Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 45.
V LJUBLJANI, petek, dne 28. februarja 1926.
'o^asnezna številka Din 1’—.
LETO m.
/mm DNEVNIK
Izhaia vsdlc dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Obrtništvo in Narodna banka.
Z 80 milijoni dinarjev posojil je priskočila tekom 5 let Narodna banka slovenskemu obrtništvu na ponvoč. Tako bi človek rad bral in smatral, da se je spotaknil ob številko, kakor jo poročajo časopisi, tiskarski škrat, žalibože, ni se spotaknil, kajti teh kreditov je bilo zares ie 800.000 Din, že z ozirom na velikodušnost obljubljenih 200.000 Dan.
Velikanska vsota, s katero Narodna banka lahko paradira v zgodovini našega obrtništva! Saj pomeni teh 800.000 dinarjev kupno moč 45.000 predvojnih kron, namenjenih za obratovalno in pro-dukc;ijsii0 deio 24.000 samostojnih slo-vensfein obrtnikov, torej povprečno 37 vinarjev na enega obrtnika za pet let a i ‘ vmurlfiv na obrtnika v letu. Še imenitnejša je maksimalna višina, kre-elita, ki ga snie biti posamezni naš obrt-nik od strani Nar. banke deležen; ta znaša namreč celih 5000 Din, kar re-prezentira kupno moč 230 predvojnih kron, torej vsotico, radi katere obrtniku ni bilo treba letati ne k zadružni posojilnici, še manje h banki, najmanj pa h državni novčanit-m banici, temveč je za tak kredit zadostovala beseda bližnjega soseda, medtem ko se mora danes zganiti ves aparat prošenj, intervencij, moledovanj, sitnosti in Čakanja za tako malenkostno milost.
Ali se pri Narodni banki zares kdo ponaša s tako grandiozno naivnostjo, da domneva z 230 zlatimi dinarji založiti obrtni produkcijski kredit ali pospešiti s to lapalijo konkurenčno zmožnost in omogočiti razširitev obrata? Radi bi videli obrtnika, ki si upa na takem ošta-rijskem znesku fundirati še tako skromno Ha dejo v bodočnost, in ki ne smatra te vsotice kot beraški krajcar, vržen Sloveniji v obraz kot adekvatno nadomestilo za mnoge milijone 20% odtegljajev, ki e nepoviatno v kleteh iste Narodne banke za grozni draginjski davek, ki Hcl ^.e	Narodna	banka s svojo in-
) acijo in jo še dela, za nerodno razsipavanje deviz in zlata, ko je natezovala uDogi dinarček na natezalnici tečajnih vU , e nekaternikom v prid, obrtniku pa skoraj nikoli ne v korist
Ne glede na to, da so naše banke že leta .mobilizirane v industriji in vele-tegovim, imanom kapital za obrtnika
Dr. Ninčič v Rimu.
ZELO ZELO PRIJAZNI SO V RIMU .
celotno vzeto sploh ne pride
v poštev,
zadružni denarni zavodi pa ne m<>rej0 prilagoditi svojega poslovanja investične-mu in obratnemu pospeševanju obrti; rezultat je torej ta, da ie naše obrtniško v lastni državi in v času, ko je mno. go pogojev za okrepitev, navezano samo ,la sebe bolj nego kdaj prej, da je v oči-gled velikanske obljube nadaljnjih 200 tisoč dinarjev kreditov (= 9000 zlatih kron kupne moči!) obsojeno životariti |'t^alj6 v malenkostnih malih razmerah no ^er se ne °^eta izdatna pomoč, niir-110 Sedati, kako propadajo že itak dav-slr	za	>'aše	dobe	primitivni
' J‘iti orodje, kako pada rentabilnost s >r ni!skega podvizanja, kako se zmanjkali nai'ag6ai kvalitativno in številčno in ^ti ° ^otloem koncev zaradi teh okolno-slaibšhf'1 Občinsko kakor kakovostno Pr°duiktom beži konzumen! in
a Ja/v,;: \ u-tfviuiii uuioi Koiizunieni m znesek prT'!('ega pridelka, ko za isti v- i-niiJijn *emski konkurenci kupi ! 1 II	blaga	zaželjene
X.r re'	v Udmat, po sre-
di Ljubljane, kje Je toliko m toliko sto obrtnikov, ki so pred letmi imeli dela od zore do pozne noči, m kje so ysti va_ jenci, ki jih je tako mrgolelo v vsakem tudi manjšem obrtu? Mnogo jih prisilno počiva, drugi žive od nabavne glavnice,
Rim, 26. febr. Ko se je dr. Ninčič pripeljal na rimsko postajo, mu je sporočil šef kabineta italijanskega zunanjega ministrstva, da ga ministrski predsednik Mussolini pričakuje v palači Chigi. — Takoj po Ninčicevem prihodu v Rim je Agenzia Stefani objavila komunike, v katerem pravi, da sc dr. Ninčiča sprejeli na kolodvoru z vsemi častmi in da bo za svojega bivanja v Rimu gost italijanske vlade. — Dopoldne je šef ceremcniela v ministrstvu zunanjih zadev prišel v Grandhotel, kjer se je dr. Ninčič nastanil, in je našega zunanjega ministra pospremil k Mussoliniju. Ninčič in Mussolini sta se dalje časa razgovarjaja. Popoldne sta se Mussolini in Ninčič zopet sestala. O vsebini in uspehu razgovora ni bil izdan noben službeni komunike.
Rim, 26. febr. Po sestanku dr. Ninčiča z Mussolinijem je Agenzia Stefani izdala komunike, v katerem pravi, da so se na tem sestanku razpravljala nekatera vprašanja mednarodne politike. Komunike povdarja, da je pršet dr. Ninčiča v Rimu v nekaterih evropskih centralah deloval kakor strela iz jasnega in da se
mum* Lf--vam
s tem posetom spravljajo v zvezo neki fantastični načrti. Naglasiti je zato treba,, da Ninčičev poset v Rimu ni nenaden, temveč je bil že davno pripravljen. Dr. Ninčič bi bil imel že pred nekaj dnevi priti v Milan, kjer se je mudil Mussolini.
Sestanek med obema državnikoma je politično važen zato, ker obstoji med Italijo in Jugoslavijo pogodba o vzajemnem sodelovanju.
' V čast dr. Ninčiču je bilo prirejeno svečano kosilo. Dr. Ninčič ostane v Rimu do sobote ali najdalje do nedelje.-potem pa odpotuje v Pariz, da se tam sestane z Briandom.
DR, NINČIČ V AVDIENCI IT. KRALJA.
Rim, 26. febr. Kralj Viktor Emanuel je sinoči sprejel v posebni avdienci našega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Razgovor med kraljem in našim ministrom je trajal dalje časa in je bil zelo prisrčen. — Po avdienci je dr. Ninčiča poselil tajnik italijanskeca zunanjega ministrstva Ccntarini. Tudi ta sestanek je bil precej dolg.
Danes važna seja radikalnega kluba.
UDELEŽITA SE JO TUDi PAŠIČ IN A CA STANOJEVIČ. - AKCIJA NASTA-SA PETROVIČA RASTE. — NESOGLASJA V STRANKI OSTALA.
Beograd, 26. febr. Danes popoldne ob 4. bo seja radikalnega poslanskega kluba. Ta seja se v političnih krogih pričakuje z velikim interesom, in to tem bolj, ker se je bo udeležil sam Pašič in pa Aca Stanojevič. Na seji se bo razpravljalo o prav važnih vprašanjih. Govorilo se bo o velikem radikalnem zborovanju, ki se bo vršila v Sarajevu, Teoa zborovanja naj bi se udeležili razen Pašiča tudi Marko Trifkovič, Marko Gjuričič in sko-ro vsi bosanski radikalni poslanci.
Na tej seji se bo načelo tudi vprašanje sporov med poedinimi člani kluba. Ljuba Jovanovič je pripravil nekaj vprašanj na ministrskega predsednika Pašiča o delu sedanje vlade. Akcija Nastasa Petroviča postaja čim dalje živahnejša in to dela
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 26. febr. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora. Ob pričetku seje je povzel besedo predsednik fi-nančneoa odbora dr. Radonjič, ki se je spominjal prezgodnje smrti dr. Ivana Lorkoviča. Omenjal je njegove zasluge pri delu finančnega odbora, njegovo ver-ziranost v finančnih vprašanjih iii njegovo objektivnost v presojanju poedinih vprašanj. Naglašal je, da pomeni smrt dr. Ivana Lorkoviča veliko izgubo tudi za tmančiii odbor. Vsi-člani vlade so stoje poslušali predsednikov govor in vzkliknili dr. Lorkoviču: Slava mu!
Nato je prešel finančni odbor na delo.
Sprejeto je bilo poročilo finančne sekci-
v splošnem pa vpije splošna pavperiza-cija obrtnega stanu, da smo izgubili tudi v tem ogledu marsikaj, kar smo kot dedščino prinesli v novo državo.
Končno so tudi bogato odmerjeni obrtniški krediti eden iz specialnih načinov, kako država s svojo banko sistematično dopolnjuje draginjo, medtem ko na drugi strani s šolmašterskim ravnilom, nerodno, kakor se bolj nerodno ne da, udriha ravno po malem človeku iii mu od časa do časa s protidraginjskimi zakoni pokliče v spomin, da se je zdrava pamet ( že čisto centralizirala.
radikalom mnogo skrbi. — Okoli Nastasa Petroviča so se začeli zbirati nekateri radikalni poslanci, ki se z njim dnevno sestajajo in konferirajo. Razen tega ima Na-stas Petrovič dobre zveze tudi z opozicijo, zlasti z demokrati in džemijetom. Njegovi prijatelji upajo pri tem na pozitiven uspeh.
Akcija Ace Stanojeviča, da pomiri obe skupini radikalov, je ostala brezuspešna. Zanimivo je, da zadnje številke »Radikala« napadajo razen ministra financ dr. Stojadinoviča in predsednika vlade Pašiča še tudi ministra notranjih del Božo Maksimoviča. Istotako napada Nastas Petrovič tudi Svetozarja Pribičeviča, o j katerem pravi, da je škodljivec za držav-I ne interese.
je za prošnje in pritožbe. Potem se je razpravljalo o nujnem predlogu federalista Videtiča za podporo od elementarnih nezgod poškodovanim državljanom. Sklenilo se je, da se predloži ta predlog ministru financ, da zavzame o njem svo- ! je stališče.	j
PRED IZPREMEMBAMI V VLADI.
