KATOLJŠK CKRfcVEN LIST.
,Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 pri- 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 si. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celu leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl- ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica lan popre)
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 2. sušca 1888.
List 9.
JAKOB,
po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža
milosti
knezoškof Ljubljanski,
vsem vernim sroje škofje pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličar ja našega Jezusa Kristusa!
(Dalje.)
Pravo spozDaoje samega sebe je nam vsem potrebno. kakor tudi vsi, ta bolj, drugi manj. čutimo v sebi skrivno rovanje strastij, ovite proti dobremu, boj zoper postavo božjo. Resnično! „militia est vita hominis super terram": „boj je življenje človekovo na zemlji": tako moramo vsi kiicati s pobožnim Jobom. l) Zgubljen pa je bojevnik, ki ne čuva; ki ne pozna moči svojega sovražnika, ki se nanj zanaša iu mu celo zaupa! Če pa je spozuanje samega sebe vsem potrebno, potrebno je posebno še onim, ki so dolžni čuvati nad drugimi: starišem, predstojnikom. vzgojiteljem itd. Potrebno je pervič zato, ker se — kakor skušnja uči — tako rado zgodi, da človek za druge se trudeč, na samep,a sebe pozabi. Saj se je celo sveti Pavel bal. da bi, druge učeč, sam ne bil zaveržen.2) Jako resno opominja, vzlasti stariše in predstojnike, s?eta Bonaventura, rekoč: „0 kako lahko se oni pokvari in pogubi, ki zvedavo preiskuje razne reči, in skerbno skerbno drugim vest izprašuje. samega sebe pa ne pozna". 3) Spoznanje samih sebe je starišem in predstojnikom potrebno dalje zato, da toliko boljše in gotovejše vzgajajo sebi izročene. Kajti res je, in ostane res — in naj bi se bil kdo še toliko vzgojeslovja učil: kdor sebe ne vzgaja in sicer vedno in vedno, ne zna tudi drugih prav vzgajati. Iz spoznanja samega sebe učiti se moramo, kako je z drugimi ravnati, po prelepem izreku sv. Antona Puščavnika: „Qui cognoverit semet-ipsum, universos cognovit*: „Kdor sebe pozna, vse pozna". *) In vedno in vedno, kakor smo dejali, mora
l) 7. 1. «) I. Cor. 9. 27.
3)	,,0 quam prope ille est perditioni et interitui, qui in cognoscendis rebus est curiosus, in iucando aliorum conscien-tias sollicitus; se ipsum autem ignorat et nescit." (S. Bonav.
de perfect. Titae ad sor. c. 1.)
4)	Ep. 2. ad Fratres.
se ta naša lastna vzgoja ponavljati. Če kd«> misli, da pozna samega «ebe vže popolnoma, se zeio moti, ter ravno s tem kaže, da se prav nič ne po/.ua. ')
Ne manjka sicer takih, vzlasti med olikanimi, ki menijo, da se da sila strasti z rastočo močjo olike in napredka zadušiti in nekako pogasiti. Ali kakor ne podedujemo od svojih starišev uma iu učenosti, tako tudi ne blagega serca iu lepih uravij. Kako malo pa samo zunanja olika premore, kaže se nam preočitno: vidimo namreč, da se pri vsej oliki silno muože hudodelstva. in da se izveršujejo čezdalje boli derzno iu zvito. Ravno to nam spričujejo vedno številnejše pritožbe, kako surova in nravno divja postaja mladina, vzlasti po mestih. In vendar se terdi. da so šole. v katerih se vzgaja sedanji rod, /a toliko io toliko boljše in naprednejše, kot prejšnje, iu da v mestih najbolj cvete olika. Ne, nikakor ne! Zmiraj se bodo rodili ljudje s kaljo hudih strastij, in zmiraj bode treba vojskovati se zoper nje ter „8 strahom in trepetom- 8) v ponižnem spoznanji samega sebe čuvati nad njimi. Ne samo jednemu, ampak vsem časom in vsaki omiki velja prošnja v rOče našu": „In nas ne vpelji v skušnjavo"; in ne samo priprostim, ampa* vsem ljudem, namenjene so besede Izveličarjeve: „Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo".3) Dokler omika in vzgoja, dokler vzlasti šola ne zavzame tega stališča; dokler se namreč meni, da je mogoča kaka versta človeškega znanja in poduka, v kateri treba ni imeti ozira na opomin Gospodov: „Čujte in molite", tako dolgo je vse izobraževanje zastonj. „Kjer je napuh, oudii je tudi sramota; kjer pa ponižnost, tam modrost".4)
Če sploh kdaj, je dandanašnji umestno, v ponižnosti resno spoznavati samega sebe. Sedanji svet pozoren je na vse prej, kot na samega sebe. Zavzema se za imenitna vprašanja politična, mednarodna in druž-binska: zavzema se za razne ljudske koristi in ljudska zastopstva z vsemi njihovimi napori itd. Iu z vsemi temi vprašanji, katera nam telegraf in časnikarstvo dan za dnevom s celega sveta marljivo nabira in prinaša, ne pečajo se le možje strokovnjaki, možje zrelega duha
') ,,Qui se scire exi»timat totum, se nescit." (S. Pe Chrysol. serm. 44.)
,«) Philippen. 2. 12. ») Mat. 26.41. 4) Prov. 11. 2.
io resnega mišljenja; ampak vsakdo se vabi in kliče, da o vsem govori, o vsem sodi. K temu se pridruži neberzdani pohlep po veselicah in kratkočasjih vseh verst. Ni je nedelje in ni ga praznika, da bi se v to ne obračal; da. celo sveti časi: advent in post, morajo večkrat služiti takim namenom. Le vun le vun iz sebe, v daljni svet, v očitno življenje, v raztresenost in verto-glavost veselic, dandanes vse človeka žene: zdi se, kakor da bi se bilo vse njegovo notranje razlilo ter razteklo po širnem svetu. Kaj pa mali in vendar tako veliki svet lastnega serca? Ce bi vprašali marsikoga, ki živi in dela le za velika, svet zanimajoča dnevna vprašanja, za narod, za splošne koristi itd, — če bi ga vprašali: kako pa je s teboj? s tvojimi lastnimi zadevami? kako je s tvojo dušo? kako z življenjem po kersčanski pravici? kako si oskerbel za večiu)8t, ko se vendar toliko pečaš s časnimi zadevami? dobili bi mnogokrat ali nepovoljen odgovor; ali pa celo nika-kega, češ, da tako vprašanje ni nobene pomembe. Io vendar! „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo-?1) Pri takih okoliščinah toraj je gotovo umestno, da, sveta dolžnost, z vso resuobo priporočati „jediuo potrebno-, a) ter opominjati, stanovitno za to skerbeti. Tega pa zopet ni mogoče brez ponižnega spoznavanja samega sebe.
(Konec nasl.)
Indiferentizem — nemarnost.
