639. Štev*
mEammsBMm
V Ljubljani, petek dim 3. oktobra 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — La inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se 151	pošilja upravništvu.	«
Telefon številka 118.	:::
mms
Le-o
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»	Uredništvo ta upravnfštvo:	•*(
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica Jt. «.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiiana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem ogiaŠRnju po-» pust — Za odgovor je priložiti znamko. :st
«	Telefon	številka 118.
"n—i—r	ii i i 11 m  ........«—-—......
tr.
Pred novim požarom na Balkanu?
Kaj se gedi na naši narodni meji.
Zadnji mariborski dogodki so zo-pet nekoliko posvetili na razmere, ki Vladajo ob naši narodni meji. Človek Di mislil, da je ob narodni meji nar rodnost glavna stvar In da bi se morali Izogibati vsemu, kar moti sku-oen boj Protj tujstvu. Tako le n. pr. »a Češkem. Tudi tam so različne stranke — ampak na meji stoje vsi združeni na braniku domovine. To Je mogoče menda za to, ker tam ni klerikalcev!) Pri nas se dela Pa ravno na narodni meji taka politika, ki nujno vodi v propad. Klerikalizem je ubil koroške Slovence. Toliko časa ®o jih različni Treiberji pripravljati za smrt, da so bili Korošci popolnoma zreli za nebesa. Namesto kulturnega dela so Jim dajali bratovščine, namesto šolskega pouka pridige, namesto sokolske samozavesti čuka«*-»ko ponižnost, namesto navdušenja tercijalstvo. Stali so na tem, da mora biti vsak Slovenec klerikalec, kdoi ne, je nemčur. Našim narodnim nasprotnikom sta postala Slovenec In Klerikalec eno in isto — število re-negatov le rastlo.
To se godi tudi na Štajerskem. Namesto narodnega navdušenja širijo ram tercijalstvo In svetohlinstvo, ob enem na uče sovražiti vse, kar je slovenskega, naprednega, narodnega.
S čuki in marinarlcami hočejo
.'izpiti narodno življenje In s tem °ta]Šati delo nemški agitaciji.
Kako se to godi, naj kaže sledeči dopis od skrajne narodne meje ob Dravi.
Kakor boste Čitali morda po drugih časopisih, zgodilo se je tu preteklo nedeljo nekaj zelo važnega.
trupena klerikalna propaganda je zamorila tukajšnje, pred 25 leti osnovano kmečko bralno društvo. In mi, Slovenci, ki smo ga ustanovili, ali vsaj pomagali ustanoviti, še ne. jočemo za njim, kajti, da bi se imelo ono rabiti v take namene, kakoršni so se mu določili na shodu društva, ki ga Je osnoval novi kaplan za slov. mladeniče in dekleta, je pač bolje, da sra ni. Ker so krčme pri nas večinoma v rokah naših narodnih nasprotnikov morali so biti Slovenci zadovoljni, da so imeli na razpolago obširne prostore v hiši krčmarja, kjer so priredili
Predstav na odru, ter si lani omislili lep nov oder. Tu se je narodno ^vljenje uspešno razvijalo, makari ririV klerikalnem duhu. Mi napred-C i Sm° ^ temu — molčali. Naša i .rti - Metodova podružnica le prire-Hh\SV^e veselice in igre v prosto-. krčmarja, igralci na odru pa so
bili včasih pri obeh društvih eni in isti. Mlademu kaplančku pa so se ža-cedile sline po osnovitvi društva klerikalnih slov. Orlov in slovenskih tercijalk in jeli so loviti članov v ta namen. Ker s© Je predsednik bralnega društva odločno uprl zahtevi nekega drugega svojega pristaša, da s© naj osnuje društvo Sokol, ter poudarjal, da kot klerikalci smejo snovati le »Orle«, mu Je ta pokorščino odpovedal. Disciplina v klerikalnem taboru je bila že zlomljena. Navzlic temu pa so vendar še priredili osno-valni zbor minulo nedeljo. To, kar je zahteval pozvan iz Maribora govornik od členov in členic novega društva, presega že vse meje zdrave pameti. Pred vsem je zahteval strogo abstinenco. Oostilničar ni pustil svojih otrok k temu društvu, ker Je baje govornik zahteva) od členov, da Hudi, od katerih Je znano, da niso klerikalci, ne smejo niti pozdravljati, da otroci onih staršev, ki bi ihti branili pristopiti v to društvo, morajo staršem odpovedati pokorščino in jih zapustiti, da morajo varčevati, da bodo mogli kal žrtvovati v klerikalne namene: Ob enem so reveži nametali skupaj nad 50 kronic, katere Je Potem govornik odnesi s seboj kot nagrado za svoj trud. Dalje je baje strogo prepovedano v društvih se nahajajočim členom občevati z »liberalci«, češ to so pravi pogani In brezverci, spoznajo pa se lahko po tem, ker jih na tem zborovanju ni videti. Taka je vzgoja na naši narodni meji. Ta vzgoja vodi ljudi k smrtnemu sovraštvu. Ali ni to pravo barbarsko poganstvo in svetohlinstvo? Proti temu smo vsi, ne le naprednjaki m oni, ki drže s »Štajercem«, marveč celo Nemci, katerim ne more Iti v glavo, kako morejo klerikalci hvaliti samo svojo klerikalno robo, ob enem pa svražiti narodno šolsko družbo, nahajajočo se pod varstvom dveh svetnikov, ki Ju spoznajo celo oni za apostola Slovanov. Svetohlinstvo klerikalcev se le torej pokazalo tu v pravi luči. Mi starejši ljudje nikakor ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi se mladina ščuvala k nepokorščini zoper starše, ker bi iz tega nastali ne le prepiri, marveč celo poboji; zato je tudi jeza zoper novo čukarsko društvo splošna In ne vemo, če g. kaplanček ne bo moral v kratkem zopet odkruriti tje-kaj, od koder je prišel. Tako tore) vidite, kani privede zagrizenost naši narodni stvari na škodo. Škorpijon bo v svoji strupeni jezi do napredka zamoril samega sebe. In prav mu je! Ko bi le Pri tem ne trpeli mi.
Pošlfite naročnino, ako le se niste!
Goriško.
listek
pavei. bertne:
Otrok ljubezni.
»Zdaj gre za obljubo, ki sem vam jo dal in ki bi jo rad izpolnil. Ali hočete dajati moji hčeri resne lekcije in napraviti' iz te dokaj nespretne učenke... ne sicer umetnice. pač pa vsaj kolikor mogoče pravilno Igralko? Okusa ii ne manjka, toliko bolj pa dobrega zgleda. In tega. vem. da ne iščem pri vas zaman.«
»Ah. gospod.« le vzkliknila Gil-berta. »potruditi se hočem tako. da mislim, da vam smem obljubiti uspeh.«
»Potreboval vas bom vsak dan razen petka in nedelje. Ali boste razpolagali tolikokrat s prostim časom?«
»Kolikorkrat vam bo drago, gospod grof.«
»Pa zaradi ure ... nii vsrr, t vse eno?«
»Popolnoma.«
»A vendar.« ]e ugovoril Florestan. misleč na repeticije. ki jih ie Plačevala Bobeta po luisdorju
Toda Gilberta mu ni dala dogovoriti:
»Saj veš, očka, da me ne zadržuje nič resnega, nič takšnega, da se ne bi dalo preložiti na drugo uro!... nič, kar bi morala upoštevati, ako se hudi prilika, pokazati gospodu d’ Or-
Deželnl zbor. V sredo. 1. oktobra se je vršilo prvo zasedanje gori-škega dež. zbora, ki je bil otvorjen z mašo v stolni cerkvi, katere so se udeležili vsi poslanci s dr. Faiduttl-Jem in dr. Frankotom na čelu. Prisostvoval ji je tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe, ki je v dvorani vse poslance pozdravil, ko so se sestali v deželni zbornici, nakar ie nam. svetnik Rebek zaprisegel novega glavarja in mu odstopil mesto. — Popoldne se je vršila seja z dnevnim redom:	1.	Čitanje zapisnika
otvoritvene seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Predložitev volilnih spisov. 4. Volitev dež. odbora. 5. Volitev deželnozborskih odsekov. — Iz glavne točke (4.): so bili izvoljeni izmed slovenskih poslancev sledeči gospodje: sodni svetnik Dominko za odbornika, dr. Podgornik za njegovega namestnika. za odbornika Še dr. Gregorčič za njegovega namestnika posl. dr. Franko. Dr. Gregorčič pride v dež. šolski svet le kot zastopnik dež. odbora zato. ker so znane njegove velike zasluge za slovensko šolstvo na Goriškem. Kar sc tiče druzega. ga bode nadomeščal podglavar dr. Franko. Italijani imajo dva odbornika in sicer klerikalca dr. Flega in kamorista dr. Pinauciga. Interpelacijo je vložil Idi*. Cesciutti in sicer radi odvzetja vojaških agend občini goriški, s Čimer ie bil prvi dan zasedanja zaključen.
Goriške karikature. »Dan« bo začel v kratkem priobčevati tudi karikature z Goriškega. Mislimo, da bomo s tem ustregli našim čitate-ljem. To pa ni tako lahko. Karikature stanejo. Zato pa je treba list širiti, da bo imel vedno več naročnikov Ciin več naročnikov bomo imeli, tem popolnejši bo naš list! Torej somišljeniki, na delo!
Vajjabundtnlo Katarino Kornlc, staro 27 let iz St. Frjana, so aretirali. Potepala se je okoli brez dela, zato bo morala jesti pet dni ričet. Ker je zunaj ponoči precej mrzlo, se Katarina najbrže rada poslužuje* gostoljubne strehe in ričeta.
Vsled opeklin so morali pripeljati 251etnega Tirela iz Koprive v tukajšnjo bolnišnico. Tirel je prevrnil kotel z vrelo vodo. Vsled nastale pare je dobil močne poškodbe na levi roki in na drugih delih telesa. Njegovo stanje je precej nevarno.
»Uinni rokodelčlč« je Anton pl. Vilarič. Te dni se je zagovarjal radi sleparije pred sodiščem. Cecilija Zaneti je povedala, da si je izposodil pri nji okolo 200 kron, katere ji seveda ni hotel vrniti. Dolžan je pa tudi vozniku Jožefu Stafuci 83 kron straži Vergiliju Pasijanu 30 kron, ' Domi-
nion, kako sem mu hvaležna in ponosna na njegov dobrohotni spomin.«
»Tem bolj, kaj ne,« je dejal grof, »ker imate itak same repeticije?«
»Da. gospod, in še te so zelo neredne in jako utrudljive, h koncu meseca pa ne predstavljajo Bog ve koliko, tako da mi ni prav nič do njih.«
»Da, da, saj si lahko mislim, kako trd vam je vsakdanji kruh. No, midva bi se domenila... recimo, deset frankov na uro. To je nagrada, kakršno plačujejo za velika dekleta, kakršna je moja hči. Ali ste zadovoljni z njo za pet lekcij na teden, dvajset na mesec?«
»Ampak... to je potem dvesto framkov!«
»Nekaj takšnega, da.« ,
»Ah. gospod, to je sreča za naju dva.«
»Tem bolje, ako vam to zadošča, da se vam ne bo treba več mučiti ponoči po plesih. Ako hočete, uredimo tako, da boste poučevali zjutraj Ob desetih, ali vam je prav tako?«
»Ob desetih. Sama si ne bi mogla izrabiti prikladnejše ure.«
»Dobro. Začnimo torej jutri.«
»Jutri, da gospod.«
»In zdaj... še eno besedo...«
Odkašljal je. kakor da ima povedati nekaj delikatnega in težavnega:
»Priznati moram, gospod Rojane. da nisem prišel k vam brez poprejšnjih poizvedb. Saj gre za mojo hčer — razumeli boste torej mojo opreznost.*
niku Pozetu 104 krone. Dobil je štiri mesece zapora.