Jkograd, 26. febr. Okolica g. Pašiča trdi, da se bodo v prav kratkem ca mi izvršile v vladi nekatere spremembe. Razen Bože Maksimoviča bi imela izpasti iz vlade tudi Marko Gjuričič in Milan Simonovič. V radikalnih krogih medtem že omenjajo imena novih ministrov. Tako pravijo, da bi imeli priti v vlado Ljuba Jovanovič, Velja Popovič, Oto Gavri-lovič, Ninko Perič, Leovac in dr. Pavle Jovanovič. Ce pride do te spremembe, bo na vsak način predlagal kandidate radikalni klub, izbral pa jih bo Pašič.
KONFERENCA ZA OBNOVO DIREKTNEGA PROMETA Z RUSIJO.
Warsza\va, 26. febr. Tukaj se vrše konference za vzpostavo direktnega prometa s Sovjetsko Rusijo. Sklenjeno je, da prično posamezne države izdelovati posebne tarife za promet s Sovjetsko Rusijo. Tarife se bodo računale v dolarjih in sicer po tečaju in v valuti dotične države.
Seja skupščine.
PRORAČUN V NAČELU SPREJET.
Beograd, 26. febr. Popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob 5.
Prvi je govoril poslanec Pucelj, ki je pobijal trditve opozicije, da bi bili radi-čevci ob neugodnih pogojih sklenili sporazum in stopili v vlado. Za Pucljem so govorili še samostojni demokrat Juraj Demetrovič, radikal Vasilij Trbič in državni podtajnik v finančnem ministrstvu dr. Neudorfer. H koncu je povzel besedo Oto Gavrilovič, ki je po vrsti pobijal vse pripombe opozicije.
Ob pol 9. se je pričelo poimensko glasovanje c proračunu v načelu. Glasovalo je skupno 233 poslančev, od teh 162 za in 71 proti. Ko je bil izid glasovanja objavljen, je predsednik dr,-Subotič zaključil sejo. Prihodnja seja je napovedana za danes dopoldne ob 9. z dnevnim redom: Podrobna razprava o proračunu.
BALUGDŽIČ POSTANE MINISTER DVORA.
Beogrrad, 26. febr. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič ima nalogo, da na svojem potovanju v Rim in Pariz poleg ostalega izvrši vse potrebne priprave za službeni poset Nj. Vel. kralja v Parizu. Ta poset bi naj bi! v drugi polovici tega leta. V zvezi s tem se bodo izvršile tudi gotove diplomatske izpremembe. Tako se ponovno govori, da pride Balugdžič za ministra dvora in da odide sedanji minister dvora Jankovič na svoje prejšnje mesto v Madrid.
PRIPRAVE ZA OBČINSKE VOLITVE V BOSNI KONČANE.
Beograd, 26. februarja. Minister notranjih del je dokončal priprave za izvršitev občinskih volitev v Bosni in Dalmaciji. Vse stranke se pripravljajo na agitacijo. Volitve bodo najkesneje v juniju.
TOŽBA MAKSIMOVIČA PROTI »JU-TARNJEMU LISTU« ODBITA.
Zagreb, 26. febr. Kraljevski sodni stol v Zagrebu je zavrnil tožbo ministra notranjih del Bože Maksimoviča, ki jo je po novem tiskovnem zakonu vložil proti odgovornemu uredniku »Jutarnjega lista:, ker je pisal o batinanju komunistov v beograjski glavnjači. Sodišče je- razsodilo, da ni nikakega kaznjivega dejanja, ker se je takrat mnogo pisalo o aretaciji komunistov in so o tem pisali vsi listi. Iz samega naslova se ne, da sklepati na to, da bi bil namen povzročiti kako nevarnost.
VELJKOVIČ IZSTOPI IZ DEMOKRATSKE STRANKE.
Beograd, 26. febr. Vesti o cepljenju v demokratski stranki se danes potrjujejo. Diference v stranki so postale že popolnoma javne. To je dokazala tudi včerajšnja seja narodne skupščine. Sodijo, da je spor med Marinkovičem in Veljkovičem tako težak, da si je Voja Veljkovič onemogočil obstanek v stranki.
BOSANSKI RADIKALI NEZADOVOLJNI.
Beograd, 26. febr. Radikalni poslanci iz Bosne so imeli zadnje dni nekoliko sestankov, na katerih so sklenili, da bodo o priliki pretresanja proračuna v po-edinostih v vsakem ministrstvu zahtevali naknadne amandmane za Bosno. Ugotovili so, da je Bosna tudi tokrat ostala zapostavljena. V tej stvari je bil včeraj dr. Srskič pri predsedniku vlade Pašiču in mu je razložil celo ekonomsko situacijo Bosne. Pašič je obljubil, da bo to upošteval.
Strun 2
NARODNI DNEVNIK, 26. februarja 1926.
I II ■■ l I ■—lili Bill lil ■■ ■■HMTIl II—■
Štev. 45.
Odločno protestiramo.
(Iz obrtniških krogov.)
Kakor rte že v vašem cenj. lisiu poročali, namerava kupiti ravnateljstvo pošt. čekovnega zavoda stanovanjsko hišo Jadranske banke na Miklošičevi cesti ter tam namestiti poštni čekovni zavod. Zatrjuje se, da je stvar že skoraj zaključena.
PrOti tej nameri odločno protestiramo. In sicer že iz praktičnih razlogov. Absolutno ne gre, da se postavi urad, ki toliko posluje s strankami, kakor ravno čekovni zavod, na mestno periferijo. Za trgovca in obrtnika je čas zlato in zato ne more poslovni svet izgubljati časa, ker je čekovni zavod na periferiji mesta. Že ta argument je tako velik, da bi se moralo takoj ustaviti vsaka pogajanja za nakup stanovanjske hiše na Miklošičevi cesti.
Protestiramo pa tudi vsled tega, ker je čekovni zavod dolžan, da je obrtnikom v pomoč. Sklenjeno je bilo, da zgradi čekovni zavod na Aleksandrova cesti svojo lastno stavbo, načrti so bili tudi že odobreni in mestna občina je prepustila prostor po nizki ceni, samo da omogoči novo stavbo. Ker je ravno ljubljanski čekovni zavod edein najbolj agilnih v državi, ker je njegov časti dobiček v prvi vrsti zasluga slovenskega poslovnega sveta, zato je samo naravno, da stori tudi čekovni zavod nekaj za slovensko obrt. Če bi se zidala v Ljubljani hiša čekovnega zavoda, bi dobili slovenski obrtniki delo in vsaj deloma bi bila omiljena beda
brezposelnosti. Z opustitvijo stavbe pa je vzet obrtnikom zaslužek in zato proti nakani vlade protestiramo.
Naravnost škandal pa je, če se hoče stanovanjsko hišo uporabiti za nameščenje urada. Ne zadosti, da je država okupirala že več stanovanjskih hiš, da je poštno ravnateljstvo v stanovanjski hiši, da je orožniška komanda v stanovanjski hiši, da so šole v stanovanjskih hišah, hoče vllada io svoje protisocialno postopanje še poostriti. Če so dolžna privatna podjetja, da zidajo za svoje nameščence stanovanjske hiše, poltem je tem bolj dolžna država, da spravi svoje nameščence pod štreno. Škandal pne vrste pa je, da država ne samo ne zida stanovanjskih hiš, temveč celo iz že obstoječih stanovanjskih hiš meče ljudi na cesto, ker noče zgraditi ža svoj urad hiiše, pa čeprav je tu denar in so dani vsi predpogoji.
Če bi kljub vsem tem argumentom vendarle nrišlo do nameravane kupčije, potem javnost v tem ne more videti drugega, ko dokaz, da je vladi interes beograjske banke bližji, ko pa interes ljubljanskega prebivalstva.
Protestiramo zato še enkrat proti nameravani kupčiji in pričakujemo od slovenskih poslancev brez razlike na njih strankarsko pripadnost, da bodo solidarno nastopili proti tej nesocialni nameri vlade.
Agrarizem in skupni gospodarski ter politični cilji slovanskih narodov.
n.
Stoletja dolgo sta si bila v nasprotju dba največja Slovanska naroda: Poljaki in Rusi. Ali je bil vzrok nasprotja samo v narodnostni in cerkveni razliki, ali samo razni dinastični interesi? Ne moremo se sprijazniti s to hipotezo, ker 'je nasprotno znano, da sta si bila vselej, kadar so bili Rusi v nasprotju s Poljaki, dva različna svetovna nazora nasproti. Rus je "bil pristaš samodržavne tradicije, ki je prišla iz Bizanca. Poljak pa je bil vzgojen v individualizmu, ki mu ga je dala zapadna kultura. Vsa struktura družbe je bila tako različna, da je ruski individuum popolnoma zginil pod pritiskom samodržavja, dočiin se na Poljskem ni znal individuum podrediti velikemu interesu celote. Taka je zgodovina ne morebiti naroda ruskega in jioljakega, temveč onega razreda, ki je pomenil vlado in moč. Dejstvo je, da je bila grozovita razlika med individualizmom in samodržavjem glavna ovira za zbližanje obeh narodov.
V zgodovini Slovanov je pomenilo napačno razmerje individualizma do kolektivizma neusahljivo krizo naroda in države. V tem pogledu je tudi danes ena največjih nalog, najti kompromis med individualizmom in kolektivizmom. Zato ne more biti liberalizem vodilna sila, ker je enostransko individualističen, ravno tako pa tudi ne socializem, ker je enostransko kolektivističen. Moramo gledati na to, kar se poraja iz naroda samega. Vsak narod si iz lastne tradicije, v skladu s svojim posebnim položajem ustvari to, kalinu treba.
Ni izključeno, da bi morebiti bil italijanski fašizem pravi izraz novo prerojene velike narodne sile, toda mi ga na noben način ne moremo sprejeti. Vsak narod ima svoje pojmovanje o pravici in ima svojo silo. V čem najdejo slovanski narodi to pravo in silo? Videli smo, da je v kritičnih trenutkih naših narodov bil poljedelec tisti, ki je našel pravo pot med ekstremi z desne in z leve. Če je bila na zapadu Evrope posledica državnih in moralnih kriz nagnenje k diktaturi desnice, če traja v Rusiji še vedno diktatura levice, imamo mi slovanski narodi dovolj silne zemljedelce, dovolj močno agrarno demokracijo, da jie rabimo niti diktature levice in ne one desnice. Agrarna demokracija je trdna točka v srednji in jugovzhodni Evropi in tam, kjer se je agrarna demokracija zasidrala, se ni treba narodom bati za svojo bodočnost. Agrarna demokracija je že zadostno dokazala, kako velik pomen ima za konsolidacijo držav. Na kritičnem pasu srednje ’ in jugovzhodne Evrope pa ima pomen tudi za mednarodno politiko, lceir je bila agrarna demokracija tista sila, ki je ustvarila pohod diktature levice proti zapadu Evrope.