Poslednji petek je P. Maks nadaljeval svojo v pervem postnem govoru napovedano nalogo, namreč o raznih potih, po kterih svet hodi. Pota derže na vse strani sveta, na jug in sever, na jutro in večer. Med temi, ki hodijo ali potovajo, so pa tudi taki, ki se vozijo in dirjajo, češ: sej tako ne morem svojega lisca več ustavljati in priderževati, — naj teče in dirja, kakor in kamor mu drago — mi nič ni mar, meni je vse eno!... Lejte, to je podoba nemarnosti, indiferentizma, ki je zlasti herezija našega časa. Teh, neniaruij ie toliko, kolikor je razločnih razmer človeškega živIhm))*. je verani. politiški. cerkveui indifereu-tizem itd.. v*aka nemarnija pa izvira iz uečntega. kalnega vira. Indiferentizem zato nima uikjer veljave, niajer Htališča in pravice: povsod je pop.duoma zaveržeu in sicer od vsih pametnih. Ako ti otrok naredi >Kazo v slovnici, oe boš rekel: prav je tako, temveč pojasuil mu bodeš: moj l)ubi mali! to ni prav, tako oe smeš delati; ako v glasbi zadene napčeu ti pije), ne boš inu prav dal, temveč ea opomnil, oa je naredil suazo. In fak«> je povsod, že pri malih. — nemarnost, iudiferen-tizem se nikjer ne terpi. — toliko manj še pri odra-ščemh: ue terpi se v matematiki, ne v fuiki, ne v zvezdoslovji, ne v politiki... Kaj pa. se bode mar indiferentizem terpel v bogoslovji, v telogiji? O kaj še! To bi bila uaj veča nezmisel. Indiferentisti so ljudje, ki tesnoumnost mešajo s farizejstvom, ter jim je vse eno. če je kdo jud. mohamedanar, molivec mesa, pogan, iu jim je vse prav io dobro, češ. vsi se snidejo na eno pot! Toda kdo ima tako malo uma, da bi kaj tacega verjel ali celo terdil!.. Cerkev ne pozna nemarnosti, ona stalno io terdno uči, da je resnica le Eoa sama in zunaj te resnice ni zveličanja, ni odrešenja. Nikomur se ue smč čudno zdeti. da krivoverci to Eno io nedeljivo Cerkev, če tudi so sicer vsi razdjani med seboj,
') Mat. 1«. 26. *) cf. Luk. 10. 42.
vender z zedinjeno jezo sovražijo, preganjajo. Ravno ta jeza vsih zmotenih in hudobnih zoper Cerkev je znamnje, da je res Cerkev prava. Ravno ker je resnica nasprotno tega, kar je zmota, se mora resnica ostro ločiti od vsega, kar ni resnica. Tedaj proč z indiferen-tizmom, z versko nemarnostjo! Rovanje, rohnenje, pso-vanje ianatiških kakor inaiferentiških sekt nas nikakor ne. sme žaliti ali obupnih delati; temveč je to naj tehtniši dokaz, da katoliški nauk ima svoj vir, svoj začetek pri Bogu. (Kaj pa potem tudi sedanji šolski indiferentizem oziroma na versko ali brezversko šolo, kaj? O, ta reč se popolnoma poda v to tvarino, le dobro premisli in prevdari, boš videl!)
Močno je govornik bičal indiferentizem in svaril pred to prehudo rano našega časa.
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
(Dalje.)
I. Kdo je Don Bosko.
Bilo je 8. decembra 1841 (na god brezm. spoč. B. D. M.), ko se je v Torinu oblekel v mašniško oblačilo mlad duhoven, da bi opravil sv. mašo. Čakal je le še dečka, da bi mu stregel pri altarji. Kmalu stopi v zakristijo fantič, star petnajst ali šestnajst let. Cerkovnik mu reče, naj gre streč. „Jaz ne znam streči pri sv. maši,- odgovoril je deček. — „ldi semkaj; ti bom povedal, kaj ti je storiti." — nAli, jaz ne znam nič; še nikoli nisem stregel pri sv. maši." — „Čemu si pa prišel sem, če ne znaš streči," odgovori jezno cerkovnik in ga prime za ušesa, dobro ga izuha ter bacne venkaj. Plakajoč odide deček. Zdaj se obeme oni mladi duhoven k cerkovniku, rekoč: „Kaj to počenjate; čemu bijete dečka? Kaj vam je naredil?" — „ Če ne zna streči pri sv. maši, nima v zakristiji ničesa opraviti." — »Če tudi ne; vi nimate pravice, da bi ga tepli in storili ste napak." — „Kaj vam to mar?" — rDa. meni je mar. ker ta deček je eden mojih prijateljev. laKoi ga pokličite nazaj, jaz moram ž njim govoriti.- — Cerkovnik ga pokliče. Deček, ves v solzah, se poverne nazaj. Ljubeznjivo ga vpraša: „Ali si kedaj kaj stregel pri sv. maši V — »Nikoli ne."' — rPoča«aj tukaj, po sv. maši ti povem nekaj, kar te bo razveselilo." Deček sluša.
Po sv. maši ga vpraša duhoven: »Kako se pišeš?-
—	»Ime mi je Jernej Garelli.- — „Imaš očeta?" — wNimam" — »In mater" — Tudi mati so mi umerli.-
—	„Koliko si star?- — „Petnajst let." -1- „Znaš brati ali pisati?" — Ne znam; uič ue znam." — Si že bil pri sv. obhajilu? — nNisem bil." — „Pri spovedi?" — „Ko sem bil še prav majhen." — »Ali greš kterikrat h kerščans-temu nauku?" — „Si ne upam iti." — „Zakaj ne?" — »Ker drugi, ki so mlajši kakor jaz, znajo kerščanski nauk, jaz pa ne; zato me je sram, da bi sedel med njimi.- — „Hočeš, da ti jaz razlagam kerščanski nauk; bodeš hodil k meni na dom, da te učim?" — »Prav rad; ali le tako. če me ne bo kdo tepel." — „Ne boj se; ti mi bo.< prijatelj; odslej boš imel opraviti le z menoj in z nobenim drugim." — »Kedaj pričueva?'
—	„Kedar hočete." — »Morda danes večer?* — „A zakaj ue precej?" — »Iz serca rad; tedaj precej." — In mladi duhovnik jame takoj Garelli-ju razlagati kerščanski nauk.
Bil je ta blagi duhoven — Don Bosko, in Jernej Gareli pervi kamniček njegovim po celem svetu znanim zavodom.
Rodil se je Ivan Bosko 15- avgusta 1815 v vasici Becchi, v pokrajini Torinski. Stariši njegovi so bili pošteni in verni kmetovalci. V drugem letu umerje mu oče. Ko nekoliko odraste, jame hoditi v šolo. Bil je ob enem pastir. K svoji živini na pašo je vedno saboj jemal kako knjigo, katero je pridno prebiral pod milim nebom. Z velikim veseljem se ie učil laških pesni.
Neki večer se Ivan vrača domu iz Buttigliere, kjer je bil ravno ljudski misijon. Sreča ga neki duhoven ter vpraša: »Odkod tako pozno, moj detek. in še tako sam?* — »Iz Buttigliere, kjer sem poslušal pridigo", odgovori deček. »In si si ,kaj zapomnil ?* povej, kaj »o govorili misijonarji!" — Ivan pove natančno vso pridigo in verhu tega vse pridige, ai so bile zadnje dni v onem kraji. Ko duhoven dalje izprašuje, zapazi, da zna Ivan več verst iz Danteja iz Tassa na pamet. Od tedaj se ta duhoven še bolj zanima za dečka; začne ga podučevati v latinskem ieziku.
Poznej pride Ivan v Chierri. Pri neki gospej, kjer je podučeval dva otročiča. je imel zastonj hrano in stanovanje: tako se je preži vil. Dover&ivši potrebne šole stopi v istem mestu v dubovsko semenišče. S svojim znanjem, še bolj pa s svojimi čednostmi pridobil si je ljubezen vseh svojih predstojuikov. Zato je bil posvečen za duhovna, berž ko je bil doveli star.
