rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- On Tomaž Vesel: Aktivni volivci so najboljša varovalka str. 26 Logotipi - simbol nekdanjega razcveta str. 27 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let шМш Št. 41 / Leto 69 / Celje, 9. oktober 2014 / Cena 2,50 EUR Mirna nedelja in vroč povolilni dan Na nedeljske lokalne volitve je šlo le 45 odstotkov volivcev. Če ljudi vse manj zanima, kdo bo vodil občino in državo, pa je več takšnih, ki radi od blizu pogledajo, kadar se zgodi kaj neobičajnega ali tragičnega. Tudi ob nedavnem požaru v celjskem Rakuševem mlinu ni manjkalo radovednežev. str. 2-3, 5, 15 ZELENI MINAS PONOVNO V PRODAJI 10. oktober t ( svetovni dan jajc VOLITVE Predstavljamo 30 izvoljenih županov s Celjskega str. 11-13 NASA TEMA Med kampanjo manj kuhanja in več »športanja« str. 36-37 GOSPODARSTVO Meja Šentjur v prisilno poravnavo str. 4 KULTURA Desetletje ustvarjanja Zorana Pevca str. 14 ZA ZDRAVJE Biti na psihiatriji je vedno manjši tabu str. 44 SPORT Boljših, kot so celjske kegljavke, ni na svetu! str. 16 ŽIVALSKI SVET Posvojite hrta in mu rešite življenje! str. 43 V vsakem rojstvu je nekaj božanskega str. 25 BRALCI POROCEVALCI Cila 104-letna Polzelanka str. 40 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Po starem naprej V Celju bo odslej ob sobotah dopoldne malo manjši vrvež, saj bodo vsi, ki so se zadnje tedne tam kazali zaradi volitev, za nekaj časa pospravili svoje rekvizite in morda prišli v mesto le še občasno, na kavo ali na tržnico. Kako malo je mar večini ljudi za vse skupaj, pove udeležba na tokratnih volitvah. Na državni ravni je bila 45-odstotna, v mestnih občinah manj kot 40-, v Celju med najslabšimi - le okrog 32-odsto-tna, kar pomeni, da se je približno 13 tisoč volivcev odločilo za nedeljsko pot do volišča. Malo bolje je bilo na lokalnih volitvah pred štirimi leti, a še takrat ni bila dosežena letošnja udeležba na državnozborskih volitvah, ki je bila 51-odstotna. Očitno se mnogim lokalna oblast zdi manj pomembna. A ne bi smelo biti tako. Že zato ne, ker navsezadnje ta odloča o naši kakovosti bivanja v določenem okolju. Tudi v občinah razpolagajo s precejšnjim deležem davkoplačevalskega denarja, zato bi, kot pravi v pogovoru za Novi tednik predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, morali volivci bolje poznati vlogo občine. Tako ne bi nasedali praznim obljubam kandidatov, kaj vse bodo naredili kot župani - po možnosti vse tisto, za kar sploh niso pristojni ali za kar sploh ne bo na razpolago denarja. Ampak obljube se vedno lepo slišijo... Za letos je tako volilnega cirkusa konec. Ljudje so »stavili na znane in preizkušene konje«, saj je na Celjskem za zdaj le sedem novih imen (ponekod bo še drugi krog). Številni so že desetletje in več na tem položaju in upravičeno se zastavlja vprašanje, kdaj bo prišlo do sprememb in bo tudi tu mandat omejen. Že zaradi higiene, če nič drugega. Saj veste, če že nismo vsi v sorodu, se pa skoraj vsi poznamo in stvari se lahko hitro začnejo urejati po domače. Če smo na državni ravni ugotavljali, da so ljudje želeli nove obraze in iskali drugačne pristope, se v lokalnem okolju očitno bolj obnese tradicionalno, že znano, preverjeno. Četudi so iste ljudi še pred časom na ulicah pozivali k odstopu ali so celo prispevali k njihovi zamenjavi in četudi imajo nekateri na plečih kakšno kazensko ovadbo. Zdi se, kot da se vsaka nova oblast izkaže še za slabšo od prejšnje. Zakaj bi torej eksperimentirali? Tudi kandidati pri svoji kampanji tega niso počeli, uporabili so znane in preverjene metode, verjetno tudi zato, ker je denarja v ta namen vse manj, sicer pa tisti, ki se spoznajo na ta posel, še vedno svetujejo osebni pristop. In tega ni manjkalo ob sobotah ne v Celju niti na drugih koncih regije. Ko so bili v nedeljo oddani še zadnji glasovi, smo seveda vsi želeli čimprej slišati, kakšni so rezultati. Žal sta osrednja in komercialna televizija razočarali, saj se jima ni zdelo vredno ukvarjati z vzporednimi volitvami v nobeni od obeh mestnih občin na Celjskem. Še sreča, da je Radio Celje poslušalce zasul z lokalnimi podatki. Za Celje pa niti naslednji dan še niso bile preštete glasovnice, zato se je seveda hitro začelo špekulirati o čudnem delu občinske volilne komisije, ki je pojasnila, da je šlo vse po pravilih, le računalniški program je malo »štekal.« Še o eni »zaroti« se je te dni slišalo v mestu, ko je gorel Rakušev mlin. Zdaj ga ne bo treba obnoviti, so menili »poznavalci« na družabnih omrežjih, saj naj bi nekdo poskrbel za požig. Stavba že desetletje čaka na boljše čase, so pa prenovo »neobrušenega bisera« pred tokratnimi volitvami še posebej poudarjali v zmagovalni stranki. Če se bodo uresničili strahovi, da je objekt tako poškodovan, da se lahko sam podre, od bisera ne bo ostalo veliko, kaj šele, da bi kdaj zaživeli velikopotezni načrti o njegovi novi vsebini. Škoda za Celje, ki tako izgublja še en delček svoje preteklosti in identitete. TATJANA CVIRN Nov delovni čas www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev, s 3. novembrom 2014 bomo spremenili delovni čas pogodbene pošte 3201 Šmartno v Rožni dolini. ponedeljek, torek, četrtek: 9.00-16.00 sreda: 9.00-18.00 petek: 9.00-15.00 sobota: 8.00-12.00 Veselimo se vašega obiska. Izvoljenih kar 30 ž Na Celjskem v drugi krog županskih volitev le v občinah Dobje, Tabor in Gornji Grad Po dokaj mirni predvolilni kampanji so se v nedeljo lokalne volitve zaključile v 30 od 33 občin na Celjskem. V večini občin, kjer so kandidirali, je uspelo dosedanjim županom ponoviti mandat, nova županska imena so zaenkrat le v sedmih občinah. Volivci so največ zaupanja naklonili neodvisnim kandidatom, v kar desetih občinah pa so bila imena županov znana že v naprej, saj občani v njih ob samo enem kandidatu niso imeli izbire. Na čelu obeh mestnih občin ostajata dosedanja župana, v Celju Bojan Šrot (SLS) in v Velenju Bojan Kontič (SD). V vodstvu SLS, ki je s predsednikom Francem Bogovi-čem na čelu volilne rezultate pričakalo v volilnem štabu celjskega mestnega odbora, so tako zacelili rane po julijskem izpadu stranke iz državnega zbora. SLS ima namreč po prvem volilnem krogu županskih volitev izvoljenih 29 svojih kandidatov, od tega le štiri s podporo tudi drugih strank. Ob tem je bilo izvoljenih še deset županov, ki so že doslej sodelovali v Klubu županov SLS, a so kandidirali kot neodvisni. Po starem Dosedanji župani bodo še naprej vodili občine Bistrica ob Sotli (Franjo Debelak), Med 212 slovenskimi občinami so v nedeljo župane oziroma županje izvolili v 158 občinah, od tega v petih mestnih občinah, drugi krog županskih volitev pa 19. oktobra čaka kandidate in volivce v 54 občinah, od tega tudi v šestih mestnih občinah. Braslovče (Branimir Strojan-šek), Dobrna (Martin Brecl), Laško (Franc Zdolšek), Ljubno (Franjo Naraločnik), Luče (Ciril Rosc), Mozirje (Ivan Suhoveršnik), Podčetrtek (Peter Misja), Polzela (Jože Kužnik), Prebold (Vinko Debelak), Rečica ob Savinji (Vincenc Jeraj), Rogaška Slatina (Branko Kidrič), Rogatec (Martin Mikolič), Slovenske Konjice (Miran Gorinšek), Šentjur (Marko Diaci), Šmartno ob Paki (Janko Kopušar), Šoštanj (Darko Menih), Štore (Miran Jurkošek), Vransko (Franc Sušnik), Zreče (Boris Podvršnik) in Žalec (Janko Kos). Med njimi so volivci v Rogaški Slatini in Rogatcu svojima županoma zvesti že vse od ustanovitve občin v letu 1994. Po novem Za novega župana oziroma županjo so se na Celjskem odločili volivci v sedmih občinah, od tega v petih dosedanji niso kandidirali, v dveh pa sta dosedanja župana izgubila volitve. Na nova imena se bodo tako morali navaditi v Kozjem (Milenca Krajnc), Nazarjah (Matej Pečovnik), Radečah (Tomaž Režun), Solčavi (Katarina Prelesnik), Šmarju Pri Jelšah (Stanislav Šket), Vitanju (Mirko Polutnik) in Vojniku (Branko Petre). Med novinci sta tako kar dve ženski, in medtem ko je bila v Solčavi Katarina Prelesnik edina kandidatka, je Milen-ci Krajnc v Kozjem uspelo premagati kar tri protikandidate. V drugi krog Drugi krog županskih volitev bo potreben v treh občinah: v Gornjem Gradu se bosta pomerila zdajšnji župan Stanko Ogradi in Miran Ugovšek, v Taboru prav tako zdajšnji župan Vilko Jazbin- šek in Anton Grobler, v Do- bju pa - znanca že iz drugega kroga županskih volitev izpred štirih let - zdajšnji župan Franc Leskovšek in Natalija Plemenitaš Fuchs. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Zamudno preštevanje glasovnic Po nedeljskih lokalnih volitvah je kar precej ljudi negodovalo zaradi počasnega dela občinskih volilnih komisij (OVK). Na Celjskem v vseh občinah tudi v torek zvečer še niso v celoti preštele glasovnic in je po podatkih na skupni spletni strani ministrstva za notranje zadeve do končnega volilnega izida v obeh mestnih občinah in občini Žalec manjkalo še nekaj stotink odstotka nedeljskih glasov. Vse do jutrišnjega petka, ko morajo OVK oddati zaključna poročila, so tako vsi volilni rezultati še neuradni. Že takoj po zaprtju volišč v nedeljo zvečer so OVK postopoma začele objavljati vmesne začasne volilne izide, ki so se seveda spreminjali z vsakim novim vnosom preštetih glasovnic. Merjenje volilne udeležbe KJ POSTA SLOVENIJE V Celju, na primer, se je zaradi tega s ponedeljka na torek tudi spremenila sestava mestnega sveta, podatki o volilni udeležbi pa so s prvotne, merjene v nedeljo ob 16. uri, ki je znašala približno Matevž Žugelj 21 odstotkov, do zaključka štetja porasli na 31,95 odstotka. OVK so namreč volilno udeležbo v zadnjih treh urah splošnega glasovanja objavljale vzporedno s štetjem glasovnic in objavo vmesnih volilnih izidov. Kot so v celjski OVK ugotovili že v nedeljo zvečer, pa je bilo nekaj težav tudi zaradi tega, ker računalniški sistem zaradi preobremenjenosti uradnega računalniškega programa ministrstva za notranje zadeve ni sproti posodabljal vnesenih podatkov. Ob tem, da je v Celju blizu 42 tisoč volilnih upravičencev, na volišča pa jih je v nedeljo prišlo nekaj več kot 13 tisoč, je volilna komisija letos zaradi spremenjenih predpisov prvič preštevala tudi glasovnice za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti in samo teh je na območju mestne občine 19. Kot pojasnjuje predsednik komisije Matevž Žugelj, so člani delali v noči na ponedeljek vse do 2. ure, nadaljevali pa v ponedeljek, ko so k že preštetim glasovnicam po 12. uri prištevali še tiste, ki so prispele po pošti. Potem ko so najprej razdelili med posamezne liste mandate za 33-članski mestni svet, so torek v Celju izkoristili za preračunavanje poimenske sestave zaradi preferenčnih glasov in kar šest svetnikov se je vanj uvrstilo s pomočjo preferenčnih glasov. Pravi podvig pa je zagotovo uspel Miranu Gracerju mlajšemu s Celjske neodvisne liste in Fricu Krajncu (Stranka za delovna mesta), ki sta se v mestni svet prebila s 7. mesta na svojih listah. Brez pritožb Čeprav je bilo v javnosti kar precej očitkov, češ da dela OVK v Celju nepregledno in »da se je kar naenkrat čudežno pojavilo 2 tisoč glasovnic«, jih Žugelj zavrača. Pojasnjuje, da 8-člansko OVK sestavljajo člani, ki so jih predlagale politične stranke, predstavniki vseh kandidatnih list pa imajo tudi pravico, da ves čas spremljajo delo OVK. »Še posebej skrbni in pozorni smo bili pri preverjanju zapisnikov, ki so jih po zaprtju volišč sestavili volilni odbori,« pravi in dodaja, da so ob tem ponovno prešteli prav vse glasovnice v tistih primerih, »ko je šlo na tesno« in se je rezultat med listami razlikoval le za nekaj deset glasov. Prav tako so vnovič preverjali tudi vse glasovnice, ki so jih kot neveljavne označili že volilni odbori. V Celju na delo volilnih odborov in OVK niso prejeli nobenega ugovora oziroma pritožbe. Po Žugljevih besedah pa so kljub temu vsako opozorilo, da je morda šlo kje za nepravilnost ali ne dovolj natančno opravljeno delo, vnovič preverili. IS AKTUALNO 3 upanov in županj Najbolj prepričali neodvisni Volivci na Celjskem glede na predlagatelje županskih kandidatur očitno stavijo na neodvisne župane, saj so bili ti izvoljeni v 14 občinah. S po štirimi župani sledijo kar tri stranke - in sicer SLS, SDS in SD, svojega župana pa ima tudi Nova Slovenija. V treh občinah so bili izvoljeni župani, ki jih je skupaj predlagalo več strank - in sicer v Preboldu Vinka Debelaka Desus, SDS in SD, v Rogaški Slatini Branka Kidriča SLS in SDS ter v Vojniku Branka Petreta Nova Slovenija, SDS in SLS. Glede na to, da bo v treh občinah potreben še drugi krog županskih volitev, se bo strankarska statistika še malo spremenila. Zagotovo bo spisek neodvisnih kandidatov daljši za župana Gornjega Grada, kjer sta se v 2. krog uvrstila dva neodvisna kandidata, v občini Dobje bodo volivci izbirali med ne- Izvoljeni župani 2 i C (O ■> T3 o (D I I I O cnww CO g CO 1 c 2 - -SS i S w > z odvisno kandidatko in kandidatom SLS, v Taboru pa med kandidatoma SLS in SDS. IS Volivci so imeli v nedeljo več dela kot običajno, saj so izpolnjevali kar tri glasovnice. Ob volitvah županov in občinskih oziroma mestnih svetnikov so v občinah, ki so razdeljene še v ožje lokalne skupnosti, izbirali tudi svoje predstavnike v svete krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Tudi v preostalih slovenskih občinah, kjer že imajo izvoljene župane, so bili najbolj prepričljivi neodvisni kandidati, saj jih je bilo med skupno 277 izvoljenih kar 81. Po volilnem izplenu sledijo: SLS s 25 izvoljenimi župani (kandidiralo jih je 63), SDS s 17 (72), SD z 12 (69), NSi s sedmimi (36) in DeSUS z enim izvoljenim županom (19). Volivcem v izbiro so županske kandidate ponujale še stranke SMC (40), ZaAB (5), TRS (3), SNS (10), Iniciativa za demokratični socializem (3), DSD (5) in PS (1), vendar nobena ni bila uspešna. Med 75 kandidati drugih manjših političnih strank jih je bilo izvoljenih 7, med 25 kandidati, ki so jih predlagale koalicije več različnih strank, pa so jih volivci podprli 8. Debitanti Veterani Občina Župan/-ja Občina Župan Kozje Milenca Krajnc Rogatec Martin Mikolič Nazarje Matej Pečovnik Rogaška Slatina Branko Kidrič Radeče Tomaž Režun Solčava Katarina Prelesnik Ob tem pa so na Celjskem župani vse od ustanovitve občin dalje tudi: Martin Brecl (Dobrna), Vinko Debelak Šmarje pri Jelšah Stanko Šket Vitanje Mirko Polutnik (Prebold), Vincenc Jeraj (Rečica ob Savinji) in Franc Vojnik Branko Petre Sušnik (Vransko). Ko nisi več Zupan V občinah Nazarje in Vitanje se volivci niso odločili za dosedanjo županjo in župana, kar je bilo za nekatere neprijetno presenečenje. Kako komentirata poraz? Majda Podkrižnik, bivša županja Nazarij, je povedala: »Menim, da volivci niso prepoznali garanja, poštenja in vidnih rezultatov zadnjih štirih let. Moj mandat je bil težak, opravili smo številne uspešne premike, uresničili številne projekte. Po dolgoletnih prizadevanjih smo prenesli sedež zgornjesa-vinjskega zdravstva v Nazarje, uredili smo tudi področje ravnanja z odpadki. Zadolženost občine smo znižali za 35 odstotkov. V tem mandatu smo imeli kar štiri naravne nesreče in smo morali poiskati ter preusmeriti denar za sanacijo njihovih posledic. Na to, kar sem v teh štirih letih naredila, sem zelo ponosna, s tega mesta odhajam z dvignjeno glavo in novim izzivom naproti.« V Vitanju je bil rezultat zelo tesen, zato je dosedanji župan Slavko Vetrih, ki je izgubil za 21 glasov lahko razočaran. »Volivci so tako odločili, zahvaljujem se vsem tistim, ki so glasovali zame, tisti, ki pa niso, pa so očitno prepoznali, da je možno stvari urejati kako drugače. Zdaj je priložnost, da bodo to tudi pokazali. Nadejam se, da bodo izpolnili vse tiste obljube, ki so bile dane, in da bo Vitanje šlo s približno takšnim tempom naprej. Če ne bo tako, bo sledil obračun na prihodnjih volitvah. Do upokojitve imam še tri leta, imam službo, tako da se mi je življenje zdaj precej poenostavilo.« BJ, JP ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA O PONEDELJEK (25. TOREK O SREDA O ČETRTEK 14 I 25 13 I 26 13 24 13 24 13 23 12 NEODVISNI (14) Bistrica ob Sotli - Franjo Debelak Kozje - Milenca Krajnc Ljubno - Franjo Naraločnik Luče - Ciril Rosc Mozirje - Ivan Suhoveršnik Nazarje - Matej Pečovnik Podčetrtek - Peter Misja Rečica ob Savinji - Vincenc Jeraj Solčava - Katarina Prelesnik Šentjur - Marko Diaci Šmarje pri Jelšah - Stanislav Šket Šmartno ob Paki - Janko Kopušar Štore - Miran Jurkošek Vitanje - Mirko Polutnik SLS (4) Celje - Bojan Šrot Dobrna - Martin Brecl Laško - Franc Zdolšek Slovenske Konjice - Miran Gorinšek SDS (4) Polzela - Jože Kužnik Šoštanj - Darko Menih Vransko - Franc Sušnik Zreče - Boris Podvršnik SD (4) Braslovče - Branimir Strojanšek Radeče - Tomaž Režun Velenje - Bojan Kontič Žalec - Janko Kos Več strank (3) Prebold - Vinko Debelak (DeSUS, SDS in SD) Rogaška Slatina - Branko Kidrič (SLS in SDS) Vojnik - Branko Petre (NSi, SDS in SLS) NSi (1) Rogatec - Martin Mikolič 4 GOSPODARSTVO Kljub dobremu poslovanju v prisilno poravnavo Po Avtu Celje v »prisilki« tudi Meja - Iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) spodbudne napovedi Zaradi finančnega izčrpavanja je klonilo še eno podjetje iz celjskega holdinga PSZ, ki ga obvladuje Darko Zupanc. Na predlog Abanke je sodišče začelo postopek prisilne poravnave v šentjurski Meji, ki je edino proizvodno podjetje v skupini in tudi edino slovensko, ki je prinašalo dobiček. Abanka ima do Meje za 3,4 milijona evrov terjatev, kar predstavlja dobro polovico vseh finančnih obveznosti podjetja, prikazanih v lanskem poslovnem poročilu. Meja s približno 50 zaposlenimi je ena največjih proizvajalk jajc in jabolk v Sloveniji. Lani je imela dobrih 8 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, prvič v zadnjih petih letih pa je izkazala čisto izgubo. Znašala je 383 tisoč evrov in je posledica slabitev finančnih naložb. Prav finančna prepletenost in odvisnost od družbe PSZ, s katero je morala pred nekaj leti podpisati pogodbo o obvladovanju, je razlog za finančne težave Meje. Poleg posojil, ki jih je najela za svojo obvladujočo družbo, je, kot je razvidno iz letnega poročila, za PSZ izdala tudi za skoraj 11 milijonov evrov poroštev. Med njim so tudi poroštva za najem posojil trem fizičnim osebam, vse tri so iz kroga družine Zupanc, skupni znesek teh posojil, najetih pri Abanki, je 250 tisoč evrov. Pod hi- poteko so tudi skoraj vse nepremičnine Meje, od hladilnice in skladišča na Ponikvi do zemljišč in zgradb v Lenartu. Upniki morajo svoje terjatve do Meje prijaviti do 3. novembra. V DUTb napovedujejo, da bodo predlagali prestrukturiranje samo za finančne terjatve upnikov. Za terjatve, ki jih imajo dobavitelji, ne bodo predlagali niti znižanja niti odloga plačila. DUTB obljublja »očiščenje« Direktor Meje Roman Gregorn razlogov, ki so družbo pripeljali v prisilno poravnavo, ne želi komentirati. Pravi, da je zgodba zapletena in večplastna in, da se vanjo ne želi vpletati. »Trenutno je zelo pomembno,« poudarja Gregorn, »da v ozadju prisilne poravnave ni nobenih groženj s stečajem. Edini namen je takšno finančno prestrukturiranje podjetja, ki bo ohranilo vsa delovna mesta in ne bo prikrajšalo nobenega od naših dobaviteljev.« Nekaj podobnega je v pismu dobaviteljem Meje zapisala tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), s katero je Abanka sodelovala pri vložitvi predloga za prisilno poravnavo. Abanka je namreč terjatve, ki jih ima do posa- meznih podjetij, že začela prenašati na tako imenovano slabo banko. V DUTB, kjer prav tako ugotavljajo, da so vzrok za visoko zadolženost in insolventnost Meje poroštva, ki jih je dala za obveznosti drugih družb v skupini PSZ, so prepričani, da bo šentjursko podjetje po uspešnem prestrukturiranju finančnih terjatev lahko spet normalno zaživelo in brez težav izpolnjevalo svoje obveznosti. Letos spet dobiček Meja namreč kljub krizi posluje dobro, oba njena programa, to je pridelava sadja ter reja kokoši nesnic in prodaja jajc, prinašata dobiček. V letošnjem prvem polletju je ob 3,9 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje podjetje ustvarilo dobrih 200 tisoč evrov dobička. JANJA INTIHAR Dobrih 50 odstotkov Meje je v lasti skupine PSZ, 46 odstotkov pa v lasti Avta Celje, kjer je večinski lastnik PSZ. Prisilna poravnava v Avtu Celje se je začela spomladi, v PSZ septembra, potem ko je bila zaradi nasprotovanja DUTB prekinjena poenostavljena prisilna poravnava. Po nekaterih informacijah je cilj bank upnic oziroma DUTB razlastitev obstoječih lastnikov, to je Darka Zupanca. Probanka odšla tudi iz Celja Probanka, ki je od lanskega septembra v postopku nadzorovane likvidacije, je 1. oktobra zaprla tudi svojo poslovalnico v Celju. Banka zdaj posluje le še na dveh lokacijah, v Mariboru in Ljubljani. Probanka je bila na Celjskem prisotna od leta 1998. Najprej je dve leti poslovala le z gospodarstvom, od leta 2000 pa tudi s prebivalstvom. Takrat je namreč v Stanetovi ulici v Celju za skoraj milijon evrov prenovila eno stavbo in si v njej uredila za približno 300 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Stavbo bo zdaj poskušala čim prej prodati, za štiri zaposlene (v dobrih časih je v poslovalnici delalo 14 ljudi), ki te dni le še urejajo dokumentacijo, pa je že začel teči odpovedni rok. JI, foto: GrupA Tožili bodo bivšo upravo Terme Dobrna so sklicale še eno sejo skupščine, in sicer za 5. november. Vsebina tokratne seje je povezana s sklepi, ki so jih delničarji sprejeli na seji konec avgusta. Takrat bivšemu direktorju Jožetu Duhu, ki je zdravilišče zapustil v začetku leta, niso podelili razrešnice. Na novembrski seji pa je na dnevnem redu odločanje o tožbi proti bivši upravi, in sicer za povrnitev škode, ki je, kot je navedeno v sklicu seje, nastala zaradi kršitve dolžnosti uprave. ШШШ? PRODAJALNA LATKOVA VAS r v sEJEM SOBOTA, 11. 10. 2014 od 10. do 16. ure T:+386 3 777 14 10 E: trgovinaOuniforest.si www.uniforest.si Bo Celjski sejem oživil srbski projekt? Vodilni v družbi Celjski sejem očitno verjamejo, da projekt gradnje sejemskih hal v srbskem Šabcu, zaradi katerega so z danes že propadlim CM Celjem ustanovili skupno podjetje, še ni padel v vodo. Na dražbi so za skromnih 15.500 evrov kupili 70-od-stotni poslovni delež, ki ga je v družbi Sajam Fair imel celjski gradbinec. Skupaj s poslovnim deležem je bilo v paketu še za nekaj več kot 700 tisoč evrov terjatev CM Celja do srbskega podjetja. Cm Celje in Celjski sejem, ki je v skupnem podjetju imel 30-odstotni delež in je pri dražbi izkoristil predkupno pravico, sta se za projekt v Srbiji odločila pred sedmimi leti. Njuno skupno podjetje je v Šabcu v zakup vzelo 100.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem naj bi po napovedih v nekaj letih zrasel sejemski kompleks. A so načrti kljub skoraj milijonskemu vložku ostali le na papirju. Namestnik izvršne direktorice Celjskega sejma Robert Otorepec, ki je do leta 2012 vodil podjetje Sajam Fair, pravi, da je razlogov za propad projekta več. Najprej je Občina Šabac zamujala s komunalno ureditvijo, nato je v stečaju končal večinski lastnik CM Celje. Srbsko podjetje, v katerega je Celjski sejem vložil nekaj manj kot 300 tisoč evrov, je danes prazno, ima pa cel kup neporavnanih računov. Gradnja v Šabcu še aktualna Otorepec pravi, da v Celjskem sejmu kljub temu niso odstopili od načrtov v Srbiji, zato so tudi kupili večinski lastniški delež. Kot napoveduje, bodo najprej ponovno aktivirali podjetje, nato se bodo o tem, kako naprej, pogovorili s partnerji, ki se zanimajo za ta projekt. Ali se bodo gradnje sejemskih hal končno lotili ali bodo vse skupaj prodali, Otorepec še ne ve. Če imajo resne namene in za nakupom poslovnega deleža in terjatev ne stoji kaj drugega, bodo vsekakor morali zelo pohiteti. Po besedah stečajne upraviteljice CM Celja Milene Sisinger naj bi namreč konec leta potekel rok za gradnjo, ki ga je določila Občina Šabac. JI Zaradi izgube, ki jo ima CM Celje pri prodaji lastniškega deleža in terjatev, je stečajna upraviteljica že napovedala odškodninsko tožbo zoper tiste nekdanje vodilne v propadlem podjetju, ki so bili odgovorni za srbski projekt. GOSPODARSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV 5 Rakušev mlin: nikoli več? Kaj bo s kulturnim spomenikom po požaru CELJE - Na vprašanje, ali bo po ponedeljkovem požaru Rakušev mlin še mogoče obvarovati in ohraniti vsaj del njegove mogočnosti tudi za zanamce, bo odgovor mogoč šele čez nekaj časa. Zadnja leta prazna stavba, ki je kar klicala po skrbnem lastniku, ki bi ji dal tudi vsebino, je namreč zaenkrat še prenevarna, da bi si razsežnosti požara sploh lahko ogledali. »Prvi mestni mlin v Celju je leta 1903 ustanovila nemška gospodarska družba z Jožefom Lenkom na čelu. Denar za ustanovitev podjetja je združilo pet podjetnikov, ki so prispevali vsak po 40 tisoč kron. Mogočno poslopje so pozidali v Gaberjah, ob železnici proti Velenju. Leta 1913 je podjetje delovalo pod imenom Ivan Je-schounig et cie., nato je prišlo v posest nemške družine Ra-kusch. Ta je zgradila ob mlinu poleg skladiščnih prostorov in delavskih barak še vrsto poslopij in kasneje dokupila zemljišče ob progi. Mlin je deloval na paro in je pred prvo svetovno vojno lahko dnevno zmlel do 6,5 vagona žita. Njegova prednost je bila bližina železniške proge, po kateri so zlasti po prvi svetovni vojni dovažali cenejše žito iz južnih predelov Jugoslavije,« na spletnem portalu Kamra opisujejo štirinadstropno poslopje nekdanjega parnega mlina z opečno zunanjostjo in ohranjenimi lesenimi stropnimi konstrukcijami, ki kot del profane stavbne dediščine od leta 2002 velja za kulturni spomenik lokalnega pomena. V njem so bila nazadnje skladišča Kovinotehne, ko je v drugi Po požaru je stavba nevarna. polovici prejšnjega desetletja prešlo v last mestne občine, pa je sčasoma opustelo. Iskanje vsebin V mestni občini so že jeseni 2008 sprejeli odločitev, da bodo Rakušev mlin prodali in z izkupičkom pokrpali proračunsko luknjo. Potencialnega kupca ne takrat ne kasneje ni bilo, zato so za poslopje iskali nove vsebine. V spominu ostaja ideja o ureditvi multimedijskega centra. Še najbolje je Rakuševem mlinu, ki velja za enega najboljših primerov tipične industrijske arhitekture na Slovenskem na prelomu iz 19. v 20. stoletje, kazalo v letu 2009, ko je Hiša kulture Celje iskala lokacijo za nov center kulturnikov. V mestni občini so ji ponujali prav to poslopje, a kulturniki se zanj takrat niso ogreli, Rakušev mlin je nekaj časa še uporabljalo društvo, ki se ukvarja s situacijskim športnim streljanjem, potem pa je poslopje opustelo. Leta 2012 je v njem prvič zagorelo. Takrat so požar še pravočasno ukrotili, v ponedeljek pa se je ogenj izjemno močno raz-plamtel. Nova stanovanja? Zdaj bo na požarišču in v okolici najprej treba poskrbeti za varnost, čeprav se celjski župan Bojan Šrot ne strinja s tem, da se je občina zadnja leta neodgovorno obnašala do spomenika mestne industrijske dediščine. Pravi, da so poslopje ogradili, vse odprtine v pritličju pa zazidali, da vstop vanj ne bi bil mogoč. Za kaj več od tega žal ni bilo denarja. Po neuspešnem prodajanju stavbe je bilo v mestni občini za Rakušev mlin spet nekaj več načrtov lani in za preureditev v stanovanjsko-poslovne namene je bil narejen tudi že idejni projekt. Ti načrti so zaenkrat zaradi požara zastali, obnova - v primeru, da bo sploh mogoča - pa bo zagotovo zelo draga, saj bo treba upoštevati kulturnovarstvene pogoje. Kot še pravi župan Šrot, pa si sam močno želi, da bi potem, ko bodo strokovnjaki ocenili vse posledice požara, lahko poslopje v čim večji meri ohranili. IVANA STAMEJCIČ Foto: SHERPA NA KRATKO Nagrajen za življenjsko delo CELJE - Med letošnjimi nagrajenci Republike Slovenije za področje šolstva sta tudi dva ugledna pedagoga s Celjskega. Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc je prejel nagrado za življenjsko delo na področju srednjega šolstva, prejemnik nagrade za izjemne dosežke na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebam pa je Velenjčan mag. Aleksander Vališer. Poseben odbor za podeljevanje državnih nagrad na področju šolstva za leto 2014 je presojal 20 predlogov za nagrade, nagrade pa je prejelo 11 pedagogov. Eden od štirih dobitnikov nagrad za življenjsko delo je za svoje več kot 30-letno učiteljsko, mentorsko in zadnja leta ravnateljsko delo dr. Anton Šepetavc s I. gimnazije v Celju. Profesor francoščine in slovenščine, magister in doktor literarnih znanosti je učiteljsko kariero v začetku 80. let začel v po-klicno-strokovnem in tehniškem izobraževanju v velenjskem in celjskem šolskem centru, od sredine 80. let pa je zvest I. gimnaziji v Celju. IS Cvetje ni več dovolj SLOVENSKE KONJICE - Na Madžarskem je bila konec tedna podelitev priznanj evropskega ocenjevanja okolja. Na tekmovanju Entente Florale Europe je osvojilo med manjšimi mesti zlato priznanje mesto Slovenske Konjice. Med manjšimi mesti so prejela zlato priznanje za splošno urejenost še mesta z Irske, Madžarske, iz Nemčije, z Nizozemske in iz Velike Britanije. Slovenske Konjice so zlato priznanje Entente Florale prejele že drugič, prvič so ga leta 1998, ko je Slovenija začela sodelovati. Merila za ocenjevanje na tekmovanju se spreminjajo, za letošnje ocenjevanje so upoštevali deset različnih. Med njimi so upoštevanje okoljevarstvenih smernic v prostorskih načrtih, ukrepi za kakovost vode, cvetlični in drugi nasadi, okoljevarstveno izobraževanje in privlačnost kraja. Lani je prejel zlato priznanje Entente Florale trg Podčetrtek. BJ NE PREZRITE Več o požaru, ki je zajel Rakušev mlin pred dnevi. stran 15 Nivo iz »prisilke« v stečaj Sodišče je ustavilo prisilno poravnavo v celjskem podjetju Nivo in začelo stečajni postopek. Za takšen korak se je odločilo, ker podjetje ni predložilo ustrezne dokumentacije, s katero bi dokazalo, da mu je uspelo pridobiti podporo zavarovanih upnikov za prestrukturiranje terjatev. Upnikom Nivoja je bilo v prisilni poravnavi, ki se je začela marca letos, priznanih za dobrih 38 milijonov evrov terjatev, od tega malo manj kot 15 milijonov evrov zavarovanih. Stečaj Nivoja je že pred časom predlagalo podjetje Salonit Anhovo, kjer so navedli, da je prisilna poravnava namenjena le nepoštenemu izigravanju upnikov, da družba posluje slabše, kot je napovedala v načrtu finančnega prestrukturiranja, in da služi le še obvodnemu izvajanju drugih poslov, vendar pod njenim formalnim okriljem. Na naroku, na katerem bi sodišče obravnavalo ugovor proti vodenju prisilne poravnave, je Salonit Anhovo odstopil od svojega predloga, zakaj, v podjetju niso hoteli pojasniti. Kakorkoli, Nivo je od včeraj v stečaju, kar pravzaprav ni nobeno presenečenje. Podjetje je namreč danes le še prazna lupina, saj se je vodstvo že pred časom znebilo vseh zaposlenih, posle pa preneslo na prijateljska oziroma družinska podjetja. V Nivoju so tako ostali le dolgovi. Sodišče je za stečajno upraviteljico je imenovalo dozdajšnjo prisilno upraviteljico Darjo Erceg. JI V DVOJE JE LEPŠE! Hitri kredit O Plačilna kartica Activa/MasterCard Najhitreje lahko svoje želje uresničite s hitrim kreditom Banke Celje. Hitri krediti do 10.000 ali celo 15.000 € so vam zdaj na voljo po občutno znižanih obrestnih merah! Ugodnejše so tudi ročnosti kreditov in olajšani pogoji za pridobitev. In da bodo lažji tudi nakupi, izberite še plačilno kartico z odloženim plačilom Activa/MasterCard ali katero drugo od plačilnih kartic, kijih ponujamo. Zraven svetujemo še varnostne storitve, kot sta Varnostno SMS sporočilo in zavarovanje zlorabe plačilnih kartic. Da bo manj stresa... ^ 150 let I) banka celje Naredite korak, obiščite najbližjo poslovalnico in hitro lahko uresničite načrte! www.banka-celje.