To dejstvo, da imamo danes organizacijo slovanske mladine, nam mora biti podnel k nadaljnjemu delu in k nadaljnji- organizaciji. Da so slovanski narodi danes svobodni, s tem še ni končano naše delo. To ni konec, to je začetek našega dela. Nadaljevati bomo svoje organizacijsko delo s polno zavestjo, da na -ta način največ storimo za konsolidacijo slovanstva.
Dostikrat se poetavlja vprašanje, če se naj naša zunanja politiku ravna po metodah blokov velesil, ali |«i naj kot skupina vstopi v panevropeizem. Bilo bi v ressnici najlepše, če bi si vse človeštvo padlo okoli vratu, toda nam ne preostane nič drugega, ko da gledamo na življenje, kakršno je.
Mednarodni rezi, kakor je bil ust varjen, še ni premagal vseh težav, ker so tu se silni čirritelji, ki ogražajo ta mednarodni red. Sa-moposebi razumljivo je, da nastanejo proti
napadalnim blokom obrambni bloki. Potreba naših blokov preneha šele tedaj, ko prenehajo tudi bloki naših nasprotnikov-. Nobenega dvoma ni, da med novimi državami ni niti ene, ki ne bi bila inieresi-rmia na tem, da se sedanji mednarodni red ohrani. Za nas mora biti samo posebi razumljivo, da tvorijo naše države, kakor Češkoslovaška, Poljska, Rumunija in Jugoslavija en skupen blok. Ta blok tudi v resnici obstoja in ni treba, da se pričnemo šele dogovarjati, če ga naj- ustanovimo. S tem svojim blok-om pa se moramo potrudili, da bomo branitelji miru in sicer ne z rožljanjem s sabljo, temveč s silo svoje organizacije in solidarnosti. Prepričan sem, da samo z jamstvom spoštovanja mirovnih pogodb in miru dokažemo vidno organizacijsko silo slovanskih narodov.
Pri tem pa ne smemo pozabiti z ozirom na naše odnošaje z Nemčijo, da se ravno v Nemčiji računa s slabostjo poljskega in češkoslovaškega naroda in da delu nemške nacionalistične inteligence imponira samo sila. 2e zaradi tega moramo imeti vedite blok, ki bo jamstvo naše sigurnosti in našega skupnega dela. Nobenega dvoma pa ni. da more biti dejanski nosilec tega bloka, njegov te- | melj in podlaga v prvi vrsti agrarna demo- 1 kracija.
Agrarna demokracija je sila, ki je^ daila trdno podlago za češkoslovensko zbližanje, agrarna demokracija je ustvarila sporazum ined Srbi in Hrvati in agrarna demokracija je bila, ki je omogočila prvi korak k srbsko-bolgardkemu zbližanju.
V zadnjem času se govori o češkoslovaško-poVjski uniji. Je to vprašanje, ki je odvilsno od psiholoških okoliščin ler od državno političnih in gospodarskih interesov. Gospodarski problem carinske češkoslovaško-poljske unije je, da bi mogla Poljska svoje kmetijske pridelke v znatni meri izvažati tudi v Nemčijo, da bi imel poljski kmet zajamčen odjem tudi v Nemčiji. Nadalje, da bi Rusija bila kupec za poljske in češkoslovaške industrijske izdelke. Predpogoj tega pa je popolna normalizacija razmer. Kakor hitro se posreči poljskemu kmetu, da more izvažati pridelke v Nemčijo, v tem hipu se avtomatično olajša položaj češkega kmeta. In če se posiefi naši in poljski industriji, da prodre v Rusijo, potem je tu možnost, da konkretnejše govorimo o uniji poljsko-češkoslovaški. Uresničenje češkoslovaško-poljske carinske irn.je je torej mogoče šele jw normalizaciji evropskih razmer.
Ko je izdal Karl Marx svoj pranuncianien-to deftavcem, je konkretiziral -svoj poriv z besedami: Proletarci vseh dežel, združite se! Čeprav je .bila v tem pozivu Marxa življen-ska sila. se vseeno ni mogla uresničiti, ker ni izhajala iz žive sile naroda, temveč je narobe narodnost prezirala. Tudi socializem ne more biti 'brez narodnosti. Drugačen je socializem v Franciji, drugačen v Angliji, drugačen pri Nemcih in drugačen prj. Slovanih.	.
Nasprotno pa se je agrarna demokracija porodila pri nas doma, v kmetskem ljudstvu samem, ki je temeljna sestavina narodne psihologije, izražene v naših pesmih, v ljudski umetnosti in v narodnem modrovanju In ravno v tem imamo to, česar Marx ni mogel dobiti, da imamo mi psihologične in narodne predpogoje za razširjenje naših velikih idealov. Zato ni to samo -prazno geslo, temveč delovni program, če kličem: Seljaki novih držav srednje in južmovzhodne Evrope,
združite se!	.	•
Slovanski kmet mora pri tem ujedinjenju biiti na prvem mestu!
Politične vesti.
— Načrt zakona o izenačenju davkov^ je
odložen skupščini. S tem je z nekajmesečno nudo vlada izpolnila svojo obljubo. Če ,i>a tudi z zakonskim načrtom zadovoljila vkoplačevfttce iz prečanskih krajev, je dru-vrorašanje. Zakaj novi načrt o izenačenju vkov ne prinaša nobeaiega znižanja dav-v temveč bo samo še dosedanje davke koliko povišal. Slovenija obdrži vse do-
sedanje davke, dobi pa zato še najemninski davek ta kmetske in delavske hiše. Treba takoj odkritosrčno povedati, da ni pričakovati preje zboljšanja v davčnem vprašanju, dokler -ne zavlada v vladi čisto nov duh. Ravno tako pa je jasno, da Slovenija ne more dosti pričakovati od zakonskega načrta o izenačenju davkov, če je ta načrt sklenjen v vladi, v kateri ivi niti enega Slovenca. S
predložitvijo zakonskega načrta o izenačenju davkov je zopet postalo aktualno vprašanje, kako dolgo še misli sedanja vlada vladati brez Slovencev. Obenem pa je s tem tudi sproženo vprašanje, kako dolgo misli še trpeti slovenska javnost, da se tako brezbrižno vlada brez Slovencev, to je proti Slovencem.
= Tudi g. Simonovič demantira. Demantiji ministrov so postali v Jugoslaviji modemi. Najprej minister govori, potem demantira. Dosedaj je bil io poseben privilegij St. Radiča, sedaj mu sledi g. Simonovič, ki pravi, da ni govoril o siibski fronti, temveč le o potrebi, da radikalna stranka krepko zagrabi za delo in da ujedini srbski narod na delu za konsolidacijo države. — Že iz harmonije bo potrebno, da dobe tudi Slovenci ministra, ki bo skrbel za demantije.
O volitvah piše zopet »Jutarnji list«. Konstatira najprej potrebo občinskih volitev j na Hrvatdkem, Bosni in Dalmaci ja) in nato pravi, da so proti skupščinskim volitvam pravzaprav vsi faktorji. Drugi ustavni faktor je proti, ker so nepotrebne, ker je vladna večina tako močna, da bi mogla izvesti tudi revizijo ustave. Radikali so proti, ker vedo, da sami ne dobe volilnega mandata in da v nobenem slučaju ne obdrže sedanjega števila mandatov. Druge stranke pa enako ne žele volitev, ker se boje, da izgube mandate. ,če pa bi prišlo do volitev, potem bi bilo najprej treba spremeniti volilni red. Brez količnika ne sme nobena stranka dobiti mandata. Če pa potem pride do volitev, potem je prognoza »Jutarnjega lista« sledeča: Radikalu, v vsakem slučaju izgube, sam. demokrati izgube vse mandate brez količnika in vse one, ki so jih prejeli s prešipavanjem kroglic. . Tudi profesionalne stranke bodo nazadovale I in SLS že nazadnje. Zemljoradnifci bodo iz- j ginili. Nemci bodo napredovali. Na Hrvat-skem federalisti izginejo. Radič ne želi^ vo- j litev, toda je na nje pripravljen in jih čaka s puško ob nogi. Kdor ima mimo vest, čaka volitve za drugo poletje, če pridejo preje — pa še bolje!
= Sestanek Ninčiša z Mussolinijem je dal italijanskemu listu »1,1 Tevere« povod za daljše razm odrivanje o malenkosti efekta Zveze narodov in o zopetnem pojavljanju duha agresivnosti med evropskimi narodu Po in kljub Locamu, piše list, se brusi v Evropi zopet orožje. Seveda dosedaj še samo daplomatično. Vsakdo zaupa prav .malo ob-c ljubam drugega ter se briga sam zase. Sklepajo se zopet posebne zveze, da se ohrani ravnovesje. \Viteonova ideologija o splošnih sporazumih se nahaja v fazi rapidnega pro-padanja. Z ozirom na sestanek Ninčiča z Mussolinijem pravi »Tevere«: Ne da bi hoteli ustvarjati pesimizem, temveč presojajoč objektivno takfa, smo mnenja, da bo vstop Nemčije v Zvezo narodov pospešil razkroj institucije.
— Izpopoluitev italijanske vojne mornarice. V torek se je vršila v palači Ghiga v Rimu konferenca o italijanska vojni mornarici. Po konferenci je obravnaval šef vlade
z ministrom mornarice o programu zgradbe novih bojnih ladij. Ob tej priliki piše /Tribuna : Program zgradbe novih bojnih la<lij je eden od najvažnejših problemov. Te dni sta nas poučila francoski parlament in francoski tisk prav natančno o tern, v kakem položaju se nahaja naše brodovje: g roji mu progresivna inferiornost, ker gradimo premalo novih ladij; .ravno nasprotno kot je trdil predsednik 'francoske komisije semaforjev. Sicer pa smo mnenja, da bodi nas problemi pomorska avtonomija. Ta problem je treba rešiti na originalen in decidiran način, to se pravi v fašističnem duhu. Ustvariti je treba pojjolnoma nove tipe velikih bojnih ladij, kakršnih nimajo nikjer drpgje.
= Grška ojačuje svoje vojno zrakoplov-stvo. Po sporočilu predsedniku grškega aeronavtičnega kluba se je ponudilo mesto Solun grški vladi, da zgradi na svoj račun 25 vojnih aeroplanov. Mesto Kavala bo dalo državi 10 aeroolanov in tudi manjša mesta bodo podarila Grčiji po en aeroplan. Sploh se trudijo Grki na vso moč, da čim bolj izpopolnijo svoje zračno brodovje. S posebnim zakonom je bil ustanovljen iz raznih veleposestev velik fond, s katerim se bodo krili izdatki za avialtiiko. Na ta način upajo Grki, da bodo zgradili veliko zračno brodovje, ne da bi jim bilo treba obremeniti državni proračun. V Faleronu pri Atenah ie zgrajena velika tovarna za aeroplame, ki se nahaja v rokah Angležev. To tovarna more izdelali vse dele, ki so potrebo« za sestavo aeroplanov. Grki, upajo, da bodo v kratkem v .južnovzhodni Evropi prvi glede zračnega brodovja. — In ml? Habjani imajo desetkrat več aeroplanov ko mi, skoraj nas do-hite Grki, po našem parlamentu pa se poslanci zmerjajo, kakor da ne bi bilo drugega dela Aeronavtični klubi pa spe, ker jih je osvojila gospoda, da v njih paradira, mesto da bi se v njih družil narod, ki hoče in zna
delati.	...
