#
iza. tim
Današnja Številka stane Din 1*50.
V Unlillani,» teliftl s. Jraljn 19Z4.
Leto lun.
Ixha|a vsak dan popoldne, isvsaaii nadalfa ln praznika.
ati: do 30 petit vrst a2D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
tfpravnishro „Slov. Naroda  ln »Narodna Utkanu" Ena ilova ulica st 5, pritlično. — ToMon at. 304.
UradaUtro „Ilov. Naroda"
Telofon _ Boplao oprofosu lo podplanno ~~~  Rokopisov 80)
■lica at o; I. aadatroplo framkovi
Posamezna Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, S in ve* 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O.« 8 In vet po 3 O. PoStnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod* velja:
V Jugoslaviji
v Ljubljani
po poŠti
V Inozemstta
12 mesecev
3 . 1
Din 240*— .    120 — 60'— 20-—
Din 240 — . 120*— 60-— - 20*—
Din 360-— . 1S0*— . 90--30-—
Pri morebitnem povišanju se im*i daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   'JrŠf P° nakaiirfd. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Hijene.
Ljubljana je še vedno v žalnih zastavah, nad njo še kroži duh treh nedolžnih žrtev, padlih pod udarci brezvestnega hujskanja, niso še utihnile Ža-Jostinke in poslovilne besede ob odprtih grobovi!], javnost še živi pod vplivom sramotnega bratomornega madeža na našem nacijonalnem organizmu, in že so >c oglasile hijene v človeški podobi. ! i glodajo njihove kosti in skrunijo največjo narodno  svetinjo.    Za njimi stoji orožništvo. da jih v imenu tiste nacijonalne države, ki jo te Iiijene sistematično uničujejo, ščiti pred pravično sodbo ogorčenih sinov nesrečne Jugoslavije.   Nesrečne   pravimo, zakaj zemlja, ki rodi in nosi take kreature, nc more biti srečna.   Ze   včeraj smo opazili v »Slovencu«- zlobno sikanje kače, ki se je skrila pod krinko nedolžnega jagnjeta in preži, kdaj bi mogla zasaditi svoj strupeni zob v meso in kri jugoslo venske misli. Včerajšnji »Slovenec« je bil še previden, ker se je klerikalizem bal ljudskega   gneva. V uredništvu   je   bilo   polno orožništva, klerikalni gospodi je bilo tesno pri srcu, vest jo je pekla, prelita nedolžna kri je vpila do neba po maščevanju in zato so farizeji samo sikaii. »Mi danes, ko so žrtve še na mrtvaškem   odru, o globljih vzrokih in političnem namenu, ki se kaže izza te nesreče, ne bomo razpravljali in si pridržimo to za pozneje.«: Ta »pozneje« je že tu.
V uvodniku »Nacionalne žrtve« je izli! klerikalizem na veliko idejo edin-stva ves svoj žolč. Kakor da ni na sveže okrvavljeni jugoslovenski zemlji nobenih sledov domovinske ljubezni, kakor da so vse žrtve, padle na naše osvobojenje in ujedinjenje, razbojniki, ki jim ne gre niti običajna dolžna pie-teia. kakor da je izmučena Jugoslavija že v popolni oblasti ljudi, ki ji z neverjetno doslednostjo kopljejo grob. »Umetao organizirani pomp« imenuje klerikalizem včerajšnji veličastni žalni sprevod, ki je spremljal trboveljske žrtve na poti k večnemu počitku. Nimamo primernih besed, da bi ožigosali to perfidno zasmehovanje narodnih svetinj. Človeku, ki v partizanski gonji proti vsemu vzvišenemu in idealnemu ni še popolnoma podivjal, se krči srce pri misli, da je kaj takšnega mogoče v državi, komaj porojeni iz krvi neštetih najboljših sinov jugoslovenskega naroda. Gabi se nam zavest, da tako blatijo nacijonalni čut in domovinsko ljubezen ljudje, ki so blagoslavljali orožie
proti Srbom, ki so sedeli doma za pečjo, ko je tekla na bojnih poljanah kri v potokih za naše nacijonalne ideje, đa lahko sedaj te podle duše nemoteno širijo plemensko mržnjo in rovarijo proti državi, za katero niso prav ničesar storili. »Mi bomo delali široko gaz resnici m pravici brez ozira na to, kaj rečr pokvarjena žurnalistika in tisti, ki stoje za njo«. Tako se širokousti tisti »Slovenec«, ki piše o pogrebu trboveljskih žrtev   kot   o   umetno organiziranem pompu in ki je pisal o nedavni katoliški   paradi   kilometerskc slavospeve, dasi je bila v bistvu demagoški pomr3 najnižje vrste. »Slovenec« takrat ni zabeležil, kako so se cerkvene eminenec po ogledu izmučenega kmetskega ljudstva odpeljale v avtomobilih v svole razkošne sobane, kjer so napile posrečeni zlorabi ljudske nevednosti in pozabile, da se siromaki valjajo po ljubljanskih ulicah in glodajo skorje črnega kruha, ker nimajo niti skromnega prenočišča, niti poštene hrane. Taka je torej tista resnica in pravica, s katero skuša   klerikalizem   preslepiti naivno slovensko ljudstvo. Menda ni treba posebne politične nadarjenosti, da človek lahko spozna,   kaj   tiči   za klerikalno »resnico« in »pravico«,   ki je v tem slučaju naravnost klasična parodija na obe krščanski čednosti.
Kakor v zasmeh celokupne jugo-slovenske javnosti sika klerikaina kača. da je pripisovati le pieteti do mrtvih žrtev, da ni prišlo v Ljubljani do izraza nevolje najširših slojev. Da. pieteti do trboveljskih žrtev in discipliniranosti nacionalističnih vrst lahko pripiše klerikalizem. da ga te dni ni zadela pravična roka ogorčenega naroda, ki Je stiskal pesti in preklinjal moralre povzročitelje trboveljske tragedije. Te povzročitelje išče > Slovenec« tam. kjer jih ni, noče pa priznati odkrito tega, kar je priznal, ko je kliAl na pomoč orožništvo. Kogar nc peče vest in kdor sc ne boji pravične kaziri za svoj zločin, mu ni treba oborožene sile. da ga ščiti pred ljudsko nevoljo. Farizej] so se pokazali tudi to pot v pravi luči. Lastno krivdo zvračari na druge, to je geslo klerikalizma. Vprašamo: kje pa je gnezdo hujskanja in raz vnemama političnih strasti, kdo pa seje med ljudstvom hudičevo seme plemenske In stanovske mržnje, kdo pa razdvaja ju-goslovenske vrste in z vso vnemo pripravlja notranje nemire, da bi mogel potem ribariti v kalnem? Ali niso te
podle duše. ti Eiijalti jugoslovenske misli klerikalci, ki so se zvezali z vsemi prevratnimi elementi, samo da uničijo močno, enotno Jugoslavijo? Kdo asistira komunistom v njihovem odkritem boju proti naši državni tvorbi in obstoječemu družabnemu redu, kdo koketira z voditeljem hrvatske ga separatizma, ki hoče razkosati državo in kdo je že vsa leta po ujedinjenu na delu, da uniči s krvjo priborjene plodove jugoslovenskega nacijonalizma? Ali ni to isti klerikalizem. ki bi rad pritisnil
tudi na grobove trboveljskih žrtev pečat svojega partizanstva?
Dovolj o tem. Rana je preveč skeleča, včerajšnji prizori so še preveč živi v spominu. Ne bili bi se dotaknili tega svetega spomina, da niso planile nanj hijene, ki hočejo oglodati komaj zasute kosti. Klerikalcem pa povemo že danes, do kdor seje veter, žauje vihar. Nič več ne bodo nacijonalni elementi trpeli, da bi prodane klerikalne duše teptale v blato vse, kar je sveto vsakemu poštenemu Jugoslovenu!
0 pacifizmu.
(Nekoliko odgovora.)
G. Prcpeluh je v - Autonomistu« odgovoril na moj članek o pacirzmu. Odgovoril je stvarno, kar me odkritosrčno veseli, ker je to redek slučaj v naši časnikarski polemiki. Doslej sem bil navajen, da se je na moje stvarne razloge ali molčalo ali pa odgovarjalo s psovkami, s smešenjem in z zavijanjem — torej z orožjem, s katerim so moji politični nasprotniki vsekakor nad menoj superiorni. Že iz- te hvaležnosti sem gospodu Prepeluhu dolžan odgovora.
V uvodu omenja gospod Prepeluh; »razni slovenski demokrati« Radiću nobene stvari tako ne zamerijo, kakor njegov nauk o mirotvorni in čovečan-ski republiki. Glede tega predmeta ni zabavljanja in smešenja v slovenskih časopisih ne konca ne kraja, in veliki državotvorac dr. Lenard je nedavno v posebnem uvodnem članku v »Slovenskem Narodu« proglasil pacifizem za protidržavno gibanje.«
T z te stilizacije bi sledilo dvoje: 1. da g. Prcpeluh mene prišteva med demokrate, če že ne med prave, pa vsaj med take z ušesci! 2. da v politični polemiki upotrebljavam metodo »smešenja in zabavljanja«. Prepričan sem, da g. Prepeluh ni hotel to trditi, nego da je samo izpala nekoliko ponesrečena stilizacija. Med Slovenci je že. odkar obstoji politični boj, obstojala nelepa navada, da se je vsakemu nasprotniku hotelo prilepiti pečat, da je klerikalec oziroma liberalec (sedaj demokrat). Ce se je vaški krčmar skregal s krčmarjem z drugega konca vasi zaradi konkurence s pijanci postal je eden klerikalec, drugi liberalec. Ako se je nasprotniku najprej udaril pečat, da je liberalec, bil je prepir napol dobljen, kajti liberalec ima na sebi vse grehe brezbožnikov, od Voltaira pa do Brianda in Herriota, vodij sedanjih francoskih framasonov.
Toda g. Prepeluh je — poštenjak in on ve, da nikdar nisem bil in nisem demokrat in da sem od njih vsaj tako daleč, kakor on. Če se z njimi strinjam v nekoliko političnih točkah, sem v drugih od njih oddaljen morda bolj, kakor on. Tudi g. Prepeluh se strinja s SLS v nekih točkah, a bi gotovo ugovarjal, če bi mu kdo rekel, da je klerikalec. Pisal sem — in to zelo redko — kakšen članek v »Slovenski Narod«, a nikdar drugače, kakor s podpisom svojega imena, da bi vsakdo vedel, da se odmejim od ostalega pisanja. Bili so časi, ko je dr. Šusteršič kot poglavar SLS napisal kakšno stvar s svojim podpisom v »Neue Freie Presse«, pa mu nihče ni rekel, da je nemški liberalec. Dr. Krek je pisal v »Osterreichische Rundschau«, Ivan Cankar v »Dom in Svetu« itd. — Istotako ni res. da polemiziram s smešenjem in z zabavljanjem. Kadar gre za tako veliko stvar, kakor je »biti ali ne biti« naše države, katero nam je po 12001etni sužnjosti dala zvezda dobre usode in kri naših mučenikov, ne smemo nastopati s smešenjem in z zabavljanjem, in jaz tega nisem delal nikdar.
V toliko se mi je zdelo potrebno pojasniti dotične uvodne opazke v odgovoru g. Prepeluha. Na izraz »inteligenčni kozloviči« se niti ne oziram, ker sem prepričan, da je g. Prepeluhu samo nevede in nehote zdrknil izpod peresa. On je v svojem novinarstvu veliko preveč resen in dostojen, da bi mogel vedoma ali hotoma upotrebiti take izraze.
V predmetu svojega odgovora je g. Prepeluh zelo enostaven in to olajša tudi meni protiodgovor. On dokazuje edinole z avtoriteto g. Švehle. ministrskega predsednika češkoslovaške republike oziroma z nekim člankom, katerega je napisal v »Prager Presse«.
Pred vsem poudarjam, da se v tem slučaju z avtoriteto ne dokaže ničesar. Ne »jurare in verba«, nego pt* onem starem latinskem pregovoru: toliko velja, kolikor se dokaže. Če bi g. Prepeluh proti meni navedel g. ^vehlo kot pacifista, potem bi mu >az ialiko kar po vrsti navedel ogromno število državnikov, od starega Pc rik!*\ia In Dcmostena. pa do Wil<ona in 1> >cke-ga, ki niso bili oziroma če so blH, so potem prišli do prepriCan-a. da s pacifizmom ne pridejo nikamor ter so postali militaristi!
Če je Švehla pacifist, potem bom rekel: Švehla se v tem slučaju mori. čeprav je lahko drugače zelo pameten človek.
Pred vsVn pa ni res. da je Švehla pacifist.
Nobeden narodni Čeh ne more biti pacifist. V tem slučaju bi moral obsojati vse delovanja in vse žrtve Seskih legijonarjev. na katerih naporih in žrtvah je zaznamovana češka republika Moral bi obsojati delovanie češkega Narodnega odbora med voino — Ma-sarvka. Beneša. !>tefanika itd., ki so delovali z vojno in snovali svoje delo na uspehih vojne. Kdor pravi, da je vojna zločin, mora reči, da so Masarvk, Beneš, $tefanik zločinci!
£vehla je predsednik češke vlade in član te vlade je tudi minister narodne odbrane. Čehi organizirajo z veliko skrbjo in žrtvami svojo vojsko. Ta vojska lahko pokaže v svoji kratki zgodovini taka dela. kakor Novi Zamki itd. Kako bi torej mogel gospod Švehla biti pacifist?
Pred vsem je pa ravno Članek, katerega navaja g. Prepeluh. jasen dokaz, da g. Švehla ni pacifist.
G. Švehla piše v svojem članku, kakor ga navaja »Avronomist«, samo o oni vojni, katera se imenuje »krivična vojna« in tako vojno obsoja, kakor vsak pošten in pameten človek. V tem oziru se popolnoma strinja s katoliško moralko, ki postavlja zelo jasna in pravična načela:
1. če je vojna pravična, mora vsakdo sodelovati v oni meri. kakor država od niega zahteva:
2. če je vojna Krivična, ne sme nihče prostovoljno sodelovati, kdor pa je prisiljen, da sodeluje, mora gledati, da naredi kolikor mogoče malo krivice:
3. ako človek ne more priti do prepričanja, če je vojna pravična ali krivična, naj se drži avtoritete, ki stoji nad njim.
\leksei Tolstoj.
58
S>oIet na Mars.
Zdi oknom z napol odgrnjeno zaveso, ki jo je nekoliko napel jutranji veter, je blestela na travi modrikasta rosa. Sence vlažnih listov so se premikale po zastoru. Ptica je pela. V daljavi se je dvigal izza gozda oblak nakopičenega belega dima.
Srce nekoga je hrepenelo po tej zemlji, po oblakih, po šumečih nalivih in blestečih rosah, po velikanih, brodečih sredi zelenih holmov . . . Spominjal se je, — ptica je pela o tem: Aelita. Aelita! Toda ali je bila ona? Ali pa jo je videl le v sladkem snu? Ne. Ptica mrmra s steklenim jezičkom o tem. da je pela nekoč ženska, vijoličasta kakor mrak, z otožnim, suhim obrazčkom sedeč ponoči pri ognju in motreč plamen — pesmi ljubezni . . .
Zato so torej tekle solze po zgubanem Loso-vem obrazu. Ptica je pela o tisti, ki je ostala na nebu za zvezdami in o tisti, ki leži pod gričem, pod križem in o sivolasem in zgubanem starem sanjaču, ki je obletel nebesa ter se razbfl. — evo ga znova — sam, osamljen.
Veter je še bolj napel zastor, spodnji rob je rahlo zašumel, — v sobo je prodrla vonjava medu, zemlje in vlage.
Nekega takega jutra se je pojavil v bolnišnici Archibald Skvless. Krepko je stisnil Losu roko. — »čestitam, dragi tovariš« — sedel je na pručko pri postelji in potegnil pokrivalo na tilnik:
— Zelo je vas izčrpalo to potovanje, starina,
— je dejal — pravkar sem bil pri Gusjevu. ta je korenjak, roke so v gipsu, čeljust je zlomljena, toda neprestano se smeje, zelo je zadovoljen, da se je vrnil. Poslal sem v Petrograd njegovi ženi brzojavko m 500 funtov. Kar se tiče vas — sem brzojavi] listu. — dobite ogromno vsoto za »Opis potovanj«, toda morali boste izpopolniti aparat, — slabo ste se spustili Vrag vedi, — pomislite samo,
— skoraj štiri leta je minilo od onega brezumnega večera v Petrogradu. Da ne pozabim — ko se vrnete v Petrograd — to boste zijali. — zdaj je to eno najlepših mest v Evropi. Eh, ničesar ne veste. Svetujem vam, starina, popiti čašico dobrega konjaka, to vam vrne življenjske moči, — potegnil Je iz rumenega portfelja steklenico, — ha, tega tudi še ne veste: mi smo zopet »mokri« kakor utopljenci.
Skyless je klepetal, veselo in skrbno je motril tovariša, njegov obraz je bil zagorel, brezskrben, na podbradku je bila jamica. Los se je tiho zasmejal in mu ponudil roko:
»Veseli me. da ste prišli, imeniten Človek ste, Skvless.
XXXIII. POGLAVJE. Glas ljubavi.
Obi.:., snega so leteli po Ždanovskem nabrežju, kakor preproge so se plaziti po tlaku, blesteče snežinke so krožile okrog zibajočih se svetiljk. Snežna odeja je pokrila preddurja in okna. onstran reke je divjal v parku, tulečem v temi snežni metež.
Po nabrežju je šel Los z dvignjenim ovratnikom in upognjen nasproti vetru. Temna ogrlina se je vila za njegovim hrbtom, noge so drsele, v obraz
so mu udarjale snežinke. Ob navadni uri se je vračal iz tovarne domov, na osamljeno stanovanje Prebivalci nabrežja so bili vajeni njegovega širo-kokrajnega, globoko na čelo potisnjenega klobuka, ogrline. ki je pokrivala spodnji del obraza, pove-šenih ram in celo. kadar se je klanjal in je veter dvigal njegove redke lase. — se ni nihče več čudil čudnemu pogledu njegovih oči. ki so videle nekoč to, česar ne sme videti zemljan.
V drugem Času bi njegova upognjena postava z vmrajočo ogrlino. ki blodi sredi snežnih oblakov, gotovo navdahnila kakega mladega pesnika. Toda sedaj so bili drugi časi: pesnikov niso navduševale snežne vihre, ne zvezde in ne devete dežele, — ampak — udarci kladivov po vsej državi, zvenča-nje žag, žvenket srpov in kos. — vesele zemeljske pesmi. V državi so začeli graditi to leto nenavadna, takozvana »vijoličasta mesta«.
