76. številka Tr*t. v' petek 17. marca 1905. Tečaj XXX, tm~ Izhajt. vsaki dan. *H Tali oo nedeljah in praznikih ob 5.^uri. ob ponedelikih ob 9. uri zjutraj. 'os»rai('ne številke prodajajo po 3 novč. (6 stotinki • mnogih tobakamah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, tt. Petru. Sežani, Xabrežini. Novemmeatu itd. <>rJase In nan»čbe sprejema uprava lista „Edinost", niica forrio Galatti št- IS. — l'radne ure so od 2. pop. do zrečer. — Cene oglasom 16 st na vrsto petit; poslanice, »smrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Štev. li;»7. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaia za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine Be uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista » ^^^^ UREDNIŠTVO: nI. €Horyio Galatti 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik Iconsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranilnični račun št. 652.841. (Brzojavne vesti). Ruti na umikanju. LONDON 16. »Daily Telegraph« je prejel dne 14. t. m. iz Tokija poročilo: Ja-p i. t. m. je pri svetilniku Sorhlung mimo parmka »Hongvvara« plulo 22 japonskih vojnih ladij. Parnik »Knight Komander«. LONDON I«*-. »Dailv Chronicle« poroča iz Petrogtada cd 15. t. m : Angležki poslan; k je izročil ru^ki vladi noto, v kateri znhteva Anglija znesek 100.000 fantov šter 1 ngov kakor odškodn.co za angležki parnik »Knight Komander«, kftrrega so Rusi v vodah skrajnega Vztoka ulovili in po-greindi. Car izda manifest za nadaljevanje vojne. PARIZ 16. »Figaro« zstrjuje, 4-regu pa stoji Ljčenac, visoko mahajoči z mečem. Zvon stolne cerkve je zazvenel, krik prodira skoti zrak, vodi ee peni, orožje žvenketa. Udri ! Udri! Naskakajte! Sedaj let« Gričam na bramšČe. To plazi, plesa in skače ! Pijani met'ar se je povBpel. V hipu se mu je razletela glata, a truplo njegovo je ptjusknilo v vodo. Kri! Kri ! Naprej ! Ali' strele in sekire kapiteljske so le brile Gn-Čane in ljudje so padali kakor snopje. Krojač je skeč 1 v vodo, vrgel kopje od sebe, tresla ga je mrelica ter molil je Očenaš. Sedaj se ie zgrudil Pav;ša, ne gane se, mrtev je tudi on. Kapiteljci so jih raztepli na kose. Trd oreh je to branišče, a brani je junak, kanonik Ivan od Moravča. Grišaa Četa se je razsula kakor pleve in se spustila v beg cb potoku, a z živimi je bežal tudi — mrtvi Pav:ša zdrave glave, da se skrije pri Tomažu pod brdom. — Malopridneži ! Malopridneži ! Malopridneži ! je kričal raz'arjeni Lučenac. Vojaki naprej ! Pešci bj se vrgli kriČaje v vodo. Tudi kapitan je skočil v potok ter gnal r mečem na naskok. Prislonite lestve ! Udnte ! Četa ee je zagnala ob branšče kakor železen klin, kakor mravljinci se je gnetel človek ob človeku, eb vsem nasipu je kipel besen boj, a v kalno vedo se je mešila rndeča kri. Sedaj bj na vrhu branišča, sedaj na pesti, na nože ! Oj, Kapiteljci se umikajo! Zmaga ! Ali vrhu branišča so klonili. Zagromelo je, Avdijenca. DUNAJ 16. Cesar je danes na splošnih avdijencah vsprejel barona Call, ministra za trgovino. Tiskovni odsek. DUNAJ 16. Tiskovni odsek je vsprejel paragrafe, ki se nanašajo na odpravo prepovedi o kolportaži. Kralj Edvard obolel. LONDON 16. Kralj Edvard je obolel na lahkem prehlajenju. Na današnjem vspre-jemu v palači ga je zastopal princ Valeški. Pismo iz Rusije. (Pisano sredi meseca februarja.) IV. (Zvršetek.) Hudo so se križale sablje — različnih mnenj v brju na akademiji radi abecede. Branitelji in stražaiki Azbuke — kakor je velel pisati Peter Veliki — in pri poročevalci novotarij s) križali sablje. B >j je ottai neodločen in akademija je odslovila borilce na vse vetrove. Akademiki, profesorji, učitelji, pisatelji in drugi učeni mežje so sa razkropili po raznih uredništvih ter so jeli vojevati po raznih listih, izhajajočih v f >rmatu — rjuh. V tem bjju je sodeloval izlasli tndi znani astronom Damčinski — kakor pravijo — na veliko srečo Rud je. Radi tega bojaj da namreč ni imel časa prorokovati »dobre letine«. A prav zato — pravijo — ker je ni prorokoval, je bilo toliko žita, kakor že davno ne. Po cceni ministeratva za poljedelstvo je lanska letina presezala povprečni znesek letin zadnjih let za pol milijarde pudov. Kakor vidite, bo naši »Varegi« kljub resnemu času znali uprizoriti burko, ki je provzročila mnogo šuma in prepira, pa tudi — smeha. Epilog taj pravopisni homatiji pa nam je prinesel »Ruski Vestnik« v Številki za mesec julij. To je bil 40 strani dolg članek, resen, ojster, temeljit, pod zaglavjem : »Akademija nauk i reforma ruskago pravopisa-njija«. V tam članku je profesor Budilović razložil podrobno, ovrgel temeljito in Blrogo obsodil zahteve novotarjev. Dokazal jim je vbo neslanost in absurdnost* njihov zahtevih in izmišljenj. Ko smo prečitali ta članek »Ruskega Vestnika«, je bomba pegubila ministra Ple-veja ... in petem se je vnela tretja, še bolj srdita notranja vojna. To je cisto »brozenjeji«, ki se ponavlja vsakokrat, kadar ima vlada polne roke dela z vnanjim sovražnikom. Umerjeni in izjedeni ljudje menijo, da to bo melodrama, kakoršna je bila pri Aleksandru I; nekateri se boje tragedije, kakoršno je bil insceoiral Loiis Melikov. Le milo-radniki brezskrbno pavajo »apomladanjo« pesem. z branišča se je valilo tramovje, kamenje, zemlja v vodo na napadalce. Ječanje, krik, vrisk in kletev so sa dvigali iz gomile glav, leBa, kamenja, a na branišču je oril krohoten smeh. — Naprej ! Naskok preko mrtvecev! je kričal Lučenac. Trobi, udri, Prodanih ! Zastavo sem ! In četa je naskočila znova kakor zveri. * * * Iz zelenila gričev za R.bnjakom je zase* valo orožje. Niz gr.