Zensko učiteljišče v Gorici se
tudi v tem razlikuje od moškega, da ima samo nemški napis. V iistem poslopju je slovensko in italijansko učiteljišče in vsak pameten človek bi pričakoval, da bo slovensko - italijanski napis; ali kaj! Na vratih se šopiri samo nemški napis. Človek še pojmiti ne more, kako pride do tega, da postavijo ravno nemški napis, če bi bilo to kje na Koroškem, bi se nič ne čudili, a tukaj v Gorici. Seveda pojde to tako dalje, dokler ne bomo imeli za voditelje ljudi, ki jim je pač vseeno, naj bo tako ali tako. Za tako malenkost se ni vredno mazati, kaj ne da. gospoda!
Takozvane dijaške maše se vrše pri nas pri zaprtih oknih in vratih. Zato pač ni čudno, da je v cerkvi slab vzduh. Pomisliti moramo tudi, da so pred dijaško še druge maše. in je torej že od prej tak vzduh v cerkvi, potem pa še okno in celo vrata zaprta. Več kot polovica dijakov mora Se po celo uro stati, ker v cerkvi ni dovolj sedežev. Potem pač sc ne čudimo, ko vidimo, da prime dijaka slabost in da ga morajo peljati ven. To se ponavlja vsako nedeljo. Upamo, da se stvar predrugači, zakaj drugače bomo primorani drugje iz-pregovoriti.
Opozarjamo naše ljudi radi zdravstvenih ozirov glede kolere, katere več slučajev se je pripetilo zadnje čase tudi v Pragi, da je izdal goriški magistrat odredbo, ki zahteva. da se morajo podvreči zdravniškemu nadzorstvu prvih pet dni po prihodu v naše mesto vsj tisti, ki so došli iz Slavonije in Hrvatske in okolišev Smirne. Kisolva in Volocza. To pa zategadelj, ker se je bati. da se ne zanesejo kolerični bakcili med naše ljudi, kajti v ravnokar omenjenih krajih se počuti morilka že precej domačo. Dotičniki. pri katerih prišleci iz teh krajev stanujejo, morajo naznaniti njihova imena nemudoma na magistratu zdravstvenemu uradu. Toliko, da ne bo morebitnih neprijetnosti.
»Slovensko muzejsko društvo v Gorici« je kupilo po prizadevanju svojega vnetega in marljivega odbornika. g. Rudolfa Drufovka. tri zelo redke slovenske knjige iz reformacij. dobe, ki so kompletne in dobro ohranjene: 1. Primoža Trubarja *Ta celi psalter Davidov«, Tibingl 1566. 2. Primoža Trubarja, S. Krelja m drugih »Ta celi catehismus, eni
psalmi inu teli vekshih godov.------------
Kershanske pejsmi«. v Bitembergi 1584. 3. Jurija Dalmatina »Vse svetu pismu«. Wittenberg 1584. Prva teh knjig le bila doslej znana samo v treh izvodih (v Olomucu. Stuttgartu
Dr. Krek,
K
&
ki je padel v svojo lastno tinto.
in Ljubljani), druga samo v 5 Iztlsih (v Berlinu. Draždanih. Wo!ffenbiit-telu. Miinchenu in Ljubljani), tretja Pa v malo izvodih (v Olomucu, na Dunaju, v Pragi. Gradcu. Ljubljani i. dr.).
»Tudi jaz ne bi bil ravnal drugače kakor vi, gospod grof,« ]e odgovoril resno stari režiser.
* »Poprašal sem torej najpoprej v Konservatoriju. Tam sem izvedel o gospodični Oilberti najlaskavejše reči. Isto se je zgodilo tudi v ulici Re-kole in v RHnjankurdski ulici, kjer so vedeli povsod zgolj hvalo pe samo o njej, marveč tudi o vas, dragi gospod.«
»Gotovo so vam pravili o moji pevski karijeri.«
»Da, to vzlasti,« je odgovoril polkovnik, čuvaje se smehljaja nad naivno nečimernostjo starega tenorja ... »poleg tega pa tudi o vaši upravni karijeri. ki jo opravljate pošteno in delavno že dolga leta.«
»Dobrih petindvajset let že. gospod grof; odkar mi je opešal glas.«
»To so posli, enako skromni kakor mučni... in vi ste služili z njimi sredstva, da ste mogli vzgojiti to dete in napraviti iz njega tako izvrstno dekle. Znana so mi vaša izpričevala, gospodična Gilberta. znano mi je vse...«
»Oh ne,« je dejal Florestan sam Pri sebi, »vse ti ni znano, in niti slutiš ne. Česa še ne veš.«
Polkovnik je nadaljeval:
»Vse to je izvrstno ... Toda zavedate se, kaj ne da... da režije pariških koncertišč običajno ujso kraji, kamor gre človek iskat učiteljico za mlado dekle.«
»Ako ste se poučili, gospod, po-
Kranjski deželni zbor.
Včerajšnja seja se je začela ob pol 11. uri dopoldne. Posl. Gangl ie umaknil svoj predlog glede uvedbe splošne in enake volilne pravice, govoril bo pa o tem povodom proračunske debate.
Od interpelacij in nujnih predlogov omenjamo: posl. dr. Trillerja in tov. na dež. vlado, da izposluje preureditev In razšlrienie ljubljanske telel. mreže. posl. dr. Trillerja in tovarišev na dež. vlado, da stori potrebne korake za prezidavo Južnega kolodvora v Ljubljani v centralni kolodvor.
Klerikalci menjavajo svoje zakone.
Klerikalci so nedavno napravili zakon o občinskih posredovalnih uradih, sedaj jim pa ta zakon že ne ugaja več in so predlagali spremembo v tem smislu, da mora vsaka občina ustanoviti posredovalni urad.
Proti temu, namreč proti obll-gatoričnosti ustanovitve posredovalnih uradov, sta govorila poslanca dr. N o v a k in dr. E g e r, medtem, ko Je posl. dr. Peg a n zagovarjal predlog ustanovnega in občinskega odseka. govorilo je pa za predlog še več klerikalnih poslancev, med njimi tudi Jarc, ki se mora vedno ob koga obregniti, tukaj se je pa obregnil ob odvetnike, češ, da nekateri dajejo strankam v podpis izjave, da se odpovedujejo spravnemu poskusu.
tem veste tudi. da moja hči nikoli ni zahajala tjakaj.«
»Vem to ... vse vem. Toda moja želja je, da ostanem jaz edini, ki vem to reč o koncertiščni režiji. Baš na to sem vas hotel opozoriti, gospodična Gilberta... zakaj, pogosto, prav pogosto se boste srečavali s staro materjo mojega sina, gospo markizo ro-štgijsko.«
»Ona je pač tudi tvoja stara mati, revica,« je pomislil Florestan sam pri sebi.
»Prepričan sem, da ji ne bi bilo v radost, ako bi izvedela o mešanem svetu, ki ste ga bili prisiljeni imeti za sosedščino, ker je poklic nalagal vašemu staremu očetu vsakdanje stike z njim... Treba je torej, da ne omenite tega niti njej niti komu drugemu. Brez potrebe bi bilo in meni nevšočno. — Ali velja, gospodična?«
»Kakor izvolite, gospod grof.«
»Vaš oče bo v naših razgovorih bivši umetnik Komičnče Opere — to zadošča.«
»Bodite brez skrbi, gospod.«
»Torej sem pomirjem. Zaradi vas pa vedo vsi resnico: vi igrate zvečer na plesih in dajete par repetL cij...«
»Odslej,« je dejala Gilberta, »bo resnica ta, da dajem samo Še tiste, ki lih bom lahko priznala brez zadrege kajt'...«
Rdečica ji Je tzpreletela ob» az.
»Biti hočem vredna dobrote ... zaupanja, ki mi ga izkazujete, gospod ... Saj si niti misliti ne morete.
koliko laglje mi bo poslej živeti.. .* »To si mislim.« se je nasmehnil on... »Torej, do jutri, od desetih.« Poslovil se je.	,
»Uboga mačica,« je vzkliknil Florestan po njegovem odhodu, »p<0 tem takem nisi bila zadovoljna s tem opravilom?«
»Nisem ti povedala tega, ker sem vedela, da bi te preveč bolelo.* »Kai bo torej z Bobeto? ...« »Ah, ravno z njo... Rešiti se morem teh stikov z ljudmi vsake baže ... In s kolikim veseljem!...«
Se tisti dan popoldne se ie napotila Gilberta v dvorec na Elizejski
cesti.
Bobeta le bila doma. a ne sama. Gilberta. ki je prihajala v to hišo*kot na pol domačinka, je velela hišni: »Obvestite, prosim, madam Bobeto. da sem v njenem toaletnem kabinetu in da bi tada govorila z njo.«
Trenotek nato se je pojavila diva In vzkliknila začudeno:
»'D U nenavadno, da se pojaviš ob takšni vari! In zakaj se skrivaš po kotičkih?«
»Samo par besed tj Imam povedati: prišla sem samo, da te obvestim o nečem, kar fe zate majhne, zame pa neizmerne važnosti! Pre3 vsem rc Mihelina, bodi mi zahvaljena za svoje tovarištvo In za svof« zvesto prijateljstvo. Storila sl nd vodko ushigo — z rablOČunoitjo. n katero tl bom hvaležni — noskoo-čno — v*e »vole eMknfe.. *
Sprejet je bil naslednji zakonski načrt:
Posredovalni urad v svrho po-ravnavnega poizkusa, katerega vršijo iz občine voljeni zaupnli/ki, se ustanovi v vsaki krajevni občini, Ta posredovalni urad le pristojen poizkusiti poravnave v vseh v § II. naštetih slučajih prepirov v civilnopravnih zadevah, kakor tudi poiz-kusititi v § 28. navedeno spravo.
V obsežnih in zelo obljudenih občinah se more, ako to sklene občinski odbor in temu pritrdita deželna vlada in deželni odbor, ustanoviti tudi več posredovalnih uradov. Občine, ki v svojem okolišu ustanovo več posredovalnih uradov, morejo odkazati vsakemu teh uradov poseben del občinskega ozemlja kot njegovo okrožje, v katerem je izključno pristojen, ali pa proglasiti vsak posamezni urad za pristojnega za ves obseg občinskega ozemlja (člen IV., zakona z dne 27. februarja 1907, drž. zak. št. 59.)