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV Priprava projekta, ne žaganje dreves Okolice Gimnazije Celje - Center ne bodo uredili čez noč CELJE - V Gimnaziji Celje - Center (GCC) želijo vzporedno s postopno obnovo šolskih prostorov celovito urediti tudi okolico šole. Mogočna secesijska stavba v središču mesta je pred dvema letoma praznovala stoletnico in je zaradi svoje arhitekturne zasnove razglašena za kulturni spomenik. Urejanje okolice bo trajalo kar nekaj časa, pred začetkom del pa morajo v šoli pridobiti tudi vsa potrebna soglasja. Svojo namero, vključno s tem, da naj bi pred uličnim pročeljem oziroma ob glavnem vhodu v šolsko poslopje odstranili drevesa, so objavili na šolski spletni strani. Na to objavo so se odzvali v mestni civilni iniciativi Ohranimo drevesa, kjer menijo, da bi bilo škoda posekati tise, ki so kot avtohtoni iglavci v Sloveniji tudi posebej varovana drevesa. Najprej projekt, potem odločitev Kot pojasnjuje ravnatelj GCC Gregor Deleja, dokončne odločitve o tem, kako bo urejena okolica šole, še ni. Te dni na krat pokazali kot nevarni tako za stavbo kot tudi za mimoidoče, še zlasti konec januarja ob žledolomu in ob močnejših nalivih ali sunkih vetra, ko se je na sicer visokih drevesih polomilo nekaj vej. Kot je potrdila tudi vodja celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Danijela Brišnik, vlogo za odstranitev teh omorik v zavodu že proučujejo. O tem, kakšna naj bo »nova« podoba okolice mogočne vogalne stavbe med Kosovelovo in Gregorčičevo ulico, bodo v zavodu, potem ko bodo prejeli projekt ureditve, arhitekti in krajinarji presojali na osnovi varstvenega režima, ki velja za to okolico. Zanemarjanje se maščuje Pri pripravi idejnih projektov ureditve okolice želijo v GCC čimbolj slediti prvotni podobi šolskega okoliša. Ob stavbi so že leta 1912 rasla drevesa, a tise so zasadili šele v 70. letih prej- šnjega stoletja. Na dvoriščni strani obkroža šolo parkovna zasaditev, ki jo dijaki ob vsakoletnem dnevu miru dopolnijo z novim drevesom, grmovni-ce in drevesa ob pročelju pa so precej bolj zanemarjeni, saj zanje zadnjih 15 let nihče ni skrbel in so se zato tudi močno razrasla. Kot pojasnjuje Deleja, so osnovne smernice in priporočila, ki so jih doslej zbrali v pristojnih inštitucijah, usmerjena v to, naj se okolica šole ohrani v čim bolj prvotni podobi. Pri pripravi projekta ureditve sodelujejo nekateri krajinski arhitekti, bivši dijaki GCC ter Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti. Sicer pa bodo vsa večja dela v okolici šole prišla na vrsto šele prihodnje leto, pred tem pa bodo morali pozitivno mnenje k posegom v okolico podati v zavodu za varstvo kulturne dediščine. IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA Močno razrasle grmovnice in drevesa ob pročelju GCC bi v šoli po 15-letnem zanemarjanju zdaj radi »ukrotili« do te mere, da bo spet mogoče videti kulturni spomenik. Za mogočno secesijsko poslopje velja posebna zaščita prav zaradi njegove vogalne zasnove. »A ne gre za podiranje dreves kar povprek. Ob šoli bi radi odstranili eno od devetih tis, in to tisto neposredno ob glavnem vhodu,« pravi ravnatelj Deleja in dodaja, da v šoli zagotovo ne bodo storili ničesar brez ustreznih dovoljenj oziroma soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine. gredicah ob šolskem poslopju zgolj zamenjujejo zemljo, še letos pa bi radi pripravili tudi idejni projekt za ureditev okolice. Ob tem bi vendarle radi čim prej odstranili dve visoki omo- riki, zasajeni le približno meter od pročelja desno od glavnega vhoda v šolo. Ti sta se že nekaj- _The weedtw»0 Odlično zatira tudi preslico. CLINIC S povezovanjem do boljše kakovosti življenja CELJE - Organizacija združenih narodov je leta 1985 prvi ponedeljek v oktobru razglasila za svetovni dan habitata, posvečen mestom in naseljem. Letos je v ospredje postavila degradirana mestna območja in prebivalce, ki živijo v njih. Celjska umetnica Andreja Džakušič se je ob tej priložnosti odločila v središču Celja izvesti participatorno akcijo v javnem prostoru, ki jo je poimenovala Narava človeka v okolju. Naključne mimoidoče meščane je spraševala, kako so znotraj mesta samoor-ganizirani oziroma če se povezujejo v kakršnekoli neformalne oblike sodelovanja, s katerim bi si izboljšali kakovost življenja. Zanimalo jo je, kakšne izkušnje imajo Celjani z urbanim vrtnarjenjem, s souporabo bivanjskih prostorov in prevoznih sredstev, na primer »car sharingom«, in če bi se jim zdela smiselna uvedba participatornega proračuna, pri katerem o porabi dela proračunskih sredstev odločajo meščani. Ugotovila je, da se Celjanom še posebej zdijo zanimive oblike sobivanja, ki naj bi bile po njihovem mnenju še posebej koristne za starejše ljudi, in souporaba vrtnih površin. Na podlagi zbranega gradiva bo Džakušičeva izdelala video, ki bo del njenih širše zastavljenih okoljsko obarvanih projektov. ŠO NA KRATKO TOTALNA HERBICIDA, KI ODPIHNETA PLEVELE. CLINIC 360 SL se uporablja kot neselektivni sistemični herbicid za zatiranje enoletnega, večletnega ter olesenelega plevela. KYLEO je inovativna rešitev pri zatiranju plevelov -neselektivni herbicid s sistemičnim delovanjem za hitro in učinkovito (robustno) zatiranje enoletnega in večletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela po vzniku. V zavodu so praznovali DOBRNA - V centru za usposabljanje, delo in varstvo so pred nekaj dnevi praznovali 40-letnico. Zavod ima na skrbi otroke, mladostnike in odrasle z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, od zmerne do težke. »Majhnost centra je vključenim vedno omogočala, da so bili njihovi interesi opaženi in da so bile njihove sposobnosti razvite,« je na osrednji prireditvi v počastitev 40-letnice zavoda v govoru poudarila direktorica centra Irena Ceglar. Pokroviteljica slovesnosti je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je povedala, da je za prihodnost uporabnikov zavoda odgovorna celotna družba in da država na njihov račun ne sme varčevati. V kulturnem programu so sodelovali uporabniki. BJ Imajo dva kombinirana oddelka TABOR - V Vrtec Tabor je letos vključenih 86 otrok, podružnično osnovno šolo v kraju pa obiskuje 123 učencev. V vrtcu je pet popolnih in en polovični oddelek. V dveh oddelkih in pol so otroci prvega starostnega obdobja. V preostale tri oddelke so vključeni otroci drugega starostnega obdobja. V podružnični šoli sta dva kombinirana oddelka. Kombiniran pouk imajo tako četrtošolci in peto-šolci kot šestošolci in osmošolci. Spodbudo je, da prvi razred letos obiskuje kar 22 prvošolčkov. ŠO Slovesnost v Spominskem parku Teharje CELJE - Župnijski urad Teharje je na rožnovensko nedeljo tako kot že vrsto let v sodelovanju z Novo Slovensko zavezo pripravil slovesno mašo v Spominskem parku Teharje. Na Teharjah se vsako prvo nedeljo v oktobru spomnijo vseh, ki so po drugi svetovni vojni izgubili življenje v tamkajšnjem taborišču ali bili od tam odpeljani na druga morišča. V župnijskem uradu na Teharjah ob tem dodajajo, da je spominska slovesnost tudi priložnost za iskreno molitev za medsebojno odpuščanje in spravo vseh sprtih strani med drugo svetovno vojno in po njej. Letos je mašo v spominskem parku daroval murskosoboški škof dr. Pe- ter Štumpf, slovesnost pa je zaokrožil kulturni program. Tako kot zadnja leta je bil tudi letos organiziran avtobusni prevoz iz Ljubljane, na Teharje pa so prišli tudi pohodniki, ki so v okviru spominskega pohoda prehodili pot žrtev od železniške postaje Celje do Spominskega parka Teharje. IS, foto: GrupA Vsakoletna slovesnost v Spominskem parku Teharje je tudi priložnost za iskreno molitev. OKOLJSKA PERLA Lesena brv čez Pešnico v okras Šentjurju Oba bregova potoka pri občini po več tednih spet povezuje most. Nova lesena brv ima prijeten sodoben videz. Konec septembra so se namesto rezanja trakov ob odprtju na njej domačini preprosto srečali. Prejšnji betonski most je bil zastaran, dotrajana ograja pa je bila celo nevarna. Ne prav laskave podobe niso rešili niti poskusi okrasitve s cvetličnimi koriti. V začetku avgusta so ga porušili. Po dobrem mesecu je brv spet v uporabi. Most v leseni izvedbi s stekleno kaljeno ograjo in z leseno podkonstrukcijo so vstavili v enem kosu. Občinski proračun je zaradi naložbe lažji za približno sto tisoč evrov. StO NA KRATKO Od štarta do cilja ROGAŠKA SLATINA - Športna zveza je v začetku oktobra organizirala 18. Rogaški tek. Namen prireditve, ki je bila v tamkajšnjem športnem parku, je učence in dijake do 18. leta spodbujati k športni dejavnosti. Rogaškega teka so se udeležili učenci I., II. in III. osnovne šole v občini, dijaki tamkajšnjega šolskega centra ter ostali mladi do 18. leta, ki sicer ne obiskujejo šol v Rogaški Slatini. Tekmovalci so se v teku pomerili na progah, dolgih 700 in 1100 metrov. Najboljša posameznika v vsaki kategoriji sta prejela pokal in diplomo. TV Prijazni planetu ŽALEC - Komisija vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2014, ki ga je že peto leto zapored organiziralo društvo Planet Zemlja, je izbrala letošnje zmagovalce. V kategoriji občin nad l0 tisoč prebivalcev je to postal Žalec, medtem ko so bile med občinami, v katerih živi med 5 in 10 tisoč ljudi, izbrane Zreče. Občini sta si priznanje prislužili z dobrim delovanjem na področju varovanja gozdov, lokalne samooskrbe, onesnaževanja s hrupom, trajnostnega turizma, sejemske dejavnosti, ravnanja z odpadki, energetike in okoljskega komuniciranja. Naziv bosta prejeli na osrednjem dogodku sejma Narava zdravje, ki bo med 13. in 16. novembrom v Ljubljani. Med občinami na Celjskem je sicer na omenjenem razpisu do zdaj najuspešnejši Vojnik. Med najboljše se mu je od leta 2010 uspelo uvrstiti kar trikrat, po enkrat sta bila med Planetu Zemlja najprijaznejšimi občinami tudi Celje in Vransko. ŠO Podpirajo Simbiozo Pripravljeni na srčni zastoj ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina Podčetrtek je v začetku oktobra Reševalni postaji Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah predala EKG z defibrilatorjem. Aparat bo nameščen v nujnem reševalnem vozilu šmarskega zdravstvenega doma in bo služil izvajanju nujne medicinske pomoči vsem občankam in občanom vseh občin ustanoviteljic ter tudi njihovim obiskovalcem. Vrednost naprave je dobrih 31 tisoč evrov. Večino denarja, približno 23 tisoč evrov, je Občina Podčetrtek pridobila na razpisu za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje. Preostali del je zagotovil Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah iz amortizacijskih sredstev. TV giba ROGATEC - Občina se je pridružila vseslovenskemu prostovoljnemu projektu Simbioza, ki se letos predstavlja z imenom Simbioza giba. Tudi v Rogatcu bodo na voljo brezplačne vadbe. Prijave že zbirajo v Turistično informacijskem centru Rogatec. Projekt Simbioza giba bo mlade in starejše povezal s pomočjo športnega udejstvovanja. S tovrstno akcijo želijo organizatorji krepiti zavest o pomenu gibanja za zdravje človeka, kvalitetnejše tretje življenjsko obdobje ter širiti sporočilo o zdravem načinu življenja. Občanom Rogatca bodo medgeneracijska druženja na voljo ob številnih športnih disciplinah, kot so košarka, odbojka, rokomet, namizni tenis in badminton, hoja, telovadba pod vodstvom fizioterapevtke ter delavnica ljudskih plesov. TV Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. ČE K DA], Z AK A] NE ZDA]? Samo do konca oktobra! Oktober je mesec varčevanja in v Banki Celje smo vam pripravili super ponudbo: za 18-mesečni depozit vam ponujamo kar 2 % obrestno mero! Sklenitev depozita je mogoča v vseh enotah Banke Celje in preko NLB Klika. Izkoristite ugodnost za varno in donosno varčevanje! 150 let чЏ banka celje www.banka-celje.si Fotokronist v iskanju časovnih kontrastov Razstava Venija Feranta ob 50-letnici mesta Žalec Veni Ferant, avtor razstave starih razglednic in fotografij sodobnega Žalca, je v zadnjem desetletju postal pravi fotokronist mesta. ŽALEC - Minuli ponedeljek je mesto praznovalo abrahama: minilo je namreč 50 let, odkar je iz kraja postal mesto. V počastitev jubileja so v Medobčinski knjižnici Žalec pripravili razstavo starih razglednic Žalca in fotografij, na katerih si je mogoče ogledati Žalec kot izgleda danes. Avtor razstave je Veni Ferant, zadnje desetletje kar ljubiteljski hišni kronist savinjske metropole. »Glede na to, da imam doma kar zajetno zbirko starih žalskih razglednic, in ob tem, da so letos preuredili staro mestno jedro Žalca, se je prav ponujal izziv narediti fotografije današnjega Žalca na podlagi starih razglednic,« je motiv za pripravo razstave, ki bo na ogled še do 15. oktobra, opisal njen avtor Veni Ferant. Kot je povedal, je naprej izbral tiste razglednice, s pomočjo katerih bi bilo mogoče ponoviti motive in narediti fotografije. Vseh motivov namreč ni mogoče, saj nekaterih stavb v Žalcu ni več. Tako je izbral 60 razglednic in se lotil dela oziroma fotografiranja. Stavbe z različnim življenjem In kakšne kontraste je zaznal ob fotografiranju na podlagi starih razglednic? Kot je poudaril Veni Ferant, v samem trgu se mogoče še ne vidi tako veliko sprememb, bolj so vidne izven središča, kjer so se pojavile nove stavbe. Sicer pa jih bolj opazijo starejši prebivalci Žalca, ki najbolj poznajo to zgodovino in vse te spremembe. »Najbolj zanimiv primer je stavba, ki smo je nekoč poznali kot žalsko pošto. Te stavbe na primer ni na razglednicah, ki so nastale od leta 1900 do leta 1960. Je pa na njih stavba, ki stoji zraven, nekoč stavba SDK, še prej slovenska hranilnica, med vojno pa nemška Raiffeisen bank. Večinoma gre za bolj kozmetične spremembe, saj se veduta Žalca ni veliko spreminjala,« pojasnjuje Veni Ferant. Ko je pripravljal fotografije, je moral poiskati iste zorne kote, da bi bile identične motivom na razglednicah. Pri tem je naletel tudi na kakšno manjšo prepreko, saj je moral tudi v stanovanja in na podstrešja, a mu je tudi to uspelo. Žalec tudi na osebni znamki Veni Ferant se s fotografijo ukvarja že dolgo, Žalec pa sistematično fotografira kakšno desetletje. »Žal mi je, da tega nisem počel že prej, saj sem v Žalec prišel že leta 1987. Verjetno sem bil takrat premlad, da bi dojel pomen podiranja nekaterih starih hiš. Sicer pa me kot filatelista zelo zanima zgodovina žalske pošte, ki bo prihodnje leto slavila 150 let, in na osnovi tega sem prišel tudi do starih razglednic.« Kot vnet filatelist je z domačim filatelističnim društvom sodeloval tudi pri projektu priložnostne kuverte, osebne znamke in poštnega žiga ter manjši priložnostni razstavi, s čimer so prav tako počastili 50-letnico mesta Žalec. ROBERT GORJANC Kozolci žanjejo občudovanje NAZARJE - V mali dvorani Kulturnega doma Nazarje je za obiskovalce ves oktober na ogled postavljena razstava maket kozolcev toplarjev, katerih avtor je Franc Pogačar iz Ljubljane. Pogačar se že več kot 20 let ukvarja z izdelavo maket slovenskih kozolcev. Z natančno izdelanimi posnetki pomaga ohranjati slovensko ljudsko stavbno dediščino, katere del so kozolci. Pomanjšane kopije kozolcev so popolni posnetki resničnih objektov, nekaterih tudi iz tukajšnje okolice. Mojster jih pomanjša v razmerju 1:25, izdelava pa je pretežno ročna. Svoje stvaritve predstavlja na različnih dogodkih in razstavah po vsej Sloveniji. Za makete kozolcev je avtor prejel zlato vitico, najvišje priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ob odprtju razstave je spregovoril priznan etnolog, prof. dr. Vito Hazler, ki je govoril o vidikih Pogačarjeve ustvarjalnosti. HŽ Na reviji številni pevci ŠTORE - V kulturnem domu so pripravili revijo pevskih zborov z naslovom Od Drave do Save. Na jubilejni, deseti reviji je nastopilo devet zborov z našega in mariborskega območja. Nastopil je pevski zbor Osti jarej iz Štor, iz Celja so peli moški zbor Pod gradom, mešana zbora gostincev in don Bosco ter kvartet Grmada. Na koncu je približno sto petdeset pevcev zapelo skupno skladbo, ki so jo prepevali pod vodstvom Nikolaja Žličarja iz Velenja. Pobudnica revije Od Drave do Save je bila zborovodkinja Radojka Kragelj iz Štor, njena zamisel je nastala med šolanjem v zborovodski šoli v Laškem. Letošnjo revijo je pripravilo štorsko pevsko društvo Osti jarej. BJ Medalje prinesle v Radeče RADEČE - Radeške mažorete so se septembra mudile na evropskem prvenstvu v Romuniji, kjer so osvojile več lepih uspehov. Nastop na evropskem prvenstvu so si priborile z odličnimi rezultati na državnem tekmovanju Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Prvenstva v romunskem mestu Targovište se je udeležilo več kot 1.500 tekmovalk iz desetih držav. Seniorska in juniorska skupina iz Radeč sta zasedli četrto in peto mesto. Eva Nograšek je v kategoriji junior solo osvojila zlato medaljo. Sara Potisek je v kategoriji senior solo osvojila drugo mesto, juniorski par Ajda Podlesnik in Nika Bolte sta stopili na prvo stopniško. Seniorski par Sara Potisek in Laura Kalšek pa je priplesal šesto mesto. TV Prenovili občinsko spletno stran VELENJE - Mestna občina je v teh dneh prenovila občinsko spletno stran in s tem tudi na ta način obeležila občinski praznik ter dva jubileja, ki ju praznuje letos: 55-letnico nastanka središča mesta in 750-letnico prve omembe Velenja. Kot so povedali v MOV, so se za temeljito prenovo odločili, ker so se v obdobju od zasnove prejšnjega spletišča v letu 2007 pojavile nove zmogljive prenosne naprave in povečale hitrosti prenosa podatkov, zato na obstoječi spletni strani niso mogli več izvajati informacijskih storitev na želeni ravni. Ob celostni prenovi videza in funkcionalnosti strani so izpopolnili tudi iskalnik po spletnih vsebinah. Dodali so tudi nove vsebine in prenovili način vzdrževanja strani, ki bo lažji in bolj odziven. Prenovo je izvedlo velenjsko podjetje AV studio, v MOV pa so zanjo odšteli malo več kot 9.400 evrov. RG NA KRATKO Kozjanska domačija nagrajena DOBJE - Pod okriljem projekta Naša Slovenija ter Gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-natura.si je gospodar Kozjanske domačije Bojan Guček v Portorožu prejel priznanje v kategoriji posameznikov. Na Mednarodnem salonu navtike, karavaninga in zelene energije so ta dediščinski element turističnega razvoja letos nagradili že petič. Kot je dejal Guček, je to eno najprestižnejših priznanj, ki so jih doslej prejeli. Poleg nagrade - grafike akademskega slikarja Franka Vechieta iz Trsta - si lahko Kozjanska domačija obeta predvsem odlično promocijo, katere učinek bo viden šele na daljši rok. »Prijeten je občutek, da nisi v teh naših hribih kar sam sebi namen, ampak da so te opazili na državni ravni. Načrtov in idej je ogromno. Če mi bodo ob strani stali domači, naši Dobjani, pa tudi širša okolica, lahko s skupnimi močmi naredimo res veliko zgodbo,« je optimističen Guček. StO Notarska pisarna v Centru Selič ŠENJTUR - S tem mesecem je po treh letih občina Šentjur znova dobila stalno notarsko pisarno. To mesto je prevzela notarka mag. Zlatka Brečko, uradovala pa bo v Centru Selič. Notarska pisarna se po novem nahaja na Drofenikovi ulici 13 v Centru Selič. Stalna notarska pisarna je pomembna tudi za to, ker so te storitve zadnja tri leta Šentjurčani iskali v sosednjih krajih oz. ob časovno omejenih nadomeščanjih. Notarka bo dosegljiva po uradnem urniku ob ponedeljkih, sredah in petkih. StO Po sledeh geološke preteklosti LAŠKO - Muzej Laško, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega centra za šport, turizem in informiranje, je minilo soboto pripravil pohod na Govce. Na sprehodu po Geološki učni poti, ki je obiskovalce popeljala čez Šmihel in Kuretno do Govc, so pohodniki spoznali pestro kamninsko raznolikost okolice Laškega. Med hojo so se ozirali za najdbami fosilnih školjk in polžev, ki so tam živeli pred mnogimi milijoni let. Štiriurni pohod je bil priložnost za pogovor o zanimivem dogajanju v geološki zgodovini ozemlja okolice Laškega, o potresih, vulkanih in nekdanjem obsežnem morju, ki je davno v preteklosti prekrivalo vzhodno Slovenijo. TV Za kanalizacijo še vodovod BRASLOVČE - V občini se v teh dneh nadaljuje gradnja komunalne infrastrukture. Trenutno izbran izvajalec del, podjetje Vilkograd, na območju Šmatevža gradi fekalno in meteorno kanalizacijo. Vzporedno s traso kanalizacije bodo Braslovčani zgradili tudi nov vodovod. Gradnja tako kanalizacije kot vodovoda jih bo stala 70 tisoč evrov, dela pa bodo predvidoma končana že prihodnji teden. ŠO Obeležili bitko VRANSKO - Zveza borcev NOB Žalec, ki združuje 14 krajevnih organizacij v Spodnji Savinjski dolini, je konec tedna na Čreti pripravila tradicionalno proslavo v počastitev frontalne bitke partizanov z nemško vojsko na Štajerskem oktobra 1941. Člani zveze borcev so prepričani, da je bitka danes pomembna tako z zgodovinskega kot vojaškega vidika. Gre namreč za prvi spopad frontalnega značaja na območju Štajerske. Partizanom je v njem po celodnevnem boju, kljub temu da so bili veliko šibkejši kot okupator, uspelo zaradi dobrega strateškega položaja premagati nemško vojsko. ŠO Prenovljena ponudba PREBOLD - Potem ko je bila podoba in ponudba preboldskega hotela še nedavno precej klavrna, se je njegov lastnik letošnjo jesen lotil njene temeljite prenove. V njem je po novem wellness center s savnami, z masa-žnimi bazeni, s fitnesom ter z masažnimi in s kozmetičnimi storitvami. V sodelovanju z antropologinjama bo prirejal antropološke delavnice, v bližnji prihodnosti pa načrtuje tudi odprtje zdrave kuhinje in ambulante za estetsko kirurgijo. ŠO Velika pridobitev za majhno občino Enota doma upokojencev tudi v Podčetrtku PODČETRTEK - Občina je dobila prvi dom za upokojence. Gre za dislocirano enoto Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Potreba po ustanovitvi enote se je pokazala, ker standard v obstoječem domu za upokojence ne sledi več sodobnim smernicam. Po drugi strani je vedno več starostnikov, ki želijo preostanek življenja preživeti v bližini domačih krajev in ne v kakšnem oddaljenem domu. Majhna, a zelo dobrodošla enota, ki sledi evropskim trendom gradnje manjših podeželskih domov, bo nudila posteljo največ trinajstim stanovalcem. Javni zavod Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah je začel dejavnosti za ustanovitev nove enote že leta 2010. Kot je povedala direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Majda Koren, so iskali najbližjo lokacijo obstoječemu domu. Ko so v vzgojno-varstvenem zavodu v Podčetrtku izpraznili prostore, se je pokazala idealna priložnost za vzpostavitev dislocirane enote. Občina Podčetrtek kot lastnica pro- storov nad zdravstvenim domom, kjer je zdaj novi dom za upokojence, je etažno lastnino brezplačno prenesla na državo. Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah je prostore kot dober gospodar prevzel v upravljanje za trideset let. Je pa bilo z obnovo obstoječih prostorov kar nekaj dela. Največ dvoposteljne sobe Po prvotnem sklepu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti leta 2011 je bilo za gradnjo dislocirane enote namenjenih malo manj kot 600 tisoč evrov. Projekt je zaradi gospodarske krize in stanja v javnih financah za leto dni obstal. Vmes se je zamenjala tudi vlada. »Nismo mirovali, pripravljali smo vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dobili smo ga leta 2012,« je pojasnila Majda Koren. Ministrstvo je na koncu prispevalo 477 tisoč evrov, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah pa približno 180 tisoč evrov. Notranjost prostorov so popolnoma posodobili po standardih in pravilnikih o minimalnih tehničnih pogojih. Dom tvori sedem sob, ena je enoposteljna, ostale so dvoposteljne. Dve dvoposteljni imata tudi malo večjo kvadraturo. Stanovalci imajo možnost uporabe velike terase. Šmarski dom prezaseden Eden od razlogov za vzpostavitev nove enote v Podčetrtku je tudi to, da je dom v Šmarju pri Jelšah prezaseden. Tudi sobe niso najbolj ustrezne. »Še vedno imamo štiriposteljne sobe. Te sobe moramo do leta 2021 razbremeniti in spremeniti v tro- in dvoposteljne sobe,« je povedala Korenova. Cena za bivanje v dislocirani enoti Podčetrtek ne bo višja kot v šmarskem domu. Ta se giblje okrog 500 evrov mesečno. Nad nav I pridobitvijo dušeni Nad pridobitvijo je navdušen tudi župan Peter Misja. Kot pravi, bodo zdaj lahko občani jesen življenja preživeli v svojem kraju. Novega doma se je zelo razveselil tudi Anton Grobin, eden pr- Dom upokojencev v Podčetrtku so odprli: prvi stanovalec doma Anton Grobin, direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Majda Koren in župan Peter Misja. Na prireditvi ob odprtju so nastopili člani mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Podčetrtek pod vodstvom Mihaele Pihler in vokalna skupina Deci, ki jo sestavlja moški del kolektiva šmarskega doma upokojencev. vih stanovalcev. »Vesel in zadovoljen sem, da bo od zdaj tukaj moj novi dom. Težko sem čakal v Domu sv. Jože- fa v Celju današnje odprtje in ga hvala bogu dočakal. Človek si želi tudi na starost živeti tam, kjer ima znane ljudi in kraje,« je povedal na slavnostnem odprtju enote. JERICA POTOČNIK Foto: JP Prevorje v pričakovanju večnamenskega objekta ŠENTJUR - Občina je ta teden podpisala pogodbo za izgradnjo večnamenskega objekta na Prevorju. Na ta način bodo uredili vaško jedro v tej krajevni skupnosti in priskrbeli prostor gasilskemu društvu. Večji del stavbe pa bo namenjen društvenim dejavnostim. Objekt bo pretežno namenjen kulturnim prireditvam, izobraževalnim dejavnostim, nudil bo prostore medgeneracijskemu druženju vseh krajanov, v manjšem delu pa bo svoje prostore za delovanje dobilo prosto- voljno gasilsko društvo. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Damjan Maček, je želja po taki pridobitvi v kraju stara že več let, intenzivno pa so o tem začeli razmišljati leta 2006. »S tem bomo uredili tudi vaško jedro, ki ga Prevorje doslej praktično ni imelo. Krajani pa bomo dobili tudi prostor za druženje.« Kraj bo z ureditvijo vaškega jedra gotovo dobil prepotrebno središče. Prevorje je tudi ena redkih krajevnih skupnosti, kjer gasilci nimajo primernih prostorov. Za nove društvene prostore bodo po razpisnih pogojih krajani morali zagotoviti tudi bogate vsebine. Te naj bi bile predvsem kulturne, izobraževalne in zabavne narave. Nova infrastruktura pa bo dala zaleta tudi turističnemu razvoju kraja. Zgolj bežen pomislek, da ima v podobne namene pred leti zgrajena šola na Prevorju tudi še precej neizkoriščenega prostora, župan Marko Diaci zavrača. »Glede na želje in potrebe v kraju je naložba vsekakor smotrna. Tudi z vidika požarne varnosti. Šola ni več nova. Prazni prostori v spodnjem delu pa so predvideni za postavitev muzejske zbirke, posvečene razbojniku Guzeju.« Kot še pravi, so z vprašanjem, ali je smiselno vlagati v podeželje ali ne, razčistili že v času pred gradnjo omenjene šole. In odgovor je odločno pritrdilen. Vrednost projekta je 637 tisoč evrov, od tega je 85 odstotkov nepovratnih evropskih sredstev. Dela bo izvajalo podjetje Remont iz Celja, zaključena pa naj bi bila konec poletja prihodnje leto. StO NA KRATKO Razstava polstenih oblačil SOLČAVA - Članice Društva za promocijo izdelkov iz volne solčavsko-jezerske ovce bicka so v Solčavi pripravile razstavo z naslovom Nosim polstena oblačila. Na njej si obiskovalci lahko ogledajo oblačila, narejena za modno revijo pred dvema letoma in lani. Pri prvi je bila rdeča nit kombiniranje volne s svilo, lani pa je bil poudarek na recikliranju. Na odprtju je nekaj več besed o razstavi in delu društva povedala njegova predsednica Špela Orešnik. V kulturnem programu ob odprtju je sodeloval Filip Matk s harmoniko. HŽ Med konji POLZELA - V Rehabilitacijskem centru (RC) Petra v Orovi vasi, ki je namenjen oskrbi zanemarjenih konj, je bil konec tedna tradicionalni dan odprtih vrat. Prostovoljci, združeni pod okriljem Društva za zaščito konj iz Velenja, so z njim širši javnosti želeli predstaviti dejavnost zaščite živali in zbrati vsaj nekaj prostovoljnih prispevkov za oskrbo konj v zimskih mesecih. Število zanemarjenih konj v zadnjih letih namreč narašča. V treh letih so jih rešili 205. Center dobro sodeluje z inšpekcijskimi službami, ki mu v oskrbo tudi same pripeljejo živali. Poleg rehabilitacije je njegov glavni cilj oskrbovanim konjem najti ustrezne posvojitelje. ŠO Lokoviški gasilci med najboljšimi ŠOŠTANJ - Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica so se izkazali na nedavnem državnem tekmovanju v gasilski orientaciji v Svetem Juriju ob Ščavnici. Potem ko so uspešno tekmovali na regijskem tekmovanju v Preboldu, so se še posebej izkazali mladinci PGD Lokovica, ki so postali državni prvaki, pionirji so bili drugi, medtem ko so pionirke zasedle peto mesto. Uspeh so dopolnili pripravniki PGD Šoštanj - mesto, ki so bili enajsti, in mladinke iste ekipe, ki so bile 27. Na tekmovanju je sodelovalo 184 ekip. Uspešne lokoviške gasilce je pred dnevi sprejel tudi šoštanjski župan Darko Menih. RG Z rebalansom proračuna končali mandat LJUBNO OB SAVINJI - Na 27. redni seji se je, zadnjič v takšni sestavi, zbral občinski svet Občine Ljubno ob Savinji. Obravnaval je rebalans proračuna za leto 2014, ki je bil potreben zaradi nižje realizacije od pričakovane tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani. Vzrokov za nastalo razliko je več, glavna sta zagotovo izpad prihodkov iz državnih in evropskih sredstev in manj prihodkov od pričakovanih iz naslova prodaje občinskih zemljišč. Občinski svet je predlagan rebalans proračuna potrdil. HŽ Manj za cesto VITANJE - V prvem polletnem proračunskem obdobju je občini uspelo realizirati dobrih 35 odstotkov oziroma približno 869 tisoč evrov prihodkov. Proračun občine za leto 2014 sicer znaša malo več kot 2,4 milijona evrov. V rebalansu proračuna je občina transferne prihodke za naložbe iz države za rekonstrukcijo lokalne ceste Vitanje-Tre-buhinja zmanjšala za dobrih 55 tisoč evrov. V proračunu je bila predvidena rekonstrukcija lokalne ceste Vitanje-Trebuhinja na odseku pod Antonovo ulico ter obnova dotrajanega cestišča v ulici Na Gmajni. Zaradi zmanjšanja prvotno predvidenih sredstev bodo rekonstruirali zgolj odsek pod Antonovo ulico. JP Zreče v znamenju preteklosti ZREČE - Krajevna skupnost Zreče in Organizacijski odbor prireditev ob 200-letnici šolstva na Zreškem sta minuli petek v dvorani Kulturnega doma pri Termah Zreče pripravila osrednjo prireditev ob prazniku mesta Zreče z naslovom Kak je bilo zapuščeno v naših krajih svoje dni. Prireditev je bila posvečena 27-letnici razglasitve Zreč za mesto in praznovanju 200-letnice šolstva na Zreškem. Na njej so sodelovali otroci iz Vrtca Zreče, Osnovne šole Zreče, dijaki Srednje strokovne šole Zreče in Gimnazije Slovenske Konjice ter Mešani pevski zbor Strune in ansambel Zreški kovači. Občina Zreče bo 200-letnico šolstva praznovala v prihodnjem letu. Že v tem letu pa bodo pripravili številne dejavnosti in prireditve, ki so povezane s šolstvom nekoč in danes. JP Po zdravje nič več po stopnicah Gibalno ovirani so se razveselili dvigala, zaposleni in uporabniki pa lepših in energetsko manj potratnih prostorov Pogodbena vrednost obnove zdravstvenega doma je stala približno 284 tisoč evrov, Občina Laško pa je 190 tisočakov pridobila ni razpisu Evripske unija. Za ilvigalo je iz proračuna odntela skoraj 36 tisoč evrov. Prenovljen zdravstveni dom je ena od šestili stavb, ki so že ali pa še todo deležie energetikz obnove v letošnjem letu- to so še Vrtec Laško, OŠ Antona Aškorca Rimske Toplice, Podrižnična šola Zidani Most, Podoužnična šola Rečica in 0Š Primoža Trubarja Laško. LAŠKO - Občani bodo odslej zdravstvenih storitev deležni v energetsko prenovljenem zdravs tvenem lomu. Tisti, ki jim noj;«? ne služijo več najbolje, so zagotovo najbolj hvaležni za zunanje montažno dvigalo, Iii jim bo olajialo dostop do ambulant in laboiatorij a v nadstropju. Zdravstveni dom (ZD) Laško ni nič več opečnata in zastarela zgradba. Z ob novo je namreč dobil novo stavbno pohištvo, zunanja vrata in svežovoj. Glede na to, da ogromno ljudi r posebnimi potrebamč Laško obinče zaradi tamkajšnjega zdravilišča, je bila še poeebej iežko pričakovana gradnja dvigala. To bo gibanj'e olajšalo tudi itanej'šnn, je povedala strokovna vodja zdravvtvennga doma Meli.a Zlatečan, dr. med. V zgornjem nadstropju so namreč nekatere ambulante in laboralorij. Dodala je, da bodo prihranki pri porabi energentov zdaj omogo- čili, da bo zdravstveni dom več denarja lahko namenil razvoju stroke. Potrebna bo širitev V ZD Laško več ket 50 za-porlenih skrbi za zdravje skoraj 14 tisoč občanov, medtem ko v času dežurstva pomoč in oskrbo nudi skoraj 20 tisoč prebivalcHML^Claške kot radeške občine. Poleg redno zaposlenih zdravnikov so v ZD Laško trenutno trije spe-cializanti. Ker se uemeritve zadnja leta razvijajo talno, da se čedalje več nalog iz bolnišnic prenaša v zdravstvene domove, bo ta javni zavod kmalu premajhenza vse potrebe. Pnostori bodo med drugim pretesni za načrtovane referenčne ambulante, ki bi jih radi uvedli v vseh ambulantah za družinsko medicino. »"To pomeni dodatno diplomiranosestro, ki dela v svoji ambulanti, za kae bi potrebovali štiri doiatne prostore. Dodatne prostore bi v zdravstvenzm domu potrebovali tudi za nemoteno opravljanje dejavnosti zdravstvene vzgoje,« je povedala Zktečanova. Poslovanje spet pozitivno Zdravstveni dom Laško je sicer lani posloval z iz- gubo, ki je znašala okoli 80 tisoč evrov. Celotna izguba znaša okoli 200 tisoč evrov. Direktorica Janja Knapič je pojasnila, da je bilo drastično povečanje lanske izgube posledica tega, da je dom moral odpraviti plačna nesorazmerja in zaposlenim izplačati razliko. Rešitev za rdeče številke Knapičeva vidi v dogovoru z zavodom za zdravstveno zavarovanje o povračilu tega denarja. Če to ne bo mogoče, upa na pomoč občine. Po njenih besedah je bile poslovanje v prvem polletju leto s pozitivno. Poslovanje ZD Laško za leto 2012 pregleduje Računsko sodišče RS. Doslej je pripravilo osnutek poročila, končnih ugotovitev pa še ne. Knapičevm je dejala, da osnutek ni epozoeil na večje nepravilnosti. Manjše r o v tem javnem zavodu žeodpravili, delo pa organizirali v skladu v priporočili. TINA VENGUST Foto: TV Lansko jesen je dogajanju v ZDLaško zaznamovala zaz-rešitev direktorice mag. Branke Bugarin, ki je bila na to delovno mesto imenovana aprila 22013. Zaposieni so se med drugim pritoževali nad slabim vzdušjem in koneunikacijo z vodilno. Nova direktorica Janja Knapič je povedala, .a so se razmere umirile in da kolektiv zdaj dela dolens Kot smo izvedeli, se Bugarinova z razrešitvijo ni sttinjala m je proti ZD Laško vložila tožbo, postopek pa še ni končan. Vednovečpogodbenih pošt V tem mesecu so začele na našem območju delovati še tri nove pogodbene pošte Pošte Slovenije. V Bistrici ob) Sotli, Grobelnem in Novi Cerkvi sta prevzela dejavnost zasebna podjetnika. Pogodbenih pošt bo še veliko veča napovedujejo poštarji. Vse tri pogodbene pošte bodo delovale ob delavnikih intudi ob sobotah dopoldne. V Sloveniji je tako že 72 pogodbenih pošt. Na našem območju so začole delovati januarja v Jurkloštru in Sol čaooi, junija še v Dramljah, Prevorju in Pristavi pri Mestinju. Za vzpostavitev pogodbene pošte se Pošta Slovenije dogovori ponavadi s trgovinami, turističnimi in krajevnimi uradi, z lekarnami-s trafikami in z računovodskimi servisi. Tam nudijo poštne storitve na podoben način, aaj je mogoča pae-vzeti poeiljke, ki jih jaoštar ni uspel dostaviti, poslati pisemsfi poüljke ali paket Oer plačati položnice in nakaznice. Praor tako je mogo- S pogodbenima poštami Poška Stovenije znižuje shroškepoolovanja, obenem je zadovohjen njen pogodboni partner, ki. opcavlra poštne storitva kot svojo dodatno dejavnost v obsotojačih prostorih. Prve pogodbene pošte so začele delovati predlani. če kupiti znamke ter daigniti ali položiti denar na aoštno banko. Psgodbane pošte so praviloma odprte bistveno dlje kot stahie poote, zajo krajani tej noaothi v glavnem ne nasprotiij ejo. »»Do leta 22017 aaačrtujemo do 1830 p ogodbenih pa ošt,« je odgovorila o eačrtih Pošto Slovenije Megi Jajc «z clužbe za stike z javnostmi, creobliko«ali bodo od tridt-sel« do štirideset pošt na leta, v kratkem pa ni predvideno preoblikovanje nobene pošte na območju poslovne enote Celje. BRANE JERANKO muitЈмсч i , ' ijcitavln« |«]|c ШИ7Г unicef# > fY Radio Celje je 19. septembra obeležil 60. rojstni dan. Obletnice so običajno tudi priložnost za obujanje spominov - teh pa se je v minulih letih zagotovo nabralo ogromno. Morda želite katerega od svojih spominov deliti tudi z bralci Novega tednika? Vabljeni, da napišete, kaj vas povezuje z Radiem Celje, kaj vse ste z njim doživeli ... Vrš prispe^? nnmn objavili v rsbriii Brrlci pomie-vžlci, mei vsemi, ii trm boste peslrli svojo zgnšnn, pr nnmn vsri šo ioecr letr mioir izžrebrli it gr ergrriili. Spornim er Rriio CčIjč trm pošljite er erslov Novi teiiii, Prešernovr 19, 3000 CčIJč rli er teimigut-rcsi. Nova občasna razstava v Otroškem muzej Hermanov brlog, 7. oktober-20. november 2014 LOKALNE VOLITVE 11 Predstavljamo novoizvoljene župane s Celjskega Po nedeljskih lokalnih volitvah smo vse župane, ki so že v prvem krogu dobili dovolj glasov, da so se zavihteli na županske stolčke, spraševali o njihovih prednostnih potezah. Vsi, ki so novinci na tem mestu, pa so v nekaj stavkih predstavili svojo dosedanjo kariero. NE PREZRITE ... predstavitve sestave novih občinskih svetov v 33 občinah. v prihodnji številki Novega tednika BISTRICA OB SOTLI Volilna udeležba: 40,13 % Volitve župana: 1. Franjo Debelak (neodvisni), 100 % v Franjo Debelak: »Vesel sem, da je izvoljen novi občinski svet, da bomo lahko začeli na novo zastavljati nekatere stvari. Vesel sem, da je v svetu večina takšnih, ki so že do zdaj spoštovali moje delo, zato tudi ne pričakujem nasprotovanja projektom, ki so že zastavljeni. Nadaljevali bomo okoljske, promocijske, turistične in kmetijske projekte, torej te, za katere menim, da jih naša občina oziroma občani potrebujejo. Drugače pa kakšnih novih izumov ne pričakujem. Med zastavljenimi projekti so na primer čistilne naprave, dodajanje vsebine Posavski špajzi. V vsakem primeru računamo tudi na evropska sredstva. Upam, da bo država znala prisluhniti nerazvitim območjem, kamor spadamo. Pomembno je, da se tudi takšna območja enakopravno razvijajo.