čev se je vila četa, ko njeniki, pešci. — Ćujei-li hrup, kakor daljnji grom ? je rekel Grga Isovidu. Hitro naprej ! Tja hočemo udariti. Tu bo slabeji, je pokazal b prstom proti Novi Kapiteljski vesi. — Tu ? Blizu cerkve križarjev ? — Da, pri oni leseni hiši. Hitro ! — Naprej ljudje! sta zapovedala vodji, ali da ste mirn:. Naj nas ne zapazijo pred časom, je dodal Prišlin. Najprej naj jaz, zatem naj prilete tvoji ljudje na konjih, ko ti napravim pot. Klic po pravici in proti politiki, l\ izzlvlja Italijo aa invazijo naših obali! Dne 22. marca 1905. je poslanec B i a n-kini zopet govoril v zbornici poslancev. Tudi to pot je razvijal velik govorniški talent, da ga Bmemo šteti med najbolj efektne govornike v parlamentu na Dunaju. Šibal je orožništvo, ker pošilja sodiščem vsa svoja poročila v nemškem jeziku, kar izzivlja vseobče proteste. Orožništvo da je, ki ruši rad in mir na sodiščih Dalmtcije, isto orožništvo, ki obstoji, da povsodi čuva mir in red. Da se pride temu zlu v okom, je sodna oblast odredila, da sodni praktikanti nemška poročila orožnikov prevajajo na hrvatski jezik. To pa se pravi hudiča izgnati z Bel-cebubom. Sodni uradniki se čutijo tudi poni* žane, ker morajo pomagati na utihotapljanju nemškega jezik v dalmatinska sodišča po orožnidtvu. Minister za deželno brambo je bil sam priznal, ds je orožnikom dovoljeno posluževati se na sodiščih jezika, ki se ga poslužuje eodišče oziroma obtoženec. Će pa je tako, zakaj naj bi se ne pesluževali jezika obtožančevega, kadar sestavljajo pigmene prijave na sodišča?! »Pričakujemo torej — je vskliknil poslanec Biankini — od ministra za pravosodje, da zastavi svojo odločno besedo ob tem vprašanju, ker tu gre za zakon in ugled sodstva«. Zatem je prešel posl. Biankini na drugi predmet svojega govora : k troškom za vojsko. Tu je rekel doslovno: »Ko sa na temelju zgodovine mora dokazati, da je od XVI. veka pa do danes bilo 229 vojen, ki so pogoltnile milijon in pol ljudij in sto milijard kron; da Še danes vojska porablja najbolje denarne in telesne sile naroda, potem Be moramo sramovati te naše toli slavljene civi-lizac:je ter priti do zaključka, da smo še danes nekako barbari, kakor so bili prej omenjeni (Huni, Vandali, Alemani, Goti itd.), in da naša civilizacija ni nič druzegs, nego nekoliko popravljeno izdanje starega barbarstva«. Oe se je vendar oglasil v tej razpravi o vojni, opravičeval je govornik da noče b tem pomagati pogubnemu mil tarizmu, ampak da bi se po možnosti ub'ažile njegove posledice za rojstno mu Dalmacijo in za hrvatski narod v obče. Govornik je konstatoval notorično dejstvo, tla velik in važen del vojne mornarice sestavljajo Hrvatje. V njem, ki mu je zibel tekla ob einjem morju, ni vojna mornarica vzbujala nikeli tistega ogorčenja, kakor skupna vojska, ki se Je pokazala in se kaže tako nehvalež o nasproti nerodu hrvatskemu in ki je — tako je vskliknil poslanec Biankini doslovno — »pred d verni leti madjar-stvu na ljubo napela puško proti mojim Tiho ali hitrih korakov je stopala gruča kmetov, spuščajoča kosp, kopje, sekire k zemlji, da bi ne videlo orožje na solncu, a za njimi bo vodili plemiči Ivančanje svoje konje. Tiho, hitro je stopala četa, prehoditi jej je le še šumico in udariti bo mogla v naskok. * * , Kake pol ure od Zagreba proti Susjedu je stal pod bregom človek, izmuče a, prašen, kraj svojega konja, ki je željno srkal vodo iz potočića kraj pota. Bil je oblečen v temen jopič kakor seljak, toda ob boku m:i je visela široka sablja. Človek se je nagnil, začel izpirati kooju rano na negi in mu jo je potem obvezal s svojim paBom. Zatem se je ogledal dva- trikrat in zataknil za svojo kapo belo pero, znak Lučenčave vojske. — Tako, je rekel, tu morem že natakniti kapetanovo znamenje, ker bom s tem bolj varen v tem kraju, a ligaši me ne dobite. K vragu me je morala zalotiti nesreča ravno v bližini Zagreba. (Pride še.) bratom v Hrvatski tsr j« prelila nedolžno hrvatsko kri«. V oadaljn h izvajanjih je poudarjal go v. roik, da hrvatski narod ne zahteva nikacih to glavnejo škodo, da bo zveza ruske armade z Vlad.vostokom fcoj v nevarnosti. Najbrž ni našla ruska armada v Tielinu pripravljenih dovelj zalog, vsled česar se spomenikov za hrvatske vo;ake cn zahteva seveda ne more armada tamkaj ustaviti radi le — pravice, iste ugodnost, kt se d ovci] u jejo Mtd arom v vprašanjih vojske. Na trditev min >tfa za deželno bramoo v odseku za vo ak ne ttvari, da v deželah ogrske krone ne obatoj težnja po u vedenju mater nega jezika v vojsko, češ, da streme le po uvede-nju madjarskega državnega jezika, je z^klical pnsl. B ankini : »Jaz protestujem najodločneje proti tej t-ditvi v imenu vseh tlačenih narod ■ott Ojrrake, ki bi jih hoteli raznarodovati tudi « sredstvom madjarrkega jezika vojske. Narodnreti i-Ie svoj jezik v vojski, ne pa omreženega iim madiarskega jezika«. (Zvrš tek pride.) Rusko-japonska vojna. preganjanja od h«rani Japoncev. * * * Brzojavka, ki jo je priobčil ruski list »'Novoj® Vreroja«, da j« pri Tielinu pričakovati velike b;tke, dokazuje, da so Rusi zapustili ta kraj, ker ni najbrž za taktično obrambo ugoden. Severno od Tielina pride kakor obrambena črta pred front) v p^etev: črta Hsianpu—Ljutsiatsi — Mečentai—Čant=ia-djan (kitajski z d) in reka Tsinho. V tem slučaju je zasedenje Tielina po Japncih le lokalnega pomena. * * * Mobilizacija nove ruske rajske. Iz Petrcgrada javljajo, da &e mobilizacija novih čet vrši brez ovir. Poveljem mcbili-zacijo bo prejeli že druga divizija carske garde pod poveljstvom generala Troitakega, tretja divizija carske garde pod poveljstvom generala Ilovekega, osmi vrjoi zbor pod po- Trst, 16. marca 1905. Dopis iz strokovnjaškega peresa. > V včerajšnjem članku smo označili bitnost nač na uporabe ruske kavalerije. S tem ~eij3tvom generala Rehbinderja. V kratkem dobijo povelje za mobilizacijo tudi 14», 15. smo na razsežno odgovori i na čssto ponavljajoče se vprašanje : »Kaj dela mnogoštevilna ruska kava'erija i!