— Francosko posojilo Rusiji. Ki inski do-pisni urad poroča, da je izdelala neka skupina francoskih bank načrt za večje posojil« sovjetski vladi. Na čelu francoskih bank rta Banque de Pariš in Banque de Pays Bas. Sovjetska vlada bo dala bankam v nadomestilo koncesije zn eksploatacijo vrelcev pri Baku. Obenem se bo uredilo vprašanje predvojnih dolgov Rusije francoskim podjetm-kom in sicer na čisto trgovski podlagi-
= Prof Jorga, vodja romunske opozicije, je imel v Parizu predavanje o narodnih manjšinah. Poudarjal je skoro nemoauost definirati pojem manjšine. Sicer pa zadostuje konstatacija, da obstoje. Ni jezik odločilen za nacionalno državo (Švica) m tudi ne pleme. Glavno je zavest državljanov, da odgo-varja država njihovim int&rcfiom. Manjšin© niso škodljive državi, temveč nasprotno pod-net k plemenitemu tekmovanju. Zato pa je od njih želeti da so lojalno za državo. Na Rumunskem je 250.000 Saksov, v Banutu je 800 000 Švabov. Nelkateri bi hoteli, da visi izginejo, toda to je nemogoče. Nič hudega ni na lem, če imajo madjarski državljani kulturne stike z Budapešto, samo da so lo-
jalni državljani. Brez vsega pa je jasno, da mora država pravice, ki so si jih manjšine pridobile, tudi spoštovati. Vsakdo mora imeti pravico, da vzgoji svoje otroke, kakor smatra.za dobro. Pred kratkim sklenjeni zakon o privatnih šolah (ki je zelo oster proti manjši :m) je neizvedljiv. — Žalibog so na ‘Rumunskem, ko tudi drugod, politiki z liberalnimi nazori o manjšinskem vprašanju v silni manjšini.
KRATKE VESTI..
Ameriški finančniki so dovolili Nemčiji 300,000.000 mark kredita za razvoj nem-ško-ruskih trgovin,slcih odnošajev.
Madjarska justica Atentatorja na bivšega ministra Vaszomija sta bila izpuščena' na svobodo, ker po vsej verjetnosti kazein ne bi mogla biti tako visoka, da bi obstajala nevarnost pobega. Škandalna država prvega reda postaja Madjarska.
Tirolci so poslali z velike protestne skupščine v Innsbrucku brzojavko ameriškemu senatorju Bornhu, katerega prosijo pomoči proti Mussoliniju.
Francoski patriotizem. Francoski industri-jalec Coty je ponudil francoski vladi, da daruje v dveli letnih obrokih po 10 milijonov frankov za amortizacijo francoskih dolgov.J Gospod Rade Pašič se sigurno ne bi tak® 'izpozahil.
Angleška delavska stranka je sklenila, da ' podvzame energičen boj proti angleško- italijanskemu dogovoru glede medvojnih dol- " gov Italije Angliji. Angleška delavska stranka zahteva, da se Italiji ne črta toliko dol-gov.
Belgijski socialisti so nričeli organizirati oborožene delavske stotnije za slučaj poizkusa fašistovskega puča.
Portugalski delavci so sklenili, da proglase generalni štrajk, če bi poizkusili nastopiti na Portugalskem fašisti.
Dijaški vestnik
Sočustvujemo! Moj članek o klerikalni mladini dne 24. t. m. je prinesel mnogo luči v razmere v katoliškem taboru. Namesto, da bi klerikalni mladini lepo molčali ter se zado-voljili s konstatacijo članka, pa so napisali v včerajšnjega »Slovenca« neke vrste »odgovore, iz katerega zveni bojazlivost pred zamero in opravičevanje napram starim. Nimajo dovolj moči, da bi javno priznali svoje nezadovoljstvo, s tem so dokazali, da so vredni svojih starejših voditeljev. Kaj se delate svobodoljubne, če pa ni niti trohice svobode v , vas? — Na vse moje mnoge ugotovitve ne vedo odgovora, pač pa s slastjo obirajo kost, ker je bil v članku zamenjam Tomaž Kemp-čan š Tomažem Akvinskim. Očitek starolibe-ralizma pa je žaljiv, ravno liberalizem je mnogo grešil v svoji oportunosti do katoliške dogmatike. Končrji čredo »Slovenčevega« odgovora pa zelo spominja na zadnje dejanje kake drame z. resno vsebino in komičnim koncem. —r—
Prosveta.
Koncert pianista Antona Trosta. Podrobni spored tega koncerta smo že javili, danes naj nam bo dovoljeno omeniti par besed o drugi točki sporeda Josip Suk iz »Životem a snem«. To klavirsko delo slavnega češkega komponista Josipa Suka, člana slovitega češkega godalnega kvarteta, je pravzaprav zbirka iz življenskih utisov in fantazije sanj tega modernega češkega mojstra. Z raznimi nadpisi karakterizuje razna razpoloženja in se nekateri kosi posebno odlikujejo po humorju, sarkazmu ali s srdito gesto napram usodi, s katero se je imel Suk priliko nekolikokrot in io prav nemilo seznaniti. Izredno globoko občuteni sta n. pr. iz tega ciklusa delci ■ ozab-ljenim grobovom na našem vaškem pokopališču« in pa k »Ozdravljenju mojega sina«. N« tem koncertu je Suk zastopan še z nekim mlajšim svojim delom, namreč s pomladansko idilo. V harmoničnem ustroju se zrcali skladateljeva pot njegovega umetniškega razvoja v moderni smeri. Odlični pianist Anton Trost zasluži kot popolen in priznan umetnik naše absolutno zanimanje in občinstvo vabimo, da poseti ta koncert, za kateraga so vstopnice v predprodaji v Matični knjigami.
RECITACIJSKI VEČER DELAVSKE AKADEMIJE
V četrtek, 25. t. m. ob 7. uri je priredila Delavska akademija recitacijski večer, ki je zelo lepo uspel.
Uvodno predavanje »Umetnost ni proletarec« je govoril Srečk« Kosovel. Misl, k, so v nieeovem govoru nnjvaznejše so pnbbzno sledeče: Umetnost ni neodvisna od Bonffijga ustroja družbe, nego zavisi od nje. Vsak vladajoči razred si ustvari sebi primerno kulturo in umetnost. V dvajsetem stoletju, ko se omika širi tudi v najširše kroge, jiostaja umetnost pri razrednem boiu velevažen faktor. Tudi delavstvo stremi, da si ustvari testno umetnost, ki odločno odklanja načelo »p a rt pour 1’art«, nego hoče, da bo umetnost življenjska. Mnogo velikih duhov je danes jiristašev proletarske umetnosti in borcev za človečanstvo, kot n. pr. Henri Barbusse, Sel-ma Lagerloff, Ernst Toller in drugi. Tudi slo: venski proletariat ima že svojo literaturo, sat je Ivan Cankar v največji meri last delavstvT^ Drugi del sporeda so tvorile recitacije-*’ ril Debevec jo recitiral Cankarjevo Jg , Peter Klepec«. Posrečilo se mu je, 'd*"1 činstvo doumelo zgodbo tega trpin« . n bola slovenskega ljudstva. Brat**0. f!.1* 1 dramatično podal Seliškarjev! j*»m, »Minca« »SedmorojenČkk, »Otrok- m »/etnija«. Debevc 1« je recitiral i* Bemiča	%
krat...« ter »Nestvor- • 5 rhunec večera je
tvorila vsekakor recitacija »Nestvora«. 1 stično podajanje te uporne pesmi je spravilo občinstvo naravnost v ekstazo.
Oba recitatorja se odlikujeta z lepim, jasnim izgovorom, plastičnim podajanjem, globokim znanjem jezika ter s l^r »vanjem primernih mest. - Navzočih 1» bilo kakih 200 oseb, večinoma delavcev, pa tudi mnogo kulturnih delavcev.
Štev. 45.
NARODNI DNEVNIK. 26. februarja 1926.
'»•j/s »s***«,-..-'*
samssa*
Strau a
■MM—t Aa
Dnevne vest«.
»BERZA RADA«
Nekdaj smo poznali pri nas razne posredovalnice za službe. Imeli smo, če se ne motim, nekaj privatnih in eno mestno posredovalnico. Mestna pa je menda že izginila in se umaknila državni vberzi rada«, kakor pravijo |>o novem. V državni posredovalnici pa ima človek precej sitnosti, kakor pripovedujejo, y<er mora imeti s seboj več papirja kakor ga itnajo v skladišču v papirnici v Vevčah. V privatnih posredovalnicah je treba zopet manj papirjev, z?to pa nekaj več drugega papirja, ker je treba plačati neke pristojbine. Izmed vseh posredovalnic dela pa je po mojem najboljša tista, ki stoji pod širokim kostanjem pred nekdanjo Mahrovo hišo. Nekdaj so hodili popoldne ob pol dveh čepet pod tisti kostanj mladi šolarški, ki so tam žgoleli kakor vrabci v prosu, dokler jih ni povabil nekdanji gimnazijski zvon v šolske prostore. Danes pa se zbirajo tam brezposelniki vseh vrst, vsak dan več, in to brez papirjev in brez papirja. Kdor rabi žagarja, kosca, nakla-. dalca, kopača — evo ti jih, vsi so tukaj zbrani bi sz kolekov in brez vpisnine, brez izkaza o vplačanih davkih ali potrdila o dosluženi vojaški obveznosti. Tam pod kostanjem pred Mahrovo hišo je naravnost visoka šola za našo upravo, kjer brez ogromnega števila uradnikov in vpisnih protokolov in brez taks poslovanje vse bolj gladko teče kakor v vseh pisarnah skupaj.
— 80 letnica Svatopluka čceha. Češkoslovaška javnost se spominja te dni s pijeteto 80 letnice slavnega češkega pesnika Svatopluka Čecha. Literarna zgodovina lcarakte-rizira Svatopluka Čecha popolnoma upravičeno kot zadnjega pesnika češke- romantike in narodnega preporoda. Svatopluk Čech je bil velik idealist: Odklonil je ponudeno mu mesto člana gosposke zbornice v Avistro-ognski in izdal je svoje »Pasme roba«, sijajno delo, ki je želo' uspeli, kakršnega ni bila deležna nobena druga češka knjiga. >Pasime roba- so bile svoječasno takorekoč češki na.r°<lni evangelij. Pijeteta, s katero se spo-m’nia'io Čehoslovaki nevenljivih zaslug ve-
£a literata in učitelja naroda, Svatopluka a’ je upravičena.
