Leto XLV. - Štev. 35 (2259) - Četrtek, 23. septembra 1993 - Posamezna številka 1200 lir
glas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Gruppo l°/70% - Autorizzazione DCSP/l/l/40509/91/5681/102/88/BU DEL 12.11.1991 Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 - Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: 34133 Trst - Trieste - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307
TAXE PERPUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
Italij a v nevihti
r- NAS UVODNIK
Vojna vojni
O amo revolucija lahko reši svet; samo mirna revolucija, ki "O preobrazi srce človeka, spremeni in korenito prenovi politiko, znanost in kulturo.« Tako je v nedeljo, 19. t.m., izjavil bivši sovjetski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Mikhail Gorba-čev na slovesni otvoritvi sedmega svetovnega medreligioznega srečanja v Milanu. Zbralo se je nad 300 predstavnikov različnih svetovnih ver iz približno 90 držav, da bi skupaj prosili Gospoda miru, naj reši človeka vsakega nasilja. V isti stolnici so pri darovanju iste svete maše za to prosili milanski škof C.M. Martini, kard. Glemp, glavni izraelski rabin Israel Meir Lau, sirsko-pravoslavni antiohijski patriarh Zakka I lwas, eden najpomembnejših referentov za islamski svet Belkhodja in mnogi drugi. Za znamenje miru je hindujec bratsko objel pravoslavca, musliman kristjana, katoliški škof protestantskega pastorja-žensko.
»Romarji Absolutnega« so se popoldne zbrali v milanski Scali, kjer je uvodoma kot gost spregovoril sam Gorbačev. »Človeštvo se končno zaveda«, je rekel, »daje umrljivo; civilizacija je v krizi in treba je najti izhod. Gospodovalec narave je razumel, da je le neznaten človek, ki se mu je uprla celo zmaga. Še znanost se je pred njegovimi očmi izkazala kot nizkotna izdajalka... Treba je najti globalno rešitev, nov vektor univerzalnega razvoja.« Ideologije so zastrupile človeška srca in v babilonski zmedi tisočih zgodovinskih nestrtih strahov preti človeku duševni potop. Od križarskih vojn vse do hladne vojne in balkanskega klanja grobovi tulijo. Kjer diplomacija omaguje, lahko prineseta oljčno vejico le še spreobrnitev srca in radikalno moralno očiščenje. Dostojevskij pravi, daje vsakdo za vsakogar pred vsakomer odgovoren; in Gorbačev pritrjuje, da je velika naloga verstev roditi miselnost sveta brez nasilja, etiko usmiljenja, zanos globalne odgovornosti za to, kar se dogaja. Religije morajo biti žarki svetlobe, ki odganjajo meglo, v katero je ovita zemlja. »In svet, politika in kultura ne morejo iti mimo vere,« je poudaril bivši sovjetski premier.
»Kristusov križ je zgodovinski omega,« je rekel kard. Martini, in vsa ljudstva hodijo proti tej skrivnostni točki, pa čeprav jo imenujejo z različnimi imeni. Novi vek bo vek ne-individualizma, vek skupnosti in občestva. Čas je, da se ljudje dobre volje osvobodijo gulagov nestrpnosti, zaprtosti in smrti, ter da se naučijo bodisi posamezno kot skupno odločati se za življenje. Začeti je treba pri sebi, v svojem srcu. Prav tu ima svoj čisti vir ekumenizem, odprtost do vesoljne skupnosti, ki je obenem neposredno vezan na politično vizijo, ki premika svoja obzorja onkraj enostranskih interesov, sebičnosti in sovraštev.
DD
Obveščanje evropskih forumov o našem položaju
Ocena obiska skupnega zastopstva slovenske manjšine v Italiji 15. in 16. t.m. v Strasbourgu je pozitivna. Namen obiska, to se pravi obveščanje evropskih forumov — Evropskega parlamenta in Sveta Evrope — o našem položaju, je bil — čeprav zapoznelo — dosežen. To je vtis predstavnikov številne delegacije, ki se je poldrugi dan pogovarjala s člani in visokimi funkcionarji teh dveh ustanov. Člani naše delegacije so se tako srečali s podpredsednikom Evropskega parlamenta Robertom Barzantijem, s predstavniki vseh skupin, ki so v tem parlamentu zastopane, z generalno tajnico Sveta Evrope Catherine La Lumiere, s slovenskim veleposlanikom pri Svetu Evrope Andrejem Novakom ter z drugimi visokimi predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta Evrope, med katere gotovo spadata tudi (sedaj že bivša) predsednica komisije za manjšine Conseptio Ferrer
in generalni tajnik evropskega urada za manj razširjene jezike Donald 0’Riagain. Vsem so naši predstavniki podali poročilo o stanju slovenske manjšine v Italiji, ki že več desetletij čaka na pravičen zaščitni zakon in ki ima na Tržaškem in Goriškem malo pravic, v videmski pokrajini pa nobene, ter ki je zadnje čase v še slabšem položaju kot v preteklosti, saj smo vsi priče klestenju sredstev za glavne ustanove naše skupnosti. Omenjen je bil tudi problem televizijskih oddaj v slovenščini, na katere manjšina čaka že 17 let. Vsi ti problemi in zahteve so našteti v spomenici, ki so jo člani slovenske delegacije izročili gostiteljem in v kateri je govor tudi o resolucijah evropskih poslancev Arfeja (1981) in Kuijpersa (1987) o pravicah manjšin v Evropi.
Obisk slovenskega zastopstva — ki ga je spremljal tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti — se je izka-
Nič ne kaže, da bi se italijanska nevihta umirila. Mafija še vedno grozi in ustrahuje politične kroge in državo, čeprav ji mnogi napovedujejo zadnji zdihljaj, na dan prihajajo nove afere zaradi korupcij, tradicionalne stranke so v polni krizi: KD se hoče prenoviti, pa še sama ne ve kako, ker jo »stari« vlečejo nazaj, novi pa potiskajo v krošnjo Ochettove-ga »hrasta«, da bi se skupno ubranila »severnoligaške« nevarnosti, toda prvak Stranke demokratične levice postavlja nove pogoje glede »naprednosti« možnih partnerjev in naleti na ostro reakcijo, kot bi drgnil v sršenje gnezdo: vsi ga zavračajo, prebudi se celo že pozabljeni Craxi, ki si Ochetta privošči na skoro nesramen način. DSL in njenega prvaka je znova zajel tok korupcij, ki temelji na novih skrivnih računih v Švici. To je vsekakor obljubljena dežela za vse, ki imajo opravka z nečednimi posli: nekateri strokovnjaki računajo, da je v švicarskih bankah naloženega za okrog 70 tisoč milijard lir kapitala korupcijskega izvora, kar pa še zdaleč ni ves umazan denar, ki se tam pere iz Italije. Dodati bi morali še 150 tisoč milijard lir, ki jih italijansko podzemlje dobiva z mamili.
Severna liga, desnica in komunisti pa še naprej trkajo pri vladi in pri predsedniku Republike za čimprejšnje volitve: trdijo, da sedanji parlament nikakor ne odgovarja stanju v državi, še najmanj pa ustreza, kar zadeva ljudski konsenz: kritika je povsem utemeljena, saj sedanji parlament in koalicija temeljita na rezultatih doseženih pred aferami, ki so dodobra pretresle italijanski politični svet: nihče izmed obtoženih in osumljenih še ni izgubil svojega mesta v parlamentu. Po drugi strani pa se novih volitev vse tradicionalne stranke bojijo, ne samo krščanski de-
zal za prepotrebnega, saj so bili dosedaj evropski forumi zelo malo ali pa v ničemer obveščeni o položaju naše skupnosti. Pozornost Evropskega parlamenta in Sveta Evrope je v tem času namenjena predvsem stanju posameznih manjšin v državah Vzhodne Evrope, kot da bi bil na Zahodu ta problem rešen ali kot da bi sploh ne obstajal. Predvsem Italija je v tem obziru veljala za zgledno državo, saj so evropski forumi gledali predvsem na raven zaščite, ki jo v okviru italijanske države uživata nemška in francoska manjšina. No, sedaj so se ti forumi seznanili z nerešenim vprašanjem zaščite slovenske manjšine, kar je povzročilo nemajhno presenečenje, ki je prišlo na dan zlasti med obiskom pri tajnici Sveta Evrope La Lu-mierovi.
Pri evropskih gostiteljih manjšina ni naletela na gluha ušesa, čeprav je bilo jasno povedano, da se moramo
mokrati, ki se bodo morda razbili, socialisti, kolikor jih je še ostalo in vse male stranke, ki jim novi volilni zakon streže po življenju, temveč tudi »hrast«, ki se hoče za vsako ceno prebiti na področje oblasti, se pravi v vlado, a mu zmanjkujejo tla pod nogami zaradi novih afer, zaradi pomanjkanja idej in programov, s katerimi bi pridobivali nove ljudi, in zaradi neobstojnosti morebitnih političnih partnerjev. Če Ochetto izključi KD in Severno ligo, kaj mu preostane? Katoliški del KD bi verjetno pogorel, če bi silil v to zvezo, za katero čas očitno še ni zrel.
Rezultati poljskih parlamentarnih volitev — s katerimi prihajajo znova na oblast komunisti ali bivši komunisti in njihovi sopotniki — so presenetili marsikoga, ki zdaj išče vzroke za presenetljivi zasuk na levo v katoliški Poljski.
V	državi, ki je dala prvi udarec monolitnemu mednarodnemu komunizmu, so zmagali bivši komunisti — v sodobnem jeziku bi jim rekli »dinozavri« — vendar se te zmage verjetno tudi sami ne veselijo preveč, ker bodo zdaj odgovorni za reševanje problemov, ki so jih povzročili s svojo brezglavo gospodarsko in socialno politiko v letih, ko so prosto vladali brez opozicije in brez svobodnega tiska, ki bi jih kritiziral, kot to lahko delajo — in so vedno delali — komunisti povsod na Zahodu.