« Tudi v sledečih bitkfh bomo gotovo !e melo čuli o uporabi kavalerrskih mas v takt ki atak v starem zmislu. Take uporaba ne bo d kler ostane Kuropatkin pri svojem crigina nem načinu in 18. vojni zbcr. Ni pa še določeno, kateri drugi zbori bodo še mcbtlzovan'. Tudi ni še določeno, kdo da prevzame poveljništvo nad novo armado. Z raznih strani se trdi, da pojdejo na bojišče trije veliki knezi. Govori se tudi, da ao neki dvorni dostojanstveniki vojevanje, po katerem pač bije boje, ali le avetovali carjU) naj gre tudi on na bojišče, tistega bojnega tona. ko čuje v svoji defen-| bflkor go tQ gtđnli drugi carj]f ker bi ge 8 tem razpoloženje v vojaki povzdignilo. Japonci se pripravljajo na dolgotrajno ▼ojno. Kakor poročajo iz Londona, proslavljajo vsi tokijski listi zadnji vepeh Japoncev pri Mukdenu, ali od druge strani zelo odlcčno priporočajo japonskemu nar: du, naj se pripravi na dolgotrajno vojne. živi : »Do sedaj trpi napadalec veče izgube, nego je z ! < Ko pa je nastopil čas, ko z vsakim hipom nadaljnega boja zamenja branitelj več »zgubljati, tedaj je prišel zanj pravi moment, ko branitelj bkratu prek nja boj ter pozdravlja napadalca ra svidenje na prihodnji poz:ciji. Ti originalni način vojevanja Ku-ropstsinovega se zrcali do danes jasno v vseh n egovih taktičnih in strategičn h odredi ah pred, med in po bitki. Kt-valerija je sfrategično in taktično orožje vojskovodje. Zato pa si ne Bmemo domnevati, da bi vrhni ruski kavalenjeki general mei kako bitko, prirejeno po vr-hne-^ zapovedniku v s;rho umikanja in pri-dob vanja časa — kakoišnji eti bili pri Lja »jan" in Mukdecu in boćo bržkone še pri T elinu, K rinu itd. — kar hrkratu in v dosego moiuentanue taktične zmage pus'ii uničti s.ojo kavalerijo. Ktj b počel Kuropatiin ob nadaljevanju svojih genjaln h O položaju v Avstriji. Ozirom na naša včerajšaja izvajanja, je zanimivo kar piše »LuSan«, ki je glasilo češkega prvaka maj poslanci, tira. Kramara. V sedanji sestavi vlade — tako pravi — ki je po pretežai večioi festivljeaa iz Nemcev ne le pc» rodu, ampak tudi nemško nacijonalnegz mišljenja, je vzrok, da »e Nemci upirajo proti rekonstrukc ji kabineta. Ali ravno v tej anomaliji, da v državi, tako bo gati na narodnostih, kjer politična razceplje-bitek v s;rho umikinja, ako bi bil v prej- noBt reže tako globoso v vse državno življe- šnji bitii pust! uničiti svojo bavalerijo?! Seveda bi b:In v-e kaj drurega, ako poreče Kuropatkin nekega dns : sedaj imam koiiČno-veljavno strateg čno ofenzive, sedaj pride do tiste za inje o.lločitne bitke, ki zak'jučilno od»oč: v tej v. ini. Tu se mora vee bojevati do zadnjega v svrho zmage, torej tudi ka-valerijf. Potem je vseeno : če je vb® izgubljeno, r>a mj bo še kavs erfa ! Kur patk n bo bižsone trebal še dolgo časa — mesece še —, predno ho imel za-dc3tn<» moči, da hc mrgel, zapričenši krntra-cfonziro, ponuliti jt p >nski armadi vojno od-loč Ioo bitko, k* jo Ovama iščs zastonj že eno oelo leto, ker je imel vedno premoč na številu in se nahaja bližini svoje domovine. Ru*ko kavalerijo treba ~adaj — to mora biti ja-no vsakomur — do omenjenega vojno-od-loč lae^a momenta varovati pred vsako nepotrebno izgubo. N e \edenje mora b ti — kakor je vse mom^ntanno vojevanje Kure-patzinovo — le defenzivno. To je : nadaljevati bo morala ul'g>, ki jo je bur-ki infan-terija na konjih igrala v južno-efrišKi vojni. In to do m men ta, ki bo odločilen za vojno. Vse dosedanje Kuropatkinovo vojevanje ne predstavlja v veliaem n:č druzega nego ne Kako bursko taktiko vseh or^žj. Kavalerija. kakor najBposobneje orožje za tako taktiko, more o tem d sezati najlepša vspehe in s® najbolj odlikovatr. m * m Po današnjem ofic jelnem poročilu Ku rop&tkinovem se dozdeva, da se je pri Tielinu na črti reke Fanho zopet bil velik boj, v katerem so imeli Japonci velike izgube ter ao bili dne 14. t. m. odbiti. Kuropatkin govori o več tisoč mrličih, ki so jih pustili Japonci na fronti. Današnje poreč lo maršala Ovame pravi, da ao njegove sprednje Čete zaviele Tielin. Možno je torej, da so Rusi Tielin, ta važni oddelek, zapustili ter se umaknili proti K rinu, kakor bližnji najvažneji obrambeni točci. Da ao Rusi z »pustili črto Tielin, ima oje, poleg ustavnega zastopstva obstoji ne-konst'tucijonelno miniaiers-tvo, je dokaz za potic b j, da te po odpravi Biatema Korberje-vega odstrani tudi ta izraatek avstrijske uatave, sistem uradniških miniaterstev. Ob eventualni prtosco\i sedanjega kabineta ne more biti t^rej govora o kakem podaljšanju eksistence kabineta G&utjchevega, ampak jedino le o izkoriščanju dane priložnosti za uporabo politične moči v državni eksekutivi. Da se pomore do takega izkoriščenja in do aege te politične moči, to pa je dolžnost veeh polit čnih faktorjev. S tega gledišča treba motriti in povepelevati vprašanje preesnove ministeratva. Ako vzamejo čitatelji naš včerajšnji list v roke, nverijo ae, da so gornja izvajanja gladila dra. Kram^fa v soglasju z našimi včerajšnjimi izvajanj), ki bo kulminirala v trditvi, da so Ć«hi principijelno za preosnovo ministeratva v parlamentaričnem smislu, a da ae Nemci upirajo temu iz zgolj egoističnih vzrokov, ker jim je lastni dobiček viŠi, nego vas uatavno življenje in konatitucijonelni princip. Ogrska kriza. Razgovori, ki so jih zadnje dni imeli voditelji parlamentarne koalicije, niso imeli nikakega vaptha. Vsled tega tudi grof Andraasv ni prišel včeraj na Dunaj na av-dijenco k ceaarju, kaker sa je pričakovalo. D /sedaj