V tistem času pa je bila v Torinu naprava, imeno vana vstav sv. Frančiška Asiškega. V tej šoli so se dalje izobraževali mladi duhovniki. Učili so se v govorništvu, imeli zborovanja, pri kterih so razpravljali razo a znanstvena vprašanja, obiskavali jetnike in bolnike po hišah in bolnišnicah. V ta zavod torej ie stopil Ivan. Takoj v začetku so se mu naj bolj smilili jetniki, vzlasti ooi mladi in zapuščeni, ki so cvet svoje mladosti morali prebiti v ječah. Spoznal je, da ti nesrečneži niso tolikanj sami krivi svoje malomarnosti in zaniker-nosti, kakor atariši njihovi. V serce ga je bolelo, ko je gledal razcapane otroke po torinskih ulicah, ki niso imeli nobenega odgojitelja in kterih ni druzega čakalo kakor — tamnica. Mislil je, kaj bi se dalo storiti, kako rešiti te uboge žertve? Ali lahko je sprevidel, da je tako početje silno težavno. Zato pa je zaupal v pomoč božjo in je veliko molil, da bi se Bog usmilil teh zanemarjenih ljudi. Sad njegovega premišljevanja i o njegove molitve je bil terden sklep, da huče zbirati to mladino brez pastirja, ter ji biti voditelj iu odgojitelj. D« godba navedena zgorej usm pove. kako je Jernej Garelli postal pervi gojenec Don Boskov.
II. Don Bosko začne zbirati otroke.
Garelli je bil 8. dec. 1841 edini go:enec Boskov, a vže 2. febr. 1842, bilo jih je 20. in na praznik oznanjenja bi. D. M. istega leta 30. Vsaao nedeljo in vsak praznik podučeval jih je v kerščanskem nauku. Po poduku se je nedolžno igral ž njimi; tako si je pridobival njih serca.
Prišel je čas, ko je imel Don Bosko zapustiti zavod sv. Frančiška Asiškega, Tedaj mu reče ravnatelj zavoda: nDuhovne potrebe so velike, a delavcev je malo; žetev bi bila lahko obiloiša, da je bolje obdelana zemlja. Kam se hočete zdaj podati? Naročeno mi je, da vam ponudim tri mesta, in vi si lahko po volji izbirate." Službe, ki ao bile na- ponudbo, bi bile v čast Don Bosku. Ali on je odklonil vse tri predloge, rekoč: »Naj raji vidim, ako sem med mlado druhaljo, ki tudi potrebuje moje pomoči." Tako je Don Bosko posvetil blagemu namenu svoje življenje.
Don Boskovi mali učenci so bili iz raznih župnij. Zato poprosi Bosko torinskega nadškofa Fransonija, da bi smel svojim gojencem biti pravi župnik ter njim kakor njih dušni pastir razlagati kerščanski nauk v kaki torinski cerkvi. Nadškof privoli. Po škofovem posredovanji izroči mu bogata gospa vodstvo necega dekliškega zavoda. Poleg navadnega svojega posla bi še vedno labko zbiral mladino okrog sebe. Toda stopnice io hodniki po hiši so bili vedno vsi zastavljeni in zasedeni — saj je bilo njegovih droouih župljanov blizo 200. Tako ni moglo dalje ostati, v poslopji je zmanjkovalo prostora. Zato se je preselil drugam. Radodarna gospa. De Basol po imenu, mu prepusti dve sobi in še nedoveršeno kapelico, ki je imela biti posvečena sv. Frančišku Saleškepau; Don Bosko, dobro vedoč, da se opravi pri otrocih le z ljubeznijo in priserčnostjo — in ker je ti čednosti gojil posebuo sv. Frančišek Šaleški, izbral si je tega svetnika za varha svojemu ora-toriju. Celo njegovo delo se je pozneje po njem imenovalo »salezijansko"; in ljudstvo . _.nuje to mnogoštevilno družino Don Boskovo (ki šteje tisoče) »salezi-jansko" družino.
V tej kapelici (sv. Franč. Sal.) zbere Bosko 8. dec. 1844 svojo vže dokaj veliko čedo. Bosko bere sv. maso. večina gojencev prejme sv. obhajilo. Solze veselja se utrinjajo Bosku v očeh, ko vidi, kako se mu spolnujejo njegove nade. Ali nič več kakor sedem mescev je za-mogel ostati v teh prost;: De Basol mu je odpovedala stanovanje. Kaj storiti? Bosko je bil v silnih skerbeh — ali naj bi to s tolikim trudom pridobljeno mladež zopet prepustil valovom nevarnega mestnega življenja ?
Da otročiči ne obupaj", skliče Borelli. najiskreneji prijatelj Don Boskov. vse gojence skupaj ter n)im reče:
»Zavetišče, ktero nam je zapustiti, bilo je kakor gostilna, v kteri se opočije popotni*, a potem ide dalje. Pod to streho smo vatanovili pravi oratorij. imeli smo svoje prostore in svojo cerkev. Tu va« je jela ogrevati milost božja, tn ste prejemali ss. zakramente. Ali. mili otročiči, previdnost božja nam odvzame to shajališče; preseliti se moramo drugam. Se-li smemo nadejati, da dobimo stalno stanovanje? Tega mi ne vemo in tega vam ne moremo obetati. Ali niti trenutek ne dvomimo, da bo še ieduoč velitta družba naša: družba, h kteri pristopa dan na dati muogo mUdih ljudi, tacih ljudi, ki hočejo živeti pobožno, pobožno prepevati sv. pesni iu pobožno praznovati pra/nike cerkvene: ne dvomim", da bomo imeli šole sv..je io delalnice svoje. Ne bodimo žalos-ni! Vso skerb izročimo v Gospodove ro*e. in Gosp >d bo nam pomagal."
Deci se |e povernila serčnost. Zahvalila se je Bogu. ker ji je po-lal to skušnjo, s ktero se bo /apočeto delo tembolj ukrepilo, ne pa uničilo
Ali Doo Bosko si je še vedno ubijal glavo, kam se oberniti. Njegova drobna družina šteje nad 300 udov — in zdaj nima nobenega prostora, kjer bi ž njo opravljal pobožne vaje, kjer bi jo podučeval in kjer bi se otroci igrali in skakali. Dovoli se mu sicer, da po-dučuje otroke v cerkvi sv. Petra. Ali kedar so prišli iz cerkve, bil je pred cerkvijo hrušč in trušč. Živahni dečki so igrali, tekali in vpili... kar je čisto naravno: delali so po otročje. Ali prebivalci na okoli vendar niso hoteli poslušati tacega kričanja. Zahtevali so od mestnega predstojništva, naj prepovč sostanke tacih poni-glavcev na javnih prostorih. Otroci povedo ta žalostni odlok mestnega zastopstva Don Bosku.
Bosko, ne vedoč si pomagati, govori dečkom: „Jutri se zberite na tem mestu. Vsak naj prinese seboj
jedi kolikor je potrebuje za celi dan. Otroci store tako. Drugi uau zversti Bosko zbrane dečke skupaj po dva in dva. sam se vstopi ua čelo in pelje otroke venkaj iz Torina. V bližnji vasi opravi Bosko sv. mašo; potem določi čas. kedaj se bodo igrali, kedaj peli in poslušali razlagaoje kerščauskega nauka. Na večer so se vernili zopet nazaj v Torin, kjer je vsakdo odšel na svoj dom. To je terpelo celo leto.