Od Losovega povratka na zemljo je minilo pol leta. Polegla se je strašna radovednost, ki je bila objela ves svet, ko se je pojavila prva brzojavna vest o prihodu dveh ljudi z Marsa. Los in Gusjev sta pojedla obligatno število jedil na 150 banketih, večerjah tn znanstvenih zborovanjih. Gusjev je prodal kamenčke in zlate igrače, ki jih je bil prinesel z Marsa. — ženo Mašo je nališpal kakor lutko, imel je več sto razgovorov, kupil si je psa in ogromni kovčeg za obleko in motocikl, začel je nositi okrogla očala, izgubljal je velike vsote pri dirkah, nekaj časa je potoval z gledališkim in koncertnim podjetnikom po Ameriki in Evropi ter pripovedoval o pretepih z Marsovci, o pajkih in o kometih in o tem, kako je malo manjkalo, da nista z
Losom odletela na Veliko Medvedico. — lagal je na vso moč, dokler je še mogel, potem se je začel dolgočasiti in je po povratku v Rusijo ustanovil »Akcijsko Družbo z Omejeno Zavezo za Pošiljatev Vojaškega Odreda na Planet Mars v Svrho Rešitve Ostankov njegovega Delovnega Prebivalstva«.
Los je bil zaposlen v Petrogradu v mehanični tvornici, kjer je gradil univerzalno dvigalo marsovskega tipa. Domnevali so. da prevrne njegovo dvigalo vse temelje mehanike in vse nepopolnosti svetovne akonomije. Los je delal na vse pretege, dasi je imel malo upanja, da bi mogla kakršnakoli kombinacija strojev rešiti tragedijo splošne sreče.
Ob šestih zvečer se je navadno vračal domov. Večerjal je sam. Predno je legel spat je odpiral knjigo, — kakor otroško čeblanje so se mu zdele pesnikove vrste, kakor otroško jecljanje romani-stove izmišljotine. Ugasnil je luč, ležal dolgo in gledal v temo, tekle, tekle so osamljene misli.
Ob določeni uri je šel Los danes po nabrežju. Snežni oblaki so se vili v višave, v razburkani metež. Kadili so se pomoli in strehe. Majale so se svetiljke. Sapo je zapiralo.
Los se je ustavil in dvignil glavo. Ledeni veter je pretrgal snežne oblake. V brezdanječrnem nebu se je lesketala zvezda. Los se je oziral po nji z brezumnim pogledom. — njen dijamantni žarek je prodrl v srce . . . »Turna, Turna, zvezda tuge« . . . Leteče obrobje oblakov je znova zastrl > brezno in pokrilo zvezdo. V tem kratkem hipu se je zganila v Losovem spominu s strašno jasnostjo prikaznost, ki je dotlej vedno bežala od njega . . .
1
aaaa
stran 2«
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 5 junija 1^4.
Stev. 12*
Vojna je pravična, če je treba braniti z vojno obstanek naroda ali druge dobrine največje vrednosti, tako da je ono dobro, katero se brani z orožjem, vsaj toliko vredno, kakor je pa veliko zlo, katero povzroča vojna.
Čehi so z vojno dosegli maksimum, kar so želeli in potrebovali Zanje more vsaka vojna biti samo obrambena vojna, krivična od strani napadalca, pravična od njihove strani. Napadalna vojna od njihove strani bi bila vedno krivična. Razumljivo je torej, da je Švehla s svojega češkega stališča imel pred očmi samo krivično vojno in se je odločno izrazil proti nji. Sicer pa je vseeno v svojem članku tudi jasno povedal, da so mogoči slučaji, v katerih je potreba vojevati: »Kmet ne gre nikdar v vojno, razen če gre branit svojo zemljo pred napadi onih, ki ga v njegovem delu ovirajo, nikdar pa ne gre v vojno, da bi si osvojil tuje dežele.«
Pacifizem naših čovečanskih republikancev pa je popolnoma drugačen. On ne razlikuje med krivično in pravično vojno, on govori o vojni in o mi-
litarizmu sploh. Pit nas lploli m* treba
govoriti o krivični vojni, ker naš narod še nikdar ni vodil krivične vojne, razen prisiljen od tujih gospodarjev, kakor so se na primer naši predniki vojskovali v Italiji pod očetom Ra-detzkim. Krivična vojna Je pri nas sploh izključena, in kdor je pri nas pacifist in antimflitarist, on Je zoper pravično vojno. Pacifizem je treba pri-digovati Nemcem, Madžarom« Bolgarom itd., da ne bodo ogrožali svetovnega miru. G. Švehla ima popolnoma prav s svojo trditvijo, da je demokracija najboljša podlaga miru, ker široki sloji ljudstva najbolj občutijo gorje vojne. Zlasti pa, če pride do politične moči kmetski stan, ki je po svoji prirodi najbolj navezan na mir. Toda ravno ta stan ima tudi največjo potrebo, da brani mir. Če je ogrožen, pa naj bo tudi z orožjem v roki.
Kje je tukaj kakšna sorodnost s pacifizmom naših čovečanskih republikancev?!
Dr. Leopold Lenard.
Trboveljski dogodki in vlada.
— Beograd, 4. junija. (Tzv.) Za trboveljske dogodke je tudi včeraj v Beogradu vladalo največje in napeto zanimanje. V političnih krogih so razpravljali o političnem pomenu in značaju teh dogodkov ter so ih različno tolmačili. Kakor smo že včeraj javili in kar je sedaj konstatirano, skušajo gotovi krogi opozicijonalnega bloka oči-vidno zagovarjati komuniste ter se stavlja jo na stran komunistov proti nacionalistom, izjavljajoč, da so slednji te dogodke sami izzvali, da je bilo vse tako lepo pripravljeno in organizirano na korist radikalom in samostalnim demokratom. Najglasneja v tem oziru Davidovičeva »Pravda«, ki ploh fun-gira sedaj kot organ skrajne oprzicijo-nalne struje. V vseh merodajnih faktorjih se nasprotno presojalo dogodki popolnoma objektivno in trezno. Na snoč-ni seji ministrskega sveta je prišla trboveljska zadeva zopet v razpravo in
sta notranji minis-cr dr. Srskic tn državni tajnik Večeslav W11 d e r prečrtala vsa poročila. Ki jih je prejela vlada iz Ljubljane in Trbovelj. Dogodki se presojajo resno in je vlal'n cffi najstrožje postopati po zakonn o zaščiti države proti vsem Indirektnim in direktnim povzročiteljem dogodkov. Inšpektor notranjih zadev Kosla Janko \- i ć je že prispel na lice mesta v Trbovlje ter vodi preiskavo. Snoči ob 8J je po nalogu ministrskega sveta odpotoval v Trbovlje Večeslav W i 1 d e r, da sam neposredno prouči položaj ter rezultate takoj spor j M vladi, da ukrene vre potrebne odredb * p-oti krivcem. Potuje v spremstvu novinarjev.
— Beograd, 4. *uni*a. (Izv.) Za dogodke v Trbovljah in njih razvoj se zelo zanima kralj na Bledu. Kakor za-tr'ujeio. odpotuje Večeslav VVilder po preiskavi na Bled, da por.iSa kralja o dejanskem položaju.
Državljanska vojna v Albaniji.
— Beograd, 4. junija. (Tzv.) Mini* strski svet je snoči po povratku zuna* njega ministra dr. N i n č i ć a iz nje* govega volilnega okraja ponovno raz* pravi j al o dogodkih v Albaniji. Preči* tana so bila različna poročila. Dogodki v Albaniji še vedno nimajo popolnoma določene razvojne smeri in je mogoče, da je nastala državljanska vojna. Zu-nanji minister je po končani seji izja* vil vašemu dopisniku, da naša vlada želi v državnem interesu konsolidacijo in stabilizacijo Albanije kot popolno* ma neodvisne države, želi svobodno in samostojno Albanijo, s katero bi nas vezali prijateljski stiki. Z ozirom na notranje borbe v Albaniji pa je treba imeti tudi pred očmi varnost in zaščito naših meja iz ozirov na obrambo naših državnih interesov.
— Beograd, 4. junija. (Izv.) Redžet Šaja je gospodar nad Skadrom. Njego* va zmaga je po poročlih iz Skadra po* polna. Za prefekta je postavil Sule;» mana Bujlovića in za predsednika ob* čine Mehmeda Jurizo. Na periferiji mesta trajajo še borbe med muslimani in katoliki. Redžet paši so se priklju* čila še nekatera plemena. Vlada v Ti* rani je poskusila pogajanja z uporniki. Vladine ponudbe so bile odbite. Iz Val one korakajo uporniki proti vasi Lušnje. Redžet paša je postat absolutni gospodar severne Albanije, zavzel je mesti L ješ in Sv. Ivan Medovanski.
— Beograd, 4. junija. (Izv.) Mini* strski svet je na sinočnji seji razprav* 1 jal o mednarodni situaciji v Albaniji in tudi o odredbah, ki jih je dolžna vlada storiti za varnost naših meja.
KOROŠEC POSTAJA PREDRZEN.
— Beograd. 4. junija. (Tzv.) Mini* strski svet je snoči razpravljal o sploš* ni politični situaciji v zvezi z gotovo brzojavko, katero sta poslala dr. Ko* rošec in Ljuba Davidovic kralju na Bled in v kateri zahtevata, da zboruje narodna skupščina z ozirora na medna* rodni položaj, v katerem se nahaja na* ša država. Brzojavka pravi med dru* gim, da divja v Albaniji državljanska vojna, v Romuniji zavzemajo nemiri vedno večji obseg in celo v naši državi ne ponehajo spopadi. Zahtevata, da se takoj skliče skupščina, da se spora* ^umno s kraljem ukrene po parlamen* tarni in odgovorni vladi vse za varstvo T»vljenskih interesov naroda.
V političnih krogih smatrajo brzo* javko dr. Korošca za politično predrz* nost prve vrste, posebno, če se pomisli na Korošcev proglas, ki je bil objav* Ijen pred tednom dni.
Položaj v Trbovljah.
V Trbovljah popolnoma mirno. — Nadaljne aretacije.
— Trbovlje, 4. junija. (Tzv.) Vče-rajšnji pogreb je potekel brez vsakega incidenta. Ni bilo nobenih manifesta« cij. Danes ob 10. dopoldne je prispel v Trbovlje Večeslav W i 1 d e r, držav« ni podtajnik v ministrstvu notranjih zadev, v spremstvu nekaterih uradni* kov in novinarjev.
— Trbovlje, 4. junija. (Izv.) Včeraj ob 3. popoldne so bile pokopane nedeljske žrtve, ki so padle na strani napada-jočih komunistov. Teh žrtev je pet. — Najpreje so rudarji odšli na dom rudarja, ki je bila najod dalj enejša žrtev, ležeča doma na odru na Dobrni. Za tem so po poti sprejeli v sprevod še dve žrtvi. Na čelu sprevoda je korakala rudarska godba. Sprevoda se je udeležilo okoli 3.000 oseb, med njimi veliko število rudarjev, precej deklet v rdečih kostumih in telovadci telovadnega društva »Vesna« iz Zagorja. Bilo je tudi
nekaj vencev. Sprevod je po poti do pokopališča opazovalo okoli 600 oseb. Na pokopališče je bil dovoljen vstop samo sorodnikom in pri pogrebu zaposlenim. Orožništvo je zastražilo vhod ter prepovedalo sprevodu vstop. Vseh pet žrtev je bilo pokopanih v pol ure. Zagorski gasilci so pripeljali iz Zagorja krsto, da bi odpeljali ustreljenega rudarja Fakina na zagorsko pokopališče. Iz ozirov na javni red in varnost so oblasti to zabranile. Fakin je bil pokopan poleg ostalih žrtev.
— Trbovlje, 4. junija. (Izv.) Danes zjutraj je bilo aretiranih nadaljnjih 15 rudarjev komunistov, ki so se udeležili nedeljskega napada na nacijonaliste. Danes dopoldne se zaslišujejo. V celjske zapore je bilo do danes 4. t. m. od-peljanih 11 komunistov, katerim je dokazana udeležba pri napadu.
Katastrofalno neurje na Goriškem.
Na  Vipavskem  in  v Furlaniji vse uničeno.
Gorica, 4. Junija (lav.) Včeraj »Ju-traj se Je dvignila nad eelo Gorilko silna nevihta. Suh* toča Je začela okoli treh zjutraj padati ter Je uničila mlad grozdni plod po vsej vipavski dolini od Ajdovščine pa tja čez Brda v Furlanijo. Najbolj prizadeti so kraji Domberg, Rlhenbern števerjan, Cerovo In Vipofie. Ljudje pra vijo, da ne pomnijo tako katastrofalno no vihte. Uničen Jo pridelek eelo pokrajino. Uničene so vso čreinje, ki so tvorilo v teh krajih najboljši Izvozni predmet.
Naše razmerje do Francije.
— Beograd, 4. junija. (Tzv.) Mmi* strski svet je snoči obravnaval tudi poročila o politični situaciji v Franciji, osobito o sedanji vladini krizi. Poro« čila posebno povdarjajo ogorčeno ak* cij o gotovih političnih skupin, naper* jeno proti predsedniku republike, Mil* lerandu. ki je znan kot eden najboljših prijateljev naše kraljevine. Z ozirom na prijateljstvo in zavezništvo s Fran* cij o in na tesne stike med obema držaj
spremlja naša vlada s posebno pozornostjo razvoj dogodkov v Fran« cij i, ker bo mnogo odvisno, kako se bodo ustalili v bodoče naši odnosi do Francije. Dokler se v Franciji ne nor* maltzirajo politične razmere, ni mogo* če računati na oficijelni pomet NJ. Vel kralja v Parizu.
TENDENCIJOZNE VESTI O PREVRATU V ROMUNIJL
— Beograd, 4. junija. (Izv.) Zuna* nji minister dr. N i n č i Ć je po snočni seji ministrski sveta izjavil zastopnikom tiska, da so vse vesti o prevratu v Romani ji tendencijozne in izvirajo v dosego gotovih političnih ciljev.
KOMISARJI ZA ITALIJANSKE TRGOVSKE ZBORNICE.
— Trst, A. junija. (Izv) V smislu vladine odredbe namerava ministrstvo za na« rodno gospedastvo dne 8. t_ m. razpustiti pri vseh trgovskih in obrtnih zbornicah, tako tudi pri tržaški, upravne odbore in imenovati   zbornicam   posebne komisarje.
ATENTATOR NA AVSTRIJSKEGA KANCELARJA.
— Dunaj, 4. junija. (Izv.) Atentator Karel Jaworek je bil včeraj ponovno zaslišan Izjavil je, da prevzema po* polno odgovornost za atentat na sebe in da ni imel nobenega sokrivca. Policijske poizvedbe o komunistični zaroti proti zveznemu kancelarju se nadaljujejo. V Pottendorfr so dognali, da je bil Jaworek pri sodelavcih zelo nepri*
ljubljen in nesimpatičen. Ugotovljeno je bilo v Gradcu, da je Jaworek res prebival tam v gostilni »Zur ungari* schen Krone« in da se je zabaval z neko žensko. Poizvedbe, da bi bil Jawo* rek v zvezi z atentatorjem Sztaronom, ki je bil obsojen radi napada na državnega upravitelja Horthvja, niso imela pozitivnega uspeha.
VLADA DR. MARXA OSTANE NA KRMILU.
— Berlin, 4. junija. (Izv.) Snoči ob 23. je bilo uradno javljeno, da je državni predsednik Ebert potrdil kance* ^arja dr. Marxa na njegovem mestu. Vsi dosedanji ministri ostanejo na svojih mestih.
STANJE AVSTRIJSKEGA ZVEZNEGA KANCELARJA.
— Dunaj, 4. junija. (Izv.) Stanje zveznega kancelarja dr. Seipla je traj* no zadovoljivo. Noč je dobro prespal. Od zdravnikov ob 7.30 danes zjutraj izdani bulletin veli: Zvezni kancelar je noč dobro prebil. Jutranja temperatura 37.3, puls 100, respiracija 28. Subjektiv* no in objektivno stanje zadovoljivo,
KONFE^FNCA MALE ANTANTE.
—Dunaj, 4. junija. (Izv.) Diploma-tični krogi zatrjujeio, da se konferenca Male antante ne bo vršila dne 10. julija v Pragi, marveč v Ženevi po končanem zborovanju sveta Društva narodov.
Zadnja pot trboveljskih žrtev
JUGOSLOVENSKI NAROD SE KLANJA PADLIM ZA NACIJO. — VELIČASTEN ŽALNI SPREVOD. — SLOVO OD
ŽRTEV BRATOMORNE ROKE.
Pred Narodni dom so včeraj Ves dan romale množice narodno čutečega ljudstva, izkazajoč zadnjo čast žrtvam komunističnega besa. Zelo živahen in mnogoštevilen je bil poset popoldne pred pogrebom. Računajo približno, da je bilo posetnikov okoli 10.000. V velikem številu je prihajal narod iz Notranjske, kjer je bil Stanko Žnideršič povsod priljubljen in spoštovan. Poleg Notranjske pa so prišli zastopniki Orjune in Sokola iz vseh delov Slove* nije se poklonit manom treh junakov.
Veliki katafalk se je popoldne spre« menil v gomilo cvetja, rož in vencev. Žrtve so bile v belih krstah, pokrite z belo kopreno; na krste so bili položeni orjunaški prapori. Ob katafalku so tvorili častno stražo po dva Orjunaša s karabinkami, po dva Sokola s sabljami in po en član akademskih društev »Jadran« in »Triglav«.
Ob krstah so bili razpoloženi venci, nekateri zelo krasni in z lepimi napisi. Bilo je vencev vsega skupaj nad 80; poklonile so jih korporacije in privat* niki.
Vse Orjune v Sloveniji so poklonile trboveljskim žrtvam vence z napisi: »Padlim žrtvami Trboveljskim žrtvam!« Krasen venec so poklonile po vojvodi Trirunoviću*Birčaninu Šumadijske Or* june z napisom: »Prvoj junačkoj bratci! Žrtvama za NacijuU Direktorij Orjune v Splitu je poklonil velik venec s črnim trakom in zlatim napisom: »Za Naciju! Orjuna!« Narodna Odbrana v Beogra* du venec: »Borcima za Naciju!« Več vencev so poklonila tudi sokolska društva, tako Sokol v Šiški Žarku Boltav* zarju. Sokol na Bledu Stanku Žnider* šiču. Med venci je bilo tudi mnogo darovanih od privatnih oseb. Pozornost je vzbujal venec, ki ga je poklonila naša odlična angleška prijateljica miss C o p* p e 1 a n d. Krasen venec je položil kon* zul dr. Ivan S h ve g c L Na traku je bil napis: »Svojemu junaškemu upravitelju Žnideršiču.« Šišenski fantje pa so polo* žili ns grob svojemu članu — trnjev venec, neodrešeni bratje venec z napisom: »Narodnim žrtvam.« Venec je položil tudi S. K. Primorje.