Deželnemu odboru le prepuščeno, da sporazumno z deželno vlado dve ali več občin istega sodnega okraja, v katerih bi ne bilo pričakovati uspešnega poslovanja samostojnega posredovalnega urada, združi v skupno okrožje posredovalnega urada in določi obenem sedež tega urada.
Klerikalci šikanirajo Ljubljano.
O pobiranju kanalske pristojbine v Ljubljani je poročal v imenu ustavnega odseka posl. Jarc, kii je v imenu odseka predlagal, da naj deželni zbor sklene naslednje 1. Predloga se vrne deželnemu odboru z nalogom, da se Še posvetuje o dopisu deželne vlade z dne 26. avgusta 1913, št. 2413/pr. in da zasliši o tem mnenje občinskega sveta ljubljanskega. 2. Zakonski načrt sg naj j bi tako izpremenil, da se pobiranje | kanalske pristojbine postavi na drugo podlago, tako da bo zadela najemojemalce samo čista kanalska pristojbina. 3. Deželni odbor naj vse korake, potrebne v tem oziru, tako pospeši, da se bo mogel deželni zbor s to zadevo pečati eventualno Še v tem zasedanju.
Posl. dr. Triller vidi v tem predlogu poizkus zavlačevanja. Mestna občina ljubljanska se že deset let bori za to stvar in čas bi že bil, da se ne zavlačuje več. Dež. odbor le imel priliko obrniti se že na občinski svet. Zahteva, da se prepreči zvalitev kanalskih pristojbin na naj-ubožnejše sloje je upravičeno in temu se lahko ustreže, ako se stavi določba, da !je pobirali pristojbine od poslopij in ne od lastnikov poslopij.
Za odsekov predlog se je zavzel posl. dr. Gregorič in potem je bil odsekov predlog sprelet.
Sprejet je bil predlog, da se pozove žel. ministrstvo, da spremeni vozni red na progi Jesenice-Ljub-Ijana vsaj s L majem 1914. Tako, da bi se brzovlak ustavljal tudi v Skofil Loki. — Sprejeto je bilo tudii nekaj manjših predlogov.
O dopolnilu zemljiških knjig
se ie razvila dolgotrajna debata, ki se je pretrgala ob 1. uri popoldne in se je nadaljevala ob 4. uri. Vlado, katere predloga ie to bila, je zastopal deželnozborski svetnik Sturm, ki je večkrat govoril in odgovarjal poslancem. Govorili so poslanci: dr.
E g e r, P ii b e r, poročevalec L i e-chtenberg in dr. Lampe, ki je končno predlagal, naj se izroči vladna predloga o dopolnitvi zemljiških knjig dež. odboru, ki naj jo potem predloži dež. zboru s potrebnimi spremembami.
KAMILA V DfcZtLNEM ZBORU.
Dr. Krek govori o Kanili Theimer. — Klerikalni poslanci in klerikalci na galeriji mu živahno odobravajo. — Klerikalci proti porotnim sodiščem.
Galerija je prišla na svoj račun. Poročevalci smo v začetku obžalovali one ljudi, ki iz same radovednosti izgubljajo tak lep popoldan, kot je bil včerajšnji, radi dolgočasnih razprav v deželnem zboru, ko bi se lahko sprehajali, potem pa vse lepo črtali v listih.
In vendar, potrpežljivost obiskovalcev galerij se je včeraj izplačala. dr. Krek je poskrbel, da je postala poprej dolgočasna razprava silno zabavna.
To se je pa zgodilo takole:
Baron Schwarz odgovarja na interpelacijo posl. Ribnikarjg in tovarišev.
Kakor je znano, je vložil posl. Ribnikar s tovariši že v prvi seji deželnega zbora na dež. predsednika interpelacijo povodom okrožnice dež. odbora županom, kjer se dajejo županom navodila, kako imajo postopati pri sestavi prvotnih imenikov porotnikov, obenem se jih pa poziva, da v določenem roku odgovorijo, kaj so ukrenili v tej zadevi.
Dež. predsednik bar. S c h w a r z prečita svoj odgovor in pravi, da deželni odbor s to svojo okrožnico ni prekoračil svojega delokroga, on ni zahteval od županov, da njemu predložijo prvotne imenike porotnikov in zato je neutemeljna bojazen, da bi deželni odbor vplival na sestavo prvotnih porotnih imenikov.
K besedi se oglasita poslanca Demšar in dr. Novak, ki oba predlagata, da se otvorf debata o odgovoru dež. predsednika, kar je bilo tudi sprejeto.
Dr. Krek proti porotnim sodiščem.
Besedo dobi posl. dr. Krek, ki takoj uvodoma predlaga, da se sprejme odgovor dež. predsednika na znanje, dalje, da se deželna vladai poziva, da poskrbi, da se zakonske določbe glede sestave prvotnih imenikov porotnikov natančno izvršujejo in da se čimprej sprejme po gosposki zbornici že sklenjena pre-ostiova porotnih sodišč.
Potem je dr. Krek dokazoval, da se porotna sodišča nikjer niso obnesla in da so se ona uvedla sploh samo slučajno, ker' je slučajno kriminalist Glaser, ki je bil zagovornik porote, zmagal nad drugim nekim krinnnalistom, ki je bil nasprotnik porote. To ie navadno naključje, ker je Glaser najbrže imel boljši le-zik od svojega nasprotnika. Porotna sodišča še nikjer na evropskem kontingentu niso obnesla in zato so jih že vse države preosnovale in ustanovile na mesto njih t. zv. prisedniška sodišča, kjer sicer tudi sodijo lajiki brez sodnikov, ali morajo navesti razloge za svoje pravdoreke.
Tudi avstrijska gosposka zbornica ie že sprejela predlogo o reformi kazenskega zakona, s katero reformo se uvajajo prisedniška sodišča posebno pri tiskovnih pravdah, pri katerih se pri porotnikih navadno čutijo politični, narodni, lokalno^ strankarski itd. vplivi.
V Ljubljani se to zapaža posebno, kjer vživajo napredni listi pred poroto pravo imuniteto in se jim nikdar ni treba bati, da bi njihov! uredniki bili obsojeni, medtem kc ljubljanska porota obsodi vsakega klerikalnega urednika.
Dr. Krek o Kamlli Theimer.
Govornik nadaljuje:
V zadnjem času se vodi v Ljubljani ostudna gonja (klerikalni poslanci se začnejo zbirati okolu dr. Kreka) proti meni in g. deželnemu
FRAN RADEŠCEK:
Slovenski čeiaš Franjo Goreč in njegovi doživljaji v balkanskih vojnah.
III.
Tako je bil Goreč v Belgradu, kateremu je vdan z dušo in telesom tako, da si ie Še nož in bombo shra1-nil do prve priložnosti, ko bo zopet potrebno, z dejanjem pokazati, kako se je treba boriti za plemensko celokupnost in njeno samostojnost.
Ko je lansko leto na Balkanu pričela tleti že več stoletij živa iskrica iz katere le nastal komaj utišeni požar, je tudi Oorcu, ki je tedaj služboval pri Mencingerju kot trgovski pomočnik v Ljubljani, vzplamtelo srce navdušenja za sveto stvar.
Še predno ie bila mobilizacija srbske armade razglašena, je Goreč bdpotoval proti srbski meji.
Do Broda ob Savi se je srečno pripeljal z železnico in v Brodu je prenočil, kjer mu ie bil ukraden klobuk. Ker je zvedel, da ni varno potovati brez potnega lista čez Zemun v Belgrad radi avstrijske straže, ki je strogo pazila na prostovoljce za srb^
sko armado, odpeljal se ie brez klobuka z navadnim kmečkim vozom v Mitrovico, kjer je kupil klobuk za par grošev od nekega avstrijskega reservista, ki je odhajal na »vojaške vaje« v Bosno.
Prišedši v Mitrovico. se je skrival ob bregu Save do noči, kjer je tudi prespal pod milim nebom.
Ko se je začelo daniti, se je slekel, zvezal svojo vso obleko v sveženj, zavil jo v pergamentni papir in skočil v vodo. Cim je dospel na sredo reke, začuje glas avstrijske straže, za katerega se pa ni zmenil posebno, ker je nedaleč od sebe zagledal srb-sik splav, ki je prevažal les po Savi proti Šabcu in v par sunkih je že bil na splavu.
Tu si je posušil mokro obleko in dobri Srbi so mu dali kruha, vode pa je imel v Savi še več kot dovolj.
Tako so vozili cel dan in ko je že legal mrak na utrujeno zemljo, zakriči srbska obmejna straža, koga prevažajo. Odgovorili so ji, da imajo pri sebi avstrijskega begunca in kmalu nato so pripluli do kraja, kjer sta sprejela Gorca dva srbska vojaka in ga odvedla na stražnico.
Poveljnik straže je takoj spoznal koga ima pred seboj, dal mu je en bankovec od deset dinarjev in plačal
glavarju in sicer se priKaizule v naprednem časopisju dr. Šušteršiča kot najbolj korumpiranega človeka, mene pa kot nekega Don Juanai. Nerad govorim o dotični osebi, ali ko se hoče odvzeti (pri tem se razvnar me in začne tolči po mizi) še košček kruha, ki ga imam, ne morem molčati, ko vsa moja krivda leži v tem, da sem do neumnosti igral vlogo zdravnika histerične ženske, ki se mi je smilila.
Ta boj proti meni in dež. glavarju se vodi samo zato. ker je med porotniki samo osem klerikalcev in naprednjaki računajo s tem, da se porotniki ne bodo držali prisege. Steklega psa človek odžene in tuc§ hudobnih pobalinov se človek izgubi, samo pred sodiščem pošten človek ne dobi zadoščenja, ker je slučajno kriminalist Glaser zmagal nad svojim nasprotnikom.
Dr. Krek Imenuje Kamilo Theimer — vlačugo.
Govornik nadaljuje:
Dotična ženska, ki je klečala pred mano, ko sem ii rekel vlačuga,
je mogla vprizoriti to gonjo samo zato. ker se čuti varno, ker ve, da je liberalni porotniki ne bi obsodili.
Ali razmere se lahko spremenijo in potem se to lahko krvavo ma-ščuje.
Dotična ženska se fe v mene zaljubila in misli, da moram tudi jaz biti zaljubljen vanjo. Očita mi se, da je moje postopanje nasproti njej neka-vallrsko (dr. Lampe se zadovoljno smehlja), ali (y skrajni razburjenosti) ako taka ženska skoči v tebe in ti ne da miru, potem kavalirstvo sem kavalirstvo tja. (Viharno odobravanje pri klerikalcih v dvorani in na galerijah.)
Navedel sem ta tipični slučaj, ki tako osvetljuje naše razmere in že zato mi sedanje porabe ne moremo priznati, ker ona ni samo strankarska. temveč pripada tudi samo gotovim slojem. Splošna volilna pravica je že povsod izveljavljena in zato morajo priti tudi v prvotne porotne imenike vsi oni. ki imajo vse pogoje zato. brez ozira na to. ali plača jo kai davka ati ne.
