izvedenih melioracij v zadnjem desetletju v Sloveniji in Pomurju prikazuje naslednja tabela podatkov o odobrenem sofinanciranju del pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. (nadaljevanje prihodnjič) VESTNIK, 20. AVGUSTA 1087 STRAN 5 dr. Lojze Števanec Vremenski in podnebni i pojavi v Radencih ter okolici Trajanje soparnosti Jakost obtežilnega učinka soparnosti vrednotimo glede na neprekinjeno trajanje ie-te. V Radencih je soparnost prekinjena s pogostimi prehodi nevihtnih front in pogostnimi padavinami. Najvišja verjetnost nastopa H. stopnje soparnosti, ki se pojavi opoldne in zavleče v večer, je v 1. junijski in 2. julijski dekadi. Pri soparnosti, ki bo trajala od poldneva do večera, lahko pričakujemo z enako verjetnostjo, da bosta soparna tudi naslednja noč in jutro. Homeotermične razmere Optimalne podnebne razmere se lahko v Radencih pojavijo že marca. Izjemoma se v brezvetrovnem vremenu lahko pojavi celo neugodno toplo občutje. Z večjo verjetnostjo pa se v začetku marca podaljšajo zimske vremenske razmere. V marcu obstaja 50 % verjetnost za zelo mrzlo, celo zelo hladno občutje, v jutranjih urah je ta verjetnost 80 %. Z veliko verjetnostjo se pojavijo optimalne vremenske razmere v maju in septembru. V opoldanskih urah se v tako imenovanih majskih vročinah lahko pojavi celo vročinska obtežitev. Obdobja nekajdnevnega sončnega vremena v maju, ko so se temperature dvignile nad 3Z C, so se v Radencih pojavila že večkrat. Hipertermična klima Vročina se v Radencih z največjo verjetnostjo pojavi v 1. junijski dekadi, v juliju in avgustu, lahko pa že z majsko vročino. Zgodnje vročine so za neprilagojene posameznike in bolnike lahko obte-žilne, posebno ker se vročinska obdobja navadno končajo s prodorom hladnega zraka, kar deluje, zaradi predvremenske občutljivosti organizma, na nevrovegetativni živčni sistem. V zgodnjih vročinskih obdobjih, ko organizem še ni prilagojen vročinskim razmeram, je potrebno previdno, postopno dozirati klimoterapevtski postopek, sončenje in fizične dejavnosti na prostem. Posebna pozornost velja 1. junijski dekadi, ko je potrebno posebno v mestu, poleg neposrednega sončnega obsevanja upoštevati še sevanje močno ogrete okolice (betonske stavbe, asfalt). Razlika med sevalno temperaturo osončene betonske površine in travnate površine lahko znaša tudi 2(7 C. Takšno neugodno obtežilno vroče občutje od 2. majske dekade do konca septembra prevladuje v opoldanskih razmerah, medtem ko so jutranje in večerne podnebne razmere pretežno optimalne. V tem času, ko zavladajo neugodne hipertermične razmere, prenašamo fizične aktivnosti v čas optimalnih razmer oziroma jih omilimo z dejavnostmi v gozdu, senci, da preprečimo neposredno sončno obsevanje. Veter je v vročinskih razmerah pomemben biotropni dejavnik, ker ima prevladujoč delež pri hlajenju organizma. Hipotermična klima Januar je v Pomurju najbolj mrzel mesec. Po Brazolovi skali (antropokiimatska klasifikacija) je največja verjetnost za zelo mrzlo občutje v povprečnih dnevnih razmerah v 2. januarski in 3. februarski dekadi. V 2. januarski dekadi se tudi opoldne ne pojavi verjetnost hladnega občutja. V drugih zimskih dekadah pa je vsaj v opoldanskem času verjetnost pojava za hladno občutje, v decembru pa celo hladno ugodje. V marcu pa je zjutraj še vedno 40—80 % verjetnost za zelo mrzlo oz. mrzlo občutje, opoldne pa je ta verjetnost le še 20—40 %. Podobne razmere se z 80 % verjetnostjo lahko pojavijo v 2. novembrski dekadi, v 1. novembrski dekadi pa z manj kot 40 % verjetnostjo. Frekvenčni diagrami in medmesečni odkloni temperature kažejo zgoden začetek pomladi v Pomurju, kar je zanimiv podatek. Letošnja (1987) pozna pomlad je za Pomurje izjemen pojav. Bioklimatsko občutje Za boljše razumevanje občutja navajamo antropokiimatsko klasifikacijo podnebja in Brazolove razrede občutja: Hipotermična klima — hipotermične razmere z mrzlim občutjem (zelo mrzo, mrzlo, zelo hladno, hladno). Hipotermična (optimalna klima) — homeotermične razmere z ugodnim občutjem (ugodno hladno, ugodno, ugodno toplo). Hipertermična klima — hipertermične razmere z občutjem vročine (toplo, neugodno toplo, obtežilno vroče, ekstremno vroče, letalno vroče). Občutje mraza (zelo mrzlo, mrzlo) V povprečnih dnevnih vrednostih se občutje mraza z največjo verjetnostjo pojavlja od 2. novembrske dekade do konca februarja, kar se v opoldanskem času občutno zmanjša. I/ 3. februarski dekadi, ko je verjetnost za mrzlo občutje največja, se ta od jutra do poldneva zmanjša kar za 40 %. V januarju je ta verjetnost komaj 10 %. I/ času januarsko—februarske odjuge se pojavi v opoldanskem času že verjetnost za hladno občutje. Hladno občutje (zelo hladno, hladno) V povprečnih dnevnih vrednostih se to občutje pojavi v marcu, zlasti pa v aprilu, jeseni od srede oktobra pa tja v prvo novembrsko dekado. Jutranje hladno občutje se pojavi šele v aprilu, nato v oktobru in v začetku novembra. Opoldne pa se to občutje podaljša do konca novembra, pojavi pa se že marca, včasih pa tudi pozimi, s 50 % verjetnostjo konec januarja in v začetku februarja. Občutje ugodja (ugodno toplo, ugodno, toplo, ugodno hladno) Ta čas ima optimalne bioklimatske razmere, ko dejavnosti na prostem ni potrebno usmerjati, človek si jih lahko izbira po želji. To občutje se pojavlja od začetka maja do srede oktobra z izjemo 1. junijske in štirih dekad v juliju in avgustu. V jutranjem času se občutje ugodja pojavlja od 2. majske dekade do konca septembra z izjemo 1. junijske in 1. avgustovske dekade. Večerne razmere so podobne povprečnim dnevnim. Opoldne je največja verjetnost občutja ugodja ob koncu marca in v aprilu. V jeseni pa v oktobru in začetku novembra. Mladina v Radencih Številne osnovne organizacija mladine obstajajo zgolj formalno, so brez podpore članstva in zato je njihov družbeni vpliv ničen. OO ZSMS Radenci ni izjema, čeprav se od 22. maja trudijo, da bi dejanskost spremenili — na bolje seveda. Takrat so se zmenili za okviren program dela, s katerim naj bi začeli jeseni — poleti je namreč iluzorno pričakovati, da bi kakorkoli privabili k sodelovanju mladino krajevne skupnosti. Tačas vlada v organizaciji brezvladje, saj se nobeden od šestih članov »kolektivnega vodstva« ni mogel odločiti za prev- Z alternativo nad brezvoljnost zem funkcije. Tako zdaj delajo vsi (ne članstvo, pač pa omenjena šesterica), izboljšati pa želijo stike s KS, občinsko konferenco mladine, združenim delom, študenti v Mariboru in Ljubljani. Kot kaže, bodo s pomočjo Radenske dobili tudi svoje prostore, kar je osnova za uspesno delo. In kaj novega nameravajo storiti, ko so se že odločili, da s starimi metodami ne gre več naprej? O tem smo se pogovarjali z dvema članoma začasnega predsedstva, Mpjcb Šendlinger in Brankom Černjavičem. Slednji našteva vrsto akcij, s katerimi naj bi privabili članstvo (če jim bo to POMURSKO ZDRAVSTVO OBPOLLETJU Da bi dobili čim jasnejšo podobo finančnega stanja v zdravstvu, moramo hkrati pregledati finančne izračune v občinskih zdravstvenih skupnostih in v izvajalski organizaciji, Pomurskem zdravstvenem centru. Na finančno sliko v pomurskih zdravstvenih skupnostih poleg dveh stalnih določilnic — potrebnega zdravstvenega varstva ter z zakonom ali družbeno določene porabe v zdravstvu — vplivajo cene zdravstvenih storitev v domači zdravstveni organizaciji ter določene v zdravstvenih organizacijah izven Pomurja, pa tudi gospodarska in finančna moč občine. Če k polletni izgubi v soboški zdravstveni skupnosti, ki je I6l milijonov, prištejemo 192 milijonov v lendavski in 7 milijonov minusa v ljutomerski, dobimo 360 milijonov dinarjev izgube v pomurskih zdravstvenih skupnostih. Brez izgube ali kar z manjšim presežkom so poslovali v radgonski zdravstveni skupnosti. Upravičeno pa so zaskrbljeni v lendavski zdravstveni skupnosti. Tako kot v Soboti tudi pri njih ugotavljajo, da o tako imenovanem neupravičenem odlivu ne morejo govoriti, toda za zdravstvene storitve izven Pomurja so morali dati mnogo več, kot so načrtovali. Ugotavljajo tudi, da seje to poletje v bolnišnici zdravilo več ostarelih kmetov, kot je že znano, pa le-ti ne s svojimi prispevki ne morejo plačati zdravstvenega varstva. Dokaj ugoden finančni rezultat v ljutomerski občini je tudi posledica cenovnih razlik zdravstvenih storitev doma in po Sloveniji, čeprav seje odliv močno povečal, na škodo domače zdravstvene organizacije kar za 6 odstotkov. Podobno pravijo tudi v Gornji Radgoni. S svobodno menjavo dela med zdravstvenimi skupnostmi in domačo zdravstveno organizacijo se določajo tudi cene zdravsvenih storitev doma, ki so bistveno nižje in se mesečno ne valorizirajo kot drugod po Sloveniji. Z dogovori pri svobodni menjavi dela, ki pa so podrejeni dovoljeni porabi, so toliko nižji tudi prihodki domače zdravstvene organizacije. Finančno je najslabše v Splošni bolnišnici, saj jim soboška zdravstvena skupnost dolguje nekaj več kot 68 milijonov in ljutomerska 54 milijonov dinarjev za že opravljene zdravstvene storitve. Majda Horvat MANJKA ODKRIT POGOVOR Zapovedne oblike partije ni več, čeprav si nekateri še vedno prizadevajo za njo. Današnja Zveza komunistov mora delovati znotraj vseh inštitucij družbenopolitičnega sistema in tako vplivati, da se kaj spremeni. S tem pa se je vloga sekretarjev kar precej spremenila ... smo izvedeli v začetku pogovora s sekretarjem predsedstva Občinskega komiteja Zveze komunistov Gornja Radgona. Boljše gospodarjenje, boljši dohodek, boljši osebni dohodek ter nasploh boljši standard ljudi — vse to so prvenstveni cilji tudi sekretarja OK ZK, nam je dejal sogovornik Branko Kurbus. Kako močno ste pri delu povezani z osnovnimi organizacijami, torej z bazo? »Moj cilj in cilj vseh nas, ki smo profesionalno na občinskem komiteju in konferenci, je, da smo čim večkrat na sejah OO ZK. V statutu imamo jasno zapisano, da morajo OO pošiljati zapisnike s sej na komite. Vendar je to le togo administrativno, birokratsko povezovanje. Kar smo na sejah obravnavali kritično, poskušamo v zapisnikih zapisati »lepo«, tako da je največkrat...« Ali zato, ker se zapisniki pošiljajo naprej in se poskuša vse prikazati v lepši luči? »Največkrat zato! Velikokrat ugotavljamo, da centralni komite nima pravega podatka o položaju v bazi. Kakor je cilj osnovnih organizacij, da bi o svoji organizaciji zapisali vse najlepše, tako se to lepša vse do vrha. Tako ti dobijo samo lepa stališča, sklepe in misli, ko pa sama stvar teče povsem drugače. Na primer zapisnik z naše seje komiteja, ko smo obravnavali intervencijske ukrepe: politično delo je bilo oteženo, samoupravljanje zapostavljeno: komunisti težko sprejmemo kaj takega ... in potem hoče kdo naš teleks, ki je prišel na CK negirati, češ da ni realen.« Tudi v radgonski občini je slaba povezanost z OO, od 55 jih deluje okrog 35. Novo vodstvo občinskega komiteja je začelo tudi z novimi oblikami dela? »Pol leta smo novo organiziranost pravno urejali, sedaj pa smo pred tem, ko bi to moralo v resnici zaživeti, torej te stalne akcijske konference .in pa konference v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Vendar mislim, da tu s samo formalno obliko organiziranja ne bomo izboljšali dela. Te konference bodo morale poiskati svojo vsebino dela.« Branko Kurbus, sekretar P OK ZK Gornja Radgona To pa bo treba še najti? Večkrat poudarjamo, da se je poteb-no v družbenopolitičnem delu ukvarjati s problematiko, ki ljudi živo zadeva. Menite, da ZK v radgonski občini dela tako? »Glejte! Prenova Zveze komunistov je beseda, ki jo uporabljamo od kongresa dalje. V začetku smo se z njo igrali, kot da je to nekaj novega. Sedaj pa smo spoznali, da moramo to prenovo sami izvajati, da ne govorimo le o njej, ampak jo tudi uresničujemo. Za vse nas mora prenova pomeniti vsebino delovanja. Ne more biti zanimiv sestanek OO ZK v krajevni skupnosti, kjer po dveh mesecih obravnavajo zapisnik s seje komiteja, se prepirajo o določenih stavkih, ki so tam zapisani. O problematiki v krajevni skupnosti, pa naj bo to turističnega društva, komunalne urejenosti ali o ureditvenih načrtih, ko bi prišla mnenja komunistov zelo prav, pa ne. Vsak bi moral delovati tam, kjer je njegovo mesto.« Če se dotakneva še problema izstopanja članov. Koliko je bilo tega v radgonski občini in kakšni so vzroki? res uspelo, bo organizacija res organizacija!): »Najprej moramo pobrati članarino za SZDL, nato odpreti lasten žiroračun, se nje. Ob jeseni bom študent in moja naloga bo v Ljubljani zbrati krog študentov iz Radenec — teh je po moje kar veliko — ob pomoči katerih bomo laže izvajali javne tribune. Zdi se mi, da je Ljubljana mnogo širši center, ki več ponuja, in da nam bo uspelo.« Zamisli začasnih članov predsedstva v Radencih so vsekakor hvalevredne. Njihov program je verjetno po vsebini prirejen interesom današnjega rodu mladih, saj se ne ukvarjajo zgolj z mislimi v zvezi s prirejanjem veselic ali proslav. Toda žal je članstvo nenavajeno resnično aktivnega sodelovanja pri mladini. To seje Mojca Šendlinger o »veseličar-stvu« kot enem temeljev mladinske aktivnosti: »Veselice so samo oblika, s katero si mladi prislužijo denar. V Radencih je celo za kaj takega težko najti skupino ljudi. Mislim pa, da veselice niso bistvene za delo mladinske orga-nizacije.» dogovoriti, v kakšni obliki nadaljevati z mladinskim prostovoljnim delom, obuditi počitniško zvezo. Tu so še tečaji, krožki in priprava raznih okroglih miz z alternativnimi temami, kot je mi-rovništvo ali ekologija. Sčasoma nameravamo odpreti mladinski klub, za kar pa so nujni lastni prostori.« Mojca je bila že članica starega, nedelavnega predsedstva: »Ugotovili smo, da smo za zatišje pri delu mladinske organizacije krivi v predsedstvu. Predsednik je imel popoldansko službo in tako s te strani ni bilo nobene pobude, zato smo tudi ostali člani predsedstva zaspali. Zdaj moramo mladini ponuditi nekaj novega, bolj privlačnega. Osnova so lastni prostori, vsebina pa razne okrogle mize. Zavzemam se tudi za ustanovitev ekološkega društva, čeprav morda nekoliko pozno. Toda Radenci so vendarle ob reki Muri in ekologija mlade zelo zanima. Organiziranje veselic po moje ni bistveno za mladinsko dejavnost, pri tej organizaciji gre bolj za izobraževa- »Letos so pri nas izstopili štirje člani, v enem letu in pol pa 26. Najpogostejši vzrok, ki ga navajajo, je visoka članarina, neaktivnost na sestankih, neudeležba, neplačevanje članarine. to je nekako enako število kot v drugih občinah. Izstopamo pa po številu izključenih članov ...« Med dolgoletnimi člani, ki so bili v zadnjem času izključeni, je Manko Golar. Nekoliko neprimerno ... Kakšno je mnenje Občinskega komiteja ZK o tem in podobnih primerih? »Mislim, da so v občinski konferenci v zadnjih šestih letih posvetili premalo pozornosti tem starejšim članom ZK. Lep zgled je zadnja slovesnost, ko smo dolgoletnim članom za 30,40 in več let članstva podarili knjižne nagrade. Ljudje, ki so se dejansko bojevali in vložili veliko truda, so s solzami v očeh sprejemali to knjigo, predvsem pa so bili veseli, da jih nismo pozabili. Zgled, ki je mogoče banalen, pa vseeno: če si član nogometnega kluba Dinamo, ti za rojstni dan čestitajo, če si kupec avtomobila BMW, ti za novo leto pošljejo čestitko ... mi v ZK pa pozabimo na člana, ki je v ZK že 40 let.« IN KAKO JE Z MANKOM GOLARJEM? »Zadeva z Mankom Golarjem je tako daleč, da ga je OO črtala iz članstva zaradi neplačevanja članarine. Vsak član ZK je dolžan, da se udeležuje sestankov in plačuje članarino po ekonomski lestvici. Iz zdravstvenih razlogov se nekaterim ni treba udeleževati sestankov. Tako je bilo tudi pri tovarišu Golarju. Vendar tudi po nekaj pogovorih OO z njim, češ da naj plačuje simbolično članarino, tega ni želel storiti. Ker lahko da komite določene zadeve pod drobnogled, smo se odločili, da bomo imeli na eni jesenskih sej, ki bo posvečena kadrovski problematiki, pogovor z Mankom Golarjem. Poleg njega imamo še nekaj komunistov, ki so člani nad štirideset let in so v podobnih težavah. Med vojno in po njej so Branko Černjavič o odstopu predsednika občinske konference, Danila Tirše: »Takšnega predsednika v občini še dolgo ne bomo imeli. Je prvi, ki je začel z alternativnimi scenami. Kar se zdaj dogaja v občinski konferenci, oziroma predsedstvu — ki je, mimogrede, slabo kadrovsko zasedeno — je sramotno. Vsi, tudi občinski de-peoji, bi morali še enkrat zelo premisliti, ali naj Danilo Tirš odstopi,« izkazalo že v mnogih primerih, posebej pa v manjših krajih, kot so praviloma pomurski. Prebijanje ledu na tem področju je tako marsikdaj Sizifovo delo in veliko jih je, ki prej obupajo, kot karkoli spremenijo. Kot je pri nas že navada, ostajajo besede, dejanj ni. Že jeseni bomo videli, če je novi veter v radenski mladini izjema. Upajmo! Bojan Peček vložili v ta sistem, ogromno prostega časa in truda, sedaj pa so razočarani nad trenutno gospodarsko situacijo, nad nemočjo, ki se čuti pri delu OO, nad nemočjo komunistov.« Ob koncu bi morala spregovoriti še o sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v občini? »To sodelovanje . . .mislim, da se večkrat izrablja nerazumevanje med DPO-ji ali pa se poskuša prikazati kot nerazumevanje zaradi lastnih interesov. Posamezniki v naši družbi bi jih radi izkoristili, da bi se tudi takrat, ko se razumemo, razšli...« Torej poskuša nekdo drug vnašati nesoglasje? »Prav tako mislim. Mislim, da se kot funkcionarji dobro razumemo. To, da so bila mnenja različna, je bilo in bo. Drugače ne bi potrebovali različnih organizacij, to ni nesoglasje, ampak zastopanje različnih interesov. Da pa je tukaj tudi nekaj drugega, pa je za Gornjo Radgono že od nekdaj značilno. Nekakšno malomeščanstvo. Določene osebe so obremenjene z'volitvami v preteklosti. Tako majhni smo, da sosed soseda pozna in ve, kako so se kdaj pridobivali kandidati. Nam mladim je neznano, zakaj hoče nekdo nekaj spreminjati ali ne more česa sprejeti. . . nato pa izveš ozadje.« Ali se ne bi mogli prav DPO-ji temu upreti, če bi bili bolj enotni in tako bolj močni? »Prav gotovo se DPO-ji med sabo še premalo pogovarjamo. Lepo imamo zapisano, da delujemo znotraj Socialistične zveze. Tukaj tudi delujemo, se nekako poenotimo ... vendar je to le togo, birokratsko, ko smo že na sestanku. Da pa bi se prej pogovarjali, ob jutranji kavici ... To sicer uvajamo, enkrat tedensko se dobimo, vendar še ni tistega odkritega pogovora. Opazi se zaprtost. Tako je tudi na ravni regije in republike. Na primer: sprejmemo razna stališča in sklepe o izobraževanju, drobnem gospodarstvu, ki pa se v praksi ne uresničujejo, čeprav so med vodilnimi, ki bi to lahko storili, predvsem komunisti. Bernarda Peček STRAN 6 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 kulturna obzorja SIVI DANES BRIGADIRSKE KULTURE Ustvarjalnost ob prazni mošnji Med tako imenovanimi interesnimi dejavnostmi, ki jih v brigadirskem življenju izvajajo predvsem v naselju (posebno veliko s tega področja se je dogajalo v drugi izmeni akcije na Goričkem, ker brigadirji zavoljo nenehnega dežja velikokrat niso bili na delovišču), vsaj deklarativno zastopa velik del kulturna. Kakršnakoli že ta kultura je, je drugače ne gre označevati. Sestava brigad na Goričkem (pa ne le tu) je namreč taka, da se kakšne visoke kulture zavestno ne gredo, to pa še ni vzrok, da ne bi zmerili kulturnega utripa na tovrstni manifestaciji. Izkustveno lahko sodimo, da je ta (tudi zavoljo splošne krize klasične oblike akcijaštva) kaj šibek. V dokaz navajamo nekaj zgledov, mnenj Rada Vukotič, namestnica komandanta za interesne dejavnosti na akciji Goričko 87: »Na žalost letos kulturna skupnost ni podpisnik sporazuma, zato nam niso dali nobenega denarja, tako da si ne moremo privoščiti večjih kulturnih prireditev. Druge obrazložitve, kot da ni denarja, od ZKO nisem slišala.« posameznikov, ki so v svojih brigadah zadolženi za kulturno življenje. Tako na primer Osman Osmani iz Prištine trdi: »Kulturno življenje na akciji je zelo dobro. Referenti za kulturo iz vseh petih brigad se trudimo, da bi brigadirjem kar najbolj skrajšali deževne dni. Mislim pa, da bi domačini morali narediti več, sodelovati bi morale kakšne rock skupine, folklora, pogrešamo srečanja z njimi.« Se bolj nazorno kažejo (majhne) kulturne potrebe brigadirjev besede Joviče Djalevskega: »Med drugim so prišli k nam ljudje, ki so govorili o mestu Murska Sobota in okolici. Mislim, da brigadirje to zanima. Gostovale so tudi nekatere glasbene skupine, prav tako smo bili na nastopu Lepe Brene.« In prav razvedrilo a la Fahreta Ja-hič je tisto, kar zadovoljuje interese večine udeležencev akcije. Čeprav so mnenja tudi pri tem deljena, na akciji zbrana druščina je namreč v mnogih pogledih zelo pisana. Mozirčanka Branka Retko namreč med drugim ugotavlja: »Rekla bi, da brigadirje bolj privlači nekakšna lahka kultura, čeprav sem osebno ogreta za vse njene smeri. Za kakšne »težje vsebine« verjetno ne bi bilo zanimanja, ali pa le delno.« Vsa ta mnenja navajajo na misel, da, gledano v celoti, med mladimi ni posebnega nezadovoljstva zaradi borne vsebine, ki iim jo na slovenskih akcijah lahko ponudijo. Že tako družba klasičnega prostovoljnega dela mladih ne podpira kot nekoč, še manj pa na področju kulture. Tradicionalna likovna kolonija Na 15. mednarodni likovni koloniji v Lendavi, ki bo tudi letos od 20. do 30. avgusta, bo sodelovalo sedem umetnikov: z Dunaja Erich Novozsel, iz Ljubljane Alenka Sotlar iz Stombathe-lya na Madžarskem Ivan Simon, iz Subotice v Vojvodini Magda in Ferenc Kalmar, iz Nagykanizse Istvan Kotnyek in iz Murske Sobote Sandi Cervek. Pokrovitelja kolonije bosta Integral in Planika Turnišče, sredstva pa bo zagotovila tudi občinska kulturna skupnost. Po tradiciji bo ustvarjeno na koloniji videno v galeriji Lendava ob dnevu republike. Zveza kulturnih organizacij tako letos za »našo« akcijo ni primaknila niti dinarja, čeprav je bilo še do leta 1985 povsem drugače. Pa tudi sicer inštitucije ne pomagajo, kar bi bilo v času poletnega kulturnega mrtvila, ko dela ni veliko, navsezadnje pričakovati. Zakaj, je težko reči. Vse, kar so letos štabu akcije ponudili, sta bila dva mentorja za krožke — pa še to v drugi izmeni in za dejavnosti, za katere mladi niso pokazali zanimanja. Slednje pa je morda tudi dobrodošel izgovor (mladih pač nič ne zanima ...), da so na akciji prepuščeni sami sebi. Celo Rada Vukotič, namestnica komandanta za interesne dejavnosti, pri tem nima nobene moči; vse, kar se v brigadi kulturnega dogaja, je plod prizadevanja posameznikov, največkrat obeh namestnikov komandantov za interesne dejavnosti. »Ves program, ki ga izvajamo, pripravljamo s pomočjo brigadirjev, ker za kaj večjega nimamo denarja. To so predvsem brigadirski večeri, tekmovanja v petju narodnih pesmi, brigadirski krst in podobno. Vse kulturne prireditve smo v glavnem obrnili v šaljive, kajti tudi sestava brigad ni takšna, da bi lahko organizirali ne vem kakšne dejavnosti. Na žalost letos Zveza kulturnih organizacij ni podpisnik sporazuma in od njih nismo dobili nobenega denarja. Tako si pomagamo tako, da ob sobotah brigadirje razvedrimo z domačimi ansambli, pa še z njimi se pogajamo, tako da igrajo za res majhen denar. Večinoma sva z Markom (drugi »interesnik« v štabu — op. p.) vse pripravila prek poznanstev, med drugim sva tudi voditelja po dveh tečajev, ker denarja za plačevanje voditeljev žal tudi ni. Brigadirji so s ponujenim le delno zadovoljni, saj to zanje ni »tisto pravo«. Navajeni so namreč, in tako je po akcijah v drugih republikah, da nastopajo tudi najbolj znane jugoslovanske skupine. Tega jim mi ne moremo dati. Prav tako je drugod praksa, da brigadirji v eni izmeni sami pripravijo le po en brigadirski večer, vse ostalo pa ponuja akcija.« Ob zgornjih mislih je verjetno jasneje, kako malo kulture so deležni brigadirji v teh sušnih časih. Sušnih zavoljo prazne mošnje brigadirstva. Pomanjkanje denarja tako enostavno prisiljuje udeležence, da sami postajajo kulturni izvajalci. Vedno manjša podpora družbe ima torej tudi dobro plat: brigadirji se vse bolj spreminjajo in postajajo namesto kulturnih porabnikov njeni ustvarjalci. To pa je gotovo tudi eden ciljev interesnih dejavnosti. Poraja se le vprašanje metode. Ta namreč ni najbolj humana, niti za mlade primerna. Kar naenkrat prekiniti z običajnim in mlademu človeku po slastnih poticah (akcije v drugih republikah, kjer je denarja tudi za ta del življenja na akciji dovolj) ponuditi samo še drobtinice (prepuš-čenost samim sebi na akcijah — toliko verjetno lahko posplošimo — V Sloveniji), je lahko nevarno. In največ pri tem izgublja prav kultura. Kajti tovrstni način »kulturne vzgoje« producira njene nasprotnike, saj postajajo še bolj konzumenti malone pogrošne zabave, kot so na primer koncerti priljubljene, v jeans odete estradnice, kar je daleč od kulture. Vsaj take, ki bi polnila duha in plemenitila misel... Bojan Peček UTESNJENOST IN ODPIS KNJIG Na splošnoizobraževalnem oddelku soboške knjižnice v gradu je prostorska stiska več kot očitna. Knjižničarka Anica Rižnar nas je popeljala v utesnjeno skladišče in posnetek je več kot zgovoren. Čeprav je odpis knjig običajen proces dela v knjižnicah, je v Pokrajinski in študijski v Murski Soboti pogojen s prostorsko stisko. Na njenem splošnoizobraževalnem oddelku v gradu je namreč te dni (od 13. do 21. avgusta) razstava odpisanih knjig. Ce v tem času ne bodo vzbudila pozornosti obiskovalcev, da bi z njimi izpopolnili domače knjižnice, bo njihova usoda kruta — končale bodo na odpadu. Seveda so to le knjige, ki so že zastarele, ker so na voljo novejše izdaje in med strokovnimi publikacijami predvsem sodobnejše, večina knjig pa je tudi poškodovanih in tako zanje ni več prostora na knjižnih policah. Na njih ostaja le po en izvod posameznega dela, druge pa izpodrivajo bolje ohranjene in novejše knjige. Tokrat je razstavljenih okoli devetsko knjig, nekaj pa jih je še Marjan Slana, ki je mimulo sredo obiskal pionirski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je moral počepniti, da je prišel do iskane knjige, saj na policah ni več prostora zanje. Kriteriji in ljubiteljska praksa f kulturi Zveza kulturnih organizacij Slovenije je te poletne dni poslala na vpogled Dogovor o enotnem oblikovanju kriterijev za razvoj ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti z željo, da bi gradivu namenili ustrezno pozornost v obliki komentarja ali poročila. S pisanjem naj bi pomagali, da bi Dogovor sprejeli v čim večjem številu občin (za njegov sprejem je potrebna potrditev več kot polovice občinskih Zvez in kulturnih skupnosti) in ga v celoti uveljavili v dveh letih od sprejema. Papir smo prevračali v rokah in si zaželeli, da bi zaživel v ljubiteljski praksi in ne postal le podpisan akt na dnu tajniškega predala brez doseženega namena in ciljev. Ti so: zagotovili vsaj minimalne možnosti za kulturno dejavnost, uveljaviti čim bolj enotne kriterije za vso Slovenijo, omogočati kulturno dejavnost na vseh področjih, sredstva zagotavljati predvsem za vnaprej določene in prednostne namene, načrtno pridobivati in dopolnilno izobraževati strokovne sodelavce in zagotavljati strokovno pomoč, čimbolj racionalno izkoriščati tehnična pomagala za kulturno dejavnost, načrtno pridobivati strokovno literaturo za vsa področja kulturne dejavnosti, spodbujati začetek delovanja skupin za manj razvita področja kulturnega delovanja, ugotavljati doseženo kakovost pri kulturnih akcijah in spodbujati gostovanja najbolj kakovostnih skupin ter omogočati nagrajevanje strokovnih sodelavcev zlasti za doseženo kakovost. Ni kaj, namen ni slab, vendar v skladišču, tako da je število vseh odpisanih knjig na seznamu 1201. Med odpisanimi jih je le manj še število s pionirskega oddelka, kjer je prostorska stiska najbolj očitna. V enem prostoru je osnovna in razširjena dejavnost, in kot nam je zatrdila knjižničarka Mija Šavel, je to odločno premalo za komentiranje razstav, pravljične ure, uvajanje v kataloge in vso dopolnilno dejavnost ob izposoji. Na izbiro je okoli 16.000 knjig, s tem da jih je na vpogled le polovica, ostale pa so zaradi prostorske stiske uskladiščene, kar pomeni, da morajo Knjižnice v delovnih organizacijah V lendavski občini je dobro razvita knjižničarska dejavnost. Osrednja knjižnica v Lendavi je povezana s knjižnicami v krajevnih skupnostih (so skoraj v vseh), med njimi pa poteka nenehna izmenjava knjig. Lansko leto pa so začeli ustanavljati knjižnice tudi v delovnih organizacijah. Ina Nafta takšno knjižnico že ima, gre predvsem za strokovno literaturo, lani pa so knjižnico ustanovili tudi v Gorenju Varstroj. V knjižnici imajo že blizu 1500 knjig, predvsem strokovnih v tujih jezikih, imajo pa tudi nekaj družboslovnih, medtem ko leposlovne knjige dobijo iz knjižnice v Lendavi. Čudno pa je, da nimajo knjig v madžarskem jeziku, čeprav je v delovni organizaciji 50 odstotkov zaposlenih pripadnikov madžarske narodnosti. Ta spodrsljaj bodo odpravili v kratkem. Knjižnico nameravajo v prihodnje razširiti tako prostorsko kot po knjižnem fondu. Jani D. Obmejno kulturno srečanje Kultura ne sme poznati meja, temveč ljudi ob njih kar najtesneje povezovati in jih bogatiti. To je tudi osnovni namen tradicionalnega, tokrat 3. obmejnega kulturnega srečanja, ki ga je minulo soboto organiziral Mestni kulturni center v Monoštru (LR Madžarska). Poleg domačih in kulturnih skupin iz Avstrije so se so našteti cilji dosegljivi le, če jih bo kdo skušal doseči. Večkrat se v Dogovoru ponavlja beseda kakovost, čudno pa, da med pobudami ni bila upoštevana tista za oblikovanje pravilnika o načinu ocenjevanja kakovosti, »ker bi po mnenju strokovne službe ZKOS tak pravilnik strokovnjakom, pravim poznavalcem, ne koristil, ker kriterije poznajo predvsem iz dolgoletne prakse.« Ze res, da vaja (in praksa) dela mojstra, toda tista »dolgoletna« izključuje možnost, da bi kakšno o kakovosti na področju ljubiteljske kulture rekli tudi mladi strokovnjaki, če je že pripomba pripravljalca Dogovora o enotnem oblikovanju kriterijev, »da naj bi ocenjevali vendarle strokovnjaki«. Pri poglavju o vrednotenju pa smo si posebej podčrtali stavek, ki je presoden za česta gostovanja naših ljubiteljskih skupin, ker pač živimo na stičišču meja. Osemnajsti člen Dogovora pravi: »V poštev za gostovanja v tujini, drugih republikah in pokrajinah-pridejo praviloma skupine z iz skoraj po vsako drugo knjigo v skladišče. To pa je dokaj naporno, res pa tudi, da najmlajši bralci posegajo le po knjigah, ki jih vidijo na policah. Na utesnjenost in slabe delovne razmere zaradi prostorske stiske knjižnični delavci že dalj časa opozarjajo, posebej pa smo prisluhnili prvemu obiskovalcu razstave odpisanih knjig, Darku Kutošu, ki nas je po telefonu izzval, da smo se odpravili v grajsko knjižnico. Žal veliko njemu povedanega in znanega o tej kulturni inštituciji ni prišlo v eter in tudi na papir ne bo, dokler stvari ne bodo uredili pod domačo streho — pod okriljem Kulturnega centra Miško Kranjec, pod katerega Pokrajinska in študijska knjižnica, kot ena od štirih enot sodi. Prav tako kot v knjižnici bi morali stvari (in ljudi) postaviti na pravo mesto tudi v Pokrajinskem muzeju, toda očitno nezadovoljstva posameznih zaposlenih v inštituciji, ki naj bi bila kulturna, niso dovolj, da bi jim vodilni tankočutneje prisluhnili. Posebej, če so samozadovoljni in si ne želijo vznemirjanj pred upokojitvijo, kar pa ne bi smel biti razlog za stanje, kakršno je v soboški kulturi nasploh. To pa že zahteva komentar, in več od besed, ker presega prostorsko utesnjenost knjig, ki je le ena od posledic nekulturne politike. Brigita Bavčar Foto: Marjan Maučec na prireditvi predstavili tudi citrarji iz Genterovec, folklorna skupina iz Radmožanec, plesalci, ljudski godci in pevci iz Šalo-vec ter narodnozabavni ansambel Plava laguna iz Murske Sobote. Poleg kulturnega je imela prireditev tudi narodnostni pomen. J. G. jemno in nadpovprečno kakovostnim programom.« To si velja, ob večkrat naključni izbiri, zapomniti, upamo pa, da bodo zapisano prebrali tudi tisti, ki mimo pristojnih včasih dokaj samovoljno, odločajo o gostovanjih. Če že mora vsaka občinska organizacija pridobiti poklicnega tajnika (ker, kot piše v gradivu, »to narekujejo potrebe«), potem kaže v teh, kulturi nenaklonjenih časih uokvirjanja v porabo upoštevati tudi to, da je »treba osebni dohodek poklicnih delavcev usklajevati med občinami in naj bo odvisen od števila društev, saj so ponekod osebni dohodki povsem neodvisni od obsega dela, ki pa je pogojeno tudi s številom društev.« Pripisati bi morali: Ne le kot statistično vodena, ampak društva, ki delujejo! Kajti kot povsod drugod, je tudi v ljubiteljski kulturi teorija (in statistika) eno, praksa pa drugo. Kajti poklicni delavec ne more opravljati svojega dela, če nima zaledja (društev in dejavnosti) in je soodgovoren, da je temu tako; njegova plača pa je odvečni strošek, ki bi ga bilo bolje uporabiti za ustvarjalnost in opremo, ter ne le pokritje prevoznih stroškov za gostovanja, kot »edino nagrado za doseženo kakovost in spodbudo.« Brigita Bavčar kulturni koledar razstave LENDAVA — V galeriji Lendava sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka, odprta pa je tudi spominska soba Gorgya Zale. LJUTOMER - V galeriji je na ogled stalna zbirka — izbor del z dosedanjih likovnih kolonij Ante Trstenjak. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela (od 21. avgusta do 10. septembra) Veronika Rakuš. Na ogled je dvajset olj na platnih iz najnovejšega opusa. knjige »Ni še dolgo, kar je Feri Lainš-ček zastavil svojo literarno brazdo, a že je zarezal v domala vsa področja, sestavljajoča polje leposlovnega udejstvovanja. Komaj se je oglasil kot lirik, že se je lotil romana in drame in — kot kaže ta zbirka — končno še pesnjenja za otroke. Gre torej za živega in živahnega, vsestranskega tveganja željnega ustvarjalca, kateremu literarna avantura pomeni poln ži-vljenskiin osebnoizpovedni angažma.« Tako je v uvod spremne besede knjige pesmi za otroke CICIBANI JA (ki jo je v zbirki Pisanice izdala Mladinska knjiga v nakladi 3000 izvodov) zapisal JOŽE SNOJ. Avtorja FERIJA LAINŠ-ČKA pa označil tudi tako: »Kot pesnik za otroke izpolnjuje Lainš-ček dva odločilna pogoja: rad ima otroka in rad bi bil v drugovanju z njim na trenutke spet otroški, iz solz in smeha v isti sapi, še raje — če bi se dalo — samo iz smeha.