V tem času je narastlo število gojencev na 400. Zimo je prebil pri uekem Morett-u, ali tudi od ondod je moral oditi. Naiel je v Valdoku pašnik, kjer so se mogli otroci do sitega igrati. Tedaj vstanovi Bosko poseben red za nedelje. Zjutraj zgodaj je došel Bosko na pašnik, kjer so se polagoma zbirali tudi dečki. In zdaj je začel spovedovati. Okoli njega so v molitev v topi jeni klečali otroci, ki so se pripravljali na sv. opravilo; drugi, ki so že bili pri spovedi, so se zahvaljevali Bogu za skazano milost. Tisti pa, ki so bili še premajhni in perve sv. spovedi še niso opravili, igrali so se na travniku: bili žogo, skakali skoz obroč, delali .ris" i. t. d. Kedar je Bosko nehal spovedovati, dalo se je z bobnom znamenje. Takoj se zbero vsi dečki okoli svojega vodnika. Zdaj se njim naznani, kam pojdejo v cerkev k sv. maši. Po službi božji vernejo se nazaj v Toriu. A popoldue pridejo zopet na pašnik, kjer se je igralo iu skakalo, kakor po navadi. Ob določeni uri da znamenje____hipoma je vse tibo. Bosko
nastopi ter razlaea kerščanski nauk. Potem pojejo dečki lavretanske litanije in druge pe*mi v čast Materi Božji. Če ostane še kaj časa. razveseljuje se mladina kakor ve in /na. Na večer pa gredo vsi v mesto, kjer se razi dej k
Vsakdo se je čudil, da je umel Bosko vzderžavati tako le)» red med sicer ta«o razposajeno mladino. Vo-jašk dostojanstvenik je nekoč opazoval, kako so se igrali otroci, kako so pa na znamenje Boskovo takoj vsi popustili igro iu verno in tiho poslušali svete in iskrene besede, ktere njim je govoril Bosko — ko je videl častnik ta neuavadni prizor, vskliknil je: „Ce bi se vojaki deržali tacega reda, bi bila vojna nepremagljiva;-	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. < Kako ne je „Sl. Narod11 poboljšal?!) V številki 44. „Narod" terdi, da Lichteusteinov predlog za verske šole .podira rahle vezi prijateljstva med cerkvijo in šolo. med posvetnim in duhovskim življem!"... Ali tako. xaj? Ali ni vsak katoliški učitelj kakor sploh vsak katoličan po svoji veri zavezan pritegniti z vsim svojim sercem za versko in ne za „brezversko šolo"? Od k« d tedaj ..podiranje vezi med cerkvijo in šolo?" Od Cerkve gotovo ne, ker ona ima od Kristusa zapoved in oblast mladino odgojevati, in če to zapoved spolnuje, ali mar ona piijateljstvo razdira? Ali ne veliko več „S1. Narod," kteri veri pravico pobija, ktera je ne-utajljiva!
Dalje „S1. Narod" napoveduje „boj, strašnejši nego li na narodnem bojišči." Če bo noj, kdo se bo bojeval? Brezverci zoper Cerkev, kakor je vselej bilo, satan zoper poštene vernike. In kao bo zmagal?.. Kako ravno se bo zdaj izšlo, ne vemo, in na tem trenutku tudi vse zastavljeno ni ; smemo pa terditi oziroma na konec te vojske, kar vselej velja in kar katoliško nrepričaoje terdi o vojski poglavarja tame, namreč: wWas wir wis*en, ist: dass der Fiirst der Finsternis*... nicht mude gevrorden ist, das Reich Christi auf Erden zu verfolgen und an-
zufechten;... dass er aber unter vveleber Fahne er auch fechten mrehte, nie das Geriogste gewonnen, sondern immer nur, wider s e i n e n W i 11 e n , dem Zvvecke des Allerbochsten gedient hat, und auch bis an's Ende der Tage nicht im Stande sein wird, die Fel-senburg der Kirche zu ubeiwaltigen."
rTo (bojevanje) se je lahko pričakovalo in v današnjem času se natanko spolnuje," pravi „Nar." Se ve da. Cerkev naj le lepo molči in pusti, da škodo terpi mladina, za ktero je ona pred Bogom odgovorna; potlej bo pa mir, toda mir podoben smertni tihoti potem, ko se barka razsuje in divje morje popotnike pogoltne! Toda Cerkvi ne bo nikoli molčala in ne sme molčati pri krivicah, ktere terpi mladina, ki se nji iz naročja izterguje.
„In koliko ie zan* (za Lichtensteinov predlog) boja io kakšnega!" kliče „Nar."... No, kdo pa se bo bojeval nasproti?.. Katoliški učitelji, ako so verni sinovi svoje Cerkve, ne bodo nasprotovali, ker vedo. da v novošolskih paragrafih so Lektera zoperkerščanska načela. i Glej n. pr. „Konte-Hi<>nelle oder konfessionslose Schule?", str. 5—8. V Solnogradu.) Ako je pa kdo uporniK, iu mu je ljubša brezverska kakor verska šola; kdo more za to? Verni judje, verni protestautje, verni turčini itd. hočejo imeti versko šolo; kako da bi ravno liberalci bili nasprotui?! Tak»m ljudem je verska šola resa v očesu in tem v peti, kajti so: liberalni brezverci.
r Sedaj je tudi pri nas že v plamenih agitacija, ktere smo se bali, ker smo znali, da bode strasti v tok spravila, kateri ne pozna nobenih meja!" piše „Nar." še dalje. Kdo pa podžiga strasti? Ali ne ravno liberalni listi in med njimi „Nar.," kteri kar naravnost draži, da ne podpirati Lichtensteiuovega predloga. Kaj Vam je to na poti, ako prosimo za versko šolo? čemu delate hrup? Če stt katoličani, nas morate podpirati; če pa niste, pustite nam svobodo: prositi za to, do česar pravico imamo.
„Nar." pravi: „za beganje preprostega ljudstva so take terditve (da je sprijenosti kriva sedanja ljudska šola) v obilni meri pripravne." No, vidite kurjaka, kteremu jagnje kali vodo! Kdo da bega ljudstvo, ne bomo ponavljali, kdo neki ga bolj begal kot ravno „Slov. Narod"
—	ki je rogovilil zoper papeže, zoper škofe, zoper duhovne. in nedavuo v stiski obetal, kako se bode po-poboljšal; namesto tega je pa nove roge pokazal zoper „versko šolo." Lepo poboljšanje! Lepa hvala!
„Nar." veliko pripoveduje, kako se agituje za podpise. Mi pa vemo, da nasprotniki rijejo in rujejo tudi že po deželi zoper uašo peticijo in zoper versko šolo.
—	Ako bi se reč kje pretirala, pri čemur pa ni vse verjeti, se ve, da napake se ne morejo poterditi. Ne sme se pa pozabiti, da gre za popolnoma pravično stvar, ki ni nič novega, ker verska šola je bila Cerkvi uzeta od liberalne strani o nesrečnem času v veliko škodo mladinske odgoje, česar noben resnicoljub tajiti ne more in o čemur bodo tudi katoliški poslanci o svojem času dosti vedeli povedati.
In pa, če se tudi ves škodljivi vpljiv še ni izlil po šolah, ker je dežela katoliška, ker so gg. učitelji po večem katoliški in previdni možje, se utegne zgoditi pa pozneie, ako so vrata takim vpljivom odperta po paragrafih. Sej je veuder n. pr. gornje-avstrijanska dežela uajberž še bolj katoliška kot naša, in vendar se je zgodilo, da je judovsk učitelj nadzoroval katoliške otroke v cerkvi pri pervem sv. Obhajilu in se sam tako nespodobno pri tem vedel, da ga je neki katolišk mož zarad vesti moral posvariti. Io kaj se zgodi? Posvarjeni jud ga je tožil in katoličan je bil k globi obsojen! Iu to vse po
paragrafih. In kaj podobnega se lahko zgodi povsod, ako se brezverska šola ne spremeni v versko.
