PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I grupoo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 108 (6395) TRST, sobota, 7. maja 1966 NEZADOVOLJIVE IZJAVE NOTRANJEGA MINISTRA Obsodba policijskih napadov na delavce Sporazum med sindikati in delodajalci Nov način sestave komisij za male mature - Prepovedana zborovanja MSI - Neustrezen način reševanja spora z zdravniki RIM, 6. — V poslanski zbornici so danes razpravljali o zad. nJih policijskih intervencijah proti delavcem-kovinarjem, priče mer je prišlo zlasti do razprave o položaju v Milanu. Na števil-06 vprašanja poslancev je odgovoril minister za notranje zadele Taviani, ki je za nerede v Milanu obdolžil izključno delavce, *? so protestirali proti zaposle-ki se stavke niso udeležili. Naslednjega dne se je položaj saostril in je prišlo — po urad-5* izjavi notranjega ministra — a° položaja, ki bi lahko bil iz-redno resen, ker so se nekateri aktivisti CGIL in CE3L obnaša-i1 tako, da bi se lahko položaj Poslabšal. Minister je dodal, da so se na-•lednjega dne sindikalisti obnaša-i odgovorneje. Minister je izrecno Pohvalil policijo, češ da se je v em primeru vzorno obnašala, in »ato zagrozil, da pravica do •javke ne pomeni pravice do nasilja. Na osnovi teb izjav in na osno-vl Položaja v podjetjih kovinarske industrije se je razvila dalj-a razprava, v katero je najprej Posegel komunistični poslanec Janca, ki je ugotovil predvsem Zgovornost ministra za državne deležbe, ki podpira zasebna koprska podjetja v tem dolgotraj ein sindikalnem sporu Med izvajanji je poslanec obdol-Policijo zaradi izzivalnega neodgovornega obnašanja in je navedel ktecno ime policijskega funkcio-"kfja, ki da je odgovoren za tako ^vnanje. y tej zvezi je interveniral notra-P minister Taviani, ki je dejal, 8 se ravnanje policije odgovarja ktla kot celota in da so zato pa sem neumestne kritike proti poteznim funkcionarjem. Almirante ln Galdo. Ministrski svet je danes razpravljal o nekaterih upravnih vpraša-njih in med drugim o dekretu predsedniku republike o usposobljenost-nih izpitih na enotnih nižjih srednjih šolah. Predlog predvideva ustanovitev komisij, v katerih bodo šolniki iz istega zavoda, katerega posedajo učenci, predsedniki pa bodo še vedno imenovani iz drugih zavodov. Na sestanku med predstavniki sindikalnih organizacij CGIL. CISL in UIL s predstavniki Conf-industrie in Intersinda so sklenili načelen sporazum glede obnovitve delovnih pogodb. Okvirni sporazum je razumljivo dokaj splošen, ven- dar v bistvu predvideva nadaljevanje pogajanj za sprejem novih delovnih pogodb za vse delovne kategorije, istočasno pa v isti zvezi prekinitev stavkovnega gibanja, ki ie v zadnjem razdobju zajelo izreden obseg. še vedno pa ni nič novega glede spora med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami in se pogajanja nadaljujejo na «tehnični ravni». V tej zvezi je minister za zdravstvo Mariotti poslal predsedniku INAM prof. Coppiniju pismo, v katerem izraža začudenje, da je INAM privolil v taka pogajanja, ko ni bila obnovljena neposredna zdravstvena pomoč za zavarovance. To pa je osnovna zahteva sindikalnih organizacij delavcev, ki so jo sporočili vladi. Pogajanja se poleg tega ne morejo nadaljevati brez neposrednega sodelovanja sindikatov, zdravnikov, bolnišnic in predstavnikov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi Tito je zaključil svoj obisk v ZAR Danes bo objavljeno uradno poročilo Komunist Lajolo pa je ugotovil, 8 zadnji dogodki v Milanu priča-je vlada izdala nova navo-*■ Ustrašila se je namreč odme-8 Umskih dogodkov na univerzi Je Skušala pomiriti kapitalistič-n> tisk. Na rimski univerzi se je položaj ®ro docela umiril, tako da so se y~16s začela redna predavanja in ■THSovanje k izpitom, kar so pa •Jsali do 10. maja. Uslužbenci so Pravili škodo na poslopjih, od- slonUi ?aIne vence in očistili P°' opla. gg vedno pa je prisotna poba, saj se boje, da je možnost ^ neredov. ^Palermu so študenti najrazlič-ajsih političnih protifašističnih o-Podelitev proglasili ustanovitev talne antifašistične skupščine)* s ed nočnim zasedanjem, katerega Priredili med zasedbo univerze Proti zadnjim fašističnim nasiljem ^‘egacija študentov je predala Ktorju piSmeno zahvalo zaradi ^hergicnega stališča, ki ga je za-med včerajšnjimi incidenti«. ■asedba fakultete se nadaljuje. V Naapelju hzirai in e vlada dala policiji *asi*|Ena n“vodila, da bi pomirila I, Krbljenost nekaterih desničarskih Ušf?V’ zaradi «prevelikega» proti-te„ . neSa razpoloženja, do kate- ra je prišlo v državi. pteB0me»>bno sindikalno novost .JMavlja načelni sporazum med Cist 'nm,‘ organizacijami CGIL, tl0s L *n UIL ter Confindustrio od' bod*10 Mtterstndom, po katerem se ?a *ačela konkretna pogajanja |1(1 u"n«vitev delovnih pogodb In se knu Prekinil sedanji obsežni stav T|>l val. klj|1l8vni tajnik OZN U Tant je za in * ' 8v°je potovanje po Evropi Hod** k vrnil v New York. Ob pri-V(J* je Rjavil, da je stanje glede in !)an>a zelo zapleteno in težavno hlii * I10 njeKOvem ni možnosti za njo re*itev. Ameriški bombniki n 81.iuiejo bombardiranje Severni., Vietnama, v Ju/nem Vietna- bodi'** nadal'u^° *P°Padi z o- S^nik Rodilno vojsko. Johnsonov pred Pojbk Harriman pa se v Ženevi Vetuje s predsednikom odbora s,. trudnega Rdečega križa o po-v ^Pvanju ui izmenjavo ujetnikov bik ''■kala v Vi.* “‘namu. Harriman in predsed-dečega križa sta odločno za-Invr' trditve, da imajo njuni raz- 0ri tudi politično ozadje, a ameriških univerzah se po- navljajo demonstracije študentov proti vojni v Vietnamu. Značilno je, da proti študentom izrekajo vse mogoče obtožbe, da bi na ta način diskreditirali protestno gibanje proti vojni v Vietnamu. Včeraj so napovedali prihod Srni-thove delegacije v London, kjer bo začela pripravljalna pogajanja za morebitno rešitev spora v Rodeziji. Sestal se je tudi odbor Common-wealtha za sankcije proti Smitho vemu režimu. Predstavnik Zambije je sporočil zaskrbljenost svoje vlade zaradi bližnjih pogajanj z rasistom Smithom, kar kaže, da je začela britanska vlada popuščati. Iz Tokia poročajo, da vse kaže, da bo Kitajska v nekaj dneh pre izkušala svojo tretjo atomsko bom. bo. Morda bo šlo pravzaprav za vodikovo bombo. V Indoneziji so odložili mfpove-dano zasedanje parlamenta. Gene ral Suharto je izjavil, da je bilo to potrebno, ker morajo najprej spo polniti mesta, ki so ostala prazna zaradi izključitve komunističnih parlamentarcev. Zdi se tudi, da so nastala nesoglasja v vojski glede položaja predsednika Sukarna. Nekateri ugovarjajo dejstvu, da je bil imenovan za dosmrtnega predsednika, drugi pa to odločitev pod pirajo. Predsednika Tito in Naser sta včeraj končala svoja posvetovanja. Jutri bodo objavili uradno sporočilo in Tito bo odpotoval iz ZAR. Iz Novega Delhija pa poročajo, da je poslanik ZAR izročil Indiri Gandi predlog za sestanek med njo, Titom in Naserjem. Indira Gandi je predlog sprejela. Baje bo sestanek treh voditeljev v začetku prihodnjega meseca v Novem Delhiju. DŽAKARTA, 6. — Zasedanje ljudskega posvetovalnega kongresa (indonezijski parlament), ki se je imelo začeti prejšnji teden, je bilo odloženo na nedoločen čas. To je sporočil general Suharto v govoru po radiu. Izjavil je, da je bilo to potrebno, ker morajo najti a sebnosti, ki naj spopolnijo praznino, ki je nastala ob poskusu državnega udara lanskega oktobra«, po katerem so izključili komunistično parlamentarce. Zatrjuje se, da so zasedanje parlamenta odložili pod pritiskom vojske, ki hoče, da predsednik Sukamo spoštuje nače;a ustave iz leta 1945, hoče, pa preprečiti, da bi bil razrešen svoje funkcije. Suharto in voditelji glavnega štaba so objavili izjavo v korist ustave iz leta 1945. Ponovna uveljavitev te ustave je bil eden od argumentov, o katerih bi morali razpravljati v parlamentu. Poleg tega M moral parlament proučiti načelo dosmrtnega predsedništva, ki je bilo priznano Sukamu, ter pripraviti splošne volitve. Neki indonezijski tednik pora ča, da je skušal bivši zunanji mi nister Subandrio napraviti sama mor v zaporu. Zaradi tega je sedaj pod stalnim nadzorstvom. Dr. B. Brecelj odlikovan LJUBLJANA, 6. — Predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček je izročil danes vseučiliščnemu profesorju in članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Bogdanu Breclju red republike z zlatim vencem, s katerim ga je predsednik republike odlikoval ob njegovi 60-letnici za izredne zasluge na področju zdravstva in javnega delovanja. Predsednik Maček je ob tej priložnosti poudaril izredno vla go dr. Breclja pri organiziranju zdravstvene službe v narodnoosvobodilni borbi in izrekel slavljencu priznanje za njegovo pedagoško delo za organizacijo medicinske fakultete, posebno za pionirsko delo pri ustanovitvi ortopedske službe v Sloveniji in ortopedske klinike v Ljubljani. D Tant ‘zopet v New Yorku NEW YORK, 6- — Glavni tajnik OZN U Tant se je vrnil sinoči s potovanja po Evropi v New York. Ob prihodu je izjavil, da ženevska pogajanja o razorožitvi lahko dajejo neikaj upanja na napredovanje. Kar se tiče Vietnama pa je izjavil, da je stanje zapleteno in težavno in ni možnosti bližnje rešitve. Zavrnil je možnost, da bi poslali opazovalce OZN na volitve v Južni Vietnam. SOVJETSKA DELEGACIJA ODPOTOVALA Izjave ministra Tolloya o sporazumu med Fiat in SZ Minister je izrekel priznanje delavcem, tehnikom in voditeljem Fiat in poudaril važnost sporazuma TURIN, 6. — Sovjetska delegacija, ki jo vodi minister Tarasov, je danes odpotovala z vlakom iz Turina. Na postaji sta jo pozdravila predsednik Fiat dr. Agnelli in član upravnega odbora inž. Gaudenzio Bono Prof. Valletta je izročil danes v Rimu ministru za zunanjo trgovino senatorju Tolloyu prepis sporazuma med Fiat in Sovjetsko zvezo za zgraditev avtomobilske tovarne v Sovjetski zvezi, ki bo izdeloval* dva tisoč avtomobilov na dan. Hkrati je predsedstvo IMI izročilo ministru prepis medbančnega sporazuma, ki se tiče finančne plati. Minister je dobil tudi pismo sovjetskega ministra za avtomobilsko industrijo Tarasova, ki vsebuje obveznosti, ki jih prevzema vlada, da se omogoči izvajanje sporazumov. Minister za zunanjo trgovino zvezi s sklenjenim spada sporazum v okvir politike Tolloy je sporazumom podal časnikarjem naslednjo izjavo: «Y trenutku, ko so bile z italijanske strani vse plati sporazuma izpolnjene, imam za dolžnost izraziti v prvi vrsti priznanje delavcem, tehnikom in voditeljem Fiat, katerim gre zasluga za sovjetsko izbiro. Se posebno moram izreči zahvalo prof. Val. letti v trenutku, ko je sklenil zapustiti najvišjo odgovornost v veliki turinski tovarni. Prav tako zasluži poudarka prijateljski duh, v katerem so potekala pogajanja in h kateremu je sovjetska delegacija v veliki meri prispevala. Kar 6e tiče obveznosti, ki jih je prevzela italijanska vlada, moram poudariti, da so nedvomno obsežne, toda točno uokvirjene s političnimi in gospodarskimi interesi naše države v skladu s politiko levega centra, S politične plati u,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.........im....iinimiiim...........m.............................mi HARR1MANOVI RAZGOVORI V ŽENEVI Srdit spopad v džungli Novi bombni napadi na Severni Vietnam Protiameriške demonstracije v Amsterdamu - Romunska delegacija v Hanoju SAJGON, 6. — Včeraj popoldne je bila 16 kilometrov severno od kraja Bong Son srdita bitka med bataljonom osvobodilne vojske in enoto prve ameriške divizije. Po osmih urah ba jev v gosti džungli so se partizani umaknili Po poročilih iz Sajgona je padel 101 partizan. Ne poročajo pa o svojih žrtvah; pravijo samo, da so utrpeli lahke izgube. Ameriški bombniki so danes na- Te dni eksplozija tretje atomske bombe na Kitajskem TOKIO, 6. — Na seji japonske vlade je tajnik Kašimoto izjavil, da bodo na Kitajskem te dni preizkusili tretjo atomsko bombo. To predvidevajo na podlagi meterolo- ških pogojev v bližini področja, kjer ___ __ domnevajo, da bodo bombo preiz- I jj, da jjh je od teh gotovo 37 v ujetni-kušali Predstavnik vlade je izjavil, I gtvu Seznam pogrešanih je izra da nekateri strokovnjaki menijo,, eil predsedniku odbora mednarod-da bodo poizkus izvršili te dni. Do- nega Rdetega križa, ki bo moral daljevali bombardiranje Severnega Vietnama. V zadnjih štiriinajdvajse-tih urah so izvedli 48 napadov. V Hanoju so javili, da je bilo včeraj sestreljenih sedem ameriških letal. V Amsterdamu je sinoči demonstrirala večja množica pred ameriškim konzulatom proti vojni v Vietnamu. Demonstranti so razbili šipe na oknih, nakar jih je policija razgnala. Posebni predstavnik predsednika Johnsona Averell Harriman se je danes pogovarjal s predsednikom mednaroddnega odbora Rdečega križa Samuelom Gonardom o izmenjavi ameriških in vietnarns.cih vojnih ujetnikov. Harriman je izjavil, da pogrešajo 227 Američanov mu križu za prizadevanja, da se spoštujejo mednarodne konvencije o zaščiti vojnih ujetnikov. Dodal je, da do sedaj ni bilo moč dobiti nobenega jasnega zagotovila juž-novietnamske osvobodilne fronte in severnovletnamske vlade in tudi ne popolnega seznama ujetnikov. Trdil je, da ZDA in Južni Vietnam spoštujejo mednarodne konvencije in da omogočajo, da funkcionarji Rdečega križa obiskujejo ujetnike, ki so v njihovih rokah. Dalje je izjavil, da osvobodilna fronta ni zavrnila vsakega poskusa nadzorstva Rdečega križa in poudarila, da človeško ravna z ameriškimi ujetniki. Na koncu je dejal, da so ZDA vedno pripravljene podpreti vsako pobudo na tem sektorju in proučiti možnosti izmenjave ujetnikov. SACRAMENTO. 6. — Neka komisija senata države Kalifornija je ki ima sedež v Omahi v državi Nebraska. To poveljstvo vodi strateške jedrske sile bombnikov in izstrelkov in je povezano z radarskim omrežjem za izsledovanje izstrelkov McNamara ni povedal, v kakšni meri se je preletavanje skrčilo. Zdi pa se, da niso več stalno v zraku letala z jedrskim orožjem in z izstrelki kakor do sedaj. Stalno preletavanje letal z jedrskim orožjem so uvedli leta 1961, ko je Sovjetska zveza dobila prednost nad ZDA s svojimi medcelinskimi izstrelki. Stalno preletavanje velikih bombnikov je stalo približno 103,9 milijona dolarjev letno. Ker imajo sedaj tudi ZDA 900 medcelinskih izstrelkov, ki so vsi nameščeni v podzemeljskih oporiščih, ter 575 izstrelkov na 36 podmornicah Polaris, imajo bombniki manjšo vlogo. miru in prijateljstva z vsemi narodi in zlasti v okvir nedavnih sporazumov med Fanfanijem in Gromikom. Z gospodarske plati je sporazum v skladu s politiko programiranja in polne zaposlitve in bo takoj vplival na zaposlitev delavcev ter na uporabljanje in modernizacijo naprav. Upoštevati je treba, da so bile s sporazumom določene dobave v vrednosti dvesto milijard, ki se bodo izvedla približno v štirih letih, in 75 odstotkov od teh bodo dobavila podjetja, vštevši srednjo in malo industrijo, ki niso udeležena v skupini Fiat.» Minister je dalje izjavil, da prevzete obveznosti ne bodo škodovale investicijam v Italiji in da so z vseh vidikov v skladu s koristmi narodne skupnosti. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni konferenci na vprašanje nekega novinarja, ali je bila ameriška vlada že prej obveščena o pogajanjih, ki so pripeljala do sporazuma med Fiat in Sovjetsko zvezo, odgovoril: »Dobili smo informacije o načrtih Fiat za prodajo tovarne Sovjetski zvezi. Politika ZDA je že zdavnaj ta, da ne izreka nobenega ugovora proti proda-janju potrošnega blaga ali strojev za manufakturno industrijo Sovjetski zvezi.» Iz Novega Delhija poročajo, da je predsednica indijske vlade Indira Gandi sprejela predlog Naserja in Tita za skupne razgovore z njo. Predlog je sporočil indijski vladi včeraj poslanik ZAR v Novem Delhiju. Zatrjuje se, da bo sestanek treh voditeljev v začetku prihodnje-ga meseca v Novem Delhiju. Kitajci in Albanci PEKING, 6. — Agencija «Nova Kitajska« poroča, da je bilo danes zborovanje v šangaju, katerega sta se udeležila tudi podpredsednik kitajske vlade in predsednik albanske vlade. Podpredsednik kitajske vlade Teng je izjavil, da so voditelji sovjetske komunistične stranke postali »nespravljivi sovražniki mar-ksizma-leninizma, nepopravljivi re-negati mednarodnega komunističnega gibanja, saboterji revolucionarnega gibanja vseh narodov in sa krivci ameriškega imperializma«. «Ni mesta, je dodal Teng, za cen-tristično linijo v borbi med marksizmom leninizmom in revizionizmom. Podpirali se bomo in si vzajemno pomagali, borili se bo-bomo drug ob drugem in bomo drug ob drugem napredovali.