« O tem, da mu gre to dobro od rok, pričajo pesmi, zbrane pod skupnim naslovom Cicibanija, izpeljanka pa razločno spominja na najznamenitejšega junaka velike slovenske poezije za otroke, na Župančičeva Cicibana. Naslov ni izmišljen in izbran naključno, temveč se splošno sklada z Lainščko-vim nastopom na območju vseh, že omenjenih zvrsti. Kino KINO Spored filmov v kinu Park M. Sobota od 21. do 27. avgusta 21. avg. ob 18. uri amer, komedija NORIJA NA KOLESIH. Režija: Neal Israel (soavtor Policijske akademije), igrajo: John Murray, Jenifer Tilly, James Keach idr. 21. avg. ob 20. uri amer. erot. film MLADA GOSPA CHAT-TERLEY (Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda.) 23. avg. ob 16. in 18. uri amer, komedija norija na kolesih 23. avg. ob 20. uri amer, erot film MLADA GOSPA CHAT-TERLEY (Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda.) 24. in 25. avg. ob 18. in 20. uri amer, drama MASKA. Režija; Peter Bogdanovich, igrajo :Cher, Sam Elliot, Eric Stolz idr. 26. in 27. avg. ob 18. in 20. uri franc, krim. film SOKOL NAPADA Priporočamo ogled filma MASKA. Film je nastal po resnični zgodbi o bistrem in simpatičnem petnajstletniku. Ta ima neozdravljivo bolezen, ki povzroča deformacijo obraza in prezgodnjo smrt. Lepo režiran film! V njem Bogdanovich do estetskih meja loči čustvo in sočustvovanje s pa-tosom. Glavni junak skuša kljub deformaciji zaživeti čimbolj normalno. ESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 7 Z mag. Milanom Lovrenčičem Če je treba: ob kamenju in vodi V središču Ljubljane v Prečni ulici 3 je magister ekonomskih znanosti Milan Lovrenčič, rojak iz Lokavec pri Ljutumeru, zasnoval Center za gospodarsko (ekonomsko, tehnološko in organizacijsko) svetovanje. Je pri Jugoslovan, ki opravlja tovrstno zasebno intelektualno delo kot samostojno obrt. Ob tem se ukvarja z izumiteljstvom, kmetovanjem, konjerejo, računalništvom, je svetovljan, gurman in še marsikaj. Skratka, svojevrsten slovenski (jugoslovanski) »guru« kot imenujejo elitne poklicne svetovalce za področje kakovosti v ZDA. Obdelava tujih semen znanja Dokaj neprijetnih zapletov je v njegovi biografiji, preden seje kot zagnan 52-letnik povzpel do položaja in ugleda, ki ga spremlja; z >veliko prijatelji in občudovalci, a tudi veliko nasprotniki, ljubosumneži. Ne bomo pogrevali neprijetnosti, ki nam jih je zaupal že lani, saj so to — resda bolj med vrsticami, v rokavicah — storili kolegi nekaterih drugih revij in časopisov. (Zanimivo: »odkrili« so ga novinarji iz drugih republik in šele potem so se o njem razpisali slovenski!) Ostajamo pri podatkih, da je leta 1960 diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, za tem en semester Vrata Centra za gospodarsko svetovanje ljutomerskega rojaka mag. Milana Lovrenčiča v Ljubljani so vselej odprta. poslušal predavanja na univerzi v zahodnem Berlinu in leta 1979 zagovarjal magistrsko delo o industrijski lastnini in licenčni politiki naših organizacij združenega dela. Takrat je že imel za sabo sedemletno vodenje delovne organizacije, nekdanjega družbenega centra za gospodarsko svetovanje z 22 zaposlenimi in tudi dovolj grenkih izkušenj, ki so ga pognale med svobodne inovatorje. Šlo je namreč za spoznanje (Lovrenčičev credo!), ki si v zadnjih letih utira pota tudi v naše gospodarstvo in politiko in se glasi: »Marsikaj v našem razvoju ni najbolj smotrno organizirano. Potrebujemo strokovno ustanovo, ki bi svetovala podjetjem, kaj naj kupujejo (kakšna znanja, tehnologije, licence, patente, pod kakšnimi pogoji in kako naj tuja znanja in tehnologijo v svoje okolje. Tehnologijo še vedno uvažamo, kot da bi šlo za izdelke. Praviloma pa tujega znanja ne bi smeli kupiti, če nimamo doma skupine strokovnjakov, ki bi licenco prilagodila domačim razmeram, surovinam in potrebam. Vsako tuje seme znanja se namreč na naših tleh ne prime oziroma ga je treba obdelati. »Žal za tovrstna razmišljanja, ki jih rojak utrjuje s podatkom, »da smo v Jugoslavijo uvozili za 50-krat več tujih znanj in tehnologij, kot smo jih uspeli prodati v tujino«, pred dobrim desetletjem ni bilo posluha in zmagala je miselnost, da pač taka svetovalna organizacija ni potrebna. Lovrenčič se je odpravil med svobodne inovatorje, čeprav mu tak status ni preveč ustrezal, kajti »ne le, da od tebe pričakujejo, da boš ostal ves čas kura, ki nese zlata jajca, marveč — kar je še huje — gospodarstvo le s težavo prizna novo znanje in izboljšavo kot inovacijo«. Razvil je posebno metodo planiranja optimalne likvidnosti, imenovano cash flow, ter metodo ugotavljanja poslovne uspešnosti, upoštevaje unflacijsko stopnjo. »Šanse« v denarju in znanju V gospodarjenju z denarjem se nam je luč zelo pozno posvetila, ali kot pravi vodja prve slovenske zasebne svetova’nice inovacije za ekonomska, tehnološka in organizacijska vprašanja v Ljubljani: »Na žiroračunu podjetja je treba imeti ob pravem času pravo količino in pravo kakovost denarja. Moja racionalizacija je v tem, da sem skušal za metodo planiranja posneti poslovni tok v organizaciji in z njenimi strokovnjaki ugotoviti, kdaj, koliko in kakšna sredstva potrebuje, kje do njih pride in v primeru presežkov, kako naj jih najoptimalneje plasira. Tu so bili in so veliki prihranki. Poskusil sem v papirnici Vevče, begunjskem Elanu, PIK Vrbovec, Obnovi Osijek in drugih firmah. Ponekod je uspelo, drugje sem si polomil zobe. Denar ima pač svojo logiko, bistvo finančnega svetovanja pa je v tem, koliko si bogat z informacijami. Če ujameš vsa tri merila — veš, kje so prosti denarji, kdo se zanima zanje in kakšna je trenutna obrestna mera — ne moreš zgrešiti. Mag. Milan Lovrenčič nam je ob srečanju v Ljubljani v svoji svetovalnici predstavil serijo inovacij: od kritinola (vrsta strešne kritine, ki bi v prihodnosti lahko zamenjala salonitne plošče) in kritinexa (krovna fasadna plošča iz armiranega fenola) do ognjeodpornih materialov, ki so namenjeni vgradnji v ognjeodporna vrata, stene in strope, večnamenske turistične prikolice iz poliakril-nih vlaken in programa s področja kmetijstva z novimi tehnologijami v proizvodnji ovčjega in kozjega mesa. Ob slednjem — nač rojak se je svojčas na farmi blizu Maribora poskusil v ovčereji, na Polenšaku v Slovenskih Goricah pa na pethektarskem posestvu prideluje orehe in lešnike —- je beseda nanesla na pomursko kmetijstvo in turizem. Sogovornik je menil, da »šanse« za razvoj niso ne v enem ne v drugem, temveč v znanju in denarju. »Vsekakor je območju Pomurja veliko znanja, predvsem o kmetijstvu, čeprav mislim, da je preveč šablonizirano in se ne iščejo alternative. Razvoj kmetijstva preveč programiramo po naših želodcih, po jugoslovanskih potrebah. Pomurje je tako blizu in tako globoko v srednji Evropi, da bo moralo bolj smelo prisluhniti potrebam in zahtevam tega trga in se mu prilagoditi. Pravzaprav mora biti zgled ostalim območjem v državi, kako naj se usmerjajo, programirajo, planirajo.« Očitno zagret se je razgovoril o alternativnih programih, ki prinašajo vegetarijansko prehrano, specialne hrane iz posebnih vrst mesa. Ko smo ga obiskali, je bila pri njem zaposlena« samo vodja pisarne, zdaj sta v centru še diplomiran strojni inženir in diplomiran ekonomist. Stalno sodeluje s kakimi 35 ozdi in dvema obrtnikoma, ki sta odkupila in prevzela v izdelavo projekte avtomobilske lopate, vzvratnega avtomobilskega ogledala in spominkov iz lesa. Rad svetuje in pomaga, in tudi pomurski rojaki so, kot nam je zagotovil, dobrodošli. Z nekaterimi že sodeluje. Sam zase pa sodi: »Če je treba, znam živeti ob kamenju in vodi, če ne. znam biti bolj zahteven.« Branko Žunec TOVARNA POLNILNE OPREME RADENCI Najmlajši Radenskin tozd, TPO, se že nekaj časa ne more izkopati iz težav, ki so jih povzročile mnoge okoliščine, tudi notranje slabosti. Danes bi na kratko lahko označili položaj tega 323-čIanskega delovnega kolektiva za mejnega: ali se bo tehtnica nagnila na stran, kamor si nihče ne želi (še večje motnje v poslovanju), ali pa bodo v TPO v nekaj letih zapluli v mirnejše vode. Eden strojev radenske TPO, ki sestavlja polnilno linijo. Sicer je ena linija izredno zahtevno tehnološko delo, saj je treba vgraditi na tisoče različnih delov. Tačas lahko v TPO letno izdelajo okrog 10 nalivalnih linij, vsaka pa je vredna milijon in pol dolarjev. KAM SE BO NAGNILA TEHTNICA? Tehtnica je tudi element, ki ga imajo po besedah direktorja tozda, Ludvika Rajbarja, neprestano pred očmi, ko se spoprijemajo z izvajanjem sanacijskega programa. Že nekaj časa so namreč v izgubi in zato je načrtno premagovanje težav (ali sanacijski program) zakonska nuja. Ob polletju je bilo primanjkljaja za 350 milijonov dinarjev, kar ni nastalo v enem letu, zato tudi sanacija v kratkem času ne bo možna. Vzroki za izgubo so visoki materialni stroški, ki niso pokriti s celotnim prihodkom, potem omenjajo mladost kolektiva s sorazmerno novim proizvodnim programom in neplačano realizacijo. »Če vse to seštejemo, je izguba torej obrazložena, še zdaleč pa ne opravičena,« pravi Rajbar. DOBRE IZKUŠNJE IZ PRAKSE Samostojni tozd Tapetništvo opravičil pričakovanja V temeljni organizaciji združenega dela Tapetništvo podjetja Sobota iz Murske Sobote, ki od leta 1985 posluje samostojno po izločitvi iz tozda Obrtništvo, se lahko zelo pohvalijo s polletnimi gospodarskimi rezultati. 58 zaposlenih delavcev, ki se v glavnem ukvarjajo z izdelavo oblazinjenega pohištva, nekaj pa tudi z vr-varskimi izdelki, je doseglo v prvih šestih mesecih letos kar 620 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je pripomoglo tudi k izplačilu višjih osebnih dohodkov, kot je povprečje v lesarski panogi. ZVONKO KAJDIČ - direktor tozda Tapetništvo je dokaj zadovoljen s polletnimi rezultati gospodarjenja. VEČJI PRODOR NA JUGOD-LOVANSKITRG S prodajo oblazinjenega pohištva, za katerega sami izdelujejo ogrodje, so prodrli na vsa območja Slovenije, v severni del Hrvaške, zelo pa so se uveljavili tudi v Bosni in Hercegovini. Na ta način se jim odpirajo nove možnosti za še večji prodor na jugoslovanskem trgu. Pri tem mislimo tudi na razne vrvarske izdelke, kot so vrvi, mreže, predvsem športne in zaščitne, ki jih sicer izdelujejo po naročilu, ma-krameje, povodce itd. Podobno In te besede so prave. Verjetno tudi dejanja, seveda vsa znotraj okvirov že omenjenega sanacijskega programa s tehtnico — na eni strani so naložbe (najsodobnejša strojna oprema), na drugi znanje. Ocenjujejo, da imajo znanja več (10-odstotkov višje-in viskošolskega kadra je za naše razmere res izredno veliko, čeprav je po drugi strani nujno upoštevati tudi dejstvo, da gre za resnično zahtevno proizvodnjo, ki enostavno zahteva strokovnjake), da pa bo po uresničenih naložbah, ki so že začrtane, obratno. Zato morajo v TPO vlagati tako v opremo kot v pamet. Oboje upoštevajo. Dokaz: kupili so dve najsodobnejši računalniško vodeni stružnici in računalnika z več grafičnimi terminali. Za zna velja za avtomobilske prevleke, opremo za letoviške prikolice in še bi lahko naštevali. Zadnje čase pa so se usmerili tudi v manjše tapetniške storitve, kot je preoblačenje in obnavljanje sedežnih garnitur in francoskih postelj. To je za naročnike vsekakor ugodno, saj po bistveno nižji ceni pridejo do-skoraj novega izdelka. »Polletno poslovanje je bilo res zelo uspešno, saj smo v tem obdobju dosegli 620 milijonov dinarjev celotnega prihodka in 320 milijonov dinarjev dohodka. Tako znaša dohodek na delavca okrog 4 milijone dinarjev, kar je v naši panogi dokaj veliko. Tudi osebni dohodki zaposlenih so nad povprečjem lesarske panoge, kajti v prvih šestih mesecih letos so bili v povprečju 187 tisoč dinarjev. Take ugodne rezultate je omogočila zelo dobra konjunktura v začetku leta, ko smo nadvse ugodno prodajali naše izdelke v Sloveniji, severnem delu Hrvaške in v Bosni in Hercegovini. Od začetka junija pa opažamo padec prodaje, ki se nadaljuje ves mesec in tudi avgusta. Po drugi strani pa se vrvarski izdelki prodajajo enakomerno ves ta čas,« nam je pojasnil direktor tozda Tapetništvo Zvonko Kaj-dič. VELIKO POVPRAŠEVANJE PO OBLAZINJENEM POHIŠTVU Največjt problem, ki ga v tem trenutku občutijo delavci tozda Tapetništvo podjetja Sobota iz Murske Sobote, je v zmanjšani prodaji izdelkov. To je nedvomno posledica manjše kupne moči prebivalstva in pa letnih dopustov. In kot pravi Zvonko Kaj-dič, jih pesti tudi slaba likvidnost. »Zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev veliko denarja porabimo za odplačevanje obresti za najeta posojila. Tudi kadrovsko smo dokaj slabo zasedeni, saj praktično nimamo človeka, ki bi posebej skrbel za razvoj.« Sicer pa si do konca letošnjega leta obetajo, da bo jesenska in zimska sezona boljša, ker nihanja v prodaji, zlasti v poletnem času, opažajo že vrsto zadnjih let. Zato trdno upajo, da bodo ugodne poslovne rezultate nje pa so letos tudi že namenili 30 milijonov dinarjev — gre za izobraževanje konstruktorjev in projektantov, ki bodo obvladali računalniško tehnologijo, kar je nujno, če želi TPO konkurirati razvitemu delu Evrope. Slednje je tudi rdeča nit sanacijskega programa, saj drugače ne bo izvoza, s katerim se lahko ponašajo že zdaj. Na primer na Kitajsko, kamor bo tačas odpremljena že osma polnilna linija za pivo. Gre za kupce v Pekingu, Harbi-nu, morebiti še v Šanghaju. Sodelujejo tudi s firmo Winterwerb iz zahodnonemškega Mannhei-ma. Za partnerje izdelujejo pralne stroje (za steklenice, da ne bo pomote), ki jih Winterwerb izvaža v 17 evropskih držav. Izdelovanje polnilnih linij, kar je danes osrednji in praktično edini proizvodni program Tovarne polnilne opreme, je tehnološko zahtevno delo, poleg tega pa je v tej branži še vrsta objektivnih danosti, ki otežkočajo nemoteno in uspešno poslovanje »polnilcev« iz Radenec. V Jugoslaviji namreč za polnilne linije ni dovolj denarja, kar neposredno pomeni nujo izvoza na razviti Zahod. Prodaja za znanega kupca zahteva izredno kakovost, saj vsak dobro premisli, preden se odloči za izvajalca — odločajo Mnoge verjetno zanima, kaj je z Radenskimi jahtami, ki so jih izdelovali prav v TPO in so bile lep čas najavljene kot izredno dobičkonosen program. Danes so ga povsem opustili. Direktor Ludvik Rajbar: »Sam program jaht je gotovo zanimiv, tudi za razvoj jugoslovanskega navtičnega turizma. Toda ni problem izdelati jahto, pač pa marketing, investiranje v. trženjske funkcije. Gre za čisto drugo filozofijo, ki ji v Radenski ta trenutek enostavno nismo kos. Eno je izdelati letno dve, tri jahte in od tega živeti, in drago jahte izdelovati na pol industrijsko, kot bi jih morali mi. Zato smo program opustili in razvijali bomo, kar smo v bistvu dolžni. Nekaj problemov z. jahtami je ostalo, s tistimi, ki so še v Radenski. So pa skoraj v celoti plačane. Zataknilo se je okrog formalnopravnih zadev. Tako imamo ameriškega kupca, ki je naročil in deloma plačal tri dokaj velike jahte. Zdaj ga enostavno ne moremo več najti. Po posvetu s pravnimi svetovalci smo se odločili, da jih na dražbi v prihodnjih dneh prodamo. Potem je še ena jahta, ki je tudi plačana, pa kupec iz neznanih vzrokov noče plačati prometnega davka. Ko se ti dve stvari rešita, smo jahte odpravili vsaj do trenutka, ko bodo morebiti sprejete kakšne druge poslovne odločitve znotraj Radenske.« PRIZOR IZ VRVARSKE PROIZVODNJE - Povpraševanje po raznih vrveh, mrežah in makramejih je vse leto enakomerno. obdržali do konca leta, kar se bo navsezadnje poznalo tudi pri izplačilu osebnih dohodkov. Sedežne garniture in francoske postelje ter drugo oblazinjeno pohištvo, ki predstavlja kar 90 odstotkov celotne proizvodnje tozda Tapetništvo podjetja Sobota, ki Splošno gradbeno podjetje Pomurje Murska Sobota, išče v mestu Murska Sobota in bližnji okolici PODNAJEMNIŠKA STANOVANJA za določen ali nedoločen čas za svoje delavce z višjo in visoko strokovno izobrazbo. Iščemo: — stanovanja za dvo- in tričlanske družine (z najmanj dvema prostoroma) — sobe za samske (moški) Stanovanja naj bi bila vseljiva takoj oziroma do konca letošnjega leta. Plačilo najemnine po dogovoru, lahko tudi vnaprej za določeno dobo. Ponudbe pošljite čim prej na naslov: SGP Pomurje M. Sobota, Štefana Kovača 10, kadrovsko-socialna služba. nizka cena in dobri izdelki. Polnilne linije se namreč kupujejo na 10, včasih celo 20 let. V Radencih delajo polnilne linije za praktično vse pijače — od sadnih sokov, mineralne vode, vina, piva — do olja. Oprema je bila včasih praktično vsa iz uvoza, zdaj je ta odstotek le še 20. Še ena pomembna okoliščina: tovrstne tovarne v svetu so majhne, saj morajo biti zaradi izdelovanja za konkretnega kupca okretne, prilagajati se morajo zahtevam vsakega. TPO je s svojimi 323 zaposlenimi med petimi največjimi tovrstnimi tovarnami v svetu. Zato nadaljnje zaposlovanje ne pride v poštev, tudi ne povečevanje zmogljivosti. To pa seveda pomeni izboljšanje sedanje organiziranosti dela, tudi dodatno izobraževanje zaposlenih in še kaj. Skratka, pred delovnim kolektivom TPO so v naslednjih letih težke preskušnje. Čeprav to morda zveni nekoliko zlajnano, je v Jugoslaviji v mnogih primerih resničnost prav tovrsten opis. Do leta 1990 se točno ve, kaj morajo narediti, in upati je, da jim bo vse tudi uspelo. V tem primeru ne bo bojazni, da bi se tehtnica prevesila na napačno stran. Bojan Peček gredo najbolj v promet, vlivajo nekaj več optimizma za poslovanje tega majhnega delovnega kolektiva. Druga polovica leta naj bi torej prinesla še boljše rezultate gospodarjenja. Milan Jerše STRAN 8 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 Reportaža iz druge izmene zvezne MDA Goričko 87 »KLJUB DEŽJU — SUPER!« Napisati reportažo z delovišča druge izmene akcije na Goričkem je bilo letos težko. Pa ne zaradi morebitne nezgovornosti brigadirjev, pač pa je vzrok dež, ki avgusta dobesedno vsak dan »obdari« pokrajino ob Muri. Tako se je velikokrat zgodilo, da so morali mladinci ostati v naselju. Kljub vsemu smo med množico deževnih le našli dan, ko je vsaj za silo sijalo sonce in so brigadirji (kljub blatu in vodi na cestah) lahko delali. Takrat na cesti med Dolino in Bokrači. PREDOBRO NASELJE?! Delovišče je bilo tistega dne dodobra razpotegnjeno. Brigade so bile tako večinoma vsaka zase, pa še razbite na posamezne skupine. Prištinci so bili tisti, pri katerih smo se najprej ustavili. Kot je na Goričkem že navada, so s krampi, lopatami in malone obveznimi samokolnicami urejevali obcestne jarke. Tistega dopoldneva ob pomoči domačinov iz Doline, ki so se (glede na velikost vasi) kar množično odločili za pomoč brigadirjem. »Z brigadirji radi sodelujemo, jim pomagamo,« je povzela Sidonija Sliv-njek, »ker so pridni in razpoloženi. Ko moremo, smo tudi vaščani na akciji, to pa je skoraj vsak Verjeli ali ne, to je šest osmin brigade Slavko Šlander! Manjkata torej le dva in brigada bi bila popolna. Pa ne po sprejetih merilih, pač pa po dejanskih razmerah. Gotovo lep dokaz klavrnih razmer, v katerih životari slovensko brigadirstvo. dan. Mladinske akcije so potrebne, ker sami vsega ne moremo opraviti.« Med domačini (ali bolje: domačinkami) sta se v jarku trudili tudi Blanka Banfi in Zlatica Kološa, ki sta iz mlajšega rodu Dolinčanov. Prav čudno se nam je zdelo, da v domači vasi tako zavzeto delata, za udeležbo Vzpenjali smo se po robu blatnega kolovoza, saj ga avtomobil ni mogel premagati. Na levo in desno sta bili razdejani njivi. Na eni je pred točo zorelo žito, na drugi pa so cvetele buče. Pot je vodila k hiši na samem, ki je kazala žalostno podobo razdejanja. Slemena hiše na hribu so bila pokrita le z lepenko, saj je opečne strešnike odnesel veter. Pred močnim vetrom pa so klonile tudi mogočne jablane. Kaj žalostna podoba za oko, kraj pa ideal romantikov, iskalcev samega sebe, toda prav malo romantičen za življenje, saj zahteva trdo delo za obstanek. Na dvorišču je bil že kup polomljenih vej in vrhov sadnega drevja, malo na desno za ogrado razdejan zelenjavni vrt. na levo pa je stala hiša s štalo in kletmi ter novejšim nedokončanim prizidkom. Tudi brajda, ki se je z ene strani naslanjala na ostrešje podstenja, je klonila pod vetrom in točo. Od vrat nas je — nepričakovane goste — sprejelo šestnajst otroških radovednih oči. Najstarejši je štel štirinajst, najmlajši pa štiri leta. Prišli smo torej pomagat materi samohranilki z osmimi otroki, katerim je toča uničila še tisto malo, kar so imeli in si pridelali. Dela je bilo dovolj, mati in štirje starejši otroci so skupaj z drugimi poprijeli za delo, čeprav je bil turoben, hladen in deževen dan, mlajši štirje pa so se skrili v hišo. Včasih je pokukala gola glavica najmlajšega ob vrat, pa se spet skrila, če jo je pogledal kdo od prišlekov. Pa je radovednost premagala strah in že so se prerivali med lesenimi vrati. Bosonogi so se prestopali, se drezali in hihitali. Počasi so zapuščali tudi leseni hišni prag, si ogledovali prišleke in delo ter kukali v kartonaste škatle, ki smo jih prinesli s sabo. Najmlajši v kratkih rdečih hlačah, ki so mu mnogo prevelike segale čez kolena, se je raje use na akciji pa se — kot večina slovenske mladine — ne moreta odločiti. Zakaj, niti sami nista vedeli odgovoriti. Kaže pa, da imajo odločilno besedo pri tem vseeno starši. Posebno še, ker je obema brigadirsko življenje, ki sta ga spoznali ob brigadirjih na Goričkem, zelo všeč. In brigadirji sami? 17-letni Omer Salihi, ki kar resno trdi, da bo ostal pri nas in se tu poročil: »Na akciji sem tretjič in ta na Goričkem ni slaba. Počutim se bolje, kot sem pričakoval, posebno dobro urejeno pa je naselje. Zadovoljen sem tudi s hrano. Vmes sicer precej dežuje, toda če je v brigadi lepo, je tudi dež — super!« Ko takole poslušamo zanesene besede brigadirjev, pa tudi domačinov z Goričkega, je kar težko razumeti, da je tovrstna dejavnost (posebno v Sloveniji) v krizi. Toda resnica je pač taka — tisti, ki se že odločijo za prihod v brigado, gotovo niso krivi za pojemajoče zanimanje mladih. NEKO OTROŠTVO del na prag med vrata, saj se je tam čutil najbolj varnega. Otroci so nasmejanih lic in radovednih oči tekali po podstenju in dvorišču, zakaj toliko tujih ljudi pri njih, pa si niso znali razložiti, čutili pa so, da je pri njih drugačen dan. Po otroško so se veselili in v igro radovednosti silili mačko, ki pa je raje pobegnila pred njimi in prišleki. Skočili so tudi k psu v kleti, ga z visokim glasom mirili, ker je bil, vsaj po njihovem. z laježem neprimerno glasen. Ura se je bližala poldnevu in začela sem rezati salamo, kruh, vrtanike in paradižnik ter papriko. Tedaj so so otroci naenkrat umirili, se spet stisnili med vrata in na hišni prag, od koder so natančno lahko videli vsak rez v Čeprav tudi šele 17-letnik, je Esad Jeina že star brigadirski maček, saj je brigadir letos že osmič: »Akcij se udeležujem redno od leta 1983. V splošnem mi je na Goričkem všeč. Toda bivalne razmere so predobre (?!), da bi bile prave, akcijaške. Nam, starim brigadirjem tako udobje Ura je pol enih, z Goričkega je treba odriniti proti Murski Soboti, kjer čaka toplo kosilo. Za udeležence akcije Goričko 87 danes zadnje, saj bo zvečer ob 18. uri v Dolini slovesni zaključek druženja mladih. Do naslednjega leta ostajajo Goričancem in brigadirjem le še spomini. ni preveč zanimivo.« In še o krizi mladinskega prostovoljnega dela — Prištinci se, kot kaže, s čim podobnim ne ubadajo. K nam so prišli z 42 brigadirji (popolna brigada šteje 40 mladincev), pred akcijo pa so imeli nekakšne poskusne, kjer so med 250 prijavljenimi izbrali »srečneže« za Goričko. DVE REPUBLIKI, NOBENE ŽENSKE Brigado Bratstvo i jedinstvo sestavlja 21 mladincev iz Svetega Nikole v Makedoniji in 5 brigadirjev iz srbskega Cičevca. Čeprav v eni brigadi delajo družno mladi iz dveh republik, se tako enim kot drugim ni »posrečilo«, da bi v svoje vrste privabili kakšno dekle. Vendar možakarjev to preveč ne moti. Enajstletni Igor Jovaričev iz Svetega Nikole je — kot je za tako mlade in telesno še prešibke brigadirje že običaj — prinašalec vode: »Najmlajši sem salamo in kruh ter druge dobrote. Delo drugih, pri žagi in drvah ni bilo več zanimivo, tudi pasji lajež jih ni več motil pri vernem opazovanju jedi na mizi. Vprašala sem jih, če bi hoteli imeti sendviče. Spogledali so se, se začeli suvati in končno je najpogumnejša med njimi izdavila: »Bi!« Drug za drugim so priha jali k mizi in odhajali z bogatimi sendviči. Hitro so jih pospravili, pa tudi vrtanki so jim teknili, kot bi jedli najboljše tortice. Na vratih se je s palico v roki prikazala babica, ki je za svoja leta modro govorila. Povedala je, da se je rodila leta 1902. Otroci so jo obstopili in babica jih je malo pokarala, ker se ji je pač to zdelo primerno. Vendar je dodala: »Zame bi bil že čas, da odidem I v brigadi in nošenje vode ni pretežko. Posoda tehta sicer deset kilogramov, vendar kakšen liter sam spijem. V Sloveniji sem prvič in dobro se počutim. Tudi ko pada dež, ni dolgčas, saj največkrat igramo namizni tenis.« Komandant brigade je Vladan Djordjevič, eden petih brigadir- jev iz Čičevca. Po poklicu je delavec, kar se je poznalo tudi na delovišču. Kramp je namreč vihtel vsaj s takšnim, če že ne z večjim, zanosom kot »običajni« brigadirji. Prav tovrstno »nekoman-dantsko« obnašanje je bilo vzrok, da smo ga le s težavo našli, saj smo večinoma navajeni, da so komandanti brigad kje ob strani, od koder nadzirajo delo. Na vprašanje, zakaj je prišlo na Goričko le pet Cičevčanov, je Vladan odgovoril: »Pri nas je kriza brigadirstva občutna že tretje leto. Vzroki za to so po moje globlji in tistih pravih sam ne bi znal poiskati. Morda bi morali najti kakšen drugačen način organiziranja delovnih akcij, vendar pa pri nas ni alternativnih gibanj, ki bi dala ideje. Sicer se na Goričkem dobro počutimo, nobenih težav ni zaradi tega, ker smo mešana brigada. Poznamo se namreč že dlje časa.« na >briitif<, ta >deca pa sijo< tako zdravi. Pa toliko bi pojedli.« Otroci so se še večkrat oglasili pri meni in me spraševali: od kod ste doma, boste še prišli k nam, je bila toča tudi pri vas, kako lahko živite na »ravnici«, povedali so mi tudi zgodbico o Tarzanu, njihovem psu, o njihovih dveh prašičkih, kravi, ki jo imajo v štali. Zaupali in predstavili so mi svoj mali svet. Potem so spet videli ljudi na dvorišču in slišali lajež Tarzana. Najzgovornejša deklica se je spomnila : tudi njemu bi lahko dali kaj od bogate mize, toda sami niso imeli več kaj. »Imate kakšno kožo za Tarzana?« je vprašala modrooka deklica šestih let. Vedela sem, da s plastičnim zavitkom od salame ne bi bil zadovoljen na Tarzan ne oni. Pa sem odrezala krajec kruha in košček salame. Trije najmlajši so hiteli v klet, da bi mu vrgli dobroto. Čez čas so se vrnili k meni in opazila sem, da je najmlajši v ročici stiskal košček salame, ki naj bi jo dobil njihov pes. Dobil je samo kruh. So si verjetno že mislili, da je kruh zanj dovolj dober, če bi jede! salamo, pa bi bil greh. Kdo le bi lahko prišel do dna mislim, ki so tisti dan rojile po glavah otrok. Vedeli so, da je pri njih drugačen dan, praznični dan, zakaj, tega pa si niso znali prav razložiti. Prav zato se bo zapisal v njihov spornih in zato bodo sčasoma lahko odgovorili na vprašanja, na katera tisti dan niso dobili odgovora. Ko bodo spoznavali in spoznali tudi širši svet okoli sebe, bo prazničnost tistega dne izgubljala veličino. Spomin bo počasi postaja! grenak zaradi spoznanja, da je bilo pri njih doma drugače, kot pri mnogih njihovih vrstnikih. Pa je bil vseeno tudi zanje praznični dan, ki so se ga veselili kot vsi otroci na svetu. Stvari, ki so jim pričarale prazničnost, pa so bile druge, kot pri mnogih otrocih današnjega časa. Majda Horvat OD BRIGADE K ČETICI OSMIH Mešana je bila tudi brigada Slavko Šlander. Najprej so jo sestavljali Žalčani, Mozirčani in Kruševčani. Toda v tem primeru ni šlo vse tako gladko kot pri Či-čevcu in Svetem Nikoli. Kruševčani so namreč odpotovali. Med našim obiskom je bilo v brigadi tako le še osem fantov in deklet, kar na najboljši način ilustrira brigadirske razmere v Sloveniji — občinske konference, ki že pošljejo svoje brigade na akcije, imajo običajno daleč premalo prijav, zato so brigade bolj podobne četicam. Nenad Lojič iz brigade Slavko Šlander: »V začetku nas je bilo še kar nekaj, vendar so se v brigadi pojavili določeni nesporazumi, nezaželeni odhodi z delovišča, kar je seveda strog prekršek. Iz Žalca in Mozirja nas je prišlo osem. Zakaj tako malo, oziroma o krizi brigadirstva v Sloveniji, ne morem soditi, saj mi je osebno dejavnost všeč. Pri drugih pa vi- »Na poravnalnem svetu se bomo srečali!« V vsakdanjem življenju neredko slišimo grožnje s sodišči, največkrat zaradi tako drobnih in nepomembnih sporov, ki bi jih lahko sprti po temeljitih preudarkih rešili na miren način, brez poznejših izogibanj in grdih pogledov. To ugotavljajo tudi sodišča, zato »lažje« primere prepuščajo poravnalnim svetom, ki so se v številnih krajevnih skupnostih dokaj uveljavili. Tokrat na kratko nekaj iz izkušenj poravnalnega sveta pri Krajevni skupnosti Martjanci, ki mu predseduje Koloman Antalič. Takole pravi: »Letno obravnavamo po dvajset primerov najrazličnejše narave. Prevladujejo žalitve, fizični obračuni, mali mejni spori, nedovoljene vožnje po tuji zemlji in podobni. Včasih pora NEKOČ JE BILA HIŠICA Od starih, s slamo kritih prekmurskih hiš, ki so se tako lepo ujemale s prekmursko ravnino, ni ostalo skorajda nič. Le tu in tam se izza velikih, neestetskih škatel sramežljivo pokaže vogal nizke hiše, ki je nastajala v tisočletnem opazovanju in raziskovanju prekmurskega človeka. Z izginjanjem Kranjčevega Prekmurja izginja tudi mali prekmurski človek v svetu, ki je prišel prehitro v njegovo življenje, ne da bi ga popolnoma razumel in logično spoznal njegove pozitivne strani. Sprejemali smo vse, kar nam je veliki svet ponujal, vse kar se nam je zdelo boljše od našega le zato, ker je bilo večje, bogatejše. Nikoli pa se nismo zavedali, da bi temu velikemu svetu lahko veliko ponudili — originalno našega. Tega smo se sramovali in neutrudno uničevali. Tako danes lahko ponudimo vsem, ki mimogrede obiščejo Prekmurje, le tisto, česar imajo že doma čez glavo. Nam pa izginjajo tudi zadnji spomeniki preteklosti le zato, ker uničujoči zakon razvoja podira pod sabo vse, kar je lepega, skromnega in — našega. joje Gabor dim, da se za akcije težko odločajo.« Nenada je dopolnil Josip Zagajšek: »Morebiti ni več tako, kot je bilo včasih — takšne družabnosti. Mladi danes večinoma delajo za dinarje, potujejo ga morje. Tako enostavno ni več toliko zanimanja, kot ga je bilo pred leti.« Tudi po tokratnem obisku med brigadirji je jasno, da kakšnih splošnih ocen ni mogoče dajati. Zato, ker so razlike v dojemanju in vrednotenju mladinskega prostovoljnega dela po Jugoslaviji velike. »Goričanci« danes končujejo z delom. Vsaj tistim, ki so porabniki obnovljenih cest, so koristili. Zato jim gre zahvala in dobre želje ob vrnitvi. Oni so se pri nas počutili dobro, kar je razbrati že iz naslova. Mi smo jim ob slovesu, tudi pri vsej sivini slovenskega brigadirskega vsakdanjika, dolžni vsaj besedo podpore in spodbude. Bojan Peček bimo tudi po dve uri, da se sprti stranki sporazumeta za najprimernejšo rešitev, ki ne bo imela posledic pri nadaljnjih medsebojnih odnosih. Da se dogovoriti za kakšen javni preklic, poravnavo manjše škode ali pa odkrito opravičilo. So primeri, da nekateri po obravnavi v gostilni sedejo za isto mizo in se mimo pogovarjajo, kot da se ni nič zgodilo.« Takšne rešitve so članom poravnalnega sveta v največje zadovoljstvo. Kako pa je z reševanjem težjih, bolj zapletenih in tistih primerov, ki jih poravnalnemu svetu odstopa v obravnavo sodišče? »Najbolj nemočni smo pri reševanju premoženjskih zapletov in medsebojnih dolžniških sporov, kjer stranki nimata nobenih napisanih dokazil in dokumentov. V takih primerih je tudi največ trmoglavosti, pretiravanj in nepopustljivosti, zato jih moramo prepustiti sodišču, kjer pa seveda ne gre brez odvetnikov in precejšnjih stroškov seveda.« Predsednik Koloman Antalič je ob koncu dejal, da se je poravnalni svet v marijanski krajevni skupnosti uveljavil in da je v številnih primerih uspešno pomiril »duhove«, hkrati pa sprtim prihranil precej denarja, ki bi ga sicer odšteli odvetnikom. Torej, če je že potrebna grožnja, potem je bolje, če kdo reče: »Na poravnalnem svetu se bomo srečali!