Zmage bivših komunistov na Poljskem ne smemo jemati preveč tragično, ker nikakor ne gre za zmago komunizma kot totalitarnega sistema. Ta je propadel s padcem berlinskega zidu, predvsem zato, ker se je razblinilo središče mednarodnega komunizma v Moskvi. Pač pa je
najprej obrniti na italijanski parlament in vlado, saj Evropski parlament in Svet Evrope trenutno lahko dajeta le splošne smernice v tem smislu. Dejstvo pa je, da smo se v preteklosti v evropski javnosti premalo oglašali in pojavljali, tako da so nas drugi (npr. Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem) prehitevali. V bodoče bo treba krepkeje in pogosteje seči po tem sredstvu ter Evropo čimveč in čimbolj poglobljeno obveščati o našem položaju. To lahko danes mirne duše storimo tudi zato, ker je naša matična država republika Slovenija polnopravna članica Sveta Evrope: to lahko veliko prispeva k izboljšanju informacij o naši manjšini in ustvari določen pritisk na Italijo. V tem smislu je treba razumeti internacionalizacijo vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Evropska vrata pa so za Slovence — vsaj tako se je zdelo nam, ki smo se obiska udeležili — vse prej kot zaprta. Ivan Žerjal
Politične stranke si »izmenjujejo misli« pred volitvami
ostala zamračitev uma več generacij ljudi, ki so zrasli pod komunizmom in so se morali odpovedati svoji svobodni kritiki, ko jim je komunizem nudil realno, čeprav varljivo blagostanje (kot v Sloveniji) ali vsaj preživetje (kot v nekaterih drugih deželah realnega socializma, na primer na Poljskem, v Romuniji ali drugod). Nastop demokracije je pokazal vso krizo ekonomije, ki je pogumni prehod v tržno gospodarstvo ni ublažil, temveč jo je še zaostril, ker je razkril vso šibkost sistema. Ljudstvo pa je pričakovalo, da se bo stanje izboljšalo.
Pričakovane pomoči z Zahoda ni bilo: Nemčija je imela dovolj opravka s priključitvijo »demokratične« sestre na Vzhodu, Združene države, Francija, V. Britanija in Italija pa nočejo več tvegati svojega denarja, ko iz Moskve ne strašita več srp in kladivo. O tem danes na Zahodu ne razmišlja nihče in vendar je tudi tu del odgovornosti, če so se razočarani Poljaki obrnili h komunistom. »Je bilo boljše prej, ko so bili komunisti«, pravi marsikdo na Poljskem, pa tudi v Sloveniji, kot v potrditev, da se v vseh državah bivšega realnega socializma ukvarjajo s podobnimi problemi. Tudi na Poljskem se je, podobno kot v Sloveniji, razbila demokratična opozicija, ki je zrušila komunizem, prejšnji aparat tudi tam še naprej nadzoruje položaje, število brezposelnih pa povsod narašča.
V	takem stanju ljudje pač preprosto glasujejo proti tistemu, ki je na vladi, tudi če ni odgovoren za stanje, ampak samo zato, ker nima čarobne paličice, ki bi vse uredila. Sila, ki bi imela tako moč, pa je lahko samo nova diktatura, ali na desni ali na levi. Ta ugotovitev velja za Poljsko, aktualna pa je tudi za Slovenijo, kot poduk za SKD, ki — zaradi sodelovanja v vladi — tvega izgubiti nevarno velik del konsenza med ljudmi.
S-
Vrnitev k sončni uri
V	noči od sobote na nedeljo se povrnemo k sončni uri. Kazalce na uri bo treba pomakniti za eno uro nazaj. Sončna ura bo v veljavi do zadnje nedelje v marcu 1994.
»Je bilo boljše prej?«
Tri privatne gimnazije v Sloveniji
ŽIVIMO S CERKVIJO!
Sv
. Vincencij Pavelski
27. september
S 1. septembrom se je v Sloveniji začelo novo šolsko leto, ki ima dve značilnosti: odprtje treh privatnih gimnazij in debata o narodnem šolskem programu, ki ga pripravlja šolsko ministrstvo.
ZAVOD SV. STANISLAVA V ŠENTVIDU
Posebno slovesno so odprli novo gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Ta je v prostorih nekdanjega zavoda sv. Stanislava. Ta zavod je ustanovil škof Anton Bonaventura Jeglič kot prvo in popolno klasično gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Pod staro Avstrijo smo imeli gimnazije, toda bile so sprva nemške, s poukom tudi slovenskega jezika oz. pri nas na Primorskem tudi italijanskega jezika. Šele malo pred prvo svetovno vojno je tudi država ustanovila gimnazije s slovenskimi oz. italijanskimi paralelkami. Vendar prva taka gimnazija je bil zavod sv. Stanislava.
V zavodu sv. Stanislava so se šolali tudi številni primorski dijaki po prvi svetovni vojni; med njimi pok. Ivan Kretič, Rafko Premrl, Štefan Tonkli in še živeči Mirko Zorn. V zavodu je bil pouk do aprila 1941, ko so Gorenjsko zasedli Nemci. Ti so zavod takoj zasegli v razne namene. Leta 1945 je nova komunistična oblast uporabila prostore najprej kot taborišče za internirance, posebno domobrance, pozneje pa kot vojašnico jugoslovanske vojske. Šele prva demokratična vlada pod vodstvom premiera Lojzeta Peterleta je z odlokom dne 28. decembra 1991 vrnila zavod ljubljanski škofiji, ki je vedno bila legitimni lastnik zavoda.
Takoj so pričeli misliti na odprtje gimnazije. Toda poslopja so bila v
Iz naše preteklosti: Ko so v neki vaški skupnosti želeli imeti svojega lastnega duhovnika, je škof stavil naslednji pogoj: Kako boste duhovnika vzdrževali? In zbrali so se hišni gospodarji in vsak se je obvezal, koliko bo prispeval za vzdrževanje duhovnika. Tako je nastal sistem duhovniške »bere«, ki so je v preteklosti poznali po naših vaseh.
Danes so se razmere spremenile, bere ni več, Cerkev in duhovnike pa je treba vzdrževati, saj od tega živijo, ker v glavnem ne opravljajo drugih služb. Cerkev želi biti neodvisna od državnih oblasti, zato želi, naj verniki sami skrbijo za svoje duhovnike. V Italiji se to opravlja tudi tako, da državljani lahko nakažejo Cerkvi za njene potrebe in za vzdrževanje duhovnikov določeno vsoto, ki jo ob prijavi dohodkov odštejejo kot obvezen strošek. Ta znaša lahko največ do dva milijona lir. Pri vsakoletni prijavi dohodkov med obveznimi izdatki boš torej odštel dva milijona lir.
Cerkev nudi vernim in manj vernim svoje usluge na številnih področjih, od zgolj duhovnih do socialnih in kulturnih. Ne more pa tega vršiti,
zelo kritičnem stanju; potrebno je bilo vse obnoviti. Te obnove so se lotili z vso zagnanostjo pred letom in letos je bilo usposobljenih za pouk že 31 učnih prostorov. Pri vpisu za prvi razred se je priglasilo toliko dijakov in dijakinj, da niso mogli vseh sprejeti. Omejili so se na pet paralelk za 158 dijakov oz. dijakinj, kajti gimnazija ne bo več samo za fante kot prej, temveč tudi za dekleta. Slovesen blagoslov prostorov je opravil nadškof dr. A. Šuštar ob navzočnosti številnih zastopnikov oblasti: Lojze Peterle, zunanji minister, dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, Janez Janša, minister za obrambo, dr. Miha Tišler, rektor univerze, dr. Kurt Fugler, nekdanji predsednik svicarske federacije.
Zavod sv. Stanislava je torej začel svoje poslanstvo vzgoje mladih za humanistične in tudi verske vrednote.
V VIPAVI
Istega dne, 31. avgusta, je bila maša za začetek novega šolskega leta v vipavski gimnaziji. Maša je bila v župni cerkvi sv. Štefana, ker vsi dijaki, njih starši in drugi bi ne mogli v semeniško kapelo. Somaševanje je
MAŠE NA SV. GORI
Ob nedeljah in praznikih: ob 8., 10. in 16. uri.
Ob delavnikih: ob 8. in 16. uri.
vodil škof M. Pirih. V pridigi je z veseljem poudaril, da zanimanje staršev za tovrstne privatne šole narašča, razlog pa je dejstvo, da se tu poleg strokovnega pouka nadaljuje domača vzgoja. Poleg duhovnih poklicev želijo iz gimnazijk in gimnazijcev vzgojiti »klene krščanske osebnosti,
če nima tudi materialnih sredstev. Cerkev živi tudi »od kruha«. Marsikdo tega ne razume in vidi Cerkev in njene usluge le, kadar jo potrebuje (pogrebi, poroke, krsti, pomoč bolnikom in revežem, ki trkajo na duhovniška vrata). Potrebno je, da se ustvari zavest kot nekoč, ko je bila še »bera«. Ljudje morajo skrbeti za neodvisnost Cerkve in njenih služabnikov tudi tako, da prostovoljno nakažejo za njeno vzdrževanje določeno vsoto, pač po svojih finančnih možnostih, a največ dva milijona lir. Cerkev se je prostovoljno odrekla nekdanji plači duhovnikov (congrua) prav zato, da bi bila bolj neodvisna. To njeno neodvisnost podpri tudi ti.
ki bodo v Cerkvi in v družbi prevzemale različne odgovorne službe«. Poleg strokovnega pouka se na takih šolah nudi tudi pouk o vrednotah krščanske vere in duhovnosti. Škof je obžaloval, da se konceptu šole, kjer naj bi tudi pouk o krščanstvu imel svojo mesto, upira sedanje šolsko ministrstvo.
V ŽELIMLJEM
V novo šolsko leto so stopili v gimnaziji v Želimljem pri Ljubljani. Gimnazijo že tretje leto vodijo salezijanci in je združena z dijaškim zavodom. V gimnazijo je vpisanih 120 dijakov in dijakinj, 60 pa jih biva v zavodu. Sv. mašo je imel Stanislav Hočevar, višji predstojnik slovenskih salezijancev. V nagovoru je dejal: »Ko začenjamo že tretje leto pouk na naši gimnaziji, nas navdaja veselje, da smo leta 1991 ob spremembi zakonodaje zmogli pogum za njeno ustanovitev. Bogu smo iskreno hvaležni za obilen blagoslov ob nastajanju in razvoju gimnazije.«
NARODNI PROGRAM ZA ŠOLSTVO
Ni pa še urejena zadeva programa narodnega državnega šolstva. Tega po nalogu ministra sestavlja posebna skupina strokovnjakov. Škofovska konferenca pa zahteva, naj bi k oblikovanju programa bila poklicana tudi Cerkev, ki je oblikovala slovensko ljudstvo od pokristjanjenja dalje do danes.