Kal mj zahtevamo? Da sestavljajo Župani prvotne imenike porotnikov na tej podlagi in da se ne dela več tako kot se dela sedaj, namreč. da se vpisujejo v te imenike samo oni. ki znajo nemško.
Naše razmere naj se očistijo, da bi mogli živeti eden zraven drugega vsaj kot ljudje, drugače pa: fantje, kar nas je. v bol in naj dela Hhemtno časopisje kar hoče... Klerikalci delajo dr. Kreku ovacije.
Dr. Krek ie končal svoj govor in klerikalni poslanci, ki so mu delali ovacije že ves čas, dokler je govoril. so začeli še burneiše ploskati in klicati »živijo«, klerikalno občinstvo na galerijah se jim je pa pri-družild. Takoi za tem so se Pa začele galerije izpraznjevati ht samo par Hudi fe še ostalo. Za enkrat ie bilo občinstvu dbvoli. imelo je gledališko predstavo — brezplačno.
Dr. Novak za poroto.
Besedo dobi posl. dr. Novak, ki
.izjavi, da smatra institucijo porotnih sodišč za važno pridobitev državljanov in boi proti tej instituciji ie hoj za Prikrajšanje ljudskih pravic. Napadi dr. Kreka na naša porotna sodišča so neopravičeni.
Dr. Lampe: Tako! Poglej, poglej!
Pnlie ie dr. Novak aludiral na »Slovenčeve« urednike, ki tako radi bežijo nred noroto. potem ie na podvrgel kritiki okrožnico cfež. odbora. ki ie zahteval od županov, da trm mora in poročati o temu. kai so
Povodom okrožnice ukrenili In je nekaterim županom, ki tega1 niso storili, celo zagrozil z globo.
Odgovor dež. predsednika m* interpelacijo Je povsem nezadosten, ker ako dež. odbor kaznuje župana radi tega. ker ni odgovoril na ono okrožnico, fe v tem trenutku prekoračil svoi delokrog h, dblžnost dež. vlade, kot zaščitnice zakona bi brlai. da bi dež. odbor poklicala na odgovornost.
»Danes boš pa tl ven šel.«
Dež. glavar dr. Šušteršič pretrga govornika: Dež. odbor le avtonomna Korporacija, ki je odgovoren samo dež. zboru. Danes je prvikrat, da1 se Je našel poslanec ki kliče proti dež. odboru vlado.
Dr. Novak: Kadar se bo udarilo na neodvisno sodstvo, bom vedno apeliral na vlado, ki mora ščititi za-kon. To ni samo moia pravica, temveč tudi dolžnost.
Dež. glavar se začne zopet umešavati in govoriti o avtonomiji dež. odbora in dež. zbora in žugati govorniku.
Dr. Novak: Imam besedo in Se fe bom posluževal db skrajnosti.
Posl. Ribnikar:	Danes) boš tif
ven šel.
™ r?r' N?vaK nadaHuje: Za Intimno razmerje ki ga ima dr. Krek z neko histerično ženo. se kot človek sicer zanimam, kot poslanec Da čisto nič in zato ne bom reagiral na tozadevna' izvajanja dr. Kreka. AH dr. Krek je preveč govoril o »liberalnih« in o »klerikalnih« porotnikih in to me sili misliti, da okrožnice dež. odbora niso rodili ravno čisti motivi Z odgovorom dež. predsednika na interpelacijo se ne zadovoljujem in predlagam, da 'dež. zbor izreče dež. odboru grajo.
Dr. Pegan brani dež. odbor.
K besedi se oglasi po&L dr. Pegan, ki pravi, da ie razposlal ono okrožnico županstvom v imenu dež. odbora in dokazuje, da je bilo njegovo postopanje popolnoma pravilno in zakonito. Porotnim sodiščem pa niti on ne zaupa.
Konec debate.
Posl. Demšar predlaga konec debate, kar se sprejme, potem pa dobi besedo
posl. grof Barbo. ki je. seveda, tudi moral obrcati časopisje.
Posl. dr. Lampe ie tudi sovražnik porote, ker je bil enkrat obsojen na 9 mesecev zapora, bežal je pa večkrat pred uto.
Med dr. Tavčarjem, dr. Trillerjem z ene in dr. Lampetom z druge strani se ie razvila mala polemika, potem ie pa dr. Lampe prečita! neko pesem iz Napoleonovih časov, ki je njemu in drugim klerikalnim poslancem silno ugajala, ni pa nic posebnega na nji.
Pri glasovanju je. seveda, večina odklonila predlog dr. Novaka in sprejela predlog dr. Kreka.
Sprejeti predlogi upravnega odseka.
Prošnja občine Tomišel] oziroma vaščanov iz vasi Jezero za uravnavo odtoka vode iz iezerca pri tej vasi se odstopi deželnemu odboru, da o prilikj uradnega posla deželnega hidrotehnika v tej pokia-jinj ta preišče navedene razmere in potem poroča ter o tem stavi svoje predloge.
»Zakonu o uravnavi dež. ceste Črnomelj - Vinica v črnomaljskem cestnem skladnem okraju se v smislu besedila dež. odbora pritrdi.«
»Prošnja vasi Javorovica, občina Št. Jernej, za napravo vodovoda se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da primerno ukrene.«
zanj prenočišče v hotelu za dva dnj, hrano pa je imel pri poveljniku.
Med tem časom si ie razgledal mesto in napravil tudi poznanje z enim Slovencem, ki je bil tedaj v Šabcu, ter sta se nato oba napotila z ladjo v Belgrad, da vstopita kot prostovoljca v srbsko armado.
Toda v Belgradu ju niso sprejeli, poleg tega pa ie bil Goreč še premlad.
Oorčev rojak si je omislil ko-mitsko obleko in °ha sta šla še enkrat k »Narodni odbrani«, češ, ako ju ne vzamejo v redno vojsko, pojdeta pa sama čez mejo na I urško.
Končno so vendar vzeli oba v komite ali četaše in kot taka sta že odrinila z drugimi vred proti Ristov-cu. Komaj so prišli v Ristovac, so pri-hruli Arnavti in požgali ob meji kakih 20 srbskih vasi.
Tu je bila takoj dana prilika in oba Slovenca sta stopila v ogenj z Arnavti.
Toda tovariš Gorčev je obolel, ležal je nekaj časa v bolnici, nakar se je vrnil nazaj v Belgrad, ker je bid preslab, da bi vzdržal težke marše po gorovju in planinah.
Mirne trenotke, ko so ležali v taboriščih, ie porabil Goreč y. to, da
frjJJiiJiTuHllT-lr. »' Ml HIJ ■U
se je izvežba! v metanju bomb, in v borenju.
Po brezpomembnih manjših bojih z Arnavti, ki so po navadi vedno prežali izza zasede na Srbe, izpraznili so polagoma vas za vasjo, kjer so prebivali Arnavti, ki so se nato skrivali po visokih planinah in se tam tudi zbirali.
Toda srbski četaši jih niso pustili pri miru ter jih preganjali iz njihovih skrivališč, kar je bilo tem lažje, ker ]T mnogo domačih Turkov držalo s Srbijo in tudi poarnavčeni Srbi so delali srbskim komitskim četam izborne vohunske službe, Turki pa so celo ustanovili svoje prostovoljne čete, ki so se borile proti Arnavtom in Turkom za Srbijo.
Srbskim komitskim četam je bilo strogo prepovedano brez potrebe ubijati ljudi, tudi ropanje po praznih vaseh je bilo strogo zabranieno m marsikdo, kj ie poskusil zadostiti svojemu poželjenfu po tujem blagu, fe plačal svojo predrznost s svojo glavo.	(Daljg	prih.)
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda:
Dr. Novak obkllčžb k redu.
Dež. glavar Šušteršič; , stenogr. zapisnika vfcKm, da fe pos g. "dr. Novaki rabif besedo: pikatrt razmerje. Da sem to sam jdtiM izročil g. dr. Novaka' disciplin miu odseku. Seda} .post festum, ne storim, pač pa pokličem posl & dr. Novaka k redu.
Državna Policija v Ljubljani
-t j ^>os^ -I^kllč Je poročaj o samot* stolnem predlogu poslanca dr. Pegana o ureditvi osebnih zadev policije v Ljubljani. Odsek pre'db
C. kr. deželna vlada se pozi., da čimpreje započne na pristojna* mestih vse potrebne korake, da m osebne zadeve c. kr. policijske©* ravnateljstva v Ljubljani podredih* stvarno pristojni deželhi politični ob-, lasti, ozir. da se ustanovi za osobW c. kr. policije v Ljubljani samostoierf Statut, kj uveljavlja tudi slovenski poslovni jezik.
Baron Schwarz je v slovensko-nemškem govoru odgovarjal, da J« iz finančnih ozirov združena drž. policija na Kranjskem. Štajerskem in Koroškem s polic, ravnateljstvom vt Trstu, kar se pa tiče poslovnega Jezika. ie to stvar centralne vlade.
Posl. Ribnikar je našteval razne kričeče slučaje. Zapostavljanji slov. jezika pri drž. policiji in na postopanje policije sploh. posl. dr. Pegan ie pa policijo zelo hvalil in id zahteval od stražnikov ital. jezika irt da bi smeh pisati raporfe v slov ie-ziku. v notranje uradovanje se pa n« brigal (!). Baron Schwarz je polemiziral s posl. Ribnjkariem. ali brez uspeha, dr. Lampe ie pa delal neslane opazke. Predlog odseka je bil sprejet.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam.
Posl. dr. Novak Je utemeljeval svoj nujni predlog, 1 da se pozove vlada, da ustanovi za Kranjsko po sebno delavsko zava-.vabico proti nezgodam in je temeljito dokazova* zapostavljanje interesentov s Kranjskega pri zavarovalnici v Trstu. Zal da nam prostor lista ne dopušča priobčiti obširnejšega poročila o temu. Nujnost je bila sprejeta in predlog izročen upravnemu odseku.
Ko je bilo sprejetih še nekoliko poročil finančnega odseka. Je deželi glavar zaključil sejo in zakazal prihodnjo za danes ob 11. uri dopoldan.
Dnevni pregled.
Kaj vse vedo v redakcijah nemških listov? »Wiener Allg. Ztg.« —» torej oficijozcn list — piše, da so Ar-nauti zmagoslavno prodrli od Dibre čez Strugo v Hostivar. Sedaj pa pomislite ljudje božji: Struga ie južno od Dibre; severovzhodno od Struge — direktno vzhodno od Dibre leži Hostivar. Albanci so zmagoslavno prodirali od severa naravnost proti jugu in namesto da bi šli preko Struge naravnost v Solun ali Malo Azijo, so na svojem pohodu od severa preko Struge začeli prodirati nazaj proti Hostivaru. Sodeč po njihovem »prodiranju« so bili tako zmešani, da niso vedeli, kod beže in zato so pred Srbi bežali najpreje proti jugu — od-tam so jih pa najbrže nove čete napodile nazaj proti severu. Najbrže se je vršilo na tej poti ne zmagoslavno »prodiranje«, temveč zmagoslavno podiranje Albancev. Švabski listi so res »kunštni«. Albanski telegrami so jih čisto zmešali. Ne vedo, kako bi se ravnali, da bi bila blamaža še večja.