« Predsednik albanske vlade Kapo je izjavil, da so se ameriški imperialisti »pridružili sovjetskim revizionistom, da ustanovijo »sveto alianso«, ki naj obkroži Kitajsko«. dal je. da bo morda šlo za prvi , „ svoijh predstavnikih v Kamba, obtožila rektorja državne univerze ------------------- ------- dži ugotoviti, ali je možnost, da se . v Berkeleyu, da je spremeni ta za- ameriškim ujetnikom j#)šljejo pis- j vod v pribežališče »komunistov« m mT^ojiJz“ ‘v «središče seksualne perverzije«. poizkus z vodikovo bombo. RIM. 8. — Danes se Je zvedelo, da so v Vatikanu dobili včeraj pismo Msgr. Ussie, ki je bilo naslovljeno na ravnatelja lista »Osserva-tore Romano« Manzinija. Ussia je napisal nekaj vrstic, v katerih pravi, da se počuti dobro. Ravnatelj lista je izročil pismo vatikanskim oblastem. Družinski člani Ussie so bili obveščeni o vsebini pisma. Po iskanju na področju Pasoscuro in Civitavecchie, ki ga je izvedlo preteklo noč približno tristo karabinjerjev s policijskimi psi, se je danes nadaljevalo nadzorstvo. Kar se tiče govoric, da so njegovi pogovori z Gonardom tudi političnega pomena, je Harriman izjavil, da je to samo izmišljotina. Te govorice je zanikal tudi Gonard, ki je dejal, da vodi mednarodni Rdeči križ svojo politiko nevmeša-vanja v mednarodne politične zadeve. Dejal je, da sta s Harrima-nom govorila izključno o sredstvih, ki naj pripomorejo k izboljšanju usode vojnih ujetnikov v Vietnamu. Pred odhodom v ZDA je Harriman izjavil, da je hvaležen Rdeče- 1VILS0N0V0 POPUŠČANJE Pred začetkom pogajanj z rasistom Smithom Zambija zaskrbljena zaradi bližnjih pogajanj SALISBURY, 6. — Vlada rasista Smitha je sporočila, da je rodezij- ska delegacija, ki se bo udeležila angleško - rodezijskih razgovorov, odpotovala v soboto v London. Delegacijo bo vodil glavni Smithov gospodarski svetovalec sir Come-lius Greenfield. Domnevajo, da se bodo pogajanja začela prihodnji teden. Pripravljalni stiki med britansko vlado in Smithovim režimom imajo namen ugotoviti, ali je možnost za rešitev spora v Rodeziji. Sestanki bodo «na nevtralnem ozemlju«, t. j. na sedežu bivše ra dezijske visoke komisije v Londonu. Britansko delegacijo bo vodil bivši posebni Wilsonow tajnik Oliver Wright, ki je sedaj imenovan za poslanika v Kopenhagnu. Danes se je v Londonu sestala komisija Commonwealtha za izvajanje sankcij proti Rodeziji. Po seji so izdali sporočilo, ki pravi, da so govorili tudi o možnosti sestanka ministrskih predsednikov Common. wealtha v juliju. Na sestanku ni bila zastopana Tanzanija, ki je lanskega decembra prekinila dipla matske odnose z Veliko Britanijo zaradi Rodezije. Zvedelo se je, da je predstavnik Zambije izrekel za skrbljenost zaradi bližnjih razgovo rov s Smithovimi predstavniki. Druge države pa niso ugovarjale razgovorom. Obtožbe se nanašajo še posebno na napore rektorja, ki so bili uspešni, za ponovni sprejem profesorja, ki je zanikal, da pripada komunistični stranki, na nekatere predstave univerzitetnega gledališča in na članek, ki je bil objavljen v univerzitetnem listu, ki pravi, da je 2700 od 27.000 študentov v Berkeleyu homoseksualcev. Senatna komisija poroča dalje, da na zborovanju, ki ga je organiziral študentovski odbor proti Vietnamu, je bilo mogoče videti pornografske fotografije. Poročilo pa še zlasti vztrajno poudarja, da ima odpor proti vojni v Vietnamu svoj sedež v Berkeleyu in da «levičarski elementi dominirajo življenje na univerzi«. Protestno gibanje se pripravlja tudi na univerzi države Maine zaradi incidentov, ki so nastali danes med pacifistično manifestacijo. Združenje »študenti za demokratično družbo« je obtožilo voditelje univerze, da niso primerno ščitili manlfestantov, čeprav so obljubili, da bodo to storili. Združenje grozi, da bo nadaljevalo protestno gibanje dokler ne bo dobilo pismenih opravičil. Rektor pa je zanikal, da so manifestantom obljubili zaščito policije. Skupino pacifističnih študentov in profesorjev je napadla skupina približno štiristo študentov in tamkajšnjih prebivalcev. Sledil je pretep, ki je trajal pol ure. Včeraj so bili incidenti tudi v New Yorku v City College med pacifističnimi štu denti in člani »odbora za podpira nje ameriških vojakov v Vietnamu«. Kamboški zunanji minister je poslal Varnostnemu svetu pismo, v katerem obtožuje Tajiandijo številnih napadov na Kambodžo. Pismo pravi, da sedanje stanje ogroža mir in varnost v jugovzhodni Aziji. Včeraj popoldne je prispela Hanoj delegacija romunske komunistične stranke in vlade, ki jo vodi podpredsednik vlade Emil Bod-nars. Nenni na kongresu socialistične internacionale STOCKHOLM, 6. — Na današnjem zasedanju kongresa socialistične internacionale je spregovoril predsednik PSI Nenni, ki je na kongresu prisoten kot gost. Obrazložil je razloge za izstop PSI iz internacionale, češ da je bilo tokrat v ospredju vprašanje enotnosti s komunisti v antifašistični borbi in da so socialisti nasprotovali atlantskemu paktu. Nato je nadaljeval, da se je od takratnega razdobja položaj bistveno izpremenll in da so se spremenili tudi odnosi s komunisti, s katerimi PSI od leta 1957 ni več vezana s paktom o enotnem delovanju. Nato je govoril o procesu združevanja s PSDI, ki je že »gotovost«, in o nekaterih važnih mednarodnih vprašanjih. Fanfani v Londonu LONDON, 6. — Italijanski zuna. nji minister Fanfani je uradno obiskal Veliko Britanijo, kjer se j« sestal z zunanjim ministrom Ste-wartom, ministrom Thomsonom in predsednikom vlade Wilsonom. Med razgovorom so obravnavali vsa pereča mednarodna vprašanja. Zlasti so preučili atlantsko zavezništvo v duhu skupne izjave od 18. marca in ugotovili, da je to zavezništvo nujno za varnost in ravna težje na svetu. Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom so se strinjali, da je treba nadaljevati napore za omilitev napetosti. Se zlasti glede Vietnama pa so mnenja, da je treba iskati politično rešitev in se truditi, da se najde rešitev s pogajanji. Govorili so še o razora žitvi. Nov avtomobil «Crvena zastava* BEOGRAD, 6. — Generalni rav-natelj jugoslovanske tovarne avta mobilov »Crvena zastava« iz Kragujevca je obvestil na današnji tiskovni konferenci novinarje, da bo tovarna v času od dveh do štirih let dala na trg svoj prvi domači avtomobil, ki se bo lahko kosal z najsodobnejšimi potniškimi avta mobili na svetu. Poleg tega bo ta vama v kratkem začela izdelovati zboljšan model Fiat 1100, ki ga bo prodajala za devize. »Crvena zastava« pripravlja tudi proizvodnjo 850-kubičnega športnega avtomobila, katerega motorna moč bo 40 konjskih sil. V ZDA skrčeni ^strateški poleti* WASHINGTON, 6. — Minister za obrambo McNamara je sporočil v predstavniški zbornici, da so skrčili stalno preletavanje ameriških a-tomskih bombnikov, ki pripadajo letalskemu strateškemu poveljstvu. Sovjetski minister Tarasov na turinski postaji OB OČITNI PROPASTI VELIKONEMŠKE POLITIKE Zgodovinski razlogi narekujejo sodelovanje med SPD in SED Iz zadnje številke »Komunista« posnemamo ta zanimiv dopis Branka Škrinjarja iz Berlina o zgodovinskih nujnostih, ki so napotile enotno socialistično stranko v Nemški demokratični republiki in socialdemokratsko stranko v Zahodni Nemčiji, da se vsaj načelno sporazumeta o potrebi, da se začnejo posvetovanja o skupnih nemških problemih. Posvetovanja, ki so bila določena za drugo polovico tega meseca, bodo verjetno odločili na mesec julij. Vzhodni socialisti menijo, da je odločitev primerna zaradi več razlogov, za-padni socialdemokrati pa polemizirajo z njimi, češ da SED odlaga razgovore zaradi svoje »šibkosti«. Neodvisno od tega pa so nagibi, ki silijo obe stranki k sodelovanju, še vedno aktualni, da ne rečemo zgodovinski in prej ali slej bodo izoblikovali novo nemško stvarnost. V dušečem in že več let zastrupljenem političnem ozračju med eno ln drugo Nemčijo so se začela te dni prva, skromna gibanja. Po mnogih neuspelih poskusih, da bi na širšem torišču navezali neposredne stike med predstavniki političnega življenja na obeh straneh mednemške meje, se je zdaj nenadoma začel dialog, ki je bil še pred nekaj meseci videti nemogoč. Pravijo, da je bilo doslej sproženih približno 150 podobnih Iniciativ proti Zahodu ln — razen že «uho-jenih» stikov glede občasnega zapiranja meja med vzhodom in zahodom Berlina — je to prvi odziv na izmenjavo mnenj o osnovnih mednemških problemih. «Velika nacionalna vprašanja* imajo sicer v mednemških odnosih glavno vlogo kamna spotike, v političnem slovarju Zahoda pa so dobila po tolikih letih že jasen ((protidemokratičen)) prizvok. Na drugi strani enotna socialistična stranka meni, da razreševanje ((nacionalnih vprašanj« v vsaki stopnji in obliki pravzaprav pomeni praktično politiko na liniji zatiranja konservativnih desničarskih in militarističnih sil in tokov, ko so na tleh Nemčije — sedaj Zahodne Nemčije, imele svojo škodljivo vlogo. Očitno Je tudi, da noben pomembnejši napredek na tej liniji in na splošnem nemškem torišču ne more biti mogoč in trajen brez sodelovanja naprednih družbenih in političnih sil na eni in drugi strani. Sporazumevanje vsaj o najbolj splošni platformi se torej vsiljuje kot dolžnost za obe veliki delavski stranki, tako za enotno socialistično v DR Nemčiji, kakor tudi za socialno demokratsko v Zvezni republiki. To je imel pred očmi centralni komite enotne socialistične stranke, ko je v začetku februarja poslal odprto pismo članom in prijateljem socialno demokratske stranke s pozivom, naj prispevajo skupne napore, da bi prebrodili medsebojna nasprotja in predsodke ter poiskali poti k sporazumevanju med nemškim Vzhodom in Zahodom. V tem smislu so bila tudi delegatom za bližnji socialno demokratski kongres zastavljena «tri osnovna vprašanja nemške politike*: Ali so za pogajanja in sporazumevanje vlad obeh nemških držav, da bi popustila napetost in da bi ustvarili pogoje za sodelovanje in postopno združenje? Kakšna naj bi bila mirovna pogodba z Nemčijo, ki bi ustrezala stvarnim interesom narodov in miru ter varnosti v Evropi? In kakšna naj bi bila enotna Nemčija, za katero naj se zavzemajo napredne sile na eni in na drugi strani? Očitno je, da sta bila trenutek, notranji in mednarodni, v katerem je bila sprožena ta iniciativa, kakor tudi sam njen predmet za uspeh ugodna socialnodemokratska stranka je nenadoma odgovorila na odprto pismo, izmenjava se Je nadaljevala in — čeprav ne brez nekaterih polemičnih poudarkov — izmenjani so bili predlogi o medsebojnem nastopanju govornikov obeh strank na javnih zborih in začeli so se tudi prvi tehnični stiki. Na sklep socialdemokratov, da posežejo v dialog, in še več, da kot svoje govornike na javnih zborih v Karl Marx Stadtu predlagajo svoje tri najvišje funkcionarje — predsednika Brandta ter podpredsednika Wenerja in Erlerja, Je vplival v največji meri razvoj notranjepolitičnega položaja v Zvezni republiki. V organizaciji stranke se krepi občutek nezadovoljstva s pičlimi rezultati politike prilago-Jevanja vladni smeri, že drugič po odklonitvi starega programa (Bad Godesberg 1959) in po opustitvi tako Imenovanega »nemškega načrta* (ki je pomenil poskus, da bi zahodnonemška socialdemokracija realno obravnavala nastalo politično stvarnost na tleh nekdanjega rajha) so lanske volitve pokazale, da se stranki ni posrečilo priti v vlado, niti pozitivno vplivati na uradno politiko. Tradicionalna delavska stranka Je začela v javnosti še bolj izgubljati »voj politični profil in zahteva po stvarni politični alternativi, zlasti v nemškem vprašanju in v zvezi 8 politiko varnosti ln razorožitve, postaja čedalje bolj odločna. V sindikatih, v sami stranki, med liberalnimi intelektualci in v evangelijski Cerkvi so se kritike na račun vlade pa tudi opozicije že tako razmahnile, da mora vodstvo stranke z njimi računati. V tem smislu priča sprejem Iniciative iz Berlina o političnem realizmu vsaj dela socialdemokratskega vodstva, pa tudi o zaskrbljenosti spričo razvoja notranjega položaja. Bonska »politika ponovne združitve* ne samo, da ni privedla do nobenega rezultata, marveč se je — strogo orientirala protikomunistično »protivzhodno*. po toliko brezuspešnih letih začela v Javnosti vse bolj kompromitirati kot politika blokiranja slehernega napo-ra za pomiritev in sporazumevanje o nemškem vprašanju. Karkoli Je v vseh teh letih ponujala in obljubljala, karkoli je taktizirala, nikoli ni Mia usmerjena v notranje spo- razumevanje in iskanje skupnih realističnih odločitev. Prav takšna pot pa se vse bolj vsiljuje. To je očitno tudi eden najtehtnejših razlogov za sedanjo iniciativo enotne socialistične stranke. Vabilo na diskusije o osnovnih poteh nemške politike, ki bi lahko zbrala vse napredne sile, obračanje na veliko zahodnonemško stranko (in apel naj dialogi zajamejo tudi druge stranke in družbene organizacije) pomeni v sedanjih okoliščinah tudi dejanje odgovornosti do stvarnih potreb in interesov delavskega razreda in ljudstva na eni in drugi strani meje sploh. Notranje sporazumevanje bi torej lahko dosegli postopoma in bržčas v dolgem procesu, v katerem bi obe strani imeli pred očmi bistvene, demokratične nacionalne interese in iskali rešitve v skladu tudi s potrebami miru, varnosti in sodelovanja v Evropi. Tega pa ni mogoče doseči samo z »združitvijo kot takšno*. Nemške dežele, za katere gre, so bile že združene v eno državo, toda rajh je v letih 1914 in 1939 pahnil svet v splošno vojno. V samem mehaničnem združevanju torej ne more biti stvarnega interesa Nemcev in miru. Ta interes sestoji pravzaprav v poteh, načinu in vsebini pomirjenja in mednem-škega sporazumevanja in v tem, kakšna naj bi bila bodoča skupna Nemčija, ali bo področje miru, «tla, s katerih se nikoli več ne bo začela vojna* (kakor je rečeno v pismu enotne socialistične stranke) ali ne. To v širšem okviru pomeni, da se mednemški pogovori in razvijanje odnosov med družbenimi in političnimi silami ene in druge države lahko uspešno razvijajo samo po poti demokracije, napredka in miru. V tem okviru se gibljejo tudi razmišljanja o postopnem odstranjevanju ovir na poti k nemškemu zbližanju in na koncu tega procesa k vzpostavitvi konfederacije, v kateri bi vsaka, izmed dveh nemških držav ohranila družbene osnove, kakršne želi njeno prebivalstvo. Nujno potrebne predpostavke na poti k takšni konfederaciji so — kakor je videti iz pisem enotne socialistične stranke — da se Zahodna Nemčija odpove atomskemu orožju, da prizna obstoječe meje v Evropi in da se odstranijo iz njene strukture vse tiste sile in vplivi, ki delujejo v smeri revanšizma in militarizma. Prvi koraki k postavitvi tehničnih stikov med dvema delavskima strankama so že dovolj pokazali, kako daljni so cilji te politike, že sama osnova stikov — na strani enotne socialistične stranke je to zahteva, da se doseže sporazum o miroljubnem in demokratičnem značaju bodoče skupne države, vtem ko SPD namesto tega zahteva odstranitev sedanjih ovir v mednemškem prometu — in omogoča spoznati te težave. Komaj prikriti pritisk bonske vlade na že tako neodločno vodstvo socialdemokratske stranke, odkrite grožnje z aretacijami morebitnih vzhodno- nemških predstavnikov v primeru, da bi prišli na tla Zvezne republike in druge ovire, ki nastajajo v prvih pogovorih tehničnih predstavnikov, to zgovorno osvetljujejo. Vendar pa so bili ne glede na težave v izbiri kraja, termina in drugih okoliščin, v katerih bi izmenoma v eni in v drugi deželi sklicali javne diskusijske zbore predstavnikov obeh delavskih strank, in celo ne glede na njih končni uspeh, že prvi stiki pooblaščenih predstavnikov obeh strank sami po sebi dogodki, ki jih je mogoče oceniti šele, če upoštevamo vso tisto zaostrenost in nepomirlji-vost, ki vlada v Zahodni Nemčiji nasproti Nemški demokratični republiki. Ti dogodki so pomembni tako v razvoju in tokovih na nemških tleh, so pa tudi določen, čeprav tudi ne neposredni odsev med-evropskih gibanj v zadnjem času. NENAVADEN PLEN j Pred izlivom rečice Baveno v Jadransko morje blizu Ravenne sta dva brata ribiča zajela veliko ribo, ki tehta okoli 6 stotov. Harpunirano žival sta spravila na kopno s pomočjo 20 drugih oseb ....................................................umni.umu KONČALA SE JE OBRAVNAVA ■(ZLOČINOV V VRESIŠČU» Trikratna dosmrtna ječa Bradyju in dvakratna njegovi ljubiti Myri Nečloveški par je bil obtožen, da je v mestecu Chesterju v Angliji mučil in ubil dva otroka in enega mladeniča LONDON, 6. — Danes 'je porota malega angleškega mesteca Chester obsodila na dosmrtno ječo Jana Bradyja in njegovo ljubico Myro Hindleyevo. Zločini za katere sta bila obtožena Brady in njegova ljubica, so globoko pretresli vso angleško javnost, časopisi so govorili, da je bil ta proces, ki je trajal več kot dva tedna, »proces stoletja*, čeprav se ta izraz ponavlja ob priliki skoraj vsake izredne obravnave. To pa seveda ne pomeni, da ne bi Brady in Hindleyeva zagrešila res nečloveške zločine. Glavno odgovornost nosi moški, ki Je svojevrsten tip. Po njegovem mnenju bi imeli pravico, da živijo samo on in še nekaj ljudi iz njegove bližnje okolice. V svoji bolni domišljili je Brady začel iskati privržence. Najprej je naletel na dekle, ki se mu je vdala z dušo in srcem ter pokorno izvrševala njegove ukaze. Potem je stopil v stik z možem ljubičine sestre ter ga skušal prepričati, da je ubijanje potrebno. Prde Smithovimi očmi je lani z več kot desetimi udarci sekire pobil do smrti nekega sedemnajstletnega mladeniča. Smith je šel na policijo ter ovadil svaka. Policija Je nato ugotovila, da sta Brady in njegova ljubica leta 1963 in 1964 zverinsko mučila in ubila 1 l-letno deklico in 12-letnega dečka ter ju potem zakopala v vre-sišču. Na obravnavi so porotniki poslušali magnetofonski posnetek mučenja deklice. Potem, ko so porotniki spoznali oba obtoženca za kriva, je sodnik izjavil, da mora po zakonu prisoditi Bradyju trikratno dosmrtno ječo. Dekletu pa Je odmeril dvakratno dosmrtno Ječo in sedem let zapora. Izoliran hormon človeške rasti BERKELY, (Kalifornija), 6. — Skupini raziskovalcev kalifornijskega vseučilišča se Je posrečilo po 22 letih raziskav, da popolnoma pojasnijo kemično strukturo hormonov, ki pogajajo in nadzorujejo rast človeškega telesa. Mnogi učenjaki pripisujejo temu odkritju izreden pomen pri spoznavanju zapletenih in večkrat tajnostnih činiteljev, ki pogajajo rast ter menijo, da bo to odkritje utegnilo imeti važne praktične posledice. Hormon, o katerem se govori in ki ga imenujejo HGH (Human Growth Hormone — hormon človeške rasti), je med najbolj zapletenimi hormoni, kar jih je znanost utegnila do sedaj popolnoma analizirati. Sestavljen iz 188 molekul aminske kisline, ki so povezane v določenem redu. Prav učenjakom kalifornijskega vseučilišča se je posrečilo, da so odkrili to verižno povezavo. S zdravniškega stališča odpira odkritje možnost, da se kontrolira napake pri rasti otrok. Hormon HGH bodo verjetno lahko uporabljali tudi pri popravljanju lokaliziranih napak v razvoju, kot na primer v primeru nezadostnega razvoja ženskih prs. Vest o odkritju je podala raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo dr. C.H.Li, dr. Wan-Chyung-Liu in dr. Jonathan Dixon. Skupina je o-pravila raziskave v laboratorijih hormonskih raziskav kalifornijskega vseučilišča. Dr. Li in njegovi kolegi so izolirali prvič hormon rasti leta 1944, in sicer pri laboratorijskih živalih. Dvanajst let pozneje so ga izolirali tudi v človeku. Od tedaj naprej so napregli vse svoje sile, da bi pojasnili kemično strukturo hormona. Raziskave so bile zelo težavne med drugim tudi zato, ker niso mogli razpolagati z ustreznimi količinami hormona. Potrebnih je namreč 5000 človeških hipofiz, da se dobi približo štiri grame hormona v čistem stanju. iimiiiiiiiliiiuimiiiiiiiiiiiiiuiiiliiuiiuniiiiiuituiniiiimiiiiiiimiiiiHuiiifiiiniiiHtiniimiliniiuiiittiiiiiiiniiuuiiiiiniiiimiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiuuiiiiinuiilimiiiin HUDA PROMETNA NESREČA BLIZU BRINDISIJA Trije potniki mrtvi pri trčenju v drevo Avto Je upravljal inštruktor neke avtošole TORRE S. SUSANNA (Brindisi), 6. — Tri osebe so izgubile življenje pri avtomobilski nesreči, ki »e je zaradi neznanih vzrokov pripetila v bližini naselja Torre S- Susanna, kakih 30 km od Brindisija. Na avtu fiat 600, ki je last avto šole »Graniglia«, so se peljale štiri osebe. Avto je iofiral 27-letni Pariz: Maurice Chevalier opazuje pričesko mlade manekenke nellie, ki je dobila prvo nagrado na natečaju «Mary Poppins«. ni igralec je predsedoval natečajnemu razsodišču inštruktor Raffaele Goffredo. Iz neznanih vzrokov je avto zaneslo s ceste ter je z vso silo trčil v neko drevo. Šofer se je na srečo le malo poškodoval, toda vsi trije njegovi sopotniki so bili na mestu mrtvi. 