■	.. m'Tikanski izletniki obiščejo 3ugo-
SJ0-' Kot poročajo iz Beograda, prispejo meseca aprila in maja v Dubrovnik trije parniki z izletniki iz Amerike.
— 1* mančna delegacija objavlja uradno, da i/ide v eni prihodnjih številk izkaz o eksekucijah, ki »o se rati; direktnih davkov leta 1925 izvršile v Sloveniji. Iz tega izkaza je razvidno, da je mobilarna eksekucija v 33.735 (37 odstotkov) primerih od 90.359, v katerih se je izdal eksekutivni opomin, dospela do rubeža, a samo v 92 primerih, torej niti v 1 odstotku od celokupnega števila rubežev, do prodaje. Davčni zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža so znašali okroglo 49.8 mil. Din, oni ki so se mogli iztirjati še le s prodajo, pa okroglo 0.3 mil. Din. V imobilarni eksekuciji se je vknjižila zastavna pravica v 292 primerih za okroglo 8.4 mil. Din; dražbe so se izvedle v 230 primerih, od teh je pa 229 takih, ki so se uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil draž-benem postopanju, in le ena taka, ki se je izvršila direktno na predlog erarja. Ustrezni zaostanki so znašali okroglo 0.16 mil. Din.
— Zaposlovanje inozemcev. Vsi inozemci, ki so bili zaposleni v naši Kraljevini že pred 14. junijem 1922 in na katero se odredbe § 103 Zakona o zaščiti delavcev ne nanašajo, se opozarjajo, da se prošnje za izdanje predpisanih uradnih potrdil vlagajo pri pristojnih Inšpekcijah Dela v Ljubljani in Mariboru. Kok za vložitev teh prošeni poteče dne 28. februarja 1926. Proti inozemcu, ki bi neupravičeno ne vložil prošnje, se bo uvedlo zakonito kazensko postopanje. (Natančnejše podatke vsebuje razglas v Uradnem listu ^tev. 3. t. L).
Ruski begunci se opozarjajo, da je ministrstvo za notranje zadeve določbe razpisa
om-ri br' 14778 iz leta 1925 9Premenil° in • r nastopnem smislu: Ruskim begun-
naši državi-0^6110 Pot°vanje iz kraia v kraJ v r Jv®? dovoljenjem politič.iega ob-
^InWt S« s ss t
Stvarno dokazani potrebi za dobo do 30 dni (doslej e	)i>	im pa? m0raj0 cesto
potovati po st™mo dolini potrebi kot n. pr. trgovci, tlgov skl potniki, agenti in dr. pa ''■a dobo 6 mesecev. Istotako se morejo izdajati osebam, ki hočejo potovati drugam radi
7«iposlenja, dovoljenja za dobo 30 dni. _______
Omenjene omejitve pa ne veljajo za dijake posameznih ruskih šol, za nastavljence teh šol, za nameščence državne komisije ruskih beguncev in njih agencij v notranjosti države ter v obče za uradnike in osobje vseh pod nadzorstvom omenjene državne komisije stoječih ustanov. Vse navedene osebe se lahko svobodno gibljejo z legitimacijami njihovih pristojnih oblastev — ustanov. Za rusko univerzitetno dijaštvo velja dijaška izkaznica.^
>.— Knjižnice na našo severno mejo! Nasi p>'aji na severni neško-slovenski meji živo po-*'ebujejo izdatnih knjižnic. Gospodarske raz-"leio v teh krajih pa so tako žalostne, da si ^'"li ne morejo nabaviti knjig. Zato prosimo Vse rodoljubno občinstvo, ako ima v svoji u ‘?mbi beletristične knjige, da jih daruje za ^"iižnice na naši severni narodnostni meji. MatfPiene knjige sprejema Jugoslovenska
v Ljubljani.
lavske on
je proti Trboveljski družbi? De-
nedeljo v^^ci je namera vajo primliti v Protestu! shod proti postopanju hilhl iTer"°g<>kopne družbe. Vabljene n. nnfh^rikalne delavske organizacije, ki 80 P‘> ,, J Po direktivah višjih, sodelovanje ■ n.,s'v?b tei priliki opozarjamo prizadete na naš \6eraj5nji uvodnik. Vsekakor je ta slučaj vieden da se ga zabeleži.
— Rumunija dobi ud »ladjarske 1700 vagonov. Zastopnik K imuni je v roparacijskii
komisiji, iinž. Cristodoreiscu je odšel te dni v Pariz, da uredi poslednje formalnosti glede podpisa pogodbe, glasom katere doba liu-munija iz razdeljenega avsiroogrskega železniškega parka 1700 vagonov.
  »Slovenski Šport«. Dne 3. marca začne
■izhajati v Ljubljani nav športni lisi :: Slovenski Sportt- . Liist bo izhajal koi tednik, sprva v mamjšetm oibsegu, če pa se priglasi zadostno število naročnikov, bo prinašal tudi slike.
— Iz poštne službe. Poštni uradnik Franc Perko pri poSinem uradu Ljubljana I. je pomaknjen iz 3. skupine II. kategorije v 2., Ivan Konte je premeščen od poštnega urada Ljubljana 2 k poštnemu uradu Ljubljana 1. Poštni uradnik Jaroslav Novotny v Maa'i-boiru je podal ostavko na državno službo.
— Mesto za konjača. V kočevskem sodnem t kraju ni nobenega koncesijoniranega konja-ča, vsled tega se opozarjajo interesenti, naj 'lože prošnje za podelitev klonjaške koncesije pri sreskem poglavarju v Kočevju, kjer dobe tudi vse potrebne informacije.
— I. Pešadijska podoficirska šola v Beogradu sprejema z 10. majem t. 1. gojence iz civilnih krogov in iz stalnega kadra. Podrobnosti so razvidne iz oglasov pri občinah iitd.
— Gospodinjska šola šolskih sester v Šmihelu priredi letos tudi v poletni dobi petmesečni gospodinjski tečaj in sicer v času od 7. aprila do 31. avgusta. Pogoj za sprejem z uspehom dovršena ljudska šola in starost od 16 do 24 let. Ostale pogoje se izve pri vodstvu šole v Šmihelu pri Novem mestu.
— Trojčki in sicer dve deklici in enega dečka je porodila Julija Korene, žena bajtarja in kovača v Zloganjski gori pri Škocjanu. Tri mesece jih je vse tri sama gojila in negovala. Vsi trije so zdravi in se dobro razvijajo. Ker je mati, ki živi v veliki revščini, pri tem preveč oslabela, je na prošnjo potujočega gospodinjskega tečaja, kateri se baš nahaja v Škocjanu, sprejel eno deklico do 1 leta v oskrbo »Dečji in materinski dom kraljice Marije« v Zavodu za socijalno-higiensko zaščito dece v Ljubljani.
— Pazite na otroke! Te dni so pripeljali v ljubljansko državno bolnico enoletno Jožefo Ogrinc, hčerko posestnika iz Štaba pri Domžalah. Otrok je sedel na_ peči ier padel v neopaženem trenutku s peči na štedilnik. V trenutku se mu je vnela obleka in dobil je tako težke opekline, da je par iur po transportu v bolnico umrl.
— Velika železniška nesreča. Iz Madrida poročajo, da se je zaletel neki osebni v>lak v nekem predoru v tovorni vlak, pri čemur je bilo poškodovanih okrog 70 oseb, med njimi 30 težko.
— V ledenici utonil. Na nenavaden način je poginil te dni na Dunaju Josef Bac.h-mayer. V neki hiši v Wahringu se nahaja dve nadstropji globoka klet, nekdanja ledenica. Ker se za klet že dalje časa ni nihče več brigal, se je nabralo v njej mestoma do 6 m vpde. To 'klet je popravljal sedaj Baoh-mayer. Ker ga ni bilo ves dan na izpre-gled, je naistal suin, da je padel v vodo in utonil, To se je izkazalo kot resnično.
—< Bazbojnica Stoja Markovič, nečakinja vodje komunistov in k a čaka dr. Vukaš&na Markoviča, ki je pobegnila, kot smo poročali, nedavno iz ječe v Cetinju, je pisala te dni sodišču v Cetinju pismo, v katerem prosi, da naj se radi njenega bega ne sumniči drugih. Pravi, da ji ni pomagal nihče drugi kot Bog. Pismo je oddano v Podgorici ter podpisano tudi od njenega 'Strica. Oba izjavljata, da se skrivata v piperskih gorah. Svoje prostosti se Stoja Markovič ni dolgo veselila, čeprav ji je »pomagal sam Bog, ker je bila po nedolžnem obsojena.- Par dni potem, ko je prejel sodišče to pismo, sta jo aretirala v gorovju dva orožnika. V njeni družbi se je nahajala tudi’ njena sestra, ki je pobegnila ter streljala na orožnika, dokler ni izstrelila zadnje patrone. Kot dober strelec se ni izkazala, ker sta ostala orožnika nepoškodovana.
— Varnay. Budimpeštanski listi objavljajo nove zanimive podrobnosti o predživljenju pretepača Varnaya. Leta 1920. je umoril na bestialen način železniškega^ čuvaja Aleksandra Laszlo-a in njegovo ženo. Dal ju je najpreje do krvi pretepsti, nato pa so jim tiščali Vamayevi oprode toliko časa glave pod vodo, da sta se zadušila. Par dni pozneje je umoril Vannay predstojnika kurilnice v Beleghazi Maksa Barto. Kazni se je izognil z izgovorom, da je »blazen*. Tudi njegova najnovejša afera bo končala, kot se zdi brez posebnih posledic. Preiskovalni sodnik je namreč odredil, da se ga izpusti, češ, da gre samo za privatnopraven delikt, ne pa za nasilje zoper javnega funkcionarja, ker je bilo smatrati poslanca Vazsonija v trenutku, ko sta ga Varnay in Molnar napadla, kol privatno osebo. Državni pravdnik se je sicer pritožil in obdolženca ostaneta do reditve pritožbe še vsekakor v zaporu.
— Umor iz neupravičene ljubosumnost .