Slednjič se „Nar." mogočno huduje, grozi, govori o storjenih napadih, o podkopavanji učiteljske veljave, o sejanji nekerščanske zagrizenosti po naj večem merilu, — vsled tega razobeša strašilo upora, derzne se celo ziniti o ^strupenem cvetji (tako?!) Lichtensteinovega predloga" itd., in kar naravnost draži, da ne podpisovati omenjene prošnje!... Kje pa smo? Mar na Bedu-inskem, v Dahomeju, in ne v katoliški Sloveniji, ki je po hribih, homcih in dolinah obsejana s katoliškimi cerkvami!.. Če se je kje zgodilo kako presiljenje, kar je v tacih okoliščinah mogoče, ali se sme zato pravična reč sama zavreči in zatirati?
Veliko se ugovarja, da Lichtensteinov predlog ue ugaja vseskozi, n. pr. oziroma na slovenščino, ali kar tiče dežele z liberalno večino. Toda predlog še ui postava in kar ni popolno, se da zboljšati, vravnati, popraviti, popolniti; glavna reč. ktera je liberalcem bav-bav in se nepotrebno plašijo pred n)o, je pojem 7,verska šola." Toda Cerkev ni bav - bav, ona je angelj-varh malih, ktere ji je Bog izročil zato, da naj jih lepo nravno-versko odgoja ter jih časne in večne nesreče obvaruje. Kdor je veren sin katoliške Cerkve, on predloga za versko šolo no napada, ne zatira, podpisov zanj ne odvrača; kot narodnjak dela pač na to, da se predlog tako vravna. da bode za vse prav. kolikor je mogoče.
Vse meje spodobnosti in resnice presega pa in do smešnosti lastne precenitve 86 vije neka šopirna bra-marbasada pod naslovom „P osi a no" v „Narodu* št. 47, ki interpeluje „sl. odbor učiteljskega društva" v Ljubljani, češ:
„Vse (?!) učiteljstvo v širni Avstriji je obsodilo naj ojstreje predlog nemškega kneza; le kranjsko se ne gane, ko bo vender predlog, ako postane zakon, opo-viral napredek v ljudskem šolstvu, — prepustil se naš mili narod sosednjih dežel nemili osodi, — nas učitelje dovedel v jarem polupreteklega časa."
In zdaj k prašanju:
1.	„Ali misli si. učiteljski odbor poslati peticije na deržavni zbor, da naj se Lichtensteinov predlog odkloni?"
2.	„Ali ne misli odbor voditi protiagitacije mej si. kranjskim učiteljstvom?" — Podpis: „Več udov si. učit. društva.-
Tedaj „kreuzzug* zoper versko šole! Kdor kai bere. bo spoznal, da je vse tako blago stesano in lažnjivo zmreženo po enem in istem truhlenem kopitu šuutarskih osebstev, ki so vedno ua čelu v borbi zoper Cerkev, akoravno so sami zapisani v kerstnih bukvah. Edeu modrih gg. učiteljev nam je te dni rekel: da si bodo previdni gg. učitelji pač premislili, preduo se v nasprotje postavijo z vsim kranjskim narodom, ker dobro vedo, da škodovali bi le sami sebi, kajti narod hoče verske in ne brezverskih šol.
Znano je, da se pri vsem nasprotnem počenjanji naše peticije obširno podpisujejo in da se ta v začetku s tujega zaneseni sad tudi zdaj mnogotero goji od nekterih osebstev. kterim naša dežela nič mar ni. Gg. učitelji, kteri ste res naši, bodite previdni in ne poslušajte ne domačih in ne tu;ih lažnjivih prerokov, kteri Vas s Cerkvijo in z narodom v razpor spravljajo.
Mi imamo do verske šole gotovo tisto pravico, kakor druge dežele. Na Bavarskem je šola redoma verska, na Virtenberškem, Hanoveranskeua, Slesvig-Holsteinskem iu Saksonskem so zgoli verske šole; na Pruskem je 1. 1882 bilo 32.528 verskih in le samo 517 mešanih šol. V deržavnem avstr. zboru zastopane
dežele imajo čez 22 milijonov prebivalcev in med temi je čez 20 milijonov katoličanov. Ali bi ne bilo torej trinoženje vesti, ako bi hotli zarad nekterih nespremiš-ljenih ali celo brezverskih kričarjev narodom brezverske šole vsilovati!
Prav modro piše o tej stvari linški škof v letošnjem postnem pastirskem listu. Pravi med drugim to-le: ^Brezverska šola, ki ni ne katoliška, ne protestanška, ne judovska, je slepa nezmisel, ki ne more nikomur biti po volji, kdor ima razum za to. kar je šolsko bistvo in namen, in uarbolj žalostno je. da to pelje k verski vnemarnosti, k indiferentizmu ... Sedanji čas se je močno in veselo razširilo prizadevanje, šolo Tistemu nazaj dobiti, ki je rekel: rPustite male k meni. in nikar jim ne branite!" — Višji pastir vernike opominja, da naj zelo iu goreče molijo na ta namen, „ker šola mora zopet to biti, kar ima b^ti in kar je bila, to je — verska."
Iz Ljubljane. (Obletnica Vincencijeve družbe.) Vin-cencijeva družba je imela i9. t. m. društveui praznik. Ob četert na sedem zjutraj je oila sv. maša v nunski cerkvi in skupno -»v. obhajilo; zvečer ob (j pa je bil obletni shod za 1887. Precejšuo število udov se je bilo zbralo.
Gospod glavni predsednik prošt dr. Ant. Jarc pozdravi nazoče gospode, kot sobrate, govori o razširjenji Vincencijevih družb po vesoljnem svetu, iu posebno omenja slavnostnega sprejema udov Viccencijevib družo iz vsih delov sveta 4. februvarija t 1. v Rtnti p-ed sv. Očetom papežem Leonom XIII (kar je „l)au." ob kratkem že povedala). Bilo je okMi 2U00 udov. Predsednik glavnega sveta, gospod Pages, bere pred sv. Očetom adreso, v kateri izreka v imenu cele družbe iskreno zahvalo za naklonjeuost in odlikovanje, ki ga je Vincencijeva družba dosihmal vživala od rimskih Papežev in prosi konečno sv. Očeta za blagoslov in očetovsko spodbudo.
Sv. Oče. ginjeni, so potem precej obširno in pre-važno govorili. Rekli so. da s posebno radostjo sprejemajo čestitko in da se vesele, ker pri tej slovesni priliki zamorejo svojo zadovoljnost naznaniti tej tjliKanj važni in pobožni družbi in vnovič poterditi vso prešujo, res zasluženo hvalo io čislenost. Množenje in vspešno delovanje konferenc je delo previdnosti Božje, ker Oolna človeška družba potrebuje bolj kakor kedaj tolažbe od kerščanske ljubezni. Io pa je pravo ločiluo znamenje učenca Jezusovega, in zato skušajo sovražniki mesto kerščanske ljubezni postaviti lažnjivo. hinavsko ljubezen.