2rtve nesreče so 64-letni kmet Giuseppe Scarciglio, 42-letni poljski čuvaj Giovanni Capestre ter 46-letni uradnik Biagio Prisciano. Vsi trije so doma iz Avetrana (Taranto), kraj, ki je oddaljen kakih 20 km od mesta nesreče. (Nekateri avtomobilisti, ki so tedaj šli mimo, so priskočili na pomoč ponesrečencem. Zal pa so u-tegnili pomagati samo šoferju, katerega so prepeljali v bolnišnico. Poškodbe, ki jih je utrpel Goffredo, so zelo lahke. Ostale potnike pa so potegnili iz avta že mrtve. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji in sodnijske oblasti. Do sedaj še niso utegnili ugotoviti, zakaj se je nesreča pripetila. Ne ve se niti, če je Goffredo v tistem trenutku učil ostale tri, kako se upravlja avto. Diferencirane izkaznice za novopečene šoferje RIM, 6. — Podtajnik za javna dela poslanec Giglia je izjavil, da bodo izdajali novopečenim avtomobilistom diferencirane vozniške izkaznice in da bodo morali tile opremiti svoja vozila s posebnim spoznavnim znakom. Podtajnik je dejal, da predstavlja nedavna nesreča, ki se je pripetila v Milanu resen opomin. U-gotovilo se je namreč, da je mladenič ki je upravljal avto in ki je pri nesreči izgubil življenje, bil star komaj 19 let, da je upravljal avto visoke kubature ter da je opravil vozniški izpit pred komaj tremi meseci. Zato je potrebno, da se novopečene šoferje opremi z drugačnim dokumentom, tako da jih prometni agenti lahko takoj spoznajo. Predvidevajo, da bo ta šoferska izkaznica drugačne barve Kar pa se tiče spoznavnega znaka, je podtajnik dejal, da bodo morali avtomobilisti, ki upravljajo avto manj kot eno leto, opremiti vozilo s precej velikim napisom. Na znaku bo verjetno napisano (meopatentato*. Ukradeni dragulji Fordovi ženi NEW YORK, 8. — Policija Je sporočila, da so ženi znanega ameriškega industrijskega mogotca Hen ryja Forda ukradli v sredo zvečer več draguljev v vrednosti 40-50.000 dolarjev (do 30 milijonov lir). Neznanci so izvršili tatvino, ko Fordove žene ni bilo v njenem stanovanju, ki Je v nekem hotelu v New Yorku. Smrtna nesreča dveh zakoncev ŽENEVA, 6. — Dva italijanska zakonca sta včeraj popoldne izgu- bila življenje na cesti blizu Betla-cha (Kanton Soleta). Gre za 29-letnega Luciana Ciamottija in za njegovo 27-letno ženo Francesco. V avtomobil v katerem sta se zakonca peljala, je silovito trčil tovornjak, čigar šofer je izgubil o-blast nad vozilom, ker je nenadoma zavrl tovornjak na mokrem asfaltu. Luciano Ciamotti je bil na mestu mrtev, njegova žena pa je izdihnila kmalu potem v bolnišnici. hn§iepe ^ g leda li& te 1 r v* VVVJ glahliu ^ btHiu'ihti>e RAZSTAVA V MARIBORSKI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI STO LET SLOVENSKEGA ROMANA Na dan petindvajsetletnice ustanovitve Osvobodilne jronte so v počastitev tega pomembnega praznika v mariborski Studijski knjič-nici odprli knjižno razstavo Sto let slovenskega romana. Izbor dne, ko je bila razstava odprta, ni bil naključen, marveč izhaja iz časovnega sovpadanja dveh pomembnih obletnic, še bolj pa iz družbenih in idejnih zasnov, ki se globoko smiselno prepletajo in spletajo. Sto let slovenskega romana je, gledano s stališča svetovne kulturne zgodovine, relativno kratko obdobje, za utrditev slovenske književnosti in z njo vred slovenske kulture nasploh pa bogat in ploden čas. Tistih tri četrt stoletja, kolikor je preteklo do začetka najbolj neusmiljenega napada na slovensko ljudstvo, je slovenski roman krepil slovensko narodno zavest, in kar je treba še posebej podčrtati, s svojo tematsko raznorodnostjo in vsebinsko polnostjo je plemenitil našo človečnost. To pa so osnove, iz katerih je rasel tudi osvobodilni boj. Spričo obširnega gradiva je urejevalec razstave prof. Ignac Kamenik razdelil celoto na tri obdobja: prvo zajema čas od izida Jurčičevega Desetega brata do konca prve svetovne vojne, drugo obdobje med vojnama, tretje pa čas od osvoboditve do današnjih dni. Razstava bo v celoti prikazana tja do konca leta. Zdaj je razstavljeno gradivo prvega obdobja. Razumljivo je, da je dobršen del posvečen Jurčičevemu Desetemu bratu. Razstavljene so vse slovenske izdaje tega prvenca, prevodi in predelave, nakazani odmevi na naš prvi roman, njegove dramatizacije. Književni primerki se menjujejo z zanimivim slikovnim materialom, ki kaže Jurčiča na Dolenjskem in v Mariboru in iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiniiiii PREDVIDEVANJA ANGLEŠKEGA KIRURGA DR. R0SSA Sodobna kirurgija odpira nove poti V doglednem času se bo lahko nadomestilo vsak človeški organ z mehaničnim • Zapleteno delovanje možganov različne odrske realizacije Desetega brata po Slovenskem. Potem pa se zvrsti pisana množica slovenskih romanov različni literarnih smeri in tem, povezano med seboj s citati slovenskih raz-lagalcev vloge romana v opisa-nem obdobju. Na enem mestu zbrana že**® slovenskega romana v njegovm začetkih daje lepo podobo, ki na-zorno dopolnjuje in zaokroža P°' znavanje te literature zgolj iz »• teramo-zgodovinskih priročnikov■ Prvi del razstave bo odpri oe maj. HOUSTON, 6. — Londonski kirurg dr. Donald Ross je pred kratkim govoril na zdravniškem kongresu, ki je bil v Houstonu. V svojem govoru je dr. Ross izjavil, «da ni daleč čas, ko se bo lahko nadomestil katerisibodi organ človeškega telesa (razen možganov) z mehaničnimi nadomestnimi deli ali pa z organi iz tujih človeških teles. »Mogoče — je dejal angleški zdravnik — se to ne bo zgodilo v času, ko mi živimo, toda gotovo je, da človeštvu ne bo treba čakati dolgo na te revolucionarne posege. Izjema bodo ostali samo človeški možgani, ki jih morda ne bo mogoče nikoli nadomestiti, ker so operacije tega bistvenega dela človeškega telesa preveč zapletene. Dr. Ross, ki je lektor srčne kirurgije na kardiološkem inštitutu v Houstonu in kirurg «Guy Ho-spitala» v Londonu, se je udeležil nekega sestanka severnoameriške federacije Mednarodnega kirurške-ga kolegija Pri srečanju z novinarji je dr. Ross pojasnil perspektive, ki se odpirajo kirurški znanosti. Med drugim je poudaril, da ta znanost utegne že danes nadomestiti srčne zaklopke z mehaničnimi ali celo postaviti v človeško telo umetno srce, kot je to storil pred kratkim ameriški kirurg De-bakey. Nadomestitev naravnih človeških organov z umetnimi pa še ne pomeni, da se bo utegnilo podaljšati človeško življenje v nedogled — je pripomnil dr. Ross. Kaj takega se ne bo zgodilo, če že ne zaradi drugega, zato, ker se tudi mehanični organi po večletnem delovanju obrabijo. Gotovo je, da če se človeku, ki je bolan na srcu, nadomesti v celoti ali deloma bolni organ, podaljša življenjska doba. Procesa staranja pa se verjetno ne bomo mogli otepsti, pa čeprav bi zamenjali vse organe v človeškem telesu. Brodolom v Peruju LIMA, 6. — Uradno sporočajo, da Je 8 perujskih ribičev izgubilo življenje, a 4 so bili ranjeni, ko se je njihova ribiška ladja potopila potem, ko je trčila v neko 11.000 tonsko ladjo. Do brodoloma je prišlo 11 milj daleč od pristanišča Gallao, ln sicer zaradi megle. IIIIIIIHIIIIllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIlllllilIlllllllimiKinillllllUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII SAUIV ODGOVOR NA fULBRlCHTOVE KRITIKE Kuharičin «ukaz» predsedniku Johnsonu Ameriški senator je obtožil predsednika «nadutosti» WASHINGTON, 8. — Pred nedavnim je ameriški senator Fulbrlght obtožil predsednika ZDA »nadutosti pri Izvajanju oblasti*. Ob priliki nekega sprejema v Bell hiši, katerega se Je udeležilo okoli 50 povabljencev, pa Je predsednik Johnson dejal svojemu kritiku, da naj ne bo zaskrbljen, saj njemu, predsedniku ZDA ukazuje celo kuharica. Ko je senator stopil v dvorano, ga je Johnson pozdravil z gromkim «Hello Bill*. Nato pa ga je povedel vstran ter mu pokazal listek, ki mu ga je poslala kuharica. V sporočilu, ki Je naslovljeno na predsednika ZDA, kuharica «ukazuje» prvemu ameriškemu državljanu, da sme jesti samo to, kar mu bo ona servirala. »Dokler bodo tako ravnali z mano — Je dejal Johnson — se vam ne bo treba bati.* Sprejema se Je udeležilo 113 diplomatskih predstavnikov ter veliko število znanih političnih ln drugih osebnosti Borba v ZDA proti kriminaliteti VVASHINGTON, 6. — Predsednik Johnson Je skupaj s pravnim ministrom Nicholasom Katzenbachom, ravnateljem FBI Edgarjem Hoo-vverjem in drugimi funkcionarji proučeval vprašanja borbe proti kriminaliteti v ZDA. Na kraju seje je Johnson dejal, da bo treba to borbo pospešiti in da bo minister Katzenbach koordiniral dejavnost vseh federalnih državnih in krajevnih organizacij. Naloga, je zaključil Johnson, ne bo lahka, toda treba jo bo uspešno izvršiti. MOSKVA, 6. — Sovjetska zveza je danes izstrelila nov umetni satelit «Kosmos», ki je 117. po številu. Satelitov apogej znaša 308 km, perigej pa 207 km. Vsi aparati — pripominja Tass — delujejo brezhibno. Sedem televizijskih oddaj o glasbi v filmu RIM, 6. — Leta 1927 je bil izdelan prvi zvočni film «Pevec jazza« z Al Jolsonom. Slo je za glasbeni film. Lahko torej rečemo, da se je kino naučil govoriti-pojoč. Od tedaj je glasba vein° imela veliko vlogo v filmih, a sem pa tja je bila neobhodno potrebna za ustvarjanje vzdušja m sugestij. V nekaterih primerih je glasba imela celo vlogo v filmu- Prav to je primer nove serijo sedmih televizijskih oddaj: sMU-sic-Rama», katero izdelavo so pav sedaj dokončali v milanskih studiih. Besedila sta napisala Angelo Frattini in Carlo Silva, avtorja televizijskih tekstov «Prin-cese, violine in šampanjec» ter »Glasbenega odra«. Pesmi bo javnosti predstavila Ulmska igralka, ki utegne priklicati v spomin slike in spomin> tako včerajšnje, kakor tudi današnje generacije: Alida Valli. Pr' raznih oddajah bodo sodelovatI igralci: Olga Villi, Valentina Cortese, Arnoldo Foa, Gianrico Tede-schi, Alberto Lionello, Antone"» Lualdi, Franco Interlenghi, Annte Girardot, Emesto Calindri, C* lette Marchand, Paolo Ferrari, Giorgia Moll, Maria Grazia Buo-cella, Ingrid Schoeler, Chelo A-lonzo, Pia Lindstrom, Maurizio Arena, Marpessa Daum, Marisa m Vittoria Solinas, Gino Bramien, Marisa Del Frate, Sandra Mom daini, Paolo Poli, Rita CadVlW< Valeria Fabrizi, Annie Fratellii", Renata Mauro; operni pevci: Mario Del M0" naco in Gino Bechi; pevci lahke glasbe: Milva, Clau-dio Villa, Gigliola Cinguetti, Gior-gio Gaber, Bettp Curtis, JohnnV Dorelli, Nico Fidenco, Jula De Palma, Fred Bongusto, Bruno Lauzi, Carmen Villoni, Lilian Ter-ry, Nini Rosso, John Forsteri, B°' bertino, Gian Costello, Memo Re' migi, Alberto Rabagliati, Rem° Germani, Don Pomeli, HenrV Wright, Iva Zanicchi, Nicola An-gliano, Bruna Lelli, Achille gliani, Luciano Fineschi, Vanom, Elisabetta Wu, Tony Renis ter pevke «Sejma sanj«; orkestri: «New Dada», »Mita71 jazz College«, Wan Wood in njegov orkester, «Quartetto Cetra«, plesalci: Roberto Fascilla, DrU' no Telloli, Marisa Ancello. Orkester bo dirigiral Gigi CicheV lero, režiral pa Vito MolinarU Film o odpravi na Ognjeno zemljo MILAN, 6. — Včeraj so zavrteli pred javnostjo dokumenta*' ni film, ki ga je na Ognjeni zeffliJ posnela odprava «Cittk di Lecco»-Kot je znano, Je ta odprava v **' četku letošnjega februarja osvoji* vrh gore Buckland. Film je predstavil javnosti Cafi Mauro, ki je bil vodja odprave' Gre za 16 milimetrski barvni Predvajanje traja eno uro. V prve1" delu se obravnavajo splošne rev mere življenja na Ognjeni zenu) (podnebje, kmetijstvo, ribištvo It®-" a v drugem tehnični aspekti vzpon8. N« levem zgornjem oglu te slike je napis: Veneclja. Pa tudi >* splošnih obrisov posnetka se da sklepati, da gre za Benetke, čep*’*v je slog slikarja res nenavaden. Gre za eno izmed tolikih slik J***0! slovanskega »naivnega« slikarja Emerika Fejesa iz Novega Sada, •** sedaj razstavlja v galeriji »Balcstrieri — Arte moderna« v MilanU’ Fejes pričara na platno podobe najrazličnejših mest v svetu s **' ključno pomočjo razglednio 'PRAVDA* O DELAVSKIH STRANKAH ZAHODA Povsem različno gledanje od kitajske KP Ocena enotnih akcij sindikalnih organizacij različnih irJ*cri - Antikomunizem desničarskih socialdemokrat-s ih voditeljev, ovira za dosego enotnosti delavskega gibanja - Kam privede dogmatizem kitajskih voditeljev Da>m^?Skvi ie Pozornost tujih o-#0 ev pritegnil daljši cianek hnii'r.0 delavskem gibanju v n- -v3 lst*onih deželah: v njem se Veitu,zavzema stališče do najno-“ naP0rov komunističnih par-en J13 Nahodu za dosego akcijske „:mn°s,a * socialističnimi in dru-“£ de]avskimi strankami. v glavnem pozitivno u,. JUje začetne uspehe v pre-Priy°Van^. tezlc°o, do katerih je sito ° spr'do razcepljenosti delav-::ga. gibanja deželah. kapitalističnih j. Sam razcep pa ocenjuje 5av-?ajveoj° zapreko v boju de-mokrafr gibanja Za sP,0Šezl de- “»Polis is"1- r3ZV0j in Pr0ti m°' namenom ter in- «sku?an ^ KP SZ meni, da so »her*6 akcije sindikatov raznih izrsž' Važen Pojav, ki se v njem dela ^'siveue spremembe v PoprTu m razredu«. V obstoječih lova«’ predstavJja dosega sode-*eci v* ..med komunističnimi in jajja lstičnimi partijami v deže-va*„ razvite§a kapitalizma «naj-nalogo«. »ti vraJda“ ugotavlja, da sociali-p0n , t'ranc'ji, na Finskem in Ja-v0a . etn> Pa tudi oni, ki so blizu nih av tradicionalnih sociaiistič-va;0s raitk, čedalje pogosto pozi-(jej Vs® delavske partije na so-pa anie- Komunisti istih dežel snov P,ravljai° Q enotnosti na o-Ea J sadpno izdelanega akcijske-gapPr°grama. skesa mPeniu osrednjega sovjet-ipecl , casopisa, enotnost akcije lob _ornumsti in socialisti v ce-in ("Se daleč ni bila dosežena«, vilnj, zaradi antikomunizma Stešite a.J''o.diteljev socialdemokrat- Zarart eSn'C-e’ toda nič manj tudi zanju1 °t)iektivnih težkoč, pove-Vlogo s Programskimi stališči ter stra-i. kl ■'o vodstvo socialističnih žoaznj /ebi Pripisujejo v bur-a arzavi. Voj njndar se> gledajoč na raz-*;joiali 41°S0V med komunisti in Ps*»DeW- Z gledišča zgodovinske da« ^trtive^ — ugotavlja «Prav-ter od <mniš tako, kot se nešteti partizanski ranjenci, njegovi nekdanji jgacienti, spominjajo doktorja Bogdana. Zaradi tega in še zaradi vsega drugega, kar pač na tako skopem prostoru ni moč primerno izraziti, mu danes po tem našem dnevniku še enkrat izražamo svojo globoko hvaležnost in pa najiskrenejša voščila za njegovo srečo, zdravje in uspeh na njegovi nadaljnji življenjski poti. PRIMORSKI DNEVNIK 7. MAJA 1966 *************** IV STUDIO UNO * * ** * * * * * * * * * * * NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO« 7. MAJA 1966 Ime ln priimek Naslov.......... Odreži ln nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI — Casella Postale 400, Torino. ......................................................... Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se bo izvajala pesem z ital! Janškim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama. Televizijski gledalci, ki hočejo v «Studlo Uno Qulz» tekmovati, morajo 'zamenjavo ugo toviti ln v ustreznih gornjih dveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi lz pesmi, Ki sta bili zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi lz Izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden Izžrebani: en avta mobil (alfa romeo giulia TI, ali Hat 1500. ali lancla fulvia 2 C) ln 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 Ur za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50). Med tekmovalnimi Ustkl. Iti bodo vsebovali točno označbo le ene Izmed dveh besed Izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo Izžrebana koUfilna prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 Ur (piščanci, nemastno svinjsko meso, lajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje). Zaloga bo toUkšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni. Odpošiljatev dopisnice hkrati te pomeni popolno poznavanje ln brezpogojni sprejem pravilnika lgTe, ki )e bU objavljen v štev. 12 Radiocorriere-TV. Aut. Min. Vreme včeraj: najvišja temperatura 21, naj nižja 17.7, ob 19. uri 18.4; vlaga 73 odst., zračni tlak 1009.2 pada, veter 10 km jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 17.5, padavine 0.8 mm. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 6. maja Janez Sonce vzide ob 4.46 in zatone ob 19.17. Dolžina dneva 14.31. Luna vzide ob 21.31 in zatone ob 5.36 jutri, SOBOTA, 7 maja Stanko TISKOVNA KONFERENCA POKRAJINSKEGA ODBORA INAM Zavarovancem nihče ničesar ne daruje saj plačajo vnaprej preglede in zdravila S svojimi prispevki krijejo delavci in uradniki vse izdatke Ukrepi INAM za olajšanje nevšečnosti zavarovancev Včeraj je bila na sedežu INAM tiskovna konferenca, na kateri je predsednik pokrajinskega odbora INAM Giuricin orisal sedanji položaj v zvezi z zdravstveno oskrbo zavarovancev, ki je nastal zaradi spora med bolniškimi blagajnami in zdravniki, ki zahtevajo sklenitev novih sporazumov. Giuricin je najprej orisal ukrepe, ki jih je sprejel INAM, da bi zmanjšal razne nevšečnosti, ki jih trpe zavarovanci zaradi spora. Zavod hoče z novim dogovorom doseči nekatere glavne smotre, ki so: 1. Poskrbeti, da bodo pregledi m druge zdravstvene storitve vedno bolj učinkoviti. 2. Doseči čimbolj racionalno porazdelitev dela zdravnikov. 3. Določiti način plačevanja, ki bo zagotovil zdravniku pravično plačilo ter ga zavaroval pred vrsto nevšečnosti. 4. Dopolniti komisije po sekcijah s predstavniki delavcev. 