ni bila poklicana k cesarju nobena druga politična oseba. Drobne politične Testi. Prekinjanje saeedanja avstrijskega državnega zbora. Ea kor javljajo z Dunaja, namerava vlada za kake tri tedne prekiniti zaaedanje državnega sbora, da za ta čas skliče deželne zbore. Preiekava radi i n o m o s t s k i L izgredov ustavljena. Z Dunaja poročajo, da seje vsled cesarjeve odredbe ustav »lo postopanje proti VBem pri izgredih v Inomc-stu udeleženim dijakom. Vatikan." Kakor si poroča iz Rima, se bo prihodnji konz storij viš 1 na spomlad. Papež bo na tsm konzlstoriju imenoval ne koliko kariinalov. V poldrugem letu vlada nja sedanjega papeža so umrli 4 kardinal:. Sedaj ;e izpr&žnjenih devet kardina'Bk h mest. A papež utegne imenovati le 7 novih kardinalov in to vse izven Rima. Domače vesti. Nečuvena predrznost nemškega c. k. profesorja. Na tukajšaji c. k. g mnaziji predava v VI. rfzreilu naravoslovje nemški tirolski prefasor, k: je še le pred par meseci prišel v Trat in ki čuje na ime W o 1 f. Ta profesor, zdi se, smatra ta vrhunec pedago gične modrosti, ščuvaoje proti slovenski narodnosti, ker diugače bi se ne obnašal v šoli tako, kakor se je drznil včeraj. Kakor smo dozaali se je zadri ta vzgoje valeč (?) mladine včeraj mej uro v VI. razredu na nekatere slove ske dijake, ki so šapetali v zadnjih klopeh, s temi le besedami : »Sore-chen sie mir nicht dahinter, besondeis in einer Sprtche, die ich nicht veretehe ; \v^nn sie sprechen \voilen, ao gehen sie in's H6:el Balkan«. Ta »duhoviti« izbruh »faroris teu-tonici« užalil in razburil je slovenske dijake, dočim ao ee nekateri nemški dijaki na ves glas krohetali in smejali. Taki predrznosti profaser a, ki je še le par mesecev tukaj, se moramo čuditi tem bolj, ker obiskuje omenjeni razred tudi sin c. k. namestnika princi Huhenlohe, pred ka terim bi se bil moral isti profesor brzdati, če ne radi druzege, saj iz previdnosti. A ne le Čuditi se nam je nad tako predrznoatjo, nego tfc vao odločnostjo moramo protestirati proti temu, da nemški prife30rji zlorabljajo šolo za avoje pangermatske »dov-tipe« in za šČuvanje proti slovenski narodnosti. Mi zahtevamo zadoščenja za tako žaljenje naše narodnosti ter pričakujemo, da Be od kompetentne strani atopi na prate omenjenemu gospodu pr> fe?orju. Opczarjamo tudi naše državne pcsUnce na Dunaju na ta slučaj, ki fb vso jasnostjo ilustrira opravičenost naših pritožab proti nameščanju Lemak>h profesorje? v naših deželah. Profesor, ki ne more zatajiti Bvojega sovraštva proti Slovanom niti na šalskem odru, ne proži nikake garancije za pravično, šs manj pa za dobro-hotno postopanje proti naš m dijakom, ki itak trpč pod ttžo pedagogičnf ga nermisla, da se morajo šolati v tujem jim jeziku in duhu. Klevetnikom Rusije. (Dopis iz Trsta ) Priprosti narod naš (med katerega spadam tudi jaz) je silno zbegan radi zadnjega izida borbe pri Mukdenu. To boli človeka, ki čuti ae svojimi krvnimi brit... Kdo ni čul o Petru Velikemu ? Kdo ni cul o tam pripotnaneaa velikanu mej človeškimi geniji? Nu, kdor le količkaj pozna zgodovino Rusije, ve, da sedanja vojna na skrajnem Vztcku ni drueega nego etapa na uresničevanju že nad loO let stare/a testamenta Petra Velikega. Rusija si mora odpreti pot do Rumenega morja. Nu, genij Petra Velikega je morda računal na hitreji razvoj ttvari, na hitreje evropejiziranje Kitajske, ki je bila edina velevlast nad vso rumeno raso, ki šteje danes oOO milijonov daš. Ker pa ta rasa ni napredovala po načrtu slovanskega genija, a se tudi Slovan-atvo ni še emancipiralo in ni došlo do med-aebojnega apczaanja in ujedinjenja, zato ae je doba miru med belo in rumeno raso podalj* ševala .... Tem huji, katastrofalen bo spopad. Ruaija, vedno zvesta testamentu večno živečega Petra Velikega, je sedaj na delu, na vršenju naložene jej misije: druženje Slovan-stva in krčenja poti po teritoriju Mandžurije do Rumenega morja. Sedanja vojna je etapa na vršenju velike misije, ki je naložena Rusiji. In ni dvoma, da bo Rusija znala premagati vee težave, ki se jej stavljajo na pot, in da je od tega visenja ne morejo odvrniti ne mali, ne veliki hipni nevapehi. Klevetniki Rusije ee le smešijo, ako govore, da je pri Mukdenu Rusijo zadela kataatrcfa, ako govore o definitivnem porazu in o nemožnoati iste za nadaljevanje vojne. Ruaija mora doseči avoj cilj, mora do-prineati vee žrtve, mora izvojevati tmago bele nad rumeno raao, ker mora izvršiti voljo avojega velikega genija, Petra Velikega. Velika, historična je misija, ki jo vrši in jo mora izvršiti Ruaija. To naj si zapomnijo tuji in — naši domači klevetniki Rusije, a oni naši malodušneži naj v tem zgodovinskem de>tvu nahajajo opore, da bodo laglje prenašali take poraze Rus;je, kakoršen je bil oni pri Mukdenu. Onegov Druga plat zvoaa. Ker je bil g. Wildi dal priobčiti v >Piccolu* tečke svoje preliminarne pogodb?, silenjene z bodočo zadrugo za nakup njegovega »rimskega kamenoloma« in je v svojem rszgovoru s poročevalcem tega bata obdolžil druge lastnike kameso-lomov, da se niso držali sklenjene pogodbe, priobčujejo ti poslednji tlaljš odgovor v istem >Piocolu«, v katsrem zanikujejo, da bi bili oni prelomili dogovor z delavci. Oni da se niso odtegnili pogodbi, ampak po dveh letih edino le obvezi, da bodo vsprejemali izključc le organizirane delavc?. To pa zato, ker da so delavci zlorabljali to klavzulo, da so uai-Ijevali 8♦ ojo voljo, grozeči s štrajkom tudi za take zahteve, ki so bile neopravičene in vrhu tega niso bile v nikaki zvezi z delavno pogodbo, k&kor n. pr., če je bil odpuščen kakov delovodja. Posledica temu je bila, da j a morala zveza kameno3ekov in lastnikov kam?