« Janko Stolnik VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 9 OD JUBILEJNEGA DO »SREBRNEGA« POMURSKEGA SEJMA V naslednjem sestavku nada- ljujemo z nekaj podatki o sejemskih prireditvah v Gornji Radgoni od 20. do 25. Pomurskega sejma. Prvi podatki o sejmih v Gornji Radgoni (od L do XV.) so bili objavljeni v VESTNIKU, št. 31, dne 18. avg. 1977 pod naslovom OD POMURSKEGA K OSREDNJEMU SLOVENSKEMU KMETIJSKO-ŽIVILSKE-MU SEJMU, drugi podatki (od XV. do XX.) pa so bili prav tako objavljeni v VESTNIKU, št. 32, 19. avg. 1982 pod naslovom OD JUBILEJNEGA K JUBILEJNEMU POMURSKEMU SEJMU V GORNJI RADGONI XX. Pomurski sejem od 20. do 29 avgusta 1982 Že pb prvem Pomurskem sejmu leta 1962 so se pomurski gospodarstveniki odločili organizirati prvi sejem z namenom, da v takrat še zaostalem Pomurju predstavimo dosežke porajajoče se industrije, obrti, predvsem pa kmetijsko-živilsko dejavnost na našem območju. Že v začetku je bil cilj predstaviti tudi obmejno sodelovanje z Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Avstrija se je vključila že na prvem sejmu, nekaj let kasneje pa še preostali dve obmejni državi. S preselitvijo sejmišča z nekdanjega nogometnega igrišča za občinsko stavbo na sedanji prostor (leta 1973) je dobil sejem pravi razmah, določen koncept in potrebo po preimenovanju v živilsko-kmetijski sejem kot osrednje kmetijsko-živilske manifestacije v Sloveniji. Kasneje je dobival sejem vedno večje mesto tako v jugoslovanskem kot v mednarodnem prostoru. V tem letu je dobil Pomurski sejem naziv Kmetijsko-živilski sejem, pet let kasneje pa je postal že Mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Za 20. Pomurski sejem so skupaj z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združno zvezo Slovenije in z večjimi kmetijskimi organizacijami pripravili program sejma, ki je zajemal 70 % osnovnega programa kme-tijsko-živilskega sejma in 30 % dopolnilnega programa. Moto tega sejma je bil čimveč za izvoz in govejega mesa in pospešiti pridelovanje. Okrog 750 razstavljalcev iz celotne Jugoslavije in 140 podjetij iz 12 držav je razstavljalo na 50 tisoč kvadratnih metrih prostora. Prikazani so bili dosežki slovenskih govedorejcev pri prireji govejega mesa prek različnih križanj in ople-menjevanj. Uspelo jim je uresničiti staro idejo razstave konj in predstaviti konje štirih pasem s programom dresure iz Lipice. V okviru strokovnih razstav so bile še razstave ovac, kuncev, perutnine, plemenskih prašičev, mleka in mlečnih izdelkov s poudarkom na ocenjevanju govejega mesa in na izvozu mesa in mesnih izdelkov. Z ocenjevanjem vin zasebnih vinogradnikov je Pomurski sejem skupno s Poslovno skupnostjo za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije omogočil, da so dobili zasebni pridelovalci vin strokovno oceno in spodbudo za negovanje vina. Predstavile so se še štiri oljarne. Živina je bila razstavljena v vzorčno urejenih prostorih, Emona Inženiring pa je v tem letu zgradila še vzorčni hlev za kunce in perutnino. Poleg živilskopredelovalne in kemične industrije, sredstev za zaščito rastlin in vinogradniške opreme je bilo razstavljene tudi veliko kmetijske mehanizacije in opreme izdelovalcev iz celotne Jugoslavije in nekaj iz tujine. V tem letu je komisija za ocenjevanje kmetijske mehanizacije in inovacij vnesla v program ocenjevanja novosti, kako dosežke strokovnih inštitucij čim prej vpeljati v prakso, in razširila ocenjevanje kmetijske tehnike še na kmetijsko tehnologijo. Poleg strokovnih razstav in prikaza pomembnih projektov v kmetijstvu so bila organizirana še strokovna predavanja in posvetovanja za čebelarje, vinogradnike in konje-rejce, republiško posvetovanje o hranilništvu in kreditiranju v zadružništvu, posvetovanje o ino-ventivni inovacijski dejavnosti v kmetijstvu, strokovno posvetovanje o kooperacijski reji prašičev, o oporabi uree pri pridelavi rastlin in o živinoreji, posvetovanje o energetskih potencialih v Pomurju, o izkoriščanju termalnih voda v kmetijstvu, o gojitvi male divjadi idr. V programih sejma so se zvrstila razna športna tekmovanja, turističnozabavne prireditve, parada kmečkih običajev in navad, prodaja domače obrti in razstava malih živali. Na Stadionu bratstva in enotnosti pa so bile prvo nedeljo velike konjske dirke. Dvajseti jubilejni Pomurski sejem v Gornji Radgoni je odprl takratni predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič. O otvoritveni slovesnosti so poročali domala vsi jugoslovanski časopisi, prav tako pa tudi radio in televizija, saj je s sejma poročalo nad 50 novinarjev iz slovenskih in jugoslovanskih redakcij, med njimi tudi novinarji iz Avstrije, Madžarske in ZR Nemčije. Dvajseti Pomurski sejem v Gornji Radgoni je obiskalo okrog 160 tisoč obiskovalcev. XXI. Pomurski sejem od 19. do 28 avgusta 1983 Na 21. Mednarodnem kmetij-sko-živilskem sejmu organizatorji tudi tokrat niso mogli zadovoljiti vseh želja razstavljalcev, saj so napolnili vseh 55 tisoč kvadratnih metrov razstavnih pro storov, mnogim pa so prostor omejili ali pa so morali razstavljati v improviziranih prostorih. Razstavljalo je okrog 800 razstavljalcev iz Jugoslavije in tujine, kar 80 pa jih je bilo iz 13 držav. Na površinah razstavišča so se poleg stalnih razstavljalcev pojavili tudi novi: UPI Sarajevo, Si-rela Bjelovar, siri Zdenka, Merx Celje, Kromos Zagreb, Vegrad Velenje, Vipa Ajdovščina, Agros Subotica, PKB Beograd idr. Tudi tuji razstavljalci so presegli udeležbo pred enim letom. Med tujimi razstavljalci smo zasledili Veliko Britanijo, Francijo, Nizozemsko, Švico, Dansko, ZR Nemčijo, posebej pa seveda še sosednjo Avstrijo, Maždarsko in Italijo. V tem letu je bilo dano največ poudarka živinoreji, saj so prvič razstavljali plemensko živino treh držav — Avstrije, Madžarske in Jugoslavije (zastopala jo je Slovenija). Ogledati si je bilo mogoče tudi plemensko živino, namenjeno za izvoz v Italijo in Češkoslovaško. Prve štiri dni je bila tudi razstava ljutomerskih kasaških konj. Prašičjerejski odbor pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije je pripravil razstavo plemenskih svinj, Merx Celje in Farmin Velenje razstavo in opremo za rejo kuncev, Perutnina Ptuj in Biotehniška fakulteta Ljubljana pa razstavo perutnine. Posebnost je bila razstava ovac in pernatih živali — rac, fazanov, jerebov. K temu je sodila tudi razstava lovskih trofej. Zaprte prostore je zasedla predvsem živilskopredelovalna industrija s poudarkom na predelavi mesa, mleka in drugih živilskih izdelkov. Ustrezna komisija pa je ocenila 120 vzorcev mesa in mesnih izdelkov, podelila 20 zlatih, 14 srebrnih in 15 bronastih medalj. Ocenili so še tudi 93 vzorcev vin zasebnih vinogradnikov (od teh so pet vzorcev izločili). Zunanji prostori so bili zasedeni s kmetijsko mehanizacijo in hlevsko opremo. Dopolnilni program, ki je značilen za radgonski sejem, je bil tudi tokrat še posebno pester. Poleg običajne povorke kmečkih običajev in navad ter konjskih dirk, ki že dve leti zamenjujejo speedway dirke na tisoč metrov dolgi peščeni stezi, je bila tudi pestra gostinsko-turistična ponudba z zabavnim programom, ponudbo domače obrti in zabavnim parkom. Ob razstavi lisaste govedi treh sosednjih držav je organizator sej m apri pravil okroglo mizo o reji lisastega goveda, razgovor pa je vodil akdemik dr. Jovan Belič, častni predsednik evropske federacije rejcev lisaste govedi. Poleg tega so bila organizirana še posvetovanja za čebelarje, posvetovanje o pridelovanju sladkorne pese, predavanje za vinogradnike, posvetovanje o izkoriščanju travnatega sveta, posvetovanje za inovatorje, medobčinsko srečanje folklornih skupin ipd. Tokratni sejem je odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, živinorejski del pa predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič. Sejem si je ogledalo okrog 170 tisoč obiskovalcev, kar je dosedanji rekord in kar potrjuje-uspešnost prizadevanj organizatorjev sejma. XXII. Pomurski sejem od 17. do 26 avgusta 1984 »Mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem v Gornji Radgoni se je na področju kmetijstva in živilstva naglo razvil v vse bolj razvejen prikaz dosežkov razvoja našega kmetijstva in živilske industrije. Množična obiskanost sejemskih prireditev potrjuje, da so organizatorjiizbrali pravo usmeritev, ki kmete, delavce in druge obiskovalce vsako leto privablja s predstavitvijo novih tehničnih, tehnoloških, selekcijskih in drugih dosežkov in tujih organizacij. Z mednarodno uveljavitvijo radgonskega sejma pa pridobivamo možnost tudi za naša večja vključevanja v mednarodno delitev dela, kar moramo v prihodnje še bolj izkoristiti.« Tako je med drugim dejal slavnostni govornik na 22. osrednji sejemski prireditvi Milan Kneževič, predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Doslednejša uspešna prizadevanja potrjuje tudi podatek števila razstavljalcev — 950, od tega 80 iz tujine. Z novim zazidalnim načrtom razstavnih površin AGROSA je radgonski sejem pridobil skupno že 60 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, od tega 10 tisoč pokritega prostora. Vrsto let je posebna zanimivost sejma razstava številnih vrst živine, osrednji je bil prikaz govedi slovenskih in hrvaških rejcev, govedo pa je bilo namenjeno za druge republike in izvoz. Obiskovalci so si tudi lahko ogledali razstavljeno živino ne le v hlevu, temveč tudi v vsakodnevni popldanski paradi najboljših, ki jih je spremljal strokovni komentar. Drugi dan sejma so obiskovalce pozdravili pihalni orkester ter dekleta in fantje v živopisanih nošah iz zahodnonemškega mesta INGOLSTADT, iz mesta, v katerem je na začasnem delu veliko Pomurcev. Stari znanci radgonskega sejma iz sosednje Italije so prikazali svoje izjemne kakovostne in iskane izdelke, drobne kmetijske mehanizacije (firma TERPIN). Prva sejemska nedelja je bila izredno pestra in je gotovo zadovoljila vse okuse obiskovalcev. Parada kmečkih običajev in navad, ki je v zadnjih letih zrasla v eno največjih slovenskih folklornih prireditev, je bila pravi živi poulični etnografski muzej. Sodelovalo je nad 1.200 nastopajočih iz raznih krajev severovzhodne Slovenije. Slovenski konjereci so na tem sejmu pripravili izjemno kakovostno in zanimivo razstavo slovenskih pasem konj in se spomnili pomembnega jubileja — 50 let organizirane rodovniške službe slovenskih konjerejcev. S sodelovanjem organizatorja sejma in konjeniškim klubom Ljutomer pa so uspele konjske dirke na stadionu v Gornji Radgoni. Ob dnevu vinogradnikov so razglasili rezultate že 10. ocenjevanja vin slovenskih zasebnih vinogradnikov. Ocenjevalna komisija je prejela 94 vzorcev vin, od katerih je izločila štiri. Od 90 vzorcev je kar 81 dobilo diplome za kakovost, ter 8 priznanje in zlato plaketo. Komisija za ocenjevanje inovacij je ocenila 69 razstavkov kmetijskih strojev in opreme serijske proizvodnje ter dosežkov inventivne inovacijske dejavnosti. Posebna strokovna komisija je ocenila 158 vzorcev izdelkov 16 slovenskih mesnopredelovalnih organizacij. Ugotovitev .'izdelki so vse kakovostnejši, saj je bilo podeljenih 35 zlatih, 29 srebrnih in 25 bronastih medalj. Sejemske dneve je spremljala tudi pestra športna dejavnost (lovci, igralci tenisa, nogometaši, odbojkarji, košarkarji in kolesar ji — na 45 in 110 km dolgi progi)- V programu sejma so bila tudi predavanja za čebelarje, vinogradnike, drevesničarje, kunčje-rejce in vrsta posvetovnaj: 50-let-rodovniške službe v slovenski konjereji, o koruzi, o izvajanju kmetijske zemljiške politike, standardizaciji in tipizaciji v proizvodnji kmetijske mehanizacije, o reprodukciji v govedoreji, o pomenu namakanja za intenzivnejše pridelovanje vrtnin in poljščin, o možnostih proizvodnje in plasmana plemenske živine, o komasaciji in meliorizaciji, o obmejnem gospodarskem sodelovanju z Madžarsko idr. XXIII. Pomurski sejem od 23. avgusta do 1. septembra 1985 Na sejemskem prostoru 23. Pomurskega sejma je bila otvo-ritvenas slovesnost, kakršni Gornja Radgona doslej še ni bila priča. Ob otvoritvi se je zbralo več sto ljudi, med njimi ugledni gostje, družbenopolitični delavci federacije, republike, Pomurja in iz tujine. Po pozdravnem nagovoru direktorja sejma Ivana Kovača je spregovoril predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj, ki je med drugim dejal, da ima obmejna EN lega radgonskega sejma ugodne možnosti za vse večje sodelovanje Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. V tem letu seje sejemske prireditve udeležilo okrog 900 razstavljalcev, od tega 90 iz trinajstih evropskih držav in Združenih držav Amerike. Na 65 tisoč kvadratnih metrih odprtih in zaprtih razstavnih površin so organizatorji pripravili celoten prerez jugoslovanskih dosežkov v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji. Novosti, ki so bile najbolj v očeh obiskovalcev; nov poslovni center združenih proizvajalcev kmetijske mehanizacije in traktorjev SR Hrvaške, pri razstavnem prostoru Agrosa je nastala nova poslovna stavba Poljoop-skrbe Zagreb, nova poslovna prostora sta odprla tudi zemunski Zmaj in stari znanec radgonskega sejma Štefan Kobal, izdelovalec hlevske opreme iz Ljubljane. Na sejmu se je letos prvič pojavilo tudi več deset domačih uglednih delovnih organizacij. Vrhunec tega sejma je bila največja povojna mednarodna razstava plemenskih telic lisaste pasme v Jugoslaviji. S skupno razstavo goveje živine iz Avstrije, Italije in Jugoslavije (na razstavi žal ni bilo živine iz Francije) so prikazali smeri in dosežke v razvoju lisastega goveda v teh državah, kar naj bi krepilo sodelovanje tako na strokovnem kot poslovnem področju. Novost tega sejma je bila tudi žrebanje vstopnic za sejem z le- pimi nagradami, ki so jih prispevali razstavljalci. Prvo nedeljo so bile radgonske ulice polne ljudi, ki so prisrčno pozdravili že osmo povorko kmečkih del in navad. Na več kot 100 vozovih seje predstavilo 40 različnih skupin, ki so oživljale nekdanja kmečka opravila, in več kot dva tisoč ljudi je prikazovalo nekdanje običaje. Sejemska strokovna dejavnost je potekala v znamenju spodbujanja kakovosti, tehnoloških novosti in izboljšav, z že uveljavljenim ocenjevanjem mesnih izdelkov, vin zasebnih vinogradnikov in novosti v kmetijski mehanizaciji. Posebna komisija, ki je spremljala inovacijske dosežke, je to leto dobila 93 prijav. Za stroje in opremo serijske industrijske proizvodnje so podelili 19 zlatih, 17 srebrnih, 10 bronastih plaket in še 10 priznanj. Za inventivno inovacijske dosežke pa so z zlato plaketo nagradili osem predlo gov. Potem ko so v letu 1986 organizatorji radgonskega sejma prvič v svoji zgodovini za 5-letno inovacijsko delo na področju strojev in kmetijske opreme nagradili SIP Šempeter, je to leto najvišje sejemsko priznaje — šampion — pripadlo razstavljal-cu Industrija motorjev in traktorjev Beograd. Posebno šampionsko priznanje za inovacijske dosežke, namenjene razvoju kmetijstva, pa je prejel zasebni obrtnik Štefan Kobal iz Ljubljane. Posebna enološka komisija je pokušala 121 vzorcev vrhunske kapljice slovenskih zasebnih kletarjev, komisija za ocenjevanje mesnih izdelkov pa je poskusila 198 vzorcev in najboljšo oceno namenila izdelkom Mesne industrije iz Nove Gorice. XXIV. Pomurski sejem od 22. do 31 avgusta 1986 24. Mednarodni kmetijsko-ži-vilski sejem v Gornji Radgoni je bil po številu razstavljalcev in po razstavljenih izdelkih najoobsež-nejši doslej. Za to sejemsko prireditev vlada iz leta v leto vse večje zanimanje, zato ni čudno, da je na sejmu sodelovalo že okrog 1.100 jugoslovanskih raz- FRANC ŠEBENIK IZDELAVA HLEVSKE OPREME IN LIVARNA 61111 Ljubljana. Tržaška c. 315 teL (061)261-217 1961-1986 Iz našega proizvodnega programa vam lahko takoj dobavimo ali izde-amo po naročilu in konkurenčni ceni tele izdelke za opremo vašega ileva: elevatorje za odstranjevanje gnoja iz hleva, napajalnike za živino, rešetke dimenzije 90 x 80 cm, 100 x 80 cm in 110 x 80 cm, bokse naveze: ravna izvedba, zavita izvedba, bokse za prosto rejo telet, bokse za odraslo živino in samostojne premične bokse za spodrezovanje parkljev. Na željo kupcev izdelamo bokse za pujske pitance in odrasle puiske, porodne postelje za kotitev in vse vrste rešetk. Izdelujemo tudi zaporna vrata za gnojevko pri rešetkah. Za vse navedene izdelke priznamo dveletno garancijo. Vsi izdelki sovroče pocinkani (razen napajalnikov). To pomeni trajnost jporabe do 30 let. Se priporočamo! o»T rMm RAVNA IZVEDBA _ vertikalna priveza Nova izvedba transporterja za odstranjevanje gnoja stavljalcev, od tega 80 razstavljalcev iz 15 tujih držav. Tudi na tem sejmu je bilo vse zanimivejše, kot na dosedanjih, kajti razstavljalci niso razstavljali samo svojih izdelkov, temveč so sklepali tudi velike poslovne aranžmaje in zveze. Sejem je odprl Miran Potrč, predsednik Skupščine SR Slovenije. Številne zbrane razstavljal-ce, prve obiskovalce, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in republike, Pomurja, goste iz avstrijske Štajerske, Železne županije in županije Zala z Madžarske so ob otvoritvi pozdravili trije soboški padalci in elitne plemenske telice lisaste in rjave pasme ter izbrani kasači. Sejem je imel tudi to leto veliko strokovnih predavanj in posvetovanj. Skrbno in strokovno pripravljene teme, v katerih so sodelovali domači in tuji strokovnjaki, so obravnavale dogajanja v govedoreji, svinjereji, konjereji, veterinarstvu, mesni industriji, predelavi grozdja in mošta, čebelarstvu, kmetiski mehanizaciji, računalništvu v govedoreji idr. Zvrstilo seje namreč skoraj 20 predavanj jn posvetovanj. Za ljubitelje konjskega športa so bile spet že tradicionalne konjske dirke, ki so privabile okrog deset tisoč gledalcev, saj je nastopilo kar 65 kasačev iz vse Jugoslavije. Strokovna komisija za oceno vin zasebnih vinogradnikov je ocenila 71 vzorcev. Na sejmu je bilo tudi ocenjenih 218 mesnih izdelkov, komisija pa je podelila 36 zlatih, 46 srebrnih in 36 bronastih medalj. Šampion kakovosti za trikratno zaporedno osvojitev zlate medalje je dobil tozd Mesoizdelki Gornja Radgona za vzorec radenske klobase. Najboljša izdelovalca mesnih izdelkov pa sta bila Mip Nova Gorica in ABC Pomurka. Živopisnost ljudskih običajev in navad je sestavljalo 200 traktorjev z 240 priključnimi vozovi s 1.800 nastopajočimi, ki jih je lepo sprejelo in opazovalo nad 30 tisoč ljudi. Na razstavnem prostoru je bilo mogoče videti celotno predstavitev kmetijske mehanizacije, živilskopredelovalne industrije, mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev, semen, vrtnin in še bi lahko naštevali. Obiskovalci so se tudi zelo zanimali za razstavljeno govejo živino, konje, ovce, perutnino in prašiče. Tokratna novost je bila nova dvorana z 900 kvadratnimi metri namesto prejšnje hale Gorenja in razširitev zunanjega prostora za 500 kvadratnih metrov. Čeprav je bilo okrog 70 tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov, od tega 10 tisoč pokritih, je bilo vse zasedeno do zadnjega kvadratnega metra. Zaradi pomanjkanja prostorov so morali odpovedati sodelovanje velikim firmam, Carnexu, Servu Mihajlu, Josipu Krašu, Agro Subotici, ki so želeli imeti po 150 do 200 kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora. Zbral in pripravil Rudi JAUŠOVEC STRAN 10 . VESTNIK, 20. AVGUSTA 1087 Zdravstvena vzgoja v osnovni šoli Zakon o usmerjenem izobraževanju je v osnovno šolo prinesel veliko sprememb. V delovnih programih osnovnih šol in v individualnih delovnih načrtih učiteljev so že vidne nove metode in oblike dela. Prenova poteka tudi pri zdravstveni vzgoji. Nov, sodoben način poučevanja zahteva družbeni tehnološki razvoj in drugačen način življenja ljudi. V osnovnih šolah soboške občine so v šolskem letu 1986/87 že začeli z novimi pristopi podaje različne tematike zdravstvene vzgoje. V preteklem šolskem letu so v osnovnih šolah teme: Skrb za lastno zdravje, Spolno dozorevanje, Nalezljive bolezni, Škodljivosti alkohola in nikotina predavale višje medicinske sestre z Zavoda za socialno medicino in higieno ter sestra iz šolskega dispanzerja. Navedena zdravstvena tematika je bila predvajana s pomočjo sodobnih ponazoril in vključena v sklop razrednih ur, spoznavanje narave in DMV od 5. do 8. razreda. Na osnovni šoli v Murski Soboti so učitelji vključili sodelovanje zdravstvenih strokovnjakov še pri naravoslovnih dnevih. Predavatelji — dr. Gruškovnjak, dr. Levačičeva, dr. Mikličeva, dr. Požun, dr. Zorko in medicinske sestre — so učencem posredovali spoznanja in izkustva z novimi znanstvenimi dosežki o prehrani, krvodajalstvu in nalezljivih bolezni. Na Osnovni šoli I v Murski Soboti so tako obliko dela učenci in starši z veseljem sprejeli. Na skupnem roditeljskem sestanku osmih razredov so starši dobili povratno informacijo o podaji spolne vzgoje predavateljice Anice Benkovič. S sodobno učno obliko prostega učnega razgovora je bilo ugotovljeno, da se v nekaterih družinah starši še vedno izogibajo podrobne razlage zdravstvene tematike svojim otrokom. Tak odnos v naših družinah kaže na medsebojno nerazumevanje staršev in otrok. Različna nova obolenja — aids in še druga — pa zahtevajo, da se v današnjem obdobju morajo odnosi med generacijami v druži- nah poglobiti. Svetovne raziskave dokazujejo, da se bo naš odraščajoči otrok, če ne bo dobil v družini podrobne razlage o taki problematiki, obrnil po informacije drugam. V naših družinah se bo pojavilo več nerazumevanja in disocialnih primerov pri mladini. Podružbljanje šole z okoljem in z drugimi ustanovami je v preteklem šolskem letu doseglo plodna tla, zato upamo, da se bo taka oblika dela in sodelovanja z zdravstvenimi ustanovami nadaljevala v prihodnjem šolskem letu. Rezultati takega načina vzgajanja naše mladine bodo vidni šele čez nekaj let, a že danes si upamo trditi, da so v veliko pomoč vsem, ki se ukvarjajo z našo mladino. O. Kreft VELIKA POLANA Stanovanjski blok v Veliki Polani je ogrožen zaradi nenehnega vdora vode v pritlične prostore. Zato so stanovalce teh prostorov pred leti izselili v stanovanja višjih nadstropij, prostore v pritličju pa so žrtvovali, prepustili propadu in gnitju. Morda so nekateri celo verjeli, da bodo koreni zgradbe propadli, zgradba pa bo živela dalje. To pa se ni uresničilo. Vlaga se širi tudi v prvo nadstropje, kjer živijo stanovalci. Zato so se ti že večkrat pritožili stanovanjski skupnosti v Lendavi, a se za zdaj ni še nič premaknilo. Stanovalci trdijo, da se ne spomnijo, da bi zadnje desetletje kdo kaj uredil ali popravil. To pa je prav gotovo dolžnost nekaterih. Kljub dragim stanarinam brezhibnost stanovanja ni zagotovlje- GORNJA RADGONA Ograja ob pešpoti Že več kot 10 let so upokojenci in stanovalci, zlasti starejši, opo-. zarjali odgovorne, naj bi ob stopnicah do upokojenskega bloka na Si-moničevem bregu uredili oprijemališča: Prav te dni pa je predsednik Društva upokojencev Gornja Radgona, Jože Kos, organiziral izdelavo in postavitev ograje. Sredstva je prispevala Krajevna skupnost Gornja Radgona, postavili pa so jo upokojenci in stanovalci sami. V upokojenskem bloku na Simoničevem bregu je tudi pisarna društva. L. K. Bloki gnijejo, mar ne? na. Prepuščamo jih propadu, na drugi strani pa gradimo nova, ki jih bo zelo hitro deletela enaka usoda, ne da bi se temu kdo poskušal upreti. Jože Gabor Stanovanjski blok v Veliki Polani Ob prvem prazniku Krajevne skupnosti Črenšovci leta 1977 so v Trnju v Hancovi hiši odkrili spominsko ploščo vodniku NOB. Na območju Trnja je bil leta 1941 imenovan okrožni odbor OF za Prekmurje in akcijski odbor. Po zboru aktivistov in simpatizerjev OF 30. avgusta 1941 v gozdu pri Kamenščicah pri trnju je narodni heroj Štefan Kovač-Marko pri Hancovih še z večjim elanom nadaljeval z letkovnimi akcijami. Prav bi bilo, da bi se desete obletnice odkritja spominske plošče v Trnju svojevrstno spomnili v krajevni skupnosti Črenšovci. Tekst in foto: Jože Žerdin PROBLEMI VOZAČEV Z MESEČNIMI VOZOV- NICAMI Kako se bodo vozili z avtobusnimi mesečnimi vozovnicami dijaki, študenti in delavci? Tako se sprašujejo vsi vozači,ki so imeli do nedavnega enotne mesečne vozovnice, ki so veljale na vseh avtobusnih delovne organizacije Certus iz Maribora ne glede ali je bil prevoznik iz tozda v Mariboru ali Murski Soboti. Kot smo že pisali, je pred časom prišlo do odcepitve tozda Avtobusni promet Murska Sobota od matičnega prevozniškega podjetja Certus Maribor. Po dogovoru razdvojenih prevoznikov od 1. julija več ne veljajo enotne vozovnice. To pomeni, da se tisti, ki ima vozovnico od prevoznika v Murski Soboti, ne more peljati s prevoznikom iz Maribora. Seveda do takih nevšečnosti prihaja le na območju Pomurja. O nevšečnostih, ki so nastale z odvojitvijo tozda Avtobusni promet Murska Sobota, smo se pogovarjali z Antonom Emeršičem, referentom prodaje v Certusovem tozdu Avtobusni promet Maribor. »Čeprav uradno še ni rešen postopek odcepitve tozda Avtobusni promet od matične delovne organizacije Certus Maribor, pravno še ni rešena delitev premoženja, oba prevozniška tozda poslujeta ločeno. Prav to pa je povzročilo zmedo na območju prevozov v Pomurju. Zmeda je nastala zlasti pri izdaji mesečnih vozovnic. Imentniki mesečnih vozovnic se morajo že ob nakupu odločiti, s katerim prevoznikom se bodo vozili. Ker pa nekateri delavci, zlasti pa dijaki, vsaj, tako nam pravijo prizadeti, ne ' bodo mogli koristiti avtobusov istega prevoznika v obe smeri, smo se odločili, da zaenkrat izdajamo enosmerne vozovnice. Enako odločitev je sprejel odcepljeni tozd v Murski Soboti. Tak način prodaje mesečnih vozovnic velja za vse imetnike mesečnih vozovnic. Seveda bo tak način povzročal dvojno delo in dvojno čakanje ob izdaji vozovnic.« Ludvik Kramberger Res je, neurje s točo je uničilo polovico Goričkega. Takoj B po naravni nesreči so časopisi objavili vrsto člankov, o tem pa B sta obveščala tudi radio in televizija. Mnogo besed je bilo o B tem, da noben oškodovanec ne bo ostal sam. Pa ni res. Jaz sem ostal sam, brez pomoči. Ne vem, morda nisem član te družbe? ■ Skupaj imam 9 hektarjev zemlje, sem ti. združeni kmet. ■ Živim z ženo, ki je stara 64 let, sam sem leto dni starejši, j Zdravnikovo mnenje je, da sva za delo nezmožna. Zato živine več nimava, čeprav sva jo nekoč redila in tako skrbela tudi za — družbene potrebe. Zdaj so osrednji pridelek žitarice, koruza in I hren. Pred leti, ko so ga še izvažali, sem ga oddal na tone Pa- ■ nonki, ki je zanj dobila lep kup deviz. Lani sem oddal Mlino- ■ peku 3.500 kg pšenice. Še danes je na polju dva in pol hektarja pšenice in rži. Za ■ poljščine imam pogodbo, oddati bi moral na primer 6.500 kg I pšenice. Če ne bi bilo toče sem prepričan, da bi to količino tu- g di oddal. Tako pa obstaja na primer kmet, ki ima morda štiri ali pet glav živine in tako nima kaj dati družbi. Pa vendar dobi _ ob nesreči veliko vsega, toliko, da z materialom nima kaj poče- ■ ti. SAM NE DOBIM NIČ. Ali bodo kmetje umetno gnojilo res dali živini? Če bo tako, bom sam na svojo zemljo vozil kamen iz Avstrije. Herman Recek, Večeslavci I Katarina in Jože Gjurica iz Petišovec se v prostem času ukvarjata z glasbo. Igrata namreč namizne citre v citraškem orkestru iz Genterovec. Citre jima je izdelal Janez Pentek iz Petišovec. Jože na nje igra že deset let, Katarina pa le dve in pravi, da jo je za to navdušil mož. Jože Žerdin SPODNJA ŠČAVNICA MOST JE DOGRAJEN Po skoraj dveh letih so delavci Cestnega podjetja Maribor končali gradnjo mostu čez rečico na magistralni cesti Maribor— Gornja Radgona v Spodnji Ščavnici. Kot je znano, sta bila stara mostova precej ožja od cestišča in tako nevarna past za voznike. Sedaj so zgradili le enega, ki dovoljuje večji pretok vode. Uredili so tudi novo korito za Ščavnico, hkrati razširili cestišče in uredili avtobusna postajališča. L. K. Šoferski piknik Ob magistralni cesti blizu Gornje Radgone je vas Lomanoše z okoli 60 hišami in pri vsaki drugi je poklicni voznik C ali D kategorije. Ti šoferji so se pred kratkim spet sestali na šoferskem pikniku in s tem proslavili svoj dan. Najprej so se pomerili v streljanju z zračno puško, skokom z mesta v daljavo ter znanjem iz cestnoprometnih predpisov. Najboljši rezultat je dosegel Marjan Irgolič, ki je prejel prehodni pokal. Med veselim delom, navzoči so bili tudi družinski člani, pa je bilo več šaljivih iger. J. Kos Stopil v 100. leto Pred nedavnim sta člana izvršnega odbora Društva upokojencev Gornja Radgona na domu obiskala najstarejšega člana — upokojenca Alojza Adaniča iz Ljutomerske ceste v G. Radgoni, ki je stopil v 100. leto starosti. Ob skromnem pozornem darilu sta mu zaželela mnogo zdravja in srečanje čez leto dni. Adanič je več let delal v radgonski vinski kleti, zadnje desetletje pa v radgonski opekarni, čeprav mu popuščata sluh in vid, se zelo rad pošali in najde odgovor na vsako vprašanje. Že 13 let je vdovec, brez otrok, zato urejeno živi v družinski skupnosti zakoncev Rožman, katerima Je izročil skromno posestvo. J.K. Delavci vodne skupnosti so konec lanskega leta začeli širiti strugo Ledave pri Be-nici. Dela se bodo letos nadaljevala, utrdili bodo oba bregova potoka. Benica, ki je bila v preteklosti velikokrat poplavljena, bo z ureditvijo Ledave dokončno rešena pred poplavami; tudi zato, ker so pred leti uredili obrambne nasipe ob Muri. Jani D. Jožef Gyurica iz Gornjega Lako-ša je že 10 let član Ribiške družine Lendava. Največ prostega časa nameni ribolovu. Pred kratkim je ujel 7 kilogramov težkega krapa. Lepa trofeja, kajne? L Pavšič Doktor pride! Šušljal se je že nekaj časa, toda zagotovo ni vedel povedati nihče. Kdo bo. od kod bo, da bi ga pa kdo že videl, tega si pa sploh ni bilo mogoče misliti. Vendar to sploh ni bilo pomembno. »Glavno je, da že enkrat pride, pa čeravno ne bo znal po naše, «, so modrovali, saj stalnega že dolgo niso imeli. Zboleti je bilo potrebno pač takrat, ko je kateri zdravnik delal. In sedaj je napočil čas stalnega zdravnika. »Doktora moramo zadržati pri nas. Moramo nekaj ukreniti.« Tako je preudarno dejal vaški predsednik tisto jutro v zbiralnici mleka, ko je bilo že povsem očitno, da zdravnik pride. In je nadaljeval: »Zdaj, ko ste večinoma tukaj, vam vsem povem, da napravimo akcijo in mu postavimo hišo.« Vsi so pametno misel sprejeli meneč: »Za školnika smo dali in za tajnika tudi. Za trgovca tudi in pravtako za živinozdravni-ka. Doktora pa najbolj rabimo!« Vse je steklo kot po maslu. Skoraj je steklo kot po maslu. Skoraj ni bilo hiše, da ne bi dala bora in tudi delavce so obljubili. Zdravnik je prišel, vaščani so uspeli. Stari Grabar, ki mu je bilo bliže grobu kot ambulanti, pa je pripomnil: »Prišel je s kolesom in staro torbo, v mestu ga bo selila vsa vas.« /toraham Tivadar Most v Šulincih Takole je zob časa načel most čez potok Merak v Šulincih. Pomanjkanje sredstev ne bi smelo biti izgovor za odlaganje popravila, saj lahko pride do nesreče. Milan Gašpar Najstarejša bencinska črpalka v Lendavi je prav sredi mesta in nemalokrat predmet hudih razprav občanov, zlasti ko se na njej zgosti promet in domala zapreta obe cesti ob črpalki. Zgrajena je bila v času, ko motorizacija še ni bila tako razvita. Danes pa dejansko postaja ozko grlo, še posebno ko se na njej ustavita dva tovornjaka, včasih pa tudi avtobus' Zaradi večje varnosti v prometu bi bilo potrebno nekaj storiti. V Lendavi nekateri predlagajo, naj bi na tej bencinski črpalki lahko natakali samo osebnim avtomobilom, vsem drugim pa na bližnji v D. Lakošu. J. D. VESTNIK, ZU. AVGUSTA 1987 STRAN 11 VETERINARSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA RAZPISUJE na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo diplomiranega veterinarja z opravljenim strokovnim izpitom — da imajo 5 let prakse diplomiranega veterinarja —- da imajo organizacijske sposobnosti — da pri svojem delu uveljavljajo načela samoupravljanja in socialistične morale — da imajo pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Veterinarska postaja Murska Sobota, Lendavska 27 z oznako »za razpisno komisijo«. 0 izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku, določenim v Samoupravnem splošnem aktu. znak ki vam daje ig\ GARANCIJO kvalitete žgjgr *•*•*•*.* SZOLAC»E SERVIS & CO PTUJ SLAVKO FURMAN — PTUJ pri Železniki postaji HAJDINA generalna popravila vseh mamk zamrzovalnikov m MaHov ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE UNIVERZALNI ZAPIRALNIK ZA Doma vloženo sadje in zelenjavo ali doma narejen sok boste v steklenice oz. kozarce pravilno in z lahkoto zaprli z univerzalnim zapiralnikom. Potrebujete še aluminijaste pokrovčke za kozarce ali kovinske zamaške za steklenice. UNIVERZALNI ZAPIRALNIK IZDELUJE IN PRODAJA JOŽE PENCELJ, ŠENTRUPERT 17, GOMILSKO, tel. (063) 701-394 Obisk na Kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni lahko izkoristite za ugoden nakup univerzalnega zapiralnika. Osnovnošolski vzgojnoizo-braževalni zavod Murska Sobota, Trstenjakova 73, na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: Šolskega psihologa, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas. Začetek dela po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v tajništvo zavoda. Goljufivi trgovec UNZ Murska Sobota poziva oškodovane kupce, da se oglasijo na Upravi za notranje zadeve. Delavci UNZ Murska Sobota zbirajo obvestila o prodajalcu v trgovini DO PANONIJA v Murski Soboti, ul. Štefana Kovača (nekdanje avtobusne garaže). Prodajalec je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja goljufije. Kupcem je prodajal gotove izdelke in rezervne dele iz proizvodnega programa DO PANONIJA in jim je na pa-ragonskih blokih zaračunaval občutno višje prodajne cene od dejanskih. UNZ Murska Sobota poziva kupce, ki so v obdobju od januarja do julija 1987 nakupovali v tej trgovini, naj se s paragonskimi bloki oglasijo osebno na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, Arhitekta Novaka 5, ali pa po pošti pošljejo paragonski blok z navedbo svojega točnega naslova zaradi ugotovitve škode. O rezultatu bo vsak kupec obveščen. UNZ MURSKA SOBOTA stihi: UNIKOMERC Amruševa 10 41000 ZAGREB Telefon: (041) 435 444 GENERALNI ZASTOPNIK FIRME ANDREAS STIHL ZRN Največji specializirani izdelovalec motornih žag RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO motorne žage STIHL, škropilnice, motorne kosilnice, verige, meče in ostale rezervne dele KONSIGNACIJA TAKOJŠNJA DOBAVA PO VPLAČILU 25. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM GORNJA RADGONA razstavni prostor št. 511, pred halo C, telefon: 74 761 XR AIFFHSENX hitro postrežemo in svetujemo ' RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG — KLOCH Za vse-denarno poslovanje - ZAMENJUJEMO VSE VALUTE PO NAJUGODNEJŠEM TEČAJU BANKA PRIJAZNIH LJUDI Pokrajina je bila rahlo valovita, strnjeni brezovi gozdovi, vmes pa pašniki s samotnimi kmetijami, okrog katerih so živahno poskakovali telički. Tu ni bilo asfalta, pa niti prahu ne. Ob robu ceste so bile pisane cvetlice, od samotnih hišic pa se je slišalo lajanje psov, ki so bržkone slišali ropot avtomobila in zavohali tujce. Kmalu smo spet našli pravo cesto, ki nas je naglo vodila proti Botnijskemu morju in mestu Ouiu. Na koncu ravne ceste pred nami je še zmeraj lebdelo sonce. BiH smo ga veseli, manj pa nam je bila všeč čudna svetloba, ki so jo oddajati vodoravni žarki, da nikakor nisi mogel opaziti nasproti vozečega avtomobila. Taka nevarnost je dostikrat prežala na nas. Ob tej uri pa je bila doma že trdna tema, o tem sploh ni nihče več dvomil. Počasi smo se morati privajati novemu redu dneva. Pri Botnijskem morju smo spet počivali, pravzaprav pa je bita to bitka s komarji, na katero pa nismo biti pripravljeni. Čeprav si se zamotal v spalno vrečo, so tako glasno brenčati, da nikakor nismo mogli zaspati. Blizu Murmanska Smer potovanja je bita še zmeraj strogi sever. Za nami je bilo že tundrsko mesto Rovaniemi in od tu naprej tudi na sto kilometrov nismo srečati žive duše. Prvič pa smo zagledali severne jelene, ki so se brezskrbno pasti po obronkih tundre. Mi pa smo poskakali iz avtomobila, oboroženi s fotoaparati, kot bi naleteti na največje čudo, ujeto v zanko. Jeleni pa so se, ne meneč za naše ropotanje s fotoaparati, brezskrbno pasti naprej. Tudi vreme nam je začeto počasi obračati hrbet. Na nebu so se poditi težki oblaki in vse je kazalo na dež. V mestu Ivalo ob jezeru Inare smo zagledali moder smerokaz z velikim belim napisom — MURMANSK 303 km. Zamikalo nas je to severno mesto, vendar je. bilo za nas zaenkrat nedosegljivo. Zdaj smo bili nekako sredi Laponije in zavili smo ravno v nasprotno smer od Murmanska, proti Norveški. Neznane rečice so drle po tej divjini in nosile s seboj grušč in suhe odlomljene veje posušenih borovcev. Tu pa tam se je našel kak vztrajni Laponec in namakal trnek v razbesnelo vodovje temne reke. Začelo je deževati. Ozračje se je tako občutno ohladilo, da smo samo čakati, kdaj bo začelo deževati. Na skrajnem evropskem severu lahko pričakuješ tudi to pa čeravno je sredina poletja. Še isti dan smo namenili priti do norveškega mesta Karsjok ob reki Karasjoki. Finsko-norveška meja, včasih sploh nisem vedel, če ti dve deželi mejita, spet majhno presenečenje. Na mejo med deželama te opozori le napis in plapolajoči zastavi obeh dežel. Ozka cesta se je vijugala vzporedno z rečico Karasjoko in nenadoma se je pred nami pojavilo skrivnostno mestece Karsjok. V mesto smo se pripeljali skoraj neopazno in šele tam ugotovili, zakaj tak mir in zakaj ni na cesti žive duše. Bita je namreč nedelja. Ra zen ene gostilne, okrog katere so se nizate lesene pisane hišice, je bilo vse zaprto. V skromni gostilni smo se tudi mi z večernim obrokom skromno obnašali. Ugotoviti smo, koliko vetja Norveški denar, nato pa poiskali še sebi prijeten kotiček na vzpetini za mestom. Celo milo noč so nas spet nadlegovali prekleti komarji, na našo nesrečo pa se jim je pridruži! še boter mraz. Poslednji je bi! zdaj naš največji sovražnik in prav nič mu ni bilo mar, če smo mi iz toplih južnih krajev. Med lovci Nespočiti in premraženi smo rili še naprej na sever; še sreča, da nas je kmalu ustavilo morje, sicer bi se znašli na severnem polu. Čez vse višje planote smo se bližali prvim fjellom, ob katerih so se globoko v notranjost zajedali fjordi. Tu smo se prvič srečali z lovci na jelene. I/ sezoni, ki traja le nekaj mesecev, prodajajo svoje trofeje radovednim turistom. Prodajajo vse losove dele, razen mesa seveda. Cela družina sedi v šotoru okrog ognja, ko pa zaslišijo ropot avtomobila, se prikaže cela procesija. Tudi sedaj so biti vsi zunaj, kot na ukaz. Otroci v pisanih oblekcah radovedno skačejo okrog avtomobila. Bojan jim je ponudil nekaj zavojčkov bonbonov, smeje so vzeli in se veselo zakadili proti šotoru. Možje ostanejo navadno v šotoru in pazijo na ogenj. Žene pa, kot spretne trgovke, v dolgih modrih oblekah z rdečimi obrobki sramežljivo ocenjujejo tujce in ugibajo, kako uspešna bo kupčija. Za nas je bila spet uspešna, liter slivovke smo zamenjali za veliko jelenovo kožo. Ugodna kupčija, kajne? To so skromni in zadovoljni ljudje, s tem pa ni rečeno, da se ne vozijo z avtomobili. Njihove postojanke so v glavnem ob pomembnejših prometnih žilah. Prvo mesto ob fjordu je bi! Lakselv, fjord pa se je imenoval kar Najsevernejše naselje Evrope — Nordkapp Laksefjord. Vožnja po skrajnem severu je bila napeta. Cesta se je ožila in vozilo jo je čedalje bolj občutilo. Ob Posangenfojordu smo drveli proti mestu Kafjord. Čuden dan je bi! danes, verjetno zato, ker smo od njega veliko pričakovali. Prepričani smo bili, da prav danes dosežemo severni rt. Rahlo je deževalo. Črne megle so segale od morja do golih vrhov. Tu se črede losov skoraj udomačene. Živali verjetno vedo, da so strogo zaščitene v tem letnem času in zato se brezskrbno sprehajajo kjerkoli po cesti, kakor se jim pač zazdi. Če kdo katerega povozi in ga pri tem zaloti milica, bo poleg svoje škode mora! plačati še visoko kazen. Verjetno je le na tak način možno ohraniti to živalako vrsto. V mestu Kafjord smo poldrugo uro čakali na ladjo, kajti severni rt leži, na otoku Magaroy, kjer pa je ie eno večje naselje, Honingswag, in dve komaj omembe vredni, Skarsvag in pa Gjosvaer. Sicer pa ne vem, zakaj sploh naštevam mesta; ja, mi bi si ob njegovi izgovorjavi skoraj polomili jezike, še sreča, da jih nismo prevečkrat uporabljali. Če pa se kdo hoče prepričati o njihovem obstoju, naj jih poišče, vendar ie na dobrem zemljevidu. Prvič na severnem morju Po nestrpnem čakanju smo se končno vkrcali na ladjo, spet med same Nemce. Ladja je nalgo plula proti slikovitemu mestecu Honings-vag. Na južnem pobočju zelenega hriba so od vrha do morja raztresene pisane hišice. Človek se podzavestno vpraša, kaj neki počnejo ti prebivalci tu sredi divjine in viharjev. Srečevali smo male barkače, s.katerimi so se odpravljali metat mreže in tako lovit vsakdanji kruh. Z boka je tako močno pihalo, da si se zunaj, na krovu ladje, moral krepko držati za ograjo. Ladja se je v enakomernem ritmu dvigovala in spuščala. Kljub vremenskim nevšečnostim smo se srečno izkrcali na najsevernejšem evropskem otoku Mageroy, v naselju Honingsvag. Naselje ni imelo cvetočih vrtov in ograj, ker to tu ni potrebno in ni mogoče, je pa bilo zgledno urejeno in čisto. Tu je sedaj, ko je bil pomladni čas, življenje teklo povsem normalno, samo da so se domačini prevažali z malo boljšimi vozili kot mi. Pa nič čudnega ni bilo za njih, če so našli v trgovini sveže banane, ananas ali pa češnje, celo kivi. Po vsem tem smo sklepali, da je njihov boj z morjem uspešen. Le še dobrih trideset kilometrov nas je ločilo od našega cilja na severu. Od tu naprej pa smo se premetavali po slabi in ozki cesti. Dvigali smo se in spet spuščali do morske gladine. Povsod črni skrilasti skladi, le tu in tam se je našel šop trave. Razbesnela voda pa je kar naprej neutrudno pljuskala ob skalnate skladovnice. Pred nami je bil cilj — Severni rt (Nordkapp). Nanj se ne da priti zastonj, morali smo plačati vstopnino. To je pa od site. Pripelješ se čez štiri tisoč kilometrov, potem pa še moraš odšteti 15 kron, da lahko stopiš na cilj. Ogorčeni smo bili nad takim početjem in sklenili, da bomo pozneje v Oslu protestirali pri norveški vladi. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 12 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1887 Še sd velike možnosti maloobmejnega turizma v Pomurju 35 let Zvezde v Murski Soboti Brezcarinske trgovine zaživele V ZAČETKU LE DEVET ZAPOSLENIH V Pomurju imamo kar tri brezcarinske trgovine. V minulem letu jih je Kompas Jugoslavije odprl v Gornji Radgoni, Gederovcih in na mejnem prehodu z Madžarsko v Dolgi vasi. V kratkem se nam obetata še dve podobni trgovini v Moravskih Toplicah in v hotelu Lipa v Lendavi, odprl pa naj bi ju BRODOCOMERS. Ker je dandanes popularno tudi poslovanje »usluga za uslugo«, je pač Kompas odpadel. Zaradi teh trgovin pa promet v obmejnih brezcarinskih trgovinah ne bo nič manjši, menijo odgovorni na Tozdu Mejni in turistični servis, ki ima sedež v Gornji Radgoni. V Hotelskih trgovinah lahko kupujejo le tujci, medtem ko so kupci v trgovinah na mejnih prehodih tudi domači potniki, če imajo s sabo potni list in bančno potrdilo o dvigu deviz. Poslovodkinja Katarina Soke in prodajalka Zdenka Halanarec si želita več kupcev v brezcarinski trgovini v Dolgi vasi. Mogoče bo pomagala razstavna vitrina? MISLILI, DA SPADA K CARINSKI STAVBI Aprila 1987. leta je bila kot zadnja izmed treh brezcarinskih trgovin odprta dolgovaška. Obdana z bodečo ograjo, z vhodom obrnjena proti Madžarski ter brez reklamnih napisov ali vitrin (na velikem parkirnem prostoru je edina reklama senčnik) je večkrat spregledana. Mnogo Nemcev in Avstrijcev, ki potujejo čez ta mednarodni mejni prehod naprej proti jugu, bi se rado ustavilo v brezcarinski trgovini — vemo, kako preračunljivi so zahodnjaki in kako radi sežejo po kakovostnih žganih pijačah in tobaku. Tudi samo smo se prepričali, da je res tako. S Tatjano Drexler, pomočnico vodje poslovne enote za trgovino in turizem, sva se ustavili pri avtomobilu s hanoversko (nemško) registracijo, ki je čakal na carinski pregled. Ko sta potnika izvedela, da je tukaj trgovina z ugodno izbiro, službeno potujejo čez mejo in se že po navadi ustavijo v trgovini. Izvedeli smo, da je vseeno, če kupiš pollitrsko steklenico ali tako, ki drži 4,5 litra. Steklenica je steklenica, pravijo na carini, čez mejo pa lahko neseš steklenico žgane pijače. in koliko v trgovinah, kjer ni davkov in carine (za določene izdelke), se bo kaj hitro odločil za (v svetu že dolgo popularni) Duty Free Shoop. Delo v takih trgovinah je zelo zahtevno, poleg obveznega znanja tujega jezika, obvladovanja svoje stroke ter dela z ljudmi, so morali vsi obiskati tečaje v Ljubljani za delo z računalniki. Celotno poslovanje poteka preko sodobnih računalnikov. V začetku so ponujali predvsem konsignacijsko uvoženo blago, ki naj bi bilo najboljše kakovosti, v zadnjih mesecih pa so na police dali tudi kakovostno izvozno domače blago, na primer kavo, peneče se vino, slivovko, zlatnino in drugo. Po kakovosti bi se že lahko primerjali z ostalim blagom, ne pa tudi po embalaži. In kot je dejala Tatjana Drexler: dandanes kupujejo ljudje tudi z očmi. KAKO RAZVITI MALOOBMEJNO SODELOVNJE Gornja Radgona - Radkers-burg, mesti s podobno zgodovino, vsaka na svoji strani Mure, pa vendar s podobnimi cilji. Tako v avstrijski Radgoni kot v gor-njeradgonski občini upajo na razvoj turizma. V Radkersburgu načrtujejo gradnjo turističnih zmogljivosti i v Gornji Radgoni upajo, da bodo imeli kaj koristi od tega tudi trgovine in lokali na tej strani. Podobno je obrnjeno — avstrijski trgovci so veseli, če so hoteli v Radencih, Gornji Med najpomembnejšimi gostinsko-turističnimi organizacijami v Pomurju, predvsem pa v Murski Soboti je, tozd Zvezda DO Radenska. Čeprav se ne morejo pohvaliti z blestečimi finančnimi rezultati, je bilo njihovo poslovanje v minulih 35 letih kar ugodno, saj to navsezadnje dokazuje tudi razvoj Moravskih Toplic. Kolektivu Zvezde v letu 1960 gre zahvala, da je v Moravcih zraslo moderno in v tujini zelo cenjeno zdravilišče. Zvezda je bila nosilec razvoja zdravilišča v najtežjih razvojnih časih, pri tem pa je bila zelo pomembna tudi močna volja okrog 170 zaposle- nih, ki so se združili v samostojno temeljno organizacijo združenega dela. Tozd Zvezda je še danes ponosen na uspehe Naravnega zdravilišča. V tozd Zvezda spada danes 18 enot združenega dela. V minulih letih poslovanja, ki so bila včasih Kje so lokvanji iz Negovskega jezera? »Rešil sem lokvanje pred uničenjem, toda če bi jih spet radi zasadili v Negovskem jezeru, jim jih z veseljem dam,« pravi Anton Kramberger iz Radvenec. bolj in včasih manj uspešna, je nekaj prelomnic. Leta 1962 so na primer odprli novi lokal Expres bife (danes ima lepše ime — Kavarna Jelša) ter končali prizidek hotela Zvezda s 60 ležišči. Pomembno je tudi leto 1965, ko je Zvezda prevzela zastopstvo Laškega piva, iz česar se je razvil Prodajni center, ki ustvari največ dohodka, saj oskrbuje s pijačami skoraj vse zasebne in družbene lokale v Pomurju. Leta 1970 je bil zgrajen Motel Čarda Martjanci, ki je pomenil velik korak naprej v izboljšanju takratne gostinske ponudbe. Prav tako bi lahko med pomembne letnice šteli letošnje, 1987. leto. Prekmurski hram, ki so ga odprli pred kratkim, pomeni popestritev in obogatitev enolične gostinske ponudbe v Murski Soboti in vsej pokrajini. Tozd Zvezda je torej začel poslovati (ustanovil ga je Občinski ljudski odbor) 1952. leta z devetimi zaposlenimi, sedaj pa je samo v enoti Prekmurski hram čez 40 zaposlenih. V njem so trije lokali — točilnica, restavracija in slaščičarna. Nekatere stare objekte je pač treba »odpisati«, tako sta prišla na vrsto tudi stara Benki-čeva gostilna in Slaščičarna Zvezda v centru mesta Murska Sobota. Tačas obnavljajo točilnico na soboški tržnici, še letos pa naj bi obnovili in razširili kuhinjo v Gostišču Zvezda v Beltincih ter odkupili in razširili kuhinjo v Gostišču Zvezda v Beltincih ter V brezcarinsko trgovino v Gederovcih vse pogosteje zahajajo tudi domači kupci, tujci pa radi posežejo tudi po kakovostnem blagu, ki ga izdelujejo pomurske OZD. Lokvanj, ta lepi cvet, po katerem je slovelo Negovsko jezero, je ob izpustitvi vode doživel prav klavrno usodo. Pozabili so nanj. Voda je odtekla, dno se je sušilo, lokvanji pa veneli. Toda vsi niso pozabili na to čudovito vodno rožo. Anton Kramberger, ki pravi sam zase, da pozna vse hiše in vse ljudi tam okrog, je velik ljubitelj rož. Eni imajo pač za hobi pijačo, jaz pa rože, nam je dejal. Ob hiši v Radvencih ima majhno jezero, kaj jezero, mlako, široko bo dal le tistim, za katere ve, da imajo radi rože. In če bo kdo hotel imeti lokvanje za Negovsko jezero? Da, to uslugo pa bi z veseljem naredil. Saj sedaj temu jezeru res nekaj manjka. Bernarda Peček odkupili in obnovili bife v Bogojini. Do konca srednjeročnega obdobja jih čaka kar nekaj večjih naložb, in sicer razširitev prodajnega centra in posodobitev voznega parka, nadomestna gradnja kioska na avtobusni postaji in gradnja lokala v Kocljevi ulici v Murski Soboti. Bernarda Peček PICA - ŽAR - RIBE - SOBE - TERASA S sejma na poti domov. Za osvežitev in potešitev GOSTILNA LOVSKI DOM, CANKOVA Zmerne cene Peter Belak rad dela v brezcarinski trgovini v Gornji Radgoni, čeprav je včasih kar tesno. Mnogo turistov, ki potujejo čez radgonski mejni prehod, se rado ustavi v trgovini. DOMAČINI NISO VEDELI, DA LAHKO TUDI KUPUJEJO V začetku februarja je bila uradna otvoritev trgovine na mednarodnem prehodu v Gederovcih. Poslovodja Božo Fridrih nam je povedal, da so bili v začetku kupci predvsem Avstrijci, saj domačini niti niso bili obveščeni, da lahko tudi sami kupujejo v brezcarinskih trgovinah, če imajo potrdila o dvigu deviz. Ker so bili do sedaj navajeni le na hotelske brezcarinske trgovine, kjer lahko kupujejo le tujci, se niti niso zanimali za pestro ponudbo. Vendar — kdor kupuje v devizah in preračuna, koliko bi za cigarete, radio, kozmetiko in kaj podobnega moral odšteti na primer v avstrijskih trgovinah Radgoni in Murski Soboti polni, če prihaja v Pomurje veliko izletnikov, saj se večina teh napoti tudi čez mejo. Lahko torej trdimo, da neke vrste nenačrtno sodelovanje na področju turizma obstaja že sedaj. Ali bo nastalo kdaj tudi pravo poslovno sodelovanje, ki bo obojestransko koristno? V radgonski brezcarinski trgovini jih še vedno najbolj moti neprimerna lokacija, saj je na izstopni desni strani, kar zavaja marsikaterega potnika. Od domačega blaga - prtov, rut, robčkov, očal, kave in podobnega sicer ni dobička, je dejal Peter Belak, kljub temu pa pripomore k večji izbiri in pestrosti ponujenega. Razen v dol-govaški trgovini, kjer pa se promet iz dneva v dan izboljšuje, devize kar dobro pritekajo. Bernarda Peček sta brez pomislekov zavila na parkirni prostor. Kupila sta dve steklenici žgane pijače in še nekaj drugih drobnarij. Ko smo ju vprašali, kako da nista opazila trgovine, sta dejala, da sta bila prepričana, da spada ta stavba k carinskim poslovnim prostorom. Poslovodja trgovine je Katarina Stike in tako kot tudi drugi zaposleni zelo dobro govori madžarski jezik. Prav tako zelo dobro pozna želje in zahteve madžarskih kupcev, vrsta blaga je prilagojena njihovim željam, samo ... do trgovine bi jih morali pripeljati, je dodala. Včasih mine dopoldan, pa še ni nobenega kupca, prav to uro, ko sva bili na obisku, pa je bilo kar precej tujih in domačih kupcev. Veliko je tudi trgovskih potnikov, ki Mercator - Univerza! trgovina na drobno, p. o. 69220 Lendava, Partizanska 22 tel.: n.C. (069) 75110. 75113. 75112. 75141 Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja dela in naloge za nedoločen čas NATAKAR v bifeju Gaberje Pogoji: — natakar ali natakarski pomočnik — 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na zgornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izidu objave. nekaj kvadratnih metrov. Ker jo polni izvir, goji tudi ribe, vodo pa lahko uporabi tudi za gašenje. Tako se je Anton spomnil na prelepe lokvanje v Negovskem jezeru. Vode ni bilo že več kot leto, zato je imel bolj malo upanja, da bo sploh še kaj lokvanjev. Našel jih je, skoraj posušene; ker imajo dolgo steblo, so bile korenine še »pri življenju«. Najprej je nabral napačne, divje, nato pa ga je znanka opozorila in mu pokazala, kateri so tisti pravi. Domov je prinesel pet lokvanjev. Po dveh letih se v njegovem majhnem ribniku bohoti veliko cvetov, med njimi je tudi eden rožnate barve, ki ima spet svojo zgodovino (dobil ga je v Volčjem potoku, oziroma je vzel korenine, ki so plavale na gladini in tako pravzaprav lokvanj rešil pred učinenjem). Ni vseeno, kako lokvanj posadite, smo zvedeli. Anton je dal korenine v košaro iz šibja, natrosil vanjo zemlje, za uteži je vzel opeko, prepletel košaro s šibjem še zgoraj (da ne bi odplavale na površje) in vse skupaj potopil v mlako. Že po dveh tednih je priplavalo (zraslo) steblo do gladine. Lani je bilo le nekaj cvetov, letos pa jih je kar precej. Nekaj jih je tudi podaril, vendar pravi, da jih vsakemu že ne bo dal. Lokvanje ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE, p. o. MORSKA SOBOTA ■ . Regnemer Adolph ABC POMURKA Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, Murska Sobota Štefana Kovača 40 OBJAVLJA na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev NAZIV ŠTEVILO IZKL. CENA 1. osebni avto ZASTAVA 750, let. 1981 2. 3. 4. 5. 6. 7. osebni avto ZASTAVA 750, let. 1981 (poš.) osebni avto R 4 TL, let. 1981 traktor FERGUSON 35 kosilnica RAPID puhalnik za seno peč za central, kurj., 100.000 kcal 1 250.000,— 1 1 1 1 1 1 250.000,— 350.000,— 2,000.000-300.000^ — 50.000,— 200.000,— Javna dražba bo v nedeljo, 23. 8.1987, ob 9. uri na dvorišču DO. Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen uro pred dražbo. Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe 10-od-stotni polog od izklicne cene osnovnega sredstva. V ceno ni vračunan prometni davek. Radenska vabi od 20. do 29. avgusta na DNEVI KITAJSKE KUHINJE v restavracijo Vikend v Radence. Poleg odličnih kitajskih jedi vas čaka letos še presenečenje. Vabljeni SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA AVTOMOBILSKE DELE1 Deli za motorje-avtomobilski material-prodaja na veliko-prodaja na drobno 6020 GRAZ, Lendplatz 1 —3 tel.: 6043 316 01 37 56, telex: 311280 E020 GRAZ, Waagner—Biro Strasse 3 tel.: 0043 316 52 3 88 Vse za mehanike, prevoznike, kmetijske pridelovalce in taksiste — čistilniki zraka — bati — verige, glavne in leteče — ležaji, ventili — tesnila, kroglični ležaji — diskaste ploščice — deli za zavore — čeljusti, križni členki (Zglobi) — sklopke, vodne črpalke — klinasti jermeni - svečke BOSCH in CHAMPION — olje, kemijska lepila — deli iz pločevine — žage in škropilnice STIHL — rezervni deli in ves drobni pribor — blažilniki — orodja — halogenske žarnice 12 V, 60/55 W,H 4 — halogenske žarnice 12 V,55 W,H 1 V zalogi imamo tudi rezervne dele za vse vrste vozil MERCEDES VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 13 sodeluje na 25. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 21. do 30. avgusta letos. Pričakujemo vas v hali F, razstavni prostor št. 409, kjer boste lahko po UGODNIH CENAH kupili naslednje izdelke iz našega proizvodnega programa: — emajlirano posodo — radiatorje — trajnožarne peči — kopalne kadi za etažno centralno ogrevanje — splakovalnike za wc Prav tako vas vabimo, da nas obiščete na zunanjem razstavnem prostoru št. 554 (poleg hale F) kjer razstavljamo: — silose (za žitarice, za lesno industrijo in plastiko) — zabojniško (kontejnersko) skladišče vnetljivih snovi KSVS — specialne zabojnike (kontejnerje) — kesone za smeti — kotalni prekucnik PRIČAKUJEJO ITehnostroj Ljutomer vabi kmetovalce . in trgovske organizacije na ogled I I razstavljenih izdelkov na razstavnem । prostoru Agrosa I | na radgonskem sejmu. | I - RAZSTAVLJALI BOMO PRIKOLICE INTEGRAL I 1 NEGA SISTEMA Z RAZLIČNIMI NADGRADNJA 1 IMI NA UNIVERZALNEM PODVOZJU S 4 IN | 15 TONAMI NOSILNOSTI. I ■ - OGLEJTE Sl TUDI OPREMO ZA PREVOZE ZA | I POTREBE VINOGRADNIŠTVA. ■ I — 25. IN 26. AVGUSTA VABIMO NA PRAKTIČNI I * PRIKAZ UPORABE VINOGRADNIŠKE OPREME I IN NOVOSTI IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA I 9 PROGRAMA. 1 L_____________________________________J MORAVSKE TOPLICE VABIJO! KOPALIŠKE USLUGE: — štirje bazeni s termalno vodo — dva bazena z ogrevano sladko vodo — kadne kopeli s podvodnimi masažami — stalna zdravniška služba in fizioterapija — novost: akupunktura SPECIALITETE HIŠE: — puranov nadevani zrezek — moravski medaljon — prekmursko nabodalo — pikniki v naravi REKREACIJA: — trimska steza — odbojka — mali nogomet — izposojevalnica koles ribolov v bližnjem ribniku — izleti RAZVEDRILO: — glasba — družabni večeri POSEBEN POPUST ZA ORGANIZIRANE SKUPINE IN UPOKOJENCE ! STRAN 14 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 šport MHV NEDELJO KONJSKE DIRKE V GORNJI RADGONI MB ’ Izredno močna udeležba ■ Konjeniški klub Ljutomer organizira v sodelovanju s Pomurskim sejmom in za njegov pokal v nedeljo, 23. avgusta, na hipodromu v Gornji Radgoni velike kasaške dirke. Zanje vlada veliko zanimanje, saj organizator niti ni mogel sprejeti vseh prijavljenih konj. V vseh petih dirkah pa jih bo nastopilo po 12, kar pomeni, da bo dirka zelo dobro zasedena. V dveletnem in triletnem prvenstvu Slovenije so morali med triletniki odpovedati tri, med dveletniki pa celo štiri konje. V najhitrejši dirki za veliko nagrado sejma je vprašljiv nastop letošnjega zmagovalca jugoslovanskega kasaškega derbija Duene MS in tretjeu-vrščenega Adonisa MS iz hleva Marka Slaviča iz Ključarovec, ki naj bi v tem času tekmovala na Dunaju. Prav tako ne bo nastopil Lahor II, ki se, kot kaže, boji močne slovenske konkurence. Sicer pa bo na dirkališču vsa slovenska elita. Nastopili bodo Calipso, drugi v nedavnem derbiju, uvoženi žrebec Ma-daun iz ZR Nemčije s časom 1: 17, na novo prihaja na dirkališče pred dnevi uvoženi Calfrost, ki ima celo kilometrski čas 1:15,6, pa Eli, Fita, Parnas, Fit Avia itn. To bo torej gotovo ena najboljših dirk letos v Jugoslaviji. Celo zanesljivo je, da boljše dirke ljubiteljem kasaškega športa ne bo mogel ponuditi noben klub. Dobro zastopstvo je tudi med dveletniki, kjer je med favoriti Duvan MS z Markom Slavičem, ki je nedavno v Subotici dosegel najboljši čas letos za dveletnike v Jugoslaviji (1:24,1), med favoriti pa so še Leostina z Brankom Puharjem iz Veržeja, Fiirst Matevža Krušiča in Aza z Brda. Med triletniki domačini letos nimajo močnih zastopnikov. Še najmočnejši je Larson Mirka Hanžekoviča iz Veržeja, ki pa verjetno ne bo mogel poseči po prvem mestu. Favoritka je Lady Lucy z Brda, ki je bila zmagovalka krožne dirke za prvenstvo Slovenije. Podlesek na SP Najboljši športnik Pomurja za leto 1986, Franc Podlesek, ki bo v novi sezoni nastopal za Rad- nički v Beogradu, je v nedeljo z jugoslovansko reprezentanco odpotoval na svetovno prvenstvo v Francijo. Od 19. do 22. avgusta bo skušal doseči kar najboljšou-vrstitev, tik pred odhodom iz ATLETIKA Pergarjeva tretja v SRS V Ljubljani je bilo posamično atletsko prvenstvo Slovenije za člane in članice. Med 200 tekmovalci so bili tudi predstavniki AK Pomurja iz Murske Sobote in se lepo odrezali. To še posebej velja za obetavno Manuelo Pergar, ki je v teku na 3.000 m s časom 10:58,30 zasedla tretje mesto in osvojila bronasto kolajno. V teku na 800 m pa je bila s časom 2:22,92 peta. Marija Števanec je v teku na 400 m in 800 m zasedla sedmi mesti, Edita Banfi pa je bila v teku na 1.500 m sedma in na 800 m deveta. V članski konkurenci je bil Bojan Šebjan na 100 m petnajsti, na 200 m pa sedmi. Grabarje v teku na 5.000 m zasedel šesto, na 10.000 m pa enajsto mesto. — ms — Murske Sobote je povedal: »Lani sem bil v Budimpešti četrti. Letos je želja za medaljo, toda v tej kategoriji — 74 kg — je največ tekmovalcev, zato bo konkurenca spet izredna. Sicer pa bo zadostna tudi uvrstitev do 6. mesta, ki pomeni normo za olimpijske igre v Seulu.« Skoraj zagotovo bo Franc Podlesek iz M. Sobote odpotoval 13. septembra tudi v Sirijo na sredozemske igre, kjer pa si želi zlato medaljo. Podleska smo tudi vprašali, zakaj se iz Kragujevca ni že letos vrnil v Mursko Soboto? »Bil sem pripravljen priti nazaj v Slovenijo pod minimalnimi pogoji, a mi žal tega nihče ni uspel uresničiti. Če ima človek do tega športa poklicni odnos, želi to tudi v obratni smeri, sicer je primoran iti tja, kjer so razmere najbolj optimalne.« Toliko o Francu Podlesku, ki bo po olimpijskih igrah v Seulu od Beograjčanov dobil izpisnico in bo imel spet proste roke. Tonček Gider NOGOMET Pokalne tekme Na območju Občinske nogometne zveze Lendava so odigrali pokalne tekme. Rezultati — Polana: Bistrica (2:2) 3:5, Zvezda: Petišovci 3:6, Olimpija: Nedelica 0:6, Panonija: Nafta B (1:1) 5:6, Graničar: Lakoš 0:3 (b.i.), Kapca: Mostje 1:12 in žitkovci: Kobilje 3:5. Pokal sodnikov Odrancem Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava je v Odrancih pripravilo nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati — Črenšovci: Polana 3:0, Odranci: Lipa.3:2, Lipa: Polana 6:1 in Odranci: Cren-šovci (2:2) 5:4. Vrstni red: 1. Odranci, 2. Črenšovci, 3. Lipa in 4. Polana. Na Tišini Dokležovje Nogometni klub Tišina je pripravil turnir, na katerem so sodelovala štiri nogometna moštva. Rezultati — Tišina: Bakovci 3:2, Dokležovje: Cankova 3:1, Cankova: Bakovci 4:2 in Dokležovje: Tišina (1:1) 5:3. Vrstni red: 1. Dokležovje, 2. Tišina, 3. Cankova in 4. Bakovci. fk Zmagi Mure in Maribora V Odrancih in Renkovcih sta gostovala slovenska ligaša Mura in Maribor ter prepričljivo zmagala. Mura je premagala Odran-ce s 5:1. Strelci — Kreslin 2, Savič, Graj in Trbovič za Muro ter Suč za Odrance. Maribor pa je premagal Renkovce s 5:0. RAZPORED TEKEM OBČINSKA A LIGA LENDAVA L kolo - 30. 8. 87 Mostje : Nedelica Bistrica : Nafta B Kobilje : Lakoš Petišovci : Polana II. kolo - 6. 9. 87 Nedelica : Polana Lakoš : Petišovci Nafta B : Kobilje Mostje : Bistrica III. kolo - 20. 9. 87 Bistrica : Nedelica Kobilje : Mostje Petišovci : Nafta B Polana : Lakoš MOTOKROS Kampuš nepremagljiv V Lenartu je bila peta dirka za državno prvenstvo x razredu do 80ccm. Spet se je izkazal domačin Boštjan Kampuš, ki je bil dvakrat najhitrejši in je, kot kaže, nepremagljiv. Tako je Kampuš osvojil novih 40 točk ter je že blizu republiškemu in državnemu naslovu. NAMIZNI TENIS Dva poraza V okviru priprav na novo sezono so Sobočani gostovali v Čakovcu in se pomerili z mladinsko reprezentanco Hrvaške, ki je tam na pripravah. Oba dvoboja so izgubili, od Sobočanov pa zasluži pohvalo za solidno igro le Žitek. Rezultati: HRVAŠKA-SO-BOTA I 19:17 (Žitek 5, Unger 4, Benkovič 3, Ori 2, Smodiš 2, Rihtarič 1) HRVATSKA II - SOBOTA II 21:9 (Gerendaj 4, Tratnjek 2, Tkalec 2, Sapač 1, O Žu-panek). M u 28. KOLESARSKA DIRKA PO POMURJU Med pionirji zmagal Simon Šooš POKAL NZS Visoka zmaga Nafte V tekmovanju za pokal NZS je Lendavska Nafta visoko premagala Pekre, kar z 8:1. Strelci: Hozjan in Pal po 2, Pintarič, Ga-špar, Žalik in Lukič po enega. Soboška Mura pa je v tem tekmovanju dva krat izgubila — med tednom z Dravinjo 0:1 in v nedeljo v Mariboru s Kovinarjem prav tako z 0:1. Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec je bil organizator 28. cestnokolesarske dirke Po Pomurju in devetega kriterija slovenskih mest. Na dirki, ki je potekala na 1,7 km dolgi krožni progi po ulicah Murske Sobote, je sodelovalo blizu 120 kolesarjev iz 12 slovenskih in hrvaških klubov. V pionirskih in mladinskih vrstah so sodelovali naši najboljši tekmovalci, medtem ko je bila zasedba v članski konkurenci skromna. Kljub vsemu pa je bila dirka zelo zanimiva in razburljiva, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Domačini so imeli zastopstvo le v pionirskih vrstah in med mlajšimi mladinci. Najbolje se je odrezal Simon Šooš, letošnji republiški pionirski prvak, ki je osvojil prvo mesto. Progo (8,5 km) je prevozil v času 14,26. Stanko Horvat je bil šesti, Simon Tbrner pa deveti. Pri starejših pionirjih je Dušan Hajdinjak zasedel osmo mesto. Zadravec je bil sedemnajsti, Ferčak pa dvajseti. Pri mlajših mladincih so tekmovali Gumilar, Šooš, Hajdinjak, Ferčak in Šoštarič, vendar niso osvojili točk. Mlajši in starejši mladinci ter člani so tekmovali za kriterij slovenskih mest. Sicer pa so zmagovalci 28. dirke Po Pomurju bili — pionirji: Šooš(Pomurje); st. pionirji: Ku-šek (Krka); ml. mladinci: Puš (Metlika), st. mladinci: Čemažar (Sava) in člani: Melanšek. F. Maučec IV. kolo - 27. 9. 87 Nedelica : Lakoš Nafta B : Polana Mostje : Petišovci Bistrica : Kobilje V. kolo — 4. 10. 87 Kobilje : Nedelica Petišovci : Bistrica Polana : Mostje Lakoš : Nafta B VI. kolo - 11. 10. 87 Nedelica : Nafta B Mostje : Lakoš Bistrica : Polana Kobilje : Petišovci VIL kolo - 18. 10. 87 Petišovci : Nedelica Polana : Kobilje Lakoš : Bistrica Nafta B : Mostje KAJAKAŠTVO Kovačič za las ob naslov prvaka Kajak-kanu klub Krško in Brodarska zveza Slovenije sta preteklo soboto uspešno organizirala republiško prvenstvo v spustu na divjih vodah za mlajše mladince in mladinke za leto 1987. Bilo je na reki Savi, in sicer od Bresternice do Krškega (3,5 km), udeležili pa so se ga tudi mladi kajakaši brodarskih društev iz Kroga in Bistrice in dosegli dokaj solidne uvrstitve. Tako je Roman Kovačič (BD Mura Krog), le za 11 stotink sekunde zgrešil naslov republiškega prvaka, njegov brat Simon pa je osvojil 6. mesto. Za Muro so tekmovali še Dušan Kuzmič (20. m.), Iztok Horvat (30. m.), Anton Škraban (31. m.) in Janez Gom-boši (37. m.). Med tekmovalci BD Bistrice se je najbolje odrezal Roman Graj, kije osvojil 12. mesto, Andrej Utroša je bil 14., Sandi Krampač 20. in Zvonko Gabor 32. V moški konkurenci (K—1, mlajši mladinci) je nastopilo 43 tekmovalcev. J. G. Nov občinski rekord Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila občinsko tekmovanje v streljanju z MK puško, na katerem je sodelovalo 47 tekmovalcev in tekmovalk iz 9 strelskih družin. V konkurenci mladincev je zmagala SD Tišina s 599 krogi pred Noršinci, 546, in Gančani, 534 krogov. Med posamezniki pa je bil prvi Re-brica (Noršinci) z 225 krogi pred Giderjem, 213, in Behkom (oba Tišina), 206 krogov. Pri mladinkah je Horvatova (Nor.) nastreljala 149 krogov, Rajnarjeva (ABC) po 109. Kot edina članica je Vogrinčeva dosegla 190 krogov. V tekmovanju članov je zmagala z novim občinskim rekordom SD Noršinci (Bukovec, Ba-laško. Horvat) s 722 krogi pred Panonijo, 687, in Gančani, 651 krogov. Najboljši posameznik je bil Bukovec z 247 krogi pred Balaškom (oba Noršinci), 245, in Turnerjem (Panonija), 243 krogov. ’ __ -■ _____ 40 LET KOLESARSKEGA KLUBA POMURJE ?” “UCK BELTINSKI KOLESARJI Z REPUBLIŠKIMI IN DRŽAVNIMI NASLOV! Po osvojitvi republiškega naslova za turiste — Miroslav Kavčič med posamezniki in KK Prekmurje med ekipami, so Beltinski kolesarji nadaljevali z uspehi tudi v letu 1986. Tokrat je prišel do veljave Jože Kavaš, ki je zmagal na tradicionalni dirki Po Pomurju, s katero so proslavili dvajsetletnico delovanja kluba, pred Mirkom Kavašem in Stankom Lešnjakom. Prvo mesto pa je osvojila tudi ekipa Prekmurja. Jože Kavaš je zmagal tudi na republiškem prvenstvu za turiste, pa tudi ekipa Beltinec je postala republiški prvak. Za prijetno presenečenje je poskrbel Stanko Lešnjek, ki je osvojil naslov republiškega podprvaka. Jože Kavaš pa je tega leta še zmagal na spominski dirki Zajc-Levicnik v Dolu. Naslednje leto Beltinčani niso bili tako uspešni kot v jubilejnem letu, saj je bil najbolje uvrščeni pomurski kolesar na dirki Po Pomurju, Mirko Kavaš, šele tretji, ekipa Beltinec pa druga, vendar so Beltinčani imeli smolo, saj je v tretji etapi Jožetu Kavašu počila guma na kolesu. Tretji mesti pa sta osvojila tudi Jože Kavaš na spominski dirki v Dolu in Mirko Kavaš na Rogovi dirki v Ljubljani. Tudi na državnem prven stvu za turiste ni šlo najbolje, saj je Jože Kavaš v Strmcu pri Novi Gradiški zasedel šele šesto, Mirko Kavaš osmo in Kavčič deveto mesto. Ekipa Prekmurja je bila druga za Rogom. Prizadevnim in zavzetim Beltinčanom pa ni zmanjkalo volje do dela, kar so potrdili uspehi v naslednjih letih. V letu 1970je bil KK Prekmurje-soorganizator zadnje etape 22. kolesarske dirke Po Hrvaški in Sloveniji, na kateri je sodelovalo 53 kolesarjev iz Italije, Madžarske, Avstrije in Jugoslavije. Zmagovalec dirke je postal Bilič iz Pulja. Ekipa Prekmurje je na republiškem prvenstvu turistov v Dolu osvojila naslov republiškega prvaka, med posamezniki je bil Stanko Lešnjek drugi. Jože Kavaš tretji in Mirko Kavaš šesti. Tudi na tradicionalni dirki Po Pomurju je zmagala ekipa iz Beltinec. V naslednjem letu se je izkazal Jože Kavaš, ki je na republiškem prvenstvu v Hrastniku zopet zmagal in drugič osvojil naslov republiškega prvaka, na dirki Po Pomurju pa je bil drugi. Na mednarodnem kriteriju okrog spomenika zmage v Murski Soboti, ki sta ga pripravila KK Prekmurje in KK Alpi iz Halla na Tirolskem v A vstriji, pa je Jože Kavaš kot najboljši po- murski kolesar med člani C zasedel šesto mesto. Da je bil v tem času Jože Kavaš v odlični formi, kažejo njegovi dosežki v letu 1972, ko je zmagal na dirki Po Pomurju, na spominski dirki Tr-šan—Vošpernik in na republiškem prvenstvu za turiste v Novem mestu, kar je bil njegov tretji republiški naslov. - -S"--5- Kolesarji iz Beltinec leta 1975. JOŽE K A VAŠ DRŽA VNI PRVAK Potem je prišlo jubilejno — petindvajseto leto delovanja kluba. ki je prineslo KK Prekmurje iz Beltinec največ uspeha. Trikratni zmagovalec dirke Po Pomurju in trikratni republiški prvak Jože Kavaš je zmagal še na državnem prvenstvu za turiste v Tuzli med 63 kolesarji in tako postal še državni prvak. Progo (60 km) je prevozil v času 1:34,30. Zlatko Devetak je bil trinajsti. Mirko Kavaš štirinajsti in Vlado Horvat štiriindvajseti. Udeležbo na državnem prvenstvu je beltinskim kolesarjem omogočila tovarna Beltinka iz Beltinec. Ob praznovanju 25-le-tnice se je KK Prekmurje preimenoval v KK Pomurje ter prejel zlato plaketo Občinske zveze telesnokulturnih organizacij Murska Sobota. Zlati plaketi sta prejela tudi Janez Sreš in Ivan Kavaš. Sicer pa so se tokrat Beltinčani že ponašali z 18 republiškimi naslovi med posamezniki in 9 ekipnimi ter 26 meddruštvenimi zmagami. Po teh velikih uspehih je zanimanje med mladimi za kolesarstvo naraščalo, tako da zaradi pomanjkanja koles v klub niso mogli sprejeti vseh, ki so to želeli. Več razumevanja pa so bili deležni tudi od drugih dejavnikov, tako da so si lahko v klubu kupili pet novih koles. Strokovno delo v klubu je v tem času vodil Janez Sreš. Za nadaljnji razvoj kolesarskega športa je bilo pomembno leto 1974, ko je KK Pomurje iz Beltinec razširil svojo dejavnost z raznimi akcijami, uvelja vil pa se tudi kot organizator kolesarskih prireditev. Tako so organizirali tri medklubne dirke, na katerih je sodelovalo 168 kolesarjev iz Slovenije, in pet klubskih dirk, na katerih je bilo 219 tekmovalcev. Posebej velja omeniti spomladanski ciklokros, ki se ga je udeležilo 78 kolesarjev. Sicer pa je bil klub aktiven predvsem pri množičnih akcijah, kot je: Danes kolesarimo, ki je pritegnila 850 udeležencev; z desetimi pionirji so sodelovali na Reviji mladih kolesarjev v Ljubljani. 