Se enkrat slovenski sodnik! In sodniški stan. Včeraj smo prinesli članek, ki govori, kako si drzne Pitc-reieh soditi o slovenskih sodnikih, katere kar v splošnem zaničuje, češ, da so za nič in nezmožni in da mora zato na odgovornejša mesta nastavljati le Nemce. Upamo, da bodo slovenski sodniki energično protestiral! proti tei neutemeljeni obdolžitvi, ker je znano, da imajo slovenski sinovi več obzorja in tudi več čuta za pravico kot Nemec, ki vse gleda skozi z nemškim nacionalizmom (šovinizmom) pobarvana očala. To obrekovanje morajo slovenski sodniki enkrat za vselej zavrniti, ker slovensko ljudstvo zahteva, da brani stražnik pravice (zato je sodnik) tudi svojo pravico in svojo čast, posebno če prihaja obsodba iz ust »Hochenbur-gerjevega huzarja«. — Mi, ki poznamo razmere v kraju, kjer se predvsem udejstvuje Hoclienburger —• razmere v krajih, kjer prebivajo češke manjšine, se pa čudom Čudimo, kako si je German Pittreich drznil tako obsojati slovenske sodnike. Sodba, ki jo je izgovoril za slovenske sodnike, bi bila pravična in desetkrat premalo ostra, če bi imel Švab na misli nemške sodnike v čeških narodnostnih mejah, kjer se določbam kazenskega zakonika in kazenskopravnega reefa pluje naravnost v obraz, kakor so te dni dokazovali prvi iuristi po čeških listih, imenoma V »Češkem Slovu« advokat dr.
Traub. Gospod Pittreich naj bi ne polival slovenske sodnike z gnojnico, ki odteka izpod nemških »Hochen-burgerjevih huzarjev«. Jurist.
Vzrok albanskega prodiranja. *Daily Telegraph« poroča, da so Arnauti proti Mavrovu in GaliČniku zato tako hitro prodirali, ker se tam nahaja 350.000 glav goveje živine, ki so io Albanci hoteli povžmati, da bi naredili klobase za zimo. No, pa 30 Srbi prišli in jim naložili klobase po plečih, prav krvave.
»Slovenski Branik« — zaplenjen. Državno pravdništvo je zaplenilo zadnjo številko »Slov. Branika« zaradi opomina na slovenske lovce v članku »Borovlje na Koroškem« — narodno ogrožene«, da naj bodo bol] narodno zavedni. Ker nam državno Pravdništvo ne dovoljuje takih apelov pisati, nai se naši Slovenci že enkrat zavedejo brez njih in naj ne povzročajo konfiskacij. »Slovenski Branik« ima zaraditega škodo in bo izšla druga izdaja šele danes.
Naučimo se upoštevati slovenski jezik; Te dni prihajajo na privatne uradnike vprašalne pole »Pensions-anstalta« v Trstu seveda v nemškem jeziku. To je omalovaževanje slovenskih uradnikov od strani zavoda. Zahtevajte slovenske pole! To je naša dolžnost. Ne pustimo, da bi nas vsakdo smatral za štafažo. Na svoj jezik moramo biti ponosni. In če zavod nima uradnikov, ki so slovenščine zmožni — naj. pa Slovenca nastavi. Ali so službe samo za Nemce?!
Ustanova za železničarje.) Kat-kor vsako leto razdelili se bodo tudi letos dohodki raznih ustanov med vpokojene in podpore potrebne železničar je. oziroma med njih vdove in sirote. Prošnje vlagati je najkasneje do 1. novembra 1913 pri načel-ništvu glavnega kolodvora v Ljubljani. Na prošnje, ki se izročijo kasneje. se ni moč več ozirati. Vsa druga pojasnila daje tajništvo istega urada.
»Gledališko društvo« na Jesenicah naznanja, da uprizori v nedeljo 5. t. m. ob polu 8. uri zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi občepri-znano trodejansko farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, spisal Iv. Cankar. Ze ime Cankar mora zadostovati, da omikanega človeka naravnost pozove k posetu te predstave. Zato upamo, da bo udeležba obilna in prosimo točnega poseta, ker ni naša krivda, ako moramo čakati z začetkom časih do osmih, ampak onih. na katere moramo čakati. To je prva izvirna prireditev letošnje sezije in opozarjamo posebno, one, ki ljubijo poleg drugega tudi zabavo.
Telovadno društvo »Sokol« v St. Andrežu priredi v nedeljo 5. okt. t- 1. rodbinsko dramo »Sin«, v dvorani g. p Lutmana. Namen, ki ga ie imelo društvo do vprizoritve te drame je ta, da se poda našemu ljudstvu ne samo igre za smeh. arnrak Podati se hoče z omenjeno dramo nekai poučnega, resnega, smotrene-ga, pri katerem naj se naše ljudstvo naobrazi. Da bode igra dobro uspela nam jamči veselje in pridnost domačih igralcev diletantov in gostov kt so rade volje prišli pomagat. Med odmori in po igri sodeluje orkester ,c- kr. pešpolka iz Gorice, ki bode proizvajal razne slovanske in nove koncertne -skladbe. Igra se vrši ob vsakem vremenu, pričetek je ob 4. uri popoldne.
»Dneva« se boje! V »Novem Casu« od dne 26. septembra 1913, št. 40, sem bil indirektno napaden, .kar me čisto nič ne vznemirja. Jaz bi ne bil niti vedel, da me niso drugi opozorili. Naročeni so na ta list še nekateri, ki so bil naydušeni od ka-Plančka, ki je mislil uvesti tudi v uaše kraje kranjske klerikalizem, a la ar- Krek. Kakor slišim, je bilo tu rfka1.takih, ki so ga nekaj časa poslušali. Večinoma pa je bilo ženskega spola. Sedaj pa je tista simpatija skoro popolnoma izginila. Na očitanje »Novega Časa«, da dajem okrog liberalni umazani list »Dan«, ki je mnenja, da so vsi tisti Janezi, ki so se udeležili kat. shoda (tako piše »N. C.« priznavam z opazko, da se ljudstvo samo zanj zanima ter me prosi, da mu list posodim. Kar se tiče »Janežev« ne vem nič. Priznati PS jim moram, da smo se na njih račun večkrat nasmejali. Da so se imeli v Ljubljani dobro (?) mi tudi rii mar. Koliko je vredno očitanje, da »Dan« vzgaja samo surovost, se razvidi iz tega, da se list dnevno širi in raste, da ima vsaki dan več naročnikov, za kar bodem, po možnosti tudi jaz skrbel. Tema izginja, svita se »Dan« nam pomaga spoznati, kar
^ >"«-
novomSkfrtLr^rP „2!T " Shodu v Mtillerjevi gostihii t NolleS Mestu se ie s soglasnim odobrava, njem sklenilo, da se jnuneravaiip dru štvo ustanovi, da se sestavijo društl Vena pravila z natanko določenim programom in da se po oblastvenem dovoljenju pravil skliče ustanovili občni zbor. Društvo zasleduje trojenx
namen: Prvič, da v političnem oziru združuje v sebi vse napredno, oziroma s^loh protiklerikalno misleče osebe obojega spola iz raznih stanov. Društvo ima pri volilnih bojih nalogo, v volilno borbo poslati samostojne kandidate iz svoje srede. Drugi namen društva je posamezne stanove stanovsko organizirati, predvsem pa skrbeti, da se zavedni kmetje organizirajo v svojih kmečkih zvezah. Tretji namen hoče društvo doseči s prosveto, ljudsko izobrazbo potom predavanj, shodov itd. Shoda se je udeležilo nad 60 oseb. večinoma zavedni kmetje iz občine Prečina pod vodstvom gg. Žagarja in Faleskinija. Tudi nekaj res demokratično mislečih meščanov, ki se ne sramujejo javno priti v stik s kmetskim ljudstvom, se je shoda udeležilo. Večina se je zbala, ker se je po mestu raznesla govorica, da pride na shod tudi posl. Jarc in dr. Ogrizek, ki bosta vprizorila re-vanšo za njuni polom na Muliaberju. Ta strah je bil tako velik, da se je celo neki gospod, ki je obljubil, da na shodu nastopi kot govornik, v zadnjem trenotku zbal in doma ostal. Zato je na shodu, kateremu je predsedoval g. Žagar, poročal samo časnikar Pirc o namenu in pomenu nameravanega društva kakor tudi o potrebi za Dolenjsko ustanoviti samostojen tednik namenjen v prvi vrsti n a rod n o - gosp odar skl in socialni politiki. Glede organizacije »Kmečke zveze« sta govorila tdi gg. Žagar in Faleskini. Shod se je čisto mirno izvršil. To je prvi shod, ki je tžšel iz želja zavednega dolenjskega kmeta.
Golijeva — župana Rozmana afera pred kazenskim sodiščem. Razprava o zadnjih dogodkih med novomeškim županom Rozmanom in političnim uradnikom Golijem na Jarčevem shodu v Novem Mestu, je bila za 1. instanco določena na dne 30. septembra ob 11. uri dopoldne. O izidu razprave poročamo jutri.
Idrijski odsek »Prosvete« priredi v pondeljek dne 6. oktobra ob 8. uri zvečer v realčni fizikalni dvorani javno predavanje g. dr. Lončarja: »Iz življenske filozofije Carly-leja«. P. t. občinstvo se opozarja na to zanimivo predavanje.
Akademija »Podravske podružnice Prosvete v Mariboru« dne 11. oktobra 1913 v Mariboru. Pet let je ini-nolo od zadnje prireditve »Podravske podružnice Prosvete v Mariboru«. Leta 1908. so priredili naši akademiki, združeni v tej podružnici veselico z gledališko predstavo, koncertom ter plesom. Prireditev je uspela izborno. Splošno je takrat krožil glas po mestu in daleč okoli, da so Prosvetaši rešili svojo nalogo nad vse povoljno. Iz mnogih krajev Spodnještajerske so prihiteli takrat prijatelj akademične mladine v Maribor, da pokažejo, kako umejo ceniti demokratično delovanje bodočih narodovih bojevnikov. Stotine so na-polnile dvorano in po končanem sporedu ie zaplesala mladina v prekrasni dvorani ob zvokih neumorne godbe ter plesala do ranega jutra. Sličen užitek hoče nuditi Prosveta in v njej združeni napredni akademiki sploh tudi tokrat svojim prijateljem. Natančen spored akademije bo pravočasno razglašen po časopisju.
Oklic. Leta 1914. se vrši kakor znano v Lipskem velika mednarodna razstava za knjižne obrte. V okvir te razstave pripada kot posebna skupina tudi poklicna m amaterska fotografija in izdelki fotografske industrije. Ker se bo v kratkem pričelo z izvršbo te skupine, bi bilo umestno, da bi vse Jnteresirane korporacije, tvrdke družbe itd. svoje predmetne želje čimprej naznanile razstavni poslovalnici na Dunaju (IX.) 2 Se-veringgasse 9. Tušem je poslati tudi priglasitve in druga eventualna vprašanja.