Venec »Jugoslovenskega sokolskega saveza« je imel napis: »Žrtvam narodne in državne ideje — Jugoslovensko So-kolstvo.tr Dobrovoljci so potrdili svojo zvestobo do padlih žrtev z vencem: »Savez dobrovoljcev. — Z Vami v borbi tn smrti?«
Orjuna v Planini, kjer je bil Stanko ŽnideršiČ posebno priljubljen in je tudi mnogo deloval, je poklonila žrtvam trn levo krono s napisom: »Borcem r?a slobodo.« Orjuna ▼ Trbovljah venec z napisom: »Našim borcem?« Krasen, priprost venec je položila Orjuna Vič. Venec je bil spleten iz trnja, po sredi prepleten s cvetkami v nacijonalnih barvah in ovit v črni flor.
Na grob Stanka Žnideršiča so poklo* nfli venec tudi oficirji in podoficirji avijatiki ljubljanske eskadrile, kje je Stanko del j časa po polomu kot avijatik služboval.
★ ★ ★
Narodni dom je že večkrat hranil na mrtvaškem odru krste slavnih mož, narodnih mučenikov in narodnih žrtev. Tako sijajne manifestacije narodnim žrtvam Ljubljana že kmalu ni videla. Goste množice so se začele zbirati v
najlepšem redu v polkrogu okoli Na« rodnega doma. Ob levi strani so zavzeli mesto Sokoli s starešinstvom in zasta* vami. Za tem so se vrScili Orjunaši v kroju. Na desni strani so se razvrstila razna kulturna in politična društva, oziroma ostale organizacije, v velikem šte* vilu naše narodno ženstvo. V sredi so zavzeli mesto zastopniki civilnih in vo» jaških oblasti ter drugi odličniki.
Okoli 17.30 so se zaprla vrata Na« rodnega doma. Nastala je povsod grob* na tišina. Začulo se je ihtenje. Zabili so krste. Vrata Narodnega doma so se zopet odprla. Duhovščina je opravila cerkveno opravilo. Dvignili so krste ter jih položili na tri gala-vozove. Vsako krsto so spremljali po trije Orjunaši s karabinkami, trije Sokoli s potegnjenimi sabljami in trije vojaki*naredniki taki* sto s potegnjenimi sabljami. Godba dravske divizije pod vodstvom dr j a. Čerina je intonirala žalostinko. Na stop* njišče Narodnega doma je nato stopil pisatelj Vladimir Levstik. Zavla* dala je grobna tišina.
Govor Vladimirja Levstika.
V imenu slovenskih književnikov, v imenu organizacije jugoslovenskih na* cijonalistov se je Vladimir Levstik po* slovil od žrtev v prekrasnih, v srce se* gajočih besedah. Z gromkim glasom, posebno povdarjajoč značilnejše odstavke svojega govora je izvajal:
JUNAKI! Tiho in ponosno ležite pred nami kot prvi iz vrst slovenskih Orjun, ki ste sprejeli zakrament viteške smrti v obrambi naših praporov, za slavo in srečo Nacije, za zmago naše neumrljive Ideje.
Sveta so vaša mučeniška trupla, svete so vaše duše, ki zdaj plamene nad nami v sijaju vesoljne Luči, svet in svetal nam je vaš spomin. Zakaj boj, ki ga bijemo jugoslovenski nacU jonalisti, je boj Duha proti podli mate* riji, boj za rast in harmonijo proti močem razkroja, boj za zdravje proti nemoči, boj za svobodo in srečo proti robstvu in zlu. Barve naših praporov in žarki naših idealov odsevajo voljo, ki jo je večni Stvarnik vdehnil človeškim srcem kot prvobitno strast življe* nja, kot svoj neizpremenjeni zakon, po katerem se rodi in kateremu služi sleherna živa stvar. Njemu so dragi naši cilji, njemu so dragi vsi, ki se žrtvujejo zanje; njemu nad vsemi dragi ste vi. Vaša telesa bodo spala v težki zemlji tega nezdramnega naroda, vaše silne duše pa bodo sanjale tik ob srcu najvišjega Gospoda in čelnika bojnih trum, dokler vas ne pozove na poslednji zbor. na zbor in na večno poveličanje vseh, ki so se prav borili!
Umrli ste za Nacijo, umrli ste za jugoslovensko stvar. Toda tvoja kri, brat Stanko, ni napojila neodrešene zemlje tvojih očetov; tvoja, brat Fran* ce, ni ne zaznamovala ne širila naših pretesnih meišt; tvoja, brat Žarko, se ni razlila v hotenem in dobrodošlem boju z rojenimi sovragi Nacije in vna-njimi nenavidniki države, ki nam je poroštvo Njenega življenja. Vaša smrt je biia delo zavratnerfa Kajna; pali ste od roke svojih lastnih poblaznelih rojakov, od roke brezvestno zapeljanih delavcev, v strahopetni, mrzlo priprav* ljeni zasedi, s smrtjo poplačani za živ*
ljenje, ki ste jim ga hoteli dati, za ljubezen, katero ste jim prinašali, za brezskrbno zaupanje, ki ste jim ga izkazali...
Stanko, Žarko, Franc«! Vaš grob bo naša neporušna priča, da ljubimo, sami trpeči in zatajeni, poslednjega izmed trpinov kakor samega sebe ter smo pripravljeni, boriti se za njegovo pravico, tudi ako mu nejeverno srce ne da, da bi postal nas br&t: vaš grob pa bo tudi pomnik naše prisege, da bomo brez strahu in brez usmiljenja pregazili vse, kar nam hoče ubraniti, da bi odre* šili jugoslovenskega človeka v imenu Jugoslovenske Nacije, ki je naša edina možna in dostojna pot v vsečloveško bratstvo izmirjenih, enakopravnih in enakovrednih, duhovno in gmotno svobodnih nacij tega sveta!
Vaša kri, o bratje, vpije do neba! Kakor ogenj žge na srcu vaša kri. Vaša kri je naša kri in vaša osveta je naša osveta! Vaša imena, ubiti bratje, bomo čuvali kot najsvetejša gesla, v katerih je izražena naša misel vsa; dediči vaše ljubezni in vaSega rjneva. bomo pisali ta imena z dobroto v življenje dobrih, s smrtjo na čela zlih, z zmagami v zgo» dovinol
Čujte nas, mile duše teh vitezov in mučenikov! Čujte nas in znajte, da bomo umeli hoditi vašo pot. Vaša vera bo opravičena, vaše upanje bo izpoh njeno, vaša ljubezen bo nagrajena. Umeli bomo živeti za Nacijo, umeli bomo zanjo umreti, kakor ste umirali vi, s svincem v prsih, z očmi, unrtimi v bojni barjak, hlipaje s krvavimi ustnicami presveto ime Ideje ...
Junaci, zdravo!
Žalni sprevod.
Združeni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Zorka P r c 1 n v c a je po končanem govoru Vladimirja Levstika zapel Pavčičevo »Nagrobnico junakom c. Nato se je začel pomikati izpred Narodnega doma žalni sprevod. Na Čelu sprevoda je jahala sokolska konjenica s standardo. Za tem je stopalo starešinstvo JSS s starosto Fn-gelbertom Ganglom na čelu m načelnikom Ambrožičem. Vili so se sokolski praporji 19 po številu, prvi Saveza in za tem 18 sokolskih društev. Za praporji je strumno korakala sokolska vojska, 600 po številu. Zastopana so bila sokolska društva vsa tri ljubljanska, Šiška, Vrhnika, Ribnica. Zagorje, Kranj, Borovnica, Radovljica, Trbovlje, Tržič, Brežice, Maribor z župnim zastopstvom, Skofjaloka. Jesenice, Koroška Bela, celjska župa, Logatec in Cerknica. Sokolstvu je sledil sokolski naraščaj in za tem člani »Saveza dobrovoljcevc, ki so se borili na solunski in dobruški fronti. Na čelu dobrovoljcev je stopal predsednik Saveza Peric s tajnikom Josipom Zupančičem, njima ob strani star borec kralja Petra Osvoboditelja Aleksander Toman. Za 11 prapori Orjune so korakali v dveh četah po 40 mož Orjunaši v kroju. Njim je sledila dolga vrsta Orjunašev v civilu. Za žalnim križem, ki ga je nesel vojak in žalno zastavo je korakal vojaški oddelek z godbo Dravske divizije. Za tem oddelkom je stopalo Številno narodno Ženstvo, med njimi članice Kola jugoslo-venskih sester. Klub Primork in »Spi. slov. žensko društvo«, za temi Sentpe-terska Ciril Metodova podružnica, akademska društva »Jadran«. »Triglav* in »Slovenski Jug« korporativno, dijaško društvo »Preporod«, trgovsko akademsko društvo »Zora« in društvo »Soča«. Združena pevska društva so korakala pod štirimi zastavami.
Članice Orjune in narodno ženstvo je nosilo okoli 52 krasnih vencev. Za nosilci vojaškega in sokolskih vencev je nosil barjaktar Orjune na Rakeku Josip Kukec, ki je bil v Trbovljah ranjen v levo roko, na desni roki blazino s tremi orjunaskimi odlikovanji pokojnikov. Po vseh ulicah, koder se je pomikal sprevod, je tvorilo Številna občinstvo gost špalir od Dunaiske ceste po Sodnijski. Komcnskega. Vidov-danski do Martinove ceste. V prvem vozu so peljali krsto Žarka Boltav-zarja, katero so spremljali starši, bratje, sestre, sorodniki in znanci. Drugi voz je vozil truplo Stanka Žnider-Š i Č a. Tudi temu vozu so sledili mati, brata, sestra in sorodniki. Na tretjem vozu so peljali truplo Franceta § 1 a j p a h a. Za mrtvaškimi vozovi Je stopal veliki čelnik vseh Orjun vojvoda Ilija Trifunovič-Birčanln z oblastnim odborom Orjune pod vodstvom predsednika ing. Kranjca. NJim je sledil celokupni oficirski zbor ljubljanske garnizije z generalom Živko-vičem na Čelu, kar je vzbujalo največjo pozornost, ker so s tem naši oficirji javno dokumentirali svoje nacij? nalno prepričanje. V velikem številu « bile zastopane civilne oblasti in ko poracije. Med drug:m smo opazili vc^ kega župana dr. Sporna, bivša v lika župana dr. B a 11 i č a in dr. L u kana, češkoslov. gen. konzula dr. B t n e š a , magistratnega ravnatelja dr. Zamika, poštnega ravnatelja dr. Debeljaka, delegata ministrstva financ dr. Karla Š a v n i k a, uprav. Narodnega gledališča Mateja   H u b a d a,
štev. 128
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 5 junija 1924.
Suan S.
predsednika »Jugoslov. Matice« dr. VL Ravniharja, predsednika »Ljublj. kreditne banke« dr. Karla T r i 11 e r j a, bivšega konzula graščaka dr. Shwegla. častno je bila zastopana reprezentanca oblastnih organizacij demokratske stranke v Ljubljani in v Mariboru. Na čelu te reprezentance sta bila dr. Gregor Žerjav, dr. Fran L i pol d, za njim bivši minister dr. Kukovec, dr. Koderman in dr. Boštjančič iz Maribora. Za ljubljansko predsedstvo pa so bili dr. Puc, kranjski župan Ciril Pire, univ. prof. dr. P1 e m e 1 j in ravnatelj Jelene. Demokratski klub v občinskem svetu so zastopali gg. Josip Turk, Likozar in dr. Tomi n š e k. »Samostojno kmetijsko stranko« je zastopal poslanec Ivan P u c e 1 j.
Za tem je sledila velika vrsta ostalega občinstva in zastopnikov raznih kulturnih društev, političnih in gospodarskih korporacij.
Pred gledališčem je fanfara gled. orkestra pod vodstvom kapelnika Ma-t jaši ča ves čas, ko se je mrtvaški sprevod pomikal mimo gledališča, svirala turobno, ginljivo žalostinko.
Na pokopališča«
Sprevod se je počasi pomikal proti pokopališču. Vso pot od Martinove ceste dalje so stale goste skupine preprostih ljudi, ki so mirno in spoštljivo zrli na sprevod. Na pokopališču se je začela zbirati pred odprtimi tremi grobovi mnogoštevilna množica. Vladal je najlepši red. Grobovi so izkopani na novi parceli v vrsti št 62 na desni strani od vhoda pokopališča. Solnce se je že nagibalo k zatonu, ko je Sokolstvo prvo prikorakalo do pokopališča ter se razvrstilo v špalir. Sprevod s krstami še ni bil viden na ljubljanskem polju in so se še vedno vsipali proti pokopališču goste ljudske množice. Ob grobovih so se razvrstile zastave. Sokoli z Orjuna-Ši so napravili okoli grobov kordon. Za kordonom se je zbrala tisoč in tisočgla-va množica. Bil je pretresljiv prizor, ko so grobarji prinesli prvo krsto Žarka Boltavzarja ter jo položili v desni grob. Na sredo so položili krsto Stanka Žni-deršiČa in na levo krsto Franceta Šlaj-paha. Zavladala je na grobišču globoka tišina, ko so začeli duhovniki frančiškani opravljati pogrebne molitve.
Po končanih molitvah je stopil pred gomile predsednik oblastnega odbora ing. K r a n j c ter se je v terrrperament-nem govoru poslovil od svojih v borbi za nacijo padlih tovarišev, izvajajoč:
Podana mi je težka naloga, da moram ravno jaz izpregovoriti v slovo vitezom, ki so se borili ob moji strani. Stanko, ti prvi med junaki, kako težko mi je, ko se moram posloviti od tebe za vedno. Bil si prvi, kjer je bila nevarnost največja in brez oklevanja si sledil mojemu pozivu, ko sem te pozval s seboj, S svojim lastnim telesom si zaščiti mene in krogi j a, ki je bila namenjena meni, je podrla Tebe. Ko si umiral, nI hotela Tvoja duša iz telesa, ker si čutil, da še nismo dosegli onega, kar hočemo. Slednjič si izdihnil v naročju svoje neveste. — In Ti, brat Šlajpah, kdo Ti bo dal nazaj materi Tvoji, kdo Te bo dal ženi, ki strta plače ob Tvo- ! jem grobu. Umrl si za vzvišeno idejo, ] Id Ti Je bila svete j ša od najdražje stvar1 na svetu. — A Ti, Žarko! Kako so prekipevale Tvoje mlade čiste sile domovinske ljubezni. Pustil si vse svoje mladostne nade, padel si, a preden si umrl, si poljubO svojo zastavo. — Narode, ali boš znal ceniti vse to. Ali veš, kaj se pravi umreti mlad in žrtvovati se za veliko idejo. Ali veš. kaj se to pravi, če mlad nacijonalist pusti vse in poljublja umirajoč zastavo? Gorje, če ne bo ta nedolžno prelita kri maščevana! Gorje, če iz tega dragocenega semena ne vzklije taka Jugoslavija, kakršno so gledali naši junaki, ko so umirali! Stanko, Šla j pa h. Žarko! Prisegam Vam, da bo vaša smrt maščevana!
Za tem je govoril v slovo padlim iunakom in bratom veliki vojvoda Ilja Trifunovič-Birčanin, ki je med drugim povdarjal, da so se v naši državi našli ljudje, žejni slovenske krvi. Razni temni elementi, ki nam hočejo biti bratje, rovari jo in hujskajo proti tako težko priborjeni svobodi in proti naši JugslavijI, zgrajeni na tolikih človeških kosten. Naša svoboda je napo-jena s krvjo vseh tistih junakov, ki so morali umreti za osvobojeni e. Vi bratje, mirno Idite v carstvo smrti, kajti tam najdete armado tovarišev, ki so se borili za veličastno Idejo jugosloven-stva. Mirno spite in vedite, da jaz kot načelnik vseh Orjun v državi ne bom preje miroval, da bodete maščevani.
Sokolska popotnica padlim bratom«
V imenu jugoslovenskega Sokol-stva se je poslovil starosta Saveza En-gelbert Gangl v pesniško navdahnjenih, vznesenih besedah:
Brat Šlajpah, ki si bil tudi član starešinstva JSS, brat Žnidaršič iz blejskega in brat Boltavzar iz šišenskega sokolskega društva — dospeli ste v objem ljubljene domače zemlje, ki ste jo za slovo od mladega, kipeče-
ga življenja pokropui in blagoslovih z lastno krvjo!
Ta vaša kri je privrela iz keliha svetosti domovinske ljubezni, ki je bil postavljen v vaša srca in ki ie bil obdali z žarečim ognjem te ljubezni. V srcu živega človeka ni bilo in ne more biti lepšega oltarja! in ko je bila izto-čena zadnja kaplja srčne krvi, je prenehalo vaše časovno življenje, da se v istem trenutku prelije in pretopi v večnost, ki bo z bolestjo in ponosom izročala in hranila vaša imena iz roda v rod po vsej naši zemlji — daleč tja na vse strani, koder še danes plahutajo črna krila trpljenja in robstva!
Niste padli, bratje, v odkritem boju s sovražnikom, ki bi meril svoje moči z vašimi iz oči v jči — ne: v nasilju zahrbtnega razbojnika je usahnil vir vašega življenja, stremečega K sokolskim idealom pravde, resnice in svobode!
Ne preklinjam roke, ki je izprožila strel, saj je bila ta roka le slepo orodje v službi onih podlih, prodanih in zavrženih duš, ki mečejo v živa srca strup blaznega sovraštva do rodnega brata in ki s svojim izdajalskim delom izpodjedajo zdrave korenine komaj ustvarjenega našega svobodnega državnega življenja!
Na te duše pada kletev nas vseh, ki smo ob vašem grobu navzoči in ki z duhom prisostvujejo tej žalni svečanosti, pada kot ogromna pega v eno samo bolečino zlite in strnjene obsodbe narodove ogorčene in razjarjene nevolje, v katere vihar in besnost kriče" vaša onemela usta: Maščujte nas!
Da! Osvetili vas bomo! Osvetili vas bomo z nikoli mirujočim, vekomaj živim sokolskim delom, ko bomo prenašali v življenje vsega našega naroda, v njem živo ohranjali, poglabljali in utrjali ideje, ki ste v nje izpričevanju zanjo padli, idejo, ki nam je na Vidov dan, 1. 1919. ustvarila edinstveno jugo-slovensko Sokolstvo, idejo narodnega in državnega edinstva!