Takemu zlobnemu počenjanju se morajo bratje Vincencijeve družbe krepko zoperstaviti s tem, da dela kerščanske ljubezni bolj in bolj razširjajo na vse stanove, da se družbinske razmere čezdalje več zbolj-šajo. Treba pa je k temu neomenjenega zaupanja v božjo moč te čednosti. To je vaš delokrog, nadaljujejo sv. Oče; z navdušenjem ste si ga izvolili, delajte po zgledu in pod vodstvom aposteljna ljubezni, velikega sv. Vinceuci;a Pavljanskega, delajte serčno, pa modro, pokazajte svetu, kaj je pravi duh Kristusov in koliko more taisti storiti za srečo in blagostanje človeštva.
Ta duh, kakor veste preljubi sinovi, ue donaša ubogim pomoči le samo v telesnih stiskah; ker-ščanska ljubezen sega višje, namreč v dušni blagor, v zveliča nie duše. Namen in znak njen je: nadaljevati poslanstev Zveličirj* Jezusa Kristusa. Prepričani smo, da Vaše društvo vodi io spremlja ta duh, da vas navdušuje ta sveta nadnatorna ljubezen; prizadevajte si, da ga čistega ohranite v sebi, ter ga preseljujete na vse tiste, ki so okolo vas; - ta duh ljubezni vas bo storil aposteljne; s tem duhom bodete v mnogih
vžgali luč vere, ž njem bodete zbudili upaoje tam, kjer je obup in maloserčnost, 8 kerščansko ljubeznijo do bližnjega bodete oživili v družinah kerščansko življenje, spolnovanje kerščanskih dolžnost, ljubezen do cerkve in spoštovanje do prestojnikov. To, predragi sinovi, je neprecenljivi sad kerščanske ljubezni Gospod jo blagoslovi po svoji nezmerni dob. * pri vas in množi v pobožnem trudapolnem Vašem den • vanji. V tej nadi in zagotovilu nebeških dobrot podelim Vam tu pričujočim in vsim konferencam, kakor tudi neštevilnim ubogim, katere p o a-pirate. apostoljski blagoslov.
Konečno je izročil gosp. Pages nabrane darove in izkaz vsih konferenc z vesoljnega sveta.
Gosp. predsednik potem omeni, da je Vincencijeva družba z Božjo pomočjo prav vspešno v tem duhu delovala in mnogim ubogim in stiskanim žalostni stan zlajšala. ter tudi vplivala na serca in na dušni blagor podpiranih.
Vincencijeva družba (obe konferenci) je podpirala 258 družin in posameznih.
V Marijanišču je bilo sirotnih dečkov 124. Šolski napredek gojencev je bil izversten; izmed 124 je bilo odličnih 46. Hvala posebna gre prečast. gosp. vodju dr. Lampe-tu in čast. šolskim sestram.
Dozidovanie Marijanišča je prišlo oktobra mesca pod streho; stalo bode 27.000 gld., večina je plačana, drugo je še na dolgu.
Nove orgije so bile blagoslovljene 1. maja; v tem mescu so bile tudi šmarnice. 22. maja je bila obletnica kapelinega posvečevanja. 24. maja so prevzvišeni knezo-škof v kapeli maševali, potem ogledali nove orgije in vstav.
Eksercicije so bile za gospode od 3—6. aprila; za gospe od 10. do 16. oktobra; perve je vodil gosp. prof. dr. Lampe, druge duhoven Jezusove družbe P. Jakobs. — 12. julija je imel v kapeli novo mašo gosp. Milar.
Predstave so bile: o Božiču 4 letni časi; — po Božiču proslavljanje papeža Leona XIII v živih podobah. Vse predstave so bile od občinstva do gnječe obiskovane.
Hvaležno omeni g. predsednik dobrotnikov kakor so: kraniska hranilnica, pokojna gospa Marija Jalenovka, Jera Ambrožičeva, pokojna župnika Snoj in Hrovat; preč. g. Zupančič za knjigo „Dušna prmoč"; potem dobrotnikov: gg. Gornik in Fr. Jarc. Več občin ljubljanske okolice je Mariianišče prav /datno oskerbelo z živežem ; da se je toliko dalo. gre hvala tudi preč. g. duh. pom. Martinu Malenšeku. Tisučerna hvala vsim!
Dohodki:
Marijanišče ...... 11247 gld. 47 kr.
I.	konferenca...... 1676 „ 45 „
II.	konferenca......1210 „ 76 »
Opravni svet...... 132 „ 96 „
Skupaj . .	14267 gld. 64 kr.
Stroški:
Marijanišče ............11534 gld 30 kr.
I.	konferenca............1490 » 15 »
II.	konferenca......1140 m 39 »
Opravni svet............54 „ 95 „
Skupaj . . 14219 , 79 B
Gospod predsednik perve konfereuce kan. Zamejic poroča v zanimivem govoru o delovanji te konference
in med drugim omeni, da ta konferenca vsled gorečnosti in prizadevauja njenih marljivih udov, akoravno je nastala denarna zadrega, je z Božjo pomočjo dobro izhajala, tako, da je ob koncu leta primeroma znatni znesek preostal. Kot novega uda je konferenca pridobila preč. g. profesorja dr. Janeza Janežič-a.
Gospod predsednik druge konference, preč. gosp. župnik Janez Rozman, pravi, da v področji te konference je siromaštva in revščine silno veliko, pripomočki pa so majhni; vendar pa se je za uboge primeroma prav veliko storilo. V daljnem ginljivem govoru spodbuja delavne ude te konference in sploh vse ude Vin-cencijeve družbe k stanovitni delavnosti, kazaje na plačilo, katero tiste čaka, ki za uboge delajo in se trudijo njih žalostni stan olajšati, ter v spomin kliče besede Kristusove, da bode to, kar se stori najmanjšemu njegovih bratov, tako sprejel, kakor bi se njemu samemu storilo. Kaže tudi na velikega aposteljna ljubezni, sv. Vincencija Pavljanskega, kateri je rekel, da se tistim, ki ljubijo reveže v življeoji, smerti, kadar pride, ni treba bati. Potem govornik naznani, da je marljivi delavni ud Jožef Rodman sprejemši poslovanje v drugi župniji izstopil iz družbe, da je pa veselo, da so 3 novi delavni udje tej konferenci pristopili in sicer gospodje: Peregrin Kajzel, steklarski tergovec, Radoslav Milavec, krojaški mojster, in Pavel Velkaverh, mokar in žitni tergovec. Konečno nadja se, da bomo, ako doživimo, tudi ob koncu leta, kakor letos, se smeli veseliti vspeha našega delovanja.
Dobrotniki, podpirajte Vincencijevo družbo! Božji blagoslov se Vam ne bo pogrešal!
Naj še omenimo, da razpolaganje prihodkov in in stroškov na drobno, vsih darov in dobrotnikov in statistične stvari bodo razvidne v letnem poročilu Vin-cencijeve družbe za leto 1887, katero se bode izdalo v kratkem.
V Rim se napravlja na božjo pot veliko Kranjcev, kakor se sliši, duhovnov in svetnih. Z Gorenjskega n. pr. nam piše odličnik L. R.: »Naznanjam Vam, da tudi jest, ako Bog da, pojdem v Rim na božjo pot. Prav lepa in blaga misel je, kakor je nekdo naznanil v »Cerkvenem Glasbeniku,* namreč, da bi se osnoval za to veliko romanje pevski zbor, ki bi lahko domačim gospodom duhovnim pri sv. maši pel. kjer bi bila priložnost. T udi jett. ako bi bil vreden, bi se za en glas k njim pridružil "
Jud pri Mariji Lurški.