Torej tisoč dvesto let, šele komunistični režim jo je izrinil iz šole in javnega življenja. Po dosedanjih vesteh sodeč, naj bi tudi v novem učnem programu bila Cerkev izločena iz šole v vsakem oziru. Uveden naj bi bil le neki pouk o verstvih, kot je pouk o filozofskih sistemih. Obstoja torej nevarnost, da bo novi šolski projekt le grda kopija prejšnjega marksističnega. Na to so postali pozorni tudi mladi na letošnji Dragi in v tem oziru izdelali Izjavo za javnost, kjer pravijo med drugim: »Posebej nas žalosti dejstvo, da je slovenska vlada projekt oblikovanja nacionalnega programa šolstva zastavila v ozkih strokovnih krogih, za katere vemo, da niso ideološko neobremenjeni.«
Misijonarji P.I.M.E. zapuščajo Gorico
Redovniki iz družbe P.I.M.E. so imeli v goriški nadškofiji dve postojanki, svoje semenišče v Cervignanu in župnijo pri Madonini. Sedaj pišejo: »Prisiljeni smo, da zapustimo to škofijsko Cerkev.«
Patri iz družbe P.I.M.E. so se zelo vživeli v goriško škofijsko skupnost, posebno še v njeno misijonsko dejavnost. Bistveno so pomagali, ko je šlo za ustanovitev goriškega misijona v Slonokoščeni obali, in tudi drugače so s svojo misijonsko dejavnostjo veliko pomagali za poživitev misijonske misli v goriški škofiji. V mestu samem so pa prevzeli skrb za novoustanovljeno župnijo pri Madonini, ko je bil njen teritorij odcepljen od podgorske fare južno od železnice Gorica-Videm. Zgradili so novo cerkev in župnišče, ki je postalo sedež številnih pastoralnih pobud. V poslovilnem pismu se zahvaljujejo vsem. »Ko po 34 letih zapuščamo škofijo, se nam zdi naša dolžnost, da se zahvalimo Gospodu in vsem vam, ki ste z nami doživljali misijonsko pustolovščino« (av-ventura).«
V ponedeljek, 27. septembra, bo praznik sv. Vincencija Pavelskega, ki se je rodil 24. aprila 1581 v Franciji in umrl v Parizu 27. septembra 1660.
Njegovo življenje je bilo zelo razgibano v še bolj razgibanem življenju in preizkušnjah tedanje Francije, ki je poznala materialno in duhovno revščino. Že od doma je Vincencij prinesel čut za delo in ljubezen do ubogih in stiskanih. In to je bila njegova gonilna sila, ki ga je spremljala vse življenje.
Bil je goreč dušni pastir, kaplan pri obsojencih na ladjah, borec za božjo stvar po raznih krajih, propa-gator duhovnih vaj, zlasti pri duhovnikih, ustanovitelj Misijonske družbe za duhovnike (lazariste), vzgojitelj, s sv. Ludviko de Marillac (praznik 15. marca) je ustanovil družbo Usmiljenih sester. In še bi lahko naštevali...
Vincencij je bil presenetljiva in bogata osebnost. Telesno je bil samo kmet majhne postave, toda močan in odporen. Delal je kot orjak. Bilanca njegovega življenja je bila izredno bogata. Prenovil je versko življenje in uvedel novo obliko redovnega življenja. Bil je najbolj spreten in morda najboljši reformator
klera. Njegov vpliv je bil močan med redovniki in med škofi, ki je njih vrste očistil. Bolj kot drugi je vnesel v pridiganje preprostost in dober okus, se pravi, evangeljski način in smisel.
Njegova karizma: ljubezen do ubogih. Svojim misijonarjem je naročil, naj oznanjajo evangelij najbolj ubogim in zapuščenim; usmiljenim sestram pa, naj trosijo ljubezen vsem siromakom tega sveta. Postal je simbol in zavetnik krščanske karitas.
Kako je zmogel vse to narediti?
Korak za korakom je sledil božji volji. To pa s stalno pripravljenostjo in ljubeznijo. Evangeljska usmerjenost sv. Frančiška Asiškega, apostolska zagnanost Ignacija Lojolskega, široka ljubezen sv. Pavla, vse to je bilo v njem, vse pa se je strnilo v karizmo: ubogi.
Kdor se je zmožen dati vsega božji službi, kdor v življenju išče samo božjo voljo, kogar kakor peruti nosi ljubezen, kdor išče Kristusa v duševnem in telesnem trpinu in siromaku, ta hodi po tisti poti, po kateri je hodil sv. Vincencij. Ta bo pomagal — kakor on — stotisočem trpeti, živeti in umreti.
To pot skuša opraviti tudi naša Vincencijeva konferenca. I. šk.
NAKAZILO ZA CERKEV
1) Uporabiš lahko poštno nakaznico (conto corrente) št. 57803009, naslovljeno na »Istituto Centrale Sostentamento Clero«. Od 14. novembra jo bo mogoče dobiti tudi na škofiji.
2) Zglasi se naravnost na škofiji in tam oddaj svoj prispevek. Pri tem ti lahko pomaga tudi domači župnik, ki bo namesto tebe oddal tvoj dar na škofiji.
Ko trg postane zlato tele
Tako avgustovska številka znane italijanske krščanske revije »Jesus« naslavlja dosje, posvečen razmerju med etiko in ekonomijo. V njem se izvedenci z vseh koncev sveta v luči krščanskega socialnega nauka dotikajo najbolj perečih ekonomskih in družbenih vprašanj našega časa.
Kdor vsaj približno ve, kako so v našem stoletju o razmerju med etiko in ekonomijo razmišljali krščanski sociologi in ekonomisti, ima ob branju omenjenih prispevkov jasen vtis, da v zadnjih petdesetih letih nobeno od temeljnih teoretičnih vprašanj s tega področja ni bilo dokončno rešeno. Piše na primer Giorgio Campanini: »Zakaj se krščanski vesti postavlja vprašanje kapitalizma? Najprej zato, ker krščanska etika ni nikoli sprejela ločitve etike od ekonomije in je vedno trdila, da se odrešenje nanaša tudi na ekonomske zadeve. Drugič zato, ker za krščansko vest pomnožitev in maksimalna razširitev dobrin med ljudmi nikoli nista bili poglavitni cilj ekonomske dejavnosti.«
Dileme, ki jih odpira Campanini, za krščansko sociologijo nikakor niso nove. V dvajsetih letih našega stoletja sta o njih obširno in poglobljeno javno razpravljala dva velika slovenska krščanska misleca, Aleš Ušeničnik in Andrej Gosar. Prvi je brez nadaljnjega trdil, da mora biti cilj ekonomske dejavnosti obča blaginja in duhovna rast ljudi, in ne profit in potrošnja, drugi pa je sicer priznaval upravičenost teh zahtev, vendar je bil mnenja, da jih brez priznavanja tržnih zakonitosti (»kapitalistične« logike) v realnem življenju ni mogoče uresničiti.
Seveda se je danes povsem spreme-
nil okvir, v katerem se o teh vprašanjih razmišlja. Če se je takrat zdelo, da drvi svet neogibno v smeri takega ali drugačnega socializma, živimo danes v času nekakšnega triumfa kapitalizma. Navidezno je zadnjih petdeset let socialni nauk Cerkve veliko bolj zaposloval socializem kot kapitalizem. Campanini pravilno ugotavlja, da je temu botrovalo predvsem dejstvo, da se je socializem (posebno »realni socializem«) postavil na izrazito protiversko stališče, ki ga je v večini primerov skušal tudi nasilno uveljaviti, medtem ko je bil kapitalizem v tem oziru večinoma nevtralen. Toda v resnici je tudi v Cerkvi vprašanje kapitalizma veliko starejše od vprašanja socializma. Dovolj je podatek, da je bilo posojanje na obresti do leta 1917 po cerk. zakoniku formalno prepovedano.
V svojem prispevku Campanini piše, da bi morala krščanska ekonomska misel, če bi želela res biti sodobna, spremeniti nekaj svojih izhodišč. Sodobna (denarna) ekonomija je namreč dinamična, medtem ko je bila antična (agrarna) ekonomija statična. To pomeni, da niti krščanska ekonomska misel ne more več iz-hajati iz predpostavke, da so materialne dobrine same po sebi nekaj slabega in da je bogastvo nujno krivično pridobljeno. Ohrani pa naj zavest, da je poslednji cilj tudi ekonomskega dela človekovo duhovno življenje in da ni nihče »absolutni gospodar« materialnih dobrin.
Tudi danes, podobno kot pred petdesetimi leti, so napori krščanske ekonomike usmerjeni v združevanje navidez nezdružljivega. Ne ali etika ali tržno načelo.	j	g
Podpora Cerkvi tudi stvar vzgoje
Moskovske miniature
Od našega dopisnika iz Moskve
Kmalu drugačno parkiranje v ožjem mestnem središču Ljubljane
Nekateri Moskovčani se znajdejo bolje pod zemljo kakor nad njo: potujejo vedno z metrojem, tako da ko so na površju, sploh ne spoznajo določenih predelov mesta, niti centralnih, ker jih nikoli ne vidijo.
Iz tega lahko sledijo tudi neprijetnosti. Tako se je pred kratkim zgodilo, da je neki mlad tujec, ki se je le nekaj tednov pred tem priselil iz svoje male domovine, spremljal domov tukajšnjo damo s svojim avtomobilom: ker ne on ne ona nista vedela kako in kam, namesto da bi se vozila pol ure, sta se poldrugo uro.
Ena moskovskih znamenitosti so nedvomno postaje metroja: vsaka v svojem slogu, vse v marmorju.
V	lepih starih časih Sovjetske zveze so vodiči s ponosom razlagali turistom, odkod so posamezni tipi marmorja, na primer s Kavkaza, z Uralov itd. Niso pa omenjali »obrobnega« podatka, da na »potovanju« med Kavkazom oziroma Urali in tisto postajo metroja so ti marmorji imeli za dalj časa svojo drugo »postajo«: to so bile moskovske cerkve, ki sojih revolucionarji porušili in katerih marmor so uporabili pri gradnji monumentalnih postaj metroja.
★	* ★
Ko se mu pokvari vozilo (avto, tovornjak ali karkoli že), se Moskovčan prav nič ne vznemirja, kako naj ga spravi s cestišča vstran, da ne bi oviralo prometa. Pusti ga tam sredi ceste, kjer se je pokvarilo in ustavilo, pa naj bo na križišču, ovinku ali v predoru. Vse, kar naredi, je to, da postavi 5 m pred avto staro vedro ali kamen (tudi tega ne vedno), ki opozarja na pokvarjeno vozilo. Trikotnika ne postavi, ker bi mu ga gotovo ukradli. Potem, če je vozilo njegovo, začne marljivo šariti
r.T
Tržnica Izmajiove v Moskvi
po motorju; če pa je državno, mirno sedi na svojem mestu in čaka tudi cele ure. Na kaj čaka, pa mora biti najbrž državna tajnost, ker tujci tega še vedno nismo razumeli! »Gaišnika« (to je agenta prometne milice) vse to prav nič ne moti. Skoraj bi rekli, da niti ne opazi zastoja v prometu, kaj šele, da bi ukazal vozniku, naj umakne vozilo (in mu pri tem pomagal)!