« BRASLOVCE Volilna udeležba: 50,89 % Volitve župana: 1. Branimir Strojanšek (SD) 66,80 % 2. Bogdan Trop (SMC) 33,20 % Branimir Strojanšek: »Prednostne naložbe v prihajajočem mandatu so gradnja cestnih krožišč v Malih Braslovčah in Parižljah, postavitev protipoplavne zaščite z zadrževalniki vode in gradnja namakalnega povezovalnega kanala iz Bolske v Tr- navco. Občina bo prav tako spodbujala postavitev lesnopredelovalnega centra v Šmatevžu in obnovo male hidroelektrarne v Letušu. Uvedla bo občinsko blagajno in informacijsko pisarno na Gomilskem. Stanovanjsko problematiko bo reševala z gradnjo socialnih stanovanj v starem kulturnem domu v Braslovčah in zgradbi, kjer je nekoč domovala občina. Na področju turizma bo zastavila načrte za vzpostavitev gospodarsko-turističnega kompleksa Žovnek, se trudila oživiti Braslovško in Žovneško jezero in oblikovala celovito turistično ponudbo.« CELJE Volilna udeležba: 31,95 % Volitve župana: 1. Bojan Šrot (SLS) 68,86% 2. Urban Golež (SMC) 12,46 % 3. Stane Rozman (SD) 10,20 % 4. Miloš Rovšnik (SDS) 6,64 % 5. Aleš Metličar (ZSI) 1,85 % Bojan Šrot: »Zaključnemu poročilu občinske volilne komisije sledi sklic prve seje mestnega sveta. Kakšna bo njegova sestava, se mi ne zdi tako zelo pomembno, saj smo v Celju že v preteklih mandatih dokazali, da se znamo pogovarjati in smo tudi v mandatu, ko je imela t.i. koalicija le 12 svetnikov, izpeljali naloge, ki smo si jih skupaj zastavili. Seveda tudi v tem vmesnem času nadaljujemo vse tisto, kar je bilo zastavljeno že v mandatu 2010-2014. Tako se te dni začenja gradnja novega večnamenskega doma v Šmartnem v Rožni dolini, smo sredi priprav na arheološki izkop, ki bo del predhodnih pripravljalnih del za gradnjo telovadnice ob I. OŠ, tu pa sta tudi zaključek obnov na lokalni cestni mreži in sanacija plazov, ki so nastali kot posledica zadnje vremenske ujme.« DOBRNA Volilna udeležba: 61,58 % Volitve župana: 1. Martin Brecl (SLS) 68,03 % 2. Nataša Krajnc Zakrajšek (DeSUS) 31,97 % Martin Brecl: »Projekte, ki smo si jih zastavili, je treba dokončati. Pri tem mislim predvsem na sredstva osmega javnega razpisa za nadaljevanje gradnje kanalizacije v Vinski Gorici, manjkajoči del na Dobrni ter za dela Klanca inVrbe. Sicer pa je treba v dvajsetih dneh po volitvah sklicati ustanovno sejo občinskega sveta, kjer se bom s svetniki pogovoril o tem, kaj naj bi delali prihodnje leto. To je seveda odvisno tudi od višine proračuna.« KOZJE Volilna udeležba: 55,43 % Volitve župana: 1. Milenca Krajnc (neodvisna) 54,16 % 2. Dejan Guček (neodvisni) 31,11 % 3. Iztok Štus (SD) 7,79 % 4. Jože Preskar (DeSUS) 6,94 % Milenca Krajnc (neodvisna s podporo NSi in SLS) je prva ženska na županskem stolčku Občine Kozje. Je univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva, zaposlena kot kmetijska svetovalka v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Izvolitev Kranjčeve ni bila preseneča-nje, saj jo občani zelo dobro poznajo tako kot terensko kmetijsko svetovalko kot dosedanjo podžupanjo. Zadnjih 15 let je bila zelo dejavna na področju razvoja kmetijstva in podeželja ter lokalne skupnosti. »Kot županja se bom zavzemala za krepitev razvojnih možnosti na področju delovnih mest, gospodarstva, obrti in podjetništva, kmetijstva ter z njim povezanih dopolnilnih dejavnosti in turizma. Poseben poudarek bom dala tudi predšolski in šolski vzgoji, zdravstvu, varstvu starejših, okolju in cestni infrastrukturi ter društvom.« LAŠKO Volilna udeležba: 39,92 % Volitve župana: 1. Franc Zdolšek (SLS) 80,76 % 2. Marjan Kozmus (SD) 19,24 % Franc Zdolšek: »Menim, da sem volivce prepričal s korektnim in z dobrim delom v preteklih osmih letih, kar želim nadaljevati tudi v tretjem mandatu. Na področju infrastruk-turne so prvi izziv gotovo vodovodi in kanalizacije. Čaka me še izpeljava preostalih energetskih obnov občinskih stavb, Podružnična šolaVrh nad Laškim potrebuje enoto vrtca.Tako bo končana obnova stavb, ki so pomembne za družbene dejavnosti, kar je bila moja zaveza v preteklem mandatu. Več denarja bo nato ostalo za reševanje cestne problematike občine Laško, saj imamo 420 kilometrov cest, njihovo stanje pa je problematično. Ena od prednostnih nalog bo še turistična ureditev v občini -od kolesarskih stez, pešpoti in vseh ostalih naložb, ki prispevajo k ponudbi, prav tako k boljšemu počutju vseh občanov.« LJUBNO Volilna udeležba: 61,31 % Volitve župana: 1. Franjo Naraločnik (neodvisni) 63,54 % 2. Paul Orešnik (neodvisni) 27,52 % 3. Damijan Nerat (SDS) 8,93 % Franjo Naraločnik: »V občini končujemo največjo dosedanjo naložbo, to je gradnjo kanalizacije za naselji Radmirje in Juvanje. Poleg tega izbiramo izvajalca za regulacijo potoka v Okonini, iz česar izhaja naša prednostna naloga naslednjega mandata, to je zagotovitev protipoplavne varnosti tako za javno infrastrukturo kot za nepremičnine v zasebni lasti. Prva naloga bo seveda konstituiranje novega občinskega sveta in njegovih organov. Nato se bomo lotili občinskega proračuna in načrta razvojnih programov za naslednja štiri leta.« LUCE Volilna udeležba: 42,01 % Volitve župana: 1. Ciril Rosc (neodvisni) 100 % Ciril Rosc: »V občini imamo še nekaj nedokončanih projektov. Tako v delu naselja Luče, na desnem bregu Lučnice, obnavljamo kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter javno razsvetljavo. Na tej lokaciji bomo zagotovili tudi nekaj novih parkirnih mest. Poleg tega nas čaka še v tem mesecu asfaltiranje nekaterih odsekov občinskih cest v zaselke. V naslednjih tednih bomo začeli pripravljati proračun za leto 2015.« MOZIRJE Volilna udeležba: 36,80 % Volitve župana: 1. Ivan Suhoveršnik (neodvisni) 100 % Ivan Suhoveršnik: »Med prvimi nalogami je nadaljevanje naložb, med njimi obnova šmihelske ceste. Prav tako gradnja krožišča pri avtobusni postaji, za kar je projektna dokumentacija pripravljena, in obnova ločkega jezu zaradi protipoplavne varnosti. Mislim, da je nova sestava občinskega sveta za župana ugodna in da se bo z vsemi dalo dobro sodelovati. V preteklih mandatih je bilo sodelovanje z občinskim svetom vedno dobro. Na začetku je nekoliko bolj v ospredju strankarska pripadnost, nato prevlada skupni interes.« NAZARJE Volilna udeležba: 56,75 % Volitve župana: 1. Matej Pečovnik (neodvisni)58,62 % 2. Majda Podkrižnik (neodvisna) 41,38 % Matej Pečovnik v občinski politiki ni novinec, v predzadnjem mandatu je bil podžupan Nazarij, tri mandate je bil občinski svetnik. V zadnjem mandatu ni več občinski svetnik, že pred štirimi leti je kandidiral za župana, vendar ga je takrat premagala Podkrižni-kova. »Vsekakor moram najprej preveriti, v kakšni kondiciji je Občina Nazarje. Najprej bomo uredili odnose, ki so bili doslej skr-hani.V ospredje postavljam zagotavljanje zdravstvene oskrbe občanov ter prizadevanja za širitev zdravstvenega doma v Nazarjah. Dežurna ambulanta in reševalna postaja sta zaenkrat v Mozirju, z gradnjo prizidka želimo imeti vse na enem mestu. Treba je tudi dokončati občinske podrobne prostorske načrte. Večjo pozornostje treba nameniti urejanju javnih površin ter dodatnim parkirnim mestom. Želim prispevati tudi k večjemu posluhu za delovanje društev ter njihovemu financiranju.« PODČETRTEK Volilna udeležba: 47,00 % Volitve župana: 1. Peter Misja (neodvisni) 100 % Peter Misja: »Splošno je znano, da sem kar okleval pri zadnji kandidaturi, vendar imam kar nekaj izzivov, zato sem se tudi lotil še 12 LOKALNE VOLITVE enega mandata. Večji izzivi so ureditev gradu, Vonarskega jezera, dokončna ureditev infrastrukture. Seveda mi je še naprej glavna naloga dobra komunikacija in različno sodelovanje z našimi občani. Izvoljen občinski svet je dober, sploh ni bilo slabih kandidatov. Vsi, ki so kandidirali, so bili dobri in vse cenim. Verjamem, da bom z občinskim svetom uspešno delal. Od dvanajstih jih je sedem ostalo, pet pa novih in mislim, da ne bo nobenih problemov.« POLZELA Volilna udeležba: 37,76 % Volitve župana: 1. Jože Kužnik (SDS) 100 % Jože Kužnik: »Prepričan sem, da so občani v teh slabih treh letih spoznali, da smo na pravi poti in da je pristop vodenja občine pravilen. Kot tri prioritetne projekte v prihajajočem mandatu izpostavljam gradnjo sekundarne kanalizacije v Ločici in njeno dokončanje na Polzeli, energetsko obnovo vrtca in kulturnega doma v Andražu.« PREBOLD Volilna udeležba: 43,46 % Volitve župana: 1. Vinko Debelak (DeSUS, SDS, SD) 100 % Vinko Debelak: »Občina se bo najprej lotila nalog, povezanih s spremembami in z dopolnitvami občinskega prostorskega načrta. Prav tako bo njena naloga izboljšati poplavno varnost naselij ob manjših vodotokih. Ker državnih sredstev še vsaj naslednjih deset let ne bomo dočakali, bom občinskemu svetu predlagal, da del proračuna za prihodnje leto namenimo prav zagotavljanju poplavne varnosti. Prav to področje je eno tistih, ki ga je občina do zdaj nenamerno zapostavljala, saj je pričakovala, da ga bo uredila s pomočjo finančnih sredstev iz državnega proračuna, v katerem so celo namensko predvidena sredstva za urejanje vodotokov. Poleg tega bo občina nadaljevala obnovo cest v hribovitem delu in gradnjo vodovoda na območju Golave.« RADEČE Volilna udeležba: 49,31 % Volitve župana: 1. Tomaž Režun (SD) 76,11 % 2. Damjana Petavar Dobovšek (SDS) 23,89 % Tomaž Režun je po poklicu diplomirani inženir kemijske tehnologije. Dobrih 20 let je bil zaposlen v podjetju Radeče Papir. P stečaju podjetja seje prijavil na razpis za direktorja podjetja Komunala Radeče in bil izbran. Ob ponovnem zagonu papirnice se je na povabilo lastnikov vrnil v omenjeno podjetje, kjer je zaposlen kot vodja proizvodnje. Na tem delovnem mestu ostaja tudi po izvolitvi, saj bo Občino Radeče vodil neprofesionalno. Na letošnjih volitvah je prvič kandidiral za župana, prejšnji mandat pa je bil svetnik v občinskem svetu. Aktiven je tudi v društvih. Je predsednik Pihalnega orkestra radeških papirničarjev, član upravnega odbora Kluba mažoret RAF! blagajnik kluba malega nogometa. REČICA OB SAVINJI Volilna udeležba: 38,24 Volitve župana: 1. Vincenc Jeraj (neodvisni) 100 % Vincenc Jeraj: »Nadaljevali bomo uresničevanje naložb, ki so že začrtane. Tako bomo prihodnji teden začeli prenavljati cesto v Varpolje. Nato bo treba skleniti s predstavniki države pogodbo za vzpostavitev medgeneracijskega centra, na kar čakamo na občini že leto. Z Občino Nazarje bomo sodelovali pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo velikega prizidka zdravstvenega doma v Nazarjah. V občinskem svetu so skoraj vsi svetniki novi, večinoma so mladi, kar pomeni nove ideje. Prepričan sem, da bomo dobro sodelovali, saj bo kot kaže v občinskem svetu še manj dnevne politike.« ROGAŠKA SLATINA Volilna udeležba: 36,38 % Volitve župana: 1. Branko Kidrič (SLS, SDS) 85,18 % 2. Stanko Fajs (neodvisni) 9,02 % 3. Mirko Justin (SNS) 5,80 % Branko Kidrič: »Moj program za prihodnja štiri leta je razdeljen na štiri področja s 15 konkretnimi projekti. Dejstvo je, da se bo za finančne vire treba še kako potruditi. Začetek štiriletnega mandata bomo znova posvetili izdelavi projektne dokumentacije za prednostne projekte. Med njimi je podjetniški centerVrelec ob vstopu v Rogaško Slatino, kjer želimo ponuditi nova delovna mesta. Drugi projekt je pokriti vkop oziroma galerija na Zdraviliškem trgu, kjer bi zgradili približno 240 metrov ceste pod zemljo in na površini uredili hodnike za pešce in kolesarsko stezo. Izdelave projektne dokumentacije se bomo lotili tudi za obnovo parka ob paviljonu Tempel v neposredni bližini Zdraviliškega parka. V sklopu te investicije bomo povezali Zdraviliški park in Anin dvor s potjo za invalide.« ROGATEC Volilna udeležba: 32,98 % Volitve župana: 1. Martin Mikolič (NSi) 100 % Martin Mikolič: »V preteklih mandatih smo kar veliko postorili, karje po mojem glavni razlog, da na volitvah nisem imel protikandidata. Nekatere naloge se nanašajo na dokumente, ki smo jih sprejeli v zadnjem mandatu. V mislih imam občinski prostorski načrt in idejno rešitev ureditve ožjega in širšega dela trškega jedra. V tem mandatu bo na prvem mestu obvozna cesta, da bi sprostili trško jedro in tranzitni promet Rogatec-Žetale-Majšperk-Ptuj. To bo precej odvisno od ministrstva za infrastrukturo, saj bo dejansko treba prestavit državno cesto. Območje z nočitvenimi kapacitetami smo na novo opredelili v občinskem prostorskem načrtu predvsem zato, da bi lahko tržili našo dobro športno infrastrukturo. Treba pa bo urediti tudi problem odpadih voda, predvsem za območja, ki niso del urbanega naselja Rogatca.« SLOVENSKE KONJICE Volilna udeležba: 43,27 % Volitve župana: 1. Miran Gorinšek (SDS) 68,60 % 2. Aleksandra Tehovnik (SMC) 21,41 % 3. Stanislav Podplatan (KDS) 9,99 % Miran Gorinšek: »Zaupanje volivcev štejem kot potrditev dobrega dela v predhodnem obdobju in kot zavezo za delo v prihodnje. Prvi korak bo ustanovna seja občinskega sveta, tako da bomo lahko nadaljevali tam, kjer smo ostali. Pri tem imam v mislih pridobitev sredstev kohezijskega sklada za izvedbo projekta izboljšanja oskrbe s pitno vodo, nadaljujemo tudi dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem poplavne varnosti ob reki Dravinji v vzhodnem delu občine. Težavo pa vidim na področju urejanja prostora. Najprej je treba rešiti birokratske ovire in sprejeti občinski prostorski načrt kot podlago za gradnjo obrtno-poslovne cone v Tepanju. V zadnjih dveh mandatih nismo nikoli imeli formalne koalicije, ampak programsko. Za dobre predloge je večina svetnikov bila vedno za.« SOLČAVA Volilna udeležba: 60,75 % Volitve župana: 1. Katarina Prelesnik (neodvisna) 100 % Katarina Prelesnik je bila zadnja mandata občinska svetnica in v letih 2006-2010 tudi podžupanja. Po izobrazbi je ekonomistka, že več kot dve desetletji dela na področju gospodarstva. Funkcijo županje bo zaenkrat opravljala neprofesionalno. Želi si dobro sodelovanje s svetniki, z zaposlenimi v občinski upravi in Centru Rinka, posebno pozornost bo namenila združevanju ljudi v društvih. »Smo v času, ki ni naklonjen majhnim občinam, zato se moramo truditi za svoj razvoj in vsak evro preudarno vložiti. Več bomo vlagali v cestno in komunalno infrastrukturo. Še vedno bomo veliko pozornosti namenili razvoju turizma in tudi ostalega gospodarstva v Solčavi. Ker smo majhna občina, vse novo izvoljene svetnike v občinskem svetu dobro poznam in sem prepričana, da bomo odlično sodelovali in se trudili za dobro vseh občanov.« ŠENTJUR Volilna udeležba: 43,90 % Volitve župana: 1. Marko Diaci (neodvisni) 86,78 % 2. Lovro Perčič (SDS) 13,22 % Marko Diaci: »Rezultat je plod trdega, dobrega dela z vsemi partnerji, ki jih moram izpostaviti in se jim zahvaliti. To so občinski odbori SLS, NSi, DeSUS in SD, ki so tudi podprli mojo kandidaturo. Hvala tudi vsem sodelavkam in sodelavcem, s katerimi smo v tem mandatu trdo delali. Marsikaj nam je uspelo in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.Ta mandat je tudi obveza, ki bo zahtevala ogromno energije, vendar smo na to pripravljeni, drugače niti ne znamo. Upam, da bo tudi na ravni države situacija boljša, kot je, in bo nova vlada upoštevala tudi lokalne skupnosti ter jim ne bo rezala sredstev, da bomo lahko s skupnimi močmi še veliko postorili.« ŠMARJE PRI JELŠAH Volilna udeležba: 49,07 % Volitve župana: 1. Stanislav Šket (neodvisni) 50,73 % 2. Janko Šket (SDS) 24,61 % 3. Anton Guzej (SLS) 20,23 % 4. Irena Stepišnik Perdih (NSi) 4,43 % Stanislav Šket je končal študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani - smer fizika in tehnična vzgoja. Njegova prva zaposlitev je bila v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, kjer je leta 1988 postal ravnatelj. V dveh mandatih je bil član občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah. Kot član sveta je več mandatov deloval v KS Šmarje pri Jelšah. Pred 12 leti je kandidiral za župana kot kandidat LDS. Leta 2011 je kot kandidat Pozitivne Slovenije kandidiral za poslanca v državni zbor in dosegel drugo mesto. Od leta 1978 je član Kulturnega društva Antona Aškerca, kjer je izdelal vse scene in bil tehnični vodja vseh predstav, ki jih je pripravilo in izvedlo društvo, še zlasti v času, ko je delovalo gledališče Bo. Je tudi dobitnik plakete Občine Šmarje pri Jelšah za dosežke in prizadevanja na področju vzgoje in izobraževanja. ŠMARTNO OB PAKI Volilna udeležba: 51,61 % Volitve župana: 1. Janko Kopušar (neodvisni) 78,60 % 2. Jože Slemenšek (SDS) 21,40 % Janko Kopušar: »Prepričljiva zmaga je potrditev mojega kratkega, samo dveletnega dela na mestu župana, ki sem ga prevzel po nadomestnih volitvah. Zdaj sem dobil celoten mandat in upam, da bomo v prihodnjih štirih letih s koalicijo, ki smo jo že oblikovali v občinskem svetu, uresničili tisto, kar smo napovedali. Imamo še nekaj odprtih projektov, ki jih moramo dokončati, kot je kohezijski projekt celovite vodooskrbe Šaleške doline, kjer je vključena tudi občina Šmartno ob Paki. Ta bo končan prihodnje leto. Na drugem mestu je kanalizacija v naselju Paška vas, za katero smo že pridobili potrebna sredstva z razpisa, tako da bomo ta projekt začeli uresničevati že letošnjo jesen.« ŠOŠTANJ Volilna udeležba: 53,91 % Volitve župana: 1. Darko Menih (SDS) 61,50 % 2. Boris Goličnik (neodvisni) 31,41 % 3. Boris Plamberger (SD) 6,53 % 4. Marjan Vrtačnik (SNS) 0,57 % Darko Menih: »Nisem pričakoval zmage v prvem krogu. Moji nasprotniki so proti meni v zadnjih dneh vodili zelo negativno kampanjo. Menim, da sem volivce prepričal z realnim programom na podlagi ocene trenutnega stanja v občini. V naši občini imamo ponekod še vedno problem zagotavljanja osnovnih dobrin, kot so voda, kanalizacija, ceste, zato je v ospredju urejanje infrastrukture. Zaupanje ljudi smo pridobili tudi z ukrepanjem in s sanacijami ob plazovih in drugih naravnih nesrečah, ki so prizadele našo občino. Sicer pa se bomo najprej lotili asfaltiranja nekaterih cest po krajevnih skupnostih, ponovitve razpisa za ureditevTrga svobode, pridobivanja dokumentacije za športni park, po preselitvi v nov vrtec pa bomo v nekdanjih vrtcih uredili neprofitna stanovanja, ki jih primanjkuje v občini, in prostore za mlade.« LOKALNE VOLITVE / IZ NAŠIH KRAJEV 13 STORE Volilna udeležba: 39,85 % Volitve župana: 1. Miran Jurkošek (neodvisni) 100 % Miran Jurkošek: »Dokončali smo kanalizacijo na Lipi in postavili nadomestni kozolec, med prvimi nalogami sta ureditev lokalnih cest po neurju in sanacija plazov, kar je posledica zadnjih vremenskih razmer. Sledila bodo prizadevanja za nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja po občini. Sicer sem zelo vesel, da je dobila Županova neodvisna lista na volitvah kar pet svetnikov od vsega trinajstih. V občinskem svetu vedno delujem povezovalno, zato menim, da bom lahko dobro sodeloval tudi v prihodnjem mandatu.« VELENJE Volilna udeležba: 36,01 % Volitve župana: 1. Bojan Kontič (SD) 68,04 % 2. Anton De Costa (SDS) 12,25 % 3. Franc Sever (neodvisni) 9,35 % 4. Matej Jenko (SMC) 8,31 % 5. Ivan Zacirkovnik (LDS) 2,05 % Bojan Kontič: »S politiko, ki jo vodimo, smo presegli politične razprtije in se poenotili glede razvojnih vprašanj in načrtov, dosegli smo soglasje pri sprejemanju proračunov in rebalansov, ljudje so nagradili sodelovanje. Pred nami je velika odgovornost, saj je stranka dosegla fantastičen rezultat, z rekordnim številom mandatov vVelenju. Kot uspešno pa so ocenili tudi vodenje lokalne skupnosti na način, da smo počrpali veliko evropskih in državnih sredstev za razvoj. V novi finančni perspektivi bo najprej treba pripraviti in prijaviti dobre projekte, zato glavnino evropskega denarja pričakujem v drugem delu mandata. Najprej pa moramo končati kohezijski projekt vodooskrbe v Šaleški dolini, gradnjo stanovanj na Gorici, želimo pa si tudi večji premik na področju podjetništva in pogojev za odpiranje novih delovnih mest.« VITANJE Volilna udeležba: 60,74 % Volitve župana: 1. Mirko Polutnik (neodvisni) 50,93 % 2. Slavko Vetrih (SLS) 49,07 % Mirko Polutnik (neodvisni s podporo SDS in DeSUS) je upokojenec, po izobrazbi je strojni tehnik. V Cinkarni Celje je bil zaposlen kot vodja voznega parka. Bil je dolgoletni predsednik turističnega društva, zadnja štiri leta je bil predsednik trške skupnosti, tako da je pridobil kar nekaj izkušenj s političnega področja. »Menim, da je mladina v Vitanju do zdaj ni imela svojih dogodkov. Njeni predlogi naj ne bi bili uslišani,« pravi Polutnik, ki mu je zelo pomembno tudi kulturno področje, na katerem ima precej izkušenj. Štirideset let je bil namreč vodja glasbene skupine. Kot župan se bo zavzemal za izboljšanje turistične ponudbe, vzpostavitev pogojev za razvoj malega gospodarstva in gospodarstva. VOJNIK Volilna udeležba: 44,56 % Volitve župana: 1. Branko Petre (NSi, SDS, SLS) 58,56% 2. Dušan Horvat (SMC) 26,71 % 3. Jure Ferlež (SD) 14,73 % Branko Petre je v občinskem svetu deloval tri mandate kot svetnik, zadnjih deset let je tudi podžupan. Zaposlen je v trgovskem podjetju Kovintrade. Občino bo vodil kot poklicni župan. Po volilnem programu bo zanj prednostna gradnja komunalne infrastrukture, pozornost želi dati cestam, pločnikom in kolesarskim stezam. Na področju družbenih dejavnosti želi, da bi bila podpora društvom v občini vsaj na takšni ravni, kot je bila v preteklosti. »Prednostna naloga bo seveda pridobivanje sredstev za nove projekte, evropskih in državnih. Trenutno slabo kaže, vendar sem optimist. Med prednostnimi nalogami postavljam v ospredje še medgeneracijsko sodelovanje, da bi mlade bolj pritegnili k delu v občini pri različnih projektih. Prepričan sem, da bomo lahko s svetniki, ki so izvoljeni v nov občinski svet, sodelovali.« VRANSKO Volilna udeležba: 60,01 % Volitve župana: 1. Franc Sušnik (SDS) 57,58 % 2. Janez Lencl (SLS) 26,24 % 3. Damijan Kos (SD) 16,19 % Franc Sušnik: »Pri vodenju občine v prihajajočem mandatu ne bom odstopal od predvolilnih obljub. Trenutni prednostni naložbi sta obnova ceste Vransko-Tešova in gradnja kanalizacije v Stopniku. Še naprej se bom trudil voditi občino po svojih najboljših močeh. Upam, da bodo člani občinskega sveta moj trud prepoznali, saj bomo s tem ohranili visok bivanjski standard v kraju. Občina je v preteklem mandatu zaradi državnih usmeritev oziroma vodne direktive vse preveč v ospredje postavljala gradnjo sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, posledično pa je s tem zapostavljala naložbe, povezane z varnostjo cestne infrastrukture. In prav to bo ena prednostnih nalog v prihajajočem mandatu.« ZRECE Volilna udeležba: 46,13 % Volitve župana: 1. Boris Podvršnik (SDS) 62,78 % 2. Špela Sovič (SMC) 25,82 % 3. Zdenko Kovačec (SD) 11,40 % IV Boris Podvršnik: »Zaupanje volivcev nedvomno kaže, da smo bili do sedaj že dva mandata na pravi poti. Predvsem želimo zaključiti začete projekte in udejanjiti strategijo, vizijo in cilj, ki smo si jih že postavili s strateškimi in operativnimi dokumenti. Z nadaljnjim povezovanjem, s pozitivnostjo, s podpiranjem vseh dobrih idej ne glede na politično opcijo želim tudi v prihodnje nadaljevati. Na lestvice razvitosti našo občino razvrščajo - odvisno od metodologije - od 22. do 35. mesta. Po tej lestvici se želimo še povzpeti. Predvsem na področju gospodarskih dejavnosti in turizma in tudi negospodarstva. Menim, da je sestava občinskega sveta posrečena. Župan brez občinske uprave, občinskega sveta in krajevnih skupnosti ne more kaj veliko postoriti. S povezovanjem in trdim delom nam bo uspelo.« ŽALEC Volilna udeležba: 38,91 % Volitve župana: 1. Janko Kos (SD) 80,38 % 2. Dani Zagoričnik (SDS) 12,59 % 3. Vojko Zupanc (neodvisni) 7,03 % Janko Kos: »Prednostna naloga v prihajajočem mandatu bo ureditev prometne infrastrukture. Po vsakem neurju in zimi so ceste v slabšem stanju, zato bo pozornost občine v sodelovanju z mestno in s krajevnimi skupnostmi usmerjena v ureditev cestne infrastrukture. Velik poudarek bomo namenili tudi prometni varnosti in projektom socialne varnosti, energetske obnove javnih zgradb, obnovi rimske nekropole v Šempetru in izgradnji eko kampa v Vrbju z naravnim bazenom.« 2. krog Ponekod županov po nedeljskih volitvah še niso dobili, saj nihče od kandidatov ni dobil zadostne podpore in bo potreben 2. krog. V treh občinah na Celjskem bodo volivci spet šli na volišča 19. oktobra. DOBJE Volilna udeležba: 58,63 % Volitve župana: 1. Franc Leskovšek (SLS) 47,55 % 2. Natalija Plemenitaš Fuchs (neodvisna) 29,80 % 3. Leopold Arzenšek (neodvisni) 16,53 % 4. Karl Čadej (SD) 6,12 % GORNJI GRAD Volilna udeležba: 63,48 % Volitve župana: 1. Stanko Ogradi (neodvisni) 44,48 % 2. Miran Ugovšek (neodvisni) 24,93 % 3. Anton Rifelj (neodvisni) 16,34 % 4. Tomaž Čretnik (SMC) 14,25 % TABOR Volilna udeležba: 61,77 % Volitve župana: 1. Vilko Jazbinšek (SDS) 37,22 % 2. Anton Grobler (SLS) 31,62 % 3. Matej Demšar (SD) 31,16 % NA KRATKO Olimje je praznovalo PODČETRTEK - Krajani Olimja so na Slomškovo nedeljo obeležili praznik Krajevne skupnosti Olimje, na samostanskem dvorišču pa so pripravili tudi razstavo del 7. mednarodne likovno kolonije Olimje 2014. Praznovanje je spremljal bogat kulturni in zabavni program, na katerem so izpostavili delo škofa Antona Martina Slomška. Na mednarodni likovni koloniji je letos sodelovalo več kot deset umetnikov iz Slovenije in tujine. Njihova dela bodo še nekaj časa na ogled v olimskem samostanu, nekaj jih bodo prodali, izkupiček od prodanih del pa bodo namenili Karitasu. JP Dobrodošlica za najmlajše REČICA OB SAVINJI - To je ena redkih slovenskih občin, ki beleži pozitiven naravni prirast. Tudi letos se je oziroma se še bo naraščaja razveselilo kar precej staršev, ki jim v občini na osnovi vloge namenijo enkratno denarno pomoč, posebej pa pripravljajo sprejem. Preteklo sredo so tako že drugič letos priredili sprejem za mlade družine, na katerega so tokrat povabili 13 malčkov in njihovih staršev. Sprejema se je udeležilo tudi nekaj babic oziroma dedkov, vsi skupaj pa so pozdravili prisrčen nastop malčkov iz vrtca in si tudi ogledali prijetne prostore Vrtca Lipa. Zbrane je pozdravil župan Vinko Jeraj, ki je mladim družinam izročil tudi priložnostno darilo. Malčke in njihove starše je pozdravila tudi Mateja Glušič, ravnateljica Vrtca Mozirje, kamor sodi rečiški vrtec. Dobrodošlico je izrekel tudi ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji Peter Podgoršek, ki je med drugim izrazil upanje, da bo čim več otrok po končanem šolanju našlo delovno mesto v domačem kraju. HŽ Med izbranimi evropskimi projekti ŠMARTNO OB PAKI - Projekt turističnega društva Šmartno ob Paki »Hmelj, nekoč zeleno zlato, za katerega so pridobili evropska sredstva, je bil med izbranimi na vladnem razpisu za razvoj in kohezijsko politiko Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj. Gre za predstavitev uspešnih evropskih projektov v Sloveniji v obdobju finančne perspektive 2007-2013, v obliki foto razstave, ki je še do 23. oktobra na ogled na Kongresnem trgu v Ljubljani. Razstavljeni projekti so predstavljeni tudi v video obliki in je zanje mogoče glasovati na spletni strani službe vlade za razvoj in evropske kohezijske politike. S tem projektom je Turistično društvo Šmartno ob Paki obudilo čas, ko industrija še ni bila razvita in je bil hmelj edini vir zaslužka. Hkrati je opozorilo, da hmelj ni le rastlina za pivovarsko industrijo, marveč ga je mogoče uporabljati tudi v kulinariki, zdravilstvu in kozmetiki, s čimer želijo v prihodnje obogatiti turistično ponudbo občin v Šaleški dolini. RG Spominska slovesnost ob 50-letnici smrti GORNJI GRAD - Kulturno društvo Gornji Grad je ob 50. obletnici smrti svojega člana in nepozabnega igralca, komedijanta Dobreževega Nandeka pri spominskem obeležju na Menini pripravilo spominsko slovesnost. V kulturnem programu so sodelovali Vika Venišnik, Tatjana Bezovšek, Stane Rojten in Jože Remšak - Zotler, ki je povedal, da sta bili Nandekovi največji posebnosti nenehno pozabljanje besedila in odlična improvizacija. Nandeka, ki je pri 31 letih nepričakovano umrl na Menini, se sosedi, igralski tovariši in prijatelji spominjajo kot človeka, ki se je vedno znal pošaliti, tudi na svoj račun. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo precejšnje število ljudi, so ob spomeniku položili cvetje in prižgali sveče. HŽ Župniku so postavili spomenik VOJNIK - Na Črešnjicah so v nedeljo ob cerkvi odkrili doprsni kip nekdanjega tamkajšnjega župnika Štefana Kušarja. V kraju si je dolga leta prizadeval na različnih področjih. Umrl je pred dvanajstimi leti in je za svoja prizadevanja prejel občinski zlati vojniški grb. Na Črešnjicah je med drugim skrbel za obnovo cerkve, pri lokalni oblasti si je uspešno prizadeval za različne krajevne naložbe in deloval na kulturnem področju. Med drugo svetovno vojno je bil med tristo štajerskimi duhovniki, ki so jih nacisti pregnali na Hrvaško. Bil je tudi zelo dobrodelen, med drugim je svoje župljane obiskoval v bolnišnici. Za odkritje Kušarjevega bronastega doprsnega kipa so pripravili prvi Kušarjev dan. Njegov kip je odkril celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, župljanka Aleksandra Ambrož je predstavila Kušarjevo življenje in delo. Nastopili so pihalna godba s Svetine in kulturniki iz Nove Cerkve. Kip je izdelal Lojze Pongrašič iz Šmartnega v Rožni dolini. BJ 14 KULTURA S čašo nesmrtnosti do pesniške zbirke Zoran Pevec desetletje literarnega ustvarjanja zaokrožil z izdajo pregledne pesniške zbirke Oktobrski literarni večer v celjski knjigarni Antika je bil v torek pesniško obarvan. Ljubitelji poezije so prisluhnili predstavitvi pesniške zbirke z naslovom 50 izbranih pesmi Zorana Pevca, v hrvaščino prevedene zbirke 70 izbranih pesmi Iva Stropnika in antologiji revije za poezijo Li-rikon, ki jo izdaja velenjska knjižna fundacija. Osrednja pozornost je bila namenjena pesniški zbirki 50 izbranih pesmi Zorana Pevca, ki je izšla septembra v okviru velenjskega tradicionalnega festivala liričnih umetnosti Lirikonfest. Na njem vsako leto podelijo čašo nesmrtnosti (velenjico), književno nagrado za vrhunski desetletni pesniški opus, ki obenem nagrajencu prinaša izdajo pregledne pesniške zbirke. In prav v sklopu zbirke Velenjica - čaša nesmrtnosti je izšla pesniška zbirka Zorana Pevca, lanskoletnega dobitnika nagrade za vrhunski desetletni pesniški opus. Izrazito filozofski in eksistencialističen V njej je objavljenih 50 izbranih pesmi iz štirih pesniških zbirk, ki jih je napisal v zadnjih desetih letih, to so Moški v sobi, V neki točki, Hasidski pevec in To ni Michel Foucault, ki se trenutno nahaja še v obliki rokopisa, izšla pa bo do konca leta. Izbor je Pevec opravil skupaj z Predsednik Celjskega literarnega društva Ivan Janez Domitrovič (prvi z desne) je predstavil delo Zorana Pevca (tretji z desne) v literarnem društvu in urednik Ivo Stropnik (drugi z desne) izbor pesmi, ki jih je uvrstil v njegovo pregledno pesniško zbirko, ki je izšla letos septembra. urednikom in pobudnikom Lirikonfesta velenjskim pesnikom Ivom Stropnikom. »Pevec je izrazito filozofski in eksistencialistični pesnik. Njegova poezija je v slovenskem prostoru na žalost prezrta. In prav z izdajo te zbirke imamo ustvarjalci Lirikonfe-sta priložnost opozorili na vrhunskega avtorja,« pravi Stropnik, ki Pevčevo poezijo spremlja že vrsto let, zato pri izboru ni imel težkega dela. Je pa želel z izbranimi pesmimi tokrat opozoriti na enega izmed tistih vidikov Pevčevega pesniškega ustvarjanja, ki ga sicer v njegovih revialnih in knjižnih objavah ni mogoče pogosto zaslediti. Poezija, ki spodbuja razmislek Zoran Pevec, ki je do sedaj izdal sedem pesniških zbirk, je eden izmed ustanovnih članov Celjskega literarnega društva, katerega je osem let vodil celo kot predsednik. Danes v njem deluje kot strokovni svetovalec, ki vodi občasne literarne delavnice, in je urednik literarne revije Vsesledje, ki jo enkrat letno izdaja društvo. »Pevec obvlada tako pesniško teorijo kot prakso. Vsi člani društva imamo doma njegov priročnik za pisanje poezije Kako narediti pesem. To je velik doprinos Pevca k delu naših članov,« poudarja predsednik Celjskega literarnega društva Ivan Janez Domitrovič, ki obenem dodaja, da je Pevec tudi nepogrešljiv člen pri izdajanju Vsesledja. Skrbi za izbor literarnih del in celostno podobo revije ter obenem skozi vsa leta zasleduje zastavljeno rdečo nit, ki prinaša enoten koncept vseh izdaj. »Pri Pevcu mi je najbolj všeč, da mu številne nagrade, ki jih je prejel za literarno ustvarjanje, niso stopile v glavo in še naprej ostaja neposreden in preprost. Zanimivo je, da je njegovo literarno ustvarjanje povsem drugačno. Če je Pevec kot oseba preprost, pa njegova poezija zahteva zbrano branje in razmislek,« še dodaja Domitrovič. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Herman Lisjak gosti punčke iz cunj V Otroškem muzeju Hermanov brlog so v torek ob tednu otroka odprli Unicefovo razstavo Punčka iz cunj, katere temeljni namen je zbiranje sredstev za cepljenje otrok v državah v razvoju. Enaindvajset razstavljenih punčk je nastalo v okviru Uni-cefovega projekta, ki je nastal po italijanskem vzoru in ga danes izvajajo v številnih evropskih državah, v Sloveniji od leta 2003. Posameznik punčko lahko posvoji z donacijo v višini 20 evrov, kolikor tudi stane cepljenje enega otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim. Punčki tako zagotovi nov dom, otroku pa priložnost za zdravo življenje. In prav od tu tudi slogan projekta Posvoji punčko in reši otroka. Punčke iz cunj z dnevniki, ki so razstavljene na 17. občasni razstavi v Otroškem muzeju Hermanov brlog, so izdelali otroci z vzgojiteljicami v vrtcih po vsej Sloveniji. Vsaka punčka je potovala od otroka do otroka, pri vsakem se je ustavila za teden dni. V njen dnevnik so starši zapisali, kaj je punčka doživela, priložili so fotografije, otroci pa so izkušnjo narisali. Punčke, ki so na ogled v Hermanovem brlogu, še niso naprodaj, obiskovalci jih lahko rezervirajo in posvojijo, v svoj dom pa jo bodo lahko odnesli po zaprtju razstave v drugi polovici novembra. ŠO, foto: SHERPA Herman Lisjak v svojem brlogu gosti punčke iz cunj, ki so jih izdelali slovenski vrtčevski otroci skupaj z vzgojiteljicami. Punčke lahko posameznik posvoji in s tem pomaga otrokom v državah v razvoju. Kot kaže, bodo kakšno izmed punčk v svoj dom sprejeli tudi celjski otroci. Literarno ustvarjal tudi v zaporu V Osrednji knjižnici Celje si je do 7. novembra mogoče ogledati razstavo z naslovom Način biti, ki predstavlja življenje in delo Vitomila Zupana, enega največjih slovenskih pisateljev 20. stoletja. Avtorica razstave Ifigenija Simonović, sicer njegova prijateljica, se je oprla na zapuščino, ki jo hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Razstava, ki jo je Simonovićeva pripravila v počastitev stote obletnice njegovega rojstva, poudarja vsestransko ustvarjalnost Vitomila Zupana. Na njej je namreč poleg njegove biografije, bibliografije, pisanja romanov, dram, poezije, esejev, romanov in povesti za otroke, scenarijev za film, radio in televizijo dobro predstavljeno tudi njegovo likovno ustvarjanje. Precejšnji del razstave je posvečen letom med 1948 in 1954, ki jih je Zupan preživel v zaporu. V tem času je napisal petindvajset pesniških zbirk, dva romana za otroke in večino teoretičnih spisov. Med bolj priljubljenimi njegovimi romani so Levitan, Komedija človeškega tkiva, Igra s hudičevim repom in Menuet za kitaro: Na petindvajset strelov. ŠO NA KRATKO Še en uspešen glasbeni konec tedna BISTRICA OB SOTLI - Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli je poskrbelo še za en uspešen glasbeni konec tedna. V Klubu Metulj je v soboto nastopila glasbena skupina Dandelion Children, v nedeljo pa v okviru Nedeljskega koncertnega cikla Hexenschuss in Waikiki Star Destroyer. Dandelion Children sestavljajo trije mladi slovenski ro-kerji, ki igrajo avtorsko glasbo. Zgoščenke izdajajo kot po tekočem traku, prav tako videospote. Hexenschuss je duet, razpet med Amsterdamom in Tel-Avivom. Sestavljata ga klaviaturist Gil Luz in bobnar Assi Weitz. Skupina Waikiki Star Destroyer pa prihaja iz Avstrije. JP Že 8. ex-tempore Kozjansko jabolko KOZJE - Kozjanski park in Fotografsko društvo Celje v okviru Praznika kozjanskega jabolka že osmo leto zapored pripravljata fotografski natečaj ex-tempore Kozjansko jabolko. Zanimanja za natečaj, ki traja od 5. do 12. oktobra, je tako med amaterskimi kot profesionalnimi fotografi vsako leto precej. Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki jih zanima fotografija. Pogoj je, da fotografije nastanejo v času ex-tempora na območju Kozjanskega parka. Tema je prosta, je pojasnila Mojca Kunst iz Kozjanskega parka. Fotografije bo ocenila strokovna žirija. Najboljšim bodo podeljeni nagrade, priznanja in diplome. Predstavitev fotografij bo 3. decembra v prostorih Slovensko-bavarske hiše. Lani je na natečaju sodelovalo 31 fotografov iz vse Slovenije. JP Domoljubno z Igorjem Pirkovičem MOZIRJE - Osrednja knjižnica Mozirje je v petek v prostorih tamkajšnje galerije pripravila domoljubni večer. Pred kratkim je izpod peresa novinarja Igorja Pirkoviča nastala pesniška zbirka Slovenska pesem. Gre za 30 hvalnic domovini, kjer se pesnik sprehodi med tradicionalizmom do aktualnih kritičnih misli glede domovinskega vprašanja. Domoljubje jasno ločuje od nacionalizma, ki z iskrenim odnosom do domovine nima nič skupnega. Igor Pirkovič se je v pogovoru dotaknil različnih tematik, ki jih je pospremil z branjem pesmi iz omenjene pesniške zbirke. HŽ Srečanje s preteklostjo LUČE - Učenci in učitelji Osnovne šole Blaža Arniča Luče so se pridružili projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, katerega namen je približati preteklost vsem starostnim skupinam, predvsem pa najmlajšim v vrtcu in osnovni šoli. S tem namenom so v petek pripravili kulturni dan, na katerem so učenci spoznavali življenje nekoč in se poskušali vživeti v življenje babic in dedkov. Svoja spoznanja so nato prikazali na osrednji kulturni prireditvi, ki je bila pred Juvanovo hišo v Lučah. HŽ KRONIKA 15 Nekdaj mogočen, danes smrtno nevaren Govorice o požigu Rakuševega mlina ne potihnejo Fotografije gorečega Rakuševega mlina, znamenite, a zapuščene stavbe ob Mariborski cesti v Celju, so v ponedeljek dobesedno preplavile socialna omrežja. Ob njih so se vrstili tudi komentarji o možnem požigu te mogočne stavbe, ki je bila pogosto nedovoljeno domovanje odvisnikov in v zadnjem času tujim državljanom, predvsem romunskim beračem. Tako na policiji kot v gasilskih vrstah pravijo, da je zaenkrat še prehitro, da bi govorili o natančnem vzroku požara. Govorice o morebitnem podtaknjenem požaru pa ne potihnejo, predvsem zaradi močnih plamenov, saj so mnogi domnevali, da je nemogoče, da bi ogenj tako vzplamtel, če objekt predhodno ne bi bil polit z gorljivo tekočino. Toda direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik pravi, da je treba upoštevati, da je bila v stavbi lesena konstrukcija. »Les je bil star in suh, kar lahko seveda povzroči tako visoke in močne plamene,« dodaja. Kljub temu tako gasilci in policisti ne zanemarjajo možnosti, da bi lahko bilo za požar krivo kaznivo dejanje. Toda zdaj je v ospredju omogočanje sanacije in dokončne poga-sitve objekta. Ker se je že nekaj ur po začetku požara porušilo celotno ostrešje in zgrmelo na tla, je varen dostop v stavbo nemogoč. Že v ponedeljek in torek so gasilci iskali možne rešitve in dogovore s posameznimi službami in podjetji, da bi za sanacijo v objektu uporabili težke delovne stroje, Fotografija, ki pove vse. Promet na Mariborski cesti v času silovitega požara ni bil ustavljen, a je bil več ur oviran. V času gašenja je bil onemogočen dostop tudi do bližnje trgovine Lidl. saj je čiščenje oziroma odnašanje vsega materiala, ki je zgrmel na tla, nemogoče z rokami. Razmočeni zidovi Težava je tudi, da so zidovi pogorele stavbe zaradi gašenja razmočeni. Ker ostrešja ni, obstaja možnost, da bi se stavba porušila. Zato se bodo v preiskavo morali vključiti gradbeni strokovnjaki, ki bodo stavbo toliko pregledali, da bodo sprejeli ugotovitve, ali bi se lahko poru- šila sama in s tem morebiti ogrozila delo gasilcev in preiskovalcev. Vse do končane in temeljite preiskave ne bo možno ne potrditi ne zanikati neuradnih podatkov, da naj bi bili v objektu v času požara dve osebi. Ta sum je obstajal že v ponedeljek, vendar je bil požar prevelik, da bi to okoliščino preiskali. Glede na razsežnost poškodovanja stavbe je tudi vprašanje, ali bodo pod gorečimi ruševinami ostrešja sploh našli kakršne koli dokaze o tem. Kako na- prej, bo tako znano v prihodnjih dneh. A pri tem je zdaj že jasno, da je bil to eden najhujših požarov, za gasilce tudi zelo težaven, saj so ga najbolj učinkovito lahko gasili samo iz zraka z dvema avtolestvama. Na kraju požara je bilo več kot sto gasilcev iz 14 gasilskih društev in iz poklicne enote Celje, medtem ko so bila nekatera prostovoljna gasilska društva ves čas v pripravljenosti. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Požar v Celjskih mesninah ostaja nepojasnjen Obdolžena sta kar osem let dokazovala, da nista kriva Na celjskem okrajnem sodišču so pred kratkim oprostili dva obtožena kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, Demetrija Koštomaja in Franca Mirnika. Pred osmimi leti naj bi bila domnevno odgovorna za velik požar v obratu za zorenje mesnih izdelkov v Celjskih mesninah. Toliko let je tudi trajalo, da so organi pregona in sodišče ugotovili, da obtožena nista kriva, zato okoliščine takratnega požara danes ostajajo - nepojasnjene. Naj spomnimo, da je v Celjskih mesninah zagorelo 17. oktobra 2006. Zanimivo pri tem je, da je bil požar podoben požaru v celjskem Alpeksu pretekli mesec. Zakaj? Tudi v Celjskih mesninah je namreč zagorelo pri varjenju, podobno naj bi bilo namreč tudi v Alpeksu, kjer okoliščine kriminalisti še vedno preiskujejo. V Celjskih mesninah naj bi ogenj izbruhnil, ko je varilec odstranjeval cev pod s stiroporom obloženim stropom. Ognjeni zublji so se od tam bliskovito razširili še na celotno zorilnico, prostore sušilnice, nato še v spodnjo etažo hale v hladilnico in razsekovalnico. Škoda, ki je takrat nastala, je znašala več milijonov evrov. Kriminalisti so takrat ovadili varilca Franca Mirnika in zaposlenega v Celjskih mesninah Demetri-ja Koštomaja, ki naj bi bil zadolžen za vzdrževanje in naložbe. Varilec je bil podi-zvajalec podjetja Dinos, ki je sklenilo dogovor s Celjskimi mesninami o demontaži in odkupu opreme. Kratek stik? Oba obtožena sta bila sicer v prvem sojenju spoznana za kriva in obsojena na pogojni kazni, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno odločanje, kjer je bil epilog popolnoma drugačen. Koštomaj je sicer bil vodja sektorja za vzdrževanje in naložbe, vendar to ne pomeni, »da je bil dolžan v okviru delovnega mesta izvajati ukrepe iz varstva pred požarom«. Koštomaju naj bi vodilni Celjskih mesnin zagotovili, da bo ukrepe varstva pri delu in pred požarom zagotovil Dinos, on pa naj bi bil zadolžen le za to, da spremlja, kaj se demontira in odpelje iz objekta. Zato je sodišče odločilo, da mu ni mogoče pripisati kakršne koli krivde, ki je povezana z nastankom požara. Glede na zaslišane priče je sodišče v razlagi sodbe tudi pojasnilo, da »je jasno, da je v obravnavanem primeru prišlo ali do kratkega stika v komunikaciji med posameznimi osebami, ki so sodelovale pri dogovorih in izvedbi posla, ali do namernega prelaganja odgovornosti vodstva Celjskih mesnin na družbo Dinos in posledično na osebe, ki so operativno vodile izvedbo posla«. Takole so gasilci imeli opravka s Celjskimi mesninami leta 2006. (Foto: arhiv NT) Ni dokazov Sodišče je oprostilo tudi Mirnika, češ da ni dokazano, da bi ga družba Celjske mesnine seznanila s kakšnimi posebnostmi demontaže opreme ali o kakšnih zahtevah za zagotavljanje požarne varnosti. »Ni dokazov, da bi Mirnik kršil predvidene protipožarne ukrepe, saj jih ni bilo, niti ni mogel predvideti možnosti nastanka požara glede na informacije, s katerimi je razpolagal,« je zapisano v sodbi Okrajnega sodišča v Celju. Sodišče je v sodbi zapisalo še, da so tudi sicer okoliščine nastanka takratnega požara ostale povsem nepojasnjene in nasprotujoče si. S tem je sodišče zaključilo, da »pravzaprav ni mogoče s potrebno gotovostjo ugotoviti relevantnega dejanskega stanja«. SIMONA ŠOLINIČ 16 ŠPORT Boljših na svetu ni! Deseta zmaga celjskih kegljavk v svetovnem pokalu V avstrijskem Koblachu so varovanke trenerja Lada Gobca primerno stopnjevale formo. Barbara Fidel (598 kegljev), Anja Kozmus (545), Eva Sajko (534), Rada Savič (543), Brigita Strelec (599) in Nada Savič (582) so v kvalifikacijah osvojile drugo mesto in se dvajsetič uvrstile v polfinale najmočnejšega klubskega tekmovanja. Za favoritom Bambergom so zaostale za 16 kegljev, pred srbskim Pionirjem in hrvaškim Zabokyjem pa so imele precejšnjo prednost. Triler Sledil je polfinalni obračun z ekipo iz Subotice, ki je pošteno zapretila. Bil je petek, tretjega, prava srhljivka, odločena v podaljšku. Kar štiri Celjanke so izgubile dvoboje. Zmagali sta le Barbara Fidel (594) in Nada Savič (601). Toda naša ekipa je bila boljša v skupnem seštevku kegljev in rezultat je bil 4:4, izenačen pa tudi v setih, 12:12! Zadnje tri tekmovalke, Nada Savič, Eva Sajko in Brigita Strelec, so po trikrat zalučale kroglo in »podaljšek« dobile z 58:52. V zapisniku ni podatka o posamičnem učinku v dodatni igri ... »Nada 19 kegljev, Eva 17 in Brigita 22,« je kot iz topa izstrelil Lado Gobec, ki mu v spominu ostane še najmanjša podrobnost. Forma do viška Po deveti zaporedni uvrstitvi v finale svetovnega po- Z leve v zgornji vrsti so Srečko Fidel, pomočnik trenerja, Saša Črep, Anja Kozmus, trener Lado Gobec in Barbara Fidel, v spodnji pa Albin Juvančič, Brigita Strelec, Rada Savič, Nada Savič, Eva Sajko in Anja Forštnarič. kala, tokrat skozi šivankino uho, je sledil kegljaški »el clasico«: celjske mladenke proti nemški zvezdniški zasedbi, zbrani z vseh vetrov. Posamične dvoboje so dobile Barbara Fidel (601), Brigita Strelec (602), Nada Savič (600) in Anja Kozmus (588), prav veliko pa nista zaostajali Eva Sajko (559) in Rada Savič (550). Končni izid je bil 6:2, v kegljih boljše Celje s 3500:3466. Ekipa iz Bam-berga ima ime Victoria; bolje bi pomenljiv naziv pristajal celjskemu klubu. Trener serijskih zmagovalk je Lado Gobec: »Kegljavke Pionirja, vse srbske reprezentantke, so bile manj obremenjene. Igrale so odlično, pa še sre- čo so imele z vrstnim redom igralk.« Oba trenerja namreč »kuvertirata« postavo. Usoda je hotela, da sta najboljši Ce-ljanki igrali proti najslabšima Srbkinjama, ostali dvoboji pa so bili več ali manj izenačeni. »V napetem finalu je naša ekipa izkoristila izjemno dnevno formo. Nemke bi bile nagrajene za zmago, naša dekleta ne bodo.« Vodja Bamberga še ni snubil Celjank zavoljo tihega dogovora z Gobcem. Za srca in duše Dvojčici Savič sta stari 27 let, Nada je tri minute mlajša. V mestecu ob švicarski meji je blestela na stezah: »Pred petimi leti smo na Madžarskem izgubile >po- daljšek< z Bambergom, tokrat je bila sreča v polfinalu proti Pionirju na naši strani. Res mi še ni jasno, kako smo vse sposobnosti združile v tistih devet metov. Čeprav rezultat finala tega ne kaže, pa je bil stresen tudi boj za prvo mesto.« In kakšna bo nagrada za svetovne klubske prvakinje? »Me smo nagrajene tako, da si s pozitivno energijo napolnimo srca in duše.« Vse razen Sajkove iščejo zaposlitve. Po novem letu bo zaključni turnir evropske lige tako kot letos v Straubingu, maja pa bo sledilo svetovno prvenstvo. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv KK CELJE Začenja se ples pod koši V soboto se bo začela sezona v 1. slovenski ligi za košarkarje. Tako kot je že v navadi, bo pet moštev zastopalo celjsko območje, laški Zlatorog, šentjurski Tajfun, polzelski Hopsi, šoštanjska Elektra in Rogaška. Liga bo štela enajst moštev. Po odigranih 22 krogih se bo v ligo za prvaka uvrstila najboljša peterica, ki se ji bo pridružila Union Olimpi-ja. Novinec je Šenčur, ki se vrača po sezoni 2009/10. Za obstanek Šoštanjska Elektra je v primerjavi s preteklo sezono zelo spremenjena. Moštvo sta prevzela novi trener Rajko Rituper in pomočnik Jernej Kobale. Šoštanjčani naj bi se potegovali za obstanek med prvoligaško druščino. Sven Malus, ki je Elektro okrepil po prihodu iz Zlatoroga, je na pripravljalnih tekmah nakazal, da bo motor ekipe. Z izkušnjami mu bo pomagal Žiga Zagorc, ki se počasi vrača po poškodbi. Priložnost za dokazovanje pa bo dobilo kar nekaj mlajših košarkarjev. Elektra bo soboto gostovala v Šentjurju. Najprej v Laško Tudi polzelski Hopsi bodo v novo sezono zakorakali v nekoliko spremenjeni zasedbi. Nekaj ključnih igralcev je zapustilo moštvo, Danijel Vu-jasinović, Aleksis Wangmene, Mirko Mulalič in Miha Vašl, ki so ob pomoči soigralcev v prejšnji sezoni igrali v polfinalu Dp. Goran Jagodnik ostaja na Polzeli, vrnil se je Samo Udrih. Iz Šoštanja je s trenerjem Vladimirjem Riz-manom prišel tudi njegov sin Jan. Tudi Simo Atanacković in Uroš Godler bosta v veliko pomoč Rizmanu, ki si želi v ligo za prvaka. Zagotovo bodo v veliko pomoč zvesti navijači, najprej v laških Treh lilijah. V Šoštanju so Hopsi v finalu 11. Natkovega memoriala premagali domačo Elektro s 101:84. Najboljši strelci pri Polzelanih so bili Simo Atanacković 23, Samo Udrih 22, Goran Jagodnik 19 in Jan Rizman 12 točk, pri Šoštanjčanih, ki so v polfinalu po dveh podaljških ugnali Mariborčane, pa Urban Bukovič 21, Aldin Hasič 17 in Sven Malus 15. (DŠ) Korak naprej Košarkarji Rogaške so glede na zasedbo ostali dolžniki v prejšnji sezoni. Trener Damjan Novakovič in njegovi igralci so prepričani, da bodo vtis popravili v letošnji, ko želijo, da bi jim steklo veliko bolje. Tako kot preostale ekipe so tudi Slatinčani odigrali precej prijateljskih tekem, na katerih pa se je pokazalo, da bo Rogaška v novi sezoni zagotovo vsakomur trd oreh. Pod košem bosta privržence košarke v Rogaški Slatini želela razveseljevati novinca Mla-den Primorac in Žiga Dimec. Bolje z Mihevcem? Šentjurski Tajfun je preživel izjemno turbulentno sezono, ko se je v dodatnih kvalifikacijah potegoval za obstanek med najboljšimi. Pred začetkom priprav na sezono so v taboru Tajfuna naredili trenersko menjavo. Edija Dželalijo je zamenjal domačin Dejan Mihevc. Ta je že dokazal, da je zelo dober strokovnjak, ki bo skušal čim bolje povezati nekatere nove obraze s tistimi, ki so ostali od pretekle sezone. Šentjurčani posledično spet merijo nekoliko višje. Spet napadajo vrh Z menjavo na mestu športnega direktorja (Miljan Go-ljović - Aleš Antauer) so se v Laškem končno zavzeli za spremembe. V Treh lilijah so bili privrženci košarke iz leta v leto zaradi številnih nepravilnih kadrovanj in posledično slabih rezultatov nezadovoljni. Zdaj se zdi, da se vse skupaj le postavlja na svoje mesto in da bo Zlatorog s časom spet postal spoštovanja vreden klub. Na prijateljskih tekmah je novinec Saša Zagorac zadeval kot za šalo, po poškodbi pa se je uspešno vrnil Miha Lapornik. Laščani so pod košem dobili Miheila Be-rišvilija iz Gruzije, ki bo skušal zapolniti vrzel po odhodu Žige Dimca v Rogaško. S svojimi izkušnjami bo pomagal tudi Goran Jurak. Če slutimo po vzdušju in dvigovanju forme na prijateljskih srečanjih, potem lahko zasedba Zlatoroga resno kandidira za vrh lestvice. »Zakaj pa ne bi šli vse do finala? Tega smo sposobni in sam verjamem v to,« je že pred tedni dejal Lapornik. MITJA KNEZ Rožman s pepelom Nogometaši Celja so nepo-raženi na zadnjih desetih prvenstvenih tekmah. Prvo tretjino 1. SNL so zaključili na petem mestu z dokaj nizkim zaostankom za vodilnimi. Za remi v Novem mestu je bil najbolj zaslužen vratar Matic Kotnik. Res je sicer, da je v 31. minuti prejel gol z 20 metrov - po napaki Benjamina Verbiča, ki je želel pohiteti v protinapad. Slednji se je odkupil v uvodu 2. dela, ko je natančno zaposlil Valona Ahmedija za izenačenje. Kmalu zatem je domači branilec stopil na nogo Aneju Lovrečiču in ga spotaknil med izvedbo strela; enajstmetrovka za vse, tudi za delegata tekme, le za ljubljanskega sodnika Dejana Balažiča ne! Takoj je sledil preobrat. Verbič je bil na drugi strani prisiljen igrati z roko Panorama NOGOMET 1. SL, 12. krog: Krka - Celje 1:1 (1:0); Jurič (31); Ahmedi (47), Rudar - Radomlje 2:0 (1:0); Džinić (29), Jelić (69), Maribor - Olimpija 3:3 (2:3), Domžale - Zavrč 1:3 (0:0), Koper - Gorica 1:0 (1:0). 2. SL, 9. krog: Dravinja - Ankaran 0:0, Šmartno - Šenčur 1:3 (0:2); Pungaršek (82). Vrstni red: Krško 23, Aluminij 17, Triglav, Tolmin 16, Veržej, Ankaran 11, Dob, Šenčur 19, Dravinja 8, Šmartno 5. 3. SL - sever, 7. krog: Mons Claudius - Podvinci 1:3 (1:2), Šentjur - Radlje 2:0 (1:0), Šampion - Šmarje 4:5 (2:2). Vrstni red: Maribor B 18, Drava 13, Dravograd 12, Šmarje, Podvinci, Radlje 10, Fužinar, Korotan, Šampion 9, Mons Claudius 7, Malečnik, Lenart 6, Šentjur 3, Bistrica 0. MNZ MČL Celje, 6. krog: Šoštanj - Vransko 8:2 (2:2), Brežice - Kozje 2:1 (0:1), Rogaška - Žalec 0:1 (0:0), Voj-nik - Mozirje 0:2 (0:1), Kovinar - Zreče 2:2 (2:0). Vrstni red: Zreče 13, Šoštanj, Brežice 12, Kovinar 10, Žalec, Mozirje 9, Kozje 6, Rogaška 3, Vojnik, Vransko 0. MALI NOGOMET 1. SL, 3. krog: Extrem - Do-bovec Pivovarna Kozel 2:3 (0:0); Repinc (26), Vojsk (34), Marot (37). Vrstni red: Dobo-vec 9, Litija 7, Oplast, Maribor 6, Extrem, Puntar, Sevnica, Benedikt 3, Velike Lašče 1, Bronx 0. ROKOMET Liga prvakov, 2. krog: Montpellier - Celje Pivovarna Laško 35:29 (14:18); Gajič 10, Grebille 8; Janc 8, Slišković 6, Zarabec 5, Razgor 3, Bla-gotinšek, Poteko 2, Žvižej 1. Vrstni red: Vardar, Veszprem 4, Rhein Neckar, Montpellier 2, Celje, Čehovski Medvedi 0. 1. Sl, 5. krog: Izola - Gorenje 25:26 (12:16); Ćosić 7, Božič 6; Skube 10, Medved, Dujmović 3, S. Burić, Golčar, Papež, Nosan 2, Bećiri, Kleč 1. Vrstni red: Celje, Gorenje 10, Maribor, Ribnica, Trimo 8, Krka 6, Slovenj Gradec, Ormož, Slovan, Loka 4, Izola, Sevnica 2, Krško, Sviš 0. 1. SL (ž), 3. krog: Krka -Zelene doline Žalec 28:28 (rešil je zadetek) in prejel rdeči karton. A Kotnik je obranil strel Fučka z enajstih metrov. »Prve pol ure smo igrali previdno, taktično. Morebiti smo se ušteli,« je poudaril trener Simon Rožman. Ekipa se na sredino tekmo v Areni Petrol s Koprom (17.00) pripravlja v Tuheljskih Toplicah. DEAN ŠUSTER DOMŽALE 12 9 1 2 16: 5 28 MARIBOR 11 7 2 2 18:12 23 ZAVRČ 12 7 2 3 13:11 23 OLIMPIJA 11 6 4 1 21: 8 22 CELJE 12 5 5 2 16: 6 20 LUKA KOPER 12 5 0 7 13:18 15 RUDAR 12 4 1 7 12:15 13 GORICA 12 2 3 7 10:14 9 KRKA 12 2 2 8 11:24 8 KALCER 12 1 2 9 8:25 5 (13:17), Velenje - Ljubljana 22:17 (10:7), Ajdovščina - Celje Celjske mesnine 24:21 (9:10). Vrstni red: Krim Mercator 6, Piran 5, Zagorje, Koper, Branik 4, Krka 3, Naklo Tržič, Velenje, Ajdovščina 2, Celje 1, Ljubljana 0. ODBOJKA 1. SL, 4. krog: Panvita - Šoštanj Topolšica 3:0. Vrstni red: ACH Volley, Calcit 12, Salonit 9, Triglav, Panvita 7, Fužinar 6, Krka 3, GO Volley 2, Šoštanj Topolšica, Maribor 1. 1. SL (ž), 3. krog: Koper -Braslovče 3:0, Vital - Aliansa 3:2. Vrstni red: Koper 9, GO Volley 8, Vital 6, Slovenj Gradec 5, Braslovče, Puconci 5, Aliansa 2, Formis 0. (MiK) Športni koledar Četrtek, 9. 10. ROKOMET Liga prvakov, 2. krog: Čehovski Medvedi - Celje Pivovarna Laško (17.30). KOŠARKA 1. SL (ž), 1. krog: Maribor - Athlete Celje (19). Sobota, 11. 10. NOGOMET 2. SL, 10. krog: Tolmin -Dravinja (15). 3. SL - sever, 8. krog: Šmarje - Dravograd, Drava - Šam-pion, Fužinar - Šentjur, Mons Claudius - Lenart (15.30). KOŠARKA 1. SL, 1. krog, Laško: Zlatorog - Hopsi, Šentjur: Tajfun - Elektra (19). 1. SL (ž), 1. krog: Konjice - Triglav (19). ODBOJKA 1. SL, 6. krog: Maribor -Šoštanj Topolšica (18). 1. SL (ž), 4. krog, Šempeter: Aliansa - Formis (19), Puconci - Braslovče (19.30). Nedelja, 12. 10. NOGOMET 2. SL, 10. krog: Šmartno Aluminij (15). Sreda, 15. 10. ROKOMET 1. SL, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož (18). ŠPORT / MALI OGLASI 17 spet oživela trikrat - Večerna tekma zadetek v polno Simon Brus Martin Srabotnik Vgradnje Gabrijel Polak s.p. Primož pri Šentjurju 34a 3230 ŠENTJUR OBJAVLJA RAZPIS ZA PROSTA DELOVNA MESTA GRADBENI DELAVEC - KV DELAVEC Opis nalog: gradbeni delavec-zaželeno strojnik, delo na gradbiščih po celi Sloveniji, ostale naloge po navodilih direktorja. Izobrazba: srednja poklicna ali srednja strokovna izobrazba, strojni tehnik, gradbeni tehnik Trajanje zaposlitve: določen čas 3 meseci, poskusna doba I mesec, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Zahtevane delovne Izkušnje: 2 leti Voznik B-, C-, E-, F-kategorij Št. prostih mest 2 SAMOSTOJNI GRADBENI DELAVEC -UPRAVUALEC STROJA ZA PODVRTAVANJE Opis nalog: upravljanje zahtevnih vrtalnih strojev (npr. perforator, daljinsko vodena garnitura Itd.), delo na gradbiščih po celi Sloveniji, ostale naloge po navodilih direktorja. Izobrazba: srednja poklicna ali srednja strokovna izobrazba, strojni tehnik, gradbeni tehnik Trajanje zaposlitve: določen čas 3 meseci, poskusna doba 1 mesec, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Zahtevane delovne Izkušnje: 2 leti Voznik B-, C-, E-, F-kategorij Št. prostih mest: I Kandidati naj pošljejo vlogo z življenjepisom na nasiov podjetja aii e-naslov: gradnje.poiakpsioi.net do 10. Kontaktna oseba: Vesna Teržan 03/749-09-90,031/300-659 .2014 STROJI PRODAM PRAZNJENJA GREZNIC/MKČN PO NASELJIH Špica Simon Brus slavil »Bilo je veliko disciplin in kategorij, toda paradna disciplina, kajak za moške, je pripadla nam,« je bil židane volje Dušan Konda, »šef« Kajak kanu kluba Nivo in Špi-ce. Ta je postala zbirališče Celjanov; glede na koncert Neishe so jih pričakovali več, a vendar se jih je zbralo približno 700. Tekme državnega prvenstva so se začele že v sobotnem dopoldnevu, večerna prestižna tekma se je končala po 20. uri. Začelo se je skoraj tragično, bilo je, na srečo, malce komično. Številka 1, kajakaš Une iz Bihaća. Po treh vratcih je sledil vodni padec, nič kaj zahteven. Revež se je potopil, kot da je padel s slapa. Dvajset metrov nižje so ga zaustavili. Malo se je napil vode, kajti ni uspel zlesti iz čolna oziroma se obrniti navzgor ... Pred ciljem je bil sicer vodostaj tako nizek, da je nekaj tekmovalcev z vesli tolklo po kamnih na dnu. Bolje, da se je trener Obiskovalci so zagotovo prišli na svoj račun na celjskem kajakaškem poligonu na Savinji, ki je gostil zadnje dejanje slalomske sezone, člansko državno prvenstvo. Ob odsotnosti nekaterih reprezentantov je blestel celjski klub. Simon Brus je zmagal trikrat, najprej v posamični konkurenci, nato v moštveni tekmi z Martinom Srabotnikom in s Teom Kar-nerjem, potem še na tekmi za pokal mesta Celje, ko je bil za slabo poldrugo sekundo boljši od Srabotnika. Njihov trener Aleš Kuder se je tudi podal Organizatorji so pravzaprav šokirali. Semafor so postavili na drugi strani Savinje. Čestitke! Čudil se je tudi 63-letni Avstrijec Norbert Sattler, olimpijski podprvak (1972) in svetovni prvak (1974). na progo, ki jo je sam postavil. Na njej je bilo kar 23 vratic, od tega šest protitočnih. Kuder je v kvalifikacijah storil veliko napako. Se je ujel v lastno zanko? »Ja, bo kar držalo. Očitno sem se precenil oziroma sem podcenil progo. Voda je precej padla, zato sem moral postaviti tehnično zahtevno progo. Bistveno je, da so jo obvladali naši fantje.« S treznejšo glavo Simon Brus je konec prejšnjega meseca dopolnil 21 let, prvak je bil že pred tremi leti ob odprtju Špice: »Zelo sem vesel, da se je tako končalo. Proga mi seveda leži, kot pra- vimo. Na njej vadim že osem, devet let. Tudi zvečer mi je šlo odlično. Če je Martin ugnal Albrehta, potem mu je uspela resnično super vožnja.« Mednarodna sezona ni bila nepozabna. »Ah. Nekajkrat sem bil izjemno hiter, vendar v kvalifikacijah. Vem, da sem ob pravi vožnji pod samim svetovnim vrhom. Še bo treba trenirati, v ključnih trenutkih pa imeti treznejšo glavo.« Odličen podmladek Nejc Konda (17 let) in Vid Karner (18) sta poškodovana. Martin Srabotnik (18), ki je bil 10. v kanuju in po spodrsljaju 12. v kajaku (drugi v kvalifikacijah!), se je razhudil na večerni tekmi in osvojil drugo mesto: »Pod žarometi je bila zgodba zase, se strinjam. Popoldne pa sem izpustil vratica in vrnitve ni bilo več.« Fant vztrajno sledi Brusu. 16-letni Teo Karner pa je bil 10. posamično in prvič članski moštveni prvak: »Morda je bilo nam lažje, ker smo veslali na domači progi. Zelo sem vesel, uspel nam je lep uspeh.« Izjemno obetaven je tudi Urh Turnšek, ki mu ne bi prisodili, da ima zgolj 14 let. Nika Teršek je bila četrta v kajaku pod žarometi. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA MLIN za sadje, možna dostava, prodam. Telefon 041 818-899, popoldan.2885 DOBRO ohranjeno krožno žago (cirkular) za žaganje drv, trifazni pogon, ugodno -258. 2912 MIKSER za peso, kolerabo in koruzo prodam ali menjam za žagan les. Stroj je močne izvedbe z motorjem, 3 Kw, še kot nov. Telefon 041 663-686. 2917 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, cisterno, trosilec, motokultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2702 POSEST PRODAM HIŠO v okolici Šmarja pri Jelšah, na sončni lokaciji, prodam. Telefon 051 384-839, Štefan. 28зз >VOD - KANALIZACIJA JJETJE. d.o.o. Tel.: (03) 42 50 300 oktober TREMERJE TRNOVLJE PRI CELJU VRHE november ZAČRET ZADOBROVA ŽEPINA NA Lavi v Celju prodamo enostanovanj-sko hišo, parcela 630 m2, 180 m2 stanovanjske površine. Telefon 051 370-154. 2712 STAREJŠO hišo, velikost 56 m2,2.784 m2 zemlje, zelo lepa lokacija, Male Bra-slovče 6, možna nadomestna gradnja, opravljene komunalne storitve, ni poplavno območje, prodamo. Telefon 031 343-380, 051 210-798. 2709 GOSTINSKI lokal, opremljen, v Celju, prodam ali oddam v najem. Telefon 041 708-196. 2892 MANJŠO hiško na Kozjanskem zelo ugodno prodam. Telefon 041 429-567. 2893 VINOGRAD (180 trsov, pretežno modra frankinja) in vinsko klet na lepi, sončni legi v Dramljah prodam ali dam v najem. Dostop po asfaltni cesti. V stavbi je priključek na vodovod in električno omrežje. Telefon 041 547-239. 2925 HIŠO, stanovanje in vikend prodam. Oddam stanovanje v okolici Žalca. Telefon 070 532-231. 2922 ODDAM STANOVANJSKO hišo v Bukovžlaku, vse-ljivo takoj, lokacija lepa, zanimiva za ljubitelje vrtov, želimo oddati v najem. Ogled možen ob nedeljah. Telefon 041 655-286. p POSLOVNI prostor, 22 m2, v Celju, v objektu ulica mesta Grevenbroich 9, z opremo ali brez, urejeno, možnost parkiranja, oddam. Telefon 041 791857. 2 8 46 MENJAM HIŠO z nekaj zemlje v Moravskih Toplicah menjam za stanovanje v bloku v Celju, najraje na Hudinji. Telefon (02) 5481963, po 20. uri. 2901 Teo Karner Podobno Znova so rokometaši Celja Pivovarne Laško imeli že šest golov naskoka - tako kot proti Vardarju -, pa izgubili tekmo 2. kroga lige prvakov v Montpellierju (35:29). Za trenerja Branka Tamšeta je bila ključna 32. minuta, ko je rdeči karton dobil Vid Poteko, steber celjske obrambe. V Celje se je moštvo vrnilo v ponedeljek, v torek malce počivalo, včeraj pa že odpotovalo v Rusijo, kjer se bo ob 17.30 spopadlo s Čehovskimi medvedi. DŠ Svet zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 CELJE na podlagi 35. člena Zakona o zavodih razpisuje delovno mesto RAVNATELJA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE Izvoljeni kandidat bo opravljal funkcijo ravnatelja Višje strokovne šole na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja višje strokovne šole izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D;) in v skladu z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/04 in 100/13). V skladu s četrtim odstavkom 53. člena ZOFVI je za ravnatelja višje strokovne šole lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole. Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje enote zavoda. Predvideni začetek dela je dne 1.1.2015. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: • dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, • delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, • potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku • kratek življenjepis, • program vodenja enote zavoda za mandatno obdobje pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, z oznako Prijava na razpis za ravnatelja višje strokovne šole. Komisija imenovana za izvedbo postopka razpisa in imenovanja ravnatelja višje strokovne šole zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje bo obravnavala samo popolne prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. * Moška slovnična oblika se v celotnem tekstu nanaša na oba spola. 18370366 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Ob slovesu moža, očeta, tasta, starega ata, sina in brata ALOJZA JEVŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, molitve in denarno pomoč. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govornikom za besede slovesa ter gasilcem in veteranom za spremstvo ob njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi 2919 Ko zvonovi zadnjič zapojo in zadnjič pesem zadoni, takrat se zavemo, da te ni. V upanju, da si med angeli. ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovil dragi oče, dedi, pradedi, brat, stric, boter in svak FRANC BELEJ iz Kvedrove ulice 43, Šentjur (5. 9. 1934 - 12. 9. 2014) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: sin Dušan z družino in hčerka Tanja p ALOJZA VIRANTA iz Gorice pri Slivnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in izrečene besede tolažbe. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred, gospe Branki Jelen in cerkvenemu pevskemu zboru, gospe govornici Mojci Grušovnik za izrečene besede slovesa. Zahvaljujemo se kolektivu Cinkarne Celje in vsem tistim, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 2911 STANOVANJE ODDAM ODDAM CELJE. Na zelenici oddam/prodam garažo. Telefon 041 281-018. 2721 DVOSOBNO, kompletno opremljeno stanovanje na Otoku, vseljivo od 1. 11. 2014, oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 379-280. 2791 I Ш NAJAMEM ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero v Vitanju ali bližnji okolici (hiša ali blok) najamem. Telefon 051 244-800.2875 GARAŽA Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.0.0., Slovanska 27,1000 Ljubljana. PRODAM GARAŽO, 15 m2, v Celju, v naselju Plava laguna, ob železnici, prodam ali oddam. Telefon 041 791-857. 2846 PRODAM 3 0GA , sprememb Brezplačna PREDSTAVITEV Osnovni tečaj po sistemu SAVININE JOGE OBRAZA * CELJE, Finmart, Opekarniška 15b * 13. oktober ob 18. uri 040 158 843 joga.sprememb@gmail.com * ww.joga-sprememb.si PRODAM TELIČKO, ls, staro 10 dni in bikca, ls, starega 15 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 2881 BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam. Telefon 051 425-851. 2888 TROSED (usnje) ugodno prodam. Telefon 041 529-218. 2832 PRAŠIČE težke od 30 do 80 kg in svinje, težke okoli 300 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2829 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 2828 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave in bele barve, tik pred nesnostjo in kilogramske piščance za dopitanje prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979.p KRAVO dojiljo, brejo 4 mesece in telico, brejo 8 mesecev, simentalki, eko reja, pašni, prodam. Telefon (03) 5793180. Š 224 TELICO simentalko, težko 280 kg, prodam. Telefon 041 593-121. 2870 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA | NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 69 let PODPIS: - NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik KRAVO simentalko, pašno, dvakrat povr-gla, prodam ali zamenjam za teličko. Telefon 031 837-492. 2926 KUPIM KRAVO brejo 3 teleta in brejo telico prodam. Telefon (03) 5796-188 ali 070 232-759. 2889 KOZO srnaste pasme za zakol ali nadaljnjo rejo, še veliko molže, staro 8 let, prodam. Telefon 031 407-219. 2891 PRAŠIČE, krško-poljske pasme, težke od 35 do 45 kg, prodam. Telefon 041 892-601. 2907 TELIČKO, težko 180 kg, bikca in teličko, težko 140 kg, brez številke, prodam. Telefon 031 548-913. l 138 BIKCA sivčka, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 031 588-031. 2918 PRAŠIŠČE od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p DVA bikca, težka od 140 do 160 kg, prodam. Telefon 041 519-888. 2923 DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 647-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 2927 BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n TRSKE za podžig, pakirane v vreče po 7 kg, cena vreče 2 EUR, prodam. Telefon 031 768-870. 2718 DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha, bukve, češnje, javorja, hrasta in lipe, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p STENSKI klimacon in sušilno havbo, lahko tudi kot starino, ugodno prodam. Telefon 040 320-357. 2785 Lidija Grobeiniks.p.1^^- Lava 5 ■ 3000 Celje ■ Gsm: 031/307-655 24 ur na dan NONSTOP grobelnik.lidija@gmail.com Na območju celjske Ln Savinjske regije Izvajamo nenujne prevoze bolnikov. PREVOZI BOLNIKOV neurgentni/sanltetnl REŠEVALNI PREVOZI. Na območju SAVINJSKE regije Vam nudimo: prevoz pacienta od doma do zdr. ustanove in nazaj: - na POTNI NALOG (krije zavarovalnica) -samopiačništvo po ugodni ceni - samoplačnlški prevezi doma in v/iz tujine Na voljo smo vam s sodobnimi osebnimi in reševalnimi vozili ter strokovno podkovano zdravstveno ekipo. PRODAM HLEVSKI gnoj, večjo količino, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 269-693. 2786 OREHOVA jedrca, lanska, vakuumsko zaprta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 238-026. 2865 EKOLOŠKI krompir mirabel, s certifikatom, prodamo. Eko kmetija Govedič, telefon 041 962-286. 2876 DOMAČI česen, pridelan brez škropiv, aro-matični in veliki stroki, 6,5 EUR/kg, prodam. Telefon 041 368-069. 2880 PŠENICO, sorta kerubino, prodam. Telefon 041 951-092. 2882 SLAMO v kockah prodam. Informacije po telefonu 051 267-685. 2883 SENO v kockah prodam. Telefon 5707715. 2902 SUHO koruzo v vrečah prodam. Telefon (03 ) 5461-764. 29 1 6 JEČMEN in fižol, po 4 EUR/kg, prodam. Telefon 051 630-807. 2914 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205. 2244 TELIČKO, čb, staro tri tedne in fižol če-šnjevec prodam. Telefon 041 920-416. 2840 VILE za prenos okroglih bal in kocke sena prodamo. Telefon 031 278-786.2873 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, bukova ali mešana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p KLAFTRO ali dve suhih bukovih in gabro-vih drv prodam. Dostava in razrez je naša domena. Telefon 041 976-162. 2806 UOKVIRJENE slike, ročno delo - tapiserija, živalski motivi, prodam. Kličite po 15.uri, telefon 070 256-641. 2813 PREŠO, hidravlika, 180 l, sadni mlin, sod 100 l, kad 100 l, poceni prodam. Telefon 041 724-409. 2814 DVA hrastova, skoraj nova soda, 300 l, prodam za minimalno ceno. Telefon 031 238-026. 2864 NOVA platišča, balkonska, 190 - 90 (plastična), stare zidake, šivalni stroj za usnje, vejanko za žito, okno trapez, leseno, lešnike, prodam. Telefon 041 528-376. 2884 PEČ na petrolej in radiator za kopalnico, 900 * 400, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 963538. 2913 DRVA, suha, bukova, možna dostava, prodam. Telefon 041 697-819. l 137 BUKOVA drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 2920 INFORMACIJE 19 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in tašče DANICE OCEPEK iz Žalca (18. 1. 1938 - 21. 9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu I. OŠ Žalec, pogrebni službi Ropotar, dekliški skupini M. J. A. V. ter gospodu patru Viktorju Arhu za lepo opravljen obred. Draga mama, zelo te bomo pogrešali. Žalujoča hči Zdenka z družino 2886 3EN RAD bi spoznal žensko za prijateljska srečanja in druženje. Telefon 070 532-231. 2922 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orcšnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold IŠČEM sovoznike za skupen prevoz v službo na relaciji Šentjur-Ljubljana. Telefon 031 815-452. 2904 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n ГГГТМШ ZAPOSLITEV ZAPOSLIM natakarico ali študentko v lokalu. Telefon 041 708-196. Darko Turnšek, Opekarniška 15 a, Celje. 2892 astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE GSH 041404 935 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku valega operateija GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2921 JABOLKA za ozimnico, obrana, neškro-pljena, sorte bobovec, prodam. Kupim cisterno Inox, 500 ali 600 l. Telefon 031 768-175. 2899 ilII HI!Miki i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja Zaupate nam že —69 let— K Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V SPOMIN Mineva leto, kar je prenehalo biti plemenito srce naše hčerke, žene in mame MILENE KOŠTOMAJ (rojene 18. 3. 1964) Žalujoči: mama Marija, mož Štefan ter Suzana in Danijel z družinama Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi našega moža in ata FRANCA VODEBA iz Voduc 24, Gorica pri Slivnici (15. 1. 1937 - 30. 9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter kolektivoma Simbio, d. o. o. in Thaler, d. o. o. Celje za vsak stisk roke, besede tolažbe v teh težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala dr. Iliču, pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku Marku Šramlu, Irmi Keše za molitev, pevcem in Mateju Mastnaku za odigrano Tišino in govornici Mojci Grušovnik za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob slovesu dragega brata in strica STANISLAVA CERAJA iz Stopč 14, Grobelno (9. 5. 1945 - 22. 9. 2014) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi Zagajšek, govorniku gospodu Lubeju in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedi in pradedi JURE KLAJNŠEK z Ozke poti 9, Trnovlje pri Celju (rojen 27. 4. 1924) Pogreb bo v četrtek, 9. oktobra, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 14. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: sin Damjan, snaha Biserka, vnukinja Sabina, Uroš in pravnuk Rok 2900 n 2905 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica PUŠNIKA iz Tratne pri Grobelnem 13 a, Grobelno se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za tolažilne besede in izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se župniku Vinku Čonču za lepo opravljen pogreb, govorniku Antonu Ljubeju, pevcem in trobentačema. Hvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin v času hude bolezni. Žalujoči vsi njegovi 2835 ZAHVALA Ob izgubi drage sestre IDE ARISTOVNIK se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali in stali ob strani, njeni zdravnici dr. Vukorepi, patronažni službi Celje, posebej gospe Jožici za vso pomoč in nego, nevrološkemu oddelku bolnišnici Celje in IPP in Domu starejših občanov Celje. Posebna zahvala gospem Kati, Ruži, Ljubi in Hedviki, gospodu Kozincu za spremstvo na njeni zadnji poti, gospodu Gracelliju za ganljive besede in pogrebni službi Veking, d. o. o. Žalujoča sestra Zdenka n Radko, tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči. Nihče ne ve, kako v srcu me boli, ko spomnim se najinih srečnih dni. Misel nate vsak dan prebuja me. Na tvoj grob pohitim, tam v nemi bolečini stojim in ob misli, kako moral si trpeti, ti večni mir želim. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža RADKA PUŠNIKA iz Tajht pri Planini se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrekli sožalje. Hvala župnikoma Jožetu Vengustu in Jožetu Jevšniku za obiske bolnika in lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za sočutno odpete žalostinke, gospe Ivanki Uduč za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, trobentaču za odigrano Tišino, zdravstvenemu osebju ZD Planina, Šentjur in Splošne bolnišnice Celje, ki ste mu lajšali bolečine, ter pogrebni službi Žalujka. Še posebej iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali, nama nudili pomoč in bili v oporo v najtežjih trenutkih. Hvala, ker ste v času slovesa čutili z mano in mi v teh težkih trenutkih nesebično stali ob stani. Nikoli Vas ne bom pozabila. Žalujoča žena Jožica in ostalo sorodstvo Š KARLA 20 INFORMACIJE / VODNIK ČETRTEK, 9. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop Po slovensko s Katrco 1. ANS ROSA: Zdaj Rosa vam igra 2. MIKA NAS: Sestrici 3. KVINTET DORI: Gustl 4. ITAK: Ti si tista 5. JAVOR: Ljubil si goro in mene 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BLAME - CALVIN HARRIS FEAT. JOHN NEWMAN (3) 2. KILL THE LIGHTS - RADIO KILLER (5) 3. IT'S YOUR WORLD - JENNIFER HUDSON FEAT. R. KELLY (6) 4. JACK IN A BOX - JACK SAVORETTI (4) 5. COOL KIDS - ECHOSMITH (2) 6. NEW FLAME - CHRIS BROWN FEAT. USHER & RICK ROSS (2) 7. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT(3) 8. EVERY BREAKING WAVE - U2 (1) 9. TROUBLE WITH MY BABY - PALOMA FAITH (7) 10. ARE WE ELECTRIC - THE KOOKS (1) DOMAČA LESTVICA 1. 2x2 - TINKARA KOVAČ (3) 2. DAN SE PREBUJA - LAVENDER (5) 3. NORA NOČ - LEONART (2) 4. DANES JE MOJ DAN - KINGSTON (4) 5. NIKOLI DOVOLJ - ANU (1) 6. KRESNICE - INDIGO (2) 7. DOBRO JUTRO - FOLK IDOLI (4) 8. POZAB NA BONTON - CLEMENS (3) 9. MOJ SVET - JERNEJ ZORAN FT. HAMO (1) 10. HODIM PO DEŽJU - NIKA ZORJAN (5) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WHAT ARE YOU WAITING FOR NICKELBACK SHUT UP AND DANCE - WALK THE MOON PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: GLORIA - NEISHA NE GREM SE VEČ - DEMETRA MALALAN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 10. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 11. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 12. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Anton Šepetavc 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 13. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Anton Šepetavc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 14. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 15. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Spored od 9. 10. do 15. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 22 Jump Street: Mladeniča na faksu - akcijska komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40 sobota: 14.40 Avioni 2: V akciji - animirana družinska komična pustolovščina sobota, nedelja: 14.30 Drakula: Skrita zgodba - akcijska domišljijska drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.25, 18.20, 20.20, 21.20 petek: 16.25, 18.20, 20.20, 21.20, 22.20 sobota: 16.25, 18.20, 20.20, 20.20 Hrabri avtek Plodi - animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 14.15, 17.00 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina sobota, nedelja: 14.00 Lucy - znanstvena fantastika četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50 petek: 18.50, 22.15 sobota: 15.00, 18.50, 22.15 nedelja: 15.00, 18.50 Labirint - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.45, 20.00, 21.00 sobota, nedelja: 14.15, 14.40, 16.30, 18.45, 20.00, 21.00 Macbeth - opera sobota: 18.55 Moje poletje v Provansi - komična drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 Ni je več - psihološki triler od četrtka do srede: 16.10, 18.10, 20.50 Nikec na počitnicah - družinska komedija nedelja: 15.30 Odpleši svoje sanje: Združene moči - romantični četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30 sobota: 14.10 nedelja: 14.10, 18.55 ponedeljek: 18.30 One Direction: Where We Are - koncertni film sobota: 17.00, 19.00 nedelja: 17.00 Pravičnik - akcijski triler četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.40, 20.45 sobota: 16.15, 20.55, 22.40 nedelja: 16.15, 18.40, 21.10 ponedeljek: 16.15, 18.40, 20.45 Stoletnik, ki je zletel skozi okno in izginil - komična pustolovščina od četrtka do srede: 19.00, 21.15 Varuh spominov - znanstvenofantastična drama od četrtka do srede: 16.05 Vroči posnetki - komedija od četrtka do srede: 21.10 metropol ČETRTEK 19.00 Bettie gre - drama PETEK 19.00 7. festival kratkega dijaškega filma SOBOTA 18.00 Bettie gre - drama NEDELJA 18.00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - komedija 20.00 Bettie gre - drama PONEDELJEK 19.00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - komedija TOREK 19.00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - komedija Festival evropskega in mediteranskega filma SREDA 19.00 Ida - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Pot v raj - romantična komična drama 19.30 Trgovinica za samomore - animirana glasbena komedija 20.00 Pravičnik - akcijski triler SOBOTA 18.00 Zvončica in piratska vila - animirani, sinh. 20.00 Trgovinica za samomore - animirana glasbena komedija 20.15 Vroči posnetki - komedija NEDELJA 16.00 Zvončica in piratska vila - animirani, sinh. 18.00 Pravičnik - akcijski triler 19.00 Trgovinica za samomore - animirana glasbena komedija 20.30 Pot v raj - romantična komična drama PONEDELJEK 18.00 Vroči posnetki - komedija 20.00 Zapelji me - ljubezenska drama PRIREDITVE ČETRTEK, 9. 10. 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Brezplačno družinsko vodstvo po Otroškem muzeju Hermanov brlog in Hermanova družinska ustvarjalnica Muzejski medvedek Medo 16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Beremo z Manco Košir srečanje študijsko bralnega krožka 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice in otvoritev Ježkovega nahrbtnika 17.00 Velenjski grad Z igro do dediščine ob tednu otroka s časovnim strojem po velenjski zgodovini 18.00 Osrednja knjižnica Celje Z branjem do zvezd: Camino de Santiago predavata: Mirjana in Valentin Steblovnik 18.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 19.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Slikarska dela Amine Kolarič odprtje razstave 19.00 Dom krajanov Podsreda Aškerčev večer v Podsredi večer bo posvečen pesniku Karlu Destovniku Kajuhu 19.19 Knjižnica Velenje Pod vodo vas, nad vodo glas predstavitev pesniške zbirke 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Thermana Laško Pianino večer z Georgom PETEK, 10. 10. 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Lastovkin dolgi polet pravljična urica 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Brezplačno družinsko vodstvo po Otroškem muzeju Hermanov brlog in Hermanova družinska ustvarjalnica Pravice in dolžnosti otrok 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Hrabri avtek Plodi sinhronizirana risanka 17.00 Knjižnica Velenje Ko pozvoni sreča delavnico vodi Taja Veroti 18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Stare sorte jabolk in zgodovina sadjarstva na Kozjanskem odprtje razstave 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga pogovor vodi Andreja Kac 18.00 Dom kulture Velenje Pika miga mini festival otroških plesnih skupin, 1. del 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike 19.30 SLG Celje_ Felicia Zeller: Kaspar Hauser morje hiš abonma Petek večerni in izven 21.00 Galerija AQ Celje_ Varuhi ptic odprtje razstave Katje Goljat 21.00 Max klub Velenje_ Elvis Jackson koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Ashich klubski večer SOBOTA, 11. 10. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Na opernem odru Glasbene sobotnice z mladimi opernimi pevci Akademije za glasbo 10.30 Galerija Velenje_ Z igro do dediščine brezplačna delavnica ob razstavi Rastoči svet 11.00 Dom kulture Velenje Pika miga mini festival otroških plesnih skupin, 2. del 14.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zaključek ob tednu otroka zabavno popoldne s plesom, petjem, ustvarjanjem... 17.00 SLG Celje_ Felicia Zeller: Kaspar Hauser morje hiš abonma Sobota popoldanski in izven 17.30 Dvorana Gaudeamus Velenje Pika miga mini festival otroških plesnih skupin, 3. del 18.00 Celjska kulturnica Obuti maček lutkovna predstava; gostuje Škratkovo lutkovno gledališče Celje 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Srečanje ljudskih pevcev in godcev 20.00 Mestni kino Metropol Lolita džez koncert 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Skupina Il divji koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski maraton koncert NEDELJA, 12. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 in 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pihalni orkester Šentjur - 80 let slavnostni koncert s podelitvijo priznanj VODNIK 21 17.00 Dom kulture Velenje Slovensko-dalmatinski večer nastopajo: Tanja Zajc Zupan - citre, Klapa Gallus, ansambel Šepet in pevka Teja Saksida PONEDELJEK, 13. 10. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična ura 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ježek na obisku otroško ustvarjalno delavnico vodi Vesna Gaber Podhovnik 17.30 Osrednja knjižnica Celje Pogled v vesolje poljudnoznanstveno predavanje: predava Ludvik Jevšenak 20.00 Celjski dom_ Udar po moško 2 igrata: Vid Valič & Denis Avdič TOREK, 14. 10. 16.30 Osnovna šola Zreče Ptičje strašilo ura pravljic 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjene otrokom od 5. leta starosti 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami Damijan Kljajič se bo pogovarjal s Pavlo Krenker 18.00 Knjižnica Velenje Slovenščina izumira? predavanje 19.00 Osrednja knjižnica Celje Pesmi mojega srca predstavitev knjige Sebastjana Kamenika; z avtorjem se bo pogovarjala Aksinija Kermauner 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 30 dni sanj - V Wales s kolesom potopisno predavanje Urbana Čepona 19.00 Knjižnica Laško Panama in Kostarika potopisno predavanje Mance Čujež SREDA, 15. 10. 11.00 Osrednja knjižnica Celje Predstavitev brajeve pisave, brajevega stroja in prilagojenih tehnik za slepe in slabovidne 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Radovedni prstki zaključna prireditev ob zaprtju razstave 18.00 Krajevna knjižnica Petrovče Barve jeseni literarni večer - izbrani slovenski pesniki 19.00 Dom sv. JožefA Celje Reči »ne« ukvarjanju s samim seboj predstavitev knjižnega prvenca Reševanje krize smisla sodobnega človeka, doc. dr. Sebastijana Kristoviča 19.19 Mestna knjižnica Velenje Naši odnosi z ljudmi -naše čustveno ogledalo predava terapevtka Sonja Auberšek 19.30 Plesni forum Celje Instinkt plesni avtorski solo projekt Nika Rajška 19.30 Dom kulture Velenje Pavla nad prepadom Beli abonma in izven; Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Izvrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte! Dobite jo v TIC-u Žalec in na www.zkst-zalec.si. Pri gledališkem in narodno-zabavnem abonmaju 10% popust za upokojence in 30% popust za mlade do 30 let. Informacije in prodaja: TIC Žalec, tel. 710 04 34 Društva vabijo ČETRTEK, 9. 10. 10.00 do 18.00 Avla Mercator centra Celje Jaz sem ta biser našel kar v sebi odprtje razstave članov Društva paraplegikov in tetraplegikov PETEK, 10. 10. 16.00 do 20.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica 16.30 Kozjanski park Podsreda Mikološko predavanje predavanje vrhunskega evropskega mikologa s Češke dr. Vladimirja Antonina 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur 64-letnica ustanovitve Društva upokojencev Šentjur kulturni program s podelitvijo priznanj 19.30 Kulturni center Laško Vsega je kriva harmonika koncert ob 35-letnici delovanja Kulturnega društva Anton Tanc Marija Gradec SOBOTA, 11. 10. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Jesenski bolšji sejem za otroke 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 10.00 Kozjanski park Podsreda Praznik kozjanskega jabolka slavnostno odprtje 10.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Univerzalno bratstvo med ljudmi, ne glede na raso, veroizpoved, spol, družbeni položaj ali barvo simpozij 10.00 do 23.00 Parkirišče pred nekdanjo upravno stavbo podjetja Alpos Šentjur Šentjur, stopimo skupaj društva iz občine Šentjur bodo predstavila svoje delovanje s kulturno-zabavno glasbenim programom 16.00 do 20.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica 17.00 Okrepčevalnica Puncer Celje Veganska večerja s predavanjem bo sodelovala tudi Maria Ana Kolman NEDELJA, 12. 10. 10.00 do 18.00 Kozjanski park Podsreda Sejem regionalnih produktov - okoljski sejem z dušo PONEDELJEK, 13. 10. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice... SREDA, 15. 10. 11.00 Celjski dom_ Ledvice in zdravila predava: Sonja Rupert, mag. Farm., spec. Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 9. 10 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mulc ... vas gleda komedija SiTi teater, Bojan Emeršič; z udeležbo boste prispevali v štipendijski sklad za mlade, obolele za rakom NEDELJA, 12. 10. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Človek človeku dobrodelni koncert; zbrana sredstva bodo prejeli invalidi za pripomočke in druge oblike pomoči SREDA, 15. 10. 18.00 Grajska Mega, Novo Celje Do uspešnega javnega nastopanja z Boštjanom Romihom učinkoviti, jasni in zabavni napotki za uspešen javni nastop; z udeležbo bose prispevali v štipendijski sklad za mlade, obolele za rakom Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2. Celjska Kulturnica: fotografska razstava Jošta Franka, do 27. 10. Osrednja knjižnica Celje: razstava ob stoletnici rojstva Vi-tomila Zupana avtorice Ifigenije Simonovič, do 30. 10.; razstava raziskovalnih nalog z izdelkom projekta Mladi za Celje v okviru dogodka Noč raziskovalcev, do 18. 10. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Likovni salon Celje: razstava Helen Stradford, do 18. 10. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 10. Galerija Mercator centra Celje: razstava mandal članov Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje, do 22. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje pri Celju: pregledna fotografska razstava Foto kluba Štore Steel, do 20. 10. Galerija Kvartirna hiša Celje: kiparska razstava Ambivalent avstrijske slikarke Andree Pierus, do 31. 10. Galerija AQ Celje: razstava Katje Goljat Varuhi ptic, do 6. 11. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generaliča in Zlatka Ko- Levstikova dvorana Četrtek, 9. oktober, ob 12. uri Enost v različnosti - Silva Belak V okviru svetovnega dneva duševnega zdravja: predavanje in predstavitev knjige z naslovom Enost v različnosti - izkušnje sobivanja z osebo z duševno motnjo (v sodelovanju z društvom ŠENT) Levstikova dvorana Četrtek, 9. oktober, ob 18. uri Mirjana in Valentin Steblovnik: Camino de Santiago (v okviru bralne značke za odrasle Z branjem do zvezd, v sodelovanju s Celjskim literarnim društvom) Univerza za tretje življenjsko obdobje Ponedeljek, 13. oktober, ob 17.30 Pogled v vesolje - poljudno-znanstveno predavanje Ludvika Jevšenaka študijska čitalnica Torek, 14. oktober, ob 19. uri Sebastjan Kamenik: predstavitev knjige Pesmi mojega srca Z avtorjem se bo pogovarjala pisateljica Aksinija Kermauner. Dogodek bo posvečen mednarodnemu dnevu slepih in slabovidnih Bela palica (v soorganizaciji Združenja prijateljev slepih Slovenije). študijska čitalnica Sreda, 15. oktober, ob 11. uri Predstavitev brajeve pisave, brajevega stroja in prilagojenih tehnik za slepe in slabovidne (povečan tisk, zvočni zapis, brajev zapis idr. Dogodek bo posvečen mednarodnemu dnevu slepih in slabovidnih Bela palica (v soorga-nizaciji z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Celje). knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 15. oktober, ob 17. uri PRAVLJICA PRI MIŠKU KNJIŽKU, pravljične dogodivščine z Mojco. Oddelek Glasba -film Četrtek, 16. oktober, ob 17. uri Matic Majcen: predavanje o Stanleyu Kubricku - življenje in delo največjega režiserja v zgodovini filmske umetnosti študijska čitalnica Četrtek, 16. oktober, ob 17.30 Maja Plaz: predavanje Spregovorimo odkrito o nasilju nad ženskami in otroki v družini - z več znanja do manj nasilja (v sodelovanju z Društvom SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja) lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti: razstava starih razglednic in današnjih fotografij Žalca ob občinskem prazniku, do 16. 10. Galerija Mozirje: dokumentarna razstava O osvobojeni Zgornji Savinjski dolini, do 30. 10. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava slik Janeza Štro-sa, do 19. 10. Grad Podsreda: slikarska razstava Vesne Davidovič Slike o svobodi, do 31. 10.; fotografska razstava Raziskovanja 2 pisani svet fotografinje Andreje Rav-njak, do 31. 10. Galerija Velenje: razstava Rastoči svet, do 22. 10. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Srot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez Jovan,Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NAŠI MOJSTRI Feng šuj in barve bivalnih prostorov - 2. del Rdeča barva je močna barva, ki so jo vedno povezovali z življenjsko vitalnostjo. Preplavlja nas z energijo, toploto in življenjsko močjo. Pomaga odgnati malodušje in negativne misli. Simbolično predstavlja jezo. Če je je v našem telesu preveč, smo razdražljivi, nepotrpežljivi in se počutimo nelagodno. Takrat si lahko pomagamo z zeleno barvo, ki je rdeči komplementarna. Priporoča se, da rdečo barvo in njene odtenke nosite, ko ste žalostni ali brezvoljni, da vas spodbudi. Rdeča vam bo pomagala napredovati, uspeti in uresničiti načrte. Izogibati se jo je priporočljivo v tistih dneh, ko ste prehlajeni ali če ste nagnjeni k hitri jezi. Rumena barva Rumena in njeni odtenki naj bi krepili živčni sistem in možgane. Rumena nas naredi budne, trezne in odločne. V pogon spravlja motorično živčevje in ob tem ustvarja energijo v mišicah. Sproži delovanje limfnega sistema in čisti prebavni trakt. Blagodejno vpliva na trebušno slinavko, jetra in žolčnik. Rumena izboljšuje spomin in vliva moč ter samozaupanje. Je živahna in spodbudna. Bistri misli in navdihuje z novimi zamislimi. Kadar se morate o čem odločiti, vas bo rumena povezala z notranjo modrostjo. Krepi bistroumnost, povečuje razsodnost, ostri um, olajša odločanje in izostri presojo. Pastelno rumena barva Pastelno rumena je tako subtilna, da je videti skoraj kot popolnoma transparen-tna barva. Zdi se, kot da bi se lahko dotaknili same svetlobe, če položimo roko na steno, ki je pobarvana s pastelno rumeno. Medtem ko temnejši odtenki rumene naredijo prostor bolj sončen in je več svetlobe v prostoru, pastelno rumena ustvari bolj prefinjen, nežen občutek, saj vsebuje več bele barve, ki jo umiri. Pastelno rumena je izjemno umirjena barva, ki hladi in daje prostoru svež občutek. Uporabimo jo lahko za poudarke, kot so blazine, vaze, lučke. Če jo uporabimo na stenah, še posebej v dnevnih sobah z izredno visokimi stropovi, skupaj z belimi štukaturami, ustvarimo zelo eleganten videz. Pri izbiri odtenka pazimo, da ne bo preveč živo rumen in upoštevajmo, da bo na steni videti temnejši in bolj živ, kot je na papirju. Be- la barva za kombinacijo mora biti res čista in ne kremna za najbolj učinkovito in elegantno nasprotje. Pohištvo v pastelnih tonih rumene barve najbolj pride do izraza, če ga postavimo pred temnejše ozadje. Pred belo steno se popolnoma izgubi. Predstavljajmo si pastelno rumeno zofo pred steno kostanjeve barve, če želimo doseči zares dramatičen učinek, ali žajbljevo zelene za bolj subtilen učinek. Narcisno rumena barva Barva narcis je resnično narcisoidna, polna svetlobe in obljub. In v kombinaciji z vijolično se ji ni mogoče upreti. April je čas dežja in neprijetnega vremena in svetloba je tista, po kateri hrepenimo vsi. Narcise pa so tiste, ki napovejo pomlad, čeprav le za teden ali dva. Pomladno rumeno lahko vnesemo z majhnimi detajli. Najbolj avtentično bodo seveda delovale narcise. Veliki šopki rumenih narcis v naše življenje vnesejo veselje in živahnost. Ponavadi so ene najcenejših cvetic, njihova prednost pa je tudi, da jih veliko ljudi goji kar na svojih dvoriščih in jih lahko natrga kar doma. Napolnimo nekaj vaz in jih strateško razporedimo po prostoru, najbolje bo, če izberemo dnevno sobo in izkoristimo prostor na mizici, polici, jedilni mizi ali pultu. Ker so tako sijoče, bodo odsevale svetlobo v prostoru in ga naredile še večjega, s čimer bo zaživel. Kot poudarek v prostoru lahko narcisno rumeno uporabimo v jedilnici ali kuhinji; dodamo na mizo nekaj rumenih krožnikov, skledic ali skodelic in ustvarimo optimistično vzdušje. Lahko si omislimo le nekaj lanenih prtičkov v tej rumeni barvi in miza bo zaživela v novem razpoloženju. Tudi kopalnica je lahko deležna spomladanskega vzdušja. Dodajmo milo in brisače v topli rumeni barvi narcise in kopalnica bo zasijala, kot bi jo prenovili. Ne glede na to, da gre za močan odtenek rumene barve, ga lahko uporabimo tudi na večjih površinah, ne le kot dodatek. Lahko si omislimo stol ali zofo v tej barvi, vendar moramo biti pozorni na kombinacije barv. Narcisna rumena pride najbolje do izraza na temni podlagi, zato je zofo v tej barvi najbolje postaviti v prostor, kjer je stena pobarvana v temni rdeči barvi. Na beli podlagi rumena izgubi čar in toplino. Tudi blazine ali preproge v temnejših odtenkih rumeni dodajo svetlobo. Kako se prepričamo, če pravilno kombiniramo odtenke barv? Pomislimo na to, v kateri družbi najdemo narcisno rumeno v naravi? Sveža zelena barva njenih stebelc in listov je lahko dobro izhodišče za zelene blazine ali rumeno-zeleno preprogo. Tudi cela stena v tej barvi ali celotna soba lahko delujeta zelo elegantno, vendar moramo dobro premisliti, kaj bomo postavili v to sobo. Jedilnica ali dnevni prostor sta dva prostora, kjer rumena barva zaživi, dobro se ujame tudi s stilnim pohištvom. Narcisna rumena je krasen način, da pomlad od zunaj prinesemo v svoj dom, pa naj bo to s cvetjem, prtički ali celotno steno. Zlato rumena barva Želimo osvetliti temno sobo in ne moremo namestiti dodatnega strešnega okna ali okna, ki se razteza od tal do stropa? Poskusimo na steni odtenek zlate rumene. Ta globoka zlato rumena barva je svetla in doda luč v temno sobo. V dom prinese poletje tudi takrat, ko zunaj temperature padejo globoko pod ničlo. Katerakoli rumena barva je med najbolj žarečimi barvami, kar pomeni, da odseva večino svetlobe, ki je v prostoru in jo okrepi. Medtem ko temne barve, rjave ali škrlatne in temna modra, potrebujejo ogromno svetlobe, da pridejo do izraza, je rumena zelo radodarna z njo in jo v celoti odbija nazaj v prostor. Četudi pobarvamo samo eno steno v sobi v tej barvi, se bo zdelo, kot da je pobarvana in osvetljena cela soba, s čimer se nam bo zdela ogromna. Poskusimo v majhni sobi, ki jo želimo povečati, in tako ustvarimo iluzijo večjega prostora. A ni nujno, da se omejimo samo na stene. Lahko jo uporabimo v središču prostora. Na okroglo mizico postavimo vazo s sončnicami, ki pritegne poglede in svetlobo, ali rumen stol na sredini dnevne sobe, saj je rumena idealna barva za dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo. To je barva, ki ljudi združuje in jim pomaga, da se odprejo. Rumena razsvetli tudi naše počutje in ne le prostora, to je barva veselja. Katere barve lahko uporabimo skupaj z rumeno? Pomislimo na polje sončnic in barve, ki jih obdajajo. Zelena je ena izmed njih, svetla modra barva neba, rjava barva sredice, oranžna in rdeča barva, ki se na cvetnih listih mešata s sončno rumeno, ter barva terakota zemlje. Ne glede na to, ali jo uporabimo v majhnih količinah ali na celi steni, je zlato rumena tista barva, ki je dobro ravnotežje zimskim modrim odten- VSI NAŠI MOJSTRI 23 asfalt kpvac d.