-nolamov odkloniti vsaj eno tratjino ponuđenih jim naročeb. Gosp. \Viir1! da je stavil rečeno klavzulo v prgodbo, ne da bi bil poprej povprašal druge lastnike ksmenolomov. a poslednji ao bili prisiljeni vsprejeti jo, ker je bila že priobčena delavcem in se je mudilo z izvršenjem že začetih del. Isti g. \Vildi pa da se je hotel potem rešiti te klavzule in ee je v ta namen uatmeno in pismeno dogovarjal b posamičnimi členi zveze. A atavil je pogoj, da drugi gospodarji ne smejo ne direktno ne indirektno vsprejeti nikakih del za železniški moat pri Solkanu. Slednjič se pa ni mogel pridružiti sklepu druzih gospodarjev in je moral ugoditi zahtevam delavcev, ker je bil ailjen dobaviti kamenje za rečeni most in bi bil imel zanj eventuelni štrajk ee!o huJe posledice. Dalje trdijo gospodarji, da je bil ravno g. Wildi, kije pred določitvijo tarifa najslabše pltčival delavce. Z oddajo kameno'omov da je NVildi napravil kupčijo v svojem lastnem int9re&u. Kameno loma na Nabrež ni in na Rspnemtabru sta lastnina občin, in je torej \Vildi odstopil delavcem za 300 000 krcn zakup kamenolomov, za katera je plačeval najemnino 2000 kron. Oni delavci, ki imt.jj kaj avo'ega ee niso hoteli udeležiti na tej ku^čj in so jo veprejeii le oni. ki nič ae posedujejo. Mnogi delavci, ki bo delali v »rimskem kamenolomu«, so ae povrnili na dela k siarim goBpodarjem. Slednjič trdijo gospodarji, da je \\'ildi vbo mogoče poskušal skozi dve leti, da bi bili goa^odarji kupili oni zakup rimskega kamenoloma za — 140.000 kron. Res je sicer, da je sedaj oddal tudi zakup kamenoloma v Rapneoctibiu. Ker pa zakup tega poslednjega ni vreden več nego 10.000 kron, iz česar izhaja, da \Vildi dobi od delavcev 150 000 kron več nego je zahteval od druzih lastnikov kamenoiomov. To bi bila torej druga plat zvona. Iz Sežane. — Da emo mi Sežančaoje skromni ljudje, o tem priča dejstvo, da se tako malo oglašamo javno. Ni nam treba eicer povešati oči radi tega, ker se tako molči o nas. To ;e zato, ker nočemo obešjti vsake malenkosti na veliki z/on. Sicer bi se bdo smelo že parkrat v minolem polet u izreči laakavo pohvalo na naslov naših društev, ki kar nič ne mirujejo, temveč delajo neumorno za narodov blagor. Da so naši fantje požrtvovalni, to amo videli na veliki veselici, ki jo je priredilo pevsko društvo »Zorialava« mino!o poletje. Da si ni bilo dovolj čaea, vendar ao ae naai pevci naučili par krasnih pevskih toček. Da pa tudi pozneje niso mirovali, kar je bilo pravih pavcev narodnjakov, o tem emo sa uvtrili, ko smo zopet dne 2. svečana t. 1. čuli par dobrih fiao proizvajanih zborov. Ta večer pa so tudi gospice di etantinje v igri »Prvi ple6« za-iiuž 1* vso čist. S tem svojim nastopom eo ai ptiiobile obče priznanje. Bilo bi nam še mnogo omenjati o tam lepem večeru, ali učlo nam je ža iz apomina. Ne moremo pa prezreti kiamega »večera«, ki ga je, kakor vsako leto, tudi letoa na pustno nedeljo priredilo tukajšnje gasilno društvo. Kako priljubljeno je to društvo, videlo Be je ta večer, kajti obiskali eo naa goetje v velikem številu, tako iz Sežace kakor iz vse bližnje okolice. Krasna je bila zabava ta večer. K temu so zopet največ pripomogle vrle naše diletantinje s avojim živahnim nastopom v lepi narodni noši. Igra »Jeza nad petelinom. iD se=< je Z9T€B dobro v spela; posebno je u trajalo obč-in§tvu prvo dejanje. A tudi pevci ni«o to pot odiali z cdra brez slave. Tudi oni eo želi mnogo pohvale in priznanja. Ponavljajoči ae aplavz je pričal, kako ugodno je delovalo njihovo pavanje na občinstvo. Le tako naprej, draei }>evci in pevke, in društvo »Zjrialava« pcstane zvezds-voditeljica v na--etn eoci ainem ž vljen& jnika blagoslovljeno, a ol tam ie šel mrtvaški voz a z* njim l.o kopiji na poko p^l šče. Simfonični koncert vojaškega orke -:ra v Scb llerjevi dvorani, na korist penzij-«ii*ga fjnda vojask b kspeloisov, izveden pre i priličao velikim številom občinstva, epa! je, kakor prejšnj", zelo lepo. Vrlo od •no občinstvo je neprestanim odobravanjem kazalo, da uvežuje velise lepote ukusnega pr grama ter veliko marljivost in epesobeo^t kapelnika Tep v-ja in njegovega strrgo disciplinarnega orkestra. Največ, vepeh je do ► eg a Dve rakova aereaada za ge dala, ki te je uprizorila kakor novost ; izvedena je bila <1 na zadnjem aimfon čnem koncertu v »Narodnem domu«. Kapelnik Te piv je bil z pat predmetom la«kav;h ovte j. Kn^skij kružok. Preobil:ea veselic in plesnih zabav v šfgavem predpubtu spe znala se je prav posebno v našem ruskem kružku, kjer smo ob >n?okih< sedeli mest > za dolgimi kopmi ea navadno mizico po trja in po št rje ali pa še maoje. -< >j predpast. ti »"a* presneti. I hi bi ve» ne prišel v drugo !u Odnesel ai nam ie kružia od resnega uesnja vae učence in učenke ter jih vrtel v d:r.ndaiu avojin veselic. Ali odlenkalo ti je tudi l«to?. Nastopili s > resni časi in naši učenci se povrnejo z ve ae jem zopet k ru*kim knjigam in učenju; rusga govorca ae mora zopet slišati ia naš kružok cživet. Opozarjamo torej tem potom vae gg. učenoe in učenke, da ae nam povrnejo in zopet popri mej o učenja prav marljivo. Ob pDcedeijkih in četrtkih ter aredah in aobetih naj bodo naši večeri posvečeni učenju ruasega jezika! Na svidenje! Otvoritev nore železnice. Uprava dr žavn:h želecnic namerava otvoriti premet ca črti Celovec—K žna dolina—Jeaeoice — Trat dne 1. novembra 190.~>. Online komisije za odmerjen je osebne dohodarine. C.nilne komisije za odmerjenje osebne dohodarine za Trst in okolico so začele delovati za leto 190o. Ob tej priliki naznanil je gosp. finančni viši svttaik Jakob pf. Kuhacavch današnje stanje prvotnih del in ko je naštel nekatera navodila glr-de obdačanja, pevab 1 je gospoda doktorja ^furjs ni, naj priobči statist Čne podatke glede ol d čacj* miiole^a le.a. Sledilo je potem poaamično razpravljanje. Za noTrsra guvernerja na Reki utegoe biti imenovau gref Pavel Szaj a v. Noto društvo. Kranjsko deželno predsedstvo je pot d.lo pravi'a društva slovenskih kn.!