*	* ★
Ko zaideš v državno (ali komaj privatizirano) veletrgovino nakupovat hrano, moraš vsaj trikrat v vrsto. Prvič: pri oddelku, ki te zanima, moraš pogledati, kaj prodajajo in po kakšni ceni (to vrsto lahko preskočiš tako, da vprašaš tiste, ki so v tretji vrsti — glej spodaj — »A što dajut?«, to je »Kaj prodajajo?«, po odgovoru pa »A pačom?«, to je »Po kateri ceni?«); drugič: če si se odločil, da boš kaj kupil, moraš pri blagajni plačati točno vsoto; tretjič: s potrdilom o plačanem znesku moraš nazaj k oddelku, da dobiš, kar želiš. Seveda, če ni že zmanjkalo,
Srečanje 300 predstavnikov verstev iz 90 držav v Milanu
Na pobudo skupnosti Sv. Egidija in milanskega kardinala Martinija se je pretekli teden zbralo na sedmem srečanju Ljudje in verstvo 300 predstavnikov verstev iz 90 držav. Letošnje tridnevno srečanje, katerega namen je bilo iskanje skupne poti za dosego miru v svetu z dialogom in molitvijo, je potekalo pod geslom: Človeška zemlja in klic k Bogu.
Letošnje srečanje se je začelo v milanski stolnici s slovesno sv. mašo, ki jo je neposredno prenašal prvi program italijanske televizije; nadaljevalo se je popoldne s prvimi posegi v milanski Scali.
Taka srečanja, ki se redno ponavljajo, vodijo človeka k spravi in medčloveški povezavi, kar je nujno potrebno, saj vemo iz zgodovine, da je bila povod raznih spopadov in vojn prav verska nestrpnost.
Milansko srečanje je brez dvoma velik dogodek, ki bo stopil v zgodovino, saj spada med tista preroška dejanja, ki jih posebno današnji svet potrebuje.
Državniki in politiki nimajo monopola nad iskanjem miru in večkrat njihova prizadevanja ne dosežejo svojega cilja, zato so posegi predstavnikov verstev toliko bolj koristni >n potrebni, ker je marsikje le njim dano, da premostijo nekatere ovire.
Kardinal Martini je sicer odkrito priznal: »Naša moč je slabotna, zato se ne opirajmo na človeško moč, temveč na božjo.«
Ni prihodnosti v verskih in etničnih razcepljenostih: človek se mora spremeniti v svoji notranjosti, da bo sposoben za dialog. Tega cilja pa ne morejo doseči politiki.
Iz kulture vojne moramo nujno preiti v kulturo miru. Priča smo vojnam (nekaterim kar pozabljenim), gverilam, terorizmu, prelivanju krvi - povečini nedolžnih, zato je potrebna mobilizacija vseh sil; v prvi vrsti verskih predstavnikov, ki si želijo miru, dialoga, sprave in molitve. Ta pot je najkrajša za dosego miru.
S takimi koraki, namreč s takimi pogostnimi srečanji verskih zastopnikov, bomo prišli že proti koncu stoletja do nadaljnjega zbližanja med religijami.
Nujna pa sta medsebojna odkritosrčnost in priznanje v preteklosti storjenih napak. Katoliška Cerkve je že opravila dejanje sprave in priznanja pred svetom v času 2. vatikanskega cerkvenega zbora.
Človeštvo mora priti zopet do »svetega jezika miru«, kakor je omenil kardinal Martini, kar pomeni doseči najprej notranjo človekovo harmonijo.	d.j.
drugače moraš spet k blagajni, da ti vrnejo denar.
Po navadi prodaja vsak oddelek samo eno vrsto jestvin, na primer pri enem dobiš salame in klobase, pri drugem mleko, sir in kefir, pri tretjem ribje konzerve itd. Pri vsaki blagajni pa sprejemajo plačila samo za določene oddelke. Ce hočeš kupiti liter mleka, par klobas in pločevinko sardin, imaš vse pogoje, da se boš postavil v vrsto devetkrat.
Torej ne hodi v trgovino, če ne razpolagaš s časom in z... jeklenimi živci.	s.	Č.
3. škofijsko romanje cerkvenih pevcev v koprsko stolnico
Spored:
Ob 9. uri: priložnost za spokorno bogoslužje; skupna vaja.
Ob 10. uri: sv. maša. Maševal in govoril bo škof Metod Pirih; med mašo bodo peli združeni pevski zbori. Po maši družabnost. Srečanje se bo zaključilo z blagoslovom.
v
Žalna komemoracija v Sv. Antonu pri Kopru ob 50-letnici krvave čistke po Istri
2. in 3. oktobra leta 1943 so Nemci in fašisti izvršili krut napad na Istro: požgali so domove in ubili več domačinov.
V spomin na ta žalostni dogodek bo ob petdesetletnici žalna komemoracija.
V nedeljo, 3. oktobra 1993, bo ob 16. uri sv. maša. Maševal in govoril bo Dušan Jakomin; ob 17. uri: položitev vencev pri spomeniku padlim; ob 17.15 v dvorani nastop krajevne godbe, krajevnega pevskega zbora ter otroškega pevskega zbora iz Prad, ki bo sodeloval s petjem in deklamacijami. Govoril bo Mario Abram.
Razstava o skedenjski krušarici v Solkanu
Otvoritev razstave je bila lansko leto v novembru z namenom, da se zaključi v maju letos. Dajensko pa se bo podaljšala do srede novembra. Razstava obsega okrog 200 kv. metrov. Urnik obiska je vsak dan od 8. do 13. in ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure.
Krščanska vera je v bistvu »veselo oznanilo«, je evangelij.
Ljubljanski izvršni svet je predstavil nov sistem parkiranja v ožjem mestnem središču. Gre za korenito spremembo, saj ne bo več parkirnih ur (zadnja leta so povsem odpovedale), ampak bomo s 30. septembrom prešli na parkirne listke. Ti bodo uporabnike parkirnih prostorov prisilili k plačevanju tudi zunaj parkirišč. Parkirni prostori bodo poslej zarisani z modro črto, prometni znaki pa bodo dovoljevali kratkotrajno (dveurno) ali celodnevno parkiranje. Parkirnino bomo plačevali s parkirnimi listki, dobiti pa jih bo mogoče na bencinskih črpalkah ter v kioskih. Na listku bo treba označiti čas prihoda na parkirni prostor in ga zatakniti za stransko steklo avtomobila. Nadzor nad (ne)izvajanjem bo občutno poostren.
Nove predklicne številke za Slovenijo
S 1. oktobrom stopijo v veljavo nove telefonske predklicne številke za Slovenijo. Kdor bo klical iz Italije v Slovenijo, bo moral najprej zavrteti predklicno številko 00386. Kdor pa bo klical iz Slovenije v Italijo bo moral najprej sestaviti številko 0039.
Roš ha-šana - srečno novo leto!
Tako so si voščili Judje preteklo sredo, 15. septembra; obhajali so namreč novo leto po judovskem koledarju in sicer 5754. leto od stvarjenja sveta.
Četudi malo pozno, voščimo judovski skupnosti ob srečnem novem letu predvsem trajen mir.
Prvi jeruzalemski rabin pri papežu
Milanskega srečanja se je udeležil tudi glavni jeruzalemski rabin, Meir Lau, ki je v torek tudi prvič obiskal sv. očeta.
Prvi izraz zbližanja je bil že obisk Janeza Pavla II. 13. aprila 1986 v rimski sinagogi. 29. julija 1992 je bila ustanovljena mešana izraelsko-vatikanska komisija; 23. oktobra 1992 je Simon Peres obiskal Vatikan. Tokrat pa je rabin Lau ponovno povabil sv. očeta, naj obišče judovsko državo.
Zadevo z jeruzalemskim mestom moramo nekoliko pojasniti. Sv. Sedež se ne zavzema, kakor trdijo nekateri časopisi, za »internacionali-
zacijo« in niti ne za posebno »zaščito« tega judovskega središča, temveč za zagotovilo, da bo mesto ostalo dosegljivo krščanskim, pravoslavnim in mohamedanskim vernikom brez vsakršne omejitve. To zagotovilo naj bi dobilo mednarodni značaj.
d.j.
Jubilejna številka Celovškega Zvona
Izšla je jubilejna, 40. številka, vseslovenske revije za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja Celovški Zvon. Ob 10. obletnici neprekinjenega in rednega izhajanja tega trimesečnika so na uvodnem mestu objavljeni priložnostni sestavki 8 urednikov ustanoviteljev: vseskozi glavnega urednika Reginalda Vospernika, Vinka Ošlaka, Alojza Rebule, Antona Stresa, Janka Merkača, Lranca Kattniga, Petra Milloniga in Marije Spieler. Desetletnice revije se v zaglavju Kje, domovina, si? spominja tudi urednik Andrej Capuder.
Tudi v tej številki so sestavki razporejeni po posameznih zaglavjih. V rubriki Leposlovje sta objavljena prevod odlomka iz romana Opus ni-grum francoske pisateljice Margue-rite Yourcenar ter dnevniški zapiski Iz dni, ko je nastajal Celovški Zvon Alojza Rebule. Za Domačo in svetovno misel pišeta Miha Pintarič (Zrcalo absolutnega, stroj za rojevanje bogov) in Anja Muck, ki je pripravila povzetek iz Eseja o koncu humanizma ameriškega publicista Richarda Schechnerja. V rubriki Iz sveta umetnosti piše Gorazd Živko-vič o obnovitvi Križevega pota v kraju Kamen v Podjuni na Koroškem. Objavljene so tudi barvne reprodukcije 10 od skupnih 14 prenovljenih postaj.
Kar 40 strani obsega rubrika Na mejah Slovenije. Vanjo pišejo Janez Rotar (Prežihov Voranc in njegova »Kocbekova zgodba«), France Pibernik (Hribovškova Himna večeru), Jože Marketz (Cerkev in tujec - kulturna različnost in identiteta) ter Ludvik Karničar in Marija Spieler (Znanost naj ne bi oznanjala absolutnih resnic, ampak naj bi odstranjevala zmote - pogovor z univ. prof. dr. Stanislavom Hafnerjem). Sledijo še vesti iz slovenskega sveta ter priložnostni članki ob smrti Nikolaja Jeločnika in ob 80-letnici Borisa Pahorja in Vinka Beličiča. Na zadnjih straneh najdemo še nekatere krajše zapise iz listnice uredništva.