Kmetica Ivaniča Sundov iz Firul pn Splitu je zapustila svojega moža, ker jo je opet< -vano pretepel iz neupravičene ljubosumnosti. Po čudnem naključju je bil Josip vedno le takrat ljubosumen, kadar je bila Ivaraca ~/. njim nežna. Te dni je prišel nvož k njej ter jo pregovarjal, da bi se k njemu vrnila. To se mu je posrečilo. Ivaniča je pustila svoje mesto kot služkinja pri neki uradniški rodbini ter se šla s svojim možem roko v robi izprehajat ob inonski obali. Sledila je ljubezenska urica, rakoj nato pa je napadla Sundova aopert divja ljubosumnost. Pograbil je kamen ter razbil svoji ženi črepinjo.
— Poizkušcn roparski napad v Budapešti. Te dni sta udrla v neko trafiko v Budimpešti pri belem dnevu dva neznana indivi-dija. Zahtevala sta cigaret, nenadoma pa
j sta navalila na trafikautinjo, jo davila ter ji dala več udarcev z gumijevko po glavi, da
• se je onesvestila. Oči vidno, sta bila preipo-
l dana, ker nista ničesar odnesla.
|	— Mož s 36 imeni. Garnier Delormel, lo-
pov, o katerem smo pred par dnevi poročali, da ga imajo na sumu, da je drugi Lam-
dru, je trd oreh za preiskovalnega sodnika. Doslej je ugotovljeno, da je nastopal pod 36 imeni. Od vseh oseb, pod katerih imenom je nastopal, ima deloma pristne, deloma potvorjene dokumente. Mož ima tako dober spomin, da zna vse dale teh dokumeinitov na pamet. Njegove identitete doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Pravi, da ne bo povedal nikdar, kdo 'je pravzaprav, ker je iz stare plemiške rodbine in noče kompromitirati svojih sorodnikov. Na vprašanje, kaj je napravil z 20.0C0 franki, ki jih je ukradel gospe, pri kateri je služil kot komornik, je odgovoril, da si je kupil Stradivarijeve gosli, češ, da je virtuoz. Razvem lega si je kupil \isa dela Anatole-a France-a, Fiiicienna Chaimpsaur-a in Zola-ja. To so namreč njegovi nailjubši avtorji. Ostanek je porabil za nakup dveh slik. Na vprašanje, kake šole je obiskoval, je odgovoril, da ima tri vseučiii-ške diplome. Misteriozmi lopov je nastopal izredno sigurno, lamozavestno in pretkano. Samo, ko ga je vprašal preiskovalni sodnik, kam je izginila ta ali ona izmed šesterih žensk, s katerimi je imel stike, je prebledel in prišel v zadrego ter odgovarjal s splošnimi frazami. Preiskava je spravila na dan momente, ki opravičujejo sum, da Delormel ni samo množestveni morilec žeask, temveč da se je pečal tudi s trgovino z dekleii. Raz-ven tega se domneva, da je tajinstveuii zločinec identičen s človekom, ki je zagrešil pred 2 letoma v Versaillesu več nravstvenih zločinov na polodraslih deklicah.
— Visokošolee falzifikator novčaiiie. V Hieres-u (Francija) je bil te dni aretiran avstrijski visokošolee Adolf Sammely, ki je potvarjali rentne marke ter izvršil v hotelih v Hieres-u in Toulonu še več drugih goljufij.
— Dozdeven nadvojvoda v frankfurtskem aziiu za brezposelne. V azilu za brezposelne v Frankfurtu je živel dalje časa mož, ki je trdil, da je »avstrijski nadvojvoda«. Pripovedoval je stvari, ki jih more vedeti samo človek, ki (so mu znane razmere na nekdanjem avstrijskem dvoru. Okrog njegove osebe se je spletel cel roman. Ljudje so bili prepričani, da govori resnico. Zato ga je nastavil neki hotelir kot portirja, v nadi, da
j bo nadvojvoda-portir za hotel velika pri-
' vlačna sila. Ker se je pri tem vračunal, ga
| je kmalu zopet odslovil in mož je romal nazaj v azil. Sedaj se je jela zanimati zanj policija, ki je ugotovila, da je zagrešil »nadvojvoda;, predno je prišel v azil, vei sleparij, 'zato se je moral preseliti v preiskovalni zapor, kjer bo predvsem čakal, da se ugotovi njegova identiteta.
— Lastnik plemiškega posestva — milijonski goljuf. Iz Vrati sla ve poročajo: Lastnik plemiškega posestva v Neuwaldau-u Berg-ner je razkrinkan kot milijonski goljuf. Zoper Bergnerja in njegovo ženo je izdanih nič manj kot 160 zapornih povelj. Ženo so
j aretirali, dočim se je posrečilo možu pobegniti.
— Ponesrečen poizkus velikopotezne tatvine. Neki tržaški nočni čuvaj je čul te dni na »Corsu Garibaldi« tik pred trgovino ju-velirja Fr. Bude pod trotoarjem zamolkle udarce. Spomnil se je, da teče pod cesto potolč, zato je logično sklepal, da utegnejo biti v kanalu na »delu« svedrovci. Aviziral je bližnjega stražnika, ki je šel po juvelirja. Ker 90 hoteli zasačiti vlomilce »in flagnantk, niso dvignili takoj ruloja. Nato pa so udarci prenehali. Juvelir, policijski stražnik in nočni čuvaj so odprli in planili v trgovino. Tla so bila sicer že prebita, treba bi bilo odprtino samo še nekoliko razširiti in svedrovci 'bi bili lahko zlezli v lokal, toda izginili so brez sledu. Očividno jih je obvestil kak na straži stoječ komplic, da jih čaka mesto izredno bogatega plena aretacija.
— Usodepoln krok. Pred sodnim dvorom v Osijeku se je vršila te dni obravnava zoper trgovskega potnika Ljudevita Pinagelo, ki je potrošil v eni nočii v nekem nočnem lokalu 30.000 Din, ki jih je inkatsiral za svojega šefa. Poleg drugega je plačal 22 buteljk šampanjca. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
— Pobuna v cerkvi. Iz Mehike poročajo: V tukajšnji katoliški ceikvi je prišlo te dni do poibune, pri kateri so bile štiri osebe ranjene, med njimi policijski šef — ta kot se zdi težko. Orožniki ;so hoteli vernike — skoro same ženske —■ razgnati. Verniki, misleč, da hočejo orožniki cerkev zatvoriti, :so se wgli nanije. Najpreje so stopili v akcijo ognjegasci. Ker mrzli curki vode niso pomagali, so oddali orožniki par. strelo«/. Nastala je panika in ljudje so zbežali na vse strani. Pozneje se je zbrala množica žensk, ki je priredila demonstracijo zoper notranjega ministra. Topot je zadostovalo, da so pTišli ognijegasci in ženske so se razkropile.
— Manija za ustanavljanje društev. V Beo-gnadu rasto od konca vojne društva iz tal kot gobe po dežju. Cilji so včasih prav — originalni. Tako je bilo te dni ustanovljeno ->Udruženje ljubiteljev golobov . Društvo n:i-merava zgraditi v centru mesta na Teraaijah velik golobnjak, v katerem bo redilo nad 1000 golobov.
— Prodaja ruskih kronskih dragocenosti. Kot poročajo iz Moskve, je kupil neki kon-sordij francoskih juvelirjev za 3 milijone dolarjev del raških kronskih dragocenosti.
— Izginuli izvoščkov voz. Beograjski fija-kar Dragoljub čukič je vozil te dni nekega neznanca ves dan od gostilne do gostilne. Končno je dejal neznanec izvoščku pred neko gostilno, naj skoči, predno bodo zaprli, hitro v gostilno še po buteljko vina in svečo, da bosta lahko nadaljevala v vozu. Ko se je izvošček vrnil, je opazil na svojo veliko prepast, da je voz medtem izginil. Stvar je bila tembolj kritična, ker voz ni njegova last, temveč last njegovega gospodarja. Mož je začel torej klicati na ves glas na pomoč policijo in pričel se je lov za izginulo >ekvi-pažo«. Našli so jo šele zjutraj ob 7. čisto na periferiji mesta. V vozu je spal neznani pijanček spanje pravičnega. Bil je odveden na policijo, toda takoj -zopet izpuščen, ker se je izkazalo, da je zaspal, nakar so kljuseta sama pobegnila.
— Redek poštenjak. V ‘ Velikem Bečkere-ku se je pripetil te dni za naše čase pač redek slučaj. K žitnemu trgcvcu Ecksteinu je prišel neki kmet iz Uzdina. Povedal mu je, da je pristopil k sekti nazarencev, vsled česar mora povrniti vsako škodo, ki jo je kdaj komu povzročil. Ker je osleparil irgov-ca pred 20 Mi aa 100 kg koruze, mu je izročil sedaj 100 Din. Pri tem je’ omenil, da se pelje sedaj še v Teniešvar k žitnemu trgovcu Gansu, da poravna škodo, ki mu jo je povzročil s tem, da ga je svoječasno osleparil za 16 kg koruze.
1— Umetniška razstava Včeraj je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava slik akadamičnega slikarja Slavka Tomerli-na iz Zagreba. Razstava je odprta vsak dan od 9. do zvečer.
1— »Ljubljanski Sokol« opozarja svoje člane na komerz, katerega priredi v počaščenje svojih 60, 50 in 40-letnikov v soboto dne 27. t. m. točno ob 8. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« z prijaznim sodelovanjem orkestra bratskega društva Sokola I., ter društvenega pevskega zbora. Vstop prost. Na to našo prireditev vljudno vabimo tudi ostala ljubljanska in okoliška Sokolska društva. — Odbor.
»BITANGA«.
Na včerajšnji seji narodne skupščine so poslušali na galeriji zopet nov kurz o vljudnosti. Med drugim so slišali tudi najnovejši parlamentarni pozdrav »bitanga«. Kaj je to, bi-tanga? V navadnem pogovoru pomeni' bitanga v Beogradu to, kar je v Ljubljani cigan ali baraba ali kaj podobnega. Pravega pomena besede pa jezikoslovci še niso dognali. Verjetno pa je, da je ta beseda nemškega izvora. Preko Balkana je potovalo že od nekdaj mnogo rokodelcev, pa tudi postopačev iz severnih nemških krajev na vzhod ali jug. Ti so večinoma morali prosjačiti od hiše do hiše, da so se preživeli. Tak berač je rekel i pri vstopu v hišo »Bitte-, pri odhodu, zlasti če je kaj dobil, pa »Danke . Iz teh dveh be-{ sed »bite-danke«, ki si jih je priprosti svet najbolj zapomnil, so ljudje napravili izraz i »bitanga«, kar bi torej pomenilo delomrznega berača in postopača. Kaj natančnejšega o tej parlamentarni besedi pa naj povedo jezikoslovci, če kaj vedo, ali pa morebiti gospodje narodni poslanci.
»BEOGRADSKA GLAVNJAČA«.