Tej ideji smo po vašem zgledu, bratje, pripravljeni žrtvovati vse, a predvsem hočemo, da okuženi deli našega naroda ozdravijo, da se naša njiva očisti plevela, da bomo vsi, kar nas je iste krvi in istega jezika, združeni v delu za moč, veličino in slavo svoje domovine!
Ali vidite, bratje, kako je začel kipeti iz te gomile studenec žive vode, kako mrtvi bodre živeče, kako napoj iz njega hrabri omahujočega. kako se razpalja v nas vseh sveta vera v nesmrtnost vsega, kar je veliko in plemenito, kar je vredno žrtev, ker iz smrti vre novo,   okrepljeno življenje!
Vidite li troje plamenov, ki si jej o iz treh mrtvih src? Prvi plamen velja vam, živi bratje! Značajno hotenje naše volje, ki ne pozna svojega dobička, ampak ki izčrpava sebe, da koristi narodu in domovini!
Drugi plamen sveti vam, sestre! Krepost življenja, ki se naj od vas širi po vsej zemlji v obsevu lepote in požrtvovalnosti!
Tretji plamen žari tebi. naš naraščaj in naša deca! Ti prihajaš in stopaš na naša mesta, in glej, da vsak iz tvojega števila izpopolni in nadomesti vrzel, ki jo je zasekala smrt v naše v j ste s to gomilo! T\ glej, da z lastnim delom in življenjem privabiš pod naše zastave vse one. ki danes še stoje v sovraštvu ali neumevanju izven našega kroga! Ti glej, da zraste iz tebe novo pokolenje mož in žena, ki bodo domovini v ponos, čast in srečo!
Nad vami pa. umrli bratje, ki str nam bili zvesti do zadnjega diha. se sklanjajo sokolski prapori v počašče-nje vašega imena in spomina, a jaz, ki sem le slaboten glasnik razboljenih in vznesenih sokolskih src vam kličem v ta tihi dom na sredi Ljubljanskega polja zadnji iskreni, bratski školski pozdrav: Zdravo!
★  ★ ★
Dr. Turk se je poslovil od padlih žrtev v imenu Saveza jugoslovenskih dobrovoljcev, pridružujoč se prisegi po maščevanju. Tisti, ki niso nikdar delovali pri osvobojenju naroda in ki sedaj nastopajo kot navadni poulični demagogi, se moraj iztrebiti iz naroda!
Govorila sta še zastopnik napred. akadem. mladine in predsednik zagrebške Orjune Borislav A n g j e 11 n o v i c\ rekoč med drugim: Bračo, ne plačimo! Na grobovima junaka ne plače se! Ju- j naci, naše geslo je:   pob eda ali smrt, ! osveta ali smrt Klonite barjaci u po- j zdrav palim junacima! A ti, akciona: \ Mirno! Pozdrav na desno! Osveta je j naša, pokojnicima večna slava! Sokolski in orjunaški prapori so se poklonili nad grobovi padlih junakov. S tem so se končale pogrebne svečanosti. Solnce je že z davno zatonilo za gore in mrak je zavil zemljo. Množica se je jela razhajati; slišati je bilo samo ihtenje sorodnikov, prijateljev in tovarišev. Ideja, za katero so padle žrtve, je dobila na tisoče novih spoznavaleev in apostolov!
Podpirajte obupane slepe in darujte »Podpornemu društvu slepili«.
Politične vesti
— Uslužbenci ljubUanskega mestnega magistrata kot hujskači v Trbovljah. Kakor nam poročajo, je bil med tistimi, ki so v zadnjem času prihajali v Trbovlje »organizirat«, v resnici pa hujskat in ščuvat ondotno delavstvo, tudi neki nameščenec mest dohodarstv. urada. Ta mož je bil baje v Trbovljah tudi preteklo nedeljo. Ne vemo, koliko resnice je na tej stvari, zahtevamo pa. da Župan takoj uvede preiskavo in dožene, ako je res ta uslužbenec posredno ali neposredno udeležen na dogodkih, ki so se odigrali preteklo nedeljo v Trbovljah. Vsekakor je čudno, kaj so imeli v zadnjih mesecih ljubljanski mestni uslužbenci toliko nujnih poslov v Trbovljah, da so se tjakaj vozili ne samo ob nedeljah in praznikih, marveč, kakor se zatrjuje, celo ob delavnikih. Dobro bi bilo, da bi se ta zagonetka pojasnila. Vsekakor pa je zabe-ležbe vredno, da mestna občina ljubljanska plačuje posamne svoje uslužbence za to, da hodijo — recimo — ob svojem prostem času rovartt v Trbovlje, Zagorje in Hrastnik proti obstoječemu družabnemu redu in proti državi Saj pravimo: gad je gnezno je ljubljanski magistrat, čas bi že bil, da se končno razžene ta gadja zalega.
=== Bolgarski volilni zakon. V nedeljo so se po bolgarskih mestih vršile občinske volitve v mestne zastope. Za vlado je bilo oddanih 10.399 glasov, d očim je opozicija zbrala 18.039 glasov. Vendar pripade vladi po novem volilnem zakonu 31 mandatov, opoziciji pa samo 29.
= Zunanji minister odpotuje na Bled. Z ozirom na kritičen mednarodni položaj ,z!asti z ozirom na dogodke v Albanijo odpotuje zunanji minister dr. NinČič danes ali jutri na Bled, da poroča kralju o vseh dogodkih.
= Sestava ministrskega kolegija. V svrho sporazumnega vodstva politike koalicijske vlade je sestavljen ministrski kolegij, v katerega so bili odposlani: 2 samostojna demokrata Sve-tozar Pribičevičin dr. Grizogo-n o ter 3 radikali Krsta Miletič, SI. Miletićin Uzunovlč.
= Beogradski tisk in trboveljski dogodki. Beogradski listi so sedaj začeli na podlagi poročil iz Trbovelj, Ljubljane in Zagreba v uvodnikih raz-motrivati važnost trboveljskih dogodkov: »Beogradske Novosti« in »Reč« priobčujeta poročilo iz Ljubljane, ki opisuje veliko vznemirjenje v Sloveniji ter zahtevata, da vlada nastopi proti antidržavnim elementom in naj notranje ministrstvo takoj razpusti klerikal-no-komunističnl občinski svet v Ljubljani. Listi tudi javljajo, da je bi! komunistični občinski svetovalec Žorga pred dvema dnevoma v Trbovljah, kjer je hujskal ljudstvo. »Novosti« opozarjajo tudi na govor podžupana dr. Stanovnika, v katerem je hujskal proti kralju, državi in Srbom. Ta govor je bil v nedeljo 25. maja v Unlonu.
= Angleški nasvet HRSS. V znanem političnem tedniku »Near east«, ki izhaja v Londonu, čitamo sledeči nasvet HRSS: »Ako zadržujejo Radića osebni razlogi, da se ne vrača v kraljevino, tedaj bi morala njegova stranka izbrati novega voditelja, da z opozicijo-nalnimi strankami razpravlja o vprašanju revizije ustave.« Prav umesten nasvet.
= Brez vojnega brodovja! V zagrebškem »Pokretu« objavlja glavni tajnik »Jadranske Straže« g. Alfirevič članek o naši mornarici, v katerem dokazuje, da puščamo jadransko obal popolnoma nepripravljeno in neoboroženo. V Članku spominja na velike besede ame-rikanskega pacisista in pobornika za napredek civilizacije, Teodorja Rooseve!-ta, ki je že pred desetletji napisal pomemben stavek: Samo vojaška moč civiliziranega naroda lahko zavaruje mir na svetu! Alfirevič dokazuje v članku, kako smo edini pomorski narod na svetu, ki drži roke križem in lahkomiselno ne misli na svojo obrambo!
Prosveta.
toar Narodnega gtedx?!sSča t Ljubljani«
DRAMA.
Začetek ob 8. url
Sreda, 4. junija: Cesar In Kleopatra Red B četrtek, s. junija: Ana Karenlna Rad C Petek. «. junija:  Izgubljene duše Red A Sobota, 7. junija: Ana Karenlna Rad D Nedelja. 8. junija: Dom. laven. Ponedeljek, ». junija:  PmglATka. Izven Torek. 10. junija: Zaprto.
OPERA. ZsBetsk ob pol 8. url vveeer.
Sreda, 4. Junija: Manon Lescaut Rad D četrtek, I. junija: Carjeva nevesta Rad S Petek, 6. Junija: Zaprto. (General, vaja.) Sobota,  7. Junija:    Telovadna akademija Sokola L
Nedelja, S. junija:   Prodana nevesta, popoldanska predstava ob 4. Isven.
Ponedeljek, 9. junija: Pikova dama. premijera. Isven.
★   ★ ★ — Operna predstava za bhmance, —
Uprava Narodnega gledališča   priredi na
binkoštno nedeljo popoldne ob 16.
predstavo« pri kateri se poje opera »Prodana nevesta«. Predstava je mišljena kot U u dok a predstava pri znižanih opernih cenah. Predor oda Ja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni.
— Studija o Ivu VoJnovIĆu. Naš posneti književni kritičar g Arsen Wenzeli-dee trna da dade u štampu svoj novi rad
0 pjesniku tuge i spasenja, ogled o književnom radu Iva VoJnovića. To Je opširna studija u (šestnaest tabaka oktav formata). Cijena is (osamnaest) dinara. Ova znatno snižena eijena važi samo za one koji Je pošalju odmah, prije nego knjiga lsagje. Pretplata se šalje poštanskom uputnicom na adresu g. Leon Pinto, ban-kovni prokurista, Sarajevo, Strossmave-rova ul. 12. Upozorujemo sve svoje prijatelje, osobito srednjoškolsku omladina, da Sto vedom pretplatom omoguće izdanje ove vrlo korisne i cjelovite studije o Ivu Voj-noviču.
— Ogled umetnostnih spomenikov. —
UmetiKsstrjo-zgodovinsko dru S tvo v Ljubljani priredi v nedeljo dne 15. junija izlet na Jezersko. Preddvor, Mače in Breg. Udeležene! se zbero ob 6.45 zjutraj na Gospo-svetski cesti pred KoJizeJem. Prispevek znaša za osebo din 30. s čimer je plačan prevoz iz Ljubljane na Jezersko in nazaj. Pismene prijave sprejema um etnos tno-zzo-dovinsko društvo (Ljubljana, univerza) najpozneje do torka 10. junija.
— -f Franjo Horvat - Kil. V zagrebški bolnici je umrl na pljučni bolezni znani hrvatski beletrist Franjo Horvat»Kiš. Pokoj* nik je bil tajnik hrvatske medicinske fakultete v Zaffrebu. Rodil se je leta 1878. v Lohoru v Hrvaškem Zagorju. Učiteljišče je dovršil v Osijeku. Nato je služboval po vsseh Hrvatskega Zagorja in v Karlovcu. Končno so ga namestili v medicinskem de* kana tu zagrebške univerze. Pokojnik je izredno ljubil svojo domovino in njej poklonil skoro vse svoje novele. Izdal je štiri knjige »Ženici« (190n, »Zašto?« (1908), »Vidjeno
1 nevidjeno« (impresije) in svoje najboljSe delo. potopise iz Tstre »Istarski putevf«. Raz ven tega je napisal veliko število div* nih novel, ki so raztresene po raznih hrvat* kih revijah.
Ure, zlatnino, srebrnino
kupite po znižanih cenah pri
v
Ed. Skopek, 3405
Mastni trg 8
--Postrežba točna in solidna--
Glasbeni vestnik.
— Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek ob 18. odborova seja. ob 20. pevska vaja za tiste, ki so se javili za izlet v Srem-ske Karlovce.
— Koncert šentjakobskega pevskega zbora In orkestra se vrSi dne 6. junija ob $4$. zvečer v Filharmonlčni dvorani. Izvajale se bodo tudi novejše skladbe n. p. E. Adamič. Serenada. I. Pavčlč: Dekle med rožami. E. Adamič: Dekle prinesi vode itd. Vstopnice so v predprodajl v šentjakobski knjižnici od 5.—8. zvečer.
— Orkestralnega društva Glasbene Matice občni zbor se vrši v sredo dne 11. tm. ob 20. zvečer v Glasbeni Matici. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, sprememba poslovnika, volitve in slučajnosti.
— Glasbena Čitalnica Ima redni občni zbor v petek, dne 1$. tm. ob 20. zvečer v Glasbeni Matici z običajnim dnevnim redom.
— Filharmonične družbe v LJubljani občni zbor se vrši v ponedeljek, dne 16. junija ob 20. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Dnevni red: Otvoritev po predsedniku, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, razgovor o bodočem društvenem delovanju in slučajnosti.
OBleke
O B f) O K e
OfflBk     MESTNI TRO 5 . 0ERNATOVIC
Julijska krajina.
— Blnkoštna veselica v Pestojnaki Jami se vrši kakor običajno, v nedeljo 8. tm. Nad pol milijona sveč bo razsvetljevalo čarobne podjemeljske prostore, razne godbe bodo svirale, preskrbljeno je sa najras-novrstnejše zabave. Prvič bode neastopil ▼ podzemeljski koncertni dvorani moSki sbor z zelo zanimivim pevskim vz po redom. Veselica se vrši pri vsakem vremenu.
Soknlsfvo.
— Sokol I. pevci. Vse f o? pode pev-ea, ki so ae prijazno odzvali našemu vabilu In so voljni sodelovati pri sla vnos ti h na Taboru, opozarjamo, da Je danes v sredo zvečer ob 8. prva skupna vaja v dvorani Glasbene Matica. Prosimo za kar največjo udeležbo. Prinesite note s seboj. Zdravo! Slavnostni odbor Sokola L
Ljubljanski oblastni odbor Rdfi&ns križa SHS v LJubljani.
Po likvidaciji slovenskega R. K. se Je pred dvema mesecema ustanovil tudi v Ljubljani oblastni odbor enotnega društva Rdečega križa sa celo kraljevina
Ker Je ta humanitarna ustanova tolike važnosti In tako ogromnega delokroga na polju človekoljubnega delovanja, naj slede ls njegovih pravil one točke, ki določajo smer in glavno delo Rdečega križa. Član t. pravi: Naloga. R- K. je:
1. ) da pripravlja ln v svojih ustanovah drži pripravljena vsa sredstva, ki so potrebna za Izvrševanje svojih nalog.
2. da ustanavlja in Izdržavlja sanitetska in humane ustanove za svoje ralzlčne w*-trebe ln pripravlja potrebno o«»obje za delovanje v njih v svojih strokovnih šoUh ln kurzlh;
S.) da samostojno in s sodelovanjem državnih in samoupravnih oblasti, kakor tudi drugih privatnih drufetev
a) podpira vojne sirote, invalide m vojne bolnike, vodi borbo proti akutnim, kroničnim in nalezljivim boleznim in alkoholizmu, podpira zažčito porodnic, dolončkov in male de«ce. vzgaja zdrav naraščaj;
b) deluje za izboljšanje narodnega zdravja s povečanjem materijalne higijenske kulture in s higijenskim p ro* t e*"-rvanjem ;
c) izkazuje narodno prvo moč v slučaju velikih narodnih nesreč" ln v splošnih potrebah, kakor so potresi, povodnjL, požar*, lakota, Itd.
4. ) da pomaga v borbi proti nevam1.«. nalezljivim boleznim v drugih državah in izkazuje pomoč v slučajih elementarnih nesreč:
5. ) da snuje organizacijo Pomladka Rdečega križa:
6. ) da vrši koncentracije dela društev, državnih in samoupravnih oblasti ■ podobnimi cilj! ln delokrogi.
Po točki 5. si Je stavilo društvo Rdečega križa za cilj snovanje Organizacij Pomladka Rdečega križa. Kot so člani Rdečega križa odrasli obojega spola, ao člaai Pomladka učeča se mladina ljudskih, meščanskih ln srednjih Sol. Geslo Podmladka se glasi: »Služimo In koristimo dnevno s vsaj enim dobrim delom pomoči potrebnem« bližnjemu, borimo se za občno zdravje hi delujemo za srečo vesoljne mladine«.
0 prevedbi pri bivši Jufni železnici.
Zveza Jugoslov. železničarjev je nam poslala dopis, iz katerega posnemamo:
Finančni zakon, s katerim Je dobC rimski sporazum o Južni železnic! zakonsko odobritev ln minister za promet pooblastilo, naj v roku 3 mesecev prevede osob-Je blvSe Južne železnice na novi sakon o državnem prometnem osobju, je narodna skupščina sprejela dne 30. marca.
Brzojavno obvestilo o Imenovanju komisije za prevajanje osobja Je dobila direkcija Ljubljana dne 19. aprila, pismen odlok sam pa dne 21. aprila.
Takrat so bila v direkciji vsa pripravljalna dela £e končana. Predsednik komisije, direktor direkcije rečnega prometa v Beogradu. Je priSel v Ljubljano v petek dne 2. maja. Komisija, sestoječa Is predsednika in 4 članov, se je še isti dan konstituirala ln imela uvodno sejo. Prihodnji dan S. maja Je začela prevajati.
Komisija Je najprej izvrSila redukcijo (t celoti 84 uslužbencev: direkcija Zagrea Jih Je v svojem področju brez bivšega Inspektorata drž. žel. LJubljana rednclraJa čez 800), poslala to v Beograd In začela nato takoj z razvrščanjem ostalega osobja.
V ponedeljek, dne 2. Junija torej točno po mesecu dni. Je komisija delo zaključrla.
Komisija Je morala od 17. do 21. maja delo prekiniti, ker je ministrstvo sa promet pozvalo predsednika ln 3 člane v Beograd na konferenco vseh direkcij.
Komisija je torej izvrSila prevedbo la razvrstitev dejansko v 26 dneh. Prevedla in razvrstila je 4600 uslužbencev bivše Juž. žel. v Sloveniji in Hrvatski.
Ako vzamemo, da je rabila komisija za vsakega uslužbenca samo 5 minut in da Je delala dnevno 12 ur. dobimo 22 dni.
Iz tega sledi, da je rabila komisija za vsakega uslužbenca Se manj kot 5 minut, ali pa da je đelala dnevno ved kot 12 ur. Komisija torej nI ne mečkala ne zavlačevala, temveč Je delala z vso naglico, ki bi Jo osobje zaradi hitre Izvršitve dela sicer pozdravljalo, ki Jo pa mora obsojati, ker Je Jasno, da komisija pri taki naglici razvrščanju nI mogla posvečati potrebne vestnosti In da se je zaradi tega pripetilo mnogo pomot
Od 4600 usluSbencev je približno 550 ukaznih (uradniki glavnih skupin vseh treh kategorij). Predpisane tiskovine sa kraljevske ukaze za te uradnike, ki Jih Je bilo treba izpolniti na podlagi že poprej izvršene razvrstitve, je komisija dobila M. maja. G. minister Je priSel v LJubljano dne 3L maja z brzim vlakom ob 10. url 40 min. Popoldan ob 15. so bili tudi že ukazi pripravljeni in nekako ob 17. se Je g. minister odpeljal z avtomobilom na Bled. Torej se se tudi ukazi Izstavili od 20. do 21. maja s največjo naglico.