(mab)
Na sliki z leve: glavni urednik Celovškega Zvona R. Vospernik, tajnica A. Muck in predsednik društva prijateljev Zvona J. Merkač
Mnogo nerešenih problemov v šoli
O racionalizaciji šolskega omrežja je govora že nekaj let, vendar v prejšnjih dneh, ob začetku novega šolskega leta, so se sindikati in deloma širša javnost zamislili ob podatku, da bi se po novi ministrski okrožnici št. 288 v naslednjih treh letih ukinilo v državi 56.000 razredov.
V	zadnjih desetletjih se je dejansko zmanjšala šolska populacija, kljub temu se taki drastični ukrepi poznavalcu kot nepoznavalcu zdijo neverjetni. Šolski sindikati so že napovedali in deloma izvajajo protestne akcije, s katerimi hočejo vsaj omiliti sprejete ukrepe, ki so stopili v veljavo že v tem šolskem letu.
Goriški Odbor Sindikata slovenske šole je na svoji zadnji seji ugotavljal, da se število razredov na slovenskih šolah v tem šolskem letu ni bistveno spremenilo, čeprav imamo razred manj na Srednji šoli I. Trinko kot tudi na Tehničnem zavodu Ž. Zois. Spodbudno pa je dejstvo, da raste število prvošolčkov, kar pomeni, da se je negativni trend na naših šolah zaustavil.
Slovenska sekcija ITI ima novega ravnatelja Fabrissinija, ki je v tem šolskem letu sprejel mesto upokojenega ravnatelja Guadagnija. V prihodnjih dneh se bodo nekateri predstavniki Odbora SSŠ srečali z novim ravnateljem in tako nadaljevali dobre stike, ki jih je imel Sindikat z bivšim ravnateljem.
Na isti seji je Odbor razpravljal tudi o zgibanki, ki je v pripravi. Ta bo nudila informacije o slovenskih šolah, predvsem osnovnošolskim učencem in njihovim staršem.
Znova je Odbor poudaril, da se z vpisom italijanskih otrok v slovenske vrtce ustvarjata sožitje in spoštovanje. Na ta način se daje staršem možnost, da spoznajo in se približajo slovenski šoli. Lepo bi bilo, da bi počasi tudi ta prostor sledil naprednim državam severne Evrope, kjer se mladina že od vsega začetka uči treh jezikov: materinega, sosedovega (na tem prostoru živi sosed na tej in drugi strani meje) in enega splošno uveljavljenih jezikov.
Ker je na šolskem področju mnogo nerešenih problemov (avtonomija Slovenske sekcije ITI, združevanje šol, letošnja ministrska okrožnica št. 288 ne omenja slovenskih ali manjšinskih šol, nedokončani šolski center itd.), Odbor sklene, da o tem seznani tudi slovenskega ministra za šolstvo, da bi tudi na mednarodni ravni posredoval za rešitev naših šolskih problemov.
Sl
Klarisinje se vrnejo
Druga novost za goriško škofijo je povratek klarisinj v naše mesto. Tudi za to idejo se je navdušil g. nadškof in po večletnih pripravah se bo uresničila. V ponedeljek, 4. oktobra, na praznik sv. Frančiška Asiškega, se bodo v goriški stolnici predstavile prve redovnice, da bodo potem odkorakale v svoj začasni sedež v ul. Alviano 1. Začasno se bodo namreč nastanile v bivši proštovi hiši pod gradom v pričakovanju, da bodo dobile bolj primerno bivališče v Stras-soldovi palači na trgu sv. Antona.
Klarise se vračajo v Gorico, saj so tu že imele svoj samostan v ulici, ki je po njih dobila ime, via Santa Chia-ra. Tu so bivale od leta 1653 do leta 1782, ko so morale samostan zapustiti in se vrniti v svet zaradi reform cesarja Jožefa II. Ta je namreč uki-
nil vse samostane, ki niso bili »koristni« za ljudstvo. V kontemplativnih samostanih, kot so klarisinje in karmeličanke, pa redovnice predvsem molijo in premišljujejo. Zato je menil Jožef II., da taki samostani niso »koristni«, in jih je ukinil.
Klarisinje so ženski kontemplati-ven red, ki ga je ustanovila sv. Klara, učenka sv. Frančiška Asiškega. Letos obhajamo 800-letnico njenega rojstva.
Iz naše škofije so v zadnjih letih nekatera dekleta odšla h klarisinjam in karmeličankam. Ko bo novi samostan v polnosti zaživel, se bo morda katera tudi vrnila v Gorico.
Stalni diakoni in klarise naj bi pomagale k ponovni evangelizaciji go-riške nadškofije.
Stalni diakoni in klarisinje v Gorici
Goriški nadškof A. V. Bommarco je nam duhovnikom poslal pismo, v katerem nas obvešča o dveh pomenljivih novostih za goriško nadškofijo. Prva novost so stalni diakoni, druga pa ustanovitev samostana klarisinj v Gorici.
Stalni diakoni so novost za potri-dentinsko katoliško Cerkev, vpeljal jo je zadnji koncil. Gre za može, ki prejmejo posvetitev za diakone, ne mislijo pa na naslednjo stopnjo posvetitve, na mašniško posvečenje, hočejo ostati le diakoni. Ponekod po svetu se je ustanova stalnih diakonov že zelo uveljavila, v Italiji so jo sprejeli le po nekaterih škofijah. Sedaj je stopila v vrsto teh tudi goriška nadškofija.
Pred štirimi leti se je začela priprava stalnih diakonov, ostalo jih je pet, ki bodo v soboto, 25. septembra, prejeli diakonsko posvečenje v oglejski baziliki. Ko je nadškof sprožil to zamisel, ni bilo veliko navdušenja v škofiji: verjetno zato, ker je šlo za veliko novost. »Ugotovili smo,« piše nadškof Bommarco, »da sta škofijska in tudi župnijska skupnost ostali precej ob strani, ko smo sprožili zamisel o stalnem diakonatu.« Toda nadškof je vztrajal in v Ogleju bo posvetil prvih pet mož v stalne diakone. Gre za prvi poskus. Če se bo obnesel, če bo ljudstvo sprejelo te diakone in če se bodo ti vživeli v svoje poslanstvo, bodo gotovo sledili tudi drugi. Za vernike bo najbrž psihološka težava v tem, da diakoni ne bodo maševali in spovedovali ter da so poročeni. Ker nas je mašnikov vedno manj, in to tudi na italijanski strani, bodo stalni diakoni lahko v veliko pomoč v župnijah, kamor bodo dodeljeni, saj imajo svoj čudoviti vzor v sv. Štefanu in v sv. Lovrencu, ki sta oba bila diakona. Potrebno bo pač vernike pripraviti tudi na to novost v Cerkvi, kot piše g. nadškof.
Pozdrav novega prefekta
Gorica ima novega prefekta, piše se Francesco De Matteis. Ob prevzemu nove službe je naslovil pozdrave in voščila vsem skupnostim v mestu in v pokrajini in vsem oblastem, civilnim in verskim. »Skušal bom vršiti svojo nalogo v dobrobit goriškega mesta in vsega obsoškega ljudstva z edinim namenom čuvati mirno življenje skupnosti in jamčiti uspešnost javne uprave in pošteno krajevno vladanje,« piše g. prefekt.
V	trdnem prepričanju v uspešnost dela g. prefekta ga pozdravlja tudi slovenska narodna skupnost in mi z njo.
Goriški komisar
Po odstopu župana Tuzzija je goriški prefekt Fr. De Matteis imenoval vladnega komisarja, ki je podprefekt dr. Lorenzo De Luca di Pietralata. Občino bo upravljal do prihodnjih volitev enkrat pomladi. Prvič po vojni se je zgodilo, da ima Gorica vladnega komisarja.
Tudi v goriški občini bodo predčasne volitve
Večmesečna kriza v odnosih med strankami, ki so doslej upravljale goriško občino, je omogočila, da bi dosedanji župan Tuzzi dobil potrebno večino; opozicijske stranke pa niso imele dovolj podpore, da bi lahko prevladale; zaradi tega je po izteku dveh mesecev goriški prefekt razpustil občinski svet in imenoval izrednega komisarja do volitev, ki bodo verjetno prihodnjo pomlad, skupaj s parlamentarnimi.
Sedanje brezizhodno stanje je posledica dolge vrste nesporazumov med Krščansko demokracijo in njenimi partnerji, pa tudi sporov v sami Krščanski demokraciji; v tej stranki je namreč prišlo, kot v vsedržavnem merilu, do spora med starimi in novimi silami, brez možnosti za sodelovanje med sprtimi stranmi. Gre tudi za popolnoma drugačna gledanja na način vladanja, na razvoj mesta, na vlogo Gorice v bodočem srednjeevropskem prostoru itd. Medtem ko je dosedanja »leader-ship« gledala na razvoj Gorice predvsem preko velikih javnih del (nove ceste, nova bolnica, šola za finančne stražnike ipd.) ter preko podpor iz raznih skladov (Prosta cona, Goriški sklad, nova pogajanja s Slovenijo), si nove sile drugače predstavljajo bodoči razvoj mesta: večji pomen univerzi in sploh kulturnemu razvoju, konkretno ustvarjanje skupnega mesta z Novo Gorico, pomembnost ohranjanja čistega okolja itd. S časom so se pozicije vse bolj radikalizirale in vedno manj je bilo možnosti za sestavljanje skupnih programov. Prišlo je tudi do očitnega poslabšanja odnosov do slovenske narodnostne skupnosti. To dokazujejo zaprtost do možne rabe sloveščine v mestnem statutu, zadeve okrog slovenskega šolskega centra ipd. Prav zaradi tega je Slovenska skupnost sklenila, da ne bo več podpirala dosedanje večine in je tako prekinila dolgoletno zavezništvo s Krščansko demokracijo.
Slovenska skupnost je po trezni analizi stanja ugotovila, da je v sedanjem večinskem sistemu njeno mesto v koaliciji, ki združuje v Gorici kot v drugih italijanskih mestih del krščanskih demokratov, stranko demokratične levice ter razne pripadnike drugih strank. V Gorici te sile že dalj časa sodelujejo v takozvani tranzverzalni listi. Po mnogih ocenah se edino ta lista lahko konkretno zoperstavi Severni ligi. Važno je seveda tudi dejstvo, da bi se v tej listi skupaj predstavili skoraj vsi Slovenci in bi se tako uresničila dolgoletna želja Slovenske skupnosti, ki je vedno zagovarjala skupni nastop vseh Slovencev.