Pod tem naslovom priobčuje v »Jutarnjem listu« novinar Kosta Novakovič, ki je bil kot znano, osumljen komunistične propagande, nedavno nekaj časa v beograjskem policijskem zaporu, ostro kritiko škandaloznih razmer, ki vladajo v tem zaporu.
Preiskovalne metode v beograjski »Basti-■Iji so podobne metodam, ki se jih je posluževala srednjeveška inkvizicija. Preiskovalni organi se poslužujejo pri zasliševanjih kot glavnega sredstva nečloveških batin. Novakovič navaja imena večih političnih osumljencev, ki so bili opetovano pretepeni. Tudi on sam je bil deležen zverinskih batin. Nekega Slovenca je vrgel pisar na tla ter ga tako lasal, da so mu ostale roke polne las. Zaročenko nekega osumljenca sta lasala dva agenta, medtem ko je bila zaslišana kot priča. Nekega osumljenca so dvakrat tako pretepli, da so ga morali pridržati enkrat 10, drugič 15 dni v zaporu, da je izgubil krvne podplutbe, preden je prišel pred sodišče.
Beograjska policija gazi osebno svobodo in državljanske pravice z nogami. Zoper aretacije in kazni se ljudem ne dovoli nobena pritožba, tudi če je v zakonu pripuščena.
Hrana obstoji iz čmega kruha in vode. V večini zapornih lokalov so tla od betona. V zloglasni »GlavmjaČi«, ki meri 45 do 50 m-je bilo stlačenih po 120 do 140 ljudi. Dasi je bila ziunaj temperatura pod ničlo, je bila v »Glavmjači« vsled prenapolnjenotsi taka vročina, da sta se dva arestanta onesvestila. V preiskovalnem zaporu, kjer leže ljudje po mesece ali celo leta, in ki meri 6.20X2.10 m, se nahaja navadno po 35 do 40 ljudi.
Kosta Novakovič konča svoj opis rekoč, da se čudi, kako je mogoče, da te stvari, ki sramote našo državo pred vsem svetom, še niso prišle pred parlament ter da si ni prišla teh jazbin že davno ogledat kaka parlamentarna ali druga komisija. — Komentar je nepotreben!
Dopisi.
Laško. Stavbena družba d. d. v Ljubljani zaposluje v tovarni umetnega škrila v Laškem inž. Bohuslava Mareka kot ravnatelja. Ta gospod ni naš državljan, še man i« Slovenec. Kaj je bilo s tem gospodom v Rajhen-burgu in zakaj ni vet' v službi trboveljske družbe, je naši javnosti znano; ni pa menda znano Inšpekciji dela-v Ljubljani, sicer bi mu najbrže ne dovolila, da ostane tu, in to tem manje, ker se ga prav lahko nadomesti z domačinom, Slovencem.
Laško. V pondeljek zvečer se je vršil občni zbor krajevne organizacije NRS, ki je bil dobro obiskan. Izvolil se je novi odbor, ki se je sestavil tako-le: Predsednik Blaž Zupanc, brivec in posestnik; njegov namestnik Rudolf Celinšek, delavec; tajnik Bodigoj Ura-tarič, krojač; blagajnik Franc Fassvvald, trgovec; odborniki Josip Vale, zidar in Franc Antloga, urar. Organizacija šteje 36 članov in odbor se lahko ponaša že z znatnimi uspehi.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 25. februarja 1928.
Blago: Bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 in, 13/4X23X14 cm, 20 vag. (prvo Število pomeni denar, drugo blago) 80—80; 2.45 -m, 12K-X22X1234 cm, fco vag nakl.
vnaiut aadtnjiaa beseda
Hira« 4.	'	NARODNI	DNEVNIK,	26.	februarja	1928.	štev.	45.
post., 10 vag., 25—25; hrastovi obrobij, plohi, 43 in 53 mmi, od 2.80 m, fco vag. Postojna tranz. 1250 —.—; hrastovi n e obrobij, plohi, 43 in 53 mm, 2.80 m dolgi, fco vag. Postojna tranz 1250. —; deske, smreka, jelka, 20 mm, 4 m, III., od 16 cm n., fco vag. Po-, stojna tranz. 460, —; gabrovi hlodi (bel gaber), od 2.50 m napr., od 28 oni prem. napr., zdravi, ravni, fco vag. nakl. post. 430, —.—; premog: kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za tono — 500; kocko-vec —.—, 4£> 0, orehovec —.—, 400; zdrob —.—, 350; kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za tono —.—. 260; koekovec 35-60 mm, za tono —.—, 240; orehovec 30-35, za tono —.—, 210; zdrob 10-20 mm, za tono —.—, 190; kal. ca. 3500, feo vag. Novo mesto: kosovec, za tono —.—, 170; kockovec 100 mm, za tono —, 150; orehovec 50 mm, za tono —.—, 140; zdrob, za tono —, 130; rovni za tono —, 120. Pšenica bačka, 76-77, 2 odst., fco vag. nakl. post. —.—, 290; koruza času prim. suha, gar, do meje, fco Postojna tranz. —.—, 158; koruza, času prim. suha, fco Ljubljana za III. —, 155; koruza umetno suš., fco vag, nakl. post. —, 140; koruza času prim. suha, za IV., V., VI., fco Postojna tranz —, 175; koruza inzulanka, fco vag. Čakovec —._ 162; koruza bosanska, par. Ljubljana —’ 165; oves slav., zdrav, suh, rešetam, par. Vink ovci —.—, 185; oves bački, fco vag. nakl. post. —.—, 185; oves bački, par. Ljubljana —, 217.50; ječmen 63 kg,, par. Ljubljana —,—, 195; ajda prekm., fco. Ljubljana —■-—, 270; proso prekm., fco Ljubljana —.—; 225; rž medjim., feo vag. Ljubljana —, 200; rž 72-73 kg, vlastel., fco vag. Ljubljana —, 225: otrobi drobni, fco vag. slav. post. —, 115. Pri ni a Portland cement »Zagorka«, v sodčkih po 190—20X) kg, brutto s sodom —, 61.50; v juta-vrečah po 35 do 50 kg, m 100 kg brutto brez vreč —, 53; v papirnatih vrečah po 50 kg, za 100 kg brutto z vrečami —, 55.50, fco vagon post. Zidani most.
Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 76 79; loter. drž. renta za vo-j. škodo 280—281-; zast. listi Kranj. dež. banke 20—22; kom. zadolžnice Kranj. dež. banke 20- 22; Celjska pos. 200—202, zaklj. 202; Ljub. kred. banka 200—220; Merkantilna 100—104; Prva hrv.
šted. 980—985; Sla venska banka 50, —.—; Kred. zavod 175—185; Strojne tovarne —.—, 125; Trboveljska 392—4C0; Združene paip. 110, —.—; Stavbna družba 90—100; šešir 115-120.	L
Zagreb, dne 25. febr. Devize: Ne\vyork ka- i bel 56.76—57.06, ček 56.058—56.958, London izplačilo 276.18—277.38, Pariz 207-209, Cu-rih 1093.3—1097.39, ček 0—1904.75, Italija iz- ; plačilo 227.7—228.9, Dunaj 793.1—803.1, Ber- j lin 1351.75—1355.75.
Curik, dne 25. febr. Beograd 9.125, Ne\v- | york 519.875, London 25.26375, Pariz 19, Praga 15.3825, Milan 20.875, Berlin 123.725, Bukarešta 2.175, Sofija 3.7625, Dunaj 73.1875, Budimpešta 0.007280.	_
X Kvarne poslcdice povišanja zdraviliških taks na Bledu. Naš krasni Bled je žalibog v svetu razupit in to ne toliko radi draginje, ki de faeto ni obstojala, posebno zadnjo se-zijo ne — cene so v popolnem soglasju z drugimi boljšimi letovišči — kaikor pa radi obmejnih in redarstvenih težkoč ^ in ^ nic manje radi nacionalističnih izzivanj tujcev, ki so bila še predlanskem na dnevnem redu. Zunanja konkurenca pograbi vse te nepri-like, da odvaja tok tujcev na lastna polja. Med tem, ko se pojavlja dnevno vedno večje pomanjkanje denarja, ter se efektivna vrednost dinarja dviga in se vse pripravlja na štedenje in čim skromnejše življenje, se pri nas povišuje zdraviliška taksa od 80 do 496 dinarjev mesečno za osebo. Efekt tega ne more biti nič drugega kakor nova gonja vseh naših nasprotnikov proti obisku Bleda, ker resnično nima nobeno drugo letovišče take takse. Razumljivo je, da bo ostalo na ta način vseh 150 serijskih stanovanj praznih in njih posestniki 'brez vsakega zaslužka. Kmetje iz okolice prodajo ravno v teh stanovanjih vse svoje domače pridelke (mleko, maslo, jajca, jagode, zelenjavo, sadje, drva itd.) in bodo težko občutili izgubo teh velikih dohodkov. Delavstvo ne bo imelo dela z ureditvijo vrtov in stanovanj in ker sploh posestniki ne bodo imeli dohodkov, ne bodo mtogli zaposliti delavcev, kar bo imelo nepregledne posledice. Ravno tako^ bodo trpeli kočijaži, čolnarji, trgovci, obrtniki in vse druge panoge. Hoteli, ki imajo goste več ali manj za krajši čas, prehodne goste, posledic ne bodo tako direktno občutili, pač pa penzije s
stalnimi gosti. Kaj bo pa rekla k temu država, ki„ne bo dobila visokih hišnonajemnih in drugih davkov? Kaj občina, če izostanejo povrh takse tudi davčne doklade? — Čudimo se le, da je tudi »Zveza za tujski promet«, katere dolžnost je slednjega pospeševati, ne pa ovirati, pristala na to gospodarsko nesmiselnost, kako je mogla upoštevati le druge momente, ki zakrivajo le pravi namen zvišanja taks in ta je: škodljiv in brezuspešen poskus, kriti občinske dolgove in to na ne-postaven način. — Zalo nam je pa tudi popolnoma nerazumljivo, kako je mogla naša finančna delegacija zvišati takse. S tem je dosegla samo to, da bo občutno oškodovana tudi država, kii bo dobila vsled zvišanja taks manje davkov kot doslej. Še mi padla zadnja beseda. Zato apeliramo na vse merodajne faktorje, posebno na vlado, ki ima odločitev v roki, da izpregovori svoj »veto«! Če bi se pa tudi najneverjetnejše zgodilo, da bo Bled obdan z bodikasto žico visokih taks proti tujskemu prometu, bodo nosili polno odgovornost za posledicn vsi merodajni faktorji. — Vsi prizadeti.
To to ono.
Uvedba premoženjske skupnosti med zakonci v vsej Čehoslovaški.