Izpred sodišča. Meseca avgusta so prinesli listi notico o tem, da je neki Leopold Pirnat iz Jarš posilil neko deklico. Leopold Pirnat je sam zahteval obravnavo pred sodiščem in je zahteval od ljudi, ki so to govorili, da dokažejo svoje trditve, Pred sodiščem se je izkazalo, da so bile to same laži in je Katarina Birk morala pred sodiščem obžalovati in preklicati, da je to govorila. S tem te resnica dokazana.
Pri snaženju samokresa ponesrečil. lTletni kajžarjev sin Janez Pogačnik iz Brda pri Lancovem ie hotel pred nekaj dnevi doma osnažiti samokres. Pri tem pa je ravnal z orožjem tako neprevidno, da se mu je to sprožilo. Strel je zadel ubogega fanta v levo nogo in ga težko poškodoval.
Posledica alkohola. 331etni dninar France Avbelj iz Medije pri Ar-žišah ie tako krut pijanec, da se mu je vsled neprestanega pitja že večkrat zmešalo. Ko je bil te dni usluž-ben pri nekemu posestniku v Kolovratu kot dninar, je vzel neko noč na podu, kjer je prenočeval, kos lesa ‘n se ž njim tolkel po glavi in se ie slednjič še večkrat zakadil z glavo
v vozno kolo. Nato ie zdirjal v noč. Drugi dan nato ga je našel njegov gospodar vsega ranjenega. Avbelja so prepeljali v deželno bolnišnico V Ljubljano.
Aretacija tatinskih ciganov. Pretekli petek ie orožništvo aretiralo v Moravčah 631etnega' cigana - godca Alojzija Rosenfelsa in njegovo 45-letno ženo Elizabeto, ker sta hudo na sumu, da sta izvršila v družbi tretjega pomagača več tatvin v litijskem okraju. Orožništvo je cigana izročilo okrajnemu sodišču na Brdu.
Aretirati se ni pustil. Preteklo soboto je orožnik aretiral 241etuega delavca Jožeta Milakovica iz Je-zeran na Hrvatskem, ker je bil na sumu. da ie izvršil več manjših go- j ljuflj in ker se je potepal okoli brez dela. Aretiranec pa se je uprl orožniku pri aretaciji, začel je razbijati okrog sebe, tako da sta morala še dva druga moža priskočiti orožniku na pomoč, da so potem vsi trije Mi-lakoviča premagali in izročili okrajnemu sodišču. Aretiranec ie imel za pasom kuhinjski nož, katerega so mu odvzeli.
Svojega sostanovalca težko poškodoval. Šest železniških delavcev, ki imajo skupno stanovanje na Jesenicah na Gorenjskem, je te dni pilo v neki gostilni na Javorniku. Pelo se je v gostilni in plesalo tudi, sploh vladalo je tam nebeško veselje. Med plesom pa so dregnili fantje svojega tovariša Jožeta Maroha ne prav narahlo v život, tako da je Maroh bliskovito položil kosti svojega rojstva na trdna tla. Pa kakor bi vstrelil, jih je Maroh zopet pobral in huda ura Se ie pričela. Čudovite besede so se križale po zraku in njih posledica ie bila ta. da so fantje Maroha nabasali in ga cefrali na cesto, kjer so ga za spomin še pretepli s palicami, kakor se spodobi in ga obsuli s kamenjem. Fantje so šli po tem trudapolnem delu vriskaje, pre-pevaje. preklinjaje in kričaie skozi Javornik in Jesenice. Ko pridejo okrog enajste ure ponoči domov — koga najdejo v postelji? Maroha. Od samega veselja nad pridnim fantom, so nepridipravi zopet napadli Maroha in ga tako nabrisali s palicami in z noži, da ima ubogi Maroh sedaj več težkih poškodb na životu. Ti fantje pa že ne bodo več skupaj stanovali.
Kratka zgodba o dveh hranU-ničnih knjižicah. 591etui Matevž Peternel iz Dovjega je pošten človek. Služboval je na žagi v Plavžu pri Jesenicah in je stanoval v majhni sobici poleg žage. Koncem junija pa ie bilo delo na žagi do nedoločenega časa ustavljeno, na kar ie Peternel zapustil svoje stanovanje. Predno na je odšel, se ie prepričal, če ima še v svojem kovčku dve lira-nilnični knjižici, glaseči se na ime Marije Peternel in na ime Matevža Peternela. Knjižici je našel v redu: na prvo je bilo naloženih 1200 kron, na drugo 500 K. Pošteni Matevž je nato zaprl kovček, zaklenil ga je, poslovil se od izbice, zaklenil tudi vrata od nje in je šel. Ko ie pa prišel te dni nazaj, je v svoio veliko žalost spoznal, da ie nekdo vlomil v njegov kovček in odnese! obe hranil-nični knjižici. O tatu ni do sedaj še nobenega sledu.
Tatvina. Pred kratkim ie bilo vlomljeno v nekem kamnolomu pri Vrhpolju blizo Vipave v shrambo za orodje. I at je odnesel vse dobiti ga pa ne morejo.
Nesreča oglarjevega sina. Gheno Ivan, Dietni Sin oglarja v Rogu je padel z odra in si zlomil desno roko v komolcu.
Nesreča s samokresom v Trzinu 131etni Ivan Perne iz Trzina je našel doma v panju — samokres. Začel ga je ogledovati. Revolver je bil pa-nabit. In tako se nru jg pri preede dovanju sprožil in krogla mu je"šla skozi dlan desne roke.
S samokresom ni znai ravnati 141etm posestnikov sin Rudolf Močnik iz Stiške Vasi pri Kranju. Sprožil je in se težko poškodoval na roki
Nesreča. V Češnjici pri Selcah je vtaknil 291etni žagar jaka Prevec levo roko po neprevidnosti v cirku-larno žago in je zadobil znatne poškodbe.
Ako se samokres potegne iz žepa. Ko je hotel te dni 32!etni posestnikov sin Franc Bizjak iz Most pri Radovljivi snažiti samokres, se mu je ta sprožil in strel je zadel ubožca v desno roko.
Ta detelja! Te dni je padla ra2 voz, na katerem iejnla naložena detelja, vdova po kajžarju, Helena Leban iz Podkorena in si je zlomila levo nogo.
Težko se ie poškodoval 66letnj delavec Josip Loboda. prj delu mu ie padel kos premoga v levo oko in Sfa je znatno poškodoval.
Nesreča pri kopanju zemlje. Antolič Vekoslav, star 22 let. delavec, je v Iški vasi spodkopaval zemljo.
Pn tem se je zemlja vdrlafn ga pod‘-kopala pod seboj. Antolič je zadobil teške poškodbe v notranjosti in pre-mečkalo mu je tudi l©vo roko
fcdea v bolnišnico, dirugi v norišnico. Podkarta Mihaela iz Tomišlja ie Gotman Josip v blaznosti z nožem po obrazu ranil. Podkarta so prepeljali v bolnico; Cotmana so prepeljali na Studenec. Zgodilo se ie vse to na Igu.
V bedtiju sta se zadušila. V kleti semenišča Grisoni v Kopru so mastili grozdje. Dva delavca sta bila vsak v enem 2 m globokem bednju, medtem pa je vrel mošt v drugih bednjih. V petek ponoči pa sta oba delavca našla smrt: Zadušena sta bila od izpubtečega dušika. Ponest ečenca sta bila po neprevidnosti zaprta vso noč v kleti, kjer sta našla tako žalostno smrt.
Boj z divjimi lovci. Kakor se iz Pančove poroča, je hotel dne 29. t. m. gozdni paznik Toth s svojim sinom v lovskem okraju vjeti tri lovske tatove ter jim vzeti puške. Ko so se divji lovci uprli, je sin enega izmed njih. Saviča po imenu ustrelil. Nato sta druga dva ustrelila paznika, njegovega sina pa ranila.
Dvoboi med častnikom in prostovoljcem. Po Časniških vesteh je bil te dni med nekim nadporočnikom in nekim prostovoljcem v Inomostn dvoboj na pištole. Nadporočnik je bil v pljuča smrtnonevarno ranjen. Povod dvoboja je bil nek prepir, v katerem ie nadporočnik oklofutal prostovoljca.
Za eno krono. Dragocene so postale avstrijske krone posebno v sedanjem času draginje. Odkar gredo avstrijske krone v Albanijo, jih je čimdalie manj. Zato Da nastane tudi za eno krono lahko dolga pravda, ki pa stane navadno več nego eno krono. To se je zgodilo nekemu potniku na Češkem. (Dr. A. Schulman.) Ta ie dne 9. dec. 1912. čakal na vlak na kolodvoru v Pragi. Ker ie bila čakalnica II. razreda odprta, .ie šel in stopil vanjo. Kmalu ie prišel vratar in zahteval, da mora iti ven. ker nima listka za II. razred. Ker pa dr.
S_ch. ni hotel oditi, je šel vratar k re-videntu in ta je pozval dr. Sch. k sebi Zahteval ie 6 kron kazni od njega. Ker pa dr. Sch. ni hote! plačati, mu ie znižal na 2 K. potem pa na 1 krono. Dr. Sch. Pa tudi 1 krone ni hotel plačati, češ da nai se mu dokaže, zakaj mora plačati. Ker revi-dent tega ni mogel 'dokazati. Sp sestavili nrotokol in dr. Sch. ie odšel. Čez nekai tednov pa ie dobil dr. Sch. nefrankirano pismo od železniškega ravnateljstva, opomin, da ie dolžan 1 krono. Ker dr. Sch. krone ni poslal, ga ie tirjala za l krono čez nekaj tednov finančna prokuratura. Ker dr. Sch. tudi sedai ni plačal krone, so ga tožili pred sodiščem. Sodnik pa je razsodil, da je tožba brezpredmetna m ie obsodil c, kr. erar. da mora dr. Sch. povrniti stroške 24.88 K. Erar se ie pritožil. Okrožno sodišče pa je pritožbo zavrnilo, ker ie bila pritožba prepozno podana. Sedai ima dr. Sch.^ pravico tožiti c. kr. erar za stroške 24.88 K, ki so nastali vsled tožbe za eno krono. Pač dober zgled za marsikoga.
»Kadar zvonovi zvone« je najbolj pretresljiva drama kar se jih ie dosedaj kazalo v Kinematografu »Ideal«. Umetnica Hannv VVieste igra glavno vlogo. Danes Nordisk-arama »Drama v starem mlinu«. V ?f. najboljša veseloigra tega leta »Niegova komorna sobarica«. Drugi teden »Živi mrtvec« po Tolstojevem romanu.
rnia.