96 kolesarjev je bilo na akciji soboškega Partizana Tisoč udeležencev peš in na kolesih, 28 kolesarjev je osvojilo športno značko Trim v okviru Spomladanskih in jesenskih dnevov telesne kulture, ki jih je organizirala OZTK Murska Sobota. Izvedli so tudi množičen kriterij, se udeležili enajstih medklubskih dirk s povprečno udeležbo šestih tekmovalcev, eden njihov član je sodeloval na devetih medklubskih dirkah. Klub je organiziral tudi prvenstvo osnovnih in srednjih šol ter množične kolesarske izlete v naravo. V tem času je torej kolesarski šport v Pomurju dosegel pravi razmah, množičnim akcijam pa so sledili tudi tekmovalni dosežki, ki bodo ostali zapisani v zgodovini kolesarskega športa. -----------------(nadaljevanje) VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 15 SOZD KEMA ED MARIBOR PIHIIQ TOVARNA kemičnih iII1UU IZDELKOV RAČE * izdeluje in prodaja priznana sredstva za varstvo kulturnih rastlin pred boleznimi, za zatiranje rastlinskih škodljivcev, za uničevanje plevela in druga. Za zatiranje škodljivih žuželk, proizvaja sredstva za predspomladansko škropljenje: folidol olje in oleodiazinon, za ostala škropljenja pa insekticide in akaricide iz skupine organofosfornih estrov, karbama-tov in drugih. Najbolj znani so: basudin 40, gusathion WP 25 %, folimat LC-50, lebaycid EC 50 %, actellic 50, dipterex SL 50 %, dikofol E 20, pinofon, pirimor WP-50, acrex EC 30, 5% in G 10%, volaton EC-500, — prašivo, karbaril 5 in meta- volaton G karbaril 5 systox-i. Zoper rastlinske bolezni izdeluje fungicide s preventivnim, nekatere pa tudi s kurativnim delovanjem: bayleton special* bayleton WP 25, bayleton EC 125, antracol BT, antracol combi, an-tracoi, bakreni antracol, dithane M-45, karathane, enovit M, euparen, delan, ^aycor 300 EC, captan 50, folpet 50, kupropin, pinulin, dodine S 65. INŠTALATER “™ KOVi SOZD KEMA K> MARIBOR PINOS IZDELUJEMO: OPREMO ZA KMETIJSTVO, TOZD PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV DIMNIKE Tel.: (062) 851-330, 851-161 Izdeluje tudi sredstva za dezinfekcijo prostorov, deratizacijo in listno gnoje< nje kulturnih rastlin MONTAŽA PROIZVODNJA PREVALJE, n. sol. o. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••e ZAHTEVAJTE CENIKE Vse informacije dobite: MPP Inštalater Prevalje, TOZD Proizvodnia-Prodaja, tel. (062) 851-161, 851-33P Velik je izbor herbicidov, sredstev za uničevanje plevela v poljedelskih kulturah, sadovnjakih, vinogradih in drugod. Ti delujejo zoper širokolistne, ozkolistne, enoletne, nekateri pa tudi večletne plevele kot so: gramoxone, reglone 14, atrapin, ustinex special, poundup, lasso EC, lasso combi, grasipan, alapin, sencor, aniten DS; betanal in betanal AM, goltix, goal, fusilade, trikepin promepin KS 50, tribunil WP 70. Zahtevajte prospekte in brošuro PRUSOV KLJUČ - s škropilnimi koledarji za posamezne kulture in opisom sredstev. - PINUS 62327 Rače Grajski trg 21 tel. (062) 608-240 tlx; 33-tBO TOVARNA kemičnih IZDELKOV RAČE SANITARNE ARMATURE ALUMINIJSKI ARMATURE f PRIHRANEK ENERGIJE - 1 PODALJŠANA ŽIVLJENJSKA DOBA k RADIATORJEV k aklimat - montažno zgotovljeni in tovarniško barvani radiatorji za sodobno centralno ogrevanje — klasične in enoročne armature za sodobno stanovanjsko gradnjo PRIHRANEK VODE IN ENERGIJE RADIATORJI IN OGREVALNE mARIBORSKA LIVARNA MARIBOR, OREŠKO NABREŽJE 9 Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni, kjer dobite vse informacije. INŠTALATER PREVALJE IZDELUJE: stojišča z rešetkami in za nastil, bokse za teleta, bokse za prosto zrejo, bokse za svinje, transporterje za spravilo gnoja — dvižne, pehalne in plužne. Izdelujemo pa še obloge za gradnjo silosov, za gnojne jame, pokrove in vratca za silose. PUJSKE STRAN 16 • VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota NA POMURSKEM SEJMU POSLUJE VSAK DAN OD 9. DO 17. URE KJE NAS BOSTE NAŠLI? Prejšnja leta je Pomurska banka poslovala v prostorih v neposredni bližini vhoda. Letos boste lahko vse dinarske in devizne posle opravili v naših novih prostorih v neposredni bližini lovske kočice! KMETIJCI! Izkoristite ugodno priložnost za nakup kmetijskih strojev OLT — Osijek do 31. avgusta 87 - PLAČILO V TREH OBROKIH Podrobnejše informacije vam bomo z veseljem dali v vseh prodajalnah s kmetijskimi stroji OLT Osijek in po telefonu (054) 24 277 ali pa nas obiščite osebno na MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU v Gornji Radgoni od 21. do 30. avgusta na našem razstavnem prostoru VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 17 /?V SALON POHIŠTVA Lesna industrija Idrija, n sol o 65281 Spodnja Idrija KAKO DO NOVE SPALNICE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo! Uprava doma učencev Štefan Kovač iz Murske Sobote obvešča vse učence in učenke, ki so se vpisali v dom, da so sprejeti in jih bomo nameščali 31. avgusta od 14. ure naprej. Starše in učence obveščamo, da imamo še prosta mesta in se lahko vpišejo. Istočasno obveščamo abonente, da sprejemamo naročila za kosilo. Če vaša septična jama (greznica) ne sprejema, ne absorbira fekalne vode, pokličite pooblaščeno podjetje BALKAN Balkan zagotavlja brezhibno delovanje greznic. Gradimo 30 odstotkov ceneje z garancijo za opravljeno delo. Postavljamo kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni in zasebni sektor. Gradimo nove septične jame s posebnimi materiali. Vse informacije dobite po telefonu 061/226 513, Ulica Milke Kerinove 15, LJUBLJANA. KOBAL Že znani izdelovalec hlevske opreme Štefan Kobal, Tacenska 90, Ljubljana, razstavlja tudi na letošnjem Kme-tijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni. Ob hlevski opremi razstavlja tudi novost — stroj za molžo ovac in koz z avtomatskim premikom. Jamstvo za kakovost izdelkov je 20 medalj in 2 pokala s sejmov v Novem Sadu in Gornji Radgoni. Za obisk na sejmu se priporoča Štefan Kobal, Tacenska 90, Ljubljana. ir machines belgium n IMP PANONIJA industrija kmetijske mehanizacije in montaže, M. Sobota, n. sol. o. IMP Panonija TOZD Blisk Murska Sobota objavlja JAVNO DRAŽBO rabljenih osnovnih sredstev: 1. 2. 3. 4. . 5. 6. 7. 8. Osebni avtomobil Renault 4 TLS, letnik 1977, registriran, vozen, izklicna cena 400.000 din Frikcijska stiskalnica (stanca) 1301, izklicna cena 500.000 din Merilni kovček za merjenje izgorevanja oljnih gorilcev za centralno ogrevanje, 2 kosa: izklicna cena 1 kos 400.000 din 1 kos 200.000 din Naprava za TiG varjenje, izklicna cena 150.000 din Stabilni vrtalni stroj, izklicna cena 100.000 din Žaga strojna, nekompletna, izklicna cena 50.000 din Električna rezilka Maja, izklicna cena 50.000 din Stružnica UDS Krušnik, izklicna cena 250.000 din Dražba bo v petek, 28. 8. 1987, ob’9. uri na Lendavski cesti v Murski Soboti, Livarna, v prostorih starega Bliska. Individualni kupec je dolžan plačati tudi prometni davek na izlicitirano ceno. Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na mestu dražbe. DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA, p. o. objavlja javno dražbo za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: — osebni avtomobil ZASTAVA, tip 750 LC, leto izdelave 1979, ni v voznem stanju, izklicna cena 160.000 din; — tovorni avtomobil TAM, tip 60-C-5-F (furgon), leto izdelave 1976, ni v voznem stanju, izklicna cena 600.000 din; — tovorni avtomobil TAM, tip 75TS Bc (dvojna kabina), leto izdelave 1982, poškodovan zaradi požara, izklicna cena 500.000 din; — stroj za kopanje jarkov DITCH-WITCH, tip 1500, z rezervnimi deli (veriga, noži), leto izdelave 1980, motor v okvari, izklicna cena 640.000 din. V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek. Dražba bo v četrtek, 27. 8. 1987 ob 10.00 na Bakovski cesti v Murski Soboti (v neposredni bližini Certusovih garaž). Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na dan licitacije od 8.00 do 10.00 na kraju licitacije. Interesenti morajo uro pred začetkom dražbe vplačati pri blagajni naše DO varščino v višini 10 % od izklicne cene, ki se kupcu vračuna v ceno kupljenega osnovnega sredstva, če pa od nakupa odstopi po končani dražbi, se mu ne vrne. Nakup osnovnih sredstev na dražbi bo po sistemu OGLEDA-NO-KUPLJENO. VESTNIK VREME Kaj pravi I Boris Koljčicki? I Popularni amaterski vremenoslovec Boris Koljčicki je v svojih sezonskih vremenskih napovedih večkrat natančnejši kot strokovnjaki. Kaj je napovedal za avgust in september? Za avgust napoveduje izredno spremenljivo, deževno in hladno vreme, skratka pravi april, ko naj bi se sredi meseca najnižje temperature spustile pod 15 stopinj Celzija. Ob koncu avgusta bo živo srebro spet skočilo visoko, a le za krajši čas. Šele septembra naj bi se vreme ustalilo v tako imenovano podaljšano poletje, toplo in suho. Druga polovica septembra kaže velike ohladitve, najnižje temperature skoraj do deset stopinj. Deževalo bo. Kažejo se pravi znaki jeseni: megla, dež. Oktober naj bi in razmeroma topel. 1» NEDOSLEDNO OPRAVLJENO DELO - Takole je ostanek zarjavele cevi, kakršno so mu vgradili pri stanovanjskem vzdrževanju, pred objektiv pomolil Franc Mitnjek iz pritličnega stanovanja, v bloku ob ulici Štefana Kovača 19 v Murski Soboti. Priložil pa še ploščico, kakršnih je moral še kup zmetati proč, ker so mu vsilili »take, kot so pač v celem bloku in izjem ne sme biti« obenem pa iztrgali držalo za toaletni papir in prav tako keramično polico za milo in druge v kopalnici nepogrešljive drobnarije. Vse to zato, »ker drugače ne more biti«, in zdaj se huduje nad človeško neumnostjo in zmrduje nad oporečno (rjavo vodo), ki njemu in sosedu teče iz pip, odkar so mu »prenovili« stanovanje oziroma »odpravili« napake. Upravičeno nas je poklical na pomoč v redakcijo in v zgodnjem jutru je Dušan Loparnik naredil zgovorni posnetek, še zgovornejši pa je bil stanovalec, ki ni zadovoljen s tako nekorektnim vzdrževanjem stanovanja. Posebno še, ko je ugotovil, da pri drugih stanovalcih (pri predsedniku hišnega sveta in na komunalnem podjetju zaposlenem delavcu) niso bili tako dosledni pri vsiljenih keramičnih ploščicah in nedosledni pri vodovodnih ceveh. Ploščice (po izbiri) so položili do stropa in ne nekaj nad poldrugi meter, prav tako pa potegnili nove cevi za vodovod in ne zarjavele, iz katerih teče umazana voda, bb Obnova rtv kluba Že nekaj časa delavci tozda Komunala podjetja Sobota skupaj s svojimi kooperanti obnavljajo stavbo rtv kluba v starem delu mestnega parka v Murski Soboti, ki jo uporablja občinska zveza organizacij za tehnično kulturo. Vsa dela bodo stala 14 milijonov dinarjev. V akcijo obnavljanja zgradbe, ki je že močno načeta, so se vključili tudi člani zveze organizacij za tehnično kulturo in brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Goričko 87. V načrtu imajo postavitev nove strehe, na novo bo urejena pisarna občinske zveze organizacij za tehnično kulturo, poleg tega pa še modelarska delavnica, računalniški kabinet ter manjša prodajalna modelarskega materiala in potrebščin. To bo za Mursko Soboto, predvsem pa za razmah tehnične kulture med mladimi, velika pridobitev, saj se bodo izboljšale razmere za nemoteno delo. Lažje pa bo tudi delo poklicnega tajnika zveze organizacij za tehnično kulturo občine Murska Sobota, ki naj bi prispeval k večjemu povezovanju tehničnih društev in krožkov na terenu, predvsem v krajevnih skupnostih, na srednjih in osnovnih šolah. M. Jerše SOZD industriaimport Belgija m e obvešča cenjene program in vam program lesno obdelovalnih strojev kupce, da je razširila svoj zastopniški iz konsignacijskega skladišča nudi hobi kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 26 širina skobljanja 26 cm, 5 operacij kombiniran mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja 31 cm. 5 operacij SOZD I 11dustriaimport DE I.OVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO TITOGRAD, n. s o. DE LOVNA ENOTA LJUBLJANA, 61000 LJUBLJANA,Gosposvetska 13/1 SUBARU industriaimport YUGOSLAV SKI POOL J Jr Sporočamo, da smorazširili asortiman vozil SUBARU — TOKIO in dobavljamo iz konsignacijskega skladišča NOVO VOZILO SUBARU LEONE limuzina SUBARU LEONE kombi (karavan) z naslednjimi voznimi lastnotmi: prostornina 1595 ccm največja moč 54 kw (74 KS) pri 5200 vr/min Prav tako dobavljamo še naslednja vozila SUBARU: 700 SDX 665 com, JUSTY SL, GL 997 ccm, leone limuzina, kombi, 1781 ccm, s pogonom na vsa štiri kolesa. DOBAVA VOZILA Nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacij skem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 10 DNI Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Gosposvetska 13, Ljubljana, telefon (061) 314-752 Servisna mreža organizirana, namestni deli v konsignacijskem skladišču VRHNIKA. Vse informacije o plačilu in ceni: INDUSTRIAIMPORT LJUBLJANA, Gosposvetska 13, LJUBLJANA, tel. (061) 325-788 STRAN 18 gorenjew^^ Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Razpisna komisija delavskega sveta tozda Tovarna varilne opreme razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge DIREKTOR tozda Tovarna varilne opreme Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehniške ali organizacijske smeri — nad 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — vodilne in organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta. Delavski svet tozda Tovarna varilne opreme razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge TEHNIČNI VODJA tozda Tovarna varilne opreme Pogoji: — visoka ali višja izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri — nad 4 leta delovnih izkušenj s področja organiziranja in vodenja proizvodnje Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta. Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: GO-RENJE-VARSTROJ Lendava, Kadrovska služba, 69220 LENDAVA. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka. S3 JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka 10% POPUST na sejmu v Gornji Radgoni stavbno pohištvo in lesene obloge tudi z 10% popustom Franci Klemenčič Jani D. gatve. Ugodna prodaja na sejmu MIZA ZA DELO IN RAZVEDRILO — tapetarska miza Gasilski dom Zbigovci —Lastomerci ob proslavi 35-letnice delovanja. radi vključujejo v njihovo dejavnost. Vsekakor pa je poleg gasilske dejavnosti za gasilce Zbigovec— Lastomerc najvažnejša kulturna dejavnost. V tem kraju namreč omogočajo tovrstno dejavnost, pa tudi sami pripravijo vrsto nastopov, kar prav gotovo dviga kulturni nivo v teh odročnejših krajih v radgonski občini. V Centibi skrbijo za ceste V krajevni skupnosti Čentiba že vrsto let skrbijo za urejevanje vaških cest in poti v vinogradih. Naselje se je v zadnjih letih močno razvilo, nastale so nove ceste, ki jih je bilo treba asfaltirati. Glavne ceste so uspeli asfaltirati, tokrat pa so se lotili makadamskih, ki peljejo v vinograde. Pripravili so delovno akcijo, na kateri je sodelovalo okoli 50 krajanov. Navozili so gramoz in uredili jarke ter posekali grmovje ob cesti. Akcije so se udeležili tudi lastniki vinogradov, ki sicer niso krajani krajevne skupnosti Čentiba. Zadnje neurje in dolgo deževje je cesto sicer poškodovalo, vendar jo bodo popravili do tr- ELKOM LINA LESNA INDUSTRIJA APAČE, n. sol. o. Apače 2 Na podlagi 72. člena Statuta DSSS delavski svet delovne skupnosti razpisuje za dobo 4 let imenovanje VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Imenovan je lahko kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: Razmočene bankine nevarne Deževno vreme imamo že skoraj mesec dni. Neurje je ponekod prizadejalo ogromno škode. Toča je oklestila pridelek, deževje pa namočilo zemljo, v kateri so še krompir, koruza in drugi pridelki. V vinogradih, ki jih ni uničila toča, je zaradi obilice dežja začelo gniti grozdje. Nadloga za nadlogo nas letos prav posebno pesti. Nič ni drugače z našimi cestami. Veliko makadamskih cest je močno poškodovanih, tiste, ki so asfaltirane, pa so drugače nevarne. Deževje je namreč močno razmočilo bankine, ki ne prenesejo obremenitve. Takšna bankina — če seveda nepazljivo zavozite nanjo — vas kaj rada potegne v jarek. V tem času je prav zaradi tega veliko — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — da ima visoko- ali višješolsko izobrazbo ustrezne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj; _ — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo dosežem sprejeti-cilji sektorja v skladu s cilji DSSS kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Prijave na razpis naj kandidati pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva ob ave razpisa na naslov' ELKOM LINA, Lesna industrija Apače, n. sol. o„ Apače 2, z oznako »razpisni komisiji« O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 25 dni po preteku razpisnega roka. prometnih nezgod. Jani D. Gasilci Ine Nafte najboljši Na letošnjem srečanju gasilcev rudarstva in energetike Slovenije v Lendavi so največ znanja pokazali gasilci lise Nafte iz Lendave in dokazali, da nenehno izobraževanje na področju požarne varnosti mora roditi sadove. Srečanja se je udeležilo 14 gasilskih ekip iz različnih slovenskih' rudnikov in termoelektrarn. V okviru srečanja je bil organiziran tudi simpozij, na katerem je tekla beseda o novem zveznem zakonu o protipožarni varnosti. V Lendavi so srečanje in simpozij izkoristili tudi za predstavitev nekaterih termoizolacijskih materialov, ki se še vedno niso dovolj uveljavili v gradbeništvu in drugih panogah, kjer so potrebni. Prihodnje srečanje poklicnih gasilskih ekip rudarstva in energetike bo naslednje leto v Velenju. samozaščita, varnost, obramba ANTLEXPLO sredstvo za preprečevanje eksplozij ZBIGOVCI Jani D. Gasilcem AGROSERVIS MURSKA SOBOTA Pred kratkim se je pojavil nov izdelek ANTI-EXPLO. To je nov patentiran izdelek, ki ščiti vse rezervoarje ali posode za gorivo in plin pred eksplozijo. Nastal je na osnovi raziskovanj, narekovale pa so jih številne nesreče ob raznih eksplozijah. Do takih eksplozij pogosto prihaja tudi na domačih dvoriščih in v stanovanjskih prostorih, kjer hranijo goriva, plinska olja, bencin in druge vnetljive snovi. Gre za pre-skušeno in zelo učinkovito sredstvo, izdelano iz specialne spojine v obliki kroglic in parfumira-ne mreže. Zaščita se napravi tako, da rezervoar napolnijo do vrha s tem sredstvom, s tem se sicer zmanjša prostornina za približno dva odstotka, kar pa je malenkost v primerjavi z učinkom zaščite. Franc Fujs iz Agroservisa Murska Sobota ob gorenju bencina v posodi, ki je napolnjena z ANTI-EX-PLOM. Foto: F. M. ne manjka podmladka LENDAVA Novega izdelka ANTI-EX-PLO ni mogoče dobiti v trgovini, temveč le na pooblaščenih servisih. Tak servis bo začel predvidoma prihodnji mesec opravljati Agroservis Murska Sobota, ki bo servisiral in polnil vse vrste rezervoarjev. Prikaz polnjenja in predstavitev bo na Kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni, vse podrobne informacije pa dajejo tudi na Agroservisu v Murski Soboti. Izdelek je namenjen za zaščito rezervoarjev in posod z gorivi in plinom ali drugih eksplozivnih sredstev. Lahko pa se uporabi tudi za zaščito raznih posod, kjer so shranjena razredčila in druga eksplozivna sredstva v tekočem stanju. Priporočljivo je, da si to sredstvo priskrbi vsak, ker cena ni visoka, učinkovitost zaščite pa je zanesljiva. Izredno pomembno je tudi, da se na vsak rezervoar ali posodo, ki je napolnjena z izdelkom ANTI-EX PLO, nalepi nalepka z oznako, da je gorivo, plin ali druga tekočina zaščitena pred eksplozi- jo. Feri Maučec Sporazum o sodelovanju V Lendavi so podpisali sporazum o sodelovanju med gasilci Lentija iz županije Zala na Madžarskem in občino Lendava. Madžarsko stran sta zastopala poveljnik gasilcev županije Zala, podpolkovnik Laszlo Nagy, in poveljnik gasilcev Lentija, Egyet Csaba, občino Lendava pa predsednik in poveljnik občinske gasilske zveze, Jože Kocon in Stanko Lešnjak. Pri podpisu sporazuma je bil tudi podpredsednik GZ Slovenije, Ernest Ori in drugi. V sporazumu je rečeno, da si bosta obe strani prizadevali razširiti sodelovanje pri izmenjavi izkušenj in tehničnih dosežkih, kot tudi pri gašenju večjih požarov. Dogovorili so se tudi, da bodo načrt alarmiranja določili pozneje. F. M. . Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V tem kraju v radgonski občini so v letu 1951 ustanovili gasilsko društvo za njihov kraj in sosednje Lastomerce. Tako gasilsko društvo Zbigovci —Lastomerci deluje že 36. leto. V tem obdobju so si uredili lep dom in poskrbeli za marsikatero prireditev v kraju, poleg vsega pa je v gasilskem domu tudi prodajalna Mercator— Sloga. Gasilci imajo v svojih vrstah tudi dovolj naraščajnikov. Že od pionirjev naprej se mladi Čebele — barometer onesnaževanja Znanstveniki menijo, da so čebele idealni kazalnik onesnaževanja človekove okolice. Vsebnost škodljivih primesi v medu naravnost kaže na stopnjo ones-nažitve območja, v katerem čebele »delajo«. Poleg tega dajejo podobo onesnaženosti okolja tudi čebelji panji. Zaletel se je v vlak Prometne nezgode še vedno naraščajo, kljub poostrenemu nadzoru. Večina nezgod se kot vedno zgodi v naseljih, vzrok zanje pa je v glavnem neprimerna hitrost. V minulem tednu je bilo tudi nekaj požarov, zagori pa v glavnem na gospodarskih poslopjih. Trčila dva tujca 10. avgusta seje zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti v G. Bistrici. Voznik osebnega avtomobila John Bukovec iz Kanade je izsilil prednost v križišču vozniku osebnega avtomobila Stepfanu Estiennenu iz Francije. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda na obeh vozilih pa znaša 2,3 milijona dinarjev. Spregledal znak stop 10. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v križišču ceste z železniško progo v Radencih. Voznik tovornega avtomobila s priklopnikom Zvonko Godec iz Miklavža ni upošteval prometnega znaka »stop« in je zapeljal na železniško progo v trenutku, ko je pripeljal vlak. Na srečo se nihče ni poškodoval, materialna škoda pa znaša 6,5 milijona dinarjev. Trčenje v Zbigovcih 10. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Zbigovcih. Zaradi neprimerne hitrosti sta trčila Adolf Vrbnjak iz G. Radgone in Milan Peklar iz G. Radgone. Ob trčenju so se laže poškodovali voznik Pe-klar in sopotniki v njegovem avtomobilu Bojan, Andrej ter Tanja Peklar. Srečanje na mostu 11. avgusta se je zgodila prometna nezgoda na cesti Turnišče— Radmožanci. Na mostu sta se srečevala voznik tovornega avtomobila Anton Gal iz Doline in voznik kombiniranega vozila Alojz Sobočan iz Renkovec. Srečanje je bilo pretesno, zato sta se oplazila. Škoda je za 1,9 milijona dinarjev. Nenadoma zavil čez cesto 12. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Ljutomeru. Voznik osebnega avtomobila Alojz Vugrinec iz Lažiš (SO Celje) se je peljal proti Ljutomeru, pred njim pa voznik kolesa z motorjem Avgust Mur-gec iz Ljutomera. Murgec je nenadoma zavil na levo pred osebni avtomobil in se ob trčenju hudo telesno poškodoval. Pešec pred avtomobil 13. avgusta seje zgodila prometna nezgoda v Dankovcih. Voznik osebnega avtomobila Jože Barbarič iz Dolenec je dohitel pešca Jurija Fujsa iz Dankovec. Pešec je nenadoma prečkal cesto. Voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zaustaviti, zadel je pešca in ta je dobil hude telesne poškodbe. Izsiljeval prednost 14. avgusta seje zgodila prometna nezgoda v križišču Cankarjeve in Kidričeve ulice v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Viljem Hribernik iz Dolenec je v križišču izsilil prednost voznici kolesa z motorjem M. K. iz M. Sobote. Voznica kolesa z motorjem in njena sopotnica Š. A. sta se laže poškodovali. Našli pogrešanega Delavci milice in potapljači iz G. Radgone so 11. avgusta našli v reki Ščavnici utopljenega Jožeta Dokla iz Radenec. Pogrešan je bil od 7. avgusta, ko je odšel v neznano. Zdravnik je ugotovil, da na truplu ni poškodb in da je umrl zaradi utopitve. Trikrat je zagorelo 11. avgusta je zagorelo v spalnici stanovanjske hiše Geze Horvata iz Martjanec. Požarje povzročila neugasnjena sveča. Ko je dogorela, je vnela tkanine in druge predmete. Požar je pogasil lastnik sam, škode pa je za milijon dinarjev. Istega dne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Martina Huzjana iz Črenšovec. Zgorel je skedenj in 10 ton slame. Po ugotovitvah milice je bil požar podtaknjen. 14. avgusta je požar uničil gospodarsko poslopje Jožeta Ritlopa iz Gomilice. Zgorelo je ostrešje, več slame in sena in žagan les. Škode je za 5 milijonov dinarjev. Zagorelo je zaradi samovžiga vlažnega sena in slame. Požar so pogasili gasilci iz Lipe, Gomilice in Turnišča. J. D. VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 19 Radijski in televizijski spored od 21. do 27. avgusta PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA PETEK: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Reklame, 18.00 »21-232«-propagand neglasbena oddaje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. SOBOTA: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual- no, 16.55 Obvestila, TV LJUBLJANA 17.00 — Sobotna reportaža, 17.30 — Reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 — 16.00 (telefon: 21-232). 16.40-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA. 16.55 Poročila. 17.00 Dr. Who: Ladja v vesolju, 3. del angleške nadaljevanke. 17.25 Strasbourg: EP v plavanju, prenos. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 E. Dark: Brezčasna dežela, 4. del avstralske nadaljevanke. 20.55 Ljubetelji narave, dokumentarna serija. 21.35 Tv dnevnik. 21.50 Poletna noč — Ciklus Clauda Chabrola: Doktor Popaul, francoski film (do 00.20) Oddajniki II. TV mreže: 16.20 Strassbourg: EP v vaterpolu — YU:ZRN, prenos, (slov, kom.), (do 17.25). 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.30 Premor (samo za LJ2). 18.40 Varaždin: Rokomet (ž) — turnir Jassa — finale, prenos, (slov, kom.), (do 19.50/55) - v odmoru . . . 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.45 Poročila. 20.55 Igrani film. 22.25 En avtor, en film (do 23.05). TV LJUBLJANA NEDELJA: 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232). PONEDELJEK: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 - Reklame, 18.15 -Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TOREK: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual- no, 16.55 Obvestila, SREDA: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual- TV ZAGREB Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Cagney in Lacey, 21.00 Zabavna oddaja, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Program plus, TV AVSTRIJA 14.20 Očarljiva Jeannie, zabavna serija. 14.45 Vesoljska ladja Enterprise, serija. 15.30 Počitniški ekspres. 16.30 Am dam des: Kitajci. 16.55 Mini poročila. 17.05 Kapitan Future, serija risank. 17.30 Ana, Ciro in druščina, italijanska serija. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Podoba Avstrije. 18.30 Mi. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki I. 20.03 Sport. 20.15 Komisar, č/b serijska kriminalka (Erik Ode). 21.15 Poglej in zadeni. 21.25 Jolly joker. 22.10 Spremenjeni objekt. 22.25 Kino v glavi, č/b dokumentacija o filmskem festivalu v Cannesu. 0.05 Ne postani slikar, govori avstrijski slikar Paul Flora. 0.45 Poročila. TV MADŽARSKA 8.35 Angleščina. 9.00 Za cicibane. 9.20 Za otroke. 11.35 Naš ekran, pon. 15.20 Na skalah, kratki film. 15.50 Spored za 3 dni. 15.55 Jezik glasbe. 16.30 Družina Smola, risanka. 17.00 Dnevnik. 17.15 Iz grada. 18.05 Vrnitev krone. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.15 Imate 5 minut časa? Resna glasba. 21.20 Šakalov dan, angleško-francoski film. 23.35 TV dnevnik. TV KOPER 17.00 Program za otroke: risanke. 18.00 Nora ljubezen: te-: lenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 RTD stičišče. 19.45 Vero-i niča: telenovela. 20.30 Brahm-! sove sifonije. Orkester Dunaj-( ske filharmonjie, dirigira Leo-- nard Bernstein. 21.50 TVD vse-I danes. 22.05 Balet: Royal Balet : — 1. del. 23.00 Gradovi: doku-: mentarec. 24.00 Novice v nem-ščini in angleščini. /O ljubljanska banka Pomurska banka 17.00 - V živo, 17.30 -Reklame, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA no, 16.55 Obvestila, 17.00 — Gospodarska te- ma, 17.30 Reklame, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. ČETRTEK: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual- no, 16.55 Obvestila, 17.00 — Kulturna oddaja, 17.30 - Reklame, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdra- vi, 19.00 osrednjega sporeda/ Vključitev slovenskega 13.50-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA. 14.05 Poročila. 14.10 Pogumni kapitan, ameriški film. 15.55 Španska državljanska vojna, 12. — zadnji del dokumentarne serije. 16.25 Ljubljana: DP v atletiki, prenos, (do 18.45) (tudi za JRT?). 17.25 Strassbourg: EP v plavanju, prenos. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Na poti proti jugu, (del. naslov), ameriški film. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Poletna noč — Sever in Jug, 13. del ameriške nadaljevanke (do 00.50). Oddajniki II. TV mreže: 12.10 Kako biti skupaj. 12.40 Orli zgodaj letijo, jugoslovanski film. 14.10 Zgodbe iz tovarne, tv nada- TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.50-23.20 TELE- Ijevanka. 15.10 predstava. 16.10 ameriška Otroška Dallas, nadaljevanka. 17.00 Rešite otroke, otroški mednarodni program iz Japonske (slov. kom. ). 22.00 TEKST RTV UUBUANA. 10.05 Poročila. 10.10 Živ žav, 33. del. 10.55 Dr. Who: Ladja v vesolju, ponovitev 3. dela angleške nadaljevanke. 11.20 Domači ansambli: Ansambel Henček. 12.00 Ljudje in zemlja, Kmetijski sejem v G. Radgoni. 13.00 Poročila (do 13.05). 13.30 Strassbourg: EP v vaterpolu — Jugoslavija :SZ, prenos. 1'4.45 Zdravnik umirajočega časa, 4. del slovaške nadaljevanke. 16.00 Nekega dne bova skupaj, ameriški film (č/b). 17.20 Poročila. 17.25 Strassbourg: EP v plavanju, prenos. 20.00 V. Nedeljkovski: Pretežno vedro, 1. del nadaljevanke, tv Skopje. 20.50 Poletna noč — Zdravo, Sever in Jug, 13. del ameriške nadaljevanke. 18.25-00.00 TELETEKST RTV ULBUANA. 18.40 Poročila. 18.45 Radovedni Taček: Knjiga. 19.05 Pamet je boljša kot žamet: Čaji za učene glave. 20.00 B. Taylor—Bradford: Bo-gatašinja, 4. del angleške nadaljevanke. 20.55 Integrali. 21.35 Tv dnevnik. 21.50 Poletna noč. Sever in Jug, 14. del ameriške nadaljevanke (do 00.20) Poročila. 22.05 22.35 Jazz. 23.05 sobota (do 23.25). BA: 15.30-17.00 Rokomote, finale. TV ZAGREB Feljton. Športna OPOM-Doboj: Prvi program 8.30 Poletno dopoldne, 14.00 Narodna glasba,-14.30 Prisrčno vaši, 15.30 Športno popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.00 Poker s petimi kartami (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 program plus, TV AVSTRIJA 12.05 Pogovor s poljskim zgodovinarjem. 13.05 Poročila. 14.25 Otroci po naročilu, ameriški č/b film (Doris Day, Richard Wildmark). 16.00 Ostržek, serijska risanka. 16.25 Oko,: jveta. 16.55 Mini pom a. 17.05 Športma abeceda: Kolesarstvo. 17.30 Pika Nogavička, pričetek serija v 21 delih. 18.00 Dvakrat sedem. 18.25 Oleg Popov, portret sovjetskega klovna. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki 1. 19.55 Šport. 20.15 Presneta sedmica, igra in show (Rudi Carrell, Harald Juhnke in drugi). 22.00 Srečelovec, pustolovska serija. 23.00 Zabavna oddaja — do 0.00 TV MADŽARSKA 9.05 Pisarna na Piccadil-lyju, 4. del. 9.35 Cimbora. 10.15 Risanka. 10.40 Koncert. 15.15 Ljudje z neba, dok. film. 15.30 Toto Cotu-gno, posnetek koncerta. 17.00 Delta. 17.30 Oglejmo si skupaj. 18.00 Za boljši jezik. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Stari, kriminalka. 21.10 Umetnina tedna. 21.15 Družabna igra. 21.55 Poročila. TV KOPER 17.00 Program za otroke: risanke. 17.25 Strassburgh: plavanje Evropsko prvenstvo. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Veronica: telenovela. 20.30 2. del tv filma. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Ljubljana — atletika. 23.00 Čar nepredvidenega — Telefilm. 23.35 Skrivnosti morja: Jacques Cousteau. 00.30 Novice v nemščini in angleščini. TV ZAGREB Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Basnodrom, otroška oddaja tv Skopje. 18.00 Beograjski tv program. 18.55 Premor (samo za Lj 2). 19.00 Indi-rekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Znanstveni grafiti. 21.15 Poročila. 21.20 Portret igralca: James Earl Jones. 21.50 Claudine, francoski film. 23.25 Mali koncert (do 23.40) 18.20-00.00 TELETEKST RTV LJUBU ANA. 18.35 Poročila. 18.40 Fižolček, ogelček in slamica, otroška oddaja. 18.55 Petnajst minut za našo športno ritmično gimnastiko. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vanča Klja-kovič: Trgovci in ljubimci, drama tv Zagreb. 21.15 Aktualno: Kako do novih energetskih objektov? — skupna odd. tv Sarajevo in tv Ljubljana. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Poletna noč. Sever in Jug, 5. ameriške nadaljevanke (do 01.30) Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Tehnična vzgoja, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in čr- TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA ke — kviz. 19.00 dar. 19.30 Tv 20.00 Kiparske Konstrukcija in Tv kole-dnevnik. tehnike: montaža, dokumentarna serija (samo za Lj 2). 20.30 Komorni orkester RTV — 4 slovenske ljudske pesmi (samo za Lj 2). 20.40 Žrebanje lota (samo za Lj 2). 20.45 Poročila. 20.50 Balkanski folklorni festival Ohrid 87. 21.35 Muppet show. 22.00 Potepanje po Sredozemlju, reportaža (do 22.40). 18.20-00.00 TELETEKST RTV UUBLJNA. 18.35 Poročila. 18.40 Kljuk-čeve dogodivščine, 1. del. 18.50 Moj prijatelj Piki Jakob: Piki piše pismo, I. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Sever in Jug, 16. del ameriške nadaljevanke. 20.55 Poletna noč: — 21.00 Film tedna: Velikan, ameriški film. 00.10 Poročila. Oddajniki II. TV' mreže: 17.25 Maribor: Nogomet — Kvalifikacije za 01 — Jugoslavija . Avstrija, prenos, (slov, kom.) (do 19.15) — v odmoru ... 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer: Poletni festivali — Dubrovnik. 