5. Ugotoviti kakovost zdravstvenih storitev. Zavod INAM želi predvsem doseči vrsto jamstev proti zlorabam in razsipanju, ki jih je ugotovil, in tore; proti neupravičenemu zvišanju bremen z nadzorstvom nad izdatki in nad učinkovitostjo zdrav, stvenih storitev Ce se bodo pogajanja med bolniškimi blagajnami in zdravniki zopet začela, bodo določili za zdravnike nova plačila, določili najvišje število zavarovancev, ki lahko izberejo istega zdravnika, nočno in prazniško zdravniško službo, naloge sekcijskih komisij, enake obrazce za vse bolni-šae blagajne, možnost predpisovanja več zdravil z istim receptom, vključitev večjega števila specialistov v sistem bolniškega zavarovanja ter razširitev zdravstvene pomoči na dom zavarovancev. Zato se izraža želja, da bi se spor čimprej zakrjučil. V naši pokrajini se zdravniki drže predpisov, ki jih je dala zdravniška zbornica. Zato je moral IN AM sprejeti vrsto ukrepov, da u-blaži nevšečnosti in prepreči dolge vrste pri vračanju vnaprejšnjih plačil. Zatem je Giuricin povedal, da je znašalo dnevno povprečje splošnih pregledov okrog 5000, medtem ko se le sedaj med stavkovnim gibanjem zdravnikov znižalo na okrog eno četrtino, to je na 1200 do 1300 pregledov. Krajtvtfil sedež INAM je poskrbel, da se zavarovancem, ki morajo plačati preglede, čimprej povrne izdatek. V ta namen jim izplačujejo vračila pri štirih teritorialnih sekcijah, v Trstu-center, pri Frnedu, pri Sv. Soboti in v Miljah. Poleg tega jim vračajo izdatke tudi nekatere podružnice Tržaške hranilnice. Dovolj je, da predložijo zavarovanci dokumentirano zahtevo za povračilo, pa ga dobe še isti dan. Zavarovanci v Miljah in pri Sv. Soboti se lahko obrnejo tudi na podružnice Tržaške hranilnice, pri čemer morajo predložiti dokument o povračilu, ki ga jim da INAM. Pri sekciji ori Sv. Soboti, kakor tudi pri Frnedu, deluje tudi okence za takoišnje povračilo. Na glavnem sedežu v Ul. Nordio pa deluje blagajna za vračila popoldne. Poleg tega lahko predložijo zavarovanci vsak dan od 10.30 do 12.30 zahteve po povračilu na nabrežinskem županstvu ter ob 15.30 na poveljstvu mestnih redarjev na Opčinah. Kdor lahko počaka teden dni, mu poš-ljejo denar po pošti tudi na dom. Razen tega lahko zavarovanci, ki n-> morejo predložiti dokumentacije, pooblaste drugo osebo, pri čemer niti ni treba, da je družinski član. Težava lahko nastane, če zdravnik noče izdati potrdila, da je zavarovanec nezmožen za delo, ki služi zavodu INAM, da izplača hranarino (subvencijo). V tem primeru se lahko zavarovanec obrne na zdravnika INAM. ki ie v službi pri posameznih teritorialni)) sekcijah! Ta zdravnik mu bo izročil posebni obrazec, ki bo potrdil njegovo nezmožnost za delo. Ce pa je zavarovanec tako bolan, da ne more sam Driti na sedež sekcije, lahko zaprosi za notrdilo druga oseba'v rriegovem imenu Ce ne more zavarovanec plačati 5h'K) Pr za nočni zdravniški pregled na domu. lahko zaprosi za sprejem v bolnišnico. Giuricin je rfekel, da je pokrajinsko ravnateli-stvo INAM storilo vse, kar ie v njegovi moči. da bi šlo na roko zavarovancem. Poleg tega prouču j»io še druge ukrepe da bi olajšaj nevšečnosti. Ob nadaltevanju zdravniškega protestnega gibanja pa čuti pokrajinski odbor INAM potrebo, da poudari nekatera dejstva Predvsem nosi vse breme bolniškega zavarovanja sam zavarovani delavec, ki posredno ali neposredno plaču-jg del svoj h preiemkov zavarovalni ustanovi. Delavcu nihče ničesar ne daruie: niti zdravil niti zdravniških pregledov niti hrana-rine niti sprejema v bolnišnice. Delavec plača vnaprej ali plača zanj delodajalec vse storitve, ki mu pritjčejo v primeru potrebe. Ko gn» zavarovanec k zdravniku na pregled da bi mu predpisal zdravila, je že plačal to. kar pri-tlče zdravniku In tudi zdravila. FTemoženie zavoda ie res dejansko pfemožeuie vseh zavarovanih delavcev. Zato je vsako razsipanje, pa naj ga povzroči zavarovani delavec ali kdo drug, v škodo delivca samega. Drugo pojasnilo, ki ga je treba dali, se tiče oblike zdravstvenih storitev. Sedanji dogovori med iflA M in zdravniki že upoštevaje možnost, da zavarovanec izbere posredno ali neposredno obliko zdravstvene oskrbe. Vse izkušnje so pokazale na popolnoma nedvoumen način, da imajo delavci in sindikalni predstavniki najraje neposredno obliko zdravstvenih storitev Opustitev nepo-srednje oskrbe bi pomenila velik korak nazaj, saj je treba upoštevati, da naše zdravstvene zavarovalne ustanove zelo počasi gre- socialne varnosti, ki bi zagotovil dostojno oskrbo vsem, tako da bi doegli raven najbolj naprednih držav na tem področju V pričakovanju, da se bo dosegla socialna varnost, izražajo predstavniki delavcev v pokrajinskem odboru INAM željo, da bi novi sporazumi med zavarovalnimi u-stariovami in zdravniki bili kaj več kakor samo izboljšanje zdravniških prejemkov. Ne glede na sistem plačila, se morajo ustvarjati takšni pogoji in takšne možnosti nadzorstva, da se zagotovi zavarovancem res dobra zdravniška oskrba. Dandanes so pregledi vedno bolj površni in hitri, terapija pa po istem kopitu. Zdravje ne sme biti kupčija za nikogar, marveč mora biti zadeva javne službe, v kateri zdravnik vestno in svobodno opravlja svoje delo ter je pošteno plačan. Predsednik Giuricin je orisal tudi nekaj razpredelnic, ki kažejo, da so se izdatki za zdravniške preglede od leta 1956 do 19A5 povečali za desetkrat, izdatki za zdravila skoraj za štirikrat, izdatki za bolnišnice za štirikrat in pol, medtem ko so se upravni izdatki od 9,40 odst. od leta 1961 znižali lani na 6,19 odst. celotnih izdatkov. Povprečno je zaslužil lani vsak splošni zdravnik okrog 4,5 milijona lir, sai so za 184 zdravnikov lani izdali nad 781 milijonov lir. Seveda gre za oo-vnrečne številke, ker je kakšen zdravnik zaslužil tudi več kot deset milijonov, drugi pa mnogo mani od povprečja. Med drugim je Giuricin še povedal, da ie skuono neposredno ali posredno zavarovanih pri INAM 177 44? o-°eb. od teh 49.267 upokojencev. Upokojenci pa bremenijo zavod s 30 odst, več Dregledov kakor drugi zavarovanci, na katere odpade okrog 10 pregledov na leto na vsakega. Kolajne dolgoletnim nameščencem pokrajine V pokrajinski palači bo jutri v nedeljo, 8. t.m. slovesna podelitev zaslužnostnih priznanj nameščencem, ki so dopolnili 25 let službovanja pri pokrajinski upravi. Letos bodo prejeli zlate kolajne dr. Cesare Zacchi, ravnatelj zdravniško š* Jhfftikigrafskega oddelka po-krajinskega laboratorija za higieno in profilakso, dr. Gastone Roc-co, ravnatelj računovodskega urada tes Virgilio Agnoletto, Agosti-no Barovina, Ernesto Barovina, Irma Cattonaro, Glauco Chelleri, Silvio Erne, Marta Krecich, Giochi-no Marsich, Antonio Radessi, Albino Sklemba, Nella Vatta, Luigi Vecchiet in Ada Žiberna. Slovesnost, katere se bodo poleg nameščencev pokrajinske uprave udeležili tudi predstavniki oblasti, bo ob II. uri. Ministra Bo in Pieraccini bi morala priti v Trst Tržaška federacija PSDI ie v zvezi z borbo delavcev ladjedelnice Sv. Marka, katerim izreka svojo solidarnost, mnenja, da bi nujno moral priti v Trst minister za dr-žavne udeležbe Bo in minister za proračun in načrtovanje Pieraccini, da bi se s predstavniki delavcev in krajevnih oblasti razgovar-jala o naši ladjedelski industriji. Gospodarska komisija PSDI, ki je zasedala pod predsedstvom prof. Bonifacia, je razpravljala tudi o vodnih poteh v zvezi z možnostjo vključitve v omrežje plovnih kanalov zgornje Italije —- srednje in severne Evrope tudi poseben promet kmetijskih pridelkov in pridelkov, ki prihajajo iz Grčije ter iz vzhodnega Sredozemlja, katere bi lahko pripeljali do skladišč ra našem področju in jih nato usmerili po rečni plovni mreži od rta Sdobba navzgor. Komisija ie razpravljala tudi o razvoju industrijske cone od Milj do Tržiča. Drugi dan obiska Zvonka Perišiča Novi predsednik jugoslovanskega dela mešane komisije za izvajanje londonskega sporazuma Zvonko Pe-rišič se je včeraj sestal s slovenskimi predstavniki KPI in PSI. Zadržal se je v razgovoru s predstavniki Slovenske skupnosti na sedežu v Ul. Macchiavelli št. 22. Ogledal si je Katoliški dom Antona Martina Slomška v Bazovici in Marjanišče na Opčinah. Predsednik Perišič je obiskal člana italijanskega dela mešane komisije dr. Molinarija. Ob tej priložnosti je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Jan-huba pritedil ob 18. uri v prostorih konzulata sprejem, katerega so se udeležili člani italijanskega dela mešane komisije in politični, kulturni ter gospodarski predstavniki Slovencev tržaške pokrajine. Sprejemi na deželi Odbornik za kulturne dejavnosti Giust je včeraj sprejel vrsto zastopnikov raznih ustanov. V zvezi z nekaterimi vprašanji ONMI je odbornik Giust sprejel g. Battellinija iz vodstva tržaške CISL. Zatem se je sestal z nadzornikov arhivov naše PISMO LASTNIKOV NJIV IN TRAVNIKOV ŽUPANU Kako zaščititi travnike pred nedeljskimi izletniki Uvesti bi morali nadzorstvo posebnih motoriziranih čuvajev in izletnikom, ki povzročajo škodo, naložiti globe dežele dr. Tuccljem. Sprejel je tudi predsednika tržaške ljudske univerze dr. Plccottija ter druge kulturne I bec je v tej zvezi naslovil na žu-delavce. | pana vprašanje, v katerem ime- V preteklih dneh je nadaljnjih 200 okoliških lastnikov _ njiv in travnikov v zgornji tržaški okolici poslalo tržaškemu županu dr. Franzilu pismo, v katerem ga naprošajo, naj občinska uprava u-krene vse, da bodo njihove njive in travniki zavarovani pred škodo, ki jo povzročajo predvsem nedeljski izletniki iz mesta. V pismu omenjajo, kako na stotine izletnikov kar z avtomobili zavozi na travnike, ki jih v kratkem spremenijo v nogometna in druga i-grišča; ob odhodu pa puščajo na travnikih najrazličnejše odpadke, konserve in mnogokrat tudi č e-pinje razbitih steklenic. Podpisniki poudarjajo, da imajo mestni prebivalci vso pravico, da se v okolici naužijejo svežega zraka. Zato tudi opozarjajo, da jim je na razpolago mnogo gmajne in drugih zemljišč, kjer ne bi povzročali nobene škode. Občinski svetovalec Marij Gr- imiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiHtiiiMiiiiiitiimimmiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU POHIŠTVENE RAZSTAVE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Vsedržavni natečaj za osnutek stola, primernega za široko porabo Skupna vrednost nagrad znaša 2 milijona lir - Predvideva se velika udeležba zlasti iz naše dežele - Uradni prikaz lesnih polizdelkov iz ZDA Letošnji prikaz domačega in tujega pohištva na tržaškem sejmu bo občutno obsežnejši kakor v preteklih letih; zanj se'je namreč doslej prijavilo več kvalificiranih proizvajalcev in prodajalcev, odnosno izvoznikov, iz Italije in nekaterih tujih držav med katerimi pa so še posebno številno zastopani operaterji iz dežele Furlanije -Julijske krajine in iz samega Trsta. Osrednji proizvod letošnjih prikazov bo vsekakor stol, od navadnega do najbolj zahtevnega, in sicer mu je vodstvo velesejma namenilo prvenstvo predvsem zaradi tega, ker predstavlja najbolj razširjen proizvod pohištvene industrije na območju dežele ter hkrati tudi našo najvažnejšo izvozno postavko s področja lesne industrije. Za časa sejma bodo letos organizirali VI. vsedržavni natečaj med proizvajalci in risarji s pohištvenega področja. ‘Naslov natečaja se bo glasil «Lesen stol, primeren za široko porabo«. Smoter letošnjega natečaja je namreč v tem; izbrati iz množice predloženih del tiste primerke, ki se odlikujejo predvsem po svoji pripravnosti, da postanejo predmet serijske industrijske proizvodnje. Vodstvo natečaja je v ta namen pripravilo skupino priznanj in denarnih nagrad, katerih skupna vrednost znaša 2 milijona lir. V žiriji, ki bo pregledala izdelke in projekte, in ki bo podelila nagrade, bodo številni strokovnjaki iz notranjosti Italije, med njimi pa bodo tudi ravnatelj Državnega umetnostnega inštituta v Trstu prof. R. Barocchi, prof. Car-lo De Carli s tržaške univerze ter svetovalec Furlanskega konzorcija med proizvajalci stolov od Sv. Ivana ob Nadiži dr. S. Montina. Drugi konzorcij med proizvajalci stolov, ki ima sedež v Manzanu SINOČI V LJUDSKEM DOMU V UL. MAD0NNINA Začetek lil. pokrajinskega kongresa Zveze komunistične mladine Italije Kongres so pozdravili tudi mladinski predstavniki PSI, PSIUP, Mladinske iniciative, indipendentistov in UGI Sinoči se Je začel v Ljudskem domu v Ul. Madonnina tretji pokrajinski kongres Zveze komunistične mladine Italije. Kongres je otvo-ril mladinec Ferluga, ki je pozdravil prisotne predstavnike mladine PSI, PSIUP, Mladinske iniciative, indipendentistov in študentovske organizacije UGI. Povedal je, da so povabili tudi predstavnike mladine Iz Kopra, ki pa še niso prišli. V kratkem uvodnem govoru se Je spomnil dogodkov na rimski uni-. verzi, kjer so fašisti umorili socialističnega študenta Paola Rossija in dejal da mladina zahteva strogo kaznovanje odgovornih za umor in razpust fašističnega gibanja MSI, nakar so kongresisti počastili spomin Paola Rossija z enominutnim molkom. Prvi je pozdravil kongres komunistične mladine tajnik mladinske federacije PSI Ghersi, ki je orne-nil, da se kongres vrši prav v dneh velike borbe študentov na rimski univerzi in italijanskih delavcev. Ghersi je nato dejal, da so enotne borbe mladincev osnova za ustanovitev konfederacije italijanske levičarske mladine, ki so < predstavljala odgovor na poskuse razbijanja italijanske levice. Nato je pozdravil kongres predstavnik mladine PSIUP Goldsch-mith, ki Je prav tako poudaril, da je prišel čas za začetek razprave o ustanovitvi konfederacije italijanske levičarske mladine. Predstavnik Mladinske iniciative Kosmlna pa Je dejal naj mu dovolijo, da nakaže nekaj stališč v zvezi z nekaterimi elementi, ki so pomembni za zagotovitev normalnega razvoja in ohranitev posebnosti in tradicij slovenske manjšine kot celote. Za zagotovitev rednih ta plodnih zvez med matičnim narodom m manjšino, je poudaril Kosmlna, je treba predvsem zagotoviti resnično enakopravnost manjšine v deželi kjer živi. Potem ko je omenil brutalno raznarodovanje Slovencev za časa fašizma, Je ugotovil, da se posledi-te politike poznajo še danes, do nasproti resničnemu sistemu ko j® minilo več kot 25 let od zmage antifašističnih sli in idealov odporništva. Kosmlna je ob koncu dejal, da Mladinska iniciativa vedno poudarja, da je samo v sodelovanju vseh Slovencev, od komunistov, socialistov do ostalih demokratov in katoličanov osnova za učinkovito zaščito interesov manjšine in delavskega razreda. Za njim sta pozdravila kongres še predstavnik mladine gibanja za neodvisnost, in predstavnik študentovske organizacije UGI. Po pozdravih delegatov je imel glavno poročilo tajnik federacije Zveze komunistične mladine Italije Dario Zupančič. Seje deželnih komisij Včeraj zjutraj se je sestala prva deželna komisija, ki je Izrekla ugodno mnenje glede zakonskega osnut ka o ukrepih za preprečevanje na ravnih nesreč In ujm. Tretja komi sija pa je proučila zakonski osnu tek o jamarstvu v naši deželi. Obširno je o tem vprašanju govoril poročevalec Rigutto, potem pa Je poseglo v razpravo več svetovalcev. Svetovalci so odobrili prve tri člene zakonskega osnutka, medtem ko se bodo o zadnjem členu Izrekli kasneje. O tem zakonskem osnutku je izrekla ugodno mnenje tudi peta komisija. Stavka gradbincev U. m 12. maja bo 48-urna stavka delavcev gradbene stroke v protest proti delodajalcem, ki nočejo obnoviti delovne pogodbe, zapadle 31 decembra 1965. Ob tej priliki do enotno deželno zborovanje gradbincev v Vidmu, Na zborovanju bodo govorili sindikalni voditelji vseh treh sindikatov. Na sedežu FILCA-CISL v Ulici Carduccl St. 35 lahko dobe gradbeni delavci razpredelnice plač, ki velja Jo od 1. maja dalje. v videmski pokrajini, pa se je obvezal, da bo vzel v poštev vse izdelke, ki utegnejo postati predmet serijske proizvodnje na območju dežele Furlanije-Julijske krajine, široko občinstvo si bo lahko ogledalo modele in ustrezne risbe ves čas velesejma v drugeirf’ nadstropju paviljona E. Nagrade, povezane z natečajem, bo žirija razdelila 3. julija, in sicer v sklopu IX. mednarodnega srečanja o pohištvu. Na zasedanju bodo strokovnjaki razpravljali o temi «Stol, aspekti industrijskega problema«. Na njem bodo skušali izkristalizirati nekaj osnovnih načel, ki naj vodijo proizvajalce stolov pri sestavljanju svojih dolgoročnih programov, in to predvsem s tehničnega in gospodarskega vidika. Kot spremni prireditvi pripravlja vodstvo velesejma še dve ločeni razstavi stolov, in sicer razstavo najbolj uspelih sodobnih stolov, izdelanih v Evropi in izven nje, ter retrospektivno razstavo najboljših in najlepših stolov, ki so si jih zamislili arhitekti med obema svetovnima vojnama. Tudi ti dve razstavi bosta nameščeni v drugem nadstropju paviljona E, njun namen pa je prikazati, kako se tudi v pohištveni industriji postopoma spreminjata slog in gradbena struktura. Tudi razstava polizdelkov iz lesne industrije bo letos znatno širša kakor v preteklosti. Na njej bo prvič uradno prikazana tudi proizvodnja lesnih polizdelkov iz Združenih ameriških držav, in sicer v sklopu ločene razstave, ki jo bo priredila predstavniška družba ((Pacific Lumber Exporters Associa-tion« iz Seattlea. Ta družba povezuje 15 največjih izvoznih podjetij v ZDA, ki delujejo med Oregonom in Washingtonom. Ce je ta «Association», ki je brez dvoma eno izmed najbolj kvalificiranih združenj na tem področju, posvetila svojo pozornost ((Razstavi lesa« v Trstu, je znamenje, da uživa naše mesto s tega vidika velik ugled v svetu. V resnici je tovrstna prireditev v Evropi, njen vpliv pa obsega veliko področje, ki gre od Sudetov do Dinarskega pogorja ter od Vzhodnih Julijcev do Transilvanije. Tržaška ((Razstava lesa« je dobila mednarodni pomen že pred 15 leti, ko so se je na pobudo Tržaškega velesejma udeležili «Bun-desholzwirtschaftsrat<> z Dunaja in velika jugoslovanska podjetja. Jugoslavija in Avstrija sta torej botrovali rojstvu in razvoju tržaške razstave lesa ter pritegnili pozneje tudi druge dežele. Letos se bo razstave udeležilo večje število držav. Uradno bodo prisotne; iz Evrope — Jugoslavija, Avstrija in Češkoslovaška; iz Afrike — Kamerun, Slonokoščena obala in Gabon; iz Amerike — Brazilija in Paragvaj. Na operativni ravni pa bodo sodelovala nekatera velika francoska podjetja in že omenjena ((Pacific