Vsakomur Je razumljivo, da se v soboto 31. maja, ko Je priSel v LJubljano g. minister, ni moglo Izvršiti glavno delo. temveč kvečjem kake korekture za Izvrstne poedince. S prihodom g. ministra se »po. stopek« torej niti nI mogel v čemerkoli skrajšati, ker Je bilo ob njegovem prihodu te vse gotovo. G. minister tudi n! priSel v LJubljano zato, da bi delo pri razvrščanju skrajšal ali pospešil, temveč zato, da Je po izvršenem razvrščanju predložil ukaze za uradnike glavnih skupin kralju v podpis.
Ostale direkcijo so imele sa prevedbo ln razvrstitev časa od 1. novembra 1928 ls vendar so bili predloženi ukazi kralju šele 28. maja 1924 S prevajanjem osobja bivš« južne železnice se Je pričelo šele 2. as' In ukazi so bili predloženi kralju v podp? dne 21. maja; torej samo 2 dni kasneje.
Za 8900 neukaznih uslužbencev se d lnjo r direkciji o razvrstitvenlh listina seznami, s katerimj se odpošljejo v dve! dneh ministrstvu za promet v Beograd.
Ko je bila v soboto 31. msja popoldan ob 1«. deputacija ZJ2 pri g. ministru, Je ta Izrecno izjavil, da Je komisija storila vse, da se je razvrščanje kar največ pospešilo.
Ugotovili smo resnici na ljubo vse okoliščine in dejanski stan — ne glede, os Je to koma t prilog sli ne. Obenem obsojamo
Stran 4.
S l O V F N S K I  NAROD«  dne 5. junija i»*4
Štev. 12S
napad na komisijo In n* osobja bivše južno sel., kt je bilo v administrativnem oddelku direkcija zaposleno prt razvrščanju s pomožnimi opravili in je delalo noš in dan, s čimer Je bilo mogočo tako naglo izvršiti ogromno delo, ki ga je date prevedba ln razvrstitev 4600 nalmt bencev
Kako je komisija izvršils prevedbo ln razvrstitev po vsebinski strani, je drugo vprašanje, o katerem bomo, ko bo razvrstitev objavljena, povedali svojo sodbo ravno tako jasno in tudi bres ozira na to, če bo komu v prilog alf ne.
O. minister Je zastopnikom t,J Ž dejal, da je šele s prevedbo dobil bazo, po kateri
bo mogel vprašanje predujmov osobja bi v-io jut. železnice dovesti do končna rešitve. Ugotoviti pa da bo treba najprej ara* no stran (če obsto>,U zakonska podlaca za Izplačilo predujemov), finančno stran (če bl morda izplačila predujmov ne imelo na vrednost dinarja kvarnega vpliva) In blagajniško stanje (de no za izplačilo predujmov razpoložljiva potrebna danimi sredstva). O. minister Je dejal, da bo pri tem postopal s največjo benevolenco in tolmačil vsa vprašanja, kjerkoli bo mogoče, v prid oaobju, poudarjajoč, da želi, da bl ga osobja podpiralo ln mu obranilo svoje
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
V nacijonalno organizacijo I
Vsa država še vibrira pod vtisi strahovitega krvavega krsta, k! tra je doživela Organizacija jugostovenskfli nacionalistov v Trbovljah. Do sedaj še topi narodni krogi so se začeli živo zanimati za neustrašene borce za državno in narodno edinstvo in za nedotakljivost države. Do zadnjih dni še očitni nasprotniki so se potuhnili, toda za kako dolgo?
Naravno, da so tujerodni elementi v naši državi Orjuno od njenega rojstva strašno sovražili, ni pa bilo umlji-vo, zakaj so čilo organizacijo mrzili tudi klerikalni krogi že takrat ko so se blinili Se za pripadnike enotne državne ideje. Spominjamo se samo na dogodek v Novem Sadn pred 2 letoma ob priliki glavnega zbora Udruženja ju-goslovenskih novinarjev. Takrat je vstopila v dvorano četa Orjunašev ter vljudno, a energično zahtevala, naj se zaigra državna himna, ker so dan poprej e v Subotici nekateri mladeniči, ki so pripadali komunistom in radićevcern, demonstrirali proti državni himni s tem, da so med sviranjem obsedeli. V Novem Sadu so ti »junaki« pri pogledu na odločne OrjunaŠe brž vstali ln stoje poslušali petje državne himne. Pravi Ju-gos!oveni med udeležniki so ta energični nastop odobravali, toda vsi odmet-irkl tmitaristične državne misli, t J. klerikalci, komunisti in radičev! somišljeniki so hrupno protestirali ter nato v svojih listih nadaljevali gonjo zoper idealne in požrtvovalne borce.
Organizacija j. n. sama priznava, da v začetku ni bilo v organizaciji vse v redu. da so se natepH v njo tudi elementi, ki niso imeli čiste vesti in Čistih rok Tako je pri vsakem začetku. Toda danes se mora priznati, da vlada v organizaciji železna disciplina. Ako bi bile vse javne oblasti takoj od začetka sdo-znale velik pomen organizacije, bi jim bila danes Orinna velika pomoč in do krvave cm krsta bi ne moglo priti. Toda kako naj kaj takega pričakujemo m rshkvarno, ko pa so bil! — in deloma sc še — predstavniki oblasti možje hr?z širokega pogleda v bodočnost in brez razumevanja onih velikih idej, ki so ustvarile našo državo in ki ji dajejo tudi še danes življenske sile.
Glavna krivda, da naša nacijonali-srfna organizacija še nima tistega vpliva in tiste moči kot jo ima n. pr. fašizem v Italiji, rfeimatsdienst v Avstriji, leži v tem. da široka narodna javnost še vedno n! spoznala velikih ciljev, ki j'h ima ta organizacija. Nadejamo se, da bodo krvavi trboveljski dogodki v tem ozira temeljito razčistili pojme ter odprli oči tudi tistim, ki so doslej mislil s da je v svobodni državi odveč vsaka narodna borbena organizacija.
Nedeljske žrtve v Trbovljah so po-fc&Zatfe, da je tako mišljenje usodna zmota Se vedno so na delu iste temne moči, ki so preje delovale proti osvoboditvi in ujedinjenju jugoslovenskega naroda. Baš v zadnjem Času so sovragi napeli vse sile, da uničijo in razdro ono, kar so zgradili s krvjo in brezprimerni-rrri Žrtvami najboljši sinovi našega naroda. Rovarenje teh elementov ima že de!ne uspehe. Široke mase našega ljudstva, ki je ob prevratu z navdušenjem pozdravljalo osvobojenje in ujedinjenje, so jele kolebati in se uklanjati terorju, ki ga izvajajo nanje prevratni komunistični in ž njimi v tesnih zvezah se nahajajoči klerikalni in drugi separatistični življi. Ako ne zajezimo tega nevarnega pokreta, se je bati, da omajajo ti prevratni elementi temelje, na kojih je zgrajena naša svobodna Jugoslavija.
Položaj ja sedaj tak« da sil! vse, kf mislijo narodno, ki jim je pri srcu blagor našega naroda, ki ljubijo našo svobodno drŽavo, da se strnejo v eno obrambno organizacijo, katere edini cilj Ja, da čuva nase narodno in državno edinstvo.
Kategoričen imperativ ga vse na-rodnomisleče je, da stopijo kot en mož v službo organizacije, ki Je napisala na svoj prapor neizprosno borbo proti vsem sovragom naše države in trolrae-nega našega naroda.
★ ★ ★
— »SlovenCeve nekrokg • padlim trboveljskim žrtvam toplo priporočamo celokupni Jugoslovenski javnosti. Naj jih le debro prečita, morda se iz afib .prepriča, kam me?i klerikalna po*
4 junija 1924.
litika, ki je postala Se neverjetno ohola in agresKr.a. Kar pa se tiče nase notice, da iščejo komunisti pri Mestni rranilnici poscilj z& »Delavski dom«, 'iaj bi »Slovenec« raje odgovoril na vprašanje: Čermi ta o'enar? Menda za no\e bombe, —taisti: "VS novim žrtvam trfte ideje, ki zmaga navzlic kierikal mrr in komunističnim razdiralnim ma-b.-acijam.
— Komunistični poglavar se ie oglasil. Zna.ii 3postol ruskega boljševizma v Sloveniji dr. L e m e ž. ki se ;e po trbovelskiii dogodkih previdno skril, ker nima pogjnina, da odgovarja zi svoje zločinsko delo tako. kakor se spodobi pravemu revolucionarju, Jo poslal »Slovencu« pismo, v katerem skuša odvrniti od sebe sumnjo, da je on odgovoren za krvoprelitje. Kdor pozna komunistične metode, se bo samo smejal temu zagovoru. .Mož se pritožuje na obisk ogorčenih orjunašev, ki so posetili v nedeljo njegovo stanovanje, da se osebno pomenijo s tem hujskačem, ki bi rad zanetil tudi pri nas državljansko vojno z vsemi fatalnimi posledicami Čudi se, kako so mogh* oboroženi orjunaši vdreti v njegovo stanovanje in malo manfka, da ne apelira na državno oblast, naj Ščiti tistega, ki državne oblasti sploh ne priznava. O dr. Lemežu kot komunističnem voditelji smo mnenja, da o pravem komunizmu v praksi nima niti pojma. Prebral je nekaj socialističnih brošur in misli, da ;e že zrel za slovenskega Ljenina. Ce bi pa poznal komunizem od blizu, bi hvalil dobrega Boga in hladno orjunaško kri. da sploh še nosi glavo na ramah. Ali naj pokličemo temu naivnežu v spomin prizore, ki so se odigravali v času revolucije v Rusiji? Ali naj omenimo, da je padlo po umoru organizatorje ruske črezvičajke Uricke-ga v Petrogradu in Moskvi do 10 tisoč glav? Za eno žrtev so zahtevali komunisti 10 tisoč nedolžnih življen;. Čudimo se Lemeževi nedoslednosti. Kadar gre za njegovo glavo, kadar je v nevarnosti njegovo imetje in življenje, se zateka k državni oblasti in obstoječim zakonom, ki ščitijo vse državljane. Kadar so pa v nevarnosti interesi njegovih sodržavljanov, izvzemši komunistično kliko, je on prvi, ki rohni proti državi in njenemu pravnemu redu. Če bi mogel ta gospod uveljaviti svoja načela, bi bil on prvi, ki bi divjal po Sloveniji in moril vse, kar ne priznava diktature manjšine nad večino. Stomilijonske-mu ruskemu narodu vsiljuje svojo voljo pol milijona teroristov. Ali hoče dr. Lemež, da bi se tudi slovenski narod uklonil peščici prevratnih elementov? Naj se nikar preveč ne zanaša na moč svojih demagoških fraz. Nebo je visoko in Moskva daleč, plačilo za grehe pa blizu.
— Razmejitev ljubljanske in susaške oblasti. Na snočni seji ministrskega sveta je vlada razmotrivala razmejitveno zadevo glede občin, ki imajo pripasti ljubljanski oz. sušaškJ veliki županiji. Sklenjeno Je bilo, da pripadate vasi Drenovo in Plaze oblasti na Sušaku, Kastav z okolico pa ljubljanski oblasti.
_ Pevsko   društvo »Ljubljanski
Zvon« priredi, kakor smo že poročali, o blnkoštih izlet v Beograd, ter nastopi tamkaj v dveh koncertih. Društvo ima na razpolago še nekaj voznih listkov s 75% popustom za vožnjo v brzo-vlaku v II. in III. razredu. Kdor bi se hotel eventualno udeležiti tega izleta, naj se najkasneje do petka dopoldne prijavi pri g. dr. Antonu Sviglju, odvetniku v Ljubljani.
— Slaba vest Zadnja dva dneva so bila vrata obeh stranskih hiš magistrata sklenjena tako, da Je bilo občinstvu onemogočeno priti do uradnih oddelkov v teh dveh hišah. Seveda, komur so znane skrivnosti rotovškega labirinta, jo je mahnil v srednjo hišo, odkoder je poljubno prišel do zaželje-nega urada v obeh hišah. Danes dopoldne so vrata končno odklenili; a najbolje pri tem Je, da noče nihče vedeti, kdo Je pravzaprav odredil, da so bila vrata zaklenjena.
— Sarajevski kofigras Narodnega ženskega saveza. Drugi dan sarajevskega kongresa Narodnega ženskega saveza Je bil posvečen raznim administrativnim vprašanjem. Prt vprašanju bodočega saveznega središča se Je vnel zelo oster spor. Najprej je stavila nebi delegatka predlog enega saveznega
središča v Beogradu. Nato so se predlagala tri srediSča v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. Končno je zahtevala tudi Bosna četrto središče v Sarajevu. Ker se po dolgem, mestoma zelo burnem razpravljanju ni doseglo soglasje, je ostalo pri starem* središče bo Se nadalje samo eno in sicer v Beogradu. Popoldne so delegatke priredile izlet v &idie.
— Direkciji drž. žel. v LJubljani. Pišejo nam: Za izredne vrsitve o priliki lan-Bkt*i poplav, ki so na nekaterih mestih resiro poškodovale feleznilko progo, so bile poz.ueje določene nagrade inženirjem in drugemu gradbenemu osobju; vendar te nagrade Se do danes niso bile izplačane. Xagna\de bržkone ne bodo posebno visoke, toda uumestno bl bilo, da se vsaj to izplača, kar Je nakazano, kajti delo, ki Je takrat bfio izvršeno, ni bilo samo naporno, marveč .tuđi največjega pomena za železniški piTD.met- čemu se izplačilo torej zadržuje?
— Po3 reb Iv. Belleta v št. Jurju ob j. tel. Poročal'o nam: Ob veličastnem spremstvu smo položili včeraj našega tovariša Belleta k irečnemu počitku,   ki ga je neozdravljiva   ielodčna  bolezen  prerano odtrgala nam  it njegovi neutolažljivi rodbini. Mnogobrcu.ua udeležba  vseh slojev In nebroj vencev Je tvorila dokaz velike simpatije, ljubavi in spoštovanja do rajnkega vzor   očeta in kmetijskega   učitelj a-stro-kovnjaka, kojeg** sloves Je segal tudi daleč preko na51 h  mej.    Rajnkega Je dičila tudi njegova značajnost, odkritosrčnost in obče prikupljiva  nesebičnost, vsled česar ga je vse vzljubilo.   Sprevod, kakršnega šentjurska občina morda ie nI videla, se Je pričel pomikat?  po Jako ginljivem poslovilnem govoru najstarejšega narodnega učenca, ob 4. pop.. Iz hI Se žalosti, t. j. iz kmetijske Sole proti trgu St. Jut, kjer Je čakal pogrebni voz; za nadaljno vožnjo v Žalec.  va čelu sprevoda Je korakala vsa šolska mladina osnovnih sol ls 5t. Jurja pod  vodstvom učiteljstva,   nato gojenci Šentjurske in mariborske kmet- sole (poslednjih 42), Sokoli ln Sokoliće, požarna bramba, ravnatelja mariborske ln grmske kmet. Sole z nčntm osobjem, ravnatelj ln učno osobje celjske gimnazije, predsednika celjskega    okrožnega   ln   upravnega bo-d!8ča, zastopniki oblastvenega mariborskega   in   ljubljanskega   županstva z vsemi strokovnjaki obeb kmet. oddelkov, sastop-niki celjskega glavarstva, mestne ln drugih občin, raznih društev, kmetijske družbe za Slovenijo 1. dr. 2alostinke pri odhodu je lepo odpelo šentjursko pevsko društvo. Na Izrecno željo šentjurskih požarnih brambovcev In SentJ. Sokolov so le ti nosili krsto menjsje as od šole do trga St. Jur. Ob straneh krste so tvorili Spslir strokovni tovariši. Ni križišču v St. Jurju so se s primernimi govori poslovili od ranj-kega g  predsednik šentj. kmet. podružnice g. P o d g or S e k, bivši nar. poslanec g. Drofenik v imenu SentJ. občine, kmet. svetnik Inž. Sidanšek v imenu marib. oblasti ln drultva kmet. strokovnjakov ter nadnčitelj g. Levstik iz Celja v Imenu eedjnriev   in   vrtnarjev,   vsi povdarjajoč kmetijske in kulturne vrline  m zasluge nepozabnega Javnega delavca v prid in raz-T-r>1 c-ni osnega kmetijstva. Gč. r*orota.
— Smrtna kose. Včeraj 'je umrla v de« žeTnl bolnici gospa Marija Turk rojena Mihevc, soproga blok. sluge drž. železnice g. Ivana Turka. Pogreb se vrši v četrtek 5. junija ob 16. na pokopaliSče k Sv. Križu. — Včeraj je umrla v 69. letu starosti go» spa Elizabeta Klobčaver. Pogreb se vrši v četrtek dne 5. t. m. ob pol 18. s Po* I j an site ceste 19 k Sv. Križu. — Blag jima spomin!
— Stanje ranjenih Orjunašev In komunistov. Stanje v bolnico pripeljanih ranjenih Orjunašev in komunistov Je zadovoljivo. Orjunaša Kukee ln Lešnjak sta ie včeraj zapustila bolnico. Lebar, zastavonoša blejske Orjune, ki Ima razbito od bombe pod členkom desno nogo, se počuti dobro. Zdravniki npajo, da mu ne bo treba noge amputirati, razen v slučaju, da nastanejo kake komplikacijo. — Teiko ranjeni komunist Weinberger ls Zagorja, ki Je bU baje eden glavnih lnldjatorjev dogodka, visi ie med življenjem ln smrtjo, d očim je Razborsek, ki ima pretresene možgane, ie v dem! nezavesti. Stanje v prsa zadete Helene Odaha je zadovoljivo.
— PrekupovanJe na trgu. Pišejo nam: Vsaka novina, kl dospe na ljubljanski trg, daje mnogoštevilnim prekupcem povod, da preplavljajo trg in odnašajo — seveda navadno povsem nemoteno — prekopijeno blago, ki sa koj nato pojavi na bližnji stojnici ln sa umevno tudi mnogo dražja prodaja. Posebno jih vznemirjajo lepe, rdeče jagode, ki so začele zadnje dni prihajati že v večjih množinah na trg. Kmalu pridejo tudi češnje na vrsto. Slične procedure Je opažati tudi z ostalimi življenjskimi potrebščinami, slasti s jajci, piščanci in ostalo perutnino. Merodajna oblast bi se morala vendar že zganiti da obvaruje občinstvo pred Izkoriščanjem teh nenasitnih prekupčevalcev!