21.30 Poročila. 21.35 Umetniški večer (do 23.05) 18.20-00.00 TELETEKST RTV UUBUNA. 18.35 Poročila. 18.40 Poletje v dolini ribnikov, otroška oddaja. 18.55 Pedenj-ped, otroška oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 P. O. En-quist: Avgust Strindberg, I. del švedske nadaljevanke. 21.05 Poletna noč — 21.10 Vrtnica Lignana, zabavnoglasbena oddaja. 22.45 Tv dnevnik. 23.00 Sever in Jug, 17. del ameriške nadaljevanke. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Zlata ribica, otroška serija TV Ljubljana. 18.00 Pozabljena dediščina: Tivat, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke 19.00 Tv koledar. /O ljubljanska banka Pomurika banka TV ZAGREB , dnevnik, glasba. 20.00 20.40 — kviz. 19.30 Tv Narodna Poročila. 20.45 Dokumentarni večer. 22.15 Čas knjige (do 22.45). TV ZAGREB Prvi program 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Mi vsi smo hodili v šolo, 15.00 Nedeljsko popoldne, 16.55 Zgodbe s starih razglednic, 17.20 Prijateljice (film), 19.00 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pretežno vedro, 20.55 Hit poletja 87, 21.40 Dnevnik, 22.00 Športni pregled, 22.45 Program plus, TV AVSTRIJA 14.40 Počitnice s Piroško, nemški film (Marie Versini, Gbtz George). 16.15 Fračji dol, lutke. 16.40 Zgodbe iz Bavarske. 17.25 Helmi, otroški prometni klub. 17.30 Sveto pismo za otroke. 17.35 Klub seniorjev. 18.25 Poglej in zadeni. 18.30 Mi. 18.50 Žrebanje lota. 19.00 Podoba Avstrije. 19.25 Kristjan v času. 19.30 Čas v sliki 1. 19.50 Šport. 20.15 Tisočletna čebela, slovaški tv film. 22.35 Sedem dni športa. 23.20 Priče časa: sopranistka Leonie Rysa-nek. 0.20 Poročila. TV MADŽARSKA 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.15 Dogodivščine Sherlocka Holmsa, pon. 11.10 Telovadba za invalide. 16.25 Svet začimb. 16.50 Hrabri kapitani, ameriški film. 18.30 Ob prazniku SR Romunije. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dober tek, spored po želji gledalcev, posebna oddaja za delavce prehrambene industrije. 21.25 Panorama, politični magazin. 22.35 Carellijevi spomini, 2. del. 23.05 TV dnevnik. TV KOPER 16.25 Strassbourg: waterpolo: Jugoslavija — URSS. 19.00 Pod zvezdami — Variete. 19.45 Veronica — telenovela. 20.30 Film: Zadnji bodo prvi, igrajo: Ulla Jacobson, Maxmilian Shell. 22.00 Režija: Rolf Hansen 22.00 Ljubljana — atletika. 23.10 Louvre: dokumentarec. 24.00 Novice v nemščini in angleščini. ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Deklica na klopi (drama), 21.25 Evropska civilizacija na pohodu, 22.15 Dnevnik, 22.35 Program plus TV AVSTRIJA 9.00 Poročila. 9.05 Raji za živali: Madagaskar. 9.30 Izvolite k mizi, kuharsko omizje. 10.00 Angleščina. 10.30 Počitnice s Piroško, nemški film. 12.05 Marshall McLuhan, dokumentacija. 13.00 Poročila. 14.20 Očarljiva Jeannie, zabavna serija. 14.45 Vesoljska ladja Enterprise, serija. 15.30 Počitniški ekspres. 16.30 Am dam des: Muzej lutk. 16.55 Mini poročila. 17.05 V kraljestvu divjih živali. 17.30 Otok Falcon, avstralska serija. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Podoba Avstrije (Dunaj). 18.30 Mi. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki I. 20.03 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Naloga v Manhattanu, kriminalna serija (Telly Sava-las). 22.00 Tedaj. 22.05 Tovarna prihodnosti, dokumentacija. 22.50 Arhitektura na razpotju, 8. del: Ustavite buldožerje. 23.20 Oliver Messiaen: Londonske simfonieta. 0.40 Poročila. TV MADŽARSKA NI SPOREDA. ■ TV KOPER T7.00 Program za otroke: risanke. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Veronica — telenovela. 20.30 Film: Zadnji bodo prvi — ponovitev. 22.10 TVD vsedanes. 22.25 Satira in humor v Italiji. 23.00 Hazel — telefilm. 24.00 Novice v nemščini in angleščini. TV ZAGREB Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lulu, 21.15 Politični magazin, 22.45 Dnevnik, 23.05 Program plus Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.10 Poročila in tv koledar, 17.25 Nogomet: Jugoslavija—Avstrija, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer, 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus Prvi program 9.00 Poročila, Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnev-nik, 20.00 ZIP, 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 Po sledi Rožnatega panterja (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Program plus TV AVSTRIJA _———— TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 13.00 Poročila. 14.20 Očarljiva Jeannie, zabavna serija. 14.45 Vesoljska ladja Enterprise, serija. 15.30 Počitniški ekspres. 16.30 Am dam des: Gozdarski muzej. 16.55 Mini poročila. 17.05 Čebelica Maja, serijska risanka. 17.30 Oddaja z miško. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Podoba Avstrije (Štajerska). 18.30 Mi. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki 1. 20.03 Šport. 20.15 Reportaže iz tujine. 21.08 Poglej in zadeni. 21.15 Dallas, serija. 22.00 Pločevinasti boben, nemški film po romanu Giinterja Grassa (Mario Adorf, Angela Winkler). 0.20 Poročila. 10.30 Naša mala farma, družinska serija. 12.00 Tedaj. 12.05 Reportaže iz tujine. 13.00 Poročila. 14.20 California Highway, pričetek dokumentarne serije. 14.45 Vesoljska ladja Enterprise, serija. 15.30 Počitniški ekspres. 16.30 Beg v. pravljično deželo, lutkovna predstava. 16.55 Mini poročila. 17.05 Perrine, serija risank. 17.30 Dogodivščine v puščavi, pričetek mladinske serije. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Podoba Avstrije. 18.30 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki 1. 20.03 Šport. 20.15 Najlepši dan mojega življenja, avstrijski film (Paul Hbrbiger, Ellinor Jensen). 21.45 Pravi Dunajčan ne propade, serija Karl Merkatz). 22.30 Hudičeva desnica in levica, italijanski western (Terence Hill, Bud 9.00 Poročila. 9.05 Raji za živali: Jezero v puščavi. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Angleščina. 10.30 Hudičeva desnica in levica, italijanski western (Terence Hill, Bud Spencer). 12.20 Klub seniorjev. 13.10 Poročila. 14.20 California Highway, dokumentarna serija. 14.45 Vesoljska ladja Enterprise, serija. 15.30 Počitniški ekspres. 16.30 Am dam des: Šolski muzej. 17.30 Črni lepotec, zgodbe o konju. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Podoba Avstrije. 18.30 Mi. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki 1. 20.03 Šport. 20.15 Reportaže iz Avstrije, poročila in ozadja.20.20 Princ velemesta, ameriški film (Treat Williams, Jerry Orbach). 0.00 Serpico, kriminalna serija. 0.50 Poročila. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.55 Delta, pon. 11.20 Telovadba za invalide. 11.25 Panorama, pon. 17.05 Spored za 3 dni. 17.10 Dediščina prinaša nevšečnosti, sovjetski film. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Verdi, 3. del italijanske biografske serije. 21.05 Nekaj minut o gledališču. 21.20 Kaj je bilo z njim? 21.55 Festival diamantnih nagrajencev, belgijski film. 22.25 TV dnevnik. 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.45 Zlata gos, pon. TV filma. 17.55 Jezikovne uganke, oddajo vodi Janos Egri. 18.30 Cim cim, literarne uganke za otroke, Sandor Fodor. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Su-breta, Rozsi Barsony. 20.55 Šestinšestdeset, gost oddaje: Miklos Varga, nam. predsednika vodne direkcije. 21.45 Graditelj, Eugenio de Savoya. 22.15 TV dnevnik. 9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.15 Menica, svetovno gospodarsko tekmovanje, pon. 16.25 Kratki igrani film. 17.20 Popkorong, aktualni klipi. 18.05 Tele-šport. 18,40 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, TV roman. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Umetnina tedna. 21.30 Moj rojstni kraj Val. 22.20 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER TV KOPER 17.00 Program za otroke. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Veronica — telenovela. 20.20 Loto — žrebanje. 20.30 Film: Dekle z rumeno pentljo igrajo:, John Wayne, Joanne Dru režija:, John Ford. 22.10 TVD vsedanes. 22.25 Zločin in kazen — 4. del TV nadaljevanke. 23.30 Telovadimo z Barbaro Bouchet. 00.15 Novice v nemščini in angleščini. 17.00 Program za otroke: risanka. 18.00 Nora ljubezen: telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Veronica — telenovela. 20.30 Pod zvezdami — variete. 21.50 TVD vsedanes. 22.05 Film: Dorian Gray igrajo: Helmut Berger, Helmut Lom, Margaret Le režija: Massimo Dallamano. 24.00 Novice v nemščini in angleščini. 17.00 Program za otroke: risanke. 18.00 Nora ljubezen telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Veronica — telenovela. 20.30 Film: Ato let ljubezni, igrajo: Vittorio De Sicca, Nadia Gray, režija: Lionello De Felice. 22.10 TVD vsedanes. 22.25 Mali moderni svet: 2. del TV nadaljevanke. 23.30 Telovadimo z Barbaro Bouchet. 00.15 Novice v nemščini in angleščini. TRAN 20 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 Prodam STANOVANJSKO HIŠO PRODAM z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom, po želji tudi z njivami, na Gorici pri Murski Soboti prodam. Informacije vsak delavnik po telefonu: (061) 322 869. M-1669 DRVA, 13 m1, in dva debela hrasta prodam. Jože Lovenjak, Moščanci 52. M-23510 MALE PUJSKE stare osem tednov (7), prodam. Gradišče 22. M-23546 TRAKTOR IMT 533 de lux, prodam. Drago Dervarič, Gornji Črnci 7. M-23547 MOPED TOMOS 15 SLC in kosilnico GORENJE MUTA s prikolico prodam. Motovilci 29. M-23549 GOLF, v dobrem stanju, dodatno opremljen, prodam. Telefon: 26 067. M-23550 PEVSKO OZVOČENJE FBT PERSONAL 2002, prodam. Telefon: 71 571. M-23551 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, v dobrem stanju, prodam. Dolenci 10. M-23552 DVE KRAVI, visoko breji, zaradi bolezni lastnika prodam. Janez Kovač, Beltinci, Gregorčičeva 39, telefon 71 533. M-23553 TRAKTOR TORPEDO, 60 KS, letnik 1986, prodam. Telefon (053) 51 737. M-23554 KOZO, staro leto dni, prodam. Naslov v upravi lista. M-23557 WARTBURG LIMUZINA, prva regi stracija leta 1976, ugodno naprodaj. Tišina 45. M-23558 PARCELO ZA VINOGRAD, 21 arov, sončna lega, asfalt itn. prodam. Ponudba po telefonu: (069) 25 520. M-23559 BMW, letnik 1970, obnovljen, prodam. Rankovci 41, telefon zvečer: 46 230. M-23560 FIAT 7ov, motor obnovljen, prodam po delih. Babinci 49, p. Ljutomer. IN-18347 ZASTAVO 101, letnik 1976, poceni prodam. Globoko 11, Ljutomer. IN-18346 RENAULT 4, letnik 1976, ugodno prodam. Telefon: 81 184. IN-18345 TELEVIZOR, črno-beli, ugodno prodam. Davorin Sobočan, Cezanjevci 53 a, p. Ljutomer. IN-18344 VW 1200, letnik 1976, registriran do decembra 1987, prodam. Kovačič, Cven 67, telefon: 81 738. IN-18343 TOVORNI AVTO TATRA, neregistriran, vozen, prodam. Dušan Kardi-nar, Globoka 4, Ljutomer. IN-18342 RDEČE VINO, večjo količino, ugodno prodam. Babinci 10, p. Ljutomer. IN-18341 DVA TRIBRAZDNA PLUGA, 12-colna, stara eno leto, prodam. Ključarovci 19, p. Križevci pri Ljutomeru, telefon: (069) 82 689. IN-18340 AVTO 125 P, letnik 1976, prodam. Jakob Čuk, Hrastje—Mota 71. IN-18339 OPEL KADETT in silažni kombajn pčtinger mex II, ugodno prodam. Maks Stolnik, Murščak 42. GR-13593 MLADO KRAVO s teletom in visoko brejo telico, kontrola A, prodam. Ivanjševci 15, p. Spodnji Ivanjci. GR-13595 ROTACIJSKO KOSILNICO BRK 1350 ugodno prodam. Anton Pivec, Aljaževa 20, Slov. Bistrica TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Alojz Marinič, Boračeva 4. GR-13595 SILAŽNI KOMBAJN MEX II pro dam. Lomanoše 24. GR-13596 SLAMOREZNICO ZNAMKE EP-PLE za vse vrste silaže, prodam. Rudi Peklar, Nasova 1. GR-13598 MOTORNO KOLO JAWA 350 naprodaj. Franc Volf, Zbigovci 53, p. Gornja Radgona. GR-13599 TRAKTOR FIAT ŠTORE 502 s koso prodam. Milan Mlinarič, Spodnji Ivanjci 10. GR-13600 MOTORNO ŽAGO HOMELITE XL 12 in ŽAGO STIHL 048 ELEKTRONIK (po delih) prodam. Kuštanovci 36, telefon: 77 152. M-23561 MOPED AVTOMAT1K prodam za 250.000 din. Aleš Horvat, Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 21 a, telefon: 25 169. M-23563 TRAKTOR ZETOR4911 in OSEBNI AVTO SUNBEAM 1300 prodam. Boračeva 12. M-23564 AVTO MOSKVIC, letnik 1979, prodam. Begič Lendavska 25 a. M-23565 ENODRUŽINSKO HIŠO NA 1000 m', takoj vseljivo, ugodno prodam. Bakovci, Kroška 47. M-23568 FIAT 126, letnik 1979, registriran do avgusta 1988, prodam. Černelavci, Gorička 68. M-23569 KRAVO, staro štiri leta, brejo sedem mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Moščanci 56. M-23570 OSEBNI AVTO GS CLUB, letnik 1976, prodam. Rakičan, Panonska 24. M-23571 OSEM SMREK ZA POSEK (debeli na nad 55 cm) prodam. Naslov v upravi lista. M-23572 MINIBUS RENAULT (14 + 4 sedežev) z delom, prodam. Telefon: 21 507. M-23573 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač Dušan Loparnik Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec,’Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). .. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383' direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača-mn Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tuiino- 322 šilingov 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana-50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov._______________ VESTNIK OPEL KADETT B, dobro ohranjen, registriran, in ZASTAVO 750 SC, dobro ohranjeno, prodam. Buček, Serdica 21, telefon: 78 696. M-23575 TRAVNIK IN ZEMLJO NA HOTIZI prodam. Marija Ritlop, Hotiza 63. M-23576 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 4. M-23577 MOPED (4 prestave) prodam. Kuzma, Puževci 50, telefon: 76 947. M-23579 VINO (JURKA) prodam. Vrečič, Gornji Strukovci 44. M-23580 MOPED TOMOS V 14 prodam. Jožef Flegar, Bakovci, Mlinska 10. M-23581 AVTOMATI K ATI ML prodam. Janez Husar, Vanča vas 9, telefon: 46 164. M-23582 MIKROFON SHURE PROLOGUE IN SHURE SB 55, novo, prodam. Telefon: 22 870. M-23584 SEME OUNE OGRŠČICE (»rip-sa«) prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-23584 RENAULT 4 TL, karoserija obnovljena, naprodaj. Danica Balažek, Bakovci, Kroška 13, telefon: 76 034. M-23586 PUHALNIK TAJFUN prodam. Sebe-borci 55. M-23587 KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101 prodam. Danica Fiikaš, Domajinci 1. M-23588 IZRUVALNIK KROMPIRJA, 2-vr stni, prodam. Ivan Holer, Dražen Vrh 32, p. Zgornja Ščavnica. M-23590 KRAVO, brejo z drugim teletom pet mesecev, in male pujske prodam. Tišina 52. M-23591 RENAULT 4 TL, dobro ohranjen, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 124. M-23592 SLAMOREZNICO s puhalnikom prodam. Rankovci 15, p. Tišina. M-23593 Kam na kozarček in pico? Na Hotizo r Osmico! ELEKTRONIK 90 prodam. Franc Kerčmar, Prosenjakovci 7. M-23595 ZASTAVO 101 C, letnik 1979, prodam. Herzog, Cankova 29 a, telefon: 76 664. M-23596 VINO (cepljeno in šmarnico) prodam. Naslov v upravi lista. M-23598 TRAKTOR URSUS, 35 KS, prodam. Ana Lovrec, Sovjak 66, p. Videm ob Ščavnici. M-23599 DOMAČE VINO prodam. Črenšovci 16. M-23600 PET FRANCOSKIH RAC prodam Naslov v upravi lista. M-OP OPEL REKORD 1900, letnik 1973, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Informacije po telefonu: 23 282. M-OP KRAVO, staro sedem let, brejo pet mesecev, dobro mlekarico, in kravo, staro štiri leta, brejo tri mesece, prodam. Kovačec, Šulinci 72, p. Gornji Petrovci. M-23601 STREŠNO OPEKO (BIBER) prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 7. M-23602 APN 6, 1984, prodam. Andrej Kous, Krog, Plečnikova 63. M-23603 TELEVIZOR GORENJE 105, črno-beli, tomos avtomatik (pony) in rezervne dele za NSU 1200 prodam. Franc Vlaj, Rakičan, Cvetkova 67, 24 382. M-23604 NJIVE IN TRAVNIK V LONČA-ROVCIH, 1,5 ha, prodam. Ema Kol-taj, Andrejci 38. M-23606 DOMAČE RDEČE VINO (300 din liter) prodam. Jolanka Peterka, Murska Sobota, Vrazova 13. M-23608 DOBRO NJIVO V BREZOVCIH prodam. Brezovci 40. M-23613 TELEVIZOR, črno-beli, poceni prodam. Gorica 34. M-23614 LADO 1600 prodam. Alojz Kastelic, Murska Sobota, St. Rozmana 12. M-2316 BOROVE DESKE PRODAM. Telefon: 77-027. M-23617 NAKLADALNIK ATLAS s traktorjem prodam. Krajna 38. M-23618 DVA KAVČA IN KOMBINIRANI ŠTEDILNIK prodam. Murska Sobo ta, Juša Kramarja 17. M-23619 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Telefon: 22-415. M-23620 STREŠNO OPEKO (1000 kosov), peč kuperbusch in bojler, 801, ležeči, prodam. Lipovci 73. M-23621 126 P, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Pojbič, Križevci 114, v Prekmurju. M-23622 AMI 8, tudi po delih, prodam. Drago Gorza, Markovci 67, p. Šalovci M-23624 POHIŠTVO ZA SPALNICO RENESANSA, staro dve leti, prodam. Lendavska 25, telefon: 26-474 ali 75-374. M-23625 ZASTAVO 101 KOMFORT, prevoženih 87.000 km, prodam. Tišina 69 M-23626 MOTORNO KOLO ELEKTRONIK 90 prodam ali zamenjam za nov avtomatik. Telefon: 26-478. M-23627 VW VARIANT 1600, prva registracija leta 1976, registriran do konca leta, v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon po 19. uri: (069) 22-190. M-23628 MU GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. HIŠO IN PARCELO V MURSKI SOBOTI prodam. Naslov v upravi lista. M-23630 POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Informacije do 15. ure po telefonu: 21-512, interna 26. M-JT VLAČILEC MERCEDES 2024 prodam ali menjam za osebni avto. Hozjan, Trnje 101 a, telefon: 70-150. M-23632 VLAČILEC MAN BUSING 19 240 prodam ali menjam za osebni avto kombi ali TAM 2001. Hozjan, Trnje 101, Telefon 70 150. M-23634 telefon: 24-414. M-23634 VEČJO ŠTEVILO MLADIH ZAJCEV — KUNCEV, samcev in samic, brejih zajkelj ali že z mladiči različnih sort in velikosti prodam. Tone Brus, Trubarjeva 4 (po Pintaričevi), telefon 74-260, dopoldne do 10. ure in popoldne po 15. uri. M-23635 FIAT 750, star dve leti, prodam. Emil Grah, Tropovci 27 c. M-23636 PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Žižki 106. M-23638 MOTORNO KOLO 15 SLC, registri rano, prodam. Muhič, Dokležovje 48. M-23640 TRAKTOR DEUTZ, 60 KS, ugodno prodam. Telefon: 76-887. M-23643 ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 101. M-23644 ZASTAVO 101, 13.000, letnik 1981, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Belec, Murska Sobota, Grajska 20. M-23645 DVE NOVI POSTELJI (180 x 90) poceni prodam. Pečarovci 42. M-23648 HLADILNIK prodam. Telefon: 25 075. M-23667 MOTOKULTIVATOR GORENJE s prikolico in priključki prodam. Naslov v upravi lista. M-23669 MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 22 b. M-23670 SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER MEX II ROTATION ugodno prodam. Telefon: 70 077. M-23671 MALE PUJSKE PRODAM. Krašči 66. M-23672 PUHALNIK IN SILOREZNICO PS 33 K prodam. Sreš, Bratonci 40. M-23673 ZASTAVO 750 LE, letnik december 1982, prevoženih 25.000 km, ugodno prodam. Lang, Pertoča 42. M-23675 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do marca 1988, ugodno prodam. Drago Beznec, Dankovci 40. M-23676 ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE, 210 1, in hladilnik prodam. Brezovci 48. M-23677 RENAULT 4 TL SPECIA1, letnik 1978, generalno obnovljen, prodam. Informacije po 15. uri: telefon 26 607. M-23678 STROJ ZA TOČKOVNO VARJENJE GORENJE 25 A in ravnalni stroj za žico, do 4 mm, prodam. Hozjan, Veržej, Maistrova 7. M-23679 ZASTAVO 101 z dodatno opremo prodam. Telefon: 22 515. M-23680 USNJENO SEDEŽNO GARNITURO LAHTI prodam. Telefon: 21 795. M-23661 IKAKIOK STEYR 30, nov tip, in kombajn massey ferguson s hidravličnim volanom in zabojem, 11, ter mlatilnico (za 120.000 din), prodam. Martin Vučko, D. Bistrica 83. M-23681 TELICO, brejo pet mesecev, prodam. Rankovci 8. M-23683 MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM, odličnih staršev, in lepo belo sansko kozo z mladičem prodam. Murska Sobota, Kroška 79. M-23684 KRAVO, staro štiri leta, brejo pet mesecev, in telico, brejo pet mesecev, prodam. Velika Polana št. 23. M-23685 DVOJNI VPLINJAČ WEBER 32 s sesalnikom, izpušnim kolektorjem, dvojno izpušno cevjo in filtrom prodam za 101, JUGO 55, ZASTAVO 128. Telefon po 20. uri: 26 689. M-23686 KOMFORTNO HIŠO V MARIBORU, BRESTERN1CA, v 3-4 fazi, v izmeri 17,5 x 14,5, v dveh etažah, na 850 m' komunalno urejene parcele prodam. Telefon: 062 25 762. M-23641 VINOGRAD (laški rizling), pomivalni stroj za posodo, rdeče domače vino (4001, jabolčnik 10001) in gobelin »zadnja večerja«, prodam. Logarovci 53 a. M-23646 SONČNE KOLEKTORJE (3 kose), s pripadajočo opremo, ugodno prodam. Telefon: 26 338. M-23650 VEČJE PUJSKE in 45 arov koruze za silažo, prodam. Krog. Rožna 5, telefon: 26 438. M-23650 OTROŠKO IN ZAKONSKO POSTELJO ter dva fotelja prodam. Informacije: telefon: 26 368 ali Šafarič, Vrtna 6. M-23687 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-23689 TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. Telefon: 23 863. M-23690 LADA 1300 S, letnik 1982, prodam. Štefan Špilak, Nedelica 124, telefon: 70 327. M-23691 SILAŽNI KOMBAJN SIP SK 80 prodam. Brezovci 19. M-23692 STISKALNICO ZA GROZDJE, 120 1, prodam. Tibaut, Hotiza 141. M-23693 KRAVO, staro šest let, brejo, prodam. Velika Polana 199. M-23694 TRAKTOR IMT 540 S KOSO (v račun vzamem dve kravi molznici) in kravo, staro sedem let, kontrola A, prodam. Pečarovci 47, telefon: 77-117. M-23695 KRAVO, dobro mlekarico, kontrola A, brejo devet mesecev, prodam. Horvat, Lipovci 155. M-23696 TRI PARCELE PO 10 do 15 arov, v enem kompleksu, s 37 arov, od katerih ima ena lokacijsko dovoljenje za gradnjo hiše, prodam. Parcele so ob glavni asfaltirani prometni cesti 8 km od Murske Sobote. Naslov v upravi lista. M-23697 TOVORNI AVTO TAM 6500 K, registriran do marca 1988, prodam. Marjan Sagaj, Ključarovci 41 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18352 MOTORNO KOLO 14 TLS prodam. Telefon: (069) 81-879. IN-18354 SILAŽNI KOMBAJN SIP, trosilko za gnoj in motokultivator s priključki prodam. Cezanjevci 17 a, Ljutomer. IN-18353 ZASTAVO 126 P, prevoženih 25.000 km, ugodno prodam. Petanjci 109. IN-23698 DOMAČE RDEČE VINO prodam. Škrjanec, Stara Cesta 70. IN-18248 KOMPRESOR ZA BARVANJE, 120 1, TOMOS 15 TL in motorno kolo puch 175 SV, letnik 1955, vse ugodno prodam. Puževci 34, p. Bodonci. M-23723 AUDI 80, letnik 1979, zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Gederovci 19. M-23724 KRAVO, staro tri leta, prodam. Trnje 177. M-23725 TRAKTOR STEYR 188 prodam. Krog, Murnova 6. M-23726 RDEČE VINO IN ŽELEZNO CIR-KULARKO z motorjem, ugodno prodam. Murska Sobota, Prešernova 59, telefon: 25 117. M-23728 KRAVE PO IZBIRI PRODAM. Ivan Kustec, Črenšovci št. 56. M-23703 POSTELJO IN DVE NOČNI OMARICI ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-23704 ZAZIDLJIVO PARCELO V G. PE-TROVCIH NA GORIČKEM, 2140 m’, južna, sončna lega, komunalni priključki v neposredni bližini, prodam. Telefon: 061 556 515. M-MM KRAVO s teletom ali brez prodam. Vaneča 29. M-23729 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 34. M-23729 ROLETE! montiramo plastične rolete in zamenjujemo dotrajane ter poškodovane rolete priporoča se: SLAVKO RUGELJ, delavnica GEDEROVSKA 11 Černelavci, telefon: 23-520. KOM PAS pe GORNJA JUGOSLAVIJA RADGONA Vas vabi, da obiščete v času sejma v Gornji Radgoni brezcarinsko prodajalno ter gostinske obrate: bife, bistro in pivnico. RAZPORED TEKEM L MNL MURSKA SOBOTA L kolo - 30. 8. 87 Filovci :Čarda Cankova:Radgona Ljutomer:Gančani Tešanovci :Ižakovci Tromejnik:Rakičan Puconci :Lipa II. kolo - 6. 9. 87 Čarda:Lipa Rakičan :Puconci Ižakovci :Tromejnik Gančani :Tešanovci Radgona Ljutomer Filovci :Cankova III. kolo - 13. 9. 87 Cankova :Čarda Ljutomer Litovci Tešanovci :Radgona Tromejnik Gančani Puconci :Ižakovci Lipa:Rakičan IV. kolo - 20. 9. 87 Čarda:Rakičan Ižakovci :Lipa Gančani: Puconci Radgona :Tromejnik VABIMO VAS V SOBOTO, 29. AVGUSTA, ob 19. URI NA VELIKO VRTNO VESELICO ki bo v GASILSKEM DOMU V GEDEROVCIH. Zabavala vas bosta Dudek in Regica z ansamblom. VABLJENI NAROČILNICA Podpisani iz ulica številka _________________ pošta naročam Vestnik. Naročnino bom plačal s položnico. V , dne 1987 Podpis (Izpolnite, oddajte svojemu pismonoši ali pa pošljite na upravo Vestnika, 69000 Murska Sobota, Titova 29/1) Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala bo, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla ter jokala, ker tebe več ni. V SPOMIN 28. avgusta 1987 mineva pet let neizmerne bolečine in žalosti, odkar je kruta usoda mnogo prerano pretrgala nit življenja naši predragi hčerki, sestri, svakinji in teti Roziki Dominko iz Beltinec Spomin nate bo večen. Hvala vsem, ki se je še spominjate, obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Še enkrat vsem — posebna hvala! ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI Filovci :Tešanovci Cankova:Ljutomer V. kolo - 27. 9. 87 Ljutomer:Čarda Tešanovci :Cankova Tromejnik :Filovci Puconci :Radgona Lipa:Gančani Rakičan :Ižakovci VI. kolo — 4. 10. 87 Čarda:Ižakovci Gančani :Rakičan Radgona :Lipa Filovci :Puconci Cankova :Tromejnik Ljutomer:Tešanovci VIL kolo - 11. 10. 87 Tešanovci :Čarda Tromejnik:Ljutomer Puconci .Cankova Lipa :Filovci Rakičan :Radgona Ižakovci :Gančani VIII. kolo - 18. 10. 87 Čarda:Gančani Radgona :Ižakovci Filovci :Rakičan Cankova Lipa Ljutomer:Puconci Tešanovci :Tromejnik IX. kolo - 25. 10. 87 Tromejnik:Čarda Puconci :Tešanovci Lipa Ljutomer Rakičan :Cankova Ižakovci :Filovci Gančani :Radgona X. kolo - L 11. 87 Čarda:Radgona Filovci :Gančani Cankova :Ižakovci Ljutomer :Rakičan Tešanovci :Lipa Tromejnik:Puconci XI. kolo - 8. 11.87 Puconci :Čarda Lipa:Tromejnik Rakičan :Tešanovci Ižakovci Ljutomer Gančani :Cankova Radgona:Filovci 20. AVGUSTA 1987 STRAN 21 prodam NERABLJENE OKENSKE ROLETE, dimenzij (dve 140 x 140, 120 x 120, 80 x 90 in 90 x 100 cm), ugodno prodam. Informacije dopoldne na upravi lista, popoldne po telefonu: 23-753. M-BB PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Fokovci 42. M-23699 RENAULT 4 GTL, letnik 1983, in KOMBI 1MV 2200 D, keson, prodam. Krog, Plečnikova 51. M-23701 DIANO 6 prodam. Večeslavci 29. M-23702 KRAVO, brejo s tretjim teletom (uv-ženo seme), kontrola .A, prodam. Ludvik Kovač, Adrijanci 68. M-17962 GOLF JGL, letnik 1982, prevoženih 45.000 km, bordo barve, garažiran, prodam. Naslov v upravi lista. M-23706 KOMBI IMV (kesonar), prodam. Milan Muhič, Segovci 1. p. Apače, telefon: 79-144. M-23707 WARTBURG LIMUZINO, letnik 1978, registrirano do avgusta 1988, prodam. Telefon 75-995, vsak dan po 18. uri. M-23708 LADO 1600, letnik 1987, generalno obnovljeno, prodam. Cena 140 SM. Miroslav Rakuša, Radenski Vrh 24. M-23709 KORUZO ZA SILAŽO, stroj za ličkanje koruze in rdeče vino z brajd prodam. Svetlik, Bunčani 32, Veržej, telefon: 82-648. M-23710 DVA RAZLIČNA KAVČA prodam. Telefon: 26-763. M-23712 MALE PUJSKE PRODAM. Murska Sobota, Partizanska 20. M-23712 KORUZO ZA SILAŽO prodam. Informacije po telefonu: 23-714. M-23714 ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Cifer, Kukeč 13, telefon v dopoldanskem času: 21-000, interna 58. M-23715 TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Gergek, Kovačevci 36. M-23716 KOKOŠI NESNICE in OREHE prodam. Naslov v upravi lista. M-23717 KOMBAJN CLAS EVROPA PO UGODNI CENI PRODAM. Naslov v upravi lista M-23718 ŠTEDILNIK DERBY NA TRDA GORIVA, malo rabljen, prodma. Lipovci 51. M-23719 RDEČE VINO prodam. Krog, Plečnikova 5. M-23720 TRAKTOR URSUS 355, dobro ohranjen. prodam. Ciril Gerič. Gornja Bistrica 56, telefon: 70-108. M-23721 ŠKODO 105 L, letnik 1979, prevoženih 54.000 km, prodam. Rakičan, Partizanska 34. M-23663 BELO VINO (ŠMARNICO), prodam. Gorica 70, p. Puconci. M-23722 BALKONSKA VRATA 100 x 217, zastekljena, in moped APN 4, prodam. Telefon: 23-958. M-23665 ALUMINIJASTA VRATA, 100 x 200, zastekljena in 2 aluminijasta okvirja 200 x 200, zastekljena, prodam. Papič, M. Sobota, Cankarjeva 14. M-23666 TRAKTOR URSUS s koso in kabino ter oltovo koso, potrebno manjšega popravila, prodam. Štefan Horvat, Bokrači 16. M-23651 PARCELO S STARO STANOVANJSKO HIŠO V MARTINJU prodam. Naslov v upravi Isita. M-23652 DVE KRAVI PO IZBIRI prodam. Gomilica 83 a. M-23654 ŠKODO 120 L, letnik 1978, prodam. Gomilca 137. M-23654 TOVORNO PRIKLICO, 8 T, preku-sni, primerno za težji traktor, prodam. Nemčavci 24, p. M. Sobota. M-23655 ELEKTRIČNO KITARO HOFNER. original (oblika fender), s kovčkom, prodam za 20 SM. Telefon: 21-977, Dušan. M-23656 PRIKOLICI ZA TRAKTOR prodam. Šinko, Skakovci 42. M-23657 25 AZ PANJEV s čebelami in prazne panje ter čebelarsko orodje zaradi starosti lastnika prodam. Danč, Prosenjakovci 55. M-23658 HRASTOVA DRVA, 14 m1, prodam. Domanjševci 81. M-23659 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 210 1, zavarovana do oktobra, v dobrem stanju, prodam. Peršuh, Lendavska 50. M-23662 kupim GRADBENO PARCELO NA OBMOČJU GORNJIH SLAVEČ ALI KUZME KUPIM. Telefon: 78 201. M-23585 KOMBAJN ZA KORUZO, 2-vrstni, dvovrstni sejalec OLT za koruzo, kosilnico z žetveno napravo in škropilnico za traktor kupim. Naslov v upravi lista. M-23594 PREDNJO VEZNO PLOŠČO ZA FIAT 125 kupim. Zelko, Mačkovci 17, telefon: 78 020. KARAMBOLIRANE AVTOMOBILE KUPIM. Janko Antolič, Žerovci, telefon: (062) 714 113. IN-18349 zaposlitve FRIZERSKO POMOČNICO ZAPO SLIM. Silva Frumen, salon v Radencih. M-236I1 VARILCA ZAPOSLIM TAKOJ. Radenci, telefon: 73 142. M-23623 VDOVO z mlajšo hčerko ali dekle, ki je končala osemletko, zaposli za stalno starejši upokojenec brez otrok na manjši vrtnariji. Zaželjena je s kmetije — dobro plačilo, soba in hrana v hiši, nastop službe takoj. Vlado Molnar, Koroška 59, 64000 Kranj, telefon: 064 22 709. M-OP Razno STISKALNICE VSEH VELIKOSTI, NAVADNE IN HIDRAVLIČNE, IZDELUJEM zelo kakovostno in poceni. Izdelujem tudi mline za grozdje. Jamčim za kakovost in možnost odplačila v dveh obrokih. Zlatko Kračun, Varaždinska 65, 42305 Nedeliš-če, telefon: (042) 831 928. M-23610 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 37311-8, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Geza Hari, Domanjševci 73. M-23612 PREKLIC! Preklicujem veljavnost pogodbe o vezavi vloge 0-37147-6, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Ivanka Branšperger, Korovci I, p. Cankova. M-23615 STROJNO IZDELUJEM TLAKE V VIŠINI do 100 m. Branko Jazbec, Beltinci, Ribiška pot, n. h. M-23629 IZDELUJEM ROTACIJSKE MUL-ČNIKE, raznih velikosti, primerne za vinogradništvo in sadjarstvo. Dobava takoj. Karel Svetec, Černelavci, Lendavska 17, telefon: 22 943. M-23637 POSTAVEN, 42-letni moški z obveznostjo, razočaran v zakonu, nisem ženskar ali osvajalec, a vseeno želim spoznati pošteno prijateljico za diskretna srečanja. Odgovorim na vsako pismo. Pišite pod šifro: »ZAUPAJVA SI, NE BO TI ŽAL«. M-23700 IZGUBLJENO! V neznano se je zatekel pes, črne barve, mali, kodrast, na prsih ima belo liso, sliši na ime RINKO. Vse informacije sporočite po telefonu: 46 198, ali Borejci 13. M-23711 V SPOMIN 28. avgusta bodo minila tri leta, odkar nas je tragično in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče in dedek Elek Celec iz Polane Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižgete svečko in položite cvetje na njegov prerani grob. ŽALUJOČI: žena Emilija in otroci z družinami Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej moža in očeta ni. Ta izba, prej tako prijazna, odljudna, tuja se nam zdi. V SPOMIN 16. avgusta je minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas dragi mož, oče, dedek in pradedek Jože Balažič iz Martjanec Grenko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obstojite ob njegovem grobu in prižigate svečko. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, svak in stric Janez Nežic iz Rakičana Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, govorniku KS za poslovilne besede, osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Antonu Rasporju, Kliničnemu centru in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, kolektivu Agromerkurja, tozd Transport, in vsem drugim. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Marije Čampelj roj. Zupančič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ali prispevali v dobrodelne namene. Najlepša hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju, sostanovalki in vsem, ki so ji lajšali bolečine Doma oskrbovancev v Rakičanu. Hvala govornikoma za lepe poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. M. Sobota, 14. avgusta 1987 SIN VLADO Z ŽENO OLGO Žalujoči: žena Ema, hčerka Irma z možem Štefanom, sin Janez z ženo Miro ter vnuki Tatjana, Nataša, Simon in Suzana Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 57. letu starosti nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Karel Roudi trgovec v prodajalni Borovo iz Rakičana Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govornikom KS, prodajalne Borovo in društva upokojencev, zdravnikom Kliničnega centra v Ljubljani, posebno prof. Orlu onkološkega oddelka, in medicinskemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Perkiču in dr. Požunu. Posebna zahvala kolektivom Borova, ZGEP Pomurski tisk, ozda Mura in Temeljnega sodišča. Žalujoči: žena Marija, sinova Marjan in Drago ter hčerki Mira in Sonja z družinami, vnuki Tadeja, Simona, Simon, Sašo, Alan in Denis ter brata Bela in Rudi z družinama ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak Janko Škrilec iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma IMP DO Panonija in Agromerkurja, RD Gornja Radgona, enota Tišina za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter denarne prispevke v humanitarne namene in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v M. Soboti, dr. Gregorčevi, govorniku KS in pevcem. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živel, nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena in mama Marija Lazar roj. Malok iz M. Sobote Franc Kuhar iz Puconec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in vence ter prispevke v humane namene. Posebna hvala dr. Korošcu in medicinskemu osebju internega oddelka za ponudeno pomoč v zadnjih urah njegovega življenja. Hvala tudi g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Puconci tov. Vargovi za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Irena, hčerka Cvetka, hčerka Majda z družino, bratje Koloman, Štefan in Arpad z družinami ter drugo sorodstvo Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili k poslednjemu počitku v rodnem kraju, ji poklonili vence in cvetje, predvsem pa tov. Vildu za poslovilne besede in bivšim sodelavcem na sodišču v M. Soboti. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Lidija in sin Andrej V SPOMIN 29. avgusta 1987 mineva leto dni, odkar je odšel od nas naš dragi mož, očka, dedi in tast Vladimir Ašenbrener iz Beltinec Ohranjamo te v nepozabnem spominu. TVOJI NAJDRAŽJI :---------------------- Smrt ti je rekla: ti malo postoj. A ti si hitel v upanju, da boš do cilja prispel, kajti vedel nisi, da kruta usoda nad tabo bedi in ti za vedno jemlje moči. ZAHVALA V 53. letu nas je tragično zapustil naš dragi oče, stari oče in brat Ludvik Kovačič iz Pečarovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala zdravniškemu osebju nevrokirurgije v Mariboru in internega oddelka v Murski Soboti. Posebna hvala delovnim enotam KG Rakičan, EE Mačkovci, DO Mura, tozd Perilo in Zvezi invalidov M. Sobota. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govornici KS in govorniku ZL Pečarovci, 11. avgusta 1987 Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI STRAN 22 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 V 60. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in brat ZAHVALA Bela Železen iz Moravskih Toplic V najina srca si se vpisal, čas ne bo te nikdar izbrisal, tudi če spokojno spiš, z nama kakor prej živiš. V SPOMIN 10. avgusta je minilo pet žalostnih let, odkar naju je mnogo prezgodaj zapustil ljubi sin Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala. V SPOMIN 19. avgusta je minilo leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča in stara mama Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vence. Posebna hvala duhovniku in govorniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi vsem kolektivom za vence. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Dom moj, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in stric Franc Hamler iz Radenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji po-A ti, mu darovali vence in šopke. Posebna hvala duhovnikom in govorniku kolektiva Element. Žalujoči: žena, hčerki, sinovi, vnuki in vnukinje Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker vaju draga mama in ata ni, da bi skupaj še bili. V SPOMIN 16. avgusta je minilo leto, polno žalosti in bolečine v srcu, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prastara mama in tašča Terezija Benko roj. Dervarič iz Martjanec 5. julija pa je minilo 23 let, odkar je zastal korak dragega očeta Ludvika Benka iz Martjanec 53 Ostali so nam sledovi vajinih pridnih rok in grenko spoznanje, da se nikoli več ne vrneta med nas, toda v naših srcih živita, dokler bomo živeli mi. Spominjamo se vaju z bolečino v srcih in vračamo ljubezen s cvetjem in plameni sveč na vajinem grobu. HČERKA JOLANKA Z DRUŽINO IZ GRADIŠČA Marjan Svetec 1957-1982 iz Moravskih Toplic Tvoj lik je še živ pred nama. Tvoj glas še vedno odmeva, a tebe ni. Grob je nama priča, da si za vedno odšel. Hvala vsem, ki se ga še spominjate! Z bolečino v srcu: mama in oče Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina, domujeta pri nas. V SPOMIN 17. avgusta je minilo leto, polno bolečin in žalosti, odkar nas je zapustil naš dobri, najdražji mož, oče, dedek in brat Jože Grah iz M. Sobote Iškrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, njegov poslednji, dom krasite s cvetjem in na preranem grobu prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Terezija Fartek iz Gornjih Slaveč Iskrena hvala g. duhovniku Erniši, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS, predstavniku društva upokojencev Jožetu Zrimu, vsem sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje. Žalujoči: hčerki Terezija in Gretka z družinama, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Anica Novina iz Apač Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu! Žalujoči: sinova Milan z družino, Slavko in hčerka Danica z družino ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustil naš dobri mož, oče in stari oče Viljem Svetanič iz Sotine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Viljemu Bokanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej moža več ni. Ta izba prej tako prijazna, odljudna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 79. letu nas je tiho in mirno zapustil Štefan Kozic iz Peskovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Vera, brat Janez z družino iz Francije in drugo sorodstvo Ko si nam zadnjič stisnil roko, nismo slutili, da to je slovo. Umrl si, ko dan je bil, a zjutraj pa v srcu našem rodila sta se bol. gorje! ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustil naš dobri mož, oče, dedek in stric Ko sem še živela, ljubila sem vas vse, zdaj, ko mene več med vami ni. ljubite me v spominu vsi. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Kruta smrt, le kaj si nam storila, da brez slovesa si nam sina, brata vzela. ZAHVALA Samo 33 pomladi si bil med nami, in boleče je spoznanje, da si nenadoma, brez slovesa, odšel od nas, ljubi sin, brat in stric Štefana Čizmadija iz Gančan Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, i so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, izre i sožalje dragemu pokojniku darovali vence m cvetje ter ga v a o lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcemza odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede m elovm organizaciji GP Graditelj iz Beltinec. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: žena Ema, sin Jožek z ženo Ruz.co ter vnukinj. Gordana in Suzana iz Švice, sinovi Štefan, Franc in Anton hčerka Katica z možem Vladom iz M. Črnec, drugo sorodstvo ter vsi, k. so ga imeli radi Helena Kerec roj. Šantavec iz Zenkovec V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem sosedom ter sovaščanom, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede, kolektivom Lesnine, Moravskih Toplic in ZGEP Pomurski tisk, tozdu Kan tonaža. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Strukovci, Beli Manastir, M. Sobota, Pečarovci, Beograd, Puconci, Zagreb, M. Črnci, Zenkovci, Beznovci, Bodonci, Sala-menci, Gorica, 28. julija 1987 Žalujoči: hčerke Ema, Sida, Irena in Gizela z družinami, vnuk Robert z družino in drugo sorodstvo Branko Smodiš iz Križevec v Prekmurju Ob tej nenadni in za nas nenadomestljivi izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani ter nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo GD Križevci v Prekmurju in sektorskim gasilcem za slovo ob odprtem grobu, govorniku tov. Ha-riju za izrečene besede, duhovniku za opravljeni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Prav tako se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k preranemu počitku. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI VESTNIK. 20. AVGUSTA 1987 STRAN 23 v besedi in sliki Kdaj ob vrelcu še zdravilišče? V lanskem poletju je v Moravskih Toplicah potekala raziskava o vplivu termalno-mineralne vode iz vrtine pri Rimski čardi na kožno bolezen luskavico. V raziskavi, ki jo je denarno omogočila Radenska, je sodelovalo čez sto bolnikov v dveh primerjalnih skupinah, vodili pa so jo priznani slovenski dermatologi. Jeseni pa so že lahko potrdili hipotezo o zdravilnosti vode oziroma tem, da blaži znake bolezni. Ti rezultati so bili potrebni za nadaljnje usmerjanje Radenske in izkoriščanje zdravilnega vrelca. Radenska sama ne bi zmogla postaviti zdraviliškega centra^ ki naj bi bil grajen za motelom Čar-da, zato se je začela pogovarjati s tujim partnerjem iz Zvezne republike Nemčije, ki so mu tudi predstavili rezultate 'raziskave. Nemci so opravili manjšo raziskavo tržne zainteresiranosti in zanimanja njihovih zavarovanj. V tujini so tudi že pripravili idejno programsko zasnovo za zdravilišče. Tudi v Radenski so razpisali natečaj za idejnoprogramske zasnove in dobili kar nekaj ponudb. Domače projektantske hiše so upoštevale potrebe in možnosti tujcev in domačega bolnika, saj naj bi bili zdravljenja deležni tudi domači bolniki. Tako ena kot druga stran ima tako že vse pripravljeno za odločilni razgovor, ki naj bi bil jeseni. Nadaljnja usoda zdravilišča pa bo Luskavica ali psoriaza je dedna, vendar nenalezljiva kožna bolezen, za katero oboleva približno dva odstotka ljudi, predvsem severne Evrope. Bolnika ta bolezen dvojno prizadeva, prvič zato, ker je to biološko neozdravljiva bolezen, in drugič, ker so ti bolniki, zaradi na videz neprijetnega videza kože, izločeni iz okolja. Znake bolezni pa se da oblažiti z naravnimi dejavniki, kot sta sonce in termalno-mineralna voda. Zdravilišč za to bolezen skorajda ni, zato bolniki še vedno iščejo svoj prostor pod soncem. odvisna predvsem od denarja, ki naj bi ga dobili v tujini, vračali pa bi ga z zdraviliškimi uslugami. V idejnih zasnovah so predvideni hotel z 250 posteljami, avtokamp s 50 enotami, kopališče s fizioterapijo ter potrebna komunalna in električna napeljava z dodatno vrtino. Čeprav je o ceni sedaj še mnogo prezgodaj govoriti, pa so jo v Radenski vseeno izračunali. Po cenah iz prvega četrtletja bi za gradnjo zdravilišča potrebovali 7 milijard dinarjev. Majda Horvat RADENCI—--------------------------- Da bi bolje znali slovensko Za večino učencev od 5. do 7. razreda porabskih osnovnih šol so se počitnice skorajda že končale. V ponedeljek se je namreč začel zanje bralni tabor, ki letos prvič poteka v Sloveniji, in sicer ga je odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pripravil v Domu učencev za gostinstvo in turizem v Radencih. Program 8-dnevnega bralnega tabora je dokaj pester in obsežen. Med drugim vključuje srečanja s slovenskimi pesniki in pisatelji, uredniki mladinskega tiska, oglede filmov, televizijskih oddaj in lutkovnih iger za otroke, učenje slovenskih pesmi, branje odlomkov iz del slovenskih avtorjev, strokovne ekskurzije . . . Vse to bodo delali z namenom, da bi si otroci kar najbolj izpolnili in utrdili znanje iz slovenskega jezika, ki je pri mnogih dokaj skromno, čeprav imajo v šolah pouk slovenščine in četudi nekaj predmetov poučujejo dvo J. G. Porabski šolarji, njihovi mentorji in gostitelji, namenjeni na bralni tabor. jezično. Razne oblike dodatnega usposabljanja, kot je tudi bralni tabor, pa dajejo upanje, da se bo stanje izboljšalo. motociklizem NOVO VODOVODNO Prleški sejem — tretjič Beno Ščap drugi Na Grobniku je bila tretja dirka za državno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu. na kateri sta sodelovala tudi pomurska tekmovalca — Beno Sčap, član Kluba svobodni jezdeci iz Murske Sobote, in Janez Štefanec, član AMD Stefan Kovač Murska Sobota. Uspešen je bil Ščap, ki je tokrat prvič tekmoval na kawasa-kiju v kategoriji do 750 ccm. Štefanec pa je v isti kategoriji odstopil in tako drugič ostal brez točk. V kategoriji do 250 ccm pa je Štefanec vodil, vendar padel. V kategoriji do 750 ccm je zmagal Janežič (Kamnik), Ščap pa je zasedel odlično drugo mesto. F. M. POMEMBNA PRIDOBITEV ZA CESTARJE — V navzočnosti nekaterih predsednikov izvršnih svetov pomurskih občin, strokovnih delavcev samoupravnih interesnih skupnosti za ceste in drugih je bil na lokalni cesti Črnske meje—Krog pri odcepu magistralne ceste prikaz dela univerzalnega vozila Unimog 1200. Za delavce TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota je to nedvomno velika pridobitev, saj je omenjeno vozilo tovarne Mercedes-Benz opremljeno s posebnimi priključki za različna dela pri vzdrževanju cest. Unimog je stal 85 milijonov dinarjev, za priključke, med katerimi so tudi za košenje trave ob cesti, za postavljanje smernikov, izkop in češčenje jarkov ter freza za sneg, pa so odšteli 55 milijonov dinarjev. S tem bodo znatno pocenili vrednost del na cestah, zlasti pa njihovo vzdrževanje. Besedilo: M. Jerše, foto: A. Abraham. OMREŽJE’ Gasilci v Lendavi že nekaj let ugotavljajo, da sedanje vodovodno omrežje v Lendavi ne zadovoljuje potreb po gasilni vodi ob večjem požaru. Ob vsem tem pa pravzaprav nihče natančno ne ve, kje so hidranti in v kakšnem stanju so. Omrežje bo potrebno urediti tudi v Industrijski coni, tam je največja nevarnost požarov, saj je v tem predelu združena domala vsa industrija Lendave. Slišati je, da se pripravljajo načrti za ureditev omrežja za industrijsko cono. Če je tako, bi bilo potrebno te načrte razširiti tudi na Lendavo. Drugo vprašanje, ki zadeva požarno varnost, pa je, ali imajo hidranti ob vsakem času dovolj vode za gašenje. Na lendavski vodovod se je v zadnjih letih navezalo več drugih naselij, od Lendave do Benice. Zajetje vode je samo eno, in to v poletnih mesecih ne zadostuje za vse porabnike. V teh mesecih pa je nevarnost požarov največje. Obe vprašanji bo potrebno v naslednjih letih rešiti, kaj bomo sicer s sodobno gasilno opremo, če ne bo dovolj vode. Jani D. KONJSKE DIRKE Leostina in Amila prvi Na velikih kasaških dirkah v Šentjerneju sta bili od ljutomerskih kasačev najuspešnejši Leostina (Puhar, Veržej), ki je zmagala med dvoletniki, in Amila (Sagaj), ki je zmagala v dirki za 3- do 12-letne kasače na 1800 m. Sicer pa nekateri najboljši ljutomerski kasači na dirki niso sodelovali. VELIKA RIBIŠKA SREČA - Z njo se lahko gotovo pohvali zagnani ribič Jože Lapoši iz Rakičana, ki je pred dnevi v gramoznici ujel kar 21 kilogramov težkega krapa. To je največja riba, ki mu jo je v dolgoletni ribiški karieri uspelo potegniti na kopno z navadnim ribiškim priborom. Ogromni krap pa mu je povzročil velike težave, predno ga je po polurnem prizadevanju spravil na obalo. Foto: M. Jerše. Pokal že tret jič za Noršince Na nedeljskih vaških igrah za območje Krajevne skupnosti Martjanci — tokrat so bile v Nor-šincih — so že tretjič zmagali domačini in prejeli prehodni pokal v trajno last, drugo mesto so osvojili tekmovalci iz Martjanec in tre tje Nemčavci. Sicer pa so se najbolje izkazali gostje iz Ivanec iz bogojinske krajevne skupnosti. Največje zanimanje je na igrah vzbudilo sestavljanje kmečkega voza, na katerem so sodelovali tudi nekateri, ki vozove izdelujejo- Ustanovili kolesarsko sekcijo V okviru športnega društva v Ini Nafti Lendava so pred nedavnim ustanovili kolesarsko sekcijo. Pobudo so dali ljubitelji rekreativnega kolesarjenja, ki jih je čedalje več. V program dela so uvrstili rekreativne treninge, kolesarske izlete in maratone. Letos so že imeli kolesarski izlet k Bukovniškemu jezeru, pripravljajo pa izlet v varaždinske toplice. Prihodnje leto bodo člani sekcije kolesarili okoli Blatnega jezera na Madžarskem. V kolesarsko sekcijo Ine Nafte Lendava se bodo lahko vključili tudi drugi ljubitelji rekreativnega kolesarjenja. Jani D. Tudi tokrat je bil živ, trgovci in kramarji so sejmarili, kot že dolgo ne. Tradicija se počasi uveljavlja, in če bo šlo tako naprej, si bo ta turistična prireditev pridobila pomen resnično najpomembnejše v občini Ljutomer. Poudarek na letošnjem sejmu je bil na domačnosti — specialitet iz kuhinje in kleti, spominkov . .. Tudi trgovci so v svojih trgovinah ponujali dobro in poceni blago — pravzaprav so trgovine VODI LD RANKOVCI LD Rankovci je pripravila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Zmagal je Kos (Rankovci) pred Poj-bičem (Križevci) in Ferenčičem (MS). V ligi vodi LD Rankovci z 68 točkami pred LD Sobota, 63, LD Cankova, 58, LD Radovci in LD Križevci, po 57 točk. fk Zdravniška etika na izpitu V Vestniku št. 29 z dne 30. julija 1987 ste objavili članek novinarja Dušana Loparnika z naslovom Zdravniška etika na izpitu. Ker so navedbe Stanislava Žnidariča, na katere se novinar sklicuje oz. jih citira, neresnične, dajem v zvezi s tem naslednje pojasnilo: Dne 13. 7. 1987je dežurna sestra ob 17.30 sprejela telefonsko naročilo za hišni obisk in takoj tudi dala navodila glede prve pomoči (oskrba rane). Predlagala je tudi možnost lastnega prevoza bolnice v Zdravstveni dom Ljutomer, vendar je naročnik to odklonil. Zaradi tega se je dežurna zdravnica dr. Ljubica Gašparac, specialist splošne medicine, ki je nastopila dežurstvo ob 14.00, takoj odpravila v Drakovce. Ob prihodu je našla bolnico v sobi, kjer je sedela in se pogovarjala; bila je popolnoma prisebna in tudi krvavela ni. Na glavi je imela odrgnino, katero bi zdravnica lahko oskrbela tudi v Zdravstvenem domu; torej poškodba ni bila takšna, da bi po dogovorjenih indikacijah v slovenskem zdravstvu glede reševalnih prevozov zahtevali prevoz z reševalnim vozilom, kar je zdravnica svojcem tudi povedala. Ker pa so ti vztrajali pri prevozu z reševalnim vozilom, je zdravnica vseeno tak prevoz odredila ; ob tem je želela, da se bolnica pregleda zaradi splošnega slabega zdravstvenega stanja tudi v bolnišnici. Po oskrbi odrgnine v splošni ambulanti Zdravstvenega doma Ljutomer je bila bolnica odpeljana v Splošno bolnišnico Murska Sobota. V Zdravstvenem domu Ljutomer smo ob prisotnosti vseh, ki so bili tega dne v dežurni službi, ugotovili: 1. Odnos dežurne zdravnice Ljubice Gašparac, dr. med., je bil ves čas korekten, njeno postopanje pa racionalno; zdravniška pomoč je bila nudena v skladu z zdravniško etiko in strokovno medicinsko doktrino. 2. Poškodba, ki jo je bolnica utrpela, ni bila takšna, da bi zahtevala nujen prevoz z reševalnim vozilom; tako izvajalci kot tudi uporabniki morajo pri svojem delu upoštevati navodilo za presojo upravičenosti do prevozov z reševalnim vozilom in helikopterjem Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo in Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. 3. Ugotavljamo, da je dežurna zdravnica v skladu z običajno zdravniško prakso šele po opravljenem pregledu pobrala participacijo. 4. Delavci Zdravstvenega doma Ljutomer smo ogorčeni nad takšnim načinom prikazovanja dogodka, še posebno zato, ker je omenjena zdravnica znana po velikih preventivnih aktivnostih v zvezi' z zaščito zdravja uporabnikov (klub hipertonikov, zdravstvena vzgoja ob cepljenjih itn.) Direktor TOZD ZD Ljutomer: Ana dr. ŽERDIN preselili na pločnike, tako da je bilo bolj kramarsko. Le nekaj prizadevnim organi zatorjem — turističnemu društvu ni uspelo v vseh treh letih; da bi kič, oziroma stojnice s kičem, potisnili na obrobje sejma. Sedaj pa so se te stojnice bohotile med nekaterimi resnično ogleda in nakupa vrednimi razstavljalci. Malce strožja politika, mogoče občutno dražja stojnina in še kakšen prijem bi bil morda uspešen. Tudi bolšji sejem ne more Škodo bodo začeli ocenjevati Toča in orkan sta v občini Ljutomer naredila veliko škode in takoj po neurju je izvršni svet SO Ljutomer ustanovil tri komisije, ki naj bi ocenile škodo. Strokovne komisije bodo začele škodo ocenjevati danes (v četrtek, 20. avgusta) po posameznih krajevnih skupnostih. Razpored je naslednji: danes in jutri bodo v Bunčanih, Moti, Vučji vasi, Bučečovcih in Veščici. V ponedeljek, 24., in torek, 25. avgusta, bodo v Veržeju, Stari Novi vasi, Iljaševcih, Koprivi, Šprincu in Globoki ter v Presiki in na Cvenu. V sredo, 26., in četrtek, 27. avgusta, bodo na Grlavci, v Banovcih, na Krapju, v Križevcih, v Borečih, v Moravcih in v Drakovcih, v petek, 28. avgusta, pa v Ključarovcih in Lukavcih. Vsi ti kraji so bili v minulem neurju prizadeti. Seveda pa lahko lastniki kmetijskih zemljišč dobijo podroben razpored cenitev škode na sedežih krajevnih skupnosti. Medtem pa je podana že prva ocena škode v kmetijstvu v občini Ljutomer. V zasebnem sektorju kmetijstva je prizadetih 1.182 hektarjev zemljišč, skupna škoda znaša 742,5 milijona dinarjev, v družbeni lasti pa je prizadetih 461 hektarjev zemljišč s skupino škodo 272,5 milijona dinarjev ali skupno 1.643 hektarjev zemljišč s skupno škodo 1 milijarda in 15 milijonov dinarjev, kar znaša 4,7 odstotka od celotnega družbenega proizvoda občine Ljutomer, ki je tako kot manj razvita upravičena do solidarnosti. zaživeti v polni meri. Letos so le trije kramarji ponujali svoje blago, pa še to ni bilo tisto, kar bi sodilo na boljši sejem. Očitno se v Ljutomeru ne morejo navdušiti za trgovanje in sejmarjenje, ki je po svoje lahko zanimivo, pestro in nasploh zabavno. Letos je bilo za sejem značilno še nekaj: sejmarjenje se je zavleklo v pozne popoldanske ure, kar v minulih letih ni bila praksa. Tudi zabava je na sejmu že tradicija in letos ni izostala. Skratka — sejem je bil resnično živ. d. l. je fungicid v prahu za pripravo suspenzije je kombinacija metiram-kompleksa (40%) in bakra (20%) Za preprečevanje • peronospore vinske trte • rdečega listnega ožiga vinske trte • črne pegavosti vinske trte • krompirjeve plesni in • hmeljne plesni ko nastane nevarnost za okužbo. AW' MESNA INDUSTRIJA n.sol.o. VL? MURSKA SOBOTA / NA 25. MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU, GORNJA RADGONA NOVO /Z MESNE INDUSTRIJE • MESNI IZDELKI V ASPIKU • LOVSKI NAMAZ • PIVSKI NAREZEK S ŠAMPINJONI POSKUŠNJE: Ponedeljek, 24. avgusta Petek, 28. avgusta Poskušali boste nove izdelke soboške Mesne industrije: lovski namaz, pivski narezek s šampinjoni in mesne izdelke v aspiku. ŠKROPITE DANES, DA NE BO PREPOZNO JUTRU C1NKABNA CEL3E v sodelovanju z BASF MESNA INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA — največji proizvajalec mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji — velik izvoznik na skoraj vse konce sveta — največji izdelovalec hitro pripravljene hrane v Jugoslaviji Program ESKO DOBIMO SE V HAU ABC POMURKE NA SEJMIŠČU POMURSKEGA SEJMA OD 21. DO 30. AVGUSTA Ponedeljek, 24. avgust, je dan Mesne industrije. , VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 25 I n. sol. o.. LJUBLJANA, Titovs 36 Traktorski vrtalnik VT-500 lopatar TL-1700/25 Z vrtalnikom pripravljamo luknje za sajenje cepljenk v vinogradu, pogozdovanje, sajenje sadnih sadik itd. Enako lahko uporabljamo vrtalnik v gradbeništvu (za postavljanje ograj na gradbiščih), v komunali za sajenje okrasnih rastlin itd. Vrtalnik lahko uporabljamo tudi na strmih legah. TEHNIČNI PODATKI: traktorski pogon nad 15 kVV dimenzije vrtalnih osti 200—600 globina vrtanja do 1 m lastna teža 240 kg širina 750 mm dolžina 2150 mm višina 830 mm pogon prek kardanske gredi z varnostno sklopko, nastavljeno na 700—750 Nm Največja dolžina kardanske gredi je 1400 mm Lopatar je traktorski priključek, s katerim obdelujemo zemljo v vinogradih, sadovnjakih, hmeljiščih (na hribovitih območjih, kjer zaradi nagiba ni možno oranje), v rastlinjakih, na poljih itd. Z lopatarjem opravimo osnovno in dopolnilno (jesensko ali spomladansko) obdelavo zemlje. Lopatar ima prednost pred klasično obdelavo zemlje, ker ne ustvarja plazine, kar omogoča nemoten pre- tok podtalnice in atmosferskih voda. Tudi rastlinske korenine lažje prodirajo v globino, kjer iščejo vlago in hranila. TEHNIČNI PODATKI: Potrebna Tip pog. moč 1200/20 1350/25B 1700/25 2100/25 2500/35 3000/35 Lopatar je takšne izvedbe, da ni potrebno nobeno vzdrževanje. Vsi gibljivi deli so trajno mazani in zaščiteni. Delovna širina v cm Delovna globina v cm Masa v kg do 25 do 35 do 45 do 70 do 100 do 130 120 20 318 135 25 378 170 25 453 210 25 528 250 35 910 300 35 1120 Vsa pojasnila o nakupu ali tehničnepodatke daje SCT, tozd PKM, Milavčeva 4, BREŽICE, telefon: (068) 61-092 ali 61-402. Vse podatke lahko dobite tudi pri SCT, tozd STROJNI INŽENIRING, Kavčiče va 66, LJUBLJANA, telefon (061) 444-704 ali pri AGROTEHNIKI GRUDA, Tržaška 132, LJUBLJANA, telefon: (061) 268-341. OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI! Nemogoče je mogoče! TELEVIZORJI GORENJE W v K Šestmesečno potrošniško posojilo z 18-odstotnimi obrestmi. | Prvi obrok plačate ob nakupu PEČI NA TRDO GORIVO Brezobrestno posojilo na šest mesecev BELA TEHNIKA Šestmesečno potrošniško posojilo z 18-Odstotnimi obrestmi. Prvi obrok plačate ob nakupu | NERJAVEČA POSODA | Brezobrestno posojilo na 4 mesece. Prvi obrok plačate ob nakupu 1 L —< m m m m m m —» mm. m DOBRODOŠLI IN NA SVIDENJE! "J STRAN 26 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 vuoost^ m na DELOVNA ORGANIZACIJA AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota SERVISI - PROIZVODNJA - TRGOVINA — POPRAVLJAMO osebna vozila, tovorna in dostavna vozila ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. PONUJAMO svoje servisne storitve za osebne avtomobile, tovorne avtomobile, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo za ZASTAVO, TAM, TORPEDO, DEUTZ, IMV, ZETOR, CIMOS, URSUS, TAS, ISKRO, IMT, ZMAJ. — OPRAVLJAMO tehnične preglede motornih vozil doma in na terenu, podaljšujemo registracije in zavarovanja vozil, organiziramo vleko s posebnim vozilom in dajemo nasvete s področja avtomobilizma. — IZDELUJEMO rotovatorje (freze), pločevinasto posodo za gorivo, zaščiteno s protieksplozivnim materialom, sestavne sklope za vozila TAM in razne druge kovinske izdelke. Freza, ki jo izdeluje in prodaja soboški Agroservis in jo lahko kupite tudi v poslovalnicah Agrotehnike in drugod. MM ■HM ■■■ in M MH MM M M MK HM BM ; MIW ■ NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI ' I ZANIMIV, SODOBEN PROGRAM IN UGODNOSTI! I | PREDSTAVNA IZ LASTNEGA PROGRAMA: | . — traktorske kabine I — vozilo za prevoz živine — bivalno enoto za turizem na kmetih I PONUJA KOT ZASTOPNIK V OKVIRU POSLOVNO- I . TEHNIČNEGA SODELOVANJA Z IMT: . I — program kmetijske mehanizacije iz proizvodnega programa | . IMT (vključno s servisiranjem in ponudbo rezervnih delov). . — PRODAJAMO osebna in tovorna vozila zastava, rezervne dele za vsa vozila, za katera imamo servisne storitve, avtomobilske prikolice, dodatno opremo za osebna in tovorna vozila (vlečne kljuke, sedežne prevleke, okrasne dodatke, avtoradie in drugo tehnično blago), po želji kupca tudi montiramo vso dodatno opremo. — PRODAJAMO VOZILA PO SISTEMU STARO ZA NOVO! Tudi tovorna vozila iz programa ZASTAVA lahko kupite pri soboškem Agroser-visu. OPRAVLJAMO PROTIKOROZIJ SKO ZAŠČITO VOZIL PO SISTEMU DINITROL S TRILETNO -GARANCIJO! OBIŠČITE NAS NA RADGONSKEM SEJMU V HALI ABC POMURKE. Priporočamo vam, da si na našem sejemskem prostoru ogledate tudi razstavo lovskega orožja iz proizvodnega programa Crvene zastave. / ■ PONUJA V OKVIRU REDNIH DEJAVNOSTI: ■ — zabojniške (kontejnerske) servisno skladiščne objekte I — zabojniške (kontejnerske) zbiralnice mleka — prenosljive enote za skladiščenje hlajene ali globoko (zamrznjene hrane — storitve prodajno-servisnega centra (servisiranje I kmetijske mehanizacije in komercialnih vozil) — organizacijo in izvedbo prevozov vseh vrst blaga ■ — storitve rent-a-car 1 POSEBNA PRIVLAČNOST!!! 1 PRODAJA TRAKTORSKIH KABIN ZA TRAKTORJE IMT S I POSEBNIM SEJEMSKIM POPUSTOM! ■ RAZPRODAJA NADOMESTNIH DELOV IZ KMETIJSKIH I PROGRAMOV! ■ UGODNA PRODAJA TRAKTORSKIH PLUGOV - IMT! Informacije lahko dobite: J DO A VTORADGONA Ljutomerska c. 26 69250 GORNJA RADGONA T Telefon: (069) 74 232, 74 007, 74 691 I oziroma vas vabimo, da nas obiščete na razstavnem prostoru ■ v Gornji Radgoni._______________ VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 27 ne zgodi se vsak dan Kje je Keops? Japonski raziskovalci so našli dokaze, da se v globini največje piramide na ploščadi Gize blizu Kaira skriva cel labirint podzemskih hodnikov, vendar pa ne pričakujejo, da bodo po njih prišli do Keopsove grobnice. Po mnenju egiptologa Sakudži-ja Jošimure faraon Keops sploh ne leži v svoji piramidi. Skupina japonskih znanstvenikov s tokijske univerze Va-seda si je pomagala s posebno elektromagnetno napravo za zelo natančen pregled piramid, da bi odkrili skrivne hodnike in sobane. Tako so v piramidi našli še nekaj novih sob, faraonove grobnice pa med njimi ni bilo. Raziskovalci menijo, da je imela piramida predvsem religiozno funkcijo, ker je v njej faraon iskal pomoč v posmrtnem življenju, njegov sarkofag pa je skrit nekje zraven piramide. Upajo, da ga bodo med raziskovanjem našli. Žabe bodo tabu Sveta reka Ganges je resno ogrožena. Ne samo da jo zastrupljajo industrijske, komunalne in kmetijske odplake, pač pa je bil njen živalski svet resno ogrožen zaradi požrešnosti in nezmernosti lovcev na žabe, predvsem v ogromni delti. Tamkajšnji kmetje so se na veliko ukvarjali z lovom in prodajo žab. Ker so poskočne dvoživke zelo pomemben člen v naravni verigi ekosistema Gangesa, je brezobziren lov ogrozil naravno ravnovesje. Skupina zaskrbljenih indijskih varstvenikov narave in ekologov je naslovila na indijsko vlado zahtevo po popolni odpravi tovrstnega lova in prodaje. Vlada je bila pripravljena pretehtati razloge, ki so jih navedli ekologi, in je sklenila, da lov na žabe prepove. Odpovedali so se lepim dohodkom, saj so prejšnje leto izvozili okrog 4.368 ton žabjih krakov in zanje iztržili več milijonov dolarjev. Revni Bangledeš, kjer je žabji lov še vedno dovoljen, je lani zaslužil z izvozom krakov 12 milijonov dolarjev. Kupci so predvsem sladokusci na Zahodu, v ZDA in Zahodni Evropi. To so lepe številke. Toda zanimive in upoštevanja vredne so tudi številke, ki govore o koristnosti žab. Žaba požre vsak dan toliko različnega mrčesa, kot je sama težka. Koliko ton uničenega mrčesa je to in koliko koristi! Kitajci so se tega prvi zavedali in prepovedali lov na žabe. Za njimi so krenili Indijci. Oboji so se zavedli, da so njihova polja in travniki naravno zavarovani pred škodljivimi insekti tudi po zaslugi žab. Pa se vendarle zgodi Ko je zaradi ciroze jeter umrl slavni igralec John Barrymore, so se njegovi prijatelji spravili na delo, da bi uresničili njegovo poslednjo željo. Pri pogrebniku so ukradli njegovo truplo, ga oblekli v večerno obleko in odnesli v vilo igralca Errola Flynna. Tam so truplo posadili v naslanjač v dnevni sobi in jadrno odhiteli. Ko se je Flynn, ki je seveda slišal, da je Barrymore umrl, vrnil domov in na stolu zagledal tako rekoč živega pivskega znanca, je zatulil od strahu in skočil na glavo iz prvega nadstropja. Na srečo je poprej že nekaj malega popil, tako da se mu razen strahu, ki ga je zaužil, ni nič zgodilo. NE NUDIMO VAM POPUSTA DAJEMO PA VAM MOŽNOST ZA NAKUP OKEN, IZDELANIH PO DOLGOLETNI TRADICIJI sodobna izvedba, vrhunska kakovost, prihranek energije, izdelava po meri in montaža na domu To so odlike pravih oken iz KLI Logatec Pokličite 061/741-711 — informacije in prodaja KLI Logatec telex 31656 yu kli Menjanje spolnih partnerjev, ki se je razcvetelo po zmagoviti spolni revoluciji, ni več breskrbno početje. V ZDA se je začela vrsta sodnih procesov, ko okuženi tožijo tiste, ki so jih okužili. Zdravstveni podatki kažejo, da je v ZDA okrog 20 milijonov ljudi okuženih z virusom herpesa simplexa tipa 2, ki povzroča občasne gnojne izpuščaje na spolnih organih, okoliških delih telesa in na ustnicah. Spuščaji so boleči, pogosta je vročina, zdravljenje pa neuspešno, saj zoper nadležni virus ni zdravila. Ko se človek enkrat okuži, je okužen za vse življenje. Zaradi narave bolezni spremlja obolelega precej težav, med katerimi je najbolj bo- Če bi kdo od turistov pogledal za zidove te kapelice sredi Nemčavec pri Murski Soboti, bi zamanj iskal oltarček. Za zidovi pod zvonikom se v dvoranici včasih zberejo na sestankih, do dograditve novega vaško — gasilskega doma pa imajo tu tudi gasilsko opremo. Arheolog v rimskih straniščih Arheologija je sicer zelo zanimiva in romantična veda, vendar pa dostikrat zahteva tudi dokaj neprijetna in dolgočasna opravila. Arheologi ne iščejo samo zakladov in kraljevskih grobov, brskajo tudi po grobovih preprostih smrtnikov, včasih pa morajo pobliže pogledati tudi v ostaline kaj neprijetnih stvari. Britanski arheolog Mike McCarthy je tako preiskal ostanke starorimskega stranišča in, verjamete ali ne, našel v teh ostankih marsikaj za znanost zanimivega. »Vedeli smo, da so imeli stari Rimljani lepo urejene sanitarije, nismo pa vedeli, kako so se očistili, ko so jih zapustili. Zdaj nam je to jasno: imeli so toaletni papir,« pravi arheolog. McCarthy je raziskal razvaline starorimskih utrdb pri Carlislu v Walesu. V utrdbi iz 1. stoletja je odkril stranišča in v njih marsikaj zanimivega, predvsem toaletni papir. Seveda to ni papir, kakršnega poznamo danes, ampak nekoliko zmehčana zmes drevesne lupine. Temu papirju ni bil prvotni namen brisanje zadnjice, marveč so ga uporabljali za dopisovanje.' Tl * 1 • 1 ' I i nmorsKi ko Zapletom okrog izvajanja piranskega odloka o prometni zapori se je pridružilo še eno jabolko spora. Turistični avtobusi. Ti sicer tudi lani niso bili izvzeti iz liste problematičnih, vendar naj bi letos smeli turiste pripeljati (in odpeljati) do vseh treh piranskih hotelov, nato pa bi jih morali parkirati na ploščadi pred vhodom v mesto. Ker pa letošnje izvajanje odloka, kljub spremembam in dopolnitvam, še vedno poteka po načelu »znajdi se«, so to izvohali tudi vozniki turističnih avtobusov. Ti namreč pripeljejo turiste v mesto, vozijo po najbližji poti do rezerviranega hotela in z nekaj veščimi kretnjami mojstrsko parkirajo avtobus tik hotela. Ob tem jih, voznikov namreč, prav nič ne moti, da prestrašijo (in skoraj povozijo) nič hudega sluteče kopalce na Punti. Tudi to, da zasedejo ostalim obiskovalcem naj- Po užitkih — joj! leča družbena osamitev, na katero je bolnik obsojen v obdobju izbruha herpesnih izpuščajev. Ne čudi torej, da se posamezniki občutijo močno prikrajšane zaradi bolezni in mislijo, da so jim ljudje, ki so jih okužili, dolžni nekako povrniti izgubljeno kakovost življenja. Na ameriških sodiščih so vložene tožbe, s katerimi nekdanji ljubimci in ljubimke, zakonski možje in žene terjajo odškodnine. Ne gre za majhne denarje. Tako zdaj neka ločena A ko je odslužil, so ga uporabili, kot toaletni papir. Arheolog je na uporabljenih papirjih našel ostanke ljubezenskih in drugih pisem. Medved v postelji Neki lovec iz sovjetske pokrajine Čabarovsk je, ko se je vrnil z lova, v svoji postelji našel spečega medveda. Vzhodnonemška časopisna agencija ADN sporoča, da je lovec, ko je prišel iz gozda, opazil, da je z vratnim zapahom nekaj narobe, pa je — seveda, ne da bi spustil puško iz rok — skočil k oknu in skozi šipo ugledal nepovabljenega gosta. Mož je potrkal na okno, zaspana mrcina se je prebudila, glasno zabrundala in se pognala proti vratom, jih »snela« s tečajev ter izginila v gozdu. Med svojim obiskom pri lovcu pa seveda ni pozabila pospraviti vse zaloge hrane s plastičnimi vrečkami vred. pj zoissiN manj pet parkirnih prostorov za osebna vozila, jim je prav malo mar. Kako bi jim tudi bilo, če pa na izvozu iz mesta naslednjega dne ne plačajo parkirnine ... žena toži svojega bivšega moža za 2,5 milijona dolarjev (1,7 milijarde dinarjev) odškodnine, ker ji je zamolčal, da ima genitalni herpes, ter še njo okužil z njim. Kar za 90 milijonov dolarjev (60 milijard dinarjev) pa se na sodišču bori neka čelistka, ki jo