Lumber Exporters Association«. To sodelovanje bo omogočilo celinskim operaterjem, da si ogledajo vzorce lesa Douglas Fir, Red Wood, Hemiock, Westem Red Ce-dar, itd. in da se istočasno sestanejo z izvozniki, ki delujejo na obalah Tihega morja in to od 1. do 5. Julija, v okviru ((Stalnih dne-vov o lesu«. Okrogla miza o socialistični združitvi Včeraj je bila v krožku »G.Sal-vemini* v Ul. Mazzini okrogla miza o »Socialistični združitvi*. Vodil jo je prof. Balsamo, medtem ko so spregovorili zapovrstjo prof. Elio Apih. prof Salvatore Romano, prof. Livio Pesante in občin ski odbornik Dušan Hreščak. Po njihovih govorih je na kratko spregovoril prof. Apih, ki je ugotovil, da je bila debata koristna. Prof. Apih je dejal, da je postalo vprašanje socialistične združitve pred desetimi leti, ko sta se sestala Saragat in Nenni v Pralo-gnanu. V PSI so se vedno boli krepile avtonomistične težnje, ki so se uresničile predvsem v zahtevi po takžni politiki, ki bi omogočila reformo struktur. Prof. Apih je zatem omenil nujnost sodelovanja s socialisti in naprednimi skupinami v Krščanski demokraciji, čemur pravimo razgovor med katoličani in socialisti. Prof Apih ju že dosegli in kaj še čaka na uresničenje. Prof. Romano je predvsem obravnaval dejanske spremembe v strukturi kmetijstva in industrije, kar pač terja določene spremembe v družbenih odnosih. Socialisti morajo biti v središču dogajanja pri spreminjanju struktur ter u-vesti v vso to dejavnost socialistično namembnost. Prof. Pesante je nakazal stališče intelektualcev, ki niso vključeni v PSI, ki pa gojijo simpatijo do te stranke. Sebe je opredelil za nekakega «prosvetljenea», čemur bi pravzaprav raje rekli radikalca. Poudaril je, da je treba dati socialističnim reformam jasno vsebino in zagovarjal nekako konvergenco med dinamičnim neokapitalizmom in socializmom, ki ima po njegovem lahko le obliko socialdemokracije v žlahtnem pomenu besede. Zadnji je spregovoril Dušan Hre-ščak, ki je v začetku predvsem nakazal svoje stališče do politike in vloge KPI ter nato precej obširno orisal značilno in važno plat problemov, ki so povezani z združitvijo PSI in PSDI v Trstu Pri tem je mislil zlasti na vprašanje slovenske manjšine in njenega sožitja z italijansko večino. Glede tega vprašanja so imeli socialisti vedno napredna stališča, kar se pa žal ne more reči za socialdemokrate. Omenil je preganjanje, kateremu so bili izpostavljeni Slovenci za časa fašizma ter izboljšanje odnosov med obema narod-nostima po rešitvi tržaškega vprašanja leta 1954. Poudaril je, da bo združitev med PSDI in PSI v Trstu uspešna le, če bo nova združena stranka osvojila pravilno stališče, ki so ga imeli doslej do slovenskega vprašanja v Trstu socialisti. nja, da je že med razpravo o lanskem in letošnjem proračunu opozoril občinski odbor, da bi morali poljski čuvaji in mestni stražniki preprečiti, da bi nedeljski izletniki delali škodo na zasebnih zemljiščih v okolici. Potem ko opozarja župana na pismo prizadetih lastnikov, ga svetovalec Grbec vprašuje, kaj je ukrenil v tem pogledu občinski odbor in ali je sploh razpravljal o tem vprašanju. Svetovalec predlaga, naj občinska uprava določi nekaj motoriziranih mestnih stražnikov, ki bodo nadzorovali ob nedeljah okolico in opozarjali izletnike, naj zapustijo travnike. Izletnike pa, ki ne bi upoštevali teh opozoril, naj bi kaznovali z globo. Za usklajeno in učinkovito akcijo predlaga svetovalec, naj se tržaika občina sporazume z okoliškimi občinami za skupno nadzorstvo. Koncert v Nemškem kulturnem inštitutu Danes, 7. t. m. ob 18. uri bo v Nemškem kulturnem inštitutu enajsti in zadnji koncert sezone, na katerem bosta nastopila Gar-hard Mantel (violončelo) in Erika Fieser (klavir). Mantel in Frieser. jeva sta nastopila že na raznih koncertih po svetu in mednarodna kritika ju je ocenila kot največja nemžka umetnika te zvrsti. Na sporedu so razne sonate in druge skladbe. 12. t. m. v občinski galeriji Razstava načrtov Maksa Fabianija V četrtek 12. Im. ob 18.30 bo v občinski umetnostni galeriji v palači Costami otvoritev razstave, posvečene delu goričkega slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. Razstava bo obsegala 157 izvirnih risb in fotografij, razvrščenih na elegantnih panojih, spremljal pa jo bo krajši katalog. Razstavo organizira tržaški občinski muzej Revoltella s sodelovanjem dežele Furlanije-Julijske krajine, go riške občine, združenja arhitektov Furlanije, združenja arhitektov iz Trsta, združenje inženirjev in arhitektov iz Trsta, avtonomne letovi-ščarske m turistične ustanove, inštituta za arhitektonsko kompozicijo in drugih, uredil pa jo je izvedenec Marco Pozzetto iz Turina, ki je tudi avtor obširne monografije o Maksu Fabianiju, ki jo je izdala gorička občina in katero bodo predstavili javnosti med razstavo. Maks Fabiani, ki se je rodil 29. aprila 1866 v Štanjelu na Krasu in umrl r Gorici 12. avgusta 1962, je bil eden največjih arhitektov naše dežele in je kot arhitekt u-žival evropski in svetouni sloves. Študiral in poučeval je na Dunaju in Številne monumentalne zgrad be na Dunaju, v Gorici in v' Ljubljani so delo njegovih arhitekt-skih zasnov. V Trstu je med drugim naredil načrt za slovenski Narodni dom (sedanji hotel Regina), za palačo Bartoli na Borznem trgu, za zgradbo Stabile na Nabrežju itd. Zelo znan je bil Fabiani tudi kot urbanist. Izdelal je regulacijski načrt Ljubljane, načrt za obnovitev Gorice po prvi svetovni vojni, načrt za tržaško metropoli-tano, za preusmeritev toka Soče in za električno izkoriščanje njenih voda itd. iiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimimiiMiiMiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiimiimiiHHitiiil STANOVANJSKI PROBLEMI MILJSKE OBČINE Za kritje najnujnejših potreb potrebujejo vsaj 100 stanovanj Pereč problem so tudi občinske ceste in pa druga javna dela Kakor smo že poročali, miljski občinski svet te dni razpravlja o letošnjem proračunu in o županovem poročilu. V svojem poročilu o razmerah v miljski občini in problemih, ki tarejo občino, je župan poudaril, da dela občinski upravi največje preglavice stanovanjsko vprašanje. Lansko leto je bilo v miljski občini zgrajenih 60 stanovanj in so izdali skupno 91 gradbenih dovoljenj. Kljub temu je še mnogo družin brez stanovanja. Iz statističnih podatkov je razvidno, da ima miljska občina v vsej deželi najvišji indeks natrpanostl v stanovanjih. Da bi rešili najbolj nujne primere, bi morali zgraditi najmanj 100 stanovanj. Zaradi tega je občinska uprava brezplačno ponudila ustanovi IACP zemljišča v predmestju, da bi zgradila stanovanjske hiše. Razen tega Je občinska uprava zaprosila omenjeno ustanovo, naj bi s sredstvi sklada za Trst zgradila v miljski občini 20 stanovanj. Deželno upravo pa je zaprosila, naj bi na podlagi deželnega zakona štev. 26 zgradila drugih 20 stanovanj s sodelovanjem ustanove IACP. Ustanova GESCAL pa bo zgradila 24 stanovanj. Razen tega je GESCAL dodelila sredstva Miljski zadrugi za izgradnjo 10 stanovanj. Drugi problem so občinske ceste, ld jih Je treba popraviti in temeljito preurediti. V okviru štiriletnega načrta občinski tehnični urad zdaj dokončuje načrte za občinske ceste za skupno vsoto 40 mil. lir, ki so vključeni v letošnji občinskih proračun. V okviru gospodarskega načrta s skladom za Trst so izdelani načrti za razna javna dela v skupnem v znesku 30 mil lir. V tem okviru so za leto 1966 zahtevali druga javna dela tudi za 30 mil. lir, deželni upravi pa so poslali prošnjo za razna javna dela v skupnem znesku 85 mil. lir. Doma je padla je zavrtelo v glavi, da Je padla in si pri tem zlomila desno stegnenico. Ponesrečenko so z rešilnim avtmo prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti dva meseca. Avto v filobus na Trgu Garibaldi Na Trgu Garibaldi se Je včeraj popoldne pripetila prometna nesre. ča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. 38-letna Filomena Spe-ranza por. Urzi s Trga Giarizzole 3 je, namenjena proti središču, začela prehitevati filobus proge št. 19, ki ga Je vozil 27-letni Marino Viez-zoli iz Ul. Broletto 5. Komaj je Speranzova prehitela težko vozilo, je takoj zavila na desno, pri tem pa je njen avto adauphine« TS 48402 z zadnjim delom dregnil prednji levi del filobusa. Zaradi nenadnega sunka se Je avtomobil postavil počez in se z desno stranico naslonil na odbijač filobusa, ki je avtomobil porinil Se sedem metrov dlje, preden se je ustavil. Kot rečeno se nihče ni ranil. GLASBENA MATICA-TRST Danes, 7. maja ob 18. uri v Kulturnem domu koncert glasbene šole «FRANCA ŠTURMA» iz Ljubljane SODELUJEJO SOLISTI, PIHALNI ANSAMBLI, KITARSKI ANSAMBEL, SIMFONIČNI ORKESTER, VOKALNI OKTET IN OTROŠKI PEVSKI ZBOR Vstopnice po 200 lir so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Vabimo predvsem šolsko mladino, da se polnoštevilno udeleži koncerta. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V TRSTU V MALI DVORANI V nedeljo, 8 maja ob 16.30 abonma nedeljski popoldanski V torek, 10. maja ob 18. uri PISMA GOSPE DE LESPINASSE recita) MIRE SARDOCEVE Prevod: prof. SVETKO SKOK Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. maja 1966 se je v Trstu ro-dllo 16 otrok, umrlo pa Je 10 oseb, UMRLI SO: 83-letnl Carlo Irott-ner, 66-letni Luigi Volpatto, 61-letna Rosa Scontrt vd. D’AngeJo, 85-letua Teresa Pavllcek por. Zandeglacomo, 59-letbl Giovannl Moratto, 66-letut Lorenzo Trento, 70-letna Antonia Cu-das, 8Hetna Ida Lorenzuttl por. De-pase, 68-letnl Galltano Budalo. 77-letni Ferdtnando de Waldersteln. Doma se Je včeraj zjutraj ponesrečila 80-letna gospodinja Josipl-na Vidmar por. Marc z Lonjerske, lil Ginnasttca 44, Mlanl, Mlramar DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basllica, Ul. sv. Justa l; Bu-solinl. Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni. Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.39 do 1.3«) AlFAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Clopolla 'Ul. Belpoggio 4; Marchlo, je navedel, kaj so na tem področ- ceste 107- Ko Je bila v sobi, se ji1 skj drevored 117 (Barkovlje), V ponedeljek v Kulturnem domu Koncertni večer SAK «Jadran» V ponedeljek, 9. maja, bo ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma razgovor o sodobni komorni glasbi. Študentje akademije za glasbo iz Ljubljane bodo izvajali nekaj del in nato odgovarjali, sami in tudi prisotni skladatelji, na vprašanja poslušalcev. Danes, 7. t. m. ob 17. uri pa bo v foyerju balkona Kulturnega doma otvoritev razstave del ljubljanskih študentov akademije za likovno u-metnost. Vljudno vabljeni vsi akademiki in vsi ljubitelji glasbe! \ ■ Razna obvestila. Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo 'me! v nedeljo, 8. tm. od 10. do 12. ure sestanek v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6-III., na katerem bodo razdeljene zadnje novitete. Na sestanek so vabljeni tudi vsi slovenski filatelisti, ki bodo seznanjeni z delovanjem kluba In se eventualno vpisali vanj. Slovensko planinsko društvo Trst organizira 15. maja 1966, ob cvetenju narcis, -zlet na Golico čez Ljubljano, Kranj tn Jesenice. Vpisovanje v lržaški knjigarni do 11. maja 1966 m m • PD. Marij MatJaslč-MUan v Bar-kovljab (Rumena hiša) priredi v nedeljo 29 maja tl. izlet v Postojnsko Jamo, združen z ogledom Predjamskega gradu. Izlet se vrši s skupnim potnim listom. Kosilo bo v Postojni. Oflhod ob 7. uri izpred sedeža društva. Vpisovanje dnevno od 18. do 20. ure na sedežu. Pojasnila po telefonu št. 30597 od 12. do 14. ure. Vpisovanje se zaključi 12. maja. Za udeležence iz mesta bo odhod ob 6,30 Izpred stavbe št, 5 na Trgu O-berdan. • • • Prosvetno društvo v skednju priredi dne 9. junija 1966 enodnevni izlet v Ribnico, Kočevje in Črnomelj z ogledom tudi drugih važnejših krajev Dolenjske, Vpisovanje vsak ve čer, razen ob sobotah, od 20.30 do 22. ure v društvenih prostorih, Ske-denjska ulica 124-1 (vla dl Servola). športno društvo Rosandra priredi 15. maja Izlet z avtobusom v S. Qui-rino (Pordenone), kjer bo športno srečanje. Vabljeni navijači tn prlia-teljl. Vpisovanje v Boljuncu v gostilni Miro Sancin do 9. maja. Cena 1200 lir. Gledališča VKKDl Danes ob 21. uri bo v Verdi sedmi koncert spomlada n simfonične sezone. Orkester Sle“ ' šča Verdi bo vodil dirigent Elio bo compagni, solista pa bosta sopran ka Bruna Rizzol; in pianist Giors Vianelio Program, ki Je v celoti posvr^“ skladbam Ottorina Respighija ot' letnici njegove smrti, obsega: r suito iz »Antičnih arij in plesov« ■ stoletja v transkripciji za orkest' Koncert za klavir in orkester «u Silvane«; pet pesmi za glas in ?> j ster ter simfonično poemo «Rltn bori«. Pri blagajni gledališča se nadaj je prodaja vstopnic. Nazionale 16.00 «Amore all’d>h Technicoior. VValter Chiari, r Panelli, Raimondo Vianelio. (. Excelsior 16.00 ((Delitto quasi Per to« Eastmancolor. PhilipP« Le Pamela Tiffin. g. Femce 16.00 «Allarme dal ciei°» astmancolor. . „e Eden 16.00 «James Tont °Pera Buj. D.U.E.« Eastmancolor. Lando ^ zanca, France Anglade Loris zi. „ Grattacielo 16.00 «Tuttl 'nsle!?r passionatamente« Todd AO 70 s’ Barve De Luxe, Julie And Kecb* Nagrada Oscai 1965. Alabarda 16.30 «Furia a Marral Technicoior. Stephen Forsytn. minique Boschero. 1irr Filodrammatico 16.30 »FBI OP«"' ne vipera gialla« Technicoior. Garter, Moira Orfei Aurora 16.30 »Diango« Cristalio 16.00 ((Cincinnati Kid» nicolor. Steve Mac Queen. ..j. Garibaldi 16.30 «Agente 077 da«^ nente con furore« Technicoior. Ken Klark, Margaret Lee. """ Jean Capitol 16.30 «L’uomo di Hong K°n?! Technicoior. Uršula Andress, Paul Belmondo ,..a|. lropero 16.30 «Di un momento a tro>>- nmi- Vittorio Veneto 16.15 «L’ultimo cidio« Alain Delon. Prepove mladini pod 14 letom, 0, Moderno 16.00 «Dio come ti Gigliola Cinquetti. Mark Dajo .|. Astra 16.00 «11 compagno don ca lo». „ Ideale 16.00 «L’affare Blindfold” Technicoior. Rock Hudson. Cia Cardinale. Abbazia 15.30 «Week-end a te« Technicoior. Jean Paul j4. do. Prepovedano mladini P°“ letom. ,, Skedenj 16.00 «Pazzo per le don Technicoior. Elvis Presley. Astoria 16.30 «Per u.n pugno ne ,.| chio« Technicoior. Franco Fran Ciccio Ingrassia. Ljudska prosveta V Slovenskem klubu bo Pr^f .- ....................Pr<^,’ v torek, 10. maja ob 20.30 ob r-nici rojstva Ivana Cankarja PJ1 cist dr. Fran Vatovec o terni Cankar, publicist i-n časnikar. branih bo tudi nekaj ustreznih Pu cističnih tekstov Ni zanimivo predavanje o izr*?t Izstopajoči Cankarjevi osebnosti v i no vabljeni! KINO ŠKF.DF.M predvaja danes, 7. t. m. ol) 16. uri Technicoior film: PAZZO PER LE DONNE (NOR NA ZENSKE) »rivlačen ELVIS PREŠLE* PROSVETNO DRUŠTVO «VALENTIN VODNIK« Dolina vabi danes, 7. maja ob 18. nfl na otvoritev ! RAZSTAVE MAKET jfjtc******jssii»ii»***l**'*********••••••*'** slavonskega umetnika Invalid* BRANKA RADUNKOV1C* Razstava bo odprta še v nedn ljo, ponedeliek in' torek od *■ do 12. ure tei od 16. do 21. ure4 Prosvetno društvo vabi P01^® domačinov k ogledu razsta/. še vse cenjene obiskovalce tinskega praznika. Razstava bo v društvenih P™ štorih nad novo .zadružno * stilno. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PRIREDIJO Igral bo dolinski kvintet, pela pa bosta Dario in Darko ples pod mlajem KI BO 8. IN 9. MAJA ODPRTA BO RAZSTAVA DOMAČIH VIN Potovalni urad »AURORA^ PRIREDI OD 2 DO 5 JUNIJA 1966 KRIŽARJENJE PO DALMACIJI IN IZLET NA PLITVIČKA JEZERA Z motorno ladjo »JUGOSLAVIJO* od TRSTA — s postanki v ZADRU, na MALEM LOŠINJU ln na RABU - do REKE. °a tu pa z avtobusi na Plitvička jezera in nazaj v Trst CELOTNO POTOVANJE STANE 23.000 UH Pohitite z vpisom, kajti itevi lo prostih mest je ome.l*n0 - Informacije ln prijave pri potovalnem uradu «AURORA«, Trst’ Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 fe e ■£ 5.k te tragične posledice hude prometne nesreče Eden mrtev in štirje ranjeni pri trčenju avtov blizu Tržiča Nesrečo je zakrivil šofer tržaškega avtomobila, ki po lahnem trčenju s prvim nasproti vozečim avtom, ni mogel obvladati vozila m je trčil v tretji nasprotni avto, katerega šofer je izgubil življenje Na ravnem odseku obalne ceste štivanom in Tržičem je včeraj }*noči nekaj minut po eni uri pri-r® Q° silnega trčenja avtov. Pri “bi so se hudo ranile štiri osebe, en® Pa je bila na mestu mrtva, lotli ^ Je v smeri proti Tržiču 22-pf?1 elemente Vigini iz Trsta, Ul. r>logna 26 vozil fiat 1100 TS 84056, teterem sta se peljala tudi nje-fzL, 18-letni brat Umberto in 22-ci Roberto Bosma iz Ul. Carduc-,j “?■ Iz nasprotne smeri pa je pro-V ifstu vozila kolona avtomobilov, foii “ cestne policije, ki so po tr-Uffnt Prlblteli na kraj, niso mogli gotovitl prave vzroke nesreče. Zdi nrot- Vigini vozil pomaknjen oti sredini cestišča. Dejstvo je, no ^aški fiat 1100 dregnil zad-iV7oes,n* del avta «giulietta» GO W ga je nasproti vozil 26-Franco Ariganello iz Gradiške, .,r*a ulica 97. Po tem trčenju nir> a avtomobila nadaljevala vož-0 v nasprotne smeri in Ariganel-»nn Je nepoškodovan ustavil šele 8ohifnetrov d|je- Toda Vigini Je iz' ?n , nadzorstvo nad svojim avtom CpJ.e,.začel drveti proti levi strani fiat * Tedaj je nasproti z avtom nat 600 ts 39417 privozil 25-letni 36 vi0 ®onazza iz Ul. della Pineta u ’ f.ateremu je v zadnjem trenutku Pelo, da se je jZOgnji virginijeve- skra^tu s t'em’ da zavozil na vim n rob ceste. Toda za Bonazzo-, "avtom je 59-letni Daniele Mer-,,.fz lz Ul. Bazzoni 3 vozil avto nmca 1000» TS 68701, v katerem ženi6 JJpljala tudi njegova 53-letna ni n ®ulla Poletti. žal Merluzziju n,«Pel°, da bi se v zadnjem tre-in S tržaškemu fiatu 1100 je hn6n^e bil° neizbežno. Sunek nia ■ It t,alco močan, da sta se pred-trčente a avtomobilov pri čelnem la v u dobesedno stisnila in prodr-ohPn„notranj°st. Avta sta se nato vila« olcrog svoje osi in se ustali®a nasprotnih robovih ceste, bil o ’ ^ se je zavedel nesreče je to ,nazza in hitro poklical po-avt:^Ko so prihiteli bolničarji z RK iz Tržiča, so začeli po-av,®yati ranjence iz razbitin obeh Silni obu°v. Dvakrat je moral režij avto drveti v bolnišnico v Trni V,na nesrečnega Merluzzija pa ga ii° nobene pomoči več. Stisnila bil « skrotovičena pločevina, da je vna mestu mrtev, j... bolnišnici so ranjence pridr-Dohiin« zdravljenju. Vigini se je ” - 1 P° glavi in prsih, si verjetno predčasnih porodnih krčev. Po pre-. vsega tega je bila, da je pretor gledu ji je zdravnik predpisal zdra., gospo obsodil na plačilo 10.000 lir vilo in da bi čimprej opravila, je ’— *- —- -----------------a gospa stopila v avto ter zapeljala proti lekarni. Bila je res skrajna sila in bodoča mati se je hotela čimprej vrniti domov, vzeti zdravilo in leči. Toda med vožnjo so Eriko H. S. ustavili policisti in pri pregledu vozniškega dovoljenja ugotovili, da je zapadlo. Nič niso pomagali izgovori in zgodilo se je, da so gospo prijavili sodišču. 