/evnikov n časnikarjev. Okradena kuharica. Katarina Škrinjar kuharica kr^me, ki aa nahaja v hiši št. 17. v ul c VTaldirivo, je prijavi'a včeraj pred po-ludne na policiji^ da bo jej neznani tatovi ukradi škatljo, v kateri je hraniia Bvo e dragocen sti, v skupni vrednosti 800 kr< n. Iz Škrata : Čudna oporoka. V iceiiu 05eta itd. Jaz nimam niStsir, dofžin s?m miogo, ostalo zapuščam ubogim. 3 K : Stubercky Fran, Ščavnica, Štajersko 2 K; Županstvo Šturje pri Ajdovščini 10 K ; Tretenii Jos p, kapelan 2 K ; Tomas n Vinko, Štanjel 1 K ; Volilo pokojnega župnika Teran Fraua v Tinjaau, I«ra 42 K; Hranilnica v Senožečah 10 K. Bog stotsro povrni! Ženski podružnici družbi sv. Cirila in Hetodija bo podarili : č. g. Cink za Akcije nacijonalne Hanke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 10(1 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 1643.— 1642 — •>78.— 67r». -- 117.12s/S 117.1» 23.4« 23.4K 19.JI6 19.0<> 95.35 95.30 1128 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.1 — Francozka renta 99.60, italijanska renta ——, Španski esterieur 9 L 70, akcije otomanske banke 603 —. M?njice na London vrtec v R'jkjoIu 2 K, gospica Marica Gcm- 95. bač, u?i eljica ročnih del v Divači 2 K, rodo na Čarga, ktr 6e ni udeležila pleea trža-šk h gospa 4 K. Isti pudružn:ci je prietop;la kakor udinja g.a Olga Dugulin. Bog ž vi vae ! Umetnost. Veliki koncert Ondriček (v ajbot^, 1. aprila 1905.) Koncert Ocdriček »družn e v aebi nekaj nrjveč.h pridobitev ni muzikaličsem polju tekom s-.dnjih des£ t!etij. Fran Ondiiček, E-aj eČJ ž večih [virtuoajv, nsaioci pivikrat pred alovanakim občinstvom v Tre tu, o tej pr 1 ki ee bosti izvajali dve mojaterski deli: D vorakov kon2ert ra gosli n C jkowakega B mol koncert za klavir, prava vzor dela komcr_e gia&be, klas Čnfga zloga. Im^li bjmo aa enarat priliko naslajati ae na vzornih izvajanjih vojaasega o.keatr.i. Da, kakor ee ališi iz zaregljivega vira, namerava podietni-atvo »Narodnega dome«, dob ti za oni večer kakega izbornega pevca ali pevkinjo, da ee a tem zadovolji tudi vokalni, — pri nas najbolje negovani in najm leji — muzlkalični veji. Dne 1. aprila t o — to moremo trd ti že dane?, — pravi elite koccert, kar ee zamore ziikljuČ ti tudi z tega, Ca se je že oddalo veliko sedežev. Da ne oatane kateri ljubitelj gla-be onega večera brez sedeži, sa pro«i da oni, ki se žale vdeležiti koncerta, si pravočasno zag< t 've ajdeži. liti aa aa dobivajo pri vratarju »Narodnega doma« vsik dan cd 3. d<» 6. ure popnludne. Loterijske steTilke, izžrebaae dne 15. unrca : Brni 33 65 86 63 25 looso-t 65 31 16 70 52 Pariz fSr>0 1 Av^triisks — -— Lombardi 95— oni6cirana taiika reati 90.9J avstrijska zlata ren- 103.—, o r rak a 4B/t »..at* rent« 10 J.90 LAnderba. :">2C.— tarSke sračk^ K»5.76 pariŽkf b«ni"a 13.14, italijanske m*ridi-jonalce akcije 752.—, siciia K»o Tinti 16.73 Mirna. London, (Sklei* d ta- m , 91 Lombardi 3S 4 srebro ?»>s/4, 5pai93ra renta 9.'^ 1. . lijanaka renta trž. i diako"t, 21,'* mo^jica » 1 Dunaja 22.24 dohodti bsnte —. — isoiaJ-U —.— Mirna Tržna porodil« 1 <3 marca. BndimpeSt« PSenic za april K I9.*26 do K 19 28; rž za april K 15.44 do K 15-46 : ove* o-H od K 1A.S0 do 14 34; koruza ^^ maj K lr> 42 do K 15.4 l Pšenica: ponudbe «rednje, ojvi. e- e arednje. mrtvo. Prodaja li.000 met. stot. za 10 do 15 at nižje. 1 Koruza vzdržano. Druga žita neaprejjtojeno. Vreme : oblačno. H a vre. (Sklep) Kav* 8«*ntos g ni *■<■; rap« za tak. mfeec po .V: 42.1/, frk, ea 42. New-York. -Ocv • . Kava Kio ti. bo- e dobave, vzdržano, 10 stotink zvijanja. Hamburg. fSkle^j o^p.i San'os y t, naj 3 z* sopi. S5l/, Zadnje brzojavne Rusko-japonska vojna. Ruske Čete severno od Tielinga. PETROGRAD 16. Djpisnik liata »Nc-voje Vremja« poreža: Ker ao ruaktr čete zapust io Tieiing tar ae pedale v pcz cije; average zs marec 341,, as verno cd Tielinga, je t«kaj pričakoval f» 3(i'v Vzdrfa ~ c7td " ® ' J J 1 loco 3'jp—38, navadna reatt' na-a r 1. , h j de b^t'ic. ^9 —42. H a m b o 1- g i8klop ) ^^Ikoi za marej 29.3 > zo ao.il 29.65. st maj 29 75. z» iun: '29.^, julij 29 90, n avgu3t 30.—. S'ar miino. Nov mlačno Vreme: lepe. 6 1 e d k j r tuzem?kl. Centrifagai pil«, prom • • • K®r je Fortis izjavil, da ne more prtvzeti K 66.50 do 6 i.00, za »epte-nier !I — -- dj —. -J * • 1 -- • j 1 j i marec-avg. 6b.50 do 63.— ConoaaitS la MoJ u t aest-jtve novega kabineta, -e kralj izdal de- ; promptno K 68.30 do 69.31. a saot ff — - « kret datiran oddaoašojfga dne, s katerim je ~°,arec-37«!' 6l3Judo H0- ,. . J B . . I London, sladkor z repe sarov 14 ,l0 s . pooblagiil T.ttcn ja, min etra za nnanje stvari, 1 java . TrJno. miniateratvu' Pariz. Rž za tek > « m^aji >5 25 n - Itftllj&nska ministerska kriza RIM 16. — aAgenzia Štefani« poreča : . I april 15.40, za maj - juuj »6 -za in j - a/* da z£Čssno vodi predaedstvo v ;n ministerstvo notranjih atvari. JJruge atti-;glj3t 1^ 75 /stalao.) — r^enica z« t9»:oć» m »- n i stre ia fer^lj potrdil v njihovih alužbah. ' sec 23.6?, za april T3 95 za mij - jaiij J J r J j 24.l'-5 za maj-ivgu9t ^1.30 (trd o'. — Mili zi 1- Odlikovanje. J koS mseec 2y.l5, za aplil 30.40, za maj-junij OAPmPAn or «-»* n n;„|n;mo 31.10 za maj-avguat 31.25 (trduj). — Kapičao CARICrRAD J6. je civdmma | olje za 5l fQ za ap.u 51 ^ za maj - avgust 50 73 z° serttenbe" de;?n (trdno.; Špirit sa tekoči me^ec 43.50 z^ april 43 75 zt maj-avguat 44.50 s a september - decembsr 4".