Nekega jesenskega dne 1. 1870 pride v Lurd z večjo družbo tudi jud, ki je imel na pregibu pod pestjo prehudo rano in oteklino, ktera mu je delala silne bolečine. Noben zdravnik ga ni mogel ozdraviti. Pa jud tudi ni bil prišel v Lurd Kot romar, ampak kot priprost popotnik — ogledovat ondotno lepo okrajino. Vender pa, pravi, je stoje pred duplom Marijine štatuve poslušal notranji glas, ki mu je klical: »Pojdi, pij iz studenca in omij si roko!"
Odvije tedaj obezo od roke, poklekne in zakliče: »O ti prečudna Bernadetkina Gospa, bodi pozdravljena!" (Druzega naslova revež jud ni vedel za Jezusovo Mater.)
Med tem je potopil tudi bolno roko v studenec, in — glej! ko bi trenil, minula je vsa bolečina, ostudna bula in rana na roci je zginila in — roka je bila popolnoma zdrava.
Globoko giDjeo je jud naznanil pričujočim romarjem, da je ozdravljen, pa tudi svojim spremljevalcem, ter povedal, da se bo precej podal v Pariz in se dal podučevati v kerščauski veri, ter da hoče postati mašnik. (Echo der Ann. U. L. Fr. von Lourdes, 2. št. ^88.)
Razgled po svetu.
Dnnaj. Katoliška šolska družba je 28. t. m. imela velik shod v prid verske šole. Silna zbrana množica je v začetku zaklicala Slavo papežu in cesarju. Govornik J. Stober je med drugim opomnil na izrek kardinala Raušerja, kteri je imel navado ponavljati besede, rekši: „Narbolj kužna reč, kar nam so dozdaj prinesle liberalne zmote, je šolska postava." Povedal je potem celo versto izrekov slavnih mož, kteri so brez izjeme vsi govorili za versko švlo, in to pa ne le katoličani, ampak tudi drugoverci in čeloma liberalci.
Drugi govornik, poslanec Doblhammer je med drugim omenil, kako je ta moderna novošola križe odpravljala iz šol, ime Božje čertala iz šolskih bukev,... pa da si je Lichtenstein 8 svojim predlogom pridobil zahvalo vsih katoličanov, — in da bitva za šolo je poslednja obupna borba frajmavrarstva s katoliško Cerkvijo ter je dolžnost vsih katoličanov, braniti se zoper tega so vraž nika .... Lejte, tako je govoril poslanec in pa na Dunaju tolikim judom in pro8tomišljakom v obraz.
Krakovo. Prelepo adreso je poljska Krakovska univerza poslala Leonu XIII. »Sveti Oče! V edinosti z vesoljnim katoliškim svetom mi podpisani, rektor in profesorji Jagellonske univerze v Krakovem, Vaši Svetosti pred kolena položimo izpoved naše vere, kakor tudi poklon naše udanosti in podložnosti.w Tako začenjajo in pravijo nadalje, da se kot odgojitelji in učeniki mladine še posebej zavezane čutijo večno Modrost hvaliti, da je čoln sv. Petra izročila Njih Svetosti, in žele to^ej. da bi vladal ta čoln naj delj ko je mogoče. Prestavljajo (Ulje *v Očeta namestnika J. Kr. zarad posebne ljubezni do učeuosti in znanja ved. £e bolj pa zarad posebnega daru tudi učiti iu kazati, kako človeška veda ima pravico razvijati se in rasti po uaravnih pomočkih, iu vender pri tem biti v čisti zložnosti z božjimi iu razodetimi res u i ca u-i... Gospodje Polici naznanjajo, d.t po navodil sv. Očeta hočejo sodelovati za razsvetljevanje človeštva, kar je v njih močeh, na tej pet stoletni visoki šoli, ki je bila vstanovljena od papeža Urbana V. Zagotavljajo vedno zvestobo in podložuost sklepajo svoje prelepo pisanje. —
Koliko visokih šol so vstanovili papeži, katol. škof.e. duhovni iu verniki, ki se pa ne spominjajo več svojega začetka, danih zavez in dolžne hvaležnosti! Slava Jagellonski univerzi in njenim katoliškim profesoriem!
V Rim je 16. febr. dospelo poslanštvo roarokan-skega cesarja z darovi in pismi za papeža. Poslanštvo ima tri marokanske dostojanstvenike m spremstvo 11 druzih oseb.
O tem času so sprejeli sv. Oče tudi romarje iz Škocije pod vodstvom nadškofa Edinburškega.
Kako umni učenjaki spoštujejo Leona XIII, kažejo Španjci. Tisuč pet sto doktorjev in profesorjev je poslalo sv. Očetu v pekrasno vezanih adresab svoja čestitanja. Desetere velike univerze in 46 učilišč je poslalo svoja slavna imena, in zastopana so vsa učenostna stebla.
12. sveč. je bil nad lopo cerkve sv. Petra (v dvorani „Loggia") za zveličanega oklican častitljivi služabnik Božji Feliks Nikozijan, laik iz kapucinskega reda. Potem je bila pontifikalna sv. maša. Pričujočih je bilo med drugim več misijonskih škofov in general tega reda, redovni provincijali ita. — 19. svečana pa je bil enako za zveličanega oklican čast. Janez Kerst-nik S al 8 ki (de la Saile), vstanovnik družbe kerščan-skih šolskih bratov. Pričujočih je bilo veliko Francozev in mnogi šolski bratje. Popoldan so sv. Oče opravili po-češčenje med zveličane prištetega pred njegovo podobo.
London. Zadnji teden v decembru 1. 1. je bil anglikanski pastor Condex s svojo soprogo vred sprejet v katoliško Cerkev. Condex je veljal za enega naj zmož-niših mlajših anglikanskih duhovnov, zato je zgledovanje toliko veče med anglikanci. Sprejet je bil v sv. Cerkev po č. P. Banghan-u. (To naj velja tudi za popravek, ker je bilo nedavno nekoliko zmeteno poročilo v „Dan.u)
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V bratovski namen je za mesec sušeč
(marcij) priporočeno v molitev:
a) Vesoljni nameu:
Moškiy da bi bolj goreče prejemali ss. zakramente.
(Spis, v ta namen poterjen in blagoslovljen od papeža,
prihodnjič.)
b) P o s e b n i nameni:
8.	S. Janez od Boga. V postrežbo bolnikov poklicani redovi in društva. Več na telesu terpečih. 51etno, že dve leti na očeh bolno dete.
9.	S. Frančiška Romana. Pospešovatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Stanovitnost v dobrih sklepih. Več važnih zakonskih zadev. Novoobhajsnci.
10.	Stirdeseteri vitezi. Naši vojaki. Spreaieujeuje več vojaških zadev.
11.	IV postna. S. Heraklij. (J.lntranjenje družbinske revščine. Z hri: ki m i sKerbmi za hrano boreče Me družine. Več pijancev.
12.	S. Gregorij Vel. Jezm«»va družba. Molitveno apostoljstvo in Serca Jezusovega bratovščiua. Več duhovnih semenišč.
13.	S. Eofrazija. Obvarovanje pred budubuimi jeziki in hudoouo govorico. Dobre velike spovedi. 91etno, pa že popačeno dete.