—»Bančni zavodi« v sobote 19. tm. no poslujejo. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
— Mastna hranilnica   ljubljanska na
blnkoitno soboto ne urađnje.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljano v času od 25. do 31. maja Izkazuje to-le statistiko: Umrlo je SS oseb. IS moškega ln SO ženskega spola (tujcev 15). Smrtni vzroki: Sivljensks slabost 9, jetlka «. pljučnica 1, ikrlatica 1. zastrupljene rana 9. druga nalezljiva bolezni L možganska kap 1« dragi naravni smrtni vzroki 12. slučajne smrtna poškodba S. Med tem časom sa Je rodilo 26 otrok. 10 moškega ln IS ženskega spola. Naznanjene nalezljiva bolesni: trebušni legar 1, griza L dualjivi kašelj 1.
— Policijska ovadbe: tatvina 2, kaljenje nočnega miru 1, cestno-policijski red 4, pretep 1, telesna poškodba 2, poikodba tuje lastnine L
— Razglas. Javno se daje naznanje, da bode dne 9. Junija (to je na Binkoštnl ponedeljek popoldne ob 2. prodal na javni dražbi gosp. Gregorčič MS0 z vrtom, 2 gozda in 1 stelnik v Črnomlju St. 106. Kupei sa najuljudneJSe vabijo na lioe mesta. Črnomelj, dne 27. maja 1924.
— PfOdonosen vlom. Pri posestniku in gostilničarju Franu Černetu v Mostah so v noči 7. t. m. vlomili drzni storilci v skladišče, ki se nahaja za hišo na dvoriSČu, Odnesli so dve vreči klobas ln salam v skupni vrednosti 6.000 D. Vsekakor dober prigrizek za Binkošti!
— Tragična emrt. Ob bregu Gradagčl-ce na Glincah je ležala v ponedeljek 2. t. m. SO letna vdova Ivana Lnkežič, Vsled hudega vetra pa se je nenadoma zrušila na nasprotnem bregu stoječa velika vrba, ki Je padla Lukežtčevi na trebuh. Težko ranjeno so takoj prepeljali v deželno bolnico, kjer pa je Se tekom dneva podlegla poškodbam. Lukežičeva zapuSča tri nepreskrbljene otroke.
DRZEN   ROPARSKI  NAPAD  PRI BEOGRADU.
Včeraj zjutraj okoli 7. je bil izvršen v Beogradu drzen roparski napad. Kraj zločina Je bila ena najprometnejSih ulic. ki veže Polncarejevo ulico s Terazijo. Nekako okoli pol 7. je priSel poslovodja menjalnice Ha Jima Medine v Kolarčevi ulici Ger-zon MoSIČ, da bi odprl kot običajno menjalnico. Približno deset minut po otvoritvi Je vstopil v prodajalno neki bolJSe oblečeni človek- Takoj nato so čuli bližnji sosedi in pasantl strahovite krike, pomešane s klici na pomoč. Na kraj dogodka sta prihitela takoj dva orožnika,    ki sta pri vratih menjalnice zasačila mlađega človeka, ki Je imel v okrvavljenih rokah sveženj bankovcev. Zločinec je vrgel bankovce proč in je skuSal pobegniti. S pomočjo pasantov sta ga nato orožnika Nedeljko-vlč in Osmanovld po ljuti borbi aretirala ln zvezanega odpeljala na upravo mesta. Medtem je policija preiskala lokal in našla na tleh ležečega poslovodjo MoSlča, ki je krvavel iz več ran- Atentator ga je udaril z železno palico po glavi, aendar je bil MoSič 6e toliko pri zavesti, da so je dvignil ln Je zaklenil  blagajno,   v katero Je zaklenil denar. Orožniki so ga takoj peljali v bolnico. Na policiji so ugotovili, da Je napadalec 21 letni ruski akademik Vasilij KurejSiJ Iz Nežana v guberniji Černl-govski. Izjavil Je, da je priSel pred 11 dnevi iz Kraljeva v Beograd in Je porabil ves svoj denar. Bil je popolnoma sestradan in bil Je prisiljen, da si na vsak način pribori denar. PriSel Je ob 6. zjutraj r omenjeno ulico ln Je skušal oropati neko drugo menjalnico. Ko Je videl, da MoSič odpira svojo menjalnico. Je vstopil In zahteval od nJega pet dolarjev. Ko mu Je Mošlč skozi okno izročil denar, je zavihtel železno palico ln ga večkrat udaril po glavi. Nato je pograbil omot novčanlc in skuSal pobegniti,   vendar ao mu orožniki sastavili pot. Napadalec Je bil izročen sodišču.
— Kar V| potrebujete, to le Elzafluld.
To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stublca Don]a, D-zatrg št. 238, Hrvatska.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo Šelenburgova ulica št 3 pri GrlČar & Mejač.
IZ CELJA.
—c  Porotne obravnave. V ponedeljek popoldne se je zagovarjal obtožen hudodelstva uboja 20 letni rudar Avgust Zdovc iz Velenja, 14. februarja ponoči Je brez pravega povoda 8 kolom napadel in udaril po glavi nekega Mihaela Verdeva tako, da Je slednji vsled  dobljene poškodbe umrl. Porotniki so potrdili z 8 glasovi vprašanje, glaseče se na uboj, nakar Je sodni dvor Avgusta Zdovca obsodil na 2 ln pol leta težke Ječe. — V torek dopoldne se Je zagovarjala radi hudodelstva detomora Marija RazborSek iz Grahovč v Laškem okraju. Opustila Je pri porodu pomoč, vsled česar Je  novorojenček   kmalu   po porodu umrl.   Porotnikom ste bili stavljeni dve vprašanji:    prvo glede   detomora, drugo glede opustitve pomoči pri porodu. Porotniki bo potrdili drugo vprašanje, prvo zanikali, in Je bila obtoženka obsojena vsled opustitve pomoči na % meseca težke ječe, od krivde detomora pa oproščena. — Takoj za prvo obravnavo se je vršila druga obravnava proti Mariji černelč iz Globokega pri Brežicah istotako radi detomora. Černelč je obtožena, da Je dne 17. aprila vrgla svojega novorojenega otroka, katerega je porodila med potjo iz nekega vinograda v mlako,   da je otrok utoni L   Dobila Je za svoje dejanje 8 leta težke Ječe. — Tretji slučaj se je Čop. obravnaval proti v 15. leta starosti se nahajočem  Vinc.  Pratnemer lz Loč pii Konjicah radi posilstva, katerega je izvršil dne 20. maja v nekem tamošnjem gozdu na neki 10-letni deklici. Mladoletni zločinec je prejel za svoje dejanje 1 leto težke Ječe. — Radi težke telesne poškodbe je v torek popoldne zagovarjal Anton Pšeničnik iz Plršenberga občina Globoko. Dne 19. sept. 1923 so kožuhali pri njegovem bratu, kjer je prišlo med fanti do pretepa v katerem Je Pšeničnik nekega Martina žitnika z nožem poškodoval na desnem očesu, tako da Je 2itnik Izgubil desno oko. Ker so porotniki stavljena vprašanja zanikali. Je bil Pšeničnik oproščen. — Za to porotno zasedanje pridejo v razpravo sledeči slučaji: V. Pratnemer, posilstvo, Pajk Ludvik. Šalamun Ludvik in Bohorič Fran, hudodelstvo oskrumbe ln posilstva.
—c Mestno gledališče. V petek 6. junija ae vprizori opereta »Pri treh mladenkah« izven sbonementa.
—e črna zastave so v znak žalosti nad krvavimi dogodki v Trbovljah plapolale ran  mestni  magistrat ln nekatere druge
—c Zopet pobeg Iz zaporov. Iz zaporov celjskega okrožnega sodišča pri Marijini cerkvi sta ponoči pobegnila kaznjenca neki Hajnšek in Ant. Lužar. Skopala sta lupnjo v zid ln ušla. Lužarja so le prijeli, Hajnšek pa Ja pobegnil nekam proti Rogaikj Slatini.
IZ MARIBORA.
— Maribor v intimen}u žsloštl. Pota* merne hiše so že v ponedeljek dopoldne pričele razobešati žalne zastave v zntk so* žalja za trboveljske žrtve. Popoldne jc žal* no zastavo izobesil tudi mestni magistrat, toda zastava je v torek zjutraj izginila. V torek zjutraj smo doživeli še eno prese« nečenje. 2alne zastave so pričele razobc^ati celo take nemške hiše, ki navadno sploh ne razobešajo x&stAv (n. pr. Rosa Leyrer). Uganka se je na ta način re&ila, da jo ve» čina teh hi5 zastave razobesila pravzaprav na naslov komunističnih žrtev. Nasprotno pa mnogi Slovenci, ki bi bili v prvi vrsti poklicani slediti nemškemu vzgledu na na« slov žrtev Orjune, niso izobesili zastav. Popoldne ob času pogreba so bile trgovine in obrati zaprti.
—m Opasnost neutemeljenih vesti. Gotovi neodgovorni elementi bi na vsak način radi videli, da se trboveljska tragedija prenese tudi v Maribor. So bolj kot prvi dan. so se v torek po mestu raznaiale vesti, da bo Orjuna obračunala takoj po pogrebu trboveljskih žrtev z mariborskimi komunisti. Uverjeni smo, da vodstvo Orjune misli na popolnoma drug obračun in da s temi vestmi nima ničesar skupnega.
—m Strašno neurje. Ciklon, o katerem smo poročali, da Je v ponedeljek popoldne šel kar preko Maribora, se Jo v večernih urah pojavil od iste strani kakor popoldne. Najpreje se je pojavil ob 19. uri s hudimi nalivi, nakar je nastal odmor za pol ure. Med tem so jo neurje na zgornji strani Dravske doline zbiralo k odločilne* mu sunku. Nastala je hipoma tema tudi v mestu, in to tembolj, ker jo ravno v istem trenotku odpovedala rudi električna razsvetljava na celi črti. Celo mesto jc bilo kakor mrtvo. Mariborčani so bili veseli, da se to pot že lani projektirana izmenjava pil« nove luči z električno ni še v celoti izvršila. Tako je bilo v najhujšem neurju vsa i sem-tertja po ulicah opariti kako lut Ob 2030 se je vlila huda ploha. Kmalu nato se je čulo v južni in zapadni smeri grozovito Šumenje, kakor se Čuje ob večjem izbruhi toče. To je trajalo nad četrt ure. Glavni sunek je bil tudi to pot Mariboru samemu prizanešen, zato pa jo neurje tem hui*--raz&ajala v okolici, zlasti na Dravskem polju. Na več krajih je vžgala rudi streln Kolikor do sedaj znano, je udarila strela v Merju pri Framu, kjer sta zgoreli dve hiši z gospodarskimi poslopji. Maribosks požarna bramba Je sicer prihitela na pomoč, pa ni mogla dospeti do pozoriSČa Na* tanenejših poročil tudi še požarna bramba nima. Neurje jo trajalo do polnoči. Kakor doznavamo, jo bila straSna toča v okolici Pragersko. V Vuzenici je toča pobila šipe na postaj L
—m iVov način podraževanfa crn. V Mariboru so v zadnjem času vendar v splo*. nem začele padati cene. To se pozna na Živilskem trgu pri najpotrebnejših živilih, deloma tudi pri mesu. posebno teletina Je padla za Din 2, kuretnlna p« skoraj za rxv* lovico. Občinstvo Jo že zda.-m*x pričakovalo tega trenotka zlasti oni. ki so navezani na hrano v gostilnah ali tudi privatnih kuhi« njah. Zgodilo se je pa — kar Jo le v Mari* boru mogoče ravno nasprotno. Od 1. junija so pričeli poviševati celo stalno naročnino, tam pa. kjer so se tega zbali, so prišli na drug trik: poslabšali so namreč celo jed ta* ko, da ni vredna niti dinar. Juha sama voda in 5e ta neslana. Se pozna, da v Mariboru še sedaj nimaio tržnega nadzorstva.
—m Smrtna nesreča v Gtitzovl pivovarni. V ponedeljek Je popravljal polir Ivan Krajno v GStzovI pivovarni del zidu. ki se Je pričel rušiti. Nenadoma pa se je zrušilo ogrodje in Kranje Je padel iz pre cejšnje višine na tla. Priletel Je tako nesrečno na glavo, da Je po par mlnntah Izdihnil. Na lice mesta prispeli policijski sdravnlk je ugotovil takojšnjo smrt. Krivda nesreče leži v tem. da Je bilo ogrodje slabo postavljeno, deloma pa Je bil Kranje tudi vinjen. Uvedena Je bila sodna preiskava,
IZ PTUJA.
—p Praznovanje male mature. N>-!:ria-njl ptujski gimnazijski dijaki nameravajo praznovati 35 letnico svoje »male mature« organizacijo Je prevsel nadučltelj Klemon-čič.
—p Pismena matura na tuk- realni gimnaziji bo dne IG. Junija in ustmena pa dne 25. ln 26. junija.
—p Okrajni zastop v Ptuju je pričel z zgradbo za avtomobilno garažo v ozadju okrajnega glavarstva, trgovec Lenart pa Je pričel z adaptacijo prostorov za skladišča.
—p V Gradcu je umrla te dni gosp« Marija F e r k , vdova po šolskem ravnatelju Ferku, ki Je služboval na ptujski mest ni ljudski Soli.
—p STesreča na žeternici. Na postaji Purkla (špilje * Ljutomer) je skočil v nede* Ijo zvečer vlak iz tira vsled prestave kret* niče pod vlakom, tako da je bil raztiren stroj in dva voza. Druge nesreče ni bilo. lo zamuda velika.
Ljubljanska porota,
STAR GREŠNIK. (Nadaljevanje.)
Vinko RoS Je bil končno tudS abftoien. da se Je potepal m beračil po kamniški okolici. Porotniki so potrdil! prvo glavno vprašanje glede tatvine soglasno, vprašanje glede beračenja pa so z o«rrrfml glasovi zanikali. Na podlagi tega pravoreka Je bil obsojen Roš na 4 leta te*ke Ječe. V kare-se mu pa vSteJe samo en del preiskovalnec~ zapora, večji del pa se mn ne vSteje, ker je pobegnil in Je s tem zapor sam zaićrivil.
TAT IZ NAVADE.
Kol arugl se Je predstavil včeraj popoldne Se bolj zvit, preaskušen ln nevaren tat in sicer neki Jernej Ambrožić, doma iz Gori J na Gorenjskem. Mož Je Jako živahen, podjeten in zelo nevaren človek. BU Je fe 7-krat kaznovan radi tatvine in |e dobil prav občutne, kazni, Zanimiva jo bU« nje.
sova radnja obsodba. Zalotili so ga namreč prt neki tatvini. Ker se je bal svojih predkazni, se je izdajal za Matijo Sterleta. Ker ga pod tem imenom niso našli v kazenskem registru in tudi ne njegovih pred-kazni, je bil obsojen z ozirom na prvo kazen samo na eno leto. Kasneje pa, ko so ugotovili, kako je mož potegnil sodišče, so to obsodbo razveljavili in so mu naložili 5 let To pa se mu je končno tako za malo zdelo, da je tudi on, kot njegov prednik, pobegnil Iz mariborske kaznilnice. Klatil se Je po Štajerskem In Koroškem in Je zašel končno v blejsko okolico. Tam Je izvršil, kolikor je znano, dva velika vloma in sicer pri lesnem trgovcu Vin ko tu Janu v Gorjah in pa pri trgovcu Adolfu Starklu na Bledu. Pri obeh je izdrl z žrdjo železno omrežje iz oken in je vlomil v pisarno, odnosno v trgovino. Pri Janu je pokradel za okroglo 20.000 Din razne obleke, plaSčev, žepno uro, listnico, daljnogled in 2 lovski puški z daljnogledi. Pri Starklu pa je pokradel za okroglo 20.000 Din raznega moškega In ženskega blaga, perila in Čevljev. Glasom obtožnice mu je prišla tatvina že v navado, Darje Je bil mož obtor-    da Je grozil sodnemu slugi    M.  Ludvik  vj v Kranjskigori, ker ga Je ta zalotil, ko Je hotel odgrndti ob peči vesi na rokah in skopati luknjo v zid. Vrh tega pa ie nosil še samokres brez dovoljenja, kar znači, da je mož precej nevaren, če bi bilo treba. Ko sb ga aretirali, so dobili pri nJem še 1170 D. Kam je dal druge stvari, se ne ve. Ambrožič je trdovratno zanikal vsako krivdo, dokazoval, da le zaslužil denar s tihotapstvom tn se je ves čas prfčfcal s pričami in državnim pravdnlkora. če so ga ugnali, da ni mogel dalje, se Je pa začel obtoženec vsem skupaj prav dobrodušno smejati v obraz. Je to pravi original postopača, tihotapca in vlomilca. — Po zaslišanju navzočih prič se Je ugotovilo, da Je priča prodajalka Cuznarjeva iz Save izostala. Obtoženec Je zahteval, da se ta priča mora zasllšati, vsled česar je bila obravnava včeraj prekinjena ln se Je nadaljevala danes zjutraj ob 8.
VčeraJinja obravnava se Je nadalje vala danes zjutraj ob 8. uri in je trajala skoro do pol 11. ure. Priča prodajalka Cus-n ar jeva % Save, radi katere je bila včerajšnja obravnava preložena na danes, je prišla, vendar pa ni to obtožencu prav nič koristilo, morda Se celo Škodovalo. Obtoženec je namreč trdil, da je kupil pri njej srajco in samovezuico, o katerih trdi obtožnica, da so bile n kradene. Cnsnarjeva je trdila, da takrat takih sam o veznic sploh niso imeli in se ga tudi prav čisto nič ne spominja. Drž. pravdnik je vstrajal z vso odločnostjo pri obtožbi ln je ugotavljal, da je v vseh točkah popolnoma dokazana. Obtoženec se je prefrigano in tehnično dobro zagovarjal. Vendar pa mu tudi njegov linaglnern! kontrebantar xGustel« nI prav nI« pomagal. Saharin Je tudi v Nemški Avstriji monopoliziran in se tihotapi iz Švice in ne iz KoroSke, Tudi je zelo dvomljivo, da bi si prihranil pri JetniSki hrani v Mariboru 500 kron. Obtoženec je bil aretiran na ovadbo Noča, ki Je kupil od njega dve puški, in ki je sumil, da sta puškf ukradeni. Zagovornik Je poudarjal, da v tem slučaju ni podala obravnava nobenih dokazov, marveč, so samo Indicije. Porotniki so po kratkem resumeju vprašanje Slede vloma  pri  Vlnkotu   Janu  v Oorjah
Usodni gumb.