Čehoslovaško ministrstvo za izenačenje zakonov je izdelalo načrt za ureditev premoženjsko pravnih razmer med zakonci glede skupno pridobljenega premoženja. Doslej je veljal na Slovaškem princip premoženjske skupnosti, na Češkem, Moravskem in v Šleziji pa princip ločitve po avstroogrskem občem državljanskem zakoniku. Načrt predvideva razširjenje principa premoženjske skupnosti z nekaterimi modifikacijami na vso državo.
Kot skupno premoženje velja po načrtu razlika, za kolikor presega premoženje zakonca v trenutku, ko preneha zakonska skupnost, premoženje, ki ga je imel ob času sklenitve zakona.
Posebni predpisi v načrtu določajo, kaj je smatrati za osebno premoženje, oziroma za osebne dolgove.
Pravico do skupno pridobljenega premoženja izgubi zakonec, ki je zakrivil napram dru-
gemu zločin umora, poizkušenega umora ali pa udeležbe pri umoru.
Dokler traja zakonska skupnost, sme vsak cd zakoncev s skupnim premoženjem razpolagati, seveda pa je terjatev vsakega od njiju med tem časom po predpisih zavarovana.
Ministrstvo namerava urediti na primeren način tudi delitev skupnega premoženja, ki naj bi se izvršila v denarju ali pa, pod gotovimi kavtelami, in natura. V gotovih, vpošte-vanja vrednih slučajih bo dovoljen tudi odlog izplačila. Načrt statuira dalje tudi, da tvori dota del skupno pridobljenega premoženja. Pogodbenim potom se bodo premoženjske razmere seveda tudi v bodoče lahko drugače uredile.
SALON ZA OLEPŠAV ANJE V BLAZNICI.
V blaznicah države Illinois (Amerika) se je preizkušala v zadnjem času nova metoda zdravljenja, ki je vzbudila v krogih tamkajšnjih psihiatrov veliko zanimanje.
Ravnatelj umobolnice v mestu Kakafcee dr. Stockes je prišel upoštevajoč dejstvo, da spravi olepšava njihove zunanjosti duševno zdrave ženske v dobro razpoloženje, sklepal, da bi se dali doseči s tem tudi pri duševno bolnih ženskah ugodni rezultati. Zato je dal urediti na ženišfeem oddelku svojega zavoda »salone za olepšavanje«, v katerih so bile ženske deležne vseh procedur olepšavanja, kot so masaža, -manikira, »buibikopf«, olapšanje tena iitd.
Rezultati so bili tako ugodni, da je sklenil dr. Stodkes iti še dalje. Naročil je šivilje, ki so napravile pacijenitinjam lepe toalete.
Res se miu je posrečilo doseči v mnogih lažjih slučajih, da je pacijenilinje ozdravil.
'Njegoiva metoda je bila uvedena iudi v nelkaterih drugih blaznicah.
Uispehi so bili dobni, kot pravijo ameriška poročila.
Evropejski zdravniki pa so napram tej ameriški metodi skeptični. Pravijo, da je ta iznajdba velik bluf. Erava umobolnost se s talkimd sredstvi ne da ozdraviti. Umobolen človek 'se ne zanima za niič. On ima svoj lasten svet, iz katerega ga ne iztrga nobena stvar. Če se je metoda posrečila, se je posrečita samo v lažjih Slučajih.
■H-.'k London:	-	-
Morski vragj-
Sesnanil sem ss še z enim izmed moštva. Ime mu je Louis; Irec je iz Nove Škotske, okroglega, vedrega obraza, prav prijazen človek, ki jako rad govori, samo če najde človeka, ki ga hoče poslušati. Neki popoldan, ko je kuhar spal spodaj y ladiji in sem ja/, lupil tisti večni krompir, je stopil Louis v kuhinjo, da malo poklepeta. Na ladijo je prišel — tako se je izgovarjal, ker je bil pijan, ko je podpisal pogodbo. Ponovno mo je zagotavljal, da mu niti v sanjah ne bi prišlo na misel podpisati, pogodbe, če bi bil trezen. Kakor je posneti iz njegovih besedi, se že dvanajst let redno vozi vsako leto na lov na morske pse in slove v obeh brodovjili kot eden izmed peščice najboljših krmarjev za čoln.
»Ej, dragi moj,« je dejal in pomenljivo zmajal z glavo proti meni, »tole je najgrši skuner, kar si si jih mogel izbrati; .in takrat nisi bil pijan kot sem bil jaz. Lov na morske pse je raj za mornarje — ampak ha druffih ladijah kot je ta. Prvi mornar je šel prvi rakom žvižgat, ampak zapomni si moje besede, da bomo imeli še več mrtvih, p redno bo ta vožnja pri kraju. Ves, med nama povedano, tale Wolf Larsen je pravi pravcati vrag in Duh bo še cela peklenska ladija kot je vedno bikT, cdkar jo ima on. Mar ne vem? Mar se ga ne spominjam kakšen je bil, ko je bil pred dvema letoma v Hakodate? Sprl se je z mornarji in jih je ustrelil štiri ali pel Saj sem bil takrat na skunerju Ema L., komaj tristo korakov proč. In taisto leto je z enim sa-
mim udarcem s pestjo ubil nekega mornarja. Da, dragi, do mrtvega ga je. Razbil mu je glavo kot jajčno lupi- i no. Nekoč so prišli na krov Duha kot.gostje guverner otoka Kura, načelnik policije in drugi, veš, japonska gos/peda z ženami — taka zala majhna bitja kot jih vidiš naslikane na pahljačah. Ko pa je odhajal na pot, ali ni o ti soprogi ostali sami v svojih čolnih kakor po naključju? Ženske pa je šele čez teden dni izkrcal na drugi strani otoka, odkoder so morale reve hoditi peš domov čez gore in doline in to v tistih majhnih slamnatih sandalah, ki se niso niti miljo daleč skupaj držale. Mar ne veni vsega tega? Ta Wolf I.arsen je prava zver, tista velika zver, ki jo omenja Razodenje. Njegov konec ne bo dober. Ampak zapomni si, da nisem rekel prav ničesar. Niti besedice nisem zinil, kajti stari Louis bo živel do. konca te vožnje in tudi če ribe požro zadnjega od nas.«
Woli Larsen!« je zarohnel trenutek pozneje. Zapomni si besedo, ki jo rečem! Vrag — morski vrag, to je on. Sicer nima zlobnega srca kot nekateri. Sploh nima srca. Vrag, pravi morski vrag, to je, kar je. Se-li čudiš, da ima tako primerno ime?«
»Ampak kako je to,« sem vprašal, >da vseeno dobi mornarje, ki stopijo pri njem v službo, če je tal;o dobro znano, kakšen človek je?«
Kako pa je to, da na tej božji zemlji lahko dobiš Ljudi za vse, kar le hočeš?^ je vprašal Louis s kel-tišikim ognjem. »Mar misliš, da bi me našel tukaj na tej ladiji, da ne bi bil pijan kot kanon, ko sem podpisal svoje ime? Dalje imaš na krovu ljudi, ki ne morejo
dobiti dela pri boljših ljudeh, kakor n. pr. lovci, pa oni revčki tam spredaj, ki še prav nič ne vedo, kaj in kako je tukaj. Ampak bodo že še doznali, bodo že še marsikaj doživeli, da bedo obžalovali tisti dan, ko so zagledali luč dneva. Razjokal bi se nad temi reveži, samo če bi pozabil na starega Louisa pa nadloge, ki ga še čakajo. Ampak zapomni si, da nisem zinil niti besedice — niti besedice!«
»Tisti lovci so hudobni ljudje/: je pričel iznova; jeziček mu namreč nikdar ni dal miru. »Samo počakaj, da se enkrat spro in stepejo. Stari jim bo že pokazal. Vsadil jim bo strah božji v zlobna črna srca. Le po glaj tistega mojega lovca, Homerja. Tako miren, tako deber in nežen je videti, kakor kako dekle, da bi človek mislil, da se mu niti surovo maslo ne stopi v ustih. Ampak ali ni ta človek lani ubil krmarja svojega čolna? Dejali so, da je bila to zgolj žalostna prigoda, toda v Jolkohami sem se sešel z njegovim veslačem, ki mi je povedal vse, kako je bilo. In potem imamo tistega Diinača. To ti je živ hudič — mar ga niso Rusi imeli tri leta zaprtega v solnenem rudniku v Sibiriji, ker je kradel divjačino na Bakrovem otoku, ki je rusko lovišče? Ukovali so ga v verige na rokah in nogah skupaj z njegovim tovarišem. Nekoč sta se sporekla in skavsala in na koncu je ta Dimač poslal tovariša v jamskem čebru na vrh rudnika, kes za kosom, pa samo em kos hkratu; danes nogo, jutri roko, drugi dan glavo in tako dalje.«
To je vendar nemogoče!« sem vzkliknil, prevzet od groze.
Srajce,
promenadne bele in barvaste, ovratnike
vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za aospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. -	-	Velika	izbera samo pri
JOSIP PETEL1NC-U - UUBllflNfl
Opeka"
prvovrstne zidake priporoča opekarna
»EMONIf 0. D.
v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje.
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■**“ *
Vrtnarske zadeve
posreduj«?
Ooikova „Vrtnarsk& šola" v Kranju.
€€
,QROM
ponramiln n Ipnicoua bumbjui KO&ODVOEtKA UUOA 4L
Hf*. 454.
poimnfevicEi
Jesenic«, Bokck.
•palnlh tom •.	*•
Gospodična
ki je celi dan odsotna išče mat« preprosto sobico. — Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«. ^
Stanovame
'ibstoieče iz kuhinje to sobe i>te mirna stranka. Plača postranska j stvar. — Ponudbe na uprav# lista pod: »Stanovanje«.
Proda ali zamenja
za hišo ob prometni cesti v okolici Maribora, se enonadstropna hiša poleg cinkarne v Gaberju (z gostilniško koncesijo). Ponudbe sprejema Jakob šribar, Gaberje - Celje.
Odda se
i takoj klet suha za skladišče. Naslov pove uprava listo.
PREMOG ■ ČEBIN
ulica 1/11. - Telefon 56.
Stekleno
rr*>£no opeko imajo »talno v *•--rfi 'Združene opekarne d. d. ‘ ! Ljubljani.
Kot praktikant
telim vstopiti b kakemu ljubljanskemu podjetju. Imam pisarniSko vi-akso ter sem popolnoma zmožen a j j,jo vodstva, korespondence, str«-.eoisia, stenografije, vešč sem iPer fektno slovenskega in hrvll,skeKa jezika. — Ponudbe prosim na upravo lista pod: »Marl.i*v
Hit® i! Me,
tadajatell In odfovomi	ALBKBANDBR	ŽELEZNIKAR.	-	Za	Udarno	v	Ljubljani	rej	Srver.