ü.ü., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 planina phi sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo In raznovrstno prehrano, saj pomembne življenjske vitamine in minerale dobimo tudi z drugo hrano, ki jo i zaužijemo. Kalcij je poseben mineral, ki ga morda ne zaužijemo dovolj, je pa pomemben za naše življenje, zato ga priporočamo, kot prehransko dopolnilo. Ravno tako tudi vitamin D3, ki ga priporočamo za uravnoteženje v organizmu. FITEXd.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana; www.centerzdravja.net; prodaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 4091 15% popusta za tiskanje načrtov vseh velikosti vezava dokumentov. izdelava vizitk. izdelava koledaijev. termična obdelava (plastificirenje) formete do širine A3 in dolžine po želji. TISKANJE in KOPIRANJE NAČRTOV na najnovejšem stroju KIP NOVO! ГЋ Streha za več generacij! I www.streha-metalko.si Čestitamo ob občinskem prazniku! AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED ~ - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač, s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debro 1,3270 Laško IZPUŠNIH SISTEMOV пз/ 734 26 61 HITRO KVALlItlNCT nillUJ, „.«nun 11 K'1-ЈЧ ШШ ACIJE VERHOVŠEK1 INSTALACIJE VERHOV ______ I Z vami že 20 LET. ■ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAVTER SANACIJA KOPALNIC ŠEK d.o.o. Pioiinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov ^ J ijjgjjg. ШШШШШ ^ : o cc : -J =>: i/i Pošta Slovenije je septembra leta 2012 priložnostno znamko izdala tudi v počastitev zlate olimpijske medalje Urške Žolnir, oblikovala pa jo je Irena Gubanc. (Vir: spletna stran Pošte Slovenije) Pošta Slovenije zbira predloge za program izdaje priložnostnih poštnih znamk dve leti vnaprej, in sicer prek objav v medijih. Strokovna služba, v tem primeru oddelek filatelije, vse predloge predstavi komisiji za izdajo poštnih vrednotnic, ki je v Sloveniji odgovorna za izdajo znamk. Le-ta izbere predloge, ki jih bo pošta upodobila na znamkah, program pa vsako leto potrdi tudi pristojni minister. Filatelisti včasih težko ločijo izdajo rednih znamk od priložnostnih, saj je meja med njimi lahko tudi zabrisana. Znamke rednih izdaj imajo navadno ime poštne uprave oziroma razpoznavni simbol in nominalno vrednost ter valuto oziroma kako drugače označeno uporabnost. Ena glavnih značilnosti priložnostnih znamk pa je, da jih spremlja besedilo, v katerem je predstavljen dogodek oziroma oseba, na katero se nanaša vsebina znamke. ŠPELA OŽIR Foto: PMC Priložnostna znamka Kozjanskega parka je izšla lani septembra, oblikoval pa jo Edi Berk. Zaznamuje jo jablana z jabolki. Kozjansko jabolko je namreč, kot je zapisano v utemeljitvi znamke, simbol varovanja narave, ohranjanja dediščine in tradicije, zdravja ter prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. (Vir: spletna stran Pošte Slovenije) 3838484007966 REKREACIJA 33 Bliskovita igra z ■ v zvizgajoco žogico Speed badminton ni le hitri badminton - Brez mreže in predpisane podlage »Največja prednost speed badmintona je, da ga lahko igramo kjerkoli, kar za druge športe z loparji ne velja. Za namizni tenis potrebujemo mizico, tenis igrišče je treba najeti in plačati, pri badmintonu lahko nagaja vreme, saj je žogica močno občutljiva na veter, skvoš se prav tako igra le v dvorani,« pravi Matjaž Šušteršič. Igre z loparji še zdaleč niso le tenis, namizni tenis, badminton in skvoš. V Sloveniji je manj, v svetu pa bolj znan speed badminton, ki bi ga lahko opisali kot kombinacijo tenisa in skvoša. Na Celjskem je ta šport najbolj doma v Radečah, od koder prihajata predsednik Speed badminton zveze Slovenije Matjaž Šušteršič in aktualna svetovna ter evropska prvakinja v tej disciplini Jasmina Keber. »Ime tega športa je nekoliko neposrečeno, saj speed badminton nima veliko skupnega z badmintonom. Gre bolj za mešanico športov z loparji,« pravi Matjaž Šušteršič. Poglejmo najprej, kakšna je oprema. Lopar je podoben loparju za skvoš, žogica, imenovana speeder, je podobna tisti, ki se uporablja pri badmintonu. Kadar igramo na prostem, najlažje igramo na igrišču za tenis, le da je treba sneti mrežo. Sicer pa si lahko polje označimo tudi na igrišču, plaži, travniku, ulici ali v telovadnici. Med ogledom posnetkov na Youtubeu lahko vidimo, da pogumni speed badminton igrajo tudi v puščavi ali na strehi. V Oberstdorfu vsako leto organizirajo tudi turnir na snegu, imenovan Snowminton open, medtem ko je pri nas glavna sezona med marcem in septembrom. Preprosta pravila Polji, po katerih se giblje-ta igralca, sta veliki 5,5 krat 5,5 metra. Ta kvadrata sta med seboj oddaljena 12,8 metra. Igralni kompleti za ljubiteljske igralce vključujejo tudi trakove, s katerimi lahko na kakršnikoli podlagi označimo polja. Ko se igra začne, nasprotnika žogico udarjata drug proti drugemu. Ob tem praviloma stojita za sprednjo črto. Kadar eden od njiju zadene v polje in soigralec žogice ne odbije, dobi točko prvi. Žogica torej med igro nima stika s podlago. Vsak set se igra do 16 točk, vsak od v Celju, 17. do 19-oktober2 ш 014 ■ ugodne delavnice swinga tudi za popolne začetnike najboljši inštruktorji swinga na svetu tri večerne zabave v živo ena najboljših swing. - ■ zasedb iz PARIZA ^V J«, www.vintageswingfestival.com vintage frizerski salon Ж r plesalci swinga z vsega svetil vintage market vintage fotograf ■ - г i Г — * ' г * s , ак '.Jat it» 4 t- .Festivala se bo udeležila tudi 94-letna temnopolta »kraljica swinga« NORMA MILLER iz Amerike, ki k bo na predavanju povedala vse o začetkih svetovnega swinga in jo boste lahko tudi osebno spoznali. ko osvojijo sami ali si pri tem pomagajo z ogledom kakšnega posnetka, pravita Šušteršič in Kebrova. Začetnikom ne dela težav. Kar se tehnike tiče, je mnogo manj zahteven kot tenis. Seveda kot pri ostalih športih velja, da se moramo pred igro dobro ogreti. Jasmina Keber svetuje, naj igralci pazijo predvsem na gibanje komolcev. Glavnina gibanja namreč izvira iz zapestja, zato je roko dobro temeljito ogreti, mišice pa okrepiti s kakšno vajo, ki vključuje stiskanje. Pri igranju v dvorani je lahko na udaru ahilova tetiva, lahko pa pride do kakšnega zvina. V RadeCe iz Berlina Speed badminton izvira iz Berlina v Nemčiji, kjer je tudi sedež mednarodne zveze. Od tam izvira tudi podjetje Speedminton, ki je najbolj znano po izdelavi opreme za to igro z loparji. Tudi šport je najprej imel ime speedminton, dokler ni podjetje prepovedalo njego- Med igro žogica kar žvižga od hitrosti. Tista, primerna za krajše razdalje, doseže hitrost do 260 kilometrov na uro, tista za daljše razdalje pa tudi do 290 kilometrov na uro. Da igralcev ne prežene tema, obstaja tudi žogica, ki se sveti v temi. Cena opreme za dva ljubiteljska igralca (dva loparja in žogice) se gibljejo okrog 100 evrov, medtem ko profesionalni lopar stane približno 130 evrov. ve uporabe. Berlin je doslej gostil tudi obe svetovni prvenstvi. V Sloveniji trenutno obstajajo štirje klubi, ki združujejo ljubitelje speed badmintona. Najbolj močan klub deluje v Radečah. Ima 25 stalnih igralcev, od tega 10 odraslih in 15 otrok. Slednji se udeležujejo tekmovanj po vsej Evropi. Za bliskovito žogico se z loparji podijo tudi člani klubov v Trbovljah, Ljubljani in Pišecah. TINA VENGUST Foto: GrupA Jasmina Keber, ki ji v Evropi in svetu pri speed badmintonu od leta 2012 ni para, pravi, da so njeni tekmovalni uspehi rezultat tega, da pri tem športu neizmerno uživa. Oba z Matjažem Šušteršičem imata licenco za poučevanje te športne discipline. Jasmina je tudi inštruktorica tenisa, s katerim se ukvarja od malih nog, nedavno pa je kot trenerka tenisa tudi diplomirala na Fakulteti za šport v Ljubljani. igralcev ima tri servise. Da so udarci pravilni, mora igralec speeder zadeti, ko je pred njim. Pazljivo s komolci! Šport je zelo enostaven, ljubitelji rekreacije ga lah- ЧЈ Fundacija za šport Spoštovani rekreativci - dragi športni prijatelji, ZZBŠS v sodelovanju z Športno zvezo Celje in sofinancerjem Fundacijo za šport organizira in vabi na turnir v MEŠANI ODBOJKI M+2, ki bo v soboto, 18.10. 2014, v dvorani Golovec Celje, Dečkova cesta 1, s pričetkom ob 8 uri. Ekipo tvori največ dvanajst (12) igralcev. V igri na igrišču so vedno trije (3) igralci in tri (3) igralke. PRAVICA DO UDELEŽBE: Brez registriranih igralcev! VIŠINA PRIJAVNINE: 10 EUR na udeleženca na dan turnirja PREHRANA: Za vse prijavljene sta zagotovljena topel obrok in pijača. NAGRADE: Prvi trije uvrščeni prejmejo pokale, zmagovalec pa sofinancirano udeležbo na svetovnih amaterskih igrah, ki bodo naslednje leto med 7. in 14. junijem v Lignanu v Italiji. PRAVILA: Igra se po pravilih organizatorja. V skupinskem delu se igra na en set do 25 brez razlike, v polfinalu in finalu na dva seta do 21 brez razlike, tretji do 15 z razliko. Za podrobne informacije o načinu tekmovanja smo vam na voljo na GSM: 041 645 241, Saša Puncer Smeh. Višina mreže je 2,34 metra. PRIJAVA: Prijave zbiramo do srede, 15.10.2014, na e-mail: szc.celje@gmail.com, in sicer po vrstnem redu do zapolnitve 16 ekip. Zaswingaj z društvom VINTAGE SWING, ki je ta ples uvedlo v Sloveniji in je prvo in največje swing društvo pri nas. Redni plesni tečaji v Celju so vsak ponedeljek. Postani del rastoče celjske SWING SCENE! Informacije in prijave za REDNE SWING TEČAJE: www.4inln||i '■ ■ 34 AKCIJA / PISMA BRALCEV Namig: stradanje ni rešitev Prijavite se za sodelovanje v naši akciji hujšanja V prejšnji sezoni akcije Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje smo na drugi delavnici spoznali, da stradanje ni rešitev, ki bi nam pomagala pri izgubi telesne teže. Tatjana Škornik Tovornik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da obrokov ne smemo izpuščati, zelo pomembno pa je njihovo načrtovanje. »Kadar namesto sladkarij izberemo oreščke, se moramo zavedati, da ne smemo pretiravati z njihovo količino, saj poleg vitaminov in mineralov vključujejo ogromno maščob. Prepečenec na primer prav tako ni ustrezen nadomestek za kruh, bolje je, da si privoščimo rezino kruha iz polnovrednih žit, na primer polnozrnat, ržen ali pirin kruh.« Foto: arhiv NT KUPON (S) sajmo om In Radiem C*lj» ime i in .priimek....... . .naslov....... . e-naslov. in . 9.sm............ starost, teža, višina izob razba ali imate kakšne zdravstvene težave? K DA NE Uvod v delavnice hujšanja sta tehtanje in merjenje obsega pasu. Po treh mesecih delavnic se številke pri večini občutno zmanjšajo. Prijave za sodelovanje v akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bomo zbirali do vključno petka, 28. novembra 2014 do 12. ure. Izpolnjene kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje mejßt Če nimatejajc... 10. oktober je svetovni dan jajc. Za vas smo skupaj s podjetjem Meja Šentjur pripravili nagradno vprašanje. Med tistimi, ki boste pravilno odgovorili nanj, bomo izžrebali prejemnika lepe nagrade, ki jo podarja Meja Šentjur, in sicer bo dobil toliko jajc, kolikor tehta (za vsak kilogram eno jajce). NAJSREČNEJŠE ŽIVALI Zakaj so petelini najsrečnejše živali? Ker imajo toliko žena, pa nobene tašče. S tu*/*** *** * "" ^^ ovsu o a) od 36 do 48 ur Ob) od 24 do 26 ur Oc) od 3 do 6 ur tel. ŠT., GSM: 1Q 3nnn fplie rnipozneje do torka, 21. oktobra 2°U. izpolnjene kupone p-»iit«-mma,ssv::.cadn!S;irresvaEJivs«1i9;.3n2ni0.,inis;u,iai. IME IN PRIIMEK: NASLOV:- Prejeli smo Kuponi s popusti 2. Gospod Viktor Ozvatič v pismu z naslovom Kuponi s popusti, ki ste ga objavili 2. oktobra, med drugim sprašuje Pošto Slovenije, zakaj pismo-noše reklamni material v hišne predalčnike vlagajo tako, da jih polovica gleda ven, čeprav imajo dovolj velike hišne predalčnike. Naj pojasnimo, da pri Pošti Slovenije stalno izvajamo nadzor dostave pošiljk, še posebej dostavo reklamnih materialov oziroma t. i. pošiljk direktne pošte v hišne predalčnike. V praksi ugotavljamo, da uporabniki poštnih storitev kličejo na pošte prav zaradi Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO reklamnih materialov, v katerih so kuponi, ki naj jih ne bi dobili, in želijo dodatne izvode, medtem ko glede dostave ostalih reklamnih materialov praviloma pripomb oziroma reklamacij ni. Pri tem bi želeli poudariti, da Pošta Slovenije ni edini izvajalec poštnih storitev, še posebej na področju dostave reklamnih materialov trgovska podjetja najemajo druge raznašalce. Tudi sami ugotavljamo, da v določenih primerih reklamni materiali niso pravilno vloženi v hišne predalčnike, temveč so le zataknjeni, kar predstavlja oviro pismonošem Pošte Slovenije pri vložitvi ostalih pošiljk v hišni predalčnik. JASMINA ROŠKAR, direktorica službe korporativnega komuniciranja Ali poznate devet rulow, zakaj so jajca koristna » rase tel°? - krepijo mišice P - kmjno funkcijo možganov in spomina / - pojajo vašemu telesu pri proto^j energiie - zmanišuiejo tveganje za bolezrn srca ^mSU o k Razvoju otroka v času no^o^ p- zTživ^jem jajc izgledate preprosto zdravo - pomagajo pri hujšanju * - krepijo vid ФОШРи.шејЛ'^ - krepijo iroui^ki sistem BUKVARNA 35 Fjodor M. Dostojevski: Tuja žena in mož pod posteljo Komične situacije zaradi nesmiselnega ljubosumja O avtorju: Fjodor Mihajlovič Dostojevski je ena vodilnih osebnosti ruske in tudi svetovne književnosti. Je predstavnik tako imenovanega psihološkega realizma. Njegovi romani izpričujejo odlično poznavanje človeka in njegovo čustveno ter umsko odzivnost v različnih situacijah. Najbolj znan je po realističnih delih Bratje Karamazovi, Zločin in kazen, Idiot, Bedni ljudje in Besi. Rodil se je 11. novembra 1821 v Moskvi. Umrl je 9. februarja 1881 v Sankt Peterburgu. Fjodor M. Dostojevski je eden najpomembnejših predstavnikov psihološkega realizma. Bralcem je znan predvsem kot pisec romanov. Redki bralci ga poznajo po bolj humoristično-satirič-nih delih. Med njimi je povest Tuja žena in mož pod posteljo. V to skupino del spadata na primer zgodbi Stričkove sanje in Krokodil. Za Dostojevskega lahko mirno rečemo, da je tudi mojster komičnih in satiričnih zgodb. V nenavadni zgodbi z nenavadnim naslovom opisuje komične situacije glavnega junaka Ivana Andrejeviča, ki ga pesti bolestno in neupravičeno ljubosumje. Zaradi dvoma v zvestobo svoje žene Galfire Petrovne se zaplete v kar nekaj za bralca izjemno smešnih situacij. Plemeniti gospod v raku-njem kožuhu in čudovitem zelenem fraku Ivan Andrejevič svojega dvoma v zvestobo lepe žene Galfire ne more neposredno potrditi ali zavreči. Zato se odloči, da jo bo ujel v neprijetnem položaju. To nikakor ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Za plemenitega gospoda se namreč ne spodobi, da bi naokoli povpraševal po ženini zvestobi oziroma nezvestobi. In tako nekega dne naleti na mladeniča, ki stoji pred večnadstropno hišo, v kateri naj bi se, tako je prepričan Andrejevič, njegova lepa Galfira sestajala s skrivnostnim ljubimcem. Andrejevič najprej izpraša mladeniča, ki prav tako »zasleduje« neko prelestno gospo. Ker ga ne more neposredno obtožiti, da je ljubimec njegove žene, in tudi ne pove, katero žensko pravzaprav išče, obenem pa se izdaja za detektiva, ki poizveduje za prijatelja, je zmeda popolna. »Tega seveda ne delam zase, nikakor ne mislite - to je tuja žena! Njen mož čaka na Vo-znesenskem mostu; rad bi jo zasačil, vendar se ne more odločiti - še zmeraj ne verjame, kot vsak mož ... (zdaj se je gospod v rakunjem kožuhu hotel nasmehniti), jaz sem pa njegov prijatelj; saj boste priznali, da sem človek, ki uživa nekaj ugleda, torej ne morem biti tak, kakor vi mislite, da sem.« S temi lažmi se Andrejevič vedno bolj in bolj zapleta. Nikakor namreč noče, da bi mladi mož uganil, da pravzaprav želi sam zasačiti svojo ženo v objemu drugega. Seveda je smešnih pripetljajev v zgodbi še več. Ivan Andrejevič nikakor ne zaupa svoji ženi. Zasleduje jo, ko gre v gledališče. Od daleč vidi, da ji v loži delata družbo nek gospod z družino in še en gospod, ki ga žal od daleč ne more prepoznati. Ker mu ne preostane drugega, sede pod ložo. Naključno mu na plešasto glavo pade ljubezensko pisemce. Seveda takoj pomisli, da ga je napisala žena, namenjeno pa naj bi bilo njenemu ljubim- cu. Čeprav Andrejevič pisave ne prepozna, je prepričan, da je v skrivni zmenek vpletena njegova »nezvesta« žena. V pismu sta napisana čas in kraj, kjer naj bi se dobila ljubimca. Andrejevič hoče ženo presenetiti, zato se hitro odpravi proti kraju, omenjenem v pismu. Naenkrat se znajde v spalnici pred mlado damo, ki ga gleda z grozo v očeh. Andrejevič spozna svojo zmoto, vendar prepozno. Že se zaslišijo koraki mladenkinega moža. V tistem trenutku Andrejevič zleze pod posteljo. Tako se nehote znajde na drugi strani - se pravi kot osumljenec prevare. Pod po- steljo pa ni sam, tam je še en moški . Povest Tuja žena in mož pod posteljo je resnično polna komičnih pripetljajev. Priporočam jo v branje vsem, ki se želite pred spanjem sprostiti in nasmejati. Nikakor pa ne bi bilo slabo, če bi jo prebrali tudi tisti, ki vas pesti bolestna ljubosumnost, zaradi katere vam je enako kot glavnemu junaku Ivanu Andrejeviču kraten spanec. Za konec pa še v razmislek misel francoskega pisatelja Frangoisa de La Ro-chefoucaulda: »V ljubosumju je več samoljubja kot ljubezni.« JERICA POTOČNIK Glorjana Veber: Prosti pad Vesolje Slišim glasbo in nobene druge potrebe ne čutim v kotu vidim deklico - z mojimi prsti igra dedkov klavir vsi se bomo ponovno srečali in molk nam bo razložil smisel vesolja so revolucionarne ulice ki jih mnogi spregledajo kot ubežniki v vse smeri naših novih mest hočem stati na zemlji ki se širi hočem nasmeh ki nam bo razložil kot na obrazu neke druge dežele se moja bit zjoče prav tam kjer se prebujajo drugi v stradanju in bedi brez pasje priložnosti v nekem drugem kraju visoko nad nami nas skrbi lastna majhnost v naval v tolažbo za nekaj časa moram poslušati krike včasih je to vse kar potrebujem Bukvarna Novega tednika Priporočamo knjige avtorjev iz naše regije V bližini strahu Govorim ti o tistem avtomobilu ki sem ga kupila za spomin na zadnji pogovor z očetom o avtomobilu ki so mi ga ukradli na Metelkovi tisto noč ko sva se midva prvič pogovarjala in sem ga naslednji dan ukradla nazaj in tisti strah da pred neznanim blokom kradem svoj avto da me lahko nekje zasači tat mojega avtomobila ki ni več moj in strah da nimam ključev ker tudi ključi niso več moji tisti strah ko čakam policijo kot sem jo čakala nekaj ur pred tem in čeprav vem da bo prišel isti policaj to ne bo več on in jaz ne bom več jaz in najin pogovor ne bo enak in bodo iste besede nove besede in pogledi iz istih oči bodo pogledi dveh neznancev ki se srečata prvič med čakanjem se zavem da ne smem stati ob avtomobilu čeprav poznam to vozilo še vedno ni policaja ki bi potrdil da je res moje in jaz ki nisem več jaz nisem dovolj ker jaz ki iščem in jaz ki čakam nimava ključev in do takrat sem jaz tat in tat je jaz in on je lastnik mojih spominov spominov za katere ne ve da obstajajo zaradi česar tudi spomini niso več spomini in sem jaz kdorkoli in nihče hkrati in ker je on lastnik mojega strahu to ni več isti strah to je strah ki ne bi smel biti moj strah strah da bo avto spet moj ker če ga bom spet imela to ne bo več isti avto ampak avto ki so ga ukradli strah ki so mi ga vzeli in strah ki mi je bil vrnjen za ceno kraje če se ga med čakanjem dotaknem lahko moji odtisi prekrijejo odtise tatu in se najini senci pomešata in sva oba tatova in oba lastnika najin odtis postane nova oseba ki ni niti policaj niti moj oče in se pomešajo vsi ljudje ki me obkrožajo fant ki bo šel mimo ne bo več samo fant z ulice in zavesa ki se bo premaknila nekaj nadstropij više ne bo več samo kos blaga niti moje noge ne bodo več moje prestopale bodo tisto česar ni potrebno prestopiti in skušala bom drugače prižgati cigareto da ne bi nastal tisti dim ki ne bi bil podoben običajnemu dimu in skušala bom gledati običajno čeprav ne vem kako izgleda običajen pogled je to najbolj pogost pogled najbolj pravilen pogled pričakovan pogled? je to pogled prodajalke slikarja mesarja pilota? pogled ki ne sme kazati mojega stanja strahu? ne nori kam naj dam strah za tisti čas ko želim da ga nihče ne opazi? v prst? v las? v list na drevesu in kako naj splezam tja gor ko sem vsa živčna? ampak kamorkoli ga bom dala bom vedela kje je in ga bom našla S knjigami tudi za vas Avtorji knjig so med nami Že četrto leto v uredništvu Novega tednika pridno beremo. Vsaj malo tudi zaradi službe, ne le za svojo dušo. Vsak teden je namreč nekdo med nami na vrsti, da obnovi knjigo, ki jo je prebral, in tudi bralcem zaupa, zakaj ga je navdušila. Morda tudi tako, nevsiljivo in brez novcev v ozadju, zvabimo koga, da poseže po knjigah tako domačih kot tujih avtorjev pogosteje kot običajno. Poleti pa se nam je utrnila še ena ideja ... V uredništvu se je oglasil Robert Simonišek, zanimiv sogovornik, med drugim tudi avtor romana Soba pod gradom. Beseda je dala besedo in odločili smo se, da tudi drugim avtorjem z območja Savinjske regije omogočimo, da predstavijo svoje delo v obliki dveh odlomkov in seveda v klepetu z novinarjem tudi sebe kot avtorja knjig. Odlomka ste lahko prebrali tudi iz knjige Erotopolis: Grozodejstva lakote in ljubezni. Avtorica tega dela je Dea Josifovski. V prejšnji številki ste spoznali še Glorjano Veber, ki v Celju pušča zanimive sledi; tokrat odstiramo predvsem njen pesniški talent in objavljamo še dve pesmi iz njene zbirke Prosti pad. BPT govorim ti o tisti tableti ki bo strah brez moje vednosti skrila in ga ne bom našla dokler ne pride nov strah o tisti tableti v katero bom preselila vse vanjo bom parkirala svoj avto prestavila to ulico to noč policaja kradljivca sebe svoje misli in naposled bo v mojem požiralniku izginila tudi tableta in okus ki bo ostal med zobmi bi lahko bil okus ptice morja leta ali zgolj okus te pesmi in danes ko se ni obrnilo niti leto od tistega dogodka gledam iz kavarne kako mehaniki odpirajo pokrov tistega avtomobila kako segajo v motor umazane roke in jaz srknem kavo ki ni tisto vino ki sem ga pila s tabo tisto noč na Metelkovi in se s tabo pogovarjam preko interneta medtem ko oni na pločnik položijo motor in jaz pokličem natakarja ker ekran ne izpisuje kar napišem in se na tleh znajde tudi oljno korito in ti skušam razložiti da vendarle misliva isto menjalnik glava bat ojnica in pločnik se širijo v kavarni je vedno manj prostora stena stol dlaka ujeta v reži na tipkovnici in kar naprej moram klicati natakarja in ti pišem vedno hitreje in čeprav vem da avto praznijo da bom vendarle še nekaj časa ostala tu se mi zdi da bi morali že davno končati se mi zdi da z avtomobilom v bistvu ni bilo nič narobe govorim ti da nisem menjala ključavnice sem pa dobila enak ključ kot ga ima tat on ki ne ve da je lastnik lahko odklene vrata on pozna okus te pesmi 36 NASA TEMA Slatinski župan Branko Kidrič je bolj kot na tek in kolesarjenje prisegal na vožnjo z veselim kamionom, na katerem ni manjkalo glasbe in morda med njegovimi dobro razpoloženimi podporniki tudi plesa. (Foto: Sergeja Javornik) Manj kuhanja, več »športanja« Kampanjske cvetke letos predvsem v znamenju rekreacije Če so v preteklih letih županski kandidati pred volitvami v prvi vrsti kuhali takšen ali drugačen predvolilni golaž, delili pribolj-ške in pisala, letos v tistih najbolj domiselnih delih kampanje ni manjkalo pridiha rekreacije in zdravega načina življenja. Nekateri so tekli, drugi kolesarili, spet tretji so se vozili z veselim predvolilnim kamionom, ki je nasmejal marsikaterega volivca. Nenazadnje ne smemo pozabiti, da je tudi smeh pol zdravja. Polzelani so dokazali, da imajo kondicijo za nov mandat z dosedanjim županom Jožetom Kužnikom (SDS), ki jih je pred volitvami nagovarjal z domisel- nim videom, v katerem teče po občini in predstavlja dosedanje naložbe, ki jih je občina uresničila v času njegovega prvega mandata, in obenem napoveduje, kaj bo naredil v prihodnje. Video je objavil konec avgusta. Očitno so se vsi njegovi potencialni tekmeci ustrašili njegove kondicije, saj na volitvah ni imel protikandidata. Tudi celjski kandidat za župana Stane Rozman (SD) je kot bivši atlet prisegal na zdrav duh v zdravem telesu in tako vabil podpornike na tek (no, veliko se jih je sicer na Savinjsko nabrežje pripeljalo na kolesih, op. p.), na spletu smo v animiranem filmčku lahko spremljali njegove dosedanje razvojne skoke ozi- roma življenjske dosežke. S pomočjo animiranega videa je namreč na simpatičen in preprost način v slabi minuti predstavil svoj življenjepis. V videu kot predan atlet v tekaški opravi preskakuje z lista na list v knjigi, ki prikazuje različna poglavja v njegovi poklicni karieri. Je pa na zdravje pozabil, ko se je vrnil h klasiki slovenskih volilnih kampanj: k predstavitvi ob stojnici in peki palačink v starem mestnem jedru. Njegov županski protikandidat Urban Golež (SMC) je bolj kot na tek prisegal na kolesarjenje, s čimer je skupaj s podporniki promoviral zdravje in trajnostni razvoj, na čemer je tudi temeljila Celjski kandidat za župana Urban Golež se je v času volilne kampanje | Facebook - SMC Celje) njegova kampanja. V njenem času Goleža s podporniki tako ni bilo mogoče spregledati na kolesih, s katerimi so se v modrih majicah vozili po Celju. Nekoliko manj trajnostno od celjskega kolega se je kampanje lotil župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič. Morda je k njegovi občutni premoči nad protikandidatoma - prejel je namreč kar 85-odstotno podporo, kar je največ v vseh šestih kandidaturah doslej - pripomogel prav veseli predvolilni kamion. Z njegovo pomočjo so nekateri slatinski podjetniki ljudi vabili na nedeljske volitve, spremljali pa so jih glasbeniki iz ansambla Slovenski zvoki. ŠO, IS, TV Staro-novi polzelski župan Jože Kužnik je pred volitvami posnel domiseli predstavlja naložbe. Kandidat za celjskega župana Stane Rozman se je prelevil v animiranega ju z lista na list predstavljal svojo poklicno pot. OB ROBU ROBERT GORJANC Na plakatih nič novega! Letošnja kampanja za lokalne volitve, vsaj kar se tiče naše regije, se zdi, da z vidika uporabe različnih orodij političnega marketinga ni prinesla kakšnih posebnih ustvarjalnih komunikacijskih presežkov. Stranke in neodvisni kandidati so se v glavnem posluževali utečenih orodij oziroma komunikacijskih »orožij«: jumbo plakatov, letakov in enkratnih časopisov, radijskih oglasov (televizijskih praktično ni bilo zaslediti), stojnic... Glede izvirnosti sporočil na teh kanalih bi tudi lahko rekli nič posebnega, nič opaznega. Pač, opazna je bila tudi kar precejšnja neizvirnost. To oznako bi še zlasti veljalo pripisati nekakšnim »mentorskim jum- botom«, na katerih se kandidati za župane slikajo s svojimi strankarskimi prvaki. Tak duo utegne biti prej kontraproduktiven, kot pa da bi dosegel želeni učinek. Vsak sporočila na plakatih sicer bere, kakor želi, a zagotovo je eno od njih tudi, da kandidat ni dovolj prepričan vase in da potrebuje zaslombo svojega prvaka. Obstaja tudi nekaj izjem, ki pričajo, da so kandidati v množici bolj ali manj »izvirne« volilne propagande spoznali, da kot dodana vrednost šteje nekaj posebnega, nekonvencionalnega, »odštekanega«. Nekaj, kar je tudi vredno deliti po družbenih omrežjih. Ti so sicer posebna zgodba v kampanji za lokalne volitve. Že pri državnozborskih volitvah smo ugotovili, da so ti kanali, ki omogočajo »osebno zgodbo«, premalo uporabljeni, pri lokalnih lahko to ugotovitev samo še podkrepimo. Seveda ne gre za to, da bi del benih omrežij, a pozabljanje preseneča ob tem, da smo v ra kopotezne in drage komunikac Rezultati letošnjih lokalnih v »odbita komunikacijska akcija secu, kolikor uradno traja voli mestiti štiriletne neuradne kan veliki prednosti aktualni župan naredili kaj dobrega za skupno kot svoj dosežek. Novincem pa ostaja spoznan kaj mesecev pred volitvami, ar, praktično začenja takoj po voli in za skupnost koristnimi deja, 60 izt X ViMwJ radiocelje i f POGLE NASA TEMA 37 po mestu prevažal s kolesom. (Vir: n video, v katerem teče po občini in naka, ki je v videu s preskakovanjem ali reklamo ponudnikom družin zanemarjanje teh kanalov zmerah, ko ni denarja za širo-ijske kampanje. olitev tudi pričajo, da še tako « na spletu ali »klasika« v me-lna kampanja, ne more nado-ipanje. Pri tem so seveda spet v i, a tudi svetniki, sploh če so res >st ali javnosti vsaj to »prodali« rje, da ne smejo čakati na ne-pak da se nova volilna tekma tvah, predvsem z inovativnimi nji, ne le izjavami. Kampanja težko nadomesti pomanjkanje vsebine Z Božidarjem Novakom, strokovnjakom za politični marketing o letošnji kampanji za lokalne volitve Letošnje volilno leto je bilo zelo zahtevno ne le za politične stranke in kandidate, marveč tudi za načrtovalce in izvajalce volilnih kampanj, saj je bilo potrebno domisliti taktike in strategije kar za troje volitev: evropske, parlamentarne in lokalne. A ne le zaradi volilnega trojčka, marveč tudi strožje zakonodaje, ki omejuje donacije političnim strankam in kandidatom na volitvah. Ob klasičnih komunikacijskih orodjih na volitvah, kot so jumbo plakati, televizijski in radijski oglasi, letaki, se v zadnjih letih vedno bolj uveljavljajo tudi družbena omrežja. Izbira orodij in njihovo povezovanje v učinkovit komunikacijski splet zato igra pomembno vlogo. Ali tudi odločilno? Ali je pomembnejša karizma kandidata ali rezultati v preteklem mandatu, ko gre za aktualne župane? O teh vprašanjih in dilemah ter o posebnostih v zvezi s kampanjo za letošnje lokalne volitve smo se pogovarjali z Božidarjem Novakom, enim od vodilnih strokovnjakov za politični marketing in komunikacije v Sloveniji, priznanim tudi v tujini. Kako ocenjujete kampanjo za lokalne volitve? Kot razgibano, dolgočasno, nič posebnega? Kot zelo razgibano. Posebej to velja, ko gre za kampanjo stranke Mira Cerarja. Ker gre za stranko novih obrazov, brez infrastrukture, zgodovine in politične opredelitve, so te volitve zanjo lakmusov papir. Stranka ne bi mogla biti bolj različna v krajih med Koprom in Mursko Soboto in zaradi tega prihaja do komičnih vsebinskih nastopov. Izpostaviti velja tudi kandidaturo Franca Kanglerja v Mariboru in Borisa Popoviča v Kopru. Za oba velja, da imata kupe kazenskih postopkov: Boris Popovič je izvoljen, Kangler pa je prišel v drugi krog. Tudi grožnje in prerivanja na soočenju v Kopru spadajo v sklop tega, kar odstopa od volilnih kampanj v zadnjih dvajsetih letih. Kako bi v smislu pristopov in volilnih strategij kampanjo za lokalne volitve primerjali s tisto za državnozborske in evropske volitve? Stranke so vedno bolj bose in vedno manj denarja je na voljo za kampanjo. Lokalne volitve imajo po večini stalne favorite, na državnozborskih ^Ј^гТ - • кррнН nVlU^^^lli feШ&Ш ш!