Med vlomom je izgubil Skapin gumb od suknje. že na povratku oU vloma ga Je pogrešal in se je zelo ustrašil. Prijatelju je pravil, da je izgubil gumb in da ga radi tega lahko ujamejo. Prijatelj mu je odvrnil: »Ne boj se, gumba ne najdejo!« Ravno ta usodni gumb pa jih je izdal in spravil celo družbo na obtožno klop. Zasliševanje je Jako živahno, dvorana nabito polna.
Senatu predseduj« vH. svet. dr. Kat-s e r, votanta sta svet. K e r s i C sodnik Kenk, dri pravdnik dr. M as tn j a k. Zagovorniki pa dr. Pire, dr. Svigelj, dr. Pe g a n, dr. Vodotok Božidar in dr. Stara Obravnava bo trajala bržkotne pozno v noč.
Gospodarstvo.
—g Novosadska blagovna borza 3. iun.
Na produkta! borzi no tirajo: Pšenica baska 79-80 kg, 2% 297.50—300; oves baški 285; koruza baška 227.50—230; za junij 232.50; za julij in avgust 242.50. Cene moki so ostale neizpremenjene. Celokupni promet je znašal 100 vaz., od tega največji del koruze. Tendenca je bila slaba.
—g Dalmatinski vinogradniki So priredili 1. junija v Šibeniku veliko javno zborovanje, na katerem so protestirali proti sedaj veljavnemu vinogradniškemu zakonu, ki nalaga vinogradnikom velike dajatve. Dalmatinski vinogradniki zahtevajo: 1.) da se prodaja vina oprosti vseh taks. 2.) da se tudi prodaja žganja oprosti vseh taks. 3.) da se omogoči brezplačno prevažanje vina po vseh železnicah in podjetjih, katere sub-vencijonira država, 4.) da se v bodoče v narodno skupščino volijo samo tisti, ki vnaprej svečano Izjavijo, da bodo podpirali vinogradniške zahteve dalmatinskih seljakov.
—g Zakon o radnjama, oz. njegov načrt ima izdelati posebna interna komisija, ki jo je Imenovalo ministrstvo trg. in industrije in v katero je poklican lz odjelenja v Ljubljani dr. Fran Ratej. Komisija začne takoj te dni svoje delo, s čimer se za našo celo državo ustvari novi enotni obrtni red in zakon.
—g statistika avtonomnih doklad. Fi* nančna delegacija objavi v št. 50. »Uradne* ga lista« z dne 5. t. m. dodatek k statistiki avtonomnih doMad, iz katerega so razvidni zneski, ki so bili za posamezne avtonomne zastope za leti 1922 in 1923 predpisani ns dokladah, dočim so bili v prvotni statistiki izkazani samo odstotki. Obe objavi kupaj nudita torej popolno sliko statistike avtonomnih doklad. V celi Sloveniji je zna« šala odmerna podstava doklad (državni da= vek) za leto 1922 Din 8,495.53^. za leto 1923 Din 11,073.283; celokimna sVota predpisanih doklad pa za leto 1922 Din 18,335.807, za leto 1923 pa Din 32.081.421.
—g //. Izredni občni zbor Liubti*nske borze za robo in vrednoto, r. že objavljenim dnevnim redom se vr$i na dsrt 6 juniia 1924 ob 17. uri v borznih prostorih, Lh'Mjsna. Kongresni trg št. 9, I. nadstr Predmetni občni zbor je sklepčen ne glede na število prisotnih ^anov.
— DOBAVE. (Podatki v tr^. zbornic! v Ljubljani.) — Dobava ovsa. Pri Intendanturi Dravske div. oblasti v LJubljani se vrsi 2 Junija direktna pogodba glede dobave 500.000 kg ovsa. — Dobava kruha. Pri ko-
t  mandi mesta v Slov. Bistrici  se vrši 11. soglasno potrdili,  tatvino  pri  Starklu  na j junija ofertalns licitacija glede dobave kruha. — Dobava krušne moke. Pri intendan-
Bledu z 9 glasovi zanikali, potrdili pa so vprašanje, da je prešla možu tatvina v navado z 12 glasovi, da Je žugal sodnema slugi Ludvigerju In posestniku Noču z 9 glasovi, in z 12 glasovi, da je nosil samokres brez dovoljenja. Ambrožič je bil obsojen na 8 let težke Ječe ln mora plačati Jenu 10.549 Din in vse druge stroške. Obtoženec je prijavil vzklic, čes, da obtožene tatvine ni izvršil.
Vlom pri  Lovšinu v Gradišču v LJubljani.
Okoli 11. ure se Je pričela obsežna razprava proti vlomilcem in soudeležencem tatvine v znam Lovšincvl prostimi na vogalu Gradišča in Hilšerjeve ulice.
Obtoženci so: Ivan Sitar, roj. 1896. sodno ločen zobotehnik, njegov brat lov-ro Sitar kontorist. oba iz Ljubljane za Gradom SL 1, Rihard Kernc r. 1897, dimnikarski pomočnik. Tržaška cesta 2, Ivan Skapin, ključavničar LJubljana, Gospo-svetska cesta in pa Stanko Jereb, čevljarski pomočnik, Ljubljana, Dolenjska cesta. Vsi obtoženci so bili že preje kaznovani radi raznih dellktov.
Vlom so Izvršili takole. Par dni preje so se dogovorili glede vloma na sestanku , ^a Narodnim domom, da bodo izvršili ome- i "ijeni vlom, od  katerega so si obljubljali velik plen. katerega so tudi res napravili, ; •oda zgodilo se ie pri njih po staro uve-lavljenem reku, da je lažje ukrasti, kot pa ^len skriti in vnovčlti. Izvršili pa so vlom -akole-    V hišo bi bil moral  Iti prvotno Kernc ki pa tega ni hotel storiti, češ da ?a Lovšlnovi predobro poznajo.    Zato je 5el prvi v hi*o Ivan skapin. Odprl Je kuhinjska vrata z vitrinom. Za njem je šel Lovro Sitar. Ko sta prišla do sobnih vrat, : *ih nista mogla odpreti s vltrlhom. ker so tasta zaklenjena  z  TVertheimovo ključavnico. Jereb je odprl vrata s silo. V sobo sta vlomila Ivan Skapin ln Lovro Sitar in Izvršila tatvini. Ivan Sitar in Rih. Kernc sta 5tražila spodaj na ulicL Plen.
Kmalu po vlomu sta prinesla L. Sitar In Skapin iz stanovanja veliko zeleno škat-llo ln dve črni škatljl, nakar so Sli vsi skupaj h Kerncu na stanovanje, kjer so skrili svoj plen v kleti zs deskami. Nato so odili v Trpinčevo gostilno. Pokradli so: 2 zlati ovratnl verižici s zlatim obeskom ln dijamantom, zlato uro, zlato zapestnico z dijamantom, zlato brošo, 6 sreb. kavinih flic, J6 kosov Jedilnega orodja, nlklasto žepno uro z zlato verižico ln več srebrnega jedilnega orodja Končno so pobrali ie 17 srebrnih kron, 1 goldinar In 1 petkron-ski novec. Obtoženci so že v preiskavi vlom v bistvu priznali.
Zaslišan je bil prvi Stanko Jereb, ki Jako drastično opisuje, kako so izvršili vlom ln sicer približno po opisu v obtof-
| turi Dravski div. oblasti v Ljubljani se vrši 10. junija ofertalna licitacija glede dobave 500.000 ke: krušne moke (tipa 80^%). — Dobava slrkovlh metel J. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se vrši 14. junija ofertalna licitacija glede dobave 5000 komadov sfrkovih metelj. — Dobava papirja. Pri upravi drž. monopolov v Beogradu se vrši 13. junija ti. ofertsfna licitacija glede dobave 183 000 kg belega papirja v bo-binah.
—g Dobava Jermenov   za transmisije.
Pri ravnateljstvu drž. železnic v Beogradu se bo vršil* dne 20. Junija ti. ofertalna licitacija jrVde dobave ns-n^mfn Jermenov Za trartsmipfj3. Predmetni oglas s natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške sbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava koksa, kositra In železa. Pri odeleniu za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 20. Junija ti. ofertalna licitacija glede dobave 30 ton angleškega koksa, 3 ton čistega kositra za legure ln 15 ton sivega želeja za livanle. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ln obrtn'ške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
— Dobava. Direkcija drž. železnic v LJubljani razpisuje dobavo 20 komadov plošč (volle Radschelben) Ponudbe do 10. junija. Pogoji pri ekonomskem odelenju DirekcMe drž. železnic v Ljubljani.
— Dobava blaaafn. Pri upravi drž. monopolov v Beogradu se vrši 18. Junija ofertalna llcltaciia ?lede dobave 32 komadov blagajn (»Panzer«).
TvfsflN in sport.
Lahkoatletski miting Jadran - Primorje.
SK Jadran in SK Primorje sta priredila v soboto in nedeljo lahkoatletski miting, katerega sta se udeležila tudi SK Ilirija in Lask. Rezultati v soboto so bili sledeči:
Tek 100 m: Valtrlč (Primorje) 11 sekund. Valtrič je s tem postavil nov jugoslovenski rekord.
800 m: Persche (Tlirlja) Ž:l$&
1500 m: Persche (II) 4:47.
Štafeta 4X100 m: Primorje 47.2 (slov. rekord.)
Pešhoja 10 km: Skrajnar (Prim.) ▼ 1:335.1.
Skot; v višino z zaletom: štrekeij
(D.) 1.48 m.
Skok ob palici: Strekelj (II.) Ž.53 m. Met diska: Sever (Jadran) 29.8 m. Met kopja: Orehek (H.) 2B2 m.
Miting se je nadaljeval v nedeljo in so bili doseženi sledeči rezultati:
Tek 200 m: (3 tekmov.) l.) Valtrič (Pr.) 24.1, 2. Živanović (Lask). 3. Grun-tar (Lask.)
Met krogle: (6 tekmov.) l. Vukma-nović (Lask) 9 95 m. 2. Rovan (Pr.) 9.27, 3. Kacadole (Pr.) 9 m.
Tek 400 m: (6 tekmov.) I. p red tek:
1. Koch (Pr.) 56.7, 2. Umek (Lask), 3. Persche (IL) — IL predtek: i. Urban-CiC (Lask) 622, 2. Pegan (Lask), 3. Persche (n.).
5.000 m: 1. Deržaj (II) 18:3, 2. Čuk (Jadr.), 3l Kristan (Jadr.)
Skok v daljavo z zaletom: 1. Per-par (Pr.) 5.58 m. 2. Gruntar (Lask) 5.33, 3. Rovan (Pr.) 5.25.
Troskok: 1. Gruntar (Lask) 10.70,
2. Kandare (Lask) 10.52, 3l Tomažič* (IL) 930.
OLIMPIJADA V PARIZU.
— Pariz, 3. junija. Rezultati včerajšnjih nogometnega turnirja so bili Švica : Italija 2:0 (0:0). Holandska : Irska 1:1. — Tekma je ostala neodločena kljub podaljšanju 2Xl 5 minut
«— Motoklub Slovenija poziva vse elane, ki se nameravajo udeležiti motocikl, dirk dne S. ln 9. v Zagreb, da se zanesljivo udeleže sestanka dno 4. trn. (vsredo) na na vrtu pri »Levu« ob pol a. sveeer. Ob 8. url ls+otam od borova seja. Odbor.
— Solit. Hajduk : Verein tur Rasen-spiele (Mannheim) 1:2 in revanža 4:1.
— Snbotica. Bačka : Beogradski SK
3:1.
Nainoveiša poročila.
Drvšfvme vesti.
— Mestno Udruženje Ferijalnoga Saveza v LJubljani priredi v soboto, dne 7. tm. nabiralni dan, katerega čisti dobiček je namenjen gradbenemu fondu istega Udruženja. P. n. občinstvo se tem potom naproša, da se polnostevimo odzove klicu našega dljaštva s tem. da v film večji meri prispeva k gmotnemu uspehu prireditve.
— Podmladek Rdečega Krlia v LJubljani prlred! v dnevih 7-, S. in 9. Junija ti. v prostorih I. dekliške meščanske Šole pri sv. Jakobu razstavo deških In dekliških ročnh đel. katere so izgotovili člani Podmladka R. K na ljubljanskih osnovnih in meSČansklh šolah. Razstava bo otvorjena v soboto 7. tm. ob 8. uri popoldne. Vsi razstavljeni predmeti bodo po nizkih cenah na prodaj, na kar posebej opozarjamo cenjene obiskovalce razstave. Izkupiček porabijo Podmladkarjl v dobrodelne namene ln sicer predvsem v podporo bolnim in revnim součeacem.
— DruEtvo finančne kontrole v LJubljani. Redni občni zbor se vrši dne 8. junija ti. ob 9. v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma. Ministrstvo financ .gener. dir. posr. por. le preoovedalo vporabo objav sa brezplačno vožnjo po železnici, pač pa se bo isposlovala za udeležence polovicu* vožnja, proti izkazu s člarsko izkaznico-pri Izhodni postaji ln to v dneh od S. —10. junija ti. Opozarjamo a*6- tovariše naj voznih listkov v Ljubljani ne oddalo, ker bodo veljali tudi za obratno vožnjo. Ker prisostvujejo rborcva-*n tudi delegati sekcij cele kraljevine, vabimo na sigurno udeležbo.
— Društvo najemnikov za Slovenijo v LJubljani objavlja, da se seja dne 4. junije tL ne vrši v Mestni dvorani, ampak v mestni posvetovalnici magistrata ob 20.
Darila.
Uprava našega lista Je prejela: Za
C. M. D. Din 50. katere Je daroval g. Anton Brodnik, učitelj v Kostanjevici.
Za društvo slepih Din 200, darovanih po rodbin! Bonač v počaščenje spomina na umrlo gospo Ivano Ksstelie ter Din 400 od g Iđr. Ph. Sušnika, lekarnarja v LJubljani, v počaščenje spomina gg. Vinko MaJ-diča, velelndustrijalca v Kranju ln Ph. Mr. Friderika Baccarcl<?ha bivšega lekarnarja v Postojni. Iskrena hvala!
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 4. junija. Sprejeto ob 13.
Devize:     Curih   14.64—14.74. Pariz 430 50—435.50, London 358.50—361.50, Trst 360-^363, Praga 242»/*— 245Va. Curih 14.64 14.74   —   Valute: dolar 81.75—82.75, lira 356.50—359,50.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 65.50 -66, 2%# drž. renta za ratnu štetu 139—140, Centralna banka 36—39. Hrv. esk. banka 131.50—132.50, Kreditna banka Zgb. 126 — 127, Hlpot banka 67—68.50, Jugrbanka 118 —120. PraŠtediona 910—915, Slavenska banka 110—115, eksploatacija 125—126\ Drava d. d. Osijek 320—350. Sečerana Osijek 1145 —1150, Isis d. d. 60—65, Nlhag 101—104, Gutman 845—8525, Slavonija 106—108. Str. tovarne 150. Trboveljska 550—605, Union paromlin 700—720.
INOZEMSKE BORZE.
— Carin, 4. Juniia. Današnja bona: Beograd £875, Praga 16.623, Newyork 568.75, London 24.58, Parla 39.225, Milan 24.75, Dunaj 0.007985, Amsterdam 212.50.
— Trti, 4 Junija. Predborsa: Beograd
Z7.65—27.75, London 99.10—9930, Pariz 118 —118.25, Nevrvork 2295—23.05, Curih 403— 405, Dunaj 0.0321—0.03% Praga 67.25— 67.50.
— Dana), 9. fanfla. Devize: Beocrad
853—857, London 306.600—307.600. Milan 3094—3106, Newyork 70.935—71.185. Pariz 2632 3648, Praga 2080—2090. Curih 12.475 —12.525. — Valute: dinar 849—«55. dolar 70.460—70.860, Ura 3100—3120, češka kro-
DOGODKI NA ROMUNSKEM.
— London, 3. junija* (Izv.) Iz Buka* rešte javljajo »Central Xews«, da je general Avarescu stopil na čelu 50.000 kmetom ter ž njimi vkorakal v mesto, da izsili odstop sedanje vlade Bratianu. Avaresco očita predsedniku vlade ko* rupcijo in nemožnost, da vodi držav* no politiko, osobito kar se tiče držav* nih financ, oziroma državnih dolgov.
DVOBOJ MED GIUNTO IN GENERALOM BENCIVENGO.
— Rim, 4. junija, (Izv.) Častna za* deva med generalom posl. B e n c i* v e n g o in podpredsednikom zbornice G i u n to se bo rešila potom orožja, Ker je general Bencivenga še bolan na roki in ni zmožen rabiti orožja, je za* deva preložena na nedoločen čas.
POLOŽAJ V FRANCIJI.
Millerand pred padcem.
— Pariz, 4. junija. (Izv.) Jutri, v Četrtek se definitivno reši sestava nove Herriotove vlade. Rešeno bo tudi naj* brže vprašanje odstopa predsednika republike. V petek ali soboto se predstavi nova vlada parlamentu. Zbornici se prečita tudi Millerandova spomeni* ca, V tem slučaju se morajo vršiti vo* litve novega predsednika republike v smislu ustave v teku 48 ur in bi se na ta način imele vršiti v nedeljo ali zad* nji čas v ponedeljek. Kot najresnejša kandidata za predsednika republike sta Painleve in Doumergue. slednji ima precej zaslombe v krogih desnice.
— Pariz, 4. junija, (Izv.) Politični krogi razmotrivajo vprašanje sestanka Macdonald * Herriot. Smatrajo, da se sestanek vrši takoj po sestavi vlade, in sicer v mestu, ki bi bilo na polovico
prti med Londonom in Parizom, v me*
stu Boulogne sur le mar.
ANGLEŠKA PARLAMENTARNA KONTROLA V ZUNANJI POLITIKI.
— London. 4. junija. (Izv.) Sest članov poslanske zbornice predloži zbronici važen predlog, ki ga je podpisalo 114 članov vseh treh parlamentarnih skupin in ki zahteva kontrolo nad vsemi z inozemstvom sklepajoč.mi se pogodbami. Razprava o tem predlogu se vrši te dni. Predlog zahteva, da se ne sme noben diplomatični sporazum, osebujoč državne obveznosti ali bremena, skleniti s tujo državo ter da se ne sme nobena konvencija skleniti za vojaške priprave z generalštabi tujih držav, če za to ni posebnega dovoljenja od parlamenta. Če parlament sprejme ta predlog, bo morala vlada o tem obvestiti vse tuje države, ki so ž njo vezane po pogodbi, in Društvo narodov. Predlog je v prvi vrsti naperjen proti sistemu tihih ratifikacij, ki ga je začela izvajati laburistična vlada v gotovih slučajih.