je z genitalnim herpesom okužil kolega v zboru med njuno nekajmesečno romanco. To je le nekaj primerov, ki nazorno ilustrirajo, kaj se dogaja. Tovrstne tožbe so dokaj mučne, saj mora sodišče vrtati po spolnem življenju obtoženega in tožeče stranke. Bilo je že tudi nekaj protitožb. V vse skupaj pa so zapletene tudi zavarovalnice, ki so že morale izplačati nekaj odškodnin za okužbe. Po novem v zavarovalniških policah izključujejo spolne bolezni. Pravniki menijo, da so tožbe glede herpesa lahko uspešne, vendar pa se v zvezi z aidsem pojavljajo dodatne težave, ker je okužbo precej težje dokazati, kot okužbo z genitalnim herpesom, saj mine do pet let, preden bolezen izbruhne z jasnimi znaki. Gotovo pa je namerno okuže-nje kriminalno dejanje, podobno uboju. Tako je vsaj razsodilo sodišče v primeru, ko je kaznjenec obgrizel dva policista in potem povedal, da ima aids. Drugje smo prebrali Danska je dežela z največjim številom kolesarjev. Kolo ima (in vozi) vsak drugi prebivalec te prijetne severnoevropske dežele. XXX V toni vode Jadranskega morja je okrog 38 kilogramov soli. Jadran torej sodi med srednje slana morja. XXX Po evropskih statističnih podatkih je Švica, v primeru nuklearne vojne, najvarnejša dežela na svetu. Že več let namenjajo veliko pozornosti zakloniščem. Številni znanstveniki menijo, da so delfini najbolj pametne živali. Ob tem je zanimivo, da so davni predniki delfinov živeli na kopnem. Če bi tako tudi ostalo, morda človek na zemlji ne bi bil tako sam. če se seveda ne bi medsebojno uničili: delfini ljudi ali pa ljudje delfine. ... JE PAČ PAŠTETA .KEKEC! /VKd.y'c« STRAN 28 . VESTNIK, 20. AVGUSTA 1087 za vsakogar nekaj NE JEJMO PRESLANO NASVET STARŠEM Kaj pomeni za naše zdravje sol, s katero si solimo hrano? Življenje se je razvilo v vodi in iz pramorja so v dolgih milijonih let poselili kopno tudi naši davni predniki. A dediščino morja nosimo v sebi, v notranjem okolju svojih teles. Vsaj šest desetin človekovega telesa je voda. Podlaga sokrvice (krvne plazme) in vseh drugih telesnih tekočin je voda. Seveda ne kemično čista, v njej je raztopljenih še veliko rudnin. In zanimivo: ta naša osnovna telesna tekočina je glede na svojo sestavo še vedno močno podobna morski vodi! Zanjo je značilen predvsem natrijev klorid, ki ga poznamo kot kuhinjsko sol. Element natrij najbolje veže nase vodo. Kako pomembna je voda za sleherno živo bitje, lahko spoznamo že iz ene same, a bistvene izkušnje: človek lahko preživi brez hrane nekaj tednov, brez vode pa ne več kot tri dni. V našem telesu »gospodarijo« z vodo predvsem ledvice. V današnjem času že vemo, kako pomemben je za naše zdravje na- trij — poznamo pa tudi nevarnosti, ki so posledica bodisi pomanjkanja bodisi preobilice natrija v našem organizmu. Pretirana raba kuhinjske soli širom po svetu in pri nas ni odsev človekove fiziološke potrebe, temveč slaba prehrambena navada! Ledvice izločajo, če je treba, tudi po več kot sto gramov soli na dan, pa jih vendarle ne gre preobremenjevati s pretiranim soljenjem. Pri nas zaužijemo povprečno na dan 10 do 15 gramov soli, dnevna potreba pa znaša le 2 do 5 gramov. IGRANJE NA »Dolgost življenja našega « Naše življenje bi bilo lahko precej daljše. Sovjetski gerontologi poskušajo v treh smereh. MANJ HRANE. Precej zanimanja gerontologov velja raziskavam omejitve prehrane, tako po količini kot po njeni kalori-čnosti. Vse kaže, da omejitvena dieta podaljša življenje poskusnih živali za 30 do 80 odstotkov. Diete, ki naj bi podaljšale življenje, so različne. Njihovo bistvo je v tem, da mora biti hrana polnovredna, čeprav je po količini nezadostna. Takšna hrana ima manj kalorij kot običajna porcija. Utemeljena je domneva, da tudi pri človeku obstaja zveza med prehrano in trajanjem življenja. Po nekaterih podatkih živijo debeli ljudje 10 do 12 let manj kot tisti z normalno težo. Vsak odvečen kilogram skrajša življenje za 2 odstotka. Seveda moramo pripomniti, da pretirano suhi ljudje ne živijo dolgo, njihovo življenje je krajše od normalnega. Omejevalna dieta je tačas najbolj učinkovita metoda za podaljševanje življenja. ZNIŽATI TELESNO TEMPERATURO, AMPAK ... Veliko upanja imajo raziskovalci, ki se ukvarjajo z uravnavanjem telesne temperature. Zmanjšanje intenzivnosti presnove namreč upočasni starostne spremembe in zavira delovanje škodljivih dejavnikov. Izračunali so, da bi znižanje telesne temperature od dve do tri stopinje Celzija pri toplokrvnih živalih (s tem tudi pri človeku) trajanje življenja skoraj podvojilo, delovna sposobnost pa bi se ohranila. Poudarjamo, da ne govorimo o stalnem znižanju stalne telesne temperature, govorimo o tem, kako jo spraviti na nižjo, a vendar stabilno raven, saj je stalnost telesne temperature najpomembnejši pogoj za ohranitev življenjske sposobnosti toplokrvnih živali. Med evolucijo so se izoblikovali pomembni mehanizmi za uravnavanje telesne temperature. Odkritje sredstva za naravnavanje tega mehanizma (termostata) lahko odpre neslutene perspektive. Na stara leta je manj občutljiv in organizem se počasneje prilagaja temperaturnim spremembam v okolici. V ORGANIZMU SE NABIRAJO ŠKODLJIVE SNOVI Znanstveniki že nekaj let raziskujejo, kako se s staranjem kopičijo škodljivi dejavniki. Delno gre celo za toksične (strupene) snovi. Danes je že jasno, da je to samo en člen v zapletenem mehanizmu staranja. Povsem mogoče je, da ne gre samo za povečane koncentracije toksičnih snovi, temveč da gre tudi za preobčut- Ijivost postaranih tkiv. Znano je, da količina prebavnih sokov znaša pri človeku od 8 do 9 litrov v 24 urah. Velik del teh sokov se vrne nazaj v kri. Če dodamo hrani snovi, ki vežejo določene molekule (recimo aktivno oglje), je mogoče toksične snovi odstraniti iz organizma. Ta metoda se imenuje enerosorbcija in je ena izmed metod za podaljševanje življenja. DEŽJU Dež ni razlog, da otrok ostane v hiši, toda če ga peljete na sprehod, naj bo dobro oblečen. Če ima otrok na sebi pretoplo, nepremočljivo obleko, je gibanje na svežem zraku, tudi če dežuje, najboljši način, da se okrepijo obrambne sile organizma. To je boljše, kot da ves dan preživite v topli enakomerno ogreti sobi. Torej, obleka za dež, kapuca, rokavice, gumijasti škornji in otrok naj bo tudi v dežju zunaj. Pri nakupu tovrstne obleke pazite, da so šivi dobro spojeni, da skoznje ne bo prišla voda. Zaradi varnosti otroka mora biti takšna obleka opazna na daleč, da se ne bi zgodila nesreča. Da se otrok ne bi znojil, mu pod dežni plašček oblečemo obleko iz naravnih materijalov (volne ali bombaža), ki vpijajo znoj. Če se otrok vendarle zmoči, ga enostavno posadite v kad, napolnjeno s toplo vodo. Otrok se bo segrel in ne bo dobil niti nahoda. Tako se krepijo obrambne moči otroka. Pazite na vreme Če ne razumete, zakaj nekatere dneve laže zapadete v skušnjavo, opazujte, kakšno je vreme, in to vpišite v dnevnik. Odkrili so, da veter, temperatura in padavine vplivajo na tek in razpoloženje. Vročina zmanjšuje voljo do hrane, že prvi hlad pa vas popelje v trgovino z živili. Dež povzroča depresije in marsikdo se zateče k hrani kot tolažbi. Veter, kot je npr. burja, povzroča lakoto, in kadar temperatura nenadoma pade, žejo. Ženske med 35. in 50. letom so občutljivejše na vreme kot drugi ljudje. Če ste se zredili in veste, da se niste igrali z dieto, ali pa ste postali lačni brez opaznega razloga, poglejte skozi okno, kakšno je vreme. ANEKDOTE Ruski pripovednik in pisec basni Krylov je bil povabljen na kosilo. Njemu nasproti je sedel gost, znan po pripovedovanju debelih zgodbic. »Dragi prijatelji,« je začel ta gost, »ravno včeraj so v Volgi ujeli soma, dolgega, ne da bi pretiraval, od tri do ...« Pri tem je s prstom kazal na konec mize, kjer je sedel Krylov. Tedaj je pisec skočil pokonci in se umaknil za nekaj korakov. »Kaj pa počnete?« je vprašal lažnivi ribič. »Vstajam, da bo dovolj prostora za vašega soma,« je odgo- voril Krylov med smehom prijateljev. Najslavnejši kitajski filozof Konfucij je dejal skupini lenuhov: »Lenoba hodi tako počasi, da jo siromaštvo zlahka dohiti.« Med govorom angleškega esejista Lamba je nekdo zasikal. Lamb je rekel: »Samo tri stvari sikajo: gos, kača in bedak. Pridite sem, da ugotovimo, kdo ste!« Rastline čistijo zrak Znano je da drevje ob cesti, v mestih in parkih ni samo zaradi okrasa, temveč tudi zaradi zdravja ljudi. Žal se tega premalo zavedamo in po nepotrebnem odstranimo še najmanjši znak rastlinstva iz naših bivalnih prostorov. Koliko ogljikovega dioksida in drugih škodljivih stvari predela, prečisti eno drevo in pri tem obogati zrak s svežim kisikom? Vse zelene rastline, ki imajo klorofil, od najmanjših pa do naj- večjih, živijo in se razvijajo po načelu totosinteze: iz vode in mineralnih snovi, iz ogljikovega dioksida iz zraka v navzočnosti klorofila pod vplivom sončne svetlobe in toplote ustvarjajo organske snovi in oddajajo kisik. To je biološki proces, ki je nepogrešljiv za obstoj vseh drugih živih bitij na zemlji. Strokovnjaki so izračunali, da ima na primer ena bukev, stara okoli sto let, visoka 20 metrov, s Recept za vas Gratinirana cvetača RADIO MURSKA SOBOTA ' Z' J w* > sK’" 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota v oddaji 21 232. Najbolj priljubljene skladbe ta teden: L Let it be — Ferry Aid 2. Living daylights — A-HA 3. Nina — Komet 4. Hold me now — Johnny Logan 5. J a sam za pies — Novi fosili premerom krošnje okrog 12 metrov s približno 600 tisoč listi skupno površino okoli 1200 kvadratnih metrov. To še ni vse: listno tkivo ima veliko zračnega prostora, tako da ima za zamenjavo plinov ta bukev 15 tisoč kvadratnih metrov celičnih površin, to pa je prostor, na katerem sta lahko kar dve nogometni igrišči. V enem sončnem dnevu ta bukev predela oziroma asimilira 9 400 litrov ali 18 kg ogljikovega dioksida. Ker je ogljikovega dioksida v zraku okoli 0,03 odstotka, mora skozi bukovo listje 36 tisoč kubičnih metrov zraka skupaj z vsemi onesnaževalci v njem. Istočasno se zrak navlaži, saj bukev uporabi in odda okoli 400 litrov vode iz zraka in pri tem »izdiha« 13 kg kisika. Ta količina je dovolj za dnevno uporabo desetih ljudi. S fotosintezo ta bukev ustvari vsak lep sončen dan tudi do 12 kg sladkorja, iz katerega izdeluje organske snovi, potrebne za svojo rast in za novo drevo. To, kar smo opisali na primeru bukve, dela katera koli rastlina, ki jo človek goji za svojo prehrano ali druge potrebe. Zaradi tega moramo temeljito premisliti, preden posekamo kakšno drevo ali drugo rastlino, ki nam je v »napoto«. Francoski kirurg Lamballe je zatrjeval, da je za življenje dovolj tretjina tistega, kar pojemo. »Čemu pa koristita drugi dve tretjini?« ga je precej dvomljivo vprašal prijatelj. »Da žive zdravniki,« je odgovoril Lamballe. MNOGI, KI SO GAZE POSKUSILI, PRAVIJO: TO JE IZDELEK, KI SE HVALI SAM! Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon: 25-577 Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Cvetača je ta čas na vrtu, lahko jo kupite v trgovinah ali na trgu. Je koristna in zdravilna zelenjava. Lahko jo pripravite na več načinov. Danes vam predlagamo gratinirano cvetačo. Priprava: Cvetačo skuhajte v vodi. Na raztopljeno margarino stresite moko in jo zalijte s toplim mlekom. Dodajte vegeto in orešček in pustite, da se prekuha. Na koncu vmešajte peteršilj in rumenjak. Kuhano cvetačo naložite v nepregorno posodo, prelijte z omako in pustite, da se gratinira (zapeče) v pečici. Ponudite kot toplo predjed ali kot boljšo prilogo k pečenemu mesu. Čas priprave približno 30 minut. Potrebujemo: I kg cvetače, 30 g moke, 100 g margarine, 3 do 4 dl mleka, žlico vegete, muškatni orešček, rumenjak, peteršilj. VAŠ PRIPIS NAŠA RISBA SESTAVIL MARKO NAPAST ROMAN IVANA TAVČARJA ČLOVEK, kimLati ŠAHOVSKI IZRAZ GRŠKA POKRAJINA MESTO V ANGLEŠKI GROFIJI YORK TELIČEK DOMAČE M. IME (JAKOB) CESARSTVO - VRSTA KUNE SLOVITI ČEŠKI TEKAČ (EMIL) ARABSKI ŽREBEC TRAVNIK OB VODI REKA NA TAJSKEM ZDRAVILO PROTI MALARIJI AJDOVA SLAMA RIMSKO SVETIŠČE SODOBNI SLOVENSKI PESNIK (JOŽE) ALBERT PAPLER SAMICA GO VEDA JAKA VELIKI RAŠKI ŽUPAN V 12. STOL. GEORGE CUKOR DIRIGENT HUBAD TISKOVNA AGENCIJA NDR ESTRADA AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE VRSTA KOTA TELOVADNI ELEMENT MUSLIMANSKO M. IME BENETKE NEW JERSEY UKRAJINSKI PESNIK (MIHAJLO) MADŽARSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 29 /W EXPORT - IMPORT MJqLJOOPSKRBA POSLOVNI CENTER MARIBOR, GOSPOSKA 1 Preko 40 let uspešno z roko v roki z izdelovalci in uporabniki kmetijske mehanizacije! VSI JUGOSLOVANSKI IZDELOVALCI KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA RAZSTAVNEM PROSTORU POLJOOPSKRBE NA RADGONSKEM SEJMU Izkoristite izjemno priložnost za nakup kmetijske mehanizacije vseh vrst. UGODEN POPUST! Poljoopskrba vas vabi po nasvete in nakupe na radgonski sejem, po sejmu pa v prodajalne Poljoopskrbe v Mursko Soboto na Lendavsko cesto 37, te!.: (069) 21-048, v naše skladišče na Markišavsko cesto v Mursko Soboto, te!.: (069) 22-704, in v Maribor na Ljubljansko cesto 7, te!.: (062) 24-784. SOZD MERKATOR-KIT, n. sub. o. Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Agromehanika Kranj — Hrastje 52a Telefon, centrala (064) 23-059, 28-273, 28-274, 27-285, 24-778 in telefonska številka na sejmu v Gornji Radgoni (069) 74-761 VABIMO VAS NA 25. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJO RADGONO OD 21. DO 30. AVGUSTA. RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: • PROGRAM LASTNE PROIZVODNJE — stroje za varstvo rastlin: škropilnice — 200 do 500 litrov, pršilnike — 200 in 300 litrov, vlečne traktorske pršilnike od 600 do 2500 litrov — stroje za pripravo zemlje pred setvijo: kultivatorje z ježem — 130 do 250 cm — drugo kmetijsko mehanizacijo: sadilnike sadik, okopalnike in osipalnike za krompir itn. • PROGRAM STROJEV IN PRIKLJUČKOV IMT BEOGRAD • PROGRAM STROJEV IN PRIKLJUČKOV TOMO VINKOVIČ BJELOVAR • KMETIJSKO MEHANIZACIJO DRUGIH IZDELOVALCEV Vedno nas lahko obiščete v naših PSC v Hrastju pri Kranju in na Koroški 25 v središču Kranja, tel. (064) 24-786, in PSC Maribor, Primorska 9, tel. (062) 38-980, 38-861 Traktor IMT Beograd z nošeno traktorsko škropilnico Agromehanike PTUJSKI OPEKARNARJI ZA VAŠ POM Dolgoletne izkušnje ptujskih opekarnarjev so vendarle ponudile nekaj, kar je lahko marsikateremu, ki seje odločil za zidavo hiše, hleva ali kakšnega drugega gospodarskega poslopja, v veliko korist. Imajo razvito svetovalno službo in vsakdo, ki se je doslej obrnii nanjo, je odhajal zadovoljen, saj je dobil, kar je prej morda leta in leta iskal. Znani so po svojih kakovostnih izdelkih, še posebej velja omeniti, da uživajo sloves največjega jugoslovanskega proizvajalca strešnih ali lahkih konstrukcij iz elementov MAP. Taki izdelki so še zlasti zanimivi, ker precej skrajšujejo čas gradnje, že zaradi same montaže pocenijo strošek, to pa je pri zdajšnjih cenah še kako pomembno. Torej, ko se boste odločali za zidavo hiše, drugega gospodarskega poslopja, prišite k njim, svetovali vam bodo, vaša odločitev bo tudi veliko lažja. V svojem gospodarskem programu imajo: — montažno stropno konstrukcijo MAP 16 — montažna strešna ali lahka stropna konstrukcija MAP 8, 10 — montažna preklada MAP 9, MAP 12, MAP 14 — opečni izdelki — betonski Izdelki — betonske plošče s klinasto oblogo — drug gradbeni material (cement, apno, železo, mreže) Opekarna Ptuj ponuja 4-mesečni brezobrestni kredit za nakup blaga nad 300.000 dinarjev, polog je ena tretjina vrednosti kredita. Izkoristite ugodnosti. SODELUJEJO NA 25. JUBILEJNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI OD 21. DO 30. 8.1987 V RAZSTAV-NEM PAVILJONU SLOVENSKIH OPEKARNARJEV. PRODAJALI BOMO TUDI S POPUSTOM. opekarnazptui Montažne preklade MAP 9, MAP 12 in MAP 14 Osnovni tehnični podatki Tip Širina Višina Dolžina Teža MAP 9 9 cm 5cm 1 do 2,5m 1Qkg/m MAP 12 12cm 5cm 1 do 3 m 13kg/m MAP 14 14cm 5 cm 1 do 3,5 m 15kg/m Sestavljanje preklad za različne debeline zidov Debelina zidu 9cm 19cm 25cm 29cm 39 cm tip 1 x tip 9 2 x tip 9 2 x tip 12 2 x tip 14 1 x tip 9 2 x tip 14 62250 PTUJ, ŽABJAK 1 TELEFON: (062) 772 111,772 119, 771 430 Skladišče Gornja Radgona: (069) 74 396 Po želji svetujejo pri gradnji vašega doma s svojo svetovalno skupino in preskrbijo prevoz. Betonski izdelki Opečni izdelki Montažna stropna konstrukcija MAP 16 Podatki za transport nosilcev Nosilci so povezani in paletizirani po 51 kosov v dolžinah do 4,80 m in po 34 kosov pri daljših nosilcih. Teža nosilca znaša 10kg na dolžinski meter. Montaža stropne konstrukcije Pri montaži je treba konstrukcijo podpreti v razmiku 1,5m. Pri konstrukcijah z raz-petinami nad 4 m je treba v sredini vgraditi rebro širine 12 cm, ki naj bo pravokotno na os nosilcev in armirano z armaturo 4 0 10. Pri konstrukcijah z razpetinami več kot 4 m je treba celotno konstrukcijo v sredini v loku zvišati za 2.5cm. Pomni Pred betoniranjem je treba stropno konstrukcijo vsekakor zmočiti z vodo. Transport betona po stropni konstrukciji je dovoljen le po pohodni deski. Po betoniranju mora biti konstrukcija podprta še 14 dni. Tlačna plošča mora biti armirana pravokotno na nosilce, z armaturnimi palicami 06mm v razmiku 25cm. Na kupčevo željo izdelujemo stropne konstrukcije z razpetinami do 7m. STRAN 30 . VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 ^PANONIJA IF Murska Sobota, Bjedičeva 1-3 PROIZVAJAMO |^zbp«riMcA» kotle za žganjekuho, motorne rotacijske kcsHnice, traktorske nakladalce, vinogradniške škropil-'t nicer— ročn^. nahrbtne, motorne nahrbtne — sadilnike za koruzo -^ zgrabljalnike — obračalnike — enoosne pri-kokpe — traHorske, avtomobilske — pnevmatske sadil* nlks — poblraine stiskalnice **» predsetvenike — drobilce — napsjainik® za svinje in govedo — transporterje — po-,ddwče -»rotacijske brane — rotacijske drobilce — med-kultivatorje — žitne sejalnice ' . nap&lj^mom popravljamo gradbene inštalacije — izde* .. ..tajamo’odlitke barvnih kovin (tlačni In kokilni liv), izdelu-*"* ‘S’*’ Žitna sejalnica emona commerce tozd globus - SEKTOR ZASTOPSTEV 61001 Ljubljana.šmartinska 130,Slovenija, Jugoslavija (O) HITACHI NORDMENDE HITACHI Hamburg, ZRN — tv sprejemniki — hi-fi — video oprema s priborom — prenosni stereo radiokasetofoni — mikrovalovne pečice — slušalke, mikrofoni, audio kasete ODSLEJ KONSIGNACIJSKA PRODAJA TUDI PRI LESNINI V HOČAH PRI MARIBORU. Tel.: (062) 304 697 Konsignacijska prodaja: Titova 21, Ljubljana, tel. (061) 324 786 in 326 677 NORDMENDE Bremen, ZRN — tv sprejemniki - hi-fi — video oprema s priborom — prenosni stereo radiokasetofoni — walkmani ODSLEJ KONSIGNACIJSKA PRODAJA TUDI PRI LESNINI V HOČAH PRI MA- RIBORU. Tel.: (062) 304 697 Konsignacijska prodaja: Trg revolucije 1, podhod Maximar-keta, tel. (061) 219 107, Ljubljana VESTNIK, 20. AVGUSTA 1987 STRAN 31 naši kraji in ljudje Šalovci: brez ,suše’ Če se nikjer nič ne dogaja, novinarji pravimo, da imamo sušo. Za zadnja dva tedna tega sicer v Pomurju ne bi mogli reči, saj sta nas — na žalost — toča in povodenj kar precej angažirali. V predelu okrog Šalo-vec pa na srečo ledeni dež ni klestil, pa tudi poplave jih niso ogrožale. Vseeno pa nas je zanimalo, ali je tudi tamkaj kaj novega. Poštni urad, telefonsko centralo in prostor za pismonoše so doslej imeli v Šalovcih vse v nekoliko večji sobi. Naposled so se lotili razširitve prostorov. LENDAVA Potrošniški svet opozarja občane Na nedavni konferenci potrošniških svetov pri občinski konferenci SZDL Lendava so med drugim razpravljali tudi o letošnji oskrbi s kurivi za ogrevalno sezono. Lani je bila oskrba s premogom bolj ali manj zadovoljiva, saj je v občini več organizacij, ki občane oskrbujejo s premogom. Premog nabavljajo Kmetijska zadruga, trgovsko podjetje Univerzal, les pa še Gozdno gospodarstvo. Preskrba za letošnje leto bi morala biti boljša, čeprav verjetno tudi letos ne bo dovolj premoga, vendar pa bi morali vsi sporočiti svoje potrbe že sedaj, ne pa takrat, ko je zima. Konferenca potrošnikov je opozorila vse občane in krajevne skupnosti, naj si pravočasno zagotovijo kurivo. Konferenca potrošnikov je razpravljala še o nekaterih drugih vidikih oskrbe občanov. Z novo samopostrežno trgovino na Hotizi se bo izboljšala oskrba za nekaj vasi. Širitev trgovske mreže v večjem obsegu v prihodnjih letih ne bo mogoča, zato pa je potrebno dovoliti, da v tistih krajih, kjer oskrba šepa in kjer družbeni sektor nima interesa graditi trgovine, oskrbo prevzamejo zasebniki. Takih primerov je v lendavski občini že nekaj, izkušnje pa kažejo, da so občani zadovoljni. Jani D. Tam gostišče, v domu pa pošta Najprej smo v središču vasi opazili, da gradijo nekaj velikega. Kdo ne bi bil radoveden, kaj neki bi to bilo? In naključje je hotelo, da smo se oglasili pri Rudiju Svetcu, predsedniku sveta krajevne skupnosti Šalovci, ki je hkrati tudi investitor novega objekta, namreč gostišča. Torej to ni v zvezi z urejanjem novih poštnih prostorov ali kakšnega drugega družbenega objekta. Na drugi strani pa, kot nam je razložil naš gostitelj, še prej pa smo se ustavili tudi na krajevnem uradu, so zares urejali prostore, v katere se bo preselila šalovska pošta. Sedaj je namreč vse skupaj le v eni sobi — tako urad kot poštna centrala in kotiček za pismonoše. »Že več let smo >pritiskali< na ptt podjetje, da bi poskrbeli za boljše delovne razmere naše poštne enote. Ker se ni premaknilo, smo naposled sami začeli z deli. Ponudili so nam namreč, da lahko dobimo 20 novih telefonskih priključkov, če poskrbimo za razširitev prostorov. Tako smo se odločili, da za pošto >žrtvujemo< poleg sedanje sobe v zadružnem domu še del nekdanje gostilne, kjer smo imeli sedaj društveni prostor, in del hodnika, s čimer se bodo poštni prostori povečali na okrog 52 kvadratnih metrov. Mi bomo v kratkem svoje postorili, od pošte pa pričakujemo, da Od tu pelje cesta v Dolence. Pred leti so brigadirji MDA Goričko skopali obcestne jarke in hkrati so položili tudi kabel za telefon ter cestišče nekoliko utrdili z gramozom; sedaj pa komaj čakajo, da bo cesta tudi asfaltirana. bo poskrbela za inštalacije, opremo in sploh za to, da bo naložba končana. Naš okoliš bo v ta namen prispeval blizu 6 milijonov dinarjev, čeprav smo računali, da nas bo stalo precej manj. Morda nekaj več kot 3 milijone dinarjev, kolikor so prispevali bodoči novi telefonski naročniki v Šalovcih, Dolencih, Budincih in na Hodošu.« Z dvajsetimi novimi priključki, skupaj jih bodo imeli 40, pa še zdaleč ne bodo zadovoljili vseh potreb in želja. Še vsaj okrog 100 telefonov bi namreč želeli imeti. Zato bo telefonija najbrž čez nekaj let tamkaj spet aktualna. Asfaltna cesta tudi v Dolence V krajevni skupnosti pa že stojijo pred drugo pomembno nalogo. Prihodnje leto namreč nameravajo s pomočjo širše družbene skupnosti asfaltirati cesto Šalovci—Dolenci (okrog 5 kilometrov) in v ta namen so že zbrali okrog 6 milijonov dinarjev kot del lastnega deleža. Večji poštni prostori, enkrat več telefonov in asfaltna cesta v Dolence pa bodo prav gotovo zelo pomembne nove pridobitve krajevne skupnosti v zadnjem obdobju. Kljub težavam torej razvoj ne bo zastal. To pa bo najbrž tudi mlade bolj zadržalo doma. Jože Graj POVABILI SMO SE NA PRAZNOVANJE LUDVIKOVIH 90 LET Ludvik Lipič iz Črešnjevec, mizar, ki se je naučil obrti pri očetu. Le-ta je dočakal visoko starost, čez sto let. Tudi on bo, ga spodbujamo, še več, voljo ima tako močno, da bi živel in delal še nekaj sto let. Ludvik je najstarejši član Društva upokojencev Gornja Radgona. Še lani se je udeležil izleta v Ludvik Lipič iz Črešnjevec kljub devetdesetim letom še vedno rad kaj postori v mizarski delavnici. Benetke. Hiše na vodi, kdaj so jih naredili, čolni, golobi na Markovem trgu . .. vidimo, da se je v mislih vrnil v Benetke. Ja, bilo je res lepo. Vedno je rad hodil na izlete in srečanja, čeprav je invalid, brez noge. Ludvik Lipič je brez desne noge že petdeset let — zaradi malomarnosti tedanjih zdravnikov so mu jo morali odrezati, nam je dejal. V začetku šestdesetih let je umrl sin, tudi on je bil mizarski mojster, ostal pa je tudi brez žene, s katero sta bila poročena čez petdeset let. To so bili časi, se spominja skupnega dela s sinom. Kaj vse sta naredila, izumila. Sin se je spoznal na vse, radio, televizijo (čeprav je bila v tistih letih redkost), motorje, elektriko. V delovnih prostorih so še sedaj stroji, ki sta jih izdelala, Ludvik leseno ogrodje, sin vse drugo. Pa še vedno delujejo, prepričali smo se. Ste videli že doma izdelano »pant žago«, varilni aparat za žage, stiskalnico za furnir in podobne stvari. Da ne govorimo o skobeljnih mizah, kolovratih in vinskih prešah Ludvika Lipiča. To so bili časi, ja, se je razgovoril. Povedal nam je, da danes sploh ni mogoče dobiti dobrega lesa. Ludvik je namreč še vedno najraje za »hoblpankom s hobličem« v roki. Čeprav je ostal brez noge, je še vedno nadaljeval z mizarskim delom. Obrt je imel vse od 1927. leta, kako bi torej mogel nehati. Pa vsi ti opremljeni prostori, v vsakem se je nekaj delalo — v enem žagalo, v drugem skobljalo, sestavljalo, lepilo, barvalo, oblikovalo ... V zadnjem prostoru je imel pred leti (kaj pred leti, pred desetletji) izložbo krst. Ljudje so si jih lahko ogledovali: trde, mehke, pobarvane, narezljane ... Vnaprej je imel pripravljenih tudi po dvajset krst. Tudi njegov oče je imel kar nekaj let pripravljeno svojo krsto, nato pa mu jo je enkrat prodal. Seveda je moral takoj narediti drugo. Tudi pohištva je naredil veliko, za notranjo opremo, pa tudi okna in vrata. To je bilo starinsko, vendar močno pohištvo. Pokritiziral je sedanje izdelovalce umetnega pohištva, češ da je so-’ sed zadnjič prestavil posteljo iz enega »eka v drugi ek«, pa jo je moral potem podpreti. To je sama iverica, vijak slabo drži, če pa bolj zategneš, popusti, smo še izvedeli. Res je pravi mojster. Pri njem se je učilo okrog trideset vajencev, nekateri od njih so še danes obrtniki ali pa že upokojeni. V dobrih časih, ko so imeli veliko naročil in je še lahko delal od jutra do večera, je imel tudi po dva ali tri pomočnike. »Ja, ta boljše je minilo, vsaj zame,« je dejal ob koncu pogovora. Kljub temu mu je pogled uhajal proti vratom delavnice — seveda, nekaj mora še dokončati. Bernarda Peček ŠE SO DOBRI LJUDJE Alojz in Marijana Čontalova bosta, kot vse kaže, na stara leta preskrbljena, četudi nista imela otrok. Veliko jih je, ki bi radi (nazaj) na deželo. Pred nekaj tedni smo v našem listu med drugimi objavili tudi mali oglas s tole vsebino: Podarim kmetijo s 3 ha zemlje, v zameno za dosmrtno oskrbo dveh zakoncev brez otrok. Alojz Čon-tala. Krašči 39, pošta Cankova. Te dni sem se podal na Goričko, v vas naših oglaševalcev, da bi se prepričal o uspešnosti takega načina pridobitve naslednikov. »A, k Čontalovima bi radi? Zdi se mi, da ste že prepozni, saj sem slišala, da sta prišla mlada zakonca.. Sicer pa, če hočete k njima, zavijte kar po tem klancu, druga hiša na levo je njuna,« me je napotila ženska, ki sem jo ogovoril sredi Krašč ob gorički magistrali. Očitno je, sem pomislil, da so domačini dobro obveščeni o vsem, kar se dogaja na bližnjem pobočju. »V Vestniku sem prebral, da podarjate kmetijo. Upam, da nisem pozen,« sem povedal, potem ko sem se pozdravil z Marjano. »Pa ste! Odločila sva se, da posestvo predava Nadi in Štefanu iz Melinec, ki sicer že nekaj časa živita v Ljubljani.« je bil odgovor gospodarja Alojza. »Šalil sem se,« sem naposled povedal. »Prihajam od Vestnika in rad bi zvedel, kakšna je pravzaprav vajina življenjska usoda, kako živita, ali se je na oglas javilo veliko ljudi, ki bi bili voljni priti živet in delat k vama.« »A tako, od časopisa ste? Stopite vendar noter; tu, zunaj, je tako vroče...« Predlagal sem, da bi se pogovorili kar na prostem. Posedli naj bi na klop pod drevesom. »Rajši pridite v predsobo; z ženo vam bova pokazala tudi pisma, ki sva jih dobila na oglas v Nedeljskem dnevniku,« je predlagal Alojz. »Tudi tam sta objavila svojo ponudbo ? Se vama res tako mudi? Vem za ljudi, ki niti na smrtni postelji ne pomislijo, da bi podpisali testament,« sem pomislil in že sem bil pod streho in za mizo, na katero je Marjana brž postavila liter jurke, hladno slatino, steklenico piva, kekse ... »Dobra človeka!« »Oba oglasa je dal najin sorodnik. Seveda smo se za objavo prej dogovorili. Jaz sem stara 35 let, mož pa jih ima 57. Otrok ni-' mava, pa tudi nič ni kazalo, da bi se pri naju naselil kateri izmed otrok najinih bratov oziroma sester, zato sva primorana naslednike poiskati preko časopisa,« je spet povzela besedo zgovorna Marjana. »Vidva sta še sorazmerno mlada. Kaj pa je to nekaj več kot 50 let?« »Let res ni veliko, ampak zdravje nama že nekaj časa ni ravno naklonjeno. Mene daje astma, žena si še ni povsem opo mogla od padca z mopedom. Menila sva, da je veliko boljše, tako za naju, kakor za prevzemnika kmetije, da se spoznamo, skupaj živimo in tudi delamo, čimprej, kajti tako bo več upanja, da odnosi ne bodo skrhani tedaj, ko bo kateri obležal zaradi >betega< v postelji.« Marjana je naposled prinesla 5 pisem, ki so odmev na objavo v Nedeljskem dnevniku. Uspešen pa je bil seveda tudi oglas v Vestniku, saj se je oglasilo 6 interesentov. in sicer vsi iz krajev niže Murske Sobote. Kaže, da Ravenčane in Dolinčane vleče na Goričko. Če sem malo zloben, potem ne usekam veliko mimo, ko zapišem, da najbrž pred TUDI ROŽE — O tem, da sta Alojz in Marjana Čontalova iz Krašč pri Rogašovcih dobra človeka, govore tudi rože. Vse polno jih je in onadva med njimi. Foto: Š. S. vsem zaradi gozdov. Bolj zanimivo pa bo zvedeti, kdo so interesenti iz notranjosti Slovenije? Mlajša invalidska upokojenca iz okolice Celja v izredno lepo napisanem pismu Marjano in Alojza ogovarjata že z ati in mama. Pravita: »V najinih srcih bi bila trajno zapisana po svoji dobroti, da nama podarita kmetijo. Stala bi vama ob strani tudi v morč- bitni vajini bolezni.« Fant iz Ljubljane, ki je po poklicu parketar, prav tako želi priti na Goričko na kmetijo, kajti »všeč mi je narava, živali in delo z njimi.« Tudi 18-letno dekle in 21-letni fant, ki sta tik pred poroko, bi rada na deželo. Dekle nima več staršev, on pa je s svojimi prekinil (»ker so oni tako želeli«). »Rada bi živela pri starejših ljudeh, da bi imela lepše spomine na mladost in da bi se od njih kaj naučila.« Mati iz Ljubljane, ki ima tri otroke, piše: »Naveličala sem se življenja v mestu, rada bi na deželo, ker imam veselje do dela na kmetiji.« Nazadnje naj še omenim pismo zakoncev iz okolice Maribora: »Oba sva z dežele, eden celo z Goričkega, kamor tudi večkrat greva, zato se nama čimprej oglasite, da bi vas obiskala in bi se pogovorili.« Še so dobri ljudje! Dobra sta Čontalova, ker se nista zaprla v svojo hišo na pobočju, da bi jamrala čez usodo, ki ju je hotela osamiti, dobri pa so tudi — vsaj tako je mogoče sklepati po pismih in na temelju osebnih obi skov in razgovorov — vsi drugi, ki so pripravljeni priti iz mesta, oddaljenega kraja ... v Krašče, za katere so morda tokrat prvič slišali. Zdi se, da jih sem ne vlečejo le gmotne dobrine, saj si jih drugje morda laže ustvarijo, čeprav bi bil čas za to nekoliko daljši. Menim, da je velik motiv tudi miren kraj, ob katerega vznožju je vse bolj znano akumulacijsko jezero. Ljudje hočejo nazaj k naravi in predvsem to jih je spodbudilo za pismo ali obisk. »Odločila sta se za mlajša zakonca z Ravenskega. Zakaj ravno zanju?« sem povprašal, potem ko sem preletel pisma. »Kmalu zatem, ko je najin oglas izšel v Vestniku, naju je obiskala Nadina sestra in povedala. da že dlje časa iščeta priložnost za vrnitev v Prekmurje. Pojasnila je tudi, da imata 10-in 8-letnega otroka. Brž ju je obvestila in že v ponedeljek ob 22: uri sta prišla k nama naravnost iz Ljubljane. Pogovor smo nadaljevali naslednji dan. Pozneje so prišli še njuni sorodniki in priredili smo piknik. Res smo se lepo imeli. Tudi z otroki. Oba imava rada otroke, saj, četudi jih sama nimava, je bil pri hiši često otroški živžav; prihajala so deca najinih bratov in sestra,« je jela pojasnjevati Marjana in pri tem je žarela z njenega obraza velika sreča. Enako bi lahko dejal za Alojza. »Kakšni so vajini pogoji za odstop kmetije? V časopisnem oglasu je bilo zapisano, da jo podarita ?« »Da, podariva, odstopiva jo, vendar pod pogojem, da bosta prevzemnika za naju lepo skrbela, bolje rečeno: preživela do smrti. Z Nado in Štefanom sva se že dogovorila za take odnose, tudi pri advokatu smo že bili in naredili pogodbo. Za zdaj bova dala polovico premoženja, ostalo pa bosta dobila po najini smrti. Tudi midva bova še naprej pridno delala na polju in pri hiši, seveda v okviru telesnih možnosti. Ne bova pa zavirala napredka kmetije. Ko bosta prevzela mlada, si bo treba prizadevati za nakup traktorja. Eden bo verjetno moral v službo,« sta dejala Marjana in Alojz. Ko sem se mudil v Kraščih, se mlada še nista preselila na novi dom, pač pa sta ata in mama povedala, da bosta to storila v kratkem. Upam, da sta zdaj že tam in da se že prilagajajo drug drugemu. Sam pa sem ugotavljal. da sta Čontalova zelo prožna in tudi razgledana. To namreč nista človeka, ki bi vsa leta prebila na Goričkem, ampak sta (zlasti Alojz) prehodila Jugoslavijo gor in dol. On je bil »Cimerman« in delal med drugim tudi v Beogradu, ona je bila najprej gospodinjska pomočnica, potem je delala v. gostinstvu, Marjana je daleč naokrog znana tudi kot izdelovalka več nadstropnih tort. Te pripravlja za redne in jubilejne poroke, pa za novomašnike, najbrž pa tudi še za kake druge priložnosti. Pošalil sem se in dejal, da bo svoje znanje izdelovanja slaščic morala prenesti tudi na mlado (Nado), pa je dejala, da bo to rada storila. Morda pa ji tega niti ne bo treba, saj je ona po osnovnem poklicu — kuharica, čeprav zdaj opravlja druga dela. Štefan pa je menda natakar, vendar je začasno odložil uniformo in se posvetil drugemu delu. Marjana je bila pred kratkim upokojena, Alojzu pa bo pismonoša prinesel pokojnino čez dobra tri leta. Poslovil sem se. Nazaj grede sem razmišljal o Marjani, Alojzu, pa o mladih: Nadi in Štefanu ter njunih dveh otrocih. Na tihem sem si želel, da se čimprej prilagodijo drug drugemu in da kmetija čim prej »polno zadiha.« Kot je povedal Alojz, zemlja sicer ni najboljša, toda če jo dobro pognojiš in obdelaš, da obilne sadove. Želim pa, da svoje probleme na tak ali podoben način rešijo še drugi ljudje, ki nimajo potomcev. ŠTEFAN SOBOČAN