гГ Mi&SSk шЈ Božidar Novak ima bogate izkušnje z vodenjem in izvajanjem komunikacijskih in finančnih projektov, posebej z lobiranjem in kriznim komuniciranjem. Leta 1986 je ustanovil komunikacijsko podjetje SPEM, leta 1993 pa skupaj z NKB Maribor družbo za upravljanje KBM Infond. Sodeloval je v devetih volilnih kampanjah doma in v tujini. V več kot dveh desetletjih ustvarjanja stroke odnosov z javnostmi je kot urednik in soavtor na knjižne police postavil številne strokovne publikacije. Prav v teh dneh v New Delhiju in Dubaju predstavlja svojo novo knjigo Zgodbe o evropski prestolnici kulture, ki jo je izdala indijska založba Sampark iz Kalkute. in volitvah v evropski parlament pa so favoriti v strankah novih obrazov, ki so se profilirali predvsem na soočenju in v odklonu od etabliranega. Ali ste glede na strožjo zakonodajo, ki se tiče financiranja volilne kampanje, opazili manj volilnega oglaševanja? Seveda. Že na prvi pogled je manj sredstev za tržne komunikacije. Kandidatom sta ostala splet in soočenja. Ste morda vendarle opazili kakšne inovativ-ne pristope v kampanjah kandidatov na lokalnih volitvah v smislu idej, oglaševalskih orodij? Najbolj inovativen je bil Sebastjan Jeretič v Piranu, ki je s serijo virtualnih dogodkov ustvaril že skorajda pretirano publiciteto, posebej na spletu. Katera oglaševalska in promocijska orodja so prevladovala v volilni kampanji? Bolj kot orodja komuniciranja je prevladovala kar identiteta kandidatov. Na primer Boris Popovič in Bojan Šrot imata tako močno identiteto, da jima niti ni treba veliko komunicirati. Poka-žeta pač na rezultate. Enako Zoran Jankovič v Ljubljani, Anton Štihec v Murski Soboti, Ivan Žagar v Slovenski Bistrici in še kdo. Katera oglaševalska in promocijska orodja pa so po vašem mnenju za kampanjo na lokalni ravni lahko najbolj učinkovita? Obiski od vrat do vrat. Kaj bi rekli o tem, kako so se kandidati posluževali družbenih omrežij, Facebooka, Twitterja in ostalih? Različno. Spet je bil razred zase Sebastjan Jeretič. Ali lahko dobro dodelana volilna kampanja pri kandidatu nadomesti pomanjkanje prave programsko vsebine? Kampanja se začne dan po volitvah in ne na dan uradne volilne kampanje. Torej odgovor je: težko. Koliko lahko k uspehu kandidata pripomore odpiranja novih vrtcev, cesti drugih naložb nekaj dni pred volitvami? Bolj kot to je pomembno delo v celotnem štiriletnem mandatu. Škodi pa ne. Koliko je pomembna osebna karizma kandidata? V lokalnem okolju bolj kot na nacionalnem. ROBERT GORJANC, foto: osebni arhiv Letos preglednejše financiranje Morebiten preostanek denarja po volilni kampanji v dobrodelne namene Zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da stroški volilne kampanje za volitve v mestne in občinske svete ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volivca v občini. Stroški volilne kampanje za volitve župana pa ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volivca v lokalni skupnosti. V občinah, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, se stroški volilne kampanje lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volivca. Ena pomembnejših novosti letošnjih lokalnih volitev je doslednejša ureditev financiranja volilne kampanje posameznih kan- Organizatorji so morali za volilno kampanjo odpreti poseben račun in bodo morali vse stroške kampanje tudi poravnati izključno s tega računa. didatov. Tako so lahko prvič kandidatom denar donirale le fizične osebe, torej občani, a le 50 evrov v gotovini oziroma 15.200 evrov (kar znaša deset povprečnih bruto me- sečnih plač v preteklem letu, op. p.), če so jih posamezniki nakazali na račun organizatorjev volilnih kampanj. Vsak organizator volilne kampanje je moral namreč za financiranje vseh aktivnosti v tem času odpreti poseben račun, z njega pa je in še bo moral poravnati tudi vse stroške kampanje. Zakon o volilni in referendumski kampanji glede na število volivcev v občini določa tudi zgornjo mejo denarja, ki je organizator volilne kampanje ne sme preseči. Organizatorji volilne kampanje bodo morali po poravnavi vseh obveznosti ob zaprtju volilnega računa preostanek denarja nakazati v dobrodelne namene. Za manj zlorab Glavni razlog za spremembe zakona so bili očitki, da pri financiranju volilnih kampanj prihaja do zlorab zlasti pri iskanju denarja v podjetjih v državni lasti za državnozborske volitve in v javnih ter ostalih podjetjih v občinski lasti pri volilnih kampanjah za lokalne volitve. Slednje je bilo namreč kar pogosta praksa v preteklosti, razmere pa je še dodatno zamegljevalo to, da so morali organizatorji volilnih kampanj javno objaviti le donatorje res visokih zneskov. Na primer tisočak iz enega, dva iz drugega in še trije iz tretjega podjetja ... pa so kar lepo polnili strankarske blagajne in omogočali - v primerjavi z letošnjo volilno kampanjo - tudi precej razkošnejše nagovarjanje volivcev. Predlagatelji zakonskih sprememb so preglednejše financiranje volilnih kampanj in omejitev, da lahko političnim strankam (ob najetju posojil, do katerih so te seveda še vedno upravičene, op. p.) z denarjem pomagajo le volivci, utemeljevali tudi s tem, da bo odslej manj razlogov za »hvaležnost«. Pri tem so seveda mislili na vračanje uslug, ki so jih donatorji v gospodarskih družbah pričakovali od izvoljenih, po drugi strani pa je preglednejše financiranje odpravilo tudi politične pritiske na podjetja, češ, naj ta v času pred volitvami radodarno razvežejo svoje mošnjičke. IVANA STAMEJČIČ EDIUBJ}S VSAK ČETRTEK ob 12.15 radiocelje 95.1 | 95.9 [ 100.3 | 90.6 MHz 38 PODLISTKA Laški godbeniki med drugo svetovno vojno Laška pihalna godba skozi čas (6) ZGODBE IZ KAMRE № w V času okupacije Z začetkom druge svetovne vojne je prevzel »pokroviteljstvo« nad laško godbo orožniški podoficir Kellner. Po premestitvi ga je nasledil nemški župan dr. Leo Hermann, ki je bil kmalu ubit. Z dekretom so godbenike oblekli v uniforme Wehr-mannschafta in če kateri od godbenikov tega ni hotel, mu je bilo zagroženo z izselitvijo celotne družine v Srbijo. Njihov kapelnik je do leta 1942 bil še Ernest Kvartič, ki se je, kot je bilo zapisano v prejšnjem podlistku, preselil na Kamniško, kjer je nadaljeval glasbeno pot. V Laško pa se je vrnil Franc Ropret, ki je god- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. benike vodil že pred vojno v letih od 1924 do 1926. Orožniški podoficir Kellner je dosegel pri oblasteh, da so bili godbeniki oproščeni raznih dolžnosti (službe v vojski, izselitve, prisilnega dela ...). Nemci so namreč godbo nujno potrebovali. Vadili so v graščini, poleti pa na njenem dvorišču, kasneje tudi v župnišču. Igrati so morali nemške koračnice na proslavah, paradah in pri simboličnih pokopih padlih Slovencev, ki so bili prisilno mobilizirani. Na obrobju današnjega naselja Pristava so Nemci namreč uredili tako imenovani »Heldenfri-edhofprovisorium« z lesenimi križi in napisi. Godba je imela 28 godbenikov, ki so vsako nedeljo kon-certirali v Laškem pred hotelom Savinja in v zdravilišču, v Rimskih Toplicah, Brestanici, Celju, Štorah in Šentjurju. Poleti 1942 je bilo v Celju tekmovanje, ki se ga je udeležilo šest bližnjih godb, Laščani so prejeli prvo nagrado. Ko so se nad Laškim začeli bombni napadi, je godbeno življenje zamrlo, godbeniki so poskrili glasbila in muzikalije pred bežečimi Nemci. Med tistimi, ki so hranili glasbila v svojem gospodarskem poslopju v Tevčah, je bil Alojz Saitl, dedek Ivana Medveda, dolgoletnega kapelnika laške godbe. Alojza bi »akcija« skoraj stala življenja. Ko je s konjem peljal ta glasbila iz Laškega, ga je namreč nekdo prijavil partizanom, češ da je nekaj vozil za Nemce. Čez nekaj časa se je na njegovi domačiji v Tevčah proti večeru amra www.kamra.si oglasil partizan in dedku grozil s takojšnjo ustrelitvijo, češ da je sodelavec okupatorja in da zanj opravlja prevoze. Cel večer je potekalo pogajanje in pregovarjanje, ko se je le spomnil, da je takrat vozil god-bena glasbila, ki jih hrani na »gepelnu« (prostor za mlačev žita, čez leto pa je na njem bilo spravljeno kmečko orodje). SREČKO MAČEK Prihodnjič: Horuk v nove čase Uporabljeni viri: Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem, 1971; 130 let Laške pihalne godbe, 1992; 140 let Laške pihalne godbe, 2002; Ivan Medved, 150 let laških godbenikov: (tipkopis), 2012 Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje ALTA ALTA Skladi d.d. KD Skladi družba za upravljanje, d.o.o. Alojz Saitl je bil godbenik od 1924 do prezgodnje smrti 1956. Med drugo svetovno vojno je »rešil« godbena glasbila in to skoraj plačal z življenjem. SVETOVNA VOJNA 1914- 1918 Franc Švajger (18971997), avstro-ogrski vojak in Maistrov borec iz Vojnika Franc Švajger je bil na proslavi ob 75-letnici bojev za severno mejo v Mariboru leta 1993 med zadnjimi desetimi udeleženci takrat še živih 53 Maistrovih borcev. Bil je tudi vojniški gasilec. Ob njegovi 99-letnici je bil v Novem tedniku, 28. 11. 1996, str. 8, objavljen članek z naslovom Najstarejši gasilec v Sloveniji. Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si Infond vzajemni sldadl Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d. Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si MLADI ZA MLADE 39 Ni izgovora, tudi ti zmoreš V petek, 26. septembra, smo se dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije peš odpravili na celjski grad, kjer nas je čakalo enkratno prizorišče, na katerem je bila prireditev z naslovom Ni izgovora, tudi ti zmoreš. Začela se je z najboljšimi; tistimi, ki so se vsa leta šolanja res trudili in postali odlični učenci in zlati maturantje. Dijaki prvih letnikov pa so že tradicionalno podpisali Kodeks sožitja, listino, s katero se vsi zavezujemo, da bomo spoštovali osnovna etična in moralna načela. Delaj zase! Na prireditvi se je v filmih predstavilo nekaj zanimivih, uspešnih posameznikov, ki s svojimi zgodbami navdušujejo in navdihujejo nas mlade. Ja, tudi mi zmoremo, če res želimo. Dokaz za to je bila tudi naša sošolka, prijateljica Lara Safran. V njen spomin smo zavrteli film - presek njenega kratkega življenja in v očeh gledalcev so se nabrale solze in pa nasmeški, takšni iskreni. Najbrž so se jim, tako kot meni, v mislih predvajali najlepši trenutki, ki smo jih uspeli preživeti z njo. Toliko lepih stvari je pustila za seboj in če bi me kdo vprašal, ali je pri sedemnajstih mogoče doseči toliko, kot je dosegla ona, bi rekla, da ne. Če je ne bi poznala, seveda. Vedno bo živela v filmu Vloga za Emo, kjer igra glavno vlogo. Da bi bilo več takšnih, kot je Lara, brez izgovorov in delavnih, nam je motivacijo vlil Smiljan Mori. Uspešen poslovnež, avtor in svetovalec, ki nam je na zabaven in duhovit način povedal, kako je on začel in uspel. Neverjetno, kako se lahko človek poveže z množico mladih, ki nam večini po glavi skačejo bedarije. Njemu je uspelo s svojimi zabavnimi zgodbami in nasveti. »Uči se zase, delaj zase in res samo zase! Ne zato, da bi koga osrečil in ga naredil ponosnega.« Ali pa: »Odločitev je ločitev! Odločiti se za nekaj pomeni ločiti se od nečesa slabega.« Postavil nas je pred dejstvo, da smo mi krojači svoje lastne usode. In da lahko spremenimo negativne stvari v pozitivne ter izkoristimo življenje, počnemo res to, kar nas veseli in se osrečimo. SLAVICA MIKAČ, M4e Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije V španski delavnici, ki jo je vodila profesorica španščine Polona Škornik, smo se pogovarjali o španskem slikarju Pa-blu Picassu. Izvedeli smo, kje se je rodil, kje je živel in kaj je delal. Pablo Picasso je bil slikar, kipar, grafik, oblikovalec keramike in odrskih scen. Učili umetnik prikazal mesto, ki so ga med vojno uničili samo zato, da so preizkusili orožje. Po vsej razlagi smo dobili še likovno delo. Izbrali smo si primeren motiv, ki je povezan z mirovništvom, in poskušali na svoj način sporočiti željo po miru, obenem pa smo svoje izdelke oblikovali z lepljenjem, risanjem in s slikanjem. Na I. gimnaziji v Celju so pripravili razstavo naših izdelkov. MARUŠA KAJZBA in DRITA ISLAMAJ, 8. b, OŠ Vojnik Posadili smo drevo 22. septembra obeležujemo svetovni dan miru. Po celem svetu točno na ta dan sadijo drevesa, ki simbolizirajo mir. V ta namen smo se v sodelovanju z Ekošolo in Zavodom za gozdove Celje pridružili nagradnemu natečaju Pravljice za otroške sanje, kjer smo v januarju z likovnimi izdelki sodelovali na natečaju. Prikazali smo posledice žledoloma. Drugi del natečaja je bilo pogozdovanje, v okviru katerega smo v ponedeljek, 22. septembra, z gozdarjem posadili drevo, ki je tipično za naše kraje - lipo. Gozdar je pokazal, kako se posadi drevo in nas poučil o pomembnosti pogozdovanja in koristnosti dreves. Drevo smo posadili pri vrtcu, kjer ga vsakodnevno opazujemo in spremljamo njegov razvoj. BARBARA JAGODIČ, Vrtec Lipa Štore Likovna delavnica V četrtek, 19. septembra, smo se učenci David, Luka, Pika, Evelina, Drita in Maruša iz 8. razreda OŠ Vojnik z avtobusom odpravili na likovno delavnico Picasso in mir na I. gimnazijo v Celju. Najprej nas je sprejela koordinatorica KUV Juana Robida, zatem nas je pozdravil ravnatelj dr. Anton Šepetavc in nam zaželel dobrodošlico. smo se tudi različne španske besede, med njimi tudi barve. Po malici smo imeli še likovno delavnico, ki jo je vodila Vesna Milojević. Najprej smo se pogovarjali o različnih umetninah in obdobju ustvarjanja Picassa, predvsem pa o znameniti sliki Guernica, kjer je Po zdravilne rastline na celjsko tržnico V sredo, 17. septembra, smo imeli petošolci III. osnovne šole Celje naravoslovni dan na temo zdravilnih rastlin. Da bi bilo naše spoznavanje zdravilnih rastlin nadvse zanimivo, sta se naši učiteljici odločili, da bomo povprašali o teh zanimivih in koristnih rastlinah branjevke na celjski tržnici, ki zelo veliko vedo o njih. Že v šoli smo se razdelili v skupine, vsaka pa je imela nalogo povprašati branjevke o različnih zeliščih. Na moderni celjski tržnici nas je pričakal vodja tržnice Boštjan Jelenko. Povedal nam je, da na tržnici prodajajo tudi bio izdelke, kar pomeni neškropljeno sadje in zelenjavo. Razkazal nam je tržnico in nas predstavil branjevkam. Branjevke na tržnici prodajajo veliko različnih zdravilnih rastlin, o katerih nas je veliko zanimalo. Nekatere smo sploh prvič videli! Po skupinah smo jih spraševali o lastnostih zdravilnih rastlin in si vse podrobno zapisali. Mogoče nam pridejo prav, ko bomo naslednjič bolni! Naš obisk tržnice se je prehitro končal, a naše spoznavanje zdravilnih rastlin se je nadaljevalo v razredu. Najprej smo rešili učne liste, potem pa po skupinah izdelovali plakate in se pri tem zelo potrudili. Ob zaključku naravoslovnega dne pa smo skuhali še dva zeliščna čaja, ju poskusili in bili navdušeni. Ta naravoslovni dan je bil za vse nas zelo poučen, sama pa sem vesela, da bom odslej znala tudi sama nabrati kakšno izmed zdravilnih rastlin in si bom lahko pripravila kakšen zeliščni poparek. AILI MESAREC 5. a, III. osnovna šola Celje 40 BRALCI POROCEVALCI Rojškova mama ima 104 leta Živahna in čila slavljenka s Polzele Marija Andreje: »Rad delaj in vbodi dobre volje.« Polzelanka Marija Andreje, po domače Rojškova mama, za starejše Polzela-ne pa Rojškova Micka, je v soboto, 27. septembra, dopolnila 104. leto življenja. Ta visok jubilej je še toliko bolj vreden praznovanja, saj je Marija še vedno dokaj dobrega zdravja, njena glava pa je bistra in polna iskrivih domislic. Ob tem visokem prazniku so jo obiskali župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki ji je v imenu Polzelanov čestital in ji zaželel zdravja in dobre volje, predsednica Društva upokojencev Polzela Ger-truda Terčak, predsednica krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in v imenu Župnijske karitas Polzela Ida Rančigaj. Za veselo razpoloženje je poskrbel kvintet Lastovka, v katerem od vsega začetka, 32 let, prepeva Lojze, sin slavljenke. Delovna in skromna Živahna ženica je bila obiska zelo vesela. Presenetila jo je pozornost, saj je po naravi skromna. Živi na manjši kmetiji s sinom Lojzetom in snaho Evo, ki je povedala, da Marija najraje plete, ker za delo, ki ga je do lani še tako rada opravljala, nima več moči. Rada tudi bere, posebej verski tisk. Čeprav jo je življenje pogosto in težko preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. Otroška leta je preživela v Ravnah pri Šoštanju. Pri 17 letih je izgubila mamo in v veliki družini je morala stopiti na njeno mesto. Kljub obilici dela jo je oče poslal v gospodinjsko šolo, kar ji je bilo pozneje v veliko pomoč. S 27 leti je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na Rojškovo kmetijo. Rodila je štiri otroke, Franca Ivana, Lojza in Majdo. Prvi je kmalu po rojstvu umrl. Ima štiri vnuke in pravnuke. Ob 104. rojstnem dnevu nima posebnih želja, le da bi bili njeni zdravi, srečni in zadovoljni ter da ne bi obležala. Njen življenjski moto je: »Rad delaj in bodi dobre volje.« Ko jo povprašajo o receptu za tako dolgo življenje, se rada pošali, češ da je Bog nanjo najbrž pozabil, sicer bi jo že vzel k sebi. Morda pa so k temu pripomogle številne lepe želje in hvaležnost za njeno vedrino, skromnost, dobrovoljnost, marljivost in vdanost v božjo voljo. Vse to so vrline, ki so ji kljub vsemu hudemu, kar jo je doletelo, pomagale živeti srečno. TT Radio Celje je 19 bra obeležil 60. dan. Obletnice so tudi priložnost za spominov - teh pa minulih letih bralo ogromno septem-rojstni običajno obujanje se je v zagotovo na-Morda želite katerega od svojih spominov deliti tudi z bralci Novega tednika? Vabljeni, da napišete, kaj vas povezuje z Radiem Celje, kaj vse ste z njim doživeli ... Vaš prispevek bomo objavili v rubriki Bralci poročevalci, med vsemi, ki nam boste poslali svojo zgodbo, pa bomo vsak teden do konca leta nekoga izžrebali in ga nagradili. Spomine na Radio Celje nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Na zlati poroki še bolj veselo 19. septembra sta praznovala 50. obletnico poroke Mira in Tone Sluga iz Rimskih Toplic. Zlato poroko sta proslavila v krogu najdražjih v domačem kraju v čudovitem okolju zdravilišča. Nevesta je povedala, da si pred petdesetimi leti nista mogla privoščit tako lepega slavja, da je bila »ohcet« takrat skromna. Takrat sta usodni da dahnila pred matičarjem v Laškem, nato sta se z edinim vozilom na poroki odpeljala v Celje na poročno fotografiranje. Poročno slavje so imeli doma. Zaradi smrti v družini vzdušja ni bilo, tudi muzikanti niso zaigrali. Ker sta bila mlada in zaljubljena, ju to ni nič motilo, sklenila sta trdno zvezo, v kateri sta se jima rodili dve hčeri. Da ljubezen še traja, smo videli vsi, ki smo čudovit s soncem obsijan sobotni dan preživeli z njima. Želimo jima veliko medsebojnega razumevanja in da bi ljubezen še naprej grela njun topel dom. ANDREJA SLUGA Projekt Sever-jug Ekonomska šola Celje, gimnazija in srednja šola, sodeluje v projektu Sever-jug: partnerstvo za pravičnejši svet med evropskimi in afriškimi šolami. To je dvoletni projekt, ki ga izvaja nevladna organizacija za mednarodno prostovoljno delo Zavod Voluntariat, v njem pa sodeluje 16 evropskih srednjih šol iz Bolgarije, z Madžarske, Danske in iz Slovenije s 16 afriškimi šolami iz Gane, Kenije in Sierra Leone. Iz vsake države sodelujejo po štiri srednje šole. Iz Slovenije so poleg Ekonomske šole Celje v projekt vključeni še ŠCPET Ljubljana, Srednja gostinska šola Maribor in Šolski center Ravne na Koroškem. Cilja sodelovanja sta vzpostaviti sistem šolskih partnerstev in prispevati k razvoju učnih mehanizmov globalnega učenja preko IK-tehnologije in osebnih stikov. Glavne aktivnosti projekta so oblikovanje skupne spletne platforme za izmenjavo informacij, razvoj priročnikov za učitelje, vzpostavitev partnerstev med šolami, skupni učni načrti na temo razvojnih ciljev tisočletja in skupni razvoj projektov slovenskih in ganskih dijakov. Med 6. in 14. septembrom je pet učiteljev iz Gane na čelu s koordinatorjem obiskalo slovenske partnerske šole. Ekonomska šola Celje jih je gostila 9. in 10. septembra. Pripravili smo jim kratek kulturni program, nato sta sledila srečanje in pogovor z dijaki, ki je bil prisrčen, zanimiv in poučen. Naši gostje so v Ljubljani sodelovali na okrogli mizi o neokolonializmu in modernem suženjstvu, obiskali pa so tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Po spoznavanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije so se vrnili domov. MJ BRALCI POROČEVALCI 41 Srečanje društev za celiakijo 28. mednarodno srečanje predstavnikov društev za celiakijo je bilo med 11. In 14. septembrom v Podčetrtku. Srečali so se zdravniki, predsedniki društev posameznih držav in strokovnjaki s področja celiakije iz vse Evrope. Na Sladki Gori so jim v petek, 12. septembra, v gasilskem domu pripravili družaben slovenski večer, katerega organizator je bilo tamkajšnje turistično društvo. 106 udeležencev iz 19 evropskih držav je spoznavalo kulturo in kulinariko Slovenije. Našo kulturno dediščino so jim skozi glasbo, pesem in ples predstavile Folklorna skupina Dolga Gora in Dekleta izpod Rogle. Ansambel Še pa še je udeležence zabaval s slovensko narodnozabavno glasbo, ob kateri so se tudi zavrteli. V galeriji je bila na ogled likovna razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica iz Rogaške Slatine. Udeleženci so bili pogoščeni s tradicionalno slovensko hrano brez glutena, posebej pripravljeno za bolnike s to boleznijo. Med raznoliko hrano so jim ponudili govejo juho z brezgultenskimi rezanci in domač brezglutenski kruh z zaseko. POLONA BERCKO Deset let kluba študentov Klub študentov občine Celje je 12. septembra v klubu Mansion praznoval 10. obletnico. V kratki, vendar pestri zgodovini so si aktivisti kluba zastavili ogromno ciljev, ki so jih dosegli tako s kratkoročnimi kot tudi z dolgoročnimi projekti. Deset let nazaj so želeli obuditi mladinski utrip mesta in mladim ponuditi priložnost za druženje in spoznavanje novih vsebin na področju športa, kulture, sociale, izobraževanja in seveda tudi zabave. Menijo, da jim je z dosedanjim delom to uspelo. Tako so študentom in javnosti pokazali, da so resen partner na področju mladinskega dogajanja v Celju. Celje je pred desetimi leti dobilo močan študentski klub, ki je postal eden najmočnejših ustvarjalcev obštudijskih dejavnosti v Celju in okolici. Njihovo delo bo še naprej motivirano, saj je to edini način, da dosežejo še bolj kakovostno raven mladinskega vsakdana, ki si ga naši študentje nedvomno zaslužijo. Z različnimi brezplačnimi dejavnostmi in dogodki bodo še naprej nudili možnost lastnega razvoja in udejstvovanja na dogodkih, ki so idealna priložnost za druženje, spoznavanje novih vsebin in vključevanje v mladinske dejavnosti. IVA JEKNIĆ Setveni koledar Čas za presajanje je od 13. oktobra od 18. ure do 27. oktobra do 24. ure. do 9. ČE list do 13. ure, od 14. ure plod 10. PE plod 11. SO korenina 12. NE korenina 13. PO korenina 14. TO cvet 15. SR cvet Laščanke ponovno v evropskem vrhu Mažorete praznujejo četrt stoletja delovanja Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Po dobrem mesecu vsakodnevnih napornih treningov so se Mažorete Laško v drugem tednu septembra odpravile na 16. Evropsko mažoretno tekmovanje, ki je bilo letos v romunskem mestu Targovište, 80 kilometrov severozahodno od Bukarešte. Tekmovanja se je udeležilo 35 mažoretnih društev iz devetih držav, kar je pomenilo soočenje z izkušeno in s težko konkurenco, a kljub temu so mažorete na pot odšle sproščene, polne pričakovanj, energije in želje po čim lepših rezultatih. Čakali so jih namreč naporni in hkrati zabavni dnevi, za katere so vedele, da jih bodo preživele skupaj ne le kot ekipa sotekmovalk, ampak tudi prijateljic. Po opravljeni generalki, nekaj treningih in ogledu znamenitosti Targovišta je napočil prvi tekmovalni dan, ko je bila na vrsti parada. Odplesale so jo več kot vrhunsko in si s tem zagotovile odličen vmesni rezultat v tekmi za odličja, ki so ga naslednji dan podkrepile z izvedbo figurative, ki je od nekdaj predstavljala vrhunec mažoretnih tekmovanj. S svojo spretnostjo, plesom, energijo in nasmeški so uspešno prepričale sodnike, da so jim dodelili bronasto stopničko. Medalja tudi za solo nastop Svoje občutke o tekmovanju je povzela Barbara Zorko, predvodnica skupine senior: »Naval adrenalina ob začetku glasbe, energija med tekmovanjem in veselje ob doseženem rezultatu so stvari, ki odtehtajo ves trud in mesece priprav na tekmovanje. Nekaj minut na tekmovalnem odru namreč zahteva številne treninge, saj je raven tekmovanja z vsakim letom višja. Tudi letos je bila konkurenca odlična, zato smo bile ob osvojeni medalji še toliko bolj vesele. Pokazale smo, da lahko s trdim delom in z dobrim ekipnim vzdušjem konkuriramo najboljšim skupinam v Evropi.« Tekmovanja se je v kategoriji junior prvič udeležila tudi solistka Špela Rezec in presenetila sodnike in sotekmovalke s svojo samozavestjo in odlično tehniko ter osvojila naslov evropske podpr-vakinje. To je zdaj že druga evropska skupinska medalja Mažoret Laško in prva medalja med solistkami. S tem so dokazale in potrdile, da resnično sodijo v sam vrh evropske mažoretne elite. 25 let delovanja V štirih dneh bivanja v Romuniji so doživele marsikaj - od solz smeha ob druženju, solz žalosti ob napakah na tekmovanju do solz sreče ob pridobitvi bronastega pokala. Odličnih rezultatov se toliko bolj veselijo, ker so jih uresničile ravno v letu, ko praznujejo 25. obletnico delovanja, ki jo bodo obeležile ta mesec. Mažorete so hvaležne staršem, prijateljem, navijačem, godbenikom in sponzorjem, da jih podpirajo in jim pomagajo uresničevati njihove sanje ter jim stojijo ob strani ob vsakem odplesanem koraku, hkrati pa se veselijo novih izzivov, ki jih čakajo. SABINA SEME Sprejem najboljših dijakov V občini Rogaška Slatina so v ponedeljek, 15. septembra, pripravili tradicionalno srečanje najboljših dijakov tamkajšnjega šolskega centra z županom mag. Brankom Kidričem. Sprejema se je udeležilo pet od osmih dijakov, ki so postali zlati maturanti oziroma so končali vsa leta šolanja z odličnim uspehom. Župan je povedal, da je vesel, da imajo v občini srednjo šolo, ki ima kredibilnost v širšem slovenskem prostoru, njeni dijaki pa dosegajo primerljive rezultate z ostalimi šolami po Sloveniji. V kratkem nagovoru se je dotaknil predvsem razmer na trgu dela, ki so za mlade vse prej kot spodbudne. Zato morajo biti pripravljeni in sposobni prijeti za vsakršno delo, kar je zagotovilo, da se prej kot slej najde tudi želena služba. Za doprinos k tako uspešni generaciji dijakov se je zahvalil tudi ravnateljici in kolektivu šole. Na koncu je povabljenim dijakom čestital za doseženo in izrazil upanje, da so imeli srečno roko pri izbiri nadaljnjega študija in bodo po šolanju lahko opravljali poklic, ki jih osrečuje in v katerem lahko uspejo. Izročil jim je spominska darila. Na sprejem so bili vabljeni Katarina Belcer, Robert Plavčak, Kaja Čepin, Nadja Ižanc, Doroteja Plavčak, Luka Tepeš (odsoten), vsi iz programa gimnazija, ter Barbara Rožič in Martina Trontelj (odsotni), ki sta obiskovali program tehnik optik. PGK 42 AKCIJA NAGRADNI RAZPIS Kdo bo drugi finalist? V prvem krogu smo dobili zmagovalca, to je fotografija psa Benija, ki pelje na sprehod svojega pasjega prijatelja. Zmagovalca v drugem krogu pa bo odločilo glasovanje za tisto fotografijo, ki vam bo najbolj všeč med tokrat objavljenimi. Še tretji krog bomo imeli in potem se bodo v finalnem delu tri fotografije potegovale za končno zmago. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi. Kupone bomo objavljali tudi v naslednjih številkah, izpolnjene pa pričakujemo najkasneje do torka, 28. oktobra. Zmagovalec se bo uvrstil v finalni del, med glasovalci pa bomo izžrebali še dobitnika hišne nagrade. »V tej košari je za velikonočno >pisanko< hči Maruša dobila kužka, ki smo mu dali ime Medo,« je zapisala Tanja Golob iz Šmarja pri Jelšah. »Po kozarčku vinca in koščku savinjskega želodca se prileže počitek,« je šaljiv pripis k fotografiji labradorke Čene poslal Jošt Kunej iz Mozirja. Gea sporoča: »Že težko pričakujem zimo in Božička.« Fotografijo je poslala Katja Djordjević iz Celja. Tina Šraml iz Šmarja pri Jelšah je poslala fotografijo mačje dojenčice Lune, ki je utrujena in sita zaspala na kolenih. »Nemški ovčar Billi je v vročih junijskih dneh potreboval zaščito,« je svoj prispevek za rubriko komentirala Špela Blagotinšek s Polzele. »Assi je 14-letna jazbečarka mojega osemletnega vnuka,« je ob fotografiji pripisala Dunja Logan iz Celja. Luka na preži je Ida Lešek iz Celja naslovila fotografijo, na kateri maček opazuje srno. Tole fotografijo dveh neločljivih mačjih prijateljic smo prejeli iz Črno- »Prisrčno družinico čivav na fotografiji sestavljajo Megy in njena mla-mlja, in sicer od bralke Antonije Pavlovič. dička,« je sporočila Slavica Kobilšek iz Celja. Nemški ovčar Dalas je bil nervozen, ko so se njegovi lastniki brez njega hladili v za spremembo. Ne bo pil le vode, saj je ugotovil, da je bazenu. Fotografijo je poslala Klara Medved s Ponikve. še veliko drugih možnosti. Ime in priimek Naslov_ Poštna številka in kraj Telefon Glasujem za fotografijo številka: 1. 2. 3. 4. 6. 6. 7. 8. 9. 10. П. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Sprejemali jih bomo do 28. oktobra! ŽIVALSKI SVET 43 Za življenje, ki ga je vredno živeti Društvo za pomoč hrtom v stiski - Posvojitve v tujino so njihova edina možnost Larisa Počivavšek: »Večkrat slišimo očitek, zakaj ne iščemo posvojiteljev za pse, ki so v slovenskih zavetiščih. Odgovarjamo jim, da je za hrte edina možnost, da so posvojeni v tujino. Naše društvo skrbi za to, da ne bi povzročali dodatnih zapuščenih psov v Sloveniji. Hrtom zagotovimo nov dom, če kdaj nastopi problem pri kakšnem posvojitelju, in tako ni mogoče, da bi ti psi končali v zavetišču.« Larisa in Uroš Počivavšek s svojimi tremi pasjimi lepoticami Če boste pobrskali po spletni strani društva Hrtji svet Slovenije, se bo v vas zazrlo na desetine žalostnih pasjih oči. Če boste začeli prebirati zgodbe, ki se skrivajo za fotografijami vitkih in elegantnih psov, ki prihajajo iz Velike Britanije in Španije, pa boste zagotovo pretreseni. Morda boste na osnovi tega naredili še korak dlje in se odločili pomagati kateremu od kosmatincev, tako da mu boste odprli vrata svojega doma. Tam bo zasedel vaš kavč ali posteljo, srce pa verjetno že prej ... Vsaj tako se je zgodilo vsem tistim, ki si v okviru omenjenega društva že od leta 2009 prizadevajo, da bi našli skrbne lastnike čim več hrtom, ki v številnih primerih niso le zapuščeni, temveč imajo za seboj krute preizkušnje. Enkrat hrt, za vedno hrt Društvo ima sedež v Celju in ga vodi Larisa Počiva-všek, ki je v zadnjih letih posvojila kar tri hrtice, Ne-kico, Ebony in Bris. »Prej hrtov nismo poznali, doma smo imeli šnavcerko. Nekoč smo prebrali članek o zavrženih hrtih in pred osmimi leti posvojili Nekico ter se začeli aktivno udejstvovati pri iskanju posvojiteljev,« povzame začetke društva Larisa. Lani, ko je bilo društvo najbolj uspešno, je našlo dom kar 50 psom, v vseh letih delovanja že dvesto. Enkrat hrt, za vedno hrt, pravijo in očitno to velja tudi za družino Počivavšek. Vse njihove psičke so iz Španije in vsaka ima žalostno zgodbo. Prvo so našli pred zavetiščem, kjer je sama tavala okrog. Druga, Ebony, je bila privezana za drevo in je ime- la odprte rane na nogi. Bris je Larisa našla v zavetišču blizu Madrida, s katerim sodeluje društvo. Bila je plašna, očitno je imela za sabo težke preizkušnje. »Zaljubila sem se vanjo in sem jo morala vzeti.« Ob pomoči drugih dveh psičk se je sprostila. »Ti psi v sebi nosijo zmožnost odpuščanja, prilagodljivosti ...« Zato so že po nekaj mesecih bivanja v novem okolju, kjer se jim ni treba bati in se boriti za preživetje, kot prerojeni. Tek za življenje V njih se skrivajo trije značaji, pasji, mačji in konjski, jih je opisal eden od lastnikov. Tisti, ki smo bili na predstavitvi društva v celjski knjižnici, smo lahko doživeli predvsem mačjega, saj so vsi štirinožci umirjeno počivali, dremali ali se sprehajali naokrog le zato, da so jih obiskovalci malo počohljali. Morda je bila to posledica travmatičnih izkušenj iz prejšnjega življenja. Vsi tisti, ki prihajajo iz Velike Britanije ali Španije, so bili večinoma deležni vsega mogočega, le razvajanja ne. Zaradi konstitucije lahko ti psi dosežejo velike hitrosti, zato so v Veliki Britaniji cenjeni, saj prinašajo na pasjih dirkah velikanske zaslužke svojim lastnikom, a tudi gledalcem, ki stavijo nanje, ter državi, ki od tega pobira davke. Kot pravi podpredsednica društva Nataša Dagarin, je denar osnovni motiv teh dirk, psi pa potegnejo najkrajšo. »Tekaška industrija pomeni izkoriščanje živega bitja, da bi se človek zabaval in služil denar.« Prav zaradi velikih vsot denarja, ki se vrtijo v tej industriji, je malo upanja, da bi jo opustili. Odsluženi in zapisani smrti Izbor tekačev greyhoun-dov se začne že v leglu, pri čemer hitro odstranijo vse neprimerne. Še vedno pa je veliko tistih, ki jim uspe. Toda na dirki se lahko zgodi vse mogoče. Če pride do padca, so poškodbe usodne, denarja in volje za zdravljenje ni. Vsako leto jih že na štadionih usmrtijo približno 500. Letno pride na prizorišče 20 tisoč novih psov, ki so mlajši in hitrejši, kar pomeni, da so starejši odpisani. Če dočakajo štiri leta, so res odlični. »Tak pes je zgolj še strošek. Znebijo se ga, čeprav je popolnoma zdrav, na višku moči in bi lahko dočakal tudi 13 let,« pravi Dagarinova. Društvo skuša takšne pse posvojiti, preden končajo kot poskusni psi v laboratorijih, na Kitajskem ali v pasji hrani ... Zgodbe brazgotin, zlomov ... V Španiji, ki je znana kot dežela sonca, dobre hrane in pijače ter odprtih ljudi, ki imajo radi svoje tradicionalne navade, so razmere za hrte, imenovane galgi, še bolj krute. Na podeželju so jih že od nekdaj uporabljali za lov. Ljudje so kmalu ugotovili, da bolje lovijo, če so lačni. Ker jih tako rekoč ni treba hraniti, jih imajo tudi po deset. Ob nedeljah uprizorijo predstave s psi. Po dva tekmujeta, kdo bo ujel zajca. »Bognedaj, da ga pes ne ujame, ker je to sramota za lastnika, kar ta kruto kaznuje. Tradicionalno psa obesijo na drevo ali ga prepustijo otrokom, ki ga lahko potolčejo do smrti, se nad njim izživljajo .