POTOVANJE ITALIJANSKEGA KRALJA NA ŠPANSKO«
— Rim, 4. junija. (Izv.) Danes d> 9.45 dopol. sta kralj in karljica s prestolonaslednikom Umbertom odpotovala s številnim spremstvom v vojno pristanišče Spezi. Obenem ž njima je potoval minister mornarice Thaon de Revel. — Kralj potuje na vojni ladji »Dante Ali-ghieri« na posete k španskemu kralju v Madrid. Kralja spremljata dve vojni ladji »Cavour« in ^Doullio* ter 6 torpe-dovk. S kraljem potuje tudi španski poslanik v Rimu.
E
ona-bar
NOVI IZBRAN! PROGRAM
OTVORITEV BARA OB 19-30. uri. ZAČETEK PROGRAMA OB 20. uri.
3796
JAN   F I A L A,
kavarnar ln restavrAter.
To in ono.
UBIJAJTE MUHE, KER PRENAŠAJO BOLEZNI!
Sedaj je nravi čas, da se začne uspešna borba proti muham. Muhe ne spadajo v hISo. Poj muh v hiši je znak nesnažnosti in kulturne zaostalosti. Radi svojih običajev je muha najbolj odurna žuželka, s katero Človek prihaja v dotiko. Zaraja se v nesnagi in živi in se redi v nesnagi vse nadaljne dni svojega žlvljenia; zapušča lo le, ko vdira v stanovanja, da okuži človeku njegovo hrano in širi bolezni. Hišna muha je vztrajen požeruh, ali njena paSa je precej počasna. Lazi po jedilih In na teh izletih utegne nosit- s seboj, zlasti na koc:nah svojih nog, klire nalezljivih bolezni, jajčeca para-sitov in organično nesnago. Ko rrnha po-seti vašo mizo, odlaga to nevarno snov na vašo hrano. Ako gre taka okužena hrana v želodec se utegne razviti kaka nevarna bolezen
Letokrog hišne mnhe ni obsežen. Morda redkokdaj odlctava dalje kot pol milje od svojega vališča in rbičaino ostane dvesto do tristo metrov okoli krala, kjer se je zarodila. Kjerkoli so muhe, lahko sklepamo, da so se zaredile v najbližji okolici.
Kjer se muhe lahko svobodno gibljejo med straniščem in jedilno mizo, utegnejo okužiti vsako vrsto hrane. Zlasti mleko je dostikrat predmet takega okuženi a in našlo se je večkrat, da so epidemije tifusa in Ie-garja imele svoj prlček v mlekarnah, ki niso bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi za odstranitev odpadkov. Hrana, ki io kupite v prodajalni, prenai>olnJeni muh, utegne tudi biti okužena in ako jo jeste surovo, more direktno provzročiti kako bolezen. Tudi kuhana hrana utegne biti okužena po skuhanju. V tem tiči velika nevarnost za zdravje. Torej vzlic vsaki pažnji, ki jo individualno lahko obračamo na nevarnost okuženja s strani muh, smo vendarle podvrženi infekciji legarja radi nemarnosti drugih. Radi tega ie zatiranje muh zadeva, za katero mora skrbeti vsa družba in je torej stvar javne higijene. — Druga iako navadna infekcija, ki jo muha prenaša, je poletna driska (diarrhea). Ta bolezen se bolj poprUema otrok, aH tudi odrasli so ji podvrženi.
KAKO NAJ SE IZNCBIMO MUH?
Najbolj uspešen način zatiranja muh v Celi soseščini je organizirati in nadaljevati kampanjo v to svrho. Le potom skupnega prizadevanja vseh stanovalcev in zdravstvenih oblasti m organizacij ie mogoča popolna iztrebitev muh. S tem ni rečeno, da je prizadevanje in snaga poedinca podrejena vrednosti, marveč le da bi bilo treba smatrati iztrebitev muh za vprašanje, ki se ga moramo lotiti v celoti. Najprej treba uničiti vsa zarejališča muh; brez tega koraka vse drugo nič ne pomaga. Zato moramo paziti na čistoto. Treba preprečiti ko-nf če vanje odpadkov in smeti in skrbeti za
pravilno odpravo istih.     Že  malj kupček smeti utegne služiti kot zarejališče nešte-vila mušnih ličink (larv); iz tega je razvidna velika  važnost  snage.     Vse h!šn<*. smeti moramo spravljati v posode, kamor naj ne prodira ni zrak ni voda; posode morajo biti tesno zaprte ali pokrite, tako da ni muhe ni druga golazen nima prfetopa do smeti. Kopičenje smeti okolo hiše je krivo, da se muhe zarede. To velja tudi o lavnih smetiščih. Neomrežena hiša in neobvaro-vano stranišče izven hiše ustvarjata nevarnost, ki je nobena družina ne bi smela prezreti. Mreže na oknih seveda ne zadrže vseh muh, ah' večina ne more v hišo in nevarnost bo za toliko manjša. Vsaka soba v hiši b| morala biti omrežena; ako m* mogoče omrežiti vseh sob — pa vsaj kuhinja in ohednica naj bo opremljena z mrežami. V slučaju bolezni treba zlasti obvarovati spalnico, kjer bolnik  leži. posebno ako gre za kako nalezljivo bolezen. Na kmetih treba zlasti paziti na hlev in mlekarno. Muh ne bi smelo biti v prodajalni-cah, pekarnah in v drugih prostorih, kjer se hrana pripravlja.    Kjerkoli je navada postaviti mreže na okna in vrata, naj služijo mreže ne le proti muham,    temveč tudi proti komarjem. Od snovi, ki so strupene za muhe, ie morda najbolj primeren forma-lin. Naj se pomeša v štiridesetkrat večjo količino vode in pretoči v skledice, ki naj se postavijo vse okolo sobe; istočasno naj se odstranijo vse druge tekočine. Ako muhe tekom nekoliko ur nimajo pristopa do drugih tekočin, se napljejo te razstoplne in pocrkalo. Prilepljivi mušni papir pomaga zatirati muhe, dasi ni pravzaprav znak dobrega gospodinjstva. Ubijanje z batom ne zadostuje za odpravo muh. Navadno se pobijanje muh začne v poznejši sezoni, ko Jih je že vse polno in more lov na muhe Ie neznatno znižati njih število. Boljše bi bilo, ako to storimo takoj spomladi, ko je muh razmeroma še malo. Ako bi ljudje vporahljali takoj ob začetku mušne sezone ves oni napor proti muham, ki ga rabilo kasneje in bi zlasti pazili na takojšnje uničenje vse nesnage in smeti tekom vsega leta, bi muhe večinoma že davno izginile iz človeških bivališč.
*   * ★
• Poljski žldje se selijo v Palestino. T« dni je odpotovalo lz Varšavo v Paleet' no več sto Židovskih rodbin. Ns kolodvor-3 se Je zbralo nad 30.000 Židov, da te poslovo od svojih rojakov. Med poljskimi Židi j» opažati čedalje večjo agitacijo *» izselitov v Palestino. Jeseni se namerava izseliti v Palestino večja množina Židov.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: KALEHTIH KOPITAR, J
Za birmo
Ure   od  dinarjev  100'— naprej
Srebrnina
Zlatnina
Cene oglejte s; v izložbah
F. Čuden
Prešernova Šelenburgova 7
e se$ ■ 3e©eee©eeaeeee©©e
Ferdo Primožič
parketar in mizarski mojster
LJUBLJANA, Trnovski pristan štev. 4
se priporoča za dobavo in polaganje hrastovih in bukovih parketov, popravljanje in struženje starih podov in vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. 3801
Se vedno
10 do 20% popusta
i Umi
K. SOSS, Ljubljana
Mestni trg štev. 19.
„Color",
najboljša, neškodljiva BAR« VA ZA L'ASE.
Glavna zaloga drogerija A. j ICANC, C iubijana. — Raz«
J pošilja tudi po poŠti. 2922
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne Plceoli.
Abadie
Glavna zaloga cigaretnega papirja in vseh vrst
ovojnega papirja.
A. LAMPRET,
Ljubljana, Krekov trg 10
3338
3678
Najlepša in najcenejša
se dobijo pri stari tvrdki
L Somicltz, urar
Ljubljani
Sv. Petra cesta 16
3800
" ■
Porti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno Ijubljera mat', stara mati, tašča in teta, gospa
Elizabeta Klobcaver
danes, 4. junija ob eni po kratki, mučni bolezni, previđena z zakramenti sv. vere, v starosti 69 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 5. junija ob pol 6. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 19, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. junija 1924.
Žahijoči ostali.
[agp^	WŠStB£kawWM			
m				
t
3798
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nadvse ljubljena, dobra soproga, skrbna mama, stara mama, tašča,
gospa
Merila lit roj. Mivt
danes po dolgem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne S. junija 1924 ob štirih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljub'jani na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušrica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana-Trbovlje, dne 3. junija 1924.
ivac Turk, blok. sluga drž. žel., soprog. — Ivan, postajenačelnik, Marija poroč. Gajsek, Alo\%9 upravitelj, otroci. — Vika Turk roj. Koschell, snaha. — Janko Gafšek, trgovec, zet. — Magda, Anda, Vladimir, rv'ajdica, vnuki.
Lep crn
premos1
s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Din, prodaja Slovenska pre-mogoliopna družba z o. z.
v Ljubljani, Wolfova ulica 1.
Hova zaloga
A.
3797
vseh tip dospela
iugo-fluto 1 z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 36
Za btrraoi
nudi
ure, srebrnino In zlatnino
najceneje v veliki izbiri
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg 20
Edino prave ,,Goiser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici
Jo Brajer
Ljubljana 3396
Turjaikl trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. — Trgovci popast!
Cene solidne! Postrežba točna!
BOTRI, POZOR!
Najboljše in najcenejše obleke za birmance v vseh velikostih in največji izbiri Vam nudi
priznano solidna tvrdka
DRAGO SCHVVAB
LJUBLJANA DVORNI TRG 3
V zalogi angleško in češko sukno, elegantni modni vzorci, razno moško perilo in drugo
manufakturno in modno blago po konkurenčnih cenah. Lister v vseh barvah, dalje surova svila, platno, panama rips, itd. za obleke v ogromni izbiri. Blagovolite si ogledati zalogo! 3779 Blagovolite si ogledati zalogo!
mHLI 0GLHSI
Cenn malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
Plačilni natakar
se sprejme takoj v »Narodni kavarni«. 3790
Več zidarjev
(dobrih) se sprejme tas ko j. — Zglasiti se je: Ce= sta na Gorenjsko želez* nico št. 22. 3784
Potnika,
v Sloveniji dobro vpelja* nega — sprejme takoj tvrdka — Henrik Kenda, Ljubljana. 3676
Potnik,
dobro vpeljan po vsej Sloveniji. Kčc zastopstva pri dobri firmi proti pro* viziji evfnt. stalni plači. — Ponudbe pod »Potnik 5792«- na upravo »SIoven* skega Naroda«.
Šiviljo,
le prvovrstno moč z daljšo prakso in splošnim znanjem v krojenju — sprejme takoj za stalno in pod najugodnejšimi pogoji modni salon. — V a slov nove uprava »SI. Naroda«. 3767
Otroški voziček,
dobro ohranjen, se pro= da. — Vpraša se: Spod* nja Šiška, Knezova ulica št. 54 (podstrešje). 3799
Automobil,
štirisedežni — znamke »Puch« 9'23 HP, zelo dobro ohranjen, se pro> Ha. — Ljubljana. Trza* ^ka cesta 45. 3739
Naprodaj
stoječ bencin - motor 6 HP. tračna žaga (Band* sage), univerzalni stroj za mizarsko obrt, ves v dobrem stanju — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 3782
Pisalna miza,
kompletna velika železna postelja in ogleda* lo 65 X 115 cm — na* prodaj. — Lavrič. Se* lo. Selska ulica 43, pošta Moste. 3794
Perfektneg? kuharja ali kuharico
potrebuje oficirska me* naža v Banjaluki. Stano* vanje, hrana, razsvetlja* va v naturi ter plača po pogodbi. Mesto stalno. Samo resni reflektanti se naj javijo. Spričevala s ponudbo je poslati di* rektno oficirski menaži z označen jem točnega naslova reflekt^nta. 3746
j    prodam |
I    Kuirm j
Stanovanja
1
Zamenjam
stanovanje
(dve sobi s kuhinjo) za 4—5 tednov z istovred* nim stanovanjem (če mogoče z vrtom) kjer* koli na Gorenjskem. — Morebitne ponudbe je nasloviti pod »Radovljp ca 3789« na upravo »Slov. Naroda«.
I    posojila I
50.000 dinarjev
posodim proti dobri ga* ranciji ali na hipoteko za eno leto. — Ponudbe z navedbo garancije in ob* resti na upravo »Sloven« skega Naroda« pod »Posojilo/3788«.
Išče se priklopni voz za avto
od 3 do 5 ton. — Ponud* be na: Ljubljana I, pošt* ni predal 45. 3787
Okrogel les,
hlode vseh vrst lesa in v vsaki množini — kupuje po najvišjih dnevnih ce* nah parna žaga V. Scag* netti. v Ljubljani (za go* renjskim kolodvorom).
3701
Les na panju
(100 m") v Bohinju se proda. — Ponudbe pod »Stavbni les 3748« na imravo   »Slov. Naroda«.
Bukova drva I
Kupi se večja partija cc* panic Ta brez okroglic, popolnoma suhih, sečnja 1. 1923., kakor se zahtevajo za Švico; — večja partija p o p o 1 * noma suhih bukovih drv, mešana z okroglica* mi do 20 % in več; — popolnoma suha hrasto* va eksportna drva. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Eksport* na  drva'3766«.
I
£okalt
I
Iščem lokal
ali trgovino v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Št. 3755«.
Trgovski lokal
v Ljubljani na prometni cesti se išče za takoj. — Ponudbe pod »Nujno 3773« na upravo »Slov. Naroda«.
I premičnine |
Hiša in zemljišče
v Kočarjih št. 36, pošta Mozelj, se proda za 90 tisoč kron.- Hiša sestoji iz dveh sob, kuhinje, kle* ti in hleva ter hišne oprave; zemljišče obsega osem parcel in štiri lepe njive, obdelane s koruzo in krompirjem. 3795
Zaman se trudite
s prodajo vil, stanovanj* skih. trgovskih in obrtnih hiš. kmetskih pose* stev, graščin. 2ag. mli* nov, stavbnih parcel itd., ker kupci se oglašajo stalno le pri »P o s c s t«. Rcalitetna pisarna, d. z o. z.. Ljubljana. Sv. Tc-tra cesta 24. 3770
I
Razno
Trboveljski premog in drva
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA
LJubljana
Kralja Petra trg štev. s.
Plačilo tudi  na obroke. Telefon 220. 272
»Wertheim«-
bla^ajne
priporoča — Ljubljanska komerc. družba. Ljubli.T na, BIchveisova cesta IS.
3476
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka  M.  Tičar, Ljubljana.
3592
Kdor hoče graditi
kakršnokoli stavbo po znižani ceni. naj piše po pismene informacije na: Dragotin Korošec, Reči* ca ob Paki. 3776
Drva,
bukove in hrastove od* padke od parketov do^ stavlja po nizki ceni na dom — parna žacia V. Scagnetti v Ljubljani (za gorenjskim kolodvorom).
Ia trapistovski sir
polnomasten. Ia čajno maslo — nudi po povoli* nih cenah in s hitro postrežbo mlekarna Karlo L a z n i c k v, Dežano vac, Slavonija. 3745
Resnica je
in ostane, Ć3 napravi najceneje in po najno* vejšem kroju obleko le — Ante Preželi, krojač. Gosposvctska cc* sta 16. 3643
Sprejemam
vsakovrstno pokvarjene* pohištvo v popravilo; vrtne ograje in lope po* pravljam strankam na domu. — Pismene po« nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pohištvo 37^1«.
Jermena za cepe,
2 - biče (gajžlcl. jer* mena za čevlje, tržaške hieevnike. motvoz (spa* ga), šmis. čevljarsko pre* jo, čopiče za bdenje ia pleskanje ter razne krta* če — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Do. beie. Liubliana. Sv. .Ta« koba trg 9. 3542
Veletrgovina
Osvald Dobeic,
Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9 — priporoča svojo bognto zalogo raznega dišeče da in bri\'skega mit la. 7 ob ni prašek in pa* t o *>Kalodont*Elida<- ter Vt€ druge galanterijske predmete po najnižjih cenah.
3540
Pozor!
Izdelujem lesno * struga^« ske izdelke, OVALNE OKVIRJE in vsa v to stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah. Za cenjene ponudbe se priporoča - HLITIT: K A ROL. strugarski mojster. Ljubljana, Gosposvctska cesta 16. 3793
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji RK« jalki na Bledu. — Naro* čila je poslati na »Ate* lic ročnih del« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774
pa 3e
liiuiiiin hi
■iin>««Muauww»im»'uui
BRAČA PEČ
PAVltS^VONllA
I« zimsba salama
povsem
zrela
na skladifta
Sentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno
dobavo 3554
Prodajni urad sentjanskega premogovnika
AND.MKIL. LJUBUANA, Krekov trg it. 10.
ELEKTRO E2L
Cni nizke. Zahtevajte cenik.
Vojnoulč A Cle
LJubljana — Dnnaiska cesta 27.
^Josip Peteline^
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Naj ližje cene.     Postrežba toćna.
Važno za trgovoe i Zahtevajte cenik I
GUMI za cepljenje trt
peronospora cevi, iamčeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
TovarniSka zaloga!
Zdravko Knanjc. Celje.
IVAH ZAROTNIK
Telefon 379    mestni tesarski mojster    Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve  in zvonike;   stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
^^^^^^^^^^^^^^^^
Zadnje novosti slamnikov
so ravnokar došle v
modnem salonu
Stuchly-Maske
LJUBLJANA   —   Židovska ulica štev. 3.
Popravila se točno izvrše:
Žalni klobuki vedno v zalogi* Cene primerno nizke.-
TRGOVSKA BANKA d. d., LJUBLJANA
POPRUZNICEi
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Brzojavi s Trgovska
Cv lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000--
x Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Telefoni: 139 ^ 146, 458
EKSPOZITURE 1
Konjice
•Dravograd
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
52
55
759^63753^3802
0948