14 S. Matilda. Visoka knežja hiša. Katoliška Cerkev na Pruskem. Osvobojenje kat. vstanov.
15. S Klemen. „Duhovni iu obhajanci." Spoduje-Avstrijska in Švabtka dežela. Neka nadštofija io sprejetje duhovnih redov.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gosp* presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad
in brezverstvo, prešestvanje in vae nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Sin dijak priporoča bolnega očeta, mater in sestro, da bi se vsi ozdravili, če je Božja volja. — Mati priporoča bolno hčer za pomoč. — Dijak, da bi dosegel tisti stan, ki ga želi in se ognil ueke nasprotne osode. — Bolna oseba za zuravje. — Moja mati bolehajo že dolgo; poskušali so mnogoverstne zdravila, poslušali svete modrih zdravnikov; pa nič ni pomagalo. Edino zaupanje imamo še v presveto Devico, sv. Jožefa in sv. Antona P., po njihovih prošnjah upam, da zadobijo mati zopet zdravje. Naj bodo torej ponižno priporočeui. — Oseba v neki dušni potrebi — Hudo bolna za pomoč. — Da bi Bog na prošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sovražnike sv. Cerkve ponižal in spreobernil.
Zahvale.
Podpisane razglašalo naj priserčniši zahvalo pre-blažeui Devici Mariji v Lurdu za milost, katero so po Mariji Devici prejele, namreč, spreobernjenje neke lute-ranske osebe k sv. veri. Obljubile smo podpisane zahvalo no ^Danici" razglasiti
V	Ljubljani 25. svečana 1888.
Terezija T., Minka V., Adalberta O.
V	nar hujši bolezni v glavi skoz več tednov sem se začela priporočevati sv. Jožefu in o prazniku njegove poroke sem njemu na čast sv. rožni venec začela moliti. In lejte. pri uruzem rož. vencu v eni uri mi je tako zelo odjenjalo. da sem potem zamogla delati, kar poprej skoz več dni ne, in veliko polajšanje še vedno čutim. Priporočam se še dalje za polno zdravje.
Iz Škofje Loke.	J. V.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Čast. gosp. P. Jož. Jakob* S. J. gre iz Ljubljane v Inomost; v Ljubljano pa iz Št. Andreja č. P. Fr. Saj ovi c.
Iz dijaške kuhinje. Smert, ki je zadnje tedne toliko mladih preselila v boljše življenje, je tudi nam uzela dva prav pridna in dobra mladenča, ki sta: peto-šolec Rudolf Kovač z Jesenic, umeri v Ljubljani za kozami: in šolarček Tonček Tekavec, iz Zahriba nad Cirknico. ki ga je doma 22. t. m. pobrala davica. Mnogim šolskim revam sta se umaknila. Bog že ve, kaj dela: kako škoda bi bilo za marsiktere lepe duš'ce, ako bi ]ih kje pozneje sedanja veri in čednosti sovražna, slana po*randila! Bog daj jima večni mir.
-J- C. g. Jan. Budnar, župnik na Vačih, je 27. t. m. ume*l za m*rtvudom. R. I. P.
Iz Tersta se nam od višje strani javlja preveselo naznanilo da je ondotni prošt milgsp. dr. Janez Šust postal »Protonotarius apostolicus." Iz celega serca čestitamo! Slava!
Iz Amerikanskega Berlina, 15. pros. 1888. (Kaj Amerikanci vse znajo?) Videli smo pismo pisano na lub ali nekako brezovo skorjo. Pisavec gosp. R—k. pravi: „Kaj oe, kako revni smo v Ameriki, ker moramo na taki pergament pisati?" (Pismo je res nekako perga-meotu podobno, rujavkasto. in na nasprotni strani z naravnimi čertami, prav kakor ao na našem brezovem lubji. Vr.) „To je akorja nekega drevesa, ki ga tukaj imenujejo po angleško „birch" (r. berč>. To drevo je podobno naši brezi, „betula" lat. in laško, „boulan" franeottko. Ima pa ravno take veje in vae; a&mo v tem
se razloči, da ima tako lepo koro (skorjo), da se lahko kot papir rabi, kakor vidite. Na deblu zraste vsako leto ena taka lahna kožica; očitno je, da drevo, ki je debelo, ima več tacih kožic ter se n. pr. 20—30 tacih kožic lahko odlupi. Severni prebivalci. Indijanci iafeno-vani, izdelujejo raznotere reči iz te kože; tudi majhne čolničke narejajo iz nje.
Mnogo je tacih reči, osobito kar se tiče botanike, o kterih nisem nič slišal na gimnaziji, niti obsega Tuškova botanika kaj tacega. To bi se dalo rabiti tudi za pergament namesto oslovske kože ..
Duhovske spremembe.
V Teržaški škofiji: Škofovski komisarji za ker-ščanski nauk v mestnih ljudskih šolah so odločeni preč. gg.: Andr. Šterk, Fr. Čeme, Peter S i n č i 6 in Peter Martelanec.
Prečast. g. Ign. Germ. župnik Šternski, je dobil župnijo Cerovlje. — Čast. g. Jan. Lupetina je postal župnijski pomočnik pri sv. Antonu Padov. v Terstu; čast. gosp. Juri Rastelli pa pomočnik pri M. D. Pomočnici v Terstu. — Umeri je 13. svečana preč. g. Jož. Uršič, župnik v Gerdoselu. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za ubožne dijake: Čast. gosp. župnik L Krištofič 1 gld. — Čast. g. župnik Jan. Ažmau 8 st. dvajsetic.
—	Z napisom: „Moj Jezus, usmiljenje!" 2 gld. — De „Virt. et Mus." i gld. — Čast. g župnik Ant. Hočevar
1	gld. — č. g. župnik Fr. Jarc 2 gld. — Blagorodni gosp. dr. Ivan Tavčar 10 gld. — Čast. gosp. Fr. Tavčar
2	gld — M. Klobovs 1 gld. — Čast. g. Prim. Peterlin 6 gld. — Čast. gosp. Jan. Modic 5 gld. „za dijake, ki vem, da so zdravi v ustih in radi meljejo." — Preč. g. župnik Jan. Potočnik 10 gld. — Čast. gosp. župnik J. Tiran 2 gld.
Za sv. Očeta: Po čast. gosp. župniku St. Šrancu 12 gld. — Čast. g. župnik Fr. Jarc 4 gld. — Preč. g. župnik Jan. Potočnik 10 gld.
Za sv. Detinstvo: Čast. g. župnik Fr. Jarc 9 gld.
—	G. L. Ravnik iz Bohinjske Bistrice 24 gld. — Preč. gosp. župnik Jan Potočnik 10 gld. — Čast. gosp. Val. Lavtar z Dobrove 5 gld. — S Trate po čast. gosp. Fr. Kušarji 4 gld. 40 kr. — Po vis. čast. g. župniku Ant. Zamiku iz Niklega 47 gld. 62 kr.
Za bandero N. lj. Gospt presv. Serca: Martin Trilar 1 gld.
Za Marijanišče: Slavna kmetijska posojilnica okolice Ljubljanske 10 gld. — „Moj Jezus, usmiljenje!" 2 gld.
—	Prečast. gosp. župnik Jan. Potočnik 10 gld. — Mil. gosp. proš* Peter Urh 10 gld.
Za j n-Boskov misijon v Torinu: Čast. gosp. Fr. Tavčar 2 gld. — Čast. gosp. Prim. Peterlin 6 gld.
Za bratovščino S. R. Telesa: Z Mirne po čast. g. župniku Fr. Jarcu 13 gld. — Iz Ljubnega po čast. g. župniku J. Teranu 10 gld. 20 kr.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Prečast. gosp. župnik J. Potočnik 10 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. V. B. na St.: Došlo in ae bo oddalo.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.