17. januarja se je morala Erika H. S. zagovarjati pred pretorjem in ponovno izjavljati, da se je poslužila avtomobila v skrajni sili. Pretor pa izgovorov ni hotel poslušati in celo izjavil, da bi bila morala gospa v tistem primeru poklicati taksi in se dati odpeljati v lekarno, še več, šoferko so policisti ustavili okrog poldne in tedaj da se je gospa izgovorila, da je pozabila prenoviti vozniško dovoljenje ter ni niti z besedico omenila nujnost njene vožnje v lekarno. Posledica globe, ker je vozila avto z zapadlim vozniškim dovoljenjem. Proti tej obsodbi je gospa vložila priziv in se ponovno sklicevala na nujnost njene vožnje od zdravnika do lekarne. Toda tudi tokrat ni nič pomagalo, čeprav je branilec svojo odsotno klientko odločno branil in še enkrat obrazložil sodnikom primer skrajne sile. Predsednik kazenskega sodišča v prizivni stopnji dr. Rossi je bil neomajen in je potrdil prejšnjo obsodbo. Poleg globe bo Erika H. S., ki je medtem postala srečna mamica, morala plačati še sodne stroške. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,IiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiii,Ii,,iI,i,i,vv,|I, NA CESTI OD SESLJANA PROTI MORJU Pet ranjenih pri trčenju videmskega in tržaškega avta Tri ranjence so prepeljali v tržaško, ranjeno mater in 2-letno hčerko pa v tržiško bolnišnico rehra in še pobil po "kole-bll brat Umberto se je po- bi in ranil po nosu in des- ]J[ Pj! ■* - -, MUUl (.Jl,UOU V. ... Po »| .R°srna pa se je tudi pobi! Verif, ’ se ranil po bradi in si 0 zlomil čeljust. Vsi se bodo je ti1 zdraviti po 10 dni. Huje se se v?nesrečila Polettijeva. Zdraviti Po oi m,orala 25 dni zaradi udarcev nih8.,1, Prsih in udih ter verjet-- Zlomov reber. IH na kraj nesreče pri* sprejeli na pljučne, kirurški estne policije in trži- oddelek s prognozo okrevanja v Po «,.®.orala 25 dni zaradi udarcev hit*j<3tem SO ,__________ škj d ®*enti cestne policije in trži-teli or dr. Finazzer Flori. Prlhi-biorau tudl gasilci iz Tržiča, ki so lu»,T* spredaj in zadaj pripeti Mer-8eip ?viavto- da so ga raztegnili. Pio „ tem so lahko potegnili tru-tin !!esrečnega Merluzzija iz razblinit,,.;, nato odpeljali v tržiško p enico v Ul. 24. maja. trehnisk?valni organi so vse po-oltrQbe, Jormalnosti zaključili šele bili L8;4® ponoči, nakar so odstra-razbita avtomobila. I« tržaških sodnih dvoran b&“ avtomobiI z zapadlim voz-kona i dovoljenjem je prekršek zala /L, Pe veljajo nobeni izgovori kujn^zl skrajne sile. Grenke iz-dolnji? 0 neizprosnosti zakonskih ka w Je imela mlada gospa Eri-k i; S' i Opčin, ki je lani odšla ‘“ravniku, kor se je prestrašila Pri trčenju dveh avtov se je včeraj popoldne na cesti, ki iz Seslja-na vodi k morju, ranilo pet oseb. Iz Tržiča je 56-letni odontotehnik Bruno Canton iz Pordenona, Ul. Capuccini 4 privozil avto «renault R8» UD 92152, v katerem sta se peljala 30-letni kramar Giancarlo Bolla iz Benetk, Calle Giudecca 968/a in 22 letni delavec Giancarlo Millo iz Mester, Ul. Verrocchio 1. Komaj je Canton zavozil na o-menjeno cesto, je prišlo do trčenja z avtom fiat 1500 TS 66909, ki ga je nasproti privozil 34-letni Antonio Veronese iz Ul. Galatti 8 in v katerem sta se peljali njegova 27-letna žena Gianna Favretto in 2-letna hčerka Antonella. Pri nesreči so se vsi ranili razen Verone-seja. Ranjene potnike v videmskem avto so z rešilnim avtom prepeljali v tržaško bolnišnico, Favretto-vo in njeno hčerkico pa so odpeljali v civilno bolnišnico v Tržič. Obe se bosta morali zdraviti jo 10 dni zaradi ran in udarcev po glavah in udih. Medtem so Cantona v tržaški bol- 20 dneh zaradi verjetnih zlomov reber. Na drugi kirurški oddelek so sprejeli Bollo, ki se bo moral zdraviti 15 dni zaradi več ran in udarcev po glavi in zgornjem delu telesa, Millu pa so dali prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh, ker se je ranil in pobil po obrazu in nosu. Dudine, ki je povedala, da se je njen mož malo prej v Ul. Valdiri-vo na vogalu Ul. Filzi nenadoma počutil slabo in se nezavesten zgru. dil na pločnik. Truplo nesrečnega Čoka so prenesli v mrtvašnico. vd. Goriško-beneški dnevnik DVE MILIJARDI LIR SO ODOBRILI ZE LANSKO LETO Kdaj bodo zgradili odcepek ceste ki bo Villesse povezal z Gorico? Medtem ko se neprestano govori o ostalih odsekih avto-mobilskih cest v naši deželi, se o odseku proti Gorici ne čuje besede, čeprav so načrti napravljeni in denar odobren V zadnjem času se veliko o izgradnji avtomobilske ceste Trst-Videm, o gradnji na odsekih Trst-Benetke, le o gradnji odcepka avtomobilske ceste Villesse-Gorica, o tem se zadnje čase sploh ne sliši besede. Strokovnjak za prevoze, vse-učiteljski profesor v Trstu Mater-nini, je izdelal načrt odcepka avtomobilske ceste Villesse-Gorica, za katere so odobrili dve milijardi lir; izdelal je nadalje načrt o križišču z vsemi dohodnimi potmi pri Villes-sah, kjer bo za Gorico vstopna postaja na cesti Trst-Benetke in za katero je bilo prav tako določenih 300 milijonov lir; vojaška oblast je načrt goriškega odseka avtomobilske ceste pregledala, navedla svoje popravke, ki so jih vnesli v načrt, toda o tem pomembnem javnem delu, tako važnem za celotno nacionalno in še posebej goriško gospodarstvo, bo povezovalo italijansko in jugoslovansko avtomobilsko cestno omrežje ter bo obenem nadaljevanje mednarodne avtomobilske ceste, ki bo tekla iz Francije, čez Italijo, Jugoslavijo v Romunijo, se v zadnjem času nekam sumljivo molči. V Gradiški so bili sprva nasprotni izgradnji avtomobilske ceste proti Gorici, češ da bi po eni strani povzročila občutno razlastitev na škodo kmetov, po drugi strani pa naj bi odvrnila avtomobilski promet, od katerega ima Gradiška pri sedanjih cestnih zvezah korist, ker so na izrecno zahtevo občinske uprave zgradili pokrajinsko cesto čez mestno središče. Sedaj, ko so se v Gradiški sprijaznili z izgradnjo križišča v Villessah, pa so začeli v Palmanovi zahtevati, naj bi se avtomobilska cesta proti Gorici odcepila iz njihovega mesta. Ce hočemo učinkovito braniti go-riške koristi, je nujno potrebno, da imamo povsod enaka gledišča. Predvsem pa naj čimprej opravijo še zadnje formalnosti ter začnejo graditi odcepek avtomobilske ceste proti Gorici, za katero so denar odobrili že lansko leto. S tem se lahko odprejo Gorici nekatere gospodarske perspektive, ki so zaenkrat šele v zametku, kot je na primer usposobitev kolodvora za uvoz blaga, zlasti živine, kar u- Električni kabel zadel žensko v glavo 55-letna Giovanna Lorenzi Seguglia iz Ul. Campanelle 55 je včeraj zjutraj postala žrtev nenavadne in nevsakdanje nesreče. Ko je okrog 9. ure prečkala Korzo I-talia na vogalu Ul. Imbriani, jo je v glavo zadel kabel filobusne električne napeljave. Kabel se je nenadoma pretrgal, potem ko je mimo zavozil filobus proge št. 15, ki je obračal v Ul. Imbriani. Kabel je Lorenzijevo ranil po levem sencu. Ponesrečenko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti teden dni. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiifiiiiiaiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiitiiitiiiaiiitiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiitiiiitiiiiiiiniiiiiiii tegne omogočiti razvoj mesne predelovalne industrije, izgradnjo skladišč itd. Kakor se nam vse vidi je ta perspektiva veliko bolj realna in bližja uresničitvi kot vse tisto, kar si obetamo od industrijske in proste cone. Zavoljo tega še enkrat poudarjamo: napnimo vse sile, da se ta cesta zgradi. Dovolj smo dokazali, zakaj je potrebna, zakaj je potrebna za nas in za sosede. Sedaj naj sledijo dejanja. JUTRI ODPRTE VSE CVETLIČARNE Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo jutri, 8. maja ob priliki praznika matere, odprte na Go. riškem vse cvetličarne od 8. do 13. 22. maja volitve trgovinske bolniške blagajne Predsednik bolniške blagajne sporoča vsem trgovcem goriške pokrajine, da bodo 7. maja razobesili za 15 dni razglas o sestavi in kraju volišč za izvolitev splošne skupščine bolniške blagajne, ki bodo 22. maja od 8. do 22. ure. Razglas bo razobešen na oglasnih deskah vseh županstev in bolniške blagajne. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go-riški pokrajini v prvi polovici meseca aprila 669 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 261, Tržiču 224, Ronkah 35, Krminu 27, Škocjanu 24, Gradežu 22, Gradiški 21, Zagraju 11, Štarancanu 8, Far-ri 5, Foglianu 4, Marianu 4, Ro-mansu 4, Turjaku 3, Villessah 3, št. Petru ob Soči 3, Sovodnjah 3, Doberdobu 3 ter po enega v Moši, Moraru, Dolenjah in Kaprivi. V ČETRTEK SO IMENOVALI Paritetni odbor PSI za združitev socialistov V nekaj dneh se bo sestal s podobnim odborom PSDI ZA BOLJŠE SPOZNAVANJE SOSEDOV Zaključno predavanje v Gorici o slovenski moderni liriki Hvale vredno pobudo krožka za svobodo kulture naj bi posnemali tudi drugi - Od 19- maja mednarodni sestanek pesnikov na Gradu Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča, da se je v četrtek 5. t.m. sestal izvršni odbor federacije PSI. Na seji so bili prisotni tudi tajniki posameznih sekcij. Pokrajinski sekretar Celile je ob tej priliki poročal o sestanku pokrajinskih sekretarjev PSI v Rimu, kjer so razpravljali o problemu združitve socialistov in o pobudah, ki jih je treba podvzeti s tem v zvezi. Po zaključku debate o tem problemu so izvolili paritetični odbor za našo pokrajino, ki bo stopil v stike s PSDI kar se tiče postopka za združitev. Ta odbor sestavljajo; Max Cellie, Rosario Graziano, Franco Macoratti, Dino Cerigioni, Tulilo Tommassich, Marko Waltritsch, Ri-naldo Cecchini, Vittorio Semola, Ricciotti Doria in Sergio Semola. VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Nenadna smrt ameriškega inženirja Z rešilnim avtom so včeraj popoldne prepeljali v bolnišnico truplo 49-letnega inženirja, ameriškega državljana Georgea Alberta Čoka, ki je bival v Ankari v Turičiji in začasno stanoval v hotelu Milano v Ul. Ghega. Nesrečnik je umrl med prevozom v bolnišnico. Po pregledu trupla je dežurni zdravnik izdal potrdilo o nenadni smrti iz še nepojasnjenih vzrokov. Mrtvega Čoka Je v bolnišnico spremljala njegova 46-letna žena Iolanda I Kate na Oncin predvaja danes, 7. t. m. ob 18. uri Technlcolor Technisco-pe film: Lo sperone nero (ČRNA OSTROGA) Igrajo: RORY CALHOUN LINDA DARNELL SCOTT BRADY in TERRY MOORE v vlogi ANE &1JHO «1K1S» PROSEK Predvaja danes, 7. t. m. ob 18.30 uri film: ,u2i mnuatnui mr bko ie mi CL-fOPATfrA \«ml V »niiMM D IjJFJFIRME LnlZLHTBRNE '«SiiEQIM tdCT Viale XX Settembre 16 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI US SREBRNI OKRASNI PREDMETI V navzočnosti deželnega podpredsednika so obravnavali probleme občine Brdo davni problem je, slej ko prej, kako zaposliti delovno silo doma v industriji Brdo je edina izmed občin Beneške Slovenije, o kateri precej poročajo krajevni italijanski listi. O obisku deželnega podpredsednika dr. Giacomettija so seveda poročali, toda v primeri z drugimi vestmi o raznih proslavah bolj zadržano in s skopimi besedami. Deželnega podpredsednika je v Brdo povabila zadružna konsumna zadruga in je dr. Giacometti najprej predaval o zadružništvu kot tistem dejavniku, ki lahko razvije pasivne kraje. Vsekakor je zadružništvo v Beneški Sloveniji v primeri z ostalo Furlanijo - najmanj razvito spričo individualističnega odpora beneških Slovencev proti kakršni koli obliki skupnega udejstvovanja. Toliko bolj je pohvale vredna izbira deželnega podpredsednika, da je izbral za svoje predavanje zadružno obliko, ki lahko pomaga hriboviti pokrajini, ki se razkraja pod vplivom emigracije. Tudi sedanja oblika državnih podpor daje prednost zadrugam nasproti zasebnikom. Podpredsednika sta pozdravila najprej bivši predsednik zadruge Tar-cizij Cemo in novo izvoljeni predsednik Viljem Cemo. Seveda je obisk deželnega podpredsednika presegal okvir zadružništva in obsegal vse panoge javnega življenja in gospodarstva. Izvoljeni občinski svetovalci z županom Sergijem Si-niccom, podžupanom Ottaviom Vaz-zazom, občinskimi svetovalci Eziom Battoio, Benvenutom Sgarbanom, učiteljem Primom Marchiolom in drugimi so se vpletli v razpravljanje, kaj in kako se dela in pomaga brdski občini in njenemu prebivalstvu, da bi izplavali iz sedanje stiske, ko je tako rekoč kot na strmem bregu in vse drsi po usadu gospodarske krize v prepad. Morda še bolj kot druge občine trpi Brdo zaradi vojaških služnosti, ki odvzemajo iniciativo in znižujejo vrednost nepremičninam. Po vrsti so obravnavali celo vrsto drugih krajevnih problemov: vprašanje finansiranja javnih del, ureditev zavr-ške jame, sistemiranje cest v občini, davek na nove zgradbe in olajšave za domače obrtnike. Zelo praktičen pouk, ki velja za vse male slovenske občine, pa je bil, da se morajo župani in občinski odborniki zganiti in ne čakati, da bi jim prileteli pečeni deželni piščanci v usta, ampak da morajo pritiskati na svoje izvoljene deželne svetovalce in Jim stalno predoče-vatl probleme svojih volivcev — hribovskih prebivalcev dežele. Govorili so seveda o vsem mogočem, toda prave rešitve za najvažnejše vprašanje, kako bi zaposlili doma delovno silo v industriji in ne morda s kakšnimi revnimi mezdami po Javnih deloviščih, pa niso našli. Res pa Je, da Je obisk dr. Giacomettija pustil zelo dober vtis pri občinskih upraviteljih, pri voditeljih konsumne zadruge in pri ljudeh, ki se v občini zanimajo za javne stvari, ker so uvideli, da TEŽKO ŽIVLJENJE STARIH LJUDI V ZAPUŠČENIH VASEH Zelo dolgo se je vlekel pred videmskim sodiščem kazenski postopek proti Ettoru Tomasinu, njegovi ženi Lidiji in Adolfu Tomasinu, bratu Ettora, češ da so slabo ravnali s svojim 79 let starim očetom Jožetom, da so ga držali zaprtega v nekem svinjaku, da so ga slabo hranili, mu odvzemali njegovo malo pokojnino in ga še opeharili za razne denarne zneske, za drva in podobne postavke v kmečkem življenju. Do končne razprave ni moglo priti, ker je šel medtem stari Jože Tomasin k nekemu drugemu sinu v Nemčijo in ga ni bilo mogoče zaslišati o resničnosti grdega in nesinovskega ravnanja z njim. Od odlaganja na odlaganje je po dolgih mesecih le prišlo do razprave in je bolj čas kot sodišče omililo obtožbe, tako da je bila le žena Lidija obsojena zaradi slabega ravnanja na leto dni zapora, seveda pogojno. Vse druge obtožbe so nekako odpadle, ker je pri skupnem življenju težko določiti, kaj je kdo uporabil pri splošni revščini, ki vlada v Krnahti, koder ni reč pravega življenja in Je edino pametno, celo stari Jože Tomasin je na pragu smrti to spoznal, oditi v daljno Nemčijo. Skratka, lepo niso ravnali s starcem, ki jim ni mogel v njihovi stiski več koristiti. Razkroj družine in emigrantsko življenje je vse nekoliko po-surovelo te ljudi, ki so bili nekdaj drugačni. Eno drži: vse vasi so polne samo starih ljudi, a nihče ni pomislil, da jim življenje v razpadajoči vaški skupnosti ni lahko. Le tragika Tomasinovih je prišla na svetlo pred javnost, druge so skrite v temi revščine in zapuščenosti. KMETJE NE UMIRAJO VEDNO V POSTELJI Jože Medveš iz Spodnje Merse v svetlenartski občini je zjutraj zgodaj naletel na že hladno truplo svojega sovaščana Valentina Mar-seuja. Medveš se je prestrašil, ko je videl, da njegovega soseda ni več med živimi. Karabinjerji so pritekli, obvestili sodnijo in ta je na kraju samem ugotovila, da je stari Marseu spodrsnil na strmi stezi, ki pelje iz Spodnje v Gornjo Merso. in pri padcu udaril z glavo ob skalo. Položili so ga na pare v domači hiši in kmalu drugi dan se je vil mrtvaški sprevod na vaško pokopališče. Usoda precejšnjega števila starih ljudi v tej hribovski deželi je, da ne umirajo v postelji, ampak nekje na poti. Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 16-letno jugoslovansko državljanko Zlato Marinšek iz Pirana, Tartinijeva ulica 17 ter jo nujno sprejeli nevrokirurški oddelek s pri- Predvidevajo, da se bodo ti odborniki že v nekaj dneh sestali s podobnim odborom, ki ga je sestavila PSDI. Na seji so med drugim sprejeli tudi sklep, da bo goriška federacija PSI podprla zakonski osnutek o razporoki, ki ga je predložil poslanec Fortuna. Prav tako so izglasovali resolucijo, s katero obsojajo napad policije na kovinarske delavce v Milanu, ki so stavkali. Matični podatki za občino Števerjan V občini števerjan so imeli od pričetka leta pa do danes naslednja rojstva, poroke, oklice in smrti: ROJSTVA: Andrej Trpin, Emanuela Klanjšček in Patrizia Stekar. POROKE: Maurillo Brumat in Ana Trpin, Kristančič Eno in Natalija Prinčič, Jožef Ferfolja in Afra Vogrič; v Ronkah sta se poročila Edvard Mikluš in Gianna Neri, v Novi Gorici Armand štekar in Majda Cimigoj, v Idriji Zdenko Terčič in Elizabeta čuk OKLICI: Remigij Ciglič in Ljudmila Hvala — poročita se danes na Mostu na Soči. SMRTI: Graziella Humar vdova Maraž, Uršula Porimožič vdova Pintar, Helena Kristančič, poročena Bučinel, Karel Planinšček. V krožku za svobodo kulture v Gorici je bilo v četrtek peto in zadnje predavanje iz ciklusa o slovenskem sodobnem pesništvu. Za Tavčarjem, Merkujem in Zlobcem je bil tokrat na vrsti znani slovenski slovstveni zgodovinar in e-sejist Lino Legiša, ki je podal Pre. gled slovenskega pesništva s Posebnim ozirom na dobo od Moderne do današnjih dni. Predsednica kluba prof, Pellegri. ni je predstavila predavatelja občinstvu, med katerim je bilo mnogo naših ljudi, navedla kratek o-ris njegovega življenja in dela ter izrazila željo, da bi to predavanje o slovenskem pesništvu pripomoglo k nadaljnji poglobitvi sodelovanja med sesedi zlasti na kulturnem področju in k boljšemu spoznavanju medsebojnih kulturnih vrednot. Predavatelj je začel s Prešernom ter se nato zadržal pri slovenski Moderni in «Zadrupi» iz katere so izšli Cankar, Zupančič, Kette in Murn. Orisal je važen doprinos teh štirih velikih umetnikov slovenskemu slovstvu ter prečital italijanske prevode nekaterih njihovih najznačilnejših pesmi. Goljevo pesem «Ester in Rene» je recitiral tudi v slovenščini Z briškim rojakom Gradnikom se je začela zopet nova smer v umetnosti in poeziji, kar se je pokazalo še bolj s pojavom Antona Podbevška. Predavatelj je nato polagoma pripeljal poslušalce v naše stoletje in sedanje obdobje. Pri tem je nanizal vrsto imen slovenskih pesnikov in na kratko opredelil njihove značilnosti. Od Seliškarja, Jarca in Kosovela je prešel na Kocbeka, Klopčiča, Voduška, Grudna, Destovnika-Kajuha, ter potem na najmlajše Pavšiča, Udoviča, Vipotnika, Koviča, Mi-natija in Zajca, da omenimo samo nekatere. Predavatelj je tako vsaj delno odgrnil zaveso, ter je italijanskemu občinstvu nakazal bogastvo slovenske sodobne linke. To bo morda katere od poslušalcev pripravilo do tega, da se bodo še V nedeljo opoldne zaprta Ul. Roma Goriški župan je odredil zaporo Ul. Roma med Travnikom in Ul. Crispi v nedeljo 8. maja od 11.15 do 13.15. Ta dan bo v Gorici shod «Auto-radio» avtomobilskega kluba ACI. Mestni stražniki bodo ta cestni odsek zaprli ter promet usmerili v sosednje ulice. bolj seznanili s slovenskim kuV-turnim bogastvom. Prof. Rubino je ob zaključku izrazil željo, da bi predavanja ’Z tega ciklusa, ki jih je označil kot zelo zanimiva in dragocena, prepisali in dali tekst na razpolago tistim, ki bi se radi s tem problemom še bolje seznanili. Predavatelj je bil takoj pripravljen u-goditi tej želji in skušali bodo do. biti tudi tekste prejšnjih predavateljev ter jih razmnožiti. Bližnji mednarodni sestanek na goriškem Gradu, kjer se bodo sestali od 19. do 22. maja predstavniki sodobne lirike iz držav srednje Evrope, bo pomenil nov korak k boljšemu medsebojnemu spoznavanju na tem področju. Drevi v Gorici Verdijev «Nabucco» Včeraj zvečer je bila v dvorani Unione Ginnastica Goriziana na Trgu Cesare Battisti generalka Verdijeve opere «Nabucco». Za to priliko so razširili oder, da bi mogel sprejeti impozantno sceno, ki so jo pripravili za to delo. Gledališče bo drevi prav gotovo presenetilo gledalce s svojo veličino. Vse predstave so pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in prireditve, pri organizaciji pa sodeluje tudi pokrajinska turistična ustanova. Z današnjo prireditvijo hoče občina Gorica proslaviti 50-letnico prihoda Italije v Gorico. V Verdijevi operi NABUCCO, ki je na programu drevi ob 21. uri, nastopajo Felice Schiavi (Nabuc-co), Alessandro Galluzzi (Ismae-le), Gino Belloni (Zaccaria), Simona DelVArgine (Abigaille), tfsther Vetta (Fenena), Ledo Freschi (veliki duhovnik), Franco Taino (Ab-dallo), Valeria Borelli (Anna) in drugi. Dirigent orkestra je Enrico Pessina. Sedeži v parterju so po 1.700, na stopnišču po 700 lir; Prodaja vstopnic: od 10. do 12. in od 16. do 20. iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiuiiiiiiiiimiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitn OB 15-LETNICI USPEŠNEGA DELOVANJA Zbor p.d. «Kras» Dol-Poljane nastopi v nedeljo v Doberdobu Koncert bo ob 18. uri v prosvetni dvorani povedali, da so ranjeno Marinškovo našli v Spominskem parku med Ul. Capitolina in Ul. Caboro, niso pa znali obrazložiti, kaj se je pripetilo. Spočetka ni bilo mogoče izvedeti kaj se je mladenki zgodilo, ker se ni znala izražati v italijanščini. O zadevi so prevzeli preiskavo karabinjerji. Zdi se, da je Marinškova postala žrtev zverinskega napada. Baje je nekdo opazil okoli 25 let starega mladeniča, ki se je motal v okolici Spominskega parka. Sinoči so karabinjerji še vedno iskali dozdevnega napadalca in morda nasilneža, vendar ni bilo mogoče izvedeti večjih podrobnosti, ker je preiskava še v teku. Pismonošo je povozil Včeraj okrog 11.30 je prihajal na vespi z goriškega letališča, kamor je dostavil brzojavko, 25-letni pismonoša Elio Perini iz Ul. Baia-monti 10. Ko je prihajal na glavno cesto pa je trčil vanj in ga podrl avto, ki ga je vozil odv. Scara-mella. Perinija so z avtom karabinjerjev odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca na desnem gležnju. Ozdravel bo v 5 dneh. Zapisnik so napravili karabinjerji. iiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiuiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiuutuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniii Trčenje skuteristov pred CRDA v Tržiču Včeraj ob 17.30 sta trčila pred CRDA v Ul. Cosulich v Tržiču dva skuterista. 31-letni Sergio Fontanot iz Ronk, Ul. Berini 15 se je peljal proti ladjedelnici, ko mu je prihajal nasproti 42-letni Giacomo Tardivo iz Ronk Ul. Garibaldi 83. Pri trčenju sta se oba poškodovala in odpeljali so ju v tržiško bolnišnico. Tam so pridržali Fontano-ta za 20 dni zaradi globoke rane na desni nogi, Tardiva pa za 15 dni zaradi udarca na glavi in poškodbe čeljusti. Prosvetno društvo «Kras», ki je pred tedni slavilo 15-letnico svojega delovanja, priredi v nedeljo 8. maja ob 18. url v prosvetni dvorani v Doberdobu vokalni koncert svojega zbora, v katerem pojejo pevci iz Dola, s Poljan in v zadnjem času tudi z Vrha ter ga vodi Pavlina Komel. Pevski zbor bo s tem samostojnim koncertom nastopil predvsem pred domačo in širšo kraško publiko, da Ji pokaže, kaj vsega so se naučili. Pri tem ne gre samo za izbor pesmi, ki Je zelo dober, ampak tudi za kvaliteto petja. Pevski zbor p.d. «Kras» sodi med najboljše komorne slovenske zbore v zamejstvu. Glasovi so lepo vpeti ter občutljivi za dinamiko. Njihova značilnost je mehkost v podajanju. Ta rezultat je bil dosežen z združitvijo občutljivosti in mehkosti, ki je dominantna komponenta tako pevcev kakor tudi pevovodkinje. Mislimo, da nam ni treba Kraševcev pozivati, naj pridejo v nedeljo na koncert v Doberdob, ker vlada zanj veliko zanimanje in ker je samo po sebi umevno, da bodo iz vseh vasi iz tega območja prišli poslušat zbor, ker je v vsaki vasi dovolj pevcev, ki se udejstvujejo v zborih in se zanimajo za to zvrst ljudsko-pro-svetnega dela. Povemo naj še, da je zbor v preteklih dneh posnel nekaj pesmi iz IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI Izdal je teke za 2,5 milijona brez potrebnega kritja zanje Sodišče je potrdilo prvotno razsodbo v nekaterih prizivnih razpravah Na včerajšnjem zasedanju je goriško okrožno sodišče pod predsedstvom dr. Storte obravnavalo celo vrsto povečini prizivnih zadev. Tako je v odsotnosti obtoženca potrdilo prvo razsodbo goriškega o-krajnega sodnika z dne 15. aprila lani v zadevi 42-letnega Giulia Fran-zota, lz Romansa Ul. Latina 58, ki Je bil obtožen, da ni vodil knjigovodstva v svojem gradbenem podjetju, kar so ugotovili meseca novembra 1964, ko je napravil stečaj. Sedaj bo moral še nekaj doplačati za stroške. Mladenka iz Pirana žrtev napada? Sodnik iz Krmina Je 22. maja lani obsodil 52-letnega Maria Fiegla iz Gorice Ul. Colonia 2, na 40 tisoč lir globe, ker dne 30. aprila 1964 ni znižal avtomobilskih luči pri srečanju z drugimi avtomobili. Vče- _ ___ na nevrokirurški oddelek s vsaj”to” velja pri njem, da pozna | držano prognozo zaradi rane po nekatere oiaiše- težke probleme hribovskega prebi-, zatilju in sencih ter hudih udar- raj so “^f.t.e_ a l,rin^at®!la.0„a|;® valstva. I cev po glavi ln čelu. Bolničarji so|valne okoliščine in mu znižali ka- zen na 10 tisoč lir, ostalo pa so potrdili. Branil ga je odvetnik Ma-molo. Sodnik iz Krmina Je obsodil dne 26. Junija lani tudi 35-letnega Angela Cavazzo iz Trenta Ul. S. Ple-tro 59, ki je v letu 1964 izdal ček brez kritja za skupno vsoto nad 2.500.000 lir. Od teh čekov jih je nekaj vnovčil v Krminu, druge pa po raznih krajih Veneta. Sodnik ga Je takrat obsodil na 20 dni zapora, 150 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Tudi pri prizivni razpravi so potrdili to razsodbo ter ji dodali še sodne stroške. Branil je odv. Mamolo. Sodnik iz Gradiške Je 31. maja lani obsodil 56-letno Rozo Massari por. Montiglio iz Vidma Ul. Batto-sti 50, na osnovi obtožbe, da ni plačala socialnih dajatev in prispevkov za družinske doklade ter bolniško zavarovanje na 193 delavcev podjet- ja v Marianu, ki je naslovljeno na njeno ime. Obsojena je bila na plačilo globe 1.009.000 Ur pogojno ln brez vpisa v kazenski list. Obtoženka je takrat vložila priziv, ki pa je bil včeraj zavrnjen in so sodniki potrdili prvo razsodbo. Branil jo je uradno odv. Testa. Potem ko so nekaj zadev odložili ker se obtoženci zaradi bolezni niso javili, Je sodišče obravnavalo še zadevo 62-letnega Ferruccia Le-ghisse iz Gorice Ul. Venezia 3. Obtožen je bil, da si je prilastil televizijski sprejemnik podjetja SAS iz Turina, ki mu ga je zaupalo v shrambo. Ker je bil obtoženec že večkrat kaznovan, ga je sodišče tokrat obsodilo na 40 dni zapora in 15 tisoč lir globe. Obtoženca je branil odv. Mayo. Drž. tož. dr. Balti; preds. sod. dr. Storto, sodnika Arculeo in Mazza-rella. svojega repertoarja na tržaški slovenski radijski postaji in da so si njegovi člani po snemanju ogledali tiskarno Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi. 440 glob v aprilu Mestni stražniki so v aprilu pri-sodiU 440 glob: kršiteljem cestnega zakonika 421, pravilnika mestne policije 17, pravilnika o trgih 1 in pravilnika o taksijih 1. ZajeU so 27 potepuških psov. Gorica VERDI. 17.00: «Sette dollari sul rosso«, A. Steffen in L. Nusciak. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 16.30: »Cincinnati Kid», Steve Mc Queen, E. Robinson in A. Margret; ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 16.00—20.30: «Ja-guar... professione... spia», Ray Danton in Pascale Petit; nemški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 17.15: «L’ombrellone», E. M. Salerno in S. Milo, italijanski barvni film. CENTRALE. 16.30: «Per un pugno dl donne», E. Presley in J. A-dams; ameriški barvni kinemaskopski film. Tržič EXCELSIOR. 16.—22.: «Io, io, io... e gli altri», G. Lollobrigida, M. Mastroianni in V. De Sica. NAZIONALE. 17.30—22.: «La mera-vighosa AngeUca4, Michele Mer-cier in Robert Hossein; barvni kinemaskopski film. PRINCIPE. 17.30: «La guerra segreta«, Henry Fonda in Vittorio Gassman. AZZURRO. 17.30: «Jeff Gordon, il diabolico detective«, E. Costanti-ne in P. Viterbo. S. MICHELE. 17.30—22.: «La ragaz-za piu bella del mondo«, Doris Day in Stephen Boyd; barvni film. Ronke 19.00: «Agente 007 con furore», Ken EXCELS!OR. daU’Oriente Clark. RIO. 19.00: «1 quattro figli di Ka-tie Elder«, Dean Martin. Kinema. skope v barvah. DEŽURNA 'LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici najvišja temperatura 19,2 stopinje ob 12,50 in najnižja 13,7 stopinje ob 4.20; povprečno vlaga 88 od sto; dežja Je padlo do 17. ure 0,6 mm. DOMAČI ŠPORT lunini i— II. amaterska kategorija (tekme za obstoj v ligi) Jutri ob 16. v Starancanu EDERA — PRIMORJE « » • Kvalifikacije za II. ligo Jutri ob 16. uri v Boljuncu ROSANDRA ZERIAL—RIVIGNA-NO * * * Juniorsko prvenstvo Jutri ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — TERGESTE Ob 13 v Boljuncu BREG — S. SERGIO BjgfTHflTMB Moška C liga jutri ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» KRAS — GASILCI (TRST) .............................................................................................m.... PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU PRVENSTVA JUTRI V NABREŽINI V ORGANIZACIJI SPDT Ob 9.30 start planinsko orientacijskega pohoda Jutri bo ob 9-30 v Nabrežini v organizaciji SPDT planinsko - orientacijski pohod. Zbor prijavljenih ekip bo ob 8-50 pred sedežem prosvetnega društva I. Gruden v Nabrežini. Podrobna navodila bodo tekmovalci dobili na startu. Ker bo proga vodila po stezah in gmajnah, naj se udeleženci pohoda temu primerno oblečejo. Zamudnikov ne bodo prepustili k startu. Ob zaključku planinsko - orientacijskega pohoda bo v bivši zadružni gostilni v Nabrežini razglasitev rezultatov in nagrajevanje. Popoldne bomo zaključili v veseli planinski družbi in zato vabimo člane in prijatelje, da se nam pridružijo. PRVI NOČNI TURNIR TRŽAŠKEGA MESTA Moštvo Brega v C skupini Večina tekem pod reflektorji pri Sv. Ivanu Danes se bo začel prvi nočni nogometni turnir tržaškega mesta. Tega zelo zanimivega turnirja se bo udeležila tudi enajsterica Brega, ki bo igrala v C skupini, kjer bosta nastopili še moštvi miljskega Fortituda in S. Anne. V A skupini so S. Giovanni, S. Sergio in Vir-tus, v B pa Cremcaffč, Roianese in Don Bosco. K finalnim tekmam bodo prepuščeni zmagovalci skupin in ena drugouvrščena enajsterica, ki jo bodo določili z žrebom. Organizacijski odbor turnirja — deželni odbor FIGC — je določil tudi cene vstopnicam: 250 lir za izločilne, 300 pa za finalne tekme. Spored tekem prvega nočnega turnirja tržaškega mesta je naslednji: Rosandra Zerial v kvalifikacijskem turnirju za drugo ligo Prejšnjo nedeljo se je prvenstvo zaključilo tudi za Rosandro Zerial, ki je nastopalo v ni. amaterski ligi. Boljunško moštvo je tokrat premočno zmagalo, saj je zabeležilo le dva neodločena izida in nobenega poraza. Tudi v nedeljo je Rosandra zmagala z 2:0 z goloma, ki sta ju dosegla Giovannini v 20’ d.p. in Kocjančič v 35’. Obračun je torej zelo laskav: 14 zmag, 30 nabranih točk, 53 zadanih in 10 prejetih golov. V začetku prvenstva je kazalo, da se Rosandra ne bo mogla prebiti do vrha. Toda zmage so ji pripomogle do vodstva, katerega bo-ljunška ekipa ni več spustila z rok. Sedaj čakajo Rosandro Zerial kot prvaka L skupine finalne tekme za uvrstitev v II. amatersko ligo. Bolj unška ekipa bo nastopala v B skupini skupno s klubi US Rivignano, AC S. Lorenzo di Mossa, US S. Qui-rino in US Fagagna. Te tekme bodo igrali po turnirskem sistemu s prvim in povratnim dvobojem. že v nedeljo bo v Boljuncu z začetkom ob 16. uri prva tekma Ro-sandre z enajsterico Rivignana. listale tekme Ro sandre pa bodo po naslednjem razporedu: 15. t.m. S. Quirino — Rosandra Z. 19. t.m. S. Lorenzo — Rosandra Z. 22. t.m. Rosandra Z. — Fagagna Povratno kolo: 2. 6. Rivignano — Rosandra Z. 5. 6. Rosandra Z. — S. Quirino 9. 6. Rosandra Z. — S. Lorenzo 12. 6. Fagagna — Rosandra Z. S. G. zmago. Sicer se jutri zadeva ne bo končala, ker bodo morali So-vodenjci 29. tm. oditi za povratno tekmo v goste k Juventini v Stan-drež Brez dvoma bodo skušali Sovo-denjci, ki bodo igrali pred lastnimi ~navijači, jutri izrabiti priložnost, da odpravijo tekmece. Domače okolje tokrat verjetno ne bo prišlo toliko do izraza, ker štandreiki navijači ne bodo hoteli pustiti svojih nogometašev na cedjlit, zaradi česar smemo pričakovati pravcato «invazijo» podpornikov Juventine. aiHiHmiiHitmuifMitiiiitinHiiiiHitiiiiiiiimiintliiHiiiiiHininiiiMiiimiiitiiimiiiimMiHiiiiiiiiiiiiHimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET ZAGREB, 6. — Selektorska komisija nogometne zveze Jugoslavije je določila naslednjo reprezentanco, ki se bo v nedeljo 8. t. m. v Zagrebu srečala z Madžarsko: Pantelič, Cuzzi, Jeftič, Melič, Ram-ljak, Fekereš, Samardžič, Musovič, Lam za, Skoblar, Džajič. Za rezerve so določeni Skorič, Gugleta, Na-doveza in Mojsov. JUTRI V SOVODNJ AH Sovodnje-Juventina za pokal Primorskega dnevnika Jutri popoldne se bodo sovodenjski in štandreški nogometaši spoprijeli v prvi tekmi za pokal Primorskega dnevnika. Obe enajsterici sta se ves teden’vestno pripravljali in prav gotovo bomo jutri na igrišču v Sovodnjah priča sicer lealni, a zelo ostri borbi za PLAVANJI PO NASTOPU MORNARJA V TRSTU Trener Renato Vučetič o jugoslovanskih plavalcih Bo skesani Kuridža lahko ponovno nastopal? plavalcev, ki so se ogrevali. Stopil sem zato k prvemu, ki je bil od robu in ga prosil če mi lahko predstavi Depola. Fant me je krepko razočaral, ko mi je povedal, da je Depolo ostal zaradi gripe doma. Ker mi sam ni znal dati vseh podatkov o evropskem rekorderju in je bil tudi pravkar namenjen v vodo, je poklical trenerja ekipe Renata Vu- Tako jutri moštva na igriščih TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Ro-sato, Bolchi; Orlando, Ferrini, Schutz, Moschino, Meroni. LR VICENZA Luison; Zanon, Rossetti; De Marchi, Poli, Carantln; Fontana, Colausig, Vlnicio, Fraschini, Maraschi. FOGGIA Moschioni; Tagliavini, Valadč; Bettoni, Rinaldi, Faleo; Oltra-mari, Lazzotti, Nocera, Micheli (Gambino), Fatino (Maioli). ROMA Matteucci; Carpenetti, Ardiz-zon; Carpanesi, Losi, Benaglla; Leonardi, Tamborini, France-sconi, Spanio, Barison. FIORENTINA Albertosi; Pirovano, Rogora, Bertini, Ferrante, Brizi; Ham rin, Merlo, Brugnera, De Slsti, Chiarugi. VARESE Lonardi; Soldo, Maroso; Gioia, Beltrami, Magnaghi; Bagatti, Ossola, Boninsegna, Volpato, Andersson. LAZIO Cei; Zanetti, Vitall; Carosi, Pa-gni, Dotti; Renna, Bartil, Roz-zoni, Governato, D’Amato. 8AMPDORIA Battara: Dordoni, Masiero; Vin-cenzl, Morinl. Delfino; Salvi, Sa-batinl, Cristin, Frustalupi, Car-niglia (Plenti). ATALANTA Pizzaballa; Aquilletti, Nodari; Pesenti, Gardoni, Signorelli; Da-nova, Milan, Hitchens, Mere-ghetti, Nova. MILAN Mantovani; Noletti, Pelagalli; Santin, Maldini, Schnellinger; Sormani, Angelino, Amarildo, Rivera, Fortunato. INTER Sarti; Burgmch, Facchetti; Be din, Guarneri, Picchi; Jair, Maz-zola, Domenghini, Suarez, Corso. JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Maz zla, Castano (Bercellino I), Sai vadore, Stacchini, Del Sol, Tra spedini. Cinesinho, Menichelli. BRESCIA Brotti; Robotti, Vaini; Rizzo-lini, Vasini, Fumagalli; Salvi, Beretta, De Paoli, Bruells, Pa-gani. BOLOGNA Spalazzi; Furlanis, Pavinato; Muccini (Tumburus), Janlch (Muccini), Fogli; Perani, Bul-garelli, Nielsen, Haller, Pa scutti. SPAL Cantagallo; Pasetti, Bozzao; Reta, Colombo, Olivieri; Massei, Bagnoli, Innocenti, C a r r e r a (Frascoli), Muzio. CATANIA Vavassori; Buzzacchera, Ram- baldelli; Magi, Lampredi, Bio chierai; Calvanese, Biagini, Pe-troni, Cella, Fanello. CAGLIARI Pianta; Martiradonna, Longo-ni; Visentin, Vescovi, Longo; Gallardo, Rizzo, Nene, Greatti, Riva. NAPOLI Ban d oni; Girardo, Nardin; Stenti, Panzanato, Montefusco; Canč, Juliano, Altafini, Sivori, Postiglione. Atalanta—Milan 1 X 2 1. — prvi 1 X Brescia—Bologna 2 drugi X 1 Cagliari—Napoti 2 X 9 - nrvi x Fiorentina—Varese 1 pi V 1 9 Foggia—Roma 1 drugi In ter—Juventus 1 X 3. — prvi 2 1 Lazio—Sampdoria 1 X 2 drugi 1 2 Spal—Catania 1 4. — prvi 1 2 Torino—Vicenza 1 drugi 2 X Genoa—Potenza 1 5. — prvi 2 Piša—Novara 1 drugi 1 Marzotto—Savona 1 X 6. — prvi I X X Trapani—Cosenza 2 X drugi X 1 2 — Danes, 7. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu S. Giovanni - Virtus — Torek, 10. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu Don Bosco - Cremcaffe — Četrtek, 12. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu S. Anna . Fortitudo — Sobota, 14. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu Cremcaffe Roianese — Nedelja, 15. t. m. ob 17. v Miljah Fortitudo - BREG — Torek, 17. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu Roianese - Don Bosco — Sreda, 18. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu S. Sergio - S. Giovanni — Četrtek, 19. t. m. ob 17. v Boljuncu BREG - S. Anna — Sobota, 21. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu Virtus - S. Sergio — Torek, 24. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu Virtus - S. Giovanni — Četrtek, 26. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu Cremcaffe . Don Bosco — Sobota, 28. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu Fortitudo - S. Anna — Torek, 21. t. m. ob 21. pri Sv. Ivanu S. Sergio . Virtus — Sreda, 1. junija ob 21. pri Sv. Ivanu Roianese - Cremcaffč — Četrtek, 2. junija ob 17. v Boljuncu BREG - Fortitudo — Sobota, 4. junija ob 21. pri Sv. Ivanu S. Giovanni - S. Sergio — Torek, 7. junija ob 21. pri Sv. Ivanu S. Anna - BREG — Sreda, 8. junija ob 21. pri Sv. Ivanu Don Bosco . Roianese V ponedeljek se bo na ringu paviljona A tržaškega velesejma začelo vojaško boksarsko prvenstvo Poleg Italije bodo nastopile še vojaške reprezentance Južne Koreje, Slonokoščene obale, Francije, Nem-čije, Iraka, Holandske, Pakistana, Španije, Tunizije, Turčije in ZDA. Zanimalo me je najprej kolino TURIN, 6. — Italijan Sandro I je Depolo star in kaj jo po poklicu. Mazzinghi je nocoj premagal Arne- »Depolo ima sedaj 23 let, je pa ričana Dixona s tehničnim k. o. mehanik,« je odgovoril v dobri ita-v 1’05” druge runde. 1 lijanščini Vučetič, ki je takoj razu- Plavalna ekipa splitskega Mornarja, ki se je ta teden mudila v Trstu, me je izredno zanimala. Večina plavalcev sicer niso svetovne ali evropske velesile, prijavljen pa je bil tudi Andro Depolo, najboljši jugoslovanski plavalec in tudi rekorder na progi 100 m v delfinovem slogu. Ker je letos na sporedu evropsko prvenstvo v plavanju sem se nameraval pogovoriti z' jugoslovanskim asom o njegovih načrtih za ta važen nastop. V vodi tržaškega bazena je bilo --------------- uro pred začetkom tekem vse polno Trener Vučetič četiča, ki je prav rad ustregel moji prošnji. mel, da moja srbohrvaščina ni na trdnih temeljih. Razmeroma visoka starost za plavalca me je temeljito presenetila in vprašal sem trenerja, kdaj je začel Depolo redno plavati, ker do lanskega leta ga ni bilo mogcče izslediti na nobeni jugoslovanski lestvici. «Depolo je doma iz Korčule, nedvomno je znal zelo dobro plavati že kot otrok. S tekmovanji pa se je začel ukvarjati komaj 1. 196i ko je prišel v Split na služenje vojaškega roka,« je povedal vučetič, medtem ko je istočasno skakal k robu bazena, dajal navodila plavalcem, bral kazalce na štoparici in beležil čase. Kako pa trenira Depolo v Splitu, kjer ni pokritega bazena? «Pomanjkanje pokritega bazena seveda zelo škoduje Depolu in drugim našim plavalcem. Depolo pozimi veliko telovadi in «plava» na suhem, nekajkrat pa gre tudi na Reko ali v Zagreb, kjer so na razpolago zimski bazeni.« Koliko ur prebije Depolo v vodi ko poleti trenira s polno paro? «Okoli 5 ur dnevno!« Letos je na sporedu evropsko prvenstvo v plavanju. Depolo brani evropski rekord na 100 m delfin z 58”5. Do sedaj je bila ta proga neuradna in na evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah ni bila na sporedu. Za prihodnje olimpijske igre so program občutno razširili in seveda vključili tudi 100 m delfin, ni nam pa znano če bo ta panoga na sporedu tudi na prvenstvu v U-trechtu. »Ne, žal te proge letos še ne bo na sporedu in ker Depolo na običajni progi 200 m ni prava velesila, bo moral izbrati druge panoge. Nastopil bo na 100 m prosto in v štafeti 4x100 prosto, na svoj račun pa bo le prišel v štafeti 4x100 m mešano, kjer bo seveda plaval delfina « Jugoslavija tako nima niti potencialne možnosti, da bi osvojila zlato kolajno v eni disciplini? »Res v Depola na 200 m ne mo- remo upati, do prvenstva pa verjetno pripravil drugega pla?®1 ' ki bo važna karta na progi 2W delfin.« Pri teh besedah se je ^ ' ki je tudi glavni trener ciržavn-prezentance nekoliko obotavlja,1-nimalo me je kdo je ta plava1«- «Ime Kuridža vam je gotovo za® no Pred leti je bil on sam ski rekorder na progi 100 m evrtp- delfin- zal je ta plavalec nao.avil hu disciplinske prekrške in zveza gjji : doživljenjsko diskvahf-cirala. KU’ dža ima sedaj 22 let. Ves: ga in rad bi napako poprav i. Tren zelo resno n upam, ia bo vejn njegovo obnašanje upošteva.a kazen preklicala. Misiim, da >»..[ pozitivnem primeru s;vt f*. 1, človeka In mo dal niii upanja » življenje, polog tega pi bo tu“ pa sta bila le boljša od os1*1?.«, sta dosegla solidne rezultate, **‘ re se da do prvenstva še krepko V praviti. BRUNO KRIžMA' GORIŠKA V Novi Gorici je 25 prostih postelj v Park hotelu; 8. maja pa bo vse zasedeno. Nekaj prostora je na Mostu na Soči in v Ajdovščina. Na Bovškem in Tolminskem je še nekaj prostora. Priporočljiv je izlet na Čaven (1241 m), kjer v tem času cveteje narcise. V Idrjii bo v nedeljo 8^ maja zaseden hotel Nanos. V planinskem domu na Vojskem je 13 prostih postelj, v gostilni Lovec v Cerknem pa 7 Na Črnem vrhu nad Idrijo je pri Pagonu 5 prostih postelj, Pri Metki 12, v zasebnih turističnih sobah pa 56. V planinskem doaau na Javorniku je 10 prostih postelj. Cesta je primerna tudi za osebne avtomobile. V Postojni je v hotelu Kras 108 prostih postelj, v hotelu Javornik 55, v motelu 46 in v Tihi dolini 18. Pri Pivki jami je 79 prostih postelj. GORENJSKA V Škofji Loki je v zasebnih sobah 39 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v gostišču Krona in v planinskem domu na Lubniku. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 30 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 35 in v Trebiji 24. Dovolj prostora je tudi v hotelu Dom pod Planino v Trebiji in v smučarskem domu na Starem vrhu. V Selški dolini je pri zasebnikih v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih in Češnjici pa 30. Pri zasebnikih v Sorici je 30 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v planinskem domu Litostroj na Soriški planini. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani bo od 7. do 13. maja zaseden hotel Lev, od 8. do 13. maja pa hotel Turist. V hotelu Union, Slon, Bellevue in Ilirija je še prostor. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih. Na Vrhniki je pri zasebnikih dovolj prostora. V Logatcu je v hotelu Krpan 30 prostih postelj in prav toliko tudi pri zasebnikih. V Rovtah je v gostiščih Pri Rezki 12 prostih postelj, Pri Minki pa 7. Na Rakeku je pri Gabrenjl 5 prostih postelj, Pri Demšarju pa 10. Zasebniki v Ivanjem selu imajo 10 prostih postelj, na Uncu pa so v gostišču Gnezda 4 proste postelje. V Rakovem Škocjanu je v gostišču 14 prostih postelj, v letoviškem naselju pa 6 V Cerknici je v restavraciji Jezero 8 prostih postelj, zasebniki pa jih imajo 4. V Domu na Slivnici nad Cerknico je 40 prostih postelj. Pri zasebnikih v Begunjah so 4 proste postelje, v Loški dolini pa 12. V žilcah je v gsotišču Baudek 6 prostih postelj, v Novi vasi pa so v gostišču Lužar 4 proste postelje. Na Velikih Blokah je v gostišču Jerič 6 prostih postelj, v gostišču Miklavčič 4 v zasebnih turističnih sobah pa 10. Na Cerkniškem jezeru je odprt ribolov na ščuke Dovolilnice so na razpolago v turističnem biroju v Cerknici. V turističnih domovih na Kureščku, Travni gori in Polževem je še prostor. Prostor je tudi v domu na Goropekah pri žireh in pri zasebnikih v žireh. V Kamniku, Domžalah, Vačah in Litiji je prostor pri zasebnikih. V Trbovljah je prostor v gostinskem podjetju Rudar in v Zadružnem domu Klek. Prostor je tudi v domovih na Mrzlici, Kumu, Vrheh in Partizanskem vrhu. V Medijskih Toplicah, Koči na Cemšeniškl planini, Koči na Zasavski gori in pri za-sebnklih v čemšeniku je še dovolj prostora. DOLENJSKA V Novem mestu Je v hotelu Metropol 10 prostih postelj, v hotelu Kandija pa 20. DovoJj prostora je v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah, na Otočcu, v Metliki in Črnomlju. Nekaj prostih postelj je še v hotelu Srem.č v Krškem in v gradu Mokrice. Planinske postojanke pri Gospodični na Gorjancih, na Mirni gori, Lisci in Bohorju so odprte Odprti so termalni bazeni v Krškem, šmarjeških, Cateških in Dolenjskih toplicah. ŠTAJERSKA Za zdravilišče v Rogaški Slatini, za hotel Pako v Velenju, prav tako pa tudi za notele Ceieia in Evropa v Celju, priporočajo ob sobotah rezervacije za večje skupine. Na sobotni vvekend vabijo hote) Turist v Gornjem gozdu, počitniški dom Sinka v Solčavi In planinski dom v Logarski dolini Odprto je termal no kopališče na proste v Rimskih toplicah Temperatura vode Je 26 stopinj C. Dijakovič KOLESARSTVO FORNI Dl SOPRA, 6. - Danfjj se je začela dirka amaterjev F: Furlaniji - Julijski krajini. V V>,g etapi od Lignana Sabbiadoro tv,™: -1 e™-- nni l____, ia J! Forni di Sopra (195 km) je z-. skokom 43”- zmagal Franco t-01^ novis iz Bergama. Za' njim s0 t0 uvrstili Vladimiro Panizza (B1®*, ! Arsizio), Lino Carletto (Veron ,’ : Giuseppe Boizan (Bologna : Zmagovalec je progo prevozi1 ! povprečno hitrostjo 40,812 km uro. * * * LAS COLINAS, 6. - Španec & mez del Moral je danes zmag*1, I časom 3.14T2" v 128 km dolg1.,0 I veti etapi dirke po Španiji ker hU Las Colinas. Za njim so se I njegovi rojaki Echevarria, Alom in Perurena. V splošni lestvici ^ di Spanec Ruiona pred Echevar in Gomezom del Moral. 3, t. m je Tržaški sanuvski k1, (Societa Scacchistica Triestin imel v gosteh ekipo Jugovim1* Splita. Tržaški šahisti so po t?®,. borbah premagali splitske tek*1 ce 6:4. IVAN BRATKO a. Louis Adamič To pot so se drznili iti dlje: dvakrat so se štirje neznani moški zglasili pri njem na domu v Milfordu in mu zagrozili, da ga umorijo, če ne preneha s pisanjem. To je bilo leta 1950, ko je že popravljal knjigo. Umaknil se Je v Kalifornijo, na Manhattan Beach, upajoč, da bo tam bolj v miru delal. Tam pa je sledil tretji, najhujši »obisk«. Pretolkli so ga do nezavesti. Pričeli so izpolnjevati grožnje. Tudi na Pacifiku ni našel miru. Spet se je vrnil na Atlantik. «Si koga videl?« je vprašal prijatelja Roglja, ko ga je ta obiskal v hotelu v Clevelandu po vrnitvi iz Kalifornije. «So vrata dobro zaklenjena?« Pogovarjala sta se sedem ur za Skrbno zaklenjenimi vrati. Bil je strašen: bled, pretolčen, z izbitim zobom, s podplutbami po vse telesu. Stan prijatelj ni smel oditi. «Na poti v New York me bodo ubili!« »Telefoniraj mi —» »Telefoniral ti bom!« Ko sta zapustila hotelsko sobo, sta se najprej razgledala po hodniku To je bilo niuno zadnje srečanje poleti 1951. še mu je telefoniral, koder je potoval. Tako mu je dajal vedeti, da še živi. «Ce knjigo izdate, vas ubijemo!« Tedaj se je ozračje v State Departement že zbist/ils Izid knjige je bil zagotovljen, Un-American Activities Committee poražen. Ni izgubil bitke na političem torišču. Preganjalcem je po grozilnih pismih, osebnih grožnjah in napadu s hladnim orožjem zadnje sredstvo. Dela niso mogli preprečiti, pa so se maščevali. To govori za hipotezo o umoru. Tudi čas smrti — 4. september 1951 — je njej v prid. Tedaj je bila knjiga napisana (prvi in glavni del, ki je samostojna celota). Avtorjeve delovne muke so bile v kraju, založnik ga je priganjal, naj opravi še zadnje korekture; uspelo mu je, razlogov za obup zaradi neizpolnjive ali neizpolnjene naloge ni bilo Ko bi še poslednjič prebral rokopis in opravil manjše spremembe, bi odpotoval v Evropo. Taki so bili njegovi načrti. In koliščine (A smrti? Rogelj trdi, da je imel na zatil-niku veliko rano, ki jo je moral dobiti pred smrtnim strelom. Stellin brat, konformist, ki se je težko prebijal in ni gojil nikakršnih simpatij do svakovih literarnih in političnih prizadevanj, ni pustil užaloščene vdove k mrtvenu možu. Le nekaj minut pred pogrebom jo je pripeljal z avtom. Nemara ji je govoril: »To je strašno! To bi te do kraja razburilo in uničilo.« Morda je res mislil tako. So pa ljudje, ki pravijo, da ji je hotel preprečiti, da bi ga videla. Rana na glavi bi ji utegnila zbuditi dvom o uradni verziji. Najbrž imajo najbolj prav tisti, ki zatrjujejo, da sedaj m najvažnejše to, ali je šlo za umor ali samomor, ki se mnogim zdi močno verjeten, saj mu ni bilo več obstanka sredi pritiskov in intrig z leve in z desne. Se ob podobnih prilikah včasih res ne izgubljamo in ne pretiravamo zanimanja za manj pomembna indicije, pri tem pa nehote zanemarimo dejanskega moralnega zločinca? Obče znano je, kdo je že zdavnaj obesil Damoklov meč nad njegovo glavo. Noč, v katero so zaviti dogodki v Milfordu, morda ne bo trajala večno, pa naj nekateri še tako obvladajo veščino prikrivanja nenadnih smrti. Kako je nekdo umrl? Kateri sovražniki so bili vmes? Kam preusmeriti pozornost prizadetih in javnosti? Tisti, ki hočejo vse to prikriti, so spretni in izkušeni. Tisti, ki naj bi nalili čistega vina, pa so najčešče površni in nezainteresirani. Naj je bilo tako ali drugače, nič ne more spremeniti podobe Adamičevega življenjskega dela. Za naše predstave nerazumljivo je bilo ravnanje policije države New Jersey in zvezne policije FBI. Vatro J. Grili piše o vsem tem ob peti obletnici njegove smrti: «... zakaj niso ameriške oblasti nikoli napravile nobenih nadaljnjih korakov, da bi razrešile «skrivnost« Adamičeve smrti? Zakaj na primer ni zvezna preiskovalna služba, znameniti FBI, nikoli posegla v ta primer? Zakaj so se federalni organi zadovoljili s tem, kar je po površni preiskavi razglasila policija države New Jersey, ki za kaj takega ni niti usposobljena in tudi ni imela volje, da bi se spuščala v stvar, ki ji očitno ni bila dorasla? To vprašanje je vznemirilo vsaj enega ameriškega političnega publicista, ki se je na splošno zanimal za delovanje Stalinovih agentov v Ameriki, pa se je sam loti! stvari in skušal priti do dna okoliščinam Adamičeve smrti. Emile C. Schurmacher je o tem napisal članek, ki je bil v maju 1952 objavljen v mesečniku Stag. Kaj je odkril ta ameriški publicist? Po presoji vseh evidenčnih faktorjev prihaja do sklepa, da formalna ugotovitev policije države New Jersey, da gre za samomor, ne prenese kritične analize, oziroma da je docela špekulativna. V svoji privatni preiskavi je prišel na sled delno sežganemu listu z Adamičevo lastnoročno pisavo, kjer so stale tele čitljive besede: «... seveda on bi rad, da bi /n povabil v Milford. Daj, upaj z menoj, Louise, da bom kmalu spet krepak in močan. Komaj čakam, da bi ...» Ali bi človek, ki si misli vzeti življenje, pisal, ’da komaj čaka’? vprašuje člankar v magazinu Stag. Ker pri organih države New Jersey člankar ni našel nobene volje, da bi v vse to globlje posegli, se je obrnil na organe FBI v Washingtonu. Agente FBI je naravnost vprašal, zakaj niso uvedli nobene preiskave glede Adamičeve smrti. Odgovor, ki sem ga dobil, me Je osupli, piše publicist Schurmacher. ’Mi nismo začeli nobene preiskave glede na AdamifeV primer,’ je dejal zastopnik FBI. 'Uradno nas tudi ne zanič1*1. Stvar sodi v pristojnost policije države New Jersey’. , Kaj pa, če so Adamiča ubili agentje NKVD?’ je vpr*5* ameriški publicist. Nas še vedno ne bi zanimalo,’ je odvrnil zastopnik ^ odločno. ’Mi posežemo v neki primer le tedaj, kadar gie , notranjo varnost Združenih držav. 2e tako imamo dela glavo s takimi primeri. 'Ali bi hoteli to ponoviti?’ je očitno nejeverno vpr*^ Schumacher. Zastopnik FBI je to storil. <•)» , «Zakaj ni živel vsaj nekaj časa inkognito?« sem se vn0^c spraševal V stari Jugoslaviji sem bil kot študent komunist instinK' tivno previden. Te previdnosti mi ni vcepila samo organ115*' cija in njena Navodila konspiracije, ampak tudi življenje mo; sam sem tako čutil in ravnal. Nekaj mesecev pred voj11® smo bili tisti, ki so nas imeli na policijskih spiskih, , ilegali ali vsaj v nekakšni pollegali - živeli smo neprijavljen; stalno menjavali kraj bivališča, se izogibali mestnih sred1*® in si v organizaciji privzemali izmišljena imena. Z okup*™ smo vse te ukrepe samo izpopolnili in uporabili za tim0* širši krog. Pričeli smo uporabljati tudi ponarejene legitimacij' Adamič je vedel za vse to, saj smo mu pripovedovali o razpredeni «znanosti» konspiriranja, ki je mnogim rešila ži J ljenje; tudi pisal je o vsem tem, toda leta in leta je del°v8 in živel v povsem drugačnih okoliščinah Javni boji mu očitc niso izostrili tega čuta in mu niso vcepili navad, ki so pri nfL izviraie iz trajnega pritiska policijski diktatur; tam bi m<#*! biti usmerjene zlasti proti nakanam političnega podzernlj* 11 njegovih opričnikov — gangsterjev. (*) Enakopravnost, 31, avgusta 1956. (Nadaljevanje sledO UREDNIŠTVO: 1R81 UL MONlFCCHl o, 11.. rtu-.. > »rt m-hini in «4 H3k poštni predal Mb - PODKUZNH.A: GOKII.A: Ulica Silvio Pelllco I U„ TeletuD 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANOISKA K. 30 - Telefon 37-*», »o HZ3 - NAROČNINA: mesečna HUD ur - Vn»Prfl Četrtletna 2 250 lir polletna * 400 m celoletna /7IK) ,li - SPRI posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para <50 starih dinar|ev) mesečno 10 din (1 000 starin dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - ^ SFRJ: AD1T DžS Liunijana St »n aa 3 1 teieton tl 2ov '*j?oči račun pri i3,-,,dni naniu v Ljuniiani - «03-3-86 - (Hil.ASI: (ena oglasov: Za vsak mm v sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 200, osmrtnice 150 Ur. — MaU oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tršašK* |P goriske pnkranne ./ »et-čp.ii pri ,ipniu - 1? vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcltš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tlaka Založništvo tržaškega tlaka, Trat.