— {mimo. Sladkor surov 86d uso nov 37- —371 trd bel za tekoči meisc 411B za maj-avgust ■*'£— zi julij-avgust 4Vi1/*, za 0ki0uer-jan. 3i5/g, egentomi Mul r^u in D'nceriku podelil ve- za maj - avgust 50 75 z° aeotenbe dej^n^er 6'J — Književnost in umetnost Br. 107. »Tršćanskog Ll»yda< liata ta narodno gcapodarstvo, izlazeceg avake aubote u Tratu donosi u evom posljednjem broju od 10. ožujka t. g. bogati i zanimivi aadržaj. »Tršćanski Lloyd€, preporuJa ee eam po sebi. On doaoai članke u svim strukama narodnog gospodarstva. S trga nijedan otmjeniji trgova«;, industrijalac, obrtnik, poajednik, pomorac, ne bi amjeo biti bez njega. I svratiata, kavane, gostione, čitaonice, otćtne, banke, obitne i vjeresijske zadruge, jeinom rieči, av: bi morali držati »Tršćanski Llovd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju naše budućnosti, našeg dobrostanja, ko e je jedino aredat'Vo našeg uzkrennćj. A t» je pol^e : narodno gospodarstvo. Predplata na »Tršćmaki LV.vl« izno-i na godinu 12, a na pol godine K 7 u cieloj monarkiji austro ugarskoj. Izvan Austrougarske, gdje godj bilo, godišnja pre d p at i izno i 20 franaka u zlatu. Novci i pisma šftlju se vlaatniku i glavnom uiadniku »Trioinakog Llovda«, g. Fr. K u Si ni ć u, Trat, Via Fabio Severo, br. P. 104 T. 246 (vlast t» kuća). liki korden reda Oszranie. Dementl. BUDIMPEŠTA 16. »Odrski biz bir.« poroča iz Zagreba: »Agramer Zeitung« je pr eb^iia nastupni kcocuaibć : >N. Pester JourEa!« je pr občil vest, da ja v 1 beralnem klubu pripovedoval neki hrvatski politik, da je na izjavo posl. Toma* 8 0 ', češ, da »a ilučaj, ako se v ogrskih p likih skupna armade uvede madjarčtki jezik, bi se moral tudi v hrvatskih polk h uvesti hrvatski }ezik cesar vskliknil : To pravo ni nikjer a pianu m potrjeno. — Iz pravice, da bi 6e moral v hrvatski deželni brambi uvesti hrvatski jezik, bi bilo napačno izvajati, da ae ima to izvršiti tudi v hrvatsk h polkih akupne armade.« Poal. Tomfš ć ki je bil o tem vprašan, je rektl, da je ta izjava to;iko glede oblike kolikor glede atvari, popolnoma zm eljens. »Zavodu a v. Nikolaj a« v Tretu 83 nadalje darovih gg.: 8 ivič J., župnik, Slov. Gradec 5 K ; Spitzer Ivan, župnik, Pečine, Tolminsko 4 K ; SkoČ r Avguštin, kurat bolnišnice, Gradec 4 K ; Sodnik Ivan,, kanonik, Ljubljana 20 K ; Serajnik Vinko, žnpnik, St. Lipo Koroško 5 K ; Setničar Fran, kaplan, G jrica 5 K ; Sila Matija, dekan, Tomaj 5 K ; Saje Mihael, župnik, Štranga 3 K ; županstvo Staritrg pii Lotu 100 K ; Sede; Ivan nabral na ženitnini Barba Mrakčeve in Kogoj Lojzeta v B rjani 10 K ; Starm Actan, Brdo, Koroško 4 K ; Scbmid Mil., župnik 4 K ; županovo Šampas 10 K; ttteaka Viktor, iupnik, Ljublj Borana porodila dne 16. m:irea TriaŠka borza. Napoleoni K 19.C4— 19.07—, sjiglatr- K-- do —.—j Lond"»n kratek- termi" K 2o9 75—'240 15 Francija K 95.iS -95.35 Italija S 95 17—^5 37 italijanski bankovci K —.— Nemčija a 117.15—117.30, nemfiki baneove — - •-- avstrijska ecnotra renta K 100 25 100 50 ogrgfc kronska renta K 98.30 9rf 60, lUuiian-*79 50 država 3 železnice K »>60— — 662 50 u j m Da-. » 91.— 9i. —, Llojdove akciie iv 640.--6!6 - Srečke: Tiaa K. 347.--251—, Kredit K <90 - do 50J. -, Bodenkiedit 1880 K 308.- 318.- tfo denmredit 1889 K 3j7.— 317—. TnrSks & 142 — do 144.— Srbske —do —. Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj dane* Državni dolg v papirju 100.1»5 10U95 „ „ srebru 100.95 10J.95 Avstrijska renta v zlatu 12J.05 l^O.lO „ „ kronah 4% I00.S5 :00r5 Avst. investicijska renta 3 V„ 9x 30 9330 Ogrska renta v zlatu 4°/, 118 90 118 90 „ „ kronah 4•/• 98.40 98 40 „ 3». 90 95 89 95 trdno , rannirt-^ »"^V« — <3— Vreme: nestanovitno Meblovana soba št. 4i>, vrata 8 (desno). se odda takoj v ulici Farncto PntnnrafilA »NarodnegaDomač I UIUyi ailJU na lepem kartonu se v dobo pri upravi lista »Edinost«. --u •p 3 Sprejemajo se vsakovrstna dela 111 po ------posebnih načrtih. — mm- Jinsiman cenik brezplačno in franko. Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = g Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarlj TRST ulica Malcanton štev. t po zelo nizkih cenah. S ■ m V V/W V/V w \s rov&ro* voi&Utv- Aleksander Levi z=z ulica Tesa 52. A . (V lastni hiBl.) ZALOGA: Piazza Rasarlt (šolsko poslopje). Cene. da ae nI bati vikat« kuid Sprejemajo se vsakovrstna dela tad i m posebnih načrtih. Uaatrovaa ouik brnpUlap la frtik«. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do Jedi, ntrjnje želodeo In oj&čuje organizem, "fl Priporočeno od najsloveeili zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO trst. M. SALARINI t ulici Fonte della Fabbra št. 2 Vogal ul. Torrente.l Zaloga izgotovljiu odlede = = n Mile, dečke in otroke. Velik izbor suknenega blaga za obleke po meri. — Bogat izbor površnikov, ulstrov. ranglan, plaSčev in havelokov po tovarniški ceni. — Konkurenca nemogoča. ______ PODRUŽNICA: „ALT,A CITTA Dl LONDRA" n2. Poste noorc št. 5. (vogal ul. Torre biancai Semenski oves in fižol za seme in konzum : bokini, koks "= in mandalon je dohiti v [►oljubni množini pri podpisani tvr.iki v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 32. Lavrenčič & Domicelj. Drogerija GUSTAV MARCO ulica <;iulla s t. 20. Drogre, barve, pokostj, petrolej, cepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. ---- Zaloga šip in steklenin. ZZZZ — „SANUS" m novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINL Trst Barriera 28 Podpisani pri[K>roea svoj iskušeni železni plug - za oranje na polju, pri brajdah in drevju, /..i pletev, zasipanje, /.rivanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ikropllnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. w _ ZIVI C, inženjer - Trst Skladišče trgovinsku ulica 2. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia /6 (ro^ai ul. Ruggero Manna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 nt., belo briško po 90 st.. op^lo iz Visa po 72 st, vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL Karlo Marcuzzi v ulici Vincenzo Bellini štv. 13. DELRVfllCR kirurgičnih priprav. Ortopedični aparati. Predmeti za bolnike. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v Iprodajalnico I izgotovljenih oblek FARCH Intabulacije (Vknjižbe) za TRST in okolieo po 43M>/ proti odplačevanju od t. do 6O let daja 4 o lastnik »Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranega zavoda« z odobrenim tarifom, z razpisom vis ees. kr. namestmštva štev. 29.460 III. Obenem tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi GLAVNI ZASTOPNIK Vzajemno zavarovalne banke „Slavija" TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. — Telefon št. 1567. _l — »t* Mi M jtf s» jtfanujakturna trgovina s« £mbrosich & jViodrtcky TRST - ul. Belvedere 32 - T "ST « I 4 C I I C t i Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fuštanj veleur cd 27 novč. dalje. bel. siv in piquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje. šlaji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za irnzke m .-»enske. Krila, uogovice. čipke ir> žamet, kakor imi raznovrstne drobnarije. I » » I I » KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob easu selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Pekarna in siadčičarna z lastno tovarno biškotov Josip jfireule TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat 11:1 dan svež kruli, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladeice. Pekarna in siadčičarna FRAN MILLANICH Trst. — nllca Commereiale 7 — Trst* Trikrat nn dan svež kruh vsike vrste. Raz* našan.e na doni. Sprejema naročbe na sladčice o priliki porok in brstov. itd. VV Najugodnejše cene. Podpisani si dovoljuje naznanjati cenjenemu občinstvu, da je otvoril prodajalnico manifakturnega blaga na _ IV" trgu sv. Ivana št. 1. V zalogi bo držal tudi veliko izbero perila, platenine, krp, pregrinjal in preprog kakor tudi bogat izbor drobnarij. Spoštovanjem OiktOf B^rtOH. Jlarodni kolek je vdobiti pri npravi „Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono St 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. ( Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen« -iH* skladišča. IT Edini tržaški zavod za - VARIIM-PI ^ANFR" ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPROCr »™UUm ■ Točna postrežba in nizke cene. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg ji. - Trst. Zastopnik tovarne koles in niotoMes „Pncli". Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in 1'onografov. Zaloca priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, morokoles itd. ' Velika zaloga pripadkov po tovarn išteih cenah TELEFON štev. 1734. ^inloit Žerjal i - _tST — ulica Belvedere štev. 3 — TRST | priporoča svojim cenjenim rojakom v mestu, okolici ! in na deželi vedno sveže jedilno in kolonijalno-blago, tu in inozemskih testenin, raznovrstnega olja. Pošilja na deželo na debelo in drobno. ■■—Cene zmerne. ------ - Dragotin Dapisin TRST — ulica Bonomo štev. 1 — TRST. Zaloga ovsa, otrobov, žita, kakor tudi moke ogerskih paromlinov. Prodaja samo na debelo. vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr v lastni hiSi. -—■--—------------- kjer se Barriera vecclia 5 ■saki dan izdeluje obleka lastni krojačnicl. — — - „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro - amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, hitra in direktna sln£t»a za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in eleeantni novi brzoparobrod •mm—m GEORGIA CO ton odpluje dne 22. marca v Novi Vork. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in brana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Hran i I11 e vloge sprejemajo He od vs*icpg:t fio tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/s°/o» ae da bi se oibijal rentn: davek. Posojila dajejo ae strno članom in aicer na menj ce p > 6°/0 in na vknjižbe po 51/,°/c L:radllje vsaki lian od 8. do 12.7., ure pop. razven nedelj in praznikov. Stanje hranilnih vlog leta 1?>U4 K 1,4S5.«)0711 posojil . . . „ „ ,, 1.573.f34'J'3-t glavnih deležev . „ „ „ 112.720-— Poštno-Uraii. račun štv. 837.;U5. 0000000000000000 Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Zaloga Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič pristnih dalmatinskih lartn^jra pridelka kakor tudi === vin oljkinega olja. Prodaja na dehvlo in drobno. m vino K ranko na dom olje »d litrov T »„rierkiii. Peter G. £ervaldi ulica Gelsi fttv. 1 TRST /alarstelj t. fer. redarstvene straže, e. kr. rlavnetra earin-skera urada in sfeladKč. e. kr. priv. Ilovd. orož. e. kr. tiiiančue straže t Trstu. Kopru In Pni ju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodef gospe in otroke. Prodaja najboljše fr0y|n i voščile Cene nizke. Postrežba točna _>LA\ L!A" -prejema zavarovanja človeškega življenja f»o najraznovrstnejših kombinacijah p«>il taku ugodnimi pogoji, ko ni.lien« druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in -mrt z zmanjšujočimi se vplačili. V-ak elan ima po preteku petih let pravico do dividende. „Slavija" vzajemna zavarovalna Ma v Pragj. — Rezervni fond 29.217 694 46 K, izplačane odškodnine: 78:324 623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje : Generalni zastop V Ljubljani, eegar pisarile so v lastni bančni liiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, .^kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne namene.