Seveda obstajajo pri vsem tem tudi upravičeni pomisleki v zvezi z realno možnostjo sodelovanja med ideološko različnimi skupinami, vendar večinski sistem ne daje nobene možnosti majhnim skupinam.
Slovenska skupnost je ob zadnjih volitvah dosegla zelo viden napredek glasov in očitno je, da se Slovenci vedno bolj odločajo za edino sloven-
sko stranko. Ob taki volilni moči mora seveda Slovenska skupnost v bodoči skupni listi z odločnostjo zagovarjati ideje in načela, ki so to stranko vedno karakterizirale. Dosedanji odnosi so pokazali, da je sodelovanje mogoče in da lahko pride — v primeru zmage te koalicije — do zelo pozitivnih premikov v korist slovenske manjšine.	B.Š.
Roženvenski praznik v Podgori
Tudi letos se krščanska skupnost v Podgori pripravlja na vsakoletno praznovanje Roženvenske Matere božje. Tradicija, ki je v tej vasi pognala globoke korenine, ostaja za Podgorce pomemben mejnik v verskem in kulturnem življenju.
Letošnje praznovanje se bo odvijalo v nedeljo, 3. oktobra, ob vsakem vremenu. Dopoldne bosta v župnijski cerkvi dve evharistiji, pred katerima bodo verniki molili rožni venec. Popoldanski program pa predvideva ob 14.30 molitev rožnega venca in premišljevanje, nato pa običajno procesijo po vaških poteh. Možje in fantje bodo nosili kip Matere božje Podgorske, spremljali pa jih bodo domači pevci, otroci in verno občestvo. Nepogrešljivi udeleženec bo tudi letos nabrežinska godba na pihala, ki bo po verskem slavju vsem prisotnim ponudila glasbo zabavnih melodij.
Običaj sta tudi praznik štrukljev in bogat srečolov. Slednji bo letos izredno bogat po količini in kakovosti.
Vsi smo torej lepo povabljeni v nedeljo, 3. oktobra, v Podgoro na roženvenski praznik Matere božje.
Misijonska nedelja 1993
Svetovna misijonska nedelja se bo letos obhajala v nedeljo, 24. oktobra.
Ta dan bo v Gorici tudi misijonska prireditev, združena s srečolo-vom za misijone. Že danes se priporočamo za dobitke.
Misijonska skupina pri Sv. Ivanu
Gorica
Mirenski Grad: Svetišče Žalostne Matere božje
V	nedeljo, 26. septembra 1993, ob
16.	uri bo v naši cerkvi slovesnost ponovitve nove maše dveh naših letošnjih novomašnikov - lazaristov. To sta Pavle Novak, rojen v Argentini, in Peter Žakelj iz Žirov, nečak pokojnega Stanka Žaklja. Pridigal jima bo prelat dr. Franc Rode. S tem hočemo dati nekoliko poudarka Vin-cencijevi nedelji, ki se je nekdaj na Mirenskem Gradu zelo slovesno obhajala.
ŽUPNIJA SV. JUSTA - PODGORA vabi na vsakoletni
Roženvenski praznik
v nedeljo, 3. oktobra 1993.
Ob 14.30 molitev rožnega venca in premišljevanje, nato procesija po vaških poteh. Sklep v cerkvi. Po verskem delu praznik štrukljev in bogat srečolov. Sodeluje godba na pihala iz Nabrežine.
— obvestila_________________
Širši odbor Zveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal na redni mesečni seji v ponedeljek, 27. septembra, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
Čestitke
V	goriški bolnici je na oddelku za alkoholike in osvojene z mamili zmagal natečaj in postal redni primarij naš goriški politik in kulturni delavec dr. Bernard Špacapan.
Novemu primariju čestitamo in želimo mnogo uspehov na odgovornem mestu.
Voščila
Goriški zobozdravnik dr. Igor Franko obhaja te dni visoko obletnico rojstva; rodil seje namreč v Solkanu 23. septembra leta 1900. Živi v Gorici in je še vedno pri močeh in zlasti še vedno bistrega uma.
Gospodu doktorju iskrena voščila.
Galerija Katoliške knjigarne otvarja novo
sezono
Tudi v letošnji sezoni bo v Galeriji Katoliške knjigarne bogata razstavna dejavnost.
Že 28. septembra ob 11. uri bo otvoritev prve letošnje razstave. Pod naslovom Otroci odraslim se bodo predstavili z likovnimi izdelki otroci iz vse Slovenije, ki so bili nagrajeni na natečaju, ki ga že tretje leto organizira podjetje PETROL. Natečaj je v treh letih doživel izjemen vzpon, saj se število sodelujočih bliža polovici vseh slovenskih osnovnih šol. Dela so bila razstavljena že v številnih krajih po vsej Sloveniji in tudi na
Madžarskem. Razstava bo letos gostovala tudi v Gorici, ker so na natečaj sodelovali in bili nagrajeni tudi učenci goriške Osnovne šole Oton Župančič.
Naslednja otvoritev bo pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete v mesecu novembru, ko se bo predstavil Andrej Kosič ob svoji 60-letnici.
Sledila bo razstava Miloša Volariča, nato pa se nam bosta prvič predstavila mlada Goričana David Faganel in Herman Kosič.
F.c.
Dva izdelka učencev goriške o.š. Oton Župančič
Glasbeni matici gre za preživetje
Letošnje šolsko leto se je tudi v naših krajih začelo sredi velikih težav in zmešnjav. Toda če je državno šolstvo prizadeto, se s še veliko hujšimi problemi v tem trenutku sooča slovensko glasbeno šolstvo v Italiji, v Trstu, Gorici in videmski pokrajini. Stvar je prišla že tako daleč, da je Glasbena matica po 84 letih delovanja (v Trstu je bila ustanovljena leta 1909) celo pred možnostjo zaprtja.
V	zadnjih treh letih se je slovensko glasbeno šolstvo v Italiji (Glasbena matica in Glasbeni center »Emil Komel«) financiralo iz zakona za obmejna področja. Za tekoče leto pa Dežela predvidenega prispevka iz neznanih vzrokov še ni izplačala. Posledica tega je, da je osebje Glasbene matice že od junija brez redne mesečne plače. Zamudi Dežele pa gre dodati, da so obeti za prihodnja leta še bolj nejasni: v predlogu finančnega zakona je namreč vlada skrčila prispevke za kulturne dejavnosti slovenske manjšine od 8 na 3 milijarde.
Glede na omenjeno stanje seveda profesorji in drugi uslužbenci te ustanove niso mogli več molčati. V četrtek, 16. septembra, so sklicali tiskovno konferenco, na kateri so javnosti obrazložili nevzdržno stanje, v katerem so se znašli. Obenem so povabili vso slovensko in širšo javnost, posebno pa še starše gojencev, na srečanje, ki bo v četrtek, 23. septembra, v Prosvetnem domu na Opčinah ob 18 uri. Pobudi seje pridružil tudi upravni odbor Glasbene matice, ki se je na svoji redni seji dogovoril še za nadaljnje korake.
Položaj je torej resen. Jasno pa je tudi, da se odgovornost za ohranitev ustanove, pri kateri se glasbeno izobražuje več kot 600 slovenskih otrok, ne more zvaliti na ramena enega samega odbora, pa čeprav je le-ta res sad dogovora vseh komponent naše manjšine. Preživetje Glasbene matice postaja tako že kar politično vprašanje in naloga celotne narodne skupnosti.
t.s.
v
»Šolska afera« v Nabrežini
Po ostrem protestu devinsko-nabrežinskih staršev se je komisarka za devinsko-nabrežinsko občino Mattia Neri odločila za ponovno odprtje šol. To naj bi se zgodilo v sredo, 22. t.m. (V trenutku, ko to pišemo, smo dan pred tem datumom). Kot znano je komisarka pred tednom dni odredila zaprtje šol, tako italijanskih kot slovenskih, iz »varnostnih razlogov«. Odločitev je izzvala ostro reakcijo slovenskih in italijanskih staršev, ki so vsaj enkrat pozabili na tukajšnjo narodnostno problematiko in skupno zahtevali ponovno odprtje šol.
Medtem pa je tržaški šolski skrbnik Vito Čampo odredil ukinitev enajstih razredov na sedmih višjih srednjih šolah. Mednje spada tudi pedagoški licej Slomšek, ki naj bi po novih določbah imel en prvi razred manj, dva tretja razreda pa naj bi združili v enega.
Slovenščina zopet v rajonskih sosvetih
Slovenščina se je zopet polnopravno vrnila v rajonske sosvete tržaške občine. Tako je odredil vladni komisar Francesco Larosa, ki je razveljavil odredbo bivšega tržaškega
občinskega odbora in obnovil stanje iz leta 1977, ko so slovenski predstavniki v rajonskih sosvetih dobili pravico do javne rabe materinega jezika na sejah. Komisarjeva odločitev je seveda udarec za tiste tržaške kroge, ki so protislovensko nastrojeni. Sicer je v Trstu že stalnica, da so državni funkcionarji do Slovencev odprtejši od predstavnikov krajevnih oblasti.
Mitja Volčič glavni urednik TG1
*«*
Glavni urednik televizijskega dnevnika prve mreže italijanske televizije je Slovenec. Na to mesto je bil namreč imenovan znani časnikar Mitja Volčič, ki je bil dolga leta dopisnik italijanske televizije s posebno pozornostjo na dogodke v Vzhodni Evropi.
Mitja Volčič se je rodil v Ljubljani pred 62 leti. Ko se je družina preselila v Trst, se je po končanem šolanju zaposlil pri Primorskem dnevniku, leta 1956 pa je nastopil službo na Radiu Trst A. V šestdesetih letih je postal posebni dopisnik italijanske radiotelevizije, zlasti za dogajanja v Vzhodni Evropi. Tako je lahko spremljal sovjetsko invazijo na Češkoslovaškem leta 1968 in padec komunizma v bivši Sovjetski zvezi ter neuspeli poskus državnega udara v Moskvi avgusta 1991. Spremljal je tudi osamosvojitev Slovenije in s svojimi komentarji veliko prispeval k temu, da je italijansko javno mnenje pozitivno sprejelo slovensko samostojnost.
Volčič je pred časom napisal tudi knjigo o tragediji v bivši Jugoslaviji. Njen naslov je Sarajevo. Zanjo je dobil Nagrado Evropa 1993 - sekcija za človekove pravice.