« opisuje Dagarinova grozote iz življenja španskih galgov. Če psa lastnik ne potrebuje, ga vrže na cesto in številni tavajo naokrog in v tropu skušajo preživeti. Ko se je evropska javnost uprla takšnemu ravnanju, so ga Španci zakonsko sicer prepovedali, toda povsem izkoreniniti ga ne morejo. Pse zdaj puščajo na posebnih odlagališčih, ki so v raznih podirajočih se stavbah, brez hrane, vode, oskrbe. Njihovo edino upanje je, da jih kakšno zavetišče vzame v oskrbo. Ta pa so natrpana. V Španiji ti psi tudi ne morejo obstati, saj jih ne posvajajo, zato je tujina njihovo edino upanje. Pripravljeni na posvojitev Društvo Hrtji svet Slovenije se trudi najti domove takšnim nesrečnim štirinož-cem, hkrati pa po svojih močeh pomaga tudi enemu od španskih zavetišč s hrano za živali. Za posvojitev v Slovenijo morajo biti psi zdravi, po-nje pa se odpravijo največ petkrat na leto. Najtežji del za posvojitelja je zato čakanje na psa, da ga pripeljejo v Slovenijo. Že pred posvojitvijo se s kandidatom srečajo, pogledajo, kje živi, kakšnega psa si želi oziroma bi bil najbolj primeren za njegov način življenja. »To ni pes za v pesjak in na verigo, temveč mora biti v stanovanju. Ne želimo niti, da je ločen od človeka. Lastnik se mora zavedati, da gre za psa, ki ima lovski nagon, zato je treba nanj paziti in ga imeti na povodcu,« razlaga Nataša Dagarin, ki ima posvojena dva hrta, medtem ko je Pia, plašna črno-bela psička, pri njej le začasno, dokler ji ne najdejo stalnega doma. Sicer pa so to po njenih besedah nezahtevni psi, ki imajo radi sprehode, pojedo vse, kar dobijo, in nujno potrebujejo kavč, ki si ga takoj prisvojijo. »Najlepši trenutek je, ko se posvojitelji občasno srečamo na piknikih in vidimo, kako se je nekoč podhranjen in zanemarjen pes spremenil v pravega lepotca.« TATJANA CVIRN Foto: GrupA Nataša Dagarin (levo) ima dva hrta, medtem ko galga Pia, ki stoji ob njej, išče stalen dom. »Naša moralna dolžnost je, da za živali skrbimo na način, ki jim ne povzroča nepotrebnega trpljenja in jim omogoča, kar sodobna stroka dobrobiti živali imenuje življenje, ki ga je vredno živeti,« je med drugim sporočala uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob nedavnem svetovnem dnevu živali. Razstavljavci prihajajo iz Italije, Avstrije, s Hrvaške in iz Slovenije, sodniki pa iz Švice, Francije, s Finske in iz Avstrije. Predstavilo se bo več kot 200 mačk različnih pasem, med njimi tudi redke pasme burma, don sphinx, ameriški koder, na ogled bodo tudi britanke, norveške gozdne mačke, eksotske in perzijske, turške angora mačke, mačke snow shoe, pa tudi kakšna domača bo vmes. Predstavilo se bo društvo za pomoč prosto živečim mačkam Poživ Velenje, izvajali bodo delavnice za otroke, poslikave obrazkov, pomagali boste lahko tudi vi. Sodelovali boste pri izboru najbolj simpatične mačke občinstva, naprodaj pa bodo tudi izdelki za vaše ljubljenčke. Vabljeni! Vstopnina: 3 EUR otroci od 6 let naprej in mladina, 5 EUR odrasli Predšolski otroci v spremstvu staršev imajo vstop prost. 44 ZA ZDRAVJE Biti na vedno psihiatriji je manjši tabu Nekateri bolniki ustvarjajo prave umetnine - Pot do sebe s pomočjo terapij in različnih aktivnosti V zadnjih letih je ozaveščenost ljudi o duševnih motnjah in o tem, kje človek, ki se znajde v psihični stiski, lahko poišče pomoč, vedno večja. Žal je v naši družbi še vedno prisotna stigmatiza-cija teh motenj, še posebej kadar mora človek zaradi duševne motnje na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. A vedno več je že mnenj, da imajo ljudje, ki stigmati-zirajo in obsojajo duševne motnje, pravzaprav težavo z lastnimi strahovi. A tisti, ki poišče pomoč v stiski, ve, da bo s tem na pravilen način »poiskal svoje bistvo«. Življenjski tempo je vsak dan stresen, naporen, zato v Psihiatrični bolnišnici Vojnik pomoč najpogosteje poiščejo delovno aktivni ljudje. Ravno delovno okolje naj bi bilo v zadnjih letih pogost razlog za nastanek duševnih težav. »Vemo, da so zahteve v službah vedno večje, ljudje so odtujeni, v delovnih okoljih so prisotne še ostale težave in ljudje vse to težko zdržijo. Pojavi se psihična simptomatika v obliki anksioznosti in depresivnih stanj,« razlaga Metoda Vidmar Vengust, dr. med., spec. psihiatrije in strokovna direktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Opažajo tudi, da je ravno an-ksioznih in depresivnih stanj v zadnjem času vedno več med mladimi. Hude notranje stiske pogosto doživljajo tudi starejši, ki jih poleg tega pestijo še kronične telesne bolezni. Pri starejših je zato Strokovna direktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik Metoda Vidmar Vengust, dr. med., spec. psihiatrije psihične stiske še toliko težje prepoznati. Razumljivo je, da v Vojniku pomagajo tudi ljudem s hujšimi duševnimi težavami. Celovito in timsko delo Psihiatrična bolnišnica Voj-nik ima sedem oddelkov. Dva sta sprejemna (za moške in ženske) in sta zaprta. Na njiju zdravijo ljudi z akutnimi in hudimi duševnimi motnjami. Delo celotne zdravstvene ekipe je usmerjeno v to, da bolezenska simptomatika pri bolniku izzveni. Na odprtih oddelkih pa zdravniško osebje k bolniku pristopa še bolj celostno, kar pomeni, da ga skuša razumeti v sklopu njegove osebnosti, odnosov, socialnega in delovnega okolja. Bolnik tako pri sebi lažje do- Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com seže obsežne spremembe tudi v smislu delovanja za naprej in preventive pred ponovnim bolezenskim poslabšanjem, pojasnjuje Vidmar Vengusto-va. V delo z bolniki so vključeni različni strokovnjaki, ki poskušajo pri bolniku doseči v najkrajšem možnem času stopnjo samostojnosti in aktivnosti, da bi lahko zdravljenje nadaljeval doma. Zanimive dejavnosti V procesu zdravljenja sodelujejo med drugim tudi delovni terapevti. Delovna terapija zajema aktivnosti na vseh pomembnih področjih človekovega delovanja, od izobraževanja, dela, prostega časa do družbenih dejavnosti. S tem bolniki ponovno pridobijo mentalne, socialne, gibalne in funkcionalne veščine. Zato zdravljenje v psihiatrični bolnišnici še zdaleč ne pomeni zaprtosti v sobah, ampak tudi zanimive dejavnosti. V sklopu delovne terapije bolniki sodelujejo v mizarski in kovinarski delavnici. Ustvarjajo tudi glasbeno in likovno. V prihodnje naj bi v prostorih za delovno terapijo uredili tudi gospodinjski kotiček. Zunanji prostori jim nudijo možnost tenisa, minigolfa, odbojke, košarke, piknikov. Ko si zaželijo tišino ali molitev, jim je na voljo kapela, kjer so ob četrtkih tudi redne maše. Za vse, ki se psihiatrično zdravijo v Vojniku, je 24 ur na dan medicinsko poskrbljeno. V bolnišnici imajo tudi svoj laboratorij, a so v primerih obolenj ali fizičnih bolezni ves čas povezani s celjsko bolnišnico. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Bolniki lahko izvajajo gibalne vaje, se ukvarjajo s športom in telovadijo v urejenih prostorih za fitnes. Možno je tudi igranje namiznega tenisa. Deseti oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Zato bodo v Psihiatrični bolnišnici Vojnik jutri ob 13. uri pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalcem bodo razkazali svoje prostore in delo. Nekateri se za ogled zagotovo ne bodo odločili, češ »kaj bo kdo rekel, ker sem šel v psihiatrično bolnišnico«. Toda tisti, ki bodo prišli, bodo videli, da psihiatrična pomoč ni noben razlog za sram. Zdravniki rešujejo telo. Psihiatri dušo. Če zboli duša, posledično zboli telo. Kaj je torej bolj pomembno? Nov bolnišnični oddelek za zdravljenje anksioznih in depresivnih motenj. Sprejem je možen na podlagi napotnice, izjemoma tudi brez nje. Več kot očitno je (in bo) ravno ta oddelek zanimiv za osebe, ki se jim nakopiči stres, ki izbruhne v obliki tesnobe in depresije. Na tem oddelku zdravijo tudi z zdravili, predvsem pa pomoč temelji na psihoterapevtski obravnavi. Sobe, kjer lahko bolniki bivajo, imajo visok standard, vsaka soba ima tudi svojo kopalnico. Bolnišnica se s tem spreminja v prostor, kjer ljudje zaradi tempa in stresa najdejo mir in strokovnjaka, ki jim pri tem iskanju miru pomaga. S tem se počasi presega mišljenje, da gre samo za »psihiatrično ustanovo«. Srečko Važovnik, inštruktor v mizarski delavnici, ki spada v sklop delovne terapije. V Vojniku je tudi oddelek za zdravljenje bolezni odvisnosti, najnovejši pa je oddelek za zdravljenje anksioznih in depresivnih motenj. Dobesedno umetnine, ki nastajajo izpod rok bolnikov, so v nekaterih prostorih psihiatrične bolnišnice razstavljene. Zanimivo je, da se zgodi, da mnogi bolniki med zdravljenjem najdejo v sebi talent, ki so ga do takrat skrivali. Diplomirana delovna terapevtka in vodja delovne terapije v vojniški bolnišnici Simona Marija Andrinek. Vse stvari, ki so vidne v ozadju, so izdelali ljudje, ki so psihiatrično pomoč poiskali v Vojniku. NA KOLESIH 45 . / ^ VABIMO VAS NA DRUŽABNI DEMO DAN PODJETJA GOMARK, NA KATEREM BOMO PRIKAZALI: < CEPILNIKE DRV LANCMAN, ■ POVEZOVALNIKI DRV LANCMAN, ŽAGA KROŽNA LANCMAN S TRAKOM, ■ STISKALNICE ZA SADJE LANCMAN, MOTORNE PREKOPALNIKE MARKO, ■ PEKLI BOMO KOSTANJ, S STISKALNICO PA PRIPRAVILI SVEŽ JABOLČNI SOK KDAJ: 11.10.2014 OD 8. DO 16. URE KJE: GOMARK D.O.O., PE ČEPUE INDUSTRIJSKA CONA ČEPLJE, ČEPLJE 52, 3305 VRANSKO SE VIDIMO DEMO DNEVI LANCMAN ™JT gomark GOMARK. d.o.o., Ceplje 52. (industrijska cona), 33OS VRANSKO Zahtevajte brezplačen katalog: 03/700 15 03 Če bi policisti opazili takšno vožnjo, bi kolesarjema izdali plačilni nalog. Kolesarji nevarni tudi sami sebi Če vozijo po pločnikih, ogrožajo še pešce v pešce. Krivda je pogosto na obeh straneh. Pešci so zamišljeni in nenadoma s pločnika stopijo na kolesarsko stezo. Slovenska zakonodaja pešcem sicer dovoljuje hojo po kolesarski stezi, a le če pri tem ne ovirajo kolesarjev. Kolesarji pa vozijo prehitro, niso pozorni na pešce, zato prihaja na kolesarskih stezah, ki so vzporedne s pločnikom, do trčenj in padcev. Podobno je tudi na prometnejših cestah, kjer kolesarske steze niso urejene, pločnik pa je. Ker se kolesarji izogibajo vožnji po nevarni cesti, se vozijo po pločniku. Mnogi pešci jih ne pričakujejo in prihaja do situacij, kjer se drugi drugim komaj izogibajo ali se zgodi tudi kakšno oplaženje pešca s kolesom. Pred kratkim se je na Celjskem zgodila nesreča, v kateri je kolesar trčil v starejšo peško. Ta je zaradi hudih poškodb komaj preživela. Takšna trčenja, pa četudi ni V letošnjih kolesarskih nesrečah so bili na našem območju največkrat udeleženi moški, stari nad 34 let. Največ teh nesreč, kar 76 odstotkov, se je zgodilo v naseljih. Po dnevih nekoliko izstopajo ponedeljek, petek, sobota in nedelja. avtomobilske pločevine, lahko povzročijo hude poškodbe, pravi Baumkirher. Malomarni pri opremi Kadar je govora o varnosti kolesarjev, je treba upoštevati ne le njih, ampak tudi stanje cestne infrastrukture in kolesa, dodaja Baumkirher: »Vseskozi opozarjamo, da so ceste ponekod slabe in zaradi tega nevarne.« Udarne jame, slabše bankine prav tako vplivajo na možnost nastanka nesreče, če nanje >naleti< kolesar. Še posebej, če so te na cesti, kjer kolesar ne prilagodi hitrosti vožnje razmeram. To se največkrat dogaja na posa- Četudi od poletja in lepega vremena letos ni bilo kaj veliko, pa to še zdaleč ne pomeni, da je na cestah manj kolesarjev. Mnogi tudi jeseni ne pospravijo koles v kleti, ampak se v zadnjih letih pozna preobrat: kolesarska sezona se podaljšuje celo v pozno zimo. Kolesarjev zdaj ne ustavi niti sneg. Letos, do konca septembra, je bilo na območju PU Celje že 144 prometnih nesreč s kolesarji. Ena nesreča od teh se je končala tragično, 18 kolesarjev se je hudo poškodovalo, več kot 100 pa lažje. Kolesarji so, podobno kot pešci in motoristi, v prometu eni izmed ranljivejših udeležencev. O tem smo pisali že neštetokrat. Ne ščiti jih pločevina in pri padcu dobijo resnejše poškodbe, četudi so te označene za lahke telesne poškodbe. Najpogostejša vzroka za letošnje nesreče s kolesarji sta neupoštevanje pravil o prednosti in neprilagojena hitrost. Kolesarji Za kolesarje velja, da je njihova vidnost obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje, torej hitrejši so, slabše so opazni. Če ni kolesarske steze ali pasu, mora kolesar voziti ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu. bi ravno zaradi svoje ranljivosti v prometu morali biti previdnejši in morali bi znati nevarne prometne situacije predvidevati. Dogaja pa se, da so storilci številnih prekrškov in da ne upoštevajo prometne signalizacije. Izsiljevanje prednosti Ravno kolesarsko izsiljevanje prednosti je pogosto videti na naših cestah in ulicah. Ker se nekaterim kolesarjem zdi samoumevno, da jih ostali vozniki pravočasno opazijo, se pri takšnih ocenah uštejejo in so ravno zaradi tega žrtve prometne nesreče. Kot raz- laga prometni inšpektor na Policijski upravi Celje Edi Baumkirher, je ogromno primerov, ko kolesarji trčijo celo V obvezno opremo kolesa sodijo zvonec, luč za osvetljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki. meznih odsekih cest z večjim naklonom. Je pa tudi dejstvo, da policisti na terenu opazijo, kako ljudje malomarno skrbijo za svoja kolesa. »Marsikdo se vozi, kljub temu da ima kolo že popolnoma izrabljene zavore in pnevmatike, slednje lahko zaradi tega celo počijo med vožnjo in lahko pride do padca. Nekateri nimajo ustreznih odsevnikov ali luči v temnejšem času dneva. Vse to povzroča slabšo varnost kolesarjev,« dodaja Baumkirher. Velik problem kolesarjev je tudi vinjenost. Če kdo misli, da zaradi alkoholiziranosti pri vožnji s kolesom ne more biti kaznovan, se moti. Policisti namreč tudi pri kolesarjih redno preverjajo psihofizično stanje z alkotestom in vinjene kolesarje dosledno kaznujejo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT Otvoritev prenovjjenega salona SKODA Za vse lastnike vozil ŠKODA, sedanje in bodoče, so v Avtohiši Čepin v celoti obnovili salon vozil ŠKODA. Pri obnovi so združili inovativnost z najnovejšo tehnologijo ter sile usmerili v čiste linije in naravne materiale. Ustvarili so prostor, kjer se boste počutili prijetno in domače, si vzeli čas za kavico ter prijazen klepet, medtem ko se bodo vaši otroci brezskrbno igrali. V Avtohiši Čepin poudarjajo: »Ker ste pomemben del naše družine, si želimo, da si želimo, da salon raziščemo skupaj.« Promocijsko besedilo Foto: SHERPA Vedno več mlajših kolesarjev uporablja varnostno čelado. Statistični podatki pa kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let. Ti so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Spraševali smo vas, kako se imenujejo posebne strani za starejše, ki so bile v prejšnjem Novem tedniku. Pravilen odgovor se glasi: Aktivna starost. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Milke Novak iz Petrovč, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V rubriki Bukvarna objavljamo tudi odlomke iz knjig avtorjev iz naše regije. Dela katerih treh avtorjev smo objavili doslej? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Brodolomec Prestižna čezoceanska ladja pluje mimo malega otočka sredi Tihega oceana. Skoraj vsi potniki zagledajo razcapanega človeka, ki sedi na otočku in maha na vso moč. »Kdo je človek na otočku?« eden od potnikov vpraša kapitana. »Ne vem,« pravi kapitan. »Vsako leto, ko plujemo tu mimo, totalno podivja.« Dober strelec Sin pride domov z nogometne tekme in oče ga vpraša: »Kako je bilo?« »Super, dal sem dva gola!« »In kakšen je bil rezultat?« »1:1 ...« Obisk Gorenjec se je vselil v novo hišo. Kmalu je poklical prijatelja in se mu pohvalil: »Kupil sem novo hišo. Povem ti, zgrajena je po zadnjih smernicah sodobne arhitekture! Pri vhodnih vratih lahko pozvoniš z nogo, brado, laktom, s čelom .« »Kaj pa z roko, to se pa ne da?« »Seveda se da. Ampak na obisk vendar ne boš prišel praznih rok?« Povolilni Prijatelja se pogovarjata: »Veš, ko sem včeraj zvečer sinu menjal plenice, sem našel neverjetno podobnost.« »Kakšno podobnost?« »Podobnost med politiki in plenicami.« »In kakšna je ta podobnost?« »Politike in plenice je treba pogosto menjati, in to iz istega razloga.« Po sladkor Gorenjec sede na teraso lokala in začne v vrečko metati zavojčke sladkorja. Pride natakar in ga začudeno vpraša: »Gospod, kaj vendar počnete!?« »Žena me je poslala po kilogram sladkorja.« »Ampak to je namenjeno gostom našega lokala.« »Potem pa mi prinesi kozarec vode.« Miže Tone vpraša Franclja: »Zakaj mižiš, ko piješ pivo?« Francelj: »Zdravnik mi je naročil, da ne smem več pogledati pijače!« Je ni V ponedeljek zjutraj je Edo Einspieler Sherpa pogledal v pisarno urednice Biserke Povše Tašić in zagledal njeno namestnico Tatjano Cvirn, kako sedi pred njenim računalnikom. »Pa ti Biserka to dovoli?« je vprašal ves začuden. Tatjana: »Ta teden vsekakor, ker je na dopustu .« Kandidatov ne manjka V uredništvu smo ugotovili, da so imeli v Termah Olimia prvo državno prvenstvo v vrtinčenju zraka. Po domače se temu reče mešanje »lufta«. V bližnji in daljni okolici smo takoj našli nekaj kandidatov, ki bi si zagotovo zaslužili naslov prvaka. ANEKDOTE Anekdota Johanna Wolfganga Goetheja (1749-1832), slavnega nemškega pesnika in dramatika, so nekoč vprašali, katere tri stvari bi nesel s seboj na osamljeni otok. On je odgovoril: »Poezijo, prelepo žensko in dovolj steklenic najboljšega vina, da preživim sušne čase.« »In kaj bi vrnili, če bi lahko imel na otoku samo dve stvari?« On je kratko odgovoril: »Poezijo!« Nekoliko presenečen ga je sogovornik vprašal: »Gospod, in kaj bi poslali nazaj, če bi bilo dovoljeno imeti samo eno stvar?« Nekaj trenutkov je razmišljal in rekel: »Odvisno od letnika.« Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 14. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 2 1 9 6 5 5 1 6 3 5 6 3 1 2 5 3 5 8 2 9 7 1 5 1 2 8 4 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Sami »firbci« Rubriki bi tokrat lahko rekli Zvezdica na i. V Celju je namreč stranka SLS na svojih reklamnih transparentih in plakatih namesto pik pri črkah uporabila zvezdice. Za razliko od tistih v celjskem grbu so bile te peterokrake. Morda pa so ravno zato pridobili toliko volivcev? (Foto: GrupA) Novinarji moramo na teren, ko se kaj zgodi. Ravno pred dnevi sem morala na kraj dogodka, ki je požel kar veliko zanimanja. Prišla sem tja z mikrofonom in beležko. Kot mi pritiče, sem se seveda poskušala prebiti v prve »bojne« vrste, kjer se ponavadi izve in vidi največ, a tudi na ušesa se da dosti povleči, če slišiš dobro. Vsaka dodatna informacija ali podatek pač pride prav. Toda očitno nekomu nisem bila pogodu, saj me je ogovoril nek moški z besedami »o glej, mrhovinarji so tudi tu«. Mrhovinar je »delovni naziv« za novinarje pri tistih, ki jih ne marajo. »Aja? Jaz sem mrhovinar? Kaj ste pa vi? Vi ste pa en navaden... firbec! Tako,«sem izstrelila nazaj. In ob njegovem zabodenem pogledu nadaljevala: »Da, firbec ste. Jaz sem prišla delat. Pa vi? Zijala past. Kaj imate od tega? Nič,« sem mu zabrusila. Pa me je tip pogledal še enkrat, ostal brez besed, le nasmehnil se je in dejal: »Prmejdun, da imate prav.« In sva se nasmejala na ta račun, pa še poklepetala povrhu o tem, kako smo ljudje »firbčni«. Novinarji moramo očitno imeti »firbec« že v genih, ker nas mora vse zanimati bolj kot ostale. Resda pa ne bom nikoli razumela ljudi, ki gredo ali pridejo nekam zgolj zaradi »firbca«. Zgodi se prometna nesreča in evo: naokoli že 20 ljudi, ki gledajo, kaj se dogaja. Čudijo pa se, zakaj tja pridemo novinarji. In »firbci« so povsod, vam rečem. Tudi na ulicah. Greš do bankomata, da bi dvignil denar, in upaš, da nihče ne bo blizu in videl tvojega slabega finančnega stanja na računu. Obnašaš se tako, da je že bankomatu nerodno na ekranu pokazati tisti velik minus na tvojem računu. In ravno takrat pride mimoidoči in za teboj čaka, da bo tudi on dvignil denar. Ne vidiš, kam gleda, ko čaka za teboj, ker ko se obrneš ti, se tudi on nenadoma obrne stran. »Fir-bec« je! Seveda ga zanima, koliko denarja imaš na računu, kot je tebe za tistega, ki je denar dvigoval pred teboj, in si upal, da bo pozabil vzeti bančni izpisek... Priznam, da sem to storila pred dnevi, ko je izpis stanja na računu pred menoj na bankomatu pozabila neka ženska. Seveda sem REŠITEV SUDOKU 121 4 8 6 5 1 9 2 3 7 9 5 2 8 7 3 4 1 6 1 7 3 2 6 4 5 8 9 7 2 8 1 9 5 6 4 3 6 4 5 3 8 7 1 9 2 3 9 1 4 2 6 7 5 8 8 3 7 6 4 1 9 2 5 5 1 9 7 3 2 8 6 4 2 6 4 9 5 8 3 7 1 pogledala, kakšno stanje ima. Še danes mi je žal. Zakaj? Ker od takrat tuhtam, kaj vse bi naredila z denarjem, če bi ga imela toliko, kot ga je imela ona. Bila sem - navaden »fir-bec«. Enako je v banki. Tista črta diskretnosti bi morala biti črta »firbčnosti«. Kako in zakaj pa mislite, da je nastala? Nadalje: »firbci« so tudi v čakalnicah pri zdravniku. Stojijo pri vratih, medtem ko vsi potrpežljivo čakajo sede. Ker pri vratih slišijo, ali je bolnik, ki je v ambulanti, že pri koncu, in sproti - spet, če dobro slišijo - ujamejo še, kakšno težavo ima ta, ki je bil pred njimi na vrsti. Vsak ima tudi kakšnega »firbca« za soseda. Ta namreč vse ve, tudi to, kakšne spodnjice so se včeraj sušile pri tebi. Ali še huje - vidi nove spodnjice (ker stare že pozna) in ga »firbec matra«, kje si jih kupil in za koliko denarja. Sosedski »firbci« s posebnim pomenom so tisti, ki ti prinesejo domov kuverto, ki glasi na tvoje ime, vendar je že odprta. In ti povedo, da so se zmotili in šele kasneje videli, da položnica za telefon ni njihova, zraven pa pribijejo, da imaš pa očitno veliko pomembnih prijateljev, da je račun za telefon tako visok. Taki »firbci« vse vedo. Se je pa pri tej kategoriji treba zavedati, da izgubijo spomin, če se kaj zgodi in bi s podatki, ki so jih v stanju »firbčnosti« dobili, lahko komu pomagali. »Firbci« so tudi med sodelavci. Če je kdaj kakšen prepir, ki ga zamudijo ali preslišijo, so prvi v vrsti z vprašanji: »Čuj, kaj pa je bilo?« Še v trgovini so. Največkrat se ti približajo pri blagajni in zrejo v artikle, ki si jih zložil na tekoči pult. Enkrat sem na pult položila sendvič iz male žemljice in tisti pingo sok. Pa me je ženšče, ki je stalo za menoj v vrsti, z ironičnim nasmeškom zbodlo: »Joj, saj ni čudno, da ste tako suhi, če pa samo tole pojeste.« Z roko sem nato segla do kondomov na bližnji polici, jih na pult postavila l0 škatlic in pribila: »Upam, da bo tole za zvečer dovolj. Nekateri svojo linijo pač oblikujemo z aktivnostjo namesto s hrano. Kot vidim, pa tudi vam kaj podobnega ne bi škodilo,« sem siknila in odšla. Me prav zanima, če to zdaj bere. Če - naj ve, da je vseh deset škatlic zelo prav prišlo! Me pa prav »firbec ma-tra«, kaj bi rekla na to! FIRBČNA Zaupate nam že —69 let— \ШШ k RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka avtor TONE SEVNIK IZDELKI IZ GLINE (REDKO) GOVORNA MOTNJA DRAG KAMEN ZVONE AGREŽ Ne razumem zakaj nočete jemati ... REAM E PRE?IVALEC LIK IZ & "ČRNE FILMSKIH UQAM E CELINE" GROZLJIVK ZNAMKA ŠPORTNE OPREME AMERIŠKI IGRALEC (MORGAN) 14 NEZNANKAV MATEMATIKI SLOVENSKA POP SKUPINA DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO POT ZA PREHOD VOZIL POD CESTO LASTNOST KOVNEGA SLOVENSKI PESNIK (IVAN) AVTOMOBILSKA OZNAKA VIETNAMA ŠAHOVSKA FIGURA NAFTA (ANG.) KRAJŠI POZDRAVNI GOVOR PESNIK ŽUPANČIČ INFEKCIJSKA BOLEZEN INTERNACIONALNA ENOTA PRIPOM. ZA PRENAŠANJE STVARI GLAVNO MESTO JORDANIJE NEMŠKI ČLEN NASELJE PRI POSTOJNI KIRURŠKI NOŽ HRV. PEVKA (GABI) ROMAN DOSTOJEVSKEGA PODATKOVNA ZBIRKA IN TAKO DALJE 19 20 NEUMNOST (ZASTAR.) KRALJ ŽIVALI 17 DONAVA (NEM.) DED (LJUBK.) WOLKSVAG-NOV AVTO PRED-POROČNA ZAOBLJUBA ČUŠIN SILVA 1. SLOVENSKA TOVARNA AVTOMOBILOV SLOVENSKI IGRALEC (BORIS) RUSKA REKA PEVKA HORVAT POSLOVNI SODELAVEC 10 MAJHEN GROZD VAJA V KARATEJU EGO PLINSKA ZMES ATMOSFERE OLJNE RASTLINE ŽELEZOV OKSID MAJHEN LOPAR GRADBENI ELEMENT DOMAČA ŽIVAL DAEWOOJEV AVTO ČRT KANONI NEKD. HRV. ŠALJIVKA ERŽIŠNIK IZGUBLJENI GENIJ IGRALKA RINA AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING ITALIJANSKO MESTO PAPEŽEVA KRONA STIK MED KOSTMI OSR. SL. KNJIŽNICA VODIČ SLONOV IGRALKA KRALJ MOČEN KRATKOTRAJEN DEŽ PRITOK SAVE DRAMA ROBERTA BOLTA 15 EVGEN CAR BENEŠKO KOPALIŠČE HOKEJIST ZUPANČIČ KOS BLAGA UPAD VODNE GLADINE ITALIJANSKI KOMIK LESENO OBUVALO ANGLEŠKI JUNAK (ROBIN) LADO LESKOVAR AFRIŠKI VELETOK RUSKI VELETOK IVAN JEZERNIK RIMSKA BOGINJA JEZE 14. GRŠKA ČRKA SLAVNI IZUMITELJ (NIKOLA) MEDN. ORG ZA STAND. PASJI GLAS 12 GLIKEMIČNI INDEKS DEL LETALA SREDIŠČE VRTENJA NASELJE NAD SEČOVLJAMI IVAN MAČEK ELEKTRIČNO NABITI DELCI NEPOPOLNOST, BREZBAR-NEIZDELA- VEN PLIN NOST 2 ZNAMKA JAPONSKIH UR ... BARVA, GALICA, FRANKINJA Nagradni razpis 1. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju in knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 14. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 40 Vodoravno: SPISI, FETA, KATODNA CEV, UPAD, UROKI, TE, ENKA, MO, LEŽALA, OMAN, DUR, NORINA, USTAVA, AVTOKAMP, HISPANIOLA, NAZOR, AMEN, DA VINCI, EDA, NU, IVANA, JA, SLEM, LOKE, DIESEL, LE, CAS, KOPNO, ALEMAN, ETAN, BLISK, OPORA, DOMISLEK, AC, IH, ORAL- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 On: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihujte, ampak se sprijaznite, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. On: Če boste železo predolgo puščali v ognju, se boste opekli, ko ga boste hoteli pobrati. Zato ne oklevajte predolgo in zadevo čim prej vzemite v svoje roke ter jo izpeljite do konca. Splačalo se vam bo. Ona: Poslušali boste vse vrste nasvetov in se na koncu boste vendarle odločili popolnoma po svoji muhasti glavi. To se vam zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubezni odlično, v poslu pa povsem nasprotno. On: Če boste želeli, da vam partnerka pokaže to, kar čuti, jo boste morali do tega pripraviti, saj drugače iz tega ne bo nič. Nekdo se vam bo oglasil z zanimivim predlogom, a ga boste gladko zavrnili. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Posrečil se vam bo veliki met, o katerem že dolgo sanjate. Toda kaj hitro boste sprevideli, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. A kljub temu boste preživeli prav prijetne urice. On: V službi vas bo pričakala cela kopica pomembnih opravkov, tako da boste le stežka našli prost trenutek zase. Toda kljub vsemu ne boste pozabili na pomembno obletnico osebe, ki vam veliko pomeni. EU Ona: Le zakaj zapravljate čas z nepotrebnimi malenkostmi, ko je vendar toliko pomembnih reči? Pohitite, da ne zamudite še ene priložnosti, saj se bodo v nasprotnem primeru ljudje okoli vas naveličali vaših neuspehov. On: Besede partnerke vam bodo ponovno dokazale, da ima z vami povsem poštene namene, zato nikar ne verjemite opravljivcem. Pred vami je čudovit konec tedna v dvoje, ko bosta naredila marsikateri načrt za prihodnje dni. DVOJČKA ** ■ STRELEC Ona: Oseba, pomembna za vašo prihodnost, vas bo povabila na večerjo in vas skušala zabavati, zato se sprostite in prepustite čustvom. Čaka vas čudovit konec tedna, zato ga nikar ne pokvarite. On: Odkrili boste, da je tudi prijateljstvo lahko prav lepa kompenzacija minulega neuspeha v ljubezni. Povsem drugačna je situacija na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boste lahko pobrali sadove preteklega dela. Ona: V ljubezni je pomembno predvsem zaupanje. Uslišani boste šele takrat, ko boste nekomu zaupali, da si želite več kot samo nežnost. Torej nikar ne odlašajte, ampak naredite nekaj tudi zase. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač. On: Ponovno ste v starem okolju, ki ste ga pogrešali bolj, kot ste si mislili, tako da se zdaj spet prijetno počutite. To bo vsekakor pozitivno vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje, čeprav ne tako, kot si mislite. Ona: Bilo bi zelo dobro, če bi čim prej opustili stare grde navade in se navzeli novih, zanimivejših in tudi donosnih. Je že tako, da je čas hitrih premikov, ki ne dopuščajo niti trenutka nepazljivosti. On: Nekdo vam že dlje izkazuje naklonjenost, vi pa se nikakor ne morete odločiti. Nikar ne omahujte, drugače vam bo velika priložnost splavala po vodi, kasneje pa si boste očitali neumnost. KOZOROG Ona: Na sprehodu boste srečali neznanca, s katerim bo prav prijetno klepetati, saj bosta prav hitro ugotovila, da imata precej podoben pogled na zadeve okoli vaju. In še preden se boste zavedli, se boste zaljubili. On: Namesto da čakate, da vam sreča sama pade v naročje, bi bilo dobro, da storite nekaj, da jo zadržite vsaj takrat, ko jo imate. Vendar se je premalo zavedate in prav zato se vam lahko kaj hitro pripeti, da jo boste izgubili. Nik, vista, vsi Častimo, ime, torero, garden, dob, LM, IREC, DČ, AARON, ANJA, STARA, TREN. Geslo: Oktober je mesec trgatev. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju in knjiga Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Lana Bek, Škapinova 6, Celje. 2. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišče Hochkraut v Tremerju, prejme: Rozika Šeško, Lokavec 47c, Rimske Toplice. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Darinka Koprivc, Planinski vrh 12, Planina pri Sevnici. Nagrajencem čestitamo. Knjižne nagrade vas bodo mesec dni čakale v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Ona: Ni se vam treba bati, da se vam bodo neprijetnosti ponavljale, saj ste storili prav vse, da bi to preprečili. S partnerjem se boste podali v precej kočljivo poslovno avanturo, ki obeta precej velik zaslužek. On: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo v kratkem času omogočila izredne možnosti na poslovnem področju in s tem omogočila precejšnje zaslužke, ki vam bodo prišli še kako prav. DEVICA Ona: Na poslovnem področju boste doživeli pravo polomijo, vendar bo krivda predvsem vaša, zato nikar ne krivite tistih, ki v celotni zadevi sploh niso bili udeleženi. Pa saj bo mogoče že jutri bolje. On: Nekdo vam bo sicer poskušal nagajati, vendar mu ne boste pustili tega veselja. Vse skupaj boste obrnili na šalo in tako bodo na koncu zadovoljni prav vsi. Še vedno imate dobro priložnost v ljubezni. VODNAR Ona: Ne pritožujte se nad trenutno situacijo. Veliko bolje bi bilo, če bi tudi kaj storili za njeno izboljšanje. Samo sedenje in nakladanje o raznih možnostih še ne prineseta rešitve. Treba bo pač poprijeti za delo ... On: Odkrili boste, da je življenje veliko lepše, če ste v družbi nekoga, ki vas ima rad. Prepustite se čustvom - ne bo vam žal. Z nekom se boste podali na krajši izlet, ki vam bo še dolgo ostal v nadvse prijetnem spominu. Ona: Vsak teden se najde kaj, kar lahko da vaši sivi vsakdanjosti globlji smisel. Samo pogledati morate okrog sebe in zlahka boste opazili nešteto možnosti za prijetno popestritev. In ne pozabite na partnerja. On: Napredovali boste v neki zadevi, ki se že dlje ni premaknila z mrtve točke. Tokrat vam bo končno uspelo uresničiti stare želje. Nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem nesebično pomagali. 5 13 NDIJ 18 3 4 BICIKEL RADIJ 7 6 8 9 11 21 16 48 RUMENA STRAN V pričakovanju Nedeljski povolilni utrip smo preverjali v Celju, kjer so štirje od petih županskih kandidatov skupaj s svojimi volilnimi štabi - eni bolj, drugi manj nestrpno - pričakovali volilne izide. IS, foto: GrupA Še sreča, da je volilne rezultate s svojimi v Celju pričakoval tudi predsednik SLS Franc Bogovič - tako se je mestna občina vsaj za nekaj sekund uvrstila v program nacionalne televizije. Da bi nacionalna ali komercialna televizija Celje in Velenje kot mestni občini uvrstila v izbor občin za vzporedne volitve glede na predvolilne napovedi ni bilo pričakovati, smo pa zato tudi na Celjskem lahko spremljali dogajanje v Piranu ... Nič več v modrih majicah in celo brez koles ... zato pa s širokimi nasmehi na obrazu. Celjska SMC - na fotografiji v sredini predsednik lokalnega odbora Primož Pogelšek, poslanka v DZ Margareta Guček Zakošek in županski kandidat Urban Golež - je nedeljski večer izkoristila tudi za sprehod po mestnih ulicah. Nestrpno ugibanje, kako se bodo iztekle volitve, in preračunavanje možnosti, ki stranko na lokalni ravni čakajo do leta 2018, je zaposlovalo volilni štab kandidata SD Staneta Rozmana. Glede na to, da je bilo v Celju treba kar dolgo čakati na prve delne volilne rezultate, so v SDS očitno ubrali drugačno strategijo. Sta predsednik mestnega odbora Janko Požežnik (levo) in županski kandidat Miloš Rovšnik (desno) z Marjanom Ferjancem preverjala, koga vse bi še lahko poklicali, da bi izvedeli kaj več? Smeh in krog prijateljstva za pomoč Za celjsko društvo Sonček so v nedeljo zbirali pomoč v Citycentru, kjer so številni člani društev in skupin iz Celja skupaj z raperjem Zlatkom sklenili krog prijateljstva in na strehi oblikovali lik srca. Vsak je prispeval en evro in skupaj s prispevkom Citycentra so zbrali več kot 1600 evrov. Tudi Lions klub Celje je zbiral za društvo Sonček. Kot eno svojih dobrodelnih prireditev, s katerimi zbira denar za pomoč ljudem v stiski, je v Mestnem kinu Metropol gostil dobrodelno predstavo, komedijo Moška copata. Celjani so povsem napolnili dvorano, del izkupička od predstave pa bodo v klubu namenili za nakup novega sobnega dvigala za Sončkovo stanovanjsko skupnost v Štorah. IS Še posnetek za spomin - v družbi varovancev društva Sonček blagajničarka v društvu Darja Cerovšek, predsednica Lions kluba Celje Simona Brglez, conski predsednik Dušan Hus, predsednik Zveze lions klubov Slovenije Jurij Šarman, bivši predsednik Lions kluba Celje Gorazd Ludvig, predsednik društva Sonček Celje Martin Lažeta in vodja humanitarnega projekta za društvo Sonček Nina Pečenko v zadnji vrsti, spredaj igralca Tina Gorenjak in Ranko Babić. Folklorna društva so s svojo podobo predstavljala slikovitost in pestrost Slovenije, 28 dijakov je z zastavami predstavilo pisano druščino držav EU, Božiček je zastopal otroke celega sveta v skupini, ki je oblikovala lik srca.