— Finančna prokuratura v Ljubljani je lep državni urad ker ne samo da nam olajšuje žepe, temveč nas do malem tudi žali. Ako hoče priti kakih zaostalih davkov, vloži tožbo na sodnijo — seveda, v nemškem Jeziku in potem mora tudi sodnija pošiljati nemške odloke slovenskim strankam, ker sodnija pač rešuje vloge v jeziku v katerem so ji predložene. Tako je tudi neki slo. venski žurnalist. za katerega bi pri finančni prokuraturi pač lahko vedeli, da je narodno zaveden, dobil tak nemški odlok, ki ga je pa, seseda lepo vrnil sodniji z vljudno opombo, da nima toliko denarja, dsa. bi plačal človeka, ki bi mu spis prestavni — posebno, ker ni dolžan sprejemati od c. kr. državnih uradov dopisov v tujem jeziku. Seveda ni vsega tega kriva finančna prokuratura sama, temveč nosijo največji del krivde avstrijski državljani slovenske narodnosti, ki taka žaljenja, dopuščajo in ne reagirajo na njih. Krivi so pa tudi naši poslanci, kj se za take »malenkosti« ne brigajo in zato Slovenci na vseh koncili in krajih nazadujemo, izgubljamo pozicijo za pozicijo m z časom izgubimo še sploh vse pravice, ki nam se danes še priznavajo. Ampak finančna prokuratura bi morala imeti vendar pri vsemu temu vsaj toliko takta; da bi spoštovala’ naš jezik vsaj takrat kadar zahteva od nas denar za država ....	o.
—- Več dela! Vaš uvodni Članek »Brez dela ne pofd‘e« je bil od pre.1 mnogih volilcev odobravan. Černts popustljivost naših voditeljev? KfV’ čeino jim v spomin yse zločine, M hh je doprinesla klerikalna stranka slovenskemu narodu. Spomnite se onih lzvržkov in iizdajic, ki so de, nuncirali Slovence v septeinberskik dogodkih — one. kj so naredili nemško gimnazijo — ščitllj »Kranjske šparhaso« — prodali koroške Šlo. vence — spravili v občinski svef Nemce. V slučaju, da je pa mogoče že to pozabljeno, naj naši voditelji pomislijo na najnovejše zločine klerikalne stranke: uničenje slovenske, ga gledališča. »Slovenske Filharmonije«, o krivičnem razdeljevanju učiteljskih doklad in vseh neštetih zlo. činih, ki jih je doprinesla ta stranka ki se imenuje S. L. S. — Sedaj je čas ko se lahko obračuna z onimi ljudmi, ki ne spadajo k slovenskemu narodu, ki so mu le v škodo in kvar kakor tudi vse, kar vodijo oni. Boj vsemu, kar ie klerikalnega — tre-notek je prišel, ko imajo napredni poslanci v rokah meč, s katerim lahko odisekajo glavo klerikalnemu zmaju. — Napredni volilec.
— Spise kolekovatJ z narodnimi kolki je sklenil že pred leti mestni magistrat ljubljanski. V roke mi je prišlo dokaj magistratnih spisov, a se nikjer nisem videl narodnega kolka. Prilepljanje »stih. mislim, ne zahteva toliko časa, ker vse spodnještajerske in koroške nemčurške občine kolekujeio uradne spise s kolki »Schulvereina« in »Siidmarke«. Isto-tako nemški denarni Zavodi Mislim, da je že čas, da zadeva pride do izpolnitve, ker morebiti vendar ne bt bilo to delo še prišteto k veleizdaji. Le brez strahu na dan z narodnimi kolki! Pokažimo onim, ki nas brcajo, da si znamo v marsičem tudi sami pomagati! — Čim več strahopetnosti m petoliztva, tem hujši udarci bodo padali po nas.
— »Ena se želja Je...« Vendar
je prišel čas ko morejo nekatere slovenske gospodične in gospe na pol opravičeno zahajati v nemško gledališče. Človek ne bi verjel — do zaključitvi predstave se sliši pred gledališčem več slovenskega kot nemškega. Ha, ta zavednost! Seveda. kar je nemško je nekaj več čeprav slabše kot — svoje dni — v slovenskem gledališču.
- Hfgljena v Ljubljani. Sedaj ko se regulira Ljubljanica in se delajo novi kanali opozarjamo ljubljanski občinski svet še na nek nedo-statek. V Ljubljani je še jako mnogo hiš, v katerih so stara stranišča brez vodovoda in izpirališč. Z ozirom na higijeno bi brlo želeti, da magistrat preišče vsa stara stranišča in opozort posefnfke istih, da jih nadomestijo z novimi.
-- Grda razvada prodajalk in uslužbencev tukajšnjih slovenskih trgovin je, da človeka ako količkaj tuje izgleda pozdravijo s »Habe die Ehre«. »Outen Tag« itd. — Slovenska zavednost kje si, koliko krogelj bo se treba, da borno spoznali, kdo smo!
— Nagrobni spomenik pokojne-mu Ivanu Fabjančiču, ki je zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda znatno dedščino, je izdelala kamnoseška tvrdka Feliks Toman, in je bil potekle dni postavljen na pokojnikov grob. Spomenik je izdelan iz črnega marmorja ter nosi primeren napis.
— Nagrobni spomenik za žrtvi Adamiča in Lundra, ki ga je izdelala tvrdka Al. Vodnik v Ljubljani, je sli ranjen pri imenovanem kamnoseku, kjer se ga lahko ogleda. Kdaj bo ta spomenik postavljen na njuni grob, se še ne ve, bil bi pa že čas za to!
— Sramota za Kranjsko deželo
je to, da gospodari z njenim premoženjem dr. Lampe, in da plešejo po njegovi flavti deželni glavar sam, baron Schwarz in ostali klerikalni trabanti. Vremena bodo Kranjcem sa zjasnila — ko jih tema bo črna zagrnila!
— Ali smo naprednjaki — mumije? Da niso pred petimi leti dali lahkoverni naprednjaki klerikalcem v deželnem zboru deželnozborskega poslovnika iz rok. bi danes klerikalci ne rogovilili po zbornici. Tako se — maščuje vsaka slaba stvar, m tudi — vsaka neprevidnost! Kedaj se zganemo naprednjaki proti klerikalni samooblastnosti?
— »Matica Slovenska« javlja, da je stopil v krog njenih ustanov-rukov Bogutnil Gorup pl. SJavinski.
— Ljubezen treh kraljev (Amo-re dei tre re). Slovenski prevod te lepe drame, ki smo jo imeli priliko videti preteklo leto na slovenskem Odru. je izšel. Stane 2 kroni. O tej
lepi knjigi drugič več izpregovorirno
~ Vffl-nest v okolici Ljubljane
n	Sedaj že ^vek
skoraj na sprehod ms more. Zadnjič
sta bih v tivolskem gozdu napadeni
dve dami — predvčerajšnjem pa pi-
sateli Cankar na svoji poti na Rož«
mk. Jasno ie, da se potikajo po &
Poteke m gozau brezdelni ljudje. Dolžnost policije je, da naredi red. Ako imajo za vsako stvar, čas, naj store še tu svojo dolžnost. (Zadnjič je n. pr. na dvorišču neke hiše v Mostah govorila mlada družba. Bilo je okoli 10. zvečer. In stražnik le čez ograjo zahteval, da morajo iti spat. Take nepotrebne stvari bi se lahko opustilo in drugod za varnost poskrbelo.)
— Nogometna tekma, v nedeijo Igra »Ilirija« z Rapidom iz Gradca. Več jutri.
— C. kr. deželni plačilni uraul v Ljubljani na cesarja Jožeta trgu bo jdne 7., 8. in 9. oktobra 1913 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca septembra 1913. 1660 strank je uložilo kron
823.016.94,	1483 strank je dvignilo kron 781.961.79, Stanje ulog kron 42,414.118.15. Število uložnih knjižic 29.331. V lih četrtlteju 1913 se je hipotečnih in občinskih posolil Izplačalo K 249.256.08. vrnilo kron 501.186.58. Stanje posojil kron
126.213.773.94.
— »Ljubljanska kreditna banka«
V mesecu septembru vložilo se je na knijižice in na tekoči račun 2,017.696 kron 11 Yin., dvignilo pa 2,210.191 K 68 v. Stanje koncem septembra 17,430.803 K 44 vin.
— Nesreča. Avblju Vftnku vajencu pri Zalokarju je pomočnik Špec po nesreči kazalec leve roke zadel {n mu ga zmečkal.
— Cercl Franco-Illyrlen prične
E ukom v francoščini 6. t. m. Po-alo se bo v treh tečajih, v vsa-po eno uro na teden. In sicer ca I. tečaj iza začetnike) v pondelj-fah, za II. v petkih, za III. y sredah, Vsakokrat od 6.—7. zvečer. V prvem in drugem tečaju bo poučeval slov-hico realčnd profesor Fr. Sturm, v tretjem bo vodil čtivo in konverzacijo A. Algoud. Pouk traja do konca fcprila in v tem času se bo pobirala članarina 2 K 50 v mesečno od vsakega člana. — Vsak član itna pra-yico, obiskovati vse tri tečaje, ra-eentega mu je na razpolago tudi društvena knjižnica, obsegajoča najtno-nernejša leposlovna dela francoska. Društvena učilnica se nahaj v dekli-Iklem liceju, I. nadstropje, zadnja Vrata na levo.	s
— S tivolskega gozda. Zadnjič »te poročali, o nekem napadu na dve dami, ki se je izvršil na cesti na Rožnik. Tak napad pa ni nič čudnega. posebno sedaj, ko se je od vseh krajev sveta nateplo vsakovrstnih postopačev krog Ljubljane. Taki elementi. pa imajo svoje skrivališče v /Unrekah, ki so nasajene krog rezerva r Ja v tivolskem gozdu. Iste smreke so tako goste, da se nič skozi ne Vidi ter so prav do tal obrastle. kakor kak pragozd v Braziliji. V teh »mrekah se potem taki ljudje skrivajo čez dan, zvečer pa ljudi nadle-igujejo, ženske pa še posebno. Kdo ie pa zmeni za nje? Nihče ne. O 'č. kr. policiji niti ne govorimo. Ta fcc rajše potrudi, da aretira kakega pijanca (slučaj, kateri se je zgodil, pred par dnevi, ko sta dva stražnika Mekla, pijanega hlapca, skozi Prešernovo ulico, vsi ljubljanski otroci pa za njimi.) Tudi ne vemo, zakaj na se tiste smreke, ne pustijo okle-
ititi. vsaj dva metra od tal? Menda j se kak delavec, že še dobil, ki 1 to opravil. Potem se ne bi bilo 'treba bati takih napadov, kakor je bil cadnji. — Obiskovalci tivolskih go-tdov.
— Draginja mesa v Ljubljani.
Ljubljanski mesarji so zadnje dni cnižaii cene mesu za štiri beraške •olde pri kg. kar pa ob ti nizki ceni nikakor ne zadostuje! !1 Živina ima fedaj tako nizko ceno. kakor jo je jmela pred 15 leti! Mesarji bi motali znižati meso najmanj za 24 v pri kg. To bi pa tudi lahko storili, če bi le hoteli! Tukaj samo dva slučaja. jV sredo Je neka ženska izpod šmarne Gore prodala prav čedno kravico na ljubljanskem semnju za 140 kron. Isti dan je kupil g. S. tri kravice po 100 K, reci sto kron .Osebe, ki so stale poleg, so se kar čudile, da je meso pri nas tako drago. Dobro vemo. da se bodo mesarji na ta dopis oglasili, da to ni resnica Toda povemo jim tukaj, da ljudstvo (ni neumno! Ljubljančani so začeli zelo pogosto hoditi na živinske semnje. da se sami prepričajo o cenah živine. — Občinstvo.