Posvet o naciji in nacionalnosti
Pretekli teden se je v zborni dvorani tržaške univerze odvijal posvet na temo Nacija in nacionalnost od prve svetovne vojne do naših dni, ki ga je organiziral Osrednji odbor za zgodovinske študije, ki mu predseduje predsednik senata in ugledni zgodovinar Giovanni Spadolini. Prav Spadolini je imel v sredo, 15. septembra, uvodno predavanje na to temo,
v	katerem se je naslonil na Mazzinijevo idejo o narodu in federalizmu ter poudaril, da se novi partikulariz-mi, katerim smo danes priče, lahko brez težav razvijejo v nove naciona-
lizme, ki z lahkoto pripeljejo do barbarstva in balkanizacije.
Od srede do sobote so se odvijali še drugi posegi, npr. sen. Arduina Agnellija, zgodovinarjev Renza de Feliceja in Ernesta Gallija della Log-gia idr. V petek, 17. t.m., so se udeleženci posveta mudili v Rovinju kot gostje tamkajšnjega italijanskega raziskovalnega inštituta.
Mačkolje
v
Župnija - kakšna je naša prihodnost?
Včasih se slovenski duhovniki na Tržaškem sprašujemo, kakšno bodočnost imajo naše verske skupnosti ali župnije. Mnogi duhovniki v mestu znajo povedati, da porok in krstov kot zakramentov Cerkve sploh ne poznajo več. V cerkve prihajajo povečini starejši ljudje in skoraj za vsakim pogrebom se določeno mesto v cerkvi izprazni. Tako mesto skoraj redno nima nobenega naslednika, zato se upravičeno sprašujemo: »Kakšno prihodnost imajo naše, številčno že tako majhne cerkvene skupnosti po župnijah in vaseh?
Tudi v Mačkoljah smo v tem letu pospremili k večnemu počitku kar precej veliko število ljudi.
Da ni vse tako črno in da kristjani kot otroci obljube ali ljudje upanja gledamo v bodočnost, pa bi radi opozorili na tri oz. štiri lepe poroke v naši župniji. S hvaležnostjo do treh rednih pevk v domačem cerkvenem zboru, Nataše, Maure in Daniele, in z lepimi željami, da bi bile v zakonu vedno srečne, da bi si ustvarile dobro in krščansko družino, se je ob njihovi poroki zbralo veliko število ljudi. Bog daj, da bi ostale bodisi s Cerkvijo in tudi z domačo župnijo in zborom še naprej povezane!
Enako voščilo in zahvala naj gre tudi pevcu Pavlu, ki bo stopil na skupno pot krščanskega zakona v cerk-
vi	pri Revoltelli. Čeprav nestanujoč v Mačkoljah, je bil reden in zvest pevec v tukajšnjem zboru.
Da je še nekaj življenja v Mačkoljah, bodo, upam, še naprej izražale in dokazovale razne skavtske skupine, skupina, ki se bo začela pripravljati na sv. birmo, in seveda tudi otroci v župnijski glasbeni šoli in otroškem zboru, mladi in odrasli pa v mešanem cerkvenem zboru in raznoraznem kulturnem delovanju domačega prosvetnega društva.
Versko in kulturno delovanje naj še naprej povezuje, oblikuje in dviga versko in kulturno rast vseh naših ljudi. Zato vljudno vabljeni naprej, pridite in radi sodelujte pri vseh pobudah župnijskega verskega občestva in odbora PD Mačkolje.
Praznik in odprta meja v Gročani
Konec prejšnjega tedna se je v Gročani odvijala zadnja »poletna« prireditev, in sicer praznik z razstavo in sejmom kmetijskih pridelkov. Praznik je priredilo domače kulturno društvo Krasno polje pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Kraške gorske skupnosti. Obiskovalcev je bilo precej, čemur je gotovo pripomoglo tudi lepo vreme. Tudi letos je bila za dva dni na tem področju meja med Italijo in Slovenijo odprta, tako da so se obiskovalci lahko svobodno sprehajali v okolici.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Ylenia Zobec v finalu
Mala Ylenia Zobec se je uvrstila v finale revije Zlati cekin (»Zecchino d’oro«). Po pozitivnem prestanku predtekmovanja v Trstu je mala Yle-nia žela uspeh tudi na vsedržavnem predtekmovanju v Bologni. Vsedržavni finale te otroške pevske revije bo sredi prihodnjega novembra. Italijanska televizija jo bo seveda oddajala v živo, tako da bomo imeli priložnost slediti nastopu male pevke iz Domja.
Srečanje dalmatinskih beguncev
To niso ljudje, ki danes bežijo z vojnih področij v Dalmaciji, kjer je ponovno vzplamtela srbsko-hrvaška vojna, pač pa tisti, ki so iz Dalmacije odšli po končani 2. svetovni vojni ali pa celo 1. 1943. V Trstu so se v nedeljo zbrali italijanski begunci iz Dalmacije. Po nekaterih ocenah jih je bilo okoli dva ali tri tisoč. Zvrstili so se govori, razne svečanosti (spust padalcev, odmet lovorovega venca v morje itd.) in posveti, na katerih se je razpravljalo o bodočnosti Dalmacije. Udeležili so se jih med drugimi senatorja Arduino Agnelli in Lucio Toth in bivši predsednik tržaške Pokrajine Paolo Sardos Albertini, torej osebe, pri katerih sožitje na meji med raznimi narodi ni ravno najvišja vrednota. Govor je bil namreč o tem, kako zopet spraviti Dalmacijo v italijansko interesno sfero, kako zopet pripeljati v to deželo »italijansko fizično in kulturno prisotnost«.
»Duša« srečanja dalmatinskih beguncev (že 40. po vrsti) je bil znani stilist Ottavio Missoni, ki je tudi župan »svobodne zadrske občine v izgnanstvu«. Poročila, ki sojih mediji dali po dogodku, ne omenjajo, da bi na srečanju prišlo do kake posebne solidarnosti s trpečim ljudstvom v Dalmaciji, ki je danes v vojni. Omenjajo pa gesla in izjave, ki so že zdavnaj stalnica italijanskega iredentizma, naj bo slednji »avtohtoni« ali »ezulski«.
v
Skedenj
Pretekli ponedeljek je Juština Sancin, po domače Ščetina, praznovala v krogu svojih domačih in prijateljev 102 leti.
Njeno zdravje je začelo pešati šele po poletni vročini, drugače je bila vedno vedra, hudomušna in še dobrega spomina. Kot sama ponavlja, se od časa do časa »skrega« z Bogom, ker je ne pokliče k sebi, vendar pristavi, naj se zgodi Njegova volja.
Če prelistamo zgodovino Skednja, ne dobimo domačina, ki bi prekoračil sto let: tako je Juština prvi in edini primer.
Ker živi sama, so ji sorodniki poskrbeli osebo, ki ji je na razpolago
noč in dan, in to že dve leti. Zato gre iskreno priznanje sorodnikom, ki tako občuteno skrbijo zanjo.
Justini pa vse najboljše!
Umrl prof. Vladimir Desco
17.	t.m. je umrl znani slovenski tržaški šolnik prof. Vladimir Desco. Rodil se jel. 1915vTrstu, kjer je tudi doštudiral. Jeseni 1945 se je takoj vključil v obnovo slovenskih šol in začel poučevati italijanščino na nižji srednji šoli. Leta 1949 je prišel na Slovensko trgovsko akademijo (poznejši zavod Žiga Zois) in tam ostal do upokojitve leta 1977. Bil je tudi podravnatelj in tesen sodelavec ravnateljev dr. Rudolfa Perhavca in dr. Vladimirja Turine.
Mladinska konferenca urada za manj razširjene jezike
V	katalonskem mestu Ocata se je dne 17. in 18. septembra odvijal mladinski posvet, ki ga je priredil Evropski urad za manj razširjene jezike.
Udeležilo se ga je trideset predstavnikov različnih manjšin iz vse Evrope, med katerimi sta bila dva zamejska Slovenca iz Italije (Michele Obit iz Špetra in Peter Rustja iz Trsta) ter predstavniki nekaterih manjšin v Italiji. Furlansko skupnost je zastopal Massimo Mauro, albansko manjšino v Kalabriji pa Elena Tocci.
Namen zasedanja je bilo posredovanje izkušenj in zamisli glede mladinske mobilnosti in izmenjav med manjšinskimi skupnostmi v Evropi. Slednja je potrebna predvsem za utrditev narodne zavesti pri mlajših članih teh skupnosti ter za obogatitev delovanja manjšinskih mladinskih organizacij. To je prišlo na dan tudi v posegih predstavnice mednarodne organizacije za mladinske izmenjave katoliške mladine Marte Mendes ter predstavnika urada za mladino katalonske vlade Antonia Biarnesa, ki sta vsak s svojega zornega kota predstavila številne možnosti za uresničevanje takih mladinskih aktivnosti s pomočjo programov za mladino Sveta Evrope ter Evropske Skupnosti.
Na srečanju je bil tudi govor o situaciji posameznih manjšin, predavanje katalonskega člana evropskega parlamenta Barrere pa je osvetlilo poglede na manjšinska vprašanja znotraj te evropske institucije, ki je
v	prejšnjih letih zavzela pomembna stališča v korist manjšinskih skupnosti in jezikov.
(P-r.)
Katoliški glas dobite v Sloveniji:
Ljubljana:	na	Mačkovi 6
Maribor:	ul.	V. Kraigerja 2
Nova Gorica: v cerkvi Kristusa Odrešenika
Urnik poduredništva Katoliškega glasa v Trstu, ul. Donizetti 3: vsak ponedeljek in torek od 9. do 12.30. Telefonska številka 040 - 370.846, fax 040 - 633307.
Klub prijateljstva in Vincencijeva konferenca iz Trsta vabita na izlet v Kobarid na ogled vojnega muzeja I. svetovne vojne v torek, 5. oktobra t.l. Pot tja preko Nove Gorice, nazaj preko Čedada. Vpisovanje in informacije v trgovini For-tunato v ul. Paganini 2 - Trst.
Kvatrnica na Mirenskem Gradu
Ko sem preteklo nedeljo popoldne pustil avto ob vznožju hriba in šel peš do cerkve, kot se spodobi za romarja, sem opazoval življenje okrog sebe. Narava čudovita. Kras porastel z bori in grmičevjem, trava po suši zopet zelena.
In ljudje? Pod gričem so na športnem igrišču bili zbrani ljubitelji nogometa in prisostvovali tekmi. Kar precej jih je stalo ob straneh igrišča.
V	OPATJEM SELU
Po cesti proti Opatjemu selu so brzeli številni avtomobili. Kam brzi-jo? sem se spraševal. Pozneje sem zvedel, da so tam imeli svoje slavje pristaši Združene liste, to je tistih, ki se še priznavajo k bivšemu partijskemu enoumju. Prišli so prvaki te liste: Kocjančič, Potrč, Ribičič, ministrica Lokarjeva in drugi ter seveda narod, ki se mu še vedno toži po nekdanjem enoumju. Ni bila masovna udeležba kot včasih za Prvi maj, precej ljudstva pa je prišlo, morda tudi zato, ker je bil lep nedeljski popoldan.
Prevladovala je kritika sedanje slovenske desnice in opozicije, posebno ministra Janeza Janše. O njem
se je izrazil prvak Združene liste Kocjančič: »Janša vztrajno zastruplja ljudi in kali politično vzdušje.« Janša je z odkritjem afere z orožjem na mariborskem letališču zmešal štrene slovenski levici, saj se še vedno ne ve, kdo je pripeljal orožje in komu je bilo namenjeno, preiskava pa silno počasi teče, če se sploh ni ustavila.
NA GRADU OB MATERI BOŽJI
Na Gradu samem pa je praznovanje kvatrnice bilo kar slovesno, tako v soboto kot v nedeljo. V soboto zvečer je maševal Ervin Mozetič, no-
vi	župnik v Dornberku; pel je pač dornberški cerkveni zbor, ki je vedno bil eden najboljših zborov na Spodnjem Vipavskem. Naslednji dan, v nedeljo, je glavno mašo ob 10. uri vodil g. Ciril Cej, ki je vodstvo mirenske župnije prevzel šele pred mesecem dni. Višek nedeljskega slavja na Gradu pa je bil popoldne. Iz Ljubljane so povabili pomožnega škofa Alojzija Urana, ki je komaj okreval od prometne nesreče.
Sam je pojasnil, kako je do nesreče prišlo. Vozil je proti Ljubljani, dobro privezan s pasom. Neki avto je na cesti zavil v levo in čelno trčil vanj. Sam je bil le ranjen, ker ga je obvaroval pas, v drugem avtu pa so bile vse tri osebe mrtve.
Skupaj s škofom so somaševali še
drugi duhovniki, na koru je pel mirenski cerkveni pevski zbor, h kateremu je pristopilo tudi nekaj pevcev in pevk iz Rupe-Peči, saj sta ti vasici še vedno čustveno povezani z Gradom, kamor so radi hodili k maši.
Po maši se je škof ustavil s pevci in ljudstvom pred cerkvijo in z njimi prepeval. Izpričal je, daje »ljudski« škof v žlahtnem pomenu besede.
(r + r)
Krekova banka v službi človeka
Krekova banka se pripravlja na odprtje svojih enot tudi v Novi Gorici, Kopru, Novem mestu, Celju in Kranju, eno izmed poglavitnih meril za njihovo ustanovitev pa je seveda pričakovana rentabilnost poslovanja. Pobud in želja po ustanovitvi enot te banke je iz vse Slovenije veliko. To potrjuje, da si ljudje želijo banko po načelih Janeza Evangelista Kreka, banko v službi človeka.
Možnosti za odpiranje novih enot se bodo razširile, ko bo banka povečala svoj jamstveni kapital, je na odprtju poudaril direktor KB Anton Guzej, to pa ji bo verjetno uspelo s pričakovano drugo izdajo delnic v vrednosti deset milijonov nemških mark.
Čipkarski festival v Idriji
28. in 29. avgusta se je v Idriji odvijal tradicionalni čipkarski festival, ki se ga je udeležilo veliko število obiskovalcev. Festival ima mednarodno obeležje. V nedeljo je predsednik skupščine Idrija, Marjan Podobnik, sprejel na občini delegacijo, ki so jo sestavljali zastopniki različnih držav.
Tudi goriška čipkarska šola je imela svoje zastopstvo. Uradnega programa se je udeležila tudi predsednica Sveta slov. organizacij, ki se je med drugim Idriji zahvalila za tamkajšnje učiteljice, ki so prinesle na Goriško čipkarsko ustvarjalnost in ki jo še danes posredujejo v čipkarskih šolah.
Praznik so s svojo prisotnostjo počastili ugledni gostje iz Slovenije, med drugim dr. Peter Vencelj, državni sekretar pri zunanjem ministrstvu, predsednika občine Nova Gorica, odv. Tomaž Marušič, in Tolmina g. V. Klanjšček.
Odgovorni za čipkarski sektor pri muzeju v Idriji, g. Bavdaž, je pred sprejemom imel zanimivo predavanje z diapozitivi o zgodovini tamkajšnjih čipk. Gostje so si tudi ogledali zanimivo razstavo, ki je bila postavljena v muzejskih prostorih.
Ob kulturnem programu so se pomerili čipkarski ustvarjalci.
V	teku so razgovori, da bi pri nas ponovili zanimivo predavanje o zgodovini čipk in priredili ob sodelovanju naših šol večjo razstavo čipkarstva.
Naj omenimo še, da se je letos v Idriji odprla triletna poklicna čipkarska šola, ki jo obiskuje 28 deklet.
DAROVI
Za cerkev na Sv. Gori: N.N. Podgora
100.000 lir.
Za slov. misijonarje: N.N. Podgora
50.000 lir.
Za Katol. glas: v spomin na pok. očeta Jožefa Briško daruje hči z družino
50.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah in Cerovljah: ob krstu Fanike Di Lenardo darujejo po
50.000 za vsako cerkev: starši Vasilij in Verenka, prof. Marta Legiša in Ela Pavlica.
Za obnovo cerkve v Zgoniku: N.N.
Zgonik 100.000; N.N. Zgonik 200.000; Tončka Pavlina, Salež, namesto cvetja na grob pok. Ivanki Milič in Ivanki Gruden-Budin 50.000 lir.
Za Sklad M. Čuk: Polda Rudež 10.000 lir.
Za cerkev na Vrhu: Alojz Cotič iz Ronk v spomin na očeta Miljota 50.000; N.N. 40.000 lir.
Za cerkev v Gabrjah: Robert Juren ob krstu sinčka Erika 50.000 lir.
Za MePZ Rupa-Peč: mama ženina Julijana Maliča ob sinovi poroki 100.000 lir.
Za šempolajski cerkveni zbor: ob prvi obletnici smrti drage žene Ličke Legiša iz Prečnika daruje mož 50.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah in cerkveni zbor: pok. Vilma Vodopivec je zapustila pred smrtjo cerkvi 500.000; sin Miro z družino za cerkveni zbor Mačkolje 100.000; namesto cvetja na grob pok. Vilmi Vodopivec in Alberti Purger daruje Valerija Zobin za cerkev 50.000; ob poroki sina družina Mauri iz Boljunca
50.000 za cerkev in 50.000 za cerkveni zbor Mačkolje.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: v spomin Vide Hmeljak N.N. 25.000, MČB 20.000; Marta Požar 25.000; Darinka Cusina 10.000; Štefanija Maglica 10.000; v spomin Maksa Godina N.N. 25.000; Pino Prelc in hči Rosana 50.000, družina Bizjak 30.000, Marta Požar 25.000; mCb v spomin Gigette Mihalič vd. Neri
20.000 lir.
Radio Trst A
Poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00.
Spored od 26. sept. do 2. okt. 1993
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu.
9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji.
10.00	Mladinski oder: »Skrivnost fantomskega vlaka« (1. del). 11.00 Vladimir Jurc-Boris Kobal: »Lahko noč, gospod...« - radijske zgodbe iz našega vsakdana. 11.30 Orkestralna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Obzornik. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Mario Uršič: »Franc in njegovi«. 16.00 Šport in glasba. 17.30 Z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Iz Četrtkovih srečanj. 9.00 Iz studia z vami: 10.30 Inter-mezzo. 11.30 Odprta knjiga. Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«.
11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka 1992: moški zbor Štmaver vodi Gabrijel Devetak. 13.20 Kmetijski tednik (ponovitev). 14.10 Otroški kotiček: »Profesor Ficko in gospod Packo«. 15.00 Znaš ta zadnjo? 15.30 Mladi val (Hit Parade: Horoskop). 17.10 Mi in glasba. 18.00 Niti raj niti pekel - Amerika.
Torek: 8.10 Svojo poslednjo voljo pri zdravi in čisti pameti izrekam. 9.00 Iz studia z vami: 11.30 Odprta knjiga. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka 1992: mešani zbor Pod lipo iz Barnasa vodi Nino Špehonja. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mladi val (Ga-stronomikviz) 17.10 Mi in glasba. 18.00 Vladimir Jurc-Boris Kobal: »Lahko noč, gospod...«
Sreda: 8.10 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 9.00 Iz studia z vami: 11.30 Odprta knjiga. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka 1992: moški zbor Jezero iz Doberdoba vodi Marij Pavlica. 13.20 Na goriškem valu. 15.00 Made in Italy. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski.
Četrtek: 8.10 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 9.00 Iz studia z vami: 10.30 Intermezzo. 11.30 Odprta knjiga. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka 1992: pevska skupina Sovodenj-ska dekleta; vodi Sonja Pelicon. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba.
18.00	Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
Petek: 8.10 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 8.40 Orkestralna glasba. 9.00 Iz studia z vami: 10.30 Intermezzo. 11.30 Odprta knjiga. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka 1992: mešani zbor Štandrež vodi Valentina Pavio. 14.10 Otroški kotiček: »Draga babica...« 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Nekaj minut z... 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Male skrbi - veliko veselje. 9.20 Potpu-ri. 10.10 Koncert v občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici. 11.35 Odprta knjiga. 12.00 »Ta rozajanski glas« - oddaja iz Rezije. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Ne-diški zvon. 15.00 »Ena se tebi je želja spolnila«. 16.00 Bile so stezice... 17.10 Mi in glasba.
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik:
Dušan Jakomin
Izdaja: Zadruga - Cooperativa: Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta, 18 - Gorica - P.I. 00480890318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici
Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000
Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 1000 lir, k temu dodati 19% IVA
V PREKO 90 KRAJIH FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE
KMEČKO - OBRTNE HRANILNICE VSA MOČ VAŠE TRADICIJE
Vaše vrednote so vrednote tudi nekaterih bank in te so Kmečko-obrtne hranilnice. Nastale so pred več kot sto leti, da bi se stvarno odzvale zahtevam družin in majhnih podjetij in slej ko prej spremljajo vaše gospodarsko in socialno stvarnost. Prav zato vam znajo prisluhniti in vam izkazati zasluženo zaupanje. Toda Zadružne hranilnice so nekaj več: so »družina« bank, prisotnih v preko 90 krajih Furlanije - Julijske krajine. Gotovosti vaše hranilnice ne zagotavlja torej zgolj dolga tradicija, temveč tudi trdnost, dinamičnost in moč velike skupine.
HRANILNICE (p; IN POSOJILNICE
Furlanije-Julijske krajine