— Tekma frmačev na Štajerskem. Dne 26. septembra t. 1. je priredilo društvo »Alpenl&ndischer Ve-rein« der Hundefreunde in Oraz« ,svoio prvo tekmo frmačev v Doblu !pri Gradcu. Tekme se je udeležilo ill konkurentov. Tekmi sta prisostvovala med drugimi tudi znana jnaša kynologa. podpredsednik Slov. lovskega društva g. Fran Ks. Urbanc. veletržec v Ljubljani in društveni odbornik g. Dragotin Klobučar. bančni uradnik v Ljubljani. G. Fran Ks. Urbanc se je tekme udeležil s svojo »Frigo - Eleonorenhelm«, ki ie dobila na letošnji tekmi frma-
čev v Mengšu dne 6. septembra prvo ceno. Kake izvrstne lastnosti ima ta psica,. se ie najbolj pokazalo pri tekmi v Doblu. Tekmovalo je vsega skupaj 11 psov in sicer psi. ki so že na raznih tekmah dokazali svoje vrline. Vkljub tei ostri konkurenci se je »Friga« tako izvrstno ponašala. da so ii sodniki priznali kvalifikacijo prve cene in kot četrto darilo zlato in 1 srebrno kolajno. Razen tega Pa le odpadlo nanjo tudi častno darilo društvenega predsednika g. Emanuela Freiberga. krasno Izdelana srebra tabakera. Psico je na tekmi vodil g. Fran Urbanc osebno, ki Jo ie tudi sam izučil. K takemu odličnemu uspehu mu je po prar-vici čestitati! Dobremu slovesu naših lovcev taki uspehi brez dvoma mnogo pripomorejo.
— Družba sv. Cirila In Metoda je imela meseca septembra t. 1, sledeči promet i. s. I .Prejemki, a) Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 612 K 95 v. 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjska 1820 K 71 v, štajerska 1398 K 09 v. Koroška 53 K 30 v. Primorska 2386 K 18 v. skupaj 5658 K 28 v. 3. Razni prispevki 4852 K 46 v. skupaj 11.123 K 69 v. b) Izredni prejemki. 4. Prispevki za obrambni sklad 1834 K 73 v. skupaj 12.958 K 42 v. — II. Izdatki, a) Red-ni izdatki. 1. Plače, remun. učit. oso-b}u. razni računi itd 64.475 K 31 v. b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1834 K 73 v. skupaj 66.310 K 4 v. to^ rel primanjkljaja 53.351 K 62 v. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa. dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
— še nekaj. Ko sem te dni Iz radovednosti hotel spoznati g. Mo-tocha, ker ie takp izboren »popravek« dal v »Dan«, sem šel v njegovo gostilno in sem se prepričal, da je vse istina. kar le »Dan« o tem poročal. Posebno slab vtis je g. Mo-toch napravil, ko je na vsa svoja široka usta kritiziral čez naše domače časopise in hvalil svojega ptujskega »Štajerca«. Jaz bi si za svojo osebo niti misliti ne mogel, da ie kdo v naši Beli Ljubljani, ki bi bil na tisto ptujsko cunjo naročen — in sem se v svoje veliko presenečenje prepričal. da1 tudi v Ljubljani eksistira, element, ki je vsega zmožen. Tak Človek, ki bere »Štajerca«, res ni za druzega nego. da se ga obleče v trdo suknjo, da si vsakdo takoj nos razbije, kdor se le njega dotakne.
Se poroča,, aa je pri Kodovistu prekoračila bolgarska četa srbsko mejo. Četa, ki Jo je vodil Zordjev, le bila pa zafeta in popolnoma uničena. Na vsak način se v Bolgariji nekaj pripravlja. ker Bolgarija s| sedaj to upa, ko je sklenila s Turčijo mir in najbrže tudi zvezo. Predmet pogovorov med Turčijo bi Bolgari je bila tudi srbska Macedonija za katero Bolgari hočejo avtonomijo pod sultanovo suvere-nlteto s privilegiji za Bolgare. Avtonomijo naj lzvojujejo Turki, ki naj zato dajo Bolgarom kos vzhodne Tra-cije, Bolgari bi pa pripustili avtonomijo sedaj bolgarskega Goinildžltt-skega okraja. Videti je, da Bolgari re, sno mislijo na to, ker še sedaj niso zasedli onih krajev ob Egejskem morju. Proti Gimildžini pa koraka, kakor se poroča 20.000 bašibozukov. In poleg vsega tega Turčija z vso naglico — mobilizira. Zaenkrat je mobilizacija naperjenn proti Grški, s katero ie Turčija menda prekinila vsa pogajanja, dokler Grška ne pristane glede Egejskih otokov na turško stališče. Na ta način grozi Izbruh vojne med Turčijo In Grško. Poleg tega se Bolgari vesele turškega vpada v Macedonijo, pri čemur bi Bolgari Pomagali. Tako bi bili Pred novim požarom, ki grozi izbruhniti na Balkanu.
Srbi pa kljub vsem tem možnostim niso slabe volje. Srbske čete bijejo Albance prav po notah. Pri Dlbri so izvojevali Srbi strašno krvavo zmago. V mestu je divjal boj od hiše do hiše. Tudi v Ljumi grozi albanskim tolpam pogin. Pri Ohridskem jezeru je padlo 14.000 Albancev. Med ujetniki je 400 bolgarskih četašev in 7 bolgarskih oficirjev.
AVSTRIJA V SKRBI ZA ALBANCE.
Belgrad, 2. oktobra. Avstro-ogrski voditelj poslanstva v Belgra-du, Storch, je danes srbsko vlado v prijaznem In svarilnem tonu opozoril, da niora respektirati londonske zaključke glede albanske meje. Gospod Spalajkovič. sedanji voditelj zunanjih zadev Je Izjavil, da bo Srbija zaključke respektirala in da ie korake ob mejah storila le v svrho svojega varstva. Enako izjavo je dal tudi Italijanskemu In ruskemu poslaniku. (Tega pa še nismo slišali, da bi Avstrija opozorila vlado albanskih roparjev, da naj respektira zaključke londonske konference. — Čudno.)
PRIZREN IZVEN NEVARNOSTI. Belgrad, 2. oktobra. Boj pred
Zahvala.
iucoijv, i vuui	1 v iiJvKCl	i	1	•	v-,	vy	*	*
Prav radi mu mi verujemo, da ie I Prizrenom traja dalje. Došla so oja
dotično dekle bilo takoj vse v krvi.
ko se je zadelo v njegovo suknjo, le da mož postave tega ni hotel verjeti. zato Je vzel Motocha na svoi protokol in o tako trdi suknji sporočil sodnili. da bodo tudi pri sodniji vide-
1, kako Motoch izgleda, kadar se obleče v tako trdo suknjo, da si vsakdo nos razbije, kdor se ga dotakne.
— V mestni klavnici se le od
14 septembra do 21. septembra 1913 zaklalo:	64	volov.	3	biki,	9 krav,
156 prašičev. 164 telet. 69 koštru-nov 2 kozliča. Vpeljanega mesa ie bilo 403 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 prašič, 9 telet. Opom-nja:: 1 govedo z mal. zob.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za petek specialni večer: 1. Na obrežju Skagena. (Potovalni film.)
2. Usodepolna fotografija. (Krasna veseloigra Nordiskfilma Co.) 3. Prijateljska usluga. (Amer. drama.) 4. Skrbno negovanje. (Veseloigra.) 5. Drama v starem mlinu. (Nordisk-fiim Co. v 2. dejanjih z Lili Beck.l 6 Stroga roka. (Amer. humoreska.) V soboto »Kadar zvonovi zvone«. (Pretresljiva življenska slika.) Od torka do četrtka veseloigra »Njegova komorna strežnica«. Od 10. do 13. okt. »Živi mrtvec«. (Avtorski film Leva Tolstega.) Od 14. do 16. okt »Prostea«. (Senzacijska komedija") Od 17. do 23. okt. velika senzacija » Poslednji dnevi Pompeja«.
Cenja. tako. da le mesto Iz-ven nevarnosti.
KAJ PA BOLGARI NAMERAVAJO?
Sofija, 2. oktobra. Veliko vznemirjenje ie povzročilo dejstvo, da so na srbski meji koncentrirane 4 divizije bolgarske armade. Promet s Srbijo je prekinjen, ker služi vojaškim transportom.
Najnovejša telefonska In brzojavna
*ei:a.
o
STVAR POSTAJA RESNA TODA STRAH JE NEPOTREBEN.
Na Balkanu postaja stvar zopet silno resna. Srbske čete Prav uspešno tolčejo albanske tolpe in jim bodo kmalu enkrat za vselej Izbile Iz glav željo po ropanju srbskih seljakov. Nemiri ob zapadni meji Srbije so pa dah Bolgarom, ki že od vseh početkov stojijo v ozkih zvezah z albanskimi tolpami, pogum, da so pričejl več ali manj ponovno govoriti o brezmočni Srbiji. Tudi prihajajo zanesljive vesti, da se v Bolgarijo uvaža iz Avstrije orožje (lep uvod za Pašič-Berchtoldovo konferenco) In da Bolgarija motili®««, »prbobrtuiu«
Telovadno društvb Sv. Jakobu v Trstu
„Sokol“ pri se tem potom zahvaljuje lastništvu »Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ za blagohotno brezplačno prepustitev klišejev podpisanemu društvu.
Telovadno društvo „Sokol“ pri Sv. Jakobu v Trstu.
Učiteljska tiskar na
Ljubljana, Frančiškanska ul. 0
priporoča posetnice, kuverte, ra< čune, trgovska pisma itd. itd.
j PP'ggppppBBiP~Pi
Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
/!
Povečanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in aDDnrEiPCrDKDnOBRDI! deklice. BCEnBDBrjBBnBOEDDBD
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
^^^0* Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg
\
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — PO malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Išče se stanovanje s hrano za
dve gospodični pri boljši družini, če le mogoče s klavirjem. Ponudbe pod »Trst« na »Prvo anončno pisarno«.
954-3
Pohltštyo se ceno proda, nova ulica 17., I. nadstr.
Hre-
957-3
Učenka manufakturno - galanterijske stroke želi prememti mesto za nadaljno učenje. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.______________ 958-3
Stanovanje ^ 1 sobo in kuhinjo se išče za takoj. Ponudbe na »Prvo
anončno pisarno«.
959-1
Soba z dvema posteljema se takoj odda. (10 K mesečno.) hiracev trg št, 2., I. nadstr. levo	960-1
Najveeja slovenska hranilnica!
1
v.Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1912 denarnega prometa 660 miljonov kron, 42 miljonov kron vlog in 1 miljon 330 tisoč kron rezervnega zaklada.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Vložen denar obrestuje po
brez odbitka. — Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. — Hranilnica je pupilarno varna. — V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. — Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. — Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5‘/»“/o obrestim in najmanj /«%> amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
o m sl6© liranllnlk©.
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Moderci v vseh modernih obiikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
= rokavice, parfumerija, nogavice, =
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd. vse v največji